GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 6. marca 1953 Leto V. — štev. 10 — Cena 6 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i 1 d — uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75, polletna 150, celoletna 300 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini. 8. marec - mednarodni praznik žena 8. marec je za naše žene že tradicionalen praznik. Zgodovina tega praznika nam je več ali manj znana. Vemo, da Je druga mednarodna konferenca socialističnih žena leta 1910 na predlog revolucionarke Klare Zetkin, določila 8. marec za mednarodni praznik borbenih žena. Žene so se vključile v borbo delavskega razreda, zahtevale enakopravnost in se borile proti kapitalističnim izkoriščevalcem. 2ene Jugoslavije je v tej borbi vodila Partija, zato so bile pripravljene v letih najtežje preizkušnje. Vse napredne žene Jugoslavije so se vključile v NOB. Posebno v zaledju so pomagale, pri prehrani partizanskih borcev, zavedajoč se, da Jim le tak dosleden boj lahko prinese resnično svobodo in enakopravnost. V novi Jugoslaviji žene častno izpolnjujejo tradicije 8. marca. Povezujejo se z naprednimi ženami vsega sveta, ki se prav tako bore za pravičen mir in svobodo, enakopravnost malih narodov z vsemi ljudstvi sveta Jugoslovanska žena je z ljudsko revolucijo dobila popolno enakopravnost. Vsestransko se lahko udejstvuje v javnem političnem in družbenem življenju; lahko voli in je voljena, in od nje same je odvisno, kako se teh pravic poslužuje. Naši zakoni in Ustava dosledno uveljavljajo načela enakopravnosti žena. Toda tu ni poglavitno le priznanje enakopravnosti; nadvse važna in velika je zaščita matere in to zlasti v delovnem odnosu in še posebno zaščita družine. Najvažnejša med ženskimi pravicami pa je ona, ki ji daje vlogo v gospodarskem življenju naše domovine. Zmotno je mišljenje, da se bodo naše žene vrnile z raznih gospodarskih zaposlitev. Žene morajo sodelovati v našem gospodarstvu, morajo posegati vanj, saj ga marsikje bolje poznajo in v raznih delovnih področjih najbolje opra- vijo delo. Pri tem pa si bo žena kot državljanka ustvarila tudi boljše pogoje za nadaljnji razvoj, gospodarski in vsestranski ter si s tem izboljšala tudi svoje življenje in življenje vseh Žal pa naše žene — če gledamo na Prekmurje, doslej niso bile dovolj zastopane v ljudskih odborih in drugod. Tudi lanske volitve to potrjujejo. Še vedno je vse preveč zastarelega gledanja in nazorov o naši ženi. Tako ugotavljamo, da je na volitvah bilo od 13 odst. kandidatov-žena. izvoljenih v ljudske odbore le enajst. Precej več žena pa aktivno dela v raznih svetih ljudskih odborov in to predvsem v prosvetnih in sociatno-zdravstvenih. V pripravah za praznovanje 8. marca so prekmurske žene delale največ na vzgojnih nalogah. Mnogo žena redno obiskuje predavanja Ljudske univerze in razne praktične tečaje, kjer se prav tako seznanjajo z zdravstvenimi, kmetijskimi in vzgojnimi vprašanji in predavanji o ljudski oblasti. S pomočjo Socialistične zveze delovnega ljudstva in prosvetnih delavcev se po paših naseljih tudi letos pripravljajo na praznovanje 8. marca, kjer bo govora predvsem o sodelo- vanju naših žena pri izgradnji socializma. V Soboti sami pa bo poleg centralne akademije proslava tudi v Tovarni perila. Tu bodo pripravile praznovanje delavke. Razpravljale pa bodo predvsem o zaposleni ženi-delavki ter o IV. kongresu AFŽ Slovenije. S prevzgojo žena, s prevzgojo vseh moramo doseči, da bo naša žena v resnici enakovredna članica družbe v vsem, da bo soodločala pri reševanju vseh nalog, ki jih postavlja pred nas naša, socialistična stvarnost. Naj živi 8. marec — praznik napredne borbene žene, v borbi za izgradnjo socializma in mirnega sodelovanja vseh narodov! Prekmurska mladina pozdravlja V. kongres LMJ Danes se bo začel v Beograda V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Za kongres je bilo izvoljenih 1204 delegatov iz vse Jugoslavije, med njimi tudi trije mladinci iz Prekmurja. Poleg delegatov, številnih voditeljev mladine, predstavnikov naših političnih, družbenih organizacij ter mnogih kulturnih delavcev, so že prispeli na kongres naše mladine tudi številni gostje iz tujine, med temi največ mladinskih delegacij, tako iz Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Urugvaja in drugod. Kot opazovalca bosta na kongresu tudi delegat mednarodne zveze socialistične mladine in predstavnik organizacije UNESCO. Z vso mladino naše domovine pozdravlja svoj kongres tudi mladina Prekmurja. Za ta pozdrav kongresu velja delo in uspehi, doseženi v predkongresnem tekmovanju in prireditve v teh dneh. Soboška mladina se je včeraj zvečer zbrala ob velikem kresu in poslala pozdrave delegatom kongresa. Kresovi so zagoreli tudi po nekaterih vaseh Prekmurja. V tekmovanju pred kongresom so dosegli lepe uspehe v Soboti mladinci in mladinke IV. terena. Po reorganizaciji mladinskih aktivov so prvi postavili na noge organizacijo LMS na svojem terenu in si začrtali pot za nadaljnje delo. Danes zvečer bodo svečano sprejeli v organizacijo 28 mladincev. Tudi drugod pripravljajo mladinski aktivi svečane konference v čast V. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. ZASLUŽENO PRIZNANJE BELTINSKI MLADINI O delu mladinske organizacije v Beltincih smo že večkrat poročali. In da je hvalevreden glas o beltinški mladini tudi v resnici zaslužen, potrjuje dogodek zadnjega petka. Za svoje delo je beltinška mladina prejela v trajno last prehodno zastavo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Toliko ljudi, še ni bilo zbranih v veliki zadružni dvorani, kot zadnji petek. Prehodno zastavo je izročil mladini Beltinc v trajno last sekretar Centralnega komiteja LMS, svečanemu dogodku pa so prisostvovale tudi mladinske delegacije iz Maribora, Lendave, sekretar Okrajnega komiteja ZKS, voditelji mladinske organizacije in več članov OLO. Skupno z beltinsko mladino se veseli tega nadvse častnega priznanja vsa prekmurska mladina. MLADINA CANKOVE ZA V. KONGRES Mladina cankovske občine je v zadnjem času precej delovna, delajo največ v raznih društvih. Na zboru mladine v nedeljo pa so ugotovili, da bo v bodoče treba več povezave med kmečko, delavsko in nameščensko mladino. Ko so si izvolili novo vodstvo, so poslali tudi pozdravno pismo V. kongresu, zbrali pa se bodo še ob kresu v čast kongresu. Enakopravnost pri delu — enakopravnost v družini — Današnje žene obvladajo vsako delo enako kot možje. Letno 70 milijard za izboljšanje kmetijstva Na seji odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta so razpravljali o orientacijskem planu za razvoj kmetijstva. Po tem planu bi morali vsako leto investirati okrog 70 milijard dinarjev za izboljšanje kmetijstva. Čeprav so to veliki izdatki, jih bomo lahko prenesli glede na to, da se približuje prvo obdobje industrializacije naše države h koncu. Po tem načrtu je zamišljeno namakanje pol milijona hektarov obdelovalne zemlje, izsuševanje in preprečevanje poplav. V tem obdobju mora dati industrija kmetijstvu okrog 50.000 traktorjev ter omogočiti mehaniziranje 50 % kmetijskih del. Načrt določa tudi proizvodnjo okoli 1,200.000 ton umetnega gnojila. Naša industrija bo lahko izdelala tudi več umetnega gnojila, ker je zamišljeno povečanje zmogljivosti barvne metalurgije in kemične industrije. Prav tako bo treba zgraditi nove klavnice, hladilnice, tovarne sladkorja, kleti, mala podjetja za konserviranje mesa in grozdja, za predelovanje sadja itd. Vsa ta industrija bo v skladu s potrebami prebivalstva. 1000 DELOVNIH UR ZA DOM KULTURE Petnajstčlanski delovni kolektiv podružnice Državnega zavarovalnega zavoda v M. Soboti je obljubil, da bodo uslužbenci ustanove prispevali za gradnjo Doma kulture v M. Soboti 1000 prostovoljnih delovnih ur. Delovni kolektivi, posnemajte! Prostovoljni prispevki za pomoč nizozemskim poplavljencem Kakor v mnogih mestih in krajih naše države, tako so tudi v soboškem okraju sindikalne podružnice začele zbirati prostovoljne prispevke za pomoč ljudem na Nizozemskem, katerim so poplave povzročile ogromno škodo. Okrajni sindikalni svet v Soboti je pozval vse sindikalne podružnice, naj čimprej zbirajo te prispevke. Prvi so se odzvali učitelji v Soboti, ki so že prvi dan zbrali 1300 dinarjev. Sindikalna podružnica trgovskih uslužbencev v Soboti pa je skle- nila, da bo iz svoje blagajne prispevala znesek, ki ga lani niso uporabili za predvidene namene. O poteku zbirke bomo še poročali. STALINA ZADELA MOŽGANSKA KAP Po vesteh radia Moskve se je Stalinu v noči drugega marca razlila kri v možgane. Sodeč po uradnem biltenu je prizadet večji del možganov, bolniku pa sta odpovedali desna roka in noga. Dogodki zadnjih dni PODPISAN JE TROJNI SPORAZUM. — Zunanji ministri Jugoslavije, Grčije In Turčije so prejšnjo soboto podpisali v Ankari trojni sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Ta dogodek niso sprejeli s velikim veseljem samo narodi držav-podpisnic, temveč vsa miroljubna svetovna javnost. Že pred podpisovanjem so številni ugledni dnevniki za Zahodu opozarjali svet na prizadevanja treh balkanskih držav, da navežejo tesne medsebojne stike na vseh področjih mednarodnega sodelovanja In zdruiijo svoje obrambne sile proti vsakršnemu napadu od zunaj. Medsebojna posvetovanja so sodile velike, za današnje pojmovanje naravnost nepričakovani sadove. Turški neodvisni dnevnik »Džumhurljet« ne pretbava, ko trdi, da so tri balkanske države storile v kratkem času to, česar na Zahodu niso mogli storiti več let. Položaj na Balkanu, ki so ga še lani ocenjevali vojaški strokovnjaki kot nezanesljiv, je postal s podpisovanjem prijateljske pogodbe trden kakor še nikoli poprej. Glavno zaslugo pri tem pa Ima maršal Tito. To pri-scnanle mu je izrekel ludi predsednik turške republike Dželal Bajat v pozdravni brzojavki, v kateri med drugim omenja, da Odraza sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo širino in globino maršalovih pogledov. Bilo bi predolgo navajali vse določbe trojnega sporazuma. Omenimo naj, da so države-podpisnice potrdile svoje zaupanje v načela Ustanovne listine Združenih narodov. Predstavniki treh držav se bodo sestajali vsaj enkrat na leto, da se pomenijo o trenutnem mednarodnem položaju ter o nadaljnjem vojaškem, gospodarskem, političnem in kulturnem sodelovanju. V petem členu ludi poudarjajo, da se bodo vse tri države izogibale vmešavanje v notranje zadeve druge države in da bodo morebitne opore reševali na miroljuben način. Trojna pogodba pa nudi odprta vrata za vse balkanske države, pa tudi ostale države ob Sredozemskem morju, v kolikor se pod navedenimi pogoji žele vključiti v trojno zvezo. Pogodba velja pet let, izstop pa je treba sporočiti z enoletnim odpovednim rokom. KOREJSKO VPRAŠANJE PRED OZN. — Razprava o korejskem vprašanju Je pred Generalno skupščino pokazala prve dni žalostno sliko. Najprej so jo zaradi »pomanjkanja govornikov predložili na ponedeljek zvečer. Toda tudi pozneje ni zavzela onega obseca, kakor so diplomatski opazovalci pričakovali. Novi predstavnik ameriške vlade Cabot Lodge ni predložil nikakih novih načrtov za rešitev korejskega vprašanja. Na drugi strani se je sovjetski predstavnik Višinski zavzel za prenehanje vojne na Koreji, toda tako, da o povzročitelju korejske tragedije sploh ne razpravljajo. To pomeni. da narede črto nad preteklostjo in se lotili vprašanja, kakršno je sedaj. Pač dokaj nenavaden mirovni« predlog na katerega večina v OZN ne more pristati. Diplomatske kroge v OZN nadalje motijo EISENHOWERJEVE IZJAVE o tem, da je pripravljen sestati se s Stalinom, če se bo prepričal, da bo sestanek imel dejanske uspehe. Upravičeno se namreč boje, da se je ameriški predsednik morda že odločil za pogajanja s SZ izven okvira Generalne skupščine in da je s tem podprl sovjetske težnje po ponovni razdelitvi sveta na vplivna področja, toda tokrat samo med SZ In ZDA! Kremeljski mogotci namreč že delj časa javno propagirajo pakt petih velesil«, pripravljeni pa so zadevo likvidirati« tudi s pogajanji dveh najmočnejših partnerjev. Razumljivo je, da se n. pr. Velika Britanija in Francija — da ne omenimo velike večine malih in srednjih držav sveta — odločno upirajo takim namenom! Šele razvoj dogodkov prihodnjih dni v Generalni skupščini bo položaj razjasnil. NEMIRI V PERZIJI. — Pred meseci smo poročali o tem, do je predsednik perzijske vlade dr. Mosadik močno omejil delovanje perzijskega vladarja — šaha. Saj mu je n. pr. onemogočil neposredne stike s tujimi diplomati1 Tedaj so nekateri pričakovali podobne revolucije kakor v Egiptu. To se ni zgodilo. Pač pa se je poglobilo nesoglasje med predsednikom parlamenta, znanim verskim voditeljem in skrajnim nacionalistom Kašanijem in Mosadikom, ker se je slednji — čeprav previdno — vendarle nameraval lotili pogajanj z Veliko Britanijo glede nacionalizirane petrolejske Industrije. (Kakor kaže, po nasvetih Američanovi) Deželi pač groze gospodarski polom, brezposelnost in lakota! Pred dnevi je nameraval šah zapustiti državo, opirajoč se na Jugoslovanska delegacija, ki je podpisala trojni sporazum, se vrača. DELO KOMUNISTOV bo uspešno le v tesni povezavi Z MMOŽICAMI Na področju ljutomerske občine so se posamezne organizacije Zveze komunistov precej okrepile. Težišče njihovega dela je v frontnih organizacijah, društvih, podjetjih itd., skratka tam, kjer se zbirajo ljudje. Posebno na Cvenu, v Radomerju, Ljutomeru in drugod so komunisti želi uspehe v množičnih organizacijah. Njihovo delo je bilo vidno na frontnih sestankih, ki so bili skoraj povsod dobro pripravljeni in tudi obiskani. Komunisti so često dali pobudo za živahne pomenke o izobraževalnem delu, krajevnem gospodarstvu in drugih, vedno za frontovce zanimivih gospodarskih vprašanjih. V mestu pa še vedno lahko naštejemo komuniste, ki se ne pritisk Mosadikovih pristašev. Tedaj mu je priskočil na pomoč Košani In dosegel, da je ostal v deželi. S tem je nacionalistični voditelj javno dokazal, da se je povezal s šahu naklonjenimi elementi, povečal svoja nesoglasja s Mosadikom in tako pričel odprto borbo proti njemu. Zato divjajo zadnje dni velike demonstracije v glavnem mestu Teheranu, za Mosadlka In proti njemu. Mosadikov položaj se je s tem močno poslabšal. Osebno ne zapušča več parlamenta, ker sodi, da pripravljajo nanj zaroto. Policija je v zadnjih dneh v resnici zaprla okrog 70 častnikov, ki so ga nameravali odstraniti. Sedaj čakajo na sejo parlamenta, na kateri bodo glasovali o zaupnici njegovi vladi. Kaže, da je srednji Vzhod znova v plamenih. znajdejo pri svojem delu, ki ne znajo poiskati zveze z množicami. Pred kratkim razpisana anketa nam je dala vedeti, da le ena tretjina članov pridno dela v društvih in množičnih organizacijah. Ostali so več ali manj odrezani od življenja v mestu in okolici, med njimi pa so tudi taki, ki jih lahko po pravici Imenujemo za papirnate člane. Tndi vodstva posameznih mladinskih organizacij so še zmerom ločena od mladine. Na neko skupščino telovadnega društva »Partizan« je prišlo 100 mladincev in mladink, toda njihovih voditeljev — članov občinskega komiteja — ni bilo blizu. V zadnjem času ugotavljamo, da se komunisti in ostale organizacije premalo zanimajo za delo Rdečega križa, čigar mestna organizacija životari sama zase. Vzroke za tako stanje je treba iskati tudi v zdravstvenih ustanovah, pri tovariših, ki delajo v tej organizaciji. Prav tako bo v Ljutomera treba prisluhniti javnemu mnenju o kulturnih in društvenih prireditvah, filmih itd. Tako bi mnogo laže ocenjevali uspehe in slabosti pri izobraževalnem delu, spoznali zahteve prebivalcev in si uspešneje utirali pot v prihodnost. Mnogi komunisti večkrat ne znajo ločiti, kaj je napredno in kaj nazadnjaško. Na frontnih sestankih ne reagirajo na nepravilnosti, ki se dogajajo v škodo prebivalcev, marveč rajši molčijo. Ta molk nima opravičila. Na sestankih in posvetovanjih naj komunisti dajejo frontovcem pobndo za odkrit razgovor o vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovega kraja. Dobre lastnosti odprtih partijskih sestankov je treba presaditi' na frontne sestanke. Pri reševanju vseh teh vprašanj pa naj sodeluje čem več prebivalcev. O vsem tem so se pogovorili delegati osnovnih organizacij ZKJ ljutomerske občine na volilni konferenci, ki je bila pred dnevi v sindikalni dvorani Okrajnega ljudskega odbora. Poleg tega so odločno grajali poslovanje trgovskega podjetja pri OZZ, ki še zdaleč ni izvršilo svojih nalog do zadružništva. Večina delegatov je bila mnenja, da je podjetje pri trgovanju z zadrugami slabo in nesolidno opravljalo svoj posel. Zato so naročili novoizvoljenemu mestnemu komiteju, da že na prihodnji seji resno oceni razmere v tem podjetju in napravi ustrezne zaključke za ozdravljenje zadružne trgovine. Ivan Muhič K 8. MARCU — MEDNORODNEMU PRAZNIKU ŽENA Čestitamo vsem delovnim ženam obmurja: OK ZKS SOBOTA IN LJUTOMER Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 6. marca 1953 Ljudska tehnika soboškega okraja se je postavila na trdne noge Preteklo nedeljo je bila letna skupščina Ljudske tehnike soboškega okraja. Poročilo o delu Ljudske tehnike v preteklem letu in diskusija sta pokazali, da je bilo precej težav. Mnoge so preplašile težave, ki so izhajale iz pomanjkanja materiala in finančnih sredstev. Novi način gospodarjenja v podjetjih se je namreč odražal tudi v usihanju raznih podpor in dotacij, ki jih je Ljudska tehnika prejemala v preteklih letih. Zato se je število članov Ljudske tehnike celo zmanjšalo; ni se pa poslabšalo delo preostalih članov — nasprotno, ponekod Je zabeležen celo viden napredek. Ljudsko tehniko so zapustili ljudje, ki so v njej iskali velikih osebnih koristi, mnogokrat celo na škodo drugih, in taki, ki so Ljudsko tehniko smatrali za šolo, kjer se bodo v nekaj mesecih izučili za strokovnjaka. Ljudska tehnika lahko nudi ljudem mnogo znanja, ne more pa nadomestiti vseh drugih oblik dolgotrajnega učenja v delavnicah in podjetjih. Razpadli so avto-motoklubi po vaseh, ko so svoja vozila storili neuporabna, novih pa niso dobili. To pa ni tako hudo, kajti namesto njih ustanavljajo po občinah društva ljudske tehnike, Id se bodo namesto z avtomobilom bavili predvsem z agrotehniko, ki bo pritegnila zanimanje kmetov. Doslej so ustanovili že sedem takih društev, v kratkem jih bodo pa še več. Društvo Ljudske tehnike v Soboti ima več klubov, ki delajo v svoji stroki samostojno, povezuje jih pa enotni odbor. Najmočnejši klub je avto-moto, ki ima 380 članov. V preteklem letu je bil najdelavnejši. Temu sledi aero klub z nad 100 člani, ki je posebno lansko jesen pospešil svoje delo. Nekaj slabše je delal radio klub, ki je številčno mnogo slabši. Obstajala sta še kluba za elektrozveze in foto-kino, ki v preteklem letu nista mogla razviti svojega dele. ker nista imela potrebnih prostorov. Člani teh klubov pa so želeli delati, saj si je foto-kino uredil zasilno in skromno delavnico v neki spalnici. Jasno, da se v takem prostoru ni mogla razviti prava dejavnost. Take težave pa so društvo očistile vseh takih, ki so iskali le dobiček. Ostali so le pravi ljubitelji tehnike, ki so odpravljeni jo razširjati med ljudstvo. Zato lahko rečemo, da so prav materialne težave postavile društvo Ljudske tehnike v soboškem okraju na trdne noge. Kar si človek s težavo ustvari, to zna tudi oceniti. Zato člani bolj parijo na svoje stroje in naprave kot včasih. Člani Ljudske tehnike plačujejo tudi članarino, ki pa je le skromen prispevek za delovanje društev in klubov. Članarino lahko določi vsako društvo posebej, vendar so se zmenili, da ne bi bila nižja od 10 din mes. V nekaterih občinskih društvih Ljudske tehnike pa so Se člani zmenili, da bi za kakšno stvar, ki bi jo bilo treba nabaviti, zbrali med člani še poseben prostovoljni prispevek. Kljub temu so to zelo skromna sredstva, zato bo OLO dal Okrajnemu odboru LT 230.000 dinarjev dotacije. Od tega pa bo prišlo na posamezna manjša društva zelo malo. Zato bodo povsod skrbeli, da bi se čimbolj osamosvojili in bodo sestavljali za delo takšne načrte, kakor jim bodo dovoljevala lastna sredstva. Uspela letna skupščina Ljudske tehnike v Soboti je pokazala, da so se obstoječa društva v Soboti in Lendavi utrdila. Tehnika pa si utira pot tudi na podeželje. Ustanovljen je Okrajni odbor Počitniške zveze v Soboti Pretekli teden so se v Soboti zbrali delegati, ki so jih izvolile družine Počitniške zveze, da bi izvolili okrajni odbor Počitniške zveze. Ta bo povezal delo teh družin v okraju ter pripravil vse potrebno za prenočišča in prehrano članov, ki bodo v poletnih šolskih počitnicah prihajali od drugod. Na nekaterih šolah v Soboti so družine počitniške zveze ustanovili že lani. Tako na gimnaziji, kjer so imeli ustanovno skupščino že v decembru in so si izvolili tudi upravni odbor. Velika večina dijakov se je z veseljem včlanila in so v nekaj dneh zbrali 250 članov. Tudi članarino so začeli pobirati takoj in so za letošnje leto naredili proračun. V njem so upoštevali dohodke le iz članarine, kajti drugih virov še nimajo zagotovljenih. V načrtu imajo predavanja o potovanjih in druga, ki bi jim koristila v njihovi prizadevnosti. Sestavljajo tudi seznam družin, ki bi v času počitnic lahko nudile prenočišče in hrano članom, ki bodo prišli ob drugod si ogledat naše kraje. Tudi na Ekonomski srednji Soli v Soboti so že ustanovili družino Počitniške zveze ki je že pokazala svojo dejavnost Imela je eno predavanje s skioptičnimi slikami. Predvidenih pa ima še več predavanj o tem, kaj vse je treba na potovanju vedeti. V načrtu ima tudi nekaj enodnevnih izletov po Prekmurju. V poletnih počitnicah bo Planinsko društvo v Soboti stavilo na razpolago članom Počitniške zveze svojo kočo na Goričkem. Želeti pa je, da bi tudi v Lendavskih goricah uredili tako kočo, ki bi služila planincem in tabornikom. Izvolili so sl okrajni odbor, ki bo imel polne roke dela, če bo hotel urediti vse te stvari. Toda s sodelovanjem okrajnega odbora in družin se bo dalo mnogo narediti. Samostojni gospodarji hočejo bili Delavci lesno-industrijskega podjetja v Ljutomeru so že nekajkrat izrazili željo, da bi po stali samostojni gospodarji v svojem obratu, da ne bi bili več vezani na direkcijo v Mariboru. Njihove želje temeljijo na gospodarski podlagi in bo vredno o njih razmišljati. Pri decentralizaciji gospodarstva smo ukinili že marsikatero direkcijo in odpravili razne uprave, ki so povezovale posamezna podjetja. Ta ukrep je rodil pozitivne rezultate. Tudi delovni kolektiv tega obrata je že toliko sposoben, da bi lahko samostojno gospodaril v svojem podjetju in se bojeval za večjo storilnost pri delu. To je dokazal že v preteklih letih, ko se je večkrat uvrstil med najbolj požrtvovalne uresničevalce pet- letnega načrta. Čemu bi zdaj kratili pravico do samostojnega gospodarjenja, čemu bi delavcem odrekali pravico do delitve dobička, ki so ga ustvarili v potu svojega obraza? In še na nekaj je treba opozoriti: razne marže, dobiček in druga sredstva, ki so se dosedaj stekala v blagajno direkcije, naj bi ostala v obratu ali pa dobila svoje mesto v okrajnem proračunu. Zato imajo delavci prav, ko v zadnjem Času vse bolj odločno zahtevajo, da se jim da ključe od podjetja. Pravijo, da bodo brez direkcije lahko izhajali. Ni dvoma, da so njihove težnje po osamosvojitvi docela upravičene in zato zaslužijo vso pozornost organov ljudske oblasti. Da bi le čimprej postalo stvarnost! I. M. Rezervni podoficirji in oficirji poučujejo mladince predvojaške vzgoje 2. marca se je začelo desetdnevno taborjenje mladincev predvojaške vzgoje, ki žive na podeželju, na sledečih centrih: Tišina, Cankova, Rogaševci Kuzma, Grad, Bodonci in Puconci. Po ostalih centrih soboškega okraja bo pa pozneje, tako da bo povsod že v tem mescu, ko na kmetih še ni toliko poljskega dela. Mladince, ki so razdeljeni v tri vode — vsak letnik posebni vod — poučujejo in vadijo rezervni podoficirji ali oficirji iz tistega kraja in sicer najboljši in najsposobnejši. Te je imenoval Vojni odsek okraja Sobota, vendar na predlog pristojnega občinskega ljudskega odbora. Komandirji centrov in vodov pa so se na to predhodno dobro pripravili. Zato je Vojni odsek v Soboti organiziral kratek tečaj. Na tem so se seznanjali s stvarmi oziroma so jih kratko ponovili, ki so predvidene po programu za spomladansko taborjenje predvojaške vzgoje. Tečaj so imeli v Soboti in so nekateri prihajali dnevno po 20 do 30 km daleč s kolesi, ker niso imeli drugega primernega prevoznega sredstva. Kljub temu so prihajali redno in z zanimanjem izpopolnjevali svoje znanje. Pazljivo so poslušali predavanja in izvajali praktične vaje ter spraševali, kar jim ni bilo jasno. Čeprav so bili vsi dobri. Je treba nekatere še posebej omeniti kot najboljše. To je Šinkovec iz Prosenjakovcev, star ko- mandir tamkajšnjega centra predvojaške vzgoje, ki je bil že nekajkrat pohvaljen za uspešno delo. Šeruga iz centra Tišina Je tudi že nekajkrat vadil mladince predvojaške vzgoje na njihovem taborjenju. Lansko jesenje dobro izvedel nočne vaje, na ka. terih so sodelovale tudi mladinke. Kljub temu pa je na tem tečaju pokazal mnogo zanimanja za izpopolnjevanje svojega znanja. Milkovič iz centra Beltinci je novi komandir tamkajšnjega centra, ker prejšnji ni zadostil svojim dolžnostim. Tudi ta si je zaslužil pohvalo — bil je med najboljšimi na tečaju. Ko so obravnavali organizacijska vprašanja, se je opazilo, da nekateri komandirji centrov in vodov niso bili dovolj seznanjeni z raznimi novejšimi spremembami in z razvojem dogodkov v naši državi. Zato so zaprosili organizacijskega sekretarja Okrajnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tov. Ficka, da jim je predaval o delu in sklepih VI. kongresa Zveze komurdstov Jugoslavije in IV. kongresa Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Tako so se komandirji usposobili strokovno in politično. Ob zaključku tečaja so se zmenili, da se bodo komandirji pri svojem delu povezovali z vodstvi tamkajšnjih političnih organizacij, predvsem z občinskimi odbori Zveze komunistov, ki bodo dali predavatelje v času taborjenje za mladince predvojaške vzgoje. V vsakem centru naj bi bili najmanj po dve predavanji, ki bi mladince seznanili s politično-gospodarskim razvojem pri nas in z najvažnejšimi političnimi dogajanji v svetu. Prepričani smo, da jim bodo občinski odbori pomagali enako, kakor so okrajni odbori političnih organizacij in ljudski odbor pomagali tečaju. Pred kongresom Fronte 120 članov v cankovski občini Frontovci cankovske občine so tekmovali v čast IV. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. Vaški odbori so tekmovali med seboj, kateri bo pridobil več novih članov, a slabe izključil, kdo bo pridobil več novih naročnikov za naše liste itd. Obenem so zbirali obveznosti za prostovoljno delo in prevoze pri gradnji kulturnega doma v Soboti. Uspeh je bil zadovoljiv. K 599 članom, kolikor jih je bilo prej v občini, so jih pridobili še 129. Nadalje so zbrali obveznosti 310 delovnih dni za gradnjo kulturnega doma, 17 vpreg in več kubičnih metrov lesa, desk, lat in tudi nekaj denarja. Manj uspeha so imeli pri zbiranju novih naročnikov za naše liste. Se slabše pa je, da imajo v ljudskem odboru odbornike, ki niso hoteli biti člani Fronte. Kako bodo taki opravljali svoje naloge in dolžnosti do volivcev? * Tečaj izvenarmadne vzgoje ženske mladine v Cankovi je obiskovalo 46 mladink iz kmečkih in delavskih družin. Na tečaju sta predavala tudi dva domačina, tov. Praši in Šnurer, po poklicu kmeta. Tako so si pomagali, ker niso mogli dobiti vseh predavateljev iz mesta. Izpitom ob zaključku tečaja sta prisostvovala tovariša z Okrajnega odbora RK in LT. Polovico tečajnic je naredilo izpit z odličnim, 15 s pravdobrim, ostale z dobrim, dve pa z zadostnim uspehom. B. S. Beseda naših bralcev Kdo je pristojen za določanje otroškega dodatka Izdajanje najnovejših potrdil v dokaz upravičenosti prejemanja otroškega dodatka dajejo ustanovam in ljudem mnogo opravka. Poleg tega pa nekateri ljudje iz nevednosti ali iz kakih drugih nagibov ne izdajo prosilcem predpisanih potrdil in s tem delo še povečujejo. Tako je predsednik občinskega ljudskega odbora Dobrovnik odklonil izdati potrdilo neki ženi o njenem premoženjskem stanju in o odmeri davka za leto 1951, Češ da tako ne bo dobila otroškega dodatka za svoje otroke. Žena pa trdi, da ji z ozirom na njeno premoženjsko stanje otroški dodatek pripada, zato je hotela imeti navedeno potrdilo. Ker ji ga občinski ljudski odbor kljub vsemu ni hotel izdati, je šla na okraj, da poizve, kam naj se zaradi tega obrne. Ljudje v mestu so se ji čudili in jo pošiljali na občinski ljudski odbor, ki ji potrdilo mora izdati. Saj ne določa občinski ljudski odbor, a še manj njegov predsednik, kdo ima pravico prejemati otroški dodatek za svoje otroke. Njegova naloga je le, da potrdi, koliko premoženja ima prosilec in kakšen davčni predpis je imel v letu 1951 ter da overi podpis dveh prič. Vse ostalo pa na podlagi listin določa Socialno zavarovanje, ki ima pravico nekomu odobriti ali zavrniti njegovo prošnjo. Zato je postopek v Dobrovniku tembolj čuden. K. J. ŽALOSTNA USODA HLAPCA JERNEJA Na našem podeželju je še več takih hlapcev Jernejev kot jih srečamo v Cankarjevih umetninah. To so viničarji, dekle in hlapci, ki jih posamezni kmetje neusmiljeno izkoriščajo, Ti primeri nas kričeče opozarjajo, da je treba temu napraviti konec. Pred kratkim je na cesti umrl 60-letni hlapec Janez Kranjc z Draženvrha. Več let je služil pri kmetici Mariji Holerjevi, ki ga je potem, ko se je pri slamoreznici teže ponesrečil in izgubil roko, kratkomalo odslovila. Ostala je gluha za njegove prošnje, ni mu marala pomagati, čeprav je bil potreben zdravniške nege zaradi onemoglosti in izčrpanosti. Čeprav so mu sosednji kmetje iz sočutja dajali zaščito, se je še enkrat napotil k svoji delodajalki, ki ga je znova odslovila. Onemogel in strt je obležal na občinski cesti in izdihnil. Truplo revčka so spravili k Holarjevim, ki so ga pustili dolgo ležati na vozu. Naposled so ga brez običajnega spoštovanja do pokojnika pokopali na Velki. Pogreb je bil podoben pokopu kake živali. Mar ni to drastičen primer socialnega brezčutja Marije Holerjeve, ki ga je kot delodajalka več let izkoriščala in mu na stara leta, ko je zaradi garanja zgubil telesne moči, nagnala na cesto? Bralci, komentirajte sami! Ali bomo še dolgo čakali? Število otrok na šoli Bogojina raste. Vsako leto jih je več. Ima pa še vedno le staro šolsko poslopje; ki je bilo grajeno leta 1827. V njem so tri učilnice, od katerih sta dve bolj podobni kleti: sta majhni, vlažni in temni. Zdravstvena inšpekcija iz Lendave skoraj ni verjela pri pregledu, da učimo v takih zatohlih sobah in da naj bo to 5-oddelčna popolna nižja gimnazija in 4-razredna osnovna šola. Poleg tega imamo dve učilnici v najemu pri privatnikih, kjer je bil nekoč majhen trgovski lokal in mizarska delavnica. Pri teh poslopjih pa ni potrebnih stranišč. Nižjo gimnazijo obiskuje 154 dijakov iz 12 okoliških vasi, osnovno šolo pa 125 otrok. Pod Upraviteljstvo Bogojina pripada tudi enorazrednica Ivanci s 37 otroki, ki je od matične šole oddaljena le 2.5 km. Število v tej vasi pa nazaduje. Zaradi slabega šolskega poslopja v Bogojini in slabe poti je morala enorazrednica ostati. Ni čuda, da zaradi takih razmer misli tudi 2 km oddaljeni kraj Filovci na ustanovitev šole v svojem zadružnem domu. Imamo pa všolane učence iz Bukovnice, ki hodijo 5 km daleč v šolo po slabi poti. Prihodnje šolsko leto pride iz 4 všolanih krajev .42 novincev v osnovno šolo. V gimnazijo se bo vpisalo za dva močna razreda Učencev. Do 30 dijakov študira danes v Soboti in Lendavi, katerih ne bi mogli sprejeti v nižjo gimnazijo zaradi premajhnih prostorov. Nekaj se jih je vrnilo, ker starši ne morejo plačevati stanovanja in hrane. Dejstvoje, da so starši zaskrbljeni zaradi šole v bodočih letih in so na roditeljskih sestankih Zahtevali, da je treba pričeti z gradnjo nove šole. Isto so zahtevali tudi na zborih množičnih organizacij in sestankih. Na žalost so se nekateri ljudje premalo zavzemali za novogradnjo. Za gradnjo nove šole je doslej pripravljeno nekaj lesa za ostrešje, apno in kamenje, ki je bilo namenjeno za zidavo zadružnega doma. Občinski ljudski odbor je predlagal, da se letos navozi kamenje in se preskrbe drva; spomladi prihodnje leto pa bi pričeli z izdelavo opeke in gradnjo. Želeli pa bi, da bi nam OLO Sobota zagotovil finančno pomoč; kajti sklepi nedavnega zasedanja OLO so nas nekoliko odvrnili od začetega dela. Z. S. Kulturnoprosvetno društvo v Lendavi ima 162 aktivnih članov Zadnji občni zbor SKUD Miško Kranjec, ki je bil lani v decembru, je bil uspešen. Na tem so društvo preimenovali v Kulturnoprosvetno društvo Lendava. To naj bi razširilo svoje delo tudi najbližje vasi. Že pred občnim zborom je imelo društvo nekatere sekcije dobro razvite, a v njih ze delalo le nekaj posameznikov. Danes, po tromesečnem delu, je slika društva popolnoma drugačna. V večernih urah vlada v društvenih prostorih velika živahnost. V raznih sekcijah društva dela trenutno 162 članov. Pri tem niso všteti pionirji, ki jih je tudi lepo število. Zato bo dobro, da izve tudi javnost, kaj delamo tukaj na skrajni meji. Dramatska skupina je sredi predstav dobro pripravljene veseloigre »Scapinove zvijače«. Doslej jih Je bilo v Lendavi že pet. Kljub temu, da še namerava z njo gostovati, vadi že novo delo, s katerim se bo predstavila na Prekmurskem festivalu v Soboti. Tudi madžarska dramatska skupina dela pridno in resno. Mladinska skupina pa pripravlja prijetno igrico »Jurčka«. Orkester je s sodelovanjem pevskega zbora priredil pred dnevi kvaliteten koncert. Lendavčani pravijo, da kaj takega niso pričakovali in si želijo njegovega nastopa. Pevski zbor z okrog 50 pevci pridno vadi pod vodstvom tov. inž. Frasa in bo na festivalu v Soboti gotovo dostojno zastopal Lendavo. Folklorna skupina, ki jo poznajo tudi že v Ljubljani, se bo ponovno predstavila na proslavi madžarske revolucije, ki bo 14. marca. Seveda bo nastopila tudi na Prekmurskem festivalu, ko jo boste lahko ocenili sami. Največja novost pa je tamburaški orkester, ki že kar dobro zaigra. Instrumente smo nabavili v Mengšu. Zdi se nam potrebno, da odstranimo med javnostjo nepotreben prah, ki se je dvignil zaradi godbe na pihala. Danes lahko rečemo le to, da mi imama godbo in tisti, ki so si prizadevali, da bi to preprečili, je nimajo. Stvar je le v tem, da je naše društvo delalo, a nekateri so hoteli pobrati sadove našega dela. 23 godbenikov, ki smo jim dali za naš denar nabavljene inštrumente, se zaveda, da smo ravnali prav; nam se ni šlo za to, kdo bo lastnik, temveč, da bi Lendava dobila godbo. No in končno je le občinska godba in ta jo je zaupala v vodstvo društvu, ki dela in nekaj pomeni. Res, da ni bilo tako lahko. Toda s sodelovanjem delovnih kolektivov in marljivih članov, smo to zmogli in bomo tudi v bodoče znali odstraniti iz društva samovoljo nekaterih ljudi, ki iščejo v delu le lastne interese. Društvo je prevzelo tudi organizacijo Ljudske univerze. Trenutno je to najvažnejše delo, kajti zavedamo se, da je za kultumo-politično prevzgojo društva poklicano prav naše društvo. V Lendavi je bilo od začetka januarja pet predavanj. Na teh je bilo okrog 1150 poslušalcev ali povprečno po 230. Tudi na vaseh je društvo organiziralo 12 predavanj. A s tem program še zdaleč ni izčrpan. Prepričani smo, da bo tako delo, ki je podkrepljeno z povezavo z lokalnimi upravnimi in političnimi forumi ter predvsem z ljudskimi množicami prav dobro uspelo. Lojze Ali v Križevcih res ne morejo najti stanovanja za zdravnika? Že od leta 1947 se križevski občani prizadevajo, da bi dobili zdravnika. Njihova občina šteje precej prebivalcev, poleg tega pa živi v bližini občinskega sedeža tudi več opekarniških delavcev, ki se prav tako večkrat zatekajo k zdravniku. Zato so eni in drugi z veseljem sprejeli vest, da se bo njihova želja vendarle uresničila. Občinski ljudski odbor in stanovanjska komisija sta bila o tem pravočasno obveščena. Kot predstavnika ljudske oblasti sta bila soglasna, da je treba namestiti zdravnika. Zato so občinski možje na svoji seji sklenili, da je treba novemu zdravniku dati stanovanjske prostore, ki ne bodo preveč oddaljeni od ambulante. To naj bi bilo stanovanje bivšega zdravnika Lebarja. Njihov sklep pa je ostal na papirju. Zdravnik, ki že ordinira in prebiva začasno na kolodvoru, tega stanovanja ni dobil, ker se je v njega brez odločbe stanovanjske komisije vselila neka druga stranka. Oba sta uslužbenca — mož v Cezanjevcih, žena pa v Križevcih kot Poslovodkinja kmetijske zadruge. V prazne prostore sta se vselila kljub temu, da sta imela že prej stanovanje in da jima stanovanjska komisija tega ni dovolila. Menimo, da bi morala biti stanovanjska komisija bolj odločna, ko je vendar šlo za to, ali naj se vseli v stanovanje zdravnik ali pa trgovska Poslovodkinja, če bi se vprašala, kdo je občanom bolj potreben, bi prav gotovo trezno odločila. Verjetno je padla pod vpliv tovarišice Sonje Sepešove, solastnice Lebarjeve hiše. Naj bo tako ali tako — težko pa je razumeti vodilne to- variše, ki še vedno ne znajo upoštevati domačih potreb v občini, marveč gledajo zgolj na svoje koristi in koristi dobrostoječih ljudi. Mi Križevčani smo za naslednjo rešitev: iz našega kraja bi bilo mogoče Izseliti vse tiste ljudi, ki nam niso potrebni, in dati stanovanja onim, ki nam bodo zelo dobrodošli. Tako bi našli primerno stanovanje za težko pričakovanega zdravnika, poleg tega pa bi odpadlo tudi preseljevanje prosvetnih delavcev in drugih družin. Prepričani smo, da se bodo naši zastopniki v ljudskem odboru vendarle poglobili v svoje dolžnosti, da bodo ob pravem času kos svojim nalogam, ne pa šele potem, ko moramo prizadeti nanje pokazati. -eks. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Soglašamo z Vašim predlogom, da je treba samovolji posameznikov napraviti konec. Samovoljno vseljevanje v stanovanja je protizakonito. Upoštevati pa je treba tudi potrebe stranke, ki jo v dopisu omenjate. Ne bi smeli pozabiti, da je mož borec in invalid iz narodno-osvobodilnega boja, da gre za osebo, ki že dalj časa boluje. Našim borcem za svobodo smo dolžni izkazovati vse spoštovanje in pozornost, ko gre za njihove pravice. Ne bilo bi prav, če bi jim odrekali pravico do dostojnega stanovanja. Zato menimo, da bi stanovanjska komisija z malo več dobre volje in razumevanja do ljudi lahko hkrati rešila oba problema. Morda bi se le dalo najti stanovanje za obe stranki: tako za zdravnika kot za borca naše revolucije? Urednikova pošta Slučajnim dopisnikom in vsem bralcem ljutomerskega okraja sporočamo, naj svoje morebitne prispevke pošiljajo na naslov: Uredniški pododbor »Obmurskega tednika«, Ljutomer, Prešernova ulica štev. 12. To je nulno zaradi pregleda nad dopisi, ker bi se nam drugače lahko zgodilo, da bi o enem dogodku pisali v dveh člankih To naj bo obenem odgovor vsem, ki so poslali svoje dopise na uredništvo v Soboto, pa niso bili objavljeni, ali so objavljen: z zamudo. ¥ F. A. Miklavž pri Ormožu. — Vaš dopis smo z veseljem sprejeli. Žal ga nismo mogli objaviti, ker v njem opisujete zadevo, ki bi jo lahko rešili s pomočjo občinskega vodstva PLZ. Tudi točnega naslova nam niste napisali. To naj Vas ne moti; oglasite se še kaj in svoje dopise opremite s točnim naslovom. M. Sobota, 6. marca 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 KULTURA - LJUDSKA IZOBRAZBA Radgonska „Svoboda" se je že lotila dela Pod spretnim vodstvom tov. Zlata Pavlice, predsednika radgonske »Svobode«, so se lotile dela vse sekcije društva. DKUD »Svoboda« je napravilo načrt dela do konca leta, in ta načrt ni tako majhen. Mnogo volje bo treba in ljubezni do naše socialistične kulture, če bodo hoteli člani izvršiti delovni načrt. Najbolj številna je pevska sekcija društva, ki šteje že nad 40 pevcev. Prav bi bilo, če bi vrste pevcev še pomnožili delavci Vinogradniškega gospodarstva v G. Radgoni in delavci ostalih radgonskih podjetij. Tako bi imelo društvo tudi tisto obeležje, ki ga mora po naslovu imeti. S tem seveda ni rečeno, da niso v društvu dobrodošli vsi, ki dobro mislijo in želijo napredek naši mladi »Svobodi«. Pevci so obljubili, da bodo nastopili prvič že 8. marca, ko bodo praznovale tudi radgonske žene svoj veliki dan. Zbor vodi sedaj tov. Volf, ki se je že večkrat izkazal kot spreten pevovodja. Po svoje si prizadeva tudi dramatska sekcija. Tu še seveda ni nobenih vidnih uspehov. Igralske družine se komaj formirajo. Trenutno hočeta delovati dve skupini. Ena ima v mislih »Velesi dan ali Matiček se ženi«, druga pa Nušičevo tragikomedijo »Pokojnik«. »Svoboda« se bo udejstvovala še v dveh sekcijah: v folklorni in lutkarski. Obe bi bili zelo dobrodošli in menda ne bosta ostali samo na papirju. Radgonski cicibani so že kar nestrpni, ko zvedo, da bo delala zanje lutkarska skupina. Prvi javni nastop je pokazala »Svoboda« že s svojimi pionirji, ki so izvedli na Prešernov dan samostojni koncert. Obljubljajo jih pa še več. Tako smemo upati, da bo radgonska »Svoboda« zaživela polno življenje. Pogoji so tu: okolica Radgone je delavska in tudi v mestu je dovolj delovnih ljudi, ki bi lahko zajamčili plodovito delo v društvu. Naj o tem razmišljajo sindikalne podružnice radgonskih podjetij, saj je to njihova velika naloga. M. G. „Trije vaški svetniki" ne spadajo na naše odre! Da je delovna sezona naših kulturno-umetniških društev v polnem razmahu, čutimo tudi pri Vidmu ob Ščavnici. V zadnjem času smo imeli več prireditev prav različnih kakovosti. Naši čebelarji so uprizorili Real-Femerjevo komedijo »Trije vaški svetniki«, ki pa že sama po sebi nima posebnih kakovosti in moralne osnove, bila pa je še slabo podana; zato menim, da ne bomo s takimi dvomljivimi komedijami ničesar prispevali k izobrazbi naših ljudi. Če temu dodamo še to, da je bila prireditev pripravljena v naj- večji naglici in da so bile temu primerne tudi posledice (nepoglobljenost v vloge, slabo obvladanje teksta itd.), potem je razumljivo, da se za take prireditve pač ne moremo ogrevati. Temu je precej kriv režiser, ki ni bil toliko sposoben, da bi iz vsebine izluščil vsaj tiste pozitivne lastnosti, ki jih ima igra. Skratka: s takimi prireditvami je treba prenehati, ker nam prav nič ne koristijo. Predzadnjo nedeljo pa smo poslušali komorni zbor radia Maribor. S koncertom so bili poslušalci zelo zadovoljni, saj so gosti morali dve pesmi celo ponoviti. Iz tega se da izluščiti ugotovitev, da se motijo tisti posamezniki, ki mislijo, da naši ljudje nimajo smisla za vokalno glasbo. Obisk na tem koncertu in na obeh koncertih, ki jih je imel pri nas moški zbor SKUD »Slave Klavora« iz Maribora, pa nas pouči o nasprotnem — da si naše ljudstvo želi takih prireditev. -an BODONSKI MLADINCI NA ODRU Mladina iz Bodonec je zadnjo nedeljo v februarju uprizorila na domačem odru komedijo Lumpacijvagabund. Na željo prebivalstva so jo morali predvajati dvakrat in še takrat ni imelo vse občinstvo dovolj prostora v dvorani. Večina igralcev je bila prvič na odru, a so se kljub temu dobro odrezali, kar je zasluga prijatelja mladine, starega učitelja Kočarja. S to igro nameravajo gostovati v sosednjih občinah Grad in Cankova. Mladina v Bodoncih pa pripravlja še drugo igro, Divji lovec. Tako uresničuje sklepe, sprejete na občinski mladinski konferenci -cercek. Cisti dobiček za KULTURNI DOM Po »borovem gostüvanju« so v Martjancih razpravljali, zakaj bi naj uporabili čisti dobiček. Ker nima jo dvorane za kulturne prireditve, so sklenili, da bodo čisti dobiček porabili za gradnjo dvorane. Izvolili so iniciativni odbor za gradnjo kulturnega doma, ki bo zbiral čisti dobiček prireditev vseh množičnih organizacij. Z dobro uporabo razpoložljivih denarnih sredstev je možno s pridnimi rokami postaviti temelje bodočega kulturnega doma. Če bodo v Martjancih tako složno, kakor so doslej, pripravljali razne kulturne prireditve in če bodo s takim navdušenjem delali, kakor, so glasovali za sklep, bodo želi še velike uspehe. TEKMUJEJO V ČAST V. KONGRESA LMJ V nadaljnjem tekmovanju v čast V. kongresa LMJ so mladinci Rudarske šole v Lendavi odigrali šahovski turnir z vojaško enoto v Lendavi z rezultatom 5 in pol: 5 in pol. Nogometno tekmo so v nedeljo odigrali nerešeno 1:1, a odbojko pa so izgubili z 2:3. Tekmovanje se nadaljuje. »NAVADEN ČLOVEK« NA ODRU V DOKLEŽOVJU Pred kratkim Je KUD Dane Šumenjak v Dokležovju uprizorilo Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Igralci so nastopili dvakrat in dvorana ie bila vselej nabito polna. Gledalci so bili z uprizoritvijo zadovoljni, -ik. KULTURNE PRIREDITVE JE TREBA RAZUMETI 1. marca je gostovalo v Zenkovcih IZUD »Matej Bor« iz Pečarovec z Gollyevo dramo »Dekle z rožmarinom«. Igra je bila dobro podana, vendar med gledalci ni vzbudila tistega, kar bi morala. Pri najresnejšem in žalostnem prizoru so se nekateri ljudje smejali, kar kaže, da ti ne ločijo žaloigre od komedije, niti se niso poglobili v vsebino igre. Tudi drugače se nekateri gledalci niso vedli primerno in so tako motili druge. »Kogar igra ne zanima, naj rajši ostane doma«, so se jezili nekateri. Toda vsakdo mora enkrat pričeti, kajti nobeden ni takoj razumel vsega, ko je šel prvič na kulturno prireditev. Malo več obzirnosti takih gledalcev do ostalih pa ne bi škodovalo. Slabše spričevalo pa si je napisal gostilničar, ki je med uprizoritvijo igre točil in raznašal brizganec in tako motil občinstvo. H. J. Soboška godba na pihala pred koncertom Mestna godba na pihala v M. Soboti bo priredila svoj prvi javni koncert v torek, 10. marca t.l. zvečer ob 20. uri v dvorani TVD »Partizan«. Sobočani godbo dobro poznajo, saj sodeluje na vseh prireditvah, zato je zanimanje za prvi koncert mladih soboških godbenikov veliko. Pod vodstvom dirigenta tov. Gerleca, ki vodi godbo že od začetka — bodo na koncertu izvajana dela domačih skladateljev Učkarja, Heinricha, Tijardoviča in drugih. Na sliki: mladinci s svojim dirigentom ob ustanovitvi godbe, leta 1951. Razen enega so še zdaj vsi pridni godbeniki Nezgodno zavarovanje prostovoljnih gasilcev Gasilski vestnik št. 11-12 iz leta 1951 na široko obravnava vprašanje nezgodnega zavarovanja gasilskih društev, kjer pravi: prostovoljna gasilska društva zavarujejo svoje člane proti nezgodi pri DOZ in plačujejo premije za vse svoje aktivne člane. Nekatera društva poskušajo obiti te določbe na ta način, da zavarujejo le določeno število svojih članov, ki pa je mnogo nižje od dejanskega števila aktivnih članov. Računajo pač s tem, da število pri posamezni akciji ali vaji nastopajočih članov ne bo nikoli večje od onega, ki je v polici navedeno. S tem pa škodujejo svojim članom. Pri številčnem zavarovanju bo DOZ v primeru nezgode vedno ugotovil, koliko članov je imelo društvo na dan nezgode. Če je imelo več, kot je v polici navedeno, se zavarovalna vsota ne izplača v celoti, temveč samo v sorazmerju števila zavarovanih od skupnega števila vseh članov. Če je od 20 aktivnih članov bilo zavarovanih le 10, potem bo DOZ v primeru smrti enega gasilca izplačal namesto 75.000 din le polovico, t. j. 37.500 din. Iz tega sledi, da koristi vseh članov zahtevajo, da jih je zavarovanih toliko, kolikor je aktivnih članov. Najboljši način pa je poimensko zavarovanje, ki se priloži za- varovalni polici. Tedaj je zavarovan vsakdo, ki je naveden v seznamu za polno zavarovalno vsoto. V takem primeru pa je treba spremembe v društvu sproti javljati DOZ; pri številčnem zavarovanju pa le spremembo celotnega števila. Letna premija za vsakega člana znaša le 30 din, kar zmore vsako društvo, zato lahko zavaruje slehernega aktivnega gasilca. Za ta majhen letni prispevek pa DOZ izplača za smrtno ponesrečenega 75.000 din, za slučaj trajne invalidnosti 150.000 din, za začasno delanezmožnost pa dnevno 120 din. Zato naj vsa gasilska društva skrbijo za redno prijavljanje članov in plačevanje premij. SOBOŠKI EKONOMISTI S0 USTANOVILI SVOJE DRUŠTVO Zadnjo nedeljo je bil v M. Soboti ustanovni zbor Društva ekonomistov. O delu in ciljih tega društva smo že poročali v eni prejšnjih številk našega tednika. Na občnem zboru je bil za predsednika društva izvoljen prof. Černjavič, ravnatelj ekonomske srednje šole v M. Soboti. Izgleda, da bo društvo kmalu dobilo tudi primerne prostore in začelo z delom. LENDAVA JE DOBILA REŠILNI AVTOMOBIL Vendarle po tako dolgem času in borbi — lahko rečemo vse od leta 1945 — je končno tudi Lendava dobila rešilni avtomobil. V Lendavi so med tem časom sicer imeli rešilne avtomobile, vendar to le na kratke časovne dobe, kajti vsi so bili taki, ki so hitro doslužill svojemu namenu. Zato so morali ljudi s področja Lendave, kjer tudi obstaja zelo močni industrijski center, prevažati v bolnico s kamioni, največkrat pa z vozovi in to 30 km daleč. V Lendavi so to vprašanje že večkrat reševali Vendar dokler se niso našli ljudje, ki so se zavzeli za to stvar, kot zelo nujno, ni bilo uspeha. Novi rešilni avtomobil, vreden 5 milijonov dinarjev, je že prispel v Lendavo. Zahvala pri tem gre novemu občinskemu ljudskemu odboru, ki je s pomočjo podjetja Proizvodnje nafte in ostalih podjetij nabavil rešilni avtomobil, kateri bo služil delovnemu ljudstvu. Knjiga o maršalu Tila Knjigo o maršalu Titu je napisal pred kratkim Vladimir Dedijer. V njej opisuje življenjepis maršala Tita. Podatke zanj je dobil iz partijskih dokumentov in iz pripovedovanja partijskih delavcev, ki so poznali maršala Tita že v predvojni Jugoslaviji in z njim skupno delali. Zato je to dokumentarna knjiga o borbi za pravice delovnega ljudstva. Za knjigo vlada veliko zanimanje ne le v državi, temveč tudi v inozemstvu. O njem pišejo mnogi časopisi in prinašajo odlomke iz njega. Življenjepis maršala Tita pa Je že izšel v angleščini in je objavljen v De- dijerjevi knjigi »Tito govori«. Izšel je tudi v francoščini. Kakor kaže, ga bodo v kratkem tiskali tudi v skandinavskih državah in v mnogih evropskih in izvenevropskih jezikih. Zato si tudi mi Slovenci želimo. da bi čimprej izšel v slovenščini. Kakor je sporočeno, ga bo izdala Cankarjeva založba v Ljubljani in to že v prihodnjih tednih. Naročila za to zanimivo in važno knjigo pa bodo zbirali že pred izdajo knjige, kar bomo še sporočili. Gotovo tudi cena ne bo tako visoka, da ne bi bila dosegljiva najširšim ljudskim množicam. Člani pionirskega dramatskega krožka na gimnaziji v Soboti V lanskem šolskem letu so naštudirali Golievega Jurčka, s katerim so gostovali na Cankovi. Proti koncu šolskega leta so študirali še Princesko in pastirčka, kar pa zaradi šolskih počitnic niso mogli doštudirati. Zato so naštudirali za letošnjo novoletno jelko. Ob predstavah pa je vodstvo krožka uvidelo, da je treba krožek bolj organizirati. Na sestanku po polletnih počitnicah so se pomenili, da bodo dali krožku neko ime, sestavili pravila in Izvolili vodstvo. Po vsem tem pa bodo še bolj pridno študirali nove igre. Temeljni kamen nove prosvetne dvorane v Puconcih Po kratkih pripravah so v Puconcih pripravili »borovo gostüvanje«, ki je dobro uspelo. Uspeh je viden v denarnem dobičku, 90.000 dinarjev, kar bodo uporabili za graditev prosvetne dvorane, ki se bo držala gasilskega doma. Tako so sklenili na množičnem sestanku, ker bo to tradicionalni spomin na »borovo gostovanje« večine ljudi v vasi pri neki prireditvi Na prireditvi »borovega gostovanja« je sodelovalo okrog 100 nastopajočih v raznih vlogah, medtem ko se je gledalcev zbralo okrog 1500 iz bližnjih in dalnjih vasi. Tako ni bilo v vasi hiše, da ne bi vsaj eden človek aktivno sodeloval v pripravah in izvedbi »borovega gostovanja«. Celotna prireditev je imela napredni značaj. Tako je tudi pop v svojem nagovoru povedal nekaj poučnih in vzgojnih stvari Nastopili pa so tudi z igro, ki so jo sestavili sami, in so v njej smešili ljudi, ki menijo, da je poroka odvisna od premoženja. Omeniti je treba tudi to, da so se izogibali raznih nemoralnih izrazov, brez katerih, kakor mislijo ponekod, ne gre. Tako je imela prireditev kulturno obeležje, čeprav je bila svojevrstna. Sodelovale pa so vse množične organizacije v vasi, kakor tudi gasilci in IZUD. O. E. ZMAGA LJUTOMERSKIH KEGLJAČEV 26. januarja je bila odigrana prijateljska kegljaška tekma v mednarodnem slogu na 100 lučajev v Strnišču med KK »Gradis« Strnišče in KK »Ljutomer«. Zmagali so kegljači Ljutomera z 2173 proti 2075. Na povratnem srečanju v Ljutomeru 8. februarja so ponovno zmagali Ljutomerčani z 2081 proti 2007. 15. februarja pa je KK »Ljutomer« odigral prijateljsko tekmo s KK »Drava« iz Ptuja in sicer na domačem kegljišču. Ljutomerčani so zmagali z 2142 proti 2026. Ljutomerski kegljači pa so se pomerili tudi s KK »Lokomotivo« iz Maribora. Vsako moštvo je nastopilo z 10 tekmovalci. Zmagali so Ljutomerčani z- 287 proti 253. Sekcija žena v Lendavi pripravlja proslavo 8. marca Mestna sekcija žena v Lendavi, ki je že lani pokazala vidne uspehe pri svojem delu s pritegnitvijo novih članic, se je tudi v tej zimi vse bolj in bolj uveljavljala v javnem življenju. V začetku meseca februarja je organizirala v mestu gospodinjski tečaj, ki bo trajal predvidoma do konca marca. Mladim gospodinjam in ženam je tečaj zelo dobrodošel. Obiskuje ga 27 žena, ker zaenkrat nimajo večjih prostorov, niti pri večjem številu tečaj ne bi bil tako uspešen. Žene so zaprosile najboljše strokovne predavatelje, tako da je tečaj v vsakem pogledu na visoki stopnji in obenem velikega praktičnega pomena. V strnjeni celoti se vrstijo teoretična predavanja s praktičnim delom, tako da dobijo žene pravilne pojme o vzgoji otrok, družbeni vzgoji, higieni, vrtnarstvu, mlekarstvu, učijo se kuhati, prikrojevati, ročnega dela, poleg tega pa pridno poslušajo predavanja o vlogi žene v naši družbeni stvarnosti. Prav posebno pohvalo zaslužita tov. Hajoševa in Sekulčeva, ki kot dobri gospodinji tekmujeta ne samo s pridnostjo, temveč tudi s strokovnim znanjem, da bi našim mladim gospodinjam praktično pokazale vse ono, kar modema' gospodinja mora vedeti o kuhinji in gospodinjstvu. Vendar se delo ženske sekcije ne odvija samo okoli tečaja. Pridno širijo tudi revijo Naša žena, kjer so dosegle že zelo dobre uspehe, saj je samo tov. Ferčakova pridobila 76 novih naročnic ter pobrala tudi naročnino za prvo polletje. Zadnje čase ja postala ta revija pri lendavskih ženah prav priljubljena, zato se bodo potrudile, da bo prišla v svako hišo. Tudi 8. marec ne bo šel mimo njih tako, da ne bi pred vso javnostjo Lendave ponovno priklicale v spomin pridobitve naše žene zlasti na polju enakopravnosti in vlogi naše žene v novi družbi. Za ta dan pripravljamo proslavo z akademijo. Če še pogledamo po dvorani, ko so vsak teden predavanja Ljudske, univerze, lahko z veseljem ugotovimo, da se naša žena ne skriva več samo doma, temveč jo zanimajo tudi politični in gospodarski problemi, saj vidimo na predavanjih skoraj več žena kot moških. Iz bučkovske občine Ni dolgo tega, odkar smo v šolskem poslopju videli »vesele in razigrane obraze naših mladincev, ki so tokrat ustanovili svojo telovadno društvo »Partizan«. Izostali niso niti stari »asi«, saj smo srečali med njimi kar 56 let starega telovadca. Spodbudne besede tovariša Žnidariča iz Ljutomera so navzoče še bolj podžgale, da so brez oklevanja sklenili, da bodo takoj pričeli s telovadbo. Odločili so se za vaje na orodju, proste vaje in razne športne igre. Obveznosti so take, da jih bodo z dobro voljo lahko uresničili v prid onih mladincev, ki so morda še včeraj iz dolgočasja pohajkovali in pijančevali. Želimo, da bi v novem društvu »Partizan« našli mesto vsi pošteni mladinci naše občine. Gasilci v Markovcih so delavni Gasilsko društvo v Markovcih je bilo ustanovljeno pred 25 leti. Takrat je štelo 29 članov. Ustanovitelji društva so bili; Blaž Filo, takratni upravitelj šole. Ivan Bregant, učitelj in Mirko Časar, sedanji in takratni predsednik društva. Leta 1928 je društvo kupilo motorno brizgalno, leto pozneje pa še voz za brizgalno Leti 1934 so si sezidali lep gasilski dom. Gasili so nad 40 požarov. Prvo kroniko sta začela pisati Filo in Bregant. Društveno sejno knjigo še danes vodijo prav skrbno. Pred kratkim so slavili 25-letnico obstoja društva. Večina članov pa je obenem slavila 25-letnico svojega delovanja v društvu Najstarejša gasilca sta Janez Gašpar in Nikolaj Korpič, ki imata vsak nad 65 let, a sta kljub temu še danes aktivna. Pridno vadita, kadar je potrebno, kot mlajši člani in sodelujeta v vseh akcijah. Gasilsko društvo v Markovcih se je dobro pokazalo na ocenjevanju sektorskih čet. Na letošnjem občnem zboru so sklenili, da bodo preuredili prostore gasilskega doma. čez leto sl pripravijo ves potreben material Opeko bodo vzeli od zadružnega doma, kjer je gradnja zaspala. Menijo, da je bolje, da ga uporabijo oni, kakor da bi razpadal. V društvo bodo pritegnili mladino, ki naj nadaljuje začeto delo. Sicer društvo danes nima toliko uspehov, kakor jih je imelo prva leta svojega obstoja, ko so mu pomagali prosvetni delavci. Bilo bi zelo koristno, če bi še danes stopili v društvo prosvetni delavci z domače šole, da bi med gasilci vodili kulturnoprosvetno delo. S. V. M. OPOMBA UREDNIŠTVA: Zelo lepo, da so gasilci v Markovcih tako delavni Se lepše bi bilo, če bi bile enako delavne tudi ostale organizacije in društva. Vendar iz vašega dopisa sklepamo, da niso, sicer ne bi dopuščale da propada material, ki je bil pripravljen za gradnjo zadružnega doma. Lepo Je, da bodo gasilci pripravljeno opeko koristno uporabili. Se lepše bi bilo, če bi se gasilci, ki so gotovo tudi člani kmetijske zadruge bi Fronte, zavzeli v teh organizacijah. da bi tudi zadružni dom zgradili. Tožite, da društvo nima toliko uspehov kot včasih, ker ne sodelujejo prosvetni delavci. Zaželeno je, da vsakdo, kdor se čuti vsaj malo sposobnega, so- deluje v kulturnoprosvetnem delu Vendar je koristneje, da v vasi nstanovijo izobraževalno-umetniško društvo, ki poveže člane iz vseh organizacij in društev. S skupnimi močmi se da več doseči. Menda ste včasih delali drugače To je bilo nujno zaradi takratnih družbenih razmer, ko so prosvetni delavci morali delati v gasilskih in podobnih društvih, če so hoteli širiti napredno miselnost, ker napredne organizacije niso bile dovoljene. Danes se je to spremenilo, zato je bolje, da ustanovite IZUD, če ga še nimate v vasi kjer se zbere več sposobnih ljudi in bo delo uspešnejše. Ne tožite, če te uspehe ne bi hoteli pripisati vam. gasilcem. Saj je vseeno, v katerem društvu boste imeli več nspeha — najvažnejše Je, da bo vaša vas kot celota napredovala. Stran 4 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 6. marca 1953 ZA NAŠE KMETOVALCE Živinorejski odsek v KZ Križevci se je že uveljavil Pred kratkim so v 'Križevcih pri Ljutomeru zborovali zadružniki. Njihov občni zbor je mogoče šteti med zelo uspele razgovore o nadalnjih perspektivah v našem zadružništvu. Pogovorili so se predvsem o gospodarskih vprašanjih, ki najbolj zanimajo domače ljudi. Polnoštevilna udeležba, izčrpna poročila zadružnih voditeljev in dokaj živahna razprava — vse to so znaki določenega napredka, ki nam daje vedeti, da križevski in okoliški kmetje čedalje bolj spoznavajo svoje mesto v današnji ureditvi. Večina zadružnikov je spoznala, da je treba napraviti konec »štacunarstvu«, ki je bilo v zadnjih letih edino opravilo v njihovi zadrugi, da se Je treba potegovati za tako zadrugo, ki bo kmetom pomagala pri njihovih naporih za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Že dosedaj so imeli v zadrugi posamezne odseke, ki pa niso opravili svojega poslanstva. Izjema je le živinorejski odsek, čigar delo so občutili vsi napredni kmetje. Na zboru so o njem marsikaj pohvalnega povedali; njegova za- sluga je, da imajo v okolišu 9 priznanih plemenskih bikov, da so napredovali pri selekciji živine, da so redno kontrolirali molznost krav, da imajo v hlevih 100 glav rodovniške živine itd. Prav uspehi tega odseka so jim dali povod, da so se odločili tudi za druge odseke. Za njihove voditelje so zbrali najboljše gospodarje, ki so jim seveda morali obljubiti, da bodo najboljše gospodarje, ki so jim seveda morali obljubiti, da bodo že prihodnje leto lahko povedali o svojem delu. Da bi jim zagotovili potrebna sredstva, so se odločili, da bodo povečali članske deleže od 500 na 1000 din. Zanimivo je, da so kljub temu da v občini prevladujejo polja in travniki, sklenili ustanoviti gozdarski odsek, ki bo odkupoval les in se zanimal za obnovo že zredčenih gozdov. Tudi o dosedanjem upravniku so povedali sojo besedo. Njegovi prejemki so precej povečali upravne stroške. Zato so posamezni zadružniki sprožili misel, da bi kazalo namesto upravnika zaposliti kmetijskega strokovnjaka. ki bi vodil delo posame- znih odsekov in zadrugi mnogo več koristil. Po njihovem mišljenju naj bi posle upravnika opravljal poslovodja trgovske poslovalnice. Na zboru se o tem niso mogli docela zediniti, zato so končno odločitev prepustili novoizvoljenemu zadružnemu vodstvu. Zadruga je lani prigospodarila okrog 400 tisoč din čistega dobička. Njen poslovni uspeh pa bi bil lahko še večji, da je lani sama odkupovala poljske pridelke od kmetov. Precej nevšečnosti je imela z raznimi prekupčevalci in nakupovalci, ki so za ceno mastnih provizij odva- žali blago iz njenega okoliša. Prikrajšali so jo za težke tisočake, ki bi po vsej pravici morali v zadružno blagajno, od tam pa h kmetom nazaj. Dobiček bodo razdelili med posamezne odseke. Največ bo dobil živinorejski odsek. Tudi v investicijske sklade so precej primaknili. Prav tako so pooblastili zadružno vodstvo, da lahko letos najame 8 milijonov din obratnega in nad 5 milijonov din investicijskega kredita Nameravajo kupiti nov traktor in kmetijske stroje. Z najetim kreditom pa bodo kupili tudi novo kinoaparaturo, za katero se občani že dolgo ogrevajo. In še nekaj so povedali želijo namreč, da bi zadruga prevzela tudi poslovalnico ljutomerskega splošnega trgovskega podjetja v Borecih. Po uspehih v živinoreji še sadjarstvo Suša je lani pustošila tudi po njivah in travnikih kmečke delovne zadruge »Franč Rozman-Stane« v Žepovcih. Občutno je zmanjšala količino poljskih pridelkov in napravila za 8 milijonov din škode. Najbolj prizadeta je živinoreja. V zadrugi redijo 82 krav, ki so zaradi pomanjkanja dobre krme dale mnogo manj mleka kot ponavadi. Zadružniki si prizadevajo, da bi obdržali dosedanje število zdrave živine. Izločili pa so bolana in po tuberkulozi ogrožena goveda Lani so preuredili tudi več govejih hlevov in postavili nekaj šup za stroje. V kratkem se nameravajo združiti z janhovsko zadrugo. Tako sc bo povečala površina zadružne zemlje na 700 ha. Računajo, da bodo tudi na tako velikem področju lahko dobro obdelali vso zemljo, saj imajo kar tri traktorje in več kmetijskih strojev. Pred dnevi so kupili tudi moderni traktor »Unimog«. Prav po zaslugi pridnih zadružnikov postajajo Žepovci središče kulturno-prosvetnega dela na tem področju. Lani je zadružni kolektiv popolnoma opremil zadružno dvorano, ki je dobila svoje temelje že leta 1948 Domače kulturno-umetniško društvo je na novem odru že večkrat nastopilo. Vas je lani dobila tudi elektriko, ki bo kmalu zasvetila v poslednji kmečki hiši. Zadruga daje svojim članom tudi potrebna sredstva za popravilo stanovanjskih in gospodarskih zgradb, ki so bile precej zanemarjene. Zepovske zadružnike še čakajo težke naloge, ki bodo terjale precej žrtev in naporov, preden bo veliki zadružni obrat lahko služil svojemu namenu. Brž ko se bodo združili z janhovskimi zadružniki, bodo morali misliti tudi na obnovo sadovnjakov, ki so na področju Janhove dokaj razširjeni. Morda bo kazalo odločiti se za plantažne nasade sadnega drevja nizko in s dnjedebelne vzgoje. Tako bo tudi sadjarstvo postalo važna in pridobitna gospodarska panoga, ki bo dajala zadružnikom lepe dohodke. Janhovčani bodo razbremenjeni napornega dela pri obdelavi svoje zemlje, saj niso dosedaj imeli traktorja niti sodobnejših poljedelskih strojev. Nova zadruga bo pridobila tudi na živinski krmi zato se bo morala bojevati za izboljšave v živinoreji, morala bo postaviti nove živinske hleve. Vse to in še marsikaj drugega bo v prihodnosti moralo postati stvarnost v Žepovski zadrugi. Zadružniki v Spodnji Ščavnici so sklenili: Pol milijona din bomo dali za elektriko Kmetijska zadruga v Spodnji Ščavnici se je v razmeroma kratkem času precej opomogla. Odkrižala se je dolgov, ki jih je morala prevzeti od bivšega vodstva, in ozdravila zavoženo poslovanje. V zadnjem poslovnem letu so zadružniki odprodali ali pa zamenjali okrog 600 glav živine. Dobili so zanjo nad milijon deviznih dinarjev, ki jih bodo dali za traktor in druge kmetijske stroje. Odseka za odkup in živinorejo sta že dosedaj pomagala zadrugi na noge, v prihodnjih mesecih pa bodo zadružniki ustanovili še lesni, kreditni in sadjarsko-vinogradniški odsek. Možato besedo pa so dali tudi takrat, ko je šlo za elektriko. Ze do konca septembra jo hočejo imeti v svoji vasi. Zato bodo zanjo žrtvovali nad pol milijona din čistega dobička, ki so ga lani prigospodarili. Zadruga je postala investitor za elektrifikacijo svojega področja. Svoje pa bo primaknil tudi Občinski ljudski odbor v Radgoni. Računajo, da bo prispeval okrog sto tisoč din. Tudi ostali interesenti so obljubili, da bodo dali za elektriko po tisoč din na ha obdelovalne zemlje. V zadnjem času pa se resno pogovarjajo o tem, da bi se pobratili s člani kmečke delovne zadruge. Z združenimi močmi bi laže dobro gospodarili in povečali zmogljivost dosedaj slabo vodenega zadružnega posestva. Imajo namreč vse pogoje, da stdokopljejo do večjih uspehov v kmetijski proizvodnji. Na posestvu bodo odprli svojo plemenilno postajo in se prizadevali, da bo živinoreja kar najbolj do. nosna gospodarska panoga. S temi načrti pa se bodo morali slej ko prej sprijazniti tudi tisti delovni zadružniki, ki jim napredek na zadružnem posestvu ni preveč pri srcu. Po stopinjah bližje preteklosti pač ne kaže več stopati! Traktor, traktor ... Kdor primerja lanski občni zbor Kmetijske zadruge v Tešanovcih z letošnjim se mora čuditi. Lani so se branili traktorja, letos pa so se člani hudovali, zakaj jim ljudska oblast ne pomaga, da bi lahko čimprej kupili traktor. Kmetijska za- druga se vedno bolj uveljavlja med kmečkim prebivalstvom, kajti kmetje so se že prepričali, da jim lahko mnogo pomaga in koristi Kmetijska zadruga v Tešanovcih je imela lani 17 milijonov dinarjev prometa. To kaže. da so se člani skupno z odborom zavzeli za pravilno delo. Iz čistega dobička so vložili za osnovna sredstva 110.000 dinarjev, za nabavo traktorja (investicijski sklad) 450.000 dinarjev, za kulturnoprosvetno sklad 50 tisoč dinarjev. Na občnem zboru so razpravljali o kmetijskih vprašanjih: o gnojenju z umetnimi gnojili, o arondaciji zemljišč, o vinogradništvu in vinogradih, ki bi jih naj zasadili na sončni strani Jelovškega brega, kako ohraniti sadno drevje pred propadanjem itd. Člani so obenem menili, da bo treba povečati obratni kredit Razen 11 članov so vsi vplačali zvišane deleže. Tudi člani iz Gornjih Tešanovec ne smejo odlašati z vplačilom deležev, če želijo, da bi letos nabavila zadruga tudi za njih sejalnik. Člani so že sprevideli, da je delokrog kmetijske zadruge mnogo širši, kakor ga je imela nekdanja zadružna trgovina. TUDI ZA VINIČARJE SO PREDPISANE DELOVNE POGODBE Okrajni ljudski odbor v Ljutomeru je začel resno razmotrivati viničarsko vprašanje. Pri svojem delu je ugotovil, da sta se v marsikatero viničarsko družino naselila beda in pomanjkanje prav zaradi zaostalosti in izkoriščanja po delodajalcih — vinogradnikih. Ko so primerjali življenje privatnih viničarjev z življenjem zadružnikov in delavcev na vinogradniških gospodarstvih, so ugotovili, da zasluži privatni viničar povprečno na mesec 1985 dinar, jev, zadružnik 3960 dinarjev in delavec 4550 dinarjev. Pri slednjih so upoštevani tudi prejemki v obliki otroških doklad in bonov. Že ta ugotovitev jim je dala vedeti, da bo treba odločneje podpreti viničarje v njihovem boju za najosnovnejše pravice. Na drugi seji okrajnega ljudskega odbora so odborniki izglasovali odlok, ki med drugim določa, da morajo delodajalci obvezno sklepati delovne pogodbe s svojimi viničarji. Pogodba ki jo je treba skleniti na sedežu tistega občinskega ljudskega odbora, kjer viničar prebiva bo dokument, s katerim si bo viničar pridobil pravico do dajatev socialnega zavarovanja in pokojnine. V VUČJOGOMILO bodo NAPELJALI ELEKTRIKO Prebivalci Vučjegomile so se na sestankih že pogovorili, kako bodo preskrbeli potrebne drogove za daljnovod in material za zidanje transformatorja. Iniciativni odbor, ki dela že nekaj mesecev, je zelo delaven. Vse kaže. da bodo tudi v Vučjigomili kmalu svetili z elektriko. MIHA GOMBOC, kmetijski teh nik: Kako povečati rodnost v starejših sadovnjakih Sadjarstvo v Prekmurju je poleg ostalih kmetijskih panog zelo pomembno, kar velja posebno za goričke predele. Tu skoraj ni gospodarstva, ki ne bi imelo nekaj sadovnjaka, ali pa vsaj nekaj sadnih dreves pri hiši. Nekatera gospodarstva pa imajo večje sadovnjake, tudi po nekaj hektarov. Toda ti sadovnjaki so manj ali več zanemarjeni, polni škodljivcev in bolezni ter vse kaže. da jih bodo morali prej ali slej izkrčiti. Taki sadovnjaki so le v breme in ne prinašajo koristi. Tega ne trdim za kakšen mlajši nasad, ki ga še lahko ohranimo pred uničenjem z raznimi agrotehničnimi ukrepi; toda o tem pozneje. V Prekmurju mnogo razmišljamo, kako izboljšati donose v naših starejših sadovnjakih. Treba pa je tudi takoj ukrepati, če želimo od starih sadovnjakov imeti še kakšno korist. Naši nasadi so po večini travniški ali pašniški in kot take jih le redko oskrbujemo, Ni dovolj, če smo v zgodnji pomladi-požagali nekaj suhih vej in še morda jeseni debla pobelili z apnenim beležem. kar je često vsa oskrba našega sadnega drevja. Le redko kje smo izkopali kak Jarek in speljali vanj vodo: pa še to le z namenom, da bi zraslo kaj trave za košnjo in pašo. Gnojili smo le po ptičje, kakor pravimo, ali pa nič. Zaradi tega nam drevje rodi le vsako drugo alt tretje leto. Redno rodnost bomo dosegli le, ako bomo sadno drevje pravilno negovali in oskrbovali. Kako to naredimo? 1. S čiščenjem, pomlajevanjem, precepljanjem ter rednim zimskim in poletnim škropljenjem. 2. S pravilnim gnojenjem sadnemu drevju. Doslejšnje škropljenje le bilo zelo površno in neredno. Še bolj površna je bila priprava sadnega drevja za škropljenje, če tega še niste naredili, storite takoj! Še je čas in to prav poslednji. KAKO PRIPRAVIMO SADOVNJAKE ZA ZIMSKO Škropljenje Odstranili bomo vse staro, napol suho drevje, ki se ga škropiti ne ozplača več. Visoke vrhove, oziroma krone bomo krajšali, pomladili In to čimbolj na kratko, če so spodnje, glavne veje v kroni močne in obraščene s stranskimi vejami. Tako bo imela krona dovolj svetlobe in zraka, pa tudi obiranje sadja in škropljenje bo laže opraviti. Staro drevje, ki ima spodnje veje gole in so konci vej razraščeni v obliki metle, ne kaže pomlajevati. Tako drevje bomo raje odstranili, kajti s pomlajevanjem bi drevo nekaj časa le še životarilo. Tudi notranjost krone moramo razredčiti in odstraniti navpično rastoče veje, ki se križajo, pa tudi take, ki rastejo k tlom. Pri drevju, ki ni bilo že več let ali sploh nikoli preredčeno, sl razdelimo to delo na več let ter odstranimo vsako leto le del pregostih vej. To pa zaradi tega, da bo drevo laže zacelilo povzročene rane In da ne bi pognalo preveč vodnih poganjkov-bohotivk kar bi drevo oslabilo. Tudi mah in lišaje bomo ostrgali, kar opravimo s primerno strgalko, ali žično krtačo Vse ostrgano: lub, mah in lišaje moramo sežgati. Procepljamo pa vse one sadne sorte, ki so manj rodne in za sortni izbor pomembne. To delamo navadno po zimskem škropljenju. Cepimo navadno za lub in to takoj, ko se prične pretakanje sokov v lubju in lesu. Če precepljamo starejše drevo, je dobro pustiti eno ali dve skeletni veji, zaradi asimilacije, vendar tako, da cepičem ne škoduje. KAJ MORAMO PRI ŠKROPLJENJU UPOŠTEVATI Ko smo sadovnjak tako pripravili. je primeren za škropljenje, ki ga moramo opraviti z največjo pazljivostjo. Za zimsko škropljenje lahko uporabljamo različna sredstva: navadne karbotlneje v 12 do 14-odstotni raztopini. Uporabljamo tudi žvepleno-apneno brozgo in to predvsem breskve, marelice, češplje, slive, češnje in višnje. Brozgi navadno primešamo nekaj železne galice (na 1001 brozge 1 kg prej raztopljene v nekaj litrih vode) zaradi večje lepljivosti. Zelo razširjeno In pomembno ter preizkušeno škropivo je kreozan, ki ga uporabljamo v 2 do 3-odstotni raztopini. Ta deluje razen na kaparja San Josse tudi na mahove in lišaje, v 1-odstotni raztopini pa na cvetožera, ko so brsti jablane že napeti. V 1.5-odstotni raztopini deluje tudi na češpljevega kaparja. Cena kreozana, ki ga izdeluje »Zorka« v Sabcu, Je tudi primerna (65 din za kg) in si ga lahko privošči sleherni sadjar, saj lanskoletni dohodki iz sadovnjaka niso bili majhni. Zato porabimo letos nekaj od tega za oskrbo sadnega drevja. Sadjarji in vsi, ki hočete očuvati svoje sadno drevje, ne zamudite zimskega škropljenja! Sedaj je skrajni čas. Podrezajte vaš sadjarski odsek pri kmetijski zadrugi, naj vam poskrbi vse potrebno za škropljenje! Pripravljajte se tudi na poletno škropljenje, o katerem več prihodnjič! Dopisujte v Obmurski tednik PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Oblüba dela dug, pravijo. Zato pa zaj hajt z menon ta gor prta trdjavi Konjeslaf ali Pferdinant na blatnen Bučkofsken bregi! — Glih na fašenske nedelo je zadrüge pozvala fse zadrüžnike fküper — te pa se je začelo! Tan ven je bio fse puno Pohvalenof. Eni so hvalili sebe zato, ka so jih drügi ne šteli pohvaliti, drügi pa znavi zato, ka jin ne bio treba drügih hvaliti. Najprle sta se pohvalna oba odbora, ka do Potlan fsi zadrüžniki za jihove nagrade no dnevnice dobli fajn jüžino no pijačo. Precednik se je hitro nato pohvale ,ka ma zadrüga fčista lep dobiček. Najvekšo pohvalo pa sta dobio tista dva, kera sta tak flisik naküpüvala jaboke, ka sta zaslüžila fsakši nat 100 jürjof. S takšin haskon se ne je moga pohvaliti niben kmet! Srmaka pa sta se še položila, ka sta mela polek tekega zaslužka še nekši vražji teficit, te pa smileni zadružnij sklenoli, ka do napravili za jedva zbiro — či drüga ne — gnilili Jabok. Tüdi ladrüžni štacün je doba pohvalo fküper s svojin naphanin komandantom, ven majo tan že fse fele cene pa tüdi prijazni znajo biti — či čelo! Odbor se je moga san pohvaliti, ka je za fal peneze küpa nekši kamijon. s kerin so malo okolik klatomerili, zaj pa so ga dali nekšemi generali f Popravilo — tüdi za fal peneze... Najvekšo Pohvalo si Je zaslüža nanovo zvoleni otsek za pozdigavaje živinoreja, ven je predlaga, ka more dobiti deset močnih dedof, ka do pomagali živino gor zdigavati, olnate pogače pa do še kak dozdáj po dumajen talati. Jas pa se ne-mren pohvaliti s postrežba po toten zborovaji. Namesto Svinske prate so nan samo nekši gulaš pun hrmeslafcof vünsekali, prle pa so si tüdi ot nekše debele svije bmdali. Pohvaliti smen samo puce no čebake, keri so potlan retkin treznin liden zaigrali v dvorani fajn igro: Lehko je moškin! Lehko pa je bio samo tistemi ožejenimi dedi, kerik pofsodik rat bandero nosi pa je Potlan naürok puce küšüva — tak je tüdi ženskan bio lehko, priti do starih, sitnih dedof. Meni pa je zmiron pr moji Feruniki najleži. Tüdi f Cezajovcih so se zadružnih lepo pohvalili, ven sta jin nekši nesrečni Kalo pa nekša sitna Provizija zmešala jihof jabokof kšeft no ga fčista pokvarila. Se zaj ne vejo, kakša de jabošnica, kero so prta novemi leti s samih napol gnilili jabok naprešali. Za jesen pa že zaj vejo, ka se ne de treba hvaliti, pa ne do mogli pozabiti na pucaje no škroplejc tak kak lajnsko leto. Pohvale pa je fsikak potreben zadrüžni precednik tan f sosednih Vogričofcih no poslovotkinja. Obadva sta pogrüntala, ka se da f kancliji fajn plesati no godovno obhajati — klüče do kanclije pa lehko shranjüvleš gešte. Pismeno Pohvalo de tan najbrže doba štacünski poslovodja, ven je naprava f štacüni z dragoj kontroli pa tüdi pres je celo oštarijo pa je Sprava toto ožejeno reč f petih mescih f takši ret, ka jo je mogla nazadjo cezajofska zadrüga v roki vzeti. Ne ven, koga bi Človik Pohvala tan v Vučji vesi — fsikak tiste, keri skrbijo pridno za fse fele künštne tečaj ih op večerah, samo ka si je eden ot prekdavatelof fčasih urlaup vzeja, čehi pa so ga f šoli slabe vole čakali. Čüdno pa je to. ka se tan eletrika tekokrat kvari na glih na tisten dreti, keri je f školo na- pelani. Morti bi se što tan okolik transformatora f Starinovi vesi zna pohvaliti s ten, ka tečajnike pres lüči dumu pošila. V Radgoni so se mi etan pohvalili, ka majo zaj svojo lücko knižnico itak denok enok že v redi pa ka so ne ven za keko jezerakof küpili nove knige. Male Pohvalo je to, ka si hodijo po knige najbol štidentje no gospodje, dosta maje moški. Tüdi f čitalnici ne vidiš dosta lidi, zato pa stojijo no sedijo mladi na stari eden na oven, či ti pride kak cirkus vojs. Morti fsakšega pr jegoven deli pohvalijo, či zna tüdi talire no kupice okolik sebe metati, po voži hoditi, s copmijo drügemi peneze z žepa jemati no pa še kakšo kozo hipnotizirati. Bole si künšten, leži ti gre! Künštni so lidje tüdi indi. Ali morti ne je künšt, či pišeš letos nekomi, ka ne sme več hasnovati šume, kero je leta 1946 doba tan negi v Ročičken vrhi ot agrarne reforme, pa jo je že leta 1947, dere so prišli novi pretpisi, prevzelo državno šumsko gospodarstvo? Za toto nezarensko naglico bi si tisti šribar resen zaslüža dvojno Pohvalo no še ledrno medaljo. Takša čaka gvišno tistega šparavega virta tan negi f Stanetinsken vrhi, keri ma pre fsega zadosta — debelih svin, penez pa še igrca pr hiži. Lehko bi si fčasih küpa kakšo kilo žületine, pa jemi bole dišijo mastni vrabli, prhke srnice no tüdi bole oblikovi škvorci. Na takših ftičjih kolinah gvišno nezgrüntano dosta mesa fküper pride — keko mesarof pa je še treba no keko čref za žmahne klobase! Jas se bon enok san ta na koline povaba, ka bon totega ftičjega Zveličara lehko naürok. Pohvala. Nazadjo moren pohvaliti še jako čedne lidi tan okolik Ivajnkovec, ven so pogrüntali, ka se najbrže zmiron po oštarijah no črnih pušnšankih steplen, inači ne bi zna povedati, kakšo čüčo tü no tan točijo. Resen pa je samo to, ka man po cel en okraji oči no vüha nastavlene, ka mi povejo, kaj se ge godi — samo fse more biti istina, inači mo še fsi fküper gda pot lotmerskoj vüroj vročo kašo pihati. Vüjec Balaž M. Sobota, 6. marca 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 Pridobivanje nafte na Hrvatskem O pridobivanja nafte v okolici Lendave so naši ljudje že mnogo slišali, mnogi tudi sami videli vrtalne stolpe in druge orjaške naprave. V naši državi pa pridobivamo nafto tudi v drugih krajih, predvsem na Hrvatskem. Od skupne proizvodnje nafte v Jugoslaviji (okrog 150.000 ton letno) je pridobiva Hrvatska nad polovico, ostanek pa Slovenija. Naša država vlaga velika sredstva, da bi čimprej lahko krila vse potrebe z lastno proizvodnjo. V teku so razsežna preiskovalna dela, doma že proizvajamo vrtalne stolpe in gradimo domače čistilnice. Najnovejši rezultati raziskovalnih del na Hrvatskem glede eksploatacije nafte in plina, kakor tudi znatna investicijska sredstva, ki jih bodo vložili v to proizvodno panogo v letošnjem letu, bodo pripomogli, da bodo na Hrvatskem letos pridobili nad 100.000 ton nafte. Nedavno so končali raziskovalna dela okrog Bunjana pri Novoselcu. Rezultati so pokazali, da se nafta razteza v dolžini okrog 3 km, da je enakega sestava in v enakih geoloških formacijah, kakor v Šumečanih ali v Gojlu. Zanesljivo ugotovljenih rezerv nafte, ki jih je možno izčrpati, je v Bunjanih okrog 200.000 ton. Cenijo pa, da so zaloge nafte mnogo večje. Drugo pomembno raziskovalno področje je Kloštar pri Ivaničgradu. Doslej so ugotovili, da je na tem področju okrog milijon ton nafte. Letos bodo začeli raziskovati tudi na področju Mramor br-da, kjer bodo izvrtali šest raziskovalnih vrtin. Prav tako so predvidena raziskovalna dela tudi na ležiščih, ki jih bodo začeli kmalu Izkoriščati, n. pr. v Janji lipi, v Osekovem in na Sedlarici, kjer se bo eksploatacija začela nekoliko pozneje. Raziskujejo pa tudi področja okrog Vrbovca in Daruvara, na Posunju, Moslavačkl gori, na Papuku in Požeški gori. Kinematograf je postal kulturna potreba ljudi Slovenija je dobila svoj prvi stalni kinematograf leta 1908. V naslednjih letih se je kinematografija počasi uveljavljala in se šele leta 1924 močneje razmahnila. Leta 1939 je bilo v Sloveniji že 62 kinematografov s 16.553 sedeži. Okupacija je te številke nekoliko zmanjšala, po vojni pa so začele hitro naraščati. Leta 1951 smo imeli v Sloveniji že 128 kinematografov s 44.853 sedeži, kar kaže, da se je število sedežev skoraj potrojilo. Tudi lansko leto smo beležili porast, saj je samo Prekmurje dobilo več novih kinematografov. Danes je kinematografija v Sloveniji že tako razvita, da spada obisk kinematografov med najnujnejše kulturne potrebe najširšega kroga ljudi. Seveda je obisk kinematografov odvisen od filmov, ki jih predvajajo, od njihove vsebine in kvalitete. THOREZ BERE V MOSKVI PISMO LISTA »HUMANITE« »... Dragi Thorez, v Francijo pa nikar ne pridi, ker bi te tu zaprli...« (Iz zadnje številke „Totega lista“) INDIJA GRE SVOJO POT Dolga leta so Indijo izkoriščali tuji kapitalisti in oblastniki. Po drugi svetovni vojni, ki Je pospešila prebujenje kolonialnih narodov in njihovo borbo za osvoboditev, pa se je v avgustu Pandit Nehru 1947. leta tudi Indija osvobodila angleškega kolonialnega sistema. V petih letih svojega obstoja se je organizirala kot napredna demokratična država, ki je prevzela mnoge funkcije, ki so na Zahodu še vedno monopol privatnih družb. Lani na prvih svobodnih volitvah so Indijci pokazali, da pri njih demokracija stvarno obstoji, saj je 105 milijonov volivcev izbralo svoj prvi parlament. Do osamosvojitve je bila Indija razdeljena na devet delno samoupravnih pokrajin, štirih malih pokrajin in 584 kneževskih držav. Od teh je imelo 200 držav prav neznatno površino, komaj 25 kvadratnih kilome- trov. Zato ni bilo lahko organizirati republiko. Toda ta fevdalna razcepljenost, ki so jo podpirali tudi Angleži, je nedavno popolnoma izginila. Indija se sedaj sestoji iz 28 držav, ki imajo svojo centralno vlado v New Delhiju. Indija se polagoma otresa fevdalno kolonialnega sistema, ki je to deželo dušil stoletja. Brez dvoma le poskus, ki se ga je lotila Indija, da na razvalinah starega kolonialnega sistema zgradi moderno demokratično državo, v kateri morajo sčasoma izginiti vse razlike, izvirajoče iz starih predsodkov, edinstven v zgodovini. Demokratične pravice v Indiji niso ogrožene toliko časa, dokler bo na oblasti Nehru, ki ima velikanski ugled med prebivalstvom. Če pa bi Indija dosegla tudi v gospodarstvu take uspehe kot v demokratičnem utrjevanju republike, bi se demokracija še bolj utrdila. Indija je sicer naredila petletni načrt razvoja gospodarstva, vendar se o njegovi pravilnosti ali nepravilnosti mnogo razpravlja. Nekateri očitajo vladi, da je težišče načrta preložila na poljedelsko proizvodnjo in drobno industrijo, investicije pa niso dovolj upoštevane. Toda obstoječe razmere zahtevajo prav to. Indija mora najprej rešiti problem prehrane, ki je najbolj pereč, saj je lakota povzročila leta 1943 samo v eni pokrajini tri milijone smrtnih žrtev, da ne računamo tiste, ki so tudi gladovali, a so se obdržali pri življenju. Na ta način bo Indija lahko prihranila letno okrog 600 milijonov dolarjev, ki jih sedaj porabi za uvoz hrane. Po letu 1956, ko naj bi bil problem prehrane rešen, bo lahko te dragocene devize vložila v Industrija Brez dvoma Indija danes ni edina, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi se z lastnimi silami in tujo pomočjo izkopala iz stoletne zaostalosti. Mnoge države so že nekaj let pred njo sprejele petletne načrte. Toda Indija zavzema med azijskimi državami prav posebno mesto. Ne samo za to, ker je za Kitajsko po številu prebivalstva največja država na svetu, niti ne zato, ker skuša vnesti v svoj petletni načrt tudi mnoge elemente socialističnega planiranja, ampak predvsem zato, ker simbolizira Indija med vsemi novimi državami še najbolj točno tako imenovani tretji kurz — niti z Zahodom niti proti njemu. Indija postaja sčasoma neoficialni voditelj novega bloka, bloka azijsko arabskih držav proti zapadnemu kolonializmu. Njen razvoj v zadnjih petih letih je bil v vseh pogledih zares presenetljiv, razvila se je v najpomembnejšo državo na azijski celini. Zato mirno lahko rečemo, da je usoda zapadnega sveta nemalo odvisna od tega, kam se bo naslonila Indija, kakšno smer bo ubrala v zunanji, pa tudi notranji politiki Hkrati, toda z nasprotnih pozicij, poskušata zdaj dva najštevilnejša naroda v Aziji: Indija s 360 milijoni in Kitajska s 480 milijoni prebivalcev preobraziti in modernizirati svoj gospodarski in politični sistem. Na Kitajskem se ta proces odvija v senci stalinskega totalita- rizma. Indija, ki se je odločila za liberalno demokracijo, pa noče o sovjetskih metodah' nič slišati. »Senzacionalni« uspehi, s katerimi so sovjeti pred vojno lovili naivne idealiste, ne morejo dandanes ogreti indijskih državnikov. Njihov ideal ni tiranija niti teritorialna ekspan- Budistično svetišče v Indiji Kako bodo gradili kanal Odra-Donava Pred kratkim Je bila v Pragi konferenca »Komisije za medsebojno gospodarsko pomoč«, katere članice so satelitske države Vzhodne Evrope. Po zasedanju so izdali komunike, ki le malo odkriva, kaj vse so se dogovorili na tej konferenci. V središču zanimanja je stal tako imenovani »Molotovljev plan«, po katerem naj bi zgradili zvezo med Vzhodnim morjem, nad katerim si lasti pravico Sovjetska zveza, in Črnim morjem — s pomočjo kanala med reko Odro in Donavo. Kanal bi bil izkopan na češkoslovaškem ozemlju, vendar pa bi naj zaradi izredne važnosti te prometne poti »pomagale« pri gradnji tudi ostale države. Kanal bi naj pričel pri Ratiboru — od koder je Odra še plovna — sledil nato njenemu gornjemu toku in bi nato vzhodno od Olo- muca prebil »Moravska vrata« ter se končno pri Devinu, severno od Bratislave, združil z Donavo. Dolžina kanala bo znašala okrog 300 km. Vse do tu je ta projekt v redu. Tudi pri vprašanju delovne sile so izračunali v Pragi, da bi potrebovali okrog 200.000 delavcev. Seveda so po izkušnjah in vzorih »starejšega brata« — SZ, sklenili uporabiti tudi njene pridobitve pri takšnih gradnjah ter zaposliti pri teh delih predvsem — kaznjence. In ker bi sama Češkoslovaška — kljub vsem naporom in prizadevnosti policije — najbrž pri vseh ostalih nujnih delih ne mogla postaviti toliko kaznjencev, so se obvezale ostale države tudi pomagati s te vrste delovno silo. Tako se je obvezala Madžarska prevzeti ne samo vse stroške za gradnjo 100 kilometrov kanala, ampak bo prispevala 20.000 kaznjencev. Da bo »plan« delovne sile lahko v redu izpolnjen, so po poročilih iz Budimpešte že začeli pripravljati posebna taborišč«, posebno v bližini češke meje, tajna policija je dobila več sto novih kamionov za prevoz bodočih kaznjencev in podobno. Pomladi računajo na veliko »čistko«, ki bi naj zajela predvsem madžarske Žide, posebno še, ker je bil v zadnjem času aretiran dosedanji vrhovni šef madžarske varnostne policije Peter Gabor— s pravim imenom Beno Auschwitz — ki je židovskega porekla. Te grandiozne priprave za gradnjo novega kanala pa bodo prav gotovo ljudje na Madžarskem in Češkoslovaškem sprejemali z velikim navdušenjem. zija na račun drugih. Indijski voditelji ob vsaki priliki s ponosom poudarjajo, da so za demokracijo in miren razvoj. Zato gleda ves svet z nezadržanim zanimanjem na borbo, ki se kljub korektnim diplomatskim odnosom vodi med Indijo in Kitajsko. Če se bo demokracija v Indiji krepko uveljavila, bo dobil Zapad močnega in solidnega zaveznika. In Kitajska, četudi bo s skrajnimi napori in žrtvami dosegla kakšne uspehe, ne bo mogla omajati prestiža, ki si ga bi Indija priborila s svojim mirnim in organičnim razvojem. Bodočnost Azije, še več, morda celo sveta, je nemalo odvisna od tega, kdo bo v tej gigantski, toda tihi borbi med Indijo in Kitajsko zmagal. ZA GOSPODINJE Cmoki iz krompirjevega test« s suhimi ali presnimi češpljami, lahko tudi z jabolki, marmelado, figami. Sestavina: 4 debeli krompirji, 2 žlici smetane, jajce, (ali 2 rumenjaka), sol, četrt kile moke. Iz kuhanega, olupljenega, pretlačenega krompirja, smetane, jajca, soli, moke napravi testo, ga razvaljaj za mezinec na debelo, nareži štirioglate krpice, položi na vsako eno do dve kuhani, odcejeni češplji (brez pešk), naredi cmoke in jih kuhaj v osoljenem kropu deset minut. Kuhane cmoke zabeli z drobtinami, zarumenelimi v maslu, potresi s sladkorjem in cimetom ali pa jih položi v zarumenele drobtine v kozici ter postavi za nekaj minut v pečico. Češplje skuhaj z več koščki sladkorja ne premehko. Če uporabiš presne češplje, napravi enako, samo da daš namesto peške v češpljo košček sladkorja. Za jabolčne cmoke olupi in zreži na večje krhlje, katere potresi s sladkorjem. Lahko pa vzameš za cmoke tršo marmelado ali pa fige (katerih večje razreži). Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu. OBJAVE - OBVESTILA - PRIREDITVE OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV za področje Mestne občine M. Sobota bo v torek, 12. marca ob 15. uri v dvorani OF — stara osnovna šola. Za vse člane borcev NOB udeležba obvezna. Mestni odbor ZB NOB Murska Sobota MLADINA IV. TERENA! Danes zvečer svečani sestanek v čast V. kongresu LMJ. Pridite v čim večjem številu, ob 19. uri v osnovno šolo (staro gimnazijo) Sekretariat aktiva LMS IV. terena v M. Sobota VOLIVCI, VOLIVKE! Se je čas, da pogledate, če ste vpisani v volilni imenik. Storite to do 15. marca, prepričajte se, če ste pravilno vpisani. Mestna občina M. Sobota PRIMARIJ DR. LEA PLEIWIS - SVETLIC specialist za živčne bolezni zopet redno ordinira, dnevno od 12. do 13. ure. Ordinacija Maribor, Glavni trg, Kneza Koclja ul. 2 I. (nad apoteko) DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V M. SOBOTI je odprlo vzgojno posvetovalnico, ki posluje začasno na mestni občini, soba štev. 3 vsak četrtek od 15. do 18. ure. Starši, vzgojitelji! Pridite v vzgojno posvetovalnico Društva prijateljev mladine, posvetujte se o problemih vzgoje. Odbor Društva prijateljev mladine v M. Soboti AKADEMIJA 8. MARCA — DNEVA ŽENA bo v soboto, 7. marca zvečer ob 20. uri v domu TVD »Partizan« v M. Soboti. Na sporedu govor, pevske in glasbene točke članov SKUD »Stefan Kovač«. Vabimo prebivalstvo Sobote k čim večji udeležbi! Odbor OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo, da so uradne ure za sprejem strank na mestni občini in okrajnem ljudskem odboru v M. Soboti vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Naprošamo prebivalstvo, da to upošteva in s tem pomaga pri delu ljudskemu odboru. Ljudski odbor mestne občine v M. Soboti KONCERT MESTNE PIHALNE GODBE bo v torek, 10. marca ob 20. uri v dvorani TVD »Partizan«. Vstopnice v predprodaji v knjigarni. OBVESTILO Vljudno obveščamo vse obrtne obrate, da bo v dneh od 9. do 17. maja 1953 v Zagrebu pomladaski velesejem, katerega se lako udeležijo tudi obrtniki našega okraja. Za prevoz blaga in oseb bo na železnici 50 % popusta. Cena razstavnega prostora za kvadratni meter je: v paviljonu 800 din, v polodprtem prostoru 600 din, v odprtem prostoru 400 din. Za informacije naj se obrtni obrati obračajo na upravo velesejma, Zagreb, Savska cesta 25. Na velesejmu bo tudi prodaja izdelkov. Obrtna zbornica M. Sobota Gasilska objava Okrajna gasilska zveza Muršiča Sobota sklicuje svojo redno letno skupščino za dan 27. III. 1953 ter preklicuje objavo za sklicanje skupščine za dan 3. III. 1953. Vsi izvoljeni delegati bodo prejeli pravočasno vabila z dnevnim redom. Prispela je knjižica Štev. 8 in 4. PGD, ki še knjižice niso prejele, naj jo dvignejo čimprej v naši pisarni v Soboti. Pozivamo vse PGD, ki so imela občne zbore in nam še do danes niso poslala zapisnikov, naj to storijo čimprej. Zapisnike rabimo zaradi razpošiljanja vabil delegatom. Pošljite nam dva izvoda zapisnika. Društva, ki so nam poslala samo en izvod naj nam nemudoma dostavijo še enega. OGZ Sobota sklicuje redno sejo upravnega odbora za dan 16. III. 1953 z začetkom ob 13. url, v pisarni Zveze. Člani upravnega odbora bodo naknadno prejeli vabila in dnevni red. V Gradu smo organizirali tečaj za sanitetne referente PDG v sektorjih Grad in Rogaševci. Tečaj je vsak torek in petek ob 14. uri, začetek je 6. III. 1953. Referenti so prejeli že vabila. Pozivamo upravne odbore PGD, da kontrolirajo udeležbo svojega referenta na tem tečaju. Za PGD sektorje Križevci, Šalovci. Prosenjakovci, Gornji Petrovci sanitetni tečaj začne 8. III. 1953 in bo samo ob nedeljah popoldan. KAJ VSE JE POTREBNO ZA SPREJEM IN PREVOZ Z REŠILNIM AVTOMOBILOM V SOBOŠKO BOLNIŠNICO? Da se odpravijo nesporazumi pri sprejemanju bolnikov v Soboško bolnišnico in s tem olajša delo uri sprejemanju, objavljamo navodila, kakšne listine so potrebne za sprejem. Bolniki, ki ne bodo imeli spodaj navedenih listin, ne bodo sprejeti v bolnišnico, razen nujnih in smrtno nevarnih primerov. Posebno opozarjamo na to žene, ki nameravajo roditi v bolnišnici. Porodnice naj prinesejo a seboj poleg spodaj navedenih listin še poročni list, oziroma rojstni list, če so samske. Kakšne listine so potrebne za sprejem v bolnišnico: 1. Osebna izkaznica. 2. Dovoljenje za obmejni pas. 3. Za samoplačnika: Napotnica zdravnika. ki ga pošlje v bolnišnico.. Poleg tega so dolžni položiti akontacijo v znesku desetdnevne oskrbnine. 4. Siromašni: Potrdilo o nezmožnosti plačila, izdanega od občinskega LO, v katerem je navedena tudi višina predpisanega neposrednega davka. 5. Delavci in nameščenci, oziroma vsi tisti, ki so socialno zavarovani, ne glede na značaj bolezni: a) pravilno izstavljena napotnica zdravnika z navedbo mesta zaposlitve; b) žene, otroci in starši, v kolikor živijo v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem in jih ta vzdržuje, pa morajo predložiti še ..Potrdilo o skupnem gospodinjstvu in vzdrževa- nju“. Tukaj pridejo v poštev otroci od 14. do 18. leta. če pa je otrok star nad 18 let pa še obiskuje šolo. mora poleg potrdila o skupnem gospodinjstvu predložiti še potrdilo o šolanju. 8. Upokojenci, rentniki itd.: a) zadnji odrezek čekovne nakaznice, po kateri je prejel zadnjo pokojnino ali rento, če ne morejo tega odrezka oddati, naj si stranke preskrbijo overovljen prepis tega odrezka; bi za svojce le potrebno še potrdilo o skupnem gospdinjstvu, iz katerega mora biti razvidno, da upokojenec, rentnik itd. vzdržuje dru MKUD »DANE ŠUMENJAK« Ekonomska šola v M. Soboti uprizori danes zvečer ob 20. uri in v nedeljo popoldne ob 15. uri Nušičevo komedijo »Protekcija«. Prireditev v dvorani TVD »Partizan«. Vabljeni! tinskega člana s svojo pokojnino ali rento. 7. Vojaški vojni Invalidi in njih svojci a) overovljen prepis invalidskega uverenja; b) zadnji odrezek čekovne. nakaznice, po kateri ste prejeli invalidni, no (po možnosti prepis odrezka); c) svojci pa še potrdilo o siromaštvu, v katerem mora biti naveden predpis letnega neposrednega davka. 8. Reševalna postaja v Murski Soboti: Vsak naročnik rešilnega avtomobila je dolžan plačati prevozne stroške takoj, ne glede na to. ali je socialno zavarovan ali ne. Socialni zavarovanci morajo poleg potrdila o plačanih prvoznih stroških ter bolniškega lista imeti še napotnico za bolnišnico in potrdilo o nujnem prevoz z rešilnim avtomobilom, kar izda zdravnik. ki pošilja bolnike v bolnišnico. Na podlagi bolniškega lista, potrdila o plačanih prevoznih strošklh in potrdila o nujnem prevozu, dobi zavarovanec pri pristojni podružnici socialnega zavarovanja vse stroške, ki so nastali v zvezi zdravljenja, povrnjene. V primeru, da se prevoz ne bo, plačal najdalj v enem mesecu, bomo primorani plačilo izterjati pristnim potom, vštevši stroške izterjave. Opozarjamo, da so stranke same dolžne predložiti zahtevana potrdila, če hočejo uživati ugodnosti brezplačnega zdravljenja v bolnišnici, oziroma zdravljenja po znižani tarifi. Nadalje sporočamo, da tukajšnja uprava bolnišnice posluje redno vsako nedeljo do 15. ure v katerem času lahko stranke, ki obiščejo svojca, poravnalo obveznosti do bolnišnice, t. j. dostavijo potrebna potrdila, plačajo stroške zdravljenla in slično. Obvestilo si izrežite in shranite! V primeru potrebe boste takoj vedeli, kakšna potrdila so potrebna za sprejem v bolnišnico. Uprava bolnišnico v Murski Soboti POTUJOČA VAS Vas Flotlng Village v Kanadi, ki ima Solo in enajst hiš, je v celoti zgrajena na velikem splavu. Prebivalci te vasi so uslužbenci nadzorništva kanadske obale. Ker trajajo njihova službena potovanja pogosto tudi po veS mesecev, so zgradili svoje naselje kar na splavu in tako opravljajo svojo službo, ne da bi zapustili svoje domove. TEČAJ ZA GASILSKE PODČASTNIKE V ponedeljek, 9. III 1953 se začne tedaj za gasilske podčastnike. Tečaj je na internatski podlagi, vse stroške nosi OGZ. Pozivamo PGD, da pošljejo na tečaj svoje poveljnike in podpoveljnike. Tečajniki se naj javijo v ponedeljek, dne 9. III. ob 7. uri v naši pisarni v uniformi. Okrajna gasilska zveza Murska Sobota ŠPORT SLAB DAN PREKMURSKIH NOGOMETAŠEV Minulo nedeljo so bili nogometaši naših dveh nogometnih klubov »Nafte« in »Mure« že drugič letos na igrišču. Sobočani so imeli v gosteh nogometaše »Slobode« iz Varaždina, Lendavčani pa so gostovali v Mariboru. SLOBODA — MURA 6:3 (4:0) Rezultat prvega dela igre potrjuje to, da je poleg skoraj vedno nemogočne napadalne vrste Mure tokrat odpovedala tudi obramba. Kljub seriji treh golov v prvih minutah drugega polčasa so gostje iz Varaždina odšli z igrišča kot trdni zmagovalci, Ob lepem vremenu je prisostvovalo tekmi precejšnje število gledalcev BRANIK : NAFTA 6:0 Lendavčani so doživeli v Mariboru še hujši poraz. Niti častnega gola ni bilo. Če bodo tudi nadaljevanja talca kot začetek naših nogometašev, bo šlo trdo i za Muro i za Nafto. M Sobota, 6. marca 1953 ODRANCl Redka prekmurska vas je tako znana kot so Odranci. Vsaka naša vas ima nekaj posebnega, kar se od drugih razlikuje. Tako je za Odrance značilno trgovanje brez obrtnega dovoljenja, v čemer ji je (in deloma je še) najbolj sorodna le Lipa. Ljudje mnogo potujejo, ker to zahteva posel, s katerim se bavijo. K temu so jih prisilile nekdanje razmere, ko ni bilo kruha in ne možnosti zaposlitve. To jim je prešlo v kri, zato jim bo ta nelepa lastnost — kakor kaže doslej — ostala najbrž še precej časa. V vasi je mnogo zidarjev in drugih rokodelcev. Zemlje, ki naj bi jih preživljala, je namreč malo, ljudi pa mnogo. Zato ljudje iščejo zaslužek in zaposlitev, kar daje vaščanom videz živahnosti. Vas je velika in ima lepo, prostorno šolo. V njeni bližini se ponosno dviga zadružni dom. Graditi so ga začeli 1948. leta in je skoraj gotov, le nekateri prostori še niso urejeni. Dom je velik in lep in je res kulturno središče vasi. Poleg iskanja za- služka se ljudje zanimajo tudi za kulturne prireditve, ki jih radi obiskujejo. Tudi knjižnico radi obiskujejo in si izposojajo knjige, ki jih bero ob prostem času. V Odrancih pa imajo tudi razne težave, ker vsi ljudje še ne razumejo sedanjega časa. Toda življenje v vasi kaže tudi v tem oziru napredek. M. I. VOZNIKI. BODITE OPREZNI! Na glavni cesti Pavlovci—Vinski vrh se je pred dnevi pripetila lažja prometna nesreča. Vozač motornega kolesa Jože Simonič z Vinskega vrha je srečal na cesti tri voznike. Čeprav jim je pravočasno dal znak, da naj se umaknejo, sta ga ubogala le dva voznika. Tretji voznik Ludvik Luci iz Lače vasi pa se mu ni izognil, marveč je pognal kolje v dir. Njegov podvig bi bil skoraj usoden za življenje motorista, ki se je z lažjimi telesnimi poškodbami znašel na tleh. Utrpel je tudi škodo na svojem vozilu. POD MASKO FINANČNEGA ORGANA se Je podal na lov za lahkim zaslužkom Jože Belovič iz Šafarskega. Ko je srečal nekega Prekmurca, ki Je peljal jabolčnik proti svojemu domu, je poiskusil srečo. Svoji žrtvi se je predstavil kot finančni organ in od nje izterjal 10 din davka na liter jabolčnika. Tako je kar na mah zaslužil tri tisočake, ki mu jih je žrtev morala takoj odšteti. Vest o tem dogodku pa je kmalu prišla do preiskovalnih organov, ki menijo, če je z zvijačo dobro začel, pa bo slabo končal. UŠIVI OTROCI — SRAMOTA ZA STARŠE Na radgonskem področju so pred dnevi ugotavljali zdravstveno stanje šolske mladine. Na posameznih šolah so otroke pregledovali učitelji, drugod pa zdravstveni delavci radgonske higienske postaje. Našteti so več otrok, ki so imeli uši. Večina teh otrok je iz revnejših krajev in družin, kjer starši zanemarjajo nego in vzgojo svojih otrok. Mnogi otroci imajo tudi slabe zobe. Zato naj bi jih zobarji pogosteje obiskati in bolj sistematično negovali in zdravili njihove zobe. NAJPREJ JE VZELA BLAGO. POTEM PA STRUP Pred kratkim si je hotela vzeti življenje Marija Pavliničeva iz Rucmanec. Za ta korak se je verjetno odločila zaradi tega. ker jo je bilo sram, da je vzela v kmetijski zadrugi za 13.000 dinarjev konfekcijskega blaga, ki si ga je hotela prisvojiti. Za njeno dejanje so kmalu izvedeli vaščani in organi Ljudske milice. Na svojem domu je zaužila strupeno tekočino. Domači so jo spraviti v ptujsko bolnico, kjer je kmalu okrevala . * Čimprej dograditi GASILSKI DOM V SOBOTI V preteklem tednu Je PGD Sobota imelo v navzočnosti 60 članov in zastopnikov ljudskega odbora ter ostalih množičnih organizacij svoj redni letni občni zbor. Po poročilih upravnega odbora je bila precej živa diskusija in tudi ostra kritika, kar je pa izluščilo zelo dobre predloge in dober delovni načrt za leto 1953. Glavna naloga je čimprej dograditi gasilski dom, ki bo nekak gasilski inštitut za naše obmurske kraje. Leš STROKOVNA VZGOJA GASILCEV JE POTREBNA? Tega so se zavedali gasilci v Neradnovcih, kjer so pred kratkim polagati izpite za izprašanega gasilca. Izpitov se je udeležilo 15 tovarišev, ki so bili zelo dobro pripravljeni. Pozabili pa so, da so tudi tovarišice dobre gasilke in bodo morati to napako popraviti. Tudi v Gorici so gasilci izpopolnili svoje znanje in je 11 tovarišev položilo izpite za izprašanega gasilca. Med njimi so tudi gasilci, ki so že 20 let Člani gasilske organizacije in imajo okrog 60 let. Med take tovariše spadajo Koloman Katona, Ludvik Celec, Franc Pertoči in Ludvik Šandor. Tudi v Gorici polagajo premalo pozornosti ženam v gasilski organizaciji. DVA POŽARA V nedeljo, 8. februarja 1953, ob 15. uri je začelo goreti, gospodarsko poslopje Marije Helenc v Dolnji Bistrici. Gasilci so biti zelo hitri in so domači prišli na požarišče v 5 minutah. Požar je zanetil 4-letni otrok. Skoda znaša 200.000 dinarjev, rešeni in obvarovani predmeti pa so vredni 400.000 dinarjev. Poslopje ni bilo zavarovano, 23. februarja 1953, ob 7. uri zvečer je nastal sobni požar pri tov. Antonu Branspergerju Korovcih. Požar je nastal v spalnici in je zgorel del pohištva. Škoda znaša okrog 30.000 dinarjev, lahko bi pa znašala okrog 200.000 dinarjev, če ne bi gasilci bili hitri in ne bi pravilno postopati pri gašenju. Tudi ta požar so zanetili otroci. NA LEDENI CESTI SE JE PREVRNIL Na cesti pri Godemarcih se Je pred kratkim prevrnil tovorni avtomobil, last okrajne zadružne zveze Celje-okolica. Da prometne nesreče je prišlo zaradi tega, ker je vozač prenaglo vozil na ovinku poledenele ceste. Na vozilu so zapazili lažje okvare. MOSTJE Tudi v Mostju imajo gospodinjski tečaj. Obiskovalke, dekleta, ki so obiskovala osnovno šolo v času okupacije, pravijo, da se z veseljem učijo, ker bi tudi one rade čimveč vedele. Poleg drugih predavajo tudi štirje učitelji iz Lendave, ki se vozijo s kolesi. Stične tečaje imajo tudi po nekaterih drugih madžarskih vaseh: v Lakošu, Gaberju, Kapci in Dolini. * ZAKURIL JE NA SKEDNJU Pred kratkim je ogenj upepelil gospodarsko poslopje Jožeta Kosija iz Logarevec. Požar je povzročil 5-letni fant, ki se je hotel s tem, da je zakuril na skednju, zavarovati pred mrazom. škodo cenijo nad 100.000 dinarjev. Lastnik jo bo le delno kril z zavarovalnino. Kaj pa ostale? Tečaj ženske kmečke mladine v Gornjih Petrovcih je končan. Sicer se je vršil v Šulincih, ker v G. Petrovcih ni bilo potrebnih prostorov, in tako je bil bolj v središču občine. Od 27 vpisanih mladink jih je k izpitu prišlo le 20. Te so se tudi pridno učile in mnogo naučile. Najboljši tečajnici sta bili Marija Ficko iz Petrovec in Zorica Balek iz Ženavelj. Kaj pa ostale tečajnice, ki niso prišle k izpitu? Te so neupravičeno izostale, kakor tudi na predavanja niso hodile redno. To so: Ana Simon, Irma Kovačec in Sida Gergar iz Šulinec; Marija Kerčmar in Šarika Kučan iz Petrovec; dočim Julija Kovačec iz Adrijanec in Šarika Zrinjski iz Neradnovec tečaja sploh nista obiskovati. Ati ta dekleta znajo že dovolj, da se jim ni treba učiti nič več? Mar ni čudno, da so dekleta iz oddaljenih vasi prihajala redno na tečaj iz bližnjih vasi pa je bila slaba udeležba. O. R Iz predala sodnika za prekrške VAJENCI SO VENDAR LJUDJE V občinski mehanični delavnici v Radgoni pogosto zaposlujejo vajence ponoči — izven delovnega časa. Zato bi upravniku tega podjetja svetovati, da naj bi proučil zakonske predpise o zaposlitvi učencev v gospodarstvu. Moral pa bi vedeti, da ne živimo v stari Jugoslaviji,.. NEOČIŠČENI DIMNIKI — 14 POŽAROV! Na področju ljutomerskega okraja je bilo lani 14 požarov zaradi površnega Čiščenja dimnikov. Našemu gospodarstvu je ogenj napravil veliko škodo. Precej so krivi tudi posamezni dimnikarji, ki zelo malomarno opravljajo svoj poklicni posel. Ponavadi so pridni le takrat, ko je treba pobrati pristojbino. Ko pa je treba pregledati in očistiti dimnike in kurilne naprave, se jim nikamor ne mudi. Med slednje sodi tudi radgonski dimnikar Miško Križanič, ki se rajši tožari s strankami, kot pa da bi vestno opravljal svoje poklicne naloge. O njem bi nam prav gotovo znal več povedati kmet Jaušovec iz Lešan. NEPOBOLJŠLJIV ŠUŠMAR Negovski krojač Alojz Slana Je v zadnjem času zelo rad šušmaril. Po njegovi zaslugi so morali zapreti krajevno krojaško delavnico. Dobil je svoje plačilo. VSAKDO NE MORA BITI MESAR Lanska suša je posamezne kmetovalce privedla do tega, da so začeli na črno klati svojo živino. To se je pogosto dogajalo zlasti v okolici Kapele. Znano je, da lahko kmetje zakoljejo svoje živince le v slučaju nezgode. Meso smejo prodajati, če jim to dovoli živinozdravnik Plačati morajo tudi predpisano takso. Tega pa se nista držala Marija Domanjko s Kapele in Ivan Majcen iz Bučkovec. Zato sta morala odriniti v državno blagajno več tisočakov. TUDI GOSTILNIČARJI SE BODO MORALI NAVADITI REDA Na radgonskem področju je več gostilničarjev, ki nočejo upoštevati odloka o rednem obratovalnem času in zapiranju lokalov. Med te ustanove sodijo: zadružna gostilna v Apačah, gostilna ljudskega odbora v Apačah, gostilna »Berlan« v Radgoni, itd., gostilna »Koler« v Radgoni, kjer so odgovorni uslužbenci svojim gostom dopustiti, da so lahko pogostokrat popivali vso noč. Posledica tega so bili prepiri v družinah ponočnih gostov. Spričo tega je moral spregovoriti svojo besedo tudi sodnik za prekrške. NE SEKAJ DREVES... če nimaš predpisanega dovoljenja. Kmet Janez Hajdinjak iz Spodnje Ščavnice in njegova soseda Marija Plojeva sta morala plačati kazen, ker sta na svojo roko podrla več dreves In brezbrižno upropaščala go. zdove. Vsak teden ena V LJUTOMERU STRAŠI TETKA SLABA VEST ... ker so za zaključek veselih pustnih dni uvoziti iz Maribora 120 minut veselega razpoloženja ... ... ker so na domačo robo pozabili in njeno Ajzengruberjevo tovarišico z lahkoto odslovili... Igralci iz železnih dveri so Jim baje zelo hvaležni, tako za visoko moralno in strokovno podporo, ki so Jo čutili skoraj v prazni dvorani — kakor tudi ra vso izkazano ljubezen do domače robe. Pravijo, da bodo še prišli. ko bodo v prleški metropoli znati bolj ceniti napore podeželskih igralskih družin. VREMENSKA NAPOVED za čas od 5. do 12. marca 1953: Padavine, sneg, po večini do nižin, se pričakujejo 4. ali 5., 7. ali 8. in okrog 12. marca. Vmes v glavnem jasno, hladno in pogostokrat vetrovno. V jasnih nočeh mraz. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 6. marca — Danica, Fridolin Sobota, 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Bojanka, Julijan Ponedeljek, 9. marca — Frančiška Torek, 10. marca — Viktor Sreda, 11. marca — Solronij, Krištof Četrtek, 12. marca — Gregor Petek, 13. marca — Kristina Sobota, 14. marca —- Matilda Nedelja, 15. marca — Klemen gibanje SONCA: v petek, dne 6. marca vzide ob 6,29, zaide ob 17,59; v četrtek, dne 12. marca vzide ob 6,18, zaide ob 18,03. GIBANJE LUNE: zadnji krajec 8. marca ob 19,26; mlaj 15. marca ob 12,05. SPOMINSKI DNEVI: 6. marca 1836.1. Je bil rojen slovenski pisatelj Josip Stritar. — 8. marca je mednarodni praznik žena. — 14. marca 1883. leta je umrl Karl Marx, utemeljitelj znanstvenega socalizma, genialni voditelj in učitelj svetovnega proletariata. Rojen je bil 5. mala 1818. leta. — 15. marca se je pričela tretja sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. KINO MURSKA SOBOTA predvaja 6. do 9. marca ameriški barvni film „IZ TISOČ IN ENE NOČI“; — 10. do 12. marca jugoslovanski film „FROSINA". Čepinci predvaja 8. marca „pestunja", 15. marca pa ..POSLEDNJI DAN". MALI OGLASI PODPISANI Šušteršič Franc Iz Žepovec, preklicujem vse žaljive besede napram Rudiju Ratniku, poslovodji v Žepov cih, ker se je denar naknadno našel. Franc Šušteršič. SADNA DREVESCA: jablane, srednje visoke vzgoje, najboljših sort E. M. podlage ta vegativne podlage, kutin in jablan vam nudi po zmernih cenah Kmetijsko gospodarstvo Podgradje pri Ljutomeru. DENARNICO z večjo vsoto denarja in legitimacijami sem izgubil. Poštenega najditelja prosim, da odda najdeno v pisarni nadzornika proge v M. Soboti. Polovico denarja si lahko obdrži za nagrado. UGODNO PRODAM skobeljnik (Hobelbanck) in razno mizarsko orodje, vse dobro ohranjeno. Vprašati pri Francu Novaku, Krog, štev. 26. PRODAM enostanovanjsko hišo. Hujs, avtotaksi, M. Sobota. ELEKTROAGREGAT z rezervnim benzinskim motorjem, priključki na 12,24, 33 in 220 voltov v brezhibnem stanju, drugi z dinamo 50 voltov, skoraj nov, oba primera za razsvetljavo, ter generator na lesni plin, skoraj nov, zelo ugodno naprodaj. Vsa pojasnila dobite v Obrtni zbornici M. Sobota. VOZ, težek, nov, prodam ali zamenjam za dobro kravo. Informacije v gostilni Žökš, Tišina. PRODAM gospodarsko poslopje krito z opeko, velikosti 18x6 metrov, v Tešanovcih. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. Sadjarji, spomladansko sajenje sadnih dreves je tu! Državno posestvo Rakičan pri Murski Soboti vam nudi iz svoje drevesnice pri Gradu prvorazredne visoko-, srednje-in nizkodebelne jablane ! — CENE UGODNE! — Pohitite z naročili, da ne zamudite ugodne prilike. Naročajte pismeno ali telefonično na naslov: Državno posestvo Rakičan pri Murski Soboti Telefon štev. 30 M. Sobota. Janez Švanjcer: (22) STRELI NA MEJI »Gospod Maček, nekaj bi vas rada prosila,, je po pozdravu začela. Maček je stal pred njo in se leno pretegoval. Sprva je niti pogledal ni. Nekaj je momljal predse in kremžil obraz. Čeprav je bilo zgodaj, je že dišal po vinu. Gladila si je janko in občudovala močnega kmeta. Vsak njegov gib jo je vznemiril. In ko je hodil z dolgimi koraki po kuhinji, postal pri oknu, se obrnil in s povešeno glavo nadaljeval pot, ji je postalo še bolj nerodno. »Drugič pridi. Zdaj se mi ne ljubi govoriti s teboj,« Je Maček neprijazno odgovoril. Liza se je prestrašila. S ponižnim glasom je rekla: »Gospod Maček, vi ste biti vedno tako dobri z menoj. Za Franca bi vas rada prosila ...« Kmet je vzrojil: »Temu capinu bom že še pokazal, kako je treba ubogati. Orožnikom ga bom predal, naj ga za nekaj dni vtaknejo v arest.« »Mlad je še in ni pomislil, kaj dela. Če mu ne bi preveč zamerili.« se je potegnila Liza za Franca, čeprav zjutraj ni mislila iti prosit zanj, ko je zvedela, da je pobegnil od Mačka. »Z ljudmi njegove vrste je treba na kratko opraviti. Če noče ubogati, naj gre od hiše.« Ženski jezik ne popusti takoj. Tako je tudi Liza ponižno prosila dalje: »Če vas jaz lepo prosim odpuščanja za Franca, ati bi ga potem še vzeli nazaj?« »Kar je, je! To se ne da več popraviti.« Liza se ni mogla več premagovati. Franč se ji je zasmilil. Ko ga je poslala k Mačku za pastirja, ni imela toliko srca zanj kakor zdaj. S predpasnikom si je začela brisati solze. »Nič ne pomaga jokati, Liza,« je zarenčal Maček in odšel v zadnjo sobo. Skozi priprta vrata je videla, kako si je nalival vino. Vrnil se je prijaznejši. Nenadoma se je zasmejal na ves glas njenim solzam, da ga je strahoma pogledala. »Prosit si prišla za Franca? V sili si. zato hočeš, da ti pomagam. Delati pa ne prideš vedno, kadar ti rečem!« »Gospod Maček!« Maček ji je naperil prst na čelo: »Tu notri imaš prazno. Pameti nimaš. Imaš jo samo takrat, ko ti teče voda v grlo. Potem sem ti jaz dober. Sicer pa misliš, da lahko delaš po svoji neumni glavi.« Liza je zdrknila pred njim na kolena in sklenila roke: »Gospod Maček, Franc nima staršev Samo mene ima in še jaz mu ne morem pomagati Vi edini mu lahko « Maček se je zravnal in na pol čez ramo, ne da bi Jo pogledal, milostno dejal: »Pa naj pride nazaj.« • Franč je po treh urah pešačenja prišel pred tekstilno tovarno v Maribor. Za zadnjimi delavci so zapirali široka vrata. Nekateri so prišli peš. drugi so se pripeljali s kolesi. Stal je pred vhodom v tovarno in se stiskal k zidu. Čez visoko ograjo ni mogel videti na dvorišče. Slišal je le ropotanje in presekane klice posameznih delavcev. Na ulici pred njim je bilo polno ljudi, največ kmetov z vozovi. Večkrat je pogledal proti vratom tovarne. Zdelo se mu je, da so med odpiranjem zacvilila v tečajih. Razveselil se je, da bo prišel skozi nje Stefan in ga povedel s seboj v tovarno. Sla bosta skozi svetle sobe z lepimi stenami in zavesami na oknih. V dragocenih preprogah na tleh se bodo izgubljali njuni koraki. Naposled se bosta ustavila pred gospodom z zlato obrobljenimi očali. Poslušal bo Stefana, ki bo govoril o njem — Francu. Nato bo gospod potrkal s svinčnikom po mizi — tako navado je imel tudi njihov župan — in bo vprašal: .Fant. kakšnega dela si se naučil?' Ko ga bo premeril od glave do peta in videl njegovo ponošeno obleko in zakrpane čevlje, bo odločil: .Ostani na deželi! Teb ljudi je v mestu preveč!' Franc se je zdrznil. Zazeblo ga je v dno duše. V želodcu je občutil glad. ko da ne bi jedel že več dni. Srečavale so ga kmetice s polnimi jerbasi na glavi: nekatere so vlekle vozičke po prašni ulici. Zahotelo se mu je jesti, toda v žepu ni imel niti dinarja. Ure so minevale Štefana ni bilo od nikoder. Francu se je pridružil neznan moški srednjih let. »'Fant. kaj iščeš tu? « vprašal moški. »Znanca imam. V tej tovarni dela. Obiskal bi ga rad« je Frane vljudno odgovoril. »Ti si srečen. Jaz sem prišel zaradi dela. Fant, ali veš kaj je to, imeti družino in biti brez dela. Mlad si še, zato tega ne boš razumel dovolj « Francu je bilo žal, da se je zlagal. Takoj je popravil. »Pravzaprav se tudi meni tako godi kakor vam. Rad bi zaslužil. Do sedaj sem bil na deželi pri kmetu za hlapca. Slabo mi je plačeval. Nazadnje me je hotel še pretepati. Zato sem zbežal s kmetije. Znanec mi je obljubil, da me bo spravil v tovarno.« »Gospoda revežem ne da živeti,« je menil neznanec. »Več let sem delal v tekstilni tovarni. Ko smo zaradi slabe plače stavkali, me je fabrikant vrgel na cesto. Zdaj sem že precej dolgo brezposeln vsak dan hodim postajat pred tovarne. Doma imam ženo in dva otroka.« V tem je prišla iz tovarne gospa, oblečena v dragocen krznen plašč. Na vrvici je peljala psička. Franc in neznanec sta ji spoštljivo napravila prostor. Za njo je ostajal močan vonj. Z druge strani se je približal lepo oblečen gospod, se priklonil in ji poljubil roko, okrašeno z briljantnim prstanom in zlato zapestnico, ter jo povedel v udobno limuzino. Vratar je pojasnil: »Če iščeta delo, bosta čakala danes zastonj. Tovarna ne sprejema novih delavcev.« Neznanec je prosil: »Pustite me v pisarno. Jaz nisem novinec. Sem izučen tekstilni delavec z večletno prakso.« »Ne morem pomagati. Poizkusite drugje. Še sam ne vem, kako dolgo bom ostal v službi.« Tudi Franč se je opogumil: »Če bi Štefana poklicali... Govoril bi rad z njim « »Katerega Štefana? Tu je več Štefanov « ie začudeno pogledal vratar in se zopet obrnil k neznancu. »Pojdite na borzo dela. Mogoče bo tam kaj za vas.« Franc je nenadoma veselo zaklical: »Stefan. Štefan, tu sem!« Na dvorišču je zagledal Štefana, ki je peljal visoko naložen voz z zaboji. Štefan se je presenečeno ustavil ob vozu in vidno zardel. Vratar mu je važno namignil: »Zdaj je delo in ni časa za pogovore.« »Samo besedo bi rad spregovoril s Štefanom. Pokličite ga, prosim!« Štefan je skomignil z rameni: »Franc, zaenkrat ni nič. Rekli so mi, da je delavcev več kot preveč. Tako pač je. Hotel sem ti pomagati.« Odšel je za vozom in ga ni več pogledal. Tudi tistih petdeset dinarjev ni omenil niti vrnil. »Če hočeš, lahko greš z menoj na borzo dela.« je rekel neznanec in odšel po ulici.