Published and distributed under permit No. 424 authoriied by the Act of October 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. • ill SS kuri»! i ijuJitv*. Mud m vIímí do vMtft, kar ducirajo. TkU HM' k dovotod to tU ialwMti of tko working cUu. Worker« a*a •afiliad to sil what tkoy i&XLZ. T^uTEr-JoiAJyit J-IR?. Offiet: 4001 W. II.CMC«I, HI. Delavci vseh dežela, združite ••!" PAZITE »a itovilko f oklepaju, ki M aakaja polog vaiaga uUm, prilopljo-aaga »podaj ali aa ovltkv. Ako Jo (ULA\ itovilka ........ W tada j no • prikodajo Sto-▼Uko naéaga listo pololo aaro¿aiaa. Prosimo, ponovita jo takoj. $TEV. (NO.) 865. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. • t- CHICAGO, ILL., DNE 9. JULIJA (JULY) 1918. LETO (VOL.) XIII. Govor predsednika Wilsona na praznik neodvisnosti v Mount Vernonu nad Washingtonovim grobom. "Oos pode člani diplomat ičnega zbora in moji tovariši sodržavljani I Srečen sem, da sem cdšel z vami na ta mirni prostor starega posvetovanja, da i/pregovorim nekoliko o teui, kaj pomeni ta dan naše narodne neodvisnosti. Prostor se zdi zelo miren in oddaljen. Veličanstveno miren je in nedotaknjen od posvetnega vrtinca, kakor je bil v onih velikih časih, ko je bil tukaj general Washington in je obdržava) mirne konference s možmi, ki mo se imeli združiti z njim ob rojstvi» naroda. S teh krasnih gričev so gledali svet in videli so ga vsega, videli so ga v luši bodočnosti, gledali so ga z novodobnimi očmi, ki so se obrnile od preteklosti, katere niso mogli možje liberalnega duha nadalje prenašati. Kadi tega ne moremo tukaj, v neposredni bližini tega svetega groba, občutiti, da je to prostor smrti. To je bil prostor velikega dela. Velika obljuba, ki je veljala za vse človeštvo, je bila izre-čeaa tukaj jasno in iskreno. Spomini, ki nas obdajajo tukaj, so oživljajoči spomini na plemenito smrt, ki je le slaven zaključek. Zmožni moramo biti, da vidimo s tega zelenega griča z umevajočimi očmi svet okoli sebe in razumemo novi namen, ki mora oavoboditi ljudi. Značilno je — značilno radi njih lastnega značaja in namena in učinkujočih vplivov — da so Washington in njegovi tovariši govorili in delali kakor baroni v Rnnnymedu, ne le za en razred, ampak za ljudstvo. In prepuščeno je bilo nam, da spoznamo in razumemo, da niso govorili in delali le za en narod, ampak za vse človeštvo. Mislili niso nase in materijalne interese malih skupin zemljiščnih posestnikov in kupčevalcev, s katerimi so bili vajeni delati v Virginyi in kolonijah. cdtod proti severu in jngu, ampak mislili so na ljudstvo, ki je želelo, da se odpravijo razredi in posebni interesi in avtoriteta rno^ ki jih niso sami izvolili, da jih vladajo. Imeli niao zasebnih namenov in želeli niso posebnih privilegijev. Zavedno so začrtali, da |>o-stanejo možje v*eh razredov svobodni in je «Amerika pribežališče za može iz vseh narodov, ki so želeli, da uživajo ž njimi praviee in privilegije svobodnih mož. Ali se oddaljujemo od njih smeri — ali delamo takof Mi nameravamo, kar so oni nameravali. Mi, tukaj v Ameriki, smo prepričani, da je naše sodelovanje v sedanji vojni le sad tega, kar so vsadili oni. Naša stvar se loči od njih stvari le v tem, da je naš neprecenljivi privilegij, da soglašamo z mož mi vsakega naroda v tem, kar zavaruje ne le svoboščine Amerike, ampak ravnotako zasigura tudi avobodščine drugega ljudstva. Mi smo srečni ob misli, da nam je dovoljeno storiti, kar bi oni storili, če bi bili na našem mestu. Zdaj se mora odločiti enkrat za vse, kar je bilo odločeno za Ameriko in v veliki dobi, iz katere duha danes črpamo. To je gotovo pravi prostor, s katerega lahka mirno gledamo na svojo nalogo, da utrdimo naš duh za njeno izveditev. In to je primeren prostor, na katerem priznamo prijateljem, ki gledajo na nas, in prijateljem, s katerimi smo na srečo združeni v akciji, vero in namen, za katera delamo. Tak je naš nazor o velikem boju, v katerega smo zapleteni. Načrt je zapisan jasno v vsakem prizoru in v vsakem dejanju največje tragedije. Na eni strani stoje narodi vsega sveta — ne samo aktualno prizadeti narodi temveč mnogo drugih, ki trpe pod gospodstvom, pa ne morejo stopiti v akcijo; ljudstva mnogih plemen in v vsakem delu sveta — ljudstvo prizadete Rusije je še vedno med njimi, dasi je v tem trenotku neorganizirano in brez moči. Nasproti temu stoji brez prijateljev osamljena skupina vlad, gospodarji mnogih armad, ki-ne govore za splošen namen, ampak govore samo za svoje sebične ambicije, od katerih ne more nihče drugi kaj pridobiti kot oni sami, katerih ljudstva so le kurivo v njih rokah; vlade, ki se boje svojega ljudstva in so sedaj njih suvereni lordi, izčrpa joči jih na vse načine s tem, da razpolagajo z njih življenji in premoženji po svoji volji, rav-I no tako tudi z življenjem in premoženjem vsakega ludstva, ki pride pod moč — pobarvano z vlado tujega lepotiČja in primitivne avtoritete iz dobe, ki nam je tuja in sovražna. Preteklost in sedanjost sta v smrtnem spopadu in ljudstva na svetu umirajo med njima. v Tu je samo en izhod. Poravnava mora biti končna. Tu n eniore biti kompromisa. Polovična odločba ne.bo priznana. Napol odločba ni mogoča. Tooo cilji, za katere se združena ljudstva na svetu bojujejo in ki morajo biti priznana, preden bo mir/ 1. Uničenje vsake poganjalne sile kjerkoli, ki lahko separatno, tajno in po svoji volji kali sve- i tovn! mir; ali če se ne more uničiti, tedaj naj tte zniža do prave nezmožnosti. 2. Izravnava vsakega vprašanja teritorija, suverenosti, gospodarskega dogovora ali političnih zvez na temelju svobodnega sprejetja izravnave po ljudstvu, ki je direktno prizadeto, in ne na temelju niaterijalnega interesa ali pridobitve katerega drugega naroda ali ljudstva, ki želi dru • gačno izravnavo v interesu njegovega vphva aH gospodstva v inozemstvu. v 3. Priznanje vseh narodov, da se vladajo v občevanju drug z drugim po ravnoistih načelih spoštovanja in časti do postave civilizirane družbe, ki vlada posameznega državljana v vseh modernih državah v stiku z drugimi; končno, da so obljube in dogovori svečano izpohijujejo, da se ne goje privatne intrige in zarote, ne sebične krivice skovane z nekaznivostjo in da sc ustanovi medsebojno zaupanje na pravem temelju medae bojnega spoštovanja do pravice. 4. Ustanovitev mirovne organizacije, ki zo-gotovi, da zdruŽeu* moč osvobodenih narodov prepreči vsak vpad v pravice, in da služi miru in pravici, da se doseže definitiven trihuual aa mnenje, kateremu sc morajo vsi podvreči i ukatero sankcionira vsak6 mednarodno v post a v,l je t >je, o katerem se niso mogli direktno prizadeti i narodi prijateljsko sporazumeti. Ti veliki predmeti gredo lahko v en stavek. Kar iščemo, je,, da vlada postava, vtemeljfena na dovoljenju vladanih in vzdrževana po organiziranem mnenju človeštva. Teh velikih ciljev se ne doseže z razpravlja -njem in iskanjem pobotanja in akomodiranjem, kar državniki morda žele s svojimi projekti o ravnovesju sil in narodne oportunitete. Te lahko realiziramo le po odločbi, kaj misleča ljud -stva na svetu žele, z njihovimi stremečimi upi po pravici, socialni svobedi in ugodnosti. I^ahko mislim. da n< tu zrak glasove teh principov s posebno uljudnostjo. Tukaj so se razvile moči, katere je velik narod, proti kateremu so bile najprvo določene, najprvo smatral za re-volto proti njegovi opravičeni avtoriteti, ki je pa že davno spoznal, da je bil korak za osvoboditev njegovega ljudstva kot ljudstva Združenih držav. In zdaj stojim tu, da govorim — govorim ponosno in z zaupno nado — o razširjenju revolte, te osvobodilne borbe vsem velikem svetovnem odru. Slepi vladarji Pnisije so zbudili moči, ki so jih malo poznali — moči, ki enkrat vzbujene, ne morejo biti nikdar več pobite na tla; kajti v njih srcu je navdušenje in namen, ki sta nc-itmrjoea in pravo bistvo trjumfa. Pred kratkim je prišlo iz Berna poročilo, da so Avstrijci obesili 300 češkoslovaških prostovoljcev, ki so jim prišli v bojih na italijanski fronti kot vjetniki v roke. Bernski korespondent pravi, da je imela to poročilo dunajska "Nene Freie Če bi se telegram tifcal katerekoli dežele na svetu, bi človek desetkrat\ obrnil časopis, v katerem ga je čital, preden bi verjel, da je res tako natisnjeno. V časih Živimo, ko je človeško življenje zelo padlo pod svojo normalno vrednost; na bojiščih obleži na tisoče mrtvih, včasi na stotisoče v eni sami bitki. Ampak tako vendar ne more biti nobeno živo srce zakrknjeno, da ne bi vsega telesa izpreletel mraz ob misli na tristo krvniških ekse-kucij na en mah! v Poročilo se tiče Avstrije in — človek opušefe svoj dvom. Kajti v Karlovi monarhiji je obešanje postalo državna industrija. Iz govora poslanca Daszynskega pred dvema letoma vemo, da so Avstrijci in Nemci obesili 30.000 oseb na Poljskem. Iz poročil "Neues Wiener Tagblatta" vemo, da je bilo v prvih dveh letih vojne v Čeških in jugoslovanskih deželah eksekutiranih, deloma obešenih, deloma ustreljenih, nekaj nad 30.000 oseb. Nemški jezik sc je obogatil z značilno besedo "Srhncllgalgen Tlovek čita, in kakor je strašno, kakor se vse v duši upira, vendar verjame. Zakaj justični umor je v Avstriji tradicionalen in rabe!j jc tako-rekoč posvečeiia habsburška institucija. Odkar je vojna, je postalo ime Arad ominozno. V tem ogrskem mestu je ječa. v katero so pošiljali politične "zločince" no le iz ogrskih krajev, ampak tudi iz Bosne in Hercegovine in iz avstrijskih dežel,' posebno iz čeških. Državnopravni pomisleki so se razblinili; niti Madjari niso vprašali, po kakšni pravici se poslužuje avstrijska vojaška oblast njihove ječe. Ampak Arad ni postal prvič tako famozen. Leta 1849., ko je po Oorge.vevi kapitulaciji zver Havnau divjal na Ogrskem, je bilo v Aradu trinajst ogrskih revolucionarnih generalov obešenih — ne glede na nižje oficirje in vojake. Seveda se leto« ne piše leto 1849, ampak 1. 1918. Toda i Avstriji živi še vedno duh reakcije, ki je sledila "divjemu letu'in vse konstitucio-nalne oblike, ki so bile pozneje uvedene pod pritiskom razmer , so bile namenjene le za preslepitev zunanjega sveta, nikakor pa ne za dejansko uresničenje kakšne demokracije. Avstrija se je nekOlikokrat zaletela, da bi bila prišla vsaj med zadnjo stražo modernih,-civiliziranih držav. Ali a svojo absolustiČno tradicijo je tako obremenjena, da jo je ta teža vselej potegnila nazaj v predmarčno dobo in danes izgleda, kakor da so šla vsa leta izza revolucije le kakor sanje mimo ie srednjeveške monarhije. Politika Metternicho-ve dobe išče novo podlago; Francova in Ferdinandova nesposobnost se ponavlja v Karlu; Hav-nau^edivivus pa obhaja svoje bestijalne orgije pod raznimi imeni. Vislice »o zopet simbol avstrijske konkurzne mase. Toda "C'ehi so sami krivi", bodo deklamirali ljude, ki iščejo izgovore za vsako hubsburško podlost. Klicali si bodo v spomin avstrijski "kriegs-artikle", pravili, da je za "Desertion vor dem Feinde" določena smrtna kazen in filozofirali, da s dmanda še danes misteriozen, in samo, da so bili načrti zanj izdelani na Dur.aju ali v Berlinu, je močnejši kakor verje^iost vseh tistih bajk, ki so jih razširjali halisbufški mogotci o velesrbski Zaloti, Nemčija ni zadovoljna z razmerami v Rusiji. To je stara stvar iti zelo razumljiva stvar, kajti Nemčija je pričakovala od tntru z4 Rusijo tisoč Uoristl, od katerih j Mi jc 999 iztstalo. Nemčija o-potuje, kako raste na Ruskem sovraštvo, ki ga jc sama sejala, ki je prepričana, da nima pričako vati nič dobrega od Rusije, če pride zopet na noge. Za nemške cilje bi bilo veliko bolje, če ne bi Rusija nikdar več okrevala; to se pravi, da jc nova vojna med Rusijo in Nemčijo prejalislej gotova in da bi bilo Nemčiji ljubše, če pride do tega, preden je Rusija pripravljena. , Umor njenega poslanika da Nemčiji lahko pretveza za napad na Rusijo, ki ker bi bila Nemčiji taka pretveza nedvomno dobro došla, se nc more meni nič 'tebi nič odkloniti mnenje, da so v Berlinu vedeli za atentat, preden je bil izvršen. o ' S poročili, ki sc tičejo moskovskega atentata in okolščin. v katerih je bil izvršen, ter posledic, .ie tako kakor z «vsemi drugimi poročili o Rusiji. Človek ne pozna pravega vira skoraj nobenega telegrama in zato tudi nc ve, kaj se*niore verjeti in kaj ije. Skoraj vsi brzojavi, ki se tičejo Rusije,* pridejo nekje skoti nemške roke; le redko kakšen telegram najde pot do svojega cilja brez nemške kontrole. Treba bo torej nekoliko časa, preden bodo okolščine moskovskega atentata tako znane, da dobi človek jasno sliko. Dotlej je treba seveda sprejeti tista poročila, ki so na razpolago, pa ostati pri tem skeptiren. (Konec na 8. strani.) vensko republikansko združenje. ¡, - SEDEŽ V OHIOAG1, ILL OVRtEVALVI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godirs, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerše, Anton J. Terbovee, Jota Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranlč. CENTRALNI ODBOR. John Ermene, Joseph Friti, Joseph Ivsnetič, Jndnič, Ivan A. Kaker, Anton Mots, Frank ravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jo«. Steblaj, Frank Savs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. . . * (Opomba. Zastopniki organizacij in listov,, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in iz-javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 .Cieers, JU.) J SREDSTVA VAftlH NASPROTNIKOV. Preden se je v Clevelandu sešla konvencija S. N. Z . je bilo med člani te organizacije slišati različne glafcove, ki so zahtevali od svojih voditeljev, da naj poiščejo pot za sodelovanje s 8. R. Z. in nekateri delegati so usrsvnost zahtevali, nsj se povabi eksekutiva S. R. Z. na njihovo aborovanje. Gospodje okrog "Clevejandske Amerike" nsj se niksr ne trudijo, ds bi to utsjili, kajti sami smo dobili taka pisma od njihovih delegatov. Voditeljem niso bili ti posivi nič všeč, kajti njim ni šlo nikdar za to, da bi se omogočilo sodelovanje s S. R. Z., temveč za to, ds bi se 8. R. Z. popolnoma umaknilo ali pa se vsaj njim" podvr/lo. Toda ker so morali računati z razpoloženjem članstva in ker dobro vedo, da je program Slovenskega Republičanskegs Združenja vsem Slovencem bolj simpatičen od avtokratične krfske deklaracije, jim ni kazalo nič druzega, kakor igrati pred članstvom komedijo, ki naj bi sugerirala njihovim čl snom, da se oni resno trudijo za sodelovanje h S. A. Z., ampak da so republičani take hudobiie trme, da ni z njimi kaj začeti. Temu neodkritosrčnemu namenu je predvsem služila "Izjava", ki je bila sprejeta na cleveland-skem zboru. S to izjavo so aranierji hoteli napraviti na slovensko javnost vtisk, da ni S. N. Z. vezana* z monarhičnim programom in da ji vsled tega tudi vsak republikanec mirne vesti pristopi ali pa vsaj s čisto vestjo z njo sodeluje. To je bila zvijačna komedija in S. R. Z. ne more nikdar sesti na take limanice. Režiserji komedije so to dobro vedeli; dr. Vošnjak ni tako ignoranten, da ne bi razumel brezpomebnosti cle-velandske izjave in da bi smatral 8. R. Z. za organizacija bedakov, kise y jame jo na vsak trnek. Za sodelovanje obeh organizacij je bila cleveland-ska izjava popolnoma nesposobns. Ampak dobra je bila zs instrument, s katerim poskušajo diktatorji sipati svojim članom pesek v oči. Popolns lai je, če trdijo agenti Pašič-Trum-bieeve monarhije, ds ni 8. N. Z. vezana s monar-hičnim programom. Če res ne bi bila, tedaj bi se lahko resno sačelo govoriti o sodelovanju, ne o združitvi. Združitev ne bi bila niti potrebna; sodelovanj/ n pa utegnilo biti koristno. Ps se brez zdnižitve lahko izhaja,kaže akcija Čeho-Slovakov, ki imsjo manj diferenc kakor mi, ps so vendsr zbrsni V treh organizacijah: Českč Nirodni Sdru-žcnf, Svaz Českych Katoliku in Slovenski Liga. ^ Toda za delo SNZ. je "Kraljevina Srba, Hrva ta i Slovenaca" s Karagjorgjevičevo dinastijo obvezna in nobena clevelandska izjava ne spravi tega dejstva s sveta. Čim bolj se agenti londonskega odbora trudijo, da bi zatajili članom to resnico, tem bolj je s tem dokazano, da je bil njih namen od vsega početka neodkritosrčen. Da je monarhi-stični program obvezen za 8. N. Z., je pa po pol- i- li o ms jasno po tem, da priznava 8. N. Z. londonski ^ odbor in se mu podreja. 8 tem se torej logično f zavezuje sa program in delo londonskega odbora. Program londonskega odbora se ps imenuje Kr#-tka deklaracija. In ta deklaracija je odločno monarhiztičen dokument, izključujoč vaško dru tfo obliko driave bi izključujoč pravico naroda, ds si tam Ubere formo državnega življenja. Ta pravl-es naroda je uničena z določbo o kraljevski sankciji. * Dokler je ta monarh istična, avtokraMČna, z demokratičnega stališča izdajalska deklaracija program londonskega odbora, je vsaka organisa-eijs, ki priznava ta londonski odbor in se mu pod-rejs, vesana s monarhističnim programom. To velja tudi za 8. N. Z. Zaradi tegs je popolnoma jasno, da je za 8. R. Z. sodelovsnje s 8. N. Z. enostavno nemogoče, dokler je 8. N. Z. podrejena lond o nakani u odboru in dokler je za londonski odbor Krfsks dekla rs -eija merodajna. Od voditeljev S. N. Z. pa ni pričakovati, da bi storili kakršenkoli resen korak, ki bi omogoči] sodelovanje. Z vsem svojim početjem delajo na to, da se še bolj poveča prepad med obema organizacijama in da postane vsafco sbližanje nemogoče. Da je to njih resnični namen, dokazuje sistematično ruvanje proti 8. R. Z., pri čemer se poslužujejo agenti avtokraeije najpodlejših, a povsod po enem receptu napravljenih sredstev, kar kaže, ds itns to početje en vir, eno metodo in eno vodilno roko. Med ta sredstva spada podlo, lažnjivo denunciranje organizaoij S. R. Z., ali pa članov, ki so delavni v gibanju. Ker so jugoslovanski kraji daleč od Združenih držav, ker je vse jugoslovansko vprašanje zelo komplicirano, ker so vsled tegs večini smeri-škegs prebivalstva podrobnosti problema neznane sli ps vsaj nejasne, špekulirajo nekatere "velike glave" monarhističnega štaba, da bi mogli to nepoznavanje razmer porabiti za očrnjevanje in blatenje Člsno v 8. R. Z. in njihovega dela. Ljudje, ki so še pred par meseci imeli ssrne Franc Jožefe in Rudolfe na svojih stenah, časnikarske cunje, ki so še lani pele visoko pesem avstrijanstva in habs-burŽanstva, se bi je jo sedaj po prsih in glumijo ameriško lojalnost. Ne da bi se s tem zadovoljili, se ps drznejo tske kreature dolžiti avstrijskih simpatij Slovence republičanskega mišljenja, ki so bili naaprotniki avstrijske vlade, ki so imeli boje s habsburškim sutemom in so imeli zedinjenje Jugoslovanov na svojem progrsmu, davno preden je kdo vedel, da bo Amerika Avstriji napovedala vojno. Kakor rečeno, se vrši to infamno početje si -stematično in ne slučajno. 8 takimi denuneijaei-jami so poskušsli v Minnesoti, v Wisconsinu, v Ohni, v Pennsy Ivani ji —- poskušali pač brez uspeha, ker se njihove laži povsod dokažejo, ampak poskušali v nadi, da jim bo kje nevednost poma-gsla in da se bodo ljudje ustrašili zaslišavanja ali drugih sitnosti. Naravno je, da se zaganja s tem ničvrednim početjem le boljinbolj globoko klin med obe organizaciji Kajti kdš 1igf pričakuje od poltenih ljudi, da se bodo kar na lepem jutri združili s svojimi današnjimi obrekovalci T Obrekovanje pa je res glavno sredstvo kraljevskih sgentov. In eentrsls te mfamne kampanje je pri "Clevelandski Ameriki", katere glas je med Slovenci pač že tako slab, da ne more postati slabši. "Clevelandska Amerika" se je enkrat vjela in ne bo mogla utajiti fakta, čeprav so prijatelji njenega izdajatelja skušali s skrivnostnimi obrazi odvrniti sum denuncijantstva od njegs. ' Okroglo pred enim mesecem je bila v Clevelandu, O., vrsta shodov, na katerih je govoril član eksekutive S. R. Z. Etbin Kristan. Poročila o teh shodih so prišla v javnost; tudi 8. R. Z. je dobilo 'poročila in njega eksekutiva je poučena ne le o shodih, ampak tudi o ostalih okoliščinah. Vemo n. pr., da so monsrhistični agenti na vse kriplje skušali preprečiti te shode. Vemo, da so se v tem zmislu trudili pri oblastih. Vemo, kako so se posamezniki lagali po mestu, da so shodi prepoveda- tda je Etbin Kristan aretiran I. t. d. Vemo, da Imela kriljevaflka lista brezprimerKo podle, od prve do zadnje besede zlagane napade na Kristanovo osebo. In ravno tako vemo, da niso vsi ti ne-poftteni eksperimenti imeli niti najmanjšega uspeha. "Clevelandski Ameriki", ki je prav pred nedavnim pisala, kako lepo bi bilo, če bi 8. R. Z in 8. N. Z. delali skupaj, pa to ni dalo miru. V stanju moralnega mačka je iidajateljstvo tega "dič-boga" lista skrpucalo deimncijaHjo, o kateri si je njen junak nsjbrle demišlal, da spravi člana nals eksekutive Etbina Kristana v kašo Če bi pri ameriških vladnih oblastih odločali izdajatelji "Clevelandske Amerike", bi bilo mogoče, da bi se njih ielja izpolnila. Ker pa ne zadostuje psr načrekanih bedarij, je bilo seveda nemogoče, da bi se uresničlls Pirčeva srčna Želja. . < Ko je lansks konvencija 8. R. Z. volila ekse kutivo, je psč vedela, komu izroča vodstvo svojih poslov. Če ne bi bilo članstvo že davno poznalo Etbina Kristana in njegovega dela, ga ne bi bilo izvolilo v eksekutivo, kakor ne Kržeta, Zavrtnika in ostalih članov. Zaradi tega je eksckutivi S. R. Z. popolnoma jasno, da ne bi mogla niti najinten-zivnejša preiskava dokazati niti sence tistih sum-uičeuj, ki bi jih bila 4'Clevelandska Amerika" rada vrgla na našega delavnega člana; vsaka preiskava bi mogla dokazati le to, kar je eksekutivi in članstvu S. R. Z., pa tudi raznim merodajnim faktorjem v Zedinjenih državah že davno znano: Da je bil Etbin Kristan v bojih z avstrijsko vlado le v starem kraju; da je Jjila jugoslovanska federativna republika njegov program še pred vojno; da je razkrival avstrijske grehe v javnosti od prvega dne, olje-delei. Poljedelec pa ne zapuiča lahko svojega zemljišča, da bi šel osvajat tujo zemljo, plenit in ropat, temveč se trdno drži lastne grude. S tem se strinjajo najstarejia poročila, ki opisuje-jo Slovele kot delavno, miroljubno • ljudstvo. Vendar je aila časa potisnila tudi Slovencem meč v rok.o in niso kar nič zaostajali za svojiud bojevitimi zavezniki Obri. I* vaega, kar nam poročajo zgodovnski viri o mnogih vojnih pohodih Slovcnov v šestem in sedmem stoletju, moramo sklepati, da sta naše pradede tedaj livila v prvi vrsti vojna in plen, ne pa mirno kmetiiko delo. A to je bila prehodna boda, ki je minila, ko se je ljudstvo stalno naselilo v svoji novi domovini in ao se povrnili mirnejši Časi. . Kmetovanje starih Slovencev je bilo zelo preprosto. Na položnih, prisojnih krajih so iztrebili gozd s sekiro ali pa s požiganjem in tamkaj postavili svoje seliiče. Za oranje jim je namesto železnega pluga služilo "drevo," to je močna lesena kljuka aH kolenčasta drevesna veja, s katero so zrahljali zemljo. Hiie so bile vse lesene. Zidana poslopja staviti so učili Slovence šele tujci. Tako čitamo, da je gradeški patriarh Fortunat Ljudevitu Posavskemu poslal zidarjev, da so mu zidali trdnjavo, prav tako je solnogra-Ski nadškof Liutpram slovenskemu knezu Pribi-nu poslal zidarjev, kovačev in tesarjev, da so v Blatogradu postavili cerkev sv. Adrijana. Poleg obdelanega polja je dajala živinoreja glavni vir dohodkov. Po goratih krajih, na pr. na Tolminskem, je bilo skoro izključno le pastirstvo in planina rsi vo udomačeno. In tolminski pastirji so gonili svoje črede po zimi globoko doli v furlansko nižavo. Stara kakor slovenski narod sam je tudi slovenska čebeloreja. Slovenci so jo poznali gotovo že v svoji prvotni domovini na južnem Ruskem, kjer so obsežni lipovi gozdi bili za njo zelo pripravni. Tudi v novih alpskih pokrajinah so se pričeli marljivo pečati s Čebelarstvom. Ker so i-meli zemlje toliko, kolikor so je mogli iztrebiti, zato so posekali na prisojnih krajih cele gorske obronke in pustili, da so se prerasli z vresjem. Tu so imele čebele bujno pašo. V mnogih listinah se taki čebelni pašniki izrecno omenjajo. Pri marsikateri slovenski kmetiji je ¡bil pridelek na medu in vosku veliko več vreden, kakor pa na Žitu ali mladih živalih. To izpričujejo najstarejši ur'>ar*ji ali zapisniki davščin, ki so jih morali • podložniki dajati grašČaku od svojih pridelkov. Tu je pri mnogih vaseh zabeleženo le malo živine' ali žita, pač pa velika množina medu. Tudi obrt Slovencem ni bila neznana. Platno za potrebno obleko se je izdelovalo doma; tudi lončarstvo je bilo zelo razširjenp. Polagoma se je obrt razvila tako, da so vsi prebivalci istega kraja izdelovali btago ene vraté, 1eaJ*!*rt# so se bili naučili od svojih pradedov in ga potem zamenjavali med seboj. Tako so bili v enem kraju sami kolarji, 'ešelarji, lončarji, kožarji ali tkalei. Fraukovski in beneški trgovci so prinesli rasne tuje isde(ke v deželo, okraske i* zlata in srebra ali druge kovine, steklene kupice, umetno kovano orožje, in so jih zamenjavali za platno, kože in volno. Na rudarstvo spominjajo nekatera stara krajevna imena; na pr. Želczuo, Rudnik. Družabno življenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila družba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, atnpak so tudi po ienitfi ali možitvi s svojiud starši skupaj živeli in gospodarili. V zadrugi so bile torej združene poleg dedov tudi družine bratov, sester, vnukov ;a pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, živina m vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadružnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso ikodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drv-go, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako na-muožila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V za četku je bil najstarejši mož (ded) za starešino^ pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel naj-inodrejši in naj izkušene jši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam ;>red svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki ie imel skrbeti za običajne daritve. Vsi zadruga r-ji so morali biti starešinam pokorni in jih spoštovati. rmrlim so vedno ohranili blag spoaiin, jih celo oboževali in častili kakor hišne varihe. Po prvem poglavarju so se imenovali,tudi vsi člani zadruge. Ako mu je bilo ime Marko, so se zvali njegovi zadružniki Markoviči, če je bil Rado, so se zvali Kadovljani, če Pribina, Pri-oinci. Zadružno življenje je donasalo mnogotere koristi. Vplivalo je ne le na družinsko življenje, temveč tudi na narodno gospodarstvo in ves družabni red. Zadruge so preprečile razkosavanje posestev in pospeševale umno obdelovanje zemlje Rodbinska vez, ki je družila bližnje in daljne sorodnike, je bila močna opora proti ut>oštvu Vsaka zadruga je morala sama skrbeti za svoje onen.ogle in bolne člane. Dedščine ipso poznali, ker je vse premoženje za vse čase ostalo nedeljivo, in smrt posameznika v razmerah zadruge ni nič izpremenila. ; H L Sledovi nekdanjih* zadrug so se še marsikje ohranili do današnjega dne. Pri beneftkih Slovencih žive včasih tri do ¿tiri družine v eni hiši. Tisti sin, ki ga je umirajoči oče blagoslovil, pi vodi celo gospodarstvo. Drugi morajo delati iu gospodarja ubogati. V Beli Krajini imena mnogih vasi j izpričujejo, da so bile nekdaj taiu zadruge, na pr. Adlešiči, Pribinci. Seuitertja se nahaja tudi ie skupno* premoženje, katero opravlja eden v imenu vseh bratov. Iz zadrug so nastale vse-druge politične skupine naiih pradedov. Zvezo več zadrug v okrožju so nazivali župo. Njej je načeloval župan, ki je imel zdaj večje, zdaj manjše okrožje pod seboj. Srediiče župe je bil grad (gradišče,) k plotom, rovi m okopi utrjen prostor na strmih hr-oih, predi vode ali močvirja, karuor ao shranjevali dragocenosti in se o vojnem Času zatekali žene in otroci, ki se niso mogli sami braniti proti sovražnikom. O razmerju vojvode (kneza) do naroda smo že slišali. Bil je izprva poveljnik pri skupnih bojnih podjetjih in oblast, ki jo je imel, je bila le začasna. Pa tudi potem, ko so knezi stalno vladali v deželi, so prejeli svojo oblast vsled proste volitve. prav tako kakor je moški Član zadruge postal njen gospodar, ker je bil za to službo izvoljen. Zato čitamo v starih zgodovinskih poro-či'ih o Gorazdu in Hotimiru, da so si jih Slovenci "izbrali in postavili za kneze," UmešČenje novega «kneza na knežji stol se je vriiilo s posebno slovesnost jo. Ohranil se nam je obred, s katerim so se vmešeevali v srednjem veku nemiki koroški vojvodi. Ni dvoma, da izvira ta obred, če odštejemo male poznejše izpremembe, še iz dobe slovenske samostojnosti, ko si je ljudstvo samo izbralo in postavljalo svoje vladarje. Hkrati se v njem prav jasno izraža razmerje, kakršno je vladalo ined knezom in ljudstvom pri starih Slovencih. Žgodopisci nam ta obred tako-le opisujejo: Proti severu od Celovca se razprotira ozka ravnina, Gosposvetsko polje. Na zahodni strani te ravnine, ob vznožju šenturske gore, pa stoji vas Krnski grad, kjer se še poznajo sledovi starodavnega gradu koroikih vojvod. V bližini tega gradu je cerkev sv. Petra. Za njo je stal nekdaj napol v zemlji zgornji del rimskega stebra, ki so ga imenovali knežji stolec ali knežji kamen. Tisti dan, ko je imel vojvoda biti umeščen, je sedel na ta kamen svoboden kmet. Njega pa so obdajale neštete množice ljudstva, pričakujoč novega vojvoda. Ta se je približal s sijajnim spremstvom, slavnostno napravljen, a preden je prišel h knežjemu kamnu, je moral odložiti pražnjo obleko in fladeti k me.-tiško nošo: suknjo, hlače in plašč iz sivega suknja, trde kmetiske črevlje in siv klobuk. V levo roko je vzel palico, z desno pa je vodil na* vrvici dvoje živali, lisastega vola in lisasto kobilo, ki :oščin. Tako je nastalo slovensko plemstvo, ki se jc pa globlje vkorenilo Šele za časa tujega gospoatva. Kjer so bili pa stanovi s privilegiji, je naravno, da so nastali tudi brezpravni titanovi, sužnji. K tem so se izprva prištevali le vojni v jetniki in hudodelci ,ki so morali v zadrugi opravljati hlapčevska dela, pa so sicer imeli še dosti ugodno življenje. Na bojnih' , pohodih v Kurlanijo in na Nemiko so zajeli Slo-' vend mnogo kristjanov in jHi dovedH s seboj teet vjetnike. Zato je dolgo časa pomenjalo ime " krščeni k", "k rščenica" toliko kot hlapec ali dekla. Koroške narodne šege Koroški Slovenci praznujejo cerkvene praznike iu "žegne" po katoliško, vendar se pa kaj lahko opazi, da so se ohranile pri tem marsikatere poganske šege. Na predvečer Božicev ali "Vinah-tov" ali na Sveti večer, na predvečer Novega leta in Sv. Treh kraljev pogrne gospodinja mizo z lepim belim prtičem in položi na njo dva (v nekaterih krajih tri) hleba belega in Črnega kruha. Za mizo postavi pinčico, pod mizo pa skledo z leskom, ki se da zjutraj živini, predno se nakrmi, kajti ljudstvo veruje, da blagoslovi črez noč sv. Duh lek in da bode živina zdravejša in lepša po zaužit ju leka. Ravno tega se nadeja gospodinja po blagoslovu od pinčice. Pred Marijinim zvonenjem ali pred zvonenjem angelskega češčenja položi gospodinja na hleb kruha hišne ključe, vzame blagoslovljeno vodo, rožmarinov vršiček in molek ter hodi po zvonenju z družino po hišnih prostorih in okoli hiše. Gredoč molijo rožni venec, škropijo in kadijo hleve, živino in vse hišne prostore. Ko se vrnejo zopet v "izbo", položi gospodinja hleb, ključe in vodo na mizo; okoli mize pokleknejo vsi in molijo v.ie tri dele rožnega venca. Zarana molijo drugi dan skupno veseli del rožnega venca in za zajutrk dobi vsakdo od gospodinje kos črnega kruha in suhega svinjskega mesa ali klobaso ali pa sirovega masla, potem šele beli kruh in kavo. Na predvečer Novega leta "trunšvajo" ali "novo leto vzdigvajo". Na sredo sobe postavijo dolg stol in polože nanj devet reči in jih pokrijejo, v nekaterih krajih jih polože na tla, in sicer: bri-no, ki pomeni veselje, oglje — žalost ali smrt, butaro — slovo, ključ — gospodarstvo, glavnik — vdovca ali vdovo, punčko — otroka, prstan — ženitev, mošnjo — srečo in molek — prošnjo pri Bogu. Vsakdo dvigne trikrat, kar dvigne,"*to se bode zgodilo v novem letu. * Koleaovanje je bilo nekdaj splošno v navadi tudi pri odraslih dekletih in fantih o Božiču, Novem letu in Sv. Treh kraljih, ki so peli za različne darove pri Žili; ♦"N'coj je dro en svet večer, n'coj je dro 'na sveta noč. Okolo tej štalce . se sveti kot solnce Jezus Mcsijos, kteri bode odrešil nas". "Prav 'maš, prav 'maš, da nam poveš, da nas iz spanja gor zbudiš. Naj lepše koj spimo, po štalcih ležimo, sliiimo en glas, pastirec kliče nas." Vsaka gospodinja jim je darovala po tri darove, ker so tudi sv. trije kralji trikrat darovali. Dandanes koledujejo le otroci, in sicer deklice pose-be, dočini se zbero dečki z malimi zvonci od četrtega leta do štirinajstega za va«jo na griču ali pa v bližnjem gozdu. Mlajši ostanejo pred gozdom, starejii pa gredo v gozd, oblečejo na skrivnem enega dečka v kožuhovino, mu zadelejo o-braz in mu privežejo živalski ušesi. Mlajši pred gozdom začno sedaj khcati: "Perhta, Pérhta (Pehtra) pridi?" To ponavljajo toliko časa, da res "Perhta" pride. V začetku se prestrašijo mlajši ali nazadnje začno vsi zvon&kati in z ropotom se vrnejo v mraku v vas in koledujejo vsi skupaj od hiše do hiše, darove jim pa mora nositi "Porhta". Marija ti, ti, le prav ga zavil Zavila bi ga, b' platiic imela, nimam povoja al' planie, da b' ga 'mela kam zavit*. Sv. Šenstefan je v gostje pritekel, je prinesel en par golobic, 4no mošnjo petič, da bode Marija kupila planic. Oj usmiljeni Jezus, kaj mraza trpiš' Se več trpei boš, k' na križu umrl bos. Drugi dan skuha otrokom nabrane darove kaka gospodinja, ki jih potem zaužijejo skupno. V nekaterih krajih oblečejo revne otroke v bela oblačila, jim dajo na glavo kraljevske pa^ pirnate krone m ti koledujejo včasih že teden pred Sv. Trefni kralji. Vstajenje imajo v nekaterih krajih na Koroškem že na Veliko soboto ali pa na Veliko noč zelo zgodaj; na Bistrici pri Žili je na Veliko noč ob treh zjutraj. Povsod streljajo in si preskrbe za to slavnost tudi godbo. Na Veliko noč zjutraj ali pa tudi na Veliko soboto je blagoslovi jen je ali "že gnan je" me?a, kruha i. dr. Pri žegnu oipazujes po Žili, Rožu in tudi po Gorenjskem, kako hitro pograbi vsako dekle svoj jerbas ali ":koi^>iČ" ter hiti proti domu. Vsaka hoče prva biti; domači čakajo pred hišami, da zvedo, katera je prišla prva domov z žegnom, kajti ljudstvo veruje, da bode ona hiša v vasi prva gotova s poljskim delom. (Dali«) Posledni dnevi Stefána Poljanca. Poznam nekatere imenitne pisatelje in še dandanes jih je nekaj, malo manj imenitnih, ki opisujejo junaka na sila dolgočasen način. Vse po vrati: frizuro, čelo, oči, nos, ustnice, lica, nato ovratnico, suknjo, telovnik, hlače, prav do čevljev. Človek bere, zazeha, ne vidi ničesar; če sestavi te posamezne dele, dobi mrtvo sliko, bolj mrtvo od tope figure v manufakturni ali frizerjevi izložbi. Nekateri drugi pisatelji delajo po metodi, ^ ki je malo mani dolgočasna, zato pa toliko bolj banalna. Prilepijo namreč junaku znamenje, ki ga razlikuje na daleč od drugih ljudi. Pretirajo kako duševno ali telesno lastnost in vzdignejo junaka za seženj od tal; polbogovi in polzlodeji so staro blago, ki je ie dandanes precej priljubljeno; tudi hibe v izgovoru, izvirne kletvice, jecljanje, glupost so primerna in dobra znamenja in hromel in grhci niso nič manj popularni nego za Časa Ter-zita in Riharda III.,daai niso več Terziti in Rihar-di in jim je ostala od prejšnje glorije samo še grba Jaz pa pozabim človeka toliko hitreje, kolikor vestneje ga opazujem od poteze do poteze, razumem ga toliko manj, kolikor belj kriči, in kolikor bolj markanten je človek po osebi in nehanju, toliko tnanj me zanima. V se nadloge in ječe tega sveta bi me ne pripravile, da bi opeval zgodovinskega junaka; če bi bila sila že zelo velika, bi opeval njegovo dobo, namreč najneznatnejše neznat-nosti te dobe; na neznatnosti pa bi legla silna junakova senca in po tej senci bi ga spoznal človek jasneje, kakor da sem ga bil privlekel za ušesa na oder. Neznatnost, to je beseda vseh besed. Ne spozna se čh>vA po obrazu, po obliki nosa in ustnic, po barvi las in oči, po glasu; nekoliko bolj ga razodeva obleka, če ni preveč nova in Če si jo je bil dal napraviti po svojem okusu; tudi navadne kretnje, kakor jih rabijo viji ljudje ob določenih prilikah, ne govore veliko> V neznatnosti se pojavi duša, v polizgovorjeni, brezpomembni besedi, v pogledu nikamor uprtem, v kretnji brez cilja; manj ko hip, in pokazal je na dlani svoje življenje. Ne mogel bi se odločiti, in če hi reiil s tem svojo dušo, ds bi opisal buren prizor, krvavo klanje, bolj me zanima, kako si trebi hudodelec zol>e, nego kako je ubijal svojo mater. Ne bi opisa val umora; razložil bi natanko, kako je hudodelec večer- jal, predno se je spravil na delo, kako «e je drugo jutro izprahajal po ulici, in stavim, da bi bila groza velika. Ne bi opisaval burnega prizora med njo, njim in tretjim; ¡iokazal bi belo roko ob oknu, roka bi izginila, zašumela bi obleka, duri bi zaloputnile, bum, lop, konec in amen brez besed. O neznatnost, o namiga vanje! Resnično, kolikor temnejši je mrak, toliko vesoljnejša je vesoljnoaty toliko neŽneje čuti srce in mislijo mtdi toliko dalj. Ugledal sem Štefana Poljanca, zato ker je "bil med vsemi svojimi vrstniki najneznatnejši. Opisati sem hotel kratko dobo, samo kratek hip, tega hipa senco, zakaj za zgodovinarja so moje moči prešibke, in opko par oseb. Ponekod so sicer ie cele naselbine naše, kar se mora pač pripisovati delavnosti nsših sodrugyv. Agitacija za socializem je naj razno-vrstnejša. Prva dolžnost vsakega sodruga je zastopništvo. Če živiš v kraju, kjer je veliko naših ljudi, a le malo ali nič sodrugov, piši upravništvu Proletarca po !knji-žice za naročnino. Vzemi si par ur na dan časa m pojdi od človeka do človeka. Nekateri se bodo naročili, drugi ne; nekateri te bodo celo zasraiuovali in podili. Ampak fo naj te ne oplaši. Vsa ka stvar ima svoje prijatelje in nasprotnike. Mogoče najdeš prvi* le enega naročnika, dasi si obiskal do petdeset Tjudi. Napravil si že nekaj z enim samim. Dobival bo socialistični list, čiial ga bo in če je še tak načelen nasprotnik socializma, bo gotovo našel tupatam nekaj, kar bo odobraval tudi on. Če so ti ljudje enkrat odrekli naročnino, pojdi k njim drugič, tretjič. Ko dobiš novega človeka, se | stajaj se po možnosti ž .njim in razpravljaj o člankih, ki so bili v listu. Novincu bo marsikatera štvar tuja, nerazumljiva. Ko niti jo raztolmačiš, jo bo razumel. Porabi prilike, pri katerih prideš v dotiko z večji mštevilom ljudi. Napelji govor na damašnje raz- >i bodo, da nié ne delajo, da so mrtvi. Ti očitki jiui bodo spo-znunje, to je pa prvi korak k delavnosti. Ne smete pozabiti, da imamo dosti sodrugov, ki spe spanje pravičnega. In dokler jim S do ne pove, da spe, niti ne ve-o, da res spe. t Prepotrebna za razvoj je žlvs beseda. Med nekaj sodrugi je gotovo kdo, ki je zmožen bolje izraziti svoje misli v govoru kot drugi. Učite se v klubu samostojno razpravljati. Eden naj pove svoje misli, drugi naj mu nasprotuje. Prvi naj skuša dokazati, da je res tako, kakor je govoril, drugi naj ga skuša pobiti. Če bosta jia konec prišla oba v zadrego ali pa eden izmed obeh, naj poskušajo rešiti vprašanje ostali. Ker so nekatera . vprašanja resnično težka, se obmite s takim vprašanjem na list, ki Vam bo drage volje pojasnil vse. S takimi govori izobražujete sebe in druge. Pripravljajte se ni spopad s sovražniki. Za to je potrebno, da ste dobro oborožeui. Jasno tolmačenje, hitro mišljenje in izrazovit, prepričevalen odgovor je najboljše orožje.' ; Ne misli, da je to tako težko, kakor si morda predstavljaš, ko prečitaš Članek. Naravno — samo se ne napravi. Nekdo mora začeti — potem pa že pojde. No pričakuj, da se da izvršiti vse v par tednih ali mesecih/Dosti je, da zabeležiš vsak mesec nekaj, Četudi majhnega napredka. Dokler kakšna stvar raste, dokazuje, da ima pogoje za življenje. Kadar preneha, je znamenje, da je doživela in da se bliža svojemu pogi nu. Sodrugi, ne mislite, da vam pišemo to zato, da prečit ate, potem pa pravite: Lepe misli, da, tak? .bi moralo biti. Takih vzdihov je že zdaj preveč. Rnkrat se inora začeti z delom, če hočemo, da res* kaj dosežemo. .Enkrat mora biti konec tistih žrtev, katerem dona-šajo posamezniki, ker socializem ne pozna žrtev. In če so k^jub te-| mu, je to dovolj slabo izpričevalo za tiste sodruge, kateri bi lahka kaj storili, a niso še nič. Torej: Na delo za socializem. ZA SVETI PROFIT. tein nadaljuje, da je profit neodvisnih velemesarjev ravuotako visok ali še malo višji od dobička petih kompanij . v Komisija pravi, da so določene maksimalne cene pomnožile produkcijo, toda včasi so ovirale majhne kompanije, prinašale so pa velik profit velikim kompani-jam, ki so lahko produeirale na debelo in v veliki množini. Poročilo dokazuje, da plačuje jejo tvrdke svojim uradnikom več kakor po $100,000 na Uto, da poiunože produktivne stroške, kjer je vlada določila dobiček nad produktivnimi t roški. Poročilo pravi: 44Postavke zn obrabljenje so prišteli, obresti od vložene glavnice ao vštete v stroških kostruktivno delo je aaraču-njeno kot popravilo, domišljene vrednosti so prištete sirivinam, Bakrena industrijo je napravila tudi lep dobitek, Poročilo pravi, da znaša profit v letu 1917 od 1 do 107% od glavnice. Poprečno znaša dobiček 24.4%. Leaue kompanije na jugu, ki tržijo s smrekovim lesom, so na pravile v letu 1917 sedemnajst odstotkov /profita, nekatere družbe ao pa imele do 121 odstotkov dobička. V letu 1916 je znašal profit le 5.2 odatotkov. Poročilo zvezno obrtne komisije o profitarstvu bo pripomoglo, da bosta davek na nadprofit ir davek na velike dohodnine povišana. Kongres se bo najbrže pečal tudi z odredbami za določanje cen. Nekateri voditelji v kongresu Že zdaj govore, da sprejme kongres ostre postsve proti prof karat vu. Od živilskega upravitelja Ho- pri inventarju so izvršene mani''.overja, ki ni naklonjen zvezni o- PredsednN* Wilson je s prokla-Tnaeljo formslno prevzel pomole in vsa skladišča Severonemškega Lloyda in parobrodne družbe Hamburg-America r Hobokenu. i .-vV- nakradli na stotine miljonov od ljudstva. Pokaži jim, kako izrabljajo tebe in druffe delavce razne .tovarne in druga kapitalistična podjetja. Tisti, ki res dela, prejema za to par odstotkov. Tisti, ki lenuharijp, prejemajo od tvojih žuljev 95 ali še.več odstotkov. Ne reci ljudem: jaz sem socialist, ker s tem jim prav nič ne dopoveš. Nevedni ljudje sovražijo socializem, zato ker ga ne poznajo in pa zato, ker jim je črna garda naročila ta'ko. Ti kaži vedno na krivice današnje družbe. S tem dosežeš, da začno ljudje misliti. S tem si postavil podlago, na kateri bodeš poteni zidal. O-budi v človeku misel — vse drugo pride. Mi nloramo siliti človeka, da misli. Razne vere in njihovi zastopniki pa prepovedujejo ljudem misliti. Ko pridobiš nekaj ljudi, poskušaj ustanoviti socialistični klub. Tam se shajate in si delite delo. Razpravljajte o raznih vprašanjih in urite ljudi-sodruge, da se bodo razširili njihovi pojmi o socializmu. Če imate v klubu osem članov, zavzemite se za agitacijo. V teku enega meseca ali dveh pri dobite lahko teh osem članov š* vsak po enega. Tako raste trdnjava. Več ljudi zmore več, kakor e-den. Žrtvujte vsak nekaj, pa si naročite socialistične brošure, knjige in časopisje. Socialistična literatura je velika in lepa. Tako napravite majhno knjižnico. Sodrugi bodo zahajali tja in čitali. Razširilo se jim bo obzorje in našli bodo v socializmu marsikatero svetlo točko, za katero niso vedeli prej. S čitanjem sc po-dočujejo o najnovejših dogodkih in o razvoju na polju socializma Tako bodo živeli s časom — vedeli za naš napredek in znali za gi banje nasprotnikov. Ljudje imajo različne zmožnosti. V svoji sredi si vzgojite lahko dobrega poročevalca. Ta na.' popisuje gibanje in ga sporoča listu. To je potrebno za razvoj. Če pišete, vedo tudi drugo sodrugi za Vaše delovanje. To jim bo v spodbudo, če so delavci, bodo skušali svojo delavnost še pomnožiti, če so nedelavni, jih bo vaše delovanje dramilo; očitali (originalne glavnice. Komisija po- Vcleprofitarji so zakričali, ker jim j«' močna peta stopila na Iciitja očesa in roka potegnila o- dejo patriotizma s pravega biv- stva. Zvezna obrtna komisija je predložila senatu poročjlo o profit tarstvu, ki ga je dognala sVtrbnn preiskavo. Komisija je izdelala poročito, ker je zahteval senat z resolucijo, da mu predloži vse dokaze o profitarstvu, da lahko pod-vzame korake za odpravo tega zla. Komisija direktno obtožuje nekatere profitarje izredne lakomnosti in golih sleparij. Poročilo odkriva ogromen profit petih ve lemesarskih tvrdk, mlinarjev, producentov glavnih kovin, olja, kemikalij,, premoga in lesa usnja ter podjetnikov, ki se bavijo s konserviranjem živil. Komisija razkriva industrije, katerih produkte regulirajo od vlade določene cene, in dokazuje, da so največji profit napravil» tvrdke, ki imajo nizke produktiv ne troške. Poročilo obtožuje pet velemesarskih. tvrdk Armour Swift, Morris, Wilson in Cudahy in njih pomožne kompanije, da so "oppravljale" trg poslužujoče se vsakega sredstva, ne glede na to, če soglaša s postavami. Poročilo p^avi, da so samo štiri kompanije v letih 1915—1916 in 1917 napravile $140,000,000 na okroglo profita. Poprečni 'etni dobiček teh kompanij, nevštevši tvrdko Wilson & Co., je znaša! pred vojno v letih 1912—1913 in 1914 le $19,000,000. V teku treh vojnih let so te kotnpanjie napravile $121,000,000 več profita, nego je pred vojno znašal dobiček »V tem času so kompanije prodale le* za 150 odstotkov več blaga, prosit se je pa povišal za 400 odstotkov. Komisija poroča, da je tvrdkr Morris & Co. napravila 263,7 profita na treh miljonih glavnice, medtem ko je predvojni profit znašal le 8.6 odstotkov. Da prikrijejo profit, povišava koinpanija glavnico. Tvrdka Ar-mour & Co. je povišala svojo delniško glavnico od $100,000,000 na $200,000,000 v letu 1916, ne da bi bila vložila en cent v gotovini. Poročilo pravi, da je taka manipulacija omogočila kompaniji, d i ji lil bilo treba izkazati profita od pulacije, komercialno podkupovanje se je razširilo." Pet velikih mesarskih tvrdk ima bolj oddaljene zveze s trgovino s salom. Poročilo se pe^fa tudi z usnjarsko industrijo in p!i naša dokaze, kako so velemesarji manipulirali v usnjarski industriji in napravili ogromne profite s kožsmi, kar je vplivalo zopet na čevljarsko industrijo. V dokaz dodaja poročilo kopije raznih pisem. Kako dela tvrdka Swift k Co. Če pričakuje vladno omejitev dobička, dokazuje pismo, ki ga je pisal Louis F. Swift svojemu bratu Ed. F. Swiftu m v katerem pravi, da pričakuje, da vzame vlada profit. v usjijarki industriji pod svojo kontrolo, in sugerira, da naj se iznovs oceni posest go tovih kompanij. — Ed. F. Swift pa odgovarja: "Podpiram, če se izvrši mirno in točno. E. F. S •" Kakšen dobiček vlečejo velemesarji iz usnjarske industrije, dokazuje pismo z dne 17. januarja 1917, ki ga je pisala Eastera Leather Co. Armourjeva prodajalna podružnice F. W. Crolin, u radniku tvrdke Armour k Co. "Priložili smo svoj ček zs National City banko v New York Cityju, ki se izplača mr. J. Ogden Armourju v znesku $915,787, /i predstavlja 53-odstotkov divi-dendo na 17,210 delnic navadne glavnice, zapisanih na njegovo ime. Poleg tega m v soglasju i pogovorom, ki smo ga imeli v Chicagu, smo dali na stran prebitek $250,000, ki prezentirajo 10 odstotkov od navadne glavnice. Torej prilagamo tudi ček, n*\ National City banko za $202,145,-62, ki se izplača mr. Armourju. to je preostanek, ki je zapadel na 6,020 delnic navadne glavnice, kakor jih imajo uslužbenci. Neko drugo uismo na H. W. Boyda, predsednik Armour Leather kompanije dokazuje, da znaša dobjček za tri mesece, ki s« končajo dne 26, aprila 1917, $1,-964,945. Poročilo nadalje dokazuje, da so mlinarji v marcu 1918 napravili približno 45 centov profili pri sodu moke, dasi ravno je živi!» ska uprava določila le 25 centov kot maksimalni profit. Komisija pravi, da vladi ni do-¡ločila cene za petrolejsko industrijo, po kateri n*j se Jjudstvu prodajajo produkti. Pred vojno je profit poprečno znašal 15 odstotkov, sedaj je pa zlezel na 122 odstotkov. Poročilo pravi, da so spravili v javnost govorice, da poidejo zaloge gazolma, da so lahko obd?'-žali cene v prodaji na drobno iu prejeli vi:»ok profit. Komisija na daljuje, da imajo sedaj visok dobiček od kurivnega olja. S premogom ni nič bolj*). Poročilo pravi, da je dobiček v letu 1916 na tri in dvajsetih poljih mehkega premoga znašal 20 centov pri toni, v letu 1917 pa 90 centov. Drirfba, ki je napravila največji profit, je dosegla < $1.*5 dobička %pri toni, v letu 1916 pa le 41 centov. Poročila dokazuje, da so premogovniški operatorji v West Virginiji, Pennsylvaniji, Ohio, Indiani, Illinoisu in Kentu»*kevju napravili poprečno po 54 centov profila pri toni, medtem ko so pred vojno dobivali le od 10 i*o 15 centov. Poprečni profit pri toni trdega premoga je v januarju in marcu leta 1918 znašal $4 20. V letu 1914 je znašal profit le $2 86 pri toni. Velik profit so napravile tudi velike jeklarske družbe. United Steel korporacija je prejemala v letu 1915 le 5.2% profita. V letu 1917 je pa znašal 24.9% ali M78.- brtni tatunisiji* bodo najbrže zahtevali pojasnila radi profitar-stva v mesni, tnlinarski >n drugi živež ni industriji, o katerem govori poročilo zvezne obrtne komisije. •Senator Sherman iz Illinoiaa meni: "Dva koraka sta, i katerima se lahko odpravijo zla, ki jih pokazuje poročilo zvezne obrtne komiaije, če priznamo, da so računi v poročilu pravilni. En korak je, da naložimo izredno velik davek na nadprofit, drugi je, di določimo cene. Cene za življenske potrebščine bi morale biti znižani kot vojna potreba." Senator Borah, ki je predložil resolucijo, da izdela zvezna obrtna komisija poročilo o profitarstvu, je dejal: "Najprvo moramo seveda slišati, kaj pravijo kom panije, ki so omenjene v pproči-lu. Slišati moramo gotovo obe strani. Ko bosta zaslišani obe stranki in vpoštevani obe stranki, bo kongres imel dosti vzrokov, da izdela postave. Najuspešneje se nastopi proti taki situaciji z davki. "Če so te kompanije res storile kaj takega, kot so označeni profiti, tedaj naj se zahteva od njih, Ja jih izroče zakladu Združenih držav.' Kongresnik Hull iz Tenessejn, demokrat in član proračunskega odseka, je dejal, da je izvedel v zakladniškem départmentu o velikem profitu nekaterih korpo-racij. Rekel je, da bo odsek davčni predlogi preskrbel, da bodo profit! visoko obdavčeni. Kongresnik Rayney is Illinoisu. demokrat in član proračunskega odseka, je dejal, da je odseku več znano o profitih, ki so jih napravile nekatere tvrdke, odkar je iz bruhnila vojna, kot pa zvezni o-brtni komisiji. "Znane so nam nekatere tvrdke," je dejal mr. Rayney, "ki so napravile več kot 100 odstotkov profita, in nekatere njih tržijo z živilskimi potrebami. Mislim, da shio kos situaciji z davčno oblastjo vlade. Če določi mo za vse cene, ne bo davka na profit. Seveda menim, da se naj določijo cene za življenske potrebščine, živež in obleko. Senator Simmons iz Severne Karoline, predsednik senatnega .ga finančnega odseka, je rekel : "Ne moremo mižati pri takih razmerah, ki jih odkriva poročilo zvezne obrtne komisije. Popravili bomo situacijo tako daleč kot je mogoče x davčno oblastjo." plača prevožnje takoj, odšteje v Philadelphiji 190 gokiinarjev. <)- troci v starosti izpod štirih let so prosti; od 4. do 14. leta je plačati za nje pe 85 oziroma 95 goldinarjev. Kdor ne plača prevožnje v naprt;j, mora to storiti v desetih dneh po prihodu. Nikomur ni dovoljeno oditi v Ameriki z ladje brez kapitanove vednosti, najmanj pa onim, ki Še niso plačali prevožnje. Ako bi kakšen potnik umrl na potovanju, mora družina plačati prevožnjo za njega, in sicer, ako je umrl na polovici pota; če je pa umrl prej, tipi stroške kapitan. — Napram temu se zavežem jaz, kapitan N. N., tu vpisane potnike zvesto pripeljati odtod v Philadčl-phijo v Severni Ameriki (ako nam da Bog srečno potovanje); dati jim moram potrebni udobni prostor na ladji, preakrbeti jim pozneje navedeno hrano, za vse to pa mi morajo plačati potniki gori. navedene cene. Potniki dobe vsak dan nastopno hrano; v nedeljo 1 funt govejega mesa z ječmenom in 2 juhi; v pondeljek 1 funt moke in 1 funt surovega masla za ves teden.; v torek pol funta alaninc kuhane z grahom, in 3 juhe; v sredo 1 funt moke; v četrtek 1 funt go-vejegs mess s krompirjem; v petek pol funta riže; v soboto pol funta slanine z grahom, 3 juhe, 1 funt sira in 8 funtov kruha za ves teden. Bokal pive in bokal vode vsak dan. Ker se pa pivo kmalu skisa in je v takem stanju škodljivo zdravju potnikov, bomo vzeli s seboj pive le za en del potovanja; kadar poide, dobe potniki dvojno porcijo vode. Polovico vode morajo oddati za pihanje. Tudi kis (jesih) moramo vzeti s seboj in dobro paziti nanj, kajti z njim lahko vsak čas očistimo zrak in okrepčamo potnike". Originalne so bile pač te pogodbe, hrana zek> pičla, posebno še za dolga potovanja. Dandanes je seveda vse drugače, tudi za kratko potovanje. POf ČEZ OCEAN LETI. PRED STO ni davek. Začetkom devetnajstega stoletja ni bilo potovanje v Združene države nikakor tako udobno, kakor je dandanes, ko je mogoče priti v "obljubljeno deželo" z dobrimi ladjami še prej, kak% v enem tednu. V tem pogledu je zelo zani miva pogodba, katero je moral podpisati takrat vsak potnik Amsterdamu s kapitanom ladje, ki ga naj bi pripeljala v daljno A meriko. Neka taka pogodba iz lčta 1817. se je glasila takole: "Podpisani N. N., kapitan lad je X., na eni strani, in mi, potniki N. N., na drugi strani, se za vežemo, kakor pošteni ljudje, prvič: Da bomo tihi in dobri potniki, da se bomo lepo vedli, da bomo zadovoljni s hrano, kakor je navedena spodaj, istotako tudi z vodo. Ako bo zahtevala potreba zaradi nasprotnega vetra ali dolgega potovanja, se zavežem o, da se bomo pokorili vsem naredhara kapitana. Nadalje sprejmemo nastopne na-redbe glede naše prevožnje. Kdor hoče plačati prevožnjo v Amster- damu, mora plačati za osebo, ho-204,343, preden je bil odbit voj«4disi moškega ali ženskega spola, po 175 goldinarjev, kdor pa ne TENKI IN STAROVEfiKI BOJNI > STROJI. . Velike oborožene in premične, trdnjave, katere je angleški vojak nazval "taiiks" in ki so povzročile tako velikansko zmešavo na za-padni fronti, spominjajo na nekatere strašne voja^, stroje, ki so jih rabili v starem veku. Enegs teh je uporabil Aleksander Veliki pri svojem, sedem mesecev trajajočem obleganju feniš-kega glavnega mesta Tiros. To starodavno mesto je bilo že po naravi močno utrjeno, ker je stalo na otoku. Ker pa ni bilo v četrtem stoletju pred Kristom nikakršnih poljskih baterij, ki bi streljale na veliko razdaljo, je sklenil Aleksander Veliki zgraditi pomol od trdne ali kopne zemlje pa do otoka. To inženinako podjetje pa so ovirali Feničani, ki so spustili goreče ladje proti napadalcem, kateri so metali v morje skale in zemljo, da napravijo pomol, po katerem naj bi korakala armada. Da zavaruje zgraditev tega pomola, je dal AleksandeV Veliki postaviti velike stolpe, pokrite z zelenim bič-jem. Te stolpe so postavili kot ščite proti napadajočim plamenom sovražnika, in posledica je bila e-na odločilnih zmag Aleksandra pri osvojitvi tedaj znanega istočnega sveta. OONJENISKA LAVA. Kmetje, stanujoči ob obronkih gore Etne na Siciliji, še vedno lahko kuhajo nad lavo, ki je iztekla iz ognjenika tekom izbruha leta 1910. Walter Woodburn Hyde piše v "Geographical Review", da doseže lava večkrat temperaturo 2000 stopinj Fahrenheita. Že stari pisatelji poročajo o vstrajnosti, s katero ohrani lava svojo temperaturo. Borelli, ki je opisal veliki izbruh vulkana leta 1669, poroča, da je potrebovala lava osem let, da se je shladila. Tudi se poroča, da se je leta 1830 še vedno dvigala paraMz lave, izmeta-ne leta 1787. To pa ni presenetljivo, če pomislimo, cft je i-mela reka tekoče lave,( ki je dospela ob tej priliki pri Cataniji v morje, širokost 600 jsrdov, globino 40 čevljev in da je vsebovala 3,532,000.000 kubičnih čevljev. Narasla je ob zidov ju Catanije, ki je bilo 60 čevljev visoko, dokler ni prekipela terrazdejala velik del mesta. Veliki morski vrt, ki služi kot lomilec valov v pristanišču, je ostal kot strjena reka lave, ki se je. vlila v morje. PRO 3LETABE< Tii' ' • v " 1 ™ f" n ''------------ Izjava neodvisnosti Zedinjenih Držav. Kadar ae r toku dogodkov porodi potreba, da pretrga en narod politične vezi, ki »o ga vezale z drugim, in da zavzame mod ostalimi državami na »vetu samostojno in enako stališče, do kate-regn je po prirodnih in božjih postavah opravičen, tedaj zahteva pošten človeški običaj, da navede ta narod razlog, ki eo ga privedli do ločitve od stare države. Smatramo, da so same po sebi umevne in do-kazov nepotrebne sledeče resnice: da so vsi ljudje enako ustvarjeni in da so sprejeli od svojega stvarnika gotove neoporekljive pravice, da je med temi pravica do življenja, svobode in do stremljenja po sreči. V dosego teh pravic imajo ljudstva ¿voje vlade, katerih pravične oblasti izvirajo iz »oglašanja vladanega ljudstva. Če p» poseže katerakoli vladna oblika v -te namene i:\ jih zatira, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado izpreiueni ali pa strmoglavi in ustanovi novo vlado na takih načelih in uredi njeno oblast v taki obliki, kakor »pozna, da je najpotrebneje za njegovo varnost in srečo. Razum sicer Veleva, da te «tara.vlade ne izpreminjajo iz majhnih in mimoidočih razlogov, in izkušnja nas tudi uči, da ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jih more trpeti, kakor pa da bi »i samo jemalo pravico i uničenjem oblily, katerih je vajeno. Toda če dokazujejo krivice in zlorabljanja brez konca in kraja, ki gredo venomer za istim smotrom, namen, da podvržejo narod absolutnemu despotizmu, tedaj ima ljudstvo pravico in je njegova dolžnost, da strmoglavi tako vlado in da si ustanovi boljše branike za svojo bodočo varnost. Na ta način so potrpežljivo trpele naše ko'o-nije in tako je nastala neizogibna potreba, da se ovrže stari vladni sistem. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije je zgodovina ponovnih krivic in prisvajanja neopravičenih oblasti z direktnim namen o«, da ustanovi absolutno tiran-stvo nad temi državami. V dokaz predlagamo nepristranskemu svetu sledeča dejstva: Odrekel je priznanje zakonom, ki so najbolj koristni in potrebni za blaginjo ljudstva; ' * svojim guvernerjem je prepovedal uveljaviti najvažnejše in najnujnejše zakone ali ' jih je pa euostavno suspendiral in zavlekel, da niso pri-(H v veljavo; V prepovedal je zakone, ki so bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je sporočil, da uveljavi te zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastopstva v postavodajah, kar bi bila za nas nezaslišana krivica — in kar je le tiranom v korist; « sklical je post a voda j na telesa v nenavadne in puste kraje, oddaljene od javnih središč in mes\ kjer so shranjeni javni spisi, z namenom, da jih poniža, utrudi in tako prisili pod svojo o- 1 »l.l St J razpustil je ponovno postavodajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva; ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev in tako je bilo ljudstvo brez rakov, oda jat va prepuščeno samo sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti; trudil »e je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje vil po-Vsroč?! krivične pogoje za dobavo zemljišč; oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev aodnih oblasti; podvrgel »i je sodnike, da so bili samo Od njega odvisni ki so ie pobirali plače; * uvedel je nebroj novih uradov in poslal semkaj cele roje uradnikov, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške; v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodujnih zborov; vojno oblast je dvignil nad civilno oblast in jo naredil popolnoma neodvisno. Dalje je gazil uašo ustavo, iu naše zakone s sledečimi krivičnimi čini; namestil je uied nas večja števila oboroženih čet; ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih kvišili nad prebivalci teh držav; zspiral je našo trgovino z ostalim svetom; nalagal nam je davke proti nafti volji; odrekel nam je pravico do porotne obravnave v neštetih »lučajih; transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišča za izmišljene prestopke; v sosedni angleški proviueiji je odpravil »vo-? hodni sistem angleškega prava in uvedel samo-silno vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v nnših kolonijah; * odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zagone, * čimer je rušil temeljno moč naše vlade; - , suspendiral je naše postavodaje in »i vzel moč, da nam sam daje zakone; odpovedal se je tukajšnji vladi » tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal vojno; ; repa) je naša morja, napadal naša obrežja, požiga! naša mesta in mori! naše ljudi; » ravno v tem času je poslal semkaj velike armade tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, razdejanja in tiranstva, katero je že pričel z naj-v» jo perfidnostjo iu krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pristoja gla\i civilizirane države. Prisilil je naše državljane, katere je vjel na morju, da so se morali oborožiti proti svoji do-• movini in da so postali rabi ji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok. Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti no:n krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska moritev starčkov in dece, ruiških in žensk. V vsakem »lučaju teh naštetih krivic »mo se pritožili na najponiŽnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošnja je obrodila Še več krivic. Vladar, Čigar značaj ga v luči omenjenih krivic o-znaČuje za tirana, ni sposoben, da bi vladal svoboden narod. Nismo hoteli delati nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokra*, da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad. nami; opozarjali smo jih tudi na okolščine naše emigracije in naselitve v teb kolonijah. Apelirali .ono na njihovo prirojeno pravičnost in veli-kodulnost; sklicevali smo »e na sorodne vezi med nami in jih prosili, da naj nehajo » krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi za naše pravične glasove in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zato moramo dane» tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati za to, kar velja za vse ostalo človeštvo: za aovražnike v vojni in prijatelje v miru. Zaraditega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših Čistih namenov, in slovesno proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so to Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti svobodne in neodvisne drŽave, da so proste vsakega podauištva do britanske krone, da »o popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot svobodne in neodvisne države od danes zanaprej vso mjč napovedovati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse. k*»r imajo pravico storiti neodvisne države. l)a izvedemo ta »voj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost se zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje. ' JOHN HANCOCK, predsednik kongresa. (Sledi 55 podirisov zastopnikov iz vseh prvih trinajste rib držav.) Ëtbin Kristan: Dne 19. aprila 1713. se je zbrala v dvorani tajnih svetnikov na dunajskem cesarskem dvoru sijajna družba: Ministri, tajni svetniki, ogrski Judex curiae, češki kancelar, ogrski kancelar, er-deljski podkaneelar, španski državni tajnik, nadškof valencijski, pred vsemi pa cesar Karol VI. Sedeč na prestolu pod baldahinom je dal vladar prlčitati obiteljsko pogodbo svojega očeta Leopolda, sklenjeno s sinoma Josipom in Karolom iz leta 1703., takozvani pactum mutuae sue cession is. Odkar so se pokazali prvi megleni obrisi onega deželnega kompleksa, iz katerega se je sčasoma izkristalizirala Avstrija; je bila zgodovina teh krajev, njih narodov in njih vladarjev nenavadno ra-novrstna in živahna, polna bojev, intrig, kupčij in drugih zanimivih dogodkov. Dežele so prehajale iz roke v roko, spajale so se in trgale, pa zopet družile, tako da se je zemljevid venomer izpre-minjal. Razun vojn so odločevali o usodi narodov in dežel zlasti zakoni v vladarskih krogih. Dolga je bila doba, ko so veljale dežele kratkomalo za vladarsko last, in se je menjavala državna posest po enakih načelih kakor privatna. Pravica sile, ohranjena iz najstarejšhi časov človeštva, dedšči-na še iz dobe živalstva, je bila na čelu vs^pa prava. Poraz sovražnika je dajal zmagovalcu vso oblast in uničeval vse starejše pravice. A kakor dobiva nevesta v navadnem življenju doto, če je kaj pri hiši, so s kneževskimi porokami tudi dežele dobivale nove gospedarje. V tem oziru je imela Avstrija toliko sreče* da jo je izražal celo pregovor: Bella gerant alii, tu felix Austria, nube! Kakor je bilo na ta način v ugodnih okoliščinah lahko pridobivanje, tako tudi izgubljanje ni bilo posebno težko. Skoraj čez noč so nastajale velike deželne zveze; nenadoma so se pa zopet delile in trgale. Kakor v privatnem pravu no otrci zahtevali dedščino po starših, in deleže so bile prav tako pogostoma predmeti sporov kakor mfd navadnim prebivalstvom njive in travniki, krsve in omare. Ali medtem, ko se procesi zaradi vsakdanjih testamentov opravljajo pred sodiščem, so se spori zaradi dinastičnih dedščin pogost oma reševali na bojišču in stroški so se plačevali z rdečo krvjo. / Bodočnost držav je bila v teh razmerah skrajno negotova, ker se ni dal otroški blagoslov nikakor vnaprej preračuniti. Vsako priliko kakšnega dednega spora so pa z velikim veseljem porabili tudi oddaljeni, včasi zelo problematični sorodniki, močni sosedje in vsakovrstni tekmeci, ki so izku-šali vsako nejasnost razjasniti sebi v prid. Če so v kakšni skupini še iz teh ali onih razlogov živel« kakšne centrifugalne sile, je bila možnost razpada tem večja. Taka stremljenja pa so bila zelo razumljiva v dobi, ko države niso slonele na narodih, ko sploh ni bilo narodne zavesti, ko pa so živeli spomini na nekdanjo oblast v onih, ki so jo izgubili, in ko je častihlepnost posameznih pleme-nitašev z večjo ali manjšo realno upravičenostjo lahko gojila drsne, ponosne nade. iT onih deželnih skupinah,' ki so se po vaa-" kovrstnih aventurah združile ped habsburvko.oblastjo, je bilo dovolj elementov, ki so silili iz enote. Bilo je pa tudi drugod veliko poželjivih oči, .ki so se upirale v te dežele in upale, da pride čas, ko bo roka lahko pograbila, kar so sesali pogledi. Ogrska je pripadla Habsburžanom, ko je Ivan Zapoljski podlegel Ferdinandu; ali boji niso bili s tem končani, upornost je neprenehoma tlela dalje iu vsakČas je izbruhnil njen plamen. Še začetkom 18. stoletja jc Rakocfijeva vstaja in proglasitev ogrske neodvisnosti v Inodu povzročala Dunaju velike preglavice. Usoda Češke se je odločila v bitki na Beli Gori 8. novembra 1620., v kateri je bilo češko plemstvo poraženo; usmrtitve, pregnanstva in konfiskacije, zator nekatoliških oer-kev in uničenje ustave, ki je sledilo katastrofi, jc zapustilo v deželi polno bridkosti m ogorčenosti. Veliko nezadovoljstvo je bilo v planinskih deželah zaradi Ferdinandovega pokatoličfevanja. Turki so bili šele pod Leopoldom premagani: leta 1899 jim je mir v Karlovcih odvzel ozemlje med Dona-_vo in Tiszo, ali nihče še ni mogel prisegati, da je turška nevarnost edvrnjena za vse čaae. Francija je prežalila Španijo, drugi sosedje pa so imeli druge želje. Dne 1. novembra 1700. je umrl Karol II., zadnji Habsburžan na španskem prestolu. Avstrijski cesar Leopold I. je zahteval nasledstvo za svojega drugega sina Kdrla, kakor se*je francoski kralj Ljudevit IV. odrekel svojim pretveznim pravicam do španske dedščine v prid vojvodi Filipu an-žujskemu, ki je prišel 18. februarja 1701. v Madrid kot kralj. Francoski Ljudevit in nemški l*o-pold-sta se sklicevsla na pravice sorodstva. Oba sta bila sinova španskih princes. Qba sta imela španske princese za žene. Iz spora za lepo dedščino je nastala vojna, ki je spravila malone vso Evropo po konci, in se je razširila še preko morja. Za Leopolda pa ni bila Španija edino vprašanje. Josip, njegov prvi sin, je imel dve hčeri, pa nobenega sina, njegov brat Kari, ki naj bi dobil Kpaosko krono, pa sploh še ui bil ofenjen. Kakor v Španiji po simrti Karla II. bi se bilo tudi tukaj lahko zgodilo, da izumre moški rod; in kaj bi tedaj mdglo nastati, je kazala španska vojna. Skrbi, ki so rojile Leopoldu po glavi; so po-rvdfa dne 12. septembra 1703. tajni pakt z ttje-gqv*ia sinovoma. Cesar je tedaj še upal, la pribori sreča orožja mlajšemu Karlu špansko krono, starejši Josip pa je imel slediti očetu. V eni in drugi liniji j»* bilo nasledstvo pridržano sinovom po pravu prvenstva; če bi tu ali tam izumrl moški rod, pripade pravo nasledstva prvorojeni hčeri; ako |S(bi pa ena ali druga loža popolnoma izumrla, se zuruli vsa posest v obitel j i. Tako je bilo dogovorjeno "za blaginjo krščanstva". Leopold ni učakal konca španske vojne, ki je trajala dvanajst let. 5. maja 1.1705. je umrl, in Josip I. mu je bil naslednik. Njegova vlada je bila kratkotrajna. Že 17. aprila 1711. je legel v grob, in ker ni imel sinov, je zasedel mlajši brat Karol VI., izpraznjeni presto!. Otrok takrat sploh Še ni imel. Vprašanje bodočnosti je postalo tem akutne jšc, ker je bilo pravo nasledstva v deželah različno. Veljavnost tajne pogodbe med očetom in sinovoma je bila dvomljiva. Razuntega tudi niso bile razmere več take kakor ob sklepu pakta. Karol VI. je bil še edini moški Habsburžan; njegove nade na špansko krono pa so medtem Že zelo splahnele, dasi je bilo francosko orožje dolgo čass nesrečno, tako da je bil že Ljudevit prosil za mir in bi ga bil tudi podpisal z velikimi žrtvami, če ne bi bili zahtevali od njega, da naj s svojo vojsko pomaga izgnati svojega vnuka iz Španije. Po zimi leta 1710. se jc vqjna sreča obrnila, Angleži so 8. decembra ujeti, Starhemberg je bil dan pozneje premagan pri Villa Viciosi, 14. marca 1713. so Avstrijci definitivno kapitulirali in zapustili Španijo. Preden se je to zgodilo, je pa storil hrvaški sabor v Zagrebu važen sklep, ki je pravzaprav spravil vprašanje nasledstva v tir. Meseca marcr Iz Amsterdama poročajo: Tekom debate v nemškem državnem zboru o rumunski mirovni pogodbi je dejal Filip Seheidcmann, vodja kompromisnih scgdalistov, da so v pogodbi točke, ki jih socialisti ne morejo odobriti in zato se hoče njegova stranka vzdržati glasovanja o stvari. Scheide-mann je tudi izjavil, da večinski socialisti ne morejo več glasovati za vojni kredit, ker sedanja vlada ne ve, kako je treba ugnati sovražnika. George I^edebour, voditelj neodvisnih socialistov je pa dejal v debati: "Zd^j, kakor še nikdar poprej, je dolžnost nemškega proletariata, da se pripravi na revolucijo." Predsednik zbornice je dal Ledebourju ukor za te besede. Iz Curiha poročajo čez London, da je Avstrija zadnje dni "Upala" pri zaveznikih za mir, ampak da je njena misijs pogorela. V Švico je baje prišel avstro-ogrski diplomat, ki je porkušal priti v dotiko z zastopniki zavezniških držav z na-menom, da spozna njihovo stališče z ozirom na nekatera "važna vprašanja"/Zavezniški diplomatjc so pa odklonili vsak pogovor in odposlanec je odšel domov brez uspeha. . Iz Washingtona javljajo: Uradno poročilo pravi, da so nemške suhmarinkc meseca junija potopile dvajset norvežkih trgovskih ladij s skupno tonažo 26,833 in pri tem je 31 mornarjev izgubilo življenje. Iz Pretorije v južni Afriki poročajo: Ministrski predsednik Botha je objavil poročilo, v katerem pravi, da se že dalj časa pojavljajo nemiri v Transvaalu in sosednih kolonijah angleške južne Afrike. Botha dolži nemške agente, da bujskajo domačine na upor; obdolženi so tudi mnogi Buri, ki nasprotujejo angleški vladi. V transvalskih rudnikih se neprenehoma pojavljajo št raj ki. Ne-dolgo tega je zastavkalo 3500 domačinov v rudnikih Ferreira v okolišu Johannesburga. Kolonijal-ne oblasti »o aretirale 75 voditeljev in zaplenile večjo količino skritega orožja.^ Dunajska "Zeit" poroča, da so nemške vojaške oblasti odkrile v Varšavi veliko zaroto proti sedanjemu poljskemu regent nem u svetu. V zaroto je zapletenih več voditeljev narodne poljske stranske. Zarota je bila naperjena proti Nemčiji in Avstriji. . ta Amsterdama poročajo: Poslanec neodvisne (manjšinske) socialistične stranke na Nemškem dr. Cohn je zadnji četrtek ostro napadel rumun-sko mirovno pogodbo, ko je bila v državnem zboru debata o ratifikaciji pakta z Rumunijo. Kakor poroča Rheinisch-Westfalische Zeitung" v Base-nu, jc dejal dr. Cohn: "Mi bomo glasovali proti tej pogodbi, kajti pravega miru ne prinese, kakor ga ni prinesla pogodba z Ukrajino. Pogodba z Rumunijo ni nič drnzega kakor mešetarstvo za petrolej in železnice. Ta pogodba je navaden rop..." Predsednik zbornice je pri teh besedah ustavil govornika in zahteval, da naj se Cohn posluži "dostojnih" izrazov/Oovornik je nadaljeval s kritiziranjem in končno je omenil: "Trajnega miru ne bo nikdar, dokler ne pade militarizem." Nemška zbornica je z večino glasov odobrila mirovno pogodbo z Rumunsko. Neodvisni socialni so glasovali proti pogodbi. Iz holandskih virov je prišla v London vest, da ni turški sultan Mohamed V. umrl naravne smrti, kakor je bilo prvič poročano, temveč da so ga ubili turški, revolucionarji. Prva vest se je glasila, da je sultan umrl za influertc». 1712. je sprejel predlog zagrebškega škofa in podbana, da pripada pravo nasledstva za Hrya-ško, Slavonijo in Dalmacijo onemu vladarju, če izumre habsburška moška loža pa oni princesi iz habsburške rodovine, ki vlada na Dunaju in ima pod svojim gospodstvom Avstrijo, Kranjsko, Koroško in Štajersko. Hrvaški zgodovinarji imenu-, jejo ta fklep hrvaško pragmatično saakcijo, in stranka prava opira nanj hrvaško državno pravo. Prva posledica tega koraka je bila velika nezadovoljnost na Ogrskem, kjer so že tedaj smatrali Hrvaško za neločljiv del svoje države. Ogrska §4 bila šele na pa*anjak«t zboru leta 168*. priznala kraljevsko dedno pravo in se odrekla pravici volitve kralja; ali to je veljalo samo za moško ložo, dočim je bila ženska po ogrskem pravu izključena od nasledstva. Konflikt med Ogrsko in Hrvaško je bil torej očiten, in ogrski stanovi so protestirali na Dunaju. Da se reši ta spor in da bi Ogri priznali tudi žensko nasledstvo, je dal Karol sklicati v Požun ogrske zaupnike pod palatino-vim predsedstvom. Naposled so ogrski stanovi izjavili, da priznajo pravo Ženskega nasledstva, ako ga sprejmejo tudi stanovi ostalih dežel in sklenejo vzajemno "večno" zvezo, ki bi morala med drugim tudi skupno vzdržavati vojaške posadke proti Turkom irt vsebovati tudi carinsko enoto. Cesar Karol se ni oziral na te sklepe. Monar-hizem je bil absoluten; ogrski pogoji pa so bili prav po tem, da bi ga občutno omejili. Iz avtokra-tičnega načela je izviral njegov sklep, da sam "motu proprio' razglasi zakon novega nasledstva. * To se je zgodilo 19. aprila 1713.; patriot je pVavijo, da je bil to rojstni dan sedanje Avstro-Ogrske» Na slavnostnem zboru je dal cesar preČi-tati pactum mutuae successionis, in potem je sam razložil, da je"vsled smrti svojega starejšega brata Josipa I. podedoval vsa njegova dedna kraljestva in dežele, ter da imajo vse skupaj oststi nerazdeljene pod oblastjo njegovih zakonskih moških telesnih dedičev de jure primogeniture; če pa izumre moško deblo, imajo preiti nerazdeljivo pod oblast zakonskih hčera, vedno po redu in pra\1> prvorojenstva." Ta zakon je označil za "zaneti» pragmatica", za slovesno, večno veljavno postavo. š • < Dalj«) -1 ■■ ■ - - ■■ — ■ ■ n .i i, »m Z Dunaja poročajo čez Amsterdam, da je avstrijski cesar Kari poslal sledečo brzojavko novemu turškemu sultanu: "Nepremagljiva hrabrost naših čet in velika odločnost naših narodov je oja-čila najino zvezo z Bolgarijo in Nemčijo kljub temu, da hočejo naši sovražniki uničiti naše države. Modre, politične ideje! ki so karakterizirale vlado prejšnjega sultana, so ovenčale Turčijo s slavo in pokazale so ji pot do zmage in veličine turškega cesarstva. Toplo želim Vaši vladi sijajno bodočnost." Stockholmski " Politiken" objavlja zopet poročilo baje iz Pctrograda, da je bil bivši ruski car umorjen, obenem da je bila usmrčena njegova žena, sin in hči Tatjana. Poročilo se opira na "izjavo" nekega ruskega duhovna, ki je baje v cerkvi Carskega Sela molil za "pokojnega" Nikolaja. Havasova časnikarska agentura v Parizu javlja iz Madrida, da so delavske organizacije v Španiji glasovale za splošno stavko, ki naj se prične 15. julija. Rudarji so z veliko večino odbili ponudbo za razsodišče in glasovali za štrajk. ' 4 »i- ADVERTISEMENT IZDELOVANJI MODERNEGA SLOV. DELAVSKA Ustanovljen* dna 16. avguste 1906. PODPORNA ZVEZA lAkorporlrana 22. aprila 1909 v državi Pena. Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR. 1096 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio, {•odprcdsediiik JOhil» IORKO. R F. D. 2, Box IIS. Waat Newport, Pa. Olavul tajnik: BLA2 NOVAK. 694 Main Str., Johnstown. P» L Puin. tajnik: FRAN K. PAVLOVCM, 634 Main Str., Johnstown. Pa. 8. Pom. tej.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main St.. Franklin. Conemaugh, Pa RUgajalk: JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Ava.. Cleveland. Ohio. F*a. Blagajnik: ANTON HOORVAR, R F. D. 2, Box 97, Bridgeport. O. I'l-cd.sodnik nadior 1.nadsornlk: NIR.OLAJ burgh. PS. 2. nadzornik: IVAN OROfBLJ. 866 E .NADZORNI ODBOR: od bon: JOSIP PETERNEI* Bo* 96. WiUock, Pa. LAJ PO^ VSB. 1 Orab St., Nomrej Hill. N. S. Pitta 137th St., Cleveland, Ohio. POHOTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBXRiAN, Box 72, East Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPCIC, R F. D. S. Box 146. Fort 8mlth, Ark. 2. porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 R 14th St., Springfield. I1L f VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 643 B. Ohio St, Pittsburgh, Pa. (Haval urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: "OAS NARODA." 62 Cortlaudt Street, New York City. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uliudno prušeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj «e nastavljajo: Blaš Novak, Title Trust and Guarantee Co. in take naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi. Umetni dragulji. KORDIT — OPOJNO SREDSTVO. Malokdo je t^ko premožen, da^i bi mogel zadostiti želji drage "polovice" po pristnih demantih, rubinih, safirjih in drugih cenjenih draguljih; "hoteti" in "modi" ata vsled cene teh priljubljenih reči večinoma huda nasprotnika. Toda tehnična kemija si je zabila v glavo, da odpravi to nepriliko: oživotvorila je industrijo, ki noče nič več in nič manj,- kakor fabri-ško proizvajanje dragih kamnov. Označba "umetni'' dragulji je pravzaprav napačna, ker diši po nižji kakovosti, dočim so ti dra^ gulji ponaredbe iz iste »novi k a-kor naravni .proizvodi; stvar je podobna, kakor če bi kdo ponarejal cekine iz suhega zlata. Kemične sestavine in fizikalne lastnosti so enake do pičice; različen je le nastanek dragulja. Kemik pač posnema z razpoložljivimi sredstvi tvorbo dragocenih kristalov v naravi; zato imenujejo te dragulje tudi "sintetične". Že 1. 1&48. so se pojavili za malo Časa umetni rubini, ki pa zaradi svoje drobno-sti niso imeli praktičnega pomena. V začetku našega stoletja se je prvič posrečilo francoskim kemikom, dobiti lepe, velike rubino-ve kristale, v vsakem pogledu e-nakovredne naravnim rubinom, lu sicer s tem, da so stopili čisto glino z nekoliko kromovegs oksida v plamenu pokalnega plina ter naglo shladili raztopnino. Proces.se je medtem izpolnil: več nemških in francoskih fabrik proizvaja zdaj letno mnogo miljonov kara-tov (karat, enako okroglo 0.2 grama) umetnih rubinov, ki stanejo po razmerju svoje lepote in velikosti po 6 do 18 K, doČim so naravni desetkrat do stokrst dražji. Nekaj časa prodajajo tudi že u-metno narejene modre safirje. Sa-fir sestoji, kakor rubin, iz prozorno kristalizirane gline s primesjo neznatnih množin tujih kovinskih oksidov, ki mu dajejo barvo. Delajo ga tako, da stope nod iz vestnimi pogoji čisto glino, ko-baltov oksid ter malce 4 apna in magnezije. Delajo tudi umetne o-pale, smaragde, turkise in druge, umetne demante pa je dobil že Henry Moissan v Parizu proti koncu prejšnjega stoletja; a ti demantki so tako majhni in njih izdelovanje tako drago, da za prakso nima pomena, dasi je zbudilo opravičeno pozornost v znanstvenih krogih. Znano je. da je de-mant čist kristaliziran ogljik. Raztopljeno železo ima zmožnost, razkraljati ogljik, ki se ob počasnem ohlajanju kristalizira večinoma kot grafit. Moissan je stopil s pomočjo ogromne vročine električnega svetlobnega loka že-ležne opilke in prah od lesnega oglja ter aHladil raztopnino nenadoma, s tem, da jo je vrgel v ve-do; pri tem se naglo skrči zunanja lupina in otrpne, tako da nastane okrog jedra visok pritisk, pod katerim se kristalizira del raztopljenega ogljika v obHl:i drobnih kristalčkov, ki preostanejo, ko razkrojU železo v kisli- nf T 4 t« I? Pijača ni edina izkušnjava, kateri »o izpostavljeni z delom preobloženi delavci v municijskih tovarnah. Šele pred kratkim se je ugotovilo, da je pripisovati velik del pijanosti med ženskami in tudi med primeroma mladimi deklicami v municijskih tovarnah nekemu drugemu, doslej ne-vpoštevanemu vzroku, — namreč žvečenju kordita, brezdiume eksplozivne snovi, ki se rabi pri izdelovanju topovskih k rogelj in nabojev za ročno orožje. Dejstvo, da ima kordit prijetno sladak okus, je bilo pravcato razkritje za številne delavke i.i obenem glavni vir nevarnosti, nastajajoče iz tega. -t- Prav nič nisem vedela, iz česa je bila napravljena ^ta snov, — je rekla neka ženska/ ki je i- opravka * korditom. Nekega dne pa sem vteknila v usta majhen košček, ter ga pričela žvečiti. Imel je prijeten okus. Nato sem postala precej živahna. Nisem mogla razumeti, kaj naj to pomeni. Po čaju sem zopet pričela žvečiti in u-gajalo mi je. Prihodnji dan sem storila isto, in tedaj sem se prestrašila. Pričela me je boleti glava in — bila sem pijana. To je bil koilec, Vsaj zame. Moja tovari-šica pa se je le smejala. Ko pa je vzela s seboj domov večji kos ter ga m^Čno žvečila* je ni bilo drugi dan na delo. Učinkovanje kordita kot opojnega sredstva se je najprvo razkrilo tekom južno-afriške vojne. Nekateri angleški vojaki so zapazili v svoje veliko presenečenje, ds so lahko deležni vsega razburjenja najbolj močnega narkotičnega sredstva, že žvečijo kordit. Da pe izostanejo zle posledice, je jasno. Kordit obstaja iz nekako 58 delov nitroglicerina, 37 delov bom-baževine in petih delov mineralne masti. Major Jenning D. C. 0. je izvedel, da zavživajo njegovi ljudje kordit ter ga je tudi sam pokusil. Našel je, da in»a sladak, prijeten in ščemeč okus, a posledica zavšivanja je bila obenem trdovraten glavobol, ki ga ni izpustil celih 36 ur. ^ Kako daleč se je razširila ta zla navada, je težko reči. To velja tudi za vprašanje, če se zavedajo oblasti nevarnosti položaja. Na vsak način pa je treba velike previdnosti od strani delavcev in naznega nadzorovanja od strani vodstva. Neki francoski pregovor pravi — line femme et un vcrre sont toujurs en dauger. — Ženska in steklo sta vedno v nevarnosti. — Oba se (akho pokvarita in oba je težko pogrešati. Kdor ljubi analogije, naj gre dalje. Kakor je steklo prvo podalo hišam svetlobo, prinese šele ženska svetlobo v dom. Oba sla lahko le okrasek in igrača, a tudi pomoč pri delu. Nastanek obeh pa je zavit v bajno temo. Stare egipčanske stenske slike iz časa 300 pred Kr., ki so jih našli na spomenikih pri Beni 1lasna uu, naui kažejo že steklarje na delu iu kot najstarejši ostanek te umetnosti se nam \je ohranil v Londonu spravljen amulet is leta 3046 pred Kr. Kje in kako je nastalo steklo, kdo ga je "izumil", vse to krije megla preteklosti. Resnica iu poezija se mešata v¡ povesti Plinija o mornarjih, Iti so nasedli pri gori Karmel na pesek. Mesto kamenov so porabili pri ognju na bregu kose sode z ladje iñ po končanem obedu so videli, ds sts se pesek in soda vsled vpliva ognja strnila v prozorno trdo maso. Steklarska umetnost se je podedovala skozi tisočletja od rodu do rodu. Poznali so jo Egipčani. Feniča-ni, Grki in ltalci. Povest stekla je neprestano valovanje navzdol in navzgor do viška v času rimskih cesarjev, ko so ustvarjali iz vil bogatinov steklene palače s pest roba rv ni mi stenami in podi, in ko so izdelovale umetniške roke vaze, vredne po današnjem denarju $250,000. Iz grobišč v deželah okrog Sredozemskega morja, iz zasutih mest in razvalin je pridni raziskovalec zopet spravil na svetlo nekdanje krasote, še olepšane od časa, ki je naslikal s pomočjo ki- slin in kovin v zemlji na to steklo nsjkrasdejAe barvne efekte. Nova doba procvita steklarske umetnosti se pričenja s ponosnim (hiranjem in naraščanjem beneške republike. Murano je postal otok tisočerih skrivnosti in smrt-ua kazen je bila gotova enemu, ki bi jih izdal. Skrivanje pa je bilo zaman. Napredka kulture ni mogoče več ustaviti ali zaprati kakor nekoč, ko je dal po neki pripovedki cesar Tiberij usmrtiti iz-najditelja "prožne** ali upogljivega" stekls, ker bi moglo slednje vzeti zlatu ali srebru vsako vradnost. Steklarska umetnost je prehodila pot preko Alp, in Češka s posebno dobro kremenčevo zemljo je postala domovina steklarske industrije, kajti' staro rokodelstvo se je v resnici razvilo v in-dust rijo. Tudi v Novem svetu je nastala kot prvo industrijsko podjetje steklarna v Jamestowuu. Prva za vsakdanjo porabo, da se odŽenejo vremenske nezgode od hiše ter pripusti vanjo solnčna luč. Druga pa kot trgovsko podjetje za izdelovanje steklenih < biserov, s katerimi je bilo mogoče slepariti uboge Indijance in jih pripravlja» ti ob lastnino. Steklo kot nosilec kulture! Gleda tega bi se lahko napisalo celo poglavje. To velja tudi glede drugeg» predmeta: Steklo kot merilo kulture! V antični periodi se je muzivno stalih» skupaj, v beneški izpihalo po vseh predpisih lepe oblike, dočim se dandanes brusi. Čim bolj pa raste čistost in natančnost postopanja,- tem bolj se izgublja barva in učinkovita lepota. Moderno stremljenje se nahaja sicer zopet na lovu za kraanimi barvnimi efekti starih gotskih cerkvenih oken, a romantika pretekle dobe se ne da o-živeti v kemični retorti in ne da se umetno ponarediti plemenita rjavica stoletij. Znamenje današ- ujih časov niso neine, v vseh barvah ¿spreminjajoče se cvetke Tif-fanyja, temveč "Cut Glass" iz velikih tovarn v Ohio. Amerika zavzema danes na polju brušenega stekla prvo mesto, katero najbrž tudi obdrži. Trde oblike, mrzla jasnost, blesteli je ostrih robov, vse to ustreza naši moderni civilizaciji, ki ljubi ba* havost ter ne zna več ceniti než-nega, ljubkega in barnega. Kakor vsa ta brušena umetnost, je tudi njena tehnika veliko manj romantična, kot je .bila ona preteklih dni. Pri dobrem brušenem steklu se prenese rizba najprvo na jekleno kolo ter se izvede najprej na ka-inenitem kolesu. Kopelj v neki kislini vzame zadnje robasti, in zadnji blesk daje postopanje z lese-uiiu kolesom. Vse postopanje je precej zamudno ter vsled tega drago. Premeteni tvorničarji so že dolgo razmišljali, kako bi pospešili in s tem obenem pocenili postopanje. Po novem postopanju se stisne steklo v zaŽeljeno obliko ter ae ptodukt le še nekoliko izbrusi. Pri tem se dosežejo precej dobri uspehi, asi ravno se ne more po-znaavlec premotiti, ako pozna razliko glede svetlobe, zvoka in o-strosti brušenja. Že "star pregovor pravi, da jo poznati steklo po zvoku. Z njim se godi prav tako kakor s plemenitimi kovinami. Čim finejša je zmes, tem polnejši in ostrej&i je zvok pri" udarcu. Tudi v ponarejanju brušenega stekla koraka. A-merika na čelu vseh dežel in za hišno porabo tvorijo staromodno oblikovani izdelki stani jenegs stekla zaželjivo nadomestilo za pravo brušeno steklo. Kot okras pa ima slednje svojo pravo veljavo. Glede steklene posode v hiši pa velja v polni meri poljski pregovor, ki pravi: Kozarcev in otrok nima človek nikdar preveč. ODKOD IME CANADA? Mnogo se je še razpravljalo o tem, odkod je dobila Canada svoje ime. Najprej najdemo to ime v Jakob Cartierjevih risbah, ki predstavljajo zemljevid Catiade. Cartier je na svojem potovanju leta 1525 iskal-pot v Indijo. Prišel je do velike reke, katero je imenoval reko sv. liavrenca. Prodiral je ob reki proti zapadu mittlee, da pride ob njej do Indije. Prišel jo približno do današnjega mesta M ontreal. Spremljala sta gs dva Indijanca. Ob bregu 'je zagledal vas. Vprašal je Indijanca, kako se naselbina imenuje. Indijanca sta mu odgovorila: "Canada", kar pomeni v njihovem jeziku vas. Ime je zspisal in od tedaj vidimo v njegovih zemljevidih ozemlje ob južnem delu reke sv. Lavrenca označeno z imenom "Canada". To ime se je potem preneslo na vse ozemlje med Atlantikom in Pacifikom. iJovi tovorni tarif na železnicah je postal veljaven v torek, toda kurivna uprava je izdala na» redbo, da ne smejo trgovci s premogom podražiti premoga, za katerega ao plačali staro prevozno ceno. Trgovci smejo le tedaj prišteti ceni povišano prevoznino, čc so jo res plačali. Družba American Railway Express je prevzela s prvim julijem vse ekspresne pošiljat ve, ki so jih dotlej prevažale in dostavljalo ekspresne družbe na ju$u in A-dams, American in Faro-o. Stare družbe bodo doslej samo korpo-racije, ki bodo posedovale za $33,000,000 delnic v American Railway Express družbi, ki ostane pod nadzorstvom ie'cznHUce u-prave. Ladjegradniki v Seattlu, Wash,, so v. minulem tednu izročili plovbnemu odboru tri tovorne parnike iz jekla. V prvi polovici leta 1918 so s temi pafntki dogradili v Seattlu trideset ladij. Kongresnik Lunn iz držpve New Vo^k je predložil zborrfci resolucijo, ki določa $50,000 nagrade za prvi polet če« At lani ih. Kurivna uprava izda navodi'n m omejitev razsvetljave iflfcp, reklamnih znamenj in gledališč, da se prihrani premog. Italijansko poslaništvo v \Vashingtonu je prejelo tfest, da hoče nemški generalni štab vzeti vse avstro-ogrske čete pod svojo absolutno kontrolo. Poraz Avstrijcev ob Piavi je tako razjozil nemške poveljnike, da ne zaupajo več samostojni akciji svoje zaveznice. Nemški listi zelo napadajo Avstrijo in avstrijske generale zaradi poraza. Veliko bolj absolutna že skoraj ne more posta: i nemška komanda, kakor je tedaj, in lam, kjer je poraz neizogiben, ne napravi niti sam Ilin-denburg zmage. Nekaj dobrefja M se pa navsezadnje vendar lahko izcimilo iz toga razširjanja nemške avtoritete nad avstrijsko komando; to zapostavljanje avstrijskih poveljnikov je namreč skoraj.edina metoda, s katero bi bilo mogoče doseči, da bi nezadovoljnost v arma&i dozorela do revolte. Kajti naposled bi se morda tudi med avstrijskimi generali našel kateri, ki ni le pozlačen hlapec in čigar kri bi utegnila zavreti ob moralič-nih klofutah, prihajajočih iz Berlina. V Pariz je prišlo poročilo iz Liabone na Portugalskem, da so sledili zborovanju ondotnih revolucionarnih strank izgredi, pri katerih je bilo več oseb ubitih iu ranjenih. 243 oseb je bilo aretiranih. Če je sedaj švicarska meja ozaljšana z enako trojno ograjo, je to znamenje, da se je moral tok dezer terjev obrniti na švicarsko stran in da mora biti begunstvo res znatno, kajti zaradi par Uskokov se ne delajo take z znatnim delom in še znatnejšimi stroški spojene naprave. Gotovo ni na svetu nobene srmade, v kateri se ne bi pojavljali posamezni dezerterji. Ampak nikjer še ni bilo čilati, da bi hili n. pr. Francozi za-gradili svojo mejo. Po tem se lahko sodi, da je v nemški armadi posebno nagnenje 7.a dezertiranje; in to mora imeti pouebne vzroke, katerih hi težko ugeniti. i Te dni je bila v časopisih sledeča vest: "Depeša iz Budimpešte čez nevtralne roke pravi, da je ogrski ministrski predsednik Wekerle v državnem zboru priznal, da so Italijani vjeli 12,000 Avstrijcev ob Piavi. Wekerle je dejal, da noče tajiti dejstva, da se je ofenziva ponesrečila in da znašajo skupne izgube okrog 100,000 mož, toda velik odstotek izgub je nastal vsled bolezni med vojaki. Ogrski domobranski minister Szurmay je odgovoril na kritiko v zbornici glede ponesrečene ofenzive, da ni moglo poveljništvo vedeti za dež in povodenj, ko je delalo načrt za ofenzivo. Poveljništvo je izvršilo veliko delo s tem, da je še o pravem času umaknilo armado čez Piavo in preprečilo4 še večje izgube." To je eden tistih mnogoštevilnih telegramov, o katerih se ne more vedeti, če poročajo resnico ali ne. Amerika je od Nemčije in Avstro-Ogrske, posebno od zadnje tako odrezana, da je v večini slučajev nemogoče kontrolirati, kaj je v poročilih, ki prihajajo sem, resnično, kaj pa ne. Razni poročevalci in gotove kancelarije izrabljajo ta položaj, da se lažejo na debelo in se skušajo delali "dobro poučene", kjer so v resnici le nesramni. Tako smo neko znano kancelarijo v \Vahhingtonu že parkrat zasačili, da je brezobrazno falsifieirala vesti. S tem VVekerlovim govorom je tudi tako. Mogoče je, da je res govoril, kar se telegrafira, mogoče je pa tucU, da ne vt o tem govoru nihče razun poročevalca. Ravno v tem, da so poročila tako nezanesljiva, je največje zlo, ker se na podlagi takih vesti ne more priti do pravilnih sklepov. Zakaj je dvomljivo, da je Wekerle res tako govoril, kakor pravi telegram! Zato, ker ne spada odkritosrčnost ne v Avvitrii ne na Ogrskem med čednosti oficielne politike, posebno tedaj ne, Če je treba priznavati neprijetna dejstva. In katastrofa ob Piavi se gotovo ne more šteti za prijetno. Bilo bi pa vendar zelo dobro vedeti, kaj je Wekerle v resnici govoril. Njegove besede, naj bi že bile kakršnekoli, seveda ne izpretnene dej -stva, da se je Avstriji ob Piavi zelo hudo godilo. Toda od Wekerlovega in Szurmayevega govora ni treba, da bi izvedeli ta fakt. Čim večja je bila avstrijska katastrofa, tem manj žele na Dunaju, da bi ljudstvo izvedelo resnico. In zaradi tega bi bilo izredno zanimivo poznati pravo vsebino We-kerlovega govora. Če so bile njegove besede res tske, kakor pravi brzojav, bi bilo sklepsti, da delajo v Budimpešti zopet politiko becz obzir* na Dunaj ih proti Dunaju. To se pa godi redno tedaj, kadar se avstrijski polovici slabo godi in se Madjari čutijo močne; navadna posledica je v takih slučajih, da izsili madjarska oligarhija kaj od avstrijske inevžaste burŽvazije. Da se Avstriji slabo godi, zunaj in znotraj, je pač splošno znano; treba bi bilo le vedeti, kakšne namene imajo zopet v Budimpešti. Havasova časnikarska agentura v Bazlu poroča, da prihaja veliko število nemških dezerter-jev v Švico. Nemčija je zgradila ob meji trojno žično ograjo in ena ograja je elektrizirana, a kljub temu se množe nemški dezerterji. Kakor je znano, je na enak način zagrnjena holandska meja, in sicer že davno, kajti dezerta-cije so bile v nemški armadi od začetka vojne na dnevnem redu. Med Belgijo in Holandijo je imela ograja seveda tudi drug namen, namreč preprečiti beg Belgijcev v sosednjo nevtralno državo, i. t. < Offieial Bulletin v Washingtonu prinaša v* 347 izdaji sledečo ves!: Odkar je ta vlada podala izjavo dne 29. maja z ozirom na narodne aspiraeije za osvoboditev ('eho-Slovakov in Jugoslovanov, so skušali nemški in avstrijski uradniki in zagovorniki krivo tolmačiti in popačiti razlago njenega manifesta. Da ne bo napačnega razumevanja z ozirom na pomen izjave, je državni tajnik danes zopet naznanil, da je pozicija vlade Združenih držav, da se vse veje slovanskega plemena (slovanski narodi) popol -noma osvobode nemške in avstrijske vlade. V državi Colorado bodo odslej tdoločali cene odbori, ki bodo pod nadzorstvom državne živilske u-prave. Vsak okraj v državi ,bo «i-mel svoj odbor, ki se snide enkrat v tednu, da zasliši in reši pritožbe proti profitarstvu. Odbor bo vzel vsakemu trgovcu dovoljenje za dobo vojne, če se mu dokaže, da je zahteval vičjo ceno, kot jo je določil odbor. T. E. Williams, bivši ravnatelj pri Lindquist Cracker kompaniji, bo šef divizije v državni živilski upravi za določenje cen. Uradniki živilske uprave so žc siti živilskega profitarstva v tej državi, in konzumentje seveda tudi. Uravnavne odrebe niso dosegle namena. Profitarstvo je cvetelo, dasiravno so se uradniki pošteno trudili, da ga odpravijo. Zdaj je živilska uprava zagrabila "bika za rogc" in sklenila, da določi cene in pazi na to, da se trgovci ravnajo o njih. Iz New Yorka poročajo: Odsek občinskega sveta je sprejel resolucijo, da pojdejo policisti od /hiše do hiše in doženejo, koliko je vP/aznih stanovanj. Liga stanovanjskih najemnikov je na jav-neu.i shodu zaključila, da odpošlje v Washington deputacijo, ki naj priporoči kongresu, da sprejme zakon, ki prisili vse profitarske hišne posestnike, da izroče vladi ves dobiček, ki so ga nabrali nad normalno stanarino. Amsterdamski poročevalec londonskega "Ex-pressa" javlja, da je govoril z nekim nevtralnim žurnalislom, ki je bil gost nemškega generalnega stsba ob času bitke pri Soissonsu. "Nemške izgube so bile ogromne," je dejsl dotični žurnalist. "Celi polki so bili uničeni in videl sem cele mase mrličev, ki so jih zvezali z Žico v velike snope in odpeljali v Belgijo, kjer so jih sežgali v plavžih. Nemci niso imeli toliko delavcev, da bi bili izkopali grobove za vse mriiče." Podobne vesti so prihajale že prejšnja leta. Sežiganju gotovo ne bi bilo oporekati; ampak plavži nameslo krematorija zbujajo vendar ob-.čutke ,ki so v kričečem nasprotju s fojmi človeške pietete. Iz Washingtona, D. C. poročajo: Mogočno se je razvila muni-cijska industrija v Združenih državah v zadnjih mesecih in je dosegla svoj višek dne 27. junija, k« so v vseh tovarnah za malo muni-cijo izdelali v enem dnevu 27,-000,000 nabojev. Oprenini department .pravi, ni te množine smatrati za stalno dnevno produkcijo, ampak le predstavlja največjo produkcijo enepa dneva. Dne 29.'junija se je dosegel višek v produkciji pušk modela 1917 in 1903. Tega dne so dosegli povprečno dnevno število 10.142 pušk. V tem tednu so producirsli 54,794 prenarejenih enfieldovk in springfieldovk. Izdelanih je bilo audi 3,280 r.iskih pušk. Največ pušk v enem dnevu je sestavil delavec Cahill v Eddy-stonu. Njegovo dnevno delo jo znašalo 281 pušk. Delavci p.»v-prečno sestavijo po dve sto pušk na dan. Ko je tovarna delala za britsko vlado, so sestavili delavci povprečno po 40 pušk na dan. Iz SiouX Falls, S. 1)., poročajo: Državni obrambni svet ic T0uaqfnf*n oftf|ASjdo ap 'la^a-izi v hiljardmcah nepotrebno delo ?'i da se zaradi tega biljardui**e za-pro dne 5. julija. Siran Ka \ [m.................... JUGOSL SOCIALIST KLUBOM NA ZNANJI. Tajništvo Zvease je pred kratkim poslalo na vse klube načrt pravil, ki jih je isdelal poseben odbor na podlagi odglssovsnega referenduma it. 2, 1918, xa bodoče poslovanje J. H. Z Navodila glede razprave o pravilih ao bila prileiena načrtu. Klub, ki bi slučajno ne prejel pošiljat ve, naj to takoj uAzua-ni tajništvu Zveze. V par dneh dobe klubi tudi ivo ve formule za mesečna poročila, posebno rubricirana /a delitev pri spevkov po 3 eente sekei>)kim odborom. Na podlagi teh poročil bo namreč gl. tajnik delil vsak meaee po 8 eente sekeijskim odborom Zaio je pogrebno, da polije vsak tajnik vnaprej vsak mesee točno izpolnjeno mesečno poročilo. Navodila za izpolnjevanje so na drugi strani duplikata. Se enkrat: Ne pozabite poslati tajništvu Zveze vsak mesee točno izpolnjenega mesečnega poročila. Tajništvo J. S. Z. Slovenskemu 9oc. klubu š 45 je feValo Še deset "Drulinskih KdLKDA 10&VV Kes je nekoliko pottio, tods raeriiki DrOl. ®|le as vsako tretje nedeljo l»f. Huntington, Ark.—/ugoel. soe. klub. Taj. Ki 140. Uartferd, Ark, Jugosi soc. klub, tajnik Juhi california: — 205. Um Angvlee, CaL —JuguaJ. soe. udrui., tajnik Paiku Jakiaiarick, 427 Bojt«ton Av«. |>J V 4 ♦ COLORADO — US. Pueblo, Colo. Jugoal. soe. klub, tajnik Nick Kadovleh, 711 K. B Bt. ILLINOIS: — 1. riii r ago, lit.—Jugosl. so«, klub, tajnik Filip Oodina, 2814 «o. Karlov ave. 4. Le Bali«, 111. Jugoslovanski soeialisti«*al klub, tajnik Justiu Zaje, Bos 428. 6. Chicago, IU. Jugoal. Hoc. Udrui., tajnik M Lowreuieh. 1944 «o. Racine Ave. SO. Chicago, ill.- Jugosi. Hoe. udruienje, tajnik Ilia Poiich, 22»6 <1ybourn Ave. 45. Waukegaa, 111. -2 Jugosi. soe. klub, tajnik Mart. Judulcb. 305 Pavel Ave. 30. * Virdan, 111. — Jugosi. stfe. klub, tajnik Prauk Hteuipihar, MbV.p. 41, bx W. B«je se vsako t, nedeljo v mesecu eb S. uri jdutraj v Miner» Hali. E. Ht. Louis, III,—Jugosi. soc. udrui.. tajaik Johu Kuk, 324 Ks*hange Ave. Chicago, IU. — Jugosi socialistično udruženje, tajnik Luka Criieh 254 W, 51 Htr. Drover #712 Uvisgstos, IU. — Jugusl soc. klub, tajaik Fr. Krek, boy Oflf. Bpringfield, 111,—Jugosi. soc. klub, tajnik Frank Beajak, 1S20 Bo. 14. Bt ZiCgier, III.—Jugosi. soc. udru|enje. tajaik Htevo Antoaieh, Bos 138. ttsunion, IU.-Jugosi. soe. klub, tajnik Aat.Ausec, 713 N. Kdwardsville Ht. Organisator BartlT Jakui. Iti. Nokomis, 111—Jugosi. soe. klub, tajnik John Kralntx, Box 242. 134. Hesser, IU.- -JugosJ. soc. udrui., tsjnik A at. Bo lat, Box »6. KIS. Htsuntea, ID. — Jugosi. soc. udruženje, tajaik Jos. Kinkela, Box 378. irr. LUcola, HL — Jugosi. soe. klub, tajnik Matt Krpan, 728 Wiehita Ave. I HS. Hen I.I, 111. Jugosi. so«, udrui , tai. Jos. Rankar, b. ISO. 184 W. Frankfort, 111. — Jugoal. soc. k lab, tajaik Fr. Pergar, tt. 004. 1 Johnston City, IU. — Jugosi. »oe. klub, tajaik«Johu Hlivnik, box 300. Orient, 111. — Jugosi. im. klub, tajaik Tony Kokolj, box 27. Auburn, 111. - Jugosi. soe. klub, tajnik Valent. Petflalk, b. 342. mora biti vedno akti ven vojak svoje «franke. Kdor a«* 8veje prepričanje le sam v se bi, ne koristi nii na sebi, ne svoj! stvari. Prepričevati mora tiste, ki ie niso prepričani. 36. 00. 64. ♦L ,a Korajža In odločnost. Ako hočete hiti močni na duši in telesu, ne smete zanemarjati svojega ielodca. Za basat 10 telo po-menja namreč izgubo eneriije, čmernost, otožnost in pobit ost; r«e to izvira iz strupenih snovi, ki se nabirajo v črevesju. Prva stvar je, da izčistite želodec; za to je pa Triuerjevo ameriško grenko zdravilno vino najboljše sredstvo. Aire vživet« to vbior vas ne boli glava, izgine nervoznost, itd. I><»bi\a m- v lekarnaj» po $1.*10 ste-klenica. Ue imate Trinerjev Liniment pri rokah, vas ne bo mučil v poletnem času: revmatizem, uevral-gija in hrbtobol. Izborno zdravilo tudi za ispahke, otekline, okorele mišice i. t d. Cena 95 iti §8e, v lekarnah; po pošti 45 in 75«'. '— Joseph Triner Company, Mfg. Chemist, 1338—1343 Si». Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertis.) Anton Zornik, tajnik. ^ . . W ■ Forest City, Pa. Člane Jugoslovanskega Soc. kluba Itev. 10 poživljam, da so polnoštevilno udeleže prihodnje klubove seje dne 14. jnlija 1918 v navadnem prostoru. Na dnevnem redu bo veliko važnih zadev, ki se morajo rešiti n\ prihodnji seji. Sodrugi, udeležujte se bolj redno klubovih sej in posvetite več zanimanja za soc. strsnko, v katero spadate. J os. Pavšek, tajnik. I* VVashingtona, D. C. poročajo: Vlada se nameravs ikmalu o-brniti do kongresa za dovoljenje, da razpiše četrto posojilo svobode, ki bo znašalo najmanj $6,000.. 000,000. Od avtoriairanih zsdolž-nic jih je ostalo neizdanih le $4,000,000,000 in zakladniški de-partment misli naprositi kongres, da dovoli izdati že za $4,000,000,-000 zadolžnic, da se lahke razpMe še večje posojilo kot za $6.000,« 000,000. { Lawrence, Pa. Članom Jugoslov. social, kluba štev. 184 v Lawrence, Pa., naj služi na znanje, da ro redne klubove seje vsak prvi četrte!: v mesecu. Vse člane vabim, naj se bolj Jfedno udeležujejo klubovih sej, na katerih imamo skoraj vedno reševati važne zadeve. Zlasti v sedanjih resnih časih je posebno važno, da prihajajo člani rodno na seje, da sklepa res vse Članstvo o važnih vprašanjih, ne le nekoliko posameznikov. Upam, da bodo sodrugi vpoštevali to in da se na ta način poživi klubove delovanje. S soc. ozdrsvom Math. Matko, tajnik. Znani zamorski institut v Tu-skegeeju nssnanja, da je bilo v prvi polovicK tega leta linčanih 15 oseb. Zamorcev je bilo 34 in en belopoltnel Med linčanimi o sebami so tri žene. V prvi polovici leta 1917 je bilo linčanih le 14 oseb. ! Po osem oseb so linčali v Geor-giji in Lousiani, sedem v Texssu, štiri v Tennesseeju, dve v Missis-sippiju, po eno v Alabami, Ar-kansasu, Floridi, Illinoisu, Severni in Južni Karolini. • je edina slovenaka revija v Ameriki. "ČasM prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinuke nasvete, znanstvene zs-nimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih INDIANA'— slovenskih pesmic in poleg tega 4l! runton," lad.-Jugosi. soc. klub, tajaik Frank Brega r, B. B. 3, B. 6 a. P* prinaša lepe in umetniške S11-31. Oarv. Ind. — Jugoal. soc. udrui.. tajnik M. Yelavleh, 1S03 Waihiniton Ht.! ke 183. Whiting, Ind.—Jugosi. soc. udrui., tajnik Mijo Ivosevieh^MHO White Oak 1, h Indiana Blvd. ^ T* • i khrt shaja mesečno ns 32 stra- KANCUkS I neb in stane samo $2.00 na leto, >C *""^etr 1 Im ^ Jttg0#l Udn,ŽM UjBlk Matt0 Zvonar 720P01 leta ^«roča se pri 10. Mulb^rrji Kans.—Jugosi. soc. klub, tajnik Mike Krule, B. B. 2, B«rx 38. " Johnstown, Pa. - Jugoal. soe. klub, tajaik Frank Likar, 701 Chestnut 8t. 77. MeKees Bocks. Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajaik Mstt Ivaakovich, 17 oeorgr si 7S. Ambridfe, Pa. — Jugoal. soc. udrnienje, tajnik John Vranek, 33» Merchant WWSet. Heje se vrli vsako xadnjo nedeljo v mesecu ob ». dopoldne u prostorih Soe. Bd. Bureau. Organisator John Baraga. M w*?™**' J»«®»1-*»«- "foulen je, tajnik Nik. Vileniea, Box 753. ü. Pn.-Jugoel. soe. udruienje, tajnik Mato Fisher, Box 178. -00. Ellsworth, Pa.-Ji.Ronl. soc. udruienje, Ujnik Ant. Janu«, box 706. 104. Woodla n, Pa^ — JuäosI. soc. udruienje, Ujnik Joe. 8krtich, 18 Hhefield ave. 115. Canonsburg, Pa. — Jugosi. soc. klub, tsjnik John Bobnar, box 481. o? Jnf°8' udro4inj«» taj. Math. Benebar, box 165. 151. Pittsburgh, Pa. — Jugosi. soc. klub, tajnik John Joksevich 402« Butler Ht. »i? "ob, tajnik Peter Koierar, 143 Biver 8t JI' ?UJLh « W' «oc. klub, tajnik Anton Bupuik, Box 55 in* io®- k,ub» Fr»nk Podlogar, Box 126. St SKi1 RunxP«-~ •o*'- klub, tajnik Ant. PetrovW, bx 134. H «i tney' tajmiH Jos. Debelak, Box 43. II : Jf^^aey, Pa.—Jngoel. «oc. klu*>, tajnik John Arh, box 162. Meadow Laads, Pa.—Jugwd. soe.. klub, tajaik Frank Koren, Box Z«t. Atlasburg, Pa. — Jugosi. soc. klub, tajaik Mike Klenoviek, Box 189. ~ .......... 112. Box 148, Vaa rov Zelodečni grenčec (Severa's Stomach Bitters), ki vam bo isvratno pomagal. Hitro ae boaU počutili boljAe, vaia slast do jedi se vam vrne, peka vam bo preala in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil. Poeobao se priporoča starim ia slabotaim ljudem ia bolnikom kot sa lakko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali md ¿asa do ¿asa imeti po nsalo tega adravila. Jo m I jo aajjao rodno prod jedjo. Na prodaj doki v Ukamah. Cona h 7S centov in |1.50. Ako pa »lutejao val lokaraar nima tosa »dravfla, mu roette, aaJ ga naroČi sa «u. Ako pa on noCo toča Isvriiti. todaj pa vara ga mt poiljomo sa otnoajono vsoto. w. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. >s gu fW »Iftn »V k,ub' uJnik M»tk«. »oi »T® ,oc'klub' UJnlk Mike Cebo*ek» » Brougkton, Pa.-Jugoal. soc. klub, Ujnik Frank Dremshar, box 305. 51" wiiX'1^ n n ^ i*+ udruI-» uinik Ludvig Jerlich, Box 27». DelmSnt PaV' P^~Jugo$l k,ub» Uinik Fr»»k Chesnik, Box 415, EE' SISiiE' T- u1rui" uJ.nlvk Joh,, Bap,th'hox *> p». W8. Homer City, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajnik John Milosieh, Box 505. ' E&n n Wgi,L k,ub' ujn,k A,bln ^nifnik, Box 40, Hender son vine, via Canonsburg, Pa. r m lr7nibo?' adrul> M Mesick, Box 556. 20* Bulger, Pa. Jugosi. soe. udrui. Fred Turkalj, b. 13 Siina ViSa' j^-tj««®»». khlb, tajnik Frank Hafner, Box 14. ■ T»coma, Wash.—Jugoal. udrui., tajnik Alb. Loiieh, 4707 Winnefred fit. RaaWrlU svoje xnaajel PouSite ae e sociaUsmu! Basvedrite si duhal * * Proletaree' • ima v svoji kajiievni aalogi siedele knjige ia brtfnre. Poilji-to naročilo ie danee: Kaker): Diungal • •••••••••I .•..•..•««M.,,,.,,.,.,,,,,.,! • • y Oorkl: Mati. mehka veaba . Upton Sinclair i^isr. Joa. ZaverUlk U cklcaiklb klavnic .... Bnrico Peni: Soclaliscm la modema veda ProletarlaS . • . . . . ........ Kdo ualčnje preliva Janje v ............. Etbin Kristan: V novo delalo..... M............ Socialistična knjižnica, 2 sveaka ln "Nafta bogatatra" Kapitalistični razred............................................ Pref, Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliike iretomo naiirzaie ia svobodna znanost ..... O konj umnih drultrik........ Zadrnžna prodajalna ali konsnm Katollika cerkev in sodalisem . Spoved papeža Aleksandra .....HS-.,..... Vse ta knjiga in broinrs polijemo poitnlne prosto. PBOLE TAKSO. 4008 W. Slst Bt.. CHIOAOO. ILLINOIB. .00 ....... .......... .78 JO .10 .10 .30 .10 .10 25 .10 00 .10 .10 WASHINGTON' — 1«H. Rattle Wash. -Wunosl soe. udrui., taja» Uka Pivac, 2»22 204. Black Diamond, Wash.—Jugosi. soc. klub, tajnik Chas. Krall, —1 Ht Ave P. O. 'M» Jugoslov. socijatistična Zvoza v Ameriki, z^.iit I — ...... SEKCIJSKI ODBORI: ODBOKM1KI 8LOVB1CSKB SBKCIJB: Filip Oodina, Ivan Molek, Frank Mrgole, Frank Podlipee in Fraak Zaje Tsjnik odbora je Filip Oodina, 2814 Ho. Karlow Ave., Chicago, IU. ODBOBNIKI HRVATSKE SEKOIJK: Alex Dubravae, V. Fraas, Joa. Horvat, M. Lovraniah in Val. Bula. Tajnik odbora jo , _ NADZORNIKI: . " % 1 J. Hoenigman, M. Maurich in Geo. Helakovieh. . ODBOBNIKI SRBSKE 1KKOIJK: # Bt. Cholich. Peter Kokotovich, Milan Lulli, B. Htoianovit in I4 tJjolo. Tajnik in blag. odbora je Peter Kokotovich, 22»6 Clyt w miiihiMl m T' WEST VmOINIA: — '07. Wemk'l, W. V a.- Jugosi. soc. udruienje, tajnik Matto Vukovich, Box 45. WWW!!»: — ». Milwaukee K ■ 132. ,» K.^.ii^^^r^"?*1- t«jnik Andr. Tomich, 274 Orove Ht. It Li us. ml,rui;' Ujn,k 4H1 - M Ave. uL 5r wi. • T John Drobnieh, 835 Kiverview. 80/W. Am», Wis. - Jugosi. soc. klub, tajnik John Volinjak. 482 - 54. Ave WT01QN0: - 105. ly bourn A v., Chicago, Til. Klubi, kl iele govornike, naj sc obrnejo do tajnika sekcijskega odbora. EVUÜNI NADZORNI ODBOR: M- iMmich, J. Jurenich, N". Rlbaricb, M. HekuHck ia Fraak Zaje. 5. Osslekli Wye.-J«g^I. V^b, tajnik Ant. tifrar. Box 04. tla tt^w h!' V° «T Jug0BJ' udrui^K tajnik Bad. Rapieh Box S H u H an n Wi T f®/ U-»' ^linir, b. 5 »9. 1»». Hudson, Wye.—Jugosi. soc. klub, Ujnica Katic Dolenc, Box »3. KONTKRENONI ODBORI w. V|ewi v?*** ^••"»»Vhraala. Tajnik John Otamberger, 17 Oaklej Ave., Ht! Okiu. Tajnik Ht ZinichrBox 031. St. 3. Oklcago. Tajnik J mi. j. enteago. Tajnik Jp». HorVat, 1944 Ho. Baciae Ave St S 1Ave, Milwaukee, Wla. St. b. aeaaaa Tajaik Joha Oeriek, Bog 195 Bsdlev Ksaa ^Äst8 "nM,er,M" ^^ «-o-,. ■iwrsiwi—iisi Na|vee|« slovenska zlatarska Irfovlaa FRANK CERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0 Ure, veriiice, prstane, broike, xaprstnice, medaljonlka, itd. Popravljamo nre po nizki ceni. I Po^U?nir c.?,u^?bia Gramofonov in gramofonskih plošč sloTeaskik in drugih. So prodaja na mesečna odplačila. Pilite po cenik, kateri se Vam polije breaplaiao. bUS*. Najailjo cene. Ej JEHS0S ElISBIBGnIElBl ""1 •••■■■SlllllllUllimi 11 ISSIlTlllfllll|IS0|OII5ll|5UUKIO##ftUiftKBOtJ5OB#MI MODERNO UREJENA NARODNA KAVARNA IN RESTAURACJJA I ftatr"'" ko"o dnevu in po noči. Tel: Canal 1220. | 2. RADNOVIC, I lastnik. 1149 W.18th. Str. Chicago, III. ®6666®6ISSSSSSSBSSSSiSS S SOO SSS§IIISS8ISS88llllfll||SSSISSISSISIIISSISIIiil5IB 55IIISSSII55 ISSSISSi IVISII ^^ Umor grofa Mirbacha. (Konec k (. utrniti) Kxcaugc Tcle^raph v Londonu pr ¿i \ i. da ¡m. ir. ruskih virov porodilo, de je kajzer ViJjen» ta • l 1 o je izvedel o umoru grofa Mirbacha, uka na njemu tajniku K.iehlmannu, naj prekine • «like / rirskim poslaništvom v Berlinu. Ta vest spada med tiste, o katerih verjetno-sti ni nič dvomiti. Viljem je hupuziven Človek in . gova misel zbezlja se mi malenkostnih dogéd « Y S<> mu povedali, da je njegov Mirhach u Uit. pa ni po njogoveiu temperamentu drugačj I tofoče, kakor da .i»« bil takoj iz sHbe. splošuo veljujo poslaniki že ocirt za nedotakljivo osebe, četudi se ponavljajo limon poslanikov skozi vso zgodovino. Viljem, ki se sicer prokleto malo zm^ni za mednarodne šege $n mednarodne pogodbe in smatra n. pr. pogodbo o beljrijski nevtralnosti za "krpo papirja", je pa posebno občutljiv, kar se tiče "njegovih" posla likov. Po njegovi ideologiji je namreč tak m o*, njegov osebni zastopnik, kdor užali nemškega poslanika, je užalil kar njegovo 14veličanstvo" i:i kdor ubije nemškega diplomata* je ubil--ne, Viljem ne more reči, da je ubil njega samega, kajti če bi bilo tako, tedaj ne bi mogel gospod kaj.rer hvolabogu sploh ničesar več reči; ampak ua vsak način je tak uboj tako strašan, kakor atentat na Pranea Ferdinand in strasnejVi kaki r deset umorov, pri katerih .]■• ubitih deset "navadnih" dribvljanov, V času takoorvane boksarske vstaje na Kitajskem je bil v Pekingu umorjen nemški poslanik. To je Viljema tako razkadilo, da ni le dovolil vo- jaške eks|>edieije ua Kitajsko, ampak dal tudi od selte govoraneo, katere bi bilo kakšnega feld-vebla lahko sram; božanski kajser je namreč vo-jike, namenjene za kitajsko ekspedieijo, pozival, da naj ne. dajejo nobenega pardona in naj tak) postopajo, da bo nemško ime še čez sto let tako strašno, kakor je bilo nekoč hunsko. Vest o umoru Mirhaeha je torej gotovo t;n kajzerja enako ali pa še huje vplivala, in da je ukazal prekiniti stike z ruskim poslaništvom, je tako verjetno, kakor da je po zimi mraz. Kaj se iz tega dalje izkuka, bomo pač še videli. ♦ * ■ * Da so atentat uprizorili socialni revolucionarji bi bilo soditi po vesteh, ki pravijo, da sta se napadalca po atentatu rešila v neko hišo, ki so jo imeli socialni revolucionarji v svoji oblasti in ki «o jo hrauiii s strojnimi puškami. Poročila iz enakih virov govore tudi o hudih bojih, ki so se po atentatu odigrali v Mos?tvi med boljiševrki in njim nasprotnimi socialisti. Po tem bi bilo sodili, kakor da jf bil atentat itn Mirbacha ena točka na programu revoite proii boljšcvlkom, o katere končnem izidu ne vedo do slej re nič pozitivnega. Zadnje vesti, prihajajoče iz Bazla, pravijo, da. so socialni revolucionarji priznali atentat. Poročila tudi d mlaja j o, da je v Moskvi razglašeno vojno stanje, da so bili ostri ulični boji, a da so bolj- -ševiki,potlačili revolto. ' Iz Washingtona, D. t-, poročajo: Distriktnh sodišče je pridržalo Frank j (loldsola, francoskega državljana, na zahtevo francoske vlade, da ga deportira v Franci ju. Obtožnica mu očita, da je pri nakupu tovornih avtomobilov za francosko vlado profitirui več milijonov dolarjev. (loldsol je star 45 let in je služil kot prosta k v francoski arma di. Kasneje je bil dodeljen francoski komisiji, ki je prišla v tueriko, da pomaga9pri nakupil tovornih avtomobilov. Aretiran je bi) dne H. marca na zaporno po\c-Ije, katero je zapriseglo fraitco-iko poslaništvo. PAZITE INT ^RANITE Narodni izrek pravi: "Pasit« as vsi beli denar ca črne dne-▼s." To pomen «a toliko kakor prvo pazit« in hranit« dokler ste i« tdravi in mladi, da bost« im. li nekaj aa «Ura ia onumogla leto. Vaak človek mora paziti is hraniti, k« le to j« edina pot, ki vaa vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dat« nsutrsa, m lahko eeai kot »temeljni kamen po.lopia ca k4terim vsaki Htremi Dobro jo veduo imeti na pametu narodni isr«k ki pravi: "Zrno do črna tčaj kamen na kamen palača". Najtelj« j« početek ali brec Etka ni nikdar ničesar. 'Zatorej prUnits vlagati vaš d«nar In _a, ampak paait«, da (S nalagat« v gotovo in varno banko. Z, vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjiiieo. Mi »prejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po 3% obreati od ujega. Pošiljamo denar v Italijo, Buaijo in Francosko, j 1'rodajemo prve posojilne mortgag« (msrkeče) in dajemo v najem varne hranilne predalo. Bprejemo upise ca parobrodno potovanj« v staro domovino po vojni. > KASPAR STATE BANK 1000 Bln« Island Avenue, Ohlcago, IU. Kapital, vlog« ia prebitek znaša nnd $6,000,000. Uganke po brzojavni žici. (Konec z 2. strani.) Z Leninom vred je pobegnil na Munuan-s k o, ko je bila razglašena ruska monarhija. 'i. Nemci so mu obljubili, da podpro holjšc-viško vlado, iz česar sledi, da mora biti med njim in nemško oziroma avstrijsko vlado prijazno prisrčno razmerje. 4. Proti avstrijski, logično torej tudi proti nemški vladi, s katerima je v bratskih odnošajih, organizira revolucijo. Kakor se vidi, so vsa ta poročila — in našlo bi se jih še nekaj Več — v taki krasni logični zvezi, da bi iskal človek v norišnici rešitve pred tako ^doslednostjo. Morda se pa le dobi še kakšen po-Vočevalec, ki si izmisli kakšno bolj mastno in bolj konfuzno laž, ki bo za nekatere okuse tudi še bolj zanimiva. Težko si je v sedanjih časih obraniti a v želodec! Profesor Masarik, predsednik Češkoslovaškega narodnega sveta, ki je sam organiziral češkoslovaško armado v Rusiji, je zadnje dni poslal daljšo brzojavko Oičerinu, boljševiškemu komisarju zunanjih zadev v Moskvi, v kateri zanikujc, da so ("ehoslovaki nasprotni sovjetu, kakor jim je Cičcrin očital v nekem intervjuvu. Masarik pravi v tej brzojavki: "Bil sem v liusiji od maja 1917 do marca 1918 in sem organiziral češkoslovaške čete. Poznam vsako trohico njihovega Življenja iz tega časa, vsled česar moram reči, da je Vaše očitanje nepravilno. Ko so boljše vi ki dobili vlado v svoje roke, sem takoj strogo zabičal vsem češkoslovaškim polkom, da se ne smejo niti najmanj vtikati v ruske notranje zadeve in polki se drže tega. Najboljši dokaz temu je, da je boljševiški poveljnik Muravi-jev v Kijevu priznal oboroženo nevtralnost naše armade. Kar se. tiče Ukrajine, smo vedno stali na stališču, ki ga je zavzemal petrogradski sovjet./ Lahko dokažem z listinami, da sem zavrgel mnogo ponudb od vaših političnih nasprotnikov, ki so bile naperjene proti vaši vladi, dasiravno ti na • sprotniki niso povsem prot¡revolucionarni. Lahko tudi dokažem, da sem do nedavna priporočal zavezniškim državnikom, naj bodo dobri z vašo vlado. (^ehoslovaki ljubijo Rusijo in želimo, da je močna, demokratična. Dokazano je, da u^ši Iju-•Ije njso marali načrtov starega režima pod^ear-jem, dasiravno so jim grozili s Sibirijo. Bili smo absolutno lojalni napram Rusiji in naše stnlišče napram vaši vladi je bilo pravilno. V dokaz naše lojalnosti je bilo dovoljenje polkovnika Muravi-jeva z dne H», februarja 1., da smejo naše čete svobodno odriniti v Francijo, kar nam je dovolil tudi moskovski sovjet. Ker nimam že tli mesece podrobnih poročii iz Rusije, ne moreni izreči svojega mnenja o *edh-njem položaju. Zdi se mi, da se je ta ali oni krajevni sovjet vdal nemškim in avstrijskim intrigam in napade! naše čete, ki so v takih razmerah pmi-Ijeue »da se branijo. Ne nasprotujem Vaši zatrte vi za razorožitev naših čet, a ko nam jamčite, tla smejo svobodno odriniti v Francijo. Zagotavljam Vas, da Vam želimo mnogo sreče v vasem boju proti skupnemu sovražniku, proti kateremu se bore tudi naši vojaki. Prosim, preiščite stvar, kajti bilo bi sramotno za demokratično, aoc!all-( stično vlado, ako bi delala napake in s tem ped-pirala interese našega največjega sovražnika." . » v . Diplomatične depeše iz Vladivostoka pravijo, da je tam mir, odkar so češkoslovaške čete dobile rov.t /ilf.ivii.t v t d r/ti j i /df.ivjc v dru/m.ih. Potno noge niao samo n«prii«tno razočaranj«* ampak so t»jdi celo škodljiv« zdravju. Potoni« dala namr«č nog« bo-l«č«, da ttovok talko hodi; poleg toga pa dola potenj« nog tudi hud ia sop«rn smrad. C«mu bi si tors) n« pomagali v Uj zadavi, ko imaU zato lepo prihko ia hitro odpomoč? Kupit« ai Several Foot Powder (Sevsrov Prstek za nog«). Umijt« si nog« vsako nod s gor ko vodo. Zjutraj si pa nadranit« s Um praškom po nogah, podplatih. p«tah ia . Demt«n« med prsti ka tudi t nekaj tega pral-¿•volj in v nogavico. Ta prstek jo naj bolj te sr«dstvo za nog«, č« se vam potijo, te vas bolijo, srbijo, te so otoki« in utrupn«. Ta prstek dola. da so nog«, tevlji in nogavioo auh«. -Prodna s« v vseh lekarnah. C«na 2S c«ntov. W F. SEVERA CO. CEDAN RAPIDS, IOWA CARL STROVER Attorney at Law • « Zastopa na vaak »odiščih. M ODERN-A KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in druitva. Sprejemamo Specialist za tožbe v odškodnina- naročila tudi izven mosta. kih St. i zadevah, sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. Dr. W. C. Oh I e o d or I. IL 1. Zdravnik sa notranjo bolezni m ranoc«inik. Zdravniška pretakava hrez[»la ? -«štr .o-'-- — Mi tiskamo v Slovenskom, Hrvaškem, SlovaSkem, Ceikem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -. 4TROLETA REC" se tiaka v naši tiskarni ! IZ"ADAR potrebujete društvene potrebščin« kot zastave, kape, re- falija, uniforma, pečata in v s« drugo obrnite se aa svojega rojaka F« KERŽE COM 1711 Soath iillterd Avenae. CHICAGO, ILL. Cenik« prejmete zastonj. Vso delo garantirano. mesto pod svojo kontrolo in razorožile boljše vike. noat v svojih N^CtU-kj drzno ................................................... o špekulira m se ji pnde na aled, mora lz Pariza javljajo: Aleksander Kerenskij je povedal časnikarskim poročevalcem Associated Pressa, da je bil ve.* oas v Rusiji, odkar so boljše -viki strmoglavili njegovo vlado. Nekaj časa se je skrival v Petrogradu in pozneje v Moskvi, toda ves čas je bil v neprestani zvezi s političnimi voditelji strank, ki so nasprotovali sovjetski vlcdi. Iz Haaga poročajo: Pri volitvah poslancev zadnjo sredo je bila izvoljena prva ženska v ho • landski parlament, in sicer gdč. Groveneweg, ki je bila kandidatinja socialistične stranke. Po -drobnosti o ostalem volilnem rezultatu še niso znane, toda vsa znamenja kažejo, da so socialisti dosegli največje' uapehe. Holandsko ministrstvo namerava odstopiti. ' Volitve so se prvič vrnile po novem zakonu na temelju splosne volilne pravice za oba spola. lz Kavkazije poročajo, da so turški vojaški oblastniki ukazali ustreliti več armenskih političnih voditeljev v okrožju Aleksandropola. Po vesteh z Dunaja, prihajajočih čez Berlin in Amsterdam, so nastale vsled poraza ob Piavi velike spremembe v avstrijskem generalnem štabu. Feldmarsal (Konrad von Hoetzendorff je odstavljen in na njegovo mesto je imenovan maršal Koevess; šef generalnega štaba Arz von Strausen-berg je pa moral dati svoje mesto generalu Krau-serju. Vrhovno poveljništvo nad avstro-ogrskimi četami na italijanski fronti je prevzel nemški general Otto von Below. iÛ Iz Amsterdama poročajo: Nekateri poslanci avstrijskega državnega zbora so zadnji torek obiskali ministrskega predsednika fteydlerja in ga opozorili na razširjajočo se govorico na Dunaju, ki ;«e tiče cesarja, posebno pa cesarice. Oovories je po mnenju poslancev "zelo žaljiva in globoko ponižuje cesarski par v očeh patrjotičnega prebivalstva." Keydler je obljubil, da bo vsakdo ostro kaznovan, kogar zalotijo pri razširjanju "škandalozne*' govorice. Iz MoskVe poročajo o krvavi bitki, ki se nadaljuje v okolišu Jekaterinoalava med četami nemško-nkrajinske bele garde in revolucionarnimi ukrajinskimi kmeti. Zadnjih je 200,000 po štev. in opremljeni so z artilerijo in strojnimi puškami. Tovarne v dotičnem okolišu so prazne, kajti de-lavri so vsi do zadnjega stopili v revolueionfcno armado. V provmciji tfemigoj, Mala Rusija, > flvežnl položaj zelo slab. Iz Amsterdama poročajo: Cilj mirovnega pogajanja v Brest-Litovsku je bil končati vojno na vzhodni fronti, toda nemško časopisje posvečuje (Unes ravno toliko pozornosti Rusiji kakor pred šestimi meseci, ko še ni bilo "miru". Nemci so pričeli spoznavati ne samo to, da iz Rusije ne bo velikih hlebcev kruha, temveč da so skoraj potrebne nove "zmage" na ruski fronti, ako hoče Nemčija doseči zmago na zapadu. Berlinska "Vossische Zeitung" zahleva, da se mora brest litovska pogodba revidirati in jun-kerji opazujejo z velikim strahom naraščajoče zanimanje zaveznikov za Rusijo in prihajajoči program. ki ga obelodani Amerika z ozirom na raz -mere z rusko republiko. •Liberalno časopisje prerokuje, da mora s padcem drja. Kuehlmanna paati nemška vlada. Drugi listi so pričeli svetovati vladi, da naj poskuša doseči sporazum s Francijo, katera je "vedno bolj navezana na Anglijo in Ameriko/' Češ Francija pripada Evropi, ne pa Ameriki ! lz Amsterdama poročajo: Kljub temu, da uradno štetje glasov še ni končano, je že zdaj razvidno, da bo sto poslancev v novem pavlam^ntu približno enako razdeljenih v strankah desnice in levice, vsled česar bo najbrže sestavljena koali -cijska vlada. Desnica je po dosedanjem štetju pridobila 50 sedežev; katoliška stranka jih je dobila pet, kalvinci pa dvajset. Uberalne frakcije so izgubile 24 mandatov, ki jih ne odtehta pridob-Ijenih deset socialističnih sedežev. Kakor kažejo glasovi, ima socialistična stranka 22 poslancev in bo najmočnejša stranka v levici Med manjšimi frakcijami levice so tudi neodvisni socialisti m izvoljena sta celo dva boljševika, katerih še ni bilo v nizozemski zbornici. Edina ženska v |MV-la-mentn je soeialistka. to takoj opustiti. Vse, kar j« slabo, ri-skirano, s« mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljiim. Os vsega tega 1 banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti ia prsviee, ki jih vživsjo banke, katere so zdrui««« v Cl*aring Houss. Redar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni aprejeta v Cleraing Houas ima alednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa j« o banki, ki j« članica te sveče, le to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da j« njen kredit dober ia da vodi avoj denarni promet po predpiaih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Hou»a j« bil iedelan v Cliicagu pred desetimi leti, od katerega časa napi« j ni bankrotirala niti ena banka, ki j« bils v zvezi s tem Clearing Housom. |j« šlo na ali drugi banki slsbo panike aU vojsks, so ji takoj pri-ls na pomoč drug« Clesring House banke in ji pomagale, dokler se niao povrnilo zopet norma}ne razmero. Ta Clearing Houa« nadcorovalni načrt a« j« pokazal tako vapeften, da so povsod, kjer koli se nshaja kak Clearing Bouse, sprejeli ta načrt. American Stat« Banka j« v zvezi s tem Clearing Housom, j« pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegij« te banke, kateri poda vsako loto pet po polnih računov. American State Banka pa je tudi pod drlavnim nadzoratvom in odda vaako leto pet d«taj1irapib računov o stanju Banking bepartmenta držav« Illinois. Napravit« NAdO banko aa VAdO banko In Val denar bo varen ia g^ lahko dvignete, kedar ga ielite. Vprašajte za aezaam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih klpotečnih bondov. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ SM BR0AB STREET Tli. 1475 J0SNST0WN. PA. preda«dnik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANK F." Uno telas d Av% vogal I^>omis in 18. ««sta. Zaupno zdravilo dola čudeže Skoro le 30 let se Trinerjeva sdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega veroka, ker caupnost iedelovatelja zasluži popolno zaupanje in čialsnje od strsni številnih odjemalcev. Malo povišanje een je aedanja potreba, da se ohrani canesljiva Vsebina icdelkov. Branilo smo se dolgo coper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a sovi vojni davek nam je apodbil še zadnji steber \n morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brec ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati ca potrebščine, in tudi lekarja stane at>*r več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih tekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo ca nje. • TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO . torej ima tako saupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol cgubi svoje stališče. Icmed vseh bolecm jih je devetdeset odstotkov poveročenih In spočetih v šlodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očiati lelodee in odstrani ia notranjščine drobovja vae nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog dotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki ao proati vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne cdravilne grenke koreninice ter krasno šareče radeč« vino. V cadevi cabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavo-bola, nervosnosti, navadne slaboče, kakor tudi v šelodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob prememhi šitja ali rudarje in druge dolavce, ko delaj« in vdihavajo plin, č« rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. , ' TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa js clasti v slučaju protina, sli revmatiams, nevralgije, lumbago, otrpeloati glešnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi sa drgn«nje živcev in ca mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPyTRIN ja izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadni rabo znotraj. Ponettno zs izpiranje grla In ust; istotako za čiščenj« ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NaJnov«Jš« nagrad« so dobila Trtnerjrva sdrsvila na mednarodnih razstavah: Oold Medal San Francisco 191«, prand Prix—Panama 1916. JOSEPH TRINER . {■M HT 1 1 MANUKACrURINC CHEMIST 1333-1343 South AakUnd Ave. - Chicago, III.