GozdVestn 80 (2022) 4-5186
Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove 
čipkarke v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Status, Potential Impact and Management of the Oak Lace Bug in Oak Forests in 
Slovenia
Simon ZIDAR1, Andreja KAVČIČ2, Maarten DE GROOT3
Izvleček:
Mineva šest let od prve najdbe invazivne tujerodne hrastove čipkarke (Corythucha arcuata) v Sloveniji, ki se že širi po vsej 
državi. V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da v slovenskih gozdovih gozdarji vrsto že prepoznavajo kot problematično. 
Negativni vplivi hrastove čipkarke se kažejo v rjavenju krošenj in zmanjšanju stopnje fotosinteze. Dolgoročni vplivi vrste 
na hraste in različne druge organizme, povezane s hrasti, pa še niso dobro raziskani. Trenutno potekajo tudi raziskave 
o možnostih zatiranja tega škodljivega organizma. Pripravili smo povzetek biologije, vplivov in  raziskav o možnostih 
obvladovanja hrastove čipkarke. Za boljše razumevanje širjenja in vpliva hrastove čipkarke v slovenskih gozdovih vas 
vabimo k sodelovanju in sporočanju opažanj v informacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si). 
Ključne besede: varstvo gozdov, hrastova čipkarka, Corythucha arcuata, vpliv, gozd, hrast, invazivna tujerodna vrsta, 
Invazivke
Abstract:
It has been six years since the invasive oak lace bug (Corythucha arcuata) arrived in Slovenia and is slowly spreading 
over large parts of the country. Recent surveys have shown that foresters recognise that the oak lace bug is a problem 
for Slovenian forests. The effects are mainly a browning of the tree crowns and a decrease in photosynthesis. The long-
term consequences for the trees and the interactions between other oak-related species are not yet well understood. 
There is research going on on different management options. We have prepared an article providing an overview of 
the biology, impacts, and research on control options. To better understand the spread and impact of the oak lace bug, 
we invite you all to submit your observations to the information system “Invazivke” (www.invazivke.si).
Key words: forest protection, oak lace bug, Corythucha arcuata, impact, forest, oak, invasive alien species, Invazivke
Znanstveni članek
1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. simon.zidar@gozdis.si
2 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. andreja.kavcic@gozdis.si
3 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. maarten.degroot@gozdis.si
1 UVOD
1 INTRODUCTION
V zadnjih dveh letih opažamo izrazito rjavenje 
hrastovih krošenj, ki se začne že konec poletja. Pojav 
je zelo očiten in prisoten po skoraj vsej Sloveniji. 
Prezgodnje rjavo obarvanje hrastovih krošenj pov-
zroča hrastova čipkarka (Corythucha arcuata (Say, 
1832)), drobna žuželka iz družine mrežastih stenic 
(Hemiptera, Tingidae), ki se pojavlja na hrastovih 
listih, kjer sesa listni sok (Csóka in sod., 2019). To 
severnoameriško vrsto so v Evropi prvič zabeležili 
leta 2000 v Italiji (Bernardinelli in Zandigiacomo, 
2000), leta 2002 pa so njeno navzočnost potrdili še 
v Turčiji  (Mutun, 2003) in Švici (Forster in sod., 
2005). V Evropi se je vrsta uspešno širila in je dan-
danes prisotna v več evropskih državah (Csóka in 
sod., 2019). V Sloveniji smo navzočnost C. arcuata 
prvič potrdili leta 2016 (Jurc in Jurc, 2017). Pred 
desetletjem so se začeli pojavljati prvi podatki o 
negativnih vplivih zaradi te tujerodne stenice v 
Evropi (Dobreva in sod., 2013). Zaradi njenega 
hitrega širjenja in velike številčnosti populacije je 
vrsta v zadnjih letih deležna vse večje pozornosti 
raziskovalcev, ki proučujejo potencialen vpliv vrste 
na hraste. Predvsem v državah, kjer je njen vpliv 
velik, so gozdarji zelo zaskrbljeni zaradi škode in 
iščejo možne načine obvladovanja tega škodljivca 
(Bălăcenoiu in sod., 2021b).
V prispevku predstavljamo stanje hrastove 
čipkarke v Sloveniji po petih letih, odkar se vrsta 
pojavlja na tem območju, ter najnovejša spoznanja 
o biologiji in možnostih nadzora te invazivne 
tujerodne vrste.
GozdVestn 80 (2022) 4-5 187
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Slika 2: a) Temno sive ličinke in odrasli osebki hrastove čipkarke (Corythucha arcuata) in njihovi iztrebki (črne pikice) na 
spodnji strani hrastovega lista (foto S. Zidar), b) jajčeca in ličinke med izleganjem (foto: A. Kavčič), c) poškodbe zaradi hrastove 
čipkarke, vidne na zgornji strani hrastovih listov (foto: S. Zidar).
Figure 2: a) Dark gray larvae and adult specimens of the oak lace bug (Corythucja arcuata) and their excrements 
(black dots) on the underside of the oak leaf (photo S. Zidar), b) eggs and larvae during the hatching (photo: A. 
Kavčič), c) damages due to the oak lace bug, visible on the upper side of the oak leaves (photo: S. Zidar).
Slika 1: Primerjava odrasle a) hrastove (Corythucha arcuata) in b) platanove čipkarke (C. ciliata) (foto: S. Zidar)
Figure 1: Comparison of an a) adult oak lace bug (Corythucha arcuata) and b) sycamore lace bug (C. ciliata) 
(photo: S. Zidar)
2 PREPOZNAVANJE IN BIOLOGIJA
2 IDENTIFICATION AND BIOLOGY
Hrastove čipkarke bomo opazili na spodnji strani 
listov gostiteljskih dreves, primarno hrastov (Quer-
cus spp.), kjer so prisotne v večjih ali manjših 
skupinah. Odrasle stenice imajo telo pravokotne 
oblike, dolgo približno 3 mm in široko 1 mm. So 
dorzi-ventralno sploščene in kremasto bele. Glavo 
prekriva vratni ščit (pronotum), ki je napihnjen in 
ob straneh listasto razširjen. Vratni ščit in prvi par 
kril sta prosojna,  značilno čipkasto strukturirana 
in z drobno nazobčanim robom. Na sprednjem 
delu kril in na vratnem ščitu ima odrasla hrastova 
čipkarka rjave do črne lise. Jajčeca so drobna, črna 
in sodčasta (Slika 2b). Iz njih se izležejo sive do črne 
ličinke (nimfe), ki imajo po telesu številne trnaste 
izrastke (Kavčič, 2018, de Groot in Kavčič, 2020).
GozdVestn 80 (2022) 4-5188
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Slika 3: Razširjenost hrastove čipkarke (Corythucha arcuata) v Sloveniji – stanje 4. 3. 2022 (de Groot in sod., 2022)
Figure 3: Oak lace bug (Corythucha arcuata) distribution in Slovenia – status of March 4, 2022 (de Groot et al., 2022)
Na gostiteljih najdemo hrastovo čipkarko od 
aprila do septembra. Stenica ima 2 do 3 generacije 
na leto (Connel in Beacher, 1947, Bernardinelli, 
2000), samica pa odloži do sto jajčec v skupinah 
po več deset skupaj. Ker ima velik reproduktivni 
potencial, se lahko hitro namnoži. Zgodaj spomladi 
so na listih v glavnem odrasli osebki – stenice, ki so 
prezimile. Junija na listih opazimo predvsem zelo 
številčne nimfe prve generacije. Pozneje v sezoni 
na listih najdemo osebke vseh razvojnih stopenj. 
Prezimijo odrasli osebki, skriti v razpokah skorje 
in raznih špranjah ali v mahu, ki prerašča skorjo. 
Na splošno so mrežaste stenice slabe letalke in se 
širijo predvsem z vetrom in s človekovo pomočjo 
(Rabitsch, 2008, Mutun in sod., 2009).
Hrastovi čipkarki je zelo podobna platanova 
čipkarka (C. ciliata (Say, 1832)), prav tako inva-
zivna tujerodna vrsta  iz Severne Amerike. Vrsti 
lahko razlikujemo po tem, da so odrasli osebki 
C. ciliata izrazito bolj beli kot odrasli osebki C. 
arcuata. Poleg tega se C. ciliata pojavlja na platanah 
(Platanus spp.), kjer se C. arcuata ne. 
3 RAZŠIRJENOST V SLOVENIJI
3 DISTRIBUTION IN SLOVENIA
Prva najdba hrastove čipkarke v Sloveniji je bila 
zabeležena v vzhodnem delu države, v okolici 
Brežic (Jurc in Jurc, 2017). Kmalu zatem se je v 
okviru projekta LIFE ARTEMIS začela aktivnost 
vključevanja prostovoljcev in ljubiteljske znanosti v 
spremljanje širjenja hrastove čipkarke po Sloveniji 
(Crow in sod., 2020, Slika 3). Hrastovo čipkarko so 
sprva opazili samo na vzhodu države, v naslednjih 
letih pa so se lokacije opažanj premikale vse bolj 
proti zahodu. Prva zabeležena opažanja so bila 
predvsem ob avtocestah in v večjih mestih. V letu 
2019 so izolirano populacijo našli pri Novi Gorici, 
ne pa tudi južneje na Primorskem. Šele v letu 2021 
so vrsto prvič našli v bližini Razdrtega. Najnovejša 
opažanja kažejo, da se hrastova čipkarka pojavlja 
povsod v Sloveniji. Domnevamo, da se je vrsta k 
nam razširila po naravni poti in kot slepi potnik s 
Hrvaške, čeprav je prisotna tudi v Italiji. Vendar bi 
to z gotovostjo lahko potrdile samo genetske študije.
GozdVestn 80 (2022) 4-5 189
4 GOSTITELJSKE RASTLINE
4 HOST PLANTS
Glavni gostitelji hrastove čipkarke so različne 
vrste hrastov (Quercus spp.) – od 48 znanih vrst 
jih je za razvoj C. arcuata  primernih 27 (Bernar-
dinelli, 2006, Csóka in sod., 2019). V evropskem 
prostoru so za hrastovo čipkarko primerne skoraj 
vse vrste hrastov, ki rastejo na tem območju, razen 
severnoameriški rdeči hrast (Quercus rubra) 
(Bernardinelli, 2006, Csóka in sod., 2019).
Zelo redko se stenice prehranjujejo tudi na 
nekaterih drugih vrstah listavcev, kot so javor (Acer 
spp.), brest (Ulmus spp.), šipek (Rosa spp.), lipa 
(Tilia spp.), jerebika (Sorbus spp.), leska (Corylus 
spp.), kostanj (Castanea spp.), gaber (Carpinus 
spp.), malinjak (Rubus spp.), navadna bukev 
(Fagus sylvatica) in sadno drevje (npr. Malus 
spp.) (Csóka in sod., 2019, Kovács in sod., 2020). 
Csóka in sod. (2019) so prepoznali skupno 29 vrst 
listavcev, ki niso iz rodu Quercus, ki se pojavljajo 
kot gostitelji C. arcuata. Čeprav vpliv teh vrst na 
razvoj in preživetje osebkov še ni raziskan, pa 
so omenjene vrste kot potencialni gostitelji zelo 
pomembni vsaj pri širjenju hrastove čipkarke na 
nova območja. 
5 POTENCIALNI VPLIVI 
HRASTOVE ČIPKARKE
5 POTENTIAL IMPACTS OF OAK LACE 
BUG
V naravnem območju razširjenosti vrste v Severni 
Ameriki ni poročil o škodi zaradi C. arcuata, 
čeprav vrsta povzroča prezgodnje odpadanje 
listov in oslabitev napadenih dreves (Connell in 
Beacher, 1947). V Evropi naglo širjenje in velika 
gostota populacije hrastove čipkarke vzbujata skrb, 
da bi vrsta na tem območju izrazito negativno 
vplivala na hraste (Paulin in sod., 2020). Raziskav 
o potencialnem dolgoročnem vplivu hrastove 
čipkarke ni, saj je vrsta v Evropi prisotna šele 
krajši čas in se ji do nedavnega ni namenjalo večje 
pozornosti (Bernardinelli in Zandigiacomo, 2000). 
Opažanja iz sosednjih držav kažejo, da bi vrsta 
lahko neposredno negativno vplivala na gostitelja, 
npr. na obrod želoda, priraščanje hrastovega lesa 
ipd. Posredno bi vrsta lahko vplivala tudi na druge 
organizme, ki se pojavljajo na hrastih (Paulin in 
sod., 2020).
5.1 Neposreden vpliv na gostiteljske 
rastline
5.1 Direct impact on the host plants
Ličinke in odrasle stenice se prehranjujejo na 
spodnji strani listov gostiteljskih rastlin tako, 
da izsesavajo listno sredico. Posledica takšnega 
načina prehranjevanja je izguba listnega klorofila 
in bledenje listne površine (razvoj kloroz). Močan 
napad lahko povzroči popolno razbarvanje listja 
celotnega drevesa že v drugem delu rastne sezone 
(julija, avgusta), lahko tudi prej (Paulin in sod., 
2020). Poškodovani listi se posušijo in predčasno 
odpadejo.
Ker v listih potekajo pomembni fiziološki pro-
cesi, bi poškodbe zaradi C. arcuata lahko znatno 
negativno vplivale za drevo. Nikolić in sod. (2019) 
so na primer dokazali, da se na napadenih listih 
zmanjšajo fotosintetska aktivnost (do 58,8 %), 
transpiracija (do 21,7 %) in prevodnost listnih rež 
(do 35,7 %). Ni izključeno, da to lahko dolgoročno 
vpliva na pretok hranil in vode po rastlini (Paulin 
in sod., 2020).
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Slika 4: Na območjih z veliko gostoto populacije hrastove 
čipkarke (Corythucja arcuata) smo osebke našli tudi na drugih 
drevesnih vrstah – npr. na a) leski in b) gabru (foto: S. Zidar).
Figure 4: In the areas with a high density of the oak 
lace bug population (Corythucja arcuata), we found 
specimens on other tree species, too – e.g. on a) hazel 
and b) hornbeam (photo: S. Zidar).
GozdVestn 80 (2022) 4-5190
5.2 Vpliv na prirast lesa
5.2 Impact on wood increment
Hrastova čipkarka naj ne bi izrazito vplivala na 
radialno rast hrastov, saj ob začetku rastne sezone, 
ko je rast najbolj intenzivna (80 % rasti se konča 
do konca julija (Szőnyi, 1962, Járó in Tátraaljai, 
1984–1985, Hirka, 1990–1991)), vpliv hrastove 
čipkarke še ni tako izrazit. Vendar pa pri hrastovi 
čipkarki ugotavljamo večletne ponavljajoče napade 
in po več letih bi se negativne posledice napada 
C. arcuata lahko odrazile tudi na radialni rasti 
dreves (Paulin in sod., 2020). 
5.3 Vpliv na obrod želoda
5.3 Impact on acorn bearings
V zelo napadenih hrastovih gozdovih na Hrvaškem 
in Madžarskem opažajo odpadanje nedozorelih 
plodov in manjšo velikost želoda ob zrelosti (Paulin 
in sod., 2020). Nekaj napora je sicer bilo vloženega 
v kvantifikacijo teh razlik, vendar glede na to, da 
je rast želoda po navadi najbolj intenzivna julija, 
ko postaja vpliv C. arcuata vse večji, je povezava 
povsem verjetna (Paulin in sod., 2020). Vendar 
pa dosedanje raziskave niso uspele potrditi nepo-
sredne povezave razvoja želoda s prisotnostjo 
C. arcuata (Franjević in sod., 2018, Paulin in 
sod., 2020). Odprto ostaja tudi vprašanje vpliva 
hrastove čipkarke na drevo ob ponavljajočih se 
napadih več let zapored. Če bi hrastova čipkarka 
povzročila znatno zmanjšanje pridelka želoda, 
bi to lahko ogrozilo naravno obnovo hrastovih 
sestojev in proizvodnjo gozdnega reprodukcijskega 
rastlinskega materiala v drevesnicah (Paulin in 
sod., 2020).
5.4 Vpliv na biotsko raznovrstnost
5.4 Impact on biodiverity
Hrasti so pomembni gradniki gozdnih ekosiste-
mov in na hraste je vezana visoka stopnja vrstne 
pestrosti različnih skupin organizmov (Crawley, 
1983).  Hrastovi listi so pomemben vir hrane za 
mnoge rastlinojede vrste žuželk. C. arcuata bi bila 
lahko zaradi svoje invazivnosti pri izkoriščanju 
tega vira uspešnejša od drugih vrst in bi jih tako 
postopoma izpodrinila, kar bi vodilo v zmanjšanje 
biotske pestrosti. Na to že nakazujejo nekatere 
preliminarne raziskave, v sklopu katerih so opazili 
pogin oz. moten razvoj osebkov nekaterih vrst, 
ki so imeli kot vir hrane na voljo samo hrastove 
liste, zelo poškodovane zaradi C. arcuata (Paulin 
in sod., 2019, 2020). V prihodnosti raziskovalci 
pričakujejo resno zmanjšanje populacij neka-
terih rastlinojedih vrst žuželk zaradi invazivne 
stenice C. arcuata, kar bi lahko sprožilo trofično 
kaskado negativnih učinkov na njihove plenilce 
in parazitoide (Paulin in sod., 2020). Povsem 
neraziskano je, kako bo prisotnost C. arcuata 
vplivala na druge skupine organizmov, vezane 
na hraste, npr. mikorizne glive, mikroorganizme 
itn. (Paulin in sod., 2020).
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Slika 5: a) Bledenje oz. rumenjenje hrastovih listov zaradi napada hrastove čipkarke, b) ob močnem napadu hrastove čipkarke 
je opaziti porumenelost celotnih krošenj (foto: A. Kavčič), ali c) celotnih sestojev (foto: S Zidar).
Figure 5: a) Fading or yellowing of oak leaves due to the infestation with oak lace bug, b) on the intense infestation 
of the oak lace bug, the yellowing of entire tree crowns (photo: A. Kavčič) or c) of entire stands (photo: S. Zidar) 
can be observed. 
GozdVestn 80 (2022) 4-5 191
5.5 Vpliv na zdravje ljudi
5.5 Impact on human health
V zadnjih letih o občasnih pikih stenic C. arcuata 
poročajo iz Romunije (Ciceoi in Radulovici, 2018), 
Madžarske (Paulin in sod., 2020) in Hrvaške 
(Kovač in sod., 2020), zato hrastova čipkarka lahko 
pomeni resno nevšečnost. Občasno zbadanje in 
boleči vnetni odzivi na človeški koži so sicer dobro 
znani pri platanovi čipkarki (Corythucha ciliata), 
ki je zelo pogosta zlasti v večjih mestih, kjer so 
posajene platane (Dutto in Bertero, 2013, Izri in 
sod., 2015). Skrb vzbujajo nekatere informacije, 
da hrastova čipkarka sesa človeško kri, vendar 
so tovrstni podatki nepreverjeni. Poleg tega sta 
obe vrsti rastlinojedi in stenice, ki pijejo človeško 
ali živalsko kri, spadajo v drugo družino – med 
zajedavske stenice (Cimicidae). Ni podatkov, da 
bi C. arcuata (niti C. ciliata) kakorkoli pomenila 
tveganje za zdravje ljudi in živali. Omenjeni 
vrsti sta nadloga zaradi velike številčnosti in tudi 
zaradi iztrebkov, ki jih osebki puščajo na tkanini, 
zidovih, avtomobilih in drugih površinah v bližini 
človekovih bivališč ter jih je težko odstraniti. Z 
nadaljnjim širjenjem hrastove čipkarke je priča-
kovati, da bo v prihodnjih letih postala vrsta resna 
nadloga, podobno kot je že platanova čipkarka 
(Paulin in sod., 2020). 
5.6 Ekonomski vpliv
5.6 Economic impact
V Evropi so hrastovi gozdovi izjemno pomembni 
tudi v ekonomskem pomenu, zato prisotnost 
hrastove čipkarke in možnost negativnega vpliva 
na hraste pomeni potencialno tveganje tudi z gos-
podarskega vidika (Paulin in sod., 2020). Ocene 
kažejo, da je v letu 2019 območje, ki ga je priza-
dela hrastova čipkarka v petih državah (Hrvaška, 
Madžarska, Romunija, evropski del Rusije in 
Srbija), obsegalo kar 1,7 milijona hektarov gozda 
(Paulin in sod., 2020). Hrasti so pomemben del 
nižinskih gozdov v Sloveniji s 7,1 % lesne zaloge 
(ZGS, 2021), zato bi širjenje C. arcuata lahko 
obsežno vplivalo tudi na naše hrastove gozdove.
6 MOŽNOSTI ZATIRANJA 
HRASTOVE ČIPKARKE
6 POSSIBILITY OF OAK LACE BUG 
CONTROL
Za zatiranje hrastove čipkarke in preprečevanje 
oz. zmanjševanje škode, ki jo povzroča v gozdovih, 
zaenkrat ni na voljo učinkovitih načinov. Raziskave 
so sicer pokazale zelo veliko učinkovitost nekaterih 
insekticidov za zmanjševanje populacij odraslih 
osebkov in nimf C. arcuata, vendar je bil njihov 
učinek kratkotrajen in tretirana drevesa so v nekaj 
tednih ponovno naselile stenice (Bălăcenoiu in 
sod., 2021a). Proti C. arcuata sta se kot najbolj 
učinkovita izkazala piretroid deltametrin in neo-
nikotinoid acetamiprid (Drekić in sod., 2021).
Z Zakonom o gozdovih je v Sloveniji uporaba 
kemičnih sredstev v gozdovih prepovedana in 
uporaba insekticidov za zatiranje C. arcuata v 
gozdnih sestojih se je izkazala kot zelo neekono-
mična.  Zatiranje C. arcuata s kemičnimi sredstvi 
na gozdnem drevju je tako primerno samo pri 
vzgoji sadik v gozdnih drevesnicah s pogojem, 
da uporabljamo ustrezna registrirana fitofarma-
cevtska sredstva (FFS).
Zaradi omejevanja uporabe FFS in njihove 
kratkotrajne učinkovitosti za zatiranje C. arcuata 
raziskovalci preizkušajo načine zmanjševanja 
populacij C. arcuata z naravnimi antagonisti, s t.i. 
biološko kontrolo (Dara in sod., 2019). Na osebkih 
C. arcuata je bila potrjena navzočnost štirih vrst 
entomopatogenih gliv: Beauveria pseudobassiana, 
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
Slika 6: Močan napad hrastove čipkarke (C. arcuata) na narav-
nem hrastovem podmladku v Krakovskem gozdu (foto: S. Zidar)
Figure 6: Intense infestation of the oak lace bug (C. arcu-
ata) on the natural oak young growth in Krakovski gozd. 
(Photo: S. Zidar)
GozdVestn 80 (2022) 4-5192
Lecanicillium pissodis, Akanthomyces attenuatus 
in Samsoniella alboaurantium (Kovač in sod., 
2020). Potekajo raziskave, s katerimi poskušajo 
ugotoviti uporabnost teh vrst za zatiranje hrastove 
čipkarke. Poskusi s B. pseudobassiana so že dali 
prve obetavne rezultate (Kovač in sod., 2021). 
Vendar pa tudi tak način ni brez tveganj in ni 
še znano, kakšen je lahko potencialni vpliv na 
netarčne organizme.
7 ZAKLJUČEK
7 CONCLUSION
Hrastova čipkarka je nova invazivna tujerodna 
žuželka v Sloveniji. V Evropi se zelo hitro širi in 
ponekod je že zelo številčna. Ob močnem napadu 
lahko stenice popolnoma izsesajo hrastove liste in 
tako prizadenejo velike gozdne površine. Nekatere 
raziskave kažejo, da C. arcuata negativno vpliva na 
fiziološke procese, ki potekajo v listih, vendar še 
ni pojasnjeno, kako to vpliva na drevo kot celoto, 
na medvrstne povezave in širše na ekosistem. 
Nekatera opažanja kažejo, da prisotnost hrastove 
čipkarke negativno vpliva npr. na obrod želoda in 
nekatere domorodne vrste žuželk, ki se hranijo 
s hrastovimi listi.
Kakšen bo dejanski vpliv hrastove čipkarke 
pri nas in v Evropi širše, je težko napovedati. 
Vendar njeno hitro širjenje in velika gostota 
populacije vzbujata skrb. Tudi zato, ker ni na voljo 
ustreznih načinov za zatiranje in preprečevanje 
oz. omejevanje škode, ki bi jo potencialno lahko 
povzročila. Vpliv hrastove čipkarke na hraste bi 
lahko imel daljnosežne negativne posledice za 
okolje in gospodarstvo.
C. arcuata je zato v zadnjih letih deležna vse 
večje pozornosti in je predmet mnogih raziskav 
ter mednarodnih projektov (npr. EUPHRESCO 
OLBIE), ki  želijo odgovoriti predvsem na vpra-
šanja o biologiji in ekologiji vrste ter iščejo možne 
načine zatiranja in omejevanja njenega širjenja. 
Glede na najnovejše mednarodne raziskave je 
pomembno, da sta strokovna in splošna javnost 
o invazivnih tujerodnih vrstah dobro ozaveščeni 
in seznanjeni (Bălăcenoiu in sod., 2021b). Vkl-
jučenost javnosti je namreč bistvena za zgodnje 
zaznavanje pojava novih vrst, naklonjenost za 
izvajanje določenih zatiralnih ukrepov za pre-
prečevanje oz. zmanjševanje škode pa je nujno 
za uspešnost ukrepov. Za nadaljnje razumevanje 
širjenja in vpliva C. arcuata vabimo javnost k 
sodelovanju in sporočanju opažanj prek infor-
macijskega sistema Invazivke (www.invazivke.si).
8 VIRI
8 REFERENCES
Bălăcenoiu, F., Nețoiu, C., Tomescu, R., Simon, D.C., 
Buzatu, A., Toma, D., Petrițan, I.C. 2021a. Chemical 
control of Corythucha arcuata (Say, 1832), an Invasive 
Alien Species, in Oak Forests. Forests 12(6): 770.
Bălăcenoiu, F., Japelj, A., Bernardinelli, I., Castagneyrol, 
B., Csóka, G., Glavendekić, M., Hoch, G., Hrašovec, 
B., Krajter Ostoic, S., Paulin, M., William,s D., Wit-
ters, J., de Groot, M. 2021b. Corythucha arcuata (Say, 
1832) (Hemiptera, Tingidae) in its invasive range in 
Europe: perception, knowledge and willingness to 
act in foresters and citizens. NeoBiota, 69: 133–153.
Bernardinelli, I. 2000. Distribution of the oak lace bug 
Corythucha arcuata (Say) in Northern Italy (Hete-
roptera Tingidae). Redia, 83: 157–162.
Bernardinelli, I., 2006. Potential host plants of Corythu-
cha arcuata (Het., Tingidae) in Europe: a laboratory 
study. Journal of Applied Entomology, 130: 480–484.
Bernardinelli, I., Zandigiacomo, P. 2000. Prima segna-
lazione di Corythucha arcuata (Say) (Heteroptera, 
Tingidae) in Europa. [First record of the oak lace bug 
Corythucha arcuata (Say) (Heteroptera, Tingidae) 
in Europe]. Informatore Fitopatologico, 50: 47–49.
Ciceoi, R., Radulovici, A. 2018. Facultative blood-sucking 
lace bugs, Corythucha sp. In: Joint ESENIAS and DIAS 
Scientific Conference and 8th ESENIAS Workshop, 
Book of Abstracts Management and Sharing of IAS 
Data to Support Knowledge Based Decision Making 
at Regional Level, Bucharest, Romania, 26–28.
Connell, W.A., Beacher, J.H. 1947. Life history and 
control of the oak lace bug. Delaware Agric. Exp. 
Station Bull, 265: 28.
Csóka, Gy., Hirka, A., Mutun, S., Glavendekic, M., 
Mikó, Á., Szőcs, L., Paulin, P., Eötvö, Cs.B., Gáspár, 
Cs., Cse pelényi, M., Szénási, Á., Franjevi, M., Gni-
nenko, Y., Dautbašic, M., Mujezinovic, O., Zúbrik, 
M., Netoiu, C., A Buzatu, A., Balacenoiu, F., Jurc, M., 
Jurc, D., Bernardinelli, I., Streito, J.C.D., Avtzis, D., 
Hrašovec, B., 2019. Spread and potential host range 
of the invasive oak lace bug [Corythucha arcuata 
(Say, 1832) – Heteroptera: Tingidae] in Eurasia. 
Agricultural and Forest Entomology, 22(1): 61–74.
de Groot, M., Kavčič, A. 2020. Hrastova čipkarka. V: 
Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst 
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
GozdVestn 80 (2022) 4-5 193
Zidar S., Kavčič A., De Groot M.: Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke  
v hrastovih gozdovih v Sloveniji
v gozdovih. Kus Veenvliet J., Veenvliet P, de Groot M. 
in Kutnar L. (ur.) Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski 
inštitut Slovenije: 172.
de Groot, Maarten, Zidar, Simon, Zagorac, Nenad, 
Anonimen, Bogovič, Mojca, ZGS, Kostanjevec, 
Marko, Simčič, Ana, Šneberger, Boštjan, Bogovič, 
Mojca, Jurman, Erik, Brglez, Ana, Cigan, Anja, Štrbac, 
Dragan, ZGS, Gradišnik Mirt, Marjeta, Potisl, Zorica, 
Rozman, Jurij, ZGS, Orožim, Miran, ZGS, Trajber, 
Drago, ZGS, Puntar, Tomaž, Zagorac, Nenad, ZGS, 
Ogris, Niki, Arzenšek, Bojan, Šram, Ana, Strniša, 
Andrej, Zavratnik, Zoran, ZGS, Žveplan, Ajda, 
Trajber, Drago, Vidmar, Erik, Držaj, Andrej, ZGS, 
Sarjaš, Andrej, ZGS, Belja, Drago, ZGS, Groznik, 
Eva, Janević, Dejan, Kolenko, Janez, ZGS, Janžekovič, 
Matej, Kadunc, Matija, Kavčič, Andreja, Kegl, Sonja, 
Klinar, Barbara, Piškur, Barbara, Potisk, Zorica, 
Foltin, Simona, ZGS, Stiplošek, Anže, Držaj, Andrej, 
Gorjup, Eva, Laganis, Jana, Malovrh, Judita, Kravanja, 
Matej, ZGS. 2022. Najdbe invazivnih tujerodnih 
vrst v Sloveniji: Corythucha arcuata. V: Invazivke - 
Osrednji elektronski informacijski sistem za invazivne 
tujerodne vrste v Sloveniji, www.invazivke.si. Ogris, 
N., de Groot, M. (ur.). Gozdarski inštitut Slovenije, 
LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770) (4. 3. 2022).
Dutto, M., Bertero, M. 2013. Dermatosis caused by Co-
rythuca ciliata (Say, 1932) (Heteroptera, Tingidae). 
Diagnostic and clinical aspects of an unrecognized 
pseudoparasitosis. Journal of Preventive Medicine 
and Hygiene, 54: 57–59.
Forster, B., Giacalone, I., Moretti, M., Dioli, P., Werme-
linger, B. 2005. Die Amerikanishe Eichennetzwaanze 
Corythucha arcuata (Say) (Heteroptera, Tingidae) hat 
die Südschweitz erreicht. Mitteilungen der Schweize-
rischen Entomologischen Gesellschaft. Bulletin de la 
Societe Entomologue Suisse, 78: 317–323.
Franjević, M., Drvodelić, D., Kolar, A., Gradečki‐Poš-
tenjak, M., Hrašovec, B. 2018. Impact of oak lace 
bug Corythucha arcuata (Heteroptera: Tingidae) on 
pedunculate oak (Quercus robur) seed quality. Nat. 
Resour. Green Technol. Sustain. Dev., 3: 161–165.
Hirka, A. 1990–1991. Bükk, luc és kocsánytalan tölgy éves 
kerületnövekedési menetének vizsgálata [Investigation 
of the annual circumference growth of beech, spruce 
and sessile oak]. Erdészeti Kutatások, 82-83: 15–23.
Izri, A., Andriantsoanirina, V., Chosidow, O., Durand, R. 
2015. Dermatosis caused by blood-sucking Corythu-
cha ciliata. JAMA Dermatology, 151 (8): 909–910.
Járó, Z., Tátraaljai, E-né. 1984–1985. A fák éves növekedése 
[Annual growth of trees]. Erdészeti Kutatások, 76–77: 
221–234.
Jurc, M., Jurc, D. 2017. The first record and the beginning 
the spread of Oak lace bug, Corythucha arcuata (Say, 
1832) (Heteroptera: Tingidae), in Slovenia. Šumarski 
List, 141(9-10): 485–488.
Kavčič, A. 2018. Iščemo karantenske in druge gozdu 
nevarne organizme, Hrastova čipkarka (Corythucha 
arcuata). Gozdarski vestnik, 76(1), sredica.
Kovács, G.E., Nagy, A., Radócz, L., Szarukán, I. 2020. 
Appearance of oak lace bug (Corythucha arcuata Say, 
1832) on sweet chestnut in Hungary (Heteroptera: 
Tingidae). Folia Oecologica, 47(2): 140–143.
Kovač, M., Gorczak, M., Wrzosek, M., Tkaczuk, C., 
Per nek M., 2020. Identification of entomopathogenic 
fungi as 2 naturally occurring enemies of the invasive 
oak lace bug, Corythucha arcuata (Say) (Hemiptera: 
Tingidae). In sects, 11: 679.
Mutun, S. 2003. First report of the oak lace bug, 
Corythucha arcuata (Say, 1832) (Heteroptera: 
Tingidae), from Bolu, Turkey. Isr. J. Zool., 49: 323–324.
Mutun, S., Ceyhan, Z., Sözen, C. 2009. Invasion by the 
oak lace bug, Corythucha arcuata (Say) (Heteroptera: 
Tingidae), in Turkey. Turkish Journal of Zoology, 
33: 263–268. 
Nikolić, N., Pilipović, A., Drekić, M., Kojić, D., Poljaković-
Pajnik, L., Orlović, S., Arsenov, D. 2019. Physiological 
responses of pedunculate oak (Quercus robur L.) to 
Corythucha arcuata (Say, 1832) attack. Archives of 
Biological Sciences, 71: 167–176.
Paulin, M., Hirka, A., Eötvös, C.S., Gáspár, C. Fürjes-
Mikó, A., Csóka, G. 2020a. Known and predicted 
impacts of the invasive oak lace bug (Corythucha 
arcuata) in European oak ecosystems—A review. 
Folia Oecol, 47: 131–139.
Paulin, M., Hirka, A., Mikó, Á., Tenorio-Baigorria, I., 
Eötvös, Cs., Gáspár, Cs., Csóka, Gy., 2020b. A tölgy-
csipkéspoloska Magyarországon – helyzetkép 2019 
őszén [The oak-lace bug in Hungary – situation in 
the autumn of 2019]. Növényvédelem, 81 [N. S. 56] 
(6): 245–250.
Rabitsch, W. 2008. Alien True Bugs of Europe (Insecta: 
Hemiptera: Heteroptera). Zootaxa, 1827: 1–44.
ZGS. 2021. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o 
gozdovih za leto 2020. Ljubljana, Zavod za gozdove 
Slovenije: 125 str.
9 ZAHVALA
9 ACKNOWLEDGEMENT
Prispevek je financiran preko Javne gozdarske 
službe - Naloga 2 Usmerjanje in strokovno vodenje 
poročevalske, prognostične-diagnostične službe 
za gozdove (PPD).