Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe u^glŽfcfc ■ za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na »/, strani 60 K, na ',<„ strani 30 K, na '/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih« stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Vabilo c. kr. kmetijske družbe kranjske. - K letošnjim vinskim cenam na Kranjskem. - Državni železniški svet. - Gru-banje trt. — Za brambo kmečkega stanu. — Vojne naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene ________ vestl- - Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. — blagovno poročilo. - Tržno poročilo.
Ostati ali postati ud
največje slovenske kmetijske strokovne organizacije, t. j. c. kr. kmetijske družbe kranjske
mr je dolžnost -m
vsakega slovenskega, posebej kranjskega kmetovalca, kajti ud c. kr. kmetijske družbe kranjske je dolžan biti vsak količkaj prevdaren in previden kmetovalec sebi in celokupnosti v prid.
Še dolgo p o vojni
bo ostal kmetijski obrat najdobičkonosnejši In najpotrebnejši med vsemi,
ki bo dajal pretežno množino dragocenih pridelkov in izdelkov, s katerimi bo skoraj edino mogoče zaceliti rane grozne svetovne vojske ter vrniti ožji demovini kakor celi državi ne le prejšnjo, ampak še veliko večje blagostanje.
Ogromne so naloge, ki čakajp kmetovalce po vojni; vršiti jih bodo mogli edinole naslonjeni na mogočno strokovno organizacijo, kakršna je naša družba, saj je sedanja svetovna vojska vse prekucnila, naredila je konec starokopitnega gospodarjenja in vsa prenovitev našega kmetijstva, ki se bo morala hitro zvršiti, bo na podlagi
zakonov umnega kmetijskega obrata,
katere razširjati s poukom ter tiskom in dejansko uveljavljati je častna naloga naše družbe.
Na pragu skorajšnjega miru stojimo pred orjaško nalogo, izžeto zemljo zopet narediti rodovitno, skoraj uničeno živinorejo obnoviti, vse panoge kmetijstva povzdigniti in kmetijstvo industrijalizirati, kateri ogromni nalogi bo kos le tisti, ki se bo sproti poučeval in bo znal svoje delovanje prilagoditi zahtevam časa. O vsem tem poučevati in pri obnovitvi kmetijstva iti na roke posameznim kmetovalcem s sveti in podporami, bo dolžnost naše c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki ima že vse pripravljeno, to dolžnost v največji meri in velikopotezno vršiti. Ob prehodu
v zgodovinsko važno novo leto 1918.
vabi c. kr. kmetijska družba kranjska vse svoje ude v njih in naše rodne domovine prid ohraniti zvestobo do družbe ter istotako pozove kmetovalce, ki še niso družbeni udje, da tudi oni stopijo v krog tisočerih, ki jim bodi geslo:
„Blagostaiye kmetijskega stanu je najvažnejši predpogoj za obstoj našega naroda!"
K letošnjim vinskim cenam na Kranjskem.
ii.
Dolenjsko okrajno glavarstvo, ki je odgovorilo na poslani prepis družbene vloge na c. kr. deželno predsedstvo, je kmetijski družbi, takole pisalo:*)
V.......dne 9. novembra 1917.
C. kr. kmetijski družbi kranjski v
(Običajni uvod.) '	Ljubljani.
1.	Najprej reče kmetijska družba v svoji vlogi na deželno predsedstvo: „Kmetijski družbi prihaja čim-dalje več pritožb, da poizvedujejo orožniki v vinorodnih pokrajinah po vseh onih vinščakih, ki vino draže, kakor po 300 K za hI prodajo, ter pretijo, da bo vsak tak prodajalec zaradi navijanja cen naznanjen in kaznovan." Podpisano okrajno glavarstvo more s ponosom odgovoriti, da mu je prav zelo na tem ležeče za tukajšnji okraj strogo uveljaviti s sklepom z dne 10. septembra 1917 od c. kr. centralne komisije za presojanje cen itak previsoko določeno revnalno ceno za vino. Vsledtega je bilo strogo ukazano c. kr. orožništvu in tukajšnjemu uradu prideljene nadzorovalne organe za prehrano nadzirati ravnalno ceno za vino ter vsak prestopek takoj naznaniti zaradi navijanja cen c. kr. državnemu pravdništvu.
2.	Gori omenjeno tuuradno domnevo, da so vinske ravnalne cene previsoko nastavljene, je lehko utemeljiti : Posestnik vinogradov N. N. v N. je kot veščak v tekočem letu pri c. kr. okrajnem sodišču v K. izrekel, da pridelovalni stroški za vino pri posestniku, ki svoj vinograd obdeluje izključno z najetimi delavci, povprečno (boljše in slabše letine) znašajo največ 2 K za liter. Lastnik vinogradov X. Y. v N., ki svoje posestvo istotako obdeluje le z najetimi delavci, je tuuradno izjavil, da so njegovi pridelovalni stroški za liter vina v občini N. kvečjemu K 180, pri srednji letini (vinska letina 1917 je pa najmanj dobra), dočim so njegovi pridelovalni stroški vinogradov v občini X. znatno nižji. Tako so znašali pri temu posestniku vsi pridelovalni stroški (mezde delavcem s hrano in pijačo, trsni koli, modra galica, žveplo itd.) njegovega 7 oralov velikega vinograda v občini X. niti celih 8000 K. V tem vinogradu je on letos pridelal 110 hI. Pri prodaji vina po 3 K, pride skupička 33.000 K, od katerega je odšteti 8000 K pridelovalnih stroškov, kar da čistega dohodka 25.000 K! Pri teh zgledih, ki za tuuradno gorenje domnevanje dovolj govore, se mora pa še pov-darjati, da ima posestnik X. Y. v nasprotju z večino vinogradnikov tega okraja, izključno najfinejše vrste vinskih trt, kakor rizling, traminec, burguodec, žlaht-nino, muškatelec itd., katere vinske vrste sicer dajo butelska vina, vendar navadno manj rode in zahtevajo natančnega in dražjega obdelovanja.
3.	Iz tega slučaja je tedaj pač razvidno, da. so pridelovalni stroški vina pri večini drugih vinogradnikov, ki jih sami in z udi svoje družine obdelujejo in ki so največ posajeni s čisto navadnimi obilneje ro-dečimi trtami, znatno nižji in v največjih slučajih ne dosežejo niti 1 K pri litru.
*) Posamezne odstavke zaznamujemo s tekočimi številkami, da v odgovoru na ta dopis kar preprosto s številko označimo odstavek, na katerega odgovorimo, oziroma proti kateremu svoje drugačno mnenje s primerno utemeljitvijo zastopamo. Ured.
4.	Na podlagi gorenjih podatkov, ki jih je mogoče na željo še natančneje in do najmanjše podrobnosti dokazati, je pač upravičeno tiste vinogradnike, ki se pri kmetijski družbi pritožujejo čez domnevno prenizke vinske cene, označiti kot nesramne oderuhe in brezvestne izkoriščevalce konsumentov, in naj kmetijska družba umevno smatra, če okrajno glavarstvo, ki dobro pozna dejanske razmere, skuša staviti zapreke neupravičenim zahtevam po višjih vinskih cenah.
5.	Pri tem ne more najbolj enostranski agrarec oblasti očitati, da ona ščiti le koristi konsumentov, kajti pripoznanje 1 K čistega dobička, ki glasom gorenjih pojasnil resnično znaša 160 K do 2 K, je za liter za butelke zrelega vina za vsakega kristjana sprejemljiva, kaj še le za liter kislega povprečnega vina, kakor se večinoma na Kranjskem prideluje.
6.	Stopnjevanje vinske cene na spodaj, kakor jo družba v tamošnji vlogi priporoča, bi bila zelo umestna in pravična, nikakor pa ne povišanje ravnalne cene čez 3 K, katere povišanje bi bilo na podlagi rečenega celo za butelska vina neutemeljena.
7.	Lansko leto v raznih kmetijskih in drugih listih z vsemi mogočimi zvijačami (tintami) umetno visoko izračunjeni pridelovalni stroški za vino, imajo komaj teoretično veljavo.
8.	Sicer bi pa bilo to zvišanje vinske cene navzgor in znižanje navzdol toliko kakor razveljavljenje ravnalnih cen za vino, kajti po tuuradnih izkušnjah, ki jih seveda kmetijska družba nima, je praktično popolnoma izključeno in mimogrede omenjeno popolnoma odveč v vsakem posameznemu slučaju prestopka zaslišati izvedence. Vsled ogromnega zaposlenja oblasti, bi bilo mogoče le majhno število kaznjivih dejanj rešiti, in bi zopet nastale prejšnje nevzdržljive razmere, v katerih so sodišča komaj 5 "/„ od 1000 slučajev mogle zasledovati, dočim je večina nekaznovana ostala.
9.	Edina možnost primerne vinske cene vzdrža-vati, bi bilo prvič postaviti namesto ravnalne cene maksimalno in drugič od kmetijske družbe grajano odločbo c. kr. centralne komisije za presojanje cen tako prenarediti, da bi gostilničar k dobavni ceni za vino smel priračuniti pri litru vina pri prodaji na drobno 25 °/o al' okroglo 80 vinarjev.
10.	Žal se ta določba v največjih okrajih na Kranjskem ne nadzoruje in je znano, da ljubljanski gostilničarji letošnje vino brez izjeme po 4 do 6 K točijo.
11.	Okrajno glavarstvo se obenem obrne s prošnjo na c. k. deželno vlado in na c. kr. urad za ljudsko prehrano v svrho odreditve, da je vse gostilničarje v Ljubljani in v drugih okrajih naznaniti državnemu pravdništvu, ki točijo vino draže kakor po 3'80 K, ofciroma po 4 K. Pri sodni obravnavi bodo pač gostilničarji mogli skazati visoke nabavne stroške in s tem doseči svojo oprostitev, vendar dobi pri tem c. kr. državni pravdnik priliko obtožiti pridelovalce, ki so svoje vino pretirano drago prodali.
12.	Pripomniti je, da vinogradniki sedanjo naredbo glede ravnalnih cen za vino na ta način skušajo kršiti, da zahtevajo k ravnalni ceni še „napitnino", oziroma si jo pustijo plačati od mnogih kupcev, ki med seboj tekmujejo, in da ta napitnina kupno ceno na 4 K in tudi več poviša.	Podpis.
Državni železniški svet.
Čez triinpol leta se je zopet prvič sešel državni železniški svet. Kolika izpremeraba se je ta čas izvršila! Ni čuda, da je vloženih skoraj 300 različnih predlogov, glede katerih pa vlada večinoma odgovori, da se bo
storilo kar je mogoče, a sedaj..... Železnice služijo
v prvi vrsti vojaškim potrebam, vse drugo pride pozneje.
Glavna razpravna točka v tem zasedanju državnega železniškega sveta je zvišanje blagovnih tarifo v. Železniška uprava namerava zvišati te tarife za približno 30°/,. To utemeljuje s splošno draginjo. Pri tej priložnosti so zastopniki poljedelstva jako odločno protestirali, da bi se zvišala voznina za živila. Vsako, četudi majhno zvišanje voznine, bi se vzelo od prekupcev za povod zvišanju cen živilom v nerazmerno večji meri. Zvišani blagovni tarifi se vpeljejo s 1. januarjem bodočega leta.
V	odseku za blagovni promet je bil izvoljen od vseh agrarcev za skupnega poročevalca predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske dr. Lampe. Prvo poročilo, ki ga je dobil, je bilo o gorostasnih tatvinah živil in drugega blaga na železnicah. Železniška uprava je obljubila najstrožje odredbe in kazni zoper tatvine; železničarji pa se imajo pravočasno preskrbeti s potrebnimi živili.
Zaradi nenadnega ustavljanja prometa na železnicah se je zahtevalo, da naj železniška uprava take izpremembe občinstvu pravočasno razglasi. To se je pa odklonilo z ozirom na vojaške interese. Tozadevne odredbe pridejo namreč nenadoma od vojaške strani in so strogo tajne.
Mnogoštevilnim pritožbam zaradi otežkočenega prometa na železnicah se ne more ustreči, ker manjka preko vojaške potrebe vagonov, lokomotiv in osobja. Zahteva se pa, da se vsaj z razpoložljivim materijalom nujnim potrebam prometa zadosti.
V	ožjem odseku za vpeljavo električne sile na železnicah namesto parne, je družbeni predsednik dr. Lampe ostro grajal postopanje oblasti glede kranjske deželne elektrarne na Završnici, ki ima namen elektri-ficirati tudi železniški obrat na Gorenjskem. To bi imelo jako veliko gospodarsko važnost, ker bi postala železnica neodvisna od težavnega dobavljanja premoga in bi se mogli vpeljati pogostni in manjši vlaki. Soglasno je bil sprejet predlog, da se priporoča takoj, ko bodo razmere dopuščale, preskusiti z električnim obratom na gorenjskih železnicah.
V	sedanjem trenutku se pač za izboljšanje prometnih razmer na železnici ne bo dalo mnogo storiti, ker je vsled vojnih razmer železniška uprava popolnoma vezana. A izdelujejo se že načrti za izpopolnitev železniškega obrata po vojni. Izvoljen je za ureditev blagovnega prometa in tarifnih vprašanj ožji stalni odbor državnega železniškega sveta, sestoječ iz 19 udov, v katerem sta s Kranjskega družbeni predsednik dr. Lampe in Schollmayer pl. Lichtenberg.
Za osebni promet se pa nameravajo tarifi takoj zvišati za 50°/o-
Grubanje trt.
Leto za letom se dogaja, da nam nekaj trt v vinogradu iz raznih vzrokov usahne.
Take trte je treba nadomestiti, ker postane sicer nasad redek in malo rodi.
Pri starih trtah smo bili navajeni trte z gruba. njem nadomestiti in zato se tudi pri novi trti vinograd niki zopet radi poslužujejo grubanja, ne glede na toče je to prav ali ne.
Treba je tedaj, da se glede grubanja trt izpre-govori odločna in resna beseda: Ali, in v katerih slučajih je grubanje cepljenih trt na mestu?
Cepljena trta obstoji iz dveh delov: iz ameriške divje trte kot podlage, to je podzemeljski del trte, in iz evropejskega, nadzemeljskega dela, to je žlahten trtni les, ki rodi.
Zakaj cepimo žlahten (domač, evropejski) les na divjo ameriško podlago, je vsakomur dobro znano. Enostavno zato, ker vemo, da se korenine, ki izrasejo iz ameriškega trtnega divjaka, zoperstavljajo trtni uši, da jih torej trtna uš ne more uničiti, medtem, ko korenine, ki izrasejo iz] domačega, evropejskega lesa, trtna uš objeda in trto s tem uniči.
NapaČDO je mnenje mnogih, da s tem, če posadimo ameriško cepljeno trto, trtno uš iz vinograda pre-ženemo. Trtna uš se nahaja tudi na cepljenih trtah in živi tudi na ameriških trtnih koreninah, le uničiti jih ne more. Kakorhitro pa na en ali drug način spravimo evropejski (domač) les cepljene trte v zemljo, da napravi korenine, se trtna uš koj na te korenine preseli, se na njih močno pomnoži in jih slej ali prej uniči.
Zato ne bomo mogli nikdar ameriško trto kot podlago opustiti. Vsakdor pa, ki trto gruba ali tako sadi, da pride domač les v zemljo, mora biti pripravljen, da mu prej ali slej trta vsled poškodb po trtni uši pogine.
Grubanje cepljenih trt se zaraditega v splošnem ne more priporočati, ker skrajša življenje vinograda.
Če nam torej kaka trta v vinogradu pogine, skušajmo jo nadomestiti s podsajanjem s cepljeno trto na ameriški podlagi. To mora biti predvsem vedno pravilo pri mladem trtnem nasadu.
Vinogradniki, nikar ne grubajte trt v mladih nasadih ! S tem boste kmalu ob vinograd.
Izkopajte že v jeseni globoko in široko jamo, spomladi posadite vanjo lepo, močno cepljenko, pridenite dobre zemlje in komposta ali hlevskega gnoja, poskrbite za trto, zlasti s tem, da jo dobro škropite, in kmalu bo dohitela ostale starejše trte.
Grubanje cepljenih trt je edinole na mestu v starih nasadih, tam, kjer je že veliko lukenj v vinogradu in kjer vidimo, da vinograda itak ne bomo mogli dolgo ohraniti, temveč ga bomo morali kmalu prenoviti. Tam lehko grubamo, da še v zadnjih letih prostor bolj izkoristimo. Pet, šest, ali morda tudi več let bo taka grubana trta še dobro rasla in rodila, potem bomo pa morali vinograd nanovo prerigolati in nove, cepljene trte posaditi.
Če pogrubamo cepljeno trto, rede jo naprej ameriške korenine materne trte. V drugem in tretjem letu naredi trta iz pogrubanega žlahtnega lesa veliko korenin, katere pomagajo trto rediti. Zato bomo videli, da v drugem, tretjem in morda še v četrtem letu po-grubana trta posebno dobro rase in rodi. A od tega časa naprej prične nazadovati. Na koreninah, ki so nastale iz pogrubnega domačega lesa, se zaplodi trtna uš in jih prične objedati.
Če je med tem korenina materneitrte^že^preveč oslabela, bodo pogrubane trte kmalu pričele pešati. Le, če je korenina materne ameriške trte dovolj močna
potem ostanejo grubane trte dlje v moči, ali več kot Sest do osem let bodo komaj preživele.
Glede grubanja veljajo torej naslednja pravil a:
1.)	Ameriške cepljene trte grubaj le v sili, in sicer le zato, da nadomestiš posamezne poginule trte, ne pa da vinograd pomladiš.
2.)	V mladih nasadih nikdar ne grubaj, temveč nadomeščaj poginule trte le z močnimi, zdravimi cep-ljenkami.
3.)	V starih nasadih, kjer podsajanje vsled močnega razvoja korenin starih trt, vsled hude sence itd. nima uspeha, lehko nadomestiš poginulo trto z grubanjem. Izberi pa zato vselej le močno trto.
4.)	Nadomeščaj trte v tem slučaju po možnosti le z vlačnicami in le če to ni mogoče, pogrubaj celo trto.
B. S k a 1 i c k y.
Za brambo kmečkega stanu.
Po deželi se širi oklic, ki pozivlje kmete, naj se združijo v posebno kmečko stranko. V krepkih potezah so tu zarisane težnje kmetov, ki sedaj najbolj silijo na dan in ki bodo v prihodnji dobi stale v ospredju vsega javnega življenja. Naša družba ni politična, zato brez ozira na politično ozadje omenimo iz oklica samo gospodarske zahteve, ker nam naša strokovna in časnikarska dolžnost veleva tega pojava ne prezreti.
Oklic pravi, da hoče stranka združiti ves slovenski kmečki stan (kmete in sploh vse, ki se s kmetijstvom pečajo) v enotno vzajemno skupnost za odločno in brezobzirno brambo kmečkih interesov. Slovenska kmečka stranka odklanja vsako tuje vmešavanje v kmečke zadeve. Naš kmet si je v tej grozni vojni svojo neodvisnost krvavo zaslužil.
Kmečki vojak je rešil državo. Tedaj opravičeno zahteva kmečki stan svoje neprikrajšane pravice.
Kmečki stan je prehran i 1 vse prebivalstvo države v teh težkih časih. Naše kmečke matere, naše kmečke žene in dekleta, naši otroci delajo s trdimi žulji in z neumorno pridnostjo. Le njim se imajo vsi drugi stanovi zahvaliti za svoj obstanek.
Če kdaj, si je v tej vojni kmet pridobil pravico, da je sam gospodar na svoji zemlji in da se samyiada pod žezlom našega presvitlega cesarja.
Slovenska kmetska stranka ni sovražna nobenemu stanu in ne bo nikaka ovira složnemu delovanju vseh stanov, če se varujejo kmečke pravice, zato stranka tudi ne odklanja sodelovanja poštenih in zna-čajnih mož kateregakoli stanu v stranki, mož, ki jim je res pri srcu kmečki blagor in kmečka pravica in ki se dosledno in dejansko ravnajo po načelu, daje kmečki stan poglavitni steber države in naroda. Take može bo vodstvo rado spiejelo v stranko. Stranka pa odklanja vsako jerobstvo nad kmetom. Kmet je s potoki svoje dragocene krvi ohranil državo — zato pa zahteva v okviru države vse pravice svobodnega državljanstva brez vsakega prikrajšanja.
Prva in najvažnejša naloga Slovenske kmečke stranke bo: delati z vsemi silami na to, da se odpravi glavno zlo, ki tare kmeta — vojska in da se vrne narodom sveta poglavitni blagor — mir. Ta je treba modrega in odločnega delovanja. Brezozirno se bodo razkrinkali tisti elementi, ki še sedaj delajo za podaljšanje vojne in se ne zmenijo za gorje, pod katerim ječijo narodi.
Vse svoje moči bo zastavila stranka, da se vrne kmetu pravica prostega razpolaganja z lastnim pridelkom, da se naredi konec rekvizicijam in da se ustavi krivično preganjanje kmečkega stanu.
Svoboda kmetijskega gospodarstva bo v največjo korist za splošno ljudsko prehrano. Triletna izkušnja uči, da vsako omejevanje kmetijstva le otežuje in oškoduje splošno prehrano prebivalstva. Država naj ne otežuje kmečkega dela, ampak naj pomaga, da bo kmet laže delal, pa bo tudi več pridelal.
Kmečki gospodarji, ki so doma neobhodno potrebni, naj se oproste vojne službe!
Posebno pozorna bo Slovenska kmečka stranka na državno davčno politiko. Na tisoče milijonov nam bo treba za obrestovanje in odplačilo državnih dolgov. Država bo zahtevala del narodnega premoženja. Tu bo naša stranka poklicana varovati z vso silo kmeta prevelikih bremen. S kmetom se nikakor ne sme postopati po istem načinu, kakor z drugimi davkoplačevalci, kajti kmet ne more svojega posestva utajiti davčni oblasti, kakor kapitalist svoje skrite zaklade.
Trdno zaslombo kmečkih pravic vidi stranka v samosvojih pravicah občinske uprave. Zato bo z vso odločnostjo nastopala zoper vsako prikrajšanje občinskih pravic in bo odločno zahtevala, da se odstrani pritisk državnih uradov na županstva ter obratno razširijo pravice občinske samovlade.
Stranka bo zastavila ves svoj vpliv, da se zacelijo rane, vsekane kmečkemu stanu po vojni. Preskrba vojnih žrtev na zdravju in premoženju, skrb za invalide, za vdove in sirote ustvarjajo velikanske naloge, pri katerih bo treba varovati pravice in korist našega kmečkega naroda.
Z vso odločnostjo bo delala stranka na to, da se po vojni kmetijsko gospodarstvo nanovo uredi, razširi in poglobi. Država in dežela, sploh vsi javni faktorji bodo mora'i sodelovati s kmetom.
Bodočnost gre kmetu, od katerega bo odvisna
prehrana sveta!	„
* *
Toliko iz oklica.
Te gospodarske zahteve so izraz istinitega položaja, kakršen je nastal vsled vojne, s katerim bo morala vsa javnost računiti in ki ga naša družba že odnekdaj zastopa. Neskončne sile je sprožila svetovna vojna, in te se v divjem vrtincu bore med seboj, vse pokončujoč, kar je pridna človeška roka s trudom ustvarila. Treba bo misliti na to, kako se bo gospodarsko življenje zopet uredilo, in zato potrebuje kmečki stan organizacije, ki bo v pravilne in pravične oblike spravila njegove zahteve in na odločilnih mestih skrbela za njih uresničenje. Vsi stanovi si ustvarjajo svoje lastno zastopstvo, neodvisno od drugih, in to, kar je vsem dovoljeno, se ne sme od nikogar braniti tudi kmetu.
Kar se pa naše kmetijske družbe tiče, bo s strokovnega stališča razmotrivala vsa kmetijska vprašanja, tudi velevažne zadeve, ki se v oklicu omenjajo, in jih stvarno obravnavala, imajoč pred očmi svoje staro načelo, da ji je vsakdo ljub, ki pripomore k uresničenju naše velike naloge — da povzdignemo naš kmečki stan v njegovi izobrazbi, zavesti in organizaciji na čim višjo stopinjo v čast in blagor našega naroda !
VOJNE NAREDBE.
Ravnalne cene za jajca.
C. kr. presojevalnica za cene v Novem mestu je določila v seji dne 31. oktobra t. J. ravnalne cene za jajca, in sicer sme pridelovalec zahtevati pri nadrobni prodaji
za eno jajce 40 vinarjev.
Te cene veljajo za področje novomeškega kot okrožnega sodišča.	*
Prevozno dovoljenje za pošiljatve sadnega mošta in kisa iz sadnega mošta.
Naredba urada za prehrano ljudstva z dne 24. novembra t. 1., drž. zak. št. 452., določa, da se sme prevažati sadni mošt, ali iz sadnega mošta napravljeni kis samo s posebnim prevoznim dovoljenjem, ki ga izdajajo poslovalnica za sočivje in sadje »Geos« na Dunaju in podružnice te poslovalnice v posameznih kronovinah.
Omenjena predmeta pa se smeta brez prevoznega dovoljenja prevažati, ako sta bila uvožena iz Ogrske, Bosne, Hercegovine ali iz carinskega tujezemstva.
Prestopke kaznujejo politična okrajna oblastva z globami do 20.000 K ali z zaporom do šestih mesecev. V posebnih okolnostih se more blago tudi spoznati kot zapadlo v korist države.
Naredba stopi v veljavo dne 29. novembra t. 1. *
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se ""čelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, se ne odgovarja v ,.Kmetovalcu", ampak le pismeno, če Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti liredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva-
Vprašanje 168. Ali je grozdni Sladkor ravnotako dober kakor pesni ali beli sladkor in ali je kaj škodljiv? (F. V. v J.)
Odgovor: Sladkorjevih vrst imamo več, ki se med seboj kemijsko razlikujejo in imajo tudi različne lastnosti. V naravi se najde grozdni sladkor v grozdju in sploh v sladkih plodih ter bi se moral pravilneje imenovati sadni sladkor. Poleg sadnega sladkorja so v grozdju kakor v drugih sladkih plodih še druge vrste sladkorja. Pesni ali trsni beli sladkor je 2 »/2krat bolj sladak kakor grozdni ali sadni sladkor. Oba sladkorja pa imata lastnost popolnoma pokipeti in da vsaki del teh dveh vrst sladkorja polovico dela alkohola. Za sladenje je torej sladni sladkor manj vreden kakor pesni, za kipenje sta pa enako vredna. To, kar se kupi kot grozdni sladkor, pa ni naraven, ampak je umetno narejen iz škroba in se zato pravilno imenuje škrobov sladkor. V kletarstvu ne priporočajo rabiti škro-bovega sladkorja, ker se pri kipenju tvorijo snovi slabega okusa, ki silijo k bljuvanju in menda na človeško zdravje slabo vplivajo. So pa kemiki, ki so ostanke pokipenega
škrobovega sladkorja preiskali ter so našli, da niso zdravju škodljivi. Vobče velja načelo, da škrobovega sladkorja v kletarstvu ni rabiti, ker pridejo z njimi v vino vsaj tuje neprimerne snovi. V sili se pa po našem mnenju vsekako za izdelovanje petiota lehko rabi škrobov sladkor, kajti precej govorice o škodljivosti tega sladkorja utegne iti na rovaš tvorničarjev sladkorja, ki so se v prejšnjih časih bali tekme škrobovega sladkorja. Končno pripomnimo, da se škrobov sladkor veliko težje in počasneje v vodi raztopi, kakor pesni sladkor.
Vprašanje 169. Pred meseci sem kupil mladega petelina za pleme, ki je sedaj 8 mesecev star, pa ne mara za nobeno kokoš in je najrajši sam. Moj stari petelin ga ima rad, dasi vse druge peteline silno sovraži. Tudi ni še nikdar zapel. Kaj je s tem petelinom-čudakom in ali je upati, da bo sčasom dober plemenjak, ker je drugače zdrav in izredno krepak ? (J. M. v Z.)
Odgovor: Predvsem preberite odgovor na 153. vprašanje v 21. številki letošnjega »Kmetovalca«. Izmed vseh živali, ki se spolno razmnožujejo, je ena četrtina čistega (homocigotnega) moškega spola, ena četrtina čistega ženskega spola, ena četrtina mešanega spola, pri kateri moški spol tako nadvladuje, da dotične živali veljajo za moške in končno je ena četrtina mešanega spola, pri kateri ženski spol enako prevladuje. Pri živalih mešanega spola je prevladanje enega spola nad drugim različno in se dogaja, da ima marsikatera taka žival vidne znake drugega, t. j. skritega spola. Vaš petelin je bržkone mešanega spola, pri katerem vnanje petelinove lastnosti nadvladujejo, dočim v spolnem oziru ni zadostne nadvlade moškega spola nad žensko, zato ne mara za kokoši, ne poje in ga Vaš stari petelin ne smatra sebi enakim. Ni izključeno, da bi se ta petelin sčasom ne popravil, gotovo pa vendarle ni, zato Vam priporočamo rajši petelina zaklati, dokler je še mlad in ima nežno meso, saj Vam ne bo težko dobiti drugega dobrega plemenskega petelina.
Vprašanje 170. Kako naj pripravim svoji lepi plemenski svinji, da se bosta bukale, kar sem že
skušal s slabo in dobro klajo, a ni nič pomagalo ? (J. S. v P.)
Odgovor: Pravi svet na Vaše vprašanje bi Vam mogli le tedaj dati, če bi vedeli za vzrok, zakaj se Vaši svinji ne bukata. Takih vzrokov je več. Svinje, ki še niso spolno dovolj razvite, se sploh ne bukajo in je torej čakati. Svinja se prične bukati, ko je nekako pol leta stara, a pripustiti je ni, preden ni devet mesecev stara, ker drugače skoti malo število slabih pujskov. Živali, ki so bile v mladosti slabo krmljene, in so bile vedno v temnih in zadohlih svinjakih, se bukajo zelo pozno ali pa sploh ne. Če sta Vaši svinji dovolj razviti in dovolj stari, Vam priporočamo jih dobro krmiti s primerno klajo, ki ji je dodajati močnih krmil ter je živali imeti v svetlih, zračnih svinjakih in jih spuščati na prosto, kjer se morejo dovolj gibati in po zemlji riti. So pa tudi svinje, zlasti žlahtnih pasem, ki se tako tiho bukajo, da je komaj zapaziti in je v tem slučaju na svinje paziti in če se pojavi najmanjši znak, pa jih je pripustiti. Tudi je dobro k svinji zapreti mrjasca, da bu-kanje vzbudi. Vrhutega imajo lehko tudi svinje take organske napake, ki sploh nikdar bukanja ne pripuste, kar se kaj rado pojavlja pri živalih iz enegainistega gnezda.
Vprašanje 171. Ker je pri nas vsled naročila okrajnega glavarstva vsakdo ovaden zaradi navijanja cen, če proda vino čez 300 K za hI, vprašam, ali je to ravnanje pravilno, kajti za Kranjsko je določena za vino le ravnalna cena, ki je izpremenljiva, in ne maksimalna cena, za kakršno jo okrajno glavarstvo proglaša. (F. D. v K.)
Odgovor-. Tolmačenje ravnalne cene za vino ondot-nega okrajnega glavarstva je popolnoma nepravilno, ker se ono postavlja na napačno stališče, da je ravnalna cena napram pridelovalnim stroškom še previsoka in da jo zato nihče ne sme prekoračiti. Ravnalna cena že po svoji naravi ne more biti nikdar maksimalna. Kdor hoče sedanjo našo ravnalno ceno vina pravilno presoditi, mora poznati njeno zgodovino. V tisti seji c. kr. centralne komisije za presojanje cen na Dunaju, v kateri so se določile ravnalne cene za vino, so sklenili, da je pridelovalne stroške vina popolnoma izločiti, ampak se je ozirati 1. na dosedanje dnevne cene pri trgovini z vinom, 2. na dnevne cene pri trgovini z vinom na Ogrskem, 3. na cene, ki jih plačuje vojaška uprava za vino in 4. na kakovost vina. — Pri nas na Kranjskem so bile pred letošnjo trgatvijo dnevne cene za vino vobče med 350 do 500 K za hI. Ogrska vina so stala, postavljena na kak avstrijski kolodvor, 350 do 650 K. Vojaška uprava je plačevala za lansko vino, in sicer za belo 340, za črno 362 K. Pri presojanju kakovosti vina ni upoštevati le letošnje, ampak sploh povprečne dolenjske kakovosti. Pri takem presojanju je letos večina dolenjskega vina boljše kakovosti, kakor povprečne. Letos je sploh vino tako izborne kakovosti, kakor redkokdaj, morda kakor le enkrat v 25. letih. Na Nižje Avstrijskem načelno smatrajo, da je tamkaj letos le malo hektolitrov vina povprečne kakovosti, ampak je skoraj vse nad njo. Če obvelja načelo ondotnega okrajnega glavarstva, potem trpi tisti veliko krivico, ki proda svoje izborno vino za 300 K, kajti kak drug vinščak, ki ima veliko slabejše vino, pa ne pride pred sodišče, če ga proda po ravno tej ceni. Upoštevati je tudi dejstvo, da bo ravnalna cena veljala za celo leto ; tisti, ki je prodal meseca novembra svoje vino z vsem blatom vred, sme zanj toliko zahtevati, kakor tisti, ki ga bo prodal šele poleti 1. 1918. ter bo imel vsledtega izgubo na množini vina, stroške za dvakratno pretakanje in vrhutega še riziko, da se mu ob sedanjih razmerah vino izpridi, ker zaradi pomanjkanja delovnih sil in pomanjkanja žvepla ne more dovolj umno kletariti ! Kakšen bo pa vinski pridelek 1. 1918.? Vsled nezadostnega gnojenja bo prihodnje leto vinski pridelek prav gotovo znatno manjši in če bo slabo vreme, se lehko pridela večinoma cviček najhujše vrste. Ce danes vojna preneha, ne bodo zato razmere v jeseni 1. 1918. nič boljše in zato je izklučeno znižanje cen za vino letine 1918. Ali naj torej morebiti tisti, ki ni prisiljen prodati letošnjega vina in ga z velikimi stroški hrani preko prihodnje trgatve, potem proda svojo izborno letošnjo kapljico po isti ceni, kakor bo veljala morda kislica iz leta 1918?! Kdor pride pred sodišče zaradi navijanja cen pri vinu, naj se sklicuje na načela, ki jih je sprejela c. kr. centralna komisija za presojanje cen o priliki določitve ravnalnih cen za vino, naj odločno ugovarja proti upoštevanju pridelovalnih stroškov in naj ve, da nima pravice kak poljuben veščak pri sodišču presojati kakovosti vina, ampak to pravico ima v spornih slučajih le kolegij vinarskih veščakov pri c. kr. kmet. družbi kranjski v Ljubljani.
Vprašanje 172. Imam precej sirovega domačega platna, ki sem ga prisiljen porabiti za razno perilo, ker v prodajalnah ni več dobiti v to svrho potrebnega blaga, oziroma po silno pretirani ceni. Za perilo pa potrebujem belo platno, dočim je moje sirovo domače platno umazano sive in deloma tudi sivorumenkaste barve. Kako bi platno doma Ubelil in kje se dobijo sredstva za beljenje, o katerih tukaj čujem, da so za beljenje platna priporočena ? (J. K. v S.)
Odgovor: Beljenje platna se more vršiti na dva načina, ali na solneu, ali pa s kemijskimi sredstvi. Kemij-
skega beljenja Vam nikakor ne priporočamo, ker ga je treba dobro razumeti, imeti se mora praktično izkušnjo, drugače se platno prav lehko popolnoma pokvari. Pri kemijskem beljenju se namreč platno obravnava s klorovim apnom, ki ga res hitro belega naredi, a obenem razjeda tkanino. S klorovim apnom obeljeno platno, se mora pravočasno prav temeljito izprati v tekoči vodi ter je potem ostanke razjedljivega klora zamoriti z natrijevim tiosulfatom, ki ima zato tudi ime »antiklor«. To ravnanje je pa, kakor rečeno, dobro razumeti in je le umestno v tvornicah, kjer imajo vešče ljudi. Za domačo rabo je veliko boljša beljava na solneu, ki je sicer počasneja, a je vsako poškodovanje platna izključeno. Solnce in kisik v zraku sta namreč tudi sposobna razkrajati tiste snovi v platnovih nitkah, ki so umazano sive barve in tako dati nitkam bolj ali manj belo barvo. Solnčna svetloba sestoji iz cele vrste različno barvanih žarkov, med katerimi kemijsko najkrepkejše ali v gotovih slučajih edini učinkujejo le svetlobni žarki vi-jolčne barve. Teh vijolčnih solnčnih žarkov je veliko na visokih gorah, ali pa v bližini vode, ki jih odseva. Tudi sneg odseva silno veliko teh žarkov. Iz tega vzroka se platno najbolje in najhitreje beli poleg vode in na snegu, seveda le ob solnčnem svitu. Tudi kisik v zraku ima veliko razkrojevalno silo. Ta njegova sila je pa posebno velika, če kisik nastopi v obliki »ocona«. Voda je kemijska spojina vodika in kisika. Če voda izpuhteva, se ob navzočnosti vijoličnih solnčnih žarkov deloma razkraja v vodik in kisik in mnogo takrat nastalega kisika v obliki ocona. Če torej platno razgrnjeno po tleh tik kake vode venomer s čisto vodo škropimo in zopet sušimo, ga vi-jolčni solnčni žarki in razvijajoči ocon belijo. Čim več je solnca in čim bolj je gorak, da povzroča hitro sušenje, t. j. izhlapevanje vode, tem hitreje se platno beli. Poleti se torej beljenje hitreje vrši ter traja kake dva do tri tedne. Pozimi je seveda beljenje počasneje, ker voda počasi izhlapeva. Izhlapeva pa voda vendarle tudi pozimi, saj vsaka gospodinja ve, da za sušenje obešeno perilo, v katerem voda zmrzne, se končno vendarle navzlic mrazu posuši. Na drugi strani je pa učinek vijolčnih solnčnih žarkov, ki odsevajo od snega, zelo velik ; seveda je pozimi kratek dan in imamo le malo solnca, zato je beljenje pozimi dolgotrajnejše.
Vprašanje 173. Ker smo vsled vojnih razmer morali prezgodaj trgati, se letošnja vipavska vina ne marajo čistiti. Nekateri so jih že dvakrat pretočili, a nič ne pomaga. Pri vsakem deževnem vremenu začno vnovič kipeti, tako da so bolj moštu nego vinu podobna. Nekatera vina na zraku hitro počrne, nekatera grene. Kako je S takim letošnjim vinom ravnati, da ozdravi in se ueisti? (A. K. v B.)
Odgovor: Prezgodaj potrgano grozdje nima tiste sestave kot popolnoma zrelo. Zato je mošt iz prezgodaj potrganega grozdja slaba hrana za kipelne glivice in se vrši njegovo kipenje nepravilno, sladkor zastaja, na njem se razpasejo razne druge glive kot n. pr. one, ki povzročajo sluznatost in grenkobo vina in vse to je povod, da se vino ne čisti in da ima napačen okus. Polegtega je bilo precej grozdja na Vipavskem vsled hude suše le za silo zrelega, kar nepravilno kipenje in razvoj škodljivih glivic še podpira. Iz istega vzroka je najbrže sploh prišlo naravnim potom premalo krepkih kipelnih glivic v mošt. V takih slučajih je raba čistih drož zelo na mestu. Ako tedaj Vaše vino še ni pokipelo, pretočite ga, prezračite in dodajte mu čistih drož ter skrbite za pravilno kipelno toplino. Bližje pojasnilo dobite o tem v spisu : »Čiste drože in njih raba v kletarstvu«, ki ga dobite v ponatisu pri c. kr. kmetijski družbi za 20 v. Po končanem kipenju
pretočite mošt v dobro zažveplan sod, da ustavite delovanje škodljivih glivic. Ko se vino pomiri, treba ga je čistiti z želatino, ali pa še bolje, filtrirati. Kako se ravna z vinom, ki počrni, je opisano v članku »Počrnenje vina«, ki ga dobite tudi pri c. kr. kmetijski družbi v ponatisu za 20 v.	B. S k a 1 i c k y.
Vprašanje 174. Imam sod mošta od tepk, ki ima od pokvarjenega soda neprijeten okus, zato ga nameravam porabiti za kuhanje žganja. Kdaj je sadni mošt goden za kuhanje žganja? Poskusil sem že pred tremi tedni iz tega mošta kuhati žganje, a takrat mošt ni bil čist, ni dal skoraj nič žganja, a sedaj je pa že čist. (J. K. v C.)
Odgovor: Vsaka tekočina ali sok, ki ima v sebi sladkor, kateri je sposoben pokipeti, torej tudi tepkovi mošt, je takrat godna za kuhanje žganja, kadar je sladkor popolnoma ali vsaj povečini pokipel, t. j. se je izpremenil v alkohol. Sladkor pa kipi le ob primerni toplini in če ni v jeseni dovolj pokipel, ima še sedaj v sebi veliko sladkorja in malo alkohola ter v tem slučaju ni goden za kuhanje žganja, če je tudi čist. Nezadostno pokipen mošt je škoda v žganje prekuhati, ker so stroški napram majhni množini žganja preveliki in se nepokipen sladkor tako-rekoč zavrže. Vaš tepkovec bo tedaj goden za kuhanje, kadar bo njegov sladkor povečini pokipel. Pri sedanjem mrazu je vsako nadaljno kipenje v nezakurjenem prostoru izključeno in bo mošt svoje kipenje nadaljeval šele pomladi, ko se bo zrak v shrambi zopet dovolj segrel. Na čistost mošta ni gledati, kajti včasih je lehko popolnoma pokipen mošt moten.
« Vprašanje 175. Lansko leto smo močno gnojili s Tomasovo žlindro, ki pa vsled letošnje velike suše ni prišla do veljave, oziroma so rastline mogle le majhen del njene gnojilne sile porabiti, zato vprašam, ali letos neporabljena redilna snov Tomasove žlindre pride prihodnje leto v korist rastlinam? (F. M. v S.)
Odgovor: Tomasova žlindra, ki je fosfatno umetno gnojilo, se v zemlji zelo počasi razkraja ter učinkuje 3 do 4 leta in tudi dlje. Tista fosforova kislina iz Tomasove žlindre, ki jo rastline letos zaradi neugodnega vremena niso mogle zaužiti, jo zaužijejo prihodnje leto in tudi še v sledečih letih.
Kmetijske novice.
Šotni nastilj. Centrala za krmila na Dunaju je nakupila na Holandskem večje množine šotne stelje in je utegnemo tudi na Kranjsko nekaj dobiti. Ker je letos veliko pomanjkanje za steljo, jo bodo želeli gotovo naročiti tudi naši posestniki, kmetijske podružnice in zadruge. Stroški za 100 kg šotnega nastilja bodo znašali v Ljubljani okolu 20 K. Ker se je treba z naročili nemudoma priglasiti, opozarjamo interesente na ta nakup s pozivom, da se z naročili nemudoma zglase pri Deželnemu mestu za krmila v Ljubljani. Šotni nastilj se ima oddajati v celih vagonih in proti predplačilu.
Kranjsko dež. mesto za krmila v Ljubljani.
Družbene vesti.
* Današnja Številka ..Kmetovalca" je predzadnja v tem letu. Kdor ne bo več družbeni ud, naj lista ne vrača, ker se ..Kmetovalec" pošilja brez izjeme le onim, ki plačujejo udnino. Pri tej
priliki prosimo družbene prijatelje, naj družbi pridobe mnogo novih udov. Ude, ki smo jih pismeno prosili za letnino, prosimo, naj udnino (6 kron) kmalu pošljejo po poštni položnici, ki je bila pismu
priložena.	(Nadaljevanje Družbenih vesti v inseratnem delu.)
Uradne vesti c kr. kmetijske drnžbe kranjske Naznanilo.	•»
Skušnje na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani se bodo vršile
dne 2 8. decembra 19 17, ob devetih dopoldne,
in sicer iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali pod-kovske šole.
Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri predsedniku izpraševalne komisije gospodu vladnemu svetniku Ivanu Mundi (živinozdravniški oddelek c. kr. deželne vlade) v Ljubljani
do 21. decembra 1917
prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože :
1.	učno spričevalo in
2.	potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik.
(Odredba c. kr. min za notr. zad- z dne 27. avg. 1873, drž zak. št. 140.)
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Sori, ki bo v nedeljo, dne 30. decembra 1917 popoldan po krščanskem nauku v šoli.
S PORED:
1.	Poročilo načelnika.	, j i
2.	Pregled računov za leto 1917.
3.	Volitev novega odbora in načelnika.
4.	Pobiranje udnine za leto 1918.
5.	Določitev glede sadne drevesnice, ker zakupna doba zemljišča poteče s 1. aprilom 1918.
6.	Raznoterosti.
V Sori, dne 2. decembra 1917.
Fr. Mihove, načelnik.
Vabilo
k občemu zboru kmetijske podružnice novomeške, ki se vrši v ponedeljek, dne 17. decembra 1917 ob dveh popoldne v prostorih g. Košaka v Novem mestu.
SPORED:
1.	Poročilo načelnika o delovanju podružnice.
2.	Poročilo blagajnika o denarnem poslovanju.
3.	Volitev dveh računskih revizorjev.
4.	Predlogi za občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani.
5.	Volitev delegatov za občni zbor kmetijske druZbe v Ljubljani.
Ob nesklepčnosti bo pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu udov.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem mestu,
dnč 10. dec. 1917.
Seja glavnega odbora dne 30. oktobra 1917.
Za nove ude so se priglasili in jih je glavni odbor sprejel gg.: (Dalje.) Jaksetič Blaž, pos. v Gornjem Zemonu; Forca Frančišek, posestnik v Harijah; Vrh Uršula, posestnica v Dolnjem Zemonu; Gržina Jožef, posestnik v Gornjem Zemonu; Valenčič Marija, pos. v Trnovem, Šenkinec Marija, pos. v Šembijah; Butinar Frančišek-posestnik v Trnovent; Skok Ivan, posestnik v Gornjem Zemonu; Hrovatin Marija, posestnica v Gornjem Zemonu; Brožič Marija, posestnica v Gornjem Zemonu; Brožič Jožefa, posestnica v Gor. Zemonu; Vrh Josip, posestnik v Gor. Zemonu; Brožič Jožefa, posestnica v Gor. Zemonu; Roje Frančišek, posestnik v Gor. Zemonu; Rolih Peter, posestnik vi Trnovem ; Kranjc Katarina, pos. v Trnovem; Vičič Anton, posestnik v Trnovem; Barbiš Ivan, pos. v Šembijah; Vrh Ivan, posestnik v Šembijah; Malečkar Jakob, posestnik v Šembijah; Družina Ivan, posestnik v Šembijah; Jenko Ivan, posestnik v Šembijah; Dovgan Ivan, posestnik v Šembijah; Vrh Jakob, posestnik v Šembijah; Ahačič Matej, župnik v Lešah; Cetin Marija, posestnica v Tominjah; Benc Jožef, posestnik v Trnovem; Filipič Frančišek, posestnik v Preserju; Rozman Frančišek, posestnik v Boh. Bistrici; Ravnik Frančiška, posestnica v Polju; Tišov Frančišek, posestnik v Polju; Oblak Valentin, pos. v Kamnjah; Kravanja Ana, posestnica v Polju ; Arh Ivan, pos. v Boh. Bistrici; Strgar Anton, posestnik v Polju; Strgar Klemen, posestnik v Savici; Skočer Apolonija, posestnica v Kamnjah; Simčič Marija, posestnica v Boh. Bistrici; Sušnik Ivan, posestnik v Nomnju; Molj Ivan, pos. v Savici; Koprivnik Ivan, pos. v Ratečah; Žvab Marija, pos. v Boh. Beli; Strgar Valentin, pos v Kupljeniku; Bernard Ivan, pos. v Kupljeniku; Sorč Katarina, pos. v Slamnikah; Vovk Frančišek, posestnik v Boh. Beli; Škof Gizela. posestnica v Bregu! Torkar Marija, posestnica v Gor. Pirničah; Božič Marjeta, pos. v Gor. Pirničah; Gaberc Gašper, posestnik v Lomu; Pollak Karel ml., tvorničar v Ljubljani; Štefančič Frančišek, posestnik v Trepčanih; Štefančič Frančiška, posestnica v Trepčanih; Prosen Ivana, pos v Trepčanih; Jaksetič Janez, posestnik v Trepčanih; Benigar Jožef, posestnik* v Trnovem; Uljančič Katarina, posestnica v Topolcu; Štefančič Jožefa, posestnica v Jablanici; Hrvatin Jožefa, posestnica V Trepčanih; Dolgan Frančiška, posestnica v Šembijah; Barbiš Jožef, posestnik v Šembijah, Maljevac Jožef, posestnik v Kuteževu; Samsa Anton, posestnik v Šembijah; Vičič Anton, posestnik v Zarečici; Štefančič Ivan, posestnik v Trnovem; Jaksetič Jožefa, posdstnica v Trepčanih; Koren Jožef, posestnik v Kosezah; Štem-bergar Helena, posestnica v Vrbovem: Šenkinec Marija, posestnica v Šembijah; Novak Frančiška, posestnica v Trnovem; Primec Ana, posestnica v Gornjem Zemonu; Stražišar Ivan, posestnik v Topolcu; Roječ Marija, posestnica v Vrbici; Brce Dominik, žel. čuvaj v Mali Bukovici; Vičič Helena, posestnica v Brdcu; Volk Ivana, posestnica v Vel. Bukovici; Dekleva Frančišek, posestnik v Sozah; Šenkinec Helena, posestnica v Šembijah; Batista Josip, posestnik v II. Bistrici; Roje Janez, posestnik v Vrbici; Boštjančič Anton, posestnik v Veliki Bukovici; Mikuletič Janez; posestnik v Veliki Bukovici; Batista Ivan, posestnik v Veliki Bukovici; Primec Helena, posestnica v Veliki Bukovici; Žagar Marija, posestnica v Dolnjem Zemonu; Grlj Marija, posestnica v Vrbici; Vrh Ivan, pos. v Dolnjem Zemonu; Šircelj Ivan, posestnik v Dolnjem Zemonu; Smrdel Mihael, posestnik v Merečju; Zlosel Helena, posestnica v Zarečju; Matko Antonija, posestnica v Zarečju; Škrlj Marija, pos. v Brdcah; Rolih Ivan, posestnik v Zarečju; Gombač Ivan. pos. v Zarečju; Rolih Anton, posestnik v Zarečju; Rolih Jožef, posestnik v Zarečju; Kastelic Jožef, posestnik v Zarečju; Matko Jožef, pos. v Zarečju; Štefančič Anton, posestnik v Jablanici; Lenarčič Ivan, posestnik v Zarečju; Kastelic Franja, posestnica v Kosezah; Boštjančič Andrej, posestnik v Harijah; Potepan Franc, posestnik v Mali Bukovici; Potepan Ivana, posestnica v Dolnjem Zemonu; Pugelj Franc, posestnik v Kosezah; Benigar Jožefa, posestnica v Zarpčici; Ljubič Anton, posestnik v Zarečju; Kruh Anton, pos. v Šembijah; Šlenc Anton, posestnik v II. Bistrici; Volk Andrej, pos.
v Veliki Bukovici; Renko Jožef, posestnik v Zarečju; Batista Katarina, posestnica v Zarečici; Polh Antonija, posestnira v Harijah; Kastelic Anton, posestnik v Dobrepolju; Bergoč Ana, posestnica v Mali Bukovici; Rolih Pavlina, posestnica v Podstenjah; Zadnik Helena, posestnica v Brdcih; Kranjec Kazimir, posestnik v Trnovem; Primec Jožef, posestnik v Topolcu: Baša Janez, posestnik v Ja-senu; Ujčič Jožef, posestnik v Kosezah; Dovgan Franc, posestnik v Kosezah; Vičič Mihael, posestnik v Zarečici; Štembergar Ana, posestnica v Vrbovem; Boštjančič Janez, posestnik v Vel. Bukovici; Metelko Ivan, posestnik v II. Bistrici; Kuret Oskar, hran. tajnik v II. Bistrici; Primec Jožef, posestnik v Topolcu ; Šircelj Anton, pos. v Dolnjem Zemonu; Urh Uršula, posestnica v Tominjah; Vrh Anton, posestnik v Podtaboru; Prosen Frančiška, posestnica v Trep-čanah; Hrvatin Terezija, posestnica v Gornjem Zemonu; Fajt Jožef, posestnik v Mali Bukovici; Penko Janez, posestnik v Zarečju; Boštjančič Janez, posestnik v Veliki Bukovici; Volk Anton, pos. v Veliki Bukovici; Mikuletič Andrej, posestnik v Veliki Bukovici. Križ Jožefa, posestnica v Mali Bukovici; Kovačič Janez, posestnik v Zarečju; Grl Marija, posestnica v Harijah; Bukovič Frančiška, posestnica v Trnovem ; Bevčič Helena, posestnica v Dolnjem Ze-hionu; Brožič Helena, posestnica v Dolnjem Zenionu; Šircelj Jožefa, posestnica v Dolnjem Zemonu ; Vičič Pavel, posestnik v Sozah; Batista Apolonija, posestnica v Trepčanih; Žefrin Katarina, pos. v Trepčanih; Kolar Ivan, posestnik v Trnovem; Logar Frančiška, posestnica v Vrbovem; Hrvatin Alojzij, posestnik v Trepčanih; Cujnik Ana, posestnica v Rogerški vasi; Nachtigal Ivan, posestnik in trgovec v Drski; Kirn J., posestnik v Brodu; Plrnar Martin, posestnik v Brodu; Prime Marija, posestnica v Koroški vasi; Muhič Anton, posestnik v Jurni vasi; Stavanja Frančišek, posestnik v Smerjah; Kovačič Ivan, posestnik v Smerjah; Pecman Antonija, posestnica v Smerjah; Nemec Anton, posestnik v Smerjah; lečkar Silvija, posestnica v Smerjah; Ambrožič Jožef, posestnik v Smerjah: Malečkar Marija, posestnica v Smerjah; Frank Jožef, posestnik v Čelji; Stegu Jožef, posestnik v Čelju; Kirn Jakob, pos. v Čelju; Baša Anton, posestnik v Smerjah; Mršnik Janez, pos. v Smerjah; Kovačič Marija, posestnica v Kilovčah; Kastelic Anton, posestnik v Kilovčah; Dekleva Jožef, posestnik v Bitinju; Slavec Anton, posestnik v Bitinju; Nadoh Frančišek, posestnik v Kilavčah; Jakša Jožef, posestnik v Vranovičah; Šimec Marija, posestnica v Gribljah; Jalovac Miko, posestnik v Krasincu; Brodarič Miko, posestnik v Gribljah; Brine Janez, posestnik v Gribljah; Papič Katarina, posestnica vGiršičah; Kure Janez, posestnik v Gribljah; Brine Matija, posestnik v Gribljah; Brodarič Anton, posestnik v Gribljah; Brine Peter, posestnik v Gribljah ; Jakofčič Jurij, pos. v Gribljah; Rus Martin, posestnik v Dobravicah; Požek Anton. pos. v Gribljah; Kralj Matija, posestnik v Gribljah; Milek Miko, pos. v Gribljah; Piletič Frančišek, železničar v Gradacu; Klepec Ana, posestnica v Okluki; Pezdirc Martin, posestnik v Otoku; Muc Janez, posestnik v Zemlju; Brkopec Matija, posestnik v Zemlju; Urh Miko, posestnik v Otoku; Bajuk Matija, posestnik na Grmu; Križan Janez, posestnik v Gribljah; Jakljič Miko, posestnik v Zemelju; Butala Anton, posestnik v Vranovičah; Starašinič Janez, posestnik v Otoku; Molek Matija, posestnik v Grmu ; Žunič Peter, posestnik v Krivoglavici: Tome Miko, posestnik v Škriljah; Tome Janez, posestnik v Škriljah; Tome Mihael, posestnik v Giršicah; Kovačič Martin, posestnik v Gradacu; Kralj Marko, posestnik v Giršičah; Novak Matija, posestnik v Otoku; Papič Martin, pos. v Giršičah; Jakofčič Ožbalt, posestnik v Gribljah; Adlešič Janez, posestnik v Dragošah; Križan Jure, posestnik na Otoku; Brine Matija, posestnik v Gribljah; Križan Miko, posestnik na Otoku; Bajuk Miko, posestnik na Primosteku; Prus Miko, posestnik v Zemelju; Brkopec Miha, posestnik v Zemelju; Žugelj Janez, pos. v Dobravicah; Nemanič Anton, posestnik v Dobravicah; Šegina Miko, posestnik v Gribljah: Bohte Jakob, posestnik v Gribljah; Črnič Jožef, posestnik v Gribljah, Brine Janez, posestnik v Gribljah; Štrucelj Jožef, posestnik v Gribljah; Pezdirc Jure, posestnik v Gribljah; Pezdirc Matija, posestnik v Gribljah: Tome Matija, pos.
v Koplišču; Zeljko Nikolaj, posestnik v Gribljah; Vrh Anton, pos. v Šembijah; Neden Pavlina, posestnica v Trnovem: Valenčič Antonija, posestnik v Šembijah; Čeligoj Marija, posestnica v Trnovem; Barbiš Anton, posestnik v Trnovem; Benigar Ana, posestnica v Trnovem; Kos Ivan, posestnik v Trnovem; Jenko Ivan, posestnik v Topolcu; Čeligoj Marija, posestnica v Trnovem; Šenkinec Ana, posestnica v Šembijah; Vrh Ivana, posestnica v Šembijah; Jenko Lina, posestnica v Trnovem: Šabec Zofija, posestnica v Trnovem; Misigoj Marija, posestnica v Šembijah; Samsa Marija, posestnica v Šembijah; Novak Marija, posestnica v Trnovem; Benigar Janez, posestnik v Trnovem; Vičič Jožef, posestnik v Trnovem; Humar Marija, posestnica v Trnovem; Zuzzi Terezija, posestnica v Trnovem; Šircelj; Jožef, posestnik v Trnovem; Štembergar Frančišek, pos. v Trnovem; Baša Anton, posestnik v Veliki Bukovici; Valenčič Frančiška, posestnica v Trnovem; Pavlovec Jakob, posestnik v Podstenjšku; Hrvatin Josip, posestnik v Trnovem; Hrvatin Ivan, posestnik v Trnovem; Dolgan Marjeta, posestnica v Trnovem; Boštjančič Anton, posestnik v Trnovem; Barbiš Jožef, posestnik v Trnovem; Zore Amalija, posestnica v Trnovem; Skok Jožef, posestnik v Topolcu; Primec Franc, posestnik v Harijah; Grl Josip, posestnik v Harijah; Vrh Helena, posestnica v Dol. Zemonu; Samsa Marija, posestnica v Šembijah; Jenko Ivana, posestnica v Šembijah; Petkovšek Marija, posestnica v Trnovem; Baša Mihael, poš. v Mali Bukovici; Barbiš Marija, posestnica v Podtaboru; Faltno Ana, posestnica v Trnovem; Sedmak Frančiška, posestnica v Podtaboru; Smolej Frančišek, posestnik v Trnovem; Benigar Janez, posestnik v Trnovem; Srebpt Frančišek, posestnik v Topolcu; Vrh Ivana, posestnica v Doljnem Zemonu; Penuzin Antonija, posestnica v Doljnem Zemonu; Boštjančič Marija, posestnica v Harijah; Kovačič Jožef, posestnik v Brceh; Vrh Janez, posestnik v Šembijah; Vrh Jožef, posestnik v Šembijah; Hrvatin Ivan, posestnik v Jablanici; Šabec Jožef, posestnik v Šembijah; Jagodnik Ivana, posestnica v Kosezah; Vrh Ivan. posestnik v Doljnem Zemonu; Penuzin Marija, posestnica v Doljnem Zemonu; Škrlj Jožef, posestnik v Zarečicah; Dovgan Ana, posestnica v Šembijah; Roje Anton, posestnik v Vrbici; Dodič Ivana, posestnica v Jasenu; Barbiš Frančišek, posestnik v Šembijah; Kastelic Anton, posestnik v Šembijah; Filak Miko, posestnik v Gribljah; Kralj Matija, posestnik v Gribljah; Totter Jakob, posestnik v Gribljah; Kukar Ivan, posestnik v Gribljah; Milek Miko, posestnik v Gribljah; Jaklič Janez, posestnik v Gribljah; Zupanič Jože, posestnik v Gribljah; Vrh Mate. posestnik v Gribljah; Šimec Jožef, posestnik v Gribljah; Papič Janez, posestnik v Gribljah; Kambič Janez, posestnik v Gribljah; Novak Alojzij, posestnik v Gribljah; Križan Miko, posestnik v Gribljah; Dragoš Jure, posestnik v Gribljah; Urh Mate, posestnik v Gribljah; Štravs Miko, posestnik v Gribljah; Zupanič Jure, posestnik v Gribljah; Šimec Jure, posestnik v Gribljah; Zupanič Miha, posestnik v Gribljah; Pezdirc Jure, posestnik v Gribljah; Brine Jože, posestnik v Gribljah; Pezdirc Peter, posestnik v Gribljah; Hušič Mate. posestnik v Gribljah; Muc Ivan, posestnik v Gribljah, Požek Jure, posestnik v Gribljah; Šimec Mate, posestnik v Gribljah; Šimec Janez, posestnik v Gribljah; Benčina Marija, posestnica v Dev. Mar. v P.; Dr. Kobal Alojzij v Ljubljani; Bevc Luka, posestnik v Ladji; Bradaška Andrej, posestnik v Golembrdu; Bradaška Frančišek, pos. v Zlebah; Bizant Frančišek, posestnik v Zlebah; Bogataj Ivan, posestnik v Goričah; Cvek Anton, posestnik v Golembrdu; Guzelj Gašper, posestnik v Goričah; Kosmač Ivan, posestnik v Goričah; Kalan Ivan, posestnik v Zbiljah; Ločniškar Ivana, posestnica v Ladji ; Ločniškar Jožef, posestnik v Zlebah; Omejc Matija, posestnik v Studenčah; Plešec Ivana, posestnica v Preski; Starman Pavel, posestnik v Žlebah; Simnic Ivana, posestnica v Golembrdu; Trampuš Anton, posestnik v Žlebah; Zerovnik Frančiška, posestnica v Vašah; Dr. Dimnik Ivan, odvetnik v Krškem; Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; Križan Miko, posestnik v Gribljah; Pezdirc Marko, posestnik v Gribljah; Pezdirc Miko, posestnik v Gribljah; Kaplan Jožef, posestnik in železničar v Kloštru; Dimnik Leopold, po-
sestnik v Mostah; Pirnat Jernej, posestnik v Ljubljani; Unetič #Jr šula. posestnica v Slinovicah; Suban Ana, posestnica v Črneči vasi; Hod nik Ana, posestnica v Globočicah; Hanzlovki Miroslav posestnik v Dobeh; Zulič Marija, posestnica v Oštercu* Mervič Marija, posestnica v Dobeh; Savognani Alojzij, posestnik v Dobeh; Požar Jožef, posestnik v Knežaku; Samsa Janez, posestnik v K(ie-žaku; Tomšič Anton, posestnik y Knežaku; Tomšič Janez, posestnik v Knežaku; Nuncija Janez, posestnik v Baču; Rekar Erne-stina, mest. učiteljica v Ljubljani; Boštjančič Jožef, posestnik v Harijah; Pechaček Rudolf, posestnik v II. Bistrici; Vrn Pavlina, posestnica v II. Bistrici; Perhavec .Frančiška, posestnica v II. Bistrici; Zadu Jožefa, posestnica v Jasenu; Baša Frančiška, posestnica v Jasenu; Logar Peter, posestnik v Podtaboru; Hrvatin Neži, posestnica v Trepčanah; Štembergar Jožef, posestnik v Vrbovem; Šuštar Marija, posestnica v Trepčanah; Jaksetič Marija, posestnica v Trepčanah; Jaksetič Ivana, posestnica v Trepčanah; Vičič Marija, posestnica v Zarečicah; Batista Marija, posestnica v j Zarečicah; Batista Frančišek, posestnik v Zarečicah; Janežič Frančišek, posestnik v Dobropolju; Šuligoj Ivan, nadučitelj v Doljnem Zemonu; Vrh Ivana, posestnica v Kuteževem; Kale Marija, posestnika v Kuteževem; Kale Marija, posestnica v Kuteževem; Celin Katarina, posestnica v Kuteževem; Kale Frančiška, posestnica v Kuteževem; Maljevac Ivana, posestnica v Kateževem; Celin Miha, posestnik v Kuteževem; Štembergar Marija, posestnica v Kuteževem; Hrvatin Matija, posestnik v Kuteževem; Forca Matija, posestnik v Kuteževem; Prosen Ivan. posestnik v Kuteževem; Boštjančič Marija, posestnica v'Zarečicah; Batijsta Ivana, posestnica v Mali Bukovici; Starec Anton, posestnik v 11- Bistrici; Bevčič Jožefa, posestnica v Doljnem Zemonu; Štefančič Marija, posestnica v Jablanici; Markulin Miha, posestnik v Trnovem; Grl Marija, posestnica v Trnovem,; Boštjančič Anton, posestnik v Kosezah; Brožič Janez, posestnik v Gornjem Zemonu; Brožič Marija, posestnica v Gornjem Zemonu; Logar Marija, posestnica v Pod-tabru; Jaksetič Frančišek, posestnik v Trepčanah; Podobnikar Alojzij, posestnik v Brezjah; Kavčič Fran, posestnik v Ljub!jiwi; Smrdel Antonija, pos. v Knežaku; Tomšič Alojzija, poseslirica v Knežaku, Novak Ivana, posestnica v Knežaku; Tomšič Amalija, posestnica v Baču; Slavec Jožefa, posestnica v Baču; Tomšič Marija, posestnica v Baču; Strle Antonija, posestma« v Baču; Pavlovec Ivan, posestnik v Baču; Tomšič Jožef, posestnik v Baču; Strle Marija, posestnica v Baču; Lozar Jakob, posestnik v Baču; Tomšič Antonija, posestnica v Baču; Logar Janez, posestnik v Baču; Valenčič Ivana, posestnica v Juršičah; Turk Jožef, posestnik v Juršičah; Sedmak Ivan, posestnik v Juršičah; Kalister Antonija, posestnica v Juršičah; Ludvig Anton, posestnik v Juršičah; Žužek Peter, posestnik v Juršičah; Žužek Anton, posestnik v Juršičah; Šajn Jožefa, posestnica v Baču; Slavec Helena, posestnica v Baču; Ludvig Jožefa, posestnica v Baču; Tomšič Marjeta, posestnica v Baču; Kudena Gregor, posestnik v Baču; Umek Jernej, posestnik v Baču; Kalčič Jožefa, posestnica v Baču; Šabec Frančišek, posestnik v Baču; Fatur Marija, posestnica v Baču; Fatur Frančiška, posestnica v Baču; Strle Andrej, posestnik v Baču;. Novak Ivan, posestnik v Baču; Tomšič MaHja, posestnica v Baču; Lipec Marija, posestnica v Baču; Tomšife Anton, posestnik v Baču; Pavlovec Frančišek, posestnik v Baču; Lipec Antonija, posestnica v Baču; Tomšič Agata, posestnica v Baču; Keš Marija, posestnica v Baču; Šabec Anton, posestnik v Baču; Ludvig Frana, po setnica v Baču; Tomšič Frančišek, posestnik v Baču; Fatur Antoni posestnik v Baču; Žužek Frančišek, posestnik v Baču; Fatur Mihael,' posestnik v Baču; Strle Frančišek, posestnik v Baču; Kastelec Mihael, poseshiik v Knežaku; Tomšič Andrej, posestnik v Knežaku; Tomšič Andrej, posestnik v Knežaku; Kastelec Janez, posestnik v Knežaku; Tomšič Antonija, posestnica v Knežaku; Delost Ivana, posestnica v Knežaku; Škrl Anton, posestnik v Knežaku; Šojn Jožef, posestnik v Knežaku; Slavec Frančišek, posestnik v Knežaku; Šorn Jožef, posestnik v Knežaku; Milavec Julijana, posestnica v Knežaku; Smrdel Andrej, posestnik v Knežaku

Čeligoj Frančišek, posestnik v Knežaku; Sedmak Pavla, posestnica v Knežaku; Škrlj Marija, posestnica v Knežaku; Šajn Miha, posestnik v Knežaku;- Slavec Anton, posestnik v Knežaku; Ur-bančič Antonija, posestnica v Knežaku; Knafelc Marija, posestnica v Knežaku; Kiren Janez, posestnik v Koritnici; Delost Marija, posestnica v Koritnici; Žele Helena, posestnica v Koritniči; Ludvig Jožefa, posestnica v Koritnici; Tomšič Marija, posestnica v Koritnici; Knafelc Marija, posestnica v Koritnici; Knafelc Marija, posestnica v Koritnici; Pavlovec Ivana, posestnica v Koritnici; Černetič Antonija, posestnica v Koritnici; Krulc Ivana, posestnica v KoHtnici; Tomšič Peter, posestnik v Baču; Fatur Anton, posestnik v Baču; Gašperšič Ivan, posestnik v Baču; Slavec Frana, posestnik v Bačto; Tomšič Anton, posestnik v Baču; Tomšič Janez, posestnik v Baču; Kn®'e'c Marjana, posestnica v Baču, Ludvig Jernej, posestnik v Baču; Fatur Marija, posestnica v Baču; Škrlj Frana, posestnica v Baču; Maslo Frančišek, posestnik v Baču; Tomšič Ana, posestnica v Baču; Tomšič Ivana, posestnica v Baču; Modrijan Andrej, posestnik v Baču; Knafelc Marija, posestnica v Baču; Zadel Jožefa, posestnica v Baču; Knafelc Jožefa, posestnica v Baču; Sedmak Frančiška, posestnica y;v Baču; Škrlj Anton, pos. v Baču; Šajn Andrej, posestnik v Jaršičah; Žužek Marija, posestnica v Juršičah; Žužek Lovro, posestnik v Juršičah; Bara Milek, posestnica v Gribljah; Jakofčič Janez, posestnik v Gribljah; Vranešič Ivan, posestnik v Gribljah; Lozar Mihael, posestnik v Gribljah; Klepeč Janez, posestnik v Dragošah; Rajmar Frančišek, posestnik v Gribljah; Peždirc Peter, posestnik v Gribljah; Zunič Janez, posestnik v Gribljah; Zelko Jure, posestnik v Gribljah; Križan Jože, posestnik na Otoku; Novak Miko, posestnik na Otoku; Žužek Karol, kaplan v Knežaku; Novak Josip, posestnik v Knežaku; Slavec Viktor, posestnik v Knežaku; Keš Josip, posestnik v Knežaku; Šajn Alojzij, posestnik v Knežaku, Milavec Josip, posestnik v Knežaku; Škrlj Antop, posestnik v Knežaku; Škrlj Janez, posestnik v Knežaku; Knafelc Jane?, posestnik v Knežaku; Lipec Frančiška, posestnica v Knežaku; To'niši& Ivana posestnica v Knežaku; Česnik Josip, posestnik v Knežaku; Tomšič Jernej, posestnik v Knežaku; Tomšič Jožef, posestnik v Knežaku; Dovgan Jakob, pos. v Knežaku; Zgonc Rudolf, pos. v Knežaku; Šircelj Anton, pos. v Knežaku; Sorn Franc, pos.v Knežaku; Janko Anton, pos. v Knežaku; Tomšič Jakob, posestnik v Knežaku'; Šajn Mihael, posestnik v Knežaku; Tomšič Frančiška, posestnica v Knežaku; Fatur Jernej, posestnik v Knežaku; Slavec Janez, posestnik v Baču; Tomažinčič Alojzija, posestnica v Baču; Nuncija Peter, posestnik v Baču; Ludvig Matevž, posestnik v Baču; Novak Alojzij, posestnik v Baču; Tomšič Anton, posestnik v Baču; Urbančič Frančišek, posestnik v Baču; Fatur Frančišek, posestnik v Baču; Kotnik Frančišek, posestnik v Baču; Tomšič Jernej, posestnik v Baču; Slavec Frančišek, posestnik v Baču; Slavec Jakob, posestnik v Baču; Tomšič Jožef, posestnik v Baču; Pavlovec Matija, posestnik v Baču; Lipec Alojz, posestnik v Baču; Tomšič Alojz, posestnik v Baču; Tomšič Marjana, posestnica v Baču; Udovič Jernej, posestnik v Baču; Tomšič Frančiška, posestnica v Baču; Tomšič Andrej, posestnik v Baču; Volk Ivan, posestnik v Baču; Delost Jakob, posestnik v Koritnicali; Novak Alojzij, posestnik v Koritnicah; Troha Janez, posestnik v Koritnicah; Tomšič Janez, posestnik v Koritnicah; Žele Frančišek, posestnik v Koritnicah; Tomšič Jakob, posestnik v Koritnicah; Kirn Gregor, posestnik v Koritnicah; Adam Jakob, posestnik v Koritnicah; Troha Jožef, posestnik v Koritnicah; Šajn Marija, posestnica v Koritnicah; Pavlovec Jurij, posestnik v Koritnicah; Tomšič Frančišek, posestnik v Koritnicah; Knafelc Jera, posestnica v Juršičah; Žužek Ivana posestnica v Juršičah; Šajn Anton, posestnik v Juršičah; Zadel Anton, posestnik v Juršičah: Sedmak Marija, posestnica v Juršičah; Kete Valentin, posestnik v Baču; Šircelj Antonija, posestnica v Baču; Novak Marija, posestnica v Baču; Žužek Alojzija, posestnica v Juršičah; Šajn Marija, posestnica v Juršičah; Jelene Apolonija, posestnica v Golici; Berce Valentin, posestnik v Njivici; Peternelj Mina, po-
sestnica v Lažjem; Tomše Ivana, posestnica v Namiljeni; De-beljak Frančiška, posestnica v Selcih; Ferlan Minca, posestnica v Selcih; Sinkar Marija, posestnica v Selcih; Hajnrikar Janez, posestnik v Selcih; Šolar Martin, posestnik v Selcih; Krek Helena, posestnica v Selcih; Zumer Matija, posestnik v Ško-vini; Trpin Frančiška, posestnica v Smolevah; Bogataj Frančišek, posestnik v Železnikah; Marenk Janez, posestnik v Dragošah; Kemperle Reza, posestnica v Podlonku; Berce Matija, posestnik v Lašjah; Premrov Janko, rač. nadsvetnik v p. v Ljubljani; Mozetič Josip. pos. v Kandiji; Svetec Ivan, pos. in brivec v Novemmestu; Šeničar Marija, posestnica v Smolenjivasi; Vidic Marija, posestnica v Smolenjivasi; Drašler Josip, sodni oficijal in posestnik v Kandiji; Sajevec Frančišek, posestnik v Brodu; Rifelj Frančišek, posestnik v Golušniku; Srebrnjak Janez, posestnik v Vel. Slateniku; Šebelja Luka, posestnik v Studeni; Simčič Matej, posestnik v Studeni; Iskra Ana, posestnica v Studeni; Perinič Katarina, posestnica v Studeni; Perinič Marija, posestnica v Studeni; Šebelja Marija, posestnica v Studeni; Vlaše Marija, posestnica v Studeni; Iskra Katarina, posestnica v Studeni; Brmalj Marija, posestnica v Studeni; Šebelja Matej, posestnik v Studeni; Šebelja Jurij, posestnik v Studeni Šebelja; Jakob, posestnik v Studeni; Šuštar Filip, posestnik v Studeni; Zubalj Andrej, posestnik v Stutieni; Rutar Anton, posestnik v Studeni; Zubalj Ivan, posestnik v Studeni; Gržinčič Ivan, posestnik v Studeni; ^rmalj Martin, posestnik v Studeni; Vlaše Marija, posestnica v Studeni; Brmalj Marija, posestnica v Studeni; Brmalj Matej, (posestnikov Studeni; Snoj Ivan, posestnik v Tacnju; Brmalj Anton, posestnik v Studeni; Mročič Andrej, posestnik v Studeni; Mročič Jurij, posestnik v Studeni; Mročič Ana, posestnica v Studeni; Brmalj Jože, posestnik v Studeni; Brmalj Matej, pos. v Studeni; Pilčič Jakob, pos. v Studeni; Perinič Marija, pos. v Studeni; Mročič Ivan, pos. v Studeni; Rutar Ivan, posestnik v Studeni; Šuštar Ivan, posestnik v Studeni; Maljavac Katarina, posestnica v Studeni; Šebelja Ivan, posestnik v Studeni; Mročič Katarina, posestnica v Studeni; Šebelja Pavel, posestnik v Studeni; Valinčič Ana, posestnica v Studeni; Maljavec Andrej, posestnik v Studeni; Šebelja Anton, posestnik v Studeni; Šebelja Helena, posestnica v Studeni; Brmalj Katarina, posestnica v Studeni; Gržinčič Marija, posestnica v Studeni; Poropat Gjuro, nadučitelj v Klani; Cucančič Vjekoslav, obč. tajnik v Klani; Primec Jožefa, posestnica v Trnovem; Šestan Jožefa, posestnica v Kuteževem; Muha Jožef, posestnik v Veliki Bukovici: Grbec Marija, posestnica v Vr-bovem; Mikoletič Jožefa, posestnica v Vrbovem; Mikuletič Jožefa, posestnica v Kuteževem; Boštjančič Rozina, posestnica v Gornjem Zemonu; Mizgur Frančišek, posestnik v Doljnem Zemonu; Vičič Jožef, posestnikov Topolcu; Jaksetič Jožef, posestnik v Pograjah; Jenko Štefan, župnik v Pograjah; Cehn Janez, posestnik v Kuteževem; Bradelj Jožef, posestnik v Zarečju; Primec Jožef, posestnik v Zarečju; Štembergar Janez, posestnik v Doljnem Zemonu; Šircelj Marjeta, posestnica v Vrbovem; Roje Ivana, posestnic^ v Vrbici; Peterlin Gregor, posestnik v Vrbovem; Brožič Janez, posestnik v Gornjem Zemonu; Baša Ivana, posestnica v Jesenu; Janežič Jožef, posestnik v Dobre-polju; Smrdel Marija, posestnica v Kosezah; Ujčič Marija, posestnica v Kosezah; Jagodnik Andrej; posestnik v Mali Bukovici; Porjan Pavlina, posestnica v Mali Bukovici; Mežnar Marija, posestnica v Topolcu; Abramič Jožefa, posestnica v Ilir. Bistrici; Boštjančič Anton, posestnik v Harijah: Zlosel Veronika, posestnica v Mali Bukovici; Jaksetič Frančišek, posestnik vTrepčanah; Štefančič Marija, posestnica vTrepčanah; Šestan Emilija, posestnica v Kuteževem; Barbiš Anton, posestnik v Podtaboru; Hrvatin Anton, pos. v II. Bistrici; Štembergar Ivana, posestnica v Trnovem; Jeršinovec Jožef, posestnik v Zarečju; Gombač Marija, posestnica v Trnovem; Jenko Jožefa, posestnica v Trnovem.	(Konec sledi.)
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/s strani 60 K, na l/„ strani 30 K, na '/«strani 15 K in na 'lit strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. 23. V Ljubljani, 15. decembra 1917. Letnik XXXIV.
Blagovno poročilo.
Ljubljana, 15.dec. 1917. — Prevzemne cene za 1916/17 za sledeče avstrijske pridelke : Za sto kg Drž. zak. 219 z dne 31. julija 1917: Pšenica K 40"-. Rž K 40.—. Pira K 40-—. Ječmen za v a r e n j e K 37"—. Ječmen z'a krni o K 37-—. Oves K 36"—, pri oddaji pred 15. nov. se pribije še 2 K pri 100 kg. Po min. nar. z^dne 29-/9. 17. drž. zak. št. 391 veljajo naslednje prevzemne cene za 100 kg: koruze K38'—, prosa K 40"—, ajde K 40 -, graha K 80"-, fižola K 80"-. leče K 120'-, boba K 60-, grašice K 100"— oziroma K 51'—, ter K 35'—, zadnjega iita K 35 —, oruženih koruznih storžev KJ15"— franko
mesto prevzema. Jedilni fižol in bob vseh vrst K 40-—. Fižol in bob, grah al za krmo K 30"—. Grašica K 29'—.
;rah ali leča Mak
K 150--. O g r š iS i ca K 100'-. R e p i č K 97.-. Suhe češplje, sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104 —. b) 106 do 130 kom. K 100-—. c) nad 130 kom kg K 95-—. d) merkant. blago K 65-—. P o v i d 1 K 120-—. Držav, zak. 159 z dne 10. aprila 1917: Slad ne kali K 22-—. Pivovarniške tropine, posušene K 26—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K 25-—. neoluplj. K 17"—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30*—, neoluplj. K20-—. Lan ene tropine K25—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18'—. Makove tropine K 24'—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19'— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. Krompir 22 K od 5. sept. dalje. Drž. zak. 390/17 z dne 23. sept. Seno 23K, škupa (ržena slama) 13 K, slama od žita, graha, in grašice 11 K, fižolova,bobova, le čina, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100 kg. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 1916 št. 34.201. Moka. Pšenična moka za peko, pše-inični zdrob, pšenična debela moka (graham krušna imoka) K 110-—; pšenična moka za kuho K 90"—; [šenična enotna moka K 75'—; ržena enotna moka K 47'— za 100 kg od bližnje železn. postaje mlina (brez vreč). — Ajdovamoka, bela št. 1, 82 h; temna št. 2, 58 h. Koruzen zdrob 84 h, koruzna moka 52 h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) J e š p r e n j št. 10, 66 h; št. 9, 68 h; št. 8, 75 h.
Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-ljavi. Oori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene.
Do c. kr. kmetijske družbe obrniti se je le glede tistih kmetijskih potrebščin, kterih cene so objavljene v družbenih vesteh .Kmetovalca".
Tržna poročila.
Cene za klavno goved. (Ukaz dež. preds. z dne 10./3. 1917., št. 8855.) - Za 1 kg žive teže veljajo naslednje najvišje cene in sicer: za voli I. kakovosti po K 3'50, II. kakovosti po 3 K, III. kakovosti po K 2-50; zakrave I. kakovosti po K 310, II. kakovosti po K 2 70, III. kakovosti p<* K 2-30;,za t eli ce in bik e I. kakovosti po K 3'30, II. kakovosti po K 3'—, III. kakovosti po K 2'40, za koščeno živino po K 1-80. Za kalo se sme odbiti do 5°/o od žive teže v kolikor je živina nakr-mljena ali napojena. (Glej letošnji .Kmetovalec" stran 47, 52, in 81.)
Najvišje cene za prašiče. (Min. naredba z dne 6./7. 1916, drž. zak. št. 211.) — Za 1 kg žive teže veljajo najvišje cene in sicer za pitane prašiče, ako pridejo res v zakol (iz hleva) po K 5-50, za debele prašiče zanadaljno pitanje, ki so od 60 -90 kg težki po 6 K, za mesnate prašiče nad 40 kg žive teže po K 4-70, za p i-tane prašiče pod 60 kg in mesnate prašiče pod 40 kg ni določena nikaka cena, a jo zato določa ukaz. dež. predsednika, ki tu sledi. (Glej lanski .Kmetovalec" stran 103, 118).
Najvišje cene za prašiče, ki jih min. nar. z dne 6./7. 1916 ne omenja. (Ukaz dež. preds.) Za 1 kg žive teže veljajo nasled >je najvišje cene:
A.	za odstavljene pujskedoŠ mescev starosti: 1) domačega plemena po 8—9 K, križanih pasem po 9—10 K, žlahtnih pasem po 10—12 K;
B.	za prašiče za zakol in sicer: pitane prašiče pod 60 kg žive teže in nepitane pod 40 kg žive teže 1.) domačega plemena po K 5-—, križanih pasem po K 5'5G, žlahtnih pasem po K 6'—. Za prašiče za pleme, ki so navedeni pod B se sme pribiti še 25°/0, ako se jih proda za pleme. Za plemenske mrjasce in za breje svinje gorenje cene ne veljajo. (Glej letošnji .Kmetovalec" stran 47.)
Svinjska mast In sveže meso po K 7'80 za kg čiste teže. (Min. nar. z dne 6.11.1916. — (Glej lanski .Kmetovalec" stran 103, 118.) Za svinjsko mast pa določa novejši ukaz dež. predsednika z dne 1./4.1917 št. 10.384 odškodnino m scer za 1 kg surove masti po K 7-—, scvrte svinjske masti po K 8'—. (Glej letošnji .Kmetovalec" stran 55).
jULala naznanila.
Li vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v lenarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štirlvrstno objavo, tičooo se gospodarskega prometa.
Upravništvo ne prevzame posredovanja.
r»n1innn inrin dveletno, zelo močno 100 kom. llCpiJEllU TrSjE, 50 kron, enoletno, 100 kom. 45 kron, šmarnica necepljena 100 kom. 30 kron, prodaja Anton Slodnjak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju, Štajersko.	206
Zimskih jabolk
Rnimbp ItPnP °d;i5 cm dolg, naprej odrezane nuiljanis repe In skupaj vezane, kupujem po 14—18 kron kg. Pošiljatve na Ivan Svetec, posestnik, Rudolfovo, Dolenjsko.	227
Marelice in slive. drevje, večletne orehe in
divje kostanje ima naprodaj Ivan Piber, vrtnar na Bledu.	229
večjo množino kupi Vlad. Fajdiga, Kamnik štev. 12 in prosi tozadevnih ponudb.	230
Vsahomnožino želoda
preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Kdor ima kaj, na) ponudi.__233
Pristni čebelni vosek in med
količini trgovec Jurei Jenko, Škofja Loka in prosi tozadevnih ponudb z navedbo cene in množine.
98
Cnifo od vina> sadjevca in od žganja, Jabolk* UUUB ter suho sadje in vse vrste steklenice, ter zamaike, kupi vsako množino ter prosi za ponudbe A. Oset, p. Guštanj Koroško-Razpošlljam vino, sadjevec In kislo vodo.
235
za pomladno cepitev — 50 kom. hru-škovih in 50 kom. od jablan — dobro ukoreninjenih za visokodebelno drevje, kupi šola na Breznici, pošta Žirovnica, Gorenjsko,
236
m* nPCP dvesto do tristo metrskih Ubiii!. stotov se kupi za vso vas Slape, pošta Materija v Istri. Ponudbe prosi vaški načelnik Franc Medved, Slape 27.	237
7nnhirli9 7 mesecev starega, pinegavske pasme, urKUItnu ima naprodaj Adolf Zabjek, Poljanska cesta 55, Ljubljana.	238
Večjo množino hostanievih kolov i°£g}
mtr. dolgih v primerni debelosti za vinsko trto kupi A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. 239
od
polhov
kupi
po najvišjih cenah
B. Kolner
veletrgovina s kožuhovino
in s kožami
Lipsko (Leipzig) Briihl 47.
Pošiljatve se prosijo po pošti v zavitkih po 5 kg, nakar se denar takoj po prejemu nakaže. (57
reglstrovana zadruga z neomejeno zarezo
v LJubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela,.Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(7)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
l| O 4
Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
i krone 26 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po polti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu
ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
G. kr. kmetijska družba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz .Kmetovalca' in jih oddaja po 20 h vsak komad.
9a
Denar ali znamke je treba ob naročltvi naprej poslati.
Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. Zakaj vino rjavi in kako se odpomore.
Rak na sadnem drevju. Gnojenje vinogradov. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. Ciste drože in njih raba v kletarstvu,
Izbira ameriških trtnih podlog. Navodilo, kako je spravljati in Kako se pripravlja dober vinski kis.
razpošiljati namizno sadje. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo.
Rastlina in njeno življenje. Krmljenje z oljnimi tropinami. Voluhar, kako živi ter s čim in kako se zatira. Čiščenje in precejanje vina. Bradavice pri domačih živalih. Kisli črviček.
Zeleno ali suho cepljenje trt. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih drož pri pridelovanju vina. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali. Zavrelka.
Kako uničujemo miši in podgane.
Trtna plesnoba.
Kako se napravlja stanoviten
sadjevec.
36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
38.	Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
39.	Mazanje trt z zeleno galico.
41.	Močno krmilo .ribja moka* kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje praiičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
47.	Diamalt, dober pripomoček pri peki.
48.	Kožni izpuščaji pri prašičih.
49.	Bolezni na grozdju.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
I Kmetovalci!
8	M
Ena poglavitnih vojnih dolžnosti za vsa-	.g kega kmetovalca v zaledju je, da sedaj kolikor
i?« mogoče veliko pridela. Da ,pa doseže kar naj-	m
jpi boljše žetve in dobre kakovosti, v to je gno-	.g
9 jenje s kalijem:	Q
1 kajnitom mi kalijevo soljo I
neobhodno potrebno.
n Kalijeva solna gnojila šele izkoriščajo m v zemlji se nahajajoče dušičnate in fos-forove snovi.
8 Priporočati je, da si jih vsak pravočasno priskrbi.
Na j oh je vzeti za srednje gnojenje 300% Q kajnita (jeseni ali zgodaj spomladi) ali 100 kg 40°/o kalijeve soli (za spomladno gnojenje).
«1 Cene in pogoje poizvedeti je pri vseh kmetlj-ej§ skih družbah in trgovcih z umetnimi gnojili.
Pojasnila o uporabi vseh umetnih gnojil daje zastonj
§Landwirtsch- iluskunftsstelle des Kalisyndikats
Wien, I. Schauflergasse 6.
— Trtne škropilnice --
Korona, Nlars, Hero, Leda, Danubiaa
Stroj za beljenje in škropilnica za sadno drevje
m- K i N G -n
za beljenje z apnenlm beležem, karbollnejem itd
prodaja po najnižjih tvorniških cenah	(10)
IG. HELLER, II18, Schrotzbergstrasse 1.
Nadaljevanje »Družbenih vesti":
*	Naročil na semensko žito c. kr. kmetijska družba sedaj več ne sprejema. Prosimo p. n. županstva, naj ne pošiljajo in ne podpišejo potrdil za jaro semensko žito, dokler na tem mestu ne objavimo, če in katere vrste jarega semenskega žita je družba sploh mogla dobiti. Tista množina jarega semenskega ječmena, ki je bila objavljena v 19. štev. »Kmetovalca«, je že razprodana in zato novih prijav — žal — zaenkrat ni mogoče več upoštevati.
*	Umetna gnojila. Družbi dohaja mnogo naročb na umetna gnojila, osobito glede Tomasove žlindre, super-fosfata in kalijevih gnojil. Zal, ni pa nikakega upanja, da bi se v bližnji bodočnosti razmere glede dobavljanja teh umetnih gnojil kaj izboljšale. V zadnjem času sta družbi došla dva dopisa, ki posvedočita težkoče, ki vladajo v tem oziru : Kalijev sindikat poroča iz Berolina, da zaradi pomanjkanja delovnih moči, premoga in železniških voz do na-daljnega sploh ne sprejema nikakih naročb več in da je treba na izvršitev naročb izza zadnjih mesecev počakati A do 6 mesecev. Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju, ki posreduje dobavljanje žlindre in superfosfata pa nam poroča, da iz istih razlogov ni računiti na odpremo žlindre in superfosfata. Vsako povpraševanje in drezanje bi bilo čisto brezuspešno, ker stojijo tvornice nasproti nepremagljivim težkočam. Družba bo seveda razvoj teh stvari pazno zasledovala in ko bo promet zopet vsaj nekoliko olajšan, se bo pobrigala za čim izdatnejše dobavljanje umetnih gnojil. Družbi pa zaenkrat — in dokler na tem mestu ne objavi kaj nasprotnega — ni pošiljati nikakih prijav.
*	Prazne vreče. Za izvršeno pošiljatev semenskega žita je dala c. kr. kmetijska družba mnogim udom svoje vreče. Družba dotične ude uljudno prosi — ker vreč sedaj .zelo primankuje in ker mora družba naprej skrbeti že za vreče v svrho nabave jarega semenskega žita — da družbene vreče blagovoljno takoj in v dobro porabnem stanju vrnejo, kar bi družbi bilo vsekakor ljubše, kakor če naj jim pošlje račun zanje. Družba pričakuje hitrega odziva, sicer bi bilo priskrbovanje semenskega žita v prihodnje skoraj onemogočeno. Na železniškem voznem listu je napisati: »Prazne vreče za semensko žito, iz vegetab. snovi tkane, nazaj.«
*	Posamezni udje naj ne naročajo le zase naravnost pri c. kr. kmetijski družbi, temveč naj svojo naročitev na kmetijske potrebščine prijavijo pri svoji kmetijski podružnici, ki potem skupno pri družbi za ves svoj okoliš naroči.
*	C. kr. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v .spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 20 h na razpolaganje.
Ž v ep 1 en o k i si o glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram.
Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola po 1 K.
Trakove za vezanje s'nopovJ (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12"— kg.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani.
Napajalnike za teleta iz pocinjene pločevine oddaja družba po 15 K.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za goved z gobčnim lesom po K 29"—, z žično cevko za goved št. 3466 po K 15"—.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Klajno apno, 38—42 °/0, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po 96 h.
Živinsko sol po K 17'— sto kg z vrečo vred. Vreče družba po primerni ceni vzame nazaj.
E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 7 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita. po 10 dkg se pošilja za 80 vinarjev s poštnino in zavojem vred kot vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 12 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot- vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, '/a kg za K 8'50, 1/i kg za K 4-50, Vs kg za K 2"60, 50 g za K 1"40.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
(3)
Velika zalogo vsakovrstnih poljedeljskih strojev
iz najsloviteišlh avstrijskih tovarn.
Zastopstva za pame kotle znanih tiornic „»EL5IJ".
Vinski kamen
suhe gobe, kumno, med, " ' vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi
(40) veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
Vabilo
na
redni občni zbor
Živinorejske zadruge
~y Loškem potoku
ki se bode vršil
t nedeljo, dne 30. decembra 1917
ob 3. uri popoldne
v društvenem domu na Hribu.
Dnevni red:
1.	Odpoved načelstva in tajništva.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva ter po-trjenje letnega računa.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.	(60)
Načelstvo.
Pripomba: V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drugi občni zbor, ki sklepa v smislu točke !34. pr,avil pri vsakem številu navzočih članov.
(8)
c.
kr.
RMETI3SR9 ORUZBi)
.	KRANJSKA	m
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Zvezek	w	Cena K
1.	(Razprodan)
2.	Fr.štupar: Apno v kmetijstvu —30
3.	Fr.Stupar: Na»0dil0, kako j« sestavljati poročila o letini . —20
4.	(Razprodan.) 6. M. Kostanjevec: 0 užitninl
od vina In mesa . . . 160
6.	V. Rohrman: Poučno potovanje v Švico .... 1-—
7.	(Razprodan)
8.	Boh. Skalicky Siljenje ali kaljenje ameriških ključev — 30
9.	Razprodan.
10.	B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . —-70
11.	Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-30
12.	Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na Spalirju. (B. Skalicky).....- 60
13.	0 sestavljanju In setvi travnih mešanic. (Weinzierl-Turk) 1 —
14.	A. Sivic: Poljudno navodilo 2a merjenje lesa .... 1-60
16. Steuert - Jamnik: Soseda
Razumnika konjereja . . I-—
48 raznih gospodarskih navodil po 10 vin, komad.
Kolje za vinograde in preklje za fižol
odda v večji množini graščina v Mokronogu, Vpraša se pri g. Josipu Hofmann-u v graščini Mokronog
ali pri g.	(61)
OtonuVallentschag-u, odvetniku v Ljubljani.
Kmetovalci!
Blasnikova
yELIKfl pBHTlKB
za I. 1918. .*. je izšla. .*.
Tudi letošnja ilustrovana izdaja je obširna po vsebini zlasti glede
vojnih dogodkov. Posledica vojne je splošnja draginja; tudi tiskarske potrebščine, zlasti papir in barva, so se podražile za 900 °/0, vkljub temu je cena »Pratiki« zvišana samo za 10 vin. in stane »Pratika« za leto 1917
40 vinarjev. Kmetovalcil Ne pozabite, daje Blasnikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo.
PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani, Breg 12.
Vlnometre »Bernadot« — Asbestov bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje — Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulflt - Ribji mehur -Špansko zemljo — Tanin — Zveplc v prahu — Limonovo kislino — Vinske kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po naj-
nižji ceni
(6)
Drogerija 9NT0H K A tU
Ljubljana, Židovska ulica 1.
! Samo !
za
enojrm
pošilja
c. hr.hmet. družba
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju.	(16)
KniBtopalci!
Skrbite za kar največje razšinjenje „Kmetovalca" I Stremite za tem, da se ga lehko člta v vseh gostilnah in javnih prostorih. Pridobivajte Kmetijski družbi novih udov. Čim več nas bo, več bomo dosegli 1
Kmetovalci 1
Denarni zavodi!
Gozdarske in gospodarske zadruge! Berite! Lesotržcl! Berite!
A. Šivic :	(9)
»Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridelane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje obiik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovaiec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačilu za ude c. kr. kmet. družbe K K 1*50.
PoStne hranilnice račun ttev. 828.400.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice T.^bumiT
v lastnem zadružnem domu na Dunajski oesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 474%	(2)
brei vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica uma sa vložnik«.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v »verni i čekovnim prometom iar jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 23,000.000 kreit
===== Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron. =====