Posamezna štev. stane 25 stotiak. Ssev. 50. [id!6 csfrssts cen Si isssta Trs! — ©erica, dne decembra 1926. ieSwik 388- Izhaja vsak ceurtek zvečer. • Uredništvo in upravr.ištvo v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi '20,1. ; v Gorici via Carducci 7. i. nad. Dopisi noj se pošiljajo na uredništvo. Rokopisi se ne vračajo • Tisk Tiskarne Edinost. Naro&nina za celo leto: 10 L; za pol leta 5 L ; posamezno, štev. 25 stot. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm) : za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1*20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5"—_ RUSIJA Carska Rusija jc bila velesila. In kot velesila je šla v svetovno vojno. Pa je vse kot velesila niti ni doživela. Vladarji v Rusiji so vladali brez soglasja narodovega. Dokler ni tega zatiranja občutilo ljudstvo, je še šlo. No pa so se enkrat prebudile iz nezavesti ljudske mase, ko so začele misliti in so za-hrepenele po zlati svobodi, se je mogočna stavba, ki pa je bila vkljub mogočnosti na šibkih nogah. Rusijo so tudi imenovali «medved na lončenih nogah», jela majati in slednjič je padla. Rusija je tekom svetovne vojne doživela v svoji notranjosti drugo vojno, ki je bila tem groznejša, ker je stal brat nasproti bratu. Značilna lastnost Rusov je, da manj skušajo uravnati svoje življenje v skladu s praktičnimi potrebami časa, temveč da se uda-jajo premišljevanju o smislu življenja in da hočejo na podlagi kakega dognanja urediti ne samo svoje življenje, marveč življenje vsega človeštva, človečanstvo je značilna poteza Rusov. Zato ni ostalo po revoluciji samo pri padcu carstva in zatiranja, marveč so mislili takratni voditelji, da je spas ruskega naroda in človeštva v popolni preosnovi miselnosti o gospodarstvu, ki je temelj zadovoljnosti in blagostanja vsakega naroda. Prišlo je do komunizma. In vsaka nova ideja se izvaja z vso revolucionarnostjo in doslednostjo. Pri tem se pa uničijo rpr> 3gP. «jjobrino T a rodovi morejo ugotoviti, v koliko je kaka revolucija pognala naprej svetovno kolo napredka. Ni čuda torej, da je Rusija, ki je doživela tudi v pogledu svojih državnih mej velike izprernembe, ker se je postavila na narodno stališče in je dala neruskim narodom svobodo (ustvarila se je Poljska, baltiške države), imela obilo posla v svoji deželi, da se razmere in življenje ustalijo. Ta borba je bila dolga. Ostala Evropa, ki ni hotela priznati' novega državnega življenja, je ob strani gledala preosnav-ljanje Rusije. V svet so prihajale najbolj čudne in neverjetne govorice o tajnah in skrivnostih Rusije. Nove Rusije pa nobena država ni hotela priznati. Rusi pa tudi niso odnehali od svojega načrta vzbuniti vse evropske države, zanetiti v njih revolucijo in ustoličiti komunizem. Za to delo je šlo iz Rusije mnogo denarja, danes pa moramo ugotoviti, da mi rodilo v Evropi onega sadu, ki so si ga Rusi želeli. Ugodnejša tla so pa našle ruske ideje na vzhodu, pri narodih, ki jih evropska civilizacija ni še dosegla. Položaj je bil po svetovni vojni tak: Evropske države so se borile proti uničujočemu komunizmu, nove Rusije niso priznavale. Rusija sama pa ni hotela navezati nobenih stikov z evropskimi državami. Polagoma pa so prišli v Rusiji do spoznanja, da pot, ki jo ubirajo, ne vodi do nobenega cilja. Uvideli so, da potrebujejo države in narodi duševnega in gospodarskega sodelovanja. Koinunisti so doživeli ravno v svojem gospodarstvu, ki je bilo temelj njih nazorov, polom. Začeli so z novo politiko, s politiko zbližan j a z evropskimi državami. Tuj kapital je prihajal polagoma v Rusijo, da izkoristi njene bogate naravne zaklade in povzdigne rusko gospodarstvo Pa tudi ruska zunanja politika je krenila na druga pota. Prvi korak je bilo zbližanje s Turčijo in sestanek v Odesi med ruskim in turškim zunanjim ministrom. Sedaj se pa oglašajo v Rusiji še drugi glasovi, prijaznejši ostalim slovanskim državam.Za sovjete so bile slovanske države,države kakor vsaka druga izmed evropskih. Na plemensko vez med Slovani se niso spomnili in se zanjo niso brigali, kar je bilo v popolnem nasprotju s predvojno Rusijo, ki se je smatrala in ki so jo tudi smatrali za zaščitni co slovanstva. Zlasti je bila Rusija naklonjena balkanskim Slovanom. V ruskem tisku se pa zadnje čase oglašajo ljudje, ki želijo, da bi se Rusija približala Jugoslaviji. Pri tem pa poudarjajo zlasti, da so Jugoslovani iste krvi, da mora zavladati med Slovani bratstvo, ki ima svojo podlago že v prirodnih vezeh. Nobenega dvoma ni, da bodo znali jugoslovanski politiki te glasove upoštevati, ko pa je tudi ju-goslovensko javno mnenje naklonjeno tej misli. V tem oziru nam bo prihodnje leto prineslo marsikatero novost. Po Jugoslaviji pridejo na vrsto ostale slovanske države in ne samo slovanske, ampak tudi druge. Tako bo polagoma nova Rusija «topila v zbor evropskih velesil in Lo imela v svetovni politiki svojo besedo. Vpliv Rusije v Aziji se i pa uspešno kosa z angleškim. ' generala Antromicka. Dokument konča s sledečimi besedami: i «Nikran Maghikian se je odlikoval s posebno dobrim obnašanjem ter se je izkazal ' v svoji službi kot rabelj kar najbolje. Iz-i vršil je do dne, ko mu je bilo izstavljeno to izpričevalo (24. decembra 1918), kolikor je meni znano, tristopetinšestdeset ekseku-cij smrtnih kazni. — General Antromick.» NAJDENI OSTANKI POLARNE EKSPEDICIJE Leta 1848. je odpotovala v arktične kraje neka ameriška ekspedicija, ki jo je vodil John Franklin. Ekspedicija je razpolagala z dvema parnikoma, na katerih se je nahajalo 129 oseb. Celih 78 let ni bilo čuti • ekspediciji nobenega glasu. Eskimi so svoje-časno pripovedovali, da so videli daleč n» severu več ljudi in domnevalo se je, da s» bili to člani Franklinove ekspedicije. Sedaj, po 78 letih, so bili najdeni na nekem polotoku v arktičnem morju ostanki parnikov te ekspedicije in človeška lobanja. Novice iz vsega sveta 300-letnica bazilike sv. Petra v Rimu. j 18. novembra je minilo natančno ! tristo let, kar je papež Urban VIII. i posvetil cerkev sv. Petra v Rimu. i Zidanje stavbe, ki je po mnenju- so-I dobnikov glede sijaja že prekašala i Salomonov tempel j, je trajalo celih ! 120 let in preden je bilo veliko delo 1 dokončano, je bilo treba premostiti j neštete zapreke in težave. Prvo krščansko cerkev je sezidal v Rimu leta 90. škof Anacletus, ki ga je bil sv. Peter sam posvetil v duhovnika. Postavljena je bila natančno na tistem kraju, kjer so pod Neronom našli smrt nešteti mučenci in kjer je bil pozneje pokopan tudi sv. Peter. Leta 324. je na istem mestu zgradil baziliko pod vplivom papeža Silvestra cesar Konstantin. Čeprav je bila jedva pol obsega sedanjp bazilil '.<"; so jo smatrali tedaj za najVečje kršćansko svetišče na svetu. Enajststo let pozneje — 1. 1450. — pa je bilo papežu tudi to svetišče premajhno in sklenil je sezidati cerkev, kakršne še ni videl svet. Bil je to papež Julij II. Ali njegov načrt je naletel na velike ugovore. Najhujšo oviro je tvorilo denarno vprašanje. Zbrati je bilo treba namreč okoli 250 milijonov zlatih frankov — vsoto, ki je predstavljala v tistih časih še mnogo večjo vrednost kakor danes. Odkod denar? Pa si je papež dobro izmislil: ustanovil je odpustke! Julijev arhitekt Bramante je baziral načrte za bodočo baziliko na grškem križu, toda papež Leon X. je njegovo misel zavrgel in se je odločil za latinski križ. Pozval je k sebi Michelangela, ki se je takoj lotil velikega dela. Toda opustil je latinski križ in se povrnil h grškemu. Sloviti arhitekt je delal polnih šestnajst let; čeprav ie bil star 72 let, je vendar prisostvoval gradnji dan za dnem od jutra do večera. Umrl je prej, predilo je bilo ogromno delo dovršeno. Njegov naslednik je bil Giacomo della Porta. Pod njegovim vodstvom je bila bazilika slednjič leta 1590. v glavnem dovršena. Leta 1605. so izginili poslednji ostanki nekdanje Kon-stantinove bazilike in ž njo vred tudi ... grški križ. Ostalo jc torej pri latinskem. Leta 1(>14. je bila dogotovljena tudi fasada in dvanajst let kasneje je imelo krščanstvo svoj tempelj. Toda zgodovina se je izkazala neizprosno sodnico tudi napram najvišjim cerkvenim oblastnikom. Zapisala je, da so papeževi arhitekti gradili Petrovo cerkev z marmorjem, ki so ga nalomili na klasičnih spomenikih in starorimskih stavbah. Številne cezarske palače so izginile z zemeljskega površja, da je mogel triumfirati krščanski Rim. V ostalem pa je Petrov dom impozantno svetišče. Njegov snežnobeli marmor, škrlatni z zlatom ofranžani zastori in v zlatu se lesketajoči glavni oltar nudijo uprav omamljiv pogled. A v tej marmorni krasoti sameva, pozabljen v temnem kotičku, neznaten bronasti kip svetega Petra, prvega med papeži, revnega in ponižnega... Iz ameriške protialkoholne vojne V Ameriki nimajo protialkoholne-ga gibanja samo na papirju. Izvajajo ga z vso. resnostjo in strogostjo. Mornarica je dala vladi na razpolago celo vrsto svojih čolnov, ki imajo izrecno nalogo zasledovati samo tihotapske ladje z alkoholom. Tako prihaja poročilo, da je neki torpedni rušilec zajel prošle dni v oddaljenosti 225 km na visokem morju nemško ladjo, ki je vozila stotisoč zabojev žganih pijač. V zabojih je bil. večinoma škotski whisky. Poleg te ladje so zajele ameriške oblasti hamburško barko «Carmen» Barka je bila baje namenjena v Kanado in je zašla v preveliko bližino ameriškega obrežja, ker je slišala klice na pomoč. Ne glede na ta izgovor je bila barka zaplenjena, in sedaj se .v?điio mod Vipitpiioru v\ f.njeriftko. vlado pogajanja, da bi se ladja osvobodila. V zadevo je >->osegel tudi nemški konzul v Washingtonu, vendar doslej ni imel uspeha. Kako1: je videti iz obeh navedenih primerov, so ameriške oblasti neprestano na lelu, la svojo protialkohol-no vojno čimbolj pooštre in jo neizprosno izvedejo Jo kraja. In Amerika že ve, čemu ji je potrebna taka strogost v tej stvari; če bi đe'&la drugače, bi njeno ogromno bogastvo kmalu splavalo po — alkoholu. p—--———— Podoisuite --1 za ilo!! umi irsko posoj ------ MOŽ, KI JE OBGLAVIL 365 LJUDI V Vienne-u (departement Isère, Francija) je živel že več let čevljar Nikran Maghikian, Armenec, ki je vzbujal s svojim nastopanjem v kraju neprijetno pozornost. Prišel je bil v Vienne kmalu po končani vojni s svojo ženo. Pozneje je žena izginila. Kot je pripovedoval Maghikian, se je vrnila v Ai-menijo. Maghikian, ki sicer ni bil ravno slab delavec, je živel v neurejenih razmerah ter je postal v kratkem času povsodi znan kot pijanec in pretepač, kateremu se je vsakdo najrajši izognil. Spričo slabega slovesa, ki ga je vžival, je našel težko žensko, ki mu je gospodinila ter je menjaval svoje gospodinje prav pogosto. Sicer pa (gospodinja pri njem jni imela posebno zavidljivega življenja. Morala je opravljati vsa hišna dela, vrhu tega pa streči tudi njegovi sedemletni učenki. Deklica je bila bolehna; kljub temu jo je njen oče pogosto brutalno trpinčil. Ena njegovih številnih gospodinj je ovadila stvar policiji. Vsled tega je pozvala Maghikiana varuška oblast na odgovor ter ga ukorila. Rezultat je bil, da je Maghikian deklico še bolj trpinčil. Ko jo je udaril te dni s kladivom po obrazu ter jo poškodoval, so se zganili sosedje ter so ovadili brutalnega čevljarja kompetentni oblasti. Maghikian je bil aretiran in uvedena je bila zoper njega preiskava. Pri tem je prišlo do senzacionelnih razkritij. Oblast je namreč ugotovila na podlagi njegovih dokumentov, da je bil Nikran Mahgikian, ki šteje dane.s 38 let, ned vojno rabelj v rdeči armadi. Največjo senzacijo pa je vzbudilo uradno nravnostno spričevalo, podpisano od Tedenski pregled ITALIJA. Javnost, zlasti jugoslovensko, je iznenadila vest o prijateljski pogodbi med Italijo in Albanijo. Italija, ki ima v Albaniji svoje interese, je pazno zasledovala razvoj albanske politike m albanskega državnega življenja i» sedaj se je rodila kot sad zbližaaja med Albanijo in Italijo prijateljska pogodba, katere posledice so dalekosežne. Pogodba sama je kratka, zato pa je njena vsebina tehtnejša. V prvem priznavata obe državi, da se mora ohraniti «status quo» Albanije. T* se pravi, da sta obe državi proti temu, da se izpremeni sedanji pravni, politični in teritorijalni položaj Albanije. Drugi člen določa, da si bosta obe državi pomagali, če bi zunanje sile baitele izpremeniti količkaj v omenje-! nem položaju. Naslednje točke gov»-I ri jo še o posebnem pomirjevalnem p«-; stopanju; če bi nastala kaka nes«-igtasja rneu ltaiijo in Albanijo m • j dobi veljavnosti pogodbe. Italijanski listi so posvetili dokaj člankov tej prijateljski pogodbi. Ugotovili so, da je pogodba dokaz miroljubnosti Italije glede njenih interesov na Balkanu. V jugoslovenske» tisku je pa završalo in opozicija trdi, da je pogodba jasen dokaz neprave zunanje politike sedanje jugosloven-ske vlade. Če je povzročila vest o italijansko-albanski prijateljski pogodbi v listih veliko razgibanost, so jo še večjo povzročili sklepi ministrskega sveta, ki se je sestal v pondeljek. Skoro vse napovedi listov o dnevnem redu te seje so se uresničile. V ponedeljek so se zbrali vsi ministri v Viminalski palači k važni seji. Predsednik vlade Mussolini je podat poročilo o dogodkih, ki so se odigravali po zadnjem atentatu. Trdil je', da so vse neljube dogodke in incidente povzročili neodgovorni in sumljivi ljudje, ki izrabljajo take dogodke v svoj prid. Obsojal je vsako tako postopanje. Mussolini je. nato obrazložil potrebo, da se ustanovijo nove pokrajine. Ker se je delokrog posameznih prefektov povečal, je treba tudi število provinc povišati, zlasti ker so vse podprefekture bile odpravljene. Ministrski svet je vse predloge Mu&solinijeve sprejel. Tako je dobila Italija 17 pokrajin več, dočim se je ena ukinila. Med novoustanovljenimi pokrajinami je tudi goriška pokrajina, ki je doslej pripadala videmski pokrajini. V zvezi z ustanovitvijo novih provinc je imenn-novanje novih prefektov in premešče-nje starih. Tako je bil dosedanji tržaški prefekt postavljen na razpoloženje, komisar tržaške mestne občime pa je bil imenovan za prefekta pokrajine Brindisi. Zanimiv je še drugi predlog o katerem je razpravljal min. svet. Mussolini je predložil načrt, po katerem bodo morali samci od 25 do 65 plačati davek. Zakon se bo začel izvajati 1. januarja prihodnjega leta. Dohodki davka bodo šli v prid društvu za obrambo materinstva in otrok. JUGOSLAVIJA V Beogradu je politično javnost presenetila italijansko-albanska pogodba. Listi so o tem obširno razpravljali in prišli do zaključka, da po- pomeni ta pogodba neuspeh dr. Nin-člčeve zunanje politike. Opozicija se je sestala in sklenila, da bo g. Uzu-noviću, predsedniku vlade, stavila vprašanje, naj dr. Ninčić pojasni smeri svoje zunanje politike. Pašić je mnogo pridobil, kajti on je bil vedno prijatelj Francozom prijazne politike. Po zadnjih vesteh je Uzunovićeva vlada odstopila. Odstop je povzročil rfr. Ninčić s svojo demisijo. V Jugoslaviji bodo imeli 23. januarja 1937. volitve. Kralj1 Aleksandre je xe podpisal tozadevni ukaz. To pot ne gre za državnozborske volitve, marveč za oblastne. Kakor je Italija razdeljena v pokrajine, tako je Jugoslavija razdeljena v oblasti. In vsaka oblast bo imela svojo skupščino, ki bo predvsem reševala gospodarska vprašanja, Razumljivo je, da se bodo gospodarska vprašanja v oblastnih skupščinah hitreje in pravičnejše reševala, ker bodo pri tem sodelovali možje, ki dobro poznajo krajevne razmere. Te oblastne skupščine sličijo našim biv-deželnim zborom. Na vsakih 10.000 volilcev pride en poslanec. Bližajoče se oblastnes kupščine so pa dale povod, da se dve jugoslo-venski stranki, ki jih ne loči nobena miseln razlika in ki sta nekoč tvorili eno stranko, zopet združita. To sta : demokratska stranka, ki ji je načelnik Davidović in stranka samostojnih demokratov, ki ji načeljuje Pribičević. Stranki sta že postavili skupne kandidate za oblastne volitve. Taka združina stranka bo imela precejšnjo besedo v jugoslovenski politiki, ker bo po velikosti tretja stranka v državi. JUGOSLAVIJA IN RUSIJA Predvojna Srbija je imela v carski Rusiji močno zaslombo. Po vojni pa komunistični režim v Rusiji ni delal t svoji politiki nobene razlike med slovanskimi državami in drugimi erropskimi državami, čeprav druži prve plemenska vez z Rusijo. Komu- nisti so se držali v tem pogledu in-tèrnacijonalnega načela, hoteč raz širiti revolucijo, ki so jo izvršili v svoji deželi, tudi v druge države. S svojo politiko so pa doživeli polom; uvideli so, da morajo začeti treznejšo politiko. O tem bližanju Rusije k evropskim državam smo že pisali. Danes pa moramo javiti, da je Rusija začela drugo politiko tudi napram Jugoslaviji. Ruski listi posvečajo razmeram v Jugoslaviji veliko pažnjo. Želijo, da bi Jugoslavija navezala diplomatske stike s sovjetsko Rusijo. Saj veže obe državi krvna vez in listi povdarjajo, da mora zavladati bratstvo med slovanskimi plemeni. DRUŽBA NARODOV. V pondeljek se je sestal svet Družbe narodov. Že dolgo prej so svetovni časopisi obširno razpravljali a nalogah in važnosti tega sestanka. Le italijanski listi so bili čudno molčeči. Ob priliki zasedanja sveta Družbe narodov naj bi se zbrali zunanji ministri Anglije, Francije, Italije in — Nemčije. Francoski zunanji minister Briand pa se je uprl temu in do sestanka ni prišlo in najbrže tudi ne bo prišlo. Za Nemčijo je to zasedanje sveta Družbe narodov velikega pomena, ker se bo skušala najti podlaga, kako zadovoljiti v pogledu odprave vojaške kontrole nad Nemčijo zaveznike in Nemčijo. Nemci hočejo, da bi se vojaška kontrola odpravila, zavezniki pa tega ne morejo takoj in povsem ugoditi. Nemčija bo morala dati še jamstva za svoja miroljubna stremljenja. Nemčija naj bi ukinila delovanje nekaterih tovarn za izdelovanje vojnega materijala. Potem bi nadomestila sedanjo vojaško kontrolo zaveznikov vojaška komisija, ki bi jo imenovala Družba narodov. Že se kažejo prvi uspehi sprejema Nemčije v Družbo narodov. In dosedanjih ma-lovernežev se polašča zaupanje v Družbo narodov, ki bo reševala spore med narodi in državami na pravičen način, brez prelivanja človeške krvi. DNEVNE NOVICE Obnovitev goriške pokrajine Na zadnji seji ministrskega sveta so bili, kot poročamo na drugem mestu, sprejeti važni sklepi glede pokrajin in prefektov. Med 17 novimi pokrajinami, ki so bile v pondeljek ustanovljene oziroma obnovljene, je tudi goriška pokrajina in bocenska v Poadižju. Nova goriška pokrajina obsega vse občine goriškega in tolminskega okrožja, razen občine Chiopris-Viscona. Za prefekta obnovljene goriške pokrajine je bil imenovan dr. Anselmo Cassini. Na tej seji ministrskega sveta je bila sklenjena tudi važna sprememba za tržaško pokrajino. Dosedanji tržaški prefekt gr. uff. dr. Ivan Gasti j e bil stavljen na razpoloženje notranjega ministrstva, na njegovo mesto pa je stopil kom. dr. Bruno Fornaciari. Tudi dosedanji komisar tržaške občine kom. Ernest Perez je zapustil svoje mesto, ker je bil imenovan za prefekta pokrajine Brindisi. Velika Gorica Zadnja ministrska seja, ki se je vršila v nedeljo, je sklenila, da se mesto Gorica poveča. Goriški občini so bile priključene sledeče okoliške občine: Ločnik, Podgora, Solkan, Št. Peter pri Gorici in Štandrež. Vest o novi prefekturi v Gorici V pondeljek je prispela za goriške kroge težko pričakovana vest, da je ustanovljena prefektura v Gorici. Takoj so denarni zavodi in odličnejše hiše razobesile zastave v znak veselja. Kaj pravi «Voce di Gorizia» o novi prefekturi Peter Menghi razvija v svojem dolgem članku o goriški prefekturi sledeče misli o njeni važnosti v asimilacijski politiki napram Slovencem: «Vzhodna Furlanija je postavljena od usode kot nekak sveder 11a okrajne meje Slovanstva. T» se križata dve plemeni, tu je po-izkusno polje za našo civilizacijo. — Ona mora pobediti. Oni, ki se čutijo v svoji globini Italijani, vedo dobro, kaka je njihova naloga na teh tleh, vedo, da se tu ne sme dopustiti nikako zavlačevanje in popuščanje. Nam Goričanom je določeno, da izpopolnimo ideje in sredstva italijanskega prodiranja med slovanski svet. Disciplinirani hočemo v legijah počastiti novega poveljnika: Prefekta. O javnih manifestacijah Tukajšnja kr. prefektura sporoča: «Vsi, ki utegnejo biti prizadeti, se opozarjajo na določbe kr. odloka od 6. avgusta 1926, št. 1486 (ki • je bil objavljen v uradnem listu I «Gazzetta Ufficiale» od 7. septem-[bra 1926). Po teh določbah se javne manifestacije znanstvene, kuj-I turne, dobrodelne, športne, spominske in počastitvene narave ne smejo vršiti brez predhodnega dovoljenja prefekta, danega po se-slišanju tozadevne pokrajinske komisije. Če gre za manifestacije državnega značaja, da dovoljenje načelnik vlade. To dovoljenje odgovarja posebnim svrham, ki jih zasleduje narodna vlada, in je torej neodvisno od dovoljenj, ki jih daje oblastvo javne varnosti v smislu čl. 67 in jiaslednjih zakona javne varnosti od 6. novembra 1926, št. 1848. Določbe prej omenjenega odloka od 6. avgusta 1926, št, 1486 veljajo v vseh slučajih, kjer se organizirajo javne manifestacije, naj bo njih konkretna oblika kakršnakoli, če se z njimi zasleduje namen manifestacije v znanstvene, duševne, športne, dobrodelne, spominske in počastitvene svrhe. Radi tega spadajo tudi plesi in običajne čajanke kakor tudi tako-imenovane dobrodelne «izkaznice» v prid enega ali drugega dobrodelnega zavoda med manifestacije, ki jih predvideva odlok od 6. avgusta, in morajo biti. izrecno dovoljene v smislu istega odloka. Tozadevne prošnje, naslovljene na prefekta oziroma na načelnika vlade v skladu s kompetenco, kakor je bila zgoraj označena, morajo biti pisane na kolkovnem papirju in biti predložene prefekturi najmanj en mesec pred dnevom, ko se ima vršiti manifestacija. Prošnji je treba priložiti kol kovano polo za dovoljenje. Zopet zaplemba. V četrtek, 2. decembra, je bila «Edinost» zopet zaplenjena radi članka «Po Trnovskem gozdu». Omenjeni članek, ki stoji pod rubriko «Znanost in umetnost», vsebuje, kakor pravi tozadevni odlok kr. tržaške prefekture «tendenciozne elemente, ki bi lahko razdražili duhove z nevarnostjo za javni red.» Pisma se ne bodo predajala pri vratarjih Pred kratkim smo objavili sporočilo tukajšnjega poštnega ravnateljstva, da se bo izvršila v do-I stavljanju pisem izprememba, po , kateri pismonoše ne bodo več do-! našali pisem v stanovanja našlov-ljencev, temveč da jih bodo pu-1 ščali pri vratarjih hiš, kjer bi jih 1 naslovljenci potem sami dvigali. Ta načrt pa je poštna uprava sedaj opustila, tako da ostane glede dostavljanja pisem pri starem. Tudi davek. Po celi naši državi bodo vpeljana za šolske učence enaka izpričevala. Do sedaj ni bilo v tem oziru nič enotnega. Skoraj vsaka občina je imela različna izpričevala. S to novo odredbo bo tedaj to odpravljeno. Če pa povemo našim starišem, da bodo morali za vsako izpričevalo prispevati 5 lir, se gotovo ne bodo preveč razveselili. Če ima družina 3 ali 4 šolske otroke, bo to občuten davek. Svarilo. Ne nasedajte sleparjem! Po Goriškem, Notranjskem in po Krasu skušajo neznani sleparji oslepariti posamezne naše ljudi za lepih 1000 lir. Ljudje do-1 ivajo nepodpisane listine v katerih je pisano, da je sedaj izdano dovoljenje za izseljevanje v Mehiko, da je treba prej položiti kavcijo 1000 lir pri Živnostenski banki v Trstu. 1 To so navadne sleparije, kakršnih je že mnogo zadela naše ljud-Istvo, ki je že dovolj trpelo sleparij njih je že mnogo zadelo naše ljud-in krivic. Opozarjamo naše ljudi, naj ne nasedajo vabam sleparjev lin izžemovalcev. Davki. Angleška državna zakladnica je zbrala pred kratkim podatke o davkih v posameznih državah. Od leta 1918. do 1925. je davčno breme povsod silno naraslo. Ako razdelimo davke na vse državljane v posameznih državah na enak način, potem je za vsako osebo zrasel davek v Angliji od 3.11 na 4.26 šterlingov, V Italiji od 53.80 na 149.10 lir, v Zedinjenih državah pa od 6.80 na 29.60 dolarjev. Sport Redna tretja nedelja prvenstvenih tekem -Piičla zmaga Prosvete - Šparta in Tomaseo si bratsko delita točke. - Tekma Obzor-Zora prenešena. - V drugi diviziji se uspešno nadaljuje boj. Nogomet: I. Divizija Prosveta-Concordia 3:2 Obzor-Zora (prenešena vsled odsotnosti sodnika) Sparta-Tommaseo 2:2 II. Divizija: Barkovlje-Primorje 1:1 V zadnji številki smo omenili na kratko, da pričakujemo z radovednostjo izida tekme med mlado Concordio in močno Prosveto. Odkrito rečeno nas je rezultat presenetil. Prosveti se je le s težavo posrečilo kloniti novega nasprotnika. Res je sicer, da je močna burja motila pravilni potek tekme, ali toliko vseeno lahko sklepamo, da je postala Concordia vreden tekmec vsem prvodivizij-skim četam. S «Prosveto» smo bili sicer na splošno zadovoljni. Igrala je sicer v^nižani formaciji. No, one štiri rezerve, so pa častno rešile svojo nalogo. «Prosveta» bo imela opravka z «Adrijo». — «Concordia» pa z «Obzorom». — Res, četrta nedelja bo odločila za ves nadaljni potek prvenstvenih tekem. — «Tommaseo» se je v nedeljo proti «Sparti» dobro odrezal. Stopil je na igrišče z osmimi igralci, kateri so imeli obilo opravka z žilavo škedenjsko četo. Da je rezultat za «Tommaseo» ugoden, nam ni treba v danih okolščinah posebno povdarjati. Sicer ste obe četi na koncu koncev zadovoljni, ker je v zapisniku vsake ostala konečno ena dragocena točka. Da imamo med sodniki tudi še precej občutljive ljudi, nam priča odsotnost sodnika pri tekmi «Obzor»-«Zora». Burja je sicer res močno pritiskala, pa bi se bilo že dalo iz-takniti človeka, ki bi tudi vetrovom kljuboval. Tako je tekma «Obzor»-«Zora» izostala. V drugi diviziji je mlada četa M. D. «Bar-kovlje» znala prisiliti že poznano «Primorje» do izenačenja. Tekma je bila skozi napeta in zanimiva. Sicer je močna kraška burja obema temeljito mešala štrene. Pričakujemo četrto nedeljo. Sicer bodo srečanja kolikor toliko mirna, a tem bolj zanimiva. «Obzor» bo stal nasproti novi formaciji «Tommasea». Izid? Vprašanje časa. Napeto pa bo vsekakor srečanje med «Sparto» in «Zoro». Četi enakih vrednosti in vsled tega tudi enakih upov. Istotako bodo ljubitelji ženskega sporta prišli do svojega užitka. Srečajo se hazene «Adrie»-«Rocola» in «Prosvete»-«Sparta». Mlade, nadebudne hazenašice bodo gotovo pokazale občinstvu vso svojo igralsko zmožnost in obenem dokazale zrelost športnega pojmovanja. — Pozdravi Vojaki 1. obrežnega topničarskega polka v Speziji pošiljamo mnogo najsrčnejših pozdravov starišem, bratom, (sestram, prijateljem, prijateljicam in vsem znancem. Pa prav malo pozdravov tistim prijateljem in prijateljicam, ki so nam obljubili, da nas bodo mnogokrat razveselili s svojimi pisemčki, pa so pozabili na svoje obljube. Že precej časa je poteklo, odkar so nas zapustili naši priajtelji letnika 1905. Za torej z veselim srcem vabimo k nam novince letnike 1907, da bi tudi oni prišli kaj kmalu nas nadomestit, kakor smo mi nadomestili naše prijatelje. Z vsem vas bomo najlepše sprejeli in glasno vam zapeli. Jugovac Mihael, Gomilo; Bajkin Jurij, Vižinada: Činko Radovan, Opatija; Kroatin Franc, Račice; Poropat Anton, Trstenik; Juljubič Jožef, Javorje; Grlica Karlo, Kavčiče; Ogim Justin, Bazovica; Ban Franc, Vrh Anton, Dolzamur; Mezgec Franc, Kavčiče; Fonda Ludvik, Povir; Bole Franc, Slavina; Kočevar Anton, Dolina; Mavric Jožef, Vrtojba; Postelj Franc, Podraga; Palčič Jožef, Sočerga; Demojzes Ivan, Po-ijane; Gregorič Peter, Movraž. Dopisi IZ BREGA. Dobili smo oster dopis, v katerem dopisnik dokaj žalostno opisuje o izterjevanju davkov. Skoraj ne moremo verjeti, da je kaj takega mogoče. 1 Mi v celoti ne moremo priobčiti do-I pisa, ker znamo, da bi ta številka «No-jvic» ne zagledala luči sveta. Obra-j čamo se z zaključkom g. dopisnika do g. obč. župana Radovanija, kateremu so vsi posamezni slučaji znani s prošnjo, naj v bodoče tak način izterjavanja davkov zabrani. — V nedeljo je prišel Miklavž v Ricmanje. Obdaroval je mlade in tudi nekatere stare — pridnejše! Sicer pa — Miklavž postaja star. Tudi on nima več tistega veselja z mladimi ne s starimi, kot ga je imel nekoč! SV. ANTON PRI KOPRU. Ni potrebno povdarjati, da živimo v težkih časih. Kljub temu se tega nekateri naši domačini še premalo zavedajo. Težko prisluženi denar po nepotrebnem zapravljajo. Pri mnogih družinah je doma pomanjkanje in mizerija, a to jih ne ustavi, da ne bi hodili tudi v sosedne vasi — zlasti, če je tam — ples. Kako se v takih krajih obnašajo, to pa je drugo žalostno vprašanje. Za sedaj rajši molčim, toda če bo sila, bomo spregovorili resno in svarilno besedo! IZ MAREZIG. V Burje, majhno vasico tik Mare-zig, je priplul pretečeni teden angelj smrti in prestrigel niti življenja komaj 15-letni mladenki Mariji Karmen Štok-ovi. Karmen je bila vzor mladenke, pravi vzor vsem sovaščankam. Težko jo bomo pogrešali, še težje njeni užaloščeni starisi, ker je bila najstarejša hčerka in oče jo je sam imenoval «svojo desno roko». Karmen je imela krasen pogreb. Posebno so se VSE NAŠE ZVESTE ODJEMALCE iz pred in povojnega časa obveščamo, da oddajamo zopet testenine PEKATETE za juho in prikuho v zavojih po 1/2 in 1 kg. Na ta način se ne bo več dogar jalo, da bo kdo vdobil drago blag«, ako je zahteval naše. Zahtevajte jih pri trgovcih! «NOVICE. Stran I«. potrudili fantje in dekleta, da so ji izkazali ono čast, ki si je pokojnica zaslužila. Ko so jo položili v gomilo, je godba zaigrala «Blagor mu», a aato eo pevke zapele «Nad zvezdami». ."Solze žalosti so zalile vse navzoče. Jokalo je vse: odrasli m otroci. Karmen! Kratka je bila pot Tvojega življenja. V najlepših cvetočih letih Te je Bog poklical k sebi! Naj bo pa tem zaslužne j še plačilo Tvoje Tifate duše! IZ MAČKOLJ. V «Edinosti» je bila priobčena vest o nesreči, ki je zadela pretečeni če-u-tek Josipa Gorjupa iz Žavelj. Dotična vest je vsebovala nekaj netočnosti, zato dovolite, da to popravim. Josip Gorjup mož 63. letih, je bil vsem bližnjim krajem znan voznik. Svojo hišo ima zraven oljarnice v Žavljah. Pretečeni teden je šel Gorjup z ža-veljskim gostilničarjem Valentinom Blasuto po vino v Mačkolje. Ko sta se vračala, je bila že noč. Kdor pozna nađe poti, zna, da niso v najboljšem stanju. Radi tega ju je spremljal prodajalec vina Josip Smotlak (Ren-goj. Nesreča je hotela, da je imel Gorjup nekoliko plašljivega konja. Va prvem ovinku iz vasi se je konj nekaj prestrašil in v tem trenutku je bil ubogi Gorjup žrtev, a Blasuta in Smotlak lahko ranjena. Smrt Gorjupa je bila hipna. Sodi so ga popolnoma zmečkali. Po pregledu komisije — ki jo je bilo treba pa precej čakati — je bil prenesen v mrtvašnico v Dolino. V četrtek se je vršil pogreb ob velikanski udeležbi občinstva. Polnoštevilni zbor «Vodnika» mu je zapel žalostinke. Pokojni Gorjup zapušča vdovo, omoženo hčerko Rozo in sina Josipa. — Domneva nekaterih, da so bili baje napiti, ne odgovarja resnici. Pač pa so bili vsi trije možje popolnoma trezni! HERPELJE. Naša Herpeljska posojilnica in hranilnica je sklenila ukiniti svoje delovanje. Nekateri dvomimo, da bi bil to primeren čas za razpust naših gospodarskih ustanov, če bomo začeli z razpustom naših gospodarskih Organizacij, je nevarnost, da se povrnejo stari časi,- da bo zopet vse naše ljudstvo suženj tujega kapitala. Držimo naše zadruge trdno, dokler je mogoče. Pod pravim in skrbnim vodstvom ni nobene nevarnosti. PLAVJE. Prejšnjo nedeljo nas je razveselil s svojim obiskom g. dr. Pertot, zdravnik iz Trsta. Predaval je članom našega društva «Straža» o higijeni in o kužnih boleznih. Predavanje so pojasnjevale kinematografske slike in je bilo za nas zelo zanimivo in poučno. Gosp. zdravniku se iz srca zahvaljujemo in toplo priporočamo s prošnjo, da bi se slična predavanja še nadalje- VStl 3 IZ ČRNEGA KALA. Tudi pri nas smo zopet obudili k življenju naše staro bralno pevsko društvo, ki je bilo ustanovljeno že pred 40 leti. Društva so se oklenili mladi in stari. Pevski zbor je krepak in poučuje ga z veliko požrtvovalnostjo g. Rondič iz Loke. — Zima je tu. Dolgi zimski večeri. S čim naj se razvedrimo in kje naj iščemo pripomočke za napredek in izobrazbo, ako ne v društvenem življenju?! Ako Bog da, borno za prihodnjo pomlad tudi lahko pokazali sad našega dela. Ker Vam, g. urednik, pišem o našem društvenem delovanju, naj Vam omenim, da tudi v bližnji Gabrovici imajo krepek moški zbor, ki šteje nad 30 pevcev. Zbor žanje prav lepe uspehe. Znanost in umetnost Tinko Vodopivec: «Poljske rože». -4 mešani zbori. Kdo ne pozna tega našega — res našega po duši in telesu — skladatelja Vodopivca? In baš radi tega, ker je naš, ker pozna dušo našega trpina, lahko nudi to, kar našemu človeku prija, kar mu ugaja. Vinko Vodopivec nam je poklonil že mnogo svojih skladb; cerkvene in posvetne vsebine. Vse njegove skladbe ljudstvo z veseljem sprejema in rado prepeva, ker so poljudne, lahke, polne melodije. Z isto ljubeznijo segajo po njih tudi pevovodje, ker z lahkim trudom dosežejo veliko zadoščenje. Vodopivec ima velike glasbene zmožnosti, a se drži meje. Zna, kaj ljudstvo lahko izvaja, kaj od njega lahko zahteva, Vodopivec? gre stopnjevaje. On zna, da naše ljudstvo, ki se ga je do včeraj nasičevalo z Volaričem ali Hajdrihom, ne more skočiti na Kogoja, ali od Aljaža na Škrjanca, La-jovica i. dr. Kakor so vsa naša društva do sedaj marljivo segala po njegovih zborih, bodo brez dvoma tudi po «Poljskih rožah», ki se dobivajo v vseh naših knjigarnah po L 4! — Tisk je lep in jasen. Zbore toplo priporočam! F. V. Gospodarstvo MOČNA REJA TELET, ZMERNA REJA TELIC Tako se glasi nauk, ki ga poudarjamo povsod našim živinorejcem. Veliko je kriva nezadostna reja telet, da ne pridemo z našo živinoreja do boljših uspehov. Teleta je treba močno rediti vsaj do polovice leta, šele nato naj se prehaja polagoma na navadno krmo. Vse odstavljanje telet od matemega mleka; se mora vršiti postopoma in tako, da nam teleta prav nič ne zaostajajo v rasti in v svojem razvoju. Nasprotno, ona se morajo venomer krepko razvijati. Vso to dobo je treba močne klaje. Dokler je mogoče je pokla-dati mleko, kajti mleko je najboljša močna klaja za teleta. Še po odstavljanju ga je pokladati. V tem času nam mora vsa vna-njost in vse življenje teleta razodevati, da se žival dobro počuti, da je zdrava in vesela. Životna teža mora postajati od dne do dne večja. Za vse to se je treba živinorejcu zanimati, za vse to je treba skrbnih oči. Ko pa poteče s pol letom prva doba mladosti, se mora žival privaditi navadni hrani. Od močne krme je preiti na navadno krmo, na dobro seno in pozneje na re-zanico sena in slame. Od pol leta naprej naj se začne razvijati vamp, ovimlje in žile mezfèovnice, ki igrajo pri poznejši mlečnosti tako važno vlogo. Ob taki obrino-viti in suhi krmi pa tudi ne smejo živali zaostajati v svojem razvoju. Živali morajo v tej dobi dobivati tako tečno krmo, da v svoji rasti in teži zdržema napredujejo. V tej dobi se morajo-privadili dom i prebavi in popolnemu izkoriščanju manj tečne, navadne klaje, kakršno imajo dobivati vse poznejše življenje* Želodec se mora usposobiti in utrditi za popolno prebavo navadnih krmil, da jih pbzneje lahko popolnoma izrablja in v prid obrača. V poletnem času se počutijo mlade živali najbolj na1 paši, v zimskem času pa ob dobrem in tečnem senu in otavi. Tako se preživljajo mlade živali po vseh tistih krajih, ki jih danes zavidamo zaradi njih napredka in odkoder skušamo in želimo dobivati lepe pasemske živali za rejo in pleme. Skušajmo tako tudi naša teleta vzrejati ! POMEN KALIJA ZA RASTLINSTVO Kalij ima pri rastlini nalogo, da ji preskrbi j a in v njej pretvarja ogljikove vodane, kakor škrob, sladkor in staničnine. Te pridobiva rastlina iz ogljikove kisline, katero vdihava potom listov iz zraka in potom korenin iz dovedene vode. Ako primanjkuje rastlini kalija, se vrši sestava škroba in sladkorja le v nepopolni meri. Zrnje žita ne more postati popolnoma dovršeno, korenine in gomolji ne vsebujejo dovolj sladkorja in škroba, vsled česar ostane rastlina šibkejša in manj vredna. Enostransko pomanjkanje kalija povzroča tudi posebno pri pesi in repi s početka močno razyija-nje listov, katero se pa pri nadaljnjem razvoju naenkrat ustavi, da celo pri večjem pomanjkanju rastlina usahne. Kalij je tedaj pri rastlini tvori-telj škroba in sladkorja, t. j. onih tvarin, radi katerih sploh pridelujemo večino rastlin. Razun omenjenih koristi, ki jih prinaša kalij rastlini, je posebno pri nas velike važnosti tudi to, da so se kalijeve »oli ixkazale kot iz- Prodam, odnosno dom u nojem Trgovsko hišo ob glavni cesti Trst-Reka tik mesečnega semnjišča s trgovsko koncesijo, mestno tehtnico, trafiko in gostilniškimi prostori. — Zraven tujski hlev, lopa in prostor za veliko skladišče vina. B. Kasfelic pošta Materija, Jul. Krajina Kmetijski stroji Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk. Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-nikl itd. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7. Telefon 44-39. ZDRAVNIK P Fran Ambroži!: se je stalno naselil v It. Petru na Krasu In ordinira y Kanalcovi bili ođ 9-12 in od 13-15 w □□□(□□□«□□□□□□□□□□□D □ □ ZDRAVNIK □ i Dr. Fran Gruden i v Postojni □ je nanovo preuredil svoj □ zobotehnični ambulatorij ^ Tehn. vodja J. Friedmann □ Sprejema od 9.—12. in od 2.-5. pop. |šj □ □ □ □ □ □ •v Sirite Novice! Ugotovivši, da je povpraševanje po zdravilu izredno močno, je lekarna uvedla novo vrsto steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih ; tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic. CENA STEKLENICI L 8-50. Farm. CASTELLANOVICH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.) ragtstrovm udruga z omi|anim paroStrom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, i. nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje PO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih. obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safes) m za stranile od 8 V,-13,16-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon 5tv. 25-67. Nnlstarejii sioven. denarni zavod Zobozdravnik D= D. Sardoi specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki H ordinira v TRSTU Via Imbriani 16/111. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in od 3—7 ure paoopoaaaanoDnoDaaaĐongooDon Zobozdravnik sprejema o GORICI na Travniku 5 is II. nadstropje □ o g □ a __._a □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaog t Trgovina manufakturnega blaga Josip Mossi} - Gorico Corso Giuseppe Verdi 18 Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic BOGATA IZBERA — IZRECEN OKUS — CENE ZMERNE i K 91 U Mm t: Iv. rrstno sredstvo proti mnogim živalskim in rastlinskim škodi j iv-eem. Poleg fosfornatih in dušičnatih gnojil ne sme nikoli primanjkovati kalija. R. C. Razno Koledar. Zveza narodov ni le politčna «veza nekaterih evropskih in drugih narodov. Njeni nameni segajo tudi področje splošnega gospodarstva, kulture zdravstva. Že lani se je govorilo, da namerava Zveza narodov uvesti nov enoten koledar. Potreba po enotnem, a tudi praktičnem koledarju je dvojna. Znano je namreč, da obstoja dandanes cela vrsta koledarjev, tako gregorjanski, julijanski, židovski, mohamedanski in drugi.! Odpraviti to neenotnost, ki dela1 nepotrebne težave pravilni opre-j delitvi časa, je prvi namen, ki ga pri ustvaritvi novega koledarja! »asleduje Zveza narodov. Ne samo razlika v številkah, ki jih imajo posamezni dnevi v mesecu, ampak tudi točna dolžina leta in meseca, to so glavne razlike med posameznimi koledarji, ki dovajajo včasih do zmešnjav. Druga težkoča sedanjega koledarja je ta, da meseci niso povsem enako dolgi in da posamezna leta kakor tudi meseci ne počnejo z enim določenim dnem, n. pr. z nedeljo. Zveza narodov si je torej stavila nalogo, da odpravi to zapleta no st in neenostavnost koledarja. Posebna komisija, ki obravna to vprašanje, je sprejela nič manj nego 80 različnih načrtov, izmed katerih sta pa le dva večjega upoštevanja vredna: prvi, ki deli leto na 4 četrtletja s tremi meseci, izmed katerih ima eden 31 dni, po drugem pa bi naj leto obsegalo 13 mesecev po 28 dni. Oba načrta imata pa svojo veliko napako; po njih bi 365. dan v letu oziroma 366. dan moral biti dodan letu na začetku oziroma na koncu, ker vsota dni, ki bi jih šteli posamezni meseci, bi znašala le 364 dni. V sedanji dobi vsestranskega in naglega napredka je potreba po izpopolnitvi koledarja dvojna. Zato misel o preuredbi koledarja tem bolj srečna. Koliko upanja pa je treba polagati v njeno izpolnitev, pa je še zelo veliko vprašanje. Zveza narodov na eni strani doslej še ne vlada vsemu svetu, celo svojim članom ne more vsega vsiliti, na drugi strani so tradicije, ki vežejo posamezne narode in države na njihov koledar še tako silne, da jih bo težko z enim mahom uničiti, na tretji strani pa tudi oba najboljša načrta o preureditvi koledarja nista tako popolna, da bi bilo že danes gotovo dejstvo, da bo eden izmed njih obveljal in se izvedel. ? PES NA SMRT OBSOJEN Sodišče v Brentfordu na Angleškem je obsodilo te dni nekega psa na smrt. Pes je bil last župnika v Wittonu. Njegov lastnik mu je pustil preveč svobode. Krepki terier je svobodo izkoristil ter napadel nekega aiajhnga psička in ugriznil damo, ki ga je vodila na vrvici, v nogo. Angleški kadiji so obsodili župnika na denarno globo, psa pa sa smrt. ČLOVEK, KI JE POLJUBIL 10.000 DEKLET V Clevelandu živi uradnik mister William Joul, ki prisostvuje sklepanju civilnih zakonov. V tej svoji lastnosti je poljubil do sedaj 10.000 devojk. Mister Joul čestita mamreč vtsaki devojki, ki jo poroči ter ji da pri tem poljub. Drobiž V Rimu je bil posvečen prvi bolgarski škof. Obred posvečen j a se je vršil v staroslovenskem jeziku. Obravnava proti drugorodcem iz Poadižja, ki so bili obdolženi zarote proti državi, je končala. Glavna obtoženca Terhouz in Witzmann sta bila obsojena na 1 leto in štiri mesece ječe. Ostali so bili oproščeni. V nedeljo je praznoval kardinal Vannutelli svojo 90-letnico. Ta je najstarejši izmed živečih kardinalov. V Sloveniji je jugoslovenski kralj podpisal ukaz, s katerim se podeljujejo Tržiču pravice mesta, Trbovljam pa pravice trga, V Ljubljani in v Mariboru se je vršil koncert v prid Jugosloven-skemu novinarskemu udruženju. Oba koncerta sta sijajno uspela. Žaro s pepelom Krasina so na svečan način vzidali v palačo Kremlin v Moskvi. Francoski fašizem preživlja težko krizo. Fašistov ski list «Ere Nouvelle» bo prenehal izhajati kot tednik. Denar je pošel. čičerin je izjavil v Nemčiji dopisnikom listov, da Rusija noče nič slišati o Družbi narodov. Novo grško vlado je sestavil Zaimis. Vlada je že položila prisego v roke predsednika republike. V Angori je bila podpisana ru-sko-turška trgovinska pogodba. General Ludendorff, ki je znan izza svetovne vojne, je bil operiran. Njegovo stanje vzbuja velike skrbi. število brezposelnih na Angleškem pada. 22. novembra je njih število znašalo 1,514.000. V romunsko pristanišče Kon-stanco je te dni privozila neka ruska ladja pod staro rusko zastavo. Pristaniške oblasti pa niso dovolile, da pristane. Kantonske čete so zavzele Han-Kow in ga izropale. V Novi Zelandiji se je v nekem premogovniku vnel premogovni plin. Nastala je strašna eksplozija, pri kateri je prišlo 17 rudarjev ob življenje. V Ameriki imajo čudno vrsto sporta. Imenuje se base-ball». Igrati ga smejo samo na univerzah. Smisel igre je, da igravci ene stranke (stranki sta dve) prenesejo usnjato žogo iz območja igrišča. Igra je nevarna in smrtne nesreče so pogoste. Letos se je zgodilo 9 smrtnih slučajev, ranjenih pa je bilo 200 oseb. Listnica uredništva G. J. 61. - Boršt. Vašega dopisa nismo mogli priobčiti, ker v dotičnem listu nismo mogli najti tistega članka, na katerega se nanaša Vaš dopis. Drugič nam imenujte številko lista in naslov članka v tistem listu. Sicer pa se priporočamo. Cevi Jamica Forcassi n OiKlfcovana as msdriarodni razstavi v &rg«I z „Diploma di gran prstnia" TAST . Via Giuseppe CsprEn Ste«. 3 pri Sv. Jakobu « TRST Kdor liče obuvalo cenò a vendar lepo, t« bo pomislil malo, «se kflpil kar na slepo J lm a delti L 48-- In iel bo k „FORCESSINU", ki v Trt t u vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — eajboljše čevlje daja .. . _1__ za m L 48»- Jedež za leto 1927 IKS" je izšel «gag JAKOB BEVC - TRST urarna in zlatarna Trst - Campo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki mnoiini po najvišjih cenah t€ROr