LIST STUDENTOV  LJUBLJANSKE UNIVERZE
UREJUJE   UREDNISKI   ODBOR:   DRAGO   COP,   MIRO DVORSAK,   JAXKO   POPOVIC,   BOJAN    SAMARIN,
IVAN  SEDEJ,  Z3RAVKO   TOMA2EJ  IN   DUSAN  VOGLAR.   ODGOVORNI  IN  GLAVNI UREDNIK    JANKO
POPOVIC.    UREDNISTVO  IN UPRAVA — LJUBLJANA,   MIKLOŠlCEVA  C.   5 a —  TEL,. 31-102.  TEKOCl RA-
CUN   60-KB-1-2-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA  NAROCNINA  200  DIN. TISK: CASOPISNO   POE>-
JETJE    »SLOVENgKI  POROCEVALEC«
LETO VIII
STEV. 2
LJUBLJANA
3.  februarja 1958
Oblika in vsebina
OB VSEJ BORBI OKOLI REPUBLlSKEGA ZAKONA O UNIVERZI, OKOLI UNIVERZITETNEGA IN FAKUL-TETNIH STATUTOV TER OKOLI POSAMEZNIH SPOR-NIH TOCK V TEH STATUTIH DOBIMO VCASIH OB-CUTEK, DA SE BORIMO VSE PREVEC LE ZA OBLIKO, V BORBO ZA VSEBINO PA SE NE SPUSCAMO. V NEKI MERI JE TO ZNACILNO TUDI ZA NAŠE DELO NA DRUGIH PODROCJIH. PRAV ZARADI TE SLABOSTl MORAMO POGOLTNITI MARSIKAK OCITEK IN ZA-RADI NJE SE TUDI NAŠA BORBA ZA SODOBNO UNIVERZO VECKRAT IZRODI.
Ze dolgo priznavamo, da je republiški zakon o univerzi re-gil večino študijskih problemop ljubljanske univerze na radika-len, a vendarle formalen način, in da je po svojem namenu pravna osnova za razvoj naše linrverze v sodobno znanstveno-vzgojno ustanovo. Ob tej prilož-nosti nas ne zanima toliko vprašanje, kdo bo omogoči'. re-alno izvajanje zakona ter kako in kdaj se bo to zgodilo, ampak se nam zdi važno predvsem dej-Btvo, da je zakon našo univerza pahnil na pot ref#rme, .jjer ji ne bodo kdovekaj pomagali raz-ni formalni kompromisi in za-eilne  rešitve,  ampak se bo mo-
rala vsa univerza vsebinsko preoblikovati ^o njenih naj-globljih korenin. V obliko, kot nam jo je začrtala družba po svojih potrebah, ne bo mogoče stlačiti sedanjega stanja in sta-re vsebine, ampak bo treba ustvariti novo vsebimo, novo podobo naše univerze.
Problema, kako naj univerza vzgaja bodoče visoko kvalifici-rane stfcokovnjake in družbene delavce, se bomo morali lotiti globlje in konkretneje kot do-slej. Sedaj imamo le določbo: »Studij na fakultetah daje štu-dentom visoko strokovno fzo-brazbo v določeni stroki in ustrezno    politično     ekonomsko
INTERVJU
z dr. Goričarferri
Prepričani smo, da republiškl zakon o univerzi študentom praktično onemogoča vsakršno izvenštudijsko družbeno-politio-no, kulturno in športno dejav-nost. Kaj menite Vi o tem?
To vprašanje ste postavti-lii preveč alternativno. Človek, ki mu je do kakršnegakoli iz-venštudijskega udejstvovanja, bodisi na političnem, kultur-nem ali športnem področju, bo tudi v tem poostrenem študij-skem režimu našel čas zatakš-no udejstvovanje.
Zdi se mi pa, da je o kul-turnem udejstvovanju študen-
KONFERENCA  ZK  UNIVERZE
Dne 31. januarja je bila redna letna konferenca Zveze komu-nistov ljubljanske univerze. O poteku konference bomo poro -iali v prihodnji številki, ker je bila radakcija številke že pred tem zaključena.
tov težko govoriti k.ot o nekern izvenštudijskem udejstvova-nju, saj je to sestavni del obli-kovanja študenta na univerzi. Študent se ne oblikuje le v predavalnicah, ampak tudi na koncertih, v gledališčih itd. V principu novi zakoin štude>ntO'm tega ne jemlje. Mutatis rnu-ta,ndis veiia to tudi za športno ki politično udefetvovapje Seveda bo treba poiskati pra-vo sorazmerje med študi.iem in oslalim delovainjem; to velja zlasti za šport. Študent na uni-verzi mcnra predvsem študirati, udejstvovanja v prostem ča-su pa si moira urejati v skladu svoje prvenstvene, to je štu-diiske naloge.
Ali je treba po Vašem mnenju obenem z izvajanjem tega zako-na rešiiti tudi materialne pogo.je študija in socialno-ekonomske razmere študentov?
(Nada'liieva:nje na  2. strani)
izobrazbo« (Rep. zakon o univ., čl. 15) ali pa: ». •. fakulteta dajs študentom splošno in strokovnc izobrazbo v skladu z naprednu znanostjo o družbi, državi in pravu, jih uvaja v pravno znan-stveno delo in jih tako usposab-Ua v visoko kvalificirane stro-kovnjake, uporabne za samo-stojno znanstveno in praktično pravniško delo; vzgaja študrnte za zavedne državljane sociali-stične družbe.« (Osnutek statuta Pravne fak., čl. 2). Samo taka formalna določba še ne bo spre-menila stanja, če se ne bo nihče zavzel za to, da bi ,io spravil v življenje. Po vsej dosedanji de-javnosti okolj ^akona in okoli nevarnosti, da bodo vse te in po-dobne določbe, ki naj bi zade-vale univerzitetni študij v bi-stvo, ostale le lepe fraze in ne bodo mogle zagotoviti, da bo univerza res vzgajala take stro-kovnjake, kot jih družba potre-buje.
Nič novega ue ugotovimo, če pravimo, da aša cTružba zaradi gosipodarskega razvoja in zara-di vedno večje demokracije družbenega življenja potrebuje strokovnjake, ki se bodo takoi znali aktivno vključiti v druž-beno življenje in ki bodo imeli nad svojo stroko čim širši pre-gled, da ne bodo problemov svcje stroke reševali le tehnit. a in šablonsko, ampak bodo vednn upoštevali tudi širše, družbene posledice svojega dela. To Š«> enkrat poudarjamo, ker prav v tem vidiimo tisto bistveno za-htevo sodobne družbe, po kate-ri naj se ravnajo vse ostale za-hteve, oblike in cllji univerzi-tetnega   študija.
Naša družba po$tavlja univer-zl nalogo, da posreduje študen-tom sodobno in tnarksistično p^imovano zn?,nost. Marksiatič-no pojmovanje in obravnavanje znanosti, kljub vsej diferencira-nosti in specializiranosti sodob-ne znanosti, izključuje vsako abstraktno, od splošnega odtr-gano in ozko obravnavanje : /o-blemov in omogoča oblikovanje celovitega pagleda na znanstve-ne probleme in to na podlagi posameznih, med seboj vzročno povezanih konkretnih in aktual-nih problemov. To terja tako od profesorjev kot tudi od študen-tov, da obravnavajo znanstvn-ne probleme čimbolj konkretno in  čimbolj  povezano  z  družbe-
ao aktualnostjo,. ker je le na ta način možno priti do novih in pomembnih zaključkov po znan-stveni poti.
Ce bi se ob preoblikovanju naše univerze postavili jasno Sn zavestno na to staiišče, bi lahko vsaj v doglednem času odstra-nili precejšen clel vseh težav, s katerimi se danes otepa uni-verzitetni študiJ ne samo pri nas ampak tudi drugod po svetti. Predavanja in vaje bi postale zanimivejše in za oblikovanje bodočih strokovnjakov pomemb-nejše. Sltem bi se nujno tudi izboljšal odnos študentov do študijskega dela na univerzi, spremenili pa bi se tudi odnosi med p *ofesorji in študenti. Vse delo na univerzi bi se intenzi-viralo in dobilo tisto družbeno vrednost, kot bi jo moralo imeti.
Nihče ne .more očitati preve-like črnoglednosti če ugotovimo, da univerza kot celota, če iz-vzamemo nekaj profesorjev ozi-roma skupim, danes še nima ta-ke podobe. Nekoliko črnogledna pa je morda vendarle naslednja ugotovitev: po vseh prizadeva-njih okoli statutov sodeč, take podobe tudi še lep čas ne b/> imela. Vidimo lahko namreč vsc preveč naprezanja, kako bi s kompromiisi in začasnimi rešit-vami pravno in formalno zado-stili zakonskim določbam, vse preveč hotenja, da bi ostali pri starem tudi pod novim režhnom, le malokdo pa si prizadeva, da bi izpolnil zakonske določbe v vsem njihovem ;,Iobokem smislu.
Do neke mere je vsemu temu kriva tudi naša skupnost sama. V republiškem zakonu o univer-z\ je premalo poudarila in pre-nialo jasno dolooila svoje za-hteve do univenze. Namesto da bi izrabila pržložnost in pričela s Sir»ko ak-.Vo reforme r.ašeg» visokošolskega študija, je v precejšnj'i meri prepustila ini-ciativo univerzi sami in njenim fakultetam. Ni mogoče trditi, da organi družbenega upravlja-nja uniiverze niso sposobni izve-sti reforme univerzitetnega itu-dija, v^ndar jim je pri tem po-trebna močna zaslomba in ini-ciativa vse naše družbe. Tako pa se vsa začeta akcija več ali manj izrojeva v sestavljanje pravnih in formalnih določb, namesto, da bi se univerza pri-čela odločno vsebinsko preobli-kovati.
Vprašanja okoli osnut-kov fakultetnih statutov so se v poslednjem času tnočno zaostrila.
Fakultetne uprave nika-kor nočejo popustiti naši zahtevi, da so študijski načrti tesno povezani s študijskimi programi, da brez njih predstavljajo le neko prazno, abstrakt-no formo in da bi morali obenem s študijskimi na-črti sestaviti tudi .po-drobne študijske progra-me, ki bi naj po svojetn obseg« in po svoji podobi ndgovarjali ?,ahtevam za-kona in zahtevam sodob-nega univerzitetnega štu-dija. Izgleda pa celo. da tudi nekateri fakultetni sveti tej naši zahevi niso naklonjeni.
Tudj    režim   šudija   je
področje. kjer se križa.io naša in profesorska po.i" movanja in zahteve. Mno-ge fakultetne uprave pojmujejo probletne sku-pinskih izpitov, predavanj, skript itd. preveč togoi formalistično in neob-jektivno. Zato tudi s svo-jimi zahtevami ne more-mo prodreti.
Rešitev velikega dela vseh vprašanj, ki nas žulijo, pa ni odvisna od posameznih fakultetnih uprav, ampak od višiih forumov in r>d vse naše skupnosti. Tu pridejo v poštev tnaterialni proble-mi študija in materialno-ekonomske razmere štu-dentov.   Tudi   tu   je   bilo
doseženega doslej le ma-lo. pred nami je še ved-no naloga, da izbojujemo vsaj del svojih zahtev.
Delno smo tudi sami krivi. da tako malo do-sežemo prj vseh teh vpra-šanjih, ker ne znatno na-stopati dovolj enotno in ostro. Mnogrikrat naši predstavniki v fakultet-nih svetih ostajajo brez naše podpore. Če nam je res do tega, da svoje do-sežemo, ne bi smeli tega dopustiti.
Znašli se bomo pred de.istvom, da bodo statuti sprejeti v sedanji obliki, zato moranto takoj pričeti z odločno borbo. Zbefuno se na zbore študentov vo-
livcev, študijska in po-dobna zborovanja, pogo-vorimo se o vseh teh pro-blemih, sprejmimo reso-liicije, v katerih postavi-mo naše zahteve, in ,iih pošljimo fakultetnim upravam, fakultetnlm sve-tom in še kam dlje.
Studentje imamo pra-vico in dolžnost, da raz-pravljamo o teh vpraša-njih in postavljamo ^vo-je zahteve v zvezi z nji-mi, toda tudi odgovorni organi sa dolžni upošte-vati naše zahteve in jlm ugoditi, če so v skladu z našo družbeno stvarnost-jo in njenimi potrebami. Če pa naših upravičenih zahtev ne bo nihče upo-števal, imamo pravico, iz-bratj si še drnga sredstva za  njihovo  uresničitev.
0B IV. KONFERENCI ŠTUDENTSKEGA TISKA
Zopetkoraknaprej
Ii STUDENTSKJ
Lotili smo se vprašanja, ki se nar* je zaradi naraščajočega vpliva študentskega tiska tako na univerzi kot v vsej ostali javnosti -zdelo bistveno, namreč vprašanja koncepcije in fizi-ognomije naših študentskih ča-fiopisov. Čeprav so nekatera uredništva prišla do enakega spoznanja že preJ, smo na kon-ferenci znova potrdili misel, da študentski llisti ne smejo biti ozko zaprti niti le v krog štu-dentske organizacije niti le med stene univerze, ampak morajo posegati v č?m §iiršo družbeno problematiko. To bomo dosegij, če bomo probleme študentov In univerze povezovali z aktualni-mi problemi in če komo pro-,bleme študentov in univerze prikazovali kot družbene.
Pri reševanju vseh študent-skih problemov naš delež dosl-aj ni bil vedno tak, kot bi moral biti. Nekaj po naši krivdi, nekai pa tir"! po krivdi tistih, ki so nas premalo podpirall in pre-malo upoštevali.  Naii  listi  že
imajo določeno vlogo in mesto v družbi. Če pa naj ta vloga in to mesto postaneta pomembnej-ša, moraJo svoje prispevati tako vsi študentje kakor tudi celot-na univerza z vso našo javnost-jo vred.
Če bomo hoteli v svojera raz-voju naprej, se bomo morali otresti lepega števila naših na-pak, ki smo si jih v Sarajevu odkrito priiznali. Kljub vsemu temu pa nismo mogli mimo spo-znanja, di so v glavnem vsi naši listi napravili korak na-prej, da so si med šjudenti in v javnosti povečali zaupanje in da postajajo vedno pomembnej-ši činitelj v univerzitetnem in družbenem življenju. Zato smo se razšli z zaupanjem v svoje sile, z namenom, da povečamo svojo vlogo tako v ideološko-političnem vzgajanju študentov, v njihovih borbah za boljšc so-cialno-ekonomske pogoje in na-predno sodobno univerzo, kakor tudi v študentskem in javnem kulturnem ter šprotnem življe-nju.
Pred 25 leti
... 14. januarja 1933. leta je ob pripravljanju novega univerzitetnega zakona v kabinetih beograjskih ministrstev sklicala Zveza slušateljev Ijubljanske univerze študentsko zborovanje. Blizu pet sto študentov je protestiralo proti nameravani ukinitvi medicinske in odcepitvi tehnične jakultete; sprejete so bile protestnt resolucije.                                         '
Po končanem zborovanju, pred univerzo in v njej, so odjeknili klici: »Zivela slovenska univerza«, »Zivela svoboda*. Ob nastopu policije so se študentje zatekli v univerzitetno poslopje, s pohištvom so zaslonili glavna vrata, vdrli so skozi balkonsko dvorano na balkon in še naprej vzklikali proti okrnitvi slovenske univerze, za njeno avtonomijo in svobodo znanosti. Vzklikali so proti policijskemu režimu. Na strehi univerzitetnega poslopja se je pojavila rdeča zastava. Policija je obkolila univerzo, pripeljala je jetniški voz in poklicala gasilce. Studentje pa so govorili z balkona, metali so letake in vzklikali: >Dol z režimom!«, »Dol s Kramerjem in Pucljem!«, >Zivela republika« in »Zivela revolucija!« Vzklikali so tudi proti kralju. Z velikimi črkami so pisali protestne klice na balkon postavljeno tablo. Brisali pa so jo gasilci.
Zahteva po predaji je bila odbita. V popoldanskih urah so se na univerzi pojavili veliki napisi: »Zivela revolucija« in »Dol z režimom*. Policija je čakala. Ob posredovanju rektorata je bil sklenjen kompromis. Univerzitetni organi so legitimirali nekaj. čez sto študentov. Spiske so nato predali policiji, ki se je morala zadovoljiti s tem, ne da bi jim sami »komunisti in prevratni vlementi« padli naravnost v roke, kot je to pr.ičakovala. Na univerzi je bil še istega dne razobešen razglas, da bo glavno univerzitetno poslopje do nadaljnjega zaprto.
Tako je bilo tistega dne sredi januarja. Nekaj dni pozneje je bilo delo na univerzi sicer obnovljeno, vendar je bil vsak vstop na univerzo možen le s študentsko legitimacijo in skozi stranski vhod. Toda kaj kmalu je bil rektor prisiljen obvestiti Beograd, da je vsled solidarnosti z zagrebškimi študenti pred durmi nova študentska -demonstracija in stavka. Minister prosvete je poslal kratek odgovor: zaradi študent-skih demonširacij in neljubih dogodkov se do nadaljnjega prekine na Ijubljanski univerzi vsako delo in se univerza zapre.
V februarju so z univerze še plapolale, tedaj strogo prepovedane, slovenske zastave, na njej so bili izobešeni prevratni napisi, po Sloveniji so študentje delili letake. Razvita je bila agitacija proti inskripcijam. Nekaj študentov je sedelo v zaporu, druge je obravnavalo disciplinsko sodišče pri rektoratu. Ker pa je »Ministar-stvo prosvete saznalo od drugih vlasti, da su prilikom nereda na Univerzitetu u Ljubljcmi padali poklici — dole Kralj« in tega disciplinsko sodišče v Ljubljani ni obravnavalo, je bilo treba »dodirnuti pitanje tih poklica«. Nova sestava tega sodišča je proces obnonila, kar je bilo pogoj za že močno zakasneli začetek poletnega semestra.
Tak bi bil Tcratek oris najvažnejšega dogodka v slovenskem študentskem giba-nju med obema vojnama. Iz usmeritve akcije je vidna njena vsebina, ob omembi povoda je riakazan tudi vzrok. Trhlost starojugoslovanske državne tvorbe, ki je bila pogojena že t> samem načinu porajanja in konstituiranja, je skozi belež diktature očitno spet silila na dari. S skoraj kronično gospodarsko stisko obremenjena in s splošno svetovno krizo močno prizadeta država SHS, si z diktaturo dela jugoslovanske veleburžoazije pač ni pridobila svojega prepotrebnega zdravja. Totalitaristični poli-tični poseg ni odpravil disharmoničnosti jugoslovanskega notranjepolitičnega življenja, ker ga je izvedla v glavnem srbska veleburžoazija na račun ostalih jugoslovanskih nacionalnih buržoazij in narodov v celoti. Postalo je docela jasno, da nobena jugo-šlovanska nacionalna buržoazija ni sposobna rešiti nacionalnega vprašanja v Jugo-slaviji. Težnja po profitih, iztisnjenih iz tujih žuljev, ni dovoljevala koncesij in narodne enakopravnosti.
Studentske demonstracije v začetku leta 1933 niso bile prvi protest proti pritisku diktature. »Separatističnim mislim« so že sledile »separatistične akcije«, ki pa se povečini niso mogle in ne hotele izkopati iz kolovozov slovenske strankarske politike. Pred nastopom študentov 14. januarja so bile že tudi študentske demonstra-cijs v novembru 1932. leta, do katerih je prišlo zaradi slabega ravnanja s političnimi kaznjenci v Sremski Mitrovici. Tako je 14. januar pravzaprav le nekak člen upiranja režimu diktature, vendar dokaj svojstven in v tej svojstvenosti temeljit. Poudariti je treba enotnost te akcije. V njej so sodelovale vse, sicer svetovnonazorško deljene skupine, združene v borbi za upravičene slovenske nacionalne interese. Demonstrirali so proti diktaturi, vzklikali proti tistemu delu slovenske buržoazije, ki je ob tej diktaturi pristavila tudi svoj lonček. Sredi Ljubljane so v času viška diktature štu-dentje vzklikali revoluciji, zahtevali republiko in federacijo. Hoteli so tisto, kar je slovenska buržoazija zaradi svoje razredne determiniranosti zamudila.
Iniciativa in vodstvo študentskih akcij leta 1932~/33 je bila stvar ilegalno obnovljene organizacije komunistov na univerzi. V tem obdobju so izhajali Rdeči signali, nekateri Ijubljanski študentje-komunisti so sedeli v Sremski Mitrovici, drugi \so med tem ali po teh dogodkih čakali na razsodbo Sodišča za zaščito države. Te akcije so bile začetek neprekinjenega delovanja napredne študentske mladine na Ijubljanski univerzi vse do začetka vojne in še naprej. Sicer je bila ta enotnost študentskega gibanja poslej razbita in so bili vsi poskusi njenega restituiranja zaman. Toda vse kasnejše študentsko levičarstvo je kljub nekaterim pripetijam ostalo v borbi s konkretno družbeno situacijo, ki je determinirala njegovo misel in praktično ' delo. Bil je en sam stvaren izhod: realna, neromantična ocena stvarnosti in pogumen, odločen spopad z vsem, kar je dišalo po trohnobi, spopad za stvarno življenje in v imenu tega življenja. Frazarh ni bilo več moč verjeti.
INTERVJU   S   PROF. DR. GORlCARJEM
Težav bo še mnogo
liiliil!
Pričenjamo » vrsto intervjujev, v katerih bomo naše bralce in širšo javnost seznanjali s pogledi in mnenji na-ših profesorjev, političnih in znanstvenih delavcev o aktualnih problemih univerzitetnega študija in življenja čtudentske mladine.
Za začetek priobčujemo intervju s prof. dr. Jožetom Gorlčarjem, profesorjem Pravne fakultete v Ljubljani. Za temo razgovora smo izbrali probleme okoli republi-škega zakona o univerzi.
(Nadalje.vaniie s  1.  strani) Brezpogojno. Idealno bi bi-
Ne   morem   si   predstavlja-ti ene same republiške komi-
Sedanje stanj« predstavlja ostro nasprotje med formalno veUavo zakona in med realnimi pogoji študlja. Kako bi se po Vašem mnenju dalo najbolje rešiti to vprašanje?
Na   to   vprašanje  sem   od-' govoril že zgoraj, ko sem de-jaJ, da naj bi bili sedanji žiu-dijski programi vendarle nek
bilo,  da  bi noben študent ne   sije, ki bi lahko določila pro-   kompromis med zahtevami za-   m
rmel    nikakšaih    materialnih skrbi, da nobenemu  študentu
 p
 fil strokovnjaka za vse fakul-tete im določila zanje ustrezne
 in med   realnimi pogoji  pos&mezinih fakultet in študen-
ne bi bi]o treba skrbeti^za za-   študijske programe. Stanja na   tov. Tak kompromis bo napri-   1=
služek ali dodatni zaslužek, da bi lahko vso svojo energijo posvetil le študi-ju. Tega iseve-da še dolgo ne bomo dosegll, napeti pa bo treba vse sile, da
drugih fakultetah v tem oziru   mer  tudi  podaljšanje  statusa sicer ne poznana, kar jpa zade-   študenta  za   en   semester  po va   pravno   fakulteto,   menim, da   ob  sedanjem   fakultetnem
svetu takšna   komisija   ne bi
bd se temu cilju čimbolj pri-   bila  potrebna,  ker je ta  naš
bližali.
Kar zadeva materialne po-goje študija, bi tudi o tem mo-rali temeljito razrnisliti, zakaj ob skrajšamem študijskem ro-ku je vsaj na nekaterih fakul-tetah mogoče graditi dobre strckovnjake  samo z intenzi-
absolutoriju — če bo do takš-nega podaljšanja prišlo, kar pa mislim, da bi bilo zelo po-trebno.
organ družbenega vods+.va (v tesnem sodelovanju z učnim osebjem fakultete) sam sposo-ben opravitjj nalogo, ki vas zanima.
Seveda študijski načrt, ki je sestavni   del   statuta   pravne
viiraniem študija. Intenzivira-   fakultete i,n o katerem je njen nja pa ne razumemo tako. da   8vet zel° temeljito raztnišljal,
bi bi-lo treba ohraniti vse do-sedamje študijske probleme, temveč bo treiba študenta čim bolj aktivizirati z individual-nim študijskim delom, ki naj raiema vsakega posameznika. Takšno pedagoško delo pa za-hteva vse drugačne materlal-ne pogoje, kot pa jih ima da-nes večina ljubl.iainskih fakul-tet. S temi materialniiml po-goij mislim tako na prostore, opremo, kakor tudi na število u&nega in pomožnega učnega osebja.
Ste mrvrda prepr!?anl, da Je zakon realno Izvedljlv v seda-njih  pogojih?
Noben zakon ni absolut?\o Lzvedl.iiv do zadnje črke in pike. Koliko -bo izvedljiv za-kon o ljubljanski univerzi bo odvisno od mnogih faktorjev, med katerimi se mi zdi zelo važen materialni faktor; pred-vsem pa bo to odvisno od uC-•n&SR iin pomožnesa osebja na univerzi ter od študeintov sa-mih.
Pri izvaian.fu zafcona , bodo seveda zašle v največje težave tiste fakultete. ki so kakorkoli mateirial-no slabo preskrbliene (n. pr. naša pravna fakulteta), prav tako pa tudi tisti štu-dentje, ki mimajo zadostnih mateTialnih sredstev za študij.
Rako ocenjujete predlog, da bi sestaviH neko posebno re-publiško komisijo, kl bi izdela-la temeljt-te študiijske programe in določila, hakšnega strokov-njaka potrebujetn«?
Se ni tak, da bi ustrezal vsem našim potrebaim. Je le kom-promis med zahtevami, ki jih postavlja zakon in pa med re-alniim stainjeim, v katerem smo. Mislim, da velja to več ali manj tudi za študijske načrte vseh drugih faikultet. O teme-l.litii reforml našega univerzi-tetnega študija pa bomo lahko govorili šele, ko se bomo ta-kega dela tudi lotili, kar pa bo zahtevalo dolgotrajnih Stu-dijskih priprav.
Za ureditev tega problema je po našem mnenju bistvena tudi ureditev študijskih programov. Kaj mislite Vi o tem? Kako dI se dal najbolje odstraniti ves nepotrebnl balast?
Brez dvoma je v študij-skih programih — tu govorim seveda predvsem zopet kot član pravne fakultete — veMko nepčrtrebnega balasta. Mnogo tega smo že odstranili in mislim, da &e bo dalo tej zahtevi ustreči tudi na drugih fakultetah. Glede poti, kako to doseči, pa se mi zdi, da lahko odigrajo pri. tem pomembno vlogo študijske komisije fa-kultetnih svetov, seveda v so-delovanju s študijskimi komi-i pri fakultetnih upravah.
Sveča ]e razsvetljevala mizo ln tretjino sobe kakor baklja v zadimljenem prostoru in risala svetle površine na kožo, obleko in omet. Večer, ko je visokonapetostno omrežje v našem mestu izklopljeno. Zu-naj na trgu sem gledal okno, ki je v tej veliki hiši dajalo videz medle lučl. Visokonape-tostna mreža ni prekinila de-la. Profesor in njegov asistent sta delala poskus pri zatem-njenera mestu.
Najdišče v prvem nadstrop-ju ni skrita jama. Pa vendar je bilo srečanje v njem poluo izkopaiiin, ki jih moraš zlo-žiti v pravo celoto, da izveš vse o človeku in njegovem živ-ljenju. Ta človek je profesor dr.  Srečko  BRODAR.
Zdaj v neki urejenl zapore-dnosti obračamo liste dnevni-ka, kjer so zapisani tisti naj-važnejši avtobiografski podat-kl. Rojstno raesto Ljubl.jana. Delavska druiina. Starši zgo-daj uniro In življenje teče pri tujih ljudeb. Potem Dunaj z Otakringom. Preživljanje z in-štrukcijami, pisanjem in za-služki. Studi.1 prlrodopisa. Ita-, lijanska fronta in prvo služ-beno mesto na poljanski giin-naziji. Osemnajst let v Celju tn tlk pred vojno vrnitev v Ljubljano, na brežigrajsko gimnazijo. Po vojni pa univer-za in mesto profesorja za pra-zgodovino  človeka.
KATERI DOGODEK JE V MLADIH LETIH NAJBOLJ VPLIVAL   NA   VAS?
Clovek ima v raladosti raz-IiCn» int^rese. Tava lahko med pisatel,1evanjem in prirodopi-sniml vedami. Velik vtis pa so napravila predavanja prof. GorjanoviCa, ko Je odkril kra-pinskega človeka. Predaval je v mestnem domu, to je blla takrat neke vrste Ijudska uni-verza. Vso snov sem poslušal z velikim  zanimanjent.
Srečanja
IN  NA DUNAJU?
Vsekakor preporadovsko gi-banje. Balkanske zmage in za-dušnica za junake balkanske vojne v pravoslavn! cerkvl. Zamisel o karbonarski organi-zaciji, ki je imela namen zru-šiti staro Avstrijo v razvaline.
KAKSNA JE BILA TAKRAT-NA STUDENTSKA GENERA-CIJA V PRIMERJAVI Z DA-NASNJO?
Za svoj obstanek smo se sa-mi borili, Z3to smo bili nepri-merno bolj navezanj[ nase in drug na drugega. Kot danes, je bila tudi takrat večina brez
olitske    postaje   v    Slovenijl, Potočke  zijalke na  Oljševi.
Dnevnik Je poln zapiskov. Začetki izkopavanj s pomočjo dijakov in delavcev. Odkritje kosti Jamskega. medveda. Vsak dan enako. Zjutraj Iz doline na goro in zvečer utrujeni na-zaj. Po enem tednu so izkopa-li kost, ki je ni bilo mogoče determinirati. Ko so jo oprali, so vedeli, za kaj gre. Našli so oljševsko šilo. Takrat se je pokazalo, da njihovo odkritje ni samo paleontološkega zna-čaja, ampak kulturna ostali-na človeka iz kamene dobe. Odkrili so prvo paleolitsko po-
Najdišče v 1. nadstropju
sredstev. Bill smo pa bolj sa-mostojni in širše razgledanl. Kajti zanimali se nismo samo za svojo stroko. Danes pa štu-dent dela samo tisto, kar mu je predpisano. Ne raara se sam izobraževati. O Sportu takrat nismo mnogo govorili. Naš šport je bil v planinarenju in telovadbi. Veliko bolj so nas zanimali kulturni pojavi in revljc, kl so takrat izhajale, smo komaj pričakovali. Danes pa je za to napol mrlo. Stu-dentje ne prebirajo dovolj kulturnih revij.
VOJNO STE PRE2IVELI NA ITALIJANSKI FRONTI? KAJ PA   PO   VOJNI?
Za vsakega vojaka Je mir največje doživetje, Ceprav Je bSla doba po vojni težka. Stro-kovni izpiti in pomaji.jkanje učnih mofl. Najprej študij planinske flore, metuljev, pro-učevanje terciarnih petrafak-tov, dokler nisem leta 1928 prišel  do  odkritja  prve  pale-
stajo v Jugoslavijl. Osem tet je nato prOfesor Brodar zbl-ral ekspedicije, ki so trajale 6—7 tednov. Vso delo pa je pokazalo bogastvo najdišča Tn njegovo izrednost, saj je bila v Vzhodnih Alpah to najvišja paleolitska postaja in je spro-žlla v znanstvenem svetu ob-Sirne diskusije glede kronolo-gije ledene dobe in človeškib kultur v njej.
KAJ VAS JE K TEMU DE-LU POSEBNO PRITEGOVA-LO?
Dognatl resnlco in rešiti problem, to ,1e tisto, kar me Je posebno pritegnilo. Obenem pa dati svoj prispevek najsta-rejši kulturni zgodovini člo-veka ln naimlajSi zemeljskt zgodovini ledene dobe. Doka-zati bl hotel, da je na sloven-ski zemlji še obilo najdi^č, najdb. ki jih je treba odkriti, raziskatl in prJspevati k zna-nosti   o   Moveku  ledene   dobe
ln   pračloveku.   To  se   ml  ]e že v precejšnji merl posre^ilo.
DO TAKSNIH SPOZNANJ STE PRISLI PRI DELU NA UNIVERZI?
O mojem predmetu lahko trdim, da je zanj mlada gene-racija vneta, spre.1emljiva, da pa potem, ko pride v težjo problematiko, kjer sl je po-trebno utrditi neko fundirano in obsežno , znanje, nekako omaga. Dokler posluga, jo vse zatiima, tpda ko se je treba spoprijeti z učenjem in de-lom, nekako oslabi. To je glavno spoznanje o današnjih študentih.
KATERE VREDNE IDEALE STE SPOZNALI PRI DANAS-NJIH   STUDENTIH?
Mladina Ima najrazličnejSe ideale. Veliko jih je, ki se navdušujejo za šport in razne druge stvari. Bolj redki pa so, ki jim je ideal znanstveno raziskovalno delo. V celotl se mi zdi, da je vendarle pri vsej današnji mladini v ospre-dju ljubezen do naše jugoslo-vanske skupnosti, do naše zemlje in njenih ljudi. Ta vtis je izreflno prepričljiv, da vsak želi tej jugoslovanski skupnosti doprinesti svoj de-lež. Seveda brez izjem ne gre.
Profesor Brodar je pripove-doval tako očetovsko o svojih opažanjih in delu, tako po-drobno, da nam je v tem oz-kem okviru nemogoče Dono-vitl celotni obseg njegovih mi-sli. Dan se v tem nadstropju, kjer piSe na vratlh Inštitut za prazgodovino eloveka, zgo-daj zafne. Profesor Brodar ži-vl v tem delu in zadovoljen Je. Brez počitka. Tudi nede-ljam ne prizanese. PoCitnic že trideset Iet nima. Kajti v po-Citnicah odkrivajo ln razisku-jejo najdišča prafiloveka in ledene dobe. Ko smo ga na koncu vprašali, kdaj je doži-vel najpri.1etne.iši dan na un)-verzi, je odgovoril, da fe bil to tisti dan v letu 1946, ko rnu je bilo omogoCeno raziskoval- • na delo in ustanovljen TnstHut za   prazsodovino   človeka.
lzpiti so pred vrati
Ko razpravljamo o bodoči podobi prirodosloVne ali filozofske fakultete, se spopadajo najrazličnejša mnenja ob alternativi — ali naj fakulteti vzgajata strokovno-znanstveni kader za raziskovalno delo ali pa strokovni kader za pedagoško delo v srednji šoll — ki pa prav-zaprav ne bi smela biti alternativa. Tako prva kakor tudi druga od omcjenih skrajnosti je nekaj nerealnega, absurdnega.
Pri vsem tem pa je problem dvopredmetnika, čeprav povsem praktičnega značaja, vendarle odvisen od rešitve zastavljenega načelnega problema.
področjih  potrebuje  vedno  vei   sleni   predvsem   Seologi  s   pri-   nim delom  aktivno  posegajo  v
stnokovnjakov    družbenih    ved. Naj omenimo samo razvoj indu-
rodoslovne   falcultete,   ker   ru-darski   tehniški  dnženirji   za  to
strijske   psihologije,   poklicnega   ni&o usposobljeni;  neko  podj«t-
in vzgojnega svetovanja itd.
Tudi na prirodoslovni fakul-teti je stanje močno podobno. Za  pedagoški  poklic  pridejo  v
je za izdelavo izolacijskega ma-teriala je zaposlilo biologa za raziskovanje plesni na izolacij-cijskih materialih in upa s te-
Ce hočemo doseči realistično rešitev vpra&anja, v kakšnem odnosu naj bosta znanstvena in pedagoška smer študija, mora-mo prej spoznati in proučiti se-danje   stanje   na   prirodoslovni
Toda to formalno razmerje nas n& sme zapeljati. Precejš«n del, včasih tudi večina diplo-mantov s teh »pedagoškdh« od-delkov, če jih sploh moremo tako   imenovati,   se   ne   posveti
Nepotrebna
in  filozofski  fakulteti  in  njuno   pedagoškemu poklicu, ampak si
alternativa
najde drugačns službe. Name-stitev v srednj.i &oli je namreč zelo problematična, saj  dobj le   poštev   le   biologija,   geoigraiija,   mi
rezultati    zvišati    kvaliteto
malo      diplomantov     tudj     res   kemija,   fizika,   matematika   in   avojih  proizvodov.  To je  samo
ustrezajočo     zaposlitev.   Večina   morda   še   geologija.   Toda   tudi   nekaj   bežnih.  nepovezanih  pri-   Raz,merje   med    usposabljanjem
mesto  v   družbi,   kot s^a Si   ga
že   priborili  s  svojo   dosedanjo
prakso.   Problem   obeh   fakultet
je   noožno   do  neke   mere  obra-
vnavati skupao, seveda le do ne-
ke mere, ker se zavedamo raz-   slavistov mora na primer poleg   s teh skupin gre večina diplo-   merov.
liike  med  družbenimi   in  priro-   nekaj   ur  slovenščine  poutevati   mantov   v   drugačne   zaposlitve      Po  vsem
še tuje je<zike, Tftatematiko, z,go-   in n« v pedagoški poklic Delo,   mo,  da  obe  faKulteti,  prirodo-
dovino   in    oelo    telovadbo   ali   ki ga opravljajo na teh mestih,   slovna  in   filozofska,   danes  ne
petje. Toda to je problem  zase   je za napredek proizvodnje  ze-   vzgajata   izključno   pedagoškega
in   le   del   teh   vzrokov,   ki   po-   lo pomembno. Naj navedem sa-
vzročijo, da se diplomanti filo-
zofske fakultete  ne  odločajo za
pedagoški   poklic.   Tudi   družba
družbeni razvoj in ga pospešu-jejo.
Tega mesta in te vloge tema dvema fakultetama tudi v bo-do&e ne bomo smeli jemati. Zato j« nujno potrebno najti pravo razmerje med usposab-Ijanjem študentov za pedagoški poklic in med usposabljanjem za znianstveno-raziakovalno de-lo-
Tu moramo nujno preiti na dnigo, nekioliko realnejše in aktualnejše podrooje, namreč na vprašanje dvopredmetnika. Na filoz.ofski 'fakulteti je na ve-čini .oddelkov sistem dveh pred-metov že vpeljan, na prirodo-slovni fakulteti pa ga pravkar uvajajo. Pravilno lzveden sistem dvopredmetnika pomeni rešitev zgoraj   žastavljenega   problema.
doslovnimi  vedami.
Na filozofski fakulteti J© 13 oddelkov, od katerih pa jih pri-de v poštev za vzgojo srednje-šolskega p^dagošikega kadra le 9. če prištejemo s-em tudi pe-dagogiko, psihologijo in umet-nostno    zgKDdovino,    za   katerih
kadra kakor tudi ne izključno strokovno znanstvenega kadra. Njuna vloga in mesto v družbi
sama namreč priteguje diplomi-
pouk pa je v splošni srednji šo-   rane filozofe v druge službe in li pravzaprav 1« malo možnosti.    ne le v pedagoške. ker na vseh
mo    nekaj    primerov:   podjetje
»Riba« v Izoli je prav z name-
nom, da poveča proizvodnjo, za-   sta že danes mnogo pomembnej-
poslilo    biologa,    specialista   za   ši,   saj    vzgajata    strokovnjake,
ribe;   prj   raziskovanju   premo-   ki   tako   v   pedagoškem  poklicu
govnih in rudnih ležišč so zapo-   kot   z   znanstvenim   raziskoval-
študentov za pedago&^i poklic in usposabljanjem za znanstve-no delo je pravzaprav razmerje med B predmetom in m€d A pr«dmetom.. B predmet tm^ora biti v razmerju do A predmeta vsebinsko in formalno mnogo ožji in manj z.aht€ven. Studen-tu naj B predmet da le ti*to osnovno   strokovno   znanje,   ki
(Nadialjevanje na 6. strani)
IZREDNA  SEJA  UNIVERZITETNEGA SVETA
Beseda o statutu
Vniverzitetni svet je na svoji izredni seji, dne 8. januarja obravnaval načrt statuta ter ga z nekaterimt manjšimi spremembami tudi sprejel. Izvolil je tudi štiriilansko redakcijsko komisijo, ki naj z zakonodaj-nim odborom Izvršnega sveta pregleda in dokončno uredi sprejeti načrt statuta.
Predem vzamemo v»pretres«   tov, pomanjkanja učnih pripo-
nekatere določbe statuta, ki predvsem zanimajo študente, naj nam bo dovoljeno pouda-riti, da sprejeti načrt statuta in zakon o univerza ne pred-stavljata le pomemben korak v razvoju našega šalstva, tem-več sta predvsem posledica hi-trega napredka našega gospo-da,rstva ter hitrega razvoja naže družbene zavesti — sta odraz naže družbene stvar-nosti.
V taki sltuaciji, razumljivo. Ri mogla naša družba biti več zaidovoljna s stanjem na uni-verzi. Ne samo, da zahteva sodoben pouk odstramitev na-vlake v učnih načrtih, temve^ predvsem hitrejšo produkci-jo« strokovnega kadra, ki po usp-osobljenosti ne bo nazado-val, v moralnem pogledu pa celo napredoval.
Seveda bi bilo nesmiselno v trenutni situaciji, če bi dosled-no izvajaH vse določbe zako-na in statuta, ne da bi ttpošte-vali socialnega stanja št.uden-
močkav, prostorov itd. Univer-zitetni zaikon namreč zahteva, da vsak študent konča študij v določenem roku, sicer izgubi vse pravice, ki mu kot študen-tu pripadajo. Univerzitetni svet je- to upošteval, ko je spreiemal načrt statuta ter predlagal, da se status študen-ta podaljša za šest mesecev. V tem času naj bi vsak študent opravil zaključne" izpite ter diploimsko delo.
Nesmiselno bi bilo misJiti, da se bo potem, ko bo vse jas-no določeno in uzakon.1eno, tudi v celoti izvajalo, če naža družba ne bo prevzela del bre-men, ki sedaj pritiskajo štu-denta ob tla. Zato lahko reče-mo. da je celotna družba od-govorna za uspešno izvajanje teh predpisov.
Nekatere d'Oločb« v načrtu statuta niso dokoTično formu-lirane in so prepuščene fakul-tetam, da jih v svojih statutih določijo.                          E. R,.
 industrijsko podjetje
ŠENTJUB PRI  CELJU
želi vsem delovnitn kolektivom uspeha v  letu 1958 Trgovsko podjetje na debelo in drobno
»USNJE« CELJE
fiestita delovnim kolektivom in se jim priporoča tudl v letu 1958
»VELETRGOVINA«
trgovinsko preduzeče industriskom robom na veliko
SHRUEVO
Radičeva 8 Predstavništvo: LJBLJANA,  Parmova 37/1.
telefon 32-703,  31-593 žell študentom mnogo uspeha v letu 19581
HUMANIZACIJA DELA
Objavljamo krajši izvleček lz razprave Rudija Su-peka, ki ga je objavila revija »Naša stvarnost«. Ker je vprašanje humanizacije dela povsod resen družben problem, menimo, da bo razpravljanje o tem koristno.
Položaj človeka v proizvodinji    meri   tudi  premikanje  delovnih
je od začetka.indujstrijs.ke revo-lucij« do danes šel v smeri vse veije  delitve  dela,  vedno   boli
 mest in orodja.
 S psihološkaga stališča, kl nas  z ozirom na humanisti^čoio pro-
azrazite     specializacije     člove-    bleraatiko vprašanja  prvenstve-kovih sposobnoLti in drobljenja    no .zanima, ie delo na tekočem
proizvodnega poteka na vedno večje število delovnih opravil. Kon^aa oblika te delitve dela in delovnih o<pravil 1e takoime-novana verižna proizvodnia, ali proizvodnja po »teko6em traku«. Gledano s tehnološkega stali-Sča. pomeni proizvodn.ia po »teikočem traku«: premikanje lzdelka v času Lzdeilovainja, po-enostavitev poteka delovnih opravil, skupni ritem in tempo dela večjega Stevila delavcev, strogo delitev in ozko nadzOr-etvo proizvodnih gibov in po-polno prilagoditev delavca svo-Jl delovni nalogi. Razen premi-kanja iz4dka. ki teče po te-fcočem traku od enega delovne-ga mesta do drugega, se danes s avtomaitizaciiio tudi vedno bol.i uvaja premikian.ie strojev all »kupine orodij.   Z  drugimi   be-
traku delo, ki s« ponavlja in parcialno delo. Tako delo drži delavca v strogi ome.jienosti proizvodnje, vsiljuje pa mu ri-tem, k-; se ;ga delavec mora dr-žati, ker ie to neke vrste ko-lektivni ritem in posamezni delavec pravzaprav v skupnem delu sodeluj« kot člen te sku-pine.
Imamo štiri prevladujoče mo-mente: deLo, ki se ponavlja. parcialno ali deljeno delo, vsi_ ¦lje.nl in končno kolektivn; ri-tem. Kakšne so psihološke T>o-sledice takega dela na človeka? Če ilovek po svojti prirodnl na-klonjenostj sili k raznovrstnosti in • individualni svobodi. potern odigovora nl težko naiiti. Toda. alj je človek po iprirodi res uni_ • verzalno bitje, ki teži za tem. da  postane  »totaLnl  človek«   (ta
•edami,   poleg   premikanja    h-    izraz je vzet po Marxu) in, all «J«il.ka  zasledimo v v*dn0  večji    človek sploh hoče individualno
svobodo v svo.ii proizvodni de-lavaosti. Še dalje. ali so za vse to pogoji v sodobni indus1;ri.jskj ¦prolzvodnji? Preden odgovorimo na vpra^anje. ponovitno v krat-kem, da se številni kritiki »in-dustrij&ke civilizacije« in »stroju. ništva« vse od Rusklna do Ber-djajeva, smatrali. da je delo obrtnika zagotavljalo človeku vsestranost in individualnost, kar pa ie človek definitivno iz-gubil v moderni industrijski proizvodnji.
Kai nam kažejo osihološke raziskave z <yzirom na omer\ie-ne štiri. mcmrente dela na teko-čem traku?
Kar zadeva delo, ki se ponav-lija in parcialno ali deljeno de-lo, so mnogi raziskovalci in an-kete o delu na tekočem traku pokazali, da ie takšno d©lo fi-zično in psiholo'Sko škodliivo za delavce, ker gpravlja v giba.nje omejmo število mišic v enoli&ni in ponavljajoči delavnosti. Mno-go pomembnejše so seveda raz-iskave 'o vplivu vsilienega rit-ma in tempa dela na .individu-alnega delavca. Znani Svicarijki industrijskj psiholog L. Walter je dokazal. da vsiljeni ritem prihaja v nasprotie. oziroma prestopa meje naravnega in pri-
roje.nega ritma, ki ga zmore človek. in vodi k • hitre.iše-mu fiziološkemu in psihološkemu ia^črpanju, do delovnih nevroz in poigostejših nesre-i pri delu. Walter opozarja, da v mnogih primerih sodobne serijske pro-izvodn.je. kjer ni psihološke.ga nadzorstva in kjer 1e t«koči trak »prenapet«, lahko opazimo škodljiv \npliv takesa dela na človeka. Enoli'6no in Tiaporno delo povzroča psiholoSko oto-pelost in na siplošno posoešui© staranje. V Svici ie uspelo sa-mo v desetih odstotkih prime-rov odpravit; škodl.iive posledi-ce tekočega traku. Kolektivni ritem, ki se giblie v meiah prirodnega ritma skupine delav-cev (v tem smislu bi bilo treba izvržiti selekcijo d«liavcev po sorodnih prirodnih dis-Dozici-jab.), pomaga pri pove<5a-nSti proiz^dnosti dela. Toda, ko prekoračimo meje prirojene zmogliivosti, zaine uipadati pro-iwodniia in človek začne organ-sko propadati.
Da delo na tekoi6e.m traku na-sprotuje člov&kovi naravi, ka-žejo pojavl,^ da ga v začetku d«lavci zapuši&a,io in bežiio od njega. Statistični tx)datki pravi-jo, da je fluktuacija delovine sil-e v prvem letu z&lo velika in doseže v nekaterih primerih celo 80°/o. Po pret&ku dolotene dobe,   pravi  neki   preddelavec,
se d€layc< umirijo in in na istem deslovnem mestu jih lehJco vidimo pet ali deset let poznejie. Zaka,,1 je temu ta> ko? Tefeo6i trak odvzame delav-cu »voljo za tveganje«, žel.io, da bj si poiskal neko drugo za-posli*ev. Vtis imaimo, da tekoči trak zmanjšuje ljudsko lnicia-tivo, deLuje T>a na vsak način utrujajo^e in otoipelo na člove-ka. H. Ford priha.ra v Tazmi-šljanju o psihi delavca do po-raznega zaklijučka: »Večijia de-lavcev išče delo, ki ne zahteva večjega naD>ora in napetosti mišic. Išče.io delo, vvi katerem ni treba misliti.« Začetnl odpor delavcev proti teko<5emu traku kaže, da ta trditev ni tofina. to-da resnica je na žalost v sre-dini, da delavci pod vpllvorn monotonega in deljenega d«_ la izgubijo smisel za iniciatl-vo in ustvar.1alni odnos. Do t€h posledic ne vodi samo delo na tekočem traku. temveč v enakl meri skrajna delitev dela, kier so ci]j dela. njegovo planira-nje in zamisel ločeni od po-stopka pri izvrševa>n:.1u delovne naloge. Zafco je trdi+«v, d.a .1* delo, »ki loči zamis«! od izvr-šitve, prilagojeno stanju civili-zacije, v kateri Ijudie po sploš-nem pravilu ne spadajo v sklop nekega ambicioznega intelektu-aflnega tipa«. obtožba proti so-dobni    industrijski    oivilizaciji.
Tehnokratsko - birokratsks t^n-dence, ki vodi.1o v smeri pre-puš^anja nalog plani:ran.ia v go-spodarstvu nekemu ozkemu krogu »možgainov« in izklju^u-jejo Slpoke sloje proizvajalcev od tega dela. samo pomagajo proc&3u despiritualizaciie psi-hične otopelosti delavcev. Ni po vsem tem notoen čudež, če v kapitalistiinih državah vedno večja množica brutatoo razbre-menjenih in p.sihično otopelih delavcev iš^e svo.1 prostor v ba-rih, v grobih seksualnih obiCaiih ali v raznih misti^nih in religi-oznih sanjah. Tistt, ki so s« že »umirili«. najdejo bolf kon-struktivno zatoavo v raznih ob-likah d«javnosti obrtne in umet-niške narave.
Psihologi, kl so zaposlenl v industriji. se baviiiio s proble-mom, kako naipravill znosne oo-goje dela na tekoče-m traku? Kako odpravit! pod današniimi pogoji {ndustri.i*ke proizvodnje škodljive posledice za človekov organizem tn.psiho? Splošni za-ključki so skdeiči:
1.  Splošne poigoie dela 1e tre-ba napravHi  čim  bol1   privlač-n«. (Svetloba, zračenia, oleska-raja. delovnl odmori, ¦organiz.aci-.1a deLovnih mes-t in sDlošni 1.7-gled   tovarniške  sredine.)
2.   Sistematično bl bilo  treba • Izvajatl      ziamen.1avo     d&lovnih mest,  tako  da   delavec  v  teku
dneva menja svoie delovno sto, kar b} poživilo njegovo de-lo in zanimanje. Delo bi po-stalo bol.i vsestransko. intelak-tualna budnost bi bila veL.ia, možnost dodgo^aseaia man.,1ša in ohranjeno zanimaaje za t>o-polnejšo poklicno izobraTbo. (Neka tovarna v Teksasu. ZDA, ki je spreiela predloe psiho-loga za zamenjavo delovnih mest, čemur ponavadi nudijo odpor "tovarnarji, je ugotovila, da je skupina 4 delavcev. ki so zameniali delovna mesta, na-pravila v teku dneva enako delo kot skupina 6 delavcev, kar predstavlja  prihranek za  30%).
3. Odpraviti bi morali prehitro tekoče   trakove   in   prilagoditi tempo de]a.   ki odgovarja   prl-rodnim psiho-fiziološkim zmog-Ijivostim   delavcev.
4.   Poskrbefr   1e  treba za  do-polnflno    delovino   silo.   kat«re nailoga bi bila.  da 1e vsak č«uj pripravljena   zamen.iati d&lavca na tekočem traku. bodisi da ga iz fcakršnihkoli razlogov želi za-pustiti za dol'0'čen -čas in >pa za-radi občutka delavca, ki ga ima. da   je  življenjsko  vezan za te-koči   trak.   Nekatera  napredna podjetia v Veliki Britaniji ima-,io takšnega  frloveka  za 25 de-lavcev na tekočem traiku, ki ni-ma   svoi^ga    delovnega   tnesta, moTa   na   vsk^^H!   tam.  k^fr   le potrebno.       (Ktfnec prihodVijift)
Kriza v italijanskem
visokošolskem sistemu
JAVNIM PROTESTOM REKTORJEV, PROFESORJEV 1N
HSISTENTOV SE SOLIDARNO PRIDRUŽUJEJO STAV-
KE ŠTUDENTOV
Nekaj navedb in številk za uvod nam bo najbolj nazorno prikazalo vzroke vrenja med italijanskimi študenti, kakor tudi v profesorskih vrstah.
Takse za šolanje so v letih 1950-51 do 1957-58 porastle za približno 46 odstotkov, in sicer na medicjni od 33.800 na 53.800 lir, na industrijski kemiji od 34.18» na 63.800 lir, na lepo-slovni fakulteti od 23.000 na 42.300 lir.
Leta 1956 je diplomiralo na italijanskih univerzah dva ti-soč inženirjev, na ameriških triindvajset tisoč, na ruskih šestdeset tisoč itd.
Italija plačuje za kvalitetne nogometne igralce tudi do 150 milijonov lir in še več, na ši-rcko odpira-vrata lahkega in hitrega zaslužka in slave vsem mogočim domačim in tujim manekenkam, baletnim plesal-kam, filmskim zvezdam itd., njene univerze pa po številu vpisanih slušateljev relativno zaostajajo zaradi previsoke šclnine in neznatnih štipendij.
drugod. Od celotnega državne-ga proiračuna odpade na viso-košolski  študij  komaj  0.6  od-
stotkov.
solidarno protestirali pri mini-strstvu za šolstvo_ zaradi fi-nainčnih težkoč, v katere so zabredle rnnoge italijanske univerze in zaradi času nepri-mernega režima študija.
Protestu rektorjev se je pri-družil    protest    študentov    in
Ekonomisti v Italiji
Italija poje slavo Oskarje-vim nagrajencem in gre sko-raj neopazno mimo Nobelovih.
Septembra  1957  so vsi  rek-
Njeni     diplomanti     zapuščajo Horji   italijanskih   univerz   na domovino in si iščejo zaslužka   zasedanju v Milanu javno in
Nekaj podatkov
o visokih šolah na Poljskem
Visoko šolstvo na Poljskem ima že večsto-letno tradicijo (čez dobrih deset let bo Krakow-ska univerza praznovala 600-letnico svojega ob-stoja), ki pa je bila prelrgana zaradi Hitlerjeve okupacije. Med vojno so bile na Poljskem pet let zaprte vse visoke šole. Visokošolske ustanove, razen treh, pa so bile popolnoma uničene. Po-morjenih ali drugače odstranjenih je bilo iz vsake stroke okrog 30 odstotkov znanstvenih delavcev.
To je potrebno vedeti in( poudariti^ če se ho-čemo seznaniti s težavami poljskega visokega šolstva po vojni. Zato sta bili dve najvažnejši nalogi po vojni: obnova šolstva — predvsem viso-kega — in zgraditev tegra, česar prej ni bilo.
Tako so v velikih težavah obno-vili stare in začeli ustvarjati in graditi nove znanstvene usta-nove. Do danes se je število vi-sokih šol potrojilo, prav tako pa se je.potrojilo tudi število štu-dentov na rednih in izrednih, dnevnih in večernih visokih šo-lah. Na 75 visokih šolah študira danes 170.000 študentov. Tako povečanje je bilo možno zaradi tega, ker so bile ustanovljene univerze v krajih, kjer jih prej
mezne med njimi razvile v ve-like znanstvene zavode.
Zunanjo organizacijo študija bi lahko primerjali z našo, ki jo določa novi zakon o univerzah. Solanje traja od 4 do 6 let. Stiri leta na ekonomskih, pet let na ostalih Solah in žest let na mer dicinskih in ostalih akademijah. Zadnje, šesto leto na akademi-jah so uvedli šele letos in je namenjeno že plačani praksi na klinikah in podobnih ustanovah
STUDENTJE   SI  GRADIJO   DOM  OB  MAZURSKIH  JEZERIH
eploh ni bilo in zaradi velike državne pomoči, predvsem v obliki štipendiranja.
Sistem štipendiranja na Polj-skem se v marsičem razlikuje od našega. Imajo samo državne štipendije, ki jih podeljujejo de-kanati. Približno 70 odstotkov vseh študentov (pred vojno pet odstotkov) dobiva štipendije. V povojnem času zgrajenih 'štu-dentskih domovih stanuje okrog 30 odstotkov vseh študentov, v menzah pa se hrani nad 60 qd-stotkov. Pri izdatkih za hrano prispeva država 40 odstotkov, ostalo za plačajo iz štipendije študeptje sami, saj jim zado-stuje za hrano, stancvanje in za najnujnejše , vsakodnevne po-trebe.
Zaradi teh ukrepov se je pre-cej spremenila socialna struk-tura na poljskih univerzah. Da-nes je že 50 odstotkov študentov iz delavskih in kmečkih družin. Demokratizacija pa se kaže tudi v zelo povečanem številu žensk na univerzah. 48.000 študentk je toliko, kolikor je bilo pred voj-no na Poljskem vseh študentov.
Tudi sama organizacija štu-dija se na Poljskem razlikuje od naše. Univerze se od naših precej razlikujejo. Takih teh-ničnih fakultet kot jih imamo pri nas, na Poljskem nikoli niso imeli. Po - vojni pa so se uni-verze razdelile na. fakultete in akademije. Imajo fakultete za humanistične vede, pravo in prirodoslovje. Namesto medicin-skih fakultet pa so ustanovili medicinske akademije. Enako so storili z ekonomskimi in agro-nomskimi fakultetami. Delitev so izvedli zato, ker menijo, da je ta oblika primernejša za zbliževanje študentov in profe-sorjev. Danes združevanje vseh teh znanstvenih ustanov ne bi bilo  primerno,  ker  so  se posa-
In pa opravljanju še zadnjih iz-pitov.
Študentje so dolžni obiskovati predavanja, vendar jih pri tem ne kontrolirajo, kot to delajo pri seminarjih in vajah. Med počit-nicami morajo opravljati prakso, ki traja pri agronomih celo 7 mesecev. Predpisane izpite pa morajo opravljati vsak semester (to je sistem semestrov, za ka-terega se navdušujejo tudi štu-dentje pravne fakultete v Ljub-Ijani). Prvega letnika, razen v redkih primerih, študent ne sme ponavljati. Zdi se, da je prav ta ukrep dal dobre rezultate in da zaradi tega končujejo študij v rednih rokih. Selekcija v pr-vem letu prisili študente, da ta-koj po vstopu na univerzo pri-čnejo redno delati in to jim vse-kakor koristi pri nadaljnern delu. Povojni diplomanti so za silo izpolnil! vrzeli v vseh strokah. Do danes so dale poljske uni-verze gospodarstvu in industriji ¦140.000 novih strokovnjakov.
Največja težava poljskih uni-' verz je pomanjkanje znanstve-ga kadra. Razvoju univerz ni mogel slediti tudi razvoj znan-stvenega naražčaja, zato se se-daj trudijo z vsemi silami, da bi zamašili to vrzel. Napaka se je pakazala tudi v tem, da se je mladi znanstveni kader učil samo ob izkušnjah sovjetskih znanstvenikov in znanstvenikov sovjetskega bloka. Danes po-pravljajo tudi to.
Drugi problem, ki so ga pri-čeli reževati šele pred nedavnim, je odnos med univerzo in inšti-tuti, ki so jih ustanavljala raz-na ministrstva za svoje pq.trebe. Na teh inštitutih se je še bolj kot na univerzi čutilo pomanj-kanje znanstvenega kadra in so bili zato rezultati kljub velikim materialnim izdatkom zelo maj-hni. Danes se tudi to stanje že izboljšuje v korist univerz.
stavka asistentov na univerzi v Padovi, Torinu in Genovi, ki se je nato razširila na ves Ape-ninski polotok. Jesenski izpit-ni roki so bili zaradi stavke asistentov odloženi za nedolo-čen čas.
Študijsiko leto 1957-58 se je torej začelo na italijanskih univerzah v ozračju, polnem napetosti, negotovosti in pole-mičnsga duha. To je kriza, ki po svoji globini, ostrini im ob-segu prekaša vse dosedanje. Vsi apeli, ki so jih v prete-klosti visoke osebnosti, časopi-si in ustainove naslavljale na javnost in odgovorne organe, ?o v večini izzveneli o prazno ali pa so ostali v predalih mi-nMrstev i-n drugih uradov. Potrebein je bil skupen naslop reMorjev, profesorjev in štu-dentov, potrebna je bila grož-n.ja, da bodo univerze zaprli, da so javnost in odgovorni or-gani začutili vso neznosnost poloižaja. Tl znaki nezadovolj-stva niiso zgolj komvencional-ne iin zdolgO'časene priWbe slabo plačanih asistentov, pro-fesorjev ter drugih inteleiktu-alnih delavcev. Tudi niso po-sledica mladostne in objestne updrnosti   študentov,   pač   pa
Zveza študentov Jugoslavije stopa v nuvo leto z ve-likimi uspehi, ki jih je dosegla v svoji mednarodni dejavnosti v zadnjih letih. Sodelovanje ZSJ s šestde-setimi nacionalnimi študentskimi unijami i&vseh delov sveta o tem jasno priča.
Prej vzpostavljene zveze so dopolnjene z novimi stiki in raznimi oblikami sodelovanja s študentskimi organizacijami Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel. K tem so prispevali spremenjeni odnosi teh orga-nizacij do Zveze študentov Jugoslavije. Izmenjane so delegacije z Zvezo poljskih študentov, z Rtftnunijo in Čehoslovaško. Podpisani so protokoli o skupnem- sode-lovanju s študentskimi orgavjzacijami nekaterih vzhod-noevropskih dežel. Jugoslovanski opazovalci so sodelo-vali na študentskem delu Svetovnega mladinskega fe-stivala v M-oskvi. Končana je zamenjava udeležencev na mednarodnih seminarjih v Leningradu, Dubrovniku in v Pragi. Organizirane so bile skupinske ekskurzije v inozemstvo.
dentskih novinarjev, organizirane so bile ekskurzije, delovne akcije, zamenjave študentov na podlagi študij-skih praks itd. Prav tako so tudi univerze in fakultete sodelovale z enakimi nstanovami v tujini. Sodelovanje te vrste se je pokazalo za zelo koristno.
Na mednarodnih sestankih so se predstavniki Zve-ze študentov trudili da odpravijo obstoječe delitve v štu-dentskem svetu in za univerzalno študentsko sodelo-vanje. Na teh sestankih so bile sprejete številne reso-lucije, ki so jih predlagali predstavniki naših študen-tov. Razen tega je Zveza študentov organizirala vrsto pomembnih mednarodnih študentskih manifestacij, kot je bila delovna akcija v Vinodolu 1954, kjer so sode-lovali študenti iz desetih dežel, Mednarodni študentski teden zimskih športov na Jahorini 1955. leta, kjer so sodelovali študenti iz devetih dežel, dalje Prva med-narodna študentska konferenca o kulturni dejavnosti v Ljubljani leta 1955 (in od tedaj dalje vsakoletno med-> narodno srečanje v Ljubljani op. ur.) itd.
Plodna štiriletna mednarodna aktivnost
Zveza študentov sodeluje s šestdesetimi nacionalnimi unijami
Zveza študentov daje na osnovi enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja in razumevanfa poseben zna-čaj sodelovanju z vsemi študentskimi unijami, ne glede na njihovo politično in ideološko orientacijo. Jugoslo-vanska študentska organizacija se je držala teh prin-cipov, ker smatra, da je danes na svetu vrsta proble-mov, ki soskupni vsem Uudentom na svetu in pri re-ševanju katerih se študentje lahko uspešno združujejo. Poleg ponovne vzpostavitve zvez z vzhodnoevropskimi študentskimi organizacijajni, je Zveza študentov v zad-njih nekaj letih vzpostavila veze s študenti — socialisti iz Avstrije, Francije, Velike Britanije, Zapadne Nem-čije, skandinavskih in azijskih dežel.
Upoštevajoč interese vseh študentov na svetu, je ZSJ sodelovala z Mednarodno štydentsko konferenco • (MSK). Čeprav ima Zveza študentov vrsto Kritičnih pripomb do dela te mednarodne organizacije, ker se pri delu te organizacije vedno bolj izražajo blokovske politične tendence, je vendar sodelovala na sestankih MSK in pri tem navezovala stike s predstavniki mno-* gih študentskih zvez, ki si želijo sodelovanja na enako-pravni osnnvi. V zadnjem času se opažajo znaki pozi-tivnega^procesa v delu Mednarodne zveze študentov. Zaradi tega je lansko leto Zveza študentov sodelovala pri nekaterih praktičnih akcijah, ki jih je organizi-rala MSS.
V preteklem štiriletnem razdobju so naši študenti aktivno sodelovali na Hevilnih seminarjih, kulturnih in športnih prireditvah v inozemstvu. Razen tega so bile zamenjave študijskih grup in predavateljev, ~stu-
Na mednarddnem študentskem seminarju, ki je bil organiziran leta 1956, se je zbralo sedemdeset študen-tov iz šestindvajsetih dežel Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Poleg tega so študenti in profesorji iz dvaj-setih dežel sodelovali na mednarodnem seminarju »Univerza danes«, ki je bil julija lanskega leta v Du-brovniku. Ob koncu tretjega kongresa Zveze 'študen- ¦ tov, oktobra 1956 v Beogradu, so bili neuradni raz-govori voditeljev nacionalnih študentskih zvez o aktu-alnih vprašanjih mednarodnega študentskega sodelo-vanja.
Jugoslovanski študenti danes sodelujejo z desetimi mednarodnimi organizacijami za šport, strokovne prak-se, ekonomsko-zdravstveno službo, študentska potova-nja, s študentskim gibanjem za Združene narode itd. Na vseh naših univerzah so klubi za mednarodno so-delovanje, ki imajo zelo raznovrstno dejavnost in združujejo veliko število študentov. V zadnjih štirih letih je študiralo na jugoslovanskih univerzah več kot sto študentov iz petindvajsetih dežel. Ti študentje so bili štipendisti komisije za kulturne stike s tujino.
Tako obširna in plodna mednarodna aktivnost Zve-ze študentov je prispevala k velikemu ugledu, katerega danes uživajo jugoslovanski študenti v študentskem svetu in izven njega. Taka aktivnost se bo nadaljevala tudi v bodoče, da bi mladi državljani-akademiki s svo-jim delom čimveč doprinesli k spoznavanju in zbliže-vanju narodov, kakor tudi razvijanju aktivne miro-Ijubne koeksistence med državami in narodi v svetu.
VOJA MICOVIC
spontan odraz globoke krize, ki jo preživljajo italijanske univerze. To vrenje se je že pred leti začelo v študentskih vrstah, sedaj pa .je prišlo do svoje kulminacije, ko so ga podprle še fakultetne in uni-verziitetoe oblasti.
Študantska organizacija se ni zavzemala samo za znižanje šolniTie, za povečanje dotacij univerzam, pač pa je vzpored-no in enako energično zago-varjala in poudarjala potrebo pa radiikalni relormi univerze. Finančno   viprašanje  so   tesno
povezovali- z vprašanjem re-forme, niso ga pa sfnatrali za primarnega.
Italijanska univerza je po svoji koncepciji in duhu tam nekje v začetku našega stolet-ja, piiše glasilo italijanskih študenitov »Ateneo«, ko je bil visokošolski žtudij dostopen le maloštevilmi »eliti« in je nudil po svoji vsebini sicer široko humano izobrazbo, ki pa je pre-več abstraktna in ni uporabna v današnjih razmerah. Takrat So študirali v večini sinovi premožnejših d<ružin, danes je
večina vpisainih slušateljev iz vrst srednje buržoazije, ki pa se morajo zaradi visokih da-jatev prebijati skozj študij z raznimi priložnostnimi zasluž-ki, ka.r gre vse na škodo kva-litete in dobe trajanja študija. Univerze ne zmorejo orga-nizirati nekega široko dostop-nega modernega študija, učin-kovite raziskovalne in znan-stvene dejavnosti. Je sicer več laboraitorijev, odlično oprem-ljenih z najmodernejšimi labo-ratorijskimi rekviziti, so pa dostopni   le  premožnejšfm  in
UNESCO in univerze
Skoraj ves svet in še poseb-no študentje širom sveta se vedno bolj zavedajo potrebe po medncčrodnem sodelovanju in razumevanju. Ta, za sedanji čas značilna želja po miru in spoznavanju tujih narodov, je med študenti verjetno najbolj močna in zato ni težko vskla-diti naše interese in cilje z de-lom viednarodne organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo — UNESCO — ki ga opravlja na skoraj vseh delih sveta.
UNESCO — danes deluje že enajst let in ima 79 držav čld-nic. Ustanovljen je bil v zmedi in razdejanju druge svetovne vojne. Možje in žene vmogih dežel, ki so spoznali škodlji-vost in brezplodnost vojn so prišli do enakih misli: Skupni sovražniki so nam znani... to-da kako razdeliti eletnente na-še civilizacije, ki jih lahko po-rabimo v dobro — kulturo, vzgojo in znanost — kako naj se ti razvijajo dalje in širijo med najširše ljudske množice, kjer naj pobijajo nevednost, predsodke in nezaupanje med narodi?
Iz takih in podobnih misli je vzklil UNESCO in vostal real-nost. Ljudje z vsega sveta so se združili in pričeli z delom, ki je danes eden izmed naj-večjih poskusov v mednarod-nem merilu, da bi se s sveta odpravila nevednost.
Delo te organizacije od nje-ne ustanovitve pa do danes je bilo namenjeno izboljšanju razmer v svetu, ki so postale po vojni neverjetno zapletene. Najrazličnejši dogodki so ved-j no znova ločevali narode. J)a-nes, ko imamo do neverjetno-sti razvita prometna sredstva in so si zaradi tega narodi sve-ta vedno bližji, bi pričakovali, da bosta izginili nestrpnost in agresija, na žalost pa lahko vsak dan in vedno znova ugo-tavljamo prav nasprotno.
Mladi intelektualci se že sa-mo zaradi svoje vzgoje zave-dajo bolj kot drugi, konfliktov in težav življenja v času, ki bi ga lahko imenovali »dobo za-skrbljenostu.
V splošni zmedi in negoto-vosti se mnogo Ijudi sku"- oh varovati s tem, da se ne zmeni za vzroke, ki vodijo do pre-grad, nerazumevanja in sovra-štva med narodi.
Na srečo pa so na svetu gi-banja, ki se borijo proti za-slepljenosti in indiferentnosti. Med temi lahko postavljamo UNESCO za en'ega izmed naj-pomembnejših. Njegova osnov-na naloga — pomagati člove-ku, da si s pomočjo znanja pridobi kar največ osebriih in moralnih vrednot — je gotovo
vredna najveČjih naporov in spoštovanja. Izpolnitev te na-loge daje upanje in pot iz zme-denosti, ki jo tolikokrat po-vzroča nevednost.
UNESCO ima obširen pro-gram za pospeševanje medna-rodnega sodelovanja na pod-ročju vzgoje, znanosti in kul-ture. Generalna konferenca, ki jo tvorijo države članice, je na svojih rednih vsakoletnih se-stankih (od leta 1952 naprej dvoletnih) izdelala posebne programe za prUktično delova-nje organizacije.
Njen program vsebuje po-speševanje osnovne vzgoje, razširjanje obveznega šolstva, raziskovanje možnosti za eko-nomski razvoj snhih in nero-dovitnih področij, razširjeva-nje znanstvenega nauka o ra-sah, ustanavljanje javnih knjižnic, prizadevanje za uki-nitev založniških pravic in od-stranitev ovir za svobodno za-menjavo vzgojnega materiala itd. V zadnjih letih je bil ta »redni« program dopolnjen s posebnim jondom za »tehniČ-no pomoč« za evokomski in socialni razvoj. Ta pomoč, predvsem s strokovnjaki, je namenjena v prvi vrsti eko-nomsko nerazvitim deželam. Pred nedavnim pa so sprejeli zamisel tehnične pomoči v red-ni program organizacije in se-daj je precejšen del proračuna organizacije namenjen v ta namen.
Poleg tega je UNESCO prviel izvajati tri takoimervovane dolgoročne programe, v kate-rih bo uporabil svoje doseda-nje izkuSnje pri delu na teh p&dročjih: razširitev šolstva v Lafinski Ameriki, znanstvevo raziskovanje suhih in nerodo-vitnih predelov in medsebojno posredovanje kutturnih vred-not med vzhodom šn zahodom.
V delu UNESCO je povda-rek vedno na njegovem prak-tičnem delovanju. Napak pa bi bilo misHti, da ta praktična usmeritev odvrača organizaci-jo od tistih odgovornosti, ki bi jih lahko imenovali moralne. Glavna naloga UNESCO je razvijanje mednarodnega ra-zumevanja in v resnici je tre-ba poudariti. da države članice gledajo na UNESCO ne kot na ustanovo, ki naj nudi v prvi vrsti materiaJno pomoč, pač pa kot na ustanovo, ki naj razvi-ja vzajemno razumevanje med Ijudmt in to razumevanje naj temelji na bolišem poznavaniu vrednot, ki jih vsebujejo raz-lične svetovne kulture.
Z orirom na skupnost nalog in enakim ciliem bi lahko raz-delili te oblike sodelovanja v
tri 8kupine: 1. Posvetovalni statut, ki ga UNESCO sklepa z najrazličnejšimi organizaci-jami, ki imajo v glavnem ena-ke.cilje kot UNESCO. 2. For-malni dogovor, ki ga UNESCO sklepa le z maloštevilnimi or-ganizacijami, katerih tesno in aktivno sodelovanje pomeni pozitiven doprinos aktivnosti UNESCO. In 3. Informalivni odnosi, ki jih ima UNESCO z organizacijami, ki imajo kakr-šenkoli skupen interes z UNE-
sco.
Praktična. osnova za številne odnose UNESCO z nedržavni-mi organizacijami je dolbčena na konferenci predstavnikov organizacij, ki imajo posveto-valni dogovor z UNESCO. Te organizacije izvolijo svoj Štal-ni komite, ki je v pomoc Se-kretariatu v sodelovanju in prevzemanju skupnih nalog,
Leta 1954 je generalna kon-ferenca UNESCO podelila po-svetovalni statut Koordinacij-
je pri svojem delu. Na drugi strani pa COSEC pomaga UNESCO z nasveti pri izvrše-vanju njegovega programa, posebno pri delu, ki je v zvezi s štndenti in ostalo mladino. COfiES je dajal tudi precej prostora aktivnosti UNESCO v svojih publikacijah, predvsem v uradnem glasilu Information Bulletin itd. Tu naj omenimo, da UNESCO do danes še nima podobnih zvez s študentsko or-ganizacijo vzhodnega bloka — Mednarodno zvezo študentov (MSS) — kljub temu, da ima ta zveza dosti bolj izdelan so-cialni in ekonomski program kot COSEC.
Odnosi z univerzami Se od samega začetka ,.zavzemajo v programu TJNESCO vosebno mesto. Medtem ko je UNESCO mednarodna državna organi-zacija, so univerze neodvisne ustanove, centri za svobodno znanstveno delo in pouk. Zato mora vsaka akcija, ki jo zače-
OFFICIAL BULLETIN
skemu sekretariatu nacional-nih študentskih umj (COSEC). O& takrat se je sodelovanje med ČOSEC in UNESCO raz-vijalo v najrazličnejših obli-kah. COSEC je prejel denarno pomoč za potovanja v okviru programa za mladinska poto-vanja pri UNESCO in finanč-no pomoč za ustanovitev Med-narodnega študentskega biroja za kulturno dejavnost. Tudi ta potnoč je bila v okviru podob-ne ustanove pri UNESCO. UNESCO je p&magal COSEC tudi pri zbiranju dokumentar-nega, statlstičnega in drugega materiala, Jci ga le-ta potrebu-
nja UNESCO v pogledu višje vzgoje, upoštevati popolno ne-odvisnost univerz. Bistveno važno je, da se pri tem izogiba že najmanjši obliki vmešava-nja. Zaradi tega UNESCO vzdržuje predvsem indirektne zveze z univerzami preko Med-narodnega združenja univerz (kl je bilo ustanovljeno na po-budo VNESCO) Mednarodne zveze univerzitetnih projesor-jev in predavateljev, Medna-rodne zveze žensk z univerzi-tetno izobrazbo, Svetovno zve-zo za pomoč umverzam (WUS), Svetovno zvezo šidovskih štu-dentov  (WUJS)   Svetovno fe-
tistim, ki se jim je sreča na-smehnila s kako redko — »borsa di  studio«.
Italijanski študenti postav-ljajo danes pred javnost in oblast zahtevo po pravici do študija, t. j. zahtevo po študi-ju, ki bo vsem dostopen. Zad-nji dogodki kažejo, da se ne mislijo ustaviti le pri abstrakt-ni deklaraciji svojih zahtev, pač pa resno mislijo premaga-ti vse ovire, ki bi jim onemo-gočale uresničitev teh zahtev v praksi.
-MG
deracljo krščanskih študentov (WSCF), Pax Romana in CO-SEC. Zveza UNESCO s tremi izrazito religioznimi študent-skimi organizacijariii in dej-stvo, da nima zveze z MSS, kaie morda na to, da UNESCO pri sklepanju zvez z medna-rodnimi organizacijami le ni tako  nepristranska.
Tudi indirektna politika pri-znava, da so univerze že po svoji naravl najbolj sposobne same izvajati naloge, ki si jih zastavlja UNESCO. Posledica tega je, da UNESCO ne usta-navlja nekega »integralnega univerzitetnega programa« za vse univerze, pač pa upošteva materialne in personalne moi-nosti vsake univerze. Program družbenih znanosti n. pr. te-melji na najširšem sodelova-nju posameznih univerz, fa-kultet in strokovnjakov. PO' dobno je s prirodoslovnimi ve~ darai in to še prav posebno velja za program kulturne rife-javnosti, posebno na podroiju filcrofije in humanističnih ved.
Pomembna dejavnost v okvi' ru programa UNESCO za uni" verze kot take so publikacije »Studij v tujini« (Study Abro-ad) in »Pouk v tujini« (Tea-ching Abroad). Publikacija »Študij v tujini« je zbirka na-tančnih programov študija na. skoraj vseh tujih univerzah in pogojev za pridobitev* raznih mednarodnih štipendij, pomoči itd. To publikacijo izdajajo vsako leto in nudi pregled nad 50.000 možnosti za pridobitev pomoči, oz. podpor za študij v tujini, študijske zamenjave itd. Poleg tega deluje še po-sebna svetovalna služba. Pe-riodična publikacija »Pouk v tujini« je dopolnilo uradnemu glasilu Mednarodne zveze uni-verz in je namenjena univer-zitetnim profesorjem.
Države članice, kot tudi po-samezne univerze in študent-ske organizacije, opozarjajo UNESCO na pereče probleme, s katerimi se bore univerze, posebno v ekonomsko neraz-vitih deželah. Za pomoč pri š+vdiju in morebitnem reševa-nju teh problemov ima UNE-SCO posebne fonde, ki jih daje v ta namen nedržavnim orga^ nizacijam.
Končni rezultat vseh napo-rov VNESCO na področju vzgoje je seveda čimbolj roz-viti in olajšati vzgojo študen-tom. Pri svojem delu iMdi UNESCO tudi možnosti posa.-meznim študentom ali skupi-nam študentov, da aktivneje sodelujejo 'pri vzgojnem , in kulturnem napredku in tako prispevajo k mednarodnemu razumevanju in sodelovanju. Zaradi vsega tega UNESCO toplo pozdravlja iniciativo in pomoč študentskih organizacij pri svojem delu.
8 želja in bele poti
SCENA: II. študenteki festival od 12. Januarja do 1. februarja, gledališka dvorana Delavskega doma v Trbovljah.'
IGRALCI: Študentske kulturno-umetniške sku-pine iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
STATISTI: Trboveljčani In gostje kot gledalci.
REZUA: Revirsko akademsko društvo.
ASISTENTI RE2UE: udeleženci študentskega festivala.
RAZSVETLJAVA: Trboveljsko vreme — dež, sonce, sneg.
Trbovlje, majhno mestece ob levem bregu Save, mestece s 17.000 preblvalci, predvsem rudarji. Me-stece, ki se je vsiljivo razlezlo daleč po ozkj dolini, ob beli dolgi cesti. Zasneženi, z belimi potmt, kl vodijo v breg, med rudarska naselja. Dobrna, Naselje 1. maja, Guida, Sušterjevo naselje... Nad koritasto aollno, pose-jano s hišami, podremava zasnežena Mrzlica, Kum, Par-tizanski vrh, v bližini pa še Zrebljcv hrib.
Trbovlje. Ljudje se rode kot povsod drugod po svetu, ostajajo doma ali gredo v svet. Študentje. študentje odhajajo in se vračajo — Iz Ljubljane in drugih univerz — domov. Vračajo se, da pokažejo domačim Ijudem del-ček tistega, česar so se naučili, vsaj delček.
Tako je nastala tudi zamisel o študemtskam festiivalu. Z vsakoletniim feistavaloim naimeravajio trboveljstei študetntje 2 afetua.lrno kuRunnio deijavnostjo odpreti vraia uim&tnosti drugih kuiltuirnii'h siredi&č, razen tega pa afctiivno posegajo v prizadevanje ©ptoditi kuJturino - umetoižkia doživetja trboveljsike puibLjlke. Kajti »Kultuirna dejavnoist nnora bitii predvsom aktuajna in stonjamio sft, da latiko trbotvelgsfci oder prepiustiimio le taiki kulturi lm taki.m uimetndikom ... Povoij-no štiudentslko gemeiracijo predstavdija v Trbovlijah keikih 150 vdisoikošoleev. Ta generaciija je razbreimeinjeina starih nazioirav iin nazadnj a&kiib. str&mil-jenj. Zaupa v svojo prihodnost. Nljerna .mentailiteta je piOipolntoimia d^rutgačna kot predvojna, njen svetovni nazor ne potuje veič ua razdalije od Liti'je d'o Cateža, marv&č na vs« ve&je, na take kot Ljublijama—Kaldfoirniija va Zagreb—Pe.kiing. Ali je potem fcudno, če takii imteilefetualc;i streimiiijo za noviimd odkritjd, če na te<m majhimeim kiraiju v veilifcamiSikeim svetovineim P^ro-eto.ru razvitjajio svoija streirvljervja prihodniosti v sedaindo-sti? N©smiseil je potlej, če bi namestto takšnetga festovala kot j«, uipriz.oiriili kalkšao igricio z reipentoarja glimiiaasi.jistee romamtike, — je zapisano v »Festivalski miisli«, v brošiiri iedani o>b II. festovalu.
»Frdprava goistovainj ni stvair niaikiljučja. Pirepustiiiii to njemu im žedoi gostov, je diocela n^ume-stno in škiodiljdvo. Ne gre pri teim zgoilj za rivaliteito. za koinkuremco domače
Hrvatskl film »Svojega telesa gospodar«, kl ga Jo Izdelalo filmsko podjetje »Jadran-film« v Zagrebu, je že v Pulju vznemiril in navdušil občinstvo. Zdaj, ko smo se srečali z njim v Ljubljani, se je to po-novilo tudi pri nas. V čem so čari in vrednosti tega filma, kakšna je problematika in kakšna je njena rešitev in kako je vse to strnjeno na iilmskem tra-ku v združitvi besede, likov in glasbe?
Svojega filma gospodar
kulture in kulture priiiaijajoče od dirugod. Rešlti je treba predivsem v^>raiša.nje, kaikišna kultiuotia pritoada v domače putolilke. Še ve-č, kaikio ta pufoliika nanjo In gre tudi zato kaj taika kultuira, taiko umetniško p&da- dage kulturnemu' življenju kira,ia, kako obliiikuje  vnaprej določene zastarel-e nazore, — bla>go in ne- — v nove, pnoigresuvne... Ob II. festivalu &e je bilo že treba odločiti za neko trajne^So-obLiikio. In odilioMi emio se, da naj bio fes^tival kultUTno-umetaiiškiiii prirediitev mladiine, za zdaj še saimo študenitsike, dopuščamo pa v prihodnosti tudj ositale. Zvrsti kulture im umctaosti nisio vnaipre.j dotočen«. Vsakoiletmi festi.va.1 na.j zaijam.e čiim ve>5 in čim boljš«. Pri tem pa naj bo teimeljno vodiilo: niovo, kvalitetn.0 im progresiivno...« (i'z festivalske brosure.)
Taik je bil zač&teik in ta«o je nadaHjevamJe festivalske zaim^sM, ki je že z lainskiiin I. študentsknm festivaloiti odpotovala Ln bo sedaii nadaljevala to ®vojo pt»t, iiz leto v letd bolj jaano, boilj izpopolnjeno. Do tradioioe im še deilj.
In vtiisi z letoSmjega Studemtsik&ga festivala? Tatoole je ostalo zapisamo v reipoirtertjeivi beležnici:
NEDEJA,  12.   januarja:
Napoved: Letošnji festival je začel moSki pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« iz L,1ubljane pod vodstvom pevovodje ANTONA NANUTA, slušatelja Akade-mije za glasbo. Na sporedu koncerta »PESEM NE POZNA MEJA« ie bilo 17 slovenskih narodnih in črnskih duhovnih pesmi.  Oktet   pa  je  zapel   8   pesmi   jugoslovanskih   narodov.
KOMENTAR: Prav letos praznuje ta zbor peto leto svo-Jega obstoja. Po psvoboditvi je med drugim prirejal celo-večerne koncerte v vseh večjlh krajih na Primorskem, sode-loval na prvem hrvatsko-slovenskem festivalu mladine ter na prvem festivalu primorskih študentov, mimo tega pa je priredil koncert v dvorani Slovenske filharmonije. Večkrat so snemali v Radiu-L.iubljana, v maju 1956 pa je nastopil v Trstu in Gorick Povsod, v vsaki prlmorski vasi, kakor v Zagrebu Jn Trstu, je bll zbor toplo sprejet. In načrti za prihodnost? Snemanje v Radiu-Ljubljana, vef. koncertov v Ljubijani in drugili krajih Slovenije in — gostovanje na Poljskem.
Epilog: Trboveljčand, kd posebno rad.} kiritičiK) aprem-Ijajo voikaJne koncerte (P'ra;v jaa-adi svoje priianaine več dese-tLetne pevske tradiciije), &o z navdušenijem tn priizina-njem sipreijeli tudi "teiga. Poleg doma6ilh pesrrM — me^d" ka-teriimii je billa neipTeikosiljiva Riibniška v prtredibii F. Ma-nDilta — Lo poseibno navdužiiLe fimake duhovme p&smii za-rad,i iaredne intomacije im. z abčutkam iizdelane glascmio-tehnične plati.
CETRTEK,  18.  Januarja:
NAPOVED: Velikl akademski plesni orkester \r, LJub-ljano je kot edini te vrste zastopal jugoslovansko glasbo na mladinskem festivalu v MoskVi, kjer je dožlvel izreden uspeh. Večkrat je snemal v moskovskem radiu In telcvl^iji, Igral pa je celo na slovesnem banketu v Kremlju. Zaradl slave, ki si jo je orkester pridobil, so ga takoj nato povabili na turnejo po Francijl. Ko je posnel glasbo za slovenski film »Ne čekaj na maj«, je postal Se bolj popularen.
Preden se lotim razmišljanja o nastajanju filma »Svojega telesa gospodar« in njegove analize, ho-čem zapisati nekaj načelnih misli o filmski kritiki. Kakšen smisel ima filmska kritika in ali s svojo aktivnostjo opravičuje svoj obstoj? Kakšna stališča na.i zavzame pri vrednotenju? Ali naj trga ali hvali, poučuje filmske ustvarjalce ali naj jjiji daje napptke? Odgo-vor na ,ta vprašahja je mogoč v več  variantah.
Filmska kritika je predvsem po-srednik med filmom in gledalcem. Kinoobiskovalec si že sam ustvari sodbo o filmu, ki si ga je ogledal ali pa o njem in o problematiki, ki jo je posredoval, ne razmišlja več. Pri tem mu uidejo stvari, na katere ga opozori in ga mora opomniti filmski rtcenzent. Razen tega je recenzentova naloga, da vrednoti film in mu v nekem šir-Sem smislu določi in najde vred-nost in pomen. Pri tem oprede-ljevanju je^ kritik subjektiven, osnova za njegovo vrednotenje je njegov osebni okus. In ker je oku-sov toliko kot ljvidi, bo lilmski re-cenzent našel rešitev v te.He po-ziciji: v združitvi sub.iektivnih vtisov z nekiml trdnejšimi nazori, ki niso samo recenzentovi, pa6 pa določenega kroga, ki ga druži umetnostno naziranje, starost, stopnja lzobrazbe ali karkoli že. Ta združitev stališč in Da posre-dovalna vloga med filmsko umet-nostjo in gledalcem dajeta film-ski recenziji, oceni ali kritiki smi-sel in upravičenost eksistence. Ce pa bi uspelo filmski kritiki dvig-niti se na t.ako kvalitetno in do-miselno višino. da bi dpiala po-bude za filmsko ustvaffalnost in ,1o morda tudi v malem ali vell-kem usmerjala, bi postala niena vloga toliko pomembne.iša, kolikor bi veljal n.1er> prispevek v tem smislu. (Koristen bi bil razmislek o Jastnostih, kvaiitetah in hote-niih fllmpke publiclstike ob kon-kretnih orimerih iz vsakodnevne-ga časopisja In iz revii.) Ta kra-tek odmik od zastavljenih vpra-§ani 1e bil ootreben zato, da opravlčim svojo deiavnost in da na^dem smtsel svoiemu poCetiu.
Ker je osnova za film scenari.1, se ustavimo najprei ob scenariiu »Svoiega ^elesa gospodar«, ki ga ie napissl hrvatski realist — hu-morlst Sinvko Koiar. Rastl tema-tike 1n r>roblemat1ke v avtorjeveni umetnJSkem ustvar.1an1n se bom dotaknil samo mimogrede Vot za-nimlvega   problema   specifično   11-
teiarno-umetniškega obllkovanja Ta rast tematike »Svojega teiesa gospodar«, -ki je dozorela v filmu v lep in sočen sad, je trajala dvt deseiletji. L.eta la^ti. je izšia nove-la, leta 1956. je nastala drama in takoj na to scenarij, ki je nekaka sinteza in izčiščenje obeh prejš-njih literarmh umetnin.
Fiim »Svojega teiesa gospodar« razpade po lunkclji vodilnih likov izrazito v dva dela, ki pa sta med seboj logicno in smiseino pove-zana: pnprava na Ivmo in Rožino tragedijo in na tragikomično na-daljevanje kot posledica. V prvem delu sta nosilca akcije Ivin oče Jakob in mati Bara. Zrasla sta v ozkem podeželskem kmečkem vzdušju ln se tako zakoreninila v njem, da prav ta trdnost m vra-slost njunih stališč . daje osnovo za njuno tako radikalno in svoje-voljno usmerjevanje sinove uso-de. Pri tem pa ju ni samo rev-ščina navezala na imetje. Zlila sta se s kmetstvom, ki je zanju od vekomaj edini svet in predmeti tega kmetstva so dobili zanju ta-ko ceno, da jih poosebljata in dvi-gata nad ljudi in za dosego teh reči žrtvujeta celo svojega sina (Jakobova zamaknjenost v Pisavo. Barina cenitev perila in šivalnega stroja). Pri te^m je Jakob za spo-znanje trdnejši od svoje žene. Tako njuna značaja in vraslost v provincionalno kmečkl svet pogo-jita reakcijo na izgubo krave in žrtev sina.
V to njuno radikalno akcijo pa se vraSča Ivin odpor, ki je samo enostranski. Ukloni se staršem, da ga poročijo s plahim, šepavim dekletom z bogato doto in s tem povzroči drugi del tragikomedije, v katerem stopita Jakob in Bara v ozadje, raste pa Rožina aktiv-nost od plahosti, mimo prvih re-voltov do pobega — ob prizadeva-nju za pridobitev moža.
Slavko Kolar je s speclflčno go-vorico •*- kajkavski dialekt Velik^ Gorice in Turopolja — in s s-voj-stveno obarvanim govorom posa-meznih figur tako humoristično ln izrazito opredelil svoje like, da gledalca preseneti. Medsebojne od-nose v Jakobovi družini je nari-sal realistično in komično. Koliko bolečine, notranjega napora in po-nižanj veje iz besed in dejavnosti likov »Svojega telesa gospodar«! Vse to je izraženo prefinjeno in preprosto ter ironično. Tipično kmečka problematika druge polo-vice dvajsetih let, ki zaživi pred gledalcem na platnu, je sodobne-mu obiskovalcu kina odmaknjena,
zaiu dogajanje na platnu ne vzne-mirja, pač pa zabava. Drugačno bo na deželi srečanje publike s tem filmom. Seveda so se razmere tudi na kmetih krepko spremeni-le, toda še vedno se bodo našli, ki se bodo zamislili ob pričujočih medčloveških  odnosih.
Režiser Fedor Hanžekovič je s postavitviio likov v tipično kmeč-kem okolju z vsemi obveznimi re-kviziti skušal omenjene elemente scenai-ija podčrtati. To dokazuje-jo tudi odrsko frontalne postavit-ve Jakobove družine, ki se ponav-ljajo (klicanje Ive, Jakoba pod se-nikom), kar motl ostali reži-jski koncept. Zanimivi in uspeli so prizori: Bara oblači slna za snub-ljenje in njuna pot k Jur^ ali Ja-kob se vrača pijan s sodišča ali vrnitev Rože in krave in razpo-reditev tega prizora: Jakob, kra-va,  Bar^a  in Roža.
Uspelo Jn domišljeno režijo so podprli s svojo prizadevno igro Mladen Serment v vlogi Jakoba, Julije Perlaki kot Iva in> Marija Kohn. ki je' kreirala Rožo. Mla-den  Serment  je  zaigral  prebrisa-
nega pobožnjakarja originalno in domiselno: način hoje, drža pali-ce. Morda jo bila njegpva mimika kdaj nasilna, zlasti prehodi, in. te-atralična, sicer pa zelo učinkovita in zanimiva. Nela Eržišnik je zai-grala ženo Baro in izoblikovala dosleden in svojevrsten lik kmeč-ke žene in matere s svojo odloč-nostjo in prepričevalnostjo.
Logično se je razvijala igra Ju-lija Perlaki v vlogi Ive. Od plahe-ga, v prvo spoznanje zamaknjene-ga fantiča, preko bolečih notra-njih bojev do odločitve in vztra-janja, da bo ,svojega telesa go-spodar' in mimo stalnega hrepe-rxenja (odnos do Jage jje manj jz-razito kreiral, prepričljivo je po-kazal odnos $o Rože in zanimiva je bila lgra z Rožino sestro). To razvojno pot notranjega dogajan.ia in rast notranjih in zunanjih kon-fliktov je prikazal prilagojeno kmečkim lastnostim.                     '
Marija Kohn je igrala Rožo. To je vloga, ki stavlja igralki obilo igralskih zahtev. Marlja Kohn je z razumevanjem in občutenjem prlkazala notranjo traglko poihab-
Misli v sobi brez sten
Načelma razimišljainja in po-etavke često izipodbije uspel posfcus, ki ovrže kalupe. Zato ne bom raizmišljal o miožnostih, o upravifrenoisli eksistence mo-nodrarne. Monodrama j© tu, na odru, pred našimi očroi. Opre-deliimo jo, raamislimo o noenem bistvu in o njenih vrednotah, oa boimo s t&m potrdili primer-nost te odirake zvrsti ali pa spozmali n.1en nesmisiel.
Za ilustracijo: Fred Denig&r je mlad nermški draimatlk. Prav z monodramo »Minubo pred dvainajsto« 1e energi^neje opo-zoril nase svojo domovino in svet.
S svojo odrsko novelo (ta moinodrama je odirska novela, kar bo razvidno iz nadaLjnjega razimdšljanja) je gledaloem omo-gočil prodreti v skriti, samotni in neopaizni svet snažilke ob njenem šestde-setem rojstnem dnevu. Ta samotni, za nikogar, razen zanjo pomemibmi svet, to življemje br&z ljubezni, prija-teljistva in toplega miru se od-kriva pred gledalcem v pol-drugourni priipovedi Marije Bornetmannove. Gledalec zve za začetke, poteke in ^aključke njenih življ en jskih do^ajanj. Vse trf se v smiseLni in prefi-njerno orgajniizirani pripovedi misli v analiti^čno-si.ntetični ob-liki razvije oned gledalc&m.
Marijin svet 1« majhen: »obi-ca v peitem nadštrcpju s skrom-no cpravo. Miza, stoli, «taro-modna omaira ter Štediinik in seveda ura in Cici, klepetavi kainarček. S t>6m živi, ti pred-mefci i>o apominijajo ina doživetja, ¦počLovefruj« Mi& in s« z njiinl pogovarja.
Tam zunaij n«kje, v velikem mestu, 9o Emil, ki .1« že zdav-naj odiš-el iz njenega sveta in ji pustil stoa, ne da bi zanj ¦»¦del, grenak spomin z oku3om ooni-žanja; ta.m zu.nai1 ]e sin. lci je prava podoiba očeta, taikv* pravi Marija, in se je prav talko oi*nil z bogatim dekletom kot njegov oče in ga ie zdaj sram nje, ma-tere eo-ažilke, ali oa mu ž&na brani, da bi H prišel voSčit za njen šestdieseti rojsbni dan. In tam ztmaj sta še dve, ki «e srečata  z  njo  na križidftu  aie-
nega življenja. »Ari®tokraitiska anažilika« Ela z domišljavim in niadutim odinosom do Marijimega žiTjiljenja. Kajjti Marija 1e sarao snažilka v deliikatesi, kamor sfcoipi vsak dain na ti&oie nog. Potem jie š© ^ospa Wizlieiigova, postanr&na baronica v domu za onemogle, ki jo prav za Marijin šestdesetj ro.i9itni dan doletl sjnrt.
Miarija pričaikjuje votšdilo od sina, toda poštar je šel mimo, ne da bi ji kaj prinesel. Povatoi Bmila, Elo in g. Wizlierxgovo na joistoga (s&godba o jastoigu ja od,lična), toda Emil se skesa in ne pride; g. Wizliengova j® prav tedaj, miinuto pred divanaj-st<o umrla, a Ela ie bila v svo-jem ponašanju nesranma in Je uialila Marijo. Noooj bi Emilu povedala, da 1e njun otrok že odrastel, a n4 ga bilo i,n poslal Je sa-mo šopek s pisimom in apraviiilom. Jutri, drugič mu bo povedala, da je prav tak kot on... Toda ve, da tega »jutri« ne bo nlkoll več. Tako je za svoj rojstni dan ostala sa<ma 8 svojlmi d'oibrijni retmi.
Zgodlba o jasitodiu je nepo^ novljiva. V svoji pretprostosti in izklesanosti skriva tolikio etič-nih vTednot, ki poikažeij,o Ma-rijo oft> konkretnostih v vsem njemem duševnem bistvu. Strah ob prisvoji&nem jastogu se na-EOrno stopnijuie v močnio naipe-tost. Dairilo lastnika delikatese vse njieno miselno snovanje pri-hodinosti ziasuiče naizaj na-staro pot: spet bo hodila vsaik dan či-etit delikateso, sipet bo Marida Bornemannova   a   avojo   samoto
in
 z&   l#to   dnl
Ta Marijlna prlpoved je spe-Ijana logično .in nazorno. Dasi ie okolje skrominio, v&nd'ar daje do-sti pabud in sunfcov njeinemu notranjemu dogajanju. Vse, kair B<e dogaja v Mariijinem dušev-niem svetu, je prepirosto, odvis-no od drobnarij, ki so jo ob-dajale v življenju in je š«  se-
daj   v  njlbovi sredd.   Nobenega
afostraiktnega in odvečmega raz-mišlijanja. Preoroiste vsaikda-njosti, o*b ikaterih se Marija za-mdsli, povedo nieprim«rnio več, koit bj povedala gxmiada name-tainah  misli.
»Minuto "Ted dvamajsto« Je sociaftii ainalitičnosinteti-čni mo-nol-og zrelegia fclov&ka o dolgem žvljenju samot« in breipenenja.
Ijenega in zapostavljenega dS in odkrivala Rožino tragedijo na prepričljiv način. Konec je napra-vila nekoliko patetičen.
Opozoriti je treba tudl na g'as-beno spremijavo Frana Lhotke, ki je izrazito podčrtavala in toima-čila zlasti duševna dogajanja likov (Iva na lestvi, Jakob med kravaml na pašniku).
Film »Svojega telesa gospodart je nastal na podlagi dognanega scenarija ob prizadevni in domi-selni režiji s kvalitetnimi igraici. Odkriva speciflčno okolje in. temu okolju lastno življenjsko obliko in vzdušje. Nastala je filmska umet-nina, v kateri so se podobe zlile z besedo in glasbo v homogeno ln dokaj dovršeno oeloto. Ustvar-jalcl so bili .svojega filma gospo-darji'. Za hrvatsko filmsko ustvar-jalnost pomeni »Svojega telesa gospodar« trdnejši temelj in po-pularizacijo, za jugoslovansko filmsko ustvarjalnost pa je kaži-pot: ustvariti ,domač' film, ki naj temelji na dobrih literamin de-lih preteklosti in sedanjosti.
France  Vurnlk
Logifea  in  sonlseLna  raasporedi-
t&v spominov in gpčaismih do-godikov, ki so med sethoi pove-zaini v oirgansiko, živc in harmo-niično celoto, konikretniost misli in čustev in predvsem velika ljutoezen do 61ove>ka, ki diha iz te monodiraime, so vrednote, ki so za današnij eiga človeka dra-gooene. Maxi.idn svet je majh©n in svojevrrsten. Gledalca u&ta-vi, da se zaMusli. Mnogo je ta-ki>h miajhnih svetov, ki gredo ne<5(p'aiz,rio m&mo nas. D^nger opozarja nianje. ne da bi svaril in opominjal.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ZAPAD IN TRADICJA
Dežela vzhajajočega sonca — Jaiponska, že davno ni veS eksotična domovina bogov, samurajev in čudovitih prav-ljic, temveč razvita industrij-ska država. Tudi umetnost se čedalje bolj priibližuje zapadnd. Japonski grafiki in slikarji iščejo, podobno kot njihovi evropsiki kolegi, nova izrazna sredstv-a in pota, ki pa so pri njih bolj loigična ter so neka-ka sinteza bogate tradicije in zapadnjaških vpliwv. Kljub temu pa ima sodobna japaniska umetaost svoj speoifični izfaz, ki ga ni mogoče prezreti, če-pirav so nekatera dela pod moč>nim vplivom evropskih klasikov moderne umetnosti, zlasti Joana Mixoa, ki je ssvo-jo heraldiftno simboliko še naj-bližji miselmosti in tustvova-njn  Aziljcev.
Razstava moderne jaiponske grafike pomeni za nas do neke mere odkritje, toajti do sedaj smo več  ali  manj   poznalT le
ROKUSHU MIZUFIME: Divja raca
dela japooisikih mojstrov \z klasitčnega obdobja lesorezov in suibtilnlh tu^ev. Razstava deluje kot uibrana in zaključe-na celota ter nam predstavlja enadintrideset, med sefooj zelo razlikujočih se ustvarjalcev, ki pa jih veže svojski, tipično ja-pornski odnos do živtljenja in narave, virtuozna tehnika in močna liričnost. Prvo, kar ta-koj zaznaimo, je navezanost na realne oblike. Tudi čiste ab-strakcije v momdriainovskem smislu ne poznajo in so poleg dekoraitivnosti še vedno tudi pripovednl. Najbolj&i primer za to je Un-ichi Hirotsuke z listoim »Ščip petnajste noči«, ki je hkrati oživitev in nada-Ijevanje tradicije. Med naj-boljša dela na razstavi pa go-tovo sodijo akvareli slikarja Noibuyo Abe. Njegova dela so kot s slikairskimi sredstvi iz- -ražena ldrika. Neverjetme učin-ke doseza z racionalnim nana-šanjem barvnLh lis, ki deluje-jo koit nežna prepraga, stkana iz pajčevine in živobarvnih svilenih niti. Je najiizrazitejši predstavniik nove gemeracije. Slikar je tudi vodja razstave vn se je dalj časa, od Dubrov-niškega .kongresa dalje, rtiudil tudi v Jugoslaviji. Pri nas je proučeval ostanke staire bogu-milske kulture, ki ga je tako navdušiila, da je naredill ve6 odtisov nagrobnikov ali steč-kov in jiih misM ob povratku v domovino i*azstaviti. Zani-mal se je tudi za naišo ljudsko glasfoo, še posebej za srbsiko in makedoinsko.   V  pogovoru  irai
je večkrat po>udairil veliko po-dotonost ie glasbe z indijsko. Pred tem je bil narnreč dalj časa na študijskem potovanju po Indijd. Sploh pa o tej deželi zelo rad gcnvori Ln se navdu-šuje nad njeno kulturo in ljud-stvom. V Jugoslavij,i je Na-buyo Abe opravil nekako mi-sijo kulturnega atašeja, kar bo brez dvoma mnogo pripomoglo k še tesnejšim stikom med obema deželaina.
Med ositalimi razstvaljalci bi omenil še Kioshi-Saito, ki je bil lani med nagrajenci II. mednarodne grafične razstave v Ljubljani. Izredno zanimiv je tudi avtor »Gorjaincev«, ki nas popelje v grozljiv in fan-tastiičen svet rnož z gora. Kljub temu pa so nam njegovi ljud-je blizu in domači, keir niso ne vsebinsko ne formalno vezani na ozek svet, ampak kot pra-va umetnina delujejo občečlo-veško.
'Vtis plemenitosti pa raz-stavljenim delom daje tudi material, to je svitla in. poseben papir, ki še posebno poudarja vse finese -pri posebni tehniki japonskega barvnega lesoreza. Taiko so optičnd efekti bolj po-udarjeni, da podlaga in tisk delujeta  izredno prefinjeno.
Upajmo, da to n.i bilo zad-nje srečanje z japonsko umet-nostjo in da bomo imeli kmalu priložnost spoznati tudi ekspo-nate oljnega slikarstva in pla-stike, kar bi bilo z ozirom na njdfaovo popolnoma drugsčno razumevainje kdparstva še po-sebno zanimivo.             S. I.
Na postaji Sanchidrian
R.   B.   CUNNINGHAME   GRAHAM I   I
Po vsej Kastllji Je bila žctev v najveCJem Tazmahu. Zito, težko upognjeno in svetlo, ka-kor je žito, ki rano zori, je bilo pripravljeno na. žetev. Ponckod je bilo že požeto in je ležalo v kupih na zemlji. Drugod so ga želi in odva-žali. in med njivami so se po pol,1u, če lahko uporabimo besedo polje za zemljo, ki ni bila razmejena z živimi mejami ali drugimi mej-niki, škripaje premi.kali visoko naložcni vozovi. Na tej zemlji je meje laliko razločevalo samo oko, kl se je od rojstva prilagajalo tem rjavim planjavam. Preko prašne, apnenaste stepe se je že od jutra pomikal Južni-expres in se ropo-taje in tresoč se kot živinski vagon ustavljal na vsakl stranski postaji. Potniki. so se že zdavnaj naveličali opazovati okolico, kajti ka-stlljske planjave poleti ne nudijo ničesar očem, ki eo navajene videti lepoto samo na mestih, lojcr sl nadene narava razkošno in zapravijivo obleko, se pokrije s smrekovimi gozdovi, hribl t& slapovl, kl izzlvajo potnikovo radovednost. Kastllja pa se odkrUe samo tlstemu, ki jo pozha od vseh stranl — vetrovno in rahlo irožljivo pozimi, opečeno ln izsušeno od sonca
poleti — vedno pa Je to samo stroga ln resna široka stepa, kl jo omejujejo v daljavi ostro zarezani hribi, od katerih izhaja nenavadna svetloba.
Med hrlbi, katerih so dotika, se širi rjava planjava na vse strani. Na njej je sonce izžgalo prav vsako steblo dreves, ki se zde utrujena in kakor pripravljena na eksplozijo, prav taka kot so pozimi, ko trpijo in pokajo v mrazu. Edina preživela cvetlica .1e nekaj rumenega osata, kl, kakor soncu nakljub, dviga svoje glave. Dolge vrste mož, jahajočih na oslih, se pomikajo po polju, pokritem s strniščem in žitcm. Kastiljsko sonce \ih je spremenilo v Arabce in njihove žalostne, presunljive pesml, ki .jih zategnjeno prepevajo tudi v najhujši vročini, jih dela.io še bolj podobne tlstim mo-žem, od katerih so podedovali vse svoje skromno znanje o zemlji.
Preko stepe se vleče ozka proga železnlce, kl predstavlja zvezo z zunanjim svetom, s sve-tom časopisov, avtomobilov,'letal in telefonov. SvetlikajoC se na soncu kot srebrn trak, teče žcleznica. Teče mimo majhnih, t opeko kritih mestec,   kl  se  drenjajo  okrog svojih   cerkva,
mestec ¦— rjavlh ln oddaljenlh — sredl katerlh je netlakovana, peščena cesta, kl se izgublja zunaj niesta v veliki planoti. Mesteca, ki jih veže samo ozek trak, vijoč se med žitnlmi polji in med redkimi gozdički pinij. Trak, ki se izo-giblje vsem zaprekam. Vije se okrog skalnatih hribov in teče ob rekah, do^kler ne pride do plitvin, kjer jih prekorači. Pogostoma so mesta podobna ladjam na odprtem morju in zaradi daljave so videti cerkveni zvoniki, kakor da visijo v zraku. Vlak pa se tiesoč pomika dalje, mimo Ataquines, Palacios de Goda, Arivalo, Adanero in drugih ma.jhnih postaj, v katere ni nihče pTihajal ali odhajal, dokler ni bila zgrajena železnica. Vlak se ,ie na teh postajah ustavljal pod vedno enako prašnimi a!:acijami ali kitajskimi drevesi. Pojavil bi se mož, ki bi zaklical ime postaje in dodal: »miniita« all »dve minuti«, Ceprav bl vlak verjetno stal deset ali petnajst minut in bi medtem časom elektrlčni zvonec pozvanjal tako slabotno, da včasih ne-poučen Clovek ne bl vedel, ali to pozvanja zvonec ali pa Je samo cvrčanje muraov v pesku. VCasih vidiš za kol privezanegk.v soncu mežikajočega konia, s puško na težkem, sta-romodnem sedlu in z odejo, ki visi s sedla skoraj do tal. Včasih stoji na postaji nekaj oglarskih mul, ki čaka.io, da z njih snamejo tovor in vedno je neka.f razmršene perutnine, ki ležl v zaveterju, na pol zakopana v pesek. In včasih pakuka Iz kakega okna na pol oble-čena ženska z vranje črnimi lasmi. Take so postaje — samo potočki v r.iavem mor.iu. Vsaka je zvesta kopija druge in vsaka izmed njih je slabo grajena in beljena od sonca, tollko Casa, dokler ne postaneio vse ravno tako del pokrajine. kakor ostale hiše s svo.liml rdefe -opečnatimi strehaml.
Tako se pomlita vlak od enP slabo grajene stične tofike s svetom do druge, prav tako slabo grajene kqt prejšnja. Vročina postaja vse hujša in zrak vse bolj prozoren, tako da se zdiijo oddaljene gore skoraj prozorne in po-sušena stebla janeža in visokega plevela se odražajo tako jasno, da Izgledajo kot drevesa.
Crede temne živine stoje ob posušenih vod-nih kotanjah. Tu in tam vidiš vola, kako liže zemljo, ki je podobna porcelanu. Izglajena je in pološčena, kot bi jo sušili in pekli na soncu. Rjavi pastirji stojijo nepremično kot kipi in njihove sence tvori.io zavetiSče psom. Crede so zbrane v krogih in n.iihove glave so pred sovražnikom — soncem sklonjene nlzko k zemlji. Narava je nepremična v neznosni vro-Cini.
Vlak ie zapeljal mimo slabo zaprtih zatvor-nic na neko drugo majhno postajo, nosač je zategnjeno zapel »Sanchidrian, pet minut« in ekspres se je puhajoč ustavil na peronu, kot da bi bil nekaj živega in se veselil počitka. Na živinskem vlaku, ki je stal zunaj postaje je bilo s kredo zapisano: »V Velayosu ni vode« In vsa planjava je izgledala izsušena ln ožsrana. kakor da bi izpod neba padal ogenj in jo izžigal do srca. Na posta.ii ni Cakal noben pot-nik. Celo ma.ihnih skupin deželanov. ki nava-dno napolnjujejo Spanske postaje, nl bilo, ker .1e   bilo   mesto   samo   oddaljeno   od   postaje.
. Utrujeni nafelnik postaie v uniformi, z ?la-to obrobljeno kapo in nosae, kl .1e zakHcal ime postaje, sta bila edinl živi bitji, razen dveh skoraj nagih otrok, ki sta sedela poleg vodnja-ka z vedrom ln siihega, sestradanega rumenega
psa. Pet mlnut, kollkor bl moral vlak statl na postajl, bi prav lahko skrčill na eno samo. all pa nasprotno, jih podaljšali na dvajset in niko-mur, bi ne bilo  mar.
Iz oblaka prahu se Je pojavil Jezdec, ki Je v naglici razjahal ln se, držež v roki culo, hltro približal odprtim vratom, kjer sta kuhar in strežnik jedilnega voza skušala ujeti nekaj svežega zraka. »Prijatelja« je dejal, ko je snel klobuk in si šel z rjavo roko preko čelo >ali imate Uaj ledu?« Opazovala sta ga, oblečenega v kratek temen suknjič, obrobljen z imitaci.io astrahana, njegove tesne rjave hlače, ovite okrog nog iz enakega blaga kot hlače, temen pas iz serža, ki se je kazal pod telovnikom s srebrnimi zaponkami, in sedelno torbo iz rdeče grebenane volne, okrašeno s čopki in resicami, vržene preko  desne rame  na  hrbet.
»Led, seveda ga imamo«, je dejal strežnik. »Kdo pa bi mogel živeti v te.j vročini brez nje-ga, zaprt v vroč vlak?« je odgovoril sprevod-nik, vesel da ima priložnost spregovoriti besedo * nekom, ki ni pripadal n.iegovemu malemu svetu.
Mož, kl ie s kotlfki svojih oCi zaskrbljeno opazoval zaspani vlak, kakor da bi bil žrebiček, ki je pripravljen pobegniti vsako minuto In ga pustiti na cedilu, je nadaljeval: »Pravite, da brez ledu ne morete živeti v tem vlaku? MoJ oče pa ne more umreti brez njega. Dncve in dneve ga že pobira vrofica in ponoči, ko po-sluša glasove stražnika, ki kliče ure, mi pravi — Miguel — to je namreč moje ime — Miguel Martinez, vam na usIuro — !a?e bl umrl, če bl imel kaj ledu ... nekaj ledu, ki bi mi ga dal na Celo in na ustnice. Led v Sanchidriannt Pre]  bl  naSel   artifiok   v  morju!   Izgleda,   d%
MZGOVOR  Z MNEZOM VRHUNCEM
Srečanje na slepem tiru
Saj se poznava že dalj časa. Srečava se skoraj vsak   kov, ki niso 'željni samo lastne dan. Toda to najino snidenje je bilo čisto nekaj no-   razvijajoče   se  ustvarjalnosti,
vega. Srečanje v celjskem gledališču nekega poznega zimskega večera. Sedel je za pisalnim strojem, ves za-topljen v delo. Na stenah so viseli scenski osnutki že odigranih dram, razporedi vaj in pred&tav, na mizi razmetani zapiski, koncepti, misli, na papir ujete, ue-lik pepelnik, na pol izpolnjen s cigaretnimi ogorki. Stisnila sva si roki v pozdrav in med dim dveh na novo priiganih cigaret so se pomešale najine besede.
Kaj  pravzaprav  sedaj pripravljaš    v    Sloven-,         skem  Ijudskem  giedali-)         šču v Celju?          '
Lotil sem se dramskega pr-venca Jura Kislingerja — au-tor je sicer bolj poznan kot režiser — Na slepem tiru. Ta drama, ki jo> je gledališki svet celjskega Ijudskega gledališča sprejel na svoj repertoar, je bila že pohvaljena. na dram-skem natečaju SNG pred dve~ ma letoma.
koimenovanim pogledom na-zaj, utemeljujoč s tem vzroke in posledice njihovega počet-ja. Nastopajoče osebe niso več Ijudje, so sence lastne prete-klosti in usodne zmote. Pisa-telj je hotel s ponazoritvijo usode teh bednih izgubljencev na določenem primeru doka-zati, kako so nujno morali končati vsi tisti, 4ci so bili v usodnem zgodovinskem tre-nutku, to je ob rojstvu naše revolucije,  preslabotni  —  ni-
Osnutek za sceno Kislingerjeve drame »Na slepem tiru«
To je v Sirokl javnosti že Tvoja druga režija domačega dela. Kako to, da se vselej odločiš prav za domače dramsko de-lo, ko pa se jih režiserji tako radi, včasih upra-vičeno, Se večkrat pa po-vsem neupravičeno iz-ogvbajo?
Z režijami domače, sloven-ske drdmatike imam pravza-prav srečo. Znano pa je dej-stvo, da slovenska gledališča ne posvečajo dovolj pozorno-sti domačim dramskim stva-ritvam in se jim kaj rade iz-ogibajo. Na prvi pogled je ta-ka repertoarna politika nera-zumljiva, če pa globlje raz-mišljaš o nje). vidiš, da jo po-rajata  predvsem  dva  vzroka.
čevi, da bl bili sposobni odlo-čiti se za pravično stvar.
Sicer pa je zanimivo, kako zelo zanimajo in privlačujejo povojne literame generacije problemi naše revolucije, kljub temu rifa te generacije niso imele nikakršnega neposred~ nega stika in povezave z našo oboroženo revolucijo. In če so jo že doživljale, so jo v času, ko se je njihova zavest šele izoblikovala.
Kakšen je tvoj režij-ski koncept? V čem si skušal avtorja poglobiti, katere njegove misli si najbolj poudaril?
V svojem režijskem koncep-tu nameravam poudariti pred-vsgm idejni problem drameNa slepem tiru.  Skupaj z igralci
To, da nimamo dovolj dobrih   nameravam poglobiti vse tiste
dramskih tekstov na eni stra-ni, na drugi pa to, da je še vedno živa bojazen v uspeh uprizoritev slovenskih dram-skih novitet. Jaz sam pa mi-slim, kljub tem splošno zna-nim pomislekom, da imamo Slovenci že tako utrjeno gle-dališko tradicijo, da je v res-nici Se skrajni čas, da naši dramski ustvarjalnosti posve-timo več pozornosti, kakor, pa je je btta deležna doslej. Že nuja naše gledališke ustvarjal-nosti nas tira v to, sicer se kaj lahko primeri, da prične hirati ta ustvarjalnost sama v sebi. Mislim pa, ria je celjsko Ijud-sko gledališče ena najpogum-nejših gledaliških hiš, saj prav v tem trenutku pripravlja kar dve slovenski noviteti — Mar-jana Marinca Komedijo o ko-mediji in Jura Kislingerja dra-tno Na slepem tiru.
Drama Na slepem tiru še ni doživela svojega krsta ne v tisku ne na odrskih deskah. Torej noviteta v vsakem po-gledu in je zato Širši slovenski javnosti več ali manj neznana. Nekaj besed o drami sami, ne-kaj o tematiki, ki jo av-tor obravnava.
Kislinger obravnava v svojl drami problem slovenskih emi-grantov v petem letu po vojni. Z močnimi karakternimi pote-zami slika bedno življenje nekdanjih Rožmanovih in Ehr-lichovih pajdašev. Drama je podoba brezizhodnosti njihove iivljenjske situacije. Avtor formalno dramaturško dopol-njuje svoj dramski tekst s ta-
probleme v drami, fci izvirajo neposredno iz nastopajočih oseb samih. Le-te bi želel pri-kazati v vseh njihovih slabo~ stih .—' razkrojenosti in bolni ambicioznosti — ki so dale nji-hovemu značaju tnožnost, da so sprejemali vase vse tisto, kar je bilo najlaže in naj-alabše, vse tisto, česar so se oprijeli v času, ko se je moral vsakdo izmed nas odločiti, po kateri poti bo stopal, ko je moral vsakdo izpovedati svo-je dostojanstvo, svoj ponos ln prepričanje.
Kako Te je podprl pri tem Tvojem delu an-sambel celjskega gleda-lišča, fci so mu bile za-upane vloge v tej dra-mi? Kaj sodiš o njiho-vem delu?
Gledališki kolektlv se je 2 vso Ijubeznijo in požrtvoval-nostjo lotil Kislingerjeve no-vitete. • Sam sodeluje pri de~ tajlni izdelavi uprizoritve sa-me in mislim, da bo njihovo dokončno delo plod njihovih ustvarjalnih in miselnih na-porov.
Celjska gledališka hi-
ša je razmeroma mlada,
toda kljub temu v slo-
venski    javnosti    dobro
znana in priznana. Ti si
se že nekajkrat srečal z
njenimi   prebivalci.   Po~
vej še nekaj o njih.
Celjsko Ijudsko gledališče je
eno najmlajših slovenskih gle-
dališč.   Igralski   ansambel,  ki
ustvarja vsebino tega odra, je
prav tako mlad po gledališkem
stažu kot po letih. Vendar se
je v njem že zbrala vrsta ta-
lentiranih   dramskih   umetrii-
zahtevajo od vsakogar, Jci zaide mednje, ki dela sku-paj z njimi, da ustvarja resno in prizadeto. To hotenje po kvaliteti in po resnevn delu dajc temu nledališču velik za-gon, velik polet in velike umet-niške ambicije. Čeprav je da-nes to gledališče bolj ^otujoče kot na stalno, sa) ima dve tretjini vseh predstav na te-renu, po okoliških vaseh, kra-jih in drugod, to kljub vsemu ne ruU njihovih prizadevanj in ielja v kvaliteti in iskanju vedno novih vrednot gled^ali-ške ustvarjalnosti. Mislim, da je danes celjsko Ijudsko gle-dališče «— gledališče naše so-cialistične družbe, saj njegov ansambel kljub vsem mogočAm, subjektivnim   in    objektivnim
8 želja in
Mrtvaški ples
Podjetje »Viba film« je rea-liziralo kratek film 0 gotskih freskah v hrastoveljski cerkvi — »Mrtvaški ples«. Režiral ffa
težavam   veliko raje   nastopa   je France Kosmač, snemal Da-
nilo Cerar, scenarij je napisal Jože Javoršek, glasbeno sprem-Ijavo pa Primož Ramovš. Film je posnet v Ferraniacoloru.
Nedavno odkrite freske v Hrastovlju izvlrajo približno iz druge polovice petnajstega stoletja. Predstavljajo ples smrti s svojimi irtvami. Mala hrastoveljska cerkvica je po-slikana od vrha do tal 2 roko mojstra, kt je sorodna roki že prej odkritih jresk z isto temo v Beramu.
Ustvarjalci filma so se zna-šli pred dilemo, kako prikazati freske dokumentarno, zgolj re-produktivno, iti s kamero si-stematično od detajla do de-tajla. ali pa jih oiiviti, dn bo-do iivela novo filmsko življe-nje. Režiser France Kosmač je
po majhnih dvoranah podeie-Ija kot pa doma, na svojem odru, ki je moderen in never-jetno lepo urejen. Po mojem mnenju teh igralcev ne bi mo-gli bolj prizadeti, kot 6e bi jim onemogočili nastopanie po okoliških vaseh in krajih, kjer so si že privegojili široko vu-bliko in pomeni Ijudem njihov prihod pravcati praznik. -•
Najini dgareti sta se že zdavnaj spremenili v pepel. V tem času so se jima v pepel-niku na pisalni mizi pridružili še nekateri novi ogorki. Bese-de so se iztekle in porazgubile nekje v prostoru. Poslovil sem se od njega, poslovll od scen-skih osnutkov, gledaliških U-stov in prospektov. razporednv vaj in predstav. Zn zaprtimi vrati sem spet zasliSal misli, ki so se ujele v tipke pisalnega strcja. Odšel sem. Nekje v svp-tlobi  obcestne  svetilke  mede\
odblesk naletavajočih snežink in prostrano pročelje gledali-Sč se je počasi zavijalo v tem-ni, plaŠS zimske noH.         S. B-
Saša Vegri:
Nofe srce
ožgana pnsčava
Moje srce je ožgana puščava.
Gost dim
se privija ob zemljo
kot belo telo
ob črnem telesu.
O moj bog,
kdaj so zgorela
moja zrela bogastva!
Beli okostnjaki
in pepel mojih čutenj,
moji nesmrtni konji,
vrženi v to oskrunjeno,
najostudneje,
samomorilsko
zaudarjajočo praznino.
Samo spomin se dviga nad dimom
in kot mesec na nebu
je nekje zajokala matl
v zvodenelo mesečino.
O bog,
Kako duHm
se v tej prazninl.
In moja kri
ni več kri moje matere,
mojih dedov,
ki leže spojeni s prstjo.
Izvržena iz moje družine,
kakor znakaženo govedo,
begam skozi   .
svoje srce
in se ne morem vrniti
k svojemu plemenu.
MEŠKO BOGDAN: Lutki
ubral drugo pot in kdor si je film ogledal, mora priznati, da je bila njegova odločitev pra-va.               ,
Freske v filmu »Mrtvaški ples« prav filmsko dinamično živijo svojo zgodbo. Smrt išče svoje irtve med reveži. Njiho-ve prošnje za milost usliši in odide na grad med gospodo. Z gradu jo pošljejo med bera-če. Tudi ti jo prosijo in smrt odide spet riu grad. Na gradu jo nasilno sprejmsjo in razjar-jena smri začne moriti vse vprek, mlade in stare, revne in bogate.
Da freske niso bile so.mo ilustracija te zgodbe, je s spretniml prijemi poskrbel re-žiser. S trenutnimi posnetki raznih detajlov dobi gledalec vtis, da prizori na platnu ni-so negibne slike, ki se vrstljo druga za drugo, ampak pravo, živo filmsko dogajanje.
Dinamični višqk zpodbe, ples jezne smrtt, je v filmu podan z divjim begom in vrtenjem abstraktnih barimih lis. Takoj za tem burnim kad,rom, ki ga spremlja zelo glasna glasbena spremljava, pa ves utihne tn kamera v grobni tišlni drsi ob freski, kjer smrt vodi za roko ženo, moža, dečka, boaatina ...
V filmu so pomanjkliivosti, ki včasih zelo motijo dober vtis o tem. druaače tako sim-patičnem filmskem delu. Spi-ker n. pr., ko aovori o starostl fresk reče: »Na pragu rene-sanse smo«, s tako skrivnost-nim glasom, kot da je renesan-sa Dantejev pekel. S tem. da sta zvok premaknila za eno filmsko sličico naprej, sta re-žiser in snemalec zvoka sicer dosegla nek nenavaden zvok, toda prav zaradi tega je več odlomkov teksta skoraj nera-zumljivih.
Film rd dokumentaren in kdor bi hotel gledati v njem hrastoveljske freske, bi bil razočaran. Delan je bil 20 Iju-di, kl hočejo gledatt fUm, ne pa starih fresk in kot tak je tudi uspel.
MISLI
(Nadaljevanje na 4. strani)
Obsežni in mdsetao ter fru-stveno bogati fcekst zahteva od reždsertja in zlasti od igralke otbdlo sposobnasti Sm voflje. Z vsem tem sta Mile Korun in ELvira Kraljeva bogato razpo-la/gaLa. Odrski prostor v krogu je bil smiselno in Marijini živ-ljemjsfoi situaeiji ustrezen. Re-žiser in igralka sta tako logično in živahno Dovezala tekst z de-javnostjo, da presemeča. Elvira Kralijeva se* 1e aavedala zahtev njenega nastopa im tem zahte-vam tudi prikrojila svoje igral-ske nwwM. V začetku zadržana tn umiirjena, j* preko čustvene-ga in miseLiKega valovanja ore-Sla v napet izratz ogorčenja in vznemirjenja in »aiključila s pamirjetnjem ob spoznanju, da bo Marija Bormemaninova na_ dialtjevala svo.io sta-ro pot. Upo-dobila je Marijo tako preprosto in domiselno, taiko resnično in ©nfcratno, kot Bi more gledalec le želerti.
Vrednost Uaibljanske uiprlzo-ritv© je prav v tej skladnosti pi&atelja, režiserja in igralke. Posredovali so nam nov« spo- * mtamja o 61ove!ku, ki je sicer na periferiji današnjega družbene-ga dogajarija, a je vendarle član \relike družine — člove-štva. Zato je neraziimljivo ne-zauipanje in neopravičljiv skep-ticizem ljufol.ranske publike do nove dram^ike zvrsti — mono-drame, s katero smo se to pot prvič sre*aJi.       Pranc« VurnJk
bele poti
Komentar:   Za •fretrtkov   KONCERT    ZABAVNE   IN
PLESNE GLASBE }e bilo med Trboveljčani, posebno miadi.no, veliko zanimanje. Dvorana s 458 sedeži je bdila pri oib€'h predstavah, popoManski in večerni, do kraja zasedema. Na koncertu sta nastopli tudi pevki Marjanca D&ržaij&va in Jelka Cvetežarjeva, pa še nov vokalni kvar-te<t, ki je v sestavu tega orkestra.
Epilog: Zapisati moramo, da je bil drugi del jazz kon-certa mncgo boljši od prvega, posebno zaradi izvrstno izvaijaniih Glenn Miillerjeviih sikladbic, pa še- Rdeče Kapice, (ki jo je zap&la M. Deržajeva) in Miirnega vetra (pevka: J. Cvetežarjeva); Ze pred koncem prvega dela konoeirta je nekaij »resnih« ljudi protestno zapustilo dvorano, češ da je vse skupaij »navaden kabaret (in vari&ue)«, vendaar pa to ni zrmotilo mavdušeoja Oot,ale publaikel
SOBOTA,  18. januarja:
Napoved: Tretji so se udeležill festivala študentje. AIU iz Ljubljane. Akademija za igralsko umetnosf je vzgojila od 1946. leta že celo vrsto mladih, danes že priznamn igralcev ln režiserjev. ki se uspešno udejstvujejo v gledališčih po vsej Sloveniji, pri radiu. fiimu, televiziji. Doslej je absolvi-ralo Akademijo 97 slušateljev, pripravili pa so že 19 javnih predstav in 150 produkcij.
Komentar: V Trbovljah ©0 nastopdiH s pr&m*eTsko upriizoritvijo SLUGA DVEH GOSPODOV, Cairda Goldo-nija, delo pa je režiral Marjan Belina. Klijub temu da je bila popoJdanska uprizaritev neikaikšna geneiraJka, j« izzvenela bolj uibra.no sot večerna, z rahlejš'im: posluhom za diraniičnost in kariikaturo. Ali Raner je kot sluga Truf-faldino 0'ž.ivel lilk z rahlo pretdra-no koimd^nostjo, ki se j« prepletala z bogato mimiko in virtuoznostjo. Igralka zelo uspele podobe so ustvarilii še Mdija Mencejeva (v popol-danski) in Breda Gostičeva kot Beatrice (v večerni pred-stavi), Miiram Kenda kot trgov&c Pandolfo, Emil Riižnar kot Dr. Lomtoardi, Mamjan Hlastec (kirčmar TelaJdo), Božo Ulaga (lijubiimec Elorimdo) itd.
Ep-ilog: Trboveljčani so z navdušeinijem sprejelii bene-čanskio ko.medijo. Ob koncu predstave je n-mstoipajoičim 6e.stiitaa predstavniik RAD m jim ob tej priložnosti poklo-nil maijhno simboli6no darilo — rudarsko stojlco.
TOREK, 21. jamuairja:
LITERARNI VECER pesnikov in prozaistov, zbranih okoli Revije 57, so prireditelji iz neznajiih vzrokov prav zadnji čas cdpovedali. To je Wla tudi edina prireditev v okviru festivala, ki je bila odpovedana. Toda zakaj?
SREDA. 22.  januarja:
Napoved: Študeindsko ekLip»rime'ntalmo gledališče i% Zagreba je v režiji Bogdana Jerkoviča upnzoiriLo tragi-grotesko NEVIDLJIVA KAPIJA (Oto Bihajli-Mertin). De-jamje ee dogaja v Grčiji, lahko pa tudi kije d.rug(je.
Komentar: O šitudentakem ekspefimentalineim giLedald-šču d;z Zagreba ve>mo le malo, Vanj ®o vkLjuconi sluša-telji AIU v Zagrebu, ki imago z-a sabo že vrsto tusipeidh javndh, upriizoritev in produkcij.
Epilog: Tragigroteska NEVIDLJIVA KAPIJA.je drz-eo komipromiis med elementi antike in sedanjosti. Morda je, 6e bi že hoteli prdmerjati, še najbliže Teihesiseeovernu Tramvaju Požeileaioe. Trboveljčanj so sprejeili to upniizo-ritev  več kot  z  navdušenijem.
SOBOTA. 25. In NEDELJA, 26. Januarrja:
NAPOVED: Folklorno - baletna skupina KUD »Branko Krsmanovič« iz Beograda je dva dni zapovrstjo izvajala IUGOSLOVANSKE   PLESE   IN   PESMI.
Komentar: Beograjska akademska folklorna skupina, kl velja za enega najboljših tovrstnih amaterskih ansambiov v Jugoslaviji. združuje v svojih vrstah preko 250 studentov. Več kot 300 tisoč poslušalcev je prisostvovalo 150 kooicertom ansambla. od katerih jih je bilo 65 v inozemstvu. Leta 1951. nastopi skupina na Svetovnem študentskem festivalu glasbe. Aprila in maja 1954. gostujejo v Izraelu in Grčiji, 1954. izre-dno uspelo demonstrirajo jugoslovanke plese in pesmi na Fesfivalu študentov balkanskih držav v Ankari in končno v januarju 1955 odpotujejo v Pariz in nastopijo v Palais de Chaillot. Leto kasneje so Beograjčani na IV. svetovnem fe-stivalu v Lillu osvojili prvo mesto, februarja 1957 za zasle-dimo »Branka Krsmanoviča« na, zelo uspeli turnerji po Zaho-rlni  Nemči.1i.
Epilog: Na sporedu }ugosdo>vanskdh pesani in ple&ov v Trboivljah je bLlo 15 plesov. Podeg Banatsikega nadiigna-vamja se je občmstvu posebno priilijiuibiil Ko>mitsfci plea z dramatično poanto; Siptarsika sudta iz Rugova; Make-doinsiki že>rtaki pksi itd.
CETRTEK, 30.  januarja:
Cetrttove KULTURNE RAZGOVORE je vodiil Boiris Ziheri., kii j« odgovarjal na vprašanja o obldki iin vsebini dela v podež&ljiskem kraju t&r o vlogi mlade inteligence v polLitii6nem in kulturnem živLjeniju.
SOBOTA, 1. februarjia:
II. študentski festival v Trboviljah bodo zalkliugMi s Studentsikitm plesom, ki bo v foyerju Deilavskega Za tapriložnost so prireditelji povabiHi Akademski orikester \\z Lfjublijane ter pevca Nima Robi^ča io Jelko Ovetežarjevo.
ZA KONEC: SLOVO
Tako se je končal Trboveljski študentski festival. Brez dvoma je uspel, zelo uspel, pri čemer imajo precej-šnje zasluge prireditelji. Desetčlanski odbor je pričel s prvimi pripravami za II. festival že novembra lani. Bilo je mnogo dela in skrbi, pravijo. Trboveljcanf, ki so sl ogledali prireditve, so bili več kot zadavoljni. Takole pravi eden izmed njih, rudar: »V Trbovljali imamo sicer 4 »Svobode«, poleg tega pa ima še celjsko gleclališče redni abonma. Večkrat gostuje tu tudi ljubljanska opera, Slo-venska filharmonijaj itd. Tako je bilo lani okoli 25 prireditev. Kljub vsemu temu sem z veseljem spremljal prireditve študentskega festivala. Čeprav nisem videl vseh, sem bil na splošno zelo zadovoljen.«
Festival  je  za  nami,  skoraj  za  nami.  7  želja se  je, uresničilo,   ena  je   ostala    samo  želja   in    nič   drugcga. Ostale so samo še bele zasnežene poti...           M. K.
danes umira In duhovnik ml Je dejal: Miguel, osedlaj Jerezana in pojdi prifakat vlak, tam majo gotovo led, ker morajo potniki piti hla-dno. Zato sem prišel; ali mi torej lahko daste košček ledu za to, o čemer sem vam govoril?«
Električni zvonec Je prenehal brneti in no-«ač je zaklical: »Potniki na vlak«, toda vlak Je še vedno stal na peronu, čeprav je stroje-vodja že počasi splezal na svo.ie mesto. Zapl-»kal je ln odbijači so se sunkom napeli ravno tedaj, ko se je strežnik pojavil na vratlh s kosom ledu, velikim kot hlebec, katerega .1e med potjo zavljal v slamo. Dal ga je možu, ki Je čakal na soncu. »Tisočkrat hvala* ,ie dejal. »Sin se vam zahvaljuje v oCetovem imenu. Ko-liko sem vam doižan za ta kos ledu?« Mož, ki mu ga je dal in neka.1 kuharjev in strežnikov, ki so stali ob odprtih vratih, ko se je vlak saCel pomikati, so se spogledali in nekdo je dejal: »Prljatelj, mi ne prodajamo ledu, ni naS, da bi ga proda.iali. Vsi pa želimo, da bi poma-gal tvojemu očetu«. Miguel, kl Je hitro sto-pal poleg premikajoCega se vlaka, je dejal: ^Se enkrat, tisočkrat hvala. Vzemite. prosim, ta zavojček cigar.« In je ponudil možu, kl ga Je §e lahko dosegel enega tistih slabo zavitih »avojCkov cigar. ki Jih proda.lajo po estancos majhnih  špansklh  mestec.
Vlak se Je premaknil ln odropotal mlmo njega. Nekai časa Je Se stal na soncu in s klo-bukom mahal belooblefenim kuhar.iem in Ctrežnikom. ki so se dreniali na ploščadi jetlil-Bega voza. Miguel je pofakal toliko, da je vlak zapustil postajo in potem odšel na mesto, kjer ga je  čakal konj.   Vrgel  j3  torbo   z  ramena
preko sedla, priiiel v levo roko vajetl in zaja-hal konja. Izpod sedla je potegnil ollvno vejo, še enkrat otipal kos ledu in se odpravil proti domu. Debel bel prah, ki je ležal na ozki cesti kot sneg, je dušil udarce kopit, tako da je izgledalo, kot da konj ne stopa, temveč brodi po cesti, čeprav je Miguel visoko držal vajeti in ga spodbadal z ostrogami, da .je konj tekel v polnem kastiljskem koraku. Miguelov olivni obraz pod širokokrajnim klobukom z ravniml robovi je zaskrbljeno gledal naprej in ko se ,1e njegov mali nemirni kon.1 do dobra ogrel, da mu jc pot zaCel pokrlvati kožo, ga je Mlguel stisnil z nogami in ga pognal v počasen galop. Od časa do časa Je stegnil roko in potipal dra-goceni kos ledu, ki se je topil v neznosni vro-čini.
Vztrajno kapljanje lz volnene torbe ga je opo-minjalo. naj hiti, zat» je prigamjal konja in prehiteval dolge vrste mul, na.Ioženih z ogljein ali z velikimi zavojl slame, in može na oslih, ki so ga začudeno gledali, ko je dirjal mimo njih. Nekateri so ga pozdravljali z »Adios«, drugi pa so ga krlCe spraševali, zaka} se mu tako mudi. On pa je enim in drugim odgovar-jal z zamahom roke in potiskal ostroge konju v boke. Jahal Je skozi stoletne nasade olivnih dreves, srebrnih, grčavih, pod katerlh borno senco so sedeli možje prl svojih obedih. Nji-hovi širokoUrajni klobuki so ležali poleg njih na tleh in obrite glave so imeli ovite v staro-modne  kockaste  robce,  zada.l  zavezane.
Ko Je jahal v oblakib. prahu mlmo njlhovih
oliv, kruha ln vina v kožnatih posodah, so mu ljudje dajali z roko znamen.la, naj se jim prl-druži. On pa je odgovarjal na n.1ihove ljubez-nivosti z zamahom roke in krepkeje prijel za vajeti, ker je pot postajala vedno bolj strma in skalnata. Sedaj .1e Jahal skozi puščo, kjer je dišalo po materini dušici. NJegova težka arabska stremena so se drgnlla ob lepljivo grmičevje, ki je rastlo na obeh straneh oike peščene poti, dokler niso postala lepljiva in se je vsaka stvar lepila nanje, kakor da bi bile namazane s ptičjim klejem.
Metulji so plavall nad velikimi belimi cvetll-capil in martinCki so tekali po podrtih deblih, ustavljaje in oziraje se na vse stranl preden so izglnili. Iz goščave ie bilo slišati neprestan šum žuželk in mrCesa. Zda.1 pa zdaj se Je po-gnal preko poti roj kobilic in izginil v grml-čevju, kakor izgine .lata letefih rib v valovih. pol ure v vroCini med grmovjem, žuželkami in peskom je pustilo svoje sledove na krepkem majhnem konju čigar upadli boki, razširjene nosnice ln izbuljene oči so dovol] zgovorno pričale o naporih, ki jih ,1e prestal. Ko sta zo-pet prišla na planjavo in zagledaia majhno mesto z rjavimi strehami, samo tisoC metrov oddajeno, Je Miguel za trenutek razjahal in ko si je pretegnil ledja, je previdno namestll torbo Iz katere so kapale na zemljo debele kaplje. Pritrdil Je sedelni Jermen In znova za-jahal Jerezana, ki Je stal obrnjen z glavo proti vetru.
PriSla sta mlmo gumna, na katerem so mla-tlll žito. Samo dvorišče .1e bilo, stolčeno od konjskih kopit, belo in blesteče, da je izgle-dalo trdo kot marmor. Blizu dvorišča je od sonca ožgan mož vejal žito s tem, da ga Je metal v zrak z leseno lopato. Ko je šel Miguel mimo njega, ga je ta poklical ln vprašal, ko-liko je ura in kako se počuti njegov oče. Mi-guel pa je kakor prej samo zamahnil z roko In potisnil konju ostroge v boke, ki so bile sedaj  ie rdeče od krvi.
Pot Je tekia po posušenl strugl in je vodfla na drugi stranl na tlakovano glavno cesto, po-suto s kremenčevim peskom, ki je vodila v mesto. Močno spotikanje ob cestno kamenje ga Je opozorilo, da konj omaguje, zato je pre-šel v lahen dir. Jahajoč mimo raztresenih koč, ki so vse imele ograjen prostor ža koze, je pri-šel v majhno ulico in ko je šel mimo cerkve-nlh trat, se je dotaknil svojega klobuka in se pokrižal, ker se je konj na kamnu spotaknil. Zavil Je v enega izmed oglov prašnega trga z njegovimi štukaturnimf sedežl In pritlikaviml akacijami in prišej na cesto, ob kateri so hiLe lzgledale boljše. Konj Je bil sedaj že do smrtJ utrujen. Ko se je približal enl lzmed hiš, ki Je imela nad vhodnimi vrati prekrižane roke, mu je na uho udarilo tarnanje. Ustavil se ]e, stopil s konja in mehanifno vrgel va.ieti na tla. Nasprotl mu Je prišel duhovnik. »Miguel«, mn Je dejal, »tvoj ole, Bog mu grehe odpusti,
Je zapustil to solzno dolino pred eno uro. Go-spod mu je v svoji veliki milosti dlajSal slovo In ko je vročiča še besnela po njegovih žilah, je šepetal pred smrtjo: »Kako je led hladen! Hladi mi čelo in gasi mo.io žejo... moj sin, Miguel,  je  odšel  ponj  na  vlak.«
Mlguel se je vrnil h konju ln vzel iz torbe kos ledu, ki sedaj ni bil večji od jabolka in se vrnil z duhovnikom v veliko pusto sobo, kjer je na postelji ležalo mrtvo telo njegovega oče-ta. Okrog njega so stale jokajoče ženske in v kotu sobe so se otroci držali za roke in ravno-dušno strmeli v rjav obraz, ki se je močno odražal  na   belem   platnu.
Miguel je pokleknil, pol.iubil tenko oCetovo roko, prekrižal prsi in ko je pomolil je vstal in položil dragocen kos ledu najprej na očetovo čelo ln potem na njegove ustnice. Prekrižal se Je in ko Je rekel nekaj tolažilnih besed žen-skam, je zopet odšel ven, k.1er jfe na vroči pe-ščeni ulici čakal njegov konj, z nogami, po-maknjenimi nekoliko naprej in z glavo pobe-šeno proti zemlji. Pot, ki mu je kapal s trebu-ha in bokov je delal na pesku majhne vzorce. Miguel je počasi odpel sedelni pas, odstranll uzdo ln odpeljal konja v hlev. K,o mu je vrgel še seno v jasli, se je vrnil v sobo.
V sobi Je molil duhovnik Sn lhtenje žensk ]e bilo podobno butanju valov ob obalo. Zrak je napolnjevalo cvrfanje murnov s svojo divjo melodijo. Daleč na jugu pa se je Južni-ekspres še vedno pomikal po ozkera srebrnefn traku protl  Madridu,
Hiša nepriznanih kadrov
(Ideje sploh ne morejo ničesar uresničiU. Da se ideje uresničijo, so potrebni Ijudje, ki dajo praktično silo ...                  Marks)
Khrtmo v izredno dinamični do-bi. v gibljivi in hitro se spremi-njajoči družbi. Problem pa je po-•tal C L O V E K. Kako ga dvig-nitl, kako vzporedno vzgajati nje-fove  fizične  in   duhovne   dobrine.
Torei primarno govorimo o vigo-Ji. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi telesne vzgoje. In kadar go-vorimo o vzgoji, je najprej vzgo-Ja naše mladine. Mladine, katere rezultati pravilne vzgoje bodo re-aliziranl šele kasneje, katera bo šele stopila v službo družbe. Toda mi moramo že D A N E S misliti na njeno vzgojo. Moramo jo vzga-jati v smernicah, katere nam je zadalo naše vodstvo v izgradnji aocialističnega življenja.
Družba potrebuje zdrave in psi-hično in fizično sposobne ljudi. Brez teh bo naša pot šla navzdol in ne bomo korakali po poti pro-gresa.
Vsak narod stremi k progresu. V tem je zajeto boljše žlvljenje, višji standard. zdravje naroda in ¦ tem neodvisnost. To so nepre-eenljive vrednote. Da stremimo tudi mi za tem in da smo že na tej poti, o tem ni dvoma. Najbolje to ilustrirajo rezultati v gospodar-«tvu. Nekaj, toda dosti premalo, imo dosegli tudi na področju te-lesne vzgoje. Mi vsi, ki danes de-lamn, in dela vsak, moramo ve-deti. 1at je telesna vzoja važen čl-nitelj v napredku In razvoju na-šegr iaroda. Prav^tako pa tnora-mo /edeti, kaj dosegamo s pravil-no telcsno vzgojo in kako natn le-ta koristl.
Uspeh celotne vzgo.je ,1e odvlsen od razvoja fizičnih, intelektualnih, moralnih in estetskih sposobnostl Cloveka. Prav zaradi tega, *"ker go-¦vorimo o fizičnt in intelektualni, o moralni ln estetskl vzgoji, ne SMEMO ločiti ene od druge. Niti ene od teh ne smemo zanemariti, ker namesto vzgojne "harmonično-»ti dosežemo nasprotno — eno-stranost. (Primer: otroka najprej telesno vzgajamo, Sele nato kro-nološko razvijamo intelekt, mora-lo ln estetlko — seveda vse t« vzporedno).
Vzgoja je družbeno ln zgodovln-«ko pogojena dejavnost. Usmcrje-na je h konkretnim družbenim Interesom in ciljem. Pri nas: iz-gradnja socializma. Vzgoja je to-rej družbeno-zgodovinsKi pogoj in obenem družbeno - generacijski, ker je vzgoja funkcija družbe.
Osnovna sredstva telesnc vzgoje bo telesne vaje. Te pridobimo na podroCjih telovadbe, športa, iger In izletov. To vse imenujemo te-lesno vzgojo in vsako od f^eh pod-Točij ima svoja specifična sfed-«tva. Vsako od teh sredstev raz-vija v določeni smeri človeški or-ganizem, psiho in značaj. Z njlml razvijamo-. dinamičiiust, duha bor-be, ternjo k boljšem, notranje zadovoljstvo, trajen in smiselen napor in kar Je najvažnejše — ko-lektivnl   fut in  zdrav.Je.
V telesno-vzgojni dejavnosti se Srečamo z nekaterimi pojmi in da teh ne bi zamenjall, jlh razloži-mo: kadar govorimo o TELESNI KULTURI, govorimo o splošni kulturi, kl predstavlja družbeno aktivnost, v katero spadajo vsa materialna in duhovna sredstva, ki so v službl telesnega razvoja ljudi določene družbe. To je si-stem šol in ustanov, ki Sola.io ka-dre, telesno vzgo.ine naprave (ba-zeni, igrišfa. parki), strokovna li-teratura, telesno vzgojne organt-racije in društva.
O TEI/ESNI V^GOJI gororimo takrat, kadar mrslimo na splošno o psihofizičnl vzgojl. Telesna vzgoja je aktfvnost in preko svo-Jih organizaci.i ln ustanov razvi.fa telesni napredck ln krepl TdravJ« družbene  sredlne.
Osnovna sredstva so TELESNE VAJE. To je nlz glbov, ki Je po obliki ln vsebini točno priprar-IJen in je kot tak priSel v prakso v telesni vzgoji. S tako vajo st krepi.io miSične skupine, telo, ve» •rganizem. In ker te dolujejo na ceiotnpga človeka, na njegovo psi-hoflzfčno celoto, ,1e to edinstven vzsrojno   izobraževalen   proces.
Popolnoma razumljivo je torej, da je telesna vzgoja prav zaradl tega tesno povezana s tchniko, pe-dagogiko psihologijo, medici-no Itd.
VPLIV  TELE8NIH VAJ NA TELO  IN NA  CLOVEKA
DELIMO  NA: BIOLOSKO - ZDRAVSTVENI, t»
J>omeni, da vaje vplivajo harmo-nično na mišice, na notranje or-gane. na dihala, možgane z živ-cevjem, krvnl obtok In konCno, po/abiti ne smemo, da vpliva na telesno drž^ to Je na pravilno držo telesa.
IZOBRA2EVALNI. Prcko teles-ne vzgoje dobivamo splošne teles-ne sposobnostl, kot: hoja, tek, sko-kl, meti itd. Te sposobnosti nam koristijo na vsakem koraku v fcivljenju, pri delu in pri obram-bl domovine.
VZGOJNI: Telesna vzgoja, po-gtavljena na zdravih temeljih, razvija pozitivne karakterne črte v smislu in duhu socialistiCne vzgoje (čut za kolektiv, disciplina, samostojnost, odločnost — nasploh bogati CloveUovo emocionalno živ-Ijenje); ozko s tem je povezana estetika telesa in smisel za harmo-nijo  gibov ter prirodnih lepot.
REKREATIVNI: (aktivni odmor, zabava). V smislu odmora na son-cu in zraku, v vodi; kopanje, pla-ninstvo, tenis, odbojka, smučanje. Tak način aktivnega odmora je obenem močan faktor za ohrani-tev zdravja in optimalne življenj-ske sposobnosti.
Cl.  36.  Ustave pravl:
»Država skrbi za telesno vzgojo IJudstva, posebno mladine, za povzdigo zdravja in delovne spo-sobnosti ljudstva in za krepitev obrambne mofi države.« Tako jc telesna vzgoja družbfeno priznana, njcna dejavnost pa družbena zah-teva.
ZakaJ zahtevamo visoko Solo za telesno vzgojo? Ker smo prepri-fanl. da bomo 'samo na ta naCin mogll izvršiti nalogo, ki smo sl Jo zadali. Vzgo.iiti zdravega, vse-stransko razgledanega človeka je na5 cll.i. Tega pa v času triletne-ga študi.ia ne moremo doscči. Upo-gtevati moramo, česa vsega zah-teva taka vsestranska vzE;o.ia? I)o-bro poznavanje pslholopije, fizio-logiie, anatomije, metodike. peda-gogike in še vrsto praktičnih predmetov.
KakSni kadri prihaja.io od dru-god? PoKlejmo na.iprej beograi-ske? Razlike v učnem načrtu sko-raj ni. V ffolikor je. gre na ra-tfun specifičnostl naše domovine. Nikakor se ne smemo strinjati s tem. da naSl tri.ie letniki niso pri-rnani v Beogradu, ker vzroka za to v resnici ne najdemo.
Pfimerjail smo tudi učne naPrte osialih inozemskih fakultet \n ori-511 do zakliučka, da tudi tam ni nobene razlike mfd naSim ln n\\-hovim uPnim nafrtom. Na ka.1 to-re.1 Se čakamo? Vse države se bolj zavedajo pomena take lnStl-tuci.1e kakor ml, kaT dokazu.iejo številne visoke šole v obeh NTera-
čijah, Avstrijl, Ruslji, Bolgari.ii itd.
Menimo, da je naša zahteva upravičena in da bodo nverodajni forumi to  končno le spoznali.
Da bl bili še bolj prepričljivi, poglejmo kaj pravijo številke: v Sloveniji imamo danes 280 nekva-lificiranih, pol in kvalificiranih učiteljev in profesorjev, ki delajo na telesno vzgojnem področju. Trenutno bi Jih potrcbovali SSfl, torej že zdaj primanjkljaj 300. In to pri dveh (ponavljam DVEH) urah tedensko. Po novi šolski re-formi bomo potrebovali novih G00 telesno-vzgojnih delavcev.
Letnl vpis na višjo šolo za te-lesno vzgojo je slab (okoli 20 slu-šateljev). Vzrok temu je, da šola ni priznana, to je, da nima ranga fakultete. Kljub temu je zanima-nje zanjo veliko.
Slušatelji, * ki so vpisani na tej šoli imajo vpisano v indeks pre-davanj razen praktičnih predme-tov. atletika, športne igre, orodna telovadba, akrobatika, smučanje, plavanje itd. (skupno 14 predme-tov), še teoretične: anatomija, fi-ziologija, biomehanika, biometrija, razvoj otroka, prva pomoč, tri psihologije (vključno pedagogika), metodika, zgodovina telesne vzgo-Je, organizacija telesne vzgoje ter Sportne gradnje. Načrt in delo se v ničemer ne razlikuje od evrop-sko priznane enake šole v Leipzi-gu. Kl.iub temn, da naSa šo»a dela po najsodobnejših principih (na-vedenih na zaCetku izva.ianja), šo-la  ni  priznana  za  fakulteto.
Na koncu hočemo zapisati 5e to: od odgovornih organov in od slo-venske javnosti si želimo prizna-nja  za  naše  deio  in  našo  Solo'.
Pred?ednik združenja StudentoT na Višji šoli za telesno vzgojo ˇ Ljubljani pravi o tem problemu takole: »Po osvoboditvi smo v bi-stvu spremenili našo družbo. Da-nes je pri nas vzgoja v rokah dc-lavskega razreda. S tem razume-mo tudi telesno vzgojo. Pred na-mi je vprašanje. S progresom te-lesne vzgoje se je pojavilo živ-ljenjsko vprašanje po kvalitetnl vzgoji le-teh. To nalogo je izpol-njeval nekdanjl inStitut za telesno vzgojo v Ljubl.iani. Studentom, vpisanim na njem, so bile tlane obl.jube na dokaj realnih postav-kah, da bo sama šola tekom n.ji-hovega šolanja prerasla v visoko Bolo za telesno vzgojo.
Po treh letih Sole se Je izpreme-nil samo naslov in postali smo ViSja šola za telesno vzgojo. S tem tudi samo predmetni učitelji v po-klicu; kljub temu, da imamo zelo obširen program, ga moramo ab-solvirati  v  treh  letih.
Med našimi študenti upada to-lja. Razumljivo! Cuti se celo ne-kak odpor in kar je še huje — kompleks inferiornosti. Zakaj bi bili mi manj vredni, kot n. pr. Studenti germanistike, ko vemo, da smo družbi potrebni. Tako gle-danje je nadvse škodljivo, ker ga občutimo, ne samo kot Ijudje, ampak Se boj.j zaradi stroke same, Ker st ne predstavljamo njenega napredka! Zahteva po visoki šoli za telesno vzgojo le povsem real-na, sa.j ima.io v republiškem me-rilu visoko šolo v Beogradu in od le^ošn.iega leta tudi v Zagrebu.
še to: sto.iimo na pravilnem sta-lišču, borill se bomo za pravično stvar, ker se zavedamo, da je la problem za nas življenjskega po-mena.«
Mi, borci za telesno vzgojo, smo postall pomemben činitelj. Čini-telj, s katerim naša skupnost lah-ko rafuna. Ce smo na tem pod-roCju kaj dosegii. lahko verjame-mo, da naše deio in trud nista bila zaman. Trdimo, da so naši najboMši aktivisti spoznali, za kaj se borimo. Prišli so do prepriča-nja, da to ni zgolj formalnost, brezDredmetnost ali navidezno be-sedi?en.1e, tcmvef .1e to trd bo,1 za vsak korak k napredku. Zato nam n! vsceno iz kakšnih OSNOV iz-haiamo. KAJ HOCEMO in KAM HOCEMO!
Z drugo besedo, mlademu Clove-ku moramo datt smoter. Cil.1. Mia-dlna danes ne more iivetl od sla-ve svo.Uh očetov in mater. Mladi-na zahteva. da sama poseže v bo] za uvel.iavlianje svojlh revoluclo-narnih   Idej.
Mi se zavcdamo tudi boia s svo-"ml nanakaml In slabostml. Ho-Pemo pa obenem ustvariti sebl boljSp pogo.ie za svoi lasten faz-vo.1. Ho?emo delat! SFDAJ, da bo-mo irreli boiišo bodofnost.
MisHmo, da smo si vsl edfnl t tem, da potrebuiemo krepk<?pra, snosobneRa člnveka t.er ps1hofi7iC-no močnpga 1n rdrav^sra Ploveka. S človek. oborožen 7 mark- zn^nostio, bo ln '<» flovek a! flovek % bo'"!if>i stan-. Z boltSirn žlvli^niem. Zdrair.                   Mik Pavlovld
Glasovi niso bili važni
Konec leta hoče vsak kar najbolj dostojno praznova-ti. Ljubitelji snega so se nestrpno ozirali v nebo, kdaj bo kaj »padlo«. Toda vreme je blfo trmasto in sonce je toplo ogrevalo »srečnike«.
Treba je bilo torej najtl kot s snegom, za kar je bil potreben prav posebno do-ber nos. Na napovedi vre-menarjev se ni zanestl!
Vedno bolj sem bil pre-pričan, da so študentje na-redili imenitno potezo, ko so vzeli v svojo oskrbo dom v Tamarju. Od nedelje do nedeljte ima ta postojanka več obiskovalcev. Posebno v zadn.jih dneh lanskega le-ta in prvih letošrijega je bil dom zelo dobro obiskan. Od vsakega vlaka si lahko vi-del vrsto natrpanih nahrbt-nikov, daljše ali krajše no-ge, tisti pa, ki so jih no-sili, so se za njimi čisto skrili. Večina je imela še vrvi, dereze in cepine, ta-ko da je imel človek obču-tek, da se bo zgodilo v bližnjih dneh nekaj velike-ga. Le kje bodo vsi ti ljudje spali. Sicer je vpra-šanje, če bod» sploh kaj spali. Bomo pa še nekaj primerkov odstopili v ka-ravlo. Saj ne bodo jezni, posebno, te bo to nekaj nežnega. Pa ni bilo treba! Tudi na tesno se da dobro spati.
Tu ih tam sl lahko videi tudi kakega »dilcarja«, kl jo je z velikim upanjem mahal po 2 cm visokem snegu V »kraljestvo« Jalov-ca. Le-ti redki smučarji so lmeli idealne pogo.ie za smučanje na plazu, pol uri-ce od doma. Tu pa so prav tako lahkomživali, tudi ne-smučarji. Ko bi le mogel ovekovečiti vse poze, iz ka-terih so si hoteli UuMtel.1« narave ogledovati svet okoli sebe. Dvojne salte naprej in nazaj, iskanje skal s smučmi ali z meh-keiSim delom telesa, po tem dejanju pa »zadovoljno« odobravanje nesrečnika in vesel smeh gledalcev. Res, marsikatera    skala    se    Je-
zdrobila ali globlje pogrez-nila!
Seveda pa so laile vse mi-sli zbrane za Silvestrovo, katerega pa di skoraj pra-znovali v Ljubljani. Preveč dobre volje nikoli ni do-bro! Graditelji doma so nam Jo nehote pošteno za-godli. PreslaDO so določill funkci.fo dimnikov in, ko smo dan pred Silvestrom prišli s smučan.ia, nas je ¦neprijetno    prespp.etil    dini)
ki je po nepravi potl uha-jal izpod strehe. Ta »dimov prometni prekršek« so prvi zagledali vojaki in takoj je bil dan znak za prave ga-silske vaje. Priporočal bi tudi poklicnim gasilcem, da se vadijo v alpvnistiki ali pa planincem, da okrepe vrsto gasircev. Skratka, vr-vi, cepini in Nadiža so opravili svoje in ogen.j je bil pogašen. Se danes ne morem pozabiti, da je Na-diža tako daleč od doma. Mi smo z vodo* gasili na strehi, najbolj mirni pa v jedilnici s »kačjo slino« no-tranji požar. Saj je razum-ljivo! Bližal se je Silvester in kar tako brez treninga tudi ne gre.
Končno bomo le silve-strovali. Študentski dom je bil poln, da že dolgo ne ta-ko. Kako prijetno bo na skupnem ležišču ! Vzdušje je bilo zelo svečano. Vsak se je pripravljal na večer. V spored silvestrovanja je bil vključen tudi sprejem pripravnikov v vrste alpi-nistov. Pošteno so si ga morali zaslužiti: odgovori-ti so morali na vrsto vpra-šanj, na njihovih zaoblinah pa so preizkušali kvaliteto nylonskih vrvi. Marsika-teri bi raje ostal navaden »plazilec«, kakor pa alpi-nist. Seveda mislim tudi na one,  ki so giedali.
Temu sprejemu je sledila prosta »veselica«, za katero naj bi poskrbeli trije bate-rijski sprejemnikl. Prav res, naj bi skrbeli! Pa se ni dalo. Glas »množice« je bil premočan in iznajdljivi planinci so si hitro umislili >vojo glasbo. Najprej je šlo kar na štetje, potem si sli-šal poveljevanje kakor na plesnih vajah: slow, slow, quick and slow. Višck pa je ta.ples dosegel, ko so zaCeli prepevati. Glasovi sploh nlso bili važni. Glav-no, da se je dobro slišalo. Na priljubljeno melodijo »Ko pa pride smrt« si lah-ko plesal vse od koračnice do rock and rolla. V takem razpoloženju se je najbolj-še prelivala žlahtna kaplji-ca (žal so jo pozneje tudl Izliva1i>. Z eno besedo, vsl smo židane volje pričakali Novo leto in obdržali tako »štimungo«  tudi   še  naprej.
Veseli del Je bil končan in prve skupine 50 se za-Cele odpravljati proti vrhu Jalovca, da pozdravijo sonč-ni vzhod v novem letu. Vse dni je bilo prekrasno vre-me in razgled z njegovega vrha je bil nepozaben. Ze dolgo nl bilo na Jalovcu toliko ljudi kakor letos na novega leta dan. venomer sl videl premikajoče se pi-ke na plazu, ki so se bli-Eale ali oddaljevale.
Nepotrebna alternativa
(Nadaljevanje z 2. strani) usposabljanje studenLov i& eno klicu, A predmet pa na.i mu da tolikio strokovnega znaaja, da ga bo lahko uporabil tako v pe-dago&kem poklicu kakor tudi v nadaljnjem zna-nstveno-razišfco-valnem in drugem pedagoSkem etrokovnem delu- Toda tudi z uvedbo A in B predmetov ni 6e v&6 r«šeno in bo treba najti še neke druge možnosti za ali drugo vrsto poklica, pred-Vsem  v višjih  letnikih.
Ce osvojimo sistem 2 pred-metov na osnovi družbenih po-treb, potem so nevzdržne ten-dence, da bi ,ta problem reševa-li- šablonsko in nerealistično. Sablonsko je po našem mn-enju tako reševanje, ki ho6e na vsak n«čin napraviti iz teh dveh fa-kultet ustanovi, ki bi vzgajali izključno pedagoški kader za »rednjo Solo. Cudno Je. da_se take težnje poi^vljajo kljub dejstvu, da je sUtem srednje-ftolske vzgoje glede marsikate-rega predmeta (na primer pn-rodopisa) močno zastarel in da Bvet za prosveto ra.ie nastavlja diplomante VPS kot pa diplo-m«nte filozofsice ali prirodo-»lovne fakultete. Se bolj čudne pa postanejo te težnje ob  dej-
stvu, da je na razpolago prav-zaprav le maio prof«sorskih mest, za biologe na primer le 7!  !   .
Nerealistično ,pa je reševanj© problema dvopredmetnika več-krat zaradi teSa, ker ga *skuša-mo ohraniti oziroma vpeljati, ne da bi izvedli potrebno revi-zijo in redukcijo študijskih na-črtov in študijskih programov in ker hočemo vse bodoče delo fakultete urediti g formalnimi določbami, ne da bi spremeniU tudi vsebinsko plat, t. j- študij-ske programe. Toda tudi is bi bili študijski načrti še tako idealno sestavljeni, ,iz njih brez študijskih programov ne bi mo-gli ničesar razvideti. Prav pri programih se bo šele pokazalo, alji je bilo sorazmerje rned znanstveno in pedagoško smer-jo študija pravilno postavljeno.
Pri vsem tem se nam zdi važ-na misel, da glede na družbene potrebe alteraative: ali peda-goško usposablj«in.je ali znan-stveno-raziskovalno usposablja-nje z.a znanstveno razislkovalno delo sploh ne b)i smelo biti. Ta alternativa se j« pač pojavila, čim smo probleme začeli reše-vati  šablonsko   in  nerealistično-
VECERNA K0MN1
Kljub vsemu optimist
Milan Janc, triindvajsetletni slušatelj ekonomske fakultete, je edini študent, ki se je s svojim talentom, drznostjo in številnimi uspehi prebil v elitni vrh jugo-slovanske alpske garniture. Ce se ne motim, je prav zvezni kapetan za alpske discipline ing. Gustav Pohar še pred letošnjo smučarsko sezono zapisal, da smo sto-rili veliko napako, ko smo zanemarili voljo in formo bivših mladinskih državnih prvakov alpskih disciplin. Nehote sem se spomnil na njegove besede, ko sem na-letel.pri mizi v kavarni na Janca, Nograška in košar-karja Podboja. Prisedel sem in izrabil čas za kratek intervju. Milan mi je mnogo povedal.
«Menim, da imaš med našo mlado smučarsko gardo najboljšo športno izkaznico. Povej mi najprej nekaj o svojih dosedanjih uspehih.«
»Se kot mladinec sem tekmoval s člani in redno zasedal mesta med petvm in osrnim. Leta 1951. sem na Jahorini zmagal na državnem prvenstvu v vseh treh alpskih disciplinah. Pred tremi leti sem v Cervinii na sijajno speljani smuk progi dosegel nov svetovni hi-trostni rekord, postavil bi tudi rekord te proge, da nisem tik pred ciljem padel in se ves polomil. Nasled-nji dan je moj uspeh ponovilo še več inozemskih smu-čarjev. Po okrevanju sem se večkrat plasiral pred mnoge naše favorite. Izven konkurence sem na Zelenici prehitel vse naše olimpijske kandidate. Lansko leto sem rat Pohorju v tekmovanju za Mariborski pokal za-sedel prvo mesto pred Mulejem, Lukancem, Stefetom in ostalimi. Letos sem na Češki koči zasedel 2. mesto, le za 4,5 sekunde za Lukancem. Klinar je bil za menoj za celih 11,3 sekunde. Naslednji dan sem padel. Na Starem vrhu sem bil 7. in 3., 3 desetinke za Stejetom.« • »Kako si pa tekmoval v Italiji?-«
»V Cortino d Ampezzo so poteg mene poslali še Klinarja, Krmelja in Jamnika. Tjct smp odšli brez pra-vega treninga in tako bomo odšli tudi v Badgastein. Dočim imajo Avstrijci, Italijani, Francozi in vsi drugi za seboj že do 5000 km, jih nimam jaz niti sto. Cudim se, da so nas kljub temu poslali na težko progo Tofane. Vendar nismo zatajili. Ne morem pozabiti italijanskih alpincev, samih prekaljenih, rutiniranih smučarjev, ki niso vozili v Cortini prvič pa so bili pred štartom na vrhu strme in skalnate Tofane bledi in nervozni, polni treme. Ko sem jim omenil naše predpriprave, so me dobesedno napadli, da sem nor, če mislim voziti. Mi smo pa le vozili in se neverjetno lepo plasirall: jaz na 25., odlični »Klinarček-» na 28. in Krmelj na 29. mestq. Casi vsakogar od nas treh so bili boljši od časov naših olimpijcev leta 1956. Naj omenim le to, da je Italijan Alberti v tem teku porušil Sailerjev rekord proge za eno sekundo.*1
»Milan, kako je torej s tvojim nastopom na sve-tovnem prvenstvu v Badgasteinu?«
»Pravkar sem izvedel, da je ing. Pohar določil Ste, feta, Lukdnca in mene. Glede rezerv ne vem še nič natančnega.«
»Kaj pa meniš splošno o pripravah, opremi in plas-manu v Badgasteinu«?
»Nisem eden tistih, ki pravijo, da Jugoslovani, spričo stanja v smučarskem športu pri nas, rta svetov-nem prvenstvu sploh ne bi smeli nastopiti. Plasirali se bomo od 30. do 40. mesta. To bo ze uspeh. Bojirn se padcev, če teh ne bo, upam še na višje mesto, od 25. do 30. Tehniko dobro obvladam. Ni res, da smo pre-malo borbeni. Prav v tem prednjačimo in mnogi nas večkrat brzdajo. Sportno voljo in srce imamo enako kot Avstrijci, Francozi, Italijani, Suicarji in Ameri-kanci. Zato ni nikjer rečeno, da bi ne mogli tudi na svetovnih prvenstvih in olimpijadah žeti kolajn. Manj-ka nam treninga in enakovredne opreme.-Namesto da bi danes, ko je povsod dovolj snega, intenzivno treni-rali, posedamo tu v LjubljanL Preveliko mero neres-nosti so pokazali naši funkcionarji, ko so nam že pred več meseci zagotavljali, da so nove smuči že v Beogradu. O njih še danes ni ne duha ne sluha. Na svojih imam n. pr.: samo nekak polovični marker. Pri ostalih ni nič bolje. Naše vodstvo ne zna poiskati sredstev, s kakršnimi razpolagajo vse ostale športne panoge. Morda bi bilo dobro izmenjati vsaj del našega vodstva.
Se to bi rad povedal. Najlepše spomine imam prav na študentska tekmovanja. To so bili lepi, čisti teki, njih vsebina pa je bila le borbenost, bodrenje, tehnika in kondicija. Večkrat so me že vprašali, če bi hotel nastopati za barve študentskega kluba Olympie. Sem sicer študent, vendar član Enotnosti. Tu sem pričel in se razvil, 'tu sem doma.«
Milanu in vsem našim alpincem želimo kar naj-uspešnejši tek in soliden plasman na svetovnem prven-stvu v Badgasteinu.
METOD VELKOVRH
Fodjetje Elektro-Celje
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJ.
Kadrovska politika in neprizadevnost
Vsak slovenski športnik s« « poniosam spamiinja časov, ko so se ljuibljansiki odbojkarji borili za vrh med ostalimi jugoslo-vanskimi odbojkarji. ,-Ti časi so, kakor vse kaže, mmili. Po-glejmo samo, kako igrajo naši študentje in kakšno je ajihovo mesito v končni lestvic repub-liškega tefcmovanja. Pretila j« nevannost, da bi izpadli iz liS* Tako je torej stanije na zunaj. Kafeo je T>a v samem fclirtru« ka.j je vzrok tem neuspehom?
Od.gov©r }e tu! Nepravilna ka-drovska politika v vseh azirihl Najiprej teifcmovalci oziroma igralci sploh: na treningih je povprečno osem igralcev, ki pa niso vsi člani AOK, amipak va_ dijo tudi nekateri igralci Fuži-narja in Brariika. Vsi igralci so nvLajši in imajo veliko volje in veselja d'o odbojke. Treninga vodi tov. Kosec. Zanimamje za odibojko je med našimi študentl prav gatovo veliko večje in miisllm, da bi mogli pritegniti k treriingom še ¦mnogo štu^en-tov. Tu pa naletimo na drug problem, t. j. problem delavc&v, ki bi bili pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za odbojko. Sta-rejši so se že naveliičali vedno en.ake pesmi ni denarja, pa si mislijo, bomo pa* igrali za z.3-bavo. Potem bi pa moraJi te.m-bolj skrbeti za množičinost. Morda sa bo stainje izboljšalo na poim-lad, ko .«e bodo vrnili od vojakov nekateri igralci. Zeleli bi, da bi naše odbojkarje zopet videli pri vrhu! Seveda je tre-ba z,a to volje in delavncsti. Bilo bi potrebno pokazati, da je med funkcionarji samirni zani-manje, da bodo podprLi igralca v vsakem oziru.
Podobno je tudi prl ženskah. Treninigi so slabo obi.s'kani, za žensiko odbojko se nihče ne z-a-ndma. Pogledati bi bilo treba samo na naše fakultete in sred-nje šole. Nikoli ne bom verjei, da se ne bi našlo deklet, kj bi se ne zanimale za odbojko. Sam& ne bodo prišle. To ie razumlji-vo. Med starejšimi igralkami s« ne bodo počutile dobro. Zaito bi moraii po>skrbeti za posebna začetniške te^aje ali nekaj po-dobnega. Stvar ni nere-šljiva niti neizvedljiva. Treba bo le nekoliko dobre volje, pa bo šlo.
m. d.
—- dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih;
—  projektira, gradi in opravlja montažo daljno-vodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj;                                                     1
—  izvršuje vsa v elektro stroko spadajoča insta-lacijska dela
METKA!
mehaniCna tkalnica
CELJE
Ipavčeva ulica 22
Zaščitni znak »METKA« Celje vam jamči za kva-liteto! Velika izbira bom-bažnih tkanin! — Delovni kolektiv žeii vsem delov-nim ljudem širom naše dcmovine mnogo uspeha pri nad"aljni izgradnji 90-cializmal
Tekstilna   tovarna

ŽALEC
proizvaja
konopnene in jutine &m~ balažne tkanine, impreg-nirana polkonopnena in bombažna platna za šo-tore, ponjave in dežne plašče, tehnična platna za 'industrijo gume, ke-per in gradl za delovne obleke itd-
.••••••••••¦•••
REPORTIŽA
Nova svetla čakalnica
Sneg je narvadno pozimi. Be-   do posebno pritoževaili, saj so   majo. Zadnja akupščtoa, ko so
zavese so spuščesne čez stre-e in jokajo. V nebo je vdela-fca motna ploŠČa sonca, ki ne Vidi nikamor. Zlebovi tioljejo Z !©den.imi prsti kakor slepci, havzdol,   v zrafc,   ki je poln belih kep smeha in zavihanih ovratniikov.  Ceste se pobožno di
voliii nov odbor, je bila ©na najžhnahnejših. Posebnp pro-blem nove stavfoe je bil močno osvetljen,    z    vseh    mogočih
strani.
Novi uniivendtetni zakon bo prinesel še mairsikaj novega na stare, trhle temelje. Predvsem
tesno povezani s tehničnimi fiziki in so pri njih kakor do-ma. Najteže bo s farmacevtd. Farmacija je oddelek, ki po-žira bruoe z veliko žlico. Prav v nasprotju z ostalimi oddelki, pri kateri'h število brucov zad-
^ .    .        .    .       _ -   ,   .        ?Ja leta trtnasto pada. Stevil-   __......„ t_Jc. ^,™«™
^TV° X tOpleA P^va1"1«5,6. ke so zgovorne: leta 1953 je uvedba dvopred-metnika bo V hladne laboratonje, v mrzle biOo na biologiji 49 brucov, le- kočljivo dejanje. V štirih letih kleti. Ceste, obrobljene s šo-   tos  7.   Geografov  je  letos   15   diplomirati  iz  dveh  predme-
novih, kemikov pa^ 8. Geolagi-   tov, ki nista bistveno skrajša-
na, je vrag. V vzhodnih drža-vah imajo naravoslovme vede petlefcno študijsko dobo. V tem času bi se dvopredmetnik že dal nekako   voziiti.   Če   pa bi
tord snežimk.
Pravijo, da je novi univer-   ja privabi zadnje čase le po 2
ritetni zakotn kakor tralejbus,   bruca letno. Za farmacevte pa
ki so ga postavili pcd tram-   se ima skoraj polovlca brucov
Vajsko napeljavo. Postavili so   vse   prirodoslovnomatematične
ga. samo   —   kako   bo Vazil.   fakultete.
Starega je preveč, novo ne mo-re zmagati že prvega dne. Pot-
Z ukinitvijo srednje farma-cevtske šole bi naši fannacev-
združlli snov zgodovine in ge-ogirafije s trmastimi številkami 8 plus  8 semestrov, bi  lahko
fciki se bodo morali upreti y   ti dobili svoj prostor pod son-   « ^^  „ ro,i«»UUv,  ux  i««™
riS?°Jo   t?J? j° J^  '   cem- Nekoč J« bila neka ob"   vklesali nad svoja vrata ta-le
V štiri leta. Ubogi potniki         ljiuba  ki       se je izgubila. Ker
^lleh,^k^ ieltl}^:  Je niso ve« naili, so pozabili
tniki,
vlaga. To so ke-farmacevti    iin    drugi.
nanjo kot na staro, dobro zob-
 n-apis:   Vstop   dovoljen   samo  genijem!
Študentj© priTodoslovno-ma-
j© priTodoslovnoma no šcetko. Farmacevti se zdaj   tematične  fakultete si hočejo
pastopoma selijo iz poljanske  i
Klet ki so io oraisali žp mnn7*i r^"**^"" ^J" ^ ^.i«"»*« poiskati tisto mesto v družbi. Sniki navXo sniavS J™«^« J faimacevttki la- ki jim pripada. Neka rtatlrti-"^^,^Var"i.SpJaJiLa^   boratonj. Postopoma, počasise   ka pravi, da gre 56 odstotkov
J
V neposredax> zvezo z nekim Jpetim nadstropjem. Pbpolno-tna neupravičeno, kajti tistega
PLENUM Z5J
Stanovanja si
bomo zgradill
sami
Pred kratkim se je sestal plenum ZŠJ Ijubljan-ske Univerze, ki je soglasno sprejel predloy pred^ sedstva, da se organizirajo v letošnjih počitrkcah študentske delovne brigade, ki bodo delale v Štu-dentskem naselju pa tudi po drugih gradbiščih v Sloveniji.
Letos se bo za,6ela gradnja   izjeme, prispeva svoj delež k dveh stolpnk: v naselju, kjer   skupnemu naporu!
Da bo akcija uspela, so po-trebne skrbne priprave. V vs-eh
bomo pridabili 240 novih po-stelj. Finančna sredstva bodo
skušali  zagotoviti  iz  republi-   osnovnih organizacijah ZSJ in
bajka.    Skratka   -    toikioth.   sprehodu od LjuibHane do Za-Nastanektebajkejenekjeda-        ba ^ lahko te^eliito Jec zadaj  v mraku, ali senci. Ne sicer v senci petega nad-ptropja, vsekakor pa v senci. Čudni, mračni.
Kleti so navadno. grobovi ali fekladižča.  Tudi   njihova   klet
dale* pride. Tudi do Zagreba. ddplomantov v druge službe in Tam sta namreč dva letnika ie ostanek za &rednješolske ka-naše   farmacije.   Po   drugem   tedre. Sploh današnja mladima
teži direktno v proizivodnjo. Z razvojem naše t©hnti>čne indu-strije se pojavljajo vedno no-va   neraziskana   področja,   na
 ^lovek ven-
Najsodcbnejša veniilacija
OB  OSmiTKIH FMULTETNIH STATUTOV
škega din okrajnih proražunov. Ker gre fru izključno za štu-dentske korisiti, naj bi vsa zemeljska in tudi nekatera ostala dela opravile študent-ske delovne brigade. To je ve-lika in častna naloga študen-tov ljubljanske univerze. Ob tej akciji se bo pokazala moč in sposobnost ter enotnost in zaVest organizacije ZŠJ. Vsa-kemu študentu je znano, kakš-na je stanovanjska stiska štu-dentov,   zato  naj  vsak,   brez
 se
 skladišče: blagodejne vlage,
se je vpisal im verjel, da bomo tudi pri nas kmalu dobili e<n iz\rod zadnjih dveh letnikov! Večina iz   tega   oddelka
prav diplomanti naravoslovnih ved. Tovarna Iskra je že zapo-slila nekaj biologov. Ti se ukvarjajo s plesnijo na izola-
SPET VSE PO STAREM
Pred kratkim so zborovali štu-
^ «.™^. WDSW^I11C v«BC,                          -                 x     cijskih    matenaJiih.    Fodjetje   dentje   volivci   gradbenega  od-
tmonijevih spojin iii do vrha   tavno najbolje situirana In ži-   Ri'ba v Izodi-i«te zaposlena dva   deika.  Glavna točka: načrt fa-
ftaloženih delovnih ur. Trolej-   vi ob  Potuhnjeno  nizkih  sti-   biologa: Področje: vpliv svet-   kuitetnega statuta. Že takoj so
busi    vozijo    mimo    skladišč    pendijah.. 35 se jih je iizkrcalo   looe na nibe. Z moderimimi teh-
Ustavliaio  t>a  se  na  voaalih    v Zagrebu, 13 od teh jih pa ni   ničnimi   pripomočki   bi   radi
t>b svetlih hišah, ki šele vzha-Jajo kakor kruh. Peta nad-ttropia so folklora.
Sklsdiš^niki sami iš^ejo poti Iz svojdih grobov. Kemiki so n. pr. odkrili prostor v Inštifutu Borisa Kidriča. Vendar je osta-
dobilo stafnavanja. V Beograd .iih vlafe ne potegne. Tam za-htevajo za vpis v tretji letnik več izpitov kot v Zagrebu. Na-ša dva letnika pa so vlili v za-grebški kalup.
Šele letos s« j€ zahteva po
lo samo pri odkritju. Tam so   popolni farmaciji trdno posta-
namreč že drugi, ki sicer ni-majo nob^ne zveze z univerzo, 60 pa le. To jih očitno ne moti. Saj se vendar dviga nova stav-ba.  nova  svetla  čakalnica   za
vila na noge. Pomagalo ji je pomaiijkafnje kadra. Uresniči-tev pa ne stoji že na prvem vogalu, ampak bogve na kate-rem. Mogoče bo še dolgo tako
Žtiriletne  potnike.  Najprej   je   kakor v kakšnem dobrem ča-biia planirarta samo za priro-   sopisu:   Nadaljevainje sledi...
(na žalost 6isto nekje drugje). V  ZŠJ   so   redni   slušatelji
idoslovno-matematično fakulte-to. Zdai bosta v njej že dve,  se ]im bo filozof-I
vkliučeni skorai  100 odstotno.
dvignili kvantiteto riibolova z lučjo. G«ografi se dobro obne-sejo pri Putniku in drugih tu-ristifcnih podjetjdh. (Na Palj-skem sodelujejo celo pri urba-nističnih deliih.) Profesorjev geografije po srednjih šolah je tako dovolj. Matematikov gre veliko v banke, medtem ko fi-zike skoraj kompletno požre Inštitut Jožefa Štefana.
Zgodi pa se tudi tole: absol-ventka biologiije (precej 10 pik) poučuje na gimnaziji mate-matlko.
To je nekaj problemov, stori so in novi. Velike svetle ča-kalnjce še ni. Sicer pa navad-
ugotovili, da statut ni v skladu i zakonom, ker predvideva po-daljšanje statusa študenta ne le za 1, ampak za 2 semestra.
Osnutek fakultetnega statuta vsebuje le študijske uačrte brez študijskih programov. To je po mnenju študentov nesprejemlji-vo. Poleg tega pa je ta študijski načrt bil sestavljen že leta 1951 in po njem traja študij 6 let, toda še to le za 30—40 odst. štu-dentov. Komisija fakultetne uprave, ki naj bi izdelala pred-log novega študijskega načrta, je predložila kar študijski načrt lx leta 1954. Studentskih pri-potnb komisija, razen enega čla-na, sploh ni upoštevala. Sedaj so profesorji obljubili, da bodo nekatere študentske predloge sprejeli, toda šele po sprejetja fakultetnega statuta, ko se prak-tično ne bo dalo nič več storiti. Zato so študentje poslali fakul-tetnemu svetu pismo, v katerem ga seznanjajo z omenjenim sta-njem in s svo.jimi pripombami.
Vsa ta borba študentov za Studijske načrte, *>rograme, skripta, sodobno uniTerzo itd. ima pravzaprav svoj epilog n izpitnu mlzo. Na to ugotovitev študentov je nek l.avzoči zuna* nji član fakultetncga sveta od-Ifovoril, da je bolje, če študcnt-je o programih in načrtih mol-čijo.  Toda   mi  o  vsem  tem  ne
moremo in ne smemo molčati, ampak Imamo pravico in dolž-nost govoriti tudi o tem. Le profesorji in merodajni forumi bi morali Imeti za naše borbe več razumevanja. Materialni   pogoji   študija   so
poraznl. Najhuje je t učbenik} in skriptami, za kar pa študent-je pri profesorjih niso našll do-volj razumevanja. Na zborova-nju navzoči profesorji pa so vprašanja obljubili rešiti in od-praviti.
SkupiDski izpiti?
Sredi januarja so priredili zbor volivcev študentje goz-darstva. Študentje so si doslej ob sestavljanju fakultetnega statuta mnogo prizadevali. Na gozdarskem oddelku so že do-ločili, kakšnega strokovniaka naj oddelek vzgaja, medtem ko se agronomi in veterimarji o tem še niso mogli sporazu-meti. Le štiri leta trajajoči &tudij je ideal, kl pa je ob se-danjih pogojih neuresničljiv.
Pri sestavljanu fakultetnega statuta se je ustavilo pri štu-dijskih režimih, ki so na po-sameznih oddelkih precej raz-lični. Na gozdarstvu se drže profesorji določil zakona o skupinskih izpitih preveč togo, ker so n. pr. združili tri raz-Lifcne predmete, odpravili pa so diplomo. Studentje so si ko-ma.i priborili nek znosnejši 5n pametneiži režim skupinskih izpitov. Tudi na gozdarstvu se zavzemaio za podaljšanje sta-tusa štndenta za 1 ali celo 2 semestra.
Važen problem vse f akultete
je proračun, ki se od uslano-vitve veterinarskega oddelka sem sploh ni več povečal. Fa-kulteta n. pr. letos ne bo mo-gla kupiti njiti ene nove knji-ge, mairveč bo vračala le stare dolgove. Upravičeni pa bi bili prositi za pomoč zvezne orga-ne, predvsem zaradi zelo pe-strega nacionalnega sestava študentov naše univerze. Pa-radoks je, da se sedaj, ko'vla-gamo tolik-o sredstev v kme-tiistvo, najvišja tovrstna znan-stvena in pedagoška ustanova duši pod finančnimi probl^mi. Študijsike programe^ ki so v sedanji obliki še zelo pomanj-kl.idvi in površni, bo treba skr-čiti.
ZK bodo morali o tem teme-ljito razmisliti in začeti takoj prijavljati za delo v brigadah.
Ni potrebno posebej poudar-jati, da so študenti, ki stanu-jejo v haselju, moralno dolžni pomagati graditi domove svo-jim kolegom, kii niso tako srečni, da bi dobili posteljo v naselju ali Akademskem ko-legiju. Kdor nil pripravljen žrtvovati del svojih počitnic za skupnost študentov, ta tudi niima pravice zahtevati ista-novanja v naselju.
Vsi študentje seveda ne bo-do mogli v brigade. Treba bo upoštevati objektivne razloge, n. pr. zdravstveno stanje, služ-bo, prakso in zaostanke z iz-piti pri tistih, ki so mnogo delali v organizaciji ali pa so bili zaradi slabega socialnega stanja  zaposleni.
Gradbeniki imajo obveeno Pirakso, zato se bo potrebno poigovoriti s fakultetno upra-vo, naj privoli, da se delo v brigadah šteje kot redna prak-sa. Nekoč je že bilo tako ure-jeno.
Mimimalna doba, ki jo bo brigadir preživel na delovni akciji, bo tri tedne. To je po-trebno, saj vemo, da je efekt dela v začetku majhen. Ne-kateri zagovarjajo mnenje, da bi to delo izvršili z udarni-škim delom, da bi se študent obvezal za določeno število delovnih ur. Toda s tem ne bi bila zagotovljena vsak dan potrebna delovna sila. Zato je potrebno, da se formirajo bri-gade s preizkušono organiza-cijo življenja in dela. Seveda bi bilo napačno popolnoma zanemariti nački prostovoljnih delovnih ur. Upoštevati je treba, da bi mnogo študentov, ki se zaradi kateregakoli raz-loga ne bi mogli prijaviti v brigado, na ta način lahko pri-spevalo z določemim številom delovnih ur svoj delež k skup-nim naiporom.              E. R.
Skrčeni B-
Uvopredmetnik:
ZA IN PROTI
Sarao še ena kaplja pa...
rine pa nii&o plačali šest mese-
bka. i^akulteti se bosta združili   Absolventi    počasl    odpadajo.
in spremenili v oddelka, ki ju   Lam/i so 6rtali vse tiste, ki so
bo loftilo   stopnišče.   Moderno
ttopnišče z razgledoon pod kri-
la in na eleganten ovinek tro-   cev. Pa se še najde kakšen, ki
leibusa   na   modirikastem  as-   bi  rad  karakteristiko,  čeprav
fcltu.
Vrata novih prostorov bodo ^aloputndli pred nosom kemi-
no taiko govoriimo samo o pro-blemih, sveftle stramd shranimo   protre.sli
že dve leti absolventi, člana-   v špirit, ker se bojiino zanje.   pereča ¦
Še strehe se kmalu izjočejo — navzdol, na ploftnike — če so bele. Pločniki so obrobljenT s šotori snežink. In če spolzi mednje trolejbus, je kakor mo-torni čoln, ki je ponesrečd za-
ni več član. Temu pravljo na-
ivnost.
Drugače pa gre delo v naj-   ____ ___,    „ „_ _
fav,  fizikov,  meteorologov in   lepšem redu.  Kakšnih  drugih   Žel med jadrnice. jannacevtov. Fiziki se ne bo-   problemov, kot so prostori, ni-
frane
Zadnje dni januarja so prire-dili zbor volivcev študentje pri-rodoslovn© fakultete. Skoipno.,? člani fak-ultetae uprave in fa-kultetnegia sveta so študentje nekatera najbolj vprašanja fatoultete. Največ praiiu ye vzdignil pro-blem dvopredmetnika. Student-je niso proti dvopredmeitniku, so pa proti temu, da bi se ta probl&m reševal nerealno, to 1« brez študijskih programov in brez skrč-evanja študi.iskih na-črtov  in  programov.   Fakultef.a
P0G0V0R
Požirek dima
Srečala sva se znenada, nepričakovano. Stdl je nedaleč od vhoda v Osrednjo študentsko menzo in ka-dil cigareto.  "                                         ^
Strastno je potegnil vase dim, potle) pa se je pred-stavil. Marko Velkavrhovič, tehnik, gradbena. Videl sem, da mu ni bilo do razgovora. Potem je nekako pri-stal. Pripovedoval mi je o tem in onem. In ker je zakon o univerzah še vedno na študentski »tapeti«, sem ga najprej pobaral, naj pove kaj svojega o tem. Ogorek je v salti mortale obležal v snegu, Marko pa je rekel: »Toliko smo že govorili o novem univerzitetnem zako-nu, da kaj novega res ne bi več mogel povedati. Tudi trditev, da pod sedanjimi pogoji na tehniki — posebno še na gradbeni! — zakon ni izvedljiv, je stara. Upošteva pa jo nihče. Kaj pomaga stlačiti iste programe v štiri leta? Nič!*< Razvnel se je. Čeprav je že skoraj absol-vent, mu ni vseano, kajti: »Mislim, da potrebujemo pri nas predvsem inženirje, ne tehnike. In v štirih letih, toko mlslim, se ne da »napraviti« dobrega inženirja. Lepo, da se zgledujemo po organizacijituniverz v na-prednih državah sveta. Toda tam je po strokovnem, splošnem delu na vrsti specializacija. Vem, pri nas po-trebujemo čimveč inženirjev, toda kljub vsemu imam pomisleke.*1 Potem je pripovedoval o že stokrat premle-tih stvareh: o slabih predavalnicah, pa še o pomanjka-nju asistentov, strokovne literature itd.
»Jutri,« je rekel kar tako, »bom moral vstati precej zgodaj. Študiram za izpit, soba doma je nezakurjena. Hodim v knjižnico, tam pa je neusmiljena bitka za pro-slore. Še vedno se večkrat zgodi, da mnogi odhajajo iz knjižnice po raznih »opravkilri«. Na mizah ostajajo knjige, stoli samevajo včasih tudi po uro in več, pri vratarju pa se drenjajo kolegi in čakajo...«
Ne vem, kako sva prišla do tega, da ml je začel pripovedovati o svoji »veliki bitfci« za stanovanje. Spr-va, prvo leto, se je vozil od doma. Vsako jutro tri ure, vsak večer tri ure. To ga je ubijalo, ni bilo lahko. Tako je minilo pol leta in več. Končno se mu je posrečilo, da je dobil sobo v Ijubljanskem predmestju. Za dva tisočaka. Sedaj plačuje nekaj manj, zato pa inštruira prvošolčka. To mu vzame preveč časa in požre preveč živcev. Kdo bi ubijal lenobi »učenost« v glavo?! Rad bi prišel v naselje, toda to je le njegova tiha želja. Včasih je spal pod kozolci in na postaji, v kabinah ob Ljubljanici. Ve, kako je to in da je še mnogo takšnih, ki so še mnogo na slabšem kot on. Povedal je (tako je slišal), da bodo ukii}ili vse obiske v študentskem nase-Iju. »Dekle imam tam. Dobro se razumeva še iz gimna-zije. To so že leta. Vedno sva bila pametna... Ne vem, zakaj naj bi ukinili obiske? Kar se zgodi, se lahko tudi zgodi izven teh zidov ...«
Prižgal je novo cigareto, Zeto. Potem je spet poto-žil zaradi štipendije. »Nekateri dobivajo po 8, 10, 14 ti$oč, jaz pa naj delam čudeže s štirimi! Zato si poma-gam, kakor si znam. Iskal sem honorarno zaposlitev. Za miličnika bi bil predobra duša, raznašalcev mleka je dovplj ... Zato igram. Ne čudi se. Nekaj se nas je zbralo in imamo svoj orkester. Moja prijatelja sta harmonika in klavir. Ne ustrašim pa se tudi basa. Mnogo potujemn in igramo. Skrb za denar me nenehno preganja od skript. Moral bi končati z igranjem, to vem. A kaj, ko igranje ni samo zato, da služim denar — to je tudi moj najljubši konjiček.«
Čeprav sprva nerad, je sedaj mnogo pripovedoval. Cigareta je dogorela. Dan je ugasnil Že mnogo prej. Čik je napravil salto mortale in obležal v snegu.
MK
ima že sedtad ve-čjo družbeno vlo-go, kot pa ji jo more dati le vzgoja pedagoškega kadra za srednjo šolo, zato študentje mi-slijo, da m-orajo biti tudi v si-stemu dveh predmeitov še vedno clane možnosti za usmerjaiije študentov v znanstveno-razjsko-valno delo tam, kj^er je to po-trefeno in možno. Le tako bo fa-kulteta dobiLa polno veljavo v družbi in bo lahko v polni meri prispevala   k   n/jenemiu   razvoju.
Druga boleča točka prirodo-slovne fakulfrete so prasfrori. Tudi z dograditvijcr nove fa.ku.1-tetne stavbe bo problem rešen le napol, ker bo še vedmo pok>-vica oddelkov ostalo brez stre-he in to tista poloiviea, ki je po številu študentov d!osti močnejša (na primer fanmacija).
Na zboru so se študenitje tudi Izrekli proti sistemu točkovanja tepitov po teži, ki ga je pred-lagal univerzitetni odbor in ki naj bi poleg vsega ostal&ga od-ločal o sprejemu v študentski dom.
Ob koncu januarja so zboro vali študentje filozofske fakul-tete in razpravljali o študijskih problamih, ki so se zaostrili z osnutkom fakultetnega statuta. Po zborovanju so sestavili reso-lucijo ln jo poslali fakultetne-mu svetu. Ugotovili so, da is statut le prazna forma, ki brez proigramov n-e more ničesar po-vedati o bodoči ureditvi fafeul-tete in o tem, ali je študijski načrt res prilagojen zahtevam zekona. Zahteva po programih je še toliko bolj uipravičena, ker so študijski načrti ostali v glavnem enaki kot doslei.
Za ureditev študija je pos&bno
važna rešitev vprašanja B pred-meta. B predmet je treba vse-binsko in formalno skrčiti s se-danjih 6 senrestrov na 4 s&me-stre. B predmet naj , študentu zagotovj le nujno potrebno stro-kovno znanje za pedagoški po-klic v srednji šoli.
Dokončno urejen pa bo študij n& filizofski fakulteiti šele ta-krat, ko bodo urejeni tudi vsi materialni pogoji študija in so-cialno-ekonomske razmere štu-d-entov. Studentje uipajo, da bo-čo njihove zahteve mpoštevali, v nasprotnem primeru bodo paS morali se^i še po drugih sred-stvih.
VRVICA
TOVARNA TRAKOV IN OKRASKOV
CELJE
izdeluje
tapctniške vrvlce,
tapetniške trakove,
keper in adjustirne trakove
vseh barv in širin.
Priporočamo se svojitn cenjenim odjemalcetn tudi v letu 1958
Programi so osnova
Prejšnji mesec so Studentje ski izpiti. Ce naj izpolnijo svoj ekonomije imeli študijsko kon- namen, morajo biti študij za-ferenco, na kateri so razprav-ljali o študijskih vprašanjih v zvezi z osnutkom fakultetnega statuta. Ugotovili so, da je treba ustvariti neko razmerje med makro ekonomijo in med mikro ekonomijo. Programa nai se ne rarteguje z množico predmetov, ki pa se seveda vsaikemu profesorju zde naj-važnejši.   Obseg predavanj  je
treba skrč.iti, predavajo naj se te toliko časa nesprejemljiv, le na.tvažnejši in najnovejši dokler ni dopolnjen tudl z za-Jzsledki znanosti. Stremeti je konu ustrezajočimi programi. treba tudi  za načinom semi-   Študijske  programe  bo  treba
nje. vprašanja in ocene kom-oleksne. Profesorji se zavze-majo za dvakratno mesečno počitniško prakso, študentom pa se zdi dovolj le enkratna dvomesečna praksa po II. let-niku. Poskrbeti ie treba, da bodo študentje na teh praksah pravilno honorirani.
Študijski na^črt je za študen-
narskih dfel. Poleg vsega tega pa je treba študentom omo-gočiti    izvenfakultetno    udej-
skrfiti, to dokazuje primer predmeta »Statistika«, ki je sedaj   pravzaprav  še vse  več
stvovanje in upoštevati njibo-   kot eko.nomska statistika.TJre-ve materialne težave.                diti bo treba   tudi   vprašanje
Poseben problem so skupin-   študija tujih jezikov.
ODGOVOR NA »ODGOVORI,
CE NE ...«
Posamezni, redki primeri kolokvijev, ki so jih opravljali štumentje, .ki so bili nepri-pravljeni za redne bistološke vaje — ne seminarske vaje — raiso karakteristični za boho-tenje kolokvijev na medicdn-ski fakulteti.
Študentje mislimo, da so va-je predavanja im odnosi uči-teljev do študerrtov na histolo-škem inštitutu medicinske fa-kultete tekšni, kot si jih želi-mo.
Studentje II.  letnika Medicinslke   fakuliete
PLANINKE,   PLANINCI!
Planinsko drnštvo »Univerza« obvešča, da bo imelo letos svo-je smučarske tečaje v Tamarju v Planici. Začetek tečajev bo predvidoma 10. februarja. Ostal« informacije v društveni pisarnl. Odbor
LJUDJE 1N MESTA
razglednice
SARAJEVSKE
 azglednice tega mesta,  ki jih prodajajo na to- likih cestnih križiščih, najbolj p&gosto vojni invalidi ali po vdove s šteinlnimi dru-iinami, imajo svoje slabosti, čeprav so natisnjene na brez-lesnem papirju in so odlično retuširane. Pri najboljši osuet-Ijitvi   so   pomanjkljive.   Kajti
Kruh pa je bosanska narodna jed, s koruzo in ovsem, z ržjo in pšenico, z mlekom in rozi-nami. Zato kruh v tem mestu ni samo kruh.
V vsa večja mesta na svetu prihajajo vlaki in potniki s prtljago. V Sarajevo prihajajo samo zadnjih deset let po nor-malnih tirih. Jn prihajajo Iju-
Tukaj pa se dekletn sprehaja-jo in gledajo jante, fantje de-kliške noge, odrasli pa izložbe. Vse teče v ritmu nemira, sre-čan/j, pogledov, pod neonsko razsvetljavo. In, takrat si pred številnimi muslimanskimi cer-kvavii verniki poslednjič umi-vajo -tjoge.
Tista   legendarna   prispodo-
v tem mestu je vedno nekaj novega, za kar često ne naj-demo primernih izrazov in do-volj lepih bešed, da bi stvari, ki jih opažamo, znali opisati. Tudi sarajevske razglednice tega s svojim jezikom ne zna-
 b
kmečkih hlačah in v najlonu. Zato tukaj na peronih železni-ške postaje, verjetno najlepše železniške postaje v državi, prirejajo žive razstave raznih
jo povedati. Posnamejo, dobro   vzorcev nosačev, ki kakor bla-posnamejo   obcestne   drevore-   go v izložbenih oknih, čakajo,
da privabijo zanimanje potni-kov. In tudi tukaj, kakor dru-god na Balkanu, Ijudje pose-dajo po čakalnici na tla, v prah
dje iz celega sveta. V domačih   ba Ijudske lenobe in bosanske opankah     in     grobo     tkanih   počasnosti se je v vrvežu toli-
kih sprememb spravila na za-peček. Skozi mlečno steklo se
p
je. umaknila v nadzidek slašČi-
—  Piti?  Kako?          ;
—  Nimaš denarja?
—  Saj to ni važno ...
—   Tu imaš še za liter. Na-pij se je pošteno naše bosanske slivovice, kajti ti nikoli ne boš Rockfeller.
Zjutraj je mraz ohladil tež-ke glave Sarajeua. V hotelu je precej gostov zajtrkovalo tur-ško kavo. Brez smetan-e. Vse v mestu se sklada v nekem zaporedju. Zgofaj, ob vznožju hrlbov so vojašnice, to je vo-. jaško Sarajevo. Tukaj vstaja-jo poleti in pozimi zgodaj in govorijo, da bodo vojaki v tem letu dobili čez noč pidžame. Kdo ve,včem so do seda^spa-li? Cerkve in diamije so raz-siite po dolini in temu pravi-mo, verzko Sarajevo. Tovarne in dimniki so v predmestju in to je delavskn Sarajevo. Na Ičvem. in desnem bregu majh-ne reke va je »cite universi-taire«. Toliko mladih Ijudi polni predavalnice in le maj-hen del odpira . pozno ponoči nrata Studentskih domov z zgrbančenim čelom. »Jutri za-čenjam drugače iiveti. Študi-ral bom. Resno.« Spominjajn sc nekih besed: »V snov moroS zlesti vertikalno in ne hori-zonthlno.«
In tako ne preostane viL drugega, da \z beTežfce prepi-,?em podatke, ki. govorijo, kako sarajevski študentje živijo in kako vreživljajo svoj prosti čas. Vsi vemo, kje študi-rajo, kdai i^ajo izmte in kie rp hra-viio. Znano nam ie, da znpre-davania v predovalnicah, da je tam včasih gnečn, drvgič pa sr>Pt ni nikogaf. Kaknr pn-vsod. kior imajo predavanja in
zafo igramo v Ruletovt kuhinji preferans.
Potem smo vprašali skupino tehnikov, kje izgubijo največ prostega časa in na "hak način.
—  Najbolj žal mi je za ča-som,  ki ga izgubim v menzi. Sramota.
—  Moja relacija je stanova-nje—fakulteta.   Vsakokrat   po eno uro.
—' JVauaduo izgubim največ časa v kinu in na plesu. Kaj morem, če me je narava ustva-rila lepega in s prijetnim gla-som. Pri študijn se ne silim. Naglica ni nikjer prida. Zna-nost ni zajec in ne bo nikamor ušla.                        %
—  Odhajam   vsafe   dan   na, ¦promenado.
Pred nami je študent, ki ga zndnci kličejo »Pegla«. Izko~ ristili smo redko priložnost 20 kratek intervju.
—  Kje si bil?
—  Na promenadi.
—  Kje preživiš najveČ časa?
—  Na promenadi.
—  In potem?
—  Zopet na promenadi.   Za pet dni v tednu napiši prome-nada, za soboto in nedeljo pa ples in promenada.
—  In popoldan? Kje preživiš popoldan?
—  Oprosti, odgovoril bi, to-da mudi se rr\i.
—  Čakaj, kam greš?
—  Na promenado.
Tako, trak je stekel. Štu-dentsko Sarajevo daje pečat celemu mestu. In meščani ra-zumejo njihove skrbi in grehe. Njihovo mladost; zaradi katere je mesto pod Koševo vedno v vrenju. Kakor krop, ki hrupno grgra.     ZDRAVKO TOMAŽEJ
Vpliv okolja na dušo in telo je velik. Prav tako stanovanja. Zato v svetu in doma prirejajo številne razstave na temo: »Sodobna ureditev stanovanja« in tudi vtisku se o tem mnogo piše. Krog afhitektov je izdelal tudi že potrebne načrte o ureditvi študentskega stanovanja. Slika je primer vzorno opremljene študent-ske sobe z vsemi rekviziti, ki pospešujejo voljo do dela. Psihološko je zelo važno, kam človek zapiči svoje oči, kadar ne gleda v knjigo in kakšen je predmet njego-vega opazovanja v teh prostih intervalih. Izkušnje bcdo kmalu pokazale, koliko starih motenj bo odpadlo in kakšni bodo uspehi v praktičnem življenju.
>»»»»»»»«»»*«»»«»>»»»«t»»»»»»»«««
Neuničljivi trubadur
čarne »Palma«. Tam je vse v   irpitp. Toda ko^delajo, ko ne starem razpoloženju, samo hal-   Stvdiraio.   Nekateri    nam,   na-
pj
de, sence palač in stolpe dža-rnij, mestno panoramo iz zra-ka ali pa iz osemnadstropnega nebotičnika v središču mesta, ulice, ki v večerni svetlobi na-rastejo v veletoke, ki se razli-vajo preko struge na pločnike, in še toliko drugih stvari, ki imajo dimenzije in razsežnost. Ne mogli bi pa jilmati tistih Ijubezni, ki so kot gobe zrasle nekje v predmestju, na klopi v parku. pod veliko uro, ob pol šestih, tričetrt na devet, hli ob polnoči.                 *
Tezko je v mestu, ki toliko moli in preklinja, k? \ma takš-no zbirko znamenitih poseb-nosti,  različnost  opeke  in  z\-
j   p
in smeti, če nx miličnika, ki bi jih dvignil. V mestu Ijudje ri-nejo v male kavarne s pevka-mi in gostje si namakajo svo- kč
 p
vo delajo še vedno privatniki v baščaršiji.
Ko utihnejo zvoki v edinem sarajevskem nočnem zabavi-ščii, so na ulicah samo še red-ki spomeniki, sence čuvarjev nočnega miru in čreda pijan-cev. Vsaka »vroča« kavarna ima svojega miličnika, ki po-skrbi, da žejno čredo spravi k
 lj
dov, hiie iz kamenja in lesa,   no arobih in surovih obiiajev Ijudi,  strgane  in  v  angleških   je  našlo  ng peščenem  ometu
ja telesa v umazano tekočmo   počitku. Kako si kdo postelje,
alkohola. In vsak od teh šte-
vilnih  kopalcev  sprašuje  dim
brezizglednosti: »Kaj imam od
življenja.«
Nikjer, v nobenem mestuna svetu, niso fasade hiš vpile v svaj omet toliko izpovedi in strasti, toliko avtobiografskih podatkov o Ijudeh, ki živijo za temi fasadami. ŽiuHenje.
tkaninah, biti sam in brez vti-sdv. Škoda, da se vtrsov ne dn naložiti v hra.nilnico kakor denar in jih dvigati na knjiii-co. ko jih zmajka. Zakaj v tem vnestu kruh rd samo kruh. Je-do  qa vsi. brez razVike.  Dru-
gače  je   s mesnicah
svinjino.   Ta   je  v vedno    na    zalagl.
ilustratorje   in    obliko-valce.
Snraievo nima Pigo.Ua. fn ne Piccadilya. Ko pade mrak, je v mestu edina sprememba. da priS.go luči in da ulire nabrek-nejo kot ?He. ki jih preveže-mo. Analeži, vravijo, hodiinvo ulicah in   ničesar   ne   vidijo.
pravijo, ni njihova naloga.
Koliko Ijudi v teh urah raz-jeda martijevsko razpoloženje? Prisluškujem noči in redkim meManom, ki so še na ulid. Reportersko magično oko uja-me pogovor, ki ga^nobena ra-dijska postaja ne pošilja v eter. Pred vhodom v no.čno zabainšče. Zapit meščan in simpatičen študent.
—  Ti nikoli   ne   boS Rock-¦feller.
—  Vem, sinko.
—  In tudi tvoj sin ne bo. Ne zato, ker je oče pijanec.
—  Kaj sem res pijan?
—  Od slivovice, naše bosan-ske slivovice.
—  Priznam, pijan sem.
—  Bi hotel še piti?
Stevajo: fakulteta. kvvžnica, prnrn.ena.da, park (v primernem letnem. času pnvoldan in zve-čer), klno. glednliSče. tekme in obiski. Posnemimo nekaj šivih intervjujev na magnetofonski trak:
—  Največ časa porabim pH branju knjig.
—  Skupaj z dekletom ga po-rabiva.
—  Imam    lepo    stanovanje, kjer lahko plešemo »rock and rolU.    To   je   strašna    stvar, fantje.
—   Jaz
(elegija)
Prečuta noč ju ]e nežno po- stalo. Zdaj krila s sanjasto odejo. Ona je bila ob njem kakor utrujena roža in on je -srkal sanje z nočne omarice. Mimo oken je korakalo jutro. Tramvaj je imel inačka in ulica se mu je zehaje dala po-voziti. Ob križiščih se je leno prislonila električna ura. Kot merilec kilometrov, ki jih je iz-meril točno devet in pol.
Ležal je na hrbtu, pod velikim platnom. Sanje so mu zavrtele dokumentaren film v črno beli tehniki. Preteklost je zlezla iz-pod postelje in obrnila kazalec
nimam   ¦stanovanja, stenske ure nazaj.
ROBOTI NA UNIVERZI
pa je prisega kakor pečat udarila čez črte, ki so imele smisel za geometrijo.
Crte so se spremenile v stru-ne. Tako je postal trubadur in se prilcljučil množici pod oken-cem v četrtem nadstropju. V ste-klu se je tu in tam prikazal široki obrazek Diplome in spet izginil. Tanke strune v indeksih so ubrano zažvrgolele koračnico. Hrepenenje je prhutalo okoll raizsvetljenega četverokotnika in jokalo. Okence pa je ostalo za-prto. Vse noči ni ugasnila luč. Dfploma je ostala nedotaknjena, sama.
Glose iz našega življenja
ZAKON
Profesor Janez Plečnik je na ljubljanski medicinski fa-kulteti takole navduševal svo-je študente za zakon:
»Fantje, z zakonom ^je tako: mislite si, da imate pred sabo veliko vrečo, polno kač. Vse 6O gadje, samo ena med njimi je belouška. Če sežeš v vrečo in irnaš veliko veliko veliko 6rečo, zgrabiš betou&ko. Pa še ta je kača.«
PREMICA
Profespr dr. Alojz Vadnal je pri izpitu zaihteval od .4tu-dentke, da nariše premico. Študentka  jo je narisala, po-
 d
vaZen oglas
Mlad študent, ki je tik pred tem, da se poroči, išče izku-šeno študentko, da ga bo od-vrnila od tega.
»Ali ]e tam, kjer ste ne-hali, že konec premioe?« jo vpraša profesor.
Študentka zftiedeno odvrne:
»N-ne!«
StudSitka vleče s kredo do   PisntO  bTUCCl
konca table.
»Ali je tam konec prertiice?«
»Ne.«
»Potem pa vlecite kar na-prej, dokler ne bomo prišli do konca premice!« jo vzpod-buja prof. Vadnal.
In študentka vleče črto na-prej  po zidu vse do vrat.
Teda.i  se oglasi  profesor:
»No, ko ste prišli že do vrat,
Študent, ki bo v štirih letih končal študij.
Dragi kolega!
...         .        ._.           .     ,„   pa   kar  poidite!    Se   bova  že
Zab,la pa je pusčico, znak, da   P^.  ^J.q ^ v[de]aU
Clovek rabi tisto,
KAR  IMA
Nekdanji učenec znanega matematika Josipa Plemlja se je  ve^  let  po  dipJomi  pogo-
je premica brezkončna.
PRED PLEZALNO 1N ALPl-NISTIČNO SEZONO
V začetku svojega pisanja Te čez gore in doline najlepše pozdravljam. Moja }eza se je sedaj že nekolifko ohladila. Kot Ti je znano, nam tudi letos niso dali trinajste štipendije. To je že pravi vrag, kako sti-skajo z denarjem. Pa tudi pro-fesorji niso delili dobička. Zato naš profesor, ki nam pre-dava vsak torek, v tej hudi zimi še vedno nosi kratke spodnje hlače. On je pravi a&ket. Kaj hočeš, če pa ni de-narja.
Na ekonomski fakulteti vo-dijo   pravilnejšo   proračunsko
varjal s profesorjem in izrazil   poiitiko. Za znanost človek ne
 p
obžalovanje, čemu neki so se na univerzi učili toliko visoke
p.
sme siiskati z denarjem.  Po-miisli samo, kako veseli so §tu- ž
matematike, ko je pri pouku   ^ent.ie, ko imajo take može za
Nova smer v Naselju
v   srednji   šoli   prav   nič   ne potrebujejo.
»Imate čisto prav,« reče prof. Plemelj mirno, »človek rabi vedno samo tisto, kar ima.«
ZAPLENJENO PISMO
Dragi frajerji,
kako se tukaj živi! Dopol-dne, ko vstanem, pogledam najprej po pošti, Če ni prišla kakšna denarna položnica od doma. Potem napravim kratek sprehod po promenadi, da se razgibam. Ob dvanajstih obe-dujem in čnkam na dodatek Pnpoldne udarimo partijo pre-feransa. Zvečer so na sporedu ženske. S filmi sem na teko-čem že od srede. Levje, to živ-Ijenje je strašno.
P. s. Na naši fakulteti ni ve-liko žensk. Ampak dve nad-stropji višje. Da samo vidite, kakšne levinje so tam. Ko od~ hajajo iz jakultete, je dovolj, če se narišeš nekje v avli. Za-radi tega ?> glavnem ne hodim na matineje.
Vaš Dule
volamom.  Zdaj  menda že pri-hajajo  predavat  profesorji   \z
predavanja,   da jih   celo 5tu-dentje  ne  poslušajo.
V Ljubljani bo verjetno pri-tisnila zima. To sklepam - po tem, ker so se skoraj vsd štu-dentje, ki so bili na počitniški prakai v tujdni, vrnili domov. Sneg je že zapadel in jaz si tega ne ženem k srcu, čeprav še nimam nobenih podpisov. Če stari — si mislim — niso do sedaj ničesar zamudili, tudi jaz verjetno ne bom. Diplomi-rati rnoram tako ali tako v štirih letih. To določa zakon. Ampak, moj dragi, Hrvati so pa gadje. Posneli so v tem letu_naš najboljši film. Ver-jetno zato, ker v njem igra glavno vlogo krava Pisava. Ti rečem, to ti je kravica. Se-pava Ruža bi brez nje ostala na cedilu. Ko snio odhajali iz
... Usoda je zagodrnjala, pri-sezi! Stal je dva koraka od nje. S strahom v srcu, ž maturitet-nim spričevalom na srcu. Pri-segel je, pri zeleni barvi in-deksa, ki ga je spominjala ko-šatih kostanjev ob reki. Tam je Imel včasih kakšno roko v svojl roki in vrvico, na kateri so bile privezane sanje. Sanje so ob-stale ob vsakem drevesu, kakor psiček. Takrat je sploh vse ob-
Stevilo trubadurjev pa je ra-slo iz dneva v dan. Mraz, veter, sneg in dež so promenirali po njihovih hrbtih. Strune so se trgale, hrepenenje je  ugašalo.
Pa ni omagal, Mimo so šepa-la leta, življenje se je pretakalo po vijoličastih cestah. Tu in tam je kanilo skozi vrata v razsvet-ljene dvorane plesočih kapljic ali pojočih platen. In teklo na-prej.  Na  široko  se je  razlivalo
po parkih, gričkih, ustavljalo se je ob drevesih in požvižgavalo luni, ki je pritekla kakor psi-ček. Bele zvezde so bile vseh barv, koketirale so iz daljnih prostorov, ki so se imeli za ne-skončnost.' Dnevi so pokali ka-kor šampanjec, mimo njega, mimo, mimo. Sonca so bila po vsem nebu, klorofil se je uda-jal pcd hrbti, nad katerimi so utripala srca ...
Klečal je pod oknom Diplome, za njim farma trubadurjev z mi-limi strunami in koleni podlo-ženimi  z  upanjem.
Koračnica se je spreminjala v elegijo. Z neba je padal jogurt kakor mana. Vsa leta jogurt in žalostne strune na zelenih plat-nicah. V četrtem nadstropju je bilo prilepljeno okno. Za njim cigareta, alkohol in Diploma. Diploma v bikiniju. Zelje so tr-kale na steklo, želje mornarjev z asfalta ...
Cetrto leto se je primajalo izza vogala kakor stari Fiat. Sneg je kavalirsko pokril zern-ljo, ker je bila gola. On pa je brenkal zadnjo melodijo, zadnji vzdih. Sključen in sam je slo-nel pod oknom. Farma truba-durjev je s počenimi strunami tekala za starim Fiatom, ki je peljal  na  vijoli&aste  ceste..
... In zdaj je ležal na hrbtu pcd velikim platnom. Sanje so mu vrtele dokumentaren film z birokratsko natančnostjo. Ob njem je ležala Diploma, ki mu je sinoči odprla okence. Štiri leta je hrepenel po njej. Zdaj je bila njegova, njegova po za-konu. Po novem zakonu.
Odprl je oči in se obrnil. Ho-tel jo je prijeti za roko, ker se •je spomhil zelene barve. Zgra-bil je papir. Papir je imel suhe črke, ki so veliko povedale. Nje-govo ime, priimek, stanovanje (nadstropje in smer stopnic), in to,   da  je   za   štiri leta   starejši.
Jogurtno    žganje   je    bilo    za
njegovim  hrbtom.   Obrnil  se   je
prav  v trenutku, ko  se je  gola
ulica še enkrat pustila povoziti.
frane
PO SPREJETJU ZAKONA 0 UNIVERZI
,iem dobrem prijaitelju. Kakšna nenavadna usoda ga je dolete-la! Ze dolgo časa opazujem, da mu nobena stvar prav ne tokne in vedno z očmi nekaj išče. Zagledal se je v črnolaso Naseljanko. In zdaj jo vsak dan čaka v menzi taiko dolgo, dokler ne pride. Kosdlo traja dve wri in večerja poldrugo uro. Ker nikoli ne ve, kdaj bo prišla, zgubi tako dnevno sko-rai štiiri ure fasa, sarno da jo lahko vidi. Jaz pravim, da se to ne izplača, on pa trdi, da za ljubezen Cas ni važen, kaj §ele semester ali izgubljeno leto. Kajti ljubezen traja vse življenje. Ko io vidi pride či-sto spremenien domov. Vleže se na posteljo !n ves dan niče-S'ar ne dela, dokler ie zopet ne vidi. Potem vse skupaj po-novi. Mož je izgublien in za niega ni ve^ pomoči. Kdo bl si v giTnnaziji mislil, da se bo ta -fiha voda zatelebala v kako ženpko.
Drugič Ti napišem bol.i ob-šf:rno pismo. sa.i bom na pust-nih vecelfcah vorjetno kai do-živel". Tudi predavanj bokma-lu konec. Piši me v kapo, gli-sta g-imnazi.iska. Frajersko Ti stis-ka roko bruc
Pero črnilnik
ŽELEZNINA
CELJE
se svojim cenjenim odjemalcem priporoča tudi za leto 1958 s kvalitetnimi izdelki in veliko izbiro.
TOVARNA
TISKANEGA
BLAGA
Kolegi profesorji, predlagam, da lgramo kar po starem
Beograda in Sarajeva. Neke važne predmete, ker Slovenci za to nimamo dobrih strokov-njakov. Moraš si predstavljati, na  kakšni  vi&iini  morajo biti
kina, je nek znanec iz Naselja rekel  svoji  Sipremljevalki,  da on že doigo ni več svojega te-lesa   gospodar. Moram Ti napisati še o mo-
ji
 US je na svojl zadnji se- izvolil Clane disciplinskega  II. sfcopnje za univerzi-tetne učitelje in študente. Štu-dente zastopa tovariš Berganc, njeigov namestnik je tovariS Pučnlflc.
TISKANINA
KRANJ
NUDIMO
SVOJE B0MBA2NE 1ZDELKE. NAROCILA 1ZVRŠUJEM0 SOLIDNO 1N TOČNO.