1^0351-6407 ‘sB S! il' *BniiKvS® •MK VESIMIK VES MSTNiKVEnna *KVEsmiRvis *^sniiK vestmk VESIHIK VES ^ktnik vestnik 3.VKTNIKVES fff'. i^. Ki Vil Kdo je razbil Kristusa? CREDHANSTALT Banka uspešnih_____ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 Po »bombni« eksploziji v Segovcih Vabljeni k vpisu_d€Lnic. IL emisije! C22) Murska Sobota, 24. avgusta 1995, leto XLVII, st. 34, cena 150 SIT r 1 KRONA 1 driiž&o J K m i^>naf^a)i^ J tnsfcstic^tJUA ftiodov a / r' ja organizirali športni delavci soboškega aerokluba. ^^^^^togra^ja: Jure Zauneker vodjjo v I Sornjeradgonskega sejma '^Uka-- ■AKCIJŠI^ *‘*^ODAJA 1 materul mesni in mlečni izdelki, sir, piščanci...) p, '*®tei^enti Čisto. WD 40, nogavice Polzela, odeje ...> ’*^lo\ne partnerje vabimo na kmetijsko-živilski sejem v Gornjo Radgono v halo B k "" .^-rPNUDBA: kmetijska mchanim*Ba, žita in semena, zaščitna sredstva Njen sin je narkoman Marjan Podobnik za Vestnik: Uradni zastopnik: « PyramidiA Mladinska 8, Murska Sobota 069/31-635, O6O».613-372 To, kar je tukaj, je anariiija.., vzpostavili bomo red... s ‘ IJ' I I [ ll '' I p p ' [ 1 Ji/^ I <-L P ' i" hP /' 1 J Ljubezen do dedUčine je dolinost, je zaveza, je potrditev in izpoved samobitnosti, je izraz s tradicijo ne more biti pivska zabava, marveč da je to tako tekoč sv&a stvar. Ponavljam: lahko si mislim, kako se godi ljudskega ponosa. Je priznanje, da sedanjost ni _ tako napredna in ne toliko boljša ter presežna, požrtvovednim prirediteljem, ko morajo hoditi kot si domišljajo vsakokrat živeči. Ljubezen do rutokrog in ljudi, ki sicer pravijo, da imajo radi dediščine je plemenita in pravična. in spoštujejo dediščino, z muko odtrgati od Ljubezen do starega, do starih običajev, šeg televizijskih sprejem/ukov in jih nagovoriti, da in načinov iivljenja je zaieljena in čudovita. Od te ljubezni ljudi ne bolijo glave, proizvod- pripravijo svojo predstavitev ljubkega običaja. Toda videl sem prizore, zaradi katerih rne nja ni kruljava, družine niso razrvane - kakor je kot potomca, rojaka in državljana sram! In državljanke in državljane pesti vse to in Še bilo bi sram tudi kogarkoli od zdavnaj premi-drugo. Če njihova nacionalna ali ljudska ljube- nulih, čigar izročilo ruij bi oživljali. Kovač, ki zen velja alkoholu; od te ljubezni se ne umira bi moral pokazati, kako sc snema kolo s kmeč-- kakor se umira, če množična naklonjenost kega voza, je nažgan rrdatd po njem, skupina, velja divjanju z avtomobili; zaradi te ljubezni ki naj bi predstavila rieko dejavnost, je bila nihče ne obupuje - kakor obupujejo vasi in opravljena kot andski Indijanci, neka druga mesta, če je njihova skupna ljubezen nogomet, skupina je rutmesto v duhu tradicije delov^ nogometaši pa slabi. Ljubezen do izročila je koristna in v glavnem v vseh ozirih neškodljiva. Razen v dveh; prvič, če se sprevrže v fašistoidnost in se poveličuje tako, da se tuja preteklost zaničuje, in drugič, če se obhaja na tak način, kakor se to v zadnjem času počne pri nas. Vem, to je kočljiva tema. Mnogi so mi rekli, naj tega raje ne pišem, čeprav oni mislijo enako. Češ da je mnogokrat za kako prireditev tako ali tako težko dobiti ljudi. Zato jih je bolje hvaliti, sčasoma pa se bodo stvari že popravile. Iz množice vseh teh poletnih prireditev, raznih dnevov in noči, ki seveda ne morejo potekati, če se na njih ne oživlja ljudsko izročilo, sem videi le nekatere in še te po televiziji. Prav zaradi medijsko zožene optike pa sem jtrepri-čan, da se ne motim. Če pravim, da nam večina teh tako izvedenih ponovitev nekdanjega načina Življenja ne more dvigniti duha in samozavesti, da nimamo, če bi bilo njihovo življenje tako, biti na prednike za kaj ponosni. Zatorej bi kljub vsemu moral nekdo marsi-•- kateremu akterju povedati, da spogledovanje v duhu gasilske veselice. Nobene spoštljivosti, nikake avtentičnosti, brez discipline! ’ Prek Starejših ljudi smo toliko v vsakodnevnem stiku z bližnjo preteklostjo - za oživljanje ii te pa navadno gre —, da ni potrebno opravljati B nevemkakih raziskav, da bi se ugotovilo, na ] primer, kako je bil oblečen kovač: v usnjen I predpasnik in kapo s ščimikom, ki mu ni lezla 1 Z glave. Če se že gredo predstavljanje bujra- [ Škega izročila, naj vend^ poslušajo biijraše, 'Wc;, । da jim povedo, od katerega drevesa so bili piloti in koli, ki so jih zabijali v zajeze - ne pa, da na najbolj certen način poP-arjajo in izničujejo ljudsko znanje. Ne rečem, bi morali nastopajoči biti oblečeni v ljudske noie. Vendar pa se nastopajoči in organizatorji lahko z vsake stare fotografije poučijo, kakini so bili tedaj klobuki. Vsaj klobuki! Pri ohranjanju tradicije in alternative, ne moremo reči: raje nič kakor na tak skvarjen i način. Izročilo moramo negovati! Privzemimo J pa vsaj načelo, da bomo skušali zadevo opra- j viti čimbolj gosposko — prav zato, ker gre za j stvar zelo zelo kmečkega ljudstva. / ' Ju 2 vestnik, 24. av( usta 1 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI LJUBLJANA - Notranje prostore slovenskega parlamenta pre- navljajo že tretje leto. Za letošnja dela bodo odšteli 95 milijo- ' Kanada - dežela nov tolarjev, končana pa bodo do začetka oktobra. Največji letošnji projekt je kuhinja, ki bo s tremi dodatnimi prostori v celoti na novo zgrajena. ■ LJUBLJANA - Po javnofinančnih napovedih do konca tisočletja, ki so jih pripravili v ministrstvu za finance, naj bi bilo leto 1998 za slovensko gospodarstvo kritično. Takrat naj bi izvedli reformo pokojninskega sistema, skupni javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 16 milijard tolarjev, neto zadolževanje države pa blizu 19,5 milijarde tolarjev, PORTOROŽ - Med delovnim obiskom v Sloveniji je dr. Ljubomir Javorsky, minister za zdravstvo Republike Slovaške, obiskal zdravihšče v Strunjanu in Terme Portorož, Slovaškega gosta so zanimale predvsem razmere in možnosti zdravljenja v dveh od 16 slovenskih zdravilišč. neobljubljenih sanj? Kanada je postala drugo pribežališče beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Prihajati so začeli množično vsi - Srbi, Hrvati, bosanski Srbi, Muslimani iz Bosne in Makedot^ PO SVETU ■ ORANlA - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela jev želji, da bi dosegel spravo med belci in temnopoltimi državljani, obiskal vdovo Hcndrika Venvoerda, arhitekta južnoafriškega režima rasnega razlikovanja. Štiriindevetdesetletna Betsie Venvoerd ga je sprejela pred mestno hišo v mestu Orania, v katerem živijo samo belci. PEKING - V tretji največji državi na svetu bodo odslej za večjo varnost skrbele tudi ženske. Na policijski gimnaziji se uri precej mladih deklet. Šestinšestdeset policistk bo skrbelo za red in mir že med četrto svetovno konferenco Združenih narodov, posvečeno ženskim vprašanjem, ki bo v kitajskem glavnem mestu med 4. in 15. septembrom letos. ■ DŽAKARTA - Trije vplivni indonezijski politični zaporniki, ki so bili v ječi več kot trideset let, od tega polovico čakajoč na izvršitev smrtne kazni, so bili izpuščeni. Gre za politike, ki so leta 1965 vodili poskus prevrata, ki ga je vojska zatrla, in sicer za nekdanjega podpredsednika vlade Subandrio, nekdanjega poveljnika letalstva Omaija Dhanija in nekdanjega vodjo obveščevalne službe Sutarta. ■ SAO TOME - Vojaški uporniki, ki so vrgli vlado in predsednika Sao Tomeja, so izdali sporočilo v petih točkah, s katerim so razpustili parlament in vlado. Pučisti, ki jih vodi poročnik Orlando das Neves, med njimi pa so vojaški častniki, ki so se urili na Kubi, so tudi sporočili, da bo nova vlada nacionalne rešitve vojaška. ■ BRATISLAVA - Tu je bil dvodnevni sestanek kmetijskih ministrov in njihovih namestnikov držav članic Cefte. Slovenijo je zastopal državni sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivan Obal, Po končanih pogovorih so predstavniki članic Efte in Slovenije podpisali dokument o medsebojnem priznavanju certifikatov v veterinarski medicini, zaščiti živali in fitosanitarni zaščiti rastlin ter certifikatov o kakovosti. MOSKVA - Stranka premiera Čemomirdina Naš dom Rusija, najpomernoriejši kailuiGuI 2u Uuaul ;1:r vnll!:- č; ik| seje prva zbrala na predvolilnem kongresu. ■ BEOGRAD - Sprememba na vrhu jugoslovanske diplomacije ne bo prinesla nikakršnega preobrata v dosedanji zunanji politiki preostanka Jugoslavije (Srbije in Črne gore), To trdijo poznavalci srbskega političnega prizorišča. »Miloševič pač potrebuje za mednarodne stike nov obraz, ker meni, da to zadostuje,« piše režimu nenaklonjen srbski dnevnik Borba, ko komentira imenovanje Milana Milutinoviča za novega zunanjega ministra, ki je na tem položaju zamenjal Vladislava Jovanoviča. ■ ZAGREB - Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman se je s predsednikom ministrskega sveta Evropske unije Javierjem Solano in odposlancem EU za zunanjepolitične odnose Hansom van den Broekom pogovarjal o razmerah na območju nekdanje Jugoslavije. ■ PEKING - ^tajska je izvedla podzemni jedrski poskus - samo dva tedna pred napovedano francosko obnovo jedrskih poskusov in dan potem, ko je izgnala aktiviste Greenpeacea, ki so v kitajskem glavnem mestu protestirali proti poskusom z jedrskim orožjem, ■ BOGOTA - Kolumbijski predsednik Emesto Samper je razglasil izredne razmere za naslednjih 90 dni, da bi ustavil val nasilja, ki je v tem letu v Kolumbiji terjal že 20,000 žrtev. Izredne razmere, ki dovoljujejo predsedniku sprejemanje zakonov brez soglasjaTJar-lamenta, je odobril tudi vladni kabinet. ■ SARAJEVO - Na igmanski cesti se je zgodila hada prometna nesreča, ki je tegala smrt treh ameriških diplomatov - med iyi-mi tudi dosedanjega glavnega ameriškega pogajalca v kontaktni skupini za BiH Roberta Frasurja, Oklepnik se je namreč prevrnil in eksplodiral med minami. ■ SPLIT - Britanski helikopter za hitro posredovanje s petčlansko posadko je iz neznanih razlogov začel hitro izgubljati višino in je strmoglavil v Jadransko morje blizu polotoka Pelješac. V nesreči so izgubili življenje štirje vojaki, ■ FEROZABAD - V železniški nesreči blizu indijskega mesta Agra jopo najnovejših podatkih umrlo 275 oseb. 400 pa jih je laže ali huje ranjenih, veliko med njimi jih je še vedno v življenjski nevarnosti. VESTNIK Izdaja Podjetje za Infermiraoje Murska Sobota Kanadska vlada je s tem »zavohala« posel. Če že ne morejo kovati dobička pri prodaji orožja, potem vabuo ljudi iz nekdanje Jugoslavije. V preteldosti so na veliko »novačili« ljudi iz Indije in dežel revnega Vzhoda, vendar ti nimajo delovnih navad za kanadske standarde. Zdaj dobivajo povečini socialno pomoč, kar državo veliko stane. Biznis tudi ne cvete pri oddaji stanovaid, saj so ti tradicionalno navajeni, da živi skupaj po deset in več oseb. Od tega kanadski kapitalisti nimajo velike koristi, vendar zdaj, ko so že tukaj s svojimi družinami in skoraj celim sorodstvom, ni mogoče nič spremeniti. (Podoben problem, kakor ga ima nemška vlada s turško populacijo v Nemčiji). Kanadska vlada Je uvidela, da se najboj splača vabiti ljudi iz nekdapje Jugoslavije. Prišleki iz YU pravijo, da dobiš kanadsko vizo tako rekoč z nasmeškom, če ni mogoče dobiti vize zafaodnoevropskib držav, pa lahko dobiš kanadsko kot za Šalo, pravijo begunci. Med izobraženimi ljudmi prihajajo tudi lopovi in vojni zločinci (borci s fronte). Neredkokdaj se dogaja, da mučeni prepoznajo svoje mo-čutelje. V elitnem lokalu Wil-liams (kot nas lokal Mešič) je muslimanski borec Beli prepoznal svojega srbskega paznika iz taborišča Manjača. Srb je seveda pobegnil in zdaj se Srbi iz Bosne izogibajo tega lokala. Vsa ironija je v tem, da kanadska vlada ne razume bosanskega problema. Ob obisku muslimanskega borca Mirsada v 17 nadstrop- nem nebotičniku sem v dvigalu srečal skupino Srbov iz Bosne, ker sem jih »potegnil« navzdol, sem sc opravičil, nakar mi je neki Srb odogovoril, naj se ne vznemirjam, saj smo vsi naši, neka ženska pa je dodala, da je tam, kjer stopi srbska noga, Srbija. Dobro je, da niso vedeli, od kod sem. Mirsa, star 25 let, 2 leti borec v muslimanskih enklavah Gorazde in Srebrenica, pravi, da ceni našega predsednika Kučana, saj daje zelo moder. Za Bosno pravi, da so na fronti ostali samo norci ali alkoholiki. Včasih sploh ne veš, s kom ali za koga se boriš. Mirsad je realen, pravi, da so sedaj za vojno krive vse strani in da konca vojne ne vidi, saj se Karadžič in ketbegovič ne marata videti niti na fotografijah, kje pa, da bi sedla na pogajalski stol. Mirsad meni, da le onadva lahko končata vojno v Bosni. Ob vprašanju, kako Muslimani dobivajo orožje, je povedal, da s kamioni humanitarne pomoči. Vendar je tega konec, odkar Srbi pregledujejo kamione. Pri prodaji orožja pa najbolj služijo Angleži in Francozi, prodajajo pa ga vsem trem stranem. (Sedaj mi je jasno, zakaj se le-ti nočejo umakniti iz Bosne.) Za Hrvate Mirsad pravi, da potegnejo iz te vojne vedno največje koristi. Z njimi ni bilo konflikov v Sarajevu in na vzhodni fronti. Najlažje je bilo pobegniti iz hrvaških enot, v Sarajevu je znano, da če si hotel pobegniti iz njega, si se samo pridružil hrvaški vojski* saji- pnUTU4H lUVaa*« I kontrolirala območje. p( Kontrolirala otuuuvj«, r rega seje dalo pobegniti, čase pa seje v hrvaški!) ■.■«* borilo več Srbov in kakor Hrvatov. Mirsad slišali milili'*' Sa, če hočem — stran; ne odgovorim, a kliče’siavi^ - četmkaj^ rajeva. Ta stanuje v Isri - • v petem nadstropju, (Ziis goče razumete, zakaj U«!'" vlada ne razume problema). Kmalu pridf ® in že pri vratih vpraša, Slovenec. »Jebem vam pravi v šali in se ubijali naše brate v gozdu in Šentdju, potem pravi, da smo imeli srti^ pravi, oa smo ui*y u (i''] rjjega ni bilo tam. p’ sad pravita, da sad pravita, da je --,11»! se borila na različmbj se Doriia na razo'--"- saj sta zdaj ]iihk>7 Obema so med en^ borišču iški mž|vljoV*^,> džarskem zrasli dolgi iJ'^ viša ji^h ima poveza^b^ Mirsad pa razpuščen^ ivill&au pa laAF***" ,| Ir jr šanju. zakaj je sanju, zakaj jc jeva, SlaviSa pravi, de; [. Še en diplomatski mišmaš? Potem ko so doslej propadli vsi poskusi za mirno rešitev krize na iMdK I Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini, so se Združene države Amerike ■ _ o* « ________* * liH oa e/h odločile, da tovrstno poondo prevzaunj? v id»»UIV 7n*»'^A Ho i--i-i JL, — — - WasliingtoD dolgo časa otepal aktivno poseči v dogajanja v BiH, ker je menil, da je to pač predvsem evropska zadeva. Zdaj ko seje razmerje sil na tem območju bistveno spremenilo in ko so Hrvati s ponovnim zavzetjem Krajine opravili glavno delo, s čimer so razbili mit o nepremagljivosti srbske vojske, propadla pa je tudi Jelcinova prenagljena pobuda o hrvaško-srbskem miru, so v ZDA prišli do spoznanja, da je prari čas, ko je treba aktivno poseči v dogajanja na Balkanu. treba razumeti neuspešne pogovore med srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Richardom Holbrookom v Beogradu. Američani namreč zahtevajo umik vojske samozvane Jugoslavije iz vzhodne Slavonije, v kar pa Beograd ne privoli. Vztrajno trdi, da tam jugoslovanskih enot ni MJ Časopisni svet; dr. Joie Bedeinjak. Stefan Ci-gut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gedcr, Cilka -------------------_ Jakelj, Rajko Stupar, di. AleksMder Šiftar. Uredništvo; Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janefe Volek (odgo- vorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerŠe, Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinaiji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Eniri (lektorica). Ksenija šomen (tehnična uiednica). Naslov uredništva In uprave.- Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel- št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960. 33 019 (novinaiji Vesinika), Venera (nženje) 33 015. Št telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Naročnina ža U. trimesečje 1995 je 1.850.00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini KM DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNl Murska Sobota: 51900-603-30005. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tlsk; Uskama Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za in-ftumiranJeSt. 16/lB z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode in-foTmativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-od-stotni davek od prometa proizvodov. Sicer pa je najnovejši načrt ZDA za končanje vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije Se vedno zavit v tančico skrivnosti. Poznavalci njegove vsebine poudarijo, da je ameriški mirovni načrt za BiH v bistvu le potrditev načrta kontaktne skupine še iz minulega leta, ki predlaga razdelitev ozemlja med srbsko stranjo in muslimansko-hrvaško fe-deracuo. Po teh napovedih predvideva omenjeni načrt tudi tristransko medsebojno priznanje sprtih strani, umik mednarodnih gospodarskih ukrepov proti srbsko-čmo-gorski federaciji, če bo ta sprejela načrt, ureditev razmer v BiH po koncu vojne ter nekaj morebitnih ustavnih sprememb, ki bi med drugim vključevale tudi možnost združitve suverenih držav BiH. Nekateri ocenjujejo omenjeni ameriški mirovni načrt le za zmes groženj in obljub sprtim stranem v BiH pa tudi Srbiji in Hrvaški. V njem pa je je tudi precej sestavin iz prejšnjih neuspešnih mirovnih načrtov. Slo naj bi za delitev ozemlja BiH in za preselitev prebivalstva po etničnem načelu. Povsem razumljivo je, če ameriški načrt pozdravljajo na Palah, saj se predvsem bosanski Srbi dobro zavedajo, da bi z njim dobili več, kot bi v sedanjih razmerjih moči mogli pričakovati. S tem mirovnim načrtom bi namreč ob nezadržni ofenzivi Hrvatov in Bošnjakov obdržali vsaj malenkost manj kot polovico ozemlja BiH, kolikor jim je ponujeno. Tako so pravzaprav edini, ki so prisiljeni sprejeti ameriško mirovno pobudo. W tem je voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič izjavil, da ne zavrača novega, še ne povsem znanega ameriškega mirovnega načrta za Balkan in poudaril, da se Srbi zavzemajo le za svojo lastno državo v BiH. I? 9-OfNA HERCE«? OVIMA VE LIKA Po drugi strani pa je predsednik BiH Alija Izetbegovič že predstavil svoj mirovni načrt v 12 točkah, ki hkrati predstavlja prvi uradni odgovor sarajevskih oblasti na najnovejši ameriški mirovni načrt za končanje krize v nekdanji Jugoslaviji. Ker ve. da so bosanski Srbi notranje razdvojenf in ne morejo pričakovati več pomoči iz Beograda, se upravičeno čuti močnejšega. Hkrati pa tudi najnovejši uspehi vladne vojske dajejo Sarajevu upanje, da bi lahko vsaj del izgubljenega ozemlja povrr^ po vojaški poti. Medtem pa hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman podpira ameriška prizadevanja za rešitev krize. Hkrati zanika trditve, da bi najnovejša ameriška pobuda pomenila odpoved rešitve statusa vzhodne Slavonije in Baranje najmanj za dve leti ter da bi bosansko-hercegovski Srbi dobili izhed na morje. Po njegovih besedah sl bo Hrvaška prizadevala rešili krizo v vzhodni Slavoniji in na dubrovniškem območju z diplomatskimi sredstvi, vendar ne bo čakala v nedogled. V tej luči je 4 in da so le sile lokalnih Srbov. Kako dolgo bo še trajalo takšno podajanje žogice, se lahko upravičeno vprašamo. Če upoštevamo sedanji trenutek in novo razmerje sil na Balkanu, je ameriški načrt zagotovo pod velikim vprašajem. Dosedatija množica različnih mirovnih pobud, ki so se razblinile kot milni mehurčki, dokazuje, da kljub vsem »resnim poskusom* Zahod nikoli ni v resnici prav doumel bistva vojne v tem delu sveta. Zato so padli v vodo vsi dosedanji poskusi mednarodne skupnosti, ki naj bi prisilili, v prvi vrsti seveda bosanske Srbe, da bi sprejeli enega od številnih mirovnih načrtov. Po drugi strani pa je ob nenehnih zmagah Hrvatov in Bošnjakov na vojaškem polju iluzorno pričakovati, da se bodo sprijaznili s takojšnjim mirom. Še prej bodo namreč hoteli iztržiti karseda veliko. Zato je bistvenega pomena, ali bo Američanom uspelo vojskujoče se strani posaditi za skupno pogajalsko mizo. Že to bi bil napredek. MILAN JERŠE dovolj uvoženih cetm * bije, To niso borci, in lopovi, ki se nedolžnim prebivaJstvi*®- j govorom Mirsad ooienk itneli srečo, da njega ai Slaviša omeni, da v Bceo* f* , stene strani, saj so fčku ' tri strani borile časfnii, pa so v Bosno začele razne frakcije arkan«''‘*^j' črnih in belih orJovlk t.i. mudžahedinov. da so ti bili slabi borci, po ropanju nedolžni' alkoholiki. .Sevicd« P^itjev JLA. in veikrfi dilo, da 50 sc borili saj pijani niso mogli jjj, vražnika. Tudi Mirsad ( rnkoe > U lil'* dilOu da 50 se ko za mudžahedine. -zaradi nepozD® f sih zaradi nepoz.«*- ^pjoir dezorientirali.,biU ____; 1,^ * * * ..Vrt"* meri, ko so pobili -' . Slaviša pravi, daJ®»S ko pobegniti iz pa iz muslimanske zasledijo, te v glavo. Oba blem srbske lojaj"'?!’ ljudi, Slaviša pravi, mno težkega cev pa je le okoli Muslimani pa iitjaJ ljudi, okoli lahko orožje. Oba da ne vidita konca Slaviša in si nikoli v življenj predstavljati, da *> i' zanski filmi i« Mirsadova tlniim pj-ji Srebrenici, o'’‘'S*' kaj dosti, eno 4* 'L f dela v Nemčiji-ča, ker so starši z je najlepše nič, saj niso nič čaka kanadske hoče vrniti k Kanadi ne vidi pf Slaviša je e. ’ a® sije sejem v tem J*®inadžarskedržavnosti ’ Sprejem pri madžarskem '^leposlaniku ** Ptipravib veleposlaništvo Republike Madžarske, Pomur-samoupravna narodna skupnost in Zavod za kulturo * lendavskem gradu slovesnost ob dnevu sv, Šefa-PrainUuj Republike Madžarske. Navzoča sta bila tudi . (1^1 na Madžarskem Ferenc Hayos in dr. Isztvan veleposlanik v Sloveniji. Ob tej priložnosti so se b I večeri, kjer sta nastopili kulturni skupini iz Nagyka-0, ****'^*' odprli pa so tudi razstavo petega arhivskega tabora. t) sv * ' P’ (997-1038), us-kat madžarske ■^f®8aje leta 1000 kro- nal papež, in človeku, kije na Madžarskem uvedel krščanstvo, ter o pomenu tega praznika je **^®litični in debatni krožki« ®bčinski sveti v pokrajini ob Muri so resda 1 ODCinSKI sveii v ponrajini o» iviuri su resuH iMihov znanilec so glasovi o novodobnih lokalnih Jg I "nF« I^UIUT Z»lldUlUvV JV g Idilik Tl v UUtVMUtfUi« avB*.««**-* Vnlh***^ *** dosedanjih izkušnjah nič ne kaže, da bodo do |L fazumeli svojo vlogo in poslanstvo. V zadnjem čase in ukvarjajo predvsem sami s seboj, s svojo pomem- Početi ' poslanskih kolegov - z ekonomsko platjo tto^^.^Sobe' ®**^®’'karski pripadnosti primerne so tudi vsebine ugo-ipj dokumente, zlasti statute in osnutke proračunov, y 4.1*'**' Pcsoglasij pa so marsikje vrnjeni v stanje delovnega f. -‘H- -.....................-— .— ■ — 'll^ luuiL Ht,*- biui ncucin..„ spregovoril tudi dr. Isztvan Balo-ch. Med drugim je povedal, da na Madžarskem živi deset milijonov Madžarov, tri do Štiri milijone pa jih je po svetu, tudi v Sloveniji, Dodal je, da imajo zelo dobre odnose s sosedi in da tudi pri urejanju manjšinskega vprašanja ni nosnega problema. Tudi Ferenc Hayos se je strinjal, da so odnosi med Slovenijo in Madžarsko dobri in da na politični ravni ni nobenih upoštevnja vrednih problemov. Dejal je še: »Z Madžarsko in vsemi višegraj-skimi državami imamo sporazum o prosti trgovini.« Poudaril je, da ni popolnoma zadovoljen z gospodarskim sodelovanjem, saj je prepričan, da je še veliko možnosti in nadaljeval; »Mislim, da je pogoj za boljše sodelovanje urejena infrastrukturna povezava, predvsem avtocestna in železniška, ki ju zdaj nimamo. Povedati moram Se, da imamo izredno dobro urejene odnose pri varstvu slovenske manjSi- kovne razstave in posvetovanja. Razstava goveje živine bo letos pod naslovom :tPrireja govejega mesa v Sloveniji«, na ogled bo 75 kakovostnih živali, v okviru te razstave pa bo tudi razstava govejega mesa pod naslovom »Evropska teletina in Pohorje beef«. Na razstavi konj bodo obiskovalci lahko videli lipicance, kasače, slovensko hladnokrvno pasmo in haflingerje, moto razstave pa bo »Konj v vpregi«. Ob teh razstavah velja omeniti še razstave drobnice, perutnine, rib in rastlinske pridelave. Slednjo si bo mogoče ogledati tudi v vzorčnih nasadih na sejemskem prostoru, omenimo pa še razstavo slovenskega kmetijskega šolstva, ki bo popestrena s prikazom praktičnega pouka na teh šolah. Osrednjo sejemsko prireditev bo tudi letos spremljal bogat program spremljajočih prireditev. Konjske dirke bodo tokrat že na dan otvoritve sejma, medtem ko bo dosedanjo parado kmečkih običajev in navad po radgonskih ulicah zamenjala parada pihalnih orkestrov, mažo-retk in bobnarskih skupin, v povorki pa se bodo predstavili tudi najstarejši slovenski traktorji. Iz Celja bo tudi letos vozil poseben sejemski vlak, organizatorji pa pričakujejo na prireditev tudi številne organizirane skupine iz domovine in tujine. Svoj obisk na letošnjem sejmu je napovedal tudi evropski komisar za kmetijstvo, ki bo ob tej priložnosti strokovnjakom in kmetijcem predaval o kmetijstvu v Evropski uniji. LUDVIK KOVAČ ne na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Imamo meddržavni sporazum, kije Evropi lahko vzor. Potrebno je poglobiti blagovno menjavo, ki znaša sedaj že sicer tristo milijonov dolarjev, vendar to ni dovolj. Upoštevati je potrebno, da sta to dve sosednji državi, katerih gospodarstvi se v bistvu dopolnjujeta in bi bila lahko vrednost blagovne menjave bistveno večja, lahko bi bile večje naložbe na obeh straneh, več kooperacije in sodelovanja. Sosedstvo narekuje te možnosti in prepričan sem, da bo do sodelovanja kmalu tudi prišlo,« je sklenil svoj govor slovenski veleposlanik na Madžarskem. Aleksandra Nana Rituper is v Ptimerih nič ne kaže, da bodo kmalu dobili višjo obliko. T, »zagonskimi sredstvi« ,D preteklosti ve- tirni neučinko- dani* - "lorili tudi sedaj, bil- ""nircč ka- D, 1 Tsipo Je, tla ne prejšnjem parlamentu, '■ "A’ 1*1 ' parlamentu. ^7*5 redki pri- T'^*^**'*^' Vin,^' zlato, bi se t«'" nJiho- ' Ujj ^4nF«h..]v tudi čas. svoje 1’«’ povrnejo r^HdbbnnuD -v« tem nei; I Sli SiiSS*-«« — ■ občinski odbor- se ni- -'‘■jejo od prejšnjih če bi se- ki hi pre- Pa ne da bi imeli kaj proti sedanjemu sistemu lokalne samouprave, ki smo ga sprejeli z velikimi pričakovanji in upanji, da se bodo zadeve poenostavile in racionalizirale. Spomnimo se izjav ljudi, ki so agitirali v volilnih okoliših in zatrjevali, kako bodo manjše občine racionalnejše in lažje obvladljive. Že sam seštevek svetnikov ne kaže ne zmanjšanja ne napovedane racionalizacije. Kot zgled navajamo, da namesto prejšnje Občinske skupščine Murska pobota s 120 občinskimi poslanci deluje zdaj za isto območje devet »političnih in debatnih krožkov«, v katere je vključenih vsega skupaj celo Še nekaj več občinskih svetnikov, kolje bilo prej občinskih poslancev. Čeprav je do lokalnih volitev Se zelo daleč, bi bilo zdaj treba začeti zapisovati nekakete podatke, ki bi pozneje resnim volivcem olajšali odločitve. Za začetek bi bilo na primer dobro začeti seštevati ure, ki jih občinski svetniki presedijo na svojih sejah, in stroške, ki sc ob tem I iz slepe ulice poj a vij aj o. MILAN JERSE Predvideno je, da bi do konca letošnjega avgusta nove občine dobile »zagonska sredstva«. V državnem proračunu je za »zagon« novih občin zagotovljenih 250 milijonov tolarjev. Ta denar pa bodo prejele le tiste občine, ki so bile oblikovane zunaj območja sedeža prejšnjih občin. V Sloveniji je takšnih občin 89. Načrtovani denar pa se na podlagi določenih kriterijev giblje od 1,58 milijona tolarjev (najmanjša občina) do 5,08 milijona tolarjev (največja občina). Poleg tega sc vladna služba za reformo lokalne samouprave ukvarja še s tremi ključnimi projekti, To so predlagani zakon o postopku za ustanovitev občin, obvezna razlaga 19. člena zakona o lokalni samoupravi (status krajevnih skupnosti) in vprašanje premoženjskih delitvenih bilanc občin. Glede predlaganega zakona o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij, po katerem bodo mogoča preo- blikovanja občin, upoštevajoč pogoje, ki jih predpisuje zakon o lokalni samdupravi, je za zdaj 21 zahtev za ustanovitev novih občin, 17 pa za teritorialne spremembe. Pogojem menda zadoščata le dve zahtevi. Čeprav smo spraševali, koliko takih zahtev je iz pokrajine ob Muri, nam tega za zdaj ni uspelo zvedeti. Člani parlamentarne komisije za reformo lokalne samouprave so namreč na dopustu, v ustrezni vladni službi pa so nam postregli zgolj s skromno informacijo. Po njej je največ zahtev za ustanovitev novih občin ravno iz Pomurja, pri čemer gre.večinoma za proces razdružetianja. Seveda pa je povsem vprašanje ali izpolnjujejo merila za ustanovitev nove občine. Zvedeli smo le, da sc bo državni zbor jeseni poglobljeno lotil teh problemov in se dokončno odločil za najboljšo rešitev. Pričakovati je, da bo vsaj do konca leta sprejeta ustrezna zakonodaja, ki bo poslej omogočala lažje ra združevanj e in ustanavljanje novih občin. MILAN JERŠE Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Kmetom 240 hektaijev njiv Na 11, seji sveta Sv. Jurija ob Sčavoci je bilo kar petnajst točk dsevse-ga reda, ki so jih tamkajšnji svetniki po hitrem postopku obravnavali, dopolnjevali, spremiiijali in sprejemati. Nekoliko več časa pa so porabili za razdelitev državnih zemljišč kmetom, posojilo podjetnikom ter za ceste, ki jih je potrebno čim prej asfaltirati. Ivan Kolbl, predstavnik državnega sklada kmetijskih zemljišč za območje upravnih enot Gornje Radgone in Lenart, je pojasnil, da naj bi na območju delovne enote Žihlava kmetom razdelili 240 hektarjev njiv. Posamezni kmetje bi lahko dobili do 5 ha v najem za eno leto, za najem pa bo potrebno državnemu skladu plačali 160 nemških mark, poleg tega pa še stroške melioracije. Če sprememb ne bo, se pogodba ob koncu leta_ avtomatsko podaljša. Na takšen način bodo poskušali rešiti farmo v Zihlavi, petim zaposlenim pa bodo socialni status rešili tako, da jim bodo omogočili najem od 30 do 35 hektarjev. O vsem tem bodo odločali na delavskem svetu 25. avgusta. Razpis za najem bodo objavili v zbiralnicah mleka. Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je sprejela pravilnik za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Tako so v proračunu občine za to leto namenili 500 tisoč tolarjev, območna Pomurska banka pa Se pet milijonov tolarjev. Kredite bodo lahko najemali za tri leta in pol z obrestno mero R -t- 9 in polletnim moratorijem. Do posojil pa so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki, družbe v zasebnmi lasti, pravne osebe z malim gospodarstvom v zasebni lasti, zasebniki, ki opravljajo dejavnosti javnih zavodov, in kmetje, ki bodo izvajali dopolnilno dejavnost v kmetijstvu. Prošnje bodo sprejemali na sedežu občine. Svetniki so tudi sklenili, da bo plaz na območju vodovoda Stanetin-ci-vas, ki je polzel marca letos, saniralo Cestno podjetje Murska Sobota, ki je ponudilo najugodnejšo varianto. Republika je za ureditev prispevala 700 tisoč tolarjev. Več besedje bilo izrečenih tudi o asfaltiranju najpomembnejših cest, poudarili so, da bodo najprej poskrbeli za tiste ceste, ki so najbolj frekventne, in tiste, kjer potekajo prevozi otrok. Župan Slavko Mlinarič je dodal, da želi imeti pregled nad vsemi cestami, zato se je odločil, da jih bo pregledal, saj bo lahko le na ta način določil prednostni vrstni red obnove. Podali so tudi pripombe k oblikovanju Razvojne strategije Prekmurja in Prlekije, kjer so med drugim poudarili, da je izraz Pomurje izmišljotina komunizma, da regijo dejansko sestavljata dve avtohtoni pokrajini, zato bi bilo potrebno govoriti o Prekmurju in Prlekiji. Obe etnični skupnosti je potrebno spoštovati, kajti le na takšen način je možno sožitje v regiji. Dodali so, da je potrebno več pozornosti posvečati specifiki prostora, industriji, kmetijstvu, turizmu, infrastrukturi in drugem. Predsednik občinskega sveta Franc Lančič je ob koncu svetnikom podal še informacijo, da bodo dobili od repubUke za lokalno samoupravo dva milijona osemsto tisoč tolarjev, s katerimi bodo uredili občinske prostore in centralno kurjavo. Preostanek denarja bodo vze- li iz proračuna. Aleksandra Nana Rituper Praznik občine Kobilje rit.vzi' I i jT" L Sv: Nedeljsko popoldne je v Kobilje privabilo množico ljudi. Prišli so ne le številni gostje, ampak tudi mnogi, ki so se nekoč izselili iz te oaze slovenstva ob slovensko-madžarki meji. V nedeljo so namreč v okviru prireditev ob prvem občinskem prazniku odkrili doprsni kip slavnemu domačinu pokojnemu patru jezuitu Pavlu Berdenu, ki ga je izdelal akademski kipar Mirko Bratuša, načrt za podstavek v obliki keliha pa je brezplačno naredil dipl, inženir Jože Kovač. Kip je odkril član občinskega sveta Avgust Gjerek, blagoslovil pa mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je pred tem imel slovesno bogoslužje. Ob odkritju je bil tudi krajši kulturni program, o slavnem rojaku Pavlu Berdenu, prvem provincialu družbe Jezusove na Slovenskem, pesniku ... ter o dosežkih in prizadevanjih za nov napredek pa je govorit župan Občine Kobilje Pavel Nemet. - Fotografija: Š. Sobočan 1 4 vestnik, 24. avgusta 1995 gospodarstvo Tržni inšpektorji ne morejo vzpostaviti nadzora nad prodajo gob Gob ni, predpisi so! Nafta Lendava Le petnajst odkupovalcev je konec lanskega leta oddalo zbirno poročilo iz evidenc Sogovornike imaš 5 Samoniklih gob je v slovenskih gozdovih vse manj. Izginjajo iz več razlogov, bolj kot neugodne vremenske razmere pa na njihovo izginjale vpliva preveč množično nabiralništvo. Nekateri so gobarjenje zamenjali s tekmovanjem in zaslužkarstvom, torej ne nabirajo gob zaradi uživanja aU lastnih potreb, ampak zaradi prodaje in denarja. Problem denarnih gobarjev je tudi, da gob ne nabirajo pravilno. Vsak pravi gobar in ljubitelj narave ve, da mora gobe očistiti tam, kjer jih je našel, da prav vseh manj užitnih gob ni potrebno uničiti, zbrcati, pobrati prav vse majhne gobe in podobno. To poletje jurčkov skorajda ni. Je to posledica dolgoletnega ropanja naših gozdov in izvažanja gob v tujino (Avstrijo in Italijo), ali pa je razlog res samo v neugodnem vremenu? Spomnite se samo, kako so se pred leti nekateri hvalili, da so na črno vozili v Avstrijo polne vreče gob in lisičk; tudi velike količine posušenih, saj so te bolje plačane. ko si uspešen Dobro polletno gospodarjenje Direktor Nafte Jože Hozjan, ki sem ga v času dopustov povprašala, kako in kaj, je razmišlja] nekako tako: stvari je treba vzeti v roke ravno takrat, ko podjetju gre na bolje, kajti takrat, ko mu gre slabo, ko je na dnu, skoraj nimaš sogovornikov, partnerjev, da bi se o čem sploh lahko dogovoril. In Nafti gre na bolje, tudi sodeč po Nespoštovanje predpisov Lani je biia sprejeta prva resnejša uredba o zavarovanju samoniklih gob (Uradni list Republike Slovenije, št. 3 8, 1994), po kateri bi bili odkupovale! dolžni voditi evidenco, v kateri bi bilo natančno navedeno, kateri nabiralci (državljani) so kdaj prinesli gobe in katere vrste. Torej bi v evidenci morali navesti ime in priimek posameznika - nabiralca gob. vrsto in količino odkupljenih gob, datum odkupa in podpis posameznega nabiralca. Posameznik bi lahko dnevno nabral in prodal le dva kilograma gob. Odkupovalec bi moral evidenco hraniti do konca naslednjega koledarskega leta, do 31, decembra pa bi moral ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano poslati letni zbirnik iz evidence. Predpisi torej obstajajo, le da jih skorajda nihče ne izvaja oziroma ni mogoč natančen nadzor nad izvajanjem. Tržni inšpektorji naj bi kontrolirali le odkupna mesta, če le-ta imajo evidenco vseh nabiralcev in odkupljenih količin. Pri tem pa ni potrebno preverjati, če so podatki prav zares verodostojni - je ta oseba, ki je zapisana, res prinesla toliko gob? Nihče pa ne nadzira nabiralcev in njihovega početja: ali res dnevno naberejo le dva kilograma gob? Kaj pa prodaja na črno, prodaja prek posrednikov v Avstrijo in drugam, tudi gostilničarjem? Odkupovale! pri varovanju gob nikakor nočejo sodelovati. Ministrstvo za kmetijstvo je do februarja prejelo le 15 zbirnikov iz evidenc o odkupljenih gobah, in sicer sojih poslala podjetja: Pohorje (Maribor), Miloš Srebrnič (Solkan), Intermac (Dornberk), Jadran (Sežana), KZ Tolmin, Luka trade (Nova Gorica), Goba (Čatež), Embagos (Nova Gorica), IN-VA (Renče), Modima Marketing, ZE-GO (Vrhnika), Gobex (Most na Soči), Aggas (Ljubljana), Droga Portorož (OP Središče ob Dravi), Milena Kočevar (Ptuj), Razen odkupne postaje Droge v Središču ni nobenega odkupoval-ca iz severovzhodne Slovenije (če pogledamo tudi podjetja v okvi- Podjetja, ki so v svoji registraciji zapisala, da se ukvarjajo tudi z odkupom gob, vendar ministrstvu niso poslala poročila, so v Sloveniji naslednja: Šampionka Renče (Renče), Krka (Novo Mesto), Droga Portorož (Portorož), Kolinska (Ljubljana), Mercator-Slosad (Ljubljana), Togres (Šempeter pri Novi Gorici), Cvetko (Velika Nedelja). ZE-GO (Vrhnika), Hmezad - Agrina Žalec (Žalec), Emona Ljubljana (Ljubljana), OPPG (Zagradec), Šafar Mozelj, Gobeix Tolmin, Kraš Planika (Kobarid), Mon-dial Koper, Siligoj (Miren pri Novi Gorici), Agrogorica Šempeter (Nova Gorica), Goban (Velika Nedelja), Jadran Sežana (Sežana), Primes Nova Gorica, BLoprodukt (Planina) in Goban Zagorje (Zagorje ob Savi). rčku). To pomeni, da v Pomurju sploh ni nobenega podjetja, ki bi se ukvarjalo z odkupom, prodajo, izvozom in morebitipredelavo gob? Kdo torej odkupuje !n prodaja gobe iz prleških in goričkih gozdov? Kdo služi z njimi? Prepoved nabiranja od maja do septembra Ker sta se prodaja in izvoz samoniklih gob nadaljevala kljub lani sprejeli strogi uredbi, je bila letos v 44. številki Uradnega lista Republike Slovenije (28.7. 1995) objavljena Uredba o spremembi uredbe o zavarovanju samoniklih gliv. V njej je urejeno varstvo samoniklih gob ter hkrati prepovedano nabiranje podgobij vseh vrst gliv, prepoved nabiranja sedemdeset vrst gob pa velja za celotno območje Republike Slovenije. Odkup gob lahko opravljajo le domače pravne osebe ali samostojni podjetniki, registrirani za trgovino z gobami, za potrebe svoje dejavnosti pa tudi tisti, k! so registrirani za predelavo ali gostinsko dejavnost, in sicer le od l.septembra do 30. aprila. Ker je uredba s spremembo izšla sredi letošnjega poletja, to pomeni, da lahko odkupovale! odkupujejo gobe šele po 1, septembru. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob in lahko proda odkupovalcu ali končnemu potrošniku le tisto količino, ki jo lahko nabere sam ali člani njegovega ožjega gospodinjstva, od tega največ dva kilograma sušenih gob na leto. Tržni inšpektorji bi morali natančno preverjati, Če odkupovale! v času do septembra, ko velja prepoved odkupa, zares mirujejo. Kako, tega jim ne predpisujejo. Če bi se na primer sredi noči nepričakovano pojavili pri katerem od odkupovalcev, bi lahko v skladiščnih prostorih našli marsikaj zanimivega. Toda: kar ni zapisano, ni stoijeno.V evidenci morajo namreč vsi odkupovaci zapisati ime in priimek vsakega posameznika, ki prinese gobe v odkup, prav tako je potrebno zapisati njegov točen naslov, vrsto in količino odkupljenih gob in datum odkupa, prodajalec gob pa mora vse zapisano potrditi s podpisom, Je takšne evidence mogoče preveriti? Toda čemu, ko pa vemo, da v Pomurju večina gob odpotuje v prtljažnikih avtomobilov v Avstrijo ah prek sumljivih posrednikov, ki za prvovrstne gobe plačujejo izjemno malo, v Italijo. Sicer pa inšpektorji te dni res nimajo dela, kajti gobe, kakor da bi vedele, daje odkup dovoljen šele od 1. septembra, to poletje sploh ne rastejo. BERNARDA B. PEČEK poDetnih podatkih gospodarjenja. »Poslovanje je v okviru načrtovanega, tistega, kar smo si zastavili,« je povedal direktor Nafte, njegovo izjavo pa moremo razumeti tudi kot: dobro so načrtovali ter predvideli nihanja in spremembe na domačem in tujem trgu, tako da jih niso vrgla s tira ali spet v rdeče številke, ter si na njem odrezali zadostni del zaslužka. Nafta je po pregledu poslovanja ob polletju poslovala pozitivno, pozitivne pa so bile tudi vse štiri profitne enote ali področja dejavnosti. »Sektor raziskav, proizvodnje nafte in plina je posloval pozitivno, ker smo pridobili nekaj več plina in nafte, kot smo predvideli, in predvsem zaradi več opravljenih storitev zunaj podjetja. Storitve so bile opravljene predvsem za vrtanje na področjih raziskave geotermalne energije. V drugem polletju predvidevamo, po tem, kar kaže tržišče, nekaj manj storitev, vendar rezultat ne bi smel biti bistveno slabši, Rafinerija je poslovala pozitivno, s tem da smo v drugem četrtletju, v času od vladnega znižanja rafinerijskih cen naftnih derivatov, zabeležili delno negativni rezultat. (Zaradi znižanja rafinerijske ceneje imela Nafta v prvem polletju za 3 odstotke manjši prihodek, op. p.) Zaznamuje ga tudi nekoliko zmanjšana prodaja motornih bencinov. Prodali smo ga 23 odstotkov manj, kot smo načrtovali. Petrokemija. Njeno poslovanje v tem času zaznamuje povečana prodaja ureaformal-dehidnih lepil, kar ugodno vpliva na poslovni izid, kajti dohodek od prodaje metanola se je zmanjšal, saj je cena le-tega na svetovnem trgu izredno nizka, zaradi česar smo zelo zaskrbljeni. Cena je z vsakim mesecem nižja, tako da smo pri proizvodnji metanola že na meji rentabilnosti. (V Nafti proizve- : dejo dnevno 360 ton metanola, : medtem ko so ga v času dobre cene in povpraševanja 400 in več, cena na trgu pa je okoli ■ 155 dolarjev za tono, op, p,) Povečana je tudi prodaja for- • malina, ustalila pa se je pro- , daja lendapora, ki še ni do se- j gla načrtovane vrednosti. , Strojegradnja je poslovala j pozitivno zaradi zelo dobro za- , sedenih proizvodnih zmogljivo- ■ sli, kar bo sicer imelo negativen j vpliv v drugem polletju, pa ven- j dar za drugo polletje ne predvi- , devamo izgube,« je pripovedo- j val Jože Hozjan. . enako pa terjajo od svojih partnerjev, da obveznosti plačujejo po sklenjenih pogodbah. Nafta tako prestopa v določeni krog poslovanja, za katerega bi lahko rekli, da sodi v višji razred oziroma daje to, kar naj bi poslovanje bilo. Lesno industrijo, ki je Nafti Še lani dolgovala pet milijonov dolarjev, je sogovornik označil za normalnga partnerja, To pa je postala potem, ko je lendavsko podjetje svojo dobavo lepila povezalo z normalnim plačilom. Nafta je svoje terjatve do lesne industrije v tem času uspela zmanjšati za skoraj polovico. Rafinerija, ki bo zadostila pričakovanjem kapitala v času naj hujše krize lendavskega podjetja je bilo iz ministrskih vrst rečeno, da rafinerija v Lendavi, tako kot katera koli veja gospodarske proizvodnje, za državo ni strateško pomembna. Takratna izjava, še bolj pa način razmišljanja sta vzbudila neodobravanje. Toda zgodba se ponavlja, seveda v drugačni preobleki: kakšno rafinerijo bo mogoče imeti v Lendavi, da bo zadostila pričako- Vanjem kapitala po dobičku. Zato je upravičenih nekaj naslednjih Vprašanj, Ali bo rafinerija, ki je osnovna dejavnost Nafte, deležna posodobitve? »Dokler strategija ali videnje razvoja našega podjetja ni sprejeto pri organih družbe, tako dolgo tega ne morem potrditi. Želim si, da b! lastniki naš predlog sprejeli,« je povedal Jože Hozjan, Naša država je namreč v začetku leta sprejela odlok o kakovosti tekočih goriv, ki je postavil mejo najvišji vsebnosti žvepla in svinca v bencinu. In da bi zadostili tudi tem zahtevam ter da bi s sodobnejšo proizvodbnjo zmanjšali vpliv strukture surovine, bodo morali rafinerijsko proizvodnjo posodobiti. Sedaj derivate vozijo na dodatno predelavo v tuje rafinerije, računati s tem, da bi bila proizvodnja na tak način dlje časa gospodama, pa je lahko zelo negotovo. Prihodnost rafinerije ali njene proizvodnje je odvisna tudi od surovine, Ali rafinerija lahko računa s tem, da bo surovino imela, da bo njena cena sprejemljiva in da transport ne bo predrag? Ob polletnem poslovanju so v Nafti ugotavljali, da je na poslovanje rafinerije vplivala tudi struktura surovine. Imeli so več težje nafte in manj plinskega kondenzata, zato so lahko proizvedli več črnih in manj belih derivatov. Zaslužek pa je boljši pri belih derivatih. Za rafinerijo pa ostaja pomembnejše vprašanje transporta ali poslovanje z naftovodom Janaf, Tudi od tega bo namreč odvisna odločitev o njeni posodobitvi. »Pogovarjamo se o tern. ' bi se sklenila nova pogM?^ “* novih osnovah, kjer bi na evropsko primerljiva w ličine in razdalje. načrtujemo posodobitev-^ moramo predvideti in vati, predlagati, na kil n * bomo surovino d(ibti*tl“*-rej predlagamo naftovo® ■ naprej, s tem da pi"®** tudi drugačne osnove. . polno za prazno, ampak 0^ komercialne pogodbe za p peljano surovino,« je razi^ Jože Hozjan. Nafta ima I daj veljavno dopolnilo k P dbi z Janafom, da od laiw je družba začela posloval. plačuje več polno za praz ampak na komercialnin 4 vah. Denar za razvoj in posodobitev je, ket (in če) opravičile gospodarnost Gornja trditev velja sem za rafinerijo, medt n je Nafta že v prvem vložila v odnovo in op približno 400 milijontrr^^ jev, rezervoarja, ki so ju i^ 1! na novo, pa sta tula 188 milijonov dolarjev. _ loč mnuuijuv »To je tudi da smo obnove zelo torej to ni investiranje investiranja, ampak gr® trebo,« je povedal p davske družbe. Pri zervoarja so prvič “P'’ tudi ekološki vidik, goročno tudi zmanjšal 11?^ tudi Nafta se pripravljal^,), pridobitev certifikata jo saj so že imeli opravljen -presojo. Certifikat si dobili vsi štirje pron^ p? najprej pa ga pripravljajo Pomurska telefonija na repu razvoja Bo zaostanek še večji?' tev denarja za te naitif^j^ Telefonija je v Pomurju že veliko časa kamen spotike. Znano je namreč, da je svet ob Muri z 18,6 telefonskega naročnika na sto prebivalcev na zadnjem mestu v Sloveniji. Po podatkih s konca lanskega leta je pred njimi območje Trbovelj s 23,2 telefonska naročnika, prednjači pa območje Kopra, kjer imajo 37,7 telefona na sto prebivalcev. Vsekakor je nevzdržno, da imajo številne pomurske občine celo manj kot deset telefonskih naročnikov na sto prebivalcev, posamezne obmejne vasi pa le enega ali dva telefona. Da ne govorimo posebej o izredno slabem delovanju že obstoječega telefonskega omrežja, zlasti ob konicah. Pesti pa jih tudi pomanjkanje denarja za kake večje naložbe, ki bi omogočile hitrejši razvoj telefonije v Pomurju. Pri tem pa bo kar 60 odstotkov denarja od skupno 860 milijonov tolarjev, ki jih bo Telekom Slovenije letos namenil za naložbe v Pomhrju, porabljenih za novo telefonsko centralo v Murski Soboti. S to naložbo bo pridobljenih 1448 novih telefonskih priključkov, s čimer se bo nedvornno izboljšala tudi kakovost telefonskih zvez, toda zaostanek za razvitejšimi voljo bo namreč milijard tolarjev 3 Clnvftnill, ” _.*i r£‘ telefonije v Sloveniji, Odplačilo dolgov je znak dobrega poslovnega sodelovanja Uspešnost podjetja pa se lahko meri tudi po tem, ali leto zmore vračati najeta posojila. Po besedah direktorja jih Nafta odplačuje po programu. sos@ telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 16. do 23. ure. predeli države bo vendarle še naprej dokaj vpijoč. Ob dejstvu, da so prebivalci Goričkega in drugih manj razvitih in obmejnih območij nekdanje soboške občine plačevali v preteklosti zasoljene zneske za telefonske priključke, ki so znašali marsikje pet in še več tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti, so upravičena negodovanja tukajšnjih ljudi. Še posebno zato, ker so končno vendarle poenotene cene za telefonski priključek (po vsej državi stane nekaj manj kot 103 tisoč tolarjev), čeprav je k tej ceni treba prišteti še prometni davek in dodatek, ki je odvisen od oddaljenosti kraja od telefonske centrale. Po nekaterih izračunih lahko znaša cena novega telefonskega priključka na nerazvitem območju celo 400 tisoč tolarjev! Ker je 78-odstotni lastnik Telekoma država, bi seveda pričakovali pravičnejšo razdeli- rje, kjer se ubadajo ® ^jgRih nim pomanjkanjemtc V' ^31 priključkov, pa bo o F dobrih 7,8 odstotka u y fe Očitno daleč premato jj lekomu se sicer bo šest milijard io‘® J 5ojil’ menjenih za (isj v prihodnjih ; bi pokrili tudi toi^ znaša petnajst rouU jev. Takšna je nantr*® sprejeta obveznost, sju tj'-- - ij. žitvi pošte in telefon r nega podjetja. poujcija. TfP" ■, In llJV JV n---- . rrjLl"' mu pravijo, da bo nastalih težav nujno večati ceno telefoi pi pulza in priključki' treh letih dosegla vsaj no povprečno evrop telefonskega imP^^Levedi 0 naj bi se država delu dobička od omrežja, v« d^,ili mjo pa najbt zas posameznih nah. Brez tega oc*. mogoč hitrejši v Pomurju, če sei jt v približati razvi Čjem Slovenije- tej d"" ^llL^^avgLiita 1 eSS 5 I II I f i P I II gospodarstvo Goričke občine želijo v CRPOV Proti zapuščanju pokrajine ^alu razpis ponudbe za raziskovalno za Goričko iT>2iskovalno nitlogo Af.lT?. ’ Iftu^Bradništv« vrtmircfv ""iMStvi -------------naslovom Razvojne možnosti n ’ vrtnarstva in živinoreje s poudarkom na * v Dni Ci n * “■"ijir Kp tiiuniJiTa Ul IfIiuivivjv □ |rvuuainuiii iia Piicontj **^^‘*' želele pi^viti le občine Gornji Petrovci, Kuzma r $0 kasneje k tej namere pristopile tudi občine tako do J Hodoš - Šalovci, Moravske Toplice in Rogašovci, raziskovalni nalogi zajeta naselja celotnega severovzhodna gričevnata pokrajina države Slo-Itaj klij oblikuje kot reglja tako pri razvojnih načrtih zno-Drujj "taOčju Goričkega kot pri mednarodnem sodelovanju, •nittirjiT/bo vključen le gričevnati del Prekmurja, je Hoiji, parka Raba - Stružna krajina - Goričko na ob- Mikgo \ ^biaT Avstrje, Madžarske in Slovenije. Raziskovalna PM poiskala možnosti nadaljnjega razvoja Goričkega, v * * izldin’ mladih ljudi ali npbovo vrnitev v zapuščene vasi, P cilje J načrtovano ustanovitvijo krajinskega parka. k) vklju-so si ® goričkih vasi, ki kot je '^iteteiv zemlja. Pre-ilovnata prst, torej - i^ina za kmetovanje s Wda ''fuji pridelavo klasičnih poljščin neprimerna. Na tem območju naj bi bilo 14 900 hektarjev njiv in vrtov. 10 120 hektarjev travnikov in pašnikov, 500 hektarjev ekstenzivnih in 600 hektarjev intenzivnih vinogradov, 1500 hektarjev ekstenzivnih in 200 hektarjev intenzivnih sadovnjakov ter 15 000 hektaijev gozdov. Najvišji vrhovi Goričkega so Kugla s 418 metri (tam je nenačrten kamnolom). Rdeči breg s 416 metri in Srebrni breg s 404 metri. Med naj večja naravna bogastva Goričkega spadajo bogati gozdovi rdečega bora, lepi mešani gozdovi, edino rastišče dišečega volčina in zaščitene ozkoli-stne narcise, najdemo pa lahko tudi lepe kostanje, lipe in hraste. Vrednota Goričkega je tudi, da je celotno območje odmaknjeno od večjih onesnaževalcev zraka, to pomeni, da severneje od Murske Sobote ni nobene večje industrije. Želimo, da ostane Goričko še naprej pojem neokrnjenosti in čistega zraka, seveda ob uvedbi ustrezne infrastrukture, so zapisali predlagatelji raziskovalne naloge ter našteli še naslednje cilje in naloge: na manjših goričkih kmetijah želimo ljudem omogočiti, da bodo ustvarjali dovolj za višji življenjski standard; mladim Želimo dati možnost za delo doma, zapo- zadetek v polno z ledenim čajem Ostanite ledeno tržni tiso^ * ^veh mesecih prodali milijon sto £j2£^vink ledenega čaja "®I**’*» kakr- !>'■ z okusom 1^ V kot tl, ®*POlnili in v ce- ,7'4'an,h?*,’‘^cnegačnia,ki ' |r “a ni barva L ' ki jim je prinesla «ki». Primer- fkn s kockami tli J' ^1« sloganu Ppspevka ni ustva-to novo .■st Pravzanr^,--------------- ledeni ea pohtja. potre- S(J’’PoSb, Posledica opazo- Jožet?u trženja - •“'JseiVe;t ‘i® bi po- J o nastaiar.;, V nastajanju te obvestili naSe ►m? ^Ji . * V zat *“ 5? Pt^ali ^cr oier^ na čaj v vse. saj niti 1« ""o ntorali zaradi ‘feiHtdrii potem prodreti Ptiača iz kon- cepta Radenskinih brezalkoholnih pijač? Resda v njej ni mineralne vode, niti CO2, toda kljub vsemu je polnjena z vodo iz enega najbolj Čistih izvirov v bližini polnilnice. torej je tudi to Radenskina voda, čeprav ni mineralna. Koncept so prekršili že s polnjenjem pepsikole za tujega partnerja, ki je prav tako polnjena z izvirsko vodo. Končno pa ni nič narobe. Če se program izdelkov radenske nenehno širi. Prodaja pijač v steklenicah se iz leta v leto znrn-njšuje. Lani je bilo še 25,3 odstotka tržnega deleža pijač Radenske v steklenicah, letos le še 14 odstotkov, Delež plastenk PET je narasel s 67 na 79,8 odstotka, pločevink pa padel s 7,2 na 6,1 odstotka. ledeni čaji, ki so bili že prej na slovenskem trgu, so bili v glavnem v tetrapaku (Dana. Presad, Rauch, Vital, Union) in polnjeni s konser-vansi. Radenskin ledeni čaj ne vsebuje koservansov, saj je pasteri- ''’:4 .■v i AZ i To so bile zadnje količine ledenega čaja, ki smo jih odkrili šele v shrambi oddelka za trženje. Skladišča polnilnice so popolnoma tz-praznjena. Čeprav je videti, fc^or da bi se z ledenim čajem kar naenkrat pojavili na trgu, ni bilo tako, »Spremljali smo svetovne trende v povpraševanju po brezalkoholrilfi pijačah po svetu in ugotovili, da so se ljudje enostavno naveličali gaziranih pijač, da iščejo nekaj takega, kar ne bi imelo plinov, niti ne klasičnega soka. ysvetu so bili že uveljavljeni okusi breskve in limone. Že lani smo v Radenski sprejeli strateško odločitev, da bomo polnili ledeni čaj z okusom breskve.eie povedal Hojs. Hkrati so podobno strateško odločitev sprejeli tildi v Unionu -zaradi konkurenčnih nagajanj so jih.za en teden celo prehiteli na trgu. Tudi njim gre prodaja kar dobro, čeprav po količini Radenske ne morejo doseči. In kaj je tako posebnega v tem ledenem čaju z okusom breskve? Vsi drugi ziran. V obvestilih je bilo zapisano, da je ta ledeni čaj narejen na osnovi šipka, pripravljen z izvirsko vodo, vsebuje C-vitamin in aromo breskve, ne vsebuje pa konservan-sov in feina. Za boljšo primerjavo, kaj pomeni prodaja milijon sto tisoč pločevink v dveh mesecih, naj zapišemo, da so vsi drugi polnilci in prodajalci v mesecih april, maj in junij prodali 931 tisoč litrov ledenega Čaja. Tržni deleži pri prodaji gaziranih pijač v mesecih april, maj in junij letos pa so: Rogaška Slatina 6,6 %, Vino Brežice 5,6 %, Slovenijavino 7.7 %, Fructal 9,8 % in Radenska 19.4 %. Radenska je samo julija prodala 71 milijonov enot mineralne vode in brezalkoholnih p|jač. BERNARDA B. PECEK FOTO.: JURE ZAUNEKER slenim na tujem pe^omogočitt, da uporabljajo tam pridobljeno znanje na svoji zemlji in svoje prihranke vlagajo v donosne in tržno zanimive naložbe; ob strokovni pomoči želimo kmetijam ponuditi možnost, da bi se usmerile v tiste kmetijske panoge, ki ustrezajo danemu okolju (hribovitost, težka prst, sončne lege); poskrbeti želimo, da se ohrani lep in pristen videz Goričkega ob ustreznem prostorskem planiranju in ohranjanju domače arhitekture,- z ustreznimi naložbami želimo ohraniti sadovnjake s starimi vrstami sadnega drevja in domače brajde, kar daje tej pokrajni poseben čar; Goričko želimo približati slehernemu Slovencu pa tudi svetu, za kar so potrebne ustrezne cestne povezave (vinske in sadne ceste), ter vnovčiti goričko gostoljubje v smislu razvoja in napredka; naučiti želimo Goričance ekonomike, vno-včenja lastnega dela in truda. S posameznimi podprojekti naj bi omogočili smeri razvoja goričke pokrajine v prihodnje -doslej se namreč ni prav nič načrtovalo samo za Goričko, vedno se je govorilo le o celotnem Prekmurju, tu pa je bilo pomembno le nižinsko kmetijstvo. Zato ni čudno, da so marsikatere goričke vaši že povsem izprazne-nje, mladina je zapuščala domove prednikov in iskala zaposlitev in boljše življenje drugje. Zato naj bi bili najpomembnejši rezultati naloge boljša poseljenost goričkih obmejnih območij, ohranitev podobe goričkih kmetij in goričkih gričev, predvsem pa ohraniti življenje v goričkih vaseh. Prav tako bi naj vsi skupaj omogočili mladim družinam dosego višjega življenjskega standarda, razvoj turizma na podeželju ter ohranili vse, kar je dobro, lepo in kar privablja ljudi. Raziskovalna naloga, katere naročnik bo po dogovoru z vsemi drugimi goričkimi občinami Občina Puconci, bo natančno in strokovno obdelala razvoj cestne infrastrukture, razvoj sadjarstva, morebiten razvoj vinogradništva (preveč vinogradov bi spremenilo podobo krajine), razvoj ze-lenjadarstva v dolinah potokov, možnost namakanja, razvoj turizma na podeželju v povezavi z možnostjo prodaje pridelkov na domu, upravičenost vlaganja v manjše predelovalne obrate, povezovanje pridelovalcev pri prodaji tržnih presežkov, ustanovitev prodajnega centra, izkoriščanje tople vode, predvidela območja za pašnike za krave molznice in drobnico ... Dejstvo je, da Goričanci do sedaj niso znali (mogli) sami prodajati svojih pridelkov ali izdelkov, bili so le območje za izkoriščanje surovine za velike predelovalce (npr. sadja). Velik dosežek je bila gradnja hladilnice v Puconcih, vendar je to za razvoj pokrajine premalo. S pomočjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerega so naslovili Definicijo raziskovalne naloge za Goričko, bodo kmalu razpisali raziskovalno nalogo v okviru programa Celostnega razvoja podeželja (CRPOV). Upajmo le, da bo razpis prav zares javni in da ga bodo videli vsi, ki so zainteresirani za sode- lovanje pri tem projektu! (. BERNARDA B PEČEK Keralova bela hiša v lasti Gradbenika in... Keralova hiša je bila naprodaj, saj se je lastnik Velikopo-lančar Jože Tompa odločil, da bo z izkupičkom od prodaje odplačal dolg pri Ljubljanski banki Pomurski banki. Ker^ je namreč prodal Sklad za razvoj pred več kot dvema letoma z dolgovi vred za milijon mark domačemu podjetniku, Jeklotehna, mariborsko podjetje, ki je v zadnjih časih tudi v medijih predstavljeno kot podjetje z velikimi poslovnimi težavami in kije tudi zmanjšalo število zaposlenih za nekaj sto ljudi, je imelo namen kupiti prostore lendavskega Kerala, Nekoliko presenetljivo, pa vendar so bili pogovori o nakupu med lastnikom Jožetom Tompo, Ljubljansko banko Pomursko banko ter Jeklotehno že zelo resni, potem pa je Jeklotehna od pogovorov odstopila. S službe za informiranje slednjega podjetja so potrdili, da so opustili namero nakupa Keralovih prostorov, V njih naj bi uredili prostore za prodajo ali blagovnico. Bela stavba na začeku mesta ali pred kompleksom, ki ga je zgradil drugi znani lendavski zasebnik, pa že ima novega lastnika. To je Gradbenik Lendava, ki menda že sklepa pogodbe o prodaji prostorov na drobno. Ste z izidom, prodajo Kertove stavbe, zadovoljni, smo vprašali Jožeta Tompo, »Srednje malo. Vem pa eno, da od Sklada za razvoj ne bi kupil niti... Ničesar,* je odgovoril, Keralova proizvodnja pa se te dni seli v nove prostore v Veliki Polani, MH Krka Ljutomer Za podvojeno proizvodnjo V začetku leta je direktor ljutomerskega obrata Krke Anton Kapun napovedal posodobitev proizvodnje in namestitev nove proizvodne opreme. Pastile, Id jih izdelujejo v ljutomerskem obratu, gredo namreč zelo dobro v prodajo, prodali bi jih lahko celo dvakrat toliko, kot jih sedaj naredijo. Kar 80 odstotkov vseh proizvedenih pastil pa tudi vitaminskih in mineralnih napitkov prodajo na vzhodna tržišča. Kaj pa zahtevnejša zahodna tržišča? »Vsekakor so zanimiva, vendar si sedaj drugega tržišča ne moremo privoščiti, saj ne moremo narediti niti tega, kar zahtevajo vzhodna tržišča. Več kot tri izmene pa se delati ne da. Zato že leto dni govorimo o tem, kako bi proizvodnjo povečali za 100 odstotkov,« je povedal direktor Anton Kapun. V Krki so razmišljali o dveh možnostih za povečanje proizvodnih zmoglivosti. Prva je bila, da bi proizvodnjo razširili v že obstoječih prostorih ter da bi prostore prilagodili in opremili samo za izdelavo pastil. Druga možnost pa je bila, dograditi prostore in vanje postaviti tudi nove stroje. »Najprej smo se odločili, da bomo proizvodnjo razširili na prostore, kjer je uprava, vendar smo prišli do ugotovitve, da bi potem morali stati po izračunih dva do tri mesece. Tačas bi bila torej proizodnja ustavljena. To bi pa lahko pomenilo, da bi nekatere države odpovedale pogodbeno sodelovanje. Zato smo se odtočiti dograditi obrat, saj bomo v tem primeru stali štirinajst dni, kar se v proizvodnji da nadomestiti.« V ljutomerski Krki načrtujejo. da bodo projekti končani do novembra, do začetka prihodnjega leta bppridobili vsa potrebna soglasja, zgodaj pomladi pa bi začeli gradnjo. Stroje bodo seveda naročili že v tem letu. Naložba v Ljutomeru bo po predračunu vredna 18 milijonov mark, proizvodnjo pa bi povečali z dveh milijonov in sto pakiranj na štiri milijone. So namreč napovedi, da bodo proizvedeno lahko prodajali v teh količinah vsaj še šest, sedem let. »To pa bi že zadostovalo, da bi se prizidek amortiziral,« je razmišljal Anton Kapun. Prizidek tudi pomeni, da bo v Ljutomeru ostala vsa proizvodnja, ki so jo že imeli, torej tudi mešanje napitkov ter proizvodnja zdravil. Pastile predstavljajo 70 odstotkov proizvodnje, napitki 20 in 10 proizvodnja zdravil. »Finančno bi dalo teh 10 odstotkov zdravil 40 odstotkov prihodka. Včasih primerjamo tovorjak pastil ali kovček zdravil, V začetku pastile niso imele dobre cene, sedaj pa jo tudi imajo,« je še rekel Anton Kapun. Ljutomerski obrat namreč z njimi letno zasluži okoli 25 milijonov dolarjev ali približno 30 milijonov mark. Ta podatek seveda lahko postavimo ob znesek predvidene naložbe, vendar se bo le-ta financirala iz skupnih sredstev Krke, Kot je povedal direktor ljutomerskega obrata, denar ne bo vzet iz fonda investicijskih sredstev, kot je bilo najprej načrtovano, ampak bodo za gradnjo najeli posojilo. MAJDA HORVAT Vestnik z vami in za vas! SindikMno premoženje razdeljeno še letos? Delitev sindikalne lastnine je ena najbolj vročih poletnih tem delojemalcev. Po poteku dogovorov v sindikalnih skupinah namreč menijo, da je po dveh letih temeljitejših prizadevanj napočil čas, da se omenjeni problem reši v korist vseh sindikatov. Tako naj bi dosegli uspeh predvidoma še letos. Vsaj tako je možno sklepati po vrsti sestartkov delovnih skupin, ki so reševale delitev sindikalnega premoženja. Poleg tega so predstavniki štirih sindikalnih konfederacij posredovali podatke o premo- ženju, katerega upravljajo. Doslej pa so že pripravili in uskladili tudi predloge za delitev premoženja. K dogovoru so pritegnili poleg nekaterih sindikalnih konfederacij tudi predstavnike zainteresiranih sindikatov dejavnosti. S tem naj bi spodbudili delitev premoženja nekdanje Zveze sindikatov Slovenije. Vse to naj bi omogočilo, da bi prek predstavnika sindikatov dejavnosti sindikalni skupini povezali delo in skupaj iskali model delitve tega premoženja. M. JERSE 1 6 vestnik, 24. avgusta 199S pogovor To, kar je tukaj, je anailiija vzpostavili bomo red Predsednik SLS Matjan Podobnik, agronom po poklicu, je po anketah neke ženske revije tisti slovenski politik, ki ima n^pši očesni lok. Del liberalnega tiska ga karikira zaradi hribovskega porekla. Za nekatere je obetavni voditelj strank slovenske pomladi, kol sredina med nespretnim Peterletom in agresivnim Janšo. V teh dneh, ko je bil na dopustu v Moravddh Toplicah, je obiskal redakcijo Vestnika, kjer sva se z i^im pogovarjala urednik Janez Votek in Štefan Smej. VESTNIK: Pravite, da imate v parlamenta naročen Vestnik, Nemara zato, ker je takaj največ kmečkega prebivalstva, vaša stranka pa je prvenstvena stranka tega stana. Toda na zadnjem taboru, ki ga je imela SLS, ste izjavili, da nočete biti več kmečka stranka. Kje torej ste? Marjan Podobnik: Slovenska kmečka zveza je najmočnejša zveza v naši stranki, ni pa edina. Ponosni smo na to, čeprav imamo v stranki tudi ljudi z drugih področij. Tega sc nc sramujemo, saj so prav slovenski kmetje začeli to demokratično prebujanje, zavedamo pa se, da če hočemo kmetu in podeželju narediti nekaj pozitivnega, moramo vključevati tudi druge ljudi. kakršni koli odgovornosti do stranke. Zal, to je bila naša napačna izbira. To ministrstvo vedno nastopa inferiorno. Letos so šli s prenizko osnovo in potem so se postavke linearno zmanjševale. VESINIK: Kaj pa vaša ekonomska moč, ne bi lahko kljub temu kaj naredili? Očitamo vam, da bolj podpirate gorenjsko kmetijstvo kot tole tukaj. Maijan Podobnik: SLS bi bila danes ekonomsko močna, če bi zlorabljala lastninjenje kot večina drugih strank. Kar se krompirja tiče, pa samo tole: krompir uvažamo iz Egipta, kar bo ponovno zagotovilo uvoznikom dobre zaslužke. na področju, kjer ima panoga ključni pomen. Drugič: prekinili bomo s centralizacijo. Tretjič: izpolnili bomo pogoje za uveljavitev zdravega zadružništva. Zahtevali bomo igro z čistimi kartami, kar je za subvencije, naj pride v roke tistim, ki so jim namenjene. Vzpostavili bomo red. da bo kriminal kaznovan, pošteno delo pa plačano in spoštovano, ne tako kot danes, ko se morilci mimo sprehajajo po ulicah, gospodarski kriminalci pa uživajo zaščito najvišjih političnih vrhov, če pa revna ženica ne more plačati dohodnine, jo strpajo v zapor. Stimulirali bomo poštene sodnike in tožilce, podkupljive bomo razkrinkali. »Ne prevzemamo odgovornosti za stanje v kmetijstvu« VESTMK: Nedvomno ste ekoHo-msko najmočnejša stranka. Iz lastninjenja in zadružništva ste dobili in dobivate veliko denarja, že zaradi tega ne morete zaobiti kmečkega vprašanja, Marjan Podobnik: Iz lasat-ninjcnja in zadružništva nismo dobili nobenega denarja. Dejstvo jc, da smo prva politična stranka in da so bili to večinoma prav kmetje, že zaradi se nočemo izogniti svoji obvezi, da imamo aktivno vlogo na agrarnem področju. Nikakor pa ne prevzemamo nobene odgovornosti za sedanje stanje v kmetijstvu. To, kar se dogaja s cenami pšenice, uvozi in drugim, to je žalostno. Najbolj žalostno pa je, da za to politiko nosijo glavno odgovornost prav prekmurski pohtiki. In da bo prekmurski kmet plačal za to strahovito ceno. Sekretar Obal je od tukaj, minister Osterc je tudi od tukaj. Kako je mogoče, da ti ljudje pristajajo na tako ceno pšenice! Če vemo, da ta cena ne pokriva proizvodnih stroškov, pa če bi bila samo za tolar prenizka, bi to ob SO.OOO tonah pomenilo petdeset milijonov čistega odUva akumulacije s tega območja v slovenske urtxme centre. Drugo pa je na primer vprašanje Pomurke. Kako to, da se je saniralo železarne, TAM. niti tolarja pa ni doslej uradno in neposredno šlo za sanacijo v tej širši kmetijski sferi? Če se dopušča, da propada agroživilska industrija, se izvaja dodMna centralizacija Slovenije. Če se da preprečiti uvoz petih gramov heroina, se da preprečiti tudi uvoz petih ton mesa z območja Černobila, Pred uvedbo jHelevmanov so se slovenske hladilnice nabile z mesom. Kako, da za to nihče ni odgovarjal? Minister Osterc je bil naš kandidat za kmetijskega ministra. Žal je bila to napačna izbira. VESTNIK: Ministra in vice ministra ste že obdolžili. Se vam zdi, da so krivi tudi prekmurski poslanci? Marjan Podobnik; Obdolžil! Glejte, v nekem intervjuju sem pred kratkim povedal, da če sem bil kritičen do komunističnega sistema, nimam nobene moralne pravice, da bi drugače obravnaval enako napačno politiko tistih. ki imajo zdaj vzvode v rokah. Ko smo bili še Demosova stranka, je doktor Osterc na naš predlogu postal minister, a seje po štirinajstih dnevih odrekel VESTNIK: Pridelovanje krompirja je itak prestavljeno na Primorsko. Kaj pa Panonka? Niste ji pomagali. Marjan Podobnik: Ta teza o Gorenjski sc pogosto pojavlja. Vendar pa mi imenujte enega politika v naši stranki, ki prihaja od tam! Jaz sem s Primorske, velika večina v Kmečki zvezi pa prihaja s Štajerske in iz Prekmurja. Dejstvo pa je: če si na vladi, nosiš odgovornost za vladne odločitve, če si v opoziciji, nosiš odgovornost, če dobrih vladnih odločitev ne podpiraš. Toda na vladni strani sedijo prekmurski politiki, ki se niso pripravljeni zavzeti za prekmursko in štajersko kmetijstvo. Če se dopušča, da tukaj propada agroživislka industrija, se izvaja dodatna centralizacija Slovenije. VESTNIK: Vendar ste krivi tudi p vaši stranki, ker v kmečki stan ne vnašate dinamike. Če ministrstvo za kmetijstvo mvča denar p proračun, ker ga ne porabi, ga tudi zato, ker ga kmetje ne vedo pridobiti za nove nalpžbe. Sliši se, da nihče ne prosi denaija za ureditev ribogojnic. Maijan Podobnik: Če bi vedeli, koliko vlog za aglomerioar-cije, za to ali ono jc bilo vloženo iz vse Slovenije, bi videli, da kmetje imajo programe. Če imajo kmetje polne hleve živine, ministrstvo za kmetijstvo pa ne naredi nič, da bi sc to živino V Evropi ne bomo sadili trte VESmiK; Kdo ima to strategijo, vaša stranka ali ministrstvo? Marjan Podobnik: Na osnovi programa naše stranke ga jc pri- dva v smislu nekega višjega nacionalnega interesa? Marjan Podobnik; To ne more iti v smeri nekega višjega na-cionalega interesa. Lahko pa gre v smeri ozkega strankarskega ati vladnega interesa. Ker poglejte, kaj se namesto tega dogaja? Nič, ohranja se obstoječe stanje! Če bi kdo rekel, kmetje potrpite, da bo država malo naprej potegnila, potem pa pridete vi na vrsto, v redu. Vendar tega ni. VESTNIK; Vaše dominantno volilno okolje je podeželje. Imate kot stranka kakšne projekte za podeželje? Več kakor šest odstotkov od prebivalstva, kolikor je menda zdaj v Sloveniji kmetov, jih tudi v prihodnje ne bo. Kako bi vi ohranjali podeželje? Marjan Podobnik; Projektov je bilo bilo več kot dovolj. Vsak vas je spraševal samo o tem ... VESTMK: Potem vas raje vprašamo, če imate vizijo o prihodnosti podeželja? Maijan Podobnik; Naša osnovna vizija jc ta: ljudem jc potrebno zagotoviti normalne možnosti za življenje in razvoj. Primerljive s sosednjimi državami. Po davkih in po kreditih. Pravni red. daje nekdo, ki krade, kaznovan. Druga zadeva je ta, da moramo postaviti prioritete pri financiranju. Če danes kar tako vržemo nekaj sto milijonov mark tv«; .h -V • ti- i ■I pravilo ministrstvo in nato sprejel parlament. Sredstev za izvajanje strategije pa vlada ni namenila. Ta zamuda bo na ne-katarih področjih verjetno nepopravljiva. Zaradi prihodnjega vstopanja v Evropsko unijo še toliko bolj. Vemo, kakšni so tam pogoji. To, kar jc zdaj tukaj, je anarhija, v EU pa ne bo anarhije. Če se da preprečiti uvoz petih gramov heroina, se da preprečiti tudi uvoz pet tisoč ton mesa z območja Černobila. Pred uvedbo prelevmanov so se slovenske hladilnice nabile z mesom. Kako, da za to nihče ni odgovarjal? Dalje, po vstopu v EU odkupilo, ampak pristane na či- sto anarhičen uvoz, potem je ja- . se verjetno ne bo smela v Slovc- sno, da to ni v redu.-' niji zasaditi nobena trta več. Ker I Vzpostavili bomo red* kriminal ko kaznovan, pošteni sodniki stimutirani... VESTNIK; če dobite vzvode oblasti v svoje roke, kaj boste potem naredili ob tej relativno veliki koncentraciji kapitala, ki ga že imate v rokah? Marjan Podobnik: Najprej bomo zahtevali inventuro. V zadnjih letih se sistematično zmanjšuje delež za kmetijstvo. Da se bo videlo. Potem pa bomo, prvič. zagotovili, da sc bodo sredstva, namenjena za posamezne bodo stroge sankcije zaradi presežkov vina. Danes pa bi še imeli možnosti, da tisoče hektarjev absolutnih vinogradniških leg zasadimo z vinogradi. VEHNIK: Kakšne so to »absolutne« vinogradniške lege? Marjan Podobnik; Tiste, kjer so lahko samo vinogradi. Tako bodo to ostale absolutno prazne absolutne vinogradniške površine. Lahko se nam zgodi, da se bo tretjina podeželja spraznila: Trdim, da je za to odgovorno ministrsvo za kmetijstvo in nihče drug. nSTNIK: Gospod Podobnik, pripovedujete, kot da bi to ministrstvo z Ostercem in Obalom uki- za sanacijo - brez ustreznih revizij - TAM-a, Splošne plovbe, železarn, če vržemo milijardo dolarjev za sanacijo starih jugoslovanskih dolgov, potem ni denarja za razvoj. Postaviti moramo prioritete. In pa postaviti v ospredje sposobne ljudi. Na tem našem nedavnem taboru smo, recimo, predstavili direktorja mariborskega Primata gospoda Fujsa, ki ima ne enega od največjih, ampak enega od najuspešnejših mariborskih podjetij. Predstavili smo uspešnega kulturnika, športnika. Takim je treba dati prednost. VESTNIK: Zanimivo, omenjeni gospod je po rodu Prekmurec. Marjan Podobnik; No, ni pa presenetljivo. SLS ima ravno na tem vzhodnem slovenskem območju najmočnejšo volilno bazo, Tukaj imamo mnogo županov, ki imajo mnogo težav. Take je potrebno izpostaviti. Slovenija se bo razvijala, če bo razvijal vsak njen najmanjši det. stva ne bo moglo živeti. Marjan Podobnik; Glejte, tukaj sem z družino nekaj dni na dopustu, v Moravskih Toplicah. Za veliko mašo smo šli v Turnišče, Prepričan sem, da bi moralo biti Turnišče eno od štirih slovenskih romarskih središč. Takega romanja, čeprav sem bil že v vseh romarskih središčih, še nisem doživel! Bili smo v Rakičanu na letališču, na jahanju, bil sem pri gospodu Kousu na Kraščih. Prekmurje ima velike možnosti v kombinaciji kmetijstva in turizma. Nima pa infrastrukture. Ce bodo kmetje prek turizma prodajali svoje izdelke, jih bodo prodajali po višjih cenah. In tako smo pri obrestih. Kmet pd teh obrestih ne more vložiti sto tisoč mark v dodatno turistično dejavnost, ker bi ga obresti požrle. VESTNIK; Koliko pa vi računate s polproletariatom kot socialnim amortizerjem? Marjan Podobnik: Sprejeta strategija razvoja kmetijstva je tako imenovana tretja varianta, ekosocialna varianta. To je bJa nedvomno najboljša varianta. Velika napaka bi bila, če bi šli ponovno v neke delitve, med polproletariatom in proletariatom, med višinskim in nižinskim kmetom in podobne. To bi zopet rojevalo napetosti. Treba je stimulirati oboje in pri tem gledati na pogoje. Ke-tegorija pol kmetov bo v Sloveniji ostala tudi v prihodnje. Na mnogih področjih lahko živijo samo polkmetje, tam recimo, od koder sem jaz doma, kjer ni nikjer toliko ravnega prostora, da bi lahko naredili nogometno igrišče. Toda obstajati mora strategija. Zdaj pa imajo vladni ljudje strategijo samo pri lastninjenju. VESTNIK: Kakšno? Matjan Podobnik; Takšno, da podjetja ocenijo, potem se začnejo problemi, podjetje pada, pada, pride v Koržetov sklad in potem sc proda po bistveno nižji ceni kot je realna. Ta način pomeni oziri eliti kapitalsko življenje za vso generacijo, To je južnoameriško. VESTMK: Ko je delavski sindikat razglasil, da plačujejo delavci zavarovanje kmetom, se niste ne vi ne katera draga stranka preveč razburili ? Marjan Podobnik; Oh, kako da ne! Celo tukaj v Soboti smo imeli o tem tiskovno konferenco. je jasno, da gre tukaj za ustvarjanje spora med delavci in kmeti. stranka Je bolj na kmečšit govtt socialdemokratska bfi delavski strani, seveie at ključno. Po ^gi streti, ste tukaj govorili, si eislt fd* hej dobri s krščanskimi štte krati. Sliši se tudi, di v prihodnji koaliciji vami. Ne razbija to koeik^ strank slovenske pomieSl Marjan pudotmik^ -Ml i®* ---------naš mo, če pogledate na* • iiiv, »'"e.'*--”” p„,i rezultat, večji odstot^■ vcev po mestih in drugod, a ■ ■ je tam kmečkega probivali^ J Toliko še enkrat o značaju stfli —--------------do drugih st^ pa tole; imamo korektne o®'*’ -'slortojkc?* da bi in«!’’! rektne cidnose z vsemi f mi. Edino z Združeno : • ■--■nisoltj ke. O odnosu se s strankami i ladi, težimo pa, drugače, ker se pri njeji sno izrekli o tistem, po vojni dogajalo. Iz teS® "■ l loga je za nas to stranka,^, tero ne želimo sodelovati-1 ‘ gače pa želimo sodelovati t»' j -it I s konzervativnimi kot *, mi strankami. Obžaluj^, se Ubcralna dcmokractia’ gih primerih tako stavlja za i____ vatizacij, namesto da t® .""T a sodila. Zato avtoma«^ vitiramo k strankam* .^.ii pomladi, puščamo pa tudi iladi, puscaio- r-druge možnosti. ne gre predvsem za sira*'' •Ivo. tl ne gre Preuv«--gre za program-kor jevtejvladi, kjcH ^1. opcijah sprašuješ poJi ne pa vlade, fci nima g skega programa. lIlO. L VESnNK: Ptf vi gopodarski i> poaursni »um,«—'/ . iji-i Marjan Podobnik- Lil šajatc ljudi, kaj so go f kazalci'To jc tako^SfJ^" stem šolarju, ki pnde i pravi, imam tri cveke. । stem Pfavi, imam... mama, ne vznemirjaj s®* boljši od treh drugih, ki več Cvekov. Ob « nem dolgu, ob tem, vlada zmetala za razlit"^ .. . L zmeiaia omenjene sanacije, ni' Inlačali. samo pl" VoJ sar odplačali, samo / poznejše generacije-J znal dobro vladati tudi ■ ■ ■ - • ns m'™ kojni maršal, zdaj P‘ čujemo dolgove. Droga jc tudi ne samo li* alkoh'’!' konoplji' i panoge, uporabljala v prvi vrsti njalo samo sebe. Ne delata ona- Prepričan sem, da bi moralo biti Turnišče eno od štirih slovenskih romarskih središč. Romanje za turizem VESnUK: To se tako sliši, kot da bi se vaša stranka potegovala za ittdustrializaeijo podeželja. Celotno podeželje sama od kmetij- Z vsemi* samo z Združeno listo ne VESTNIK: Spor med delavci in kmeti, to je po vašem netenje spora med Ljudsko in Socialdemokratsko stranko? Marjan Podobnik: Mi imamo v svoji stranki močan krog delavcev. Kar pa se tiče konkurenčnosti, vse stranke so si konkurenčne. Drugo pa je. da so si nekatere programsko bližje, na primer stranke slovenske pomladi. Menimo pa, daje potrebno ublažiti te radikalne politične napetosti. Opcijo SLS smo pripravljeni usklajevati z drugimi strankami, zanesljivo pa naša opcija ni radikalna. VESTNIK: Izognili ste se opredelitvi odnosa do Janše. Naj Se enkrat problematiziram, vaša «nNIK:Aycia#cWvJJ-‘^ Pn je tukaj tačas pije kot altemativne Marjan Padoboik: . za ted v državi, pravna država. M « dje, ki imajo vsa potf<”'^(r stništvu stanovanj. vanj nimajo. Dokler ga reda, so razniiSli^'j(;puj3j noplji zelo kočljiva. namreč ni, ki bi red. Usmerjen sem gam, Kaj vse pa je dr^efk tudi alkohol! Zavedaitr potrebno enakovredn'^ vati vse droge. »JV Mivgjv. VaniK: Kako J razpravo a cerkvenih f .-j Marjan Pndobnilf' kako bo. Misliin, vestno politizacijo. nič ne prinaša, | najti srednjo pot. Tv n^r da se vrne, kar ft i* mora, vzporedno P“ j- se? varjati s cerkvijo, o tem pripravljena P dajanju teh gozdov J Poznam primer, | pan in župnik že bo cerkev dala I od vrnjenih gozdov lo župnijskega doio^ . bodo preselile Sploh pa, če denacionalizacijah. ™ o tem mo držati. 7 kmetijska panorama okviru Košičevih dnevov Ocenjevanje vina li^dicionaliiili Košičevih dnevov društva ter SO na pobudo domačega orustva ter v sodelovanju s Kmettjsko-svetovalno službo , ^*^^®*®riiiarskega zavoda v Murski Soboti in Društvom vino- ™*>a‘w prekmurskih J J —uimo« prelunurskih goric Goričko tudi letos ocenjevali vzorce vin območja. Sklepna ugotovitev ocenjevalne komisije, ki jo je vodil ®'E. Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda v Mariboru, je bila, da so ™^eie za vinogradništvo v neposredni okolici Bogojine izjemno do-lato dosega vino ob prarilnem kletarjenju izjemno visoke ocene. To potrjuje tudi tretje zadnje ^stno ocenjevanje vina, ko je v konkurenci 73 različnih Wccvvina. bilo JJ®j*'Sjebilot;..j_,^______ vin, kar 30. V tej -'jen V7 J? najvišje Ve iz vin Martina Puha-Bogojini, saj Je n-/J Vina podeljenih 13 seveda vzorcev oce- ki f I. I S 1' 1 1) l! ter sna diploma. ^^obitev za fioričke sadjarje družinskem ®iatstvo Smodiš v Otovcih so teitec minulega tedna slavili pomembno delovno zmago, saj so '“dptlinove poslovne in trgovske prostore, ki niso ;_------- Mjeiie, pač pa tudi za širše ob-®oejt lega dela rtv* -« podjetju Sa- pomembni le za Diplomo ter 11 priznanj bodo prejeli lastniki vzorcev laškega rizlinga, ki jih je bilo na ocenjevanju 12, najvišje pa je bil ocenjen vzorec Martina Kocipra (Bogojina) z 18,13. Na ocenjevanju v Bogojini je bilo tudi pet vzorcev belega pinota, od katerih sta si dva pridobila diplomo, trije pa priznanje. Tu je prvo mesto osvojil Marjan Maučec (Lipje) z 18.47 točke. Vinogradniki so prinesli na ocenjevanje tudi osem vzorcev renskega rizlinga, od katerih jih je kar 5 prejelo diplomo, trije pa priznanje. Vzorec Martina Kocipra iz vinograda v Bogojini je prejel kar 18,42 točke. Med drugimi vini je bilo na ocenjevanju pet vzorcev keme-rja, kjer so bili štirje nagrajeni z diplomo in eden s priznanjem, z 18,58 točke pa je bilo najvišje ocenjeno zopet vino Martina Kocipra. V konkurenci šipona je bil med tremi najboljši vzorec Marjana Maučeca (17,13 točke). Marjan Maučec je prejel še diplomo za svoj vzorec vina traminec, ki Je bito ocenjeno z 18,48 točke. Med chardonnayi je bil v konkurenci sedmih vzorcev najboljši vzorec Jožeta Puhana iz Bogojine z 18,15 točke. Diplomo pa sta dobila še Martin Kociper za vino laški rizling - izbor (18,67 točke) in Jože Puhan za chardonnay -pozna trgatev 93 (18,60 točke). G.G. Strniščno zatiranje plevov Intenzivno pridelovanje poljščin ter pomanjkanje zemlje sili kmetovalce v vedno ožje vrstenje poljščin na njivah. To se kaže tako v enostranski rabi hranil kot v enostranskem širjenju večletnih plevelov (pirnica, slak. osat, divji sirek, pesjak) in tudi enoletnih plevelov (ko-streba, muhvič, ščir itn,). Sedaj, po žetvi stmih žit, je tam, kjer pridelovalci niso ali nimajo namena posejati strniščnih dosevkov, čas za kemično zatiranje večletnih in enoletnih plevelov. Ko so pleveli, ki jih želimo zatreti, dovolj visoki (15 do 30 cm), jih poškropimo z enim od naslednjih pripravkov BOOM-EFEKT ali CIDOKOR ali ROUNDAP. Gre za aktivno snov glifosat, ki je v vseh teh pripravkih, le trgovska imena so različna. Za škropljenje plevelov uporabljamo naslednje odmerke. Pomursko tekmovanje traktoristov oračev- Oranje za pokal sejma Tekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma je že tradicionalno in ga pripravljajo tudi letos. Pomurski traktoristi, ki se bodo potegovali za naslov najboljšega, se bodo tokrat zbrati na polju Kmetijstva Črnci v Grabonošu pri Vidmu ob Ščavnici, tekmovanje pa pripravlja v sodelovanju s Pomurskim sejmom, kmetijsko svetovalno službo in Društvom podeželske mladine Videm ob Ščavnici Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota. Letošnje tekmovanje bo potekalo po pravilniku, ki bo veljal za državno tekmovanje ora- čev, trije najbolje uvrščeni tekmovalci bodo prejeli pokale, dva najboljša orača iz pokrajine ob Muri pa si bosta pridobila pravico za sodelovanje na državnem prvenstvu traktorstov oračev, ki bo 8. septembra v Lendavi, Poleg traktoristov se bodo na prireditvi v Grabonošu v oranju pomerili še znani Slovenci, ob tej priložnosti pa pripravljajo tudi tekmovanje v vlečenju lesa s traktorji. Tekmovalci se bodo pomerili v štirih kategorijah, do 40. 60. 80 in nad 80 konjskih moči. L, KOVAČ za pirnico za Slak za osat za divji sirek za ščavje za prstati pesjak 200*400 1 51/ha 81/ha 11/ha 61/ha 7 1/ha 10 1/ha z uporabo vode/ha 100-200 I 3l/ha 5 l/ha 5 t/ha 4 t/ha 5 1/ha 7 1/ha 'lesen' Goričkega. Zametki tega podjetja segajo že dobri '■““OVno j® začel lastnik Vlado Smodiš v tem kraju '''^'Tšine ®iidjarstvo. Od šestih arov jablanovega nasada so se hektn ■ ^^***'^^ sadno drevje, povečale na sedem in ^žavzenu’^ hektarju breskovega nasada pa največji ^Pod' f najsodobnejši plantažni nasadi jablan, ' ^^djarstvo Smodiš so zdaj pridelavi doda h še trgovino, Prostorih pa bo na voljo najrazličnejši material za Prostori in vinogradništva. Da so novi poslovni trgovski hi otvon) pridobitev za to območje, je potrdila tudi sobot- se je udeležili številni občani tega dela Goričkega, spregovoril tudi župan občine Poconci Ludvik Novak, *** sl bo tudi občina prizadevala za razvoj sadjarstva. ilvt Ponovni biii krajih za to vse naravne možnosti. Otvoritev jc popestril n . iz Turnišča, Foto: L. KOVAČ Torej vidimo, da lahko prihranimo do 40 % sredstva, če zmanjšamo količino vode ali če dodamo raztopini škropiva oprijemalo Pino-vit-K ali Hy-sprax v 0,5 % konc. (1 1/200 l vode). Sredstvo (glifosat) deluje prek zelenih delov rastline, zato ga moramo nanesti v suhem vremenu na zeleni del plevelov in vsaj 4 do 6 ur po škropljenju ne sme deževati. Škropljene rastline odmrejo v 3 tednih, aktivna snov pa popolnoma razpade in ne pušča nobenih ostankov, zato naslednja setev ni z ničemer omejena. Kljub vsemu je količinska poraba herbicidov iz omenjene skupine za nekatere plevele visoka in predstavlja velik strošek. Zato navajam tudi cenejšo rešitev za škropljenje samo širokoUstnih plevelov (slak, osat), in sicer s pripravki, kot so HERBOCID, DIKOCID, 2,4 D-RATTONAL, DEHERBAN A v odmerku 4-5 1/ha, ko so pleveh v fazi cvetenja. Na isti način lahko proti slaku in osatu uporabimo še BANVEL 480 v količini 1-1,2 1/ha. Ce imamo istočasno opravka s travnimi in širokolistnimi pleveli (primer: pirnica in slak), lahko uporabimo naslednjo kombinacijo pripravkov; BOOM EFEKT, CIDOKOR, ROUNDUP 9 v odmerku 4- 5 1/ha in herbicide (DEHERBAN A, HERBOCID, 2,4 D RATIO-NAL) v odmerku 2-3 1/ha, Pri uporabi te kombinacije je zaželjeno, da temperature ob škropljenju in takoj po njem niso višje do 20’ C, ker v nasprotnem nadzemni deli rastline prehitro propadejo, rastlina pa ne dobi dovolj hrebicida za uničenje močnega koreninskega sistema, iz katerega se v naslednjih letih ponovno razvije. Drago Legen, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje M. Sobota smo 0 odnosu do kmetijstva druge plati " kar *®se|iein prihajam ob koncu vsakega tedna ilomov, da si v*-"*® v Ljubljani naberem novih moči, hkrati pa z li- ' pridobim potrebne informacije o živ^nju v ftleklji 'eg* tednika I vsebino in tudi *—Tojirt-. ' novinarjev. Za-1'dmevnostjo dela ‘P' v tem časopT Kritiko in pohvalami. J^Prvih^’® redke, čeravno jt poklicnih novi- n_,. , predvsem kmetov, veselo presenečen nad ^..^'''''nostjn hlihuvlh sporoči'-r zanimanjem prebral Horvata z Ivanec in ■4ki 'iL^^nnMUa: o cenovni poli-* nekaterimi nje-'ik^ ^}*iišti o nepravičnem ob-!ni,v ''tobnoprodajnih cen Dihviždelkov, odkuplje' pridelkih in rtpro-T-atorUlu. Primerjave poenostavljene iu^f**ne iz (Celotnega konteksta ^l*nj v kmetijstvu. Lela 1992 sporoCil. cen Je bila po uradnih statističnih podatkih odkupna cena pšenice vsaj za 2 SIT nižja, kot Je navedena, saj je ministrstvo razliko 2 SIT izplačalo na poseben način; odkupna cena letos (izhodiščna!) je 25,53 SIT in ne 25,29 SIT, dokončna povprečna odkupna cena za primerjavo za letos pa bo znana po opravljenih izplačilih in morebitnih korekcijah. Cene pri svinjah leta 1992 so bile v povprečju precej nižje od 180 SIT, kot bodo verjetno višje od 160 do 170 SIT, kot so navedene za letos. Primerjava trenutnih cen ne vzdrži metodološke preverbe. Primerjava z izhodiščnim letom 1992, ko je bilo opaziti precej višjo rast cen km etijski h pridelkov od cen na drobno (inflacije), kar pomeni, da so bile izhodiščne cene visoke, nam da seveda dmgačne rezultate, kot bi dala primerjava s cenami leta 1993. ko je bil indeks rasti cen kmetijskih pridelkov pod rastjo cen na drobno. Upam, da bo gospod Horvat razumel, da v tem Članku podrobnejše analize ni mogoče predstaviti in da ni mogoče biti zelo natančen, zato njemu in tistim, ki jih zanimajo podrobnejši podatki, priporočam branje tako imenovanih »zelenih poročil« o stanju kmetijstva. Predvsem iz poročila o stanju panoge v letu 1994 pa je razvidno, da se stvari spreminjajo na bolje, in to v skladu z razmerami, ki vladajo v narodnem gospodarstvu države. Te izboljšave so seveda posledica kmetijske politike, ki jo v vladi zastopa minister Osterc, in ukrepov, ki jih vlada na pobudo našega ministrstva uvaja, * tako da njegov poziv na ukrepanje že velja. Ob članku gospoda Horvata bi seveda moral pojasniti bistveno razliko med propadom panoge kmetijstva in propadom kmetov, čeprav, gledano s socialnega vidika, boli vsak propad posamezne družinske kmetije oziroma bolje rečeno opustitev kmetovanja, je to zakonitost, na katero se bomo morali privadili. Primerjave zmanjšanja števila kmetij med drža- vami Evropske zveze in nami kažejo, daje ta proces pri nas zelo počasen. Podatki o stanju kmetijske panoge v Nemčiji za leto 1994 iz aprila 1995. leta kažejo, da seje število vseh kmetij, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, zmanjšalo v letu 1984 s 732.500 na 551.000 v letu 1994, kar pomeni zmanjšanje za 24,8 %, pri nas pa je to zmanjšanje v desetih letih od 1981 do 1992 s 148,886 na 142.114 ali za 4,5 %. Ob upoštevanju splošno slabših gospodarskih razmer pri nas, kot so v Nemčiji, je ta upočasnjeni proces razumljiv, ni pa dober, saj ne omogoča prepotrebnih strukturnih spi,.memb v našem kmetijstvu. Če sem uvodoma nakazal razumevanje do razmišljanj kmetov in njihovega eksistenčnega reagiranja na probleme cen, imam manj razumevanja do dela poklicnih novinarjev, ki si po moji oceni pri poročanju poenostavitev ne smejo privoščiti. Mediji so realna družbena moč in marsikdaj usodno vplivajo na stanje v družbi, zato je njihovo delo izrednega pomena. Upam, da mi novinar Lajči Kovač ne bo zameril, da opozorim na nekaj netočnosti v zvezi z njegovim člankom v Ve>tniku z dne 10, avgusta 1995, ko Je poročal o letošnji žetvi in odkupu pšenice ter o stališču Slovenske kmečke zveze. topRo veM (PA ^^^>0 P(9JrA/(L< f A ^AO^I 6-a 0% ss 53 2« $ Sl 55 't RAZrrPtt-iM Fofcc&Ajo VTldi, X Kor DA T*P5*“' t-iTEKViNA NaSCMV t v uvodu tega članka trditev, da so se napovedi o tem, da letošnji pridelek ne bo dosegel 11,5 % surovih beljakovin, potrdile z analizo, ni točna in je le domneva. Uradnih analiz vsebnosti beljakovin in drugih predpisanih pogojev za celoten odkup v tem trenutku, ko pišem za članek, še ni, predhodni rezultati analiz pa kažejo, da bo verjetno dosežen. Napovedi kmetijcev, da pričakovanih odkupnih cen pri pšenici ne bomo dosegli zaradi nedoseganja beljakovinskih stopenj, verjetno ne bodo potrjena, pač pa predhodne analize kažejo na bistvena odstopanja v kakovosti pri hektoliterski teži in primeseh. Torej bodo korekcije odkupnih cen potrebne pri teh kazalcih kakovosti. Problematika ocenjevanja in plačevanja pridelka po kakovosti je težavna, vendar edina pravična oblika plačevanja kmečkega dela. Prav k tej problematiki so usmerjena določila tržnega reda. Izkušnje pri nas in v tujini kažejo na potrebo po strpnem dialogu vseh, ki v procesu pridelave in predelave sodelujejo. Menim pa, da članek preveč poudarja pravico prvih, zane-maija pa stališča drugih, tudi pridelovalcev in končnih porabnikov pa tud) vlade. Ta slednja stališča sem novinarjem, tudi g. Kovaču, pripravljen povedati kadarkoli. V članku je govor o spornosti določanja odkupne cene pšenice v vladi, češ da ni izhajala iz kalkulacij KIS-a. Sprejeti trditev Slovenske kmečke zveze, in to brez ustrezne preverbe, in jo spročiti javnosti, je po moji oceni sporna in neprimerna. Naj po tej poti sporočim javnosti, da je bila osnovna tržnemu redu pšenice za letošnje leto tako imenovana revidirana kalkulacija, ki jo je izdelal KIS. Na zahtevo vlade in parlamenta je naše ministrstvo namreč naročilo izdelavo novih kalkulacij, ki v nasprotju s tistimi iz prejšnjih let upoštevajo spremenjene pogoje pridelovanja in kalkuli-ranja in tudi pogoje po povečani produktivnosti. Preverjanje ali revidiranje teh kalkulacij do spre- jema tržnega reda sicer ni bilo opravljeno, vendar smo v ministrstvu menili, da so ti podatki iz novih kalkulacij KIS-a zadostni in primerni za tržni red. Vlada je torej odločala o izhodiščni odkupni ceni na osnovi kalkulacije KlŠ-a. Uradnih in neuradnih kalkulacij KIS-a sicer ne poznam, da pa obstojajo različne kalkulacije razhč-nih pridelovalcev, pa drž) - te pa seveda prikazujejo stroške zelo različno. Tudi trditev, da bodo takojšnje analize vsebnosti beljakovin omogočile zavrnitev pšenice ob prevzemu, je netočna in neresna. Tehnologija analiziranja vzorcev beljakovin tega namreč ne omogoča kot tudi ni mogoče vrniti kmetu oziroma prodajalcu njegove lastne pšenice iz skupnega silosa, ko jo je že oddal. Zadovoljen sem, da se pojavljajo tudi nove inštitucije, ki naj bi pripomogle k ugledu panoge in prepričevanju ljudi o posebnem pomenu kmetijstva za slovensko državo, kot je to SKZ. Mnenja sem, daje to potrebno in da sc še takšni cilji dajo doseči le z dejstvi ir) ne domnevami, kot se je to delalo doslej. Zahteve kmetijcev do države in tudi ministrstva morajo temeljiti na konkretnih in ekonomsko upravičljivih razlogih. Terjati za pšenico 30,90 SIT oziroma pokritje tako imenovane kalkulacijske cene, kot to terja SKZ, to zagotovo ni. Naj ob koncu omenim še moje razumevanje novinarjevega sporočila o tem, da kar polovico od 14 milijard tolarjev porabimo za funkcioniranje ministrstva oziroma služb. Ta del sporočila berem kot očitek, da to ni dobro in ni dobro in ni namenjeno kmetu oziroma kmetijstvu. Plačevanje služb, ki delajo za kmeta, iz državnega proračuna je treba prištevati k izdatkom za kmetijstvo in so neposredna naložba za povečano in kakovostnejšo pridelavo, ki bo edina zagotovila boljše cene in s tem boljši položaj kmeta. Ivan Obal, državni sekretar i i S vestnik, 24. avi usta ]9)j. Zaradi česa so umrli lani Smrt v številkah in življenju Spet nas je za petsto manj Lani je v naši pokrajini umrlo 1617 ljudi ali eden manj kot lani. Ker je v lanskem letu zagledalo luč sveta le 1088 novorojenčkov, je zato naravni prirastek negativen, manj nas je za 529, to pa je že dobra tretjina vseh umrlih v lanskem letu. Sploh pa to, da nas je z vsakim letmn manj, da se teta vrstijo neugodni vitalni ter demografski podatki, ngotavljamo že kar desetletje. V štirih letih, od leta 91 do lani, je umrlo za 1537 ljudi več, kot se jih je rodilo. To je na primer več kot dve tretjini prebivalcev odranske občine ali dvakrat več, kot jih Živi v občini Kobilje. Mejnik umrljivosti lahko postavljamo pri petinštiridesetih Smrt je tudi lani pobirala tako mlade kot stare. Umrlo je osem dojenčkov, starih manj kot leto dni (leto prej 14), življenje je ugasnilo tudi enemu malčku ter dvema osmošolcema, starima do petnajst let. V življenjskem obdobju srednješolskega izobraževanja, nadaljnjega šolanja ali iskanja prve zaposlitve je umrlo kar 23 mladih, starih do 24 let. V življenjskem obdobju ustvarjanja družinskega življenja ali do 34. leta starosti je lani življenje prenehalo tridesetim. Mejnik umrljivosti pa bi po statističnih podatkih vendar lahko potegnili pri petinštiridesetih, morda celo pri štiridesetih letih. Od te starosti dalje je smrt čedalje pogostejša, V življenjskem obdobju, ki je za Človeka skoraj vedno najbolj ustvarjalno in predstavlja vrh človekovih življenjskih dosežkov, je lani umrlo i 52 ljudi aii že več kot vsak deseti umrli v lanskem letu. V starosti od 55 do 70 let je umrlo 406 ljudi, starih nad 70 do 84 let pa je lani umrlo 666 ljudi ali več kot vsak drugi umrli v lanskem letu. Lepe starosti nad 35 let se je dočakal in potem lani umri 301 prebivalec naše pokrajine. Bolezni srca in ožilja pni vzrok smrti Več kot polovica (53,56 odstotka) lani umrlih je zbolevala za boleznimi srca in ožilja. Delež umrlih v naši pokrajini za temi boleznimi se v primerjavi z letom prej ni ne povečal in ne zmanjšal. Prav tako je le za spoznanje manj kot leto prej tudi umrlih za boleznimi novotvorb ali raka. Te so namreč kot vzrok smrti na drugem mestu. Lani je za rakom umrl vsak peti, leto prej pa vsak šesti umrli. Pred dvema letoma so med starimi občinami po številu umrlih za rakom še bile razlike, tako da je gomjerad-gonska občina odstopala od pomurskega povprečja. Lani pa so se razlike zabrisale. Morda nekoliko odstopa murskosoboka občina s podatkom, da je za rakom umrlo nekaj manj kot 20 odstotkov vseh lani umrlih. Med pogostejšimi boleznimi, ki so povzročile smrt, so Še bolezni prebavil ter dihalnega sistema. sociala« šolstvo, zdravstvo Njen sin je narkoman Kje sem zgrešila, kje bila preveč zaslepljena, da so moji otroci najboljši? Veliko je teh vprašanj in odgovor le ta: z veliko trpljenja in doslednosti je uspeh še možen. Ne obupajmo. Pred meseci sem na avtobusu srečala sopotnico, ki je vzdihovala in imela na licu izraz velike nesreče. Razkrila mi je svoj obup, in da je bila v Ljubljani na Kliničnem centru, kjer so se borili za življenje njene hčerke. Pripovedovala je, da so njeno lepo pridno hčerko v komi odpeljali v bolnico. Ni pričakovala, da je vzrok nezavesti prevelika doza mamil. Tolažila sem nesrečno mater, da se bodo že zavzeli za njeno hčerko in ji pomagali. Doma sem pripovedovala nesrečo sopotnice in sin mi je rekel; zakni pa je vzela preveč. razlog preveč neupravičenih ur. In tako naprej in tako naprej... Ti pa si sama, sama v službi, sama doma, sama s svojimi morečimi mislimi, da le za kriješ sramoto. Navsezadnje spoznaš, da je breme pretežko za tvoja ramena. Potrebno bo nekaj storiti. Zaupati prijateljici in jo prositi za nasvet, stopiti do socialne službe in morda tudi policije. stom kažejo nate: njen sin narkoman. . Zato, spoštovani starši™ sorodniki, če imate žavc, ne oklevajte. Pridr“’-naši skupini staršev, ki Centru za socialno ski 44 v Murski Soboti. Sr^ boste s starši, ki so v ski, ter si izmenjali od tistih, ki privoščljivo ■Siri! P ( I 1 I 1 Moški umirajo mlajši v otroških letih umirajo tako deklice kot dečki, čeprav bi z nekaterimi podatki lahko zagovarjali tezo, da so moški šibkejši od žensk že kot dojenčki. Po podatkih, zbranih o umrljivosti v naši pokrajini v lanskem letu, pa je pomembna razlika v umrljivosti med moškimi in ženskami opažena že v starosti od 20 do 24 let. Od dvanajstih umrlih v tej starosti so bile le tri ženske. Podobno razmerje se potem nadaljuje vse do sedemdesetih let življenja. Morda najbolj presenetljiva je primerjava umrlih po spolu za obdobje, ki ga imenujemo odbo-dje človekovega življenjskega vrhunca. Lani je v tem življenjskem obdobju v naši pokrajini umrlo 152 ljudi, toda 115 moških in le 37 ali 24 odstotkov žensk. Tako pa ni le pri nas, ampak podobno razmerje velja tudi za Slovenijo. V starosti od Štirideset do štiriinpetdeset let je lani v Sloveniji umrlo 1915 ljudi, od tega pa le 547 ali 28 odstokov žensk. Razhajanje v umrljivosti med spoloma obstaja vse do sedemdesetih let življenja. Šele v tej starosti je lani umrlo toliko kot moških tudi žensk. Zenske po statističnih podatkih torej umirajo starejše ali živijo dlje. Tako je v starosti nad 75 let lani umrlo 764 ljudi, od tega 444 ali 60 odstotkov žensk. Lepo starost nad petinosemdeset let pa je lani dočakalo ter v njej umrlo skoraj dvakrat toliko žensk kot moških. Vsaka enajsta smrt zaradi nesreče, zastrupitve in nasilja število umrlih zaradi nesreč in nasilja se povečuje ter daje misliti. Lani je zaradi tega življenje izgubilo 149 ljudi, 108 moških in 41 žensk, leto prej šest manj. Smrti zaradi nesreč in nasilja je vsako leto več tudi v Sloveniji, delež umrlih zaradi teh vzrokov pa je le za spoznanje višji od pomurskega povprečja. Nasilje in nesreče pa so lani terjale najvišji krvni davek v gor-njeradgonski občini, kjer je zaradi tega umrlo skoraj petnajst odstotkov vseh umrlih afi vsak sedmi umrli. Od 32 umriih nasilne smrti ali smrti v nesreči je bilo 23 moških in 9 žensk. Tudi leto prej je bil delež smrti zaradi gornjih vzrokov v gomjeradgonski občini nad pomurskim povprečjem ali najvišji medpomurski-rni občinami. Med nasilne smrti statistika uvršča tudi samomore. Lani si je življenje vzelo 50 ljudi, 41 moških in 9 žensk. Moški so svojemu življenju naredili konec najpogosteje v življenjskem obdobju od petindvajset do dcvc-tinSestdeset let. Stgpnja samomorov na sto tisoč prebivalcev je bila lani 38,4, pred desetimi leti 48,9. Toda povprečje spet zakrije tisto, kar se ^e zgodilo v gomjeradgonski občini. Stopnja samomorilnosti na sto tisoč ljudi v tej občini je bila lani kar 78,1, leto prej 46,2, pred desetimi leti pa 46,8. Tudi v ljutomerski občini je lani stopnja samomorilnosti na sto tisoč ljudi presegla 53. MAJDA HORVAT Danes pa sama stojim pred težkim problemom, kako pomagati svojemu otroku. Mislila sem, da se to pri nas ne more zgoditi. Veliko sem se razdajala za otroke in s trdim delom ter odpovedovanjem dopustov in drugega ugodja smo si sezidali dom. Zelo sem ljubila otroke in jih opogumljala, naj vzdržijo v šoli, naj so pošteni. Privzgajala sem jim. naj so pošteni, delovni, pripravljeni na premagovanje težav v življenju. Le kje sem zagrešila, kje bila preveč zaslepljena, da so moji otroci najboljši? Naš dom je postal hladen, prepiri na dnevnem redu. Mož in sin mečeta krivdo name, hčerka na vse, ker da smo preveč pričakovali od nje. Sedaj vem, kje so njene verižice, kijih je izgubila, kje je prstan moje mame, ki ga ni bilo, kje je trošila denar, Ali je res brez duše in srca, ker povzroča toliko gorja mnogim družinam, da služi z mamili in jih ponuja mladim? Takih žalostnih raznovrstnih zgodb, ki jih potožijo starši, je veliko. Mi starši se moramo spoprijeti s problemom, pomagati drug drugemu in iskati strokovno pomoč, Zelo dobro je, da je začela delovati ambulanta pri zdravstvenem domu v Murski Soboti. Težkega dela se je lotila mlada zdravnica, voljna pomagati zasvojencem. Že nekaj časa tudi na Centru za socialno delo v Murski Soboti deluje skupina staršev, katerih otroci so zasvojeni z drogo. Dobivamo se ob četrtkih od 18. uri. Starši, pridite! Vem, daje veliko staršev, ki hočejo zakriti svoj problem. Prej se lotimo iskanja poti iz te satanove omame, prej bomo rešili naše otroke in sebe obupa. Starši, posvetite vso skrb otrokom in glejte, s kom in kje hodijo vaši otroci. Dobri prijatelji pa so jim tisti, ki jih podpirajo v zablodi. Vestnik! SOS S telefon za Ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. Želja staršev odvisnikov, ki so iskali pomoč socialne službe na murskosoboškem-centru za socialno delo, je bila, da bi se spoznali, srečali v skupini in se pogovarjali. Njihovo prvo srečanje je bilo pred dobrima dvema mescema, tako da je skupina zaživela in deluje. Starši so čutili potrebo, da izmenjajo izkušnje, se medse- . bojno spodbujajo in dobijo tudi strokovno pomoč ob določenih težavah. Dolga je pot, ko bolečina dozori v človeku, da potem o nji lahko spregovoriš tudi drugim, jo priznaš v sebi in pred drugimi ali drugemu. ki doživlja enako bol, tudi pomagaš. Starši sa® potrebujejo pomoč, ker so nemočni, kerr zelo teži občutek krivde. Vrtanje vase in iskanja krivde pri sebi, svojih dejanjih ... . . Skupina staršev odvisnikov se povezujc^j društvom UP iz Ljubljane, društvom za staršem in otrokom odvisnikom ter drustv' Zarja z Raven na Koroškem. , Njihove izkušnje so namreč bogate in teri starši, ki delujejo v teh društvih, s® prehodili pot, zato lahko vlivajo samozav* dajejo upanje in svetujejo. I r I I ii J t' _ n J I I I I I I ! i 1 1 Glas, ki pravi, ti si kriva! Večer seje mimo prevesil v noč. Zopet sem sama s svojimi mislimi, ki se kot magnetofonski trak zopet vrtijo od začetka z vprašanjem: zakaj? Por^a se občutek krivde in glas, ki mi pravi: Ti si kriva! Mar je bilo res odmerjenega tako malo časa, da ni našel druge poti in družbe ter se vdal uživanju drog? Mar seje tako kruto obrestovala neka napaka v vzgoji? Ali pa je vsa ta drama le posledica otrokove radovednosti in iskanja pustolovščin, kar ga je pripeljalo v brezno? Tisoč vprašanj brez odgovora. Toda ta občutek krivde je le majhen delček v primerjavi z občutkom nemoči in brezupa. Kako naj pomagam svojemu najbližjemu, ki ga ljubim!? Zdi se, da človek lebdi nekje med nebom in zemljo. Kaj, če bo za to kdo izvedel, morda sosed, učite^? Sramota za našo družino! Ne, nihče ne sme izvedeti, bogne-daj, da za to izve socialna služba, policija! Da, tako je bilo moje razmišljanje takoj po otrokovem priznanju, da uživa drogo. Človek pač poskuša problem rešiti sam. brez tuje pomoči, samo da bi ugled ostal neomadeževan. Najprej s pogovori in obljubami, da bo zmogel sam. Povabijo te v šolo na pogovor - Ko spoznaš, da je mamilo povzročilo smrt tisočim, da zaradi nje razpada tvoja družina, in ko se pojavi vprašanje obstoja tvojega otroka, ti postane prav malo mar za ugled in poglede jjudi, ki s pr- —---------------7—f' vami in vas opravljajo, r« t /-.ti-nVa ored smi*'_ i vas in vašega otroka pred ® f sno drogo. Za vašega oti ' zato ne odlašajte, da ne bi i pozno. Zavlačevanje objav sprejetih na Univerzo je nesprejemljivo razglasitve rezultatov I li »Iah nAmantl I Končno je prišel dan D, veliki dan i_„_____ mature. Pričakovati je bilo, da bo vsaj ta dan pomenil nico našega življenja, življenja tistih torej, ki smo opravku Jrimb ®* letih prvo in sploh edino pravo eksterno maturo, ki je hUa i območju Slovenije. No ja, obvestila o uspehu pri matun smf ših težavah dobiU, čeprav na soboški Gimnaziji ne Čisto pričakovali in kot bi se za tak dan tudi spodobilo. To je bil ž 1 I ( 1 I f 1 I i 1 I ( i Begunski otroci v slovenske šole Vse šole v zbirnih centrih za begunce, ali ki so bile posebej organizirane za begunske otroke so s tem šolskim letom ukinjene. Po navodilu ministrstva za šolstvo in šport morajo slovenske šole vpisati v redno izobraževanje tudi begunčke, kajti za posebno organizacijo šol ministrstvo nima denarja, pomoči v ta namem pa islamske humanitarne organizacije tudi več ne dajejo. Begunski otroci, ki živijo v dveh naših centrih ter pri sorodnikih in drugje, so imeli že v lanskem letu šolanje razUčno organizirano. Šola je delovala v zbirnem centru v Veržeju, tako da bodo sedaj prvič po treh letih 45 šoloobveznih otrok vpisali v redno izobraževanje na slovenske osnovne šole. Otroci, za katere bo organiziran prevoz, bodo vpisani v štiri osnovne šole, Franc Jurša, vodja centra v Veržeju, pa je o odločitvi ministrstva za šolstvo o vpisu begunskih otrok v slovenske šole povedal: »Mislim, da je skrajni čas, da smo otroke vpisali v slovenske šole, saj smo v teh treh letih pri organiziranju naše šole preveč improvizirali. Otroci bodo tako imeli kakovostnejše izobraževanje na rednih šolah, ki so tudi opremljene $ potrebnimi pripomočki. Namen nam mora biti, da bodo otroci v osnovnih šolah pridobili čim več znanja za nadaljnje šolanje. Starši otrok odločitev o vpisu v slovenske šole sprejemajo različno, mislim pa, da negativnih odmevov ni bilo oziroma da bo zadovoljstvo, ko se bodo otroci na novo šolo tudi navadili.* Zbirni center v Veržeju ima tudi osem sredtješolcev, ki so po besedah vodje centra dobri učenci ter so uspešno premagali jezikovne ovire. V začetku lanskega šolskega leta je bila Šola za begunske otroke organizirana tudi na Ljudski univerzi v Murski Soboti, obiskovali pa sojo predvsem šoloobvezni otroci iz centra v Vidoncih. Slednja je bila pred zimo ukinjena, otroke pa so vpisali v slovensko osnovno šolo v Puconcih. Tako bo to osnovno šolo letos obiskovalo 26 begunskih otrok. Otroci so se v šolo dobro vživeli, nekaj težav so imeli le pri slovenskem in nemškem jeziku. 2aman pa so pričakovali svojega učitelja zgodovine in maternega jezika, ki naj bi. kot jim je bUo rečeno, prihajal na šolo. Ministrstvo za šolstvo je Soli za te otroke plačalo malico in kosila, učbenike in druge šolske potrebščine, čeprav je bilo s tem nekaj težav. Sefeke potrebščine pa so tudi zbirali ali prosili za pomoč pri domačih obrtnikih in podjetnikih. Fokovsko osnovno šolo bodo v tem šolskem letu obiskovali trije begunski otroci, ki živijo v Domanjševcih. Ti so bili njihovi učenci že v lanskem letu in vsi so lanski razred tudi uspešno končali, čeprav je bilo nekaj težav s slovenskim jezikom, Za materialne potrebščine otrok je bilo poskrbljeno, otroci pa so se v šolo dobro vživeli. Druga osemletka v Murski Soboti bo tudi letos v svoje razrede sprejela dva begunska otroka, ki sta bila njena učenca Že lansko šolsko leto. MH tek trnove poti. Že pred tem je bilo jasno, da bomo morali vsemu porabljenemu času navkljub in že znanim rezultatom mature še nekaj časa čakati na odločitev obeh univerz, ali seštevek točk uspeha tretjega in četrtega letnika ter mature zadostuje za sprejem nanju. Nikoli pa si seveda ne bi mislili, da bo ravno to čakanje tako težavno in naporno. Enoje, če ne uspeš pri maturi - jasno je. da imaš možnost ponavljanja v jesenskem roku ali pač odločitev za zaključni izpit. Nekaj povsem drugega pa je čakanje ob jasni predstavi o tem, da imaš spričevalo o opravljeni maturi v žepu, da so to točke, ki sijih pač dosegel, in daje njihov seštevek na veke vekov nespremenljiv. Po vseh naporih pisanja mature, čakanja na njene rezultate in veselje ob čim večjem številu točk se vse skupaj hitro skoncentrira v eno samo vprašanje: Kaj pa sprejem na Univerzo? Čim več časa mine, odkar so rezultati znani, tem bolj se teža vpra-šarua zgošča v eni sami točki, dokler ta lahkotnost bivanja ne postane neznosna. Ravno zaradi tega je naravnost nerazumljivo in skoraj obsojanja vredno staUšče univerz, da si lahko kandidati oziroma potencialni študentje svojo usodo preberejo zgolj osebno v Ljubljani oziroma Mariboru, kar pomeni, da telefonske informacije niso možne, kaj šele, da bi kandidatom odločitev o njihovem sprejemu poslali na dom. To bi bilo pri vsem zapletanju - da o denarju sploh ne govorimo - okoli izvedbe mature še najmanjši strošek, sploh pa bi s tem tudi država pokazala svojim mladim, na katerih menda stoji svet, da kljub vsemu nekaj so, da se od njih skratka pričakuje vsaj povprečno delo, ne pa vse leto gledanje na uro. Na žalost se ni zgodilo nič takega - ravno obratno. Država je dala mladim jasno vedeti, da so ji v tem trenutku bolj v breme kot v korist, kar je sploh značilno za naše razumevanje in pojmovanje cene znanja. Tako je bilo povedano, da bodo objavljeni seznami sprejetih na vpogled v petek in soboto, torej 4. in 5. tega meseca. Kaj je bolj normalnega kot to, da se vsega drugega naveličani nekdanji dijak, zdaj že sk^ uijaat -- , M' usede v avto, na prvi avtf"’ jct usede v avto, na prvi n”" jjo« na kolo, če stvari I ram, in se odpelje v Ljubu* j(ii _ . J- ««uerl...J) ma v Maribor, da preveri, »skoraj* študenta sprem,enu pravega? Prav nič. S®****^! j razlika, če je navedeni Štua^ P ske Sobote, Kopra. K™ pa morda celo iz Ljubyai’® ,, jdU ra. kjer skoči s kolegi na ■ mimogrede pogleda, Č® nje, za katere je moralkam garati, tudi uresničile-za zgled »skoraj* Sobote, je stvar i stuoein- -nekolik?.. St?" 200 k>l^‘“^ čeprav si seveda p®/'" tiVk’®'j vožnje lahko privošči tudi „ jpJ ■ kakor Ljubljan^«^^ ali boli - Sl ,.„f.l7 vno tako borčan - ali pa še bolj -naš Sobočan želi čimpfri P sek sprejetih na I vnuH"’-' I na njem svoje ime. -2®! [šSi( ’ vstati tudi sredi noči ' osmi uri zjutraj, ko seli na vratih, tam. kjer se jjff lastne oči prepričal. »študentski* status kaj No, tako so storili '>r - in ob prihodu v eno verzitetno mesto zazdelo za malo vse, pi vdeU tistega trenutka, ves sekunde poteptan v prah-morda zato, ker bi ne b* tega, ali so ali ne, niso deti. Pokvaril seje namr nik. Tako jim je bilo cisto r, , vedano, da naj »se deljek ali torek, ko bodo jjjt« vo izobešeni. Tako seveda preprosto iti na no, sploh če si iz Murskv (F okolice. Na tak način si ne Slovenija kot celota ustvarjata dobrega P* kaj Sele pri študentih-bodo enkrat v Ljubljani bodo tam že poskrbeli, pili samo še tam in d® * j, nepomembne stvari, na Univerzo, ne bo pb' 200 kilometrov dvomno v cent« Q Česa, pa je se'''eda^JJJ j.V* vprašanje... vA>“ i 9 kulturna obzorja Evangeličanska cerkev I na Slovenskem Stem naslovom je izšla knjiga evangeličanskega duhovnika Kerčmarja. Knjigo je izdala in založila Evangeličanska na Fotografije cerkva je prispeval Branko Čemi, pa ie delo akademskega slikarja Nikolaja Beera. ver* IJUfe tiuhovnika Kerčmarja 1^ ^polnila veliko vrzel in v do-snuslu dopolnila Sebja-knjigo ProtestaBtsko g'; Haaiuiiih Slovencev. Knji-1* še en žoltBi. da EvangC' “iSsaska cerkev v Sloveniji ni *^tB»liiZMtiftna zanimivost, iiefluuja Itut IrdM 'v’>iwilturni jikupncist. zvesta -^ihi pnah pnneaiaBtskii;' P’" Siliraj hfoati je Znanstve-tti publicistično središče v iidilo knjižico (TI "■HA Mulleta Luther, kmalu ttolMjih izšel Pro-kateluzem, tako da je ^lo^iMifigrafskjh enot, ki za-^"»jbtefoniaariio, naraslo tako kflkovDSUiC'. TJu-at« svojo knje ® ® ‘Ktkim po^edoDi v zgodo-^^fakmurlš ter nadaljuje • tn v*' . u reformacijo ^'itkinsi Qri,j predreforrna-WycLJ, Hus), z življenja T^^lbra in nave-kratkim ori-'* ti>litnjatji del« — formatorjev Philippa Melancbto-na, avtorja Augsburške veroizpovedi, ter Zvvinglija in Calvina. Po podobnem redu se vrstijo slovenski protestantski pisci Trubar, Krelj, Dalmatin, Bohorič, sledijo nekoč pomembni evangeličanski kraji ter navedba prekmurskih evangeličanskih piscev od Mihaela Bakosa do Aleksan-draTerplana. Eno poglavje je namenjeno spomenikom reformacije, kjer avtor pravilno ugotavlja, da ostaja to področje neodkrito in bo v prihodnje o njem potrebno izdelati kako umetnostnozgodovinsko študijo. Zadnji del knjige je posvečen popisu in obširnemu opisu evangeličanskih cerkva v Sloveniji. Knjiga je bogato ilustrirana s portreti reformatorjev, naslovnicami protestantskih knjig, s fotografijami nekdanjih in skupinsko fotografijo sedanjih pastorjev ter z barvnimi fotografijami evangeličanskih cerkva. Knjiga je izčrpen vir podatkov, kronologij in vizitacij. Kljub tako izčrpni dokumenta- dela drugih re- J n koledar Ij V galeriji si lahko do 18, septembra 12. mednarodni bienale male plastike. ^®^TA: v razstavnih prostorih galerije Triglav J KoIm, zapis o soboškem fotografu Jožetu Kolo-SkeV likovnem razstavišču Ljubljanske J 18. septembra ogledate razstavo Sandija I Medena in Franca Mesariča, y^B,^^QTA; V predprostoru grajske dvorane razsta-p'*^'Rotb - ®encak. D, Birsa, I, Brunec, M. 6 j- Uenko. Š. Galič, Z. Gnezda, M. Gumilar, E. I in M Huzjan, S, Kiraly - Moss, V. Potočnik, I. !5?"« ' * soboto * Grajskih večerov v lendavskem gradu I tv. ’ iVttUstA riti 10 liri nnctArtil uiftiEflni neVskl 8®leriji mestne hiše je prodajna razstava Via- ®re2ije Bastel. <: V galeriji si lahko ogledate razstavo s *jraj5>Kin veveruv v iciiuiiv^AciiJ giauu z th*®' avgusta, ob 19. uri nastopil mešam pevski Strede na Slovaškem, ki se bo predstavil z svetovnih umetnikov. Sklepni koncert bo fMtii ori? *Ptembra, ob 19. uri, ko bo nastopil baročni gla-L Sombotela z delom Capella Savara. glasbi ®®Ptembra, bo Grajski večer za cimbale, ko bo ttied tekmovanjem mladih cimablistov Kreslin. elasbe bo od 29, septembra .'I I I I I , GAL MURS KA’W SOBOTA y ] MUf-^bKArMdUtitJIA slovenske modeme Mi, fr v svetovni literaturi in spremna besedila napisal Derus Slovenije. Zbirka Klasje, Pričujoča knjiga nam OraeJv^f poezije prvakov slovenske - jL 1 I Ketteja, Ivana Cankarja, Jošt-••SL* Otona Župančiča. r 'Z«rpno spremno besedo tej cmenjenlti ai1xH]ev v svetovni literaturi in domačem in v tujini. Ponaša kakšnih prelomnih h( ' ** neznanih dejstev tz življenja j« O", y ^nro o naših pesnikih izrazlič- kijih ker Verjetno ”=«'njeJolskl uporabi namc-Ona' j® * knjigi Lirika slaven-odmik od doslej natisnjenih hovf, * '“m- du »e ne osredotoča na '^mantičncga izročila, ki se na res ne pri- .. J predvsem zara------------------------------- ciji, ki v toliko primerih privedejo do suhoparnosti, se Kerčmarju posreči ohraniti izredno berljivost, kar je nezanemarljiva kakovost in kaže avtorja kot intelektualca brez intelektualnega kompleksa. Torej duhovnik Kerčmar ve, da se težavnost raziskovane snovi ne kaže v tem, da se stvar naredi čimbolj neberljivo, kar je danes precej redek in hvale vreden primer. Iz knjige zvemo, da se je protestantsko učenje (luteranske in kalvinske oblike) v Prekmurju pojavilo že leta 1535 v vasi Boreča. Vas Do-manjševci je bila ena prvih, kjer so prebivalci že za časa reformacije sprejeli Luthrovo učenje in imeli svojega duhovnika, ki je v maternem jeziku oznartjal božjo besedo. Po objavi tolerančnega edikta 13. 10 1781 so evangeličani dobili prve tri gmajne, in sicer; Puconci, Križevci in Hodoš, Kerčmar popisuje pot evangeličanske Cerkve skozi zgodovino, ki sicer ni bila tako krvava kot drugod po Evropi, bila pa je polna ponižanj, prepovedi, zapovedi, odvzemov ali rušenj evangeličanskega imetja ter izgonov pastorjev in vernikov. Tako Kerčmar piše: »V mnogih krajih so zavirali izvajanje tolerančnega edikta tudi na ta način, da so morali tisti, ki so se prijavili kot protestanti, na šesttedenski »verski tečaj« pri katoliškem duhovniku in tega sevda tudi plačati (str. 134).« Za vsako kazualjjo v lastni cerkvi so morali evangeličani plačati določen znesek tudi katoliškemu duhovniku, čeprav ta ni imel nič pri tem. Prav tako so vsi otroci katoliškega oče^ ta morali biti katoličani, evangeličanskega očeta so v veri lah- ti. MHNMMM MOttU luu NAsnu 11* hikmomui mmm> w •»n Mum 30.6.-18.9.1995 R I J A vezujcjo na preteklo stoletje, temveč je opazen • ---r - - • poudarek na poeziji, ki se najtesneje dotika moderne književnosti oziroma kakorkoli bomo že poimenovali literaturo iztekajočega sc veka - morda jc ravno v tem razlog nenavadno obsežnega Mumo- ■ Vega razdelka, ki meje prijetno presenetil. In šele na koncu se mi postavlja bistveno sprašanje; čemu sploh brati poezijo slovenske modeme, Če seveda za hip odmislimo nujnost institucionalno predpisanega branja in interpretiranja. Oziroma; ali nas poezija, zaprisežena veličini in presežnosti pesniškega v času zbanaliziranega, z medijskimi in žanrskimi klišeji utesnjenega sveta - in demitologi-zirane literature in mišlenja, še lahko prepriča? Gre le za nekonstruktivno sentimentalnost? Ali morebiti le za kaj več? Je vstopanje v svet za vezujoče, presežne poezije izstop iz sveta trenutne literature in zbanaliziranega mišlenja, torej kljub arhaičnosti tem in občutij Se.vedno vstop v po dročje svetega besede? {Robert Titan - Feliz) ko naslediti le fantje, deklice so morale biti krščene v veroizpovedi katoliške matere! Avtor omenja tudi himno Ne obupaj vojska mala vojščakov švedskega kralja Gustava Adolfa, ki je 1. 1631 premagal katoliško vojsko Ferdinanda n., ta himna je tudi v naših pesmaricah z naslovom Ne obnp^ čreda mala. Osebno pri knjigi pogrešam celostno Luthrovo podobo, se pravi portret človeka 16. stol., ki je poln protislovji tn ki se izražajo v nekaterih njegovih besedah in dejanjih, s katerimi je v bistvu sam omejil širitev reformacije. S tem mislim na Luthrovo izjavo o kmetih v času kmečke vojne, polemike z Erazmom, izjavo ob sežigu anti-trinitarca Serveta, kar so storili kalvinci, ter antisemitski spis Proti Judom. Sicer pa ta pomanjkljivost ni velika, kajti avtor ni pisal monografije o Luthru, ampak je. sledeč naslovu, opravil izvrstno delo. V prevodu pa imamo strokovno, neromansirano biografijo Luthra Luther in njegov čas avtorja R. Friedenthala, tako da si z njeno in s pomočjo drugih besedil zainteresirani bralec lahko sestavi Luthrov portret. Na str, 130 avtor o cerkvi v Martjancih piše; »V notranjosti so znamenite freske znanega Janeza Aqoile, ki je s freskami poslikal tudi rotundo v Selu,« Avtor verjetno misli na Turnišče, kajti Aquila ni poslikal nobene od obeh plasti slikarij v Selu, Po Zadnikarju se-lanske slikarije niso Aquilovo delo, saj ga kakovostno prekašajo. Vsekakor je to zanemarljiv spregled, ki nikakor ne kvari splošnega vtisa. Duhovnik Kerčmar je z veliko truda in znanja napisal izčrpno knjigo, ki je ne bo mogla zaobiti nobena resna verskokulturna študija o Prekmurju. In ne nazadnje, soavtorica knjige je gospa Jana Kerčmar, avtorjeva soproga in prva evangeličanska duhovnica na Slovenskem. ROBERT INHOF Dve knjižici, ena za krotenje, druga za bogoslužje o biotOoein učinku glasbe ne dvondm. Imel sem neotesanega konja, ki sem ga v hlevu in na cesti pomirjal z glasbo z magnetofona. Nace Duh, doma z Melinec, od leta 1980 uči glasbo v Vzgojnem zavodu Planina »in uvaja glasbeno terapijo za vedenjsko motene otroke«. Tako piše na zavihku knjige z naslovom Faloti ve-še^akL Knjiga je izšla z letnico 1994 v samozaložbi, v njej so objavljena uglasbena besedila pesnikov Pavčka, Maurerejeve, Šmita, Bora, Batičeve, Košute in dveh prevodov Raičkoviča. Glasbeno spremljavo je napisal Nace Duh, ki je v Kopru obiskova) zborovodsko šolo, se pri skladatelju Jelinčiču izpopolnjuje v harmoniji in kontrapunktu, igra orle, v Mačkovljah pri Trstu vodi mešani zbor in župnijsko glasbeno Šolo. Pesmi so enoglasne s klavirsko spremljavo ali oštevilčeno harmonijo. Skladatelj Mirko Slosar pravi, da se v njih zrcali romantična Duhova duša, da so hudomušne in lirične, da se v njih sliši prekmurska ljudska glasba, podkrepljena z »nepričakovanimi in nenavadnimi tonalnimi odmiki in rešitvami«. Knjiga ima 50 strani, ilustrirala jo je Bruna Kebe, notografijo sta opravila Tadej in Andrej Lenarčič ml. Svet postat bi lep je naslov druge Duhove glasbene knjižice, ki je pod naslovljen a kot Zbirka duhovnih skladb za mladino. Letnica izida je enaka kot pri prvi, tudi notografa sta ista, založba tudi, ilustriral pa jo je Duhov rojak Ciril Jerič. Knjižica ima 62 strani, v prvem ciklu so uglasbena besedila pesmi Ljubke Šorli, Viktoija Levovnika, Pavla Berdena. Jože Vovka, Anice Lakatos. prekmurske ljudske balade Marija je zaspala in skladba z naslovom Otroška maša. Sodeč po tem. da pri njihovi klasifikaciji citira Konstitucijo o svetem bogoslužju, jih avtor očitno namenja tudi petju pri mašah, v glavnem pa pri verouku, mladinskih srečapjih, skavstkih shodih in duhovnih vajah. Pesmi iz drugega cikla so »na podlagi stroge recenzije«, tako avtor, odobrene za izvajanje pri liturgiji. V tretjem ciklu je maša za mešani S. SMEJ zbor in orgle. Novice iz kulture Grajski večer za Štefana Kralja Prvi Grajski večer v lendavskem gradu je bil 20. avgusta, ko so prireditelji Zavod za kulturo madžarske narodnosti počastili madžarski državni praznik, ki se slavi na god svetega Štefana kralja, madžarskega nacionalnega zavetnika. Na prireditvi je govoril veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji dr. Istvan Balogh, nastopili pa sta kulturni skupini iz Letenja in Nagykanizse. Kobilje od temine do izobražencev župnijski urad Kobilje je v proslavitev prvega občinskega praznika in v slavo rojaka jezuita Pavla Berdena izdal mnogra-fijo župnika Franca Hal asa z naslovom Kobilje od včeraj do danes. Sto deset strani debela knjižica je jjubka in prisrčno zgovorna. Kuka v temine, ko so na območju Kobilja živeli ljudje s kamnitim orodjem, v poznejše čase, ko so Rimljani tam mimo speljali cesto, še poznejše in novejše, ko seje začelo navajati v madžarskih dokumentih, živeli pa so na teh tleh že zdavnaj Slovenci, kakor pišejo celo madžarski zgodovinarji. Preživljali so se, okrog leta 1728, poleg kmetijstva tudi z drvarjenjem, vinogradništvom, lončarjenjem. imeli so če- vljarja, mesarja in gostUničaija. Tega leta so prišli prvi Kranjci, ki so bili goščarji, saj je bilo hrastje debelo kakor lončarske peči, zemljiški gospod Esterhazy pa je potreboval denar. Halas obravnava Kobilje nadalje v cerkvenem pogledu, glede tega razlikuje med dobrovniš-kim in bogojinskim obdobjem Kobilja. Zelkova doba pravi razmeroma kratkemu, a močno slovenskemu času, ko je prišel v Dobrovnik za kaplana Ivan Zelko, ki je pogosto zahajal v Kobilje, Dušna pastirja z globokimi sledmi sta bila tudi Koren in Jerič. Halasova, avtorjeva doba se začne 1967. Halas se v zanimivo napisani knjigi za konec sprašuje, kaj lahko Kobiljančaiji pokažejo obiskovalcem svoje doline, in pravi, da Koconove skulpture, ki jih je izdelal Vrisk, Kregarjeva okna v župnijski cerkvi, rojstno hišo dveh pomembnih Berdenov, dr. Ludvika, kije bil t^nik slovenskega socialističnega vrhovnega sodišča, in patra Pavla, I jezuita, zelo staro drevo brek, drevo skoriš in kapelo. Na koncu knjige je seznam šestinštiridesetih Kobiijančarjev z »viso- ko in univerzitetno izobrazbo«. (šsm) ( Praznik krajevne skupnosti Bogojina Vn. Košičevi dnevi V soboto, 26. avgusta, se bodo začeli Košičevi dnevi, ki so letos posvečat organistu, pevovodji in skladatelju Ignaciju Pucku. Za časa svojega življenja je zbiral stare nabožne in posvetne pesmi, od leta 1939 pa je v Bogojini vodil pevski zbor. Bil je učitelj drugim orgnistom, korigiral in haimonizlral je nepravilno zapisane pesmi, ni^aj pesmi pa je pri-^val tudi za delo Josipa Dravca Glasbena fcdklora Prekmurja. Od sobote do nedelje, 3. septembra, ko se bodo dnevi končali, bo v veroučni učilnici v Bogojini na ogled razstava o njegovem življenju in delu. Uvodna prireditev bo v soboto v Bogojini ob 20. uri s samostojnim koncertom mešanega pevskega zbora Bogojina, zbor pa bo ob tej priložnosti dobil škofijsko priznanje za svoje delo. Ob kulturnih prireditvah v teh dneh bodo predstavili tudi vse materialne pridobitve, ki sojih v enem letu dosegli. Ena večjih je letos telovadnica pri osnovni šoli v Bogojini. Anica Gregorec, ravnateljica te šole, je povedala, da SO na ta dogodek čakali 34 let, saj so pred davnimi leti na isti dan namenom predali osnovno šolo. Hkrati bodo potekala tudi predavanja, in sicer v ponedeljek, 28. avgusta, ob 20.30 bo v Bogojini okrogla miza o problematiki pridelave in predelave mleka, v četrtek, 31. avgusta, pa bodo ob 20, uri v isti vasi pripravili predavanje o kulturi pitja vina ter razglasili rezultate ocenjenih vzorcev vin in podelili priznanja in diplome. Izšel bo tudi zbornik, kjer je zbranih sedemnajst prispevkov: strokovnih, zgodovinskih in leposlovnih člankov ter nekaj pesmi. Osrednji članek je napisal mariborski pomožni škof Jože Smej in je posvečen Ignaciju Maučecu, poleg tega so še strokovni članki o zgodovini Ivanec, o Plečnikovi ce- rkvi in drugem. Aleksandra Nana Rituper Vestnik vsak četrtek z vami in za vas! vestnik, 24. a’ lustsj^ zvezde vam kažejo OVEN Ou; Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato začni kritizirati svoje prijatelje. Ce boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar... On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tem pomagali! BIK Ona; Preveč sc ženeš in poskušaš dokazati, da si v vsem najboljša. Pusti težave tudi drugim, sama pa se posveti zanimivejšim rečem in za spremembo uživaj. Kajti nekdo te že dalj časa prav željno opazuje... ' On: Prišel bo odločilen trenutek tvoje poslovne kariere, zato ga kar najbolje izkoristi. Položaj bo sicer še kar ugoden, toda nič ni tako stabilno, da se ne bi tudi podrlo. Seveda se bo z malce sreče vse dobro izteklo. DVOJČEK Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti Je še donedavna kazila srečno življenje. Pri tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas... On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zagrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo žgečkijivejšo stvar... SAK Ona; Bodi iskrena in ne zidaj gradov v oblakih, saj se le ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvra-čaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dcnlobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasinotnem. Nekdo te skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot arogantnost ucv ' Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si Jih želijo. Kdo ve, mogoče se bo iz vsega tc^ še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, saj se bližajo ne Kateri zapleti. Om Grozi ti »nevarnost«, da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje kot zadnjič. Vsekakor Je vredno poskusiti, saj Je »dobitek« več kot mamljiv. DEVICA , Ont Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbližanja. Pazi, da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. Om Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznjenje z osamljenostjo. Namesto da se smiliš sam sebi, se raje odpravi v veselo družbo In ... Nekdo že precej časa čaka na priložnost da seti približa. TEHTNICA Oua: Začela se boš zavedati, da tvoja previdnost še ne zagotavlja popdne varnosti. In zakaj bi morala biti vedno previdna le ti? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki si Jo prvzaprav že I pričakovala. On: Za pisateljico pokaži malo več zapimanja, saj Jo boš sicer kaj hitro izgubil. Nekdo sc bo začel mešati v tvoje poslovne zadeve in na plan bo priSo veliko več. kot si pripravljen priznati. I Skorpuon Ona; Čeprav ne boš pričakovala, se bodo nenadoma vžgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže pr^ v humoresko kot romanco. On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztrajati pri svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izJaJovijo. snEt^ Om: Nikar JC nt opravičuj, saj si^konec koncev govorila predvsem tisto, kar ti Je narekovalo tvoje srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje Je bilo do sedaj še ved- no iskreno. On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s pozitivne strani. Poslovni partner te bo rešil iz zadrege, s kom in kako preživeti prost konec tedna. Vi v. KOZOROG s Obi: Nenadoma te bo zgrabila silna želja po než-Dosti, toda pazi, da tega ne bo kdo izkoihriL S prija-tdjkamj sc boš prav {mjetno zabavala pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi pooujoio priložnost! On: s svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti In storiti pravo stvar. I i I ne zgodi se vsak dan Ab je naše podjetje začelo propadati. Je modro vodstvo najprej prodalo avtopark. Potem so prekvalificirali Šoferje. Kasneje so oddali kuhinjo, to našo svetinjo, v najem »tujceme. Tujec je sicer bil voštire Matic iz soso’ dnje ulice, toda lokalpatriotizem včasih ne vidi niti prek domačega plota. Potem Je generalni Matic Strigalica ob pomoči Konrada Kokodaj-snika in drugih podrepnikov naredil spisek začasnih tehnoloških presežkov. Mnogi imetniki spričeval in diplom so menili, da so varni. Češ mi imamo znanje, za nas bo vedno kaj dela. A so se motili. Kar nekaj inženirjev, ekonomistov in drugih strokovnjakov se Je znašlo na spisku. Medtem pa so trdno ostali na svojih mestih nekateri delavci s sumljivim znanjem in sumljivimi spričevali. Naslednja faza »reorganizacije* podjetja Je bila, da so več delavcev poslali na zavod za zaposlovanje. Potem so preostale strpali v del levega krila v pritličju in v prvem nadstropju. Tako Je firma izpraznila več pisarn, ki so Jih oddali zasebnim podjetnikom. Razlika med nami in zasebniki je bila več kot očitna, vidna že na parkirišču. Na eni strani množica deset in veČ let starih krip, izdelanih v socialističnih licenčnih tovarnah, in redki malo boljši avtomobili. Na drugi strani pa plehnata elita, katere najcenejši predstavnik ni bil vreden manj kot 30 tisoč mark, najdražji pa Je krepko presegal 150 tisočakov. Mladi in ne več tako mladi podjetniki so frfotali v širokih »regenmon-tlihe in prav tako širokih temnih oblekah s pisanimi kravatami Ženski kadri so bili toliko bolj skromno oblečeni. Le draga cunjica čez ritko, bluzica, skozi katero se več vidi, kot ne vidi, kakšen okras v zlatu seveda in oblak dragega parfuma. Mi na levi strani, nekdanji socialistični sektor, smo postopali v ponošenih nemodernih oblekah, iožu se je strgal rob rokava, da so mu niti visele po dlaneh. Janko Je imel razparane rjave hlače sešite s črno nitjo. Cene Čebula, poklicni intelektualec, čeprav že rahlo v letih, se Je Še vedno oklepa! džinsa. Ženski del Je nosil že sto in stokrat oprane bluze in že rahlo oguljena krila. Bilo Je ob tretji kavi. Janko Je prišel v sobo s fascikli, ki Jih Je nekje dobil, bolje rečeno, vsilili so mu je. »Ste že videli našo sosedo iz tretje sobe na desni, saj hodi skoraj gola. Mini ima v višini stičišča nog?« »Te to kaj posebno moti?« ga Je vprašal Žožo. »Niti ne, bojim pa se, da se bo otrok prehladil.« Mica je bila videti nekoliko nejevoljna, zato je vprašala Mimico: »Si ti videla tistega »dasata«, ta visokega črnolasega, s takšnim avtomobilom se Je pripeljal, da Je zasedel skoraj dva parkirna prostora?« Razpoloženje je bilo že skoraj neprijetno, tedaj se Je oglasil Janko: »Oni danes so. Jutri jih pa mogoče ne bo veČ, mi pa že skoraj dvajset let skupaj pijemo kavo in se borimo z usodo.« »Že,« je menil Cene, »le s to razliko, da bodo oni mogoče že jutri na ministrstvu ali v poslovni stavbi sredi mesta, mi pa bomo kvečjemu na zavodu za zaposlovanje.« »Na to se spije še ena kava,« je modro komentiral razvoj dogodkov Frančišek, ki Je ravnokar vstopil. J 11 J Ka ne bi furt soma od konpple pisali P* povejno, ka je Bele kova drUjga Bouaida dobila kilo pSenice IB tolarof (nej dolarof). Vijil^r * tou prx nas ide. Pred volitv«Bi 90 lw de obečavali,. ka bodo odkupne cene takie, ka . tudi odu kaj zaalUžka. Gda je bUu kandidat za poslanca, je malo naglUSen grato, pa —In te i* bOJOr ka njeni sfali za plačo pri poslaoskon deli, je nej ič6u odobriti SIT za kilo pSenice, kak je n j ego f volil* _ . bi nekak Slo akou«- je pravo, 25 za kilo, pa nika več, dragi W“ pa eSče tou samo za prvi klas zrnja. Saj volilka dobila po dugon čakanji 18 SIT-of. postavo ceno. s Sterof so, ka je njena pSenica tratji klas. Mk (t' da P* . ošacali ovin. Stari morejo eSče kakSi Bej»*® Sousi”* Čakati na plačilo, se pa ne vej- : pravila, ka bi doeta boukSe bilou, če bi konouplp. Bar bi njoj policija doj j—*”'*- oa “ dakati na plačilo. dni J* 1. trbelo plačati za kombanj. Bi njoj ousto, zaj pa nema nika. Skoro požela, pa bar tisti ei de Bpi*l , I Pijtajte jo, koga de volila, pe t_ _ volit- Te Čikli ka de pravila- Tou lerae. Odkupna cena mesa? Od toga tUdi boukft® i gučimo> IGO SIT za kilo, či maš srečo, ka ' yuvxiinj» IDU AA ILZ^U, Ulm O odktijpi, plačano pa tak dobii komaj la tki v samopostreibi ptejk od spomenika odavlejo kareje 609 sit pijsalo- či p« zaračunajo 739 povejo, ka €09 nezmrtnjeni so pijsaloe Zaton za kilo. te kareje kiijpiS, pa pri - L Tak f SIT-of. Ha pitanje, kak je tnoi tl koStajo o vi zinrznjoni kareji; pa drakSi. Samo tou je preštete, pa dvakrat pijtajte. je boukSe, ka ta aako stvar Brat Diooti Kenijska riba Nemški ribolovec je ulovil doslej n^ečjo ribo v kenijskem molju. Gre za pol tone težak primerek. Velikanska plava sab-jjarka tehta natančno 566 kg, na trnek pa seje ujela v Indijskem oceanu, net^eč od turističnega kraja Malindi. Srečnež Je turist Johannes Kramer iz DUseldorfa, ki seje z njo boril pet ur in pol. Trideset ljudi mu jo je pomagalo dvigniti 4,8 metra dolgo velikanko na tovornjak. I A- Na nedavni in drugih dragoco«^ J bljanije bil pičel, povsem bilo v New Vorku. J „ bilo v New 10!*“,-. M avkciisld hiši S*’**'*'^(< je bilo kupcev vee^^t nujcnih dragolje<- “ si ga je samo la to lahko nadela ena benk avteih^ den več kot I dolaijcv. Največ »J 5^ । je bUo za prstan nim diamantom, W jPjfj nosi na sredtnen. stnik je zanj — štiri milijone dolarje’' I I I Bonvoj Repe VODNAR Ona: Ne podtušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti raVn ali tako ne bo nihče'več nasedel. Je že tako, da je tvoja preteklost prepolna kratkih avantur z žal tudi ne^j neprijetnimi posledicami. On: Z veseljem se boš zagnal v nove poslovne podvige in uspelo ti bo! Toda srečo je potrebno tudi deliti, ne pa le pobirati sladkih sadov. In nikdar ne spreglej navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal... ŠIBI Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar Je to le maska, Id prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš ustregla. Toda bodi previdna! Om Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boš predal delu, kar ti bo nekako celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svoje partnerice! INajvecjo nevihto je na našem teor, ki je padel n* tan pred 65 milijoni 1^ urf poglavitni krivec dinozavrov. Po Emanuela, fizika i * ' tehnologijo v tennoiogtio v je računalniško katastrofo, vno katastroio, grel za 60 stopinj, pa so sprožili veter, I hitrostjo 800 dtem ko običajni žejo največ 300 ko tastrofaina nevihta j® vno ozračje do 50 btodi^lT zemljo, kamor so se ________________ ci različnega materi#**^^ let preprečevali tlobe ter tako ranje dinozavrov- ® E^l O te* 3 Ed g g UJ Oš ^jk^g4- avgustaj 995 11 I za vsakogar nekaj 'I I J i/ F 5 i K« (* I* k l# m i 4 S e i! t Zdravniški nasveti UUi ' I I II I je prehitro i iDdni. v “ P™™tro in prez-J^^oaroma pospešeno Si'*-« življenja in pri-ttbi (neko- v meno- Za primarno vpUvajo: nebi. Ve, pod- StfalnH? havidt. P® J® ^4iin razvoja tkiv, presnov-vnetij (rev- |4 K v Za primarno aButit. vnetij (re 57 ‘‘““ofiliji) in poško v vse sklepe v P® kolena, hrustan-HosLhn,!r®*^"‘*e2-elaslič- ®**RjSan in zme-J® špranja sc soži, hrustanca pa Pogo^T^Ulepu vnetje in Sfclepna Omni,?''* PHith a ' t-ftrt Tkrd nera- '“^cem sc zadebeli in ob robovih nastanejo sklepni izrastki. Zaradi slabe prekrvavitve se razvijejo votlinice (ciste) v kosteh. Na teh mestih se kost lahko vdre in pride do prelomov. Prvi znaki nastajajoče artroze so lahko prikriti. Pojavijo se po telesni aktivnosti in v mirovanju popustijo. Zbadajoča bolečina in okorelost sta izraziti predvsem zjutraj in ob prvih korakih. Ko se sklep razgiblje, neprijetnosti izginejo. Z napredovanjem bolezni se bolečina pojavlja pogosteje. že ob manjših naporih, traja dalj časa in tudi ponoči. Gibljivost sklepa se sčasoma zmanjša zaradi zadebeljene sklepne ovojnice, ki je posledica vnetij, zaščitnega mišičnega krča, ki skuša sklep imobilizi-rati, ter sprememb na kosteh. Proces lahko napreduje tako daleč, da sklep izgubi svojo obliko in funkcijo ter postane celo negibljiv. Degenerativne spremembe hrbtenice so še pogostejše kot na udih. Razlog so velike obremenitve hrbtenice zaradi pokončne drže in dela pa tudi posebne anatomske zgradbe. Hrbtenica je sestavljena iz vretenc, med katerimi so medvretenčne ploščice, ki imajo lastnost biološkega blažilnika (amortizerja). Medvretenčna ploščica začne počasi izgubljati vodo, se zaradi tega starJŠa, kar privede do nestabilnosti hrbtenice. Na robovih vretenc se začno pojavljati kostni izrastki in vretenca se med seboj zbližajo, Spremenjena medvretenčna ploščica lahko poči in njena vsebina začne pritiskati na živčno korenino. Najpogosteje sta prizadeti vratna hrbtenica, ki je najbolj gibljiva, in ledvena hrbtenica, ki nosi težo telesa. Bolečina lahko nastopi spontano ali ob obremenitvi. Znaki pri obrabi vratne hrbtenice so: tope ali zbadajoče bolečine v vratu, občutek otfdelosti in škripanja pri gibanju, glavoboli, zvonjenje v ušesih in vrtoglavica. Za ledveni del hrbtenice je značilna topa bolečina, ki pasasto izžareva. Do poslabšanja težav pride zaradi: lokalne ohladitve, prenašanja in dvigovanja bremen, nepravilnega položaja in aktivnosti. Za artrozo je značilno, da ni pravega odnosa med objektivno dokazanimi spremembami npr. na rentgenski sliki in subjektivnimi težavami, To pomeni, da so bolečine lahko hude, spremembe na rentgenski sliki pa le zmerne in obratno. Dokazanih artrotičnih sprememb ni potrebno pogosto kontrolno slikati. Tako se lahko izognemo škodljivim rentgenskim žarkom, skrajšamo Čakalno dobo na rentgenskih od- delkih in zmanjšamo stroške zdravstva. Stare rentgenske slike moramo vedno hraniti za primerjavo. Zdravljenje artroz mora biti prilagojeno vsakemu posamezniku oz. vsakemu posameznemu sklepu. Zelo pomembno Je preprečevanje artroz. To pomeni pravilno in pravočasno zdravljenje prirojenih nepravilnosti, bolezni, poškodb, prilagoditev delovnega mesta, mi-kroklimatskih razmer, skrb za zdravo prehrano in normalno telesno težo, V akutni fazi zdravimo z mirovanjem, s krajšo imobilizacijo ter analgorevmatiki, v fazi izboljšanja pa s fizikalno terapijo, Operativna terapija pride v poštev pri končnih funkcionalnih odpovedih sklepov. Daljše ležanje ali miravnje v postelji bolezen samo še poslabša. Cilj zdravljenja Je, da degenerativni proces upočasnimo, zmanjšamo bolečino in ohranimo čim boljšo gibljivost sklepov. Za dosego tega cilja Je izrednega pomena dobra motiviranost posameznika, da se seznani s svojo boleznijo, Jo sprejme in pri tem aktivno sodeluje. Torej mora vsak sam skrbeti za zdravo prehrano, normalno telesno težo in vsak dan telovaditi vsaj 20 minut. Artroza je neozdravljiva in počasi napredujoča kronična bolezen. Dr. Zlatka Bojnec Kuhajte z nami I ' II Potrebujemo: 3 žlice olja, 1 čebulo, 35 dag riža, 1/21 juhe iz kocke ali zelenjavni odcedek, sof 20 dag šunke (iz modela) ali 2 para svežih kuhanih hrenovk, 1 žlico olja za pripravo stročjega fižola, l žlico kisle smetane, lep šopek zelenega peteršilja, 2 stroka česna in 1/2 kg mladega stročjega fižola. Na olju (3 žlice) rahlo popražimo drobno sesekljano srednje debelo čebulo. Dodamo prebran in opran riž. Vse skupaj malo popražimo, da riž postekleni, nato ga zalijemo z dvojno količino vroče vode ali Juhe, solimo in pokritega dušimo, da se zmehča. Biti mora lepo zrnat. Dodamo lahko grobo nariban korenček, sesekljan zelen peteršilj in vejico (malo) zelene. Vzamemo porcelanasto ali stekleno skledo ter jo z oljem po-mastimo po dnu in straneh. Po dnu potresemo polovico sesekljane šunke (najbolje, da jo kupimo narezano na lističe, la Jih doma še sesekljamo. Če uporabimo hrenovke, jih skuhamo in narežemo na tanke kolobarje). Preden začnemo pripravljati riž, damo kuhat drobno narezan mlad stročji fižol. Solimo, zalijemo z vodo samo toliko, da je komaj pokrit, in ga kuhamo ali bolje dušimo v dobro pokriti posodi, da izpari čim manj vode. Dokler fižol ni popolnoma mehak, vodo po potrebi po žlicah dolivamo. Fižolu pri-denemo drobno sesekljan česen in zelen peteršilj. Ko je fižol mehak, dodamo žlico kisle smetane, premešamo in ga pustimo na toplem. V pripravljeno skledo smo že stresli približno polovico sesekljane šunke ali narezanih hrenovk. Preostale mesnine zmešamo med dušen in zelo vroč riž. Natlačimo ga v skledo, da lepo oblikujemo. Skledo z rižem previdno zvrnemo na velik krožnik (prazen krožnik poveznemo na riž in sunkovito obrnemo), okrog riža pa nakopičimo pripravljen fižol. Zraven ponudimo zeleno solato. Količine mesa lahko zmanjšamo ali sploh opustimo. Cilka Sukič I ‘ d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER -----------MURSKA SOBOTA V----------Cvetkova 2a ----tel.: 31 760 trgovino na gomjeradgonskem sejmul t ■sdičnega blaga po posebno ugodnih cenah - prikaz delovanja izdelkov HUSOUARNA in BLACK & DECKER ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! I I ■'^aa®!! - - I SKLADB *aujnstsnmv Velike mačje oči nas ne prevzamejo le zaradi oblike in barve, Te oči so kot svetlobnomočni ši-rokokotni objektiv. Čeprav mačka gleda naravnost, lahko vidi tudi, kar je za njenimi ušesi. Človekov izum nastavljive zaslonke za fotoaparat ni bil nič novega. Mačje oko je že od nekdaj opremljeno s tovrstno napravo, saj ima »avtomatsko nastavitev zaslonke z zaklopom«. Zenica se pri mački, odvisno od vpada svetlobe, zoži v delčku sekunde v navpično črto; čim šibkejša postaja svetloba okolice, tem bolj se zenica širi, dokler končno ne postane velika okrogla pika. Pri svetlobi sta razširjeni zenici znak razburjenja, jeze ali strahu. Nasprotno pa se mačka, ki mežika , počuti dobro in varno. V temi tudi mačje oči ne vidijo ničesar, čeprav pravi ljudsko izročilo drugače. Zato pa mačka vidi toliko bolje v mraku. Pri svetlobi torej, ko Je njen plen najbolj aktiven. Zrcalni odsev Posebnega vida mački ne orno- gočata le velikost njenih oči in izobčena roženica, temveč predvsem zgradba očesnega ozadja. Za mrežnico je plast tkiva, ki odbija svetlobo tako kot zrcalo. Ko mačje oči v temi »žarijo kot lučke, lahko vidimo zrcalne ploščice« z očesnega ozadja. Zaradi odseva mačka lahko izkoristi Še tako šibke vire svetlobe. Za primerjavo naj povemo, da potrebuje človek za razpoznavanje najmanj šestkrat toliko svetlobe kot mačka. RADIO MV - MURSKI VAL UKV 94,6 MHz {dopoldne tudi SV 648 hHzl PARADISE - vangelis ROBINS W1LL SING • STEVIE WONDER RHV^!7''rAKE THAT »S?” - ROBERT PALMER 4S6{SPKv’a*»"’* ROBERT PALMER FtTKRAN DIBOBO WOMAN SOON - URGE OVERKILL 1» Tir' * WOMAN SOON - URGE O\ l™. RKS ME, KILL ME - b2 ""''A »OSE-SEAL ZABAVNE GLASBE - LADO LESKOVAR I brj . ITLUK MLAKAR PANDA 3 NAZAŽ - METULJ Na morje - AGROPOP HEKTOR GLASBE -fazmarelot 'A. riBir s - IGOR IN ZLATI ZVOKI Tvore IME' SLAPOVI bnsgGi 'ANS, PETRA FINKA - ANS. BRANETA KLAVŽARJA Vj _ - ■ ANS. MIKA KLINCA TRIGLAVOM - ALPSKI KVINTET I "I I j 3L avgu$u 1995» na nasbv: MURSKI Novaka 13, 6^000 Murska Sobota, za glasbene lestvice, št. 34________________________________________________ ** skladbo: Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 In-fonnacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 PoročUa - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10,00 Poročila - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12,00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 MV-dur - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Sipli mi - 22.00 Lahko noč * Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8100 Poročila - 3.10 Dopoldne na MV- 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poroči-ia - 10 30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Potočila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogo-db in odmevi - J 6.25 Obvestila - 16,30 Potočila - 17.00 Ob koncu tedna -13.00 Najiepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Lahko noč Nedelji - 8.00 Zadenjar^ nov dan - 8.05 Horoskop - 3.15 Panonski odmevi- 3,50 Zamttrjenci (kaoaret) - 9.15 Misel m čas - 9,30 Srečanje na Mur- skemvalu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12,00 Poročila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč a PonegeUek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Potabsko/Koln-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 3.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Potočila t 17.00 Šport - 17.30 S ktščakon, cekton pazmarelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kroipka - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Ljubljansko zvočno pismo -3.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mab oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč .. Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja krotSka - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 10.00 Potočila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila ■ 16.30 Poročila - 17,00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi -19,00 Večerni dnevnik - 19.30 Mursko-morski val - 22,00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veliča-I sinih- 10.00 Potočila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi- 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Poix)ldnc na Murskem valu - 13,30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi-16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni rlngjšpi] - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Geza se zeza - 22.00 Lahko noč Oči, ki »slišijo« V popolni temi deluje še drugi čudež mačjega očesa: živčne celice, ki »slišijo«. Slušne dražljaje v frekvenčnem območju 20.000 do 25.000 Hz, ki so za človeka neslišni, zaznata pri mački zeni- ci. Ti dražljaji rabijo - tako kot tipalne dlake - za orientacijo v popolni temi. Rdeča je na^jobsa barva Včasih so domnevali, da so mačke barvno slepe in vidijo svoj svet le v sivem. Raziskave zadnjih let pa potrjujejo ravno nasprotno. Muri vidi v barvah tako kot mi, čeprav morda v nekoliko medlejših. Sicer pa tudi njegov plen ni ravno barvast. Celo metulj ga privabi bolj zaradi gibanja kot svoje pisanosti. Kako obsežna je paleta barv v očeh mačke, nam še ni popolnoma znano. Po poskusih sodeč, kažejo naši mucki posebno naklonjenost do rdeče. To dejstvo je sicer malo zna- • no, lahko pa ga upoštevamo pri nakupu igrače. (Dalje prihodnjič) SESTAVI UAFKO NAPAST AMERIŠKI ZVeZDNK ROCK AND notiA RBA N TEČE SKOB SIOTX MOE. iang&oi aac ANO^ FBAIHJ HBHi NMDD OIROBIOV AVIČMO BL verbeni ROOpSNA lomEnba KVAfEN SPIRAASr vom TOK UUJK REKA NA POltSKER PHTOK VSE pflniSK NA KCKU ROUUNIU VULKAN NA SlCkU soooeNi AVSITUSKI DIIKENT goTuug uueuva BREZZAKONJE SLOVITA AMERSKA UHVBIZA MkAZ mAlCA FRHAOB čebbj PANJ VJIL SKANOT NAVSKI DROeiZ JMHS aoeoi PGM (aa» UEINEC SIHMID SOUO uieJra aCTA aOAB IBIK GOHA vstn REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: puščica, ostanek, starost, Laba, Ti, AV, nrav, Vanja, 1. Aclst, jed, Oto. Asad, Ru, NS, Apel, jedkalo, Ankaran 12 vestnik, 24. avgusta_1,jj podlistki Osem pogledov [ Jerneja Katona Opis sveta na pragu tretjega tisočletja Drago Pintarič | ^POTOVANJE ] 0 J i I Morda sta bila blisk in grom podobna prvemu materinemu jeznemu pogledu in srditi besedi, ljudje pa kot razvajeni otroci nismo hoteli več verjeti, da je to še zmeraj Ona. Zasluzila sije prezir, ker je - čeprav mati - kaznovala kraljevega dediča. In navada je ostala: spregledali smo blagodejno naročje matere Zemlje, ki v sebi pestuje življenje, ter poveličali skrivnost semena. Iskali smo očeta -kralja. Prišli so olimpski bogovi, sami mogočni samodržci in tirani. Žrli so svoje otroke, bili so neusmiljeni celo do svojih, saj so ljudem najbolj naklonjenega Prometeja, ki nam je podaril ogenj, vklenili in izpostavili. Navdajali so nas s strahom in morda zato niti ni treba, da bi nas bilo sram, ker smo se jih ustrašili ter jim priznah prvenstvo. Ko pa smo spregledali njihove včasih prav pritlehne značaje, ki so bili kljub popolni metriki najvišjih pesnitev, prek katerih jih poznamo, nesramno podobni našim in nižjim (spomnimo se neobvladljive sle in prevare, ki ji je služila, da smo prišli do imena svojega "kontinenta), smo si zaželeli dobrega, usmiljenega, brezmadežnega Očeta. Dobili smo tolažnika in up, a strogega dovolj, da je dal usmrtiti lastnega sinu. Od Grkov smo vedeli, da pri ljudeh samo strogost zaleže. Toda bil je avtoritaren, še vse preveč vzdržen in hotel nas je napraviti po svoji podobi, zato nas je naučil zaničevati vse podedovano po materi Naravi, V zameno in tolažbo pa nam je podaril svojo skozi askezo in navdih prečiščeno sveto besedo, s katero nas je prepričeval, da mu je Ona podložna, da se ukloni vsaki njegovi mogočni volji, da s tem, ko jo zatiramo, postajamo Njemu enaki ali vsaj podobni. Verjeli smo Njegovim Čudežem, verjeli smo Njegovi besedi in storili, kar je terjal od nas. Samo krutost (lastnih) sinov je sposobna tolikšnega prezira: zemeljsko je postalo kletev. Mogočnost Očeta pa brezmejna in mnogim povšeč: ali je bilo tudi tistih nekaj božjih namestnikov na Zemlji - in tu seveda ne mislimo na papeže - res božanske narave? Vsekakor je šele tem uspelo delati res prave čudeže; ali ni čudež znamenita predanost ljubemu vodju in očetu naroda, ko je deklica njemu v prid izdala rojstnega očeta, da ^a je potem požrla večna tema gulagov? Ljubi vodja - teh je bilo kar nekaj - je bil v kakšni drugi svoji podobi tudi ljubeč in skrben oče (naroda): bil je krstni boter, bil je prijatelj pionirčkov, a bil je samo - človek. V kakšni drugi svoji podobi pa je bil še vse preveč človeški: bojevnik, krvnik, tiran in pohlepnež, samodržec... Saj ga nismo spregledali mi, razkrinkal seje sam. Vsi mali bogovi po vrsti so pokazali svojo človeško omejenost, norost, blaznost... Ljudje smo se prvič vprašali: Kaj je s skrivnostjo semena, kdo je vendar naš pravi oče izmed vseh teh? In Ona? Zevs je ni poznal najbolje v vseh njenih lastnostih, a njegov dom je bil še zmeraj skupaj z njo: bil je Zemljan. Njegov naslednik Jupiter je človeške otroke spravljal v razkorak z njo - poznali iz priznali so jo predvsem kot ozemlje. Krščanski bog pa je otroke naučil, da jo zaničujejo, bila je le še skušnjava. Še huje: postala je tozemska kletev. In ljudje? Grki so čutili njen topel, varen objem in mu verjeli. Pojmi sreča in dobro znanje niso imeli samo razgovome vrednosti, temveč so opisovali njihovo najgloblje zrenje. Zato so Zemlji dali ime: poimenovali sojo Gaja. Krščanstvo nam jo je odtujilo in kot iz ljudske pravljice o najmanjšem in najmlajšem sinu bomo Slovenci svoj prispevek svetu lahko dali s svojim dovršenim poznavanjem dejanjain krivde, kajti v resnici smo mater Zemljo zatajili, Ta droben hterami privid pa še ni dosegel naših velikih bratov - atomskih bojevnikov. Ti še zmeraj globino svojega duha merijo z besedami stvarnik, vojna zvezd, pospešek, hitrost. Zanje je Zemlja v resnici Cankarjeva podeželanka v smešni kmečki opravi gozdov, morij, rečnih meandrov in prepričani so, da ji moramo - preden jo predstavimo vesoljskemu občestvu fantastičnih junakov - priskrbeti nekoliko bolj atomski videz: gozdove izkrčiti, reke meliori-rati in ujeti v betonska korita, betonirati, betonirati ... Kako pa tokrat odtehta tehtnica modrosti? Problem je v tem, da naša elektronska tehtnica, ta sodobni a"merometera’, ne več, kaj pravzaprav meri in tehta. In ko ji potem razložimo, da tehtamo vrednost materinega naročja in njegovo varnost, najprej onemi, potem pa samodejno našteva in izpisuje: Zemlja, 3 oceani, 7 kontinentov, 510 mil. km2 površine, kopno 29,2 %, 70,8 % vode, rotacijska hitrost 461,1 m/sek„ oddaljenost od Sonca 149, 6 mil. km ... Od nekod pa smo izbrskali staro vago, ki še pozna težo dobre vage, kakršne ne moremo izračunati z nobenim računom. In zadišalo je po domačem vrtu, sadni potici, ki jo zna pripraviti samo še babica, čeprav je njen recept v vsaki svetovni kuharici za mikrovalovke; zadišalo je po zoranih njivah, po soli morja, po letni nevihti, po smoli razbrazdanih dreves, sence so se pomešale z obrisi v novo podobo nepoznanega sveta, slišali smo skrivnost vetra in grožnjo ujme; simfonija senc, vonjev in občutkov (F. Capra) nas je preplavila in vprašali smo se: Kaj se je vendar zgodilo z nami, da smo izgubili vse to bogastvo. (Nadaljevanje prihodnjič) V sliki in besedi je bilo prikazano življenje indijanskih plemen, sledili so prikazi iz življenja ljudi, ki so odkrivali Zahod, in to po skupinah, od koder so prihajali: Mehičani, Azijci. Evropejci, Kult osebnosti v preobleki kavboja je bil osvetljen z vseh stani. Na tem mestu najdeš veliko zbirko revolverjev, katerih lastniki so bila velika imena Zahoda, Sam Colt pa je bil eden največjih oblikovalcev tega tipa orožja, ki je tesno povezan z osvajanjem tega dela sveta. Celotna zbirka iz življenja predhodnikov današnjih Američanov je sklenjena z filmski scenami iz popularnih vesternov, V srcu drugega največjega ameriškega mesta j« še en prostor oziroma park, vreden obiska, in to je muzej George C. Page s fosilnimi ostanki davnine. Naravni asfalt je dal zavetje ostankom, katerih starost naj bi bila 40.000 let, Tu je zadnji dom okostij mamutov, volkov, raznih vrst ptičev in edinstvene vrste mačk s sabljastimi zobmi, ki pa je danes že izumrla. Muzej se imenuje po miljonarju, ki je leta 1977 omogočit, da je svet ugledal to imenitno zbirko. Prispel je iz ruralne Nebraske v želji, da bi obogatel v soncu obsijani Kaliforniji, in to mu je uspelo. Muzej ni sam sebi namen, ampak je tudi raziskovalna in vzgojno-izobraževalna ustanova. Vsebuje paleontološki laboratorij, ki ima vedno široko odprta vrata. Okostje v glavnem izvira iz pleistozoika, to je obdobje približno 65 milijonov let za ero dinozavrov. Okostjem je dal značilno navo barvo asfalt kot naravni konzervans. Med ostanki okostja so tudi La Breini - ostanki ženske, ki je živela na tem območju pred približno 9.000 leti. Stara je bila 20-25 let in visoka 125 cm. Izkopavanja se nadaljujejo in do danes so našli ostanke prek 420 vrst živali in 140 vrst rastlin. Neizčrpni vir učenja, ni kaj. Zadnje, kar sem obiskala v L. A., je bil Univer-sal Studio v Hollywoodu. Gre za naj večji studio na svetu s tridesetletno tradicijo. Razprostira se na površini 420 akrov in je v bistvu razdeljen v dva dela; eden predsta- vlja zabaviščni park, drugi pa filmske študije v pravem smislu besede. Dan v njem se konča, kot bi trenil, denar pa curlja iz žepa kot bi bil luknjast. Vstopnina je bila 30 dolarjev kot povsod v zabaviščnih parkih. Ogledala sem si mjuzikl, v katerem so imeli glavno vlogo junaki risanke Kremenčkovi. Bila sem v družbi živalskih junakov s filmskega traku. Beethoven je obvladoval sceno na vsem območju, v družbi opic pa je bil neprekosijiv. Spoznala sem Einsteina, junaka filma NAZAJ V PRIHODNOST. Vse v njegovem nastopu meje spominjalo na nekaj znanega in zdelo se mi je kot privid. Zaslutila sem, da se moram vrniti domov, kajti svojega psa vidim že med filmskimi junaki. Ob pogovoru z dreserko sem dobila potrditev, da Je pasji junak filma mešanica francoskega ovčarja. Čistokrvna varianta z imenom LOU-LOU pa me je čakala doma. Tudi vožnje s super avtomobilom iz istoimenskega filma nisem zamudila. Neverjetno, kaj vse lahko pričara laserska tehnologija. Da se znajdeš med streljanjem in ognjem v nadaljevanki Miami Vice, lahko doživiš tudi v zabaviščnem parku Universal Studia. Mimogrede lahko obnoviš razgled, ki ga je imel slavni E. T, ob prihodu na zemljo v znanem Spillbergo-vem filmu z istim naslovom. Z vlakcem sem se popeljala med kulisami studia po znanih ulicah ( New England St., New York St, Denever St., Colonial St., Indu-strial Sc. itd). Ogledala sem si majhno jezero, ki je v filmu pričaralo prostranost Rdečega morja, v resnici pa je bilo velikosti 3 x 5 m. Kri po žilah mi je pognal King Kong s svojim vreščanjem, mahanjem rok in nenehnim občutkom. da me bo iztrgal iz zavetja vlaka, Pravi občutek potresa pa sem doživela na želežniški postaji, čeprav je bil dogodek v okrilju filmskega studia. Imela sem občutek, da se bo cela konstrukcija postaje zrušila name in da me bo odnesel vodni val, ki je nepričakovano prihrumel, ne da bi vedela, odkod. Kar oddahnila sem si, ko sem se znašla na prostem in je vlak na- daljeval vožnjo proti hišam s filmskega trak«. SW smo doživeli prizore iz f)i®* \ h in številnih drugih. B lih nevihto t’' nam je pričarala ' prostem s podiranjem plazovi razmočene s snežnim plazom v P»»%" grozote katestrofejezelo‘5 vno ponazoriti, občutek p*j * vrt(»l v hAhnu. In za to p* - bi se vrtel v bobnu. In za Ul ac Vliti v uuuiii*- *“ — buješ dva velika bobna Z oN j tAtvIebalV-? notranjostjo, in to bele slednji dogodek pa Je vrienj'. bobnov v nasprotno smef- - Ogled filmskega stadij’^! končal ob žarometih noe®.J svetljave. Tudi na amen'®' so konec meseca oktobra nili urne kazalce na ziro®^'^^ to se je poznalo pri dneia®i ■ sedaj hitreje prevesili , nce nrav tako ni več t se Sonce prav tako ni no grelo, čeprav si si čež lahko privoščil kratke roka pa čisto kratke. Na ko izveš marsikaj novega i® j, so pravi Hayde Park. Tokrat. na vrsti predavanje črne® v , na vrsti predavanje , jr panih oblačilih in ž moc > ,, j dahom po alkoholu, Id J* P demokraciji v Ameriki, po®” ga Je bila, da ni za vse e® jjj ■ roma jo vsak različno j, s; je polno nemih poslušalce > mu kdaj pa kdaj daU tudi pn-„ ploskanjem. Samogov^ dan j ega profesorja filozoIJ^^. je brez razloga znašel n® 1 sem mogla poslušati do ko' j sem morala prej j V javnem prevoznem si , slišala tudi komenta^^^^:^ ■ _______________ .ih. o*« slast, pa če si v Ameriki a s državnih volitvah pa stvo ljudstva po njih. vedno nekdo dobi in dmp Tokrat so prišli na in republikanci, in to F* " letih, Vladali pa bodo mokratskim predsedtu* pi dvolilni boj Je bil ■ ijpij strankama, in to na rav® napak pri enem in drug® ._*«*) datu. Pa pustimo nimo k tipičnemu športu j . vi v Kaliforniji. Govorih rodeu. I I I I 1 1 1 1 Jt* I (Nadaljevanje pnn>' t I I SCSTDCSCTirTKOPAUSKE j KLLTlJRC VMLRSKl SOBOTI ? V pogledu kopališč se je leta 1920 izkazal Maribor, kjerso razpisali javni natečaj. Zmagal je projekt arh. Hermana Husa, kopališče Mariborski otok pa so dogradili leta 1931. Obsegalo je tri bazene, skakalni stolp. Čistilna korita z vodo in pmo ter pokrito tribuno. lo pa je zanimiv tobogah obliki ihtiozavra«, kakorl® takratni dopisnik Slovenc^ Naj le kot zanimivost da se je s projektom zelo zgodaj ukvarjal pjiT? Plečnik, in sicer v svoji p r gi, katere terria je bila I 5 IDEJE MODBŽNE AlttirmnURE SQ PMIIAJALE PREK K0PMJSC4 Le-ta so bila standardizirana in zato cenejša. Če so hotela odgovarjati takrat uveljavljenemu higienskemu minimumu, so morala biti kar najbolj funkcionalno urejena in kljub majhnosti nuditi vse za prijetno prebivanje. (To je bil čas iznajdbe zložljivih postelj, premičnih pultov, funkcionalnih omar..., da seje lahko bivalna soba v nekaj minutah spremeni-lavspalnico, delovna kuhinjavjedi-Inico idr. Kot nova umetniška zvrst se je razvilo industrijsko oblikovanje, tovrstni proizvodi pa so bili načrtovani za ceneno proizvodnjo po tekočem traku.) Z gradnjo v višino so vsa stanovanja dobila dovolj sonca in zraka, na tleh pa je ostal prostor za zelene površine. S funkcionalizmom je na fa način zelenje prodrlo v vse mesto (prej je bilo omejeno le na urbani park), še več, kot največja novost in velika pridobitev so se pojavile že imenovane zelene cone. Zelene cone naj bi zaradi svoje >športno-rekreativne dejavnosti v »j prijetnega sprehoda ali kratkega oddiha. Poskrbljeno pa naj bi bilo tudi za igro in rekreacijo najmlajših. Ideja zelene cone in v njej situiranega kopališča se torej ujema z načeli funkcionalističnega urbanizma, s takrat uveljavljenim higienskim minimum in z idejo: dati sonca, zraka in zelenja vsem - v borbi za zdravo in dostojno življenje slehernika. Te napredne ideje, ki so bile v začetku tridesetih let v svetu zelo popularne, je v takratno Soboto prinašal dunajski študent Feri Novak. Le-ta je zeleno cono s kopališčem videl v svoji viziji mesta, vendar je trajalo kar nekaj časa, daje ideja prodrla. Zasluge za to sta med drugimi imela tudi takratna soboška veljalta župan Ferdinand Hartner in indu-strijalec ter narodni poslanec Josip Benko. Znala sta prisluhniti idejam mladega zavzetega arhitekta in na ta način pomagala uresničiti marsikatero njegovo zamisel. Novak jih je znal prepričati s svojo vizijo o Murski Soboti kot naprednem me- slu. kar ne bi prineslo ugleda le Soboti kot taki, temveč tudi vodilnim posameznikom. ii zelenem" postale vir zdravja in sem naj bi ljudje najraje zahajali. Zadostile naj bi vsem panogam športa, ki jih gojijo v določenem kraju, na svoj račun pa naj bi prišli vsi - od profesionalnih športnikov, prek rekreativcev do tistih, ki si želijo le SOS S telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 0614419933119762, od 18. do 23, ure. POBUDA ZA OIUDITEV KOPAUSCA Že leta 1933 je bilo v lokalnem časopisju prvič omenjeno kopališče, in sicer v času kopalne sezone, ko se je med pisanjem o statističnih podatkih šolstva v takratnem srezu M, Sobota znašel zapis: »Povsod grade mesta in trgi razne javne zgradbe, kopališča Itd., le Murska Sobota v tem oziru spi ne-vzdramno spanje.« (MK, 30. 7. 1933, str. 2) Res je, da so se na prelomu v trideseta leta začela množično pojavljati letna plavalna kopališča tudi v Sloveniji, vendar kakšnih posebnih dosežkov na tem področju pri nas ni bilo. Izjema je bilo kopališče Obla Gorica v Radovljici (1932), kr’ ga je za rodno mesto projektiral arh, Ivan Vurnik in se ga navaja kot najodličnejši primer funkcionalizma pri nas. Ljubljana kot prestolnica na tem področju ni niti najmanj izstopala. V začetku 30-tih let je imela (razen nekaj naravnih kopališč ob Ljubljanici) le dve kopališči, in sicer že pred prvo vojno zgrajeno Kolezijo, ki je novim zahtevam še komajda Lik, R itžr ■' I 'I I Do kopališča^ je vodil lepo urejen brezov drevored. ustrezalo, ter pravzaprav edino kopališče Ilirija, delo inž. Stanka Bloudka iz leta 1929. Glede na število prebivalcev je bilo to zdaleč premalo, kopališče Ilirija je bilo zato prenatrpano in ni zadoščalo niti potrebam centra. Leta 1931 sta inž.Trebše in Kotlušek občinskemu svetu predložila zanimfve načrte za dozidavo in preureditev Kolezije, vendar do zidave ni prišlo. Leta 1935, ko je bilo dograjeno soboško kopališče, so v Sloveniji kopališča začeli dobivati tudi manjši kraji, vendar so bila le-ta ponavadi manjših dimenzij in so večinoma imela le en bazen. Za primerjavo s soboškim bi bilo mogoče še najbolj zanimivo v tistem času zgrajeno kopališče v Kamniku, delo arh. Lada Khama, ki paje, kot rečeno, bito mnogo manjše in je obsegalo le en bazen, ime- pališkega kompleksa v jg L- gu pri Haagu in za 1898 prejel rimsko Do prve uradne ditev kopališča v Sobc। (spet sredi kopalne lija 1934. Idejo Je ga odbora dal njego'^ Ferdinand Hartner in bi za uresničitev te zirati veliko akcijo, 3 rali denar. (dalje P' 24, avgusta 1995 13 kronika t 1 [ I 1 1 t I t i I. n ( Po »bombni« eksploziji v Segovcih Treščilo je po polnoči ^sedje so pomislili, da je udarila strela, a ni bilo tako y Vestniki hčerka z njim večkrat pripeljala tudi do Stmiševe hiše. Zbral je pogum in rešil je kolo. Ko bi bil mlajši, bi se prav gotovo podal v gorečo sobo ali v druge prostore, a si zdaj tega ni upal. V mladih letih je tvegal kar velikokrat, saj je gasilec od rane mladosti. Tudi med drugo svetovno vojno, ko je bil v Franciji in je, kot je dejal, »vse gorelo*, se je izpostavljal og- Gasilsko društvo Selo Nov društveni prapor kratko že poročali o veliki gmotni škodi na do-»»ivirok- n Goričana v Segovcih v Apaški dolini in navedli domne-8] ujaj, c!®'?’'*® PD*w iz g«spodiiyske jeklenke. V ponedeljek so nam tcs službe UNZ Murska Sobota potrdili, da je še niso arhiv. Ostaja namreč vpra-“^^»kajsejetozgodUoprav ;! «»0.000 Daj bi bilo za 'v.uuu.uoo tolarje'^ I j esitm prvem poročanju smo 1 »»'»dli omenjenu škodo in neverjet-11 *« ejir, jt lijlo da bi bila tako »1 »bta.h.miii'— " v odsotnosti lastnika? Je pa veliko naključje, daje odjeknila eksplozija prav v tistem času, zato kriminalisti preiskave še niso sklenili. Potem ko so gasilci iz Sela pred dobrim letom praznovali 7(l-lebiico delovanja društva, so minulo nedeljo pripravili še eno priložnostno slovesnost, na kateri so prevzeli novi slovenski gasilski društveni prapor. Čeprav je bilo gasilsko društvo v Selu uradno ustanovljedb pred nekaj več kot 70 leti, segajo začetki delovanja gasilstva v tem kraju že v čas pred t. svetovno vojno, gasilci pa so ves ta čas posebno skrb namenjali izpopolnjevanju gasilske opreme in usposabljanju svojih članov. Fotografija: L, KOVAČ <1* f 1 a 9 i i Zlovešči bombi pred hišo Nekaj dni po eksploziji, ko smo obiskali pogorišče, sta še bili pred hišo dve plinski jeklenki. Ob površnem pregledu nismo videli, da bi katera od njiju eksplodirala. Na eni je bil varnostni ventil, na drugi ga ni bilo, a tudi ne navojne kapice, ki mora biti obvezno privita, ko plin ni priključen na štedilnik oziroma ko ga peljemo iz trgovine. Če je bila v času oškodovančeve odsotnosti v sobi jeklenka brez navoja, potem je velika verjetnost, daje plin uhajal v prostor, ki je bil seveda zaprt (več dni ga nihče ni zračil), zato je odjeknila eksplozija. Ta je bila zares huda, saj leži steklovina Se zdaj več deset metrov vsena-okoli. h ‘ UH I zmot»o se ocen-’ 'h hi moralo biti iwslci tinotili m bi moralo biti tolarjev. Dvom pa j® brž ^Wtl, ko smo se te dni zapeljali na dogodka, kajti od velike pritlične lik so ostati le zidovi, vse drugo pa l^Welo odroma obgorelo, in če se dotakneš, se zruši. Taki »ogorki« (t soi^i tudi tramovi v dnevni sobi in V, uoitntM«, V nit je šla tudi vsa nc iI oprema, tudi knjižnica. ® M IS povsem zgorela torba, v kateri se je oniataia 'ootua knjiga Pojdimo k Jezusu! ^WoYanec je M aK ina«« — M i! I u t rf »II *;■ i' ti a tj a s (l ii il h k Jt K ii if t P r * (? J ■Ošt 10 sta in no- .. Začu- otroška šol- »oje ohranila ve- ga nedavno 0 I n i. ri t", f, 4i >. I ii' I I 11 h. ■ ■. n™**-: ■v— , »Ug-lastne a s; j- - ki ■ «iimiBj*o,daTO Hii uko, pat pa, tapdttiemkpopo-kroaiaJtona) f«ii tmktkpnnauaiv. Votoitndtiapkn-tVOaodpolovaia na nanje, domov pastaKvinjja v i--*' '“.liani V iloina. Nadvse lepa je bila pritlična hiša Goričanovih v Segovcih, potem pa tista usodna noč, ko je grmelo, treskalo in se bliskalo. Je zaradi tega eksplodiral plin, ki naj bi uhajal iz jeklenke? - Fotografije: Š. S. s s jr A' ii 4 V. Ti plinski jeklenki, ki so ju našli sredi dnevne obe, sla še nekaj dni po požaru stali pred zgorelo hišo in opomii|jal), da se s plinom ni za igrati. ^^ncih so ogorčeni Kaj je povedal stari gasilec? Tisto noč, ko je odjeknila eksplozija, nato pa je zagorelo, kot če bi prižgal vžigalice v škatlici, je bilo slabo vreme: grmelo in treskalo je in strela je švigala. Medtem ko je prvi sosed, ki seje maloprej vrnil Iz bobii-ce, trdno spal, drugi sosed Franc Strniša ni mogel zatisniti oči. Od spanca ga je odvračalo tudi odprto okno sobe, skozi katero je glasno slišal in videl, kaj seje dogajalo na nebu. Menda je kazalec na uri kazal petnajst minut čez eno, ko je odjeknila eksplozija. Možje pomislil, daje udarila strela. Brž je prebudil sostanovalko Kristino in stekla sta h Kurnikovim, naj pokličejo policijo oziroma gasilce, vendar je glas na drugi strani žice povedal, da so oboji že na poti, ker je medtem nekdo že prijavil, Rešil je dekliško kolo Franc Strniša, četudi je že starejši mož, je potem oddirjal na požarišče, ki je bilo v plamenih. Sredi dnevne sobe je razločno videl plinsko jeklenko. Na hodniku pa je zagledal Otroško kolo. Poznal ga je, saj se je Goričanova oziroma oškodovančeva '**'^*H SO ogorčeni razbil Kristusa? , ^0 --------------------rih domačija je najbližje mestu, kjer Kateri od obiestnežev, ki stoji križ, kije zdaj seveda brez Krlža- ‘lil 1-1^ y . J nega. V začetku tega tedna, koso nas 29 nncn; mir s preglasnimi motorji? Ista zakonca Ivanics Istvan in Matus Hari oh Lln*k«X..________________i ]L4^1t «rA bni »St;,-, •ttovu trsi UVICJltJ—JTIiUI OmVTVi. UUV VV> n»aj e / "I* njegove postavitve do danes? Spomni- * t!^hl vojni, menjavanje oblasti, državnih meja ... križišču cest Dolenci-Mali Šal ovci. Kdo ve, kaj - 01« " *** vojni, »jH,j^’'*sknaulokriia,W m« kasu pravijo * rti- So pa upravičeno ""'ida a i4aj. ko i® "ddtil po Jezusu Kristusu. ^Pnik Vflt Hribernik, ki žopnijo Markovci, si je v jt ^P^nštil tridedenski dopust Mje, kf ždoma. Nekateri “bih' *“ '“MiiTa mimo Ttajberine- P^bdstiti, ko na križu niso “4*1181 d* ga je župnik kam ftvtnit, *• dal obnoviti. Ko se tb je morda to ''"mk odpeljal, ko a "Piaviteno še sam zdri-*®'’ hb križišče in videl menili, da ukrade); sploh Vn ®'''d«aiV »»d® doiMčiB AljckMfr * je tudi roki, ilnoilleaa pod p» * '»kil Nogi sta '‘tifeii?'’ rtumlpKit pod koleni ’*d- "^14« nekdo mbnl Uilju oc je moral n k' i-Mimiii krp na štatm kih' '®kij linmii. Po najd- Pteiitsti kivanitevim, kat©- L 'Opravičeno 'ci, si je m videl pa prav 'O nog je v sta m ••l=n untt, da I u- Je moral biti na šestih povabili v Dolence, še niso vedeli po- .'O n 1 k k Tale križ v križišču cest pri Dolencih stoji že 82 let, a se ga ni nihče »dotaknil«. V noči s petka na soboto pa je nekdo udaril po Križanem in mu polomil roke in noge, nakar je kip padel v grapo med troje. Poškodovana je tudi ograja. .1 i 11 H 4 njenim zubljem. Zdaj je srečen, daje rešil vsaj kolo, »Gazda« je že tu Ob našem obisku nismo našli oškodovanca. Le kako naj bi ga, ko pa v hiši, ki je (z)gorela, ni niti kvadratnega metra prostora (tako tudi ne v shrambi), kjer ne bi pustošil ogenj. Od Franca Strniše pa smo zvedefi, da so policisti tisto nesrečno noč, ko so pridrveli na požarišče, spraševali, kje je gospodar. Nekdo je povedal, daje pred nekaj dnevi odšel s hčerko na krajši dopust na morje. Čez čas pa naj bi spet nekdo zavpil: »Gazda je že tu!« Po naključju (ali: usoda je tako hotela) se je torej vrnil, ko je gorela oziroma zgorela hiša, v kateri pa menda ni stalno stanoval, ker je imel službo v Mariboru. Menda je bil taksist. Ko bi palčki lahko govorili... ... potem bi povedali veliko več kot pa prva dva soseda. Bdenje, kot že zapisano, spal, drugi, s katerim smo se prav tako skušali kaj več pogovoriti, pa nas je odpravil kar med vrati, ne da bi od njega zvedeli kaj otipljivega. Sele Franc Strniša se je razgovoril. Glineni ali betonski palčki, ki so pred pogoriščem, pa so se smejali, ko je hiša trdno stala, pa tudi zdaj, ko je zgorela, je na njihovih ustih smehljaj. Zadeva pa seveda ni pravnic smešna, saj je šlo v nič veliko premoženje. Še sreča, daje bilo (menda visoko) za- varovano. Š. SOBOČAN tudi možnost, da so razgrajači stavili, da bo tisti, Id bo udaril po Kristu- Razbitega Kristusa je našel Aleksander Kurnjek, nato pa so razbitine prenesli k Ivaničevim, katerih domačija je najbliže križu. Gospodinja Ana je povedala, da ga bodo skušali čimprej popraviti in namestiti na prvotno mesto. - Fotografija: Š. S, vedati, kdo bo križ obnovil oziroma ga »zlepil«. Seveda pa bodo storili vse, da bo križ čimprej na svojem mesta, kjer je sicer stal več kol osem desetletij. Komu je naenkrat napoti Trajbc-rin križ? V Dolencih sumijo, da se je nanj spravil kateri od mladih, ki ponoči po vasi in zunaj nje divjajo z motorji, ki v izpušnih ceveh nimajo dušilcev. Sicer pa pričakujejo od policije, da bo storilca odkrila in ga prijavila tožilstvu. Ni pa izključena su, dobil to ali ono. Dogaja se namreč, da fantje tu in tam stavijo, kdo si bo ponoči upal na pokopališče, da bi izvlekel leseni križ. Menda seje nekje zgodilo, da je potem, ko je križ potiskal nazaj v zemljo, zadel ob hlače, potem pa pomislil (če je sploh lahko mislil!), da ga mrlič vleče v grob. Ljudje tudi pravijo, daje pogumneža od strahu zadela kap. Če bi se to zgodilo razbijalcu dolenskega križa, bi zdaj vsaj vedeli, kdo neki je ta »junak«. Š. SOBOČAN Gasilsko društvo v Selu ima danes več motornih brizgaln, pred leti je društvo kupilo gasilsko vozilo, ne bojijo pa se tudi za svojo prihodnost, saj v društvu delujeta dve članstri desetini ter ženska in pionirska desetina, Ker je največji problem za gasilce na Goričkem voda, so v društvu sklenili, da se opremijo še z ustrezno gasilsko cisterno in prepričani so, da se jim bo kmalu tudi ta želja uresničila. Nedeljske slovesnosti ob prevzemu novega društvenega prapora so se poleg domačinov udeležili še gasilci iz okoliških gasilskih društev, zbranim je spregovoril župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot, v kulturnem programu so nastopili najmlajši gasilci, prapor pa sta blagoslovila duhovnika katoliške in evangeličanske verske skupnosti. Zgodilo se je Kolesarja je zbil v jarek Predzadnjo sredo ob 23.25 se je v Gančanih zgodila prometna ne-s reča, v kateri j e kolesar J ože f J, u trpel hudo poškodbo: zlom roke in noge. Do nesreče je prišlo, ker gaje z osebnim avtom zadel Koloman V., saj ga je tesno prehiteval in ga zato zbil v jarek. Avtomobilist ni takoj ustavil, pač pa je Z nezmanjšano hitrostjo odpeljal dalje in po kakih 180 metrih trčil v prometni znak, nato pa Še v betonsko ograjo. Škode na vozilih je za 360.000 tolarjev. Trčenje osebnega in tovornega avta Danes teden ob 14. uri je prišlo do prometne nesreče zunaj Norši-nec pri Murski Soboti. Voznik osebnega avta Ignac J. je zaradi neprimerne hitrosti trčil v nasproti vozeči tovorni avto, ki gaje vozil Franc Š. Domnevni povzročitelj nesreče seje hudo poškodoval. Cisterna v obcestnem jarku Bojan P. iz Višnje Gore je vozil po magistralni cesti Murska Sobota-Lendava avtocisterno in zunaj Črenšovec močno zaviral, hkrati pa naj bi mdi sunkovito zavil na desno. Vozilo je zaneslo v jarek. Sreča v nesreči je, da je bila cisterna prazna, saj če bi bili v njej naftni derivati, bi prav gotovo iztekli, kot se je to pred kratkim zgodilo pri Dolnjem Lako-šu. Škoda pa vendarle je: 300.000 tolarjev. Tovornjak so iz jarka izvlekli delavci Cestnega podjetja Murska Sobota, cesta pa je bila zaprta tri ure. Spregledal kombinirano vozilo Prometne nesreče se pra-riloma zgode na cestah; v petek pa je prišlo do hudih poškodb na dvorišču Telekoma v Murski Soboti. Po njem se je s kolesom z motorjem Poroke • « • peljal Valentin G. Pogled mu je zakril 2,5 metra visok valj, zato ni opazil kombiniranega vozila, s katerim se je nasproti pripeljal Anton R, Vozili sta trčili in Valentin G, se je hudo poškodoval po prednji sredini telesa. Ponočnjak v Super Liju Vnočis 16. na 17. avgust je nekdo skozi okno vlomil v skladišče diskoteke Super Li v Martjancih in ukradel večjo količino cigaret ter tako lastnika oškodoval za več kot 77.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. V Martjancih je udarila strela Med neurjem, ki je divjalo v soboto, je okrog 17.30 udarila strela v leseno uto, veliko 25 krat 5 metrov, katere lastnik je Franc H. iz Martja-nec. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je poslopje skoraj v celoti zgorelo, tako da je škode za dobra 2.000.000 tolarjev. Kdo je ukradel računalnik? Prostore soboškega Radiokluba v Dolini je v nedeljo ponoči obiskal nepovabljen gost. Gre seveda za vlomilca, ki je potem protipravno odtujil (ukradel) starejši računalnik, vreden kakih 70.000 tolarjev. Pridržani do iztreznitre So imeli policisti prejšnji teden tudi kaj opraviti s pijančki? So! In to ne le ob koncu tedna, ko so vsemogoče zabave, ampak že v začetku tedna, na dan Marijinega vnebohoda, torej v torek. Tedaj je prišlo do večje kršitve javnega reda in miru v gostišču Marička v Apačah, od koder so v treznilo ico odvedli Antona T., Dejana š. in Franca M., ki se kljub prihodu policije in njenemu prepričevanju niso mogli (ali hoteli) pomiriti. Prijavili jih bodo sodniku za prekrške. S. s. V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Drago Dšu-ban, kmetovaec, iz Sodišinec in Dra^ca Kuhar, tekstilna kon-fekcionarka, iz Puconec; Ernest Ham po, oblikovalec kovin, iz Stanjcvec in Stanka Horvat, delavka v pletilstvu, iz Vučje Gomile; Jožef Činč, učitelj, iz Murske Sobote in Milena Kikec, upravna tehnica, iz Kor o ve c; Janko Durič, učitelj, iz Gerlmec in Edita Oerlec, šivilja, iz Beznovec; Cvetko Cvetkovič, delavec, iz Vadarec in Gabriela Horvat, gospodinja, iz Vadarec. ČESTITAMO! J vestnik, 24. atfgtggJF 14 i I h 1 i i i ! I i i h 'I Prva državna nogometna liga Publikum : Mura 1:1 (0:0) Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 1500. Sodnik: Mitrovič. Strelca: 0:1 Kmetec (70), 1:1 Najraktarcvič (75). Mura: Černjavič, Baranja, Kokol, Cifer, Poljšak, Alihodžič, Štam-pfer (Brežic), Gajser, Bakula, Chlebanin (Kmetec). Beltinci: Rudar (V) 0:2 (0:1) Beltinci - Igrišče Beltince, gledalcev 1500, Sodnik: Tivald (Kranj). Strelca: 0:1 Žurman (39), 0:2 Ekmečič (82), Beltinci: Mojovič, Godina, Pešič (Šabjan), Sirk, Ilič, Šarkezi, Ci-rkvenčič, Nejman, Baranja (Granov), Džafič (Zver), Herceg, Druga državna nogometna liga Nafta: Železničar (Mb) 3:0 (2:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Kokolj (Škofljica). Strelci) 1:0 Hranilovič (13), 2:0 Dominko (37), 3:0 Tadič (61 -11 m). Nafta: Starovasnik, Baša, Kelenc, Novak, Koveš, Drvarič, Hranilovič, Slavic, Prekazi, Tadič, Dominko. Tretja državna nogometna liga Unior: Turnišče 0:3 (0:0) Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 300. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca; 0:1 Albert Lackovič (55), 0:2 Albin Lackovič (57), 0:3 Albin Lackovič (89). Turnišče: Stamenkovič, Temar, Albin Lackovič, Haubar, Jaklin (Toplak), Lebar, Albert Lackovič, Vori, Pal (Pucko), Novak, Škafar. Odranci: Kungota 2:0 (0:0) Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik; Rajh (Ptuj). Strelca: 1:0 Lipič (75), 2:0 Kerčmar (86). Odranci; Marič, Balantič, Rožmarič, Cener, Zver, Hozjan, D. Horvat (A. Horvat), Lipič, Kerčmar, Kreslin (Vegič), Pohoije : Bakovci 1:1 (1:1) Ruše - igrišče Pohorja, gledalcev 200. Sodnik: Krajnc (Gornji Grad). Strelca: 1:0 Hadler (25), 1:1 Fras (30), Bakovci: Šiftar, Holcman, Buzeti, Papič, Jančar, Baranja (Gabor), Bencak, Cipot, Fras, Z rim, Vogrinčič, Beltrans ; Dravograd 1:2 (0:2) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Glažar (Ptuj), Strelci: 0:1 Smonkar (22), 0:2 Fridauf (32), 1:2 Z, Osterc (54-11 m). Beltrans; Kuzma, Ropoša (B. Osterc), Veberič, Hošpel, A. Osterc, Golob, Z. Osterc, Vozlič, Mlinarič (Kosi), Makoter, ^har, (NŠ) I.SNL Rezultati - 4. kolo Publikum : Mura 1:1 Beltinci : Rudar (V) 0:2 Maribor: Olimpija 5:1 Izola: Gorica 0:2 N. Oprema: Primorje Gorica MURA Rudar (V) N. Operna Primroje Publikum Maribor Olimpija BELTINCI Izda II. SNL 0:0 I Šport I NOGOMETNI KOMENTAR I Mura osvojila točko v Celju ŠPORTNA NAPOVED VI V športni napovedi št. 6, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura, je naš gost Niko Banič, tehnični vodja NK Rakičan. Prognoziral je takole: Pari__________________ I. Izola: BELTINCI 2. MURA; Primorje 3, NAFTA: Piran 4. Bistrica : BAKOVCI 5. Kovinar: TURNIŠČE 6, ODRANCI: Paloma 7. BELTRANS : Aluminij 8. Rakičam: Bratonci 9, Nedelica: Čentiba 10. Olimpija : Renkovci Nap. 2 1 1 0 0 1 2 1 2 0 ŠPORTNA NAPOVED ŠT.6 1. Izola: BELTINCI 2, MURA: Primorje Napoved 3. NA?IA : Piran 4. Bistrica: BAKOVCI ~5/ Kovinar : TURNIŠČE ~ 6. ODRANCI: Paloma 7. BELTRANS : Aluminij 8. Rakičam : Bratonci 9. Nedelica: Čentiba 10, Olimpija: Renkovci Izpolitjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka L septembra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali S praviinih tipov. Ime in priimek ter naslov; v športa) ntporedi št. 4 jc bil izžreban Damjan Fartek, Črešnjevci IDO, 69250 Goraja Radgona. Nagrado lahko dvigne v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev športne napovedi št. 4: Beltinci: Rndar (V) 2, Poblikam : Mura 0, Maribor : Olimpija 1, Izola : Gorica 2, N. Oprema. Primorie 0, Nafta ; Železničar (MB) 1, Pohorje : Bakovci 0, Zreče ; Turnišče 2, Odranci: Kungota 1 In Beltrans : Dravograd 2. 4 3 10 4 2 2 0 4 2 2 0 4 2 11 4 2 11 4 12 1 4 112 4 112 9:3 10 6:3 8 5:2 8 5:4 7 5:4 7 11:8 5 9:7 4 8:8 4 4 0 13 1:11 1 4 0 0 4 1:10 0 Rezultati - 2. kolo Nafta : Železničar (MB) 3:0 Črnuče : Zagorje 7:i Železničar (U): Šentjur 0:0 Napredek : Koper 1:0 Radeče : Drava 1:0 Naklo ; Rudar (T) 1:0 Šmartno: Piran 2:2 Vevče : Mengeš 2:0 Omuče NAFTA Šentjur Radeče Napredek Koper Vevče Drava Naklo Piran 2 2 0 0 10:2 6 2 1 1 0 3:0 4 2 1 1 0 2:0 4 2 1 1 0 3:2 4 2 1 1 0 2:1 4 2 10 1 2:2 3 2 10 1 2:2 3 2101 2:2 3 2 10 1 2:3 3 2 0 2 0 2:2 2 Železničar (U) 2 0 2 0 0:0 2 Mengeš Šmartno Rudar (T) 2 0 11 2:4 1 2 0 11 3:4 1 2 0 11 0:1 1 Železničar (MB) 2 0 11 1:4 1 Zagorje 2 0 0 2 2:9 0 Nogometne vesti V Paki na Madžarskem sta bili prijateljski nogometni tekmi kadetske (do 15) in mladinske (do 18) reprezentance Madžarske in Slovenije. V obeh konkurencah so bili boljši Madžari. Kadeti so zmagali z 2:1. Gol za Slovenijo je dosegel Škafar. Mladinci pa so zmagali z 1:0. (F.H.) V prijateljski nogometni tekmi je Biostart Puhli kom iz Celja v Turnišču premagal domače moštvo z 1:0. Zmago so si Celjani zagotovili v končnici tekme. (EH) V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura v ČrenŠo-vcih premagala domače moštvo s 6:1. Strelci golov so bili: Ali-hodžič 2 ter Chlebalin, Kmetec, Cipot in Vogrinčič za Muro, častni zadetek za gostitelje Je dosegel Kreslin. Na Tišini sta bili povratni prijateljski mednarodni nogometni tekmi kadetske in mladinske reprezentance Slovenije in Madžarske. Pri kadetih so zmagali Madžari z 1:0, pri mladincih pa je zmagala Slovenija z 1:0, Golje dosegel Žlogar, v * * * V prvem kolu pokalnega tekmovanja na območju MNZ Murska Sobota so bili doseženi naslednji rezultati: Serdica : Beltrans 2:3, Rotunda : Bratonci 1:6, Vesna : Les 6:4 (1:1), Tešanovci; Emal 1:7, Čarda : Križevci 5:4 (3:3), Gančani : Hodoš 3:1, Lipa : Šalovci 4:5 (1:1), Rakičan : Kerna 2:0, Go-ričanka : Prosenjakovci 5:1, Mi-nicom : Apače 0:1 in Cankova; Tromejnik 3:5 (2:2). V drugem kolu pokalnega tekmovanja na območju ONZ Lendava so igrali: Dolina: Renkovci 0:3, Panonija : Čentiba 6:2 in Opel H, Lakoš: Mostje 4:1. v četrtem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi Je soboška Mura gostovala v Celju in z gostiteljem Biostartom Publikumom igrala neo-' dločeno. Sobočani so imeli več od igre in že po tradiciji r Celju dobro igrali, a so zamudili zmago. Najiepšo priložnost za gol je imel Breznik v 64. minuti, ko je s kakih petih metrov streljat prek gola vratarja Zupana. Samo šest minut zalem so Sobočani vendarle povedli. Kmetec, ki je zamenjal Chlebalina.je izkoristit lep predložek Gajserja v kazenskem prostoru in z glavo žogo porinil v mrežo. Toda samo pet minut zatem so gostitelji po napaki obrambe Mure rezultat izenačili. Nogometaši Mure tako še naprej ostajajo brez poraza. Nogometaši Beltinec so gostili Rudarja iz Velenja in zopet povsem po nepotrebnem izgubili tekmo. Tako kot na zadnjih tekmah letošnjega prvenstva so bili Beltinčani skrajno neučinkoviti, kar se jim je tudi maščevalo. Zanimivo je, da so si proti dobremu Rudarju ustvarili številne priložnosti za gol, ki pa so ostale neizkoriščene. Skoraj nemogoče se zdi, da lahko napadalci zapravijo toliko idealnih priložnosti za gol. Kot j kaže, se pri igri Beltinčanov zelo pozna odsotnost najboljših strelcev Skaperja in Osterca. Škaper bo [ p nedeljo v Gorici zopet lahko zaigral, saj mu pre~ f teče kazen. Dobro pa bi bilo, da bi se čimprej vrnil na igrišče tudi Osterc. V drugem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je lendavska Nafta gostila mariborske- Pred startom pomurskih nogometnih lig Več kandidatov za naslov prvaka Prihodnjo soboto in nedeljo se začenja tekmovanje v pomurskih nogometnih ligah - prvi in drugi murskosoboški medobčinski nogometni ligi ter prvi in drugi lendavski nogometni ligi. Kako so se pripravili in kaj pričakujejo od nove tekmovalne sezone, smo povprašali nekatere trenerje pne soboške medobčinske lige in prve občinske lendavske občinske nogometne lige. Štefan Markoja -trener NK Renkovci; »Moštvo Renkovec sem kot trener prevzel po izpadu iz tretje državne nogometne lige. Dela smo se lotili zelo zavzeto in program, ki smo ga načrtovali, smo v glavnem uresničili. Odigrali smo tudi več prijatel-skih tekem. V moštvu so nastale precejšnje spremembe. Klub so zapustiti Magdič, Tompa, Balantič in Toplak. Prišli pa so: Kalina, Draškovič, Jelen in Pozderec, To so predvsem mladi igralci. Naša želja je, da bi se moštvo Renkovec uvrstilo v vrh prve občinske nogometne lige. Med najresnejšimi kandidati za naslov prvaka sta moštvi Črenšovec in Opel Horser Lakoš, ki sta se tudi precej okrepili,« I Dušan Vogrinčič -trener NK Les Ižakovci: »S pripravami za novo tekmovalno sezono smo začeli 10. julija in treniramo tri dni zaporedoma, potem en dan počivamo. Odigrali smo tudi več prijateljskih tekem, s katerimi sem zadovoljen. Moštvo so okrepili: Brunec in Bakan (Beltrans), Idič (Rogašovci), Zadravec in Kranjec (Bakovci). Naša želja je, da bi se moštvo Lesa uvrstilo m^ prva tri moštva v murskosoboški prvi medobčinski nogometni ligi. Kandidatov za osvojitev prvega mesta je več, saj so se moštva okrepila. Mislim, da so najresnejši kandidati za naslov prvaka poleg nas še Tišina, Ljutomer in Bratoncid! f;': 1 Nikola Škrhič - trener NK Crenšovci: »Priprave so potekale po načrtu, odigrali smo vseh 10 predvidenih prijateljskih tekem, Z rezultati priprav sem zadovoljen. Glede na cilje sc jc moštvo tudi okrepilo. Iz kluba so odšli Horvat, Šarkezi in Plej, prišli pa so P. Kuzma ga Železničarja in prepričljivo zmagalo^ včani so bili boljši nasprotnik, tako “ sploh ni bila vprašljiva. Zaradi ' obračunavanja pa sta bila izključena Slavki /aj in Zec (Železničar). ta) in Zec (Železničar). . Začelo se je tudi tekmovanje v nogometni ligi, kjer sodelujejo iurje^^ klubi. Najuspešnejši so bili nogometaši lanskoletni drugoligaši, ki so v Zrečah prep premagali Uniorja, čeprav so nastopi premagali Uniorja, čeprav so Mujdrice. Turnišča ni so zlasti dobro drugem polčasu, ko so dosegli vse la pa sta se Albin in Albert Lackovič. prvič v tretji državni ligi štartali nogomettu^^ n ec. ki so doma premagali Kungoto r" prve točke, ki so gotovo spudbuda za ^ >| tekmovanje. Zmago so si OdranČani zt^^ končnici tekme, ko so dosegli obagoBz^^ \t^' lefcme, ko so aoseg/t kola Je bil v Rušah, kjer so nogometni gostili Bakovce. V zanimivem štvi razdelili točki, Bakovčani pa so z priložnosti za zmago, zlasti v drugen' Sodnik Krajnc pa je z igrišča (Pohorje) in Vogrinčiča (Bakovci) Beltransa so p Veržeju gostili soSdno vograda. Srečanje se je končalo z . f ki so bili boljši v prvem polčasu in ma goloma. V nadaljevanju je Beltrans boljše, vendar gostiteljem ni uspelo doseči časten zadetek. , (Bratonci), Pintarič (Mura), Hartman (Beltinci), Pucko in Poškodovana sta D. Kuzma in Doni® novem prvenstvu je osvojitev Mnema sem, da jc naš klub najresn«^ za prvo mesto. Med kandidati pa s vci, Opel Horser LakoS, Nedelica- Čentiba.« ner «T precej in ponilajefj((i tvom so - 14 if; »a 4 mladij]?’. ralcev: Kov .4 - MohaP-J^'. zono mo ga 4 ma, CEper Vuzem, Prišla pa sta Vuzem in M, ............ . Fujs, Odigrali smo 8 prijateljskih -štvi iz Slovenije in Avstrije. Kcr^ mlado moštvo, si želimo ostati v-P ski nogometni ligi, na kaj več pa počakati. Mislim, da so najresnejši naslov prvaka Tišina, Ižakovci m R- . - ■ j Zvonk« 1 ner Dg tekme v nuli smo se sko Save- jjjJl premagal’ IR 5 v osmino ^1^1 J' smo se se^' )"• zgodaj- ■ stil le Horvat, moštvo pa so igralec in pomožni trener, et fj gomtaša iz Madžarske. Iz Nafte P tudi vratar Zajtl. V klubu smo visoke cilje, saj računamo na namen smo tudi urediti iiriv ' med kandidati za prvo mesto Renkovcec in Črenšovec,« .f Z "4'/ ner tv-prvo mej' "O'"’ jatcijskih tekem z domačimi in n štvi. Medtem ko kluba ni zapusti ■ - ” - ■ J _ IcP.Vl vega zono .1" okrepili s Kovačem in 1____ želimo ostati v prvi medobčinski r ■ vse, kar bi še dosegli, pa bi f i’'' saj nastopamo samo z / kandidati za prvo mesto so Ižakm^ tonci in Rogašovci.« D' ■čg*. 34. avgusta 1995 15 ^ogometai klub Hotiza lep športni objekt Šport Ote U nogometne- f,letine jgfjti v gosteh. prostorov, i vse Jkkgo- objekt je tako vreden okrog 4.5 milijona SIT. Športni center pa nameravajo dograjevati. Tako bodo ure^li še rokometno igrišče ter nekatere dr^ge objekte za rekreacijo. Prenovljen športni objekt na Hotizi so predali namenu preteklo nedeljo, ko so pripravili tudi kulturni pro- gram. Na slovesnosti so o pomembni pridobitvi govorili predsednik NK Hotiza Mirko Žižek, župan Občine Lendava Jože Kočo n in predsednik ONZ Lendava Darko Pahor. Kulturni program so pripravili člani KUD-a Hotiza. Objekt je blagoslovil ho-tiški župnik Vili Kovač. Zatem so sc pomerili nogometaši Hotize in Odranec. Zmagali so Odranci z 2:0. Nogometni klub Hotiza sodi med najboljše klube v prvi lendavski občinski nogometni ligi, ki nenehno skrbi tudi za mladi naraščaj. Tudi v novi tekmovalni sezoni, ki se bo začela prihodnjo nedeljo, si veliko obetajo. Želijo, da bi se uvrstili med prva štiri moštva. Za novo tekmovalno sezono se že dalj časa intenzivno pripravljajo pod vodstvom trenerja Vlada Balažiča in upajo, da se jim bodo želje uresničile. Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker Športni obrazi Tatija Štumberger -mojstrska kandidatka Poleg urejanja nogometnega igrišča z novo ograjo so uredili tudi klubske prostore s fasado. Uredili pa so tudi namakalni sistem ter kupili kosilnico. Športni v gosteh. Hnvfci- u ~®^kem Času so no-. J®"' Prizade Mhii n/ prizadevnemu čelu72kluba na Mirkom ”* 2 Zlh Mlajši iz KjjuČarovec kasaškega derbija Sezona ie na vrhiinrn 7a nami cn tudi r i * t« U je na vrhuncu. Za nami so že tudi nekate- tekmovanja. Daleč najuspešnejši tekmovalec (JinA mlajši iz Ključarovec, sicer udelenec dveh Slovenija) in enega svetovnega prvenstva (Fran-!^l*ilait tekmuje kar s sedmimi kasači. Njihova ie naslednja: Albatros MS (8 zmag, 1 drago mesto, 3^If, diskvalificiran); Dori Lobell (6 zmag, eno četrt« 'nagi »no drugo mesto); Charlie Somoli (3 zmage, 2^41 .Tjj; J* *^yL mesto); Darinka MS (2 zmagi na dveh nastopih); “ mesto); Ivelino Lobell (eno četrto mesto, trikrat h T« je bilanca, na katero bi bil ponosen sleherni tekmo- i! zmaga v ll n p 'ehT® Itvv^'L*'” zmaga v na J-sto- 1 ( ( n II R bi Sobočani ob zavzeti in pametni igri lahko nadomestitili zamujeno. Previdnejši kot na prvem srečanju pa bomo morali tudi v obrambi, zlasti pri prekinitvah, saj so na prvem srečanju oba zadetka prejeli prav iz prekinitev. Seveda pa lahko Sobočanom do željenega cilja, to je uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, veliko pomagajo gledalci. Prav gotovo ima trener Mure Marin Kovačič pripravljeno še kakšno presenečenje, ki bi lahko prineslo uspeh. (FM) posebej velja za Dinamit Lobel-la. - Letos so na sporedu Se nekatera pomembna tekmovanja. Kaj pričakujete? »Z Albatrosom bi želel zmagati še na slovenskem kasaškem maratonu, ki bo oktobra v Ljubljani, da bi tako zaokrožil njegove letošnje uspehe. Sicer pa računam tudi na zmago med dveletniki 3. septembra na Brdu, ko bosta tekmovali ■ Ira MS in Darinka MS.« Na nedavnem državnem šahovskem prvenstvu za članice, ki je bilo v Ljubljani, je pripravila prijetno presenečenie 154etna Tanja Štumberger iz Črenšovec, dija-kiitja dragega letnika gimnazije v Maribora, sicer članica šahovskega društva Rokada iz Lendave, saj je zasedla šesto mesto, kar je gotovo zavidanja vreden uspeh. To je bil tudi povod, da smo jo uvrstili v našo rubriko. Tanja Štumberger se je s šahom začela ukvarjati v tretjem razredu osnovne šole v Murski Soboti, za kar jo je navdušila mama. Že na svojih prvih tekmovanjih je poklala, da gre za zelo obetavno šahistko, saj je na občinskem pionirskem prvenstvu zasedla drugo mesto, S preselitvijo v Črenšovec se je vključila v ŠD Lendava, kjer ji je bil omogočen nadaljnji razvoj. Iz leta v leto je vedno bolj razveseljevala s svojimi rezultati. Začela je zmagovati na občinskem in medobčinskem tekmovanju. Leta 1991 pa se je udeležila kvalifikacij za sodelovanje na državnem pionirskem prvenstvu, ki je bilo na Arehu, kjer je tudi uspela. Tako je prvič sodelovala na državnem pionirskem prvenstvu v Kranju in zasedla sedmo mesto med štirinajstimi šahistka-mi. Drugo leto državnega prvenstva za pionirke v Krškem je bila peta, Lani pa si je na državnem pionirskem prvenstvu v Mariboru z Riznarjevo in Miheličevo delila tretje mesto. Letos je prvič I sodelovala ria državnem mladinskem prvenstvu (do 18 let) v Mariboru in za las zgrešila prvo mesto, saj le za pol točke zaostala za državno prvakinjo. Kot drugouvrščena na državnem mJa-i dinskem prvenstvu si je pridobila pravico s ode lova naj a na Evropskem mladinskem prvenstvu (do 18 let) na Poljskem in zasedla solidno petintrideseto mesto. Letos pa je prvič kot tit^jm-1 lajša sodelovala na državnem šahovskem prvenstvu za članice v Ljubljani in s 4,5 točke zasedla odlično šesto mesto ter osvojila naslov mojstrske kandidatke in rating Fide, kar je njen doslej naj večji uspeh. Tega uspeha je bila izredno zadovoljna, saj ji je tudi velika spodbuda za nadaljnje šahovsko delovanje. Sicer pa Tanja zelo pridno vadi z mednarodnim mojstrom FIDE Georgom Mohrom iz Maribora, tudi po šest ur na dan. Zeli si. da bi prihodnje leto postala državna mladinska prvakinja in se udeležila svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva, ki bo verjetno v Ker gre za zelo nadarjeno in vztrajno šahi- Šport od tu in tam Kolesarstvo - Organizacijski odbor MTS Radenci in KKTro-povci organizirata v nedeljo, 27. avgusta 1995, ob 9, uri 15. jubilejni kolesarski maraton treh src. Na sporedu bodo tri vožnje: veliki maraton (70 km), mah maraton (30 km) in družinski maraton (10 km). Pravico sodelovanja imajo vsi, b se počutijo zdrave. Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo in ima prost vstop na kmetij sko-živilski sejem. Startnina znaša 700 SIT, Prijave bodo zbirali od 8. ure pred hotelom Radin v Radencih, Strelstvo - SD Gančani je pripravila tradicionalno nočno tekmovanje v streljanju z MK-puSko, Sodelovalo je 53 ekip in 159 posameznikov. Zmagala je ekipa Doline (Varga, Kosi, Gyurkač) s 101 krogom pred Gančani, 94, in Škorpijoni, 86 krogov. (T. H.) Tenis - V Verežju je bilo občinsko prvenstvo Ljutomera v tenisu za posameznike. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah. Zmagovalci so bili: Feguš (do 15 let) iz Ljutomera, Fišinger (do 25 let) iz Ljutomera, Štrakl (do 35 let) iz Križevec in Zidar (nad 35 let) iz Ljutomera, (NŠ) Streljanje na glinaste golobe -Ob 50-Ietnici LD Ljutomer je bilo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Med 11 ekipami je zmagala LD Križevci v Prekmurju pred TILS-om iz Ljubljane in LD Ljutomer, Med posamezniki je zmagal Tkalec (Ljubljana) pred Čurinom (Kog) in Pojbičem (Križevci), (NŠ) stko, smo prepričani, da ji bo to tudi uspelo. Feri Maučec Namizni tenis Državno mladinsko prvenstvo v Soboti Predsedstvo NTZS je sprejelo koledar tekmovanj za sezono 1995/96, ki se nekoliko razlikuje od prejšnje sezone. Namesto treh TOP pionirskih, mladinskih in članskih turnirjev se bosta igrala le dva in le v dveh skupinah. Na novo bosta pri članih dva odprta turnirja, pri mladincih in pionirjih pa trije. Tako bodo imeli pioniiji in mladinci kar sedem tekmovanj za točkovanje za jakostne lestvice, člani pa šest. Na novo se uvaja točkovanje za jakostne lestvice za mlajše pioniije, ki bodo imeli štiri turnirje. Pri članskih tekmovanjih je novost uvedba minimalnega denarnega sklada nagrad, in sicer za TOP turnirje 1.250 DEM, ki se razdelijo med pet najboljših igralcev, na odprtih turnirjih pa i.OOO DEM, ki se razdelijo med Štiri najboljše igralce. Sicer pa bo po koledarju v letošnji sezoni v Murski Soboti kar šest tekmovanj, medtem ko Radgona tokrat ni kandidirala za organizacijo tekmovanja. Začetek sezone se bo kot že vrsto let nazaj začel v Murski Soboti že 26. in 27. avgusta s tradicionalnim že 26. odprtim pionirskim prvenstvom Murske Sobote za mlajše ni derbiju v tli z Alk'"” derbiju v MS, in ‘ v samo- J6 “'ir; ‘"<11 twf ^^^aJtosom g «»»P«c«8tu lifi P" »Bin že 1MS, hi 1:21,5. Na Ms sodnu '^ssaškem der-- "i»Val tu .tl , n:.. I HKčrfr« pioniije in pionirje. Tekmovanje v prvi državni ligi se bo začelo 23. septembra. V prvem kolu Sobočani gostujejo pri Krki v Novem Mestu. zatem pa se 30. septembra v Murski Soboti igra derbi med Moravskimi Toplicami -Soboto in Tamom iz Maribora. Novembra bo drugi odprti turnir za mladince, v začetku decembra kvalifikacije za ekipno prvenstvo Slovenije za mladince, konec decembra pa bo prvi mladinski TOP-tumir. Najpomembnejše tekmovanje za Sobočane bo maja prihodnjega leta, in sicer državno prvenstvo za mladince posamezno in dvojice, ki bo tudi kvalifikacija za sestavo državne mladinske reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu. V začetku junija bo drugi državni TOP-turnir za člane. Po-murci upajo, da bodo v novi tekmovalni sezoni dosegli vidne rezultate. tako kot so jih v zadnjih Z Diso *n obakrat T LBSe- ------- 9^1?’’’ Uto. sedmi. Po-A Lobelom prvaka t D L, pa mi po-ga dosegel J* rezultati ka- “ Pojavi- rn«. kro- |O -o ie ,7^“’*’ kar dobri poti in I Zupan ljutomerske obžtne Ludvik Bratuša čestita Marku Slaviču mlajšemu za zmago na eni zadnjih kasaških dirk v Ljutomeru. Fotografija: Jure Zauneker V Jj' _____________ SagaJ) da se bo kmalu lahko enakovredno kosal s tekmovalci iz sosednje Avstrije, Treba je tudi povedati, da sc je slovita kasaška družina Slavič iz Ključarovec pred leti odločila za nakup tujih plemenjakov, kot so Dinamit Lobell, Charlie So-moli in Schuri Lobell, katerih naložbe sc že obrestujejo. To še - Kako pa kot dober podjetnik usklajujete zahtevno delo s kasaškim Športom? »Res je vse to težko usklajevati. Za uspehe se moram predvsem zahvaliti očetu, ki namesto mene ves čas vestno trenira in skrbi, da so kasači v dobri for- mi.« Feri Maučec * Li ^^pionat Slovenije * 3 ''®’“Ske dirke M L Samnuj- J*sfc?jedobil^AiI’' '®' ' I*”' Zinago- " 1111.Albatros js (Mar- Pred tretji, Leona 11 {S. Makovec) pa peta. Od drugih ljutomerskih tekmovalcev so zmagali: Aldea (D. Šonaja) v tretji dirki (1:22,7). Benjamin C Lee (J. Makoter) 1:17,6 v dirki uvoženih in tujih kasačev in Ira MS (M. Slavič) med dveletniki- Tretja mesta so zasedli: Charlie Somoli (M. Slavič) med uvoženimi in tujimi kasači, Finta As (S, Slavič) v četrti dirki in Filly (B, Slana) med dveletniki, Četrti pa so bili: Lex (S, Ju-reS) v peti dirki in Lord Lobell (S. JureS) med dveletniki. TradioDalna koiyeiu$ka prireditev Konjeniško društvo Velika Polana organizira v nedeljo, 27, avgusta 1995, ob 15. uri v Veliki Polani 4. tradicionalno konjeniško prireditev z mednarodno udeležbo. Na sporedu bodo že ustaljene točke, kot so galopska dirka in snemanje venca. Gostje iz Madžarske bodo prikazan »bečarske vragolije« na konjih. V eni od točk pa se bodo tudi pomerile znane osebnosti iz našega družbenopolitičnega življenja. Organi-zatoiji pričakujejo, da si bo to zanimivo kpnjeniško prireditev ogledalo veliko obiskovalcev. IH I T: 'i, letih. M. U. prvo srečanje med Štajerci in Prekmurci, ki je bilo pri kroškem brodu, pripravila pa sta ga BD Mura iz Kroga in GD Vučja vas, je pritegnilo veliko obiskovalcev. Zlasti zanimiveje bilo vlečenje vrvi čez reko Muro, ko so Štajerci okopali Prekmurce, Fotografija: Jure Zauneker 1 1®* vfistnik, 24. avgus^ 16 iz naših krajev Poplave v železničarskem domu Prebivalci železniškega doma v Gornji Radgoni so razburjeni, kajti ob vsakem večjem nalivu pjihova stanovanja zalije voda. Kanal ob stavbi je preozek, da bi lahko požiral vso odvečno vodo. Voda narase tudi do meter visoko ter zalije stanovanja dveh družin in frizerski salon. Lansko leto so imeli tanikajšnji stanovalci za skoraj štlristso tisoč tolarjev škode, občina pa Je od tega plačala le sto tisoč tolarjev. 11 '■^1 |T rili nj<> ■■ iJi« •• ' Moravske Toplice Največ za dopolnilne kmetijske dejavnosti Za spodbitjanje pospeševanja kmetijstva in proizvodnje hrane bodo v Občini Moravske Toplice letos namenili več kot 33,3 milijona tolarjev. Takšen je namreč predlog Kmetijske svetovalne službe ŽVZ-Ja za Pomurje, ki je upoštev^a razmere na terenu. O tem predlogu so že razpravljali člani občinskega sveta v Moravskih Toplicah in prižgali zeleno luč za njegovo uresničevanje. Zanimivo je, da bo največ de- : narja, in sicer deset milijonov < tolarjev, namenjenega za sofi- ] nanciranje uvajanja dopolnilnih ] dejavnosti na kmetijah. Pri tem i gre v prvi vrsti za turistično dej a- l vnost, obrt, vinotoče, plaste- 1 njake in podobno, kar bodo spodbujali z regresi in ugodnimi posojili. Nič manjši pomen ne pripisujejo financiranju programov za izobraževanje kmetov, kmečkih žena, svetovalne službe, strokovnim ekskurzijam, pri- V Stanovalcem železničarskega doma so prinesli vreče, da se začasno ubranijo pred nalivi. Milena Lovrec, ki tam živi, je povedala, da bi jim občina morala popraviti kanal, za najnujnejšo pomoč pa so jim že pripeljali vreče peska, s pomočjo katerih naj se branijo pred nalivi vode. Na občini so povedali, da to ni samo problem teh stanovalcev, ampak veliko širši. Poplavlja tudi v Vrtni in Panonski ulici, samo daje v železničarskem domu poplava hujša. Delajo pa projekt, da bi problematiko po- Tekst in fotografija: ANR plavljanja učinkovito uredili, to. pa je povezano z velikimi materialnimi stroški. Gabrijel Stavbar z odseka za vzdrževanje zgradb železniške postaje v Mariboru, je povedal, daje s tem seznanjen in da se je stanje poslabšalo, ko so pred dvema letoma dvignili cesto. V sodelovanju z občino si bodo to prizadevali čim prej urediti, še do konca letošnjega leta pa bodo naredili fasado na tej stavbi. L^dje okrog nas Žrtve nasilja kazom poskusov, razstavam itd. Poleg tega bodo nekaj denarja zagotovili tudi za sofinanciranje uvajalnih programov v kmetijstvu na osnovnih šolah, organiziranje kviza Mladi in kmetijstvo, za razstavo dobrot ob letošnjem Košičevem tednu in za kuharski tečaj, kjer pričakujejo 35 udeleženk. Poleg omenjenih strokovnih in razvojnih nalog bodo namenili posebno pozornost tudi drugim področjem kmetijstva. Med drugim predvidevajo nakup 20 hektarjev zemljišč, testiranje škropilnic in sejalnic, regresiranje trsnih cepljenk in sadnih sadik ter semenske pšenice, Niso pa pozabili tudi na zdravljenje čebeljih bolezni in ohranjanje čebelarstva, ki ima tod bogato tradicijo. Pri rastlinski proizvodnji velja omeniti še obnovo travne ruše, saj je suša v zadnjih letih travinje močno prizadela. Predvideno je regresiranje organizirane setve po predhodnem strokovnem ogledu. J. računajo na setev poljščin, kot so krnim in lucerna na skupni hektarjev. Pomembni s r analiza zemlja, apw^ stna postaja za vrtnina® prikazi poskusov na ■ir-' ve:':*! cijah. Vse to bodo ustrei® naneirali. Jiciraii. U gresiranje nakupa telic, katerega vljanje večjih živali, ki bi ečji pomanjkanja doplačilo za nprivežUi^f Poleg tega gočale večji zasl stalnega uvedeno vesnice in >0 njo rejo. Poleg tega regres za nakup plemen nj in merjascev, kemiis^ a krme ter ureditev P^"^^ izpustov. Slednje je likega pomena H plodnosti pri živalih i šanjc stroškov reje kri' MILAhq .If' Pustimo vnemar prerekanja, odkod so prišli Romi, ki žive v Evropi in tako tudi med nami v Prekmurju! S *!■ ^Vprašanje iz Gornje Radgone — Čigava je cesta? Divje pobiranje parkirnine ' Pred nami je kmetij sko-ži vi Iški sejem v Gornji Radgoni. Mesto bo spet obremenjeno s prometom in težave bodo s parkiranjem. Resje sicer, da bhznji športni center nekako rešuje problem, vendar le, če je lepo vreme oziroma ni dežja. Ves promet na štadion poteka po Mladinski cesti. Prav zato si nekateri stanovalci bloka ob tej ulici jemljejo pravico in po svoje urejajo sistem parkiranja. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali so lastniki stanovanj tudi lastniki javnih ce- 3 0-1 etn i Silvester Honat iz Črenšovec, ki naj bi mu ljutomerski policisti izbili zobe. V romskem naselju v ulici Prekmurske čete v Crenšovcih živi okrog 30 Romov, po domače Ciganov. Njihova najpogostejša priimka sta Horvat in Levačič. Živijo v hišah, ki so si jih sami zgradili, in sicer s socialno pomočjo ali priložnostnim oziroma celo rednim zaslužkom. Še veliko pa jih je, ki se prebijajo v težkih gmotnih razmerah. Pohvalno je, da seje odnos do Romov močno izboljšal. So pa žal tudi neprijetne izkušnje. O njih mi je pripovedoval Silvester Horvat. On in njegov prijatelj Emil Levačič sta se namreč večkrat peljala z mopedom v Ljutomer, kjer naj bi Emila obdelali policisti, zato je moral iskati zdravniško pomoč, kar lahko dokaže z zdravniškim izvidom. Tam naj bi tudi slišala nekaj hudih na račun svoje narodnosti. Policisti so ju osumili kraje koles, a dokazati tega protipravnega dejanja niso mogli, zato je zdaj zadeva na sodišču. Trgatev se bliža 'JT' ' 1 So lastniki stanovanj tudi lastniki javnih cestnih površin? stnih površin. Ob Mladinski ulici vodi makadamska cesta k bližnjim garažam. Po njej poteka promet tudi na sejemsko parkirišče ter mimo uprave sejma čez progo na glavno Partizansko cesto. V lanskem letu so vročekrvneži onemogočili promet po tej cesti, četudi so imeli kljub parkiranim vozilom na obeh straneh ceste dostop do garaž, kar je razvidno tudi s fotografije. Šlo je bolj za »prestiž«, kako ovirati parkiranje obiskovalcem sejma in morda tudi kaj zaslužiti. S takim početjem so opozorili na pomanjkljivosti našega pravnega sistema, saj ni mogoče razumeti »lastništva« zasebnikov, ko gre za javne cestne površine. Upajmo, da so sc y4ctu dni »prevzgojili« in da bo tudi to opozorilo kaj pripomoglo, da bo letos drugače. J, Ko, L. NEDEUKOVIČ * Si*6W--J ■ ** i1 Pri Jerebičevih v Lipi imajo raco Bibo. ki P® V okončin! Pred štirimi leti so ji noge zmrznile, in k® prinesli na toplo, ji je zmrnjen del nog odpadel, n so sc je in jo pozdravili, raca pa je shodila - P® । I Še zdaj je deležna velike pozornosti, saj se lahko je J rišču prosto sprehaja (kolikor pač more), medteiu^^ ryene vrstnice v zaprtem prostoru. Hranijo jo krompirjem, rižem in tudi mesom. Tudi jajca i^' njo pa se ne hudujejo, ko tu in tam zleti na tr dovim. Največ se z nesrečno Bibo druži 1 Metni 1 Fotografija: J. Ž. Kakšno letino naznanjajo klopotci? Srečanje z mojstrom domače obrti Jankom Zabavnikom Z Jankom Zabavnikom, izdelovalcem vinogradii iških klopotcev in raznih drugih predmetov iz lesa, ki je doma na Gomili pri Kogu, sem se srečal v zgodnjem dopolnevu na nedavnem prleškem sejmu v Ljutomeru. Pred domom obrtnikov je postavil tri kloptce, od katerih je imel največji 180-ceiitinetrov dolgi vetrnici. Pri tleh seveda ni bilo pravega vetra, ki bi poganjal vetrnice, te pa kladivca, zato je izdelovalec na os pritr^ ročico, jo občasno zavrtel in tedaj se je v sejemskem vrvežu zaslišala znana klopotčeva pesem. Ta melodija ni odganjala škorcev, kot se sicer dogaja v vinogradu. Narobe! Marsikdo, ki niti ni slutil, da so med vsem mogočim tudi klopotci, se je prerinil skozi gnečo in jih opazoval, veliko jih je tudi priostopilo bliže in se dotaknilo teh lesenih izdelkov. Bili so tudi taki, ki so povprašali, koliko tolarjev bi mojster rad iztržil za največji klopotec. Ljudje smo pač radovedni in Janko Zabavnik je rad potešil to lastnost. Zdi se mi. da je za največji klopotec, ki ga je poimenoval GloboSki vrh, hotel dobili 400 mark v tolarski protivrednosti. Malo, veliko? Izdelovalec je pripovedoval, koliko ur je porabil zanj, iz kakšnega leSa ga je naredil, poceni niso tudi vijaki, s katerimi je posameze dele privil ... No, ja, le o ceni repa nt govoril, saj brezove šibe ne stanejo nič. Na sejmu nisem ostal ves ljubi dan, zato ne vem, ali je prodal vse klopotce, slutim pa, da domov ni peljal nobenega, saj je vedno več vinogradnikov, ki žele trtni nasad okrasiti s klopotcem, nekateri imajo celo poseben obred postavljanja z veliko pijače in jadače. ^0 pl! mark - v tolarski pr< seveda. Janko Nekdo je Janka Zabavnika vprašal, ali bi lahko naredil tudi veliko večji klopotec, kot je bil tisti, ki ga je razstavil. tudi dolgoletni na,-nika, mi je še po'« ben »divji« izdelo''®' ' ima za dejavnost, kr - in to jc domača in - ustrezno dovolj eN® bi - ustrezno dovoljeuj pj tere svoje izdelke je c® ,1^ znak kakovosti. ll .1' IL' i; I Jf« J tu I h bi I tu I til I "i S |i| It Janko Zabavnik z Gomile pri Kogu (mož s kapo na je na sejmu v Ljutomeru razstavil tri klopotce. Pri. . - Fotografija: S- it iti -‘i II V središču Gornje Radgone, na Tratah, je Vida Vidmar pridelala 40-kilogramsko bučo! Prav gotovo bo z oljem, ki ga bo pridobila iz semena, nekoliko omilila družinski proračun, kajti ženska, ki je prej delala v Elradu, je že štiri leta brez službe. Ni edina, ki z obdelovanje vrtička skuša pridelati čim več zelenjave in vrtnin, toda buča velikanka jena njenem vrtu zavzela veliko prostora drugim pridelkom. - Fotografija: L, Kr, ■ GRAD - V zadružnem domu pri Gradu je bil Veseli večer, ki so ga izvedli člani kuda iz Šalovec. Gre za društvo, ki deluje kakih 20 let; v začetku sta ga sestavljala dramska skujpina in pevski zbor, kasneje pa so ustanovili še folklorno skupina? S svojim nastopom pri Graiiu so navdušili, saj so ob spremljavi ljudskih godcev zapeli več starih pesmi, plesalci so predstavili splet starih plesov, dramska skupina pa je s skeči poskrbela za humor in aplavz, (M, F,) ■ UPA - Na letošnji tokrat že 8. po vrsti Krompirjevi noči v Lipi, ki jo je organiziral NK Lipa, je bilo okrog 1,500 ljudi, Le-ti pa seveda niso le pili in plesati, ampak so pojedli kar 1,000 kilogramov krompirja, samostojno oziroma v obliki raznih prilog. Glavni kuharje bil gostinec Dušan Bobovec. Zlasti so Šli v promet »langaši*. Za ume pete je skrbel ansambel Magnet iz Murske Sobote. Da je prireditev uspela, gre zasluga zlasti predsedniku Štefanu Časarju pa tudi pokrovitelji so se izkazali. (J. Ž.) mer dveh vetrnic 180- centimetrski. Odgovoril je pritrdilno, takoj zatem pa dodal, da bi za večjega moral izdelati tudi večjo os, ki pa ne bi ležala le v navadnih nosilnih utorih, ampak bi morala biti os klopotca v kovinskih ležajih, O ceni takega klopotca ni povedal nič konkretnega, sem pa prepričan, da bi stal več kot 500 ii " " r Pa šc poskus o vprašarvic o pH^i S*58 nanjajo Se kar du" ....... aliboUH jPJ h F) Jf niško letino, ah bonf „ li veliko grozdja. pfcdvECfli od vrefliPJ^ (j predvsem od Gospod, toče!). od škorcev, saj ot (Jn', Jo klopotce, le-ti gam. tr h so se v tridelnem napadu in štafetnem teku na 450 enajstčlanskimi ekipami so bili najboljši gasilci s KOROVCl - v tem kraju je bilo prvo tekmovanje gasilcev iz krajev, ki spadajo v novo občino Cankova - Tišina. Pomerili Gerlinec in tretji iz Domajinec. Med mladinci so se ■ zali gasilci iz Korovec, med mladinkami pa so na pt* , stale gasilke s Krajnc, med pionirji pa mladi Petanj^®*^^ ir vanje pa so prišli tudi gasilci iz drugih občin, ki su P movaii. Prvi je bil Sv. Jiirij. (F. Ku.) J I l^EiLg4-avousta 1995 17 pohod po Dolnjih Slavečih iz naših krajev ’ ^ili so tudi sedemdesetletniki ______________I__L__________ s, kilometrov dolgo pot je prehodilo čez 190 rekreativcev ifjMaralo Slaveči je 12. avgusta < vo avgusta or- „j<>-uu.iniQ prvi pohod po Dol-»•'iilt Slavečih. Udeležili so se ga lT*^tpahodalki, prišli pa so w’‘4i zU^roviiec, Veščice, Rade-in ii avstrijskih krajev. Lin-flUitloila, Leitersdorfa, Rax-Ber-lWa,Sv, Ant in Futstenfelda. Na tS - pa so t?: prihodnjih pohodih naj bi sodelovali od tujcev še Madžari, Italijani in Čehi. Povprečna starost tokratnih udeležencev je bila 40 let. bilo pa jih je tudi nekaj, ki imajo čez 70 let. Pohodniki so štartali pri gostilni Forjanič in 10-kilometrsko progo prehodili približno v treh urah. Seveda tisti, ki se niso dolgo mudili na kontrolnih točkah, kjer so se tudi lahko okrepčali s pijačo in jedačo. Sicer pa je bil glavni namen pohoda zbliževanje ljudi in utrjevanje prijateljskih vezi ljudi z obeh strani meje. Po pohodu so vsi udeleženci dobili simbolično darilo, skupine z nad deset članov pa še pokal. Potem je bila zabava. Športno-rekreacijsko društvo Dolnji Slaveči, ki ima zdaj 50 članov, so ustanovili pred tremi leti, njegov predsednik pa je Stefan Drvarič. Seveda so dobrodošli novi člani. Pobudo za društvo so dobili pri Avstrijcih, h katerim so prihajali na take pohode v goste. Potem seje 35 navdušencev sešlo na ustanovnem obenem zboru in društvo je kmalu zatem začelo delovati. Zdaj seje prijavilo za včlanitev v mednarodno organizacijo pohodniških društev (P/V). M, PERKO n 3 >12^I^ajanka Negove je Mi- 1Ont .k: se ie narnHila S = t] '■I^S- leb’ ' j® narodila 5. avgusta Si-i.. Kunovi. torej pred 90 leti, a ■‘Slatet ^“»uvi, lorej pred Vti leti. B svojega soSolca Antona V'"***i i ' ‘ n susoloa /iiiiuna teol ki je zdaj učeni teolog i jn in znameniti psiholog. Mi- 9 d * rs, negovski grad. Priženila se je k . Itvim, njen mož Jože pa je bil mesar, zdaj že lep čas živi pri sinu in snahi Geliki. Tudi zdaj, četudi letom naproti, rada vstaja nav-suče X ----- ■tjen mož Jože pa je bil mesar. Čas živi pri sinu P® zlasti okrog štedil- i'... “Ul bat« ■_____, _ J. r 1 Judi h. »tvun- ^®®lokrat gleda televizijo. pokuka tudi v svojo 125 let hrani obleke in svoje n-.? '•'■alka Vestnika, v katerem 1. novice. - Foto- M: v til r r Sl® 1 ■ '■ IS® slovesnost v Gaberju — kamen za kapelo tet- I C? hmi slav- ^P6v.?“^>eto duhovni- '^aterX^ P®*> cerkveni angelčki. sta hi 15, avgusta (na praznik Marijinega vnebohoda), 'f^>n dan, ko so lahko položili temeljni kamen za Is. 1“ PodmittlfBn cerkev, kakor jo nekateri imenujejo. ■'•tega kamna sta ^•t^slanka Maria gospodinjstev. Nekaj tolarčkov so nabrali tudi med mašo. Na slovesnosti so prebrali listino, ki so jo pozneje dali v betonsko cev in pokrov pritrdili z betonsko malto. V njej piše, da so kapelico zidali v času, ko je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, škof dr, Franc Kramberger, dekan Franc Kodila, župnik Jo- 1 t ■I Ir.. . Ijt je l 'J 1 >.Wf IShSSS ihti * ‘S Dr ‘ i_ *'■ i I ■ LJUTOMER - Območna organizacija Rdečega križa Ljutomer je organizirala tradicionalno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. Tokrat je kri darovalo 626 darovalcev, kar je 22 več kot ob podobni lanski človekoljubni akciji. Sicer pa je letos iz občine Ljutomer kri dalo že vsega skupaj 982 ljudi, do konca leta pa bodo še organizirali akcijo za bolnišnico v Rakičanu. Računajo, da bo v vseh letošnjih akcijah kri oddalo čez 1,000 ljudi, kar bo več kot v prejšnjih letih. (F. KI.) ■ RADENCI - Na območju Občine Radenci nameravajo do konca leta modernizirati več makadamskih cest. Omenjajo zlasti ceste na Račkem Vrhu, Kocjanu ter v Prisojni ulici v Radencih, kar bo stalo 27.000.000 tolarjev. Posodobitve teh cestnih odsekov bodo prve naložbe nove Občine Radenci. (G. G.) y župniji Lendava, kamor spada tudi Gabeije, so lani blagoslovili veliko novo podružnično ce- ir Mariborski pomožni škof dr, Jožef Smej je imel na praznik Marijinega vnebohoda v Gaberju slovesno mašo, nato pa blagoslovi) temeljni kamen s posvetilno listino. - Fotografija; Š. S. žef Bernad, kaplan Tomislav Šantak, navedeni so tudi člani gradbenega odbora in seveda datum. rkev v Petišovcih, tik pred blagoslovitvijo pa je nadomestna kapelica v Dolnjem Lako-šu, ki je čista kopija prvotne kapelice iz 1854, leta, a seje morala umakniti, ker so prav tam širili cesto, V Gaberju je bila prav tako ka-pelica, ki so jo predniki zgradili 1924, leta, a je sčasoma postala premajhna, pa tudi vzdrževana ni bila ravno idealno, zato so se odločili, da jo porušijo in na njem mestu zgrade nekoliko večji sakralni objekt. Dela lepo napredujejo in prihodnje teto naj bi se verno ljudstvo v njej že zbiralo pri božji službi. Kapela bo posvečena karmelski Materi božji (imenovani po gori Karmel v Palesti- ni). Š. SOBOČAN Prleški fiičkec Tajna prleška d hišno »Sora na klopcie je zaj med vekoj no ma-loj mešaj pogriintalo, ka so prleški poslanci najrekši zajebancoviči prleškega gorfsiajuvaja kmeiijsna, živinoreje no pivničarstva. Zaloma. kasa po dvonoosendeselen členi državne usiove poslanci ne daj zvezani pa prisiljeni peli po nolak kerihkoli navodil no odiokof. Delajo pre lehko /se, ka čejo. »Sova na klopcie je zaj viin zbobjaia, ka de ireba pričisien akorat cokompokon zamejati prleške poslance ali pa do mogli stori poslanci še pred moloj mešoj delati mijmo zakanaf tak. kadete prleško gospodarstvo denok zacvelo do jeseni, gda drugi že pobirajo sadove. Poslanci zastopajo interese državlonov, voiilcof, zato do mogli da zime zrihtati, ka sodeži. keri kesnijo. nedo pomrznoli - vačik do pre odmrznoli poslance. Pri sveten Lenartif Slovenskih goricah pa se ne ve, kak drugo do lit^e glodali storo kost pa pozobili na poslance no slabo kmetijsko politikan-stvo. Ton se zajfrkočijo s ten, ka bi pre gor postavili en veki spomenik zaklonin žrtvan po drtigoj vojni. Piiste mrtvece pri miri, toti nan nedo pomagali odovati pšenice pa grozd/a pa soi^a! Ja, kruci paket, s sodjon bi Prleki mo^i izvoziti ministra za sodjerejol Pe vete, zakaj? Zato, ka so prleški štactini puni konzetf, kompotof no sodnih cukrof pa sokof, uvoženih iz Nemčije, Italije no drugih držo/. Prleki pa ne majo kon dati sodja, pa jin zaloma segnili v trovi. Zaj se prleška deca že priprovlajo na novo šolsko teto. Pripo-ročiiviejo jin zdrave sodne sokove za južino. Te pa pje grejo med južinoj f štaciin pa tan vidijo, ka je pivo dosti falešo od sokof pa še več ga dobiš! Prleki, še Je cajt, ka si rešitve toto jesen priftošle, pa zdrovje! Fča-sik rovno si preštete knigo Helmuta Waružmakera, kero Je nadruka-la lublanska Aura, naslov parno nekak tak: »Češ biti zdraf? Proč s šporheti pa piskri!« No, po totoj teoriji je fsa mesna pa konzervera-na hrona giftna. Jesti moreš samo /riško sodje na /rišken Iti/ti, te neboš nigdor na sveti betežen. Prleki! Rešite/je resen tu! Vi samo napra/ie za to anštendig reklamo pa do prišli Udje k van pa do /so sodje že/piingradi na /rišken luji pojeli; zelenjavo pa na jivi! Tak te /ajn zoslažili pa van nede treba sprovlati sodja pa zelenjave no se pričkati s kmetijskimi mohari, če do sploh kaj kupili od vos! To van Je joko/ajn, ja! Titdiprleški DeSUS s penzionisti, čiglih jin Jonšo/Hanzek očita, ka so pre podukšana roka Zdrdžene liste, de se pre abonera po kmečkih pungradih no Jivalt, se mojo čiduže meje penezo/ Eni Prleki pa pje neorganizerana že celo leto hodijo vnoči/piingrade no najiva pa ti odnesejo pje /se sirove pridelke, ka so ziher šteli tiso knigo »Češ biti zdra/?e Vegetarijonci - vinski ali tan okoli Radmošco/ Črešnjo/ca pa prta Jonžovemi Vrhi pa so pje hiido žalostni, ka Jin Je toča doj sklestila žlahtne sorte grozdja. Za toto novo knigo Aure se pje že zanimle celi Loimerk. Tan so /kiiper scimprali vinsko akademijo, kera zaj priprovla prvi vinski kongres. Haršo/t ali pa vinsko kralico do pre zvolilija, pa ne za novega lotmerškega župona, ka bi te on moga iti na čokaje! He, po Prlekiji bole navdušeno štejejo revijo Vertias za vinsko kulturo kak pa Aurino knigo! Ptujčani pa vinska vegetarjonsko kulturo pre prakticerajo v grajski kavarni. Grajska restavracija pa je še skos no skos na pesi, pa se čudijo, zakoj. Ja, zato, ka je nemrejo odati zavolo denacionalizacijske zaša/anosti... Prleški vegetarijonci,/pivnicah ali/klanci:/si grotajmo poslanci, f!e posronci! V urke se je lak že posra Arnek. Miros || I 1 M K l r f 3 3 |! Ul 'mIC i k .1» 1 Nt .c V mestih, ampak tudi na podeželju je vedno več lepo urejenih hiš, kot je, denimo, tale v Segovcih v Apaški dolini. Hišo si delita sestri Anica in Helga Tropenauer. Dvorišče ni ogajeno, kar gre pohvaliti, zato mimoidoči lahko vidijo veliko zelenico z okrasnim grmičevjem in * konzervi ranim« kmečkim orodjem. Obe sta kmečkega rodu, zato sta se odločili, da prostor okrasita z omenjenimi predmeti. - Fotografija: L. Kr. ■ BELTINCI - Društvo upokojencev Crenšovci, ki združuje upkojence ČrenŠovec, Odranec, treh Bi stric, Žižkov in Trnja, je organiziralo v Kantini pri Muri družabno srečanje, ki se ga je udeležilo kar 300 starostnikov. Po pozdravnih nagovorih županov so zapele ljudske pevke iz Bistrice, nato pa seje že oglasila glasba in marsikateri upokojenski par se je zavrtel. Seveda ni manjkalo tudi jedače in pijače. Crenšovsko društvo upokojencev pa že načrtuje novo snidenje, tokrat na izletu v Lendavske Gorice, kjer sl bodo ogledali kapelico Svete trojice in mumijo vojščaka Hadika. Tudi o silvestrovanju se že pogovarjajo. Pa naj še kdo reče, da upokojenci niso za družabnost! (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Gornja Radgona je dobila železniško povezavo z Ljutomerom 1890. leta, torej pred 105 leti. Do avstrijske Radgone pa so železniško progo napeljali nekoliko prej -1.885. leta, pet let pozneje pa so zgradili čez Muro še železniški most. Po drugi svetovni vojni so železniško povezavo med Radgona-ma ukinili. Zdaj spet tli želja po železniški povezavi med Gornjo in avstrijsko Radgono. (F. KI.) ■ MURSKI ČRNCI - Mladi v tem kraju z veliko zavzetostjo gradijo igrišče za malt nogomet. V akciji bolj ali manj stalno sodeluje kakih 20 mladincev. Brž ko bo igrišče nared, se bodo vključili v tekmovanja. (F. Ku.) DOLNJA BISTRICA - Gasilsko društvo Dolnja Bistrica je pripravilo tekmovanje v spomin domačina in dolgoletnega občinskega gasilskega poveljnika Daniela Kreslina. V trodelnem napadu se je pomerilo osem gasilskih društev, prvo mesto pa so osvojili gasilci iz Žižkov, drugi so bili požarniki iz Melinec, tretji pa Ljutomerčani. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Čeprav smo sredi obdr^a, ko možnosti vsaj za začasno zaposlitev ne manjka (spomimo naj samo na obiranje sadja in druga priložnostna dela), je z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij prijavljenih na zavodu za zaposlovanje 2.360 iskalcev zaposlitve, od tega kar 1.700 iz sedanje Občine Gornja Radgona, kar je 13 odstotkov od skupnega števila prebivalstva. - Nekaterim pride prav socialna pomoč. Avgusta so na Centru za socialno delo izplačali 15.500.000 tolarjev pomoči, kar je največ doslej. (F. KI.) ■ PETANJCI - Na gasilskem tekmovanju za memorial Bojana Novaka, ki je bilo na Petanjcih, je sodelovalo ka 31 gasilskih enot iz Pomurja in tudi od drugod. Največ točk so zbrali gasilci iz Šmartna na Pohorju, drugi pa so bili tekmovalci iz Steklarne Rogaška Slatina. Tekmovali so v suhem tridelnem napadu in štafetnem teku. (F, Ku.) Spominsko listino ob začetku graditje kapele v čaberju je podpisal tudi župan občiiie Lendava Jože Kocon. Po ^IlMu, Po h? i< X. 10». "J uS lina!» naložbo, ■ čez 150 U k* 10 •■»□loU I J I i 18 vestnik, 24. odsevi mladosti Sprehod ob vodi Neko jutro sem se odpravila na sprehod ob vodi. Vse naokrog je bilo onesnaženo. V vodi sem videla veliko živali, ki so bile žalostne. Naenkrat meje ena od rib vprašala, če bi jim lahko pomagala in jim očistila vodo, da ne bi bila umazana. Odgovorila sem, da bom prišla naslednji dan s sošolkami, da mi bodo pomagale. Potem sem se odpravila dalje. Prišla sem do table, na kateri je pisalo: »Ne onesnažuj okolja!« Takoj sem stekla domov in povedala mami, kaj sem videla ob vodi in kako človek na razne načine onesnažuje okolje in vodo. Drugo jutro smo se s sošolkami odpravile k reki, kije bila onesnažena. Tam je bilo veliko živali in rastlin, ki so umirale. Takoj smo začele pobirali papirčke in čistiti okolico. Ko smo končale, smo odnesle vse odpadke v koš. Tako je minil ta čistilni dan, ki Je bil precej naporen, a vseeno lep dan za živali, ki so bile vesele, da je bila voda I •nFČKt Pif' movAue/ spet čista. METKA CIMERMAN OŠ III Murska Sobota Mucek Imam mucka, ki mu je ime Miki: To je ljubljenec naše družine. Ima dolgo belo dlako in spada med perzijske mačke. Glavo ima tako košato, da mu komaj vidim oči. Mikija moram vsak dan počesati. Zjutraj, ko vstanem, Že mijavka pred vrati, ker je lačen. Dam mu jesti in piti. Enkrat na teden dobi tudi mleko. Najraje je meso. Naš Miki je zelo zadovoljen, če ga ljubkujemo. Tudi pes Medo ga ima rad. Velikokrat skupaj spita v njegovi hišici. Imam ga že tri leta. Ati ga je enkrat že hotel odnesti drugam, vendar mu tega nisem dovolila. Petek, trinajstega - moj nesrečni dan KLEMENTINA ŽNUDERL OŠ Gornja Radgona Zelja osamljene deklice Vsak otrok ima neko željo. Nekateri si želijo igrače, drugi bi radi poleteli z letalom ... Na ozki planoti je Živela deklica. Starši so ji umrli, zato je živela sama. Ona ni Imela nobene take želje, le pogrešala je tople človekove besede, nekoga, s katerim bi se lahko pogovarjala, smejala, igrala... Zato si jc želela, da bi prišel kdo k njej na samotno planoto. Vsako jutro je opazovala, če Je kdo v bližini njene hišice, da bi ga povabila k sebi. Vedno boli Je hrepenela, da bi jo kdo obiskal. Večkrat je tudi zajokala. Ko sc je nekega jutra sprehajala ob potoku, je zagledala psa. Ustrašila se je in sc za nekaj korakov oddaljila. Nekaj časa je strmela vanj. Spoznala je, da ji ne bo storil ničesar, zato se mu je približala in ga pobožala po svetleči se dlaki. Dala mu je hrano in kmalu sta postala prijatelja. Pes ji je namenjal veliko pozornosti, vendar njena želja Še ni bila uresničena. Ko se je nekoč pogovarjala s psom, mu Je dejala: »Želim si, da bi nekdo prišel k nama!« Naslednje jutro je deklico zbudilo nenavadano žuborenje potoka. Id se je vil okrog hišice. Stekla je knjemu. Ob potoku je stal deček. Deklica je vzkliknila: »Nisva več sama!« Približala seje dečku. »Kako tl je Ime?« »Peter sem,« je odgovoril in jo povabil na svoj dom. Deklica je žalostna zapustila svojo hišico. Z dečkom sta se počasi oddaljevala od planote. Z njima je šel tudi pes. Deklica ni bila več osamljena. Njena želja se je uresničila. Končno je našla ljudi, pri katerih bo Petek, trinajstega! Za nekatere srečen, za druge nesrečen dan. Veliko je takih ljudi, za katere je petek, trinajstega, običajen dan, S tem dnevom nimam dobrih izkušenj. Lahko bi rekla, da spadam med tiste, ki ga imajo za nesrečnega. Opisala bom dogodek, od katerega je minilo že precej časa in sc je zgodil prav na petek, trinajstega. Otroci iz naše ulice smo se vselej zbirali pri sosedovih, kjer so zidali hišo. Lovili smo se po njej, se igrali, skratka počeli vse, kar nam je prišlo na misel. Hiša Se ni bila dokončana, zato je bila ograja okrog nje le začasna. Mi smrka- vci tega nismo upoštevali. Obe-šah smo se nanjo vse dotlej, dokler se ni nekomu od nas nekaj zgodilo. Ta nekdo sem bila jaz. Ko sem se povzpela na ograjo, me je poklical brat. Ne spomnim se, zakaj. Hitro sem se obrnila in v tistem trenutku mi je spodrsnilo. Bila sem vsa popraskana. Oče me je videl in pritekel, me vzel v naročje ter odpeljal v bolnišnico. Na srečo ni bilo nič hujšega, le nekaj prask sem dobila. Zakaj se je to zgodilo ravno v petek, trinajstega? Morda je bilo le naključje, morda pa... nc vem. Pri Kremenčkovih lahko živela. KATJA REŽONJA, OŠ Turnišče MAJA KRESLINOŠ Beltinci Neke noči se ml je sanjalo, da sem živel pri Kremenčkovih. Hiša je bila iz ogromnih kamnov. Imeli smo tudi avto, vendar brez koles. Mesto, kjer sem živel, se je imenovalo Bad Rock. Tam j c bila tudi šola. Namesto zvezkov smo imeli za pisanje kameno tablo. Domačih nalog pa nismo dobivali. Bilo je res super. Tako pa sem se le zbudil in ves prestrašen ugotovil, da bi skoraj zamudil šolo, s tem pa tudi ogled filma KremenČkovi. JERNEJ BANFI OS Bakovci Laž ima kratke noge Nekega dne sem mami skrivaj pojedel Čokolado, peči pecivo, pa ni našla Čokolade. Iskala jo Je vsepovsM- _ ■ našla v smeteh papir od čokolade. Sama sebi ni mo^a kdo to storil. Vprašala nas je: »Kdo je pojedel čokolado * N priznal. Vzela je palico in še enkrat vprašala. To za nas tn sel* pnzudj' vzcict jc pdijvo Ul Sc cnKrdi vprdSdid> lo a« i*** dovolj, da bi ugotovila krivca. Enega po enega je poklicala* uovoij. ua Dl ugo lovna Kjivca. c. n ega po enega jc nas pretipala po žepih. Jaz sem bil na vrsti zadnji. Od tresle hlače, ker sem imel v žepu še košček čokolade. Ko ser-’ S.U st' J '".‘'“n do nje, je takoj vedela, da sem tat in krivec jaz. Ko pa \. potegnila še tisti zadnji košček čokolade. Je dejala: »m« Tvoja laž pa je imela zelo kratke noge!« Če bi bila nevidna? Predstavljam si, da biti neviden niti ni slabo. Rada bi bila nevidna, ampak ne za vedno. Lahko bi odkrivala veliko skrivnosti in potovala po svetu, ne da bi kaj plačala. Seveda bi se vedno vnfila domov. Pomešala bi svoj dom, starše in prijatelje; seveda pa tudi porednega psa Mopsa. Nihče od tistih, kijih ljubim ali pa so moji dobri prijatelji, me ne bi videl. Toda kmalu bi se počutila zapuščena, Zaradi tega in še zaradi marsičesa drugega si žeUm, da moje življenje ostane tako, kot je. Seveda, nekaj sprememb si želim, toda take, kot je za vedno biti neviden, ne. MATEJA LUTARIČ OŠ Gornja Radgona I Bolni k'^\ Nekega *ine P*' Ivan domov in potoi“^ mi, da ga boli gl®''® i je izmerila ma mu je no. živo srebro na metru Je precej nii’** ' Ivan Je moral ostaa , stelji. Drugi dan ga a m. P.U.I. «-»!*• On mujepregHa ^ in ušesa ter '* ima angino. Napi^ ^ Mamainiva" cept. Mama in * “ , odšla v lekarno, ; dobila sirup in Zunaj je sijalo so« drugi otroci so se * Ivan pa je mora Mislil je na sošolce. učitelj*^ PRIMOŽ Najpametnejši mož Kdo na tem svetu je najpametnejši? Kdo pozna prav vse odgovore? Kdo nas zabava? Kdo nas razigrava? Kdo nas v svet igric popelje? Kdo nam da povelje? Kdo nas uči? Kdo nas mudi? Kdo nas krega, ko je popolna zmeda? Kdo nas zadržuje? Kdo nas zapeljuje? Kida vf. Novice od tu... Meni Kovačič se gotovo Se vsi spominjate po njenih skladbah Brez ljubezni mi živeti ni ter Nasmeh poletnih dni, drugi spet po njenih senzacionalnih fotografijah v reviji Start. Pred kratkim pa se je ponovno vrnila na slovenske glasbene odre. Sicer živi v Ameriki in prepeva z velikimi zvezdami countrija. plošče z glasbo iz svojih arhivov: Balkan žur, posnetki 7 mladih, Nede Ukraden, Suncokreta z DJordJetom Balaševičem in drugih iz sedemdesetih let, na drugi je glasba kragujevške rock skupine Smak, tretja pa je namenjena ljubiteljem glasbe osemdesetih The Best Of Ekatarina. Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER MLRSKO-MORSKA L£STVI(1^^ *■** Založba kaset in plošč RTV Slovenija je izdala tri kompaktne AUDIO - VIDEO - CD /Msmop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 ... In tam Dexter HoUand iz skupine O£f-spring pravi, da skladbe z njihovega albuma Smash niso nobeden punk revival, ampak so takšne, kakršne so nastale pred mnogimi leti, pa jih takrat nobena diskografska hiša ni hotela objaviti. ■A"*"*- Mnogi so pomislili, da Mariah Carev zadnje čase več pozornosti posveča obleki in šminki kot glasbi, saj je prihajala na zabave zelo vpadljivo oblečena. Iz zanesljivih krogov pa smo izvedeli, da v nekem newyorškem studiu že predeluje skladbe za nov album, ki bi nai izšel jeseni. i' £• 1 L ■ w e ■l’ ;; 'C 1. Toni Cetinski - Plamen Ijubavi 2. Sandi - Ni nasjeverni na Jug 3, Prijavo kazallšte - Kise jesenjo 4, Boris Novkovič - Odkad nišam tvoj 5, Minea - Good Boy Pedlog: Forum - Jako, najjače GLASUJEM ZA:____________________ I J r/- k J rsi tako dolgo, da je posneta. V tem studiu ima Jon shranjene tudi se posnetke z njihovih koncertov in snemanj. Pravi, da jih bodo še presneto potrebovali, ko bodo snemali kakšno novo kompilacijo, zato jih je potrebno čuvati, Jon je najraje doma, turneje mu ne ležijo preveč. Zaveda pa se, da je potrebno vse nove skladbe in nove albume tudi v živo predstaviti publiki in vedno znova prepotovati svet. Članom skupine se je najtežje ločiti od svojih otrok, Jon pogreša ženo Dorotheo in dveletno hčerko Stephanie._si. dvojčkov, Tico se te druži z supermodelnjf Richie pa seje -ocl^ ročil z igralko HeaiWL,L Jon sejev zadne^ hčerko Stephanie,^ kaj krat poskusil Pvcijrvrak r kamerami, pred kra vil v iilmu no. Nastopil je ob I, preu r'--Moonlight^^fl in VVhoopi Goldbe*9 uživa v igranju, daje tam le po n®' ga na glasbenih O' pogrešali. dril”^ '■t. fr, =. f S?*! tl J e I Ijenje, zato so okoli njegove hiše kamere, ki beležijo navzočnost nepovabljenih. Če pa le koga povabi k sebi, je zelo vljuden ter ga na vra- I Skupina Bon Jovi Je ze skoraj I klasika glasbenih lestvic, saj vse, 1 kar naredijo, postane hit, trenutno I pa se najbolje uvrščata skladbi So. meday 1’11 Be Saturday Night in This . Ain't A Love Song, V svoji karieri i SO fantje iz New Jerseya prodali I petinpetdeset milijonov plošč in ka-I set. I Jon Bon Jovi živi v eni od lukI suznih vil poleg New Jerseya, ki Je I dobro zavarovana in zaščitena I pred radovednimi očmi mimoido-a> čih in njegoviti oboževalcev. Jon si To želi Čim intimnejše zasebno živ- 0 tih kar sam pozdravi in povabi v svoje zanimivo stanovanje. Stene njegovega stanovanja so polne plakatov, fotografij, priznanj in nagrad. V kleli svoje hiše ima studio, kjer so nastali njegovi največji hiti. Studio je dovolj velik, da lahko v njem delujejo vsi čl^i njihove skupine. In v teh prostorih so dneve in noči prebili klaviaturist David Br-yan, bobnar Tico Torres in kitarist Richie Sam bo ra. Za snemanje novega albuma so v studiu prebili kar Štih mesece in delali šest dni v tednu, in to vsaj petnajst ur na dan. Jon pravi, da zelo uživa v svojem studiu in da tu nove skladbe nastajajo kar spontano. Tu ni določenih, točnih in vedno prekratkih terminov, ki glasbenike delajo nervozne. Nihče ne gleda na minute, ure, skladbo snemajo RuolMI ' I Jon ii * ^^<8.24^vgusta 1995 19 I M li. * tl * I I i I e k S> I It »I h 4 turizem Arhitekturne značilnosti' domačij na videmskem ■ ............ ' t. S; 3 ^«1 vsak Slovenec R blovenec jc imel še pred pol stoletja najmanj enega na nS’ "‘L®’!" vse mani tistih, ki bi še v- - Petnice k takemu ali drugačnemu sorodstvu na deželo. taaemu ai Sloveniji drugačnih Mvljenja vendarle možnosti, da bi ljubit^ naravnega t^saj nekaj dopustniških dni preživeli na hp '*^"****''^ je tistih meščanov, ki so naveličani veIBdh hote-'^dovolj jim Je betonskih škatel, v katerih morajo sc j Oorai?}**'* *u*ist mesecev na leto. Dovolj jun je tudi gneče, ki Mtia ir ogibati v svojem mestu, v njej pa se znajdejo se odloči za dopust na kmetih, ima za-saj nur in čist zrak, vsaj domačo hrano in domače okolje. W(ujt u '^crmt^ni rfj- prav tako I I T I p I č H I T L 0 K r j c M B f K I H 1 i E -^i^. Veliko sobo ■ in ma- 4 I>vesobi ijo. mjiu &CBk p^ ii d l' H ntjc JEDOltCtH EDnTVJA t*”!] s kuhi- I H O » It I t Tlll» za h.j T.. '‘rarsji .__________ W.Ti £ 0 e a ' H r fi Jt a * :iiiEU«0A .1 '"'oUko sobi, sol,^ ®^ala tudi manjšo ena stena bil po brca ''®®P‘'o‘t'ih strani, bil a ®b dnini kot SlSJSil"l»MaeMSesla shrambe napodstrc- rejše kmečke hiše so bile obokane (velbane). Oboki so bili povezani s horizontalanimi vezmi iz ploščatega železa. Novejši stropov! so bili že leseni. Značilnost stare kmečke kuhinje je t, i. črna kuhinja, ki je bila obvezno obokana. Črna ku- s •*wk/n« rjL e * mo stano- , ''■-;;;isrii i rstarši, h'" ° ^®P“'riice stara poznala, stra- hinja sc je imenovala zato, ker se je dim iz kurišča kmečke peči odvajal prek odprtine v stropu skozi velik zidani dimnik. Takšne kuhinje so danes že prava redkost. prizidano «niu poslopju. Sta- '•omaga banka i Pomurska banka (1x1. Zunanja arhitektura oziroma :] Murska Sobota / i i! ii. C S 9, oblikovanje kmečke hiše ima prav tako svoje značilnosti, kot so na primer majhna simetrična okna - na čelni fasadi so bila običajno tri okna, pri manjših hišah pa lahko tudi dve, V oknih so križi iz kovinskega okovja, ki so dajati stanovalcem občutek varnosti. Pri kmečkih hišah v ravninskih predelih poznamo značilne '0:1 ti’; 0,1. I ( I Cf s- l.v vBim -4> vhode, portale, z bogato rezljanimi vhodnimi vrati. Fasada kmečkih hiš je bila zahtevna, polna okrasov. Do izraza pridejo predvsem vogali in pasovi do vhodnih vrat ter ob oknih. Ti izstopajo od preostalega ometa in so po navadi tudi poslikani z drugo barvo. Čelni in kapni napušči so pri kmečkih hišah majhnih dimenzij. le toliko, kolikor je to možno izraziti z opeko s previsom. Kapni napušči so lahko bolj ali manj zahtevno arhitektonsko obdelani (fasadni napu-ščni venci). Streha kmečkih hiš je strma ter pokrita z zareznikom ali bo-brovcom (oboje je opečna kritina). Starejša kritina je bila slama, vendar jo danes najdemo le redko kje. podoben veliki kmečki hiši, vendar so dimenzije precej manjše. Ker so bile te domačije običajno ob vinorodnih hribih, so zadnji del hiše uporabljali ob trgatvi kot prostor za stiskanje gozda. Teh stiskalnic je na našem območju ohranjenih še precej. Pri takih domačijah so podaljšek zgradbe uporabljali kot gospodarsko poslopje, Ic-to pa jc bilo lahko tudi ločeno. Značilni so predvsem v celoti leseni svinjski hlevi, ki pa so danes že prava redkost, Te manjše domačije so bile največkrat lesene cimprače, zgrajene iz dvostransko tesanih hlodov (brun), ki so bile medsebojno povezane s posebnimi lesenimi zvezami in lesenimi klini. Take hišice so omazali z blatom - predelano ilovico, ki so ji dodali še slamo in pleve. Cimprače so bile skoraj obvezno pokrite s slamo. Podstrešje so uporabljali za shrambo, predvsem za sušenje koruze, sončnic, stročnic itd. Koruzo so sušili obešeno na posebnih drogovih pod kapnim napuščem. Značilnost takih domačij je tudi vodnjak na dvorišču, studenec z velikim lesenim kolesom ter valjem, prek katerega se je s pomočjo vrvi ali verige dvigovala voda. Pri večjih vodnjakih sta bili na vrvi ali verigi pritrjeni dve vedri, tako da se jc ena spuščala, druga pa istočasno dvigalariz vodnjaka. Vo- Največ starejših zidanih hiš izhaja izpred približno 100 let (povezano z zakonom o obvezni gradnji hiš z opeko v okviru avstrijske monarhije), nekatere pa so stare tudi do 200 let. Manjši tip kmečke hiše oziroma domačije polkmetov je sicer dnjaki so običajno samostojni objekti na štirih sohah, pokriti s slamo ali strešno kritino; s strani so bili zavarovani z letvami, tako da do njih niso mogli priti otroci in domače živali. Značilnost kmečkih domačij in tudi dmp/ač je obokana vinska klet, ki je v celoti v zemlji. Takšna kletje najprimernejša za skladiščenje vina in sadja. Danes se zelo redko srečamo z novogradnjami kmečkih (ali dru- Adriatic zavarovalna družba d.d. gih) domačij, ki bi se lahko postavile ob stran starim kmečkim domačijam. Ljudje zelo težko dobijo takšne projekte pa tudi sami prevečkrat samovoljno spreminjajo projekte in pogoje, ki so zahtevani v lokacijski in gradbeni dokumentaciji ter načrtu. ANTON SLANA (Odlomek iz diplomske naloge z naslovom Območje Vidma ob Ščavnici v razvoju turizma na . vasi izleta 1980) “ t + I I J + § Ekologija v turističnem podjetništvu izziv za hotelirstvo in gostinstvo V prejšnji številki Vestnika seje iztekla akcija anketiranja nekaterih hotelirsko-gostinskih podjetij, kije osvetlila obstoječe ekološko razmišljanje in ravnanje v praksi. Namen tega članka pa je, spodbuditi k razmišljanju, zakaj se v turizmu ali bolje v turističnih podjetjih ekologija »splača«. la Gotovo ste se vprašali, kgi po- ‘****11 v tonuuii? Recimo # kar formula dolgoročne nspe- h f hiegovi pomembnosti u gospodarstvo čivkalo že ■aibh 5“woekoin«,iB«A VAftlrA AAVAvt dtit Sn Ihi^d^. O flAdlfit* ki * ekologiji se veliko govori, sliši in piše. O podJet* povezavi s procesom Insmlnjeaja. f« je več Ji^ km n- ’ letih; tako tudi ustvarjeni pr^i Šele počasi Li ****”’ uspešnosti v turizmu. •‘“do narobe, če bi lurizem Ifl podjetništvo ki hi '*‘^®®'“^lt#rstvo na kratek rok« lil tako narekovalo ^^'•1 pospešile in povečale DtganvBohičinke, ki jih naravnem, kultumnn in socialnem okoju. St P® *** [UmujiN nck^J. kar Je Zgod navi-[tudu- ’ tibli dežno ektriniko. liis bodo pora- Preslahn učinke 'ht teko tildi i p«- nam koE ^hrem zaslužku, bniki - gosti kaj lutro spregledali. Prava pot do več podjetništva v turizmu je torej tista, ki je obenem ekološko usmcijena. Turisti živijo v zelo različnih okoljih, z različno kakovostjo oz, odnosom do varstva okolja, ki sc pra- viloma razlikuje od našega. Iz analize anketiranja gostov povzemamo. da je v hierarhiji odločanja, kam na počitnice, okolje oz, varstvo okolja celo pred ceno ponudbe, samo po sebi umev- noje, da bodo prihajali k nam le, če bo kakovost našega okolja enaka ali celo boljša. V ilustracijo. da je res tako, naj omenimo zgolj zdraviliški hotel iz Avstrije, kjer so, prav tako z anketo, ugotovili, da je prišlo kar 30 % novih gostov zaradi ekološkega »obnašanja« hotela. , Motiv pridobivanja novih gostov pa ni edino podjetniško izhodišče za ekološko razmišljanje in ravnanje turističnih podjetnikov. Ekološko aktivnost posameznega turističnega podjetnika bi lahko označili kot »negovanje obratnega kapitala«, saj bo v podjetju zagotovljena »dolgoročna varnost«. Glede na obstoječo zakonodajo pri varstvu okolja lahko posamezni podjetnik s postopnimi ekološkimi aktivnostmi že danes ustvari boljši ekonomski izid. Ob tem ni zanemarljiva možnost pridobivanja »kvalitetnejših« ali colo nepovratnih sredstev iz naslova sofinanciranja ekoloSkih projektov. Vsekakor pa je smotrneje, da si podjetnik sam določa čas »preobrata« in vrstni red aktivnosti, kot pa da čaka, da mu bo ekološke aktivnosti predpisala zakonodaja. »Konkurenčnost«. Danes se vsako peto reklamno sporočilo na tak alt drugačen način dotika ekološke tematike. Marsikdaj zgolj zato, ker je to moderno. Dolgoročno pa bodo imeli konkurenčno prednost zgolj tisti produkti, ki botlb v smislu varovanja okolja takšni tudi v resnici in predvsem v očeh porabnika -gosta, »Motivi ra uje sodelavcev«, V turizmu so zgolj produkti, ki jih delajo ljudje za ljudi. Za zaposlene je torej čedalje pomembnejše, da se tudi v ekološkem smislu poistovetijo s podjetjem ter da z boljšim rezultatom podjetja »profilirajo« tudi sami. In obratno, sodelavci lahko s svojim ekološkim ravnanjem bistveno prispe- vajo k boljšemu ponovnemu izidu. »Zmanjševaiije stroškov«. Že danes in v razmeroma kratkem času lahko vodijo posamične ekološke aktivnosti k bistvenemu zmanjševanju stroškov v podjetju. Govorimo o t, i, »tehničnem varovanju okolja«, kjer je po izkušnjah avstrijskih turističnih podjetij (domači primeri nam namreč niso znani) možno »prihraniti« pri: - sortiranju in recikliranju odpa- d kov 30 %-50 % -'nabavi (npr. samopostrežni zajtrk) - čistilnih sredstvih 20 %-30 % do 30% - pranju (reduciranje) do 40 % - vodi do 20% Prihranka pri energiji pa tudi Avstrijci Se niso izračunali, »Dvigovaq)e ugleda (imidža) posameznega turističnega podjetja, podjetnika ter turizma kot panoge.« V marsikaterem turistično visoko razvitem okolju se srečujejo s problemom vse večje negativne usmerjenosti domačinov do turizma. Znano je, da turizem povzroča poleg pozitivnih tudi vrsto negativnih učinkov v naravnem, kulturnem in socialnem okolju, posledice pa zaznavajo predvsem domačini. Z ekolo-Slin razmišljanjem in ravnanjem izkazujemo odgovornost za širšo okolico in s tem zmanjšujemo ali celo preprečujemo omenjeni negativni odnos do turizma. Omenjena izhodišča nam torej pomagajo odgovoriti na vprašanje, ZAKAJ je v turizmu edino ekološko razmišljanje v resnici tudi ekonomsko oz, podjetniško. Da pa ne bi ostali zgolj pri razmišljanju, bomo v nadaljevanju poskušali navesti nekaj uporabnih nasvetov o tem, KAKO ravnati v praksi. SONJA KRESLIN, dipl. oec,, svetovalka za podjetništvo v turizmu pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in razvoj t vestnik, 24. avgustfljj^j »študentski info kiikeo« Kljub 62 letom še vedno živahen!; koncerte pri Toru. Mesec september je zadnji mesec študijskega leta, s tem pa tudi mesec, ko v Klubu prekmurskih študentov delamo bilanco preteklega leta. Tokrat jo predstavljajno tudi širši javnosti, saj smo mnenja, da Je tjudsirv še vedno ^malo seznapjeno z nami in našimi pestrimi dejav-nostiiB ter zmoŽBostnu. Kot že rečeno, je Klub prekmurskih študentov (KPŠ) v študijskem letu 1994/95 preživljal 62. leto svojega obstoja. Khdeska vlada (i^raviii odbor) je svoje delo v letošnjem študijskem letu ocenila kot zelo ospešno (zelo nenavadno, kajneda?). Več pa seveda pomeni ocena »zunapph subjektov« od članov, dijakov, Občinarjev, predstaTBikoT dragih študentskih klubov, poslovnih partnerjev ... največ pa vs^akor ocena nekdanjih študentov in nekdanjih vlad ter predsednikov KPŠ-ja. Vsi so nam priznavali naš letošnji uspeh in pobvafiB za vložen trud in ddo. Za vse tiste, ki niste pobliže seznanjeni z našim ddom v Ictošztjem studijskem letu, pa še enkrat na kratko ponovno aajpoBKmbnejše dogodke v letu 1994/95. Kako kaj klubsko življenje? kar je zadostovalo za 389. mesto med ženskami in 4289. mesto skupno. KPŠ bo imel verjetno tudi na letošnjem maratonu svojega predstavnika, saj je eden od članov poslal prijavo in zdaj nestrpno čaka na odgovor (nohtov ima še bolj malo press). S prvimi pomladnimi sapicami so se prebudili vsi tekači in začeli priprave za največjo tekaško prireditev v Sloveniji, 15, maraton treh src podkujejo. Letos smo videli vso Evropo: Trondheim, Norveška -ISFiT (1 predstavnik); Lizbona, Portugalska - Oljke (1); Eindho-ven. Nizozemska - European Week (3); Leipzig, Nemčija -praza (1), Napovedano: Shan-ghai. Kitajska; Maribor, Slovenija; Ingolstadt, Nemčija; Kassel, Nemčija. Študentski Klubi Slovenije -ŠKIS, ki združuje 27 regionalnih študentskih klubov. Vsak klub ima enega predstavnika v zboru ŠKIS, ki je najvišji organ zveze. Klubi so o dogajanju v drugih klubih obveščeni zelo ažurno, za kar skrbi posebna ekipa, ki izdaja SKIS-informator, katerega lahko dobite na klubskem naslo- dske univerze MS, deokaset pri SOVI za člane: klub bo vstopnine za športne, zabavne prireditve, dovolj velik interes, bo izposojal športu« “P KPŠ pokrije članofflj^i^ Že v začetku šolskega leta smo imeli likovno razstavo v soboškem gradu, poleg tega pa smo imeli še reprezentativno stojnico na Soboških dnevih. Po skupščini, ki je bila 12.novembra na Tišini, smo začeli intenzivne priprave na naš glavni letni dogodek - Bujto repo. Vmes smo še podprli našega kandidata za mariborski študentski parlament, ki pa je žal izvisel. Buj la repa je bila 21.decembra v Ljubljani. Uspela je skoraj popolnoma, njena posebnost pa sta bili dve novosti; brezplačen avtobusni prevoz za zainteresirane prekmurske študente iz Maribora in degustacija prekmurskega >šnap-sa*. Prav tako smo pozimi ustanovili skupaj s soboškimi mladinskimi organizacijami Zvezo za razvoj kulture mladih, ki deluje v soboški regiji. Drugi pomemben dogodek ~ seveda Bru covanje - je bil 3. februarja v hotelu Diana, ki je po številu ŽENSKI DEL VLADE: Malačičeva, Zulimova, Cvjetkovičeva in Horvatova Kaj pa članstvo? Od začetka študijskega leta do konca avgusta se je v skladu z 21, členom statuta KPS-ja število članov povečalo s 315 na 497! Članarina je znašala 500 tolarjev. Po spolu prevladujejo ženske. Klub združuje študente s 5 univerz (Ljubljana, Maribor, Gradec, Dunaj. Zagreb), Največ članov študira na ekonomskih in tehniških fakultetah. Po kraju stalnega bivališča pa vodi pošta Murska Sobota pred pošto Beltinci. Kaj pa vlada? Na redni letni skupščini je bilo izvoljeno za leto 1994/95 naslednje vodstvo: Edvard Pergar (20 let), predsednik, študent vu. Največji zalogaj ŠKIS-a je prav gotovo Temeljni akt Zakona o skupnosti študentov, ki ga je pripravila posebna delovna skupina. Kamen spotike so posredovalnice občasnih del (mladinski servis, študentski servis), ki delujejo v vseh večjih slovenskih mestih. Problem nastane tam. kjer sta dva ali več v enem mestu, saj bi vsak moral odvajati del zaslužka Študentski Organizaciji Lokalne Skupnosti - ŠOLS. V Temeljnem aktu so to vprašanje rešili z 12. členom: »Na območju delovanja posamezne ŠOLS lahko deluje samo ena posredovalnica občasnih del za študente in dijake.* Tudi v MS sta dejavni dve tovrstni posredovalnici in potemtakem bi eni morali »spakirati ku-fre*. Kdo je pravi, pa tako ali tako vsi vemo (beri naprej). nokupBki^J'^(j .... (zavouthho^^ izposoja »popotniško KPŠ organizira in »»^j ekskurzije, člani vstopnino na klubsko* .kid®*; škovza ISIC-a (za youtb tvah, članice manue® podpremo vsako J premo vsa*.o “7^ 5»^ podpiramo nov na mednarodnih a dodaU^J to. tekmovanjih in < braževanjih. bre^)!®^ kondome... Poleg tega pa izdaja^''^ pl roicg rega t*« •—' i«|H. bski glasili Bruc mura (kultura). kaznice o .,„,0! parjev, študentom da) 1)1 paijcr, aAuvtvia*''—/Jii^ različnejše uporabne ^ uporabne) in»J^i> meni, da bomo svojo pisarno, pa naših dejavnosti še širil. ■'.J obiskovalcev presegel pričako- .nujv, pu ».vouLcu nrucov pa zal razočinaL krstiti seje »pustilo* le kakih 15 (12 : 3 za ženske), sramota! Le nekaj dni za tem pa je na svet privekala mala Doro-tga. hčoka S. Fras, sicer članice _ našega khiba. Sonji smo seveda dah obljubljeno finančno pomoč kot vsaki članici mamici. Nekako v tem času nam je soboška občina ž nam noaziunljivih vzrokov odvzela tudi »klubsko sobo* na občini in nas postavila na cesto. Naj omenimo, da smo imeli T klubski sobi vsako soboto »in-fomi, kjer so člani lahko dobiU {■ar vse informacije o klubskem in študentskem življenju. Poleg tc^ so tam potekali še klubski se^ankL Proti koncu aprila smo pr^prav^afi tudi tridnevni izlet na Češko, vendar se je nanj prijavilo premalo ljudi. Maja smo v Ljobljsni sodelovali na Majskih igrati, uradnih študentskih igrah ^ridjanske univraze. Nato so prL £ jnnoski izpitni rola, ko se je štu-id^b vseanu posvetila opravljanju izpitov (>kao*). Ju-smo na povabflo radovljiškega kluba prekmurski študenti splezali na Triglav (seveda tudi dok kar pa ni nujno lažje!). Avgusta smo imeli svojo likovno delavnico, kijoje vodil priznani študent likovne akademije Banfi. Konec septembra ali v začetku oktobra bo premiera naše gledališke igre z naslovom »Metek f čelo«, ki jo režirata Žilavec in Vlaškalič, Nekje v tem času pa bo na svet privekala tudi klubska brošura »Koma pa zdaj« s pametnimi nasveti za diplomante, absolvente in seveda za študente o zaposlitvah in štipendijah. Poleg tega smo v tem študijskem letu v Mariboru organizirali še dva žura in začeli navezovati stike s študenti iz Ingolstadta uuTUiOnv, Zdrav duh v zdravem telesu študentje smo bili že od nekdaj znani po tem, da se radi ukvarjamo z raznimi športi, s katerimi krepimo telo in duha. Pa pojdimo lepo po vrsti. Pozimi je paleta športnih dejavnosti nekoliko okrnjena, vendar je prav zimski čas bistven za pripravo na poletne napore. Zimski šport ŠL 1 je še vedno smučanje in zato smo tudi letos razveselili vse smučarje s povračilom 20 % stroškov za smučarske vozovnice. Odziv je bil nekaj manjši kot lani, vendar še vedno kaže, da je med nami veliko ljubiteljev bele opojnosti. Razveselila novica za drugo leto: vso stvar še izboljšati (smučarski aranžmaji, zboli! KPS na vsak četrtek z vami in za vas! smučinah), pričakujemo tudi vaše predloge. Squash je bil gotovo hit letošnje zime. Šport, ki ga v Sloveniji poznamo šele nekaj let, je prav v zadnjem letu doživel velik razmah in tudi v MS smo prispevali k temu. KPŠ in Squash klub MS sta skupaj organizirala pomursko prvenstvo za rekreativce, kjer so se na šestih turnirjih srečali najboljši igralci squasha v Pomurju. Prvo mesto je zasedečlan KPŠ Dušan Kovač, ki je prikazal najbolj konstantno formo, saj je zmagal na vseh tumirjil), na katerih je nastopil. Bolj razveseljivo je, da seje turnirjev udeležilo prek 40 igralcev in vsi so bili enotnega mnenja, da se drugo leto spet vidimo. Maraton v New Yorku velja za največjo tekaško prireditev na svetu (30000 tekačev) in KPŠ ne bi bil KPŠ, če ne bi tudi tu imel svojega predstavnika oz. predstavnico. Manuela Pergar, znano ime na slovenski tekaški sceni, je v svojem debiju na maratonskih tekih (42 km in 195 m) dosegla čas 3 h 26 min 54 S. v Radencih. Tim KPŠ-ja so sestavljali Renata Kos, Petra Kur-njek, Julija Golubovič, Aleš Kuhar in Mitja Lainščak, Lanske pritožbe tekačev, da na slovenskem delu proge ni izotoničnih napitkov, je rešil KPŠ (le kdo drug!) in tako popravil spodrsljaj organizatorjev. Postavili smo štiri okrepčevalne postaje, na kate- lui icRavi uouui gaioiaue, ISO-star in vodo. S tem dejanjem smo dobili točke za sodelovanje v organizacijskem odboru 16, maratona treh src. Aktivni smo bili tudi v Franciji, kamor smo poslali naše študente, ki študirajo na EPF v Mariboru. Udeležili so se turnirja petih balonov blizu Pariza, kjer so v spremljajočih dejavnostih premagali vse konkurente. Kolesarstvo je poleg smučanja najpopularnejši šport v Sloveniji, zato se spodobi, da tudi v Prekmurju vrnemo temu športu njegov nekdanji položaj. Povezali smo se s KK Tropovci, naročili drese in sodelovali pri organizaciji kolesarskega maratona Ajda. Na progi sta umirala tudi Jože Cigut (2. mesto v svoji kategoriji) in Mitja Lainščak (6. mesto med gorskimi kolesarji). Košarkarski dogodek leta v MS je bil turnir v stre-etballu 3. 6. na Slovenski ulici. Fantje iz ekipe KPŠ (Ulaga, Banič, Šebjan in Bratkovič) so sc uvrstili na finalni turnir v Ljubljano, kjer bodo nastopili v novih dresih. Posebno mesto si zasluži novica, da je naš predsednik naskakoval in tudi uspešno naskočil (brez tuje pomoči) slovenskega očaka, za kar mu iskreno čestitamo. Na kolenih in s sivo lasuljo je podobnost več kot 6čitna. IN ZA KONEC; vaših predlogov in konkretnih rešitev bomo zelo veseli, saj bomo spet zaslužili s starim papirjem. Imamo tudi nove klubske drese za košarko, ki komaj čakajo, da v njih začnete »švicati«. »Du ju špik ... šit, kak se že prave« Naši člani takih problemov seveda nimajo, saj se glede na Število žigov v potnih listih redno izpopolnjujejo v znanju tujih jezikov, spoznavajo nove dežele in ljudi ter se kaj malega tudi 4 MOŠKI DEL VLADE: Rengeo, Pergar, Pjevič in Lainščak (mai^pia Vlaškalič) Filozofske fakultete LJ; Mitja Lainščak (21), podpredsednik, Medicinska fakulteta & Fakulteta za elektroniko in računalništvo LJ; Mirela Cvjetkovič (21), sekretarka. Pravna fakulteta MB; Vlasta Malačič (21), blagajničarka, Ekonomska fakulteta MB; Metka Horvat (22), članica upravnega odbora. Filozofska fakulteta LJ; Milan Pjevič (24), član UO, Pedagoška fakulteta MB; Dejan Rengeo (26), član UO, Biotehniška fakulteta LJ; Vladimir Vlaškalič (21), član UO, Filozofska fakulteta LJ; Nataša Žulim (23), članica UO, Pedagoška fakulteta MB. Vsi delamo prostovoljno in brez honorarja. Norci tako rekoč. Kaj pa dijaki? Po še veljavnem statutu, ki se glede lega verjetno ne bo spremenil, so člani našega študentskega kluba lahko samo študenti (spet zelo nenavadno!?). Seveda pa radi sodelujemo z dijaki in srednjimi šolami. Tako smo ustanovili poseben fond, iz katerega lahko dijakitdobijo sredstva za raziskovalne naloge. Letos smo s sredstvi iz tega fonda pomagali Gimnaziji Murska Sobota pri nakupu računalnika in klimatske naprave za računalniški kabinet, v zai^no pa smo od njih dobili dosiop do Interneta in svoj lastni prostor v njem (prvi študentski klub v Sloveniji!). Poleg tega so do njegove brezplačne uporabe upravičeni vsi člani kluba! Končno pa bolj izkušeni študenti po potrebi tudi strokovno pomagamo dijakom »Bratstvo i jedinstvo ponovo u Sloveniji« KPŠ je ustanovni član zveze Kako postanem Član? ; Član KPŠ-ja kateri koli človek in »bližnje« okolica. 1 veljavno potrdilo o 4’* tero koli univerzo n* i bližnji okolici ha, h*. I leto + podpiše prinese svojo sliko rino (za 95/96 pr^ -sit). S prihodnjim bodo začele vcljad f*® J veljavno potrdilo o izkaznice. Kje je sedež Trenutno je še T M.Soboti, na Kaj pa sredstva? z nami je pogodbeno vezan Mladinski servis M. Sobota (Št. Kovača 30, MS; tcl.:21 038). ki je dejansko edini pravi prekmurski študentski servis. Dejansko imajo prekmurski študenti edinole od njega nekaj več koristi, saj odvaja svoja sredstva v regionalni študentski klub, medtem ko njegov konkurenčni servis odvaja denar, ustvarjen doma, iz naše regije! Pohvala gre tudi naslednjim organizacijam, s katerimi odlično sodelujemo: Zavarovalnica Triglav, Pomurska banka, Mura, Hotel Diana, Občina Lendava, ZKO MS in Lendava, Pfltra, KK Tropovci, Gimnazija MS, Toro, SQuash klub MS ... V to skupino je treba seveda šteti tudi še vse tiste, ki našim članom dajejo najrazličnejše ugodnosti. Hvala! Nerazumevanje oz. malo posluha za nas pa so pokazali: Potrošnik, banka CA, kino Park, Adriatic, Nafta, Pošta MS, Pomurske mlekarne, NK Beltinci ... Iz druge skupine pa se v prvo skuša prebiti Mestna občina Murska Sobota, ki nam je za jesen (menda celo letošnjo?) obljubila prostore in nekaj denarja iz proračuna. Kaj pa popusti in ugodnosti? z novim študijskim letom bomo obnovili tudi pogodbe z vsemi organizacijami, ki našim članom dajejo popuste, zato bomo čez dober mesec lahko ponudili natančnejše podatke. Kljub temu pa popusti veljajo in bodo verjetno veljali v hotelu Diana (fitness, squash. savna, kopališče, disko), kinu MS in Lendava, za predstave ZKOja MS in Lendava, v Termah Lendava, za (trenutni) naslovu. seveda »že« (nekaj__ bljeno klubsko središču M. Sobote- jiP sreuiscu m. 332 (Edvard). (Mladinski scrri*)-vivbUovr roriill klubski žiro račun 45559. Kaj je noveg^ line nam je poslal delovanje na šo Študentska in so siuocnisau m fijo. Tema: popo*®’’^ |S -............ fija; velikost mi I I i cm; rok; do konca _ datni pogoj: atni pogoj: _ veljavnim potKhW*^ nagr^c: 1 potovariie Pariz, 2.200 DEM. B 1 __ irfi z 4, 1 pivo. Razstava lih slik bo oktobra Naslov: Klub ske doline, Predfflorf Poljane. pa Horvatov oče A čer v mesto, kjer sin. Potrka na vr**® ga doma in J tu študent Tone odgovori vratar. fO- čer v mesto, kjer ga pustite, ga bod* zvlekel noter!* Kaj pa zdaj? X To je samo klubskega življcnj®*^j|^i^ več informacij. .|pivi klubskem nasloV**^!#^' šajte katerega^ odboji pisarno (f***' jajo), pa vas medijih. Do takrat pozdrav! F4^ II ■r I (»f 4 § 3 II I u 1 [ tl Ir ll I I '.ILl,l''‘ ]l (S ►P pl |i 4 ll i ll* p* ? I i r' f f t\ r li t t ^yem v znamenju kakovosti in Evrope ....v CJvrnN ffiii^pin^ bo v letu i^reni kmetijske stroke in znanja, na ka- frazstavljalcev iz 30 držav, ampak f (M približevanja Evropi. Sejem Wip if-ifi pomembno poslanstvo. Na eni inntfovc/j/f vsem tistim slovenskim in tujim em, ki se želijo predstaviti in uveljaviti na slo- omogoča pomembno infbr-publiki o vsem, kor ponuja j^^onrokf, J. ________________ be. stroka od šolstva do industrije in splošne pora- ‘iflciiz Sejmu se preusluvljuju ruz.^iu- (J in tujine. Delež razsiavtjalcev in zastop-predvsem iz držav, s katerimi ima Sozpodarsko menjavo: to so Nemčija, st) iz ‘^t^ti^ttrsko in druge. Razstavljeni izdelki ktitrietn))), konkurenca pa vedno večja. Zelo je preverjanje kakovosti, ki ga organizira if' A.li- J. se predsfavijajo pne je veiji predvsem iz držav, s katerimi ima . ■ “-tj ‘^^Nlcem 'Vje ur Jflffin v pomoč tako kupcem kot pro- J'1*41;.- Ofgtttttztrall že 21. oce- C."i^ln. Število ocenjenih vin iz leta v leto ^^^^^itjem letu pristalo pri 560 vzorcih. Po-ii vanje mesnih izdelkov. Vsako dru- ''^iiti,\i^^^^'^^^j^''^ttnje suhomesnih izdelkov iz skup-^'^^0 hi *' letošnjem letu pa je bilo ocenjevanje '<^U hi fovni. k" mednarodni konkurenci . ‘'^tniO tudi 7 .....7 1 I I r I 'j' i' I -I' ]n |ir II 111' f voslnejii pridelavi. Strokovna predavanja bodo na letošnjem sejmu še posebej obravnavala kakovost in tudi evropske izkušnje ter možnosti slovenskega kmetijstva v evropski zvezi. K letošnjem letu bodo razstavljene tudi vse slovenske pasme konj. Poleg razstave konj pa bodo - kot ie tradicionalno - tudi letos velike konjske dirke. Tokrat bodo dirke na dan otvoritve. Razstavljeni bodo tudi prašiči, drobnica, perutnina pa tudi ribe. V tem letu, ki je tudi leto varstva okolja, smo pripravili posebno razstavo v naravi, kjer bodo predstavljeni gozdno gospodarstvo, lovstvo, ribištvo in naravno kmetovanje. Stalno mesto je na sejmu dobilo tudi kmetijsko šolstvo, ki tudi tokrat predstavlja svojo dejavnost in možnost Izobraževanja. Priprave na letošnji J3. Mednarodni kmetijsko-živiiski sejem pa niso vezane samo na sejemski prostor, ampak tudi na mesto in okolico. Organiziran je sejemski vlak, ki bo vozil od ponedeljka, 2S S , do 2. 9. 95 na progi Celje-G. Radgona. Odhod vlaka iz Celja bo ob 8.00, prihod v G. Radgono pa ob 10.40. Odhod iz G. Radgone bo ob 17.50, prihod v Celje pa ob 20.35. Vozovnica in sejemska vstopnica bosta na voljo s 40% popustom. Za obiskovalce so poleg že obstoječih parkirnih prostorov ob sejmu in na štadionu uredili še dodatne parkirne prostore v mestu in na parkirišču nekdanje Avtoradgone. T okviru sejma bo tudi letos vrsta vzporednih prireditev, kot so konjske dirke 26. 8. ob 15. uri, tekmovanje oračev za pokal sejma 27. 8. ob 9. uri, parada pihalnih orkestrov, mažoretk tn bobnarskih skupin s* nedeljo, 3. 9., oh 19.90 in druge prireditve. Sejem in mesto Gornja Radgona pričakujeta veliko obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Prepričani smo, da bodo obiskovalci s sejma in iz mesta odšli zadovoljni, da bodo dobili prave informacije in da bo prireditev res praznik kmetijstva. C '|l I' [' 1 J '11 Sejemska priloga, 24. avgusta 1995 K;'' I Sl'.- !F ■i r; ■ J -fi .t ■i ij"' - .f i J i^t^elke. Letošnjega ocenjevanja ■' 11si pomembni slovenski mlekarji, ki bodo prosi^ tta sejmu na skupnem razsta- 'VITU,,'}' ^^^^Ntianje inovacij in mehanizacije ter .strokovna ocenjevanja na sej-i!n7u° P^PMni informacijio kakovosti razsta-tretko}! prireditev - od strokovnih razstav predvsem predstavitvi stroke ki mora spodbujati k večji in kako- ” se ud. le do ’l |< » Direktor Janez Erjavec, inž. grad. £; 4 1 L SKUPAJ GRADIMO DOBER TRAKTOR L' .1- <1 t J1 h ^RADE so PRISPEVALI; sniuH ® Iskrs univen/nL VELIKA POLETNA PRODAJNA AKCIJA * 3% POPUST * praktično darilo za vsakega kupca * UGODNI KREDITI; 10,8% obrestna mera do 3 let * ugoden lising * STARO ZA NOVO Vsak kupec traktorja sodeluje tudi v velikem nagradnem žrebanju, ki bo,3. septembra na KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU v Gornji Radgoni. Tt^GOPREVOZ, d. o. o., Ptujska cesta 16, 62230 LENART, telefon: 062/724 604, 724 616, faks: 062/724 617. ^09«- zovore SATURNUS, AGIS-ZAVORE, TESNILA, TABAKUM, d. o. o„ ISKRA, Yb^LUS, KOVINAR, OMV MAPETROL, PETROL, AMBRAVITAL, d. o. o. ter ' ^GOPREvoZ. d. o. o. s tujimi poslovnimi partnerji BRIEDO iz Italije in BARUMOM iz Češke. ^ojuun T^SSS^SS SVIDENJE NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI! ^UDin ^fUlŽHOsjii I- n 30 vestnik, 24. avgiistaj^ sejemska priloga d.o.o. STRUKOVCI 23a H PODJETJE ZA PRODAJO IN SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE 69265 BODONCI TEL. 069/49 195 069/49 395 TEL./TEFAKS 069/49 495 MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVIISKEM SEJMU V GORNJI RADGONI (nasproO POUOOPSKRBE) Hu$qvarna , । • motokultivatorji Gorenje Muta, BCS, Honda, Goldoni J • visokotlačni pralniki Karcher na mrzlo in vročo vodo • verige za motorne žage Oregon in vodila • rezalni program Oregon, Felco, ARS, Ldwe ... • škropilni in zaiivalni program Gardena, GDM * motorji ACME, Lambardini • balirke, sejalnice, (reze in obračalniki Pan-agra • rezervni deli Brigs VISOKOTLAČNI PRALNIKI kArcher m RABLJENE GUME fGUMI CENTER Gaberje 115, 69220 Lendava telefon: 76 740 d.o,o. MO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN PRODAJALEC AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV NOVA SUPER O < < C Ul AVTOMOBILOM LADA PNEVMATIKA zlasti za mokra cestišča, omogoča tudi vrhunsko vožnjo na suhem cestišču. Prodaja avtomobilskih plaščev MISCHELIN, SEMPERIT, MATADOR. MOIRAŽA UUVNGVEŠEKJE OBNDVUEKIAVTDMOBILSH PUŽCI PU71SCA IZ ALUMINIJA I Strokovno svetovanje pri nakupu, popravila. Zimski avtomobilski plašči zdaj cenejši za 15 %. COOD^f4» ■ AQ.UATRED ■ in MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO SEJEMSKI POPUSTI! • traktorji MTD, Husqvarna in Simliciti za košnjo ignš<^ večjih površin • vrtne kosilnice s košaro, samohodne in druge • kosilnice na nitko Jonsered, Stihi, Kavvasaki, Husgvarna, Partner, HomeliU • motorne škropilnice Stihi, Solo, Ideal, Pan-agra • motorne žage Jonsered, Stihi, Dolmar, Tomos, OBROKOV ALI P O - Stihi - Šoto - Pan-Agra - Ideal - In drugih servis vozil in kmetijske mehanizacije L. ŽEL POSTAJA LJUTOMER ^^LJuT5K!E^^ UPOKOJENE ^4*5 ^^•OOOjOQ SIT POPll® I OB NAKUPU VSEM KUPCEM PODARIMO OBVEZNO OPREMO, REZERVOAR GORIVA, POKROVE KOLES, PREVLEKE PO IZBIH' OKVIRJE ZA REGISTRSKE TABLICE, POLEG TEGA PA VAM ZASTONJ OPRAVIMO TEHNIČNI PREGLED. UGODEN KREDIT OD 1 DO 4 LET ŽE PO R + 9.5% OBRESTNI BREZ POLOGA! I Z nakupom ne odlašajte, obiščite nas ali pa II jjgstnik, 24 avgusta 1995 31 sejemska priloga i« : 11 ■I * I l:‘ kmetijsko-ŽIVILSKI SEJEM Program strokovnih in spremijajočih prireditev 33. mednarodnega kmetijsko-živitskega sejma “®nija Radgona, 26. avgust-3. septembra 1995 '-^26. ^0.00 15,00 ^S-Oo .i 'I 1 '' "W||i>iG...L.L.':a 4 avgust 1995 ^VECANA OTVORITEV ^^mednarodnega ^METIJSKO-ŽIVILSKEGA sejma •konjske DIRKE '^RC Trate) A».o®''f^°gl^sbeni A ,_ - '^yiaoueiii večer: ^•^SAMBEL ROVAL FLASH ___27. avgust 1995 ^°PRTO TEKMOVANJE oračev ZA POKAL ,^l>murskega sejma to.oo '^^"^^onoš) GOZDNO On (Dvorana 3) 0“ ho 16.00 RIŠEMO KONJA ^'dci pQj pokroviteljstvom o konjih rjf Kmečki glas rišejo konja rjf "'"cuM gias nsejo kc *^'00 hlev na sejmišču) ^fl^vnogiasbeni večer: 'ANSAMBEL PTUJSKIH 5 28. avgust 1995 ’'^oft'^^REJCEV R?n3)?X®nje: - DAN KMETIC lry' ^^ČUKClJA V KONJEREJI I [ 1< Oo '0.00 13. ‘■Oo ’n '^hmovnI ZBOR ZVEZE ,JiyETlc SLOVENIJE dom Gornja Radgona) pb5®''anje: PREHRANA IN (rC/^LIKTIVNOST KONJ Prs TERMINSKO gj/SSSjT SSS>^ITEV •^1 BORZI LJUBLJANA REZULTATOV IN izdelkov fTileka in mlečnih kfTietijske politika IN M-s ZVEZE I Torek, 29. avgust 1995 DAN VINOGRADNIKOV DAN GORENJE TRGOVINE 10.00 10.00 10.00 11.00 11.30 12.15 13.00 13.30 Posvetovanje : KAKO PRODAJATI VINO (Dvorana 5) Predavanje: TERMINSKO BORZNO POSLOVANJE NA BLAGOVNI BORZI LJUBLJANA (Dvorana 2) Tiskovna konferenca: PREDSTAVITEV AKCIJE »KMETOVALEC IZBIRA SLOVENSKI TRAKTOR LETA« (Dvorana 1) Tiskovna konferenca: GORENJE TRGOVINA (Dvorana 1) KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA OB DNEVU SLOVENSKIH VINOGRADNIKOV (Kulturni dom Gornja Radgona) RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV NAGRAD OCENJEVANJA SLOVENSKIH VIN (Kulturni dom G. Radgona) OBJAVA REZULTATOV OCENITVE RAZSTAVLJENIH INOVACIJ / SPIM (Dvorana 3) RAZGOVOR O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI S POUDARKOM NA INDUSTRIJSKI LASTNINI (Dvorana 3) Od 9,00 do 19.00 IZRAČUN STROŠKOV ZA GLAVNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI / Sodobno kmetijstvo (Razstavni prostor: ČZD Kmečki glas / hala A št. 106) 15,00 PROMENADNI KONCERT RUDARSKE GODBE NA PIHALA IZ VELENJA 19.00 Zabavnoglasbeni večer; ANSAMBEL ČUDEŽNA POUA X Sreda, 30. avgust 1995 SLOV?^°STI KMETIJSTVA 1 homisar EU dr. Franz rt ■ Radenci) DAN PRAŠIČEREJCEV DAN VRTNINARJEV DAN PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE DAN SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV 10.00 '^15 10.00 do 1 Nasveti n.OO: ® ^'JHI IN PEKI - 361 iSJ- K., 10.00 'hotela' Radin, l Revija ■ prostor: /Jnečki glas / hala A ^'^BEL AVANTURA Posvetovanje: ZDRAVSTVENO STANJE V SLOVENSKI PRAŠIČEREJI (Dvorana 5) Posvetovanje; NAMAKANJE V SLOVENIJI (Kulturni dom Gornja Radgona) 2. občni zbor Zadruge za pridelavo sladkorne pese Podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem sladkorne pese v letu 1994 Predavanje: Spravilo sladkorne pese in pred stavitev dvorednega vlečnega kombajna firme STOLL (Dvorana 3) it ES*! f ;kM; lar^sv* ' A r-' M. 13.00 Podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije (Dvorana 3) Od 9.00 do 19.00 Predstavitev priloge časnika Kmečki glas Kmetijsko-živilski sejem G, Radgona 1 995 EP Kmečki glas (Razstavni prostor; ČZD Kmečki glas/hala A št. 106) 19.00 Zabavnoglasbeni večer; ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE / Moj mali svet (Razstavni prostor; ČZD Kmečki glas, hala A-106) 19.00 Zabavnoglasbeni večer; PIKAŠ Petek, 1. september 1995 DAN GOVEDOREJCEV DAN AVSTRIJE DAN SADJARJEV 10.00 Četrtek, 31. avgust 1995 DAN VETERINARJEV DAN MADŽARSKE DAN SADJARJEV DAN KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE SLOVENIJE I 10.00 10.00 10.00 10.00 12.00 12.30 13.00 15.00 Posvetovanje: SONARAVNO KMETOVANJE (Dvorana 5 Posvetovanje: PRESTRUKTURIRANJE KMETIJSTVA V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM POGOJI IN MOŽNOSTI BLAGOVNE MENJAVE MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO POSLOVNA BORZA SLOVENSKIH (N MADŽARSKIH PODJETIJ (Hotel Radin, Radenci) Predavanje; TERMINSKO BORZNO POSLOVANJE NA BLAGOVNI BORZI LJUBLJANA (Dvorana 2) Posvetovanje: ORGANIZACIJA VETERINARSKE SLUŽBE V SLOVENIJI PO ZAKONU O VETERINARSTVU (Dvorana 3) Predstavitev knjige; Dr. S. Renčelj, Dr. B. Perko, Dr. J. Bogataj: SIRI NEKDAJ IN ZDAJ, Založba ČZD Kmečki glas, Ljubljana (Dvorana 2) Predavanje: STANJE SLOVENSKEGA KMETIJSTVA KORUZA IN NJENA VSESTRANSKA UPORABA (Dvorana 3) Posvetovanje: VLOGA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI RAZVOJU KMETIJSTVA (Dvorana 3/1) PREDSTAVITEV SORT KROMPIRJA NIZOZEMSKE FIRME HETTEMA (Dvorana 3) Od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 ZELENA POSVETOVALNICA svetujeta: dipl. inž. agr. V. Škerlavaj in dipl. inž. agr. M. Žerjav iz Kmetijskega inštituta Slovenije 10.00 10,00 12.00 15.00 15.00 19.00 Posvetovanje: MOŽNOSTI ZA PRIREJO GOVEJEGA MESA V SLOVENIJI (Dvorana 5) Predavanje: TERMINSKO BORZNO POSLOVANJE NA BLAGOVNI BORZI LJUBLJANA (Dvorana 2) Posvetovanje; NOJEREJAV SLOVENIJI (Dvorana 3) Posvetovanje: IZKUŠNJE AVSTRIJSKIH SADJARJEV V EU (Dvorana 5) Okrogla miza / Sodobno kmetijstvo KDO NAJ ZASTOPA SLOVENSKEGA KMETA (INTERESNO ORGANIZIRANJE KMETOV) (Dvorana 5) »KOŠ SREČE« Zaključek naročniške nagradne akcije Kmečkega glasa (Razstavni prostor: CZD Kmečki glas/ zunanji KŠ) Zabavnoglasbeni večer; ANSAMBEL MAGNET Sobota, 2. september 1995 DAN LOVCEV DAN DRUŠTVA VINOGRADNIKOV RADGONSKO-KAPELSKIH GORIC 10.00 10.00 Od 10. 19.00 Streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma (strelišče Hercegovščak) Predavanje: KULTURA PITJA VINA (Dvorana 3) 00 do 12.00 Predstavitev knjig D. Cortese; »DIVJA HRANA« A. Dvoršak: »PREŽIVETJE V NARAVI« Založba ČZD Kmečki glas (Razstavni prostor:_ČZD Kmečki glas/zunanji št. KŠ) Zabavnoglasbeni večer: ANSAMBEL KRISTALI Nedelja, 3. september 1995 10,00 PARADA PIHALNIH ORKESTROV, MAŽORETK IN BOBNARSKIH SKUPIN Prireditev bo potekala po mestu Gornja Radgona z zaključnim nastopom na sejmišču. Organizator si pridržuje pravico morebitne spremembe programa! 32 vestnik, 24. avgustaj^ sejemska priloga < Lil LU Z 2 O ■r I I I tu 2 9 DC J CL O. ll J ■ 5‘ 'J 2^^ ■ HVUnDRI A, 41 . d ** ^tara, o pridobivanju meTjaščevega semena na lastnem centru je različnih vzrokov ni prišlo do realizacije. V Hh!.. 'inskega leta nam je bila tako prižgana zelena luč za gra- ^»tra. “ogovoru Polovici V scev Ni II z Agromerkurjem M. Sobota in KZ Panonko M. krev»]k hlev blizu Bakovec, ki ga obnavljamo. V prvi jo celotna infrastruktura (veteri-unitarni vozel, laboratoriji itd.) ter prostora za 16 merja- aselitev in proizvodnja merjaščevega semena naj bi stekla jese- I 1 ^*rateš|,^ ’ živinorejskega tn veterinarskega stališča ' Za ' P**^®** regijo in širše. Pomena takšnega centra se mo-^®dati v strokovnih krogih pa tudi vsi pomurski prašičerejei. ŽVZ za Pomurje Murska Sobota, doc. dr. Alojz Slavič Obnovljen hlev za osemenjevalni center prašičev fajo 'I f3k4GffOSE/?WS 2^' Murska Sobota p.o. i,, ŠM: “iIh; r »p.. s s M pričakuje na 33. mednarodnem b *f*^etysko“živilskem sejmu v Gorrji h^^daons »Mileta rin 3. senteml 9oni od 26. avgusta do 3. septembra ^^dna prodaja vozil renault ■ TAKOJ ODR + 5 ^gotovinski nakup —Ebna ugodnost Za vaše vozilo bomo poskrbeli tudi po prodaji vozila z organizirano prodajo rezervnih delov in pooblaščenim servisom. ^servisu v Murski Soboti tudi testne vožnje. 21 630 ROiAULT priporoča df RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA ^GROSERVIS - SERVIS Z NAJDALJŠO tradicijo v POMURJU! I niNieiR RAČUNALNIKI KI LETIJO! Poslovati smo začeli januarja leta 1990 kot eno prvih zasebnih podjetij v Pomurju. Že od začetka se ukvarjamo z osebnimi računalniki, lokalnimi računalniškimi mrežami, komunikacijami in poslovnimi programi. V Pomurju smo pridobili številne reference med družbenimi in zasebnimi podjetji, s katerimi smo v večletnem sodelovanju vzpostavili partnerski odnos. Bistvo naše poslovne filozofije Je, da namesto enostavne prodaje opreme naročniku ponudimo popolno rešitev problema. Prednost takega pristopa spoznava čedalje več naročnikov, ki so dognali, da prihranek pri »z vseh vetrov prineseni najcenjši opremi« še zdaleč ne odtehta stroškov, ki nastanejo zaradi nejasne razmejitve odgovornosti in kakovosti posameznih dobaviteljev. Posebno pozornost namenjamo usposabljanju kadrov, kajti brez ustreznega znanja je nemogoče kakovostno podpirati zahtevnej- še naročnike. S prihodom podjetja Microsoft, ki je največji svetovni izdelovalec programske opreme, v Slovenijo, smo se tesneje naslonili na njihovo programsko opremo ter jo začeli agresivneje tržiti. Pridobili smo naziv kvalificiranega prodajalca za program Windows NT, ki ga ima samo kak ducat podjetij v Sloveniji. Naročnikom želimo zagotavljati kar najhitrejši servis, zato imamo 8 redno zaposlenih sodelavcev, poleg tega pa še zunanje sodelavce, specialiste za posamezna področja, katerih znanje je tako ozko usmerjeno, da jih vključimo samo v določen projekt. Lep dokaz, da smo sposobni izpeljati tudi najzahtevnejše projekte, ki zahtevajo interdisciplinarna znanja, je postavitev računalniškega sistema v Podjteju za informiranje M. Sobota z različnimi opreacijskimi sistemi, različnimi vrstami komunikacij, grafiko ter aplikacijami s podatkovnimi bazami. h: ll ■ijiaa _ t K .v KOLEKTIV PODJETJA MINIKOM, d. o. o. r - : li r t I L 34 vestnik, 24. avgusta 13S^ sejemska priloga L VEN ERA SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESTNIKA! Vaš ^^IK tudi tokrat " ni pozabil na vas! Vsi, ki boste pravočasno poravnali naročnino, boste lahko srečni izbranci in teden dni gostje v enem od slovenskih naravnih zdravilišč, O potnikih (izžrebanec bo lahko s seboj popeljal še enega dopustnika) bo žreb odločal konec avgusta, zaslužene počitnice z VESTNIKOM pa boste lahko uživali septembra ali oktobra. KNETUSKI (ENTER A H KIoimc 13, »0L (041)84102X 0409/611190 NAŠ PRODAJNI PROGRAM Traktorii: ZETOR, SAME, TORPEDO, DEUTZ FAHR, GOLDSTAR »Smo direktni uvoznik strojev in traktorjev znane firme iz Nemčije • Kakovostni program kosilnic A DEUTZ FAHR . jj: < NOVO ELEKTRIČNI NOŽI ZA REZANJE SILAŽE Tip AS/85 • širina reza 50 cm • teza 14,5 kg traktorji - balirke - kosilnice -nakladalke - zgrabljalniki -obračalniki • Ovijalci, nošeni NORSE AUTO-VVRAP •Ovijalci, prevozniZAMBELLI j • cena 120,000 SIT s p. d, • dobava takoj ■ rezervni deli in servis zagotovljena ji; • Kompletni program SIP Šempeter - nakladalke -kosilnice - trosilniki - pajki -zgrabljalniki • Program strojev POTINGER -kosilnice - obračalniki — zgrabljalniki • Cisterne Kircher, Creina • Prikolice za traktorje MLAZ in TEHNOSTROJ •Traktorji SAME AGRON 60 in AGRON 70 - dobava takoj V prodaji imamo tudi program pnevmatik - kmetijskih, avtpmebiiskih in tovornih; FULDA. BARRUM, STOMiL, Nadomestni deli za traktorje Zetor, program SIP in kardane Popravilo kardanskih gredi in kmetijskih strojev. Center odprt vsak delavnik od 7, do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. OBIŠČITE NAS NA RADGONSKEM SEJMU! • OKNA • SENČILA • VRATA VESTNIK /WV Radio Murski val 94,6 MHz , MERKU Obiščite Merkurjev razstavno-prodajni prostor na KMETUSKO ZMLSKEM SEJMU v hali H2, od 26. avgusta do 3. septembra v Gornji Radgoni. udto® »Aet retn««’ po 6*'®' l.'*"*®* m TC MERKOB ■ll Izbor tehničnega blaga po sejemskih cenah lahko v času Radgonske^;, sejma kupujete tudi v Trgovskem centru MERKUR v Murski Soboti, J Obrtna ul. 39, tel novohr, 069 31-788. nova vas, p. o., na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov [ I NOVA VAS 56, 61385 NOVA VAS, telefon: 061/798 008, 798 060, 866 234 telefaks: 798 011 IZ NRSCGR PROGRAMA VAM PONUJAMO - enoslojne lahke gradbene plošče - dvo- ati trosi Oj ne lahke gradbene KOMBIPOR, KOMBIVOLin KOMBII<9^ - lahke lesno-cementne akustične plošč® AKUTERM - sistem toploizolacijske fasade tip KOMBIFAS - sisteme hitro montažni h in obešenih strW - protipožarna vrata s požarno odpornost-P 60 ali 90 minut - hladilnice, hladilne komore, hladilniš^^ .ij vrata in drugo opremo zaživiisko indus™ - komore za tehnično obdelavo mesnih izdelkov (dimljenje, kuhanje, barjenje, pečenje...) 4 ZAHTCVA JT€ PONUDRi IN DODRTNi INFORMA^ Obiščite nas na gornjeradgonskem sejmu v hali H 2 - SEJEMSKI [lig JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 KONKURENČNE CENE • STANOVANJSKE HIŠE KŽS v Gornji Radgoni /hala H2/ od26.8.’ 3.9. • POSLOVNI OBJEKTI fn ha nmHainih mestih: GOTOVINSKI POPUSTU Stavbno pohištvo W • STENE • PRENOVA OKEN in VRAT in na prodajnih mestih: JELOVICA; MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel/faks: 069/22 921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer hiše a praktični danlp^r-^ I avgusta 1995 35 sejemska priloga s® f n Prepogosto in nestrokovno škropljenje je škodljivo Tako je mnenje Draga Colnariča iz Lukavec, ki gaje slovensko 'Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblastilo ^ testiranje in servisiranje škropilnic in pršilnikov. dejitvs, h Habitus iz narič r ^“1' dniffo l' škropilnice in nam jih je pove- dnisr, I SKropilnice m mehanizacijo, naprave za zaščito ra- plevela (bolezni in škodljivcev do leta 1840 zaradi njihove mikroskopske majhnosti niso poznali) je za naravno okolje predstavljalo sprejemljiv »boj«, po katerem si je brez posebne škode hitro opomoglo. Po vdo- 4. Imeti tehnično brezhiben in kakovosten stroj za škropljenje, 5. Znati uporabljati stroj ter poznati vremenske razmere, ki so najprimernejše za škropljenje in doseganje optimalnih rezultatov dela ter da bo poseg najmanj škodljiv za okolje. V nadaljevanju želimo omeniti stranske vplive uporabe pesticidov v naravnem okolju. PRETIRANA IN ENOSTRANSKA UPORABA pesticidov ima v ekosistemu dosti večje negativne vplive, kot je njegova morebitna upravičenost. Pred nekaj letih je bilo na svetu znanih 2.5 milijona kemičnih spojin, zdaj pa jih vsako leto na novo izdelajo od 250 do 300 tisoč. Jasno nam mora biti, da takšno intevizi-ranje proizvodnje ni zaradi mode, temveč zaradi vedno večje odpornosti ali rezistence proti fitofarmacevtskim sredstvom. Narava se torej brani, čeprav po drugi strani (v nekultiviranih okoljih) gostoto populacije škodljivcev uravnavajo različni naravni dejavniki, ki na splošno lahko zadržijo število (za človeka) škodljivih organizmov v določenih mejah. Kot po pravilu pa nam z uporabo pesticidov uspe v sistemu življenskih združb flore in favne najprej uničiti prav nam prijazne organizme, s škodljivimi pa se potem borimo do onemoglosti, KAKO DOLGO ŠE TAKO? V Republiki Sloveniji je sprejet zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki pa sam po sebi ne bo učinkoval, če se ne bo spremenil naš odnos do naravnega okolja, katerega del smo. Zavedati se moramo, da prepogosto in nestrokovno škropljenje uničuje rastline, ne pa le njih. Zastruplja tudi zemljo in vodo. ZATO JE USODA NAS VSEH IN SVETA KOT CELOTE ODVISNA TUDI OD NAŠEGA ŠKROPLJENJA. Naj bo strokovno opravljeno in ne prepogosto! I I v I s I| '^in '“'''in testi I J I I I I / fl I J I I t I ri M '»i (na sliki levo) iz Lukavec 47 je pooblaščen za servisiranje škropilnic in pršilnikov. niko ter T®^’*^** Škropilno teh-1" napra- hjsko ohfi I ter kme- ^'oveški Potreba pobrani *’*'silila pradavnini 7b1' ^*^*®matično pridelo- ■fo rastlin. kmetij- ^''l mon , gojenja rastlin 'k)sti viši^^'*'***f®’ seveda na J'^*PP“j’'obstaja tudi F n IP' ljudje Ni tjQ:’ P® gojena rastlina rastlin. Pri fcij. [■—- ■ ■ -----z-pudio’ dejavnikom, ki j’!* Jo razvoju izposta- k' jih delimo na A^l^OULJlVCE in Organizmi, kijih rt A— ' * *^Naj^i „ ' -o-FFiciiii, ILI ds*™' Življenjskih pridobili pri nOI izdelano iz sončničnih JriVAiA IVi 8 ' n^^usiivvtift, ejte k ti So rezultat icenet^CBa inženiritiKa, Ti semen, ki So rezultat 1. Poznati povzročitelja bolezni, ki ga oziroma jo nameravamo zatirati. ho.: ^Tjsža njegove inte- . ;■ l>nri ' '' fir', iik Z C ' ^^^mi sredstvi, ki ^'=”6111 irepuctu prc- 2. Poznati lastnosti škodljivcev j hitT^"” “oaoDje ME-ZATIRANJA Wus *-IcLh'/5^’ ^^242 Križe '^n O6Q/S7 sno Strvi in plevelov. 3. Znati uporabljati, pripraviti in tretirati pesticide. Lukavci d. o. o. Servis škropilne tehnike ^2, 69242 Križevci pri Ljulomeru 069/87 590, telefax: 069/87 771 '^r^dnja škropilnic in druge kmetijske mehanizacije ^'^tir; ZB iSlP' ■^Je vseh tipov strojev za zaščito rastlin škropilne tehnike in drugih strojev “•'Olja in kmetijsko obdelavo in naprav ‘Jn •rroetijske mehanizacije in rezervnih delov ■'»Pl lonetijske mehanizacije iVi rezervnih delov Inarič I .servis /ViuSiiM^ isčirvu- ajta- fnbi je lilJiniesti iilt prebranih, iih it d, oKv, pObramb v !is»i njšhovt pointe Rvzufnu odlil'bf biikfiviMti oliu in liLdit:g;> »liskAiijnj* DedknaSs inženiringa. Tako je olje po maščobno ________________„ ^Jivoeinu olju Olje v telesu znižuje »ven holesterola in s tem znlžidn nevarnojit za nastanek kislinskem »esuvo podobno oli' neval .mera rioaklej u« arteriosltlcj u m tingemegi nun. Cllrvinn 1 «(ii več lwr >i»ii«ib jMsiei-Jh In« idi° kUm F^-Ak.n.ri Hirmlvdi« urujMi^. žimtdi močne^it^ okosn po f h pr^KHnščtuno tdaoS m. prip^m, e<^ in ptnasoitdtib spetoJnei -uilia.! olja, to itOkikli Vj irulrlihi Omil vo u idivrvje arnhrošilu Sl kt lia±^ jh lUl ______________________________________._ . -imsoijh TInpoBiHij, tl* icruzajo iKinaaidvtutit stktrav®, viiirvrratbutjpriE^inuui, kot ju iii*p(iušiL svetovna edravMaama otirMi izertl.i TOVARNA OUAGEiu SLOVENSKA BISTRICA 56 vestnik, 24. avgusta 1995 I sejemska priloga 5 S- T O TRSTNJCK S Turnii^e TELEFON: 72 080 in 0009 628 730 ■■ It AMSUN POSEDI Ljutomer,d. 0'0' Prešernova 7,69240 Ljutomoj, p. e, AVTOSALON in TRGOVINA S„'(069)8rwio« i OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI. Ob nakupu vozil VW in AUDI razne UGODNOSTI. I i Li I I I ii? urer AUDI A4 že od 39.680 0» 1 i ■••k;. VWGOLF že Od 21.990 DEM 1 Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni UGODNA POSOJILA DO 3 LET IN LIZING. Možnost testne vožnje. Pooblaščeni servis z 25 letni tradicijo. Zagotovljeni originalni rzervni deli in servis. in kupujte po oo|- I ugodnejših cenah v j Pomurju. 1 NA VOLJO VSA VOZILA IZ PROGRAMA VW IN AU^ o e c seNKOlEHNf TRGOVSKO, PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE 69201 Puconci 403, telefon: 45 011 in 45 012 trgovina v Dokležovju telefon: 43 355 I »»SUN o E J*' lU I cena VRTALNI STROJ 1 17.496,00 SIT ZELO UGODNO KOTNAJ BRUSILK^) ■ 6.372,00 Sif - MONTAŽNE GARAŽE ŽE OD 280.000,00 SIT - KOLESA, OB GOTOVINSKEM PLAČILU 10 % POPUST - Razprodaja ITISONOV IN TOPLIH PODOV v manjših kosih ' Okna KLI-Logatec, 3 % sejemski popust ob gotovinskem plačilu še dodatnih 10% brusilni j STROJ 6.275 ) I I 00 Sl"'^ ' Možnost plačila na obroke. . Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoi^ r avgusta 1995 37 r, sejemska priloga Nagradna križanka zavarovalnice triglav SeSTAVA: POMENEK’ menjava- , NJEKONČ-I NAZORJEV NICE PRI GMG(XU PASTIR NABREKLOST TKIVA POSODA Z , ROČAJEM Športno popevkar INOŽKIM * MOŠTVO ....... GRLOM J JUNKAR PASJA PASMA ČASOPISNO PODJETJE TROJA I NEDOMI-selnost PRVAK, ŠAMPION I I v I Wl, kOVENSKI JEZIK l PLESŽ udarjanjem NOG OB tla RDEČA SARVA POLTI sodnik v >ODgEMUU T t t l| 'I li^/EDENEC iADOLG ČEND ■^^ROCje Sladko-VDONA ilVALS jKAftJAMi OBREŽJE ŽENSKO IME StaM' PlUKA V KRAJ PRI OPATIJI VULKAN NA HAVAJI^ “Diskov AMUNDSEN EU CtET Sstj, AlFt ^JIJ Ul, KfUj N* I I Sss f GR. MITOL. ■ letalec GRSka črka ŽIDOVSKI PREROK 100 4- 1 1 MAJHNE JATE _ “DEL obraza VAGANJE i UH IN neuSko INOUStHU MESTO I 1 I I . DELAVEC _ NA DNINI i OBLIKA ZAVAROVANJA PREBIVA. LECPO KRAJU IP" ORODJE ZA KOShUO PREBIVALKA IRSKE II I II I TT I I tl I +■ PERZUSKI KRAU NIZOZEM MESTO VZKLIK NOBELOV, ZA MIR [JOHN B.} '-J- ■ eNAClLNOSlf revnega .. VNETJE * KOSTI I , PRISTAŠI- 'CA centra« NAPAD NA DAMO PRI Šahu pokrajina v J, FRANC. PESNIK VIPOTNIK LlZMA ' PfuilC ' plavalec NIKOLAJ KOPERNIK I IZIDOR URSANČIČ C NOGOM fZDENEK) PETRIČ I KARAUeOli I EMtL ADAMIČ I I6O20OVNIK! t PLOČEVINKE OPERNI PEVEC DARlAN 7 NOVICA VINORODNA rastlina UPOR PRE' MlKANJUPtS povrSini I,, I ' '' I; ' , I , L SRBSKO M. IME TROTSKA OVLIALKA VAS JUŽNO 00 LJU8UANE ms? LW1ST tPAeLOOE)l SAMEC KDOR rad BERE KNJIGE ANTON aSkehc I I TOVARNA VERIG POLITIK GOSnik SKUPINA ŽUŽELK MUSLIM M IME RtSTO SAVIN ARNOLD ZWEIG umetnost (LATINSKO] DELOVA INOVINARKA • (LADA) TINSKA KOPEL PESNIK FRITZ ZlflO RAČLIN BENETKE OOeiTNA POSTAVKA PRIZAVA I ROVAMJV i VAS V. 00 UUBLJANE DELGLE DALtSČA 4 I rviCA TAKTAL ELEKTRIČNI, SUNEK NEVIHTE Z MOČNIM VETROM ALKALOID VČAJU “kravji organ MIHAH SOLOHOV črna ŽIVAL 'KEN. PREDSEDNIK {DANIELA! ; PULA J. I * Križanko s pravilnim GESLOM pošljite do srede, 30. avgusta 1995, na Sobotg p TRIGLAV, OE MURSKA SOBOTA, Lendavska 5. 69000 Murska prinesite v sredo, 13. avgusta, do 13.00 na razstavni prostor ^^^LNICE TRIGLAV v halo F na ŽIVILSKO-KMETIJSKI SEJEM v Gornji Radgoni. IME IN PRIIMEK: _ NASLOV: ”Me bo neposredno prenašal MURSKI VAL v sredo, 30. AVGUSTA, ob 15.00. o. Prisluhnite mu, morda boste med nagrajenci. “POrK . I^^^J/^VAROVALNICI TRIGLAV in njihovi družinski člani ne sodelujejo v žrebanju!) zavarovanje v vrednosti 15.000 SIT, zavarovanje v vrednosti 8.000 SIT, TELEFON: zavarovanje v vrednosti 10.000 SIT, praktični nagradi GORNJA RADGONA 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 5-9 iei.: 069/6!32l;fax.: 069/61039 NA m Zlata medalja vino 95; ljubljana Državni prvak za leto 95 med peninami Šampion radgona 95 Že čez 140 let po klasični ali šampanjski metodi in tankovski ali metodi charmat polnijo svoje šampanjce. Pridite in poskusite! Smo na 33.kmetijsko-živilskem sejmu v gornji radgono, hala el. E01NI ŠAMPION MEO KRANJSKIMI KLOBASAMI r 3S vestnik, 24. avj lust^ sejemska priloga I 1 LADA AVTO AGROSERVIS Murska Sobota p.o. vas pričakMje na 33. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 26. avgusta do 3. septembra PRODAJA VOZ LADA ShEra!^ KMETOVALCE • SAMONAKLADALNE PRIKOLICE • TRAKTORSKE PRIKOLICE • SEJALNICE ZA KORUZO IN • KORITA ZA PRAŠIČE PŠENIC® * KOSILNICE IN PLUGI Pričakujemo vas tudi na Kroški 58 v Murski Soboti, kjer bomo poskrbeli za vase vozilo tudi po prodaji z: a S M i ORIGINALNIMI REZRVNIMI DELI POOBLAŠČENIM SERVISOM h.- '' I i. s BLAGO SPLOŠNE PORAB6. ■ DOBAVA TAKOJ -UGODNI KREDITI - ZA GOTOVINSKI NAKUP POSEBNA UGODNOST 21 630 AGROSERViS - SERVIS Z NAJDALJŠO TRADICIJO V POMURJU! o SGP POM-GRAD, d. o. Štefana Kovača lO, 60000 MURSKA SOBOTA NIZKOGRADNJi, d. o. o., Stefana Kovačo 10, 69000 Murska Sobota, tel. 32 740 • gradnja prometnih in hidrogrodbenih objektov • gradnja, rekonstrukcijo in vzdrževanje • objektov nizkih gradenj • proizvodnjo in vgrojovonjo asfalta • proizvodnja in prodajo gramoza in peska • prevoz blaga vcostnom prometu • storitve z gradbenimi stroji M, 1 j A VISOKOGRADNJE, d. o. o«. Bakovska cesta 33, 69000 Murska Sobota, tel. 32 902 • stanovanjska gradnja ■ industrijska gradnjo • javno in poslovna gradnjo • lesna dejavnost ll ,1' K\'' ABI LIPOVCI, d. o. o. Lipovci, 69231 BelHncI, tol. 42 474 • montažo AB hale ■ betonska galanterija • (cevi, opeko, robniki, oblogolne plošče, tlakovci) • mešanje in dostava različnih vrst betonov • rezanje in upogibanje armaturnih mrež in betonskega železa • trgovina z gradbenim materiolom I l^-iriTn -- Ul Poleg na sedežu naših ped|etlj nas lahke obiščete in se prepričate e naši dolgoletni tradicifl ter bogatih Izkuinioh tudi no sejmišču v času 33. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni! 17% popust za nakup kolesa ob gotovi nskein plačilu! SIT 50.91 PRALNI STROJ 904 X inBBBnvMHH**-* inB-nrinh+riHHF«""" ........40.356 SlT 41.996 SiT luuanBmnnHM**' KROŽNA ŽAGA Iskra 55 D. 11 ■ B HHn B n m n n Bim n n m H H H ' ll iHalril' I J I 6a** HLADILNIK K f3,l..... ŠTEDILNIKI 5100.... KOTEL ZA CENTRALNO KURJAVO SIME. TUROO PREGIONA CEV ZA PRANJE SODOV 47.490 SIT 49.990 SIT TV SAMSUNG VX 336.......... ZAMRZOVALNA OMARA ZO 12,3 .... I I I 12.996 SiT ,.51.976 SIT 7,186 SIT I BOGAT SREČELOV ZA VSE KUPCEM ZNESKOM NAD g4, avgusta 1995 59 sejemska priloga ^■1 jlPOlJOOPSKRBA i' t iEKPORT - IMPORT, d. vrtne KOSILNICE kosUnice na nitko ALPINA I o. o. li k 1 sl UVOZNIK POLJSKIH BALIRK za seno, slamo in travnato silažo, ovijalcev bal in transporterjev bal ^.4!« Vi- < I ^ViSvA'- VSE ZA VINOGRADNIŠTVO stiskalnice, mlini za grozdje, pretočne črpalke, posoda iz nerjaveče pločevine za mleko in vino ter ostalla drobna mehanizacija I I I 5 I :l ct- W- m'"'' f i;.-?!:- 1' t & ■F ■l' ;;pV ii«'* J it ■«3 Rezervni deli ^^^^alirke, traktorje URSUS, cisterne ^*4* PRODAJA AVTOMOBILOV LADA 'v ■i 1 I I ■ ■■M • posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 87o - sistem: STARO ZA NOVO - najugodnejši lising za kmetovalce in obrtnik« AVTOMOBIU NA ZALOGII SMO NAJVEČJI SALON VOZIL LADA V SLOVENIJI OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. 1 I I' 1 I F I POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodic SKB-INVESriCIJSKO PODJETJE d.o.». . rezerni dali . avtomehanika . avto kleparstvo , vulkanizerstvo 1 I POSLOVNI PROSTORI, stanovanja i I INVESTITOR: SKB - INVESTICIJSKO PODJETJE, d. o, o,, LJUBLJANA ZASTOPNIK: PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING, P, O., MURSKA SOBOT^ V novo zgrajenem poslovno-stanovanjskem objektu ob Cesti na stadion v Gomil Radgoni (P'' PRODAJAMO: PREDNOSTI objekta - DVA PROSTORA V PRVEM NADSTROPJU (eden 42, drugi 74 m’), primerna za trgovsko ali drugo dejavnost - ENO DVOSOBNO STANOVANJE (54 m") v mansardi (vhod z dvoriščne strani - ločen od vhodov v poslovne prostore in lokale) - izjemna lokacija - atraktivna arhitektura - kakovostna izvedba - možnost notranje razpok in ureditve po želji - ugodna cena in nioŽn° posojila INFORMACIJE: PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING Štefana Kovača 28 69000 MURSKA SOBOTA projektivni inženiring SOBOČANKA biro INFORMACIJE: PROJEKTIVNI BIRO- iNže-**' Štefana Kovača 23 .. 69000 MURSKA SOB^J tel,: 069/31 782 S (■ h J ž I i 41 sejemska priloga Jft avgusta J 995 fBMMMBa J Moja domača banka I /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota ii I' i V Pomunski banki želimo dobro sodelovati s svojimi varčevalci. Ne samo daje naša ponudba obsežna, konkurenčna, zanesljiva in kakovostna - želimo biti tam, kjer so naši varčevalci! Zato bomo poslovali tudi na •! I } I Ii i 1 > I 33. MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU v Gornji Radgoni vsakdan od S. do 1 S. ure, Mer boste lahko uredili bančne zadeve: dvig gotovine - nakup ali prodajo tuje valute -opravili plačilo ali dobili informacije s področja varčevanja ali kreditiranja. V času sejma bo ob naši stavbi na sejmišču posloval tudi BANKOMAT, s pomočjo katerega boste najenostavneje in najhitreje prišli do gotovine! P^je^ za trgovino, transport in servisiranje, G. Radgona, d. o. o. 69250 Gornja Radgona, Ljutomerska 29 tel: +386 69/ 61 651 fax: +386 69/ 61 692 ^^JHstite izredno priložnost za vsak okus in na 33. KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU v Gornji Radgoni. ’‘*STRa PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE: (ZDA) od 3,5 do 13 KS »r«,, "itko MITSUBISHI (Japonska) ' «« iiiiKU iviiiouDiiani VJapunsKaj STIHL (Nemčija): kosilnice na nitko '“Koc motorne škropilnice komposterji teko (Italija): pecljalniki mlini filtri za vino črpalke in cevi za namakanje n baloni za vino ’"AM sss (Italija): kadi za shranjevanje kmetijskih izdelkov od 1101 do 1.000 enkratne sejemske cene in ugodne ^^IŠčlTE MOŽNOSTI PLAČILA! ,M - - - NAS OB UPRAVNI ZGRADBI, DODATNE *'^KORMACIJE po tel,, št. je (069) 61 691, 5 AVTQS^YJ3En LajteR Prodija i. MTvIa voill SERVIS VOZIL v garancijskem in zunajgarancijskem roku prodaja ORIGINALNIH rezervnih delov prodaja DODATNE OPREME za avtomobile vgrajevanje SONČNIH STREH FARMONT vgrajevanje ALARMNIH NAPRAV vgrajevanje AVTOMOBILSKE AKUSTIKE FIAT PUNTO - EVROPSKI AVTO LETA 1995 PONOVNO V ZALOGI. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA BORNJERADOONSKEM SEJMU V HALI D. M’ OotMOvnik G/t €9223 Dab(CM>ik TelrFai 069/79015 I" Mr*l« Hal, UMda * SmM* Alfa Rmam ] F! o vestnik, avgust^ ■ 42 sejemska priloga I Sinova Jožeta Pavlinjeka uspešno nadaljujeta družinsko tradicijo Zaposlujeta že 80 delavcev Prizadevanje za ISO 9001 - Novosti v Kovinoplastiki in Inoksu Zdaj žal že pokojni oče Jože Pavlinjek se je ključavničarstva izučil pri Ivanu Kučanu v Murski Soboti in pri njen nekaj časa delal še kot pomočnik. Ko pa je naredil mojstrski izpit, ga je vleklo, da bi imel lastno obrt. Od ključavničarja Jakiše je najel delavnico, kjer je izdeloval valje za mline, drobilnike za koruzo, gredi za krožne žage, stisklanice, navojna vretena ... Potem ko se je poročil, sta z družico zgradila hišo in delavnico v Temlinovi ulici v Murski Soboti. Rodila sta se jima tudi sinova; Štefan in Jože, ki se seveda nista izneverila očetovi želji, da bi dejavnost Širili tako po obsegu kot z novimi izdelki Fanta sta seveda šla v šole, pozneje pa sta začela z lastno obrtno dejavnostjo, in sicer najprej v sestavi očetove obratovalnice, pred nekaj leti pa sta proizvodne dejavnosti preselila v Cernelavce, saj sta tam dala zgraditi veliki poslopji za izdelavo, skladiščenje in druge namene. Kovinoplastika in Roto balažo za mlekarsko in drugo živilsko industrijo. Na gornje radgonskem sejmu bodo predstavili novost: posode za kisanje zelja, repe in druge zelenjave. V Kovinoplastiki oziroma Rotu imajo sodobne stroje, ki so jih kupili, nekatere pa so celo sami izdelali, denimo neke vrste robot, ki ga z računalniškim programom programirajo, potem pa kar sam dokončno obdeluje razne plastične odlitke. Tako v Štefanovem kot Jožetovem podjetju pripravljajo dokumentacijo in se sploh ustrezno organizirajo, saj se potegujejo za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Kupili so FAN AGKINO galvaniko Medtem ko je Štefan ostal zvest predvsem predelavi plastike oziroma izdelavi raznih predmetov iz nje, se v obratovalnici Inoks samostojnega podjetnika Jožeta Pavlinjeka, ki ima še družbo z ome- jeno odgovornostjo Inoks, ukvatja 40 delavcev predvsem s predelavo oziroma obdelavo kovin. Najbolj znani so po svojih tehnoloških postopkih: cinkanje, niklanje, kromi-ranje, medeninjenje, luženje nerjavečih elementov In elektro poliranje nerjavečih jekel, V Inoksu so postopek razvili sami. Ob pomoči električnega toka dobivajo veliko večji sijaj določenih delov, poleg tega pa je po tem postopku jekla mogoče obdelati tudi na mestih, ki ob prejšnjem ročnem poliranju niso bila dosegljiva. Glede na vse večji obseg galvanske obdelave so kupili oddelek ga Ivani ke v PAN-AGRl v Murski Soboti, kjer so potem uredili že omenjeno elektropoliranje. Program pa seveda zajema še izdelavo nerjavečih cevi, raznih nerjavečih ograj, barskih stolov, bojlerjev, hidroforjev, termičnih posod, vinskih cistern in drugo. Kaj pa novost iz Inoksa? Pridobili so certifikat TUV za izdelavo tlačnih posod v obsegu 50 do 300 litrov za pridobivanje soka. Do vretja ne pride (ostane torej jabolčni, grozdni ali kak drug sok) zaradi dodajanja plina CO2 KOVINOPLASTIKA Pavlinjek tng. Stefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA, TEMLINOVA 4, telefon 069/32174,21 903 POSODE ZA VINOGRADNIŠTVO, KMETIJSTVO IN INDUSTRIJO Priporočamo se z izdelki za vinogradništvo iz plastičnih mas: • okrogle kadi (60 do 20001) s pokrovi • oglate kadi • plastični sodi za vino • rezervoarji za vodo • posode za nabiranje, h'ansport ter kvašenje grozdja in sadja • posode za kisanje zelja in ostale zelenjave INOKS I Štefan Pavlinjek upravlja zdaj kot zasebni podjetnik Kovinoplastiko, povrh pa je še direktor družbe z omejeno odgovornostjo Roto. V obeh je zaposlenih 40 kvalificiranih delavcev. Med njimi so inženirji, strojni tehniki ... Dejavnost je pestra, saj izdelujeo čez 420 raznih izdelkov. Najobsežnejši je ROTO-program; pa-stične kadi, bazeni, sodi, posode za vinogardništvo in sadjarstvo, cevtlilcna korita ... Drug program je plastično preoblikovanje plastičnih mas. Gre za izdelavo raznih modelov za beton, pokrove za bojlerje, kozmetične vložke, banjice za sladoled in drugo am- iz jeklenke. S. S. ■ O PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO CeRNFLAVCI d.o.o. GORIČKA 150, 69000 MURSKA SOBOTA V zasebnem podjetju Kovinoplastika v Černelavcih so razvili stroj, ki samodejno opravlja določene posega na plastičnih odlitkih, seveda na podlagi komand iz račinalniškega programa. JOŽE PAVLINJEK Iz našega proizvodnega programa vam nudimo nerjaveče cisterne za vino: - ovalne in stoječi valj z vrati - vedno polne cipterne s plavajočo podnico in podnico na polnjeno zračnico Cisterne so izdelane iz najkakovostnejšega materiala NUDIMO USTREZNO GARANCIJO. Priporočamo se/ Tel. 069/21 174,31 959, fax 211?** ž. r. 51900-601-16039 t ii ( M Turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje, d. o. o. MARKO SLAVIC 1 KUUČAROVC119, TEL., FAKS: 069/87 887,87 731.87 979 SEJEMSKI POPUST - vsa kmetijska mehanizacija - gradbeni material - bela tehnika - mali gospodinjski aparati - vodovodni material - elektromaterial - vse za centralno kurjavo POSEBNA PONUDBA Ne bo vaitj žal' - SILO KOMBAJNI - ŽITNE SEJALNICE - ROTACIJSKE KOSE - MLINI ZA ZRNJE Obiščite nas v poslovalnk^ V Ključarovcfh, Ljutomeru, in Brezovcih. ***************** - OPEKA MODUL - CEMENT -STREŠNIKI BRAMACin BOBROVEC Povsod prUazna ( postrežb^* k :rJvqiJ9ta 1 995 43 t 24. sejemska priloga I J- I 1 I ' I 1, ',l !'i I I i* I I I 'I E ,[ i tolBSS ^LEKARN 56*5»’ I j I beli zakladi neokrnjene narave Vedeli smo, da smo zelo dobri, strokovna komisija pa je potrdila, da SMO IVAJBOLJŠL ŠTIRI ZLATE MEDALJE za kakovost od desetih v zelo močni mednarodni konkurenci na slovenskem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov na go ruje ra dgonskem sejmu. STE PRESENEČENI? Mi nismo, saj nam vrhunsko kakovost naših izdelkov vsak dan dokazujete prav vit IZBRALI STE, POSKUSITE! Poskusite najboljše na 33. KM E TUSKO-Ž! VILSKEM ^Ejmu v Gornji Radgoni dan otvoritve v soboto. ^6. na našem razstavnem prostoru v hali E. PAPIRNICA KIKN VAS VABI K UGODNEMU NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN I Mesečnik zn ^2Kl A4, 60-listni od 99,00 do 119,00 SIT ^EkIik 60-listni barvice '"'rastri 1/6 Od 45,00 do 85,00 SIT 660,00 SIT 416,00 SIT 69,00 SIT feifE ^^snice, 1/12 ' 150,00 SIT od 121,00 do 2.269,00 SIT hJ^f^BTNlKI prazne polne od 165,00 SIT od 990,00 SIT I od 1.790,00 SIT ''Bilko drugega, kar potrebujejo šolarji. ^^ŽNOSTPLAČU-A NA S AL! 3 OBROKE. NA 33. KMETIJSKO-^Hai GORNJI RADGONI . D, RAZSTAVNI PROSTOR ŠT. 19. enoaosironomsko 1 J kutuiro: -^zdgfa Sloveosl^ iV/Aiiio O •v« 'j ■ z I 1 vi/jska 'S ajk u i' 1- i Jiw ~ ■ r-J . ^<2 ^saso mvi 'L^J^ M.: 00384/ '1 wr iri J i k:;|.-Zj^ 'JJ \1 : KAPinU^ T J f 3 oc f < .^*t; c3' -4 1 rti Rf i' ■» ^iSi 1r4‘< -ii <4-'^ TRIOTEHNAj d.o.o., Lendava, tel.: 75 054 AVTO RAJH, Ljutomer, tel.: 81 560 S.O.S. COMPANV, Veščica pri Murski Soboti, tel.:23 507 Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni! /zzr/z'zzrz X‘zzzz'/y'ji^r- rr/ r^zzzzz f' yzzz I v™ I/mv i Radio MarsLi val 94,6 MSi VEN ERA I I 1 vestnik, 24. avgu^ 44 sejemska priloga ... NIJE SNOVI, KI BI BILA TAKO TOPLA, UPORABNA IN LEPA, KOT JE LES. STAVBNO POHIŠTVO sejemski popust! I____!_■_ _ . *,miPwmr 1— ' Logatec, p. o. SALON MARIBOR Mlinska 22 62000 Maribor tel. 062/224 339 faks 062/224 359 70 let tradicije lesarstva 70 let rasti kakovosti KLI I S SIRSaoo. _______________________ SVEIOVANIB M MfinUUMSa SIOHIVE Koclfevo naselfe 9 3 6f^t BeMnd Tel./Fax.; +386 69 42 707 l| T I I • vseh oblik in dimenzij ali v standardni izvedbi • suhomontažna zamenjava lesenih oken • izmere in svetovanje • montaža in dostava STOLI £ ““7^. s S P-SIRS SIRS SIRS P> Z vami na 33. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. v Času sejma vam nudmo posebno NIZKE cene RAČUNALNIKOV, TISKALNIKOV. CD ROMOV in druge RAČUNALNIŠKE OPREME. Pri nas dobite: *testirane sestavljene računalnike SIRS po Vaši želji* ‘DOBAVA TAKOJ* 'Microsoft izdelke* *tisfc^nace EPSON* *1iskalnace HEVVLET PACKARD* NOVO ^tisksMe NEC* NOVO NOVO *monihMje NEC* NOVO NOVO *računaMki, pos sistenM IBM* NOVO *pro^amske izdelke za PODJETJA in OBRTNIKE* *audio video HITACHI i* Najdete nas v hali: H2 številka prostora: PricHe in nas obiSCike I 28 I I SIRS je vedno z vafl* ! 5 v k. ■■ I i I I s J I. r'ni dkimava fant, ko ga pobaram po ulici Lajosa * Ebbok potoneta z mešancem nedoločene pasme hBčijy sklene roke nad kolenom, pes me v neznosni opazuje izpod na pol priprtih vek, niti zalajati ^'^Hg liste ruševine je, vendar dvomim, da - fiJ ta * Pravi cirkus je bil v soboto, kot v muzeju zvedeli? Glas priletne gospe postane J registracijo. . Da strmem bregu od zunaj ne kaže, da se tu bh, m Kvgfi. Lesa ob cesti je odprta, višje ob zgontjih vra-“ši, stojijo trije moški. Stražijo. hitim razia- •o,. ,S "krmarja iz Sime- stražar prali kakih štiride-'^'^^biicVj novlnurji, “•>iskovaLradovedni niins. . *Ct llm rindalnn že laL dodatno gre' dneve. , p "U LtigK dl "‘S HlnU.’ N' t rinV_ niolče Upu trtpu- lia stopnicah, Jll? o,!, , ,■■ SrJi, me oblije, poznam žive ftotve. dija vas poznam, z ra- ■® fTiije odleglo. V ■ je vse sumljivo. !- cet^' Pogled »V Bdltincih f Sramotinskoj vulici je ana iža, ot štete iže se je zadnyem časi dosta prpovidalo. Zovejo to ižo za »prekleto*, zato ka držina štera v nyoj stanuye, rada kune.. Pr toj prekletoj iži je nikše nevidno st¥orenye - edni pravijo, ka vrak, drugi pa ka pokojni - delalo duže časa, slasti pa od zadnyega božiča mao, dosta nevole... An večer je stražo mlajši Prekleti, pa je krneča gratalo, začuu jokanje pr oslici. Mislil je, ka mačke brečijo, pa je začao lučati, Eli ka se zgodilo? Kamenye, štero je prti mačkan naganyao, je nazaj na nyega letelo,,.* je zapisal Štefan Kiihar, bratonski rojak, tik pred prvo svetovno vojno, kar mu je okoliško ljudstvo pripovedovalo o resničnem dogodku. Še dandanes se ve za hišo Prekletih, kjer je davnega 1909. leta moko, mak in drugo za božično potico nevidno stvorenje odneslo k sosedovim, opeke so letele po sobi, tudi izganjalci hudiča niso imeli sreče, še sam župnik sc je ustrašil za svoje življenje ,,, Duhovi se vračajo: strašijo po gnaleških gradovih, v Rankovcih, na osaniljeni domačiji pri Mariboru, v Ivancu. Neznana bitja z drugih planetov vstopajo v stik z ljudmi. To so opisani izpričani pojavi, ki vznemirjajo strokovno in laično javnost. Toda racionalne in okultne vede so zaenkrat brez odgovora. Ali pa je odgovor na dlani, samo treba je poiskati medij, neznane silnice, blokirane energijske poti? Morda je skrivnost v človeški psihi? Navsezadnje, kaj pa je duh v takem ali drugačnem pomenu? kojne matere, pripoveduje Ko-vacseva. - Bogaboječa mati Je vsak večer na glas molila in oče, celo to so se žvenketaje razletela na i tisoč koščkov, slike so padale s i sten, pohištvo se Je prevračalo. - Sina je dva^at vrglo s po- i stelje, copati so leteli po zraku, potem pa je nenadoma utihnilo. Sosed, ki gaje poklical mož, ni mogel verjeti svojim očem, pa tudi našemu pripovedovanju ne. Tolažil nas je, toda komaj je zaprl za seboj, seje spet začelo, Fotelj se je postavil na glavo, mož in sin ga nista mogla iztrgati peklenski sili. Ob pr- . vem svitu je spet nastopil mir in J na tleh sem našla svojo torbo, raztrgan denar in uničeno mesečno vozovnico, Katika skuša nanizati dogod- truščem odprla in zaprla, čeprav bi vsi domači po njegovi zapovedi morali biti na dvorišču. Zadnje dni so policisti velikokrat v Ivancu. Pregledali so vsako ped stanovanja, razen pustošenja niso ugotovili ničesar. Niti prstnih odtisov niso odkriti. Kovacsevi so nemočni, nena-vajeni publicitete, nenadoma so se znašli v središču zanimanja: pojavili so se prvi izganjalci duhov in kljub svarilu, da lahko več Kot koristijo, so pristali na ponudbo av- strijskega para, ki naj bi brezplačno izgnala - po njunih besedah - dva zlobna duhova. ’ Najrajši bi se odselila. Zlobni jeziki ne mirjujeo. mnogo ljudi to povezuje s sinom in pokojno materjo. Sama ne najdem razlage, vendar čutim, da nista ona vir zla, med jokom pripoveduje Katika. Skozi prazne okenske okvire se plazijo še zadnji žarki zahajajočega sonca. Magnetofon je pospravljen, besede brez mikrofona so bolj sproščene, iskrene. Jaz pa čakam, da mi tisti nekdo ah nekaj namigne, da vsaj čisto majhen znak. Toda zaman, čepravje mahnjen na publiciteto, me nima za vredno, da bi pred menoj prevrnil kakšen fotelj, premaknil omaro, sklatil sliko s stene. Morda pa je opešal od silne zlobe? Tako lahko zapišem le yri Kovacsevi, \ »Pepelnik je zaplaval proti oknu...« Arpad Ko- ■••Mii-j - ■3', k. Ib' t'■J ke. - Poslala sem po župnika in prosila za blagoslovitev hiše in družine. Toda nekaj minut po župnikovem odhodu se je mora s truš- l'"! žalostni ostanki kuhinjske luči. Luči so temu duhu posebno pri srcu, sai iih in ugaža, "“ij; Cučsca raztrgane obleke. Ella Pivar Fotografija: Albert A. nič nenavad-tahlo razočaranje, Plavljeno le okna I l'( ------------------------ pristati v Po; ibcju V pone-'dcie, * . nuH peklensko predmeti so le- - V- fV /Zf V čem nadohg-;;^’,!^ nekdo ali nekaj t . ---------- fev|.)L pahc«, Pn^kFD, da ec ^1 ', zlobno ^ovacs. Nezna- ni m' j duh ali te*"” ■ -družini? človek n zloba gre- družini? I s / I i t -^laci za ušesa, tK naj, I dvakrat brez hi. '^'^Povedoval, češ 'tet,'"ji^znana sila str-Šliriino-v u Horvath, '•fcrt' cvileče hehe- I.Smeh kot je - Prepričan, da U J’ Ulh I . . i ložil, da ga ( i’" Je m Hudičevo ' on ga Je '''V Dltp/no t f, z u nekaj tila '^^dkral pa ga f f/«- Hišni /J, '« Plulo - on gaje L z- zaradi močno ** zaveda na la- i K? "It redu, žrtve ■ ^^^^esje hu-verjame ^‘tJde *’ duhove. razla ' mehanik na vacs kaže sledi razdejanja. državnem posestvu v Csakany-doroszlu. in žena Katika, blagajničarka v tamkajšnji trgovini, sla na koncu z živci. Vaška straža jim Je priskočila na pomoč; odganjajo vsiljivce z vseh vetrov, ki kar s stoli, ležalniki prihajajo na Kovacsevo domačijo, da bi tudi sami doživeli kaj srhljivega. - Dejansko se Je začelo sredi marca, ko smo nekega večera v kuhinji zaslišali žvenket in pepelnik se je razpolovil točno po sredini. Temu nismO: pripisovali posebnega pomena, toda oče ni imel več miru, se spominja gospodinja. - Večkrat pravim, da so tisto noč ušle vse peklenske sile. Nekaj sem še hotel postorili v kuhinji, ko sva s sinom videla, kako je očetov nož, ki je shranjen v predalu, od stropa v velikem loku letel proti meni. Naslednji večer je sin Tarnaš pomagal napol slepemu dedku, v kopalnico, ko Je tam zagledalTnoJo obleko, stlačeno v straniščno školjko. Ves besen sem jo pobral in odnesel v sobo, toddJv presledku _ petih minut se je obleka še dvakrat znašla r školjki, čeprav se ni nihče zadrževal v bližini. Odpravljali smo se spat, ko Je zarožljalo v kuhinji. Pepelnik je ležal na tleh, okrog pa razsuli ogorki. Potem se je dogajalo s silovito naglico: luči so se prižigale in ugašate, steklenica s posvečeno vodo je eksplodirata, pepelnik je priletel v okno. Za nekaj trenutkov je vse utihnilo, potem pa je spet ponorelo. Najprej se je vse premikalo v kuhinji. čez nekaj trenutkov se je div/anje nadaljevalo v sobi. Stek- je zverinsko trgalo obieke in jih metalo po hiši. Vaški župnik je brez vidnega uspeha trikrat blagoslovil Ko- vacsevo domačijo, zdaj je pri sombotelskem škofu zaprosil dovoljenje za opravljanje črne maše. Do lani je na domačiji v ulici Lajosa Kossutha živelo pet ljudi: tričlanska družina Ko-vacs - mož Arpad, žena Ka-tika in šestnajstletni sin Tarnaš - ter Horvatova, oče in mati Kovacseve. če je malce več popil, se Je iz nje grobo norčeval, češ samo moli, prej te bo pobralo, na grob ti dam postaviti težek kamniti križ. Ona mu je večkrat zabrusila, da ga bo po smrti prihaja težil, ne bo mu dala miru. Ti njuni prepiri so nas prizadeli, saj smo mamo imeli radi, posebno še Tomas. Morda je prav Tomas ključ do rešitve. Ta vidno zagrenjen, vase zaprt, v šoli ne najboj blesteč fant, ki verjetno niti pri vrstnicah ne žanje uspeha, je zav-zoč pri vseh nenavadnih dogodkih. Tudi takrat ni manjkal, ko je ekipa osrednje madžarske televizije snemala po tisti i I J Ob našem obisku so Kovacsevi že zalepili pettisočaka, razcefrane stotake in uničeno mesečno vozovnico bodo obdržali za spomin. Mnogi vaščani menijo, da se babica, ki so jo lani julija pokopali, vrača, njena duša namreč ne najde pokoja. Takšne trditve je težko podpreti z racionalnimi dokazi, vsak po svojem nazoru in prepričanju presoja dogodke, toda globlja analiza bi pokazala, da so korenine zla morda v odnosih in preteklosti zakonca Horvath. - Oče Je hudoben človek, rad se norčuje, kletvice so mu vedno na jeziku, je pravo nasprotje po- peklenski noči iif-iienadoma je v zrak poletel čevelj, nato pa še drugi, ki je snemalca zadel naravnost v glavo. Vsega vajeni novinarji so pozneje pregledali vsak miUmeter filma in na enem segmentu našli Tomasevo sliko z dvignjeno roko. Dokaz, daje on vrgel čevelj? Ali pa tudi ne VaSki župnik, sam priča nenavadnega pripetljaja, je v dvomih; med spovedjo deda Vin-cija so se sobna vrata z velikim ll '<■ n I V Pristavi v ljutomerski občini so dogradili športni center, na katerem sta igrišče za mali nogomet in košarko. Vrednost naložbe znaša čez 3.000.000 tolarjev. Po otvoritvi je bil turnir v malem nogometu, kjer so se najbo^e uvrstili nogometaši Cve-na, drugi so bili tekmovalci z Šafarskega, tretje in četrto mesto pa sta si »razdelili« ekipi iz domače Pristave in Stročje vasi. Na fotografiji so mladi kapetani prvouvrsčenih ekip s pokalom in priznaidi. - Fotografija: F. KI. !{• ■> r- ■hk a L ‘fr V zbiralnici mleka pri Clblovib v Lokavcih blizu Negove dnevno zberejo okrog 350 litrov mleka, od tega 80 litrov, ki ga namolzejo sami. Gospodar Pavel (mož s predpasnikom) je potožil, da mnogi dobe za oddano mleko premalo denarja, drugi pa nekaj več, medtem ko kupec v trgovini plača za mleko enako ceno. Ob našem obisku se je v zbiralnici ustavil voznik Ivan Mikoš iz Ljutomera, ki je zbrano mleko prečrpal v cisterno Mlekoprometa. - Fotografija; L. Kr. 22 vestnik, 24. avggja. h:uj 'U)H 3 C Oh I >11J , <>o ( j lit) (/>< oo Oui >c <(0 § co^ 9UJ ax >0 S) (?] X Ul 3 p □ lU >O 9 (/) < •z LIJ > g to ih|eji.s'aS2o|g. “^šsIsS^c ' 5Sgpj " a--:2-'S.a -5 o s 6^.7. S'2,3> i s š z g-J , hmi" ** c ,k J-! MT 1 O ^ŽS gs <0. CO (?3 rt S 'Si £ -'^ 2 H gdljUiiH IhžilUU* i i a a I u * 05^ 3|?:hi^=iS!L "S 7 “ 7 R is I *-(t IJl! ’-hW^Ui:i5[}' -J 21» g ol ^OrtrtdAtOd I A ■ C o s A s Us s J Zn A 45 ■=■ 2 A ^llj !nl 4^ « " £a 'B = 5 7 a —. s r M. o g« ' »< * Q S P 2 * CM •— £ 'C o 5 a :9 3 ’E .a 'i F S 5 ■£ 2H11 1"» niii '2-? - >.'an^V.“S sl s?^«Se.vf 1-'|.^q '7 'S ® > - & 'S u 3 £ s° .= I j s s 7'® M 15 ” d « « «O > sjSiš 1 i s sšO^-^olla ■M|8|5^S^7 s 2 * I Tm -B 2 T -» I S ■~ri ž (D X J5 O s 9 «t D is ■M X Sfiž 2 ? *® jS 1 4 2 "S 7j^hs c 'S c S _ 3 S his- ■ijS I s ihlinoii n=»J = J|li = Shi5Jjls «.,: £" ; iScie-S- 7t|e ' 487;? Is sli *i3S" i2"8 il:a3 3“ £■" ; 9 U *> ee ’N s asi .K'a-I a *S I t*! O c Sa u '5* i^isihir^ 2b S-? = c « o e :! gs f X 3 - i;E e7«3: e ■ s .a,5S * s 1^01 E « S: s a UJ K i 3 -. .Jr 3 •4C| I-l’ Č H s f 4C O 7SS:2,fr o: I p a s . vi*- . h$ H 8 8 E H s * F s £ 3 5““ ž 2 I° S^'S g 2 2 s ¥ ? « B 4 CB .s š s. g F X ® !** rt > c •» S » isl Hnh “7.-^i;“g9 lo’ f-a S^ti^lpČ! - (5|S i3=;l = s"r ■ L i ' s I s U 3 g o S! ril h« B rt . "ž^ S .. J T** a » Š-^ 1 .= 5 E Bin c« ! c J hihišišgj i B 5 Uh 7ŽtžlB« I o o o ;. S ' i š“ •5 S 3 2 ‘S n »CM I Z ” i lljsjjsrss .e Ž g 9<. g š“; 1" jllpš-« -g a aa u E — .«, shinssšfri s Sv □ « ■= I * s JS.31 ||3- ^5* l7'§l!="f ' liri s .g £.i g u.« s.“ a?25:S i25>'?55^gKi7 iSniJ iihf iy 3 £ = i S JS| ■^.«5x37 ' .4 s s||e g2 r I - B.j^ * J3 Islllglililss'is i^tlšjviiiiigitiiiiiifš *5.s-’aaji.gOji«„.S = 33g2 34R ■Udl?h|73il“5j|!i^; ? o s; ■■ ■» te a SO ? J s ■5:^ i X 0 -£so58.|sa|g®-si1hi'l7^s? Ji O J E g 00 O S — ^ ■ * e & 700“--’" •E J R 'i “ M " ® " ’ * .3 'e =3 B^c.j s i=S£5 , 27iSo;6 g' ^7 w s J o S-Si^ 'S- 15-J3.S 7 s -5 js 2 X «S>a25g '£-5:2" S-=2 = a . Sgiss^ ■ Ji o ■j 3 T N i "> .= e- -S 6 " ? _ HJ a >9 s7 S“-S^ 5 2 S.^ S. 2 a2«gS.ai4s 2« s A^CMfS^Sa—rtSt CO *' i i-ii u .1 s Ji < E I:. až^t 3'^1 (J C " c A rt e . -8=17^-7tf;?:: i) w o c u ■S-- rt^ G -a a'S-5 Sž SnZLas^i ■ °i2,3,g*g^|4 "7 ‘Š1 iZ * s I 5 £ £ I ■a g e« * 5 ' 7 š'"4 8 71*” g al = R’7-§ ^gdOCM 5 g^go^Slals.i Izsilil =■ — s š s » ■ši||h_ 2 :□ 'S s 7 -s • 5 -B. ^7 < « ŽJ! = S<5 4 r4 , S Ut eo c •N ' 9 i 8 3 cc to > oe v S 1 v o M is:;55s B £352" =« st. - Žtf=ihl •S artEO>dCM$ d S :j g s g - »« -co Š^S-Sg« " :S ^'wS II .92 7 Ji !i I E s .g £ -i g u., SKaSŠ^ r ž 2 lE J £ 7£lhsi! « M= 8 is '4 s 4 -8 - e S. a V /* -■E a V 3 H T bO U Q g - ll.h?hhll=i;;' Ur. ^1^11 T S= ' = •M a •u o h' IR gl S A I I o ft( d5 .2ž#5 G = |H|2t slh' “'S-t.L.} ? £ 7 4 2§'5'|Ee = ,' i-^ ■ s 1 7 h 9 e 5 § = 5"i-8a‘žHl*.7a5 ,£rts '—'SSbaHO ■* — 'S; o o - »h «9 1 S 7 S; cc o 1 “ ii s g ■? T "E' 'alHKil sn^3'S7;s;23tf ^.alaS^Sfrjala.R -i^?i S.“ I £ B 3 8 I «■ gg ®‘^Pši*7tri I* B ■ — Jfl p' Sl O “O 00 “ ' 1 = rt j -1 a k š l■ ■S 4 <> H K2 2 to X ■S o < S H rt 9 g X to $ ?s s 7^ 5” &= |±.5|-5- ' 5 S«''«” S i3-*oofl^ g i”|{ J e gsi^Š:£t3i^-^"S gS UR-' |H5e7-7s“SS.:e 2 1G» g r- <0 'ta F gB| C « JJ S č a = aS is'H- - ■ lliŠffl u. .g a f X 75 C a -seS..«-S£gRSS2''3|Rž!3l.a.s3i5 i-g. is e «0-2 .’, c-sf i £.^3 "■5-8.ŽS S fSPoc^ k**Sd-**^ oAa-^^rt«.^ “ a d c . « I ScMs2x-*Zu š •PoS'® '7'§3Sr I = s ;(33£a5iS*S4 I z UJ > g to < z UJ š to p < Z UJ > g to 13 Z UJ B _i to v b s : §7S ' = £±S8|.s|.:a'ff=g: <|Si o S-?:: S SS £•§? E.^es?! g '^53 3 o « 2 =5 O v CM CM fl rt * « i s 6 a a ® "1 = 00 rt d ci s b 7 c n ? d M I -pR « ^7112^7 s **2'Š!32d**!gR'^'3i'5i"E5 T-^ pT^CkjS — V9 -1 " O s ■ CM c B " O <0 09 ja » : e A S . z e7.gt;Q?: -s s: .gi S g .5 «0 rt iS i4 rt'- ■ N X '9 = 1'32.3$; s sl“žs M” ^-=3;§ I '“8|f53^-Žs^-Čg « 8 SJl 3:;= 4^3? 3 g ™ N , . '3 s -a c SdCMi * ■,.dSS*5c‘«rt^S"’ rtSJ :§ ** I flj? a X '■ •! S S1 '^1.3 a ci ' c J'« djS=> rt — - (4 rt'- ' H " ipM-. S S « □ s < ? O Ja ®Sž — 5 S d ■= S o S QSE d :a :3 1« 3 E I M s |■^I5=lp■3:;■ •ibillrgji ___A ■ ■ ■ '■ " ' 1 a<5 > Si ž'|A4 g 3 ' 7s-| Ig tea ^'^^2 e;' ".i '=’ § g -c '? ? .1 S = ,žsi ; s!!^a4-4 2 2 I •|5 -sf SH"« 5 0 ,2 S > s * ■c ? 15 » '■ 9 ' ' '^■l .g ” * K sil ss.ss^l 711^1 h e^S"|‘Š.S2!|| »■s^S^ortTsv i*’sa J= 0^.9 7u S"^'-' ■ - ■iliFi i;!l 2 CD X ■N O n * 25§a|2 s Of:h s s 'd * t3 *3 13 S^ _o5”’3^5cn 7 * ^ci 5-c '?H~7b-2 s s± IslssihT^- N e M c — o g 9 31 i a C CM ■ae m o Ih 7§.«^ S2?7 fO o s: ^^2 I CM CM a -■®i S"!?I ® * '" M ™ a «Q 00 iš"l = =- ■?"^7 E- 1 IH" c 2 ed rt d a C (3 ■= , L _________ ■=NaJ^,=fi^^7-'^7 93S=7.? -fli; "s^-^scl^risS ^■^■1 . £5 g,S<5£:7 So s h'a27«5 SrF-tl sžS^i o e ?1 ;2-S5?g / d e I ■ 9 . M ; i-S ~ ’ ? S ! li -S 2tp4>-2^o & .g X-E” !7Ofsj^.:^Q2SR|g ■ c2 I"® ■?.<£.- »rt 'gSg^„ . 1 S "S !0 ?g5-l H-sS g I ■“ 1 § i 5 ft a li ■0^02-?.a,£ 2 S_ 'S S -■ H M( ■ a »rt r p A -5 X 1^11 r eo 4d S A 'U S-; «< ■« X c n E « S=2a«5S? '2 oo c ? , * -O E 4> □ e« =e=i IZ CM 2 * »9» e« 4> & -J w , ■« *M is Ti > S 'Z d K 84 ^7 7 g S?si -"»'.UBhuthhA "-"“J^žšp^sUE?’ £ Ig = 52 ' (C U ™ s"Ue = n,B dp-h Sg7|3p||Sa ^iu^inhfTžhl a£7 ,RŽ ifT s asssšis 7ž^7 <=' s « = « I ■ = ' <> o CM v £ a ? d rt I 9<. a < U T*i CM RK 11« 5 El 7 g CM Q a •M a S 3^SSSgas ^*c S V C Zi M f £ ilflll'i>l Si 9 ni r f sa '=^s3ž :! SR 1 'tlhlsllsJil »n I * • «> »rt ss sžsSJ, g a &:::; .a. i a č ' < ' s ■ 2 o f' 2^“s g3®g s - _c-=-5'^ » , oč ■^2,s«s.£!S.a-č = *« S-i<7^v a^g:g 2®S & Tis s §„®«.a2-S = “ O^ M 'rti ’*“*li4tt ■ s o ? 3 u 224*'^ £ :sE .RSg=|5 ■ -=7 e O c: ts CM C4 "52 I -ŠT^S lx;7i 6 4> <^33 * 4 ^vhlMd:^ I- 4 ?#«h-'’ OC !ii f ® rt°Š'S = 1^’1 = "’st e s *•" O' _ ^aSis^iTasijs"g_ 35-|gl.S.£Ž7|o^7^& 7Sa.|3i^ ' 23^; ; a-c 7*’^2-S '*o^i3®.— ■ □ rtVOi.g ,(sčSS&fne I »i Hsra.|Jirh= 0sC.CgjarkC— s5 Td “ IJJit o h e? ž X < pN O < S 1(A § 00 nirt ’9 Fl4iya ga . ’ - 5 £ 5.2 t g 5 '3' 5£ gssitss Ji 7: 2a'^.ŠQ 7 o => 2o § 3 7|l ej »u M? S J -O o < IX to > I • rt^ 2 ." 4 ® s!« § 3 g — E ^»'^'^^351’ ' “ s “-s .. “.2 JS d g !2 '.^■stB 88892 eo N :> 'C & .š &" § ' 'C s d »ci ■i s “tur- kS 5 €rk « tl : >» v» 2^0 Vt d S o > « c d .-Ki ;!?«=i5aF.«18s|S5ž= i-S^zgž I g3'Se..rt73.^a<7-2«,a^K ^■s^sfeiilhhs s e “ js 5 e 2 2 '31 k" ■— .1 Al Frt ,^A ±41 a ^F Tt2«ž ' Saisi iA 3 ' s 9 € M n =; a o •« 2«® i S ■ E rt D b t« Ss± :j . (d - d 5 ’9^ S X ?5 o® ■ I a * az>rt c ' ’ s?| > o ■ -lihi K •■ c c S-S o = a I J i " * ■„■ B s 3 2 a --------«..^-'^■35'3 L>CrtOrt*^rt"7 £ o29®^ -&3 ■ ■' ^■si I X o 2c7^ S o-'3“d S 2-.-S "(2So Qse77s* ipn sStj š § t l«ljl 4« (0 'd 00 <=►« - o la1p;Wji' ftS u q c ■ « ' “ £.?o7 ¥ “^2^ « 5 v rt v I s. u ■rt«^ S 4> 1’^2 dO*-^ A^dJScO:*l5Xi4^'-«k "-■«- ' 95 7“-|§*2S ■£•=?“ T ,1 .'7 G s B s ? g ,g 'g^ 'E' ž, o o = “ s s s Sv . I N 3 K s w3S S c S S N S Ji .= -3 — ~ — a-rtjrtra«'?«.* u Srt^a is |?r iCM ,« ■x£-.:So^ .S ' ' r 'n?.^-- ,ii f = " E 2 Si e s « c% (S 00 cl « 2 n E- m OS V 5500= l“s J, “J -a 9 * _ "llhu ^4 a b-^-i i :;3^j d Ul & :S3 ■< v £ 7jri!ii^lši o o »o S O oo O o,^ ct % £ 1*1 r*i rt! ct J= «2 C — ' n s« S'® 3“-!- iiž « o . :a g gž 5,7.1:; , |š.s '^©^■2,-O2i5 I *id"7a r* Sl 8Ž 1 Oh A 3*ia 3 J? *2 .a *> 5'5 S,5-Z &"■=■' 00 Ml d . (rt hu Z2 CM i-M J* >S .S. *> M-ai.o'Btiu I Sl t«!Al3 ll S.>^ŠS4<^^Ea I ** M s-“t.S2: § £1 '3^6,, g#jfl ’ I § s ....--<_.... ^ 2 (U ilb5JgXi$.S^ I -M-£5-e,8§j.H7;i rt , d 3^ I rtAdA^ I AOOrtd 3'o’'’'2'*S' JT s * > ■g .rt M c • ' ' ? “.aa5 «3“ « ba 5f34 SC* >AA. M - — k* n l-rt ITri hlllH-? c ■. = urt.r'dfi> VjufBv s.o 3 rS 5 f/i c o« p .g H »J > 'a . .n š 2" gž ■* 6 i.3S £f?.^Q2 J §67“ ■ SislK! 00 c o "£3 ■ ® o □ E rt " O 2 t o 4 <0 *p A* C f! 2 ^Zbih p X C 3p?7 < *a *“ 3 «4 ' « ' .>r -c “S .s,:^ 3 7 5 .s, -5 S o -n 2 -S s -I ■22; -g i 4 C— EsSs.giifi " ! s . § E = 3 -* _ s «.1 £ o. ja a £ S ; 7 a ! g .; 00 n ( n oo 2 (f> X ■S o < -a. e £R č V) J * sCi '3 ti rt i K-' “ A ipin o v> O AJ A -rt- X _ I** □ 2 I K X i OO ' hi •e ® 5 f . £ £-a * 'C _; ’5 7 -B *'■-' S iS S 'K ■“ B " hi ® — "jJ® ' 2‘?aS.‘-‘=®S2;65 ‘^Oo F ' 5-b &aS'9?-= ?■ 7S S'-' I " "3 3&£ 3.--I R *E “I' j'.^ d 1.27 s? 2^ 3*^ &’92-|s;7"mš£b Bn--“'.sg§ls ir r ' : ' e ----- — '-7E'ff5 5c-Jd FA rt« ?E gz —I AJ Ml ■e I !2 "3 £ 2 N s i4 'S |«S J > o a d rt ; ’a d a ll ii: sslžs.| T?F ** Ai « GiUlili 1^3 B■g.l|7^'^ liž I “5MI’"-.?-šSS-; i« ^‘Tasns' }>?B žlHa O s 52 '5 . S '4 S e aa n S"-! rt 5 š 2 2 ' (B o d ecM c a e .b ff c — M S 1 M d 5 .3 s -; S P .tf S SgisSil H X g€o —, 'O so o Sri > :s C CM “ F 'S , miRiO«; K-o.J ;s 3 £■^15:1 ss rt7 OHHP^ tdi^Kžj y:>Hi 11 R-h 10MI L i i ' s ' £ i 35! = il <1 * tš Ž - .5 S S p?tng!5!so.u.5So ”'ic'>'a'' a" = «.=■>_ S3s?:3-! ■ = 8 5*7 SiJ.AJT i 5^es2^!sl7 £*□ =tl ' •§=65^722ja£S£7 S^ailijšMia 7ie|=^=ihFiliSsdiUlH'f a.8iiS^?sl7 5|g|l'E-gaii*87g-‘g l’'3.|'? £2*E 15*^33^žiSs^ ' i o,— a 3 s iiil 2 B,g c« hi"' I!«? ti ac *j “21^ gaz: c" CM ■3.5 H e E tl-- =B ^S a® t C I^l&i= 4 I ®-H'® i a ^C^tU^-BvSEd^UCM«. M 4> CM n S 4 * p X d Cd u O >S e,-. ll §C: (O CM "2 4 (Ti X L5 19 s !? tfS &O.5 £ = 3. o 11 . I < 4> llKUčId-K d 2 3 aJ JSi s 5 C J fM CJ3j«CMGi0u ^_' _-,Ai .e5=-oga.s"jS7a«x"'K.‘is i |^.^r? = i'š2227af §"5 I a^i|-|^ B = .=S? ““S? « fS z .5 j« (-• jS 'Ss"r 71 g cc. (/) '5-4^ is H = 3 ’ £ « d 5 B-bS L-.- H ■c . -“ s 0 a I ;3;^ c ^iilWi dih?’^ I J T?* t-^Slj I i' (X ■> s >.1 p » 1 I ■ ” Pi Bii!liRfifii|S « H81 Hts I £E-.v hsgiosa = a*g.7'il^;£!=:^š7arf d « § <9 C? rt 5 rt 7 |7 ' 13 Š rt <0 c= .C §.3 2^ « 2 Vu4 »*• * Š7II7|||7-IUr »M rt & A :5«5 J. I klfa' S?7S7 a E-Us by-t v £7:25^a4R4 J T H I l V avgusta 1995 ^23 vestnik j i| Rodnost kabelske televizije v Sloveniji y Sloveniji smo že v poznih sedemdestih letih začeli z gradnjo kabelskih sistemov. Tako sed^ skor^ ni več kraja, kjer ne bi bilo CATV, lil uvršča po številu priključkov na prebivalca prav v evropski vrh. Prav v vrh pa sodimo tudi kot največji kradljivci programov. i 1 1 * f 'H 'I fjl n 1? n, Sl I ri iF li! I J ''i. I f ne pozna ozadja pravne plati sprejemanja in di* CaTV, zato bom v nadaljevanju predstavil to WleMjtiko. L. ^^rateiji In vzdrževalci so zaradi pridobitve (prodgje) čim I pr^kljivttiov začeli že zelo kmalu priključevati v svoje *“'-yniEh katere je potrebno v državah, katerim iiioij»4,L^™''®‘^“l' plačevati mesečno ali letno naročnino. S po-•loorop./i imenovanih kartice SMART je naročnikom ifwen legalen r ; _____ piratskem 'ujih^ — npravljalci 'n* programe, za katere je potrebno v državah, katerim sprejem posameznega programa. - 4,^-. V •' r . r Ustniki na znanCcvo ime. Občasno ni.,?, instemUri«;v. 'Prejem. . krtice, ki cn za- -111 s tem lastnikom ^ttic onemogočijo 'fftjimgJ- namenjene za “oločen,*,?^K^^'^®.’'®rTrov le na “ npr. Pre-UNemčij *^'**dilal^ ' sprejemu, ne Ov Pri nas. CATV, kot je to ^^raj ozi-‘'”01 kate-programov za ^PPiratskikL^j^ ponudbe. Na-'■i''lred»;;“^'=’Nefinanci-I vzdrževanje “ ^anic je financi- in bilo bi sici-i' - - ' ” bi to preverili pri- programe pa r™’ razne in- Snih ddkupljenih li-predvajanje '®^stemov. <*• I"* njihov spre- Eu Poravnavali avtor- T. financirajo [v'- (plačljiva so tako S|'^lSn\*^Wl so naj-video-^AC in Euro- '®8ra “ritem. in Euro- Kateri programi so kodirani in koliko stanejo? PREMIERE: (filmi, šport) za Nemčijo, Avstrijo in nemško govoreči del Švice, 44,50 DEM mesečno za priključek; FILM NET+ (filmi, šport) za skandinavske države, 45 DEM mesečno za priključek; TV 1000 (filmi) za skandinavske države, 40 DEM mesečno za priključek; TELECLUB (filmi) Švica, 30 frankov mesečno za priključek; SKV MOVIES (filmi) za Anglijo in Sev. Irsko, 12 funtov mesečno za priključek; FILM NET MULTICHOICE (filmi, šport) Srednja Evropa, ■ slovenski, madžarski, hrvaški, poljski, češki in slovaški podnapisi, 29.000 SIT letno za priključek. -r /s as* Al'} •4*5 r K " . ■ Začetek legalne CATV časi CATV, ki jo poznamo sedaj (piratske), se končujejo. Konec bo razkošja, ki smo ga bili deležni, saj so začela veljati določila Zakona o avtorskih pravicah (Uradni Ust Republike Slovenije), Zakon v sedmem poglavju definira: a) upravičence sodnega varstva 164, člen: Tisti, čigar pravice iz tega zakona so bile kršene, lahko zahteva zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode, b) posebne primere kršitve pravic (zloraba kodiranih programov) 166. Člen: Šteje se, daje neka oseba kršila izključne pravice po zakonu o avtorskih pravicah, ka- Čim malti za kodirane programe Kabelskoprenosni sistemi Murska Sobota si bodo na osnovi uspešnega poslovanja delniške družbe v preteklem letu prizadevali izpolniti poslovne načrte tudi letos, kar bo seveda predvsem odvisno od zakonskih in finančnih razmer. V ospredju prizade- 1 vanj bo izboljšanje kakovosti sprejemanja in oddajanja signala, ' pri čemer bo pozornost namenjena tudi boljšemu informiranju ljudi o problemih in uspehih družbe, o novostih, ki se pojavljajo pri razvoju CATV-sistemov, o vseh problemih, ki so nastali z uresničevanjem zakona o javnih glasilih, pozneje pa tudi zakona o telekomunikacijah, ki je nedvomno ključnega pomena za ureditev : položaja kabelskih TV-sistemov, V tej zvezi nameravajo izkoristiti organiziranost družbe pri povezovanju in združevanju malih sistemov, ki nimajo možnosti, postati samostojne družbe ali podjetja in s tem povečati obseg dela, svoj prihodek in obstoj družbe, Ker so vključeni v Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, si bodo prizadevali za Čim nižje stroške plačevanja prenosa programov, ki seveda ne bodo kodirani, Če pa bodo ti programi vendarle kodirani, ne bodo zanje zahtevali plačevanja avtorskih pravic. Hkrati bodo zagotavljali dar proizvede, uvozi, poseduje v gospodarske namene, distribuira, da v najem ali drugačno rabo ,,. kakršna koli sredstva, ki lahko omogočijo ali pripomorejo, da javnost, ki za to ni upravičena, sprejema kodirane radijske ali televizijske signale. Za kršitve so prepisane visoke denarne kazni in zaporne kazni za odgovorne osebe. Nadaljnja zloraba kodiranih programov v kabelskih sistemih tako pomeni kaznivo dejanje in že smo priče odklapljanju le-teh v posameznih delih Slovenije. Najdlje je šla zaenkrat nemška postaja Premiere, ki je prek nemškega veleposlaništva v Sloveniji zahtevala in tudi dosegla takojšnjo in brezpogojno izključitev programa Premiere iz slovenskih CATV-sistemov. Vsi listi, ki tega še niso storili, tvegajo visoke denarne in zaporne kazni ter povračilo Škode, Skoraj čez noč bomo gledaici CATV-sistemov ostali brez najbolj gledanih programov. Tudi MTV je kodiral svoj program, tako da ga lahko spremljajo le še sistemi, ki so z MTV-jem podpisali pogodbo, seveda za plačilo. Legalna plačljiva TV v slovenskih CATV-sistemih Multichoice iz Ljubljane (matična firma je na Nizozemskem) Q.V.C. ter Eurotica. Paket je namenjen le individualnim lastnikom, letna naročnina pa znaša 29.000 SIT. Za sprejem potrebujemo še Videocrypt 2 dekoder in sateltiski sprejemnik. Začetna naložba za tistega, ki želi sprejemati omenjene programe, jc lastni dekoder za ceno okoli 40,000 SIT, Multichoice paket bo ponujen tudi CATV-sistemom, vendar šele po izklopu ilegalnih programov iz njihovih sistemov. Tudi CATV-sistemi bodo morali biti prirejeni tako, da bodo v sisteme pošiljali kodiran signal, ki ga bo po želji možno spremljati z nakupom dekoderja in plačilom letne naročnine. Naloga CATV-sistemov je, da čimprej vzpostavijo demokratičen dialog z naročniki in jim pojasnijo, da so časi piratske televizije minili in da se začenjajo časi plačljive TV, Ce vam bo kdo še vedno obljubljal kabelsko razkošje, mu tega ne verjemite. Nekateri so še vedno prepričani, da je v Evropo mogoče priti po bližnjici in na »balkanski« način. Tisti, ki tako trdijo in delajo, v tem poslu ni- nadaljnje priklope vsem zainteresiranim občanom in podjetjem ter tistim krajem, ki bi se želeli priključiti na njihov sistem. Z upravljale! stanovanj pa bodo skušali doseči dogovor o pobiranju vzdrževalni ne skupaj z drugimi stroški. V praksi se namreč pojavlja problem plačevanja vzdrževalnine za kabelski prenosni sistem pri nekaterih lastnikih stanovarjj. Če le-ti svojih obveznosti ne bodo Čimprej poravnali, bo namreč moteno delovanje sistema, grešniki pa bi se lahko izognili dodatnim stroškom izterjave oziroma odklopu iz sistema. Kot ugotavljajo, je zdaj na CATV - kabelskoprenosni sistem Murska Sobota priključenih 4,200 strank, večinoma seveda v Murski Soboti. Ti po novem plačujejo na mesec 5,70 nemške marke v tolarski protivrednosti, medtem ko za vasi Bakovci, Čemelavci, VeSČica, Polana, Nemčavci in Markišavci velja za S odstotkov višja cena. torej 6 mark, V to ceno je vključeno opravljanje storitev, kot so ' izpis položnic, pošiljanje le-teh in vodenje evidenc, Ta podražitev. ki velja od junija letos, je bila nujna, saj je bila dosedanja cena vzdrževanja sistema na izredno nizki ravni oziroma najnižja med vsemi, ki imajo CATV- sisteme v Sloveniji, nam trenutno edini ponuja legalen paket kodiranih programov; Filmnet, C,E. Channel, s slovenskimi podnapisi, MTV, CMTV, MILAN JERSE majo prihodnosti in so le zaslužkarji, ki bodo zagotovo propadli. Viktor Hranilovič ml. I MNENJA, STALIŠČA... « ehrf ’*’*’*® začeli v Ljutomeru siaroimiki tai iJf ® . J jvovego življenja tudi z K H. upokojenski dom / ^ii-omer živi nekaj čez 2.700 upo-jm' največ preživlja ob do- živi tudi pri sorodnikih, saj večjega doma ostarelih, ; m p zatekli, v ljutomerski pri Ljutomeru Je sicer dom i rfnZ^i to/ sa/ i ' ta postal republiškega h JT ■JrS'’ večina motenih oseb. V tak [k_i Mlrn Ul...,. . _ 'i. 'i i « I' I I li KvCnrib* ffsvtC-fstfZ f(i ‘Upokojenci neradi podajo. novega doma za upokojence li!^- žal v v Ljutomeru že dolga leta. He v ni bilo dovolj zavzetih IJu- 'Občinskega društva upokojen-občine. Ljutomerski ^^^^'OJ^tici, so več desetletij plače-dohodka za gradnjo upo-Sloveniji, in to v republiško ^‘'^‘'eniji, in to v repu Z ^id^ranjsko gradnjo v me- Huji leta pa K nimajo kam za- ustrezen dom, kar je tttee '' ‘‘Pokoj^ ^<^dnja anketa med njimi. Ljuto-‘‘°'^<‘eč v zadnjem desetletju -f dve anketi o umestnosti v Igj novega doma. Tudi občinski (J na podlagi delne ankete izde-gradnje novega doma za po-^nl, dalje od anket in analiz še tl' / fe Zla gradnjo novega doma upo- lokacija, in to v Ser- neposredni bližini zdravstve- bipodroma. S to lokacijo ^-^^.^J^^^-^voljni in mislim, da so si IJuto- merski starostniki tak kraj za bivanje v zadnjih letih jifO/ego življenja tudi zaslužili. Nikakor pa ne bi želeli, da bi bil dom zgrajen na žgočem soncu in v stisnjenem prostoru ob treh zelo prometnih cestah za zgradbo Prlekije, to jim Je hotel namreč vsiliti prejšnji občinski organ za urbanizacijo in prostorsko planiranje. Upo kojenci si ne želijo domovanja v stisnjenem »getuv. Gradnja novega doma za upokojence bi se morala v Ljutomeru po sklepu skupščine SFJZ-a iz leta 19S8 začeti najpozneje do leta 1990, V republiškem proračunu SPL^ so bila menda r ta namen zagotovljena tudi sredstva, vendar, žal, Lendavčani so bili bistroumneJŠi in glasnejši in v Lendavi seje najprej začel graditi dom za upokojence in Je bil letos že vseljen. Tako se takrat odgovorni Ljutomerčani, ki so se z Lendavo pogajali, lahko ponovno obrišejo pod nosom. ■' Dokler v Ljutomeru ne bo nekega ožjega avtoritativnega odbora, konkretno odgovornega za gradnjo novega doma za upokojence, ki bo znat bolj zagnano potrkati na vrata republiške skupščine SPlZ-a ter pristojnega ministrstva in zahtevati določena sredstva v ta namen, tako dolgo ne bo rezultata. Tudi v občinskem ; proračunu bi že davno morale bili določene letne kvote za potrebno infrastrukturo. Kaže pa, da se tudi sedanje občinsko vodstvo bolj klavrno loteva te problematike. Obnova vaških kapelic in Še marsikaterega infrastrukturnega objekta bi se tudi lahko preložila na poznejši čas in sredstva namenila za začetek infrastrukturnih del novega upokojenskega doma v Ljutomeru. Ne vem, koliko let bodo tam. kjer bi že moral stati upokojenski dom, ra st le povrtnine, cvetlice in šČavje. Če se bo začetek gradnje doma za ostarele in upokojence v Ljutomeru še naprej vlekel tako po polževo in če bodo ljutomerske stranke podporne deklaracije za nov upokojenski dom dajale vsaka štiri leta samo svoje predvolilne programe in obljube in če bodo v v Ljutomeru samo z anketami ugotavljali potrebo po gradnji tega doma, potem lahko zagotovo trdim v imenu večjega števila čakajočih upokojencev na vselitev v ta dom, da se ga mi starostniki ne bomo dočakali, saj bomo do takrat že mnogi počivali pod zeleno rušo. Ivan Muhič, upokojenec, Sp. Kamenščak 18, Ljutomer Vsemogočni vodilni lobi na slovenski TV Gore papirja so bile v zadnjih letih porabljene za pisanje o naši TV, in to predvsem na račun njenega slabega programa, kulturno-vzgojnega, informativnega in delno tudi zabavno-razvedrilnega. Vodilna ekipa se noče prilagoditi potrebam, času in željam gledalcev televizije. Za kritiko državljanov pa jim tako ni nič mar. So pač samostojni, pozabijo pa, kdo Jih plačuje. Tudi pri prilagoditvi pasa za posamezne TV-oddaje se na navadne smrtnike ter davkoplačevalce in plačnike naročnine ne ozirajo. Tarnajo samo o visokih zgubah, a si kljub temu delijo trinajsto plačo. Odgovorni na slovenski TV trdijo, da se morajo letos racionalneje in gospodarneje obnašati. To že drži, kajti drugače ob koneu letošnjega leta ne bo več trinajste plače. Samo n^adni državljani in vaši gledalci vas prosimo, da tega ne počnete na račun našega prikrajšanja in poslabšanja radijskih prenosov prek lokalnih radijskih postaj, kot ste to storili sedaj z ukinitvijo srednjega vala za najbolj poslušani »MURSKI VALr ter na oddajnikih Domžale in Stari Križ. To lahko označimo za splošni škandal naše RTV Slovenija, a vam tega vaš poslušni svet RTVja ne bi smel dovoliti, še manj pa slovenska vlada. Vendar, vi ste na RTV-Ju lobi zase, za tiste, ki vam plačujemo RTV-naročnino in vas vzdržujemo ter končno tudi pokrivamo zgubo, pa vam tako ni nič mar. Verjetno boste sedaj z zmanjšanjem stroškov elektrike I za ukinjene frekvence na srednjem valu za tri lokalne radijske postaje le toliko prihranili, da v vaši TV-hiši ne boste imeli več zgube in da bo morebiti ostalo še kaj dobička za naslednjo trinajsto plačo. Kaj, če bi še v vaši hiši opravili temeljito revizijo in sanacijo pri tako številni armadi zaposlenih, ki dela tako slab RTV-program. To namreč mora pri nas storiti vsako podjetje z izgubo. Enako načelo pa bi moralo veljati tudi za vašo hišo. Racionalnost poslovanja pa se ne doseže z izklapljanjem oddajnikov lokalnim radijskim postajam, ampak tudi z razmislekih o nekaterih zelo dragih TV-prenosih, kot so bile v lanskem letu Igre brez meja v Ljubljani, ki so po odbitku dohodka z reklamami prispevali za prek 600.000 (šeststo tisoč) nemških mark k povečanju lanske izgube. To Je bila dokaj draga promocija mesta Ljubljane. Tudi piranski Tartinijev koncert Je bil sila drag, saj je stal čez osem milijonov tolarjev, oddaja pa Je slavila italijanskega skladatelja (Delo, Sobotna priloga 21. januarja 1995). Rje pa so še drago uvoženi pevci in razni kričači, ki se pojavljajo v razvedrilnih TE-oddaJahl Draga vodilna ekipa naše RTV-hišel Tu sem naštel samo nekaj drobcev večjih stroškov vaših TV-programov, kolikor jih pač mediji odkrijejo. Samo ti stroški so bili v lanskem letu mnogo višji, kot bo znašal prihranek pri letošnji racionalizaciji porabljene električne energije na srednjevalvnih oddajnikih za tri že navedene lokalne radijske postaje. Le tako naprej strumno korakajte na naši TV, dokler se vas ne bodo slovenski gledalci ter poslušalci naveličali in tudi vam rekli: »Fantje, dost vam mamo * Morebiti pa bomo tudi mi slovenski državljani lahko kdaj gledali nacionalni zasebni TV-program, ki nam bo vsaj malo popestril urice gledanja televizije. Ivan Muhič. Sp. Kamenšak IS, Ljutomer L vestnik, 24. avgusta Sll 24 fotoreportaža Prvo odprto državno prvenstvo v akrobatskem letenju v Rakičanu Center za H b li akrobatsko letenje Slovenije? I 1 Po trinajstih letih je bilo minuli teden na športnem letališču Aerokluba Murska Sobota v Rakičanu Prvo odpno državno prvenstvo motornih pilotov v akrobatskem letenju z mednarodno udeležbo, ki sta ga pripravila domači aeroklub in Letalska zveza Slove-■ nije. Na tekmovanju je sodelovalo 12 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije. Med njimi žal ni bilo nobenega domačega tekmovalca, saj sta akrobatsko izurjena pilota Martin Burjan (direktor) in Maks Vaupotič (vodja tekmovanja) na prireditvi opravljala pomembni nalogi. Kljub slabemu vremenu, ki je organizatorjem ponagajalo, so zanimivo tekmovanje uspešno pripeljali h koncu. Tekmovali so v znanem in neznanem programu, Znani program je vse- / I 5’ i Kljub slabemu vremenu je bilo vldetih v dneh tekmovanja letališču v Rakičanu marsikaj zanimivega. I ! I I s« Plošča z inštrumenti letala Zlin 50 M. V sredini je papir, na katerem Akrobatska letala predstavljajo najbolj atraktiven del letalstva tako po svojih oblikah in barvah kot tudi po svojem letenju. Letalske zveze Slovenije Danijel Nardin, nameravajo v Sloveniji ustanoviti Center za akrobatsko letenje motornih pilotov in kupiti tovrstna letala. To nalogo naj bi prevzel Aerokluba Murska Sobota, saj je športno letališče v Rakičanu zaradi svoje lege najprimernejše za to dejavnost. Soboški letalski delavci pa so tako znani kot odlični organizatorji. Oceniti bodo tudi morali, kakšna letala bodo potrebovali za šolanje motornih pilotov v akrobatskem letenju in za tovrstna tekmovanja. Tovarniški mehanik ZUna Jan Mikulik razlaga posebnosti Dt**^ A 'VAAA4-a'a . letalu Zlin 50 M slovenskima pilotoma Jožetu Černiču in -Tomašiču, ki sta na državnem prvenstvu tekmovala s _Ul M je enosedežno en o motorno letalo, izključno akrobatskemu letenju. Največja hitrost letala je Letalo Zlim 50 največja vzletna teža 760 kg. Letalo je opremljeno s češW® j nim motorjem Walter M 137, moči 180 km. I i t g 1^' S. II ima pilot shemo akrobatskega leta. boval 14, neznani pa 10 različnih figur. Naslov državnega prvaka je osvojil Jože Černič, Aeroljub Slovenj Gradec (Zlim 50 M), Drugi je bil Ljubo Žnidarič, Letalska enota slovenske vojske (Pitts S 2B), tretji Silvester Oražim, Alpski letalski center - Sokolje gnezdo (JAK 52), četrti Vilibald Tomažič, Aero klub Ptuj (Zlim SOM), peti Bogomir ŠariČ, Letalska enota slovenske vojske (Zlim 242) in šesti Janez Muhvič, Letalska enota slovenske vojske (Zlim 242). Poleg državnega prvenstva je bilo tudi mednarodno tekmovanje za pokal AKRO ’95. V skupni uvrstitvi je zmagal Martin Muck, Aeroklub Kladno. Češka (Zlim 50 M) pred Jožetom Černičem, Aeroklub Slovenj Gradec (Zlim 50 M), Miroslavom Čihakom, Aeroklub IGadno, Češka (Zlim 50 M). Prvo tovrstno tekmovanje v samostojni Sloveniji je uspelo, odslej pa naj bi bilo tradicionalno. Kot je po tekmovanju povedal predsednik Feri Maučec, fotografije: Jure Zauneker Prlekija, dežela, kot je ni nikjer -part due Odkar oddajamo, nas je poklicalo veliko poslušalcev v zvezi z najrazličnejšimi temami in idejami. Nekaj jih objavljamo tudi danes. Kultura na južni strani Mure. Začne se zelo zgodaj. Vrtci so prave umetniške akademije. Foiksšule prirejajo slikarske razstave in raz- stavljajo plastelinske kiparske dosežke. In to je skoraj vse. Ostanejo še pevski zbori, amaterski igralci, burkači, brusimo škarjice in popravljamo marele. Taka je v grobem podoba kulturne Prdlekije, Imamo tudi galerijo, samo noter ne moreš. KM' v r 1’ I Letalo tovarniške letalske šole po akrobatsko-panoramskem poletu. t 'M r Nizki prelet kot konec akrobatskega leta pilota Petra Podlunška z jadralnim letalom Pilatus B 4. I I Nizozenski pilot Ad de Bakker z letalom Zlin 50 M, pripravljen na vzlet. Pav LiČic, priznani prleški umetnik, dobi za svoj bogati ustvarjalni opus dvanajst dobrih plač na leto, kar je v slovenskem prostoru prava redkost, Drugod umetniki bolj tenko piskajo. Druga dva ali trije poklicni umetniki mu pri ustvarjanju pomagajo, vendar se na to po lastnih besedah ne spoz- I j* pjj zoper njegovega duhovnika, še Salo o ' 't,, dodal. Ne smeš pa v Prlekiji reči na račun gospoda, pa naj je še tako tron. To lahko v Prlekiji izzove pravo politično vojno. Strašna zamera je že, ** da ima cerkve^ I grd glas ali ■ župnišče pc»K* , streho zagovornikiJj ,f do nje ponav^। deljo niti ne jH । ■I^Oj s A'J I V| El T najo prav dobro. Vsi skupaj na račun kulture pokasirajo toliko, da bo Ljutomer prav kmalu center kulturne Evrope. Dunaj ima samo enega poklicnega kulturnika, ki spotoma mora pomagati še pri organizaciji kulturnega življenja po drugih avstrijsluh mestih. . Likovna delavnica na ljutomerski način. Avtoličarji, pleskarji, soboslikarji, maltarji in šušmarji iz teh strok. Najboljši ljutomerski slavist se je hvalil, da pozna PreŠembij osebno, najboljša slavistka pa intimno. Prlekija - tovarna vetrov. Klopotci ga začnejo delati po desetem avgustu, in to vsako leto. Proizvodnja se s prihajajočo jesenjo stopnjuje in doseže svoj vrhunec s kombinacijo mošta in kostanjev. Če vernemu Prleku preklinjaš svete osebe, ga to niti najmanj ne moti, lahko mu preklinjaš vse po vrsti pa Se kakšnega sorodnika lahko vtakneš vmes. Če si zadosti živel, poskusi s te vrste poguma pri kakšnem muslimanu. Musliman ti bo pa oprostil, če rečeš kakšno nečedno it*! Spotaknejo prag najbližJ®^{jf.. /-'-intnO l ne. Celotno J cerkvi preži'’']? _1 <^afne. trlP Stare mamev^ ^rir robčke klepetj^i, ga z drugf’ '.m, i» ker jih starši vidne osebn^^^ii’ . oPTTI ih* .rfli to od njih vsi pričakujejo. Nehal seinujvi^ lu trn njin voi pr]v4K.Lijcju. cerkev, ker je tam zrak še izpred vojne, pravi zgodovinski eksponat. dihali že naši pradedki in prababice. L «P dihali ze nasi pradedki m prababice. .(*r verjetno namenoma gradili tako, da jo ljudje nadihajo, ostane tam do maše, V glavnem v cerkvi prav nestai’ darja. Kujski val - AKRO 95 - Videli smo resnično mojstrske P> tenja. Piloti so izvajali bolj ali manj elemente, kot so kljuke, krogci. levi dve desni, spirale in druge nept^P vijuge. Nepričakovano buren Vijuga. uuivu j domačin, kije izvedel peterokrako sda bolj pri tleh in bolj potiho. bil deležen nemški pilot z zelo lepo i^ kljukastim križem. Za veličasten je domači zmajar z oglušujočim ■ nizko motorja in srhljivo hitrostjo i-strmečo množico kakih osemdeset ti cev. Konec je bil dober in brez nesrc*- I K 24. avgusta 1995 25 vestnik r l| SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESTNIKA^ OZRITE SE NA ZADNJO STRAN! J E I f ■ll 11 1> f J 'h J (l 0 i ir i, f i 1 .1 I f l ii i *il f 11 >1 'i' 1 Z OBČINA RADENCI objavlja prosta delovna mesta v občinski upravi NOVO VTRIMLINIH SSSZiTRIONA Trgovina z orodjem in izdelki iz ^astike, TRIMUNI54, tel. 77 341 _ i Bogata ponudba ročnega orodja Valex in izdelkov iz plastike Pavlinjek. Sz ga I AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. 96000 Murska sobota, Bakovska 29 T&fefon: (069} 21-248, 21-459 Fax: 31-352 .^^S5S;i5 r nedeljo, 27. avgusta. noncDivER, »It T * r t I r t a > ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI tel. 061 B71 B78 Pcni^itn delo na domu, stvo otrok, Tel.: 26 037. bi34?i storitve PKklic! Praklktdem veljavnost hranilne knjižice št. 1S90, izdane pri H K. S Križevci pri Ljutomeru na ime Ciril Slavič, Bunčani 26. m351O delo DVOSOBNO STANOVANJE v sredBču mesta Maribor, centralna kurjava, kabelska televizija ... prodam za 50.000 DEM. Tel,: 26 351, zvečer. m3502 PREKLICUJEM hranilno knjižico Št. 08831-0, izdano pri HKS Panonka na ime Jože Benkovič. m335O IŠČEM sobo, lahko tudi prazno. Tel.: 32 454, od 9. do 12.ure.m3355 SOD od belega vina, l7S-litrskega, ugodno prodam. Tel.:48 044. m336S KUHARJA in delavko za pomoč v lokalu, zaposlimo. RESTAVRACIJA ADRIA, tel.;3l.281.m3147 SAMOSTOJNO kuharico zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Rožnik. Cankarjev vrh 1. Ljubljana ali tel.; 06! 213 429.m338S NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu iščejo. Gostilna Gomboc, Fikšinei, tel.: 57 008. m3395 ■ Iščem« KV-zidarje In NK-delavce. Stanovanje brezplačno. Informacije po tel.; 062 24 994. m3398 NATAKARICO takej zaposlimo v okrepčevalnici Finki v ČrenSovcih. Tel.; 71 • 055. 013416 SAMOSTOJNEGA VODOVODNEGA INŠTALATERJA, MONTERJA NJIVO, 1 ha, primerno tudi za vinograd prodam. Tel.: 65 126. m35O6 NJIVO, katastrska občina Mota, 90 arov, prodam. Šafarsko 24a, tel.: 89 035. m35O9 kmetijska mehanizacija SlLAŽNl KOMBANJ A SO S, malp rabljen, ugodno prodam. Idič, Mali Bakovci 50 ali tel.: 43 1J 7, po 18 uri. m3348 TRAKTOR ZETOR KRISTAL 8011, letnik 1977, in osemcolne pluge za manjši traktor prodam. Tel.: 23 152. m3351 ROTACISKO koso in molzni stroj Vestfalija prodam. Tel.: 42 888. m3354 SlLAŽNl KOMBAJN SK 80 E, mešalec za beton, malo rabljena, prodam. Skakovci 58. m3360 OBRAČALNIK Panonija prodam. Mlajtinci 20, tel.: 48 188. ni3361 DVOREDNl VLEČNI KOMBAJN za koruzo Zmaj 222 ugodno prodam. Kikec. Cankaijeva 7, Ljutomer, tel.; S1 741.m3372 d.o.e. EXPORT - IMPORT Finančni Inganirlng ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Optnmanmtnavotdanarpoiulo Ufodnlobrmirtlmaritn * krutkomirm pnmotliteanu poioltik. P.E. MURSKA SOBOTA ArtiMelrta Novaka* T»l.-t»l«faka: (0e9)32B48 &*• Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in brat Ludvik Novak iz Andrejce Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospretiiili k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku, gasilcem in gasilskemu sektorju, govorniku Jožetu, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni štvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Vika, hčerki Renata in Majda z družinama ter brata z družinama in sestro V SPOMIN Tiha bolečina nas spremlja od 25. avgusta pred petimi leti, ko nas je mnogo prerano zap&sti! Rudolf Flisar tesarski mojster iz Pečarovec Tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce so naš ponos in lep spomin nate. 1 Žena Emilija, sin Drago in hčerka Draga z družinama gospodinj^’ če vam zamrzo^ahs skrinja loči ali poklifiilB IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, tet.: 56071 PopravilozgaranoJ®'® vaSemdomu^ U (iKTgoDa^Jta 3-iJiSi, 3a Žffl tijl®(il (ila aa tl INMEMORIAM Jožetu Lipiču iz Tešanovec l9 I' I Praznina boli, nikoli ne mine, v znak ljubezni Jd zahvalo za^tso tvojo dobroto se te bomo za vedno spominjali. Vsi tvoji N SLOVO Francu Gjer^eku iz Otovec 50 Dragi stric Feri, tudi jaz sem te imela zelo rada, zato®* boš ostal v večnem spominu. V Ljubljani, 21, avgusta 1995 Tvoja nečakinja kfojca s starši »Raio tvojega blagega _ pogleda nam je razodelo srce-1 In iz te zemlje preorane je zpjokal cvet slovesa ...r ZAHVALA Utrujena od bolezni in 2 Bogom je v 81. letu tA' zaspala naSa Maca Marija Mertiik roj. Cigan iz Beltince vedno Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvatjujei” sorodnikom, sosedom, prijateljem in znaticeiii' nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, jo na njeni zadnji poti, darovali za cvetje in dobri* namene ter nam izrazili sožalje. vsf” ljl> I I I Posebna hvala zdravikom in osebju internega bolnišnice v Rakičanu, njenemu dolgolctnentu_ niku g. dr. Carju ter osebju ZD in lekarne v župniku, govorniku g. Matku, pevcem in jjšJ* Jurič za organizacijo pogreba pa tudi vsem, ki s* pri tem pomagali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni I I 27 1 Ji 9 n K » Hvala O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka, S. Kosove! I I i 1 Boleč spomin na 28. avgust 1992. ko je za vedno odšla od nas Jasna Ullen iz Sicheidorfa v Avstriji ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Vsi njeni. V SPOMIN 21, avgusta minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapusti! dragi mož in oče Mirko Rajnar iz Murske Sobote ^^valjujemo sc vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. žalujoči: neuVtlailjiva jena in otroci I * I .1 ZAHVALA V II. letuje umrl Ludvik Koltaj iz Sela 19 X zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebej hvala g. duhovniku in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ^iinj2’*'®henni osebju pljučnega oddelka Splošne Murska Sobota za velikodušno nego in skrb. žalujoči; njegovi najani^l Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 64. letu nas jc brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat in dedek Stefan Jerič Gančan O vsem sorodnikom, sosedom, .''^orkoii ^"^ncem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence, Se '1^ maše in v dobrodelne namene, gospodu kaplanu in župniku žalost; pogrebni obred, pevcem za odpete Z,/'.’” poslovilne besede, vsi, /ci smo ga imeli radi ZAHVALA V 55. letu nas je zapustila paša draga Ljudmila Horvat roj. Kuritjek nazadnje stanujoča v Ljubljani *"*clo hAi"*"” ^sem, ki ste nam med njeno “Olezm n e»,ij . . ................ ®2Otjo Stali ob strani in jo pospremili tta njeni zadnji poti. Vsi njeni Ljubil si življenje, ljubil svoj dom. a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, a v domu našem je praznina, in v srcih naših bolečina. V SPOMIN 22, avgusta minevata tretjo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, očka, brat, sin in zet Alojz Denša iz Nedelice Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi i 1 Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala Je praznina in velika bolečina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 48. lem starosti za vedno zapustila draga Žena in snaha Veronika Bence iz Gerlinec 23 Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini. sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Anton, tašča Terezija in drugo sorodstvo Oh, kako hitro čas beži, že eno leto je -minilo, odkar te ni. Hladna megla tvoj grob pokriva, toda misel nate bo vedno živa. 27. avgusta bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica v SPOMIN Apolonija Mešič iz Dol. Slaveč Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, se je spomnite, ji prinašate cvetje in prižigate sveče! Žslajoift vsi njeni najdražji Z žalostjo v srcu se ob izgubi naše ZAHVALA Marije Horvat iz Martjanec ki nas je zapustila v 57. letu, iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, delavcem Mlinopeka, strokovni službi Mure in vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči; njeni najdražji I Vse bolečine in težave si prestal, daj, Bog, da boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek iz brat Franc Bojnec iz Dobrovnika 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so ga pospremili k večnemu počitku, darovali vence in cvetje, sveče, za sv. maše in obnovo cerkve ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g, župniku Režonji in pevcem žalosti n k. Posebna hvala kolektivu Agroservisa, Vsem še enkrat - iskrena hvala! Dobrovnik, 20. avg, 1995 Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 54. letu je za vedno odšel od nas I dragi mož, oče, brat, stric in svak Ivan Lubšina j iz Kroga 1 Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo 3 vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga I pospremili k večnemu počitku, a darovali cvetje in sveče, namesto cvetja prispevali za soboško bolnišnico ter nas tolažili in nam stali ob strani. Posebna hvala dr. Štefanu Horvatu, dr. Hauserjevi, dr. Kocijančiču in drugemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, ki ste se trudili za njegovo Življenje. Zahvaljujemo se tudi g. Ludviku Nemcu in g. Janezu Carju za besede slovesa, g. Stanku Peterki za odigrano tišino, pevskemu zboru Štefana Kovača za lepo petje, podjetju Avtobusni promet M.Sobota, OŠ II M. Sobota - Krog, BD Mura Krog, radiu Murski val, pogrebništvu Banfi, cvetličarstvu Taja, družinam Mataj, Veren, Žitek - Gabor, Cigut in Ovsenjak. Žalujoči: žena (Ožela, sin Simon, hčerka Vesna, bratje, sestre in drugo sorodstvo Nenadoma, a prezgodaj si nas zapustil, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA V 26. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin in brat Igor Porš iz Vučje Gomile Ob boleči izgubi se iskreno in posebej zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in dobrim sosedom, vsem prijateljem, znancem, sodelavcem, gasilskemu društvu in mladini iz Vučje Gomile, delavcem policijske postaje Ljubljana Center in duhovniku iz Moravskih Toplic. Še posebej hvala pa osebju in zdravnikom: dr. Skočiču, dr. Kocbek in dr. Kousu intenzivnega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter osebju intenzivne terapije Kliničnega centra v Ljubljani. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Oh, kako boli, ko tebe, ljuba teta, več med nami ni. ZAHVALA - V 76, letu je za vedno zatisnila trudne odt naša ljuba teta juiiidita Banko roj. Kološa Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala duhovnikoma bratoma Balažič za iep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala družinama Balažič in Kranjec za vso pomoč ob njeni bolezni. Hvala tudi vsem dobrim sosedom, ki sojo obiskovah. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni Lani ta čas smo Še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V SPOMIN Jožeta Horvata J iz Nedefice 96a Žalosten in boleč je spomin na 27. avgust, ko nas je za vedno zapustil dragi mož. oče. sin in brat. Čas nikoli ne bo zacelil vseh ran ob tvoji prezgodnji smrti. Težko je pozabiti nekoga, ki ti jc bil najdražji, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spomnite s cvetjem, svečo ali dobro mislijo. Tvoji najdrajfi I I I 11 l 1" I Preži dij Prekmursko- Prleške republike skrbno spremlja izjave morskih strokovnjakov o pasmi morskega psa, ki se kopa v slovenskem molju. Tako bo razvozlal, kako so si Šefi prekmursko-pr-leškib zdravilišč porazdelili vloge v igranju te koristne živali, da bi si povečali turistični dotok. Pre-zidij domneva, da je bil v tako imenovanega »pitan h as tega morskega psa« zakomufliran banovski Pihler, pasmo »čmobrk« je simuliral radenski Duh, v »sinjeglavem« tandemu sta nastopila moravski Bencik Varga. Ko je Hozjan - I in lendavski * * 4, direktor Nafte Ibn Husui zve- del. daje njegovo podjetje solastnik kipa Staneta Rozmana, ki stoji sredi Ljubljane, Je pri ljubljanski mestni upravi vložil zahtevek za gradbeno dovoljenje za naftno ploščad na mestu, kjer stoji njegov del spomenika. Zapisal je. »V Lendavi imamo edini v Slo veni/i znanje, kako se balzamira mrtve junake, sa/ imamo Mihaela Ha-dika, zato naš del spomenika zaradi tega ne bo uničen.« * # * Vod/a soboških zelenih in občinski svetnik Alojz Sraka-Realo Je v protest proti francoskim Jedrskim nameram na Muroroi predlagal, da se ključe Francoze preimenuje v muroruFce. Meni, da zveni izraz zelo domače, saj je v prvem delu ime domače reke Mure, »ki je tudi ekološko ogrožena«. Kot je znano, so v tej stranki na repuMjški ravni pred kratkim že prepovedali vse oblike francoske ljubezni. * * * Inšpektorji Agencije za plačilni promet' (nekdaj SDK) so si v teh dneh premeteno podaljšali dopust. Preselili so se v Kaluž-nico, kjer se skušajo naCo-fotati v domnevnih finančnih prekrških nastanjenih podjetij in v hišnem vodometu. * * « Dokler VilmoŠ UtroŠa in drugi prekmurski nacionalisti ne predložijo fotografskih dokazov, da so Prlekom pri vlečenju voza čez Muro, pri čemer so okopali Prekmurce, v resnici pomagali konji, ne bo razveljavil tekmovanja. Dotlej velja, da naj bolje vlečejo in manj rinejo ... v pomerjanja, ki jim niso kos. » * * Popravek. Beltinskim nogometašem je Škaper - Galoper seveda predlagal korejsko in ne konjsko kuhinjo, kot je na tem mestu zadnjič napačno pisalo. Pojasnilo: Škaper Je bil na preveqanju v Koreji, za katero je znano, da ceni pasje specialitete. EESEDftHl KOM Radgonski mehurčki fli Pozdravljene, ljube moje! Ste mislile (predvsem pa mislili), da me ne bo več! Ne, niso me ustrašiie grožnje nekaterih svetnikov mojemu uredniku in niti na morju nisem bila niti v planinah. Veste, zdravstvene težave. Komaj pa me ni, že »Kujski val« zasede moje mesto (no, prostor je treba zapolnili!). Bodo pa v soboto v Radgoni zopet konjske dirke. Ne vem, zakaj že v soboto, na dan. ko bo otvoritev sejma! Sicer pa je to dobro! Saj Je na otvoritvi po običaju ves moški svet pijan. Potem hrzajo kot konji (konjički moji, ne zamerite). Škoda, da so v Radgoni samo kasaške dirke, lahko bi bile tudi galopske (to je to, da zajahaš konja!). Radgonski politiki nas vedno (zdaj je bi! ljubi mir!) Jahajo s svojimi bedastimi štosi, zdaj pa bi lahko gledali, kako Jahajo konje. Ja, ob tem sem se spomnila sšlosa«! Vas zanima? Pred nekaj leti je še! Srečko (sedanji občinski svetnik) na prave konjske dirke. Kasneje so ga prijatelji spraševali, zakaj je tako iizmatran«. Pa jim pojasni: .^Grem na galopske dirke in se mi odveže čevelj. Sklonim se, tedaj pa mi nekdo vrže na hrbet sedlo, me zajaha in začne tepsti z bičem!« »Ln potem?« sprašujejo radovedneži. »Ja, bil sem tretji!« Ja, radgonska sejemska ekipa pa je grdo »nategnila« samega hudiča, ki je odgovoren za vreme. Po liho so sejem za en teden prestavili. Od te sobote dalje pa Je vsak dan dež. Upam, da jim bo »flntan uspela! Ce bodo uredili še parkiranje, tako kot obljubljajo, pa bo sploh super. Upam, da bomo (RadgončankaJ tudi to norišnico na robu mesta zdrave preživele! Lepo bi bilo (to sem predlagala že tani), da bi imeli naj bližji sejemski sosedje vsaj en dan prost vstop. Ra Še kaj bi lahko nam Radgon-čankam (če ne vsem Radgončanom) ponudili. Ce se ne motim, je projektna »šeficae tega sejma spoštovana dama!! Sicer pa Je bilo konec julija in v začetku avgusta v Radgoni dosti zabave. Bom malo pohvalila. Kultura - odlično, planinsko društvo (pohod k Negovi in pohodi na Triglav) - odlično, Turistično društvo (srečanje pri gradu) -odlično, ni kaj! Pozna se, da turizem in planinstvo j^furatae Ženski. Torej! Želim samo, da bodo tudi našega župana njegove dame Še naprej dobro »furaieel Našega odličnega kulturnika R.S. pa prosim, da septembra ponovno predvaja Jllm, in sicer samo (ekskluzivno) za naše občinske svetnike. Naslov jilma odlično od-žareva stanje! Naslov jilma je j>Butec in buteer. Tako, vidimo se na sejmu. Menda letos (po ] dolgem času) ne bo več parade kmečkih obi- । čajev. No, tudi kmetijstvo se posodablja in bomo gledali mažoretke. Ne vem, kdo si je to izmislil, j ampak to je noro, bi rekel Hugo. pozdrav, Radgonska klepetulja V prejšnji številki sem vas, dragi bratci Perecev, skušali dognati, kaj je (Če sploh kaj je) narobe nafotest^V^ minskih plošč na petišovskem pokopališču. Prišlo je A ■ J ■ji L ■■■» I s podpisom Vaš zvesti bratec, sodeč po pisavi, gu N ženska. Pa ne da tista, ki je poslala v objavo ludi/t>^ e Piie. 1. Slovenski napisi bi morali biti zgoraj, saj živimo v i. of moran ant zgoraj, saj jj pa gledamo enakopravnost narodov, potem bi moral 6 »*'W r r -F'V V F F U rMrFfvfcJ* •FFU/ VfL+U F j r • tZ* f f » v •* J napis z leve strani in madžarski na desni strani v pis z teve strani m maazarsKi na aesnt strani v ■ . 2. Na spodnji spominsid plošči je seznam samo ifsiifi J J mr n v fnhnrjirti .^/jruzrr l/czi/ ttikni bi so umrli v zloglasnem taborišču Sarvar. Vsaj tukaj bi STIGMA @ droge, AIDS 061 97 89 od pon. do pet. od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00. SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESTNIKA! venski napis zgoraj. (Tukaj živeči svojci so ogorčeni!) _________________________________ 3. Za kroniko post M*' d, 'J T - H I' h,_-: ,11 H 'I' 11 i I' 1'1 I i'r L J d I _l ' Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroser-visu je bila ponudba izredno skromna, saj je bilo naprodaj le 29 vozil, lastnike pa so zamenjala tri. Znamka Letnik Prev, km Cena L I A -■ Vsi, ki boste dveh spominskih ndšega predsednika !š '^ vci, ki menda o tem .^3 Predsednik KS je bos, telefon v službi -J ma 76 386. Vaš rvestt^ J Hvala za tale admi-J vsaj iz neposrednese^i vemo, kaj je aarabe spominskima P^c>šeai^^ Taki naj /car as^^ , če bi zdaj kdo šel . ■.-■Ho t-C ut ^U-UJ “ ■ -J, j™ napako, ga bom Jugo 45 Alfa 331,3 Jugo 45 Škoda Favorit LX Mitsubishi Lancer Jugo 55 Zastava Skala 55 Jugo 45 AX Renault 5 Campus Jugo Florida 1,4 Zastava 101 , VW Jetta GLX Jugo 45 Koral Mercedes 190 D Mercedes 190 2,0 1987 1987 1989 1993 1987 1987 1990 1987 1992 1990 1986 1981 1988 ■(no^ 1987 101.000 69.000 53.000 17.300 71.500 76.000 60.450 98.300 47,000 66.900 117.000 120.000 73.200 140.000 120.000 120.000 SIT 7.000 DEM 2.500 DEM 11.000 DEM 7.500 DEM 3,200 DEM 3.900 DEM 2.700 DEM 9.500 DEM 6.800 DEM 195.000 SIT 3.800 DEM ISS.OOO SIT 16.500 DEM 17.000 DEM pravočasno poravnali naročnino, boste lahko srečni * izbranci in j . 2; J teden dni gostje r V enem od slovenskih naravnih zdravilišč. o potnikih (i^r^bsnSG bo lahko s seboj F popeljal še enega dopustnika) bo žreb odločal konec avgusta, zaslužene P- pa boste lahko uživali septembra ali oktobra. s c« s >N 'S e 5^ ' f« S & v s u t* f 72 S HRF ijrn:? J Moja domača banka gSEHlEl MONOŠTER *■ d 1 KISOJO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. V kulturnih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgoviaah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakanja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodna za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfeiugyel6i iroda). OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE MADŽARSKE IN PREŽIVirE PRIJETEN DAN. 'J Neko 8I-Ietno Francozinjo je na cesti v St. Etienu povozil avto. Ženska je imela hudo poškodovano glavo. To ne bi bila kakšna posebna novica, če za krmilom avtomobila, ki JO je povozil, ne bi sedel pes.Verjetno je premaknil prestavno ročico, da se je začel avto premikati po nagnjenem parkirišču. Lastnik je avto sjeer pustil v prestavi, ni pa potegnil ročne zavore. Turnišče: cene pujskov Tudi minuli četrtek kupčije na sejmu pujskov v Turnišču niso ravno cvetele. Rejci so tokrat ponujali 59 ži-‘ vali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov, lastnike pa je zamenjalo 39 pujskov. Za par je bilo potrebno odšteti od 10.000 do 15.000 tolaijev. napateo, gu ral. Beseda ni konj-^^ da smo spregovoril bu temi. V Perečih sem ko smo se nekoč košnjo za Kosnjo ostaja vedno ŽeP‘ In na kaj ste gledu na tole kar ^Iclgpujie, ■ebilel^(.i. ‘it sko skorjo prebila sile. Tudi kresovi. zanjali prihod ^”" ^11^3 Prvi maj je tudi 2^ .«t« mu Ste marietdt^^^ L*^ e se kadi? Nagrajenec go Smeri razvoja na ’ j lističnega kmeiijsR^^' rl , J Mv|o aoniava DanKB „ . j* /D Pomurska banka [2 ] Murska Menlalnišld tečaj Pomurske banke z dne, 22. avgusta 1995, od 23,08, 1995 od 00,00. Srednji tečaj Banke Siovenli* 1995 od oa.oa dalje. Država Avstriji Franclja Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 ~ 1 Banka Slovenije 1.159,8514 1.380,4642 8.155,9058 7,4113 9.851,5186 120,2996 T Nakup ra 1.147,00 p.i£5^-J® 2.360t00_^t^ 8.180,00 7,25_^ 9.780,00 —119,50 K- Dolgoročni depoziti LB Pomurske omogočajo, da dobite tekmo z dobiček v obliki stimulativnih obf^ • 'n Če ste varčevalec LB Pomurske banke zadnjih 12 mesecih vezali tolarska ali sredstva, lahko sklenete Jjto DEPOZIT Z VALUTNO KLAV^ . - najnizji znesek vezave 100.000 tolarjev: glavnice se na dan sklenitve depozita preraču'* fje, IVI lIvC OC (In Ual 1 OrMCI HIV" ob koncu varčevalnega obdobja pa zope^ * - doba vezave: 12 mesecev, - obrestna mera od 9,11 do 9,64 % . Podrobnejše informacije dobite v LB^omurske banke. va*' l A