Prihodnja številka izide v soboto 15. PoStnina plačana v gotovini , SOBOTA* 1* NOVEMBRA 1952 LETO V. novembra 10 Omarjev LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO ŠTEV. 18 ZEMLJEPIS Tiste dni, ko se je v New tforku začelo zasedanje OZN, je bil Janezek vprašan zemljepis. — Povej mi, Janezek — 3e rekel profesor — kje sta se Amerika in Sovjetska zveza najbolj približali? — Najbolj blizu sta si na Koreji, najbolj oddaljeni Pa v Organizaciji združenih narodov! • nevarna ugotovi«? — Ali si slišal, Petja, da bo v kratkem nova čistka v Partiji? — Čort! Potem lahko Pridemo na vrsto samo ie mi — enkavedejevcil Sovjetskemu poetu (Po Prešernu) Kdo zn k Stalina častiti brez konca, meji! Kdo ve genialnemu modreca lizat petč, od zore do mraka, od mraka do dnel Kdo uti zavezat iskreni resnici oči, razširjat klevete, razdore, laži! Kako bit hočeš poet in ti pretežko ponižno in vdano je kimat z glavo! Stanu se svojega spomni in laži še v snu! STARI ZNANCU Hodila sta dva bivša partizana po Trstu, pa naenkrat pravi prvi: — Poglej, Janez! Tale, ki gre pred r.ma, je pa Roberto, funkcionar Zveze italijanskih bojevnikov! — Odkod pa to veš? — se začudi drugi. — Odkod ga poznaš? — Saj sem ga videl v hrbet že kot fašista v Sloveniji! ZLORABA Urednik rimskega dnevnika novinarju: — Toda, dragi moj, čemu neki hočete napisati resnico o Jugoslaviji? Zakaj pa vendar imamo — svobodo tiska? RIM — Italijanski uradni krogi se zaskrbljeno vprašujejo, kam bodo slovenski aktivisti iz Slovenske Benečije odpeljali italijanske otroke, ki jih baje na vso moč silijo v slovenske šole. To pa ni enostavna stvar, kajti ita'”ianske otroke potemtakem nagovarjajo, naj gredo v šolo — v Jugoslavijo! PARIZ Ker se ttlarty in TeiHon nikakor nočeta javno pokesati svojih zablod, vlada v Parizu prepričanje, da sta najbrže dobro zavarovana proti morebitnim nesrečam, sicer ne bi se mogla tako brezskrbno sprehajati po mestu. pravilno komentirajo izjavo tovarišča MalenkoVa na 19. kongresu Vsemogočne Krvi-željne Peščice (birokratov), da se je dvignil standard sovjetskih državljanov le na en par čevljev, pol para galoš in en meter volnenega blaga letno, je pooblaščen Toti radio dati o tem naslednje uradno pojasnilo: 1. — V poročilu niso bili všteti čevlji, galoše in obleka sovjetskih funkcionarjev, ker bi v tem primeru dosegel življenjski standard sovjetskega delovnega človeka nerealno raven: 5 parov čevljev, 150 m blaga vseh vrst, 3 pari škornjev, 2 avtomobila itd. 2. — Med sovjetske delovne ljudi so bili všteti tudi zaporniki, ki dejansko ne nosijo niti čevljev niti galoš niti oblek, zaradi česar so za cca 1000'/* znižali življenjski standard ostalih ljudi, ki zaenkrat še ne sedijo. 3. — Ce upoštevamo, da odpade na enega delovnega človeka, ki še ne sedi, deset zapornikov, na 1000 zaenkrat še svobodnih delovnih ljudi pa 100 funkcionarjev, potem dobimo naenkrat čisto drugačno sliko standarda sovjetskih državljanov. TRŽAŠKA TOLAŽBA I N e n n i : »No, sedaj pa lahko našo moralo zopet povežemo skupaj, saj imamo, hvala bogu, s povezano marelo vred kje vedriti!« Iitvan Fekete Je stopil k blagajniški linici in čakal, da blagajnik izračuna vse odtegljaje. »Fekete Ištvan — 120 forintov!« Iitvan se je oddahnil: »Ni dosti, ampak nekaj le bo. Vsaj več kot prejšnji mesec, ko je skoraj vsa plača-šla za pomoč Koreji!« Blagajnik je znova poškilil izza očal in zamrmral, tokrat že odločneje: »Fekete Ištvan, 120 forintov sem rekel!« Ištvan mu je prikimal: »Odštejte mi denar, pa bom podpisal!« Blagajnik je izbuljil oči in zarohnel: »Opozarjam vas, Ištvan Fekete, da se ne norčujete iz oblasti! Saj vendar ve- Obraeun ste, da se je vlada obvezala, da boste vplačali v desetih obrokih tretje posojilo miru! Razen tega morate plačati še zadnji obrok za pomoč Koreji, drugi obrok za pomoč mirovni organizaciji, peti obrok za sovjetsko-madžar-sko prijateljstvo in tretji obrok za nabavo knjig v tednu sovjetske in madžarske knjige. Zato mi čim-* prej plačajte še tistih 120 forintov, da končam obračun!« Pesem % aanedanja OZN Da gramofon izum in fabrikat sovjetski je, s tem se lahko bahamo, saj argumentov kup za to im»mo, dokaz za to je — vsak naš delegat! TEŽAVA Z VLAKI Neki Američan se je peljal z vlakom po Mehiki. Njegov tolmač se je na dolgo in široko kregal s sprevodnikom. Američan se je pozanimal, kaj ni v redu: — Veste, sefior, sprevodnik pravi, da je to včerajšnji vlak. Naši vozni listki pa veljajo za današnjega, ki pa bo prišel šele jutri 1 PREVIDNOST Prišel je v nevryorfko brivnico neki Italijan. Lastnik lokala ga je vljudno vprašal, kaj želi. — Briti! — Je kratko odvrnil Italijan in sedel na stol. Lastnik je pomignil pomočniku, ki je že začel Laha militi, naj pride k njemu in mu zaskrbljeno pošcpnil: — Brij ga previdno in pazi, da ga ne porežeš. Kajti, če izgubi tale Lah pri nas kapljico krvi, utegne tržaški župan Bartoli zahtevati priključitev ZDA k Italiji! Pazi torej — usoda Amerike je v tvojih rokah! NEVOŠČLJIVOST Vzdihnil je poglavar £1-kaških gangsterjev: — Fantje, samo Cippica si vzemite za zgled! Pa se Je oglasil eden: — Hm, lahko njemu, ko Je pa imel — papežev blagoslov! POPRAVEK — Ti, zakaj pa imajo republikanci za svoj emblem slona? Ali bi ne bil boljši kamel«on? « — Zakaj pa? — No, poglej samo njihovega kandidata Eisen- bower}a: ria JuRti gavoH * prid rasne diskriminacije, na severu pa proti! NERODNA 2ELJA Na smrt obsojenega vplivnega političnega zapornika je obiskal predsednik južnoameriške države, kjer so spremembe vlad vsakodneven pojav, in ga vprašal: — Imate kakšno ieljo? — Da bi živel vsaj eno uro' več kot vaša vlada! Predsednik se je nervozno obrnil in zapičil oči v paznika, ki pa se je začel takoj opravičevati: — Oprostite, gospod predsednik, toda izvršitev obsodbe je danes res nemogoča . . . IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Bedrich Stock je pijan razgrajal po praških ulicah. Ustavil ga je policaj in zahteval od njega dokumente. — Kako se pišete? — Bedrich Stock! — Stok? — Da, toda s ck (ce-ka), prosim. — Ah, oprostite, tovariš, nisem vedel . . . KOMENTAR Dva funkcionarja NKVD komentirata sklepe XIX. kongresa VKP(b). Prvi pravi: — No, kaj praviš k pomanjkanju partijske kritike? — Eh, Serjoža, dosti čezurnega dela se nam obeta! DVE DOMOVINI — Nu, Anjuška, povej mi, kje pa živijo Židje? — V Izraelu in — Sibiriji. IZUMOMANIJA — Tovariše Likvidator-ščikov, tale državljan Mo-rozov se mi zdi družbeno nezanesljiv. Pomislite, edini v našem okraju je, ki še ni ničesar izumil! MED NORCI Trije norci so sedeli na vrtu norišnice in se pogovarjali. — Jaz sem Brut, ki je ubil Cezarja! — je z gromkim glasom zavpil prvi. — Jaz sem Napoleon Bo-naparte, ki ga je občudovala vsa Evropa! — je za-rjul drugi. Tedaj se je oglasil še tretji: — Psst, jaz sem pa tisti, ki ga je CK VKP(b) proglasil za najpametnejšega! SLABO KAZE »Kam plove ta svet,« Je vzkliknil ameriški južnjak, »vse svoboščine bomo izgubili. Nazadnje niti zamorcev ne bomo smeli več linčati!« Zakaj Avstrijci tako goreče SAJ SO VENDAR INTIMNI LJUBIJO ČISTOČO SO POBOŽNI SOVJETSKI SAH — Oprostite, kakšno varianto pa igrate vi? — Sovjetsko obrambo! — Se mi je kar zdelo, ker Jemljete moje figure, z mojimi figurami! SVARILO — Aljoša, prosim te, nikar ne zevaj, sicer utegne še kdo pomisliti, da izdajaš tajnosti z XIX. partijskega kongresa! ENA O BRKIH — Ali veš, zakaj ima ba-tjuška Stalin tako dolge brke? — Seveda, zato, ker TASS še ni sporočil, da so Husi iznašli britev in brivski čopič NA ROMUNSKO-BOLGARSKI MEJI Romunski graničar: »Ali že veš, da so v Bukarešti odprli s sovjetsko pomočjo novo romunsko banko?« Bolgarski graničar: »Kako so jo odprli, brate, s sekiro ali s svinjsko nogo?« Cesar se |e Janezek naučil — Janez zna! Pri mnogih trgovskih podjetjih je vse preveč ustaljena navada, da cene sicer naglo dvignejo, zelo težko pa spet spustijo. — Jesaskristas, gtas, Upste frau ftlursec! Dobro da sem vas troflal Azo jec, ta homas . . . — Umhergochimi villn, frau Kliček, kaj te je los? — Homa (len no net kert? Pon di Kinda . . . Jeses-Marjandjozef, te oarmen hašrin, te oarmen . . . — Ja, kaj te je, mit de kinda? Is bos p asi rt? — Tes visns net, frau Muršec? Odumajnegite! Te gancn kinda bojo Staršam bek vzeli . . . — Oba gens, frau KličekI Te gancn kinda? Is tes megli? — Azo, če vam rečem, da je hargenau pri piki tak. Tes hots ms ksokt te frau Pezerl und d era hots vida te frau Muiei darcolt, te hots oba kert fon da frau Knupleš, fon dera švcsta irer švigamuta cvajtn man di Svegeriu — naj saj vete, kak se piše . . . — Ja natirti. te Kolbezn Mici manensl Saj sem jo Slih furgestrn še pegegnaia. — Na azo, and te Kaibezn Mici hot te* ois kert na enem gane gehajm vihtilt plači in zato vse tudi hu-dertpercentik drži . . . — Ja, pa kam te mislijo pol nata z Tse to deco? — Na bos šo? V logre jih bojo dali, te oarmen ha-šerin, pa jih za seldate za Korejo auspildali! — Oduhajligamutagoc, te štemibajl Za soldate auspildali vse to frocovje? Pa zakaj šo vida tes? — Und tes visns a net? Zelpstfcrštendik zato, da jim ne bi blo treba več kindabajlog auscolat, zdaj ko bojo tak šparali! Is jo in da cajtunte štandn! Homs e glezn, gSI? — Natlrll, natirli, tes hobi klezn. tes! Saj sem glih jaz furgestern tes da Kolbezn Mici pravla! Na denkn.s ina, azo zdaj bojo pa koj di gancn kinda bek vzeli, ne samo kindabajloge . . . 6RAr*K0M e e* Zb kot otroci smo se igrali... »Dol gre, gor pa ne gre!« ... in kot trgovci enako pravimo: »Dol gre, gor pa ne gre...!« Felicijan Dre ta: IZ DOMAČEGA TEŽAVE GOSPE NERGAČKE »Suša je, suša je, vse hudič jemlje, bog več ne mara pregrešne te zemlje. Kaiser Franc Jožef der Erste, oj, kje si!« tarna — in bele si žemljice mesi... NEKOČ IN DANES Eva je v raju strašansko grešila: sad iz domačega gaja je užila. Danes samo bi zavihnila nos: »Made in USA, le mi je kos!« UGANKA ZA NAJBOLJ BISTRE GLAVE Prva in druga obe sta brez glave, tretja zleti kot raketa v višave, pa Se četrta in peta ne vžge, šesta za bežen se hipec razvne, vse do desete nam vsaka ugasne. Kaj je to? Naše žveplenke prekrasne! DIPLOMATSKI STADION jSjmgD ti TtHER LOGA O CIGARETAH Sarajevske, mostarske, banjaluške, zagrebške, niške, zadrske, ljubljanske, aeroplanske in jadranske, vseh vrst cigarete imamo, vsaki svojo hvalo damo. Konkurenčne so si vse v kvaliteti. V ceni — ne! NEKAJ NE ŠTIMA »V nebesih nekaj ne štima,« je zadnjič tožil naš gospod župnik, »poleti sem napravil procesijo za blagoslovljeni dež, pa ni bilo nič z njim. Kar na lepem pa ti začno uvažati turško pšenico. Le kako jim je tam zrasla brez božjega blagoslova?« SAMOGOVOR ŠPEKULANTA »Franci, če ti letošnjih 140 milijard škode zaradi suše ne vrže par deset-tisočev profita, potem je najboljše, da greš kar v penzion!« lmhi*o sovjetske osvoboditelje S88 veliki ljubitelji umetnosti skrbijo za red in zakonitost V StSja cev© oi>*e*4«!o z onega svefa Žalujočim in nežalujo-čim ostalim javljam tužno vest, da sem umrl. Zaradi krepostnega življenja na zemeljski obli, sem še gorak prispel direktno v nebesa. Zdaj gledam doli na svoj Ptuj. Videl sem, kako so med minoritskimi knjigami izkopali staro Trubarjevo zapuščino. Slava vrlim najditeljem! Kakor hitro se v nebesih znajdem, vzamem pero v roko in napišem poročilo iz našega konca. Do tedaj pa: še na mnoga leta! VOHLJAČ, pokojni penzionist. Au poznate, Celjani, tole pesmico mladega Adamiča: »Celje, mesto belo in veselo ...« Belo je že belo, za to so Celjani pridno poskrbeli, ne vem pa, če je res tudi veselo. Včasih smo Se slišali kakšno veselo in zaokroženo, pa tudi pametno po mestnem ozvočenju; sedaj pa, ko je to zadevo prevzel »Radiocen-ter«, je kot zacoprano. Veliki zvočniki bulijo v ulice kot buldogi, ki jim je firma odrezala jezike menda zato, da ne konkurirajo prodaji radioaparatov. Postopek po vzorcu: »Zaduši, pa boš svoj gospod!« Seveda, ko bi ne bilo Cefizlja. Pa tudi drugače se Celje modernizira. Iznajdljivi meščani so si omislili javne sušilnice periln na najbolj primernih n. tih in sicer' na uličnih balkonih in oknih menda zato, da mesto okrase, obenem pa pokažejo nove vzorce spodnjega perila. Oglejte si ga n. pr. v Kocbekovi ul. št. I, Ipavčevi ul. št. 6, Ulici 29. novembra št. 7 itd. Da pa bo stvar zanimivejša zlasti za tujce, priporoča Cefizelj, da v bodoče vtaknejo prizadeti v perilo še lastnike! Mestna ustanova »Javni nasadi« je obnovila v vseh brezovih drevoredih nova drevesca na mestu polomljenih. Cefizelj priporoča šoferjem, pijancem in tudi ponočnjakom omenjeno ustanovo, ki se mnogo trudi za olepšavo Celja, v upoštevanje, če se jim že drevesca nič ne smilijo. Mogoče bodo na tak način nasadi bolje očuvanl. Se še vidimo! Cefizelj ^tv V£a.' V'(tovarn*. f!Q!l*'.?r TOVAPNA »NOGAVIC \VARNA ljuOlj Lk aaahodne Nemčije Kupec: »Eh teh valih Karana itlim kapitL« Tovarnar: »kkljačeao! Vw »o le prodane Jngo-dovanskim na bil, da izgled&i tako izčrpan? — Eh, dragi moj, danes ponoči sem preituillral Marxov »Kapital«! — He, be, fratrus, aklep« naše aaffrebšk« koaferestca smo torej le uspeli obdržati v najstrožji tajnosti! Kar poglejte, sobratom um taka zmežali Štrene, da so Se orientacijo zgubili! Votlin« maoraSa m Sadit* f«sov“ — Oprostite, nam je zelo žal, toda tien ne moremo znižati. Kar poglejte! Konkurenca jc pač konkurcnca! (ali lahicili nog naoliiog!) CfRCULUS VITIOSUS ... Neki gost jc vzkliknil: »Gostinska podjetja ne pritožujejo, da Imajo zaradi počasnega obračanja sredstev prenizke kredite. Fa saj ni čudno, ko pa že na eno samo pivo čakam celo uro!« Kralj Matjaž: »Ka&o vraga, ali sem še pod i'eco, a!i pa v kakšnem gostinskem obratu ...?« Naie tovarne nogavic Izplačujejo znatne presežke plači AH ne bo to grozdje prekislo ? V ato-jem članku pred XIX. kongresom VKP(b) ao Stalin zanaw& da &p saj tudi krompirja ni... Afriški strahovi? Patrulja: »Mau Mau?« Šofer: »Ne, bau bau!« Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ul. 2 — Telefon št. 28-76 — Cek račun Narodne banke št 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna PROTEST — Jurček, zakaj se pa nikoli ne umiješ? Ali te ni sram, da si vedno umazan kot prašiček? — Ampak, teta, razumi vendar, da to delam samo v znak protesta. Vsak dan iz šole grede defiliramo mimo OLO Kranj, da bi na ta način pospešili ugodno rešitev prošnje predstavnic AF2 za zimsko kopališče! UMETNIKI ZA VSAKO | CENO Kaj jc umetnost, so se vprašali na Jesenicah? Ali je umetnost, sezidati oov kolodvor s staro opeko? Ne! Ali je umetnost z novo opeko sezidati star kolodvor? Tudi ne! Toda prodati staro opeko la bagatelo, da lahko potem kupiš novo za drag denar, to Je umetnost, ki jo zmorejo samo graditelji kolodvora na Jesenicah — in še ti na tuj račun! PSIHOLOŠKI MOMENT Vprašal je neki radovednež nekoga z okrajne ekonomije v Radovljici: — Poslušajte, zakaj pa niste pokosili otave Vprašani je hitro položil prst na usta in zašepetal: — Tiše, da ne čuje živina! Veste — zaradi psihološkega momenta: živina je tako namreč prepričana, da Je krme na pretek, pa &e brezskrbno redi — za zakol! OD VKNJL GORE PRVA SUKA V lokalu nočnem mož sedi, buteljčno' vino se iskri. Z dekletom sta tesno objeta, življenje krasno ji obeta. g jfasebno življenje Irgovikega pes o-vodje l*rwnani-kU• pumotuma« iz d* metam putresene, de sta jh pol pretupla. Pa sta mi' sina, dejmo se jm vndr en' kat že revanžirat za use tu in skleneta * puslat puročn daril ta mladmu paru u Amerika. Use sorte sta pre' tupla, pa vndr sprauta ne* ki prou čednga skp in ne* seta pu ush reglcah zapo' kan paket na carinska F°' šta, kjer ga jm pa ena uradnica ni hotla uzet, & de je prevelk in ga morta udpuslat skuz špedicija-Paket spet na eiza, pa gresta uprašat. U špedici pa prauja, de paket lohka p<>' šleja, ampak bi kuštal gvi*o več kt deset jurju. Na sreča sta mela ena flaša bal' drjana saba, de sta ga lohka uzela na virflnu — drgaJ bjh gvišn fršlog upilu. Ja pol pa zmirja u špedici paket, pa prauja, ja sej bi vm ga mogl na pošt uzet, sj ma še manše mere, kokr je največ predpisan. Pa spet n8' zaj na ciza in na pošta. dubita enea pametnga dlU' veka, kje tista tena urtidn-ca mal uprašu, čj kej brala ena ukrožnea ud predpi-sanh mer za pakete — se-vede je biu ta paket še majnš kt bi lohka biu, pa ga jc mogla uzet. Kokr sma po uvinkh zvedi, je ta uradnea članica športnga kluba Zabušant, zatu se na smerna nč čudt, če je hotla nou rekord pustaut. i' Priznajmo si, bratje Slovenci, takšni smo: kar je tujega, nam bolj diši kot domača roba. Vsi nismo takšni, a kar mrgoli jih, ki so! Tudi jaz sem — mea culpa — eden v tej množici. Zgodnji letošnji sneg na okoliških hribih me je prisilil, da sem se ozrl po novi suknji. Okroglo vsoto sem imel na strani in sklenil sem jo uporabiti zoper mraz. Krasno blago sem si kupil: krombi! Ker je krombi le angleški nekaj vreden, sem kupil pač angleškega. Krojač, ki ga je strokovno otipal, mi je sicer povedal, da je krombi domač, vendar vlsokokvaliteten. A če me danes srečate v novi suknji, vam bom ponosno zatrjeval, da je suknja iz angleškega krombija. Mea culpa! Priznam: prizvok »angleški« mi silno imponira! Naša stara teta žive že od detinstva v Ameriki. Večkrat se nas spominjajo in nam kaj pošljejo. Letos so čuli o suši, ki nas je prizadela. »Suša je tam,« so dejali stara teta zaskrbljeno, »polje jim ni obrodilo.« Pa so nam poslali nekaj konserv zajčje paštete. Prepričani so bili naša stara teta, da so nam vsled suše na polju že vsi zajci pocrkali. In dobili smo na naš naslov pašteto iz amerikanskih zajcev in vsakomur, ki jo ponudimo, s poudarkom povemo, da je ta pašteta iz amerikanskih zajcev. So pa amerikanski zajčki prav takšni kot naši, le rdeče oči imajo, ki pa v pašteto ne pridejo. Mea culpa, takšen sem! Zajec je dober, amerikanski še boljši 1 Felicijan Dreta: Mea culpa (Samokritično kramljanje Slovenca) / A kot rečeno: nisem le jaz takšen! V Kranju pri »Iskri« izdelujejo kinoprojektorje. Strokovnjaki iz inozemstva so jih zaradi izvrstne kvalitete že večkrat pohvalili. Izvažamo jih celo v Avstrijo za devize. Nam je potrebna avstrijska valuta, Avstriji naši izvrstni kinoprojektorji! Pa so se našli med brati Slovenci tudi na tem polju takšni, ki jim tuje bolj diši od domačega in naročili so si kinoprojektorje iz Avstrije. Sicer niso prav nič boljši, so pa zato za cel milijonček dražji! In danes te vabijo na ogled: »Pridi, boš videl naš kinoprojektor! Iz Avstrije smo ga dobili!« In ti, brat Slovenec, klobuk dol! Prikloni se kinoprojektorju, ki je prilezel izza meje! Milijon več je vreden kot domač! Izkaži mu spoštovanje! Nostra culpa — tudi takšni se najdejo med nami! Slovenci slovimo tudi po tem, da smo odprte glave za tuje jezike. Ni ga skoraj med nami, ki bi ne obvladal poleg materinščine vsaj še ene tuje govorice. In silno radi pokažemo to znanje, Mea culpa, tudi jaz sem takšen, da rad pokažem, kaj znam. IZ CHAPLINOVIH OTROŠKIH LET Mali Chaplin se je pogosto potepal z drugimi dečki po cestah. — Ali ne moreš malo mirovati? — ga je oštela mati. — Saj se samo igramo! ■— je odgovoril sin. — Kje pa je zapisano, da se moraš igrati stalno s pokvarjenimi in malopridnimi dečki?! Zakaj si ne poiščeš boljših?! — Saj sem si jih hotel, toda njihovi starši jim niso dovolili, da bi se igrali z menoj. SLABA PODOBNOST Ameriški slikar Sargent se je nekoč pogovarjal z gospodično, ki ga je zelo občudovala. Mojster — mu je rekla — zadnjič sem videla fotografijo, ki vam je bila tako podobna, da se nisem mogla vzdržati in sem jo poljubila! — Pa vam je slika poljub vrnila? — je vprašal slikar — Ne. — No, potem mi pa res ni bila poddbna — je mirno odvrnil Sargent. TOVARIŠKI ODNOS Znani vituoz na nci^em konccrtu nenadoma pogrešno zaigra nekaj taktov. Iz publike sc oglasi glasen krohot. Smejal sc jc njegov prijatelj — znani pisatelj. Vsa publika sledi njegovemu smehu in kmalu jc v dvorani splošen krohot. Po končanem koncertu je dejal virtuoz pisatelju: — To ni bilo lepo od tebe! Če se ti ne bi pričel smejati, publika sploh ne bi opazila napake. Moj odnos do tebe jc bolj tovariški: koliko tvojih komedij sem že videl, pa se nisem nikoli smeial! Nezakonsko dete (Po Prešernu) E Kaj pa je tebe treba bil6, dete nov6, dete mlad6. On, ki je pravi oča tvoj, dal jc ostavko, šel v pokoj. Išče se novi oča tvoj, službo nastopi lahko takoj. Al’ te je treba bil6, al' ne, vendar podpirat bo treba te. Kljun: ftinalte poznam — Junake poznam, ki bi radi udarcc delili tako, da jih ne bi nikoli nazaj več dobili. Junake poznani, ki naperjajo drzne besede v hrbčt, ki napadajo vedno samo iz zasede. Junake poznani, ki kupčujejo pridno s citati. Ce prazen si, moraš iz tujega žepa nabrati. IZ SOLE ZA UMETNO OBRT V Ljubljani je šola umetne obrti. Dijaki nje tožijo močno potrti: »Nad nami že dolgo ni strehe več cele, med ukom imamo — odprte marele!« . »KULTURNA« IZ TRBOVELJ ..Zasavski vestnik" je v eni svojih zadnjih številk objavi! tole poročtlcc: »Minulo sredo sem bil spet v kinu. Vrteli so francoski film »Varujte se plavolask«. Dvorana je bila 'razprodana. V kinu sem opazil pri tej predstavi več blondink kot običajno. S filmom so bili večinoma vsi zadovoljni, saj je bil v njem »tempo«, takšne zgodbe pa imajo naši ljudje radi. Tudi jaz sem med njimi. Po predstavi sem v gostilni vprašal prijatelja, če mu je bil film všeč. Nasmejan, kakor je vedno, mi je odgovoril, da mu je ugajal. Ob tej priložnosti je napravil vse pohvale vredno opazko, da so naše blondinke bolj zale, kot pa so bile junakinje tega filma. Na to imenitno ugotovitev sva pila konjak. Koliko čaš sva ga spravila, ne upam povedati. NOV PLESNI SPORED V Gotni vasi in okrog Npvega mesta sploh pravijo, da se prav lepo pleše na partizanske »Hej brigade«, »Kovači smo« in druge podobne. Baje bo Tedrenikov harmonikar začel v ’ kratkem izvajati Beethovnove simfonije, na katere bodo plesali bugivugi... ZARADI REDA — Zakaj te slikarji podpisujejo na slike? — Zato, da jih ne bi kdo narobe obesil. NEKAJ NOVEGA »Moj sin, ki študira, ml piše vsak mesec!« »Moj pa meni ne, ker mu pošljem vsakega prvega toliko, da mu ni treba pisariti domov!« Anekdote Letos sem užival dopust na morju. Prekrasno je bilo. Ves dan sem polegal na plaži in — mea culpa — gledal za brhkimi dekleti. Seznanila sva se s črnooko Italijanko. O kakšni rasni mržnji obojestransko ni bilo ne duha ne sluha. Lepo sva se razumela. Ona je bila iz Trsta, njeni starši pa nekje iz Kalabrije. Nekdanji prosluli strah Kalabrije, Rinaldo Rinaldini (založba Ant. Turk 1919) bi bil lahko njen stric, nič hudega, meni je bila všeč. Jaz sem jo klical: mia bella signorina, ona pa mi je govorila: mio coccolo (po tržaško mora pomeniti to nekaj srčkanega!). Čebljala sva po italijansko in kdor me globlje ne pozna, bi me imel za prebivalca De Gasperijevega škornja. Neko dopoldne sem spet polegal v topli mivki in kadil. Sosed na levi se mi je približal in me po italijansko poprosil za ogenj (verjetno me je mož slišal brbljati z mojo črnookinjo). »Prego, prego,« sem vljudno poskočil in mu prižgal cigareto. »Gra-zie,« se mi je zahvalil. Pričela sva kramljati in govorila sva že dobre pol ure — po italijansko seveda. Tedaj je prišla mimo neka Avstrijka, s katero sva imela skupen prostor pri jedi v hotelu. »Guten Morgen, gnadige Frau,« sem jo kar najvljudneje pozdravil. Odzdravila mi je in odbrzela v tople valove. »O, Sie sprechen deutsch?« se je zveselil moj sosed. Priznal mi je, da v italijanščini ni posebno podkovan in pogovor sva nadaljevala v nemščini. Spet pol ure! Mož je bil simpatičen; mimogrede sem ga vprašal, odkod je. »Aus Jugo-slawien,« mi je odvrnil. »Pazi, bogati,« sem vzkliknil, »dakle Jugoslaven! A zašto onda nas dvoje tučemo talijanski i švabski! Ajde, da razgovaramo po naški!« Smejala sva se in pričela pogovor v srbohrvaščini. Spet pol ure! »Eh, meni je dosta sunčanja,« sem dejal, ko je zvonilo poldne, »drago mi je bilo, ja idem na ručak.« »Ja isto,« je dejal on in vstala sva. Tedaj pa je nastopil Deus ex machina. To je pojava, ki je v starih gledaliških igrah delala srečne konce. Nastopil je torej Deus ex machina v obliki mojega starega znanca. »Zdravo, fanta,« je vzkliknil, »hudiča, nisem vedel, da sta tudi vidva tu!« Z mojim sobesednikom sva se spogledala. »Kaj je ta tudi Slovenec,« sem vprašal Deusa. »Jasno, Pepe z Jesenic!« Še smo v troje malo pokramljali. Po slovensko! Se danes pa ne vem, kako to, da sva z onim začela po italijansko, nato prešla na nemščino, nadaljevala v srbohrvaščini in- da ni ne meni ne njemu padlo v glavo vprašanje: Znate morda slovensko? Mea culpa — takšen sem! Nostra culpa — takšni smo! Greh to sicer ni, lepo pa tudi ne! — -*■ Od Talleyranda, enega najbolj zvitih in najbolj neznačajnih francoskih diplomatov, so nekoč zahtevali, naj napiše kritiko zaščitnih carin. Talleyrand je pristal in napisal zelo dolgo kritiko, ki jo je v rokopisu izročil svojemu tajniku, da jo prepiše. Ko je tajnik vrnil delo avtorju, ga je ta vprašal, kaj sodi o stvari. — O, to je zelo duhovita razprava — je odvrnil tajnik — ampak, ali ste za zaščitno carino ali proti. Talleyrand se je nasmehnil: — No, potem je spomenica čisto v redu! VSTOPNINA Neki Anglež je prišel v Ferney, kjer se je pogosto mudil slavni francoski pisatelj in filozof Voltaire. Vprašal je, če bi ga lahko videl. Voltaire je pristal in določil uro obiska. Anglež je prišel točno. Sluga ga je odvedel v Voltairovo sobo. Voltaire je vstal, se obiskovalcu priklonil, nato pa se začel obračati levo in desno, se sklonil naprej in nazaj ter naposled presenečenemu Angležu dejal: — Hoteli ste me videti in zdaj, upam, da ste se me nagledali z vseh strani. Zato prosim za pet soldov. Toliko menda znaša vstopnina v vsaki mena-žeriji. TEŽEK ODGOVOR < Predsednika ZDA Roosevelta je nekoč neki novinar pri intervjuju vprašal: — Na kaj mislite, kadar se brijete? Roosevelt Je nekaj časa premišljeval, potem pa odgovoril: — Na svojo brado! PREMOŽENJE Davno tega je mladi zdravnik Merywether odprl lastno ordinacijo. Nestrpno je čakal pacientov, ki pa jih kar ni hotelo biti. Končno je zazvonilo in vstopil je dr. Thompson, slavni specialist za srčne bolezni. Zdravnik Merywether je bil ves iz sebe — hkrati srečen in začuden. — Kaj telite, gospod doktor, s čim vam morem pomagati? — Boli me srce, gospod kolega. — Toda, gospod doktor, ali je vam sploh potrebna moia pomoč? Vam, ki sto najboljši specialist na svetu za srčne bolezni in ki za en sam obisk računate celo premoženje? — Tako je — Je odvrnil dr. Thompson — prav zato sl ga sebi ne morem privoščiti. TUJI HUMOR f*«sor. prometni mnak! — Pojdi vendar dalje! Saj vidiš, da je ustavljanje prepovedano! Bres komentarja V ponedeljek na Štajerskem (KIRURŠKI k * -ODDELEK — Krvna skupina A ali B? — Ne eno ne drugo temveč S! — ??? Te sploh ni . . . — S . . Šmarnica . . . KAKO bEM PdSTttL FILATELIST (Šnofdč ima be«edo) OGORČENJE »Nekam zgodaj si prižel s kožuhanja, Janez?« »Kaj pa naj bi delal tam, mati? Pomislite: trikrat sem zarjovel na ves glas: ,Auf biks!4, pa mislite, da se je kdo kaj zmenil za to? In to naj bo notem kožiibanie!« Bral sem v časnikih, da imajo v nekaterih državah imenitne avtomate. Ce pritisneš na gumb, ti takale zver pokaže jezik, ki oblizne znamko, da jo lahko prilepiš na kuverto. Ta avtomat — tako bodo prav gotovo rekli spet gospodje iz Kremlja — je ruski izum! Počena figa — pravim jaz — ni vse rusko, kar se oblizuje. Kdaj sem že jaz pogruntal tole reč z oblizovanjem znamke! Se rajnki gospod Košir — oče poštne znamke — bi mi bili hvaležni zanjo, če bi jo seveda dal v javni promet! Stvar je popolnoma enostavna: že od nekdaj močim vse znamke ln kolke na Gezinem jeziku, ki je za tako reč kot nalašč ustvarjen. (Geza je namreč moja koza, če kdo tega slučajno še ne ve). »Strela, zdaj' pa že enkrat povej, kako sl postal filatelist!« Počasi, vse bo prišlo na vrsto. Ta reč ni kar tako enostavna. To je približno tako težko opisati, kakor sestaviti ka-rikaturistiko: »2c v mladih letih sem občutil strast do zbiranja znamk . . . vedno sem simpatiziral z velikimi znamkami . . . tudi zaprt sem bil zaradi tega in celo tepen . . . kljub slabemu socialnemu položaju sem se posvetil ideji zbiranja .. t nobena zapreka me ni mogla zaustaviti na tej zmagoslavni poti... itd.« Da, da, nekateri so res pravi mojstri v pisanju lastnih karikaturistik, česa vsega ne odkrijejo v svoji preteklosti, kar bi jih naredilo možate in večvredne .. . jaz pa, dragi prijatelji, jaz in moja koza Geza, s pomočjo katere lepim znamke, midva sva kar bolj za resnico, pa čeprav ni kdove kaj rožnata. Torej — počena figa — postal sem filatelist tisti dan, ko sem bral v časnikih, da je v Ljubljani odprta razstava znamk in da je obiskovalcem odobrena polovična vožnja. Ker sem imel ravno tiste dni v Ljubljani uradne opravke, mi je ta razstava prešmentano prav prišla. Poslovil sem se od svoje Geze, ki sem ji moral obljubiti, da jo bom vzel v Ljubljano, ko bo razstava koz (v Ljubljani je vedno kakšna razstava), kupil sem pri Putniku obrazec K 16, ki mi je omogočil polovično vožnjo, in že sem se peljal proti Zidanemu mostu, lepo nobel v brzovlaku — drugi razred — kot pravi, pravcati filatelist. Ves dan sem letal po Ljubljani. V uradih sem za čuda hitro opravil, ogledal sem si vse trgovine, oblezel vso znance, kupil nekaj malega za Gezo in — končno sem mimogrede stopil še v razstavni prostor znamk, da mi potrdijo na obrazcu obisk razstave. Plačal sem vstopnino, dali so mi katalog in jaz sem si: ena — dva — tri ogledal razstavo. Niti dobro pokukal nisem v razstavni prostor, že sem ga zapustil. Blagajničarka me je začudeno pogledala. Mislila si je: ta je pa res filatelist! Jaz pa sem medtem že sedel v Daj-damn in pil dva ded plavca. Nato šo dva deci, potem še dva decl, naknadno še dva deci in za zaključek še dva deci tako da mi je bilo v vagonu, ki je peljal proti Mariboru, prav prijetno toplo. V rokah sem držal katalog razstave znamk, na katerem so bl'a napisana vprašanja razstavnega odbora: , »Hvaležni bomo cenjenim obiskovalcem, če bodo zapisali svoje vtise v posebno knjigo, ki je v ta namen na razpolago v vhodnem prostoru. Pri našem delu nam bodo dragoceni vaši odgovori na naslednja vprašanja: 1. Kaj vam na razstavi najbolj ugaja? 2. Kakšna je vaša sodba o razstavi? Nasmehnil sem se in takoj odgovorili 1. Na razstavi ml najbolj ugaja — polovična vožnja! 2. Moja sodba o razstavi je zelo pohvalna. Razstava ima izrazito socialni značaj, saj omogoča marsikomu — vsled polovične vožnje — ogled prestolnice! Tako sem postal filatelist. In takih filatelistov — če se ne motim — je še precej! DVE IZ ZBIGOVEC Niso velik kraj Zblgovd. Pa se tudi v njih večkrat kaj zgodi. Te dni je priletela v ta kraj lepa premija državne loterije v obliki 400.000 dinarjev in se ugnezdila v žep gostilničarja Franca. Upajmo, da prileti sčasoma še kakšna sestrica te premije in se obesi na koga, ki jo bo bolj potreben. Imamo pa v Zbigovdh tudi žensko, ki je pred kratkim prosila župnika Puncerja, naj bi za pokojnikom mašo bral. Pa so gospod dejali, da so pri njih vse maše tja do trde zime že oddane. Ko pa mu je ženska dala 150 dinarjev in pomolila zraven še lepo klobaso, so bili gospod hitro omehčani in obljubili branje maše že takoj naslednji dan. Ljudje sedaj takole pojejo: Ce za vsako mašico bo dobil klobasico, Puncerjeva zakristija kmalu bo kar mesarija. ZAPRAVLJIVI DIREKTOR Moda je, da se ljudje pritožujejo čez direktorje. V neki tovarni je predsednik delavskega sveta tudi imel marsikaj povedati: — In da ne pozabim, še to! Naš direktor je naročil deset Minimax aparatov za gašenje požara! In do sedaj nismo niti enega uporabili! V RESTAVRACIJI — Povejte mi, tovarišica natakarica, kakšna je ta pečenka — svinjska ali telečja? — Hm, kaj ne razločite? — Ne! — Potem je pa tako vseeno! Za Bolenjske foplice prestopit Mnogi zdraviltlfcl gostje, kt spet prihajajo v topilce, so nemalo razočarani, ker Jih v Štrakl ae čaka niti avtobus niti konjska vprega. iVoSui TOPL,/V ifi — Jrvaj pa vi tu čakate? — Na dvajsetletnico proslave ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad, da se bomo spet enkrat lahko v toplice v redu peljali! MtA* *aA£i*»c io Recept Takegale mucka lahko v svojo veliko ne-voljo kar hitro staknete za drag denar kjer koli, v ljubljanskem kinu »Šiška« pa ste pred njim zanesljivo zavarovani za nekaj kovačey! Ne verjamete? Pohitite, ne bo vam žal! Všsga Esa«s£em«iliisss Minilo je več mesecev po telovadni otimpi-odi. Po velikih naporih je nat telovadni strokovnjak seštel točke posameznih telovadk in ugotovil, da znaša skupni znesek 3 točke več, kot je naše vodstvo reprezentance verjelo objavljenim rezultatom v 'Helsinkih. Zalibog, da v Helsinkih naše vodstvo ni moglo prekontrolirati prisojenega nam zneska točk, ker ni imelo s seboj seitevalnega aparata. Sele po prihodu v Jugoslavijo je pristopilo k pripravam za organizacijo seštevanja in po nekaj mesecih trdega dela uspelo pravilno sešteti točke. Posneli smo sliko v trenutku, ko se je zgodil dogodek, objavljen v vseh naših časopisih. V ZNAMENJU ORGANIZACIJE Cbereftes la Youg;o»&ariel Na mednarodnih kolesarskih tekmah v Milanu so favoriti Italijani Fausto Coppi, Bartall in Magni padli po krivdi nekega gledalca in prispeli na cilj šele eno minuto za zmagovalcem. Italijanski novinar: »Ta gledalec je gotovo Jugoslovanu Praktični izum — To si je Izmislil naš trener, ker so tekači vedno izgubljali štafetno palico! Bliža se zima in z njo smučanje. Na to sem se temeljito pripravil. Pred par dnevi sem prodal hišo in kupil smučarsko opremo pri podjetju Slovenijašport. V ŽARKIII ZVEZD Športni rekorderji so redkost. Kako prijetno se je greti v bližini športne slave! V Mariboru sem videl ženskega trenerja, ki je nosil iprintarice in štartne naprave svojemu ženskemu rekorderju po igrišču. Baje je to psihološki prijem za vzgojitev samozavesti mladi rekorderki. Seveda je treba paziti pri tem na sledeče: če bi se dalo tudi samostalnike stopnjevati, bi se ta samostalnik stopnjeval takole: samozavest — večja samozavest — domišljavost! eijskemu odboru za pripravo olimpijskih iger v Melbournu 1. 1956, v kolikor bodo do takrat ostali sedanji čiani še člani upravnega odbora KZS. PAVOVO PERJE. RIBE IN DRUGO O srednješolskem atletskem prvenstvu Slovenije smo čitali članek. Nato smo zopet čitali resničen članek. Nato smo čitali o pavovem perju, ki krasi človeka; in končno še enkrat o ribah, ki jih v šoli gojijo in jih nato društva ulovijo. Z ozirom na pomanjkanje papirja je bilo o eni in isti stvari napisanih samo okoli šest sto strokovno kvalitetnih vrs ic. Ce ne bi Polet več objavljal tozadevnih nadaljnjih člankov, daje Toti list prostor za eventualno nadaljevanje. POVOD IN POSLEDICA VEC FIZIČNE KONDICIJE S urov031 Je v nogometu posebna kvaliteta, ki jo imajo nekvalitetni igralci. Tak« se igralci Postojne, ki so izgubili * Korotanom 8:5, med vso tekme poučevali sodnika, kako uaj sodi. Ker pa jih sodnik ni hotel ubogati. je neki igralec Postojne, katerega imena laradi bon-tona časopisi nočejo izdati, napadel sodnika. Sodnik, ki je bil v mladih letih najbrže tekač, je pravočasno prispel do garderobe. Sedaj čele razumem sklep, ki je bil sprejet na zborovanju nogometnih sodnikov in ki se glasi: »Novoizvoljeni odbor se bo moral tudi bolj pobrigati za fizično usposobljenost sodnikov«. Na ta način bodo seveda postale nogometne tekme bolj interesantne in bomo pritegnili na nogometna Igrišča tudi boksarsko publiko — pod pogojem seveda, da ne bo doslednih intervencij pristojnih organov kot doslej. Mislim, da je najlažje postati prvak v patrolnem kolesarjenju. To pa zaradi tega, ker je v tej vrsti tekmovanja treba tako velikih tehničnih priprav, da utegne Kolesarska zveza Slovenije poslati društvom razpis prvenstva šele v zadnjem hipu, vsled česar tekmuje le par ekip iz Ljubljane. Po teh velikih pripravah, ki zahtevajo jeklenih živcev, pa pridejo sodniki in zahtevajo po čl. 131 tehničnega pravilnika za tekmovalce zdravnika in motorno spremstvo. Jasno, da KZS na to ni mogla pristati. Kakšni športniki pa so to, ki morajo imeti v spremstvu zdravnika! Kakšno kolesarstvo pa je to. ki mora imeti motorno spremstvo! In ker je KZS kolesarski organ v naši državi, je neki član upravnega odbora KZS izjavil, da so sodniki državi škodljivi element! Zaradi pokazanih odličnih organizacijskih prijemov predlagamo, da odbornike KZS pritegnejo k organiza- — Oprostite, ali je to boksar, ki ga Je povozil danes zjutraj tisti motorist? — Ne, to je tisti motorist... Sprednji zadnjemu: — Ali jo tudi vi mahate v »Udarnik«? — ?!?!? — V »Partizan«? No, na vsak način ne pozabite: mariborsko kisa podjetje bo v svojih dvoranah v prihodnjih dveh tednih vrtelo vrsto sanimivih filmov! I&avnotfeare — Pepe, čudno, da ne tzguoiia ravnotežja!? — To je pa nemogoče! Sicer sta pa stalna naročnika mariborskega »VEČERA« in tako že avtomatično zavarovana proti vsaki nezgodi! Zdaj smo pa tam... NEC NE POMAOA! žalno čistilo ZA VSE! CAJTE SE! — Vse kaže, da bom na vse zadnje moral kljub morju nians bele barve le kupiti »Zlatorogovo« zobno kremo, če hočem, da bo tudi portret na sliki Imel tako čudovito bele zobe, kot jih ima modeli Sicer pa mariborska tovarna »Zlatorog« proizvaja tudi »PERI-ON« - odličen prašek za pranje najfinejšega perila, »VIT« - izredno učinkovito univer-Skratka: PR E PRI- Takole si utegnete zbrusiti podplate ... če boste bezljali okrog po informacije! Zato kupujte »POLET« in na tekočem boste o športu! Zato berite »PPP« in zvedeli boste mnogo zanimivosti od tu in tam! L • I u b I • I a n M k a — Oprostite, tovarišica, imam prošnjo ... — Ne vem, veste ... — Res, veliko, veliko prošnjo imam ... — Joj, nikar, poglejte ... — Toda, lepo vas prosim, uslišite mi to največjo željo! — Oh, kaj pa mislite vendar ... — Pa vendar, osrečite me, rotim vas! Pojdite danes z menoj v kino »Union«. — V kino! To pa seveda takoj! Kajti to )e tudi moja največ.ia želja. In če le hočete, pojdem jutri še v kino »Moskva« — pojutrišnjem v kino »Sloga« In potem zopet v kino »Moskva« in potem v kino »Union« ... RAZGOVOR O Pri nas se v veži zgodilo ni ni6, zamešal je hiše nek vraiji hudič! Prava beseda — o pravem času. Prava pijača — na pravem kraju. Katera je prava beseda? — Kateri je pravi čas? — Katera je prava pijača? — Kje pa je pravi kraj? — Vsi na dobro kapljico! Vsak dan od 8. do 24. Bizeljčan! »ŠESTICA«! Opozarjamo, da točimo v našem gostinskem obratu izvrstno bizeljsko vino. Kvaliteta je taka, da vsi tako govore: »Kar je preveč, je sicer zmeraj preveč, kozarček Bizeljčana pri »Sestioi« preveč, je pa vedno ravno prav!« To poi gre na zares — Poglej, pogiej, Ančka, kako so naš gospod priljubljeni v fari. Vse zadružnike imajo za sabo! — Ne, kmetje hitijo le v trg, da se naročijo na »DNEVNIK«! Veš, to ni kar tjavendan. Ce imaš plačano naročnino do 15. za tekoči mesec, si avtomatično udeležena pri velikem nagradnem žrebanju! Dobitkov je deset — v skupni vrednosti 250.000 dinarjev! Tako lahko prav poceni dobiš moderno spalnico v vrednosti 115.000 dinarjev. Jej, kako bi mi prav prišla! Drugi naj večji dobitek je kuhinjska oprema. Sicer bi bila pa jaz popolnoma zadovoljna, če bi mi žreb naklonil kauč ali železen štedilnik, električni kuhalnik, dve odeji, par gojzeric, kovček ali pa mo^ko kolo za mojega Janeza. Prav bi mu 6eveda prišlo tudi blago za obleko. V nekaj besedah, Mica- naročnine se menda že splača pravočasno poravnati! To tembolj, ker je naročnik »DNEVNIKA« avtomatično tudi zavarovan za 60.000 dinarjev za primer invalidnosti, za 30.000 dinarjev pa za primer smrti! Vseh teh usodnosti so deležni tudi novi naročniki, vendar zanje velja tale pogoj: pri naročilu lista morajo vplačati dvomesečno naročnino v znesku 280 dinarjev. Torej. Mica, se že splača pohiteti!. Naročila sprejemajo podružnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Trbovljah Zagorju, Kranju, Jesenicah, Novem mestu, Idriji in v drugih večjih krajih Slovenijo ter seveda tudi v upravi lista v Ljubljani. Kardeljeva ulica 7! tovariš doktor. A bcmvo imate STRAŠNO ME ŠČmtJ V W0£M KAJ V ŽELODCU ' / MEPREBAVUIVE6A! ''NIČ UU0E6A. TOVARif MISLITE st, M vre wa v VAŠW VEtEjJC' ! > . 2y4KA0 PA K1KT£ NAROČENA NA „ SL01/ENSIO POMČEVALEC, ‘ ki \JM PCI NAŠA NAUNflVfdSf VFSTl IN DVA 0WČMA ROMANA V/ '—V POOLIMU , A */ /-— JASMO, JASMO... I/ ZELOPCU VAM LEŽIJO SAME 6£NČ£ lW SLABI ROMANI. _ > HI/AlA , TOVARIŠ DOidTOR.' l dt/TRI PRIDEM, OA MF BOSTE 7^ 1A ZAŠILI! > TJaHTtaVžp FR.? MF ODPEUnš.VA Sf \UAROČIM NA fo&OČiEVAlCA UUDIRJA, ejC J VJF VESTE *• NAROČITE 6A SE PA NA3 LAH KO PRI UPRAVI V NAROČIM UAluaOlJUBtJ ANI, POŠTNI W ^PREDAL 29 IN NA VSEH / IZPOLNITE (/(položnico wa czuami račun v~>7——\ 60-1 -<90321-6 Tl JE ORLEKA NA ✓ SONCU BLEDELA'.) Pp&LEO ,PRIMOŽPOBU SEM ZB ZASoiTNflCa BARVO ’_> POOLAVAR,BELEC V ČRNI 1 OBLEKI čJF NAz^T^rnT-^. Vipucu \ -TT OftiEVH1. PA MU \f—P1} OQLEVELAx'mP£ \ /fyu\iE e a x menii f* v pOKL u, sv MORAM IZVEPFTI* HO RAM * MORAM' eS^ta stof si^opilU d TEKSTIL— SLOVENIJA , v V LJuBLDAniJ, MUČILI SMO GA PA Hoč E J ( OATTP PR12N^TU!vf~-T^> zadN^O grEl/ll KO vlL JF N VfOTE&A USTA! j-------------- [VIIN£raM, ilEl.Pt JEvmonIih VžOlML IAIIM /not DA TT\TE 'rm.nf ihoh u> ttu' e> /"’' vr. PA NEKA) POVtOAL .J NU,VA1BIHI HAfl povetialJ... £u£\,'> Takim KLAOOM POITUf Iflo r\ \ SAMO P81 : 'VJtkiTIL M OBUTEV 'Pc* VmP? V «• lu Bil AN lANlf na to lil Eva ul. STE V. L (phei -/\nM( IŠKAUMU "F T I. ..m J»»y Stran ta Sobota, I. novembra 1952 «