It' iHSICI • iE T E II so sestavljene ii zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praäkov in ekstrak-tov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeSki organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi In «o tako zo nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Dietetične slatlnske tablete za hujšanje odstranjujejo na najprimernejši In edino priporočljivi nacm vso, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnlh, bokih, trebuäni mreni, črevah, ledvicah itd. Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo poslane prožno, ves oi^anizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku. Težina VaSega telesa se zmaniša tekom 1 leta za 8 do 14 I[g. DietetiCne slatinske tablete za hujšanje dobite v vseh lakamah, in sicer doza s 100 tabletami za Din 46-—, velika z 200 tabletami za Din 74'—, kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: Lekarna Mr. L BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg Gospodinje, kapujte pri B. 2ILIÖ, trgovina z železnino, poredanom in steklenino, Ljubljana, Danajska c. 11., poleg „Flgovca" vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo, emajliranio ia aluminjasto, porcelan, stekleninp, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, kamise i. t d. Moderno in solidno boste oblečene, ako kupite blago za svoj spomladanski plaSč, kostim, volneno blago in svilo za obleko, kakor tudi vsakovrstno blago za perilo pri tvrdki R. MIKLAUC „Pri Škofu« LJUBLJANA, lingarjeva-Medarska ul., pred Škofijo Ugodne cene! Točna postrežba! ŽENSKI SVET JUNIJ 1935 LJUBLJANA LETO XI - 6 ANA DE BRANCOVAN, GROFICA DE NOAILLES Katarina špurova Umrla je zadnjo nedeljo v aprilu. Ne nenadoma, nepričakovano, čeprav ne Oid bolezni. Umrla je od utrujenosti; umrla je, ker vse njeno življenje ni bilo nič drugega kakor čakanje smrti. „Filozofirati se pravi, učiti se umreti," je zaipisal Montaigne in grofica Noailles je brez prenehanja ponavljala: „Vedeti umreti!" Mislila je ma smnt iz strahu pred njo; čakala jo je, ker je preveč ljubila življenje. Ko so pariške revije: Revue des deux Mondes, Revue de Paris, Figaro začele prinašati njene pesmi, so se čitatelji vedno iznova izpra-ševali: kdo je ta, ki raste v teh pesmih? To so bili cvetovi iz vrta grofice Noailles, iz tega čudežnega vrta, „o katerem bi zmirom hotela pripovedovati", kakor pravi ona sama. Dva glavna, dva tako karakteristična motiva vse njene poezije sta bila smrt in ljubezen. Nikoli se grofica de Noailles ni veselila življenja, ne da bi istodobno ne trepetala ipred smrtjo. Bili so trenoitki, ko je nenavadno močno (doživljala blazni beg časa. Takrat se je še tesneje oklepala življenja, tiste srećne minute, ko je še v njej bila zavest: živim! sem! In takrat so se trgali iz nje kriki za mladostjo, za življenjem, kakor da je čutila, da se oddaleč že iztegajo ledenomrzle roke smrti: „Vendar, nelcega dne boš odšla, o mladost, odšla boš, z ljubeznijo v svojih rokah... ... Ah, mladost, nekega dne te ne bo več, na tebe, ne tvojih sanj, cvetja in smeha, ne tvojih rož!" Potem se je utrujena od strahu, od koprnenja, resignirano in z bolestjo vdajala: „Upam, da bo lahka in hrabra moja smrt, ko jo bom videla tiho se bližati, kakor bi sestra sama napol o^dprla duri, ko me je s svojim vsakdanjim nasmehom prišla obiskat... 121 Pridi, draga smrt; ljubim te, ji bom dejala... Predolgo sem odklanjala lYojo poslednjo pomoč..." Čuden je ta pesimizem, ta globoka bolest, ki preveva skoraj vse njene pesmi in Id je brez vzroka v njej in brez konca, kakor pravi sama. „Sama sem in vredna sem samote," pravi v pesmih, posvečenih umrlim. To je zbirka pesmi, izdana 1927., pesmi, v icaterih toži po svojih prijateljih, ki so umrli pred njo. „Najstrašnejša smrt je preživeti svoje drage", toži. „Življenje pač ni nič dobrega", vzklika v isti zbirki, „Težkemu dnevu sledi še težji dan". Čudna je ta njema večna tožba za vsem, kar mine. , „Bilo je, pa je minilo in nikoli se ne nadomesti nobena stvar. Utrujena sem od zavesti, da sem samo svet obžalovanj". Drugi motiv njene poezije je ljubezen. Ravno tako popolna, globoka, brezkončna. Redkokdo- je tako kakor ona doživljal lepoto prirode: polje, gozd, reka, morje: vse to je imelo zanjo nenavaden čar. „Nihče ne more tako woče ljubiti svetlobe dneva in topline stvari, bleščečih vod in zemlje, kjer. je vzklilo življenje... ... Oprla sem se na lopoto sveta in vonj letnih časov sem zajela v svoje roke.,." Kakor je na eni strani globoko čutila beg časa in minljivost stvari, tako se je 2 druge strani' brez pridržka predajala slasti- do življenja: „Biti razpeta sredi polja kakor drevo z vsemi željami, podobnimi listnatim vejam; čutiti v mirnih in v viharnih nočeh, kako^se življenjski sok pretaka po žilah." Njena poezija je poezija romantike. Pri romantikih: Hugo, Lamartin, . Müsset — z zadnjim jo zlasti veže globoko soro^dstvo — se je učila pisanja in morebiti je z njo prenehala tradicija te lirike. Vendar ni v njeni poeziji globljih .vplivov njenih učiteljev. Njena poezija izhaja neposredno iz nje same, da se zopet vrača vanjo. Srečno se je Ana de Noailles izognila tudi vplivom obeh literarnih smeri, ki sta ostali po dobi romantike: Verlaine-u in simbolistom z njiho-vo svcbodo rim ter par-nassistom s pojmovanjem poezije kot deskriptivne in dekorativne umetnosti. Pač je imela v sebi dovolj moči in daru, da ostane sama svoja, da ustvarja čisto iz sebe same in neposredno. Kar se tiče formalnosti, je ostala zvesta klasični poeziji. Okrog te duhovite žene, kateri je iz oči sijala duša, polna nerazumljive bolesti, so se ustvarjali literarni krožki. Osvajala je srca s svojo konverzacijo, pretkano s fino inspiracijo; iz ostre kritike je prehajala na karikaturo. Nenavadna je bila moč njene retorike, ko je s svojim visokim, vendar toplim glasom obračala vseobčo pažnjo na predmet, o katerem je govorila. Po diskusiji je bila utrujena in izčrpana. * Grofica de Noailles izhaja po materi iz odlične grške hiše. Njen oče je bil Rumun in le po svojem možu, grofu de Noailles, je postala Francozinja. Rodila se je 1. 1876. 15. novembra v Parizu. Otroško dobo 122 je preživela v Savoji. Pozneje se je vrnila v Pariz, kjer se je poročila. Dasi je po svojem niicižu vzljubila svojo novo domovino, kjer je tudi preživela vse svoje življenje, vendar ni niiioli ugasnil v njej ponos na svoje sorodstvo z zemljo bogov. Grofica de Noailles je bila tudi pisaleljica. In kakor njene pesmi tudi njeni noimani niso brez vrednosti. Živahnost dejanja se jd je nenavadno posrečila. Stirji romani, šest zvezkoi\' različne proze, lepa študija o Kiplingu, dve antologiji in osem .zveakov pesmi — to je literarno delo grofice de Noailles. TRI SESTRE t Zofka K veder — Demetrovičeva Konec Cela tropa mladeničev se je zbrala gori na Griču na Stari pošti tiste nedelje popoldne. Stara gospa Nana jim je stregla s Tilko in deklo in še poštna gospodična je pomagala. Po vseh mizah so stali krožniki s klobasami in gnjatjo in hrenom in poticami. In "(dno so zastonj točili, kolikor ga je kdo hotel piti. Pred nočjo je ukazala gospa Nana hlapcu, da tiste požrešne fanta-line, ki so bili že vinjeni, z lepo ali z grdo oidpravi, in storil je tako. Ostalo je še kališnih deset, petnajst mladeničev, s katerimi se je starka pametno raizgovarjala o letini in o gozdoi\Tih in o vojaščini. Tilko, ki je sedela zravera nje, je za roko držala in jo včasih pogladila. Nekateri so se hoteli posloviti sami od sebe, pa jih je starka zadržala. „Ostanite, saj vam še nisem povedala^ zakaj sem vas povabila." ■ „Pa res, gospa, povejte nam, povejte!" In starlia je začela pripovedovati: „Po počitnicah sta odšli moji starejši vnukinji k sorodnikom im znancem; ena v Trst, di-uga na Dunaj. In sta mi pisali te dni, da jih ne veseli več nazaj na Grič in da bi rajše ostali v mestu." „A nič mi niste rekh!" jo je prekinila Tillca. „Ne vprašuj iin ne moti me! Kadar bo čas, boš že zvedela kako in kaj. .Taz vse vodim in se brigam zate in za dom. Počakaj, morda bo kmalu prišla vrsta na tobe. Stara sem že." „Pa ste trdni. Sto let boste živeli," so rekli fantje. „Stara sem, pravim," je ponovila starka. „Lahko še dvajset let živim ali nocoj umrjem, kdo ve. In sem sklenila, da bom omožila svojo najmlajšo vnu/kinjb, da bom brez skrbi. Da se mi še ona ne skuja in ne izneveri Griču." „To pa nikdar!" ie zaklicala Tilka. „Vse je mogoče," je rekla starka. „Pride kakšen mestni človek, ti se boš zagledala vanj in odpeljal te bo v mesto. V mestu bi bila nesrečna, vem. Vse bi se ti zdelo o.zko in zadušljivo, a na Griču bi v tujih rokah propadala naiša stara domačija. Pa sem sklenila, da ji najdem poštenega 123 mladeniča iz domačega kraja, ki je navajen ma we tod okoli: na doline in gore in gozdove in vasi. In ki pozna Grič in naš dom od malega in ga spoštuje, ker ve, da je vreden spoštovanja. In ki se mu ne bo nikoli tožilo od tod v tuje /kraje." Vse je utihnilo in strmelo v staro, postavno go.spo. Gospodični s pošte in prodajalne in dekla in mladeniči in učitelj in kaplan, ki .sta bila tudi priišla po večermicah, in tistih par kmeökih možakarjev, ki so sedeli pri svoji navadni mizi in radovedno gledali, taj bo, ä sami plačevaiM, kar so jedli in pili, ker so bih pelićni možakarji in ponosni. Tilka je začela zardevati. Taka je bila kakor roža in njeni mali ušesci sta se zdeli pod rjavimi lasmi kakor dva rdeča nagelina. Starka .se je -obraila k svoji vnukinji in ji je mkazala: „V me glej in poslušaj. Izberi si od teh mladeničev katerega. Nekoliko jih. je med njimi, za katere imislim, da bi bili dobri gospodarji na Griču. Izberi si in jaz ti bom rekla, če si prav izbrala. Morda boiš iprvič na pravega pokazala, če ne, pa ti 'bom povedala^ zakaj si se zimotila, in bo« prebirala, dokler se ne nameriiš na takega, ki ite je vreden." Starka je pogledala po mladeničih in rekla: „Od malega vas poznam, ko .ste še v šolo hodili. In za vsakega vem, kaj ima in kakšen je. Mi na Griču imamo zadosti, da se Tilki ni treba ozirati po denaa-jn, ampak po tem, kaj ,kateri velja, če je pošten in pameten." In je vstala in tudi mladeniči so vstali in TiUia. In tiho je bilo v prostorni gostilniški izbi kakor v cerkvi. „Tilka je dobra gospodinja in ni ga takega dekleta na Gorenjskem, pa ne samo zato, ker je bogata. Hvaliti je ni treba. In kar mi je še najbolj všeč — pre\'zetn.a ni. Pa vem, da bo spoštovala tistega, ki si ga bo izbrala, če bo mož, pa četudi ni bodil v latinske šole in ne nosi gosposke suknje. Na dobro se vsak hitro nauči in tudi na gosposke olike, če nima slame v glavi. Ne boj se tisti, ki ga bo izbrala, da ga bomo na Griču kdaj zaničevali in v nić devaH. Pred notarjem bomo naredili, da bo pol domačije prepisane na njega, pol na njo, da bosta imela enake pra\'ice. Saj ne bosta živela in delala samo za sebe, amipak tudi za tiste, ki pridejo." Tako pridigo je naredila stara gospa. In je zapovedala svoji vnukinji: „Zdaj pa povej, kateri ti je najbolj, všeč!" Dekle je pogledalo naokrog od enega do drugega. In vsakega je dobro premerilo, kako se drži in kako gleda. Nekateri so bili rdeči kakor raki in so buliU v njo predrzno in izzivajoće, češ, mene izberi! In tudi tisti, ki so imeli že izibrana svoja dekleta, so jo gledali enako poželjivo in za Tilko bi bil vsak izdal svojo ljubico. Drugi, bolj ponižni, ki niso bili posebno poslavni, so se neumno in nerodno smejali. Malo so upali tudi oni, mnogo pa ne. Vaški krojač je stopil na prste, da bi bil večji. Bil je majhen, ampak bolj po gosposko opravljen im je mislil, da ima zato tudi pravico do upa. Mlinarje\', ki je bil najbolj bogat fant v celi fari, samo preveč zavaljen in tako napihnjenih lic, kakor da ga večno zobje bole, si je mislil, da bo zagotovo njega izbrala, zato ker denar 124 išće. Pohleven cerkovnik je menil, da bo izbran, ker je najbolj ipobožen mladenič daleč naokaiog. Podlesnlkov Jože je visoko napel svoja širol« prsa, stisnil orjaške pesti in tibo zahudičal. Bü je največji pretepač v celem okraju, nobena pijača ga ni zmagafa in je sodil, da bi bil zato jako pripraven goispodar domačiji, ki ima ludi gostilno. Med njimi je bil tudi mladenič v vojaški uniformi^ nezakonsld sin dninarice, ki je živela v majhni bajli na drugem klancu. Dokler je bil doma, je delal po goEdovih in imeli so ga za pridnega in tre'znega, ampak za jako samosvojega človeka, ki se je ogibal ljudi. Zdaj je bil na štirinajstdnevnem dopustu ,ker mu je mati zbolela in pisala ponj, naj pride, da ga še enkrat vidi, ker bo gotovo umrla te jeseni. Prišel je gor na Grič, da ga vidijo ljudje, kako je lepo oblečen, ker je ibil v kraljevi gardi in celo narednik. Ce bi me bil tako molčeč, bi bil vsakemu v domačem kraju posebej povedal: vidite, narednik sem postal in še v kraljevi gardi, čeprav nimam očeta in me je moralo biti doma sram pred vami, odkar sem živ. Ampak, ker je bil od nekdaj navajen zaamoizatajevanja in molka, tudi to pot ni dosü govoril in je samo na kratko odgovarjal, ko .so ga iz-' praševali Ka Beograd in kralja. Ze pred mrakom je hotel oditi, davno predno je domači hlapec odpravil razgrajače in pijance. Pa ga je go«pa Nana zadrževala, češ, naj lOstane do kraja, da bo potem dala nel^akšne rože in zdravila za mater. Tako je ostal med njimi. Zdaj, ko se je Tilka ogledovala po mladeničih, ga je- neikaj strašno -zabolelO' v srcu. Ce bi imel očeta, bi me morda izbrala, si je mislil, tako pa ne more. Saj bi je bilo sram, ko bi bila na oklicih, taka gospodična z nezaiconskim sinom. Maričkin Totie so mu rekli in že s tem imenom je bil zaenamovan. — Tako lepo ni nikjer po svetu, kakor je v našem kraju, pa vendar bo moral po svetu! Drugod le ne vprašaj o, čigav si, doma pa do smrti nosiš s seboj križ in sramoto. Hudo se mu je sto,rilo in razjokal bi se bil sam nad seboj. Stisnil je zobe ;in povesil oči, a na obraeu se mu je brala velika žalost, ki je ni kdovekaj slirival, saj kdo ga gleda! Talcrat je rekla Tilka na glas; „Maričkinega Toneta bi, če smem." Nekaj fantov se je zakrohotalo. „Kaj me zasmehujete!" je zarjul Tone. „Kaj sem vam storil?! Umaknil se vam bom, ko maiti umrje, za vselej. Zver ima svoj brlog, zakaj pa jaz doma nimam?! Saj še ptica rada leti tja, kjer se je izlegla, krščenega človeka pa preganjale huje kakor črno živino! Tam bom ostal, kjer me spoštujejo, pa če poginem od -želja za temi našimi gorami. To pa pravim, da se me varujete. Kdor se mi bo smejal, ga bom! Mir mi dajte, ko sem zadnjikrat prišel domu, da'pogledam maiter, ki smrtno uro čaka." In je sunil od sebe fanta na desno in levo in je hotel planiti iz hiše. Pa mu je rekla stara gospa Nana: „Kaj rojiš? Kaj nisi slišal, da te je Tilka izbrala za moža, kaj je ne maraš?" „Greh je, norčujele se z menoj!" „Ni res! Resnično mislim," je rekla Tilka. 125 „Dobro si izbrala," je potrdila starka in se. obrnila k možalvOim v kotu in k' učitelju in kaplanu, pa zo