Plantago intermedia Godr. v Sloveniji Plantago intermedia Godr. in Slovenia Darink a TRPIN, Brank o VREŠ & Andrej SEUŠKAR Biološki inštitut ZR C SAZU , Ljubljana Ključne besede: Plantago, flora, vegetacija, Slovenija Izvleček: Avtoiji obravnavajo taksonomske značilnosti, ekologijo, fitocenološko pripadnost in razširjenost vrste Plantago intermedia Godr. v Sloveniji. Opisana je nova združba Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae. Keywords: Plantago, flora, vegetation, Slovenia Abstract: The authors are treating taxonomical characteristics, ecology, phytosociological attributes and distribution of species Plantago intermedia Godr. in Slovenia. Ne w comunity Polygono avicularis-Plantaginetum 1. Uvod Pri preučevanju flore in vegeta­cije obvodnih in močvirskih predelov Slovenije smo na ekskurziji 20. julija 1992 v krajih Pernica in Pristava našli trpotec, ki ga z uporabo Male flore Slovenije nismo mogli takoj določiti. Ugotovili smo le, da spadajo nabrane rastline v oblikovni krog vrste Plantago major L., kažejo pa določena odstopanja tako v habitusu, obliki listne lamine, listnega robu ter dlaka­vosti listnega peclja in drugih znakih. Ob temeljitem pregledu morfoloških znakov v vegetativni in predvsem v reproduktivni regiji s pomočjo tujih določevalnih ključev je postalo jasno, da nabrane rastline pripadajo takso­nu Plantago intermedia Godr. (si. 1). Že ob prvi najdbi in kasneje smo ugotavljali na kakšnih rastiščih in v katerih združbah uspeva. Praviloma raste na glinenih vlažnih tleh osušenih bregov ribnikov in jezer, ob počasi tekočih vodah, na poplavljenih tleh, na kolovozih, kjer se padavinska voda dlje zadržuje na površini, na vlažnih njivah, kjer kmetijske kulture zaradi intermediae is described. visoke vlage slabo ali sploh n e uspe­vajo. Tla so bogata s hranili in imajo večinoma manj karbonatov. Je eno­letnica in požene šele sredi poletja v združbah razreda Isoeto-Nanojun­cetea in jo uvrščamo med značilnice tega razreda. Opisana je nova združba Polygno avicularis-Plantaginetum inter-mediae, ki je analogna združbi Matri­cario-Polygonetum arenastri n a suhih pohojenih tleh. 2. Problematika P. intermedia Godr. (močvirski trpotec) je evrosibirsko-severno-ame­riška rastlina (HEB & LANDOLT & HIRZEL 1980: 271). Je sicer splošno razširjena, vendar ni prav pogosta. Iz literature je razvidno, da av­toiji takson P. intermedia pogosto navajajo, so pa glede njegove sistem­atske pripadnosti zelo različnega mnenja. Prvi je ime P. intermedia uporabil GILIBERT (PILGER 1937 : 45) , venda r so njegov citat razni avtoiji različno tolmačili, zatorej ni popolnoma jas­ D . TRPIN, B. VREŠ & A . SELIŠKAR Plantago intermedia Godr. v Sloveniji no, za kateri takson gre. PILGER (1922: 273), ki je veljal za najboljšega poznavalca genusa Plan­tago, je takson ovrednotil samo kot varieteto. To je razvidno iz citata: "Plantago intermedia nach GODRON in GRENIER et GODRON Flore de France II (1850) 720", ki ga avtor navaja v sinonimiki taksona P. major L. var. paludosa, v katerega je vključil rast­line močvirskih predelov. Enako kot 5 m m 4 on sta takson ocenila kasneje tudi JAVORKA (1925 : 1030 ) in HAYEK (1930 : 406), kar j e razvidno iz njegove opombe. MEUSSEL (1978 : 417 ) meni , d a j e PiLGER-jeva členitev vrste P. major nezadovoljiva. Večina kasnejših botanikov (CASPER v Heg i 1974 : 602-603 , EHRENDORFER 1973 : 206 , CHATER 1976 : 39 , MAYER E . 1952 : 237 , PIGNATFI 1982 : 629 , HARTL 1992 : 275 , OSWALD 1994 : 750 , SCHONFELDER & BREZINSKI 1990 : 480 , ROTHMALER 1988: 487 idr.) obravnava P. intermedia kot podvrsto vrste P. major. Tudi MOORE (1976: 38), ki je sledil konceptu Florae Europeae, ga omenja kot eno od treh podvrst na območju Evrope. SI. 1. Plantago intermedia Godi.-, a - habitus, b - p\od. Fig. 1. Plantago intermedia Godr.-. a - habit, b - fruit. Z razliko o d BEGUINOTA (PILGER 1937), ki posameznim morfološkim razlikam le ni pripisoval večjih ta­ksonomskih vrednosti -saj je menil, da so le posledica variabilnosti -je KOCH W. (1928) posebe j opozoril, d a je potrebno takson P. intermedia oddeliti od vrste P. major, ker se ta po določenih znakih od nje zelo jas­no razlikuje; pri tem je imel v mislih predvsem razlike v cvetni regiji. Kot samostojno vrsto so močvirski trpotec obravnavali HEB, LANDOLT in HIRZEL (1980: 273). O njegovi siste­matski pripadnosti je enako sodil pred te m ž e HORVATIČ (1931: 58)1 . V svo­jem delu je poudaril posebnosti v obliki in odpiranju plodov ter številu, barvi in velikosti semen. Zaradi boljše preglednosti in ker gre tudi za novo rastlino v slovenski flori, navajamo posamezne morfološke znake obeh taksonov P. major in P. intermedia v tabeli (tab. 1). 1 HORVATIČ kot avtorja navaja še GmBER-ja, vendar je iz teksta razvidno, da gre za isti takson. Tab.l: Posamezni morfološki znaki taksonov P. major in P. intermedia Tab.l: Morphological differences between taxa P. major and P. intermedia Razlikovalni znaki Plantago major Plantago intermedia Življenjska doba trajnica pogosto tudi enoletnica Višina rastline 5-50 cm 3-15 cm Listi v rozeti lega poševno usmeijeni ali pogosto prilegli ob podlago pokončni listna lamina na bazi zaokrožena ali proti bazi zožena srčasta barva temnozelene barve rumenozelene barve žilnatost 5-9 žilni 3-5 žilni velikost (brez peclja) 1-1,5 tako dolgi kot široki 1,5-2,5 tako dolgi kot široki listni rob celorobi ali s posameznimi vedno z +/-topimi zobci kratkimi zobci dlakavost na obeh straneh raztreseno dlakavi ali goli Steblo velikost krajše kot list lega pokončno ali poševno nizko ležeče ali kipeče dlakavost raztreseno, prileglo dlakavo na bazi štrleče dlakavo do skoraj golo velikost trihomov 0,5 mm dolgi 0,5- 1 m m dolg i Cvetni klas oblika ozko cilindričen in se proti cilindričen v celoti vrhu zožuje velikost l,5-10cm dolg (ob zrelosti do 20 cm) Podporni listi velikost krajši kot čaša dlakavost goli 9 D. TRPIN, B. VREŠ & A. SELIŠKAR Plantago intermedia Godr. v Sloveniji Čašni listi Venčni listi skoraj do baze prosti 1 1 velikost 2 mm dolgi 1 dlakavost vsepovsod goli I Prašniki barva bledolila, kasneje ijavo 11 rumeni 1 Plod glavica, jajčaste oblike 1 glavica, elipsoidna ali skoraj • okrogla dolžina 3,0-4,2 mm "4,0-4,5 mm širina št. semen 1,6-2,0 mm (2) 6-10 (13) | 2,0-2,3 mm (12) 18-22 (30) poklopec 1/2 tako dolg kot celoten 2/3 tako dolg kot celoten Seme plod | plod dolžina 1,3-1,6 mm . 1-1,3 mm barva Kromosom, štev. svetlorjavo 2n = 12 1 temnoijavo |2n = 12 Listna lamina je pri močvirskem vprašaj. Enako kritično ocenjuje OS­ trpotcu, za razliko od velikega trpot-WALD tudi dlakavost listnega peclja. ca, rumenozelene barve, tanjša in Vse kaže, da posamezni razlikovalni mehkejša. Avtorji ugotavljamo, da pri znaki le niso povsod enako močno večini rastlin, ki smo jih pregledali izraženi, zato moramo pri določanju na terenu, ta znak povsem drži, čeprav upoštevati njihovo kombinacijo. ga OSWALD (1994: 750) postavlja pod Glavne diagnostične znake povzemamo v določevalnem ključu: 01 Listna lamina je od listnega peclja ostro oddeljena z rahlo srčasto oblikovano bazo, je 5-9 žilna, največ 1,5-krat tako dolga kot široka, komaj nazobčana, temnozelena, skoraj gola. Steblo +/-pokončno, na bazi prileglo dlakavo do skoraj golo. Plodeči klas zgoščen, na konici komaj zožen. Zrela glavica 3-4,2 mm dolga in 1,6-2 mm široka. Odpira se na polovici. Semen (2) 6-10 (13). So 1,3-1,6 mm dolga in 0,7-1 mm široka. 5-50 (60) cm visoka trajnica, VI -X. Plantago major L. 01* Listna lamina se zožuje v pecelj, 3-5 žilna, več kot dvakrat tako dolga kot široka, na bazi široko valovito nazobčana, rumenozelena, kratkodlakava. Steblo ležeče ali lokasto ukrivljeno, na bazi štrleče dlakavo. Plodeči klas se navzgor zožuje, je rahel, pri osnovi pogosto prekinjen. Zrela glavica 4-4,5 mm dolga in 2-2,3(-2,5) mm široka. Odpira se v spodnji tretjini. Semen (12) 18-22 (30). So 1-1,3 mm dolga in 0,5-0,7 mm široka. 3-15 cm visoka trajnica, pogosto tudi enoletnica, VI -X. Plantago intermedia Godr. Syn.: Plantago major L. subsp. intermedia (Godr.) Lange Plantago major subsp. pleiosperma Pilger pro max. parte •m«^-— -m 3. Razširjenost Poleg že omenjenih morfoloških razlik med taksonoma moramo omeniti še razliko v njuni razširjenosti. Njuna areala se ne pokrivata povsem, vsaj glede vertikalne razširjenosti ne. Ta­kson P. intermedia je vezan na pas gričevja in montanski pas, nasprotno pa se P. major pojavlja še v sub­alpinskem in redkeje v alpinskem pasu. V naši soseščini sta pojavljanje močvirskega trpotca zabeležila PIGN­ATTI (1984 : 629 ) i n POLDINI (1991 : 595) za Italijo oz. Furlanijo-Julijsko krajino. Za ozemlje Koroške ga nava­jaj o HARTL & al. (1992: 275). Zan j so izdelali tudi karto razširjenosti s pripombo (1992: 391), da je takson "unvollständig beachtet". Za Hrvaško ga navaja HORVATIČ (1931: 59) v asociaciji Cyperetum micheliani, včasih tudi v združbi Bi­dentetum tripartiti ter v sorodnih plevel­nih združbah na vlažnih ornih tleh. Pri nas omenja P. intermedia edi­n o E . MAYER (1952 : 237 ) z a južn o Primorsko. Podatek se nanaša na širše etnično ozemlje. Avtor ga je povzel p o POSPICHALU (1899 : 670) , ki navaj a Pregled nahajališč za ozemlje Slovenije: 9 lokalitete v Spodnji Furlanski nižini: "von Primero und Grado, am Canal Anfora bei Aquileja, auf der Isola Morosini u.a." Za Slovenijo smo pojavljanje mo­čvirskega trpotca prvič predstavili avtorji tega članka na simpoziju Flo­ra in vegetacija Slovenije septembra 1992 v Krškem. Omenjen je bil v fitocenološki tabeli na posterju z naslovom: Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije. Prispevek smo še istega leta v obliki članka oddali za zbornik simpozija. Omenjen je še v poročilu (mscr.) projekta Zasnova rajonizacije ekosis­temo v Slovenije (SELIŠKAR, TRPIN & VREŠ 1994: 60-61). Iz florističnih popi ­sov so razvidna nahajališča, kjer je bil obravnavani takson zabeležen. Sami smo pregledali svež rastlin­ski material P. intermedia iz 40-ih nahajališč, od katerih je 33 doku­mentiranih s herbarijskimi polarni v delovnem herbariju Biološkega inštituta ZR C SAZU (v tekstu ZRC) in Inšti­tuta za biologijo Univerze v Ljubljani (v tekstu LJU). Na osnovi teh po­datkov smo izdelali karto razširjenosti, ki ponazarja trenutno poznavanje razmer v Sloveniji. 0159/2 (UTM WL58) Slovenija: Posavje: Prilipe, v drugi mrtviti - na vlažnem. 18 5 m n.m . 26 . 9. 1992 . Leg . & det . D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 132) . 0450/2 (UTM VL34) Slovenija: Notranjska: Zajelšje, malo akumulacijsko jezero na potoku Klivnik (Mola) - na močvirnem mestu ob izlivu potoka Klivnik . 46 0 m n.m . 13. 10. 1994 . Leg . & det . A . SELIŠKAR & B . VREŠ (FLOP). 0451/2 (UTM VL44) Slovenija: Notranjska: Ilirska Bistrica, Samsov mlin pri zaselku Dolnji Zemon - na vlažnem mestu na produ na desnem bregu rek e Reke . 420 m n.m . 13. 10. 1994. Leg. & det. A . SELIŠKAR & B . VREŠ (ZRC 159). 0451/3 (UTM VL34) Slovenija: Notranjska: Harije, veliko akumulacijsko jezero Klivnik - na močvirnih mestih. 440 m n.m. 13. 10. 1994. Leg. & wrntm D . TRPIN, B. VREŠ & A. SELIŠKAR Plantago intermedia Godr. v Sloveniji det . A . SEUŠKAR & B . VREŠ (ZR C 160) . 0549/1 (UTM VL13) Slovenija: Kraški rob: Movraž - na vlažni njivi. 200 m n.m . 27 . 9. 1994 . Leg . M . CULIBERG; det . A . SEUŠKAR, D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 157) . 0549/2 (UTM VL13) Slovenija: Kraški rob: Movraška vala, pod zaselkom Dvori - na vlažni njivi. 170 m n.m. 27. 9. 1994. Leg. & det. A. SEUŠKAR & D . TRPIN & B . VREŠ (FLOP) . 0557/1 (UTM WL13) Slovenija: Bela krajina: Hrast - na vlažnem travniku ob robu ribnika. 225 m n.m. 5. 7. 1979. Leg. & DEU A. PODOBNIK; rev. D. TRPIN & B . VREŠ (U U 96422) . 9262/1 (UTM WM88) Slovenija: Prekmuije: Ledavsko jezero, Ropoča ves ­n a vlažnem . 22 5 m n.m . 13. 8. 1993 . Leg . & det . A . SEUŠKAR & D . TRPIN & B. VREŠ (ZR C 139) . 9262/3 (UTM WM87) Slovenija: Prekmuije: Ledavsko jezero, Krašči - na vlažnem . 22 5 m n.m . 12. 8. 1993 . Leg . & det . A . SELIŠKAR & D . TRPIN & B. VREŠ (ZR C 138) . 9357/3 (UTM WM16) Slovenija: Dravska dolina: Radlje ob Dravi, Zg. Vižinga - na produ ob ribniku pri kmetiji Hezl. 340 m n.m. 1. 8. 1994. Leg . & det . B . VREŠ (ZR C 152) . 9360/1 (UTM WM57) Slovenija: Pomuije: Selnica ob Muri, Vranji Vrh, ob drugem ribniku - na vlažnem. 230 m n.m. 12. 8. 1992. Leg. & det. A. SELIŠKAR & D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 136) . 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Pomuije: Lutverci, ribnik v gramoznici - na vlažnem . 21 5 m n.m . 12. 8. 1992 . Leg . & det . A . SELIŠKAR & D . TRPIN & B. VREŠ (ZR C 137) . 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Štajerska: Med krajema Podgrad in Lutverci - n a vlažnem . 20 0 m n.m . 16. 6. 1994. Leg. & det. B. VREŠ (ZR C 144). 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Štajerska: Podgrad - Lutverci, ob potoku Plitvica - na vlažni njivi. 210 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. & det. D. TRPIN & B. VREŠ (ZR C 146) . 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Štajerska: Podgrad, ob reki Muri - na vlažnem mestu. 210 m n.m. 16. 6. 1994. Leg. & det. B. VREŠ (ZRC 145). 9361/3 (UTM WM67) Slovenija: Apaško polje; Žepovci, v gramoznici - na vlažnem . 22 4 m n.m . 12. 8. 1992 . Leg . & det . A . SELIŠKAR & D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 135) . 9362/4 (UTM WM96) Slovenija: Prekmuije: Dokležovje, gramoznica ob Muri, ob cesti proti Veržeju - vlažna peščena tla. 184 m n.m. 12. 7. 1994. Leg. & det . N . JOGAN (USP) . 9364/3 (UTM XM06) Slovenija: Prekmuije: Dobrovnik, Dobrovniško Dolinsko, ob Radmožanskem kanalu - na močvirnem. 174 m n.m. 20. 8. 1992. Leg. & det . B . VREŠ & L . VREŠ (ZR C 134) . 9455/2 (UTM VM95) Slovenija: Koroška: Mežiška dolina: Dobrije - na produ ob reki Meži. 360 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. & det. N. JOGAN (ZRC 150). 9455/3 (UTM VM95) Slovenija: Koroška: Mežiška dolina: Poljana - na produ ob reki Meži. 440 m n.m. 4. 8. 1994. Leg. & det. B. VREŠ (ZRC 149). 9456/1 (UTM WM06) Slovenija: Koroška: Dravograd, Črneče -v vlažnem Hladnikia 5: 5-18 (1995) 1 1 vrtu. 340 m n.m. 2. 10. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 158). 9460/1 (UTM WM56) Slovenija: Pesniška dolina: jezero Pernica - na vlažnem. 25 0 m n.m . 20 . 7 . 1992 . Leg . & det . A . SELIŠKAR & D . TRPIN & B . VREŠ (ZRC 141). 9460/2 (UTM WM55) Slovenija: Štajerska: Jezero Pristava med Lenartom in Pernico - na vlažnem. 240 m n.m. 20. 7. 1992. Leg. & det. A. SELIŠKAR & D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 142) . 9460/2 (UTM WM66) Slovenija: Štajerska: Lenart v Slovenskih goricah, jezero Komarnik - na vlažnem travniku. 236 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. B. DROVENIK; det . D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 147) . 9461/2 (UTM WM76) Slovenija: Prlekija: Grabonoš, ppd Grabonoškim vrhom - na vlažni njivi. 250 m n.m. 10. 6. 1994. Lig. S. KREFT, N. PRAPROTNIK, H . URBAS H . & B . VREŠ; det . B . VREŠ (ZR C 143) . 9463/1 (UTM WM95) Slovenija: Pomuije: 1 km vzhodno od Veržeja ­gramoznica, vlažna peščena tla. 183 m n.m. 11. 7. 1994. Leg. & det. N. JOGAN (USP) . 9463/1 (UTM WM96) Slovenija: Prekmuije: Dokleževje, pod mostom čez Muro - prodišče. 185 m n.m. 24. 8. 1994. Leg. & det. A. SELIŠKAR (ZRC 148). 9464/2 (UTM XM16) Slovenija: Prekmuije: Dolga vas - vlažna žitna njiva. 165 m n.m . 1994. Leg. & det. N . JOGAN (USP) . 9556/2 (UTM WM14) Slovenija: Mislinjska dolina: Mislinjska Dobrava, Dobrovski kot - na vlažni njivi pri odcepu za Graško goro in Šmiklavž. 50 0 m n.m . 2 . 8. 1994 . Leg . & det . N . JOGAN (ZR C 151) . 9560/3 (UTM WM54) Slovenija: Štajerska: Race, vzhodni veliki ribnik - na vlažnem . 26 0 m n.m . 1. 8 . 1992 . Leg . & det . D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 131). 9561/4 (UTM WM74) Slovenija: Štajerska: Borovci - na vlažnem. 220 m n.m. 8. 9. 1992 . Leg . & det . D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 130) . 9562/4 (UTM WM94) Slovenija: Štajerska: Ormoška laguna, tretji ribnik - na vlažnem . 21 0 m n.m . 8. 9. 1992 . Leg . & det . D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 129) . 9661/2 (UTM WM73) Slovenija: Štajerska: Ptuj, Sp. Šturmovci - na robu njive s koruzo. 220 m n.m. 17. 9. 1994. Leg. & det. H. URBAS (ZR C 156). 9756/1 (UTM WM02) Slovenija: Štajerska: Braslovče, Braslovško jezero - na vlažnem. 295 m n.m. 5. 8. 1992. Leg. & det. A. SELIŠKAR (FLOP). 9758/3 (UTM WM22) Slovenija: Štajerska: Goričica, med Trnovcem in Blagovno, v spodnjem ribniku na desni strani ceste. 265 m n.m. 29. 7. 1993 . Leg . & det . B . VREŠ & D . TRPIN (ZR C 085) . 9758/3 (UTM WM22) Slovenija: Štajerska: Goričica, med Trnovcem in Blagovno, ob drugem ribniku nad cesto - na vlažnem. 270 m n.m. 10. 9. 1992 . Leg . & det . D . TRPIN & B . VREŠ (ZR C 133) . . 9852/4 (UTM VM50) Slovenija: Okolica Ljubljane: Vižmaije, Dvor - žitna njiva. 300 m n.m . 17. 6. 1994. Leg. & det. H . URBAS & N . JOGAN (USP) . 9853/1 (UTM VM61) Slovenija: Gorenjska: Mengeš, opekarna - na vlažnem. 32 0 m n.m . 11. 8. 1992 . Leg . & det . A . SELIŠKAR (ZR C 140) . 1 2 D. TRPIN, B. VREŠ & A. SELIŠKAR Plantago intermedia Godr. v Sloveniji 9853/3 (UTM VM60) Slovenija: Ljubljana, Črnuče - v vlažnem vrtu. 298 m n.m . 7 . 8. 1994 . Leg . & det . D . TRPIN (FLOP) . 9854/4 (UTM VM81) Slovenija: Zasavje: Mošenik pri Moravčah - na vlažnih mestih ob robu gozda. 400 m n.m. 8. 1994. Leg. & det. N. JOGAN (USP). 9952/2 (UTM VM50) Slovenija: Okolica Ljubljane: Podutik - na vlažnem mestu v vrtu. 300 m n.m. 20. 9. 1994. Leg. & det. B. VREŠ (ZRC 155). 9953/4 (UTM VM60) Slovenija: Okolica Ljubljane: Sostro, Zavoglje - na vlažnem mestu ob reki Ljubljanici. 300 m n.m. 25. 7. 1994. Leg. & det. B. VREŠ (ZR C 153) . 9953/4 (UTM VM60) Slovenija: Okolica Ljubljane: Zg. Kašelj - na vlažnih mestih . 30 0 m n.m . 9. 9. 1994. Leg . & det . A . SELIŠKAR, D . TRPIN, B . VREŠ & N . JOGAN (ZR C 154) . 9959/3 (UTM WL49) Slovenija; Kozjansko: Mali Kamen - na vlažnem. 230 m n.m . 15. 6. 1993 . Leg . & det . A . SELIŠKAR & B . VREŠ & D . TRPIN (FLOP). 9959/4 (UTM WL49) Slovenija: Kozjansko: Podsreda - na vlažnem. 245 m n.m . 15. 6. 1993 . Leg . & det . A. SELIŠKAR & B. VREŠ & D . TRPIN (FLOP) . 46 47 48 43 50 51 52 5S 54 55 56 57 58 53 60 6i 62 63 64 65 SI. 2.: Razširjenost vrste P. intermedia v Sloveniji po srednjeevropski metodi florističnega kartiranja. Fig. 2.: The distribution of P. intermedia in Slovenia according to Central European method of floristic mapping. Iz karte razšiijenosti je razvidno, pripisujemo dejstvu, da je pojavljanje da je bil P. intermedia Godr, v Slove-močvirskega trpotca na Slovenskem niji pogosteje opažen v subpanon-še premalo raziskano. Da bi dobili skem in predalpskem florističnem popolnejšo sliko o razširjenosti te območju. Posamezne navedbe v pred-vrste pri nas, bo potrebno posvetiti dinarskem in submediteranskem svetu taksonu na terenu še več pozornosti. 4. Ekologij a (A. SELIŠKAR) P. intermedia je izrazito heliofilna in higrofilna vrsta, ki uspeva na slabo poraslih, večinoma glinastih in dobro hranljivih tleh ob ribnikih, jezerih, počasi tekočih vodah, na kolovozih, vlažnih njivah in podobnih rastiščih. Predvsem na bregovih sredi poletja osušenih ribnikov, večinoma kot eno­letnica, pogosto povsem dominira v inicialnem razvojnem obdobju obrežnih rastlinskih združb. Kasneje, ko poženejo višje rastoče vrste npr. Poly­gonum sp. div., Bidens tripartita, Rumex maritimus, Carex bohemica idr., vital­nost močvirskega trpotca usiha. Raz­meroma dobro prenese kratkotrajno 1 3 poplavljenje, slabše dolgotrajnejšo sušo. Pri pregledovanju rastišč močvir­skega trpotca smo ugotovili, da se pojavlja v naslednjih združbah: Lin­demio-Eleocharitetum ovatae, Cypero-Limoselletum, Rumicetum maritimi, novo opisani zdužbi Polygno avicula­ris-Plantaginetum intermediae in v floristično siromašnem inicialnem sta­diju, ki smo ga poimenovali Plantago intermedia-stadij (tab. 2). Združba Rumicetum maritimi se v nekaterih ribnikih razvije v kasnem poletju na rastiščih, ki so jih prvotno poraščale združbe razreda Isoeto-Nanojuncetea in so zato prisotne tudi značilne vrste tega razreda vključno z vrsto P. in­termedia. Isoeto-Nanojuncetea Br.-Bl. et Tx. 1943 ex Westhoff et al. 1946 Cyperetalia fusci (Klika 1935) Muller-Stoll 1961 Elatini-Eleocharition ovatae Pietsch 1965 Eu-Eleocharitenion ovatae Pietsch 1973 Lindernio-Eleocharitetum ovatae (Simon 1950) Pietsch 1961 (tab. 2, popisi 1-3) Heleocharito acicularis-Limoselletum aquaticae Wendelberger-Zelinka 1952 (tab. 2, popisa 4-5) Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae ass. nova (tab. 2, popisi 19-25) Plantago intermedia-stadij (tab. 2, popisi 9-18) Bidentetea tripartiti R. Tx. et al. in R. Tx. 1950 Bidentetalia tripartiti Br.-Bl. et R. Tx. ex Klika et Hadač 1944 Bidention tripartiti Nordhagen 1940 em. R. Tx. in Poli et J. Tx. 1960 Rumicetum maritimi Sissingh ex R. Tx. 1950 (tab. 2, popisi 6-8) Pofygno aviculari-Plantaginetum intermediae ass. nova Nomenklatorični tip: tabela 2, popis št. 19. Združba Polygno aviculari-Plantag­inetum intermediae (združba črnordeče ostrice in močvirskega trpotca) je poimenovana po prevladujoči vrsti P. intermedia in po stalno prisotni vrsti Polygonum aviculare. Diferencialne vrste so Matricaria chamomilla, Plantago major, Matricaria discoidea in Poa annua, ki združbo razlikujejo od osta­lih iz razreda Isoeto-Nanojuncetea, kamor smo novo združbo uvrstili. Značilnice razreda in reda Cypereta­lia fuscae so razmeroma dobro zasto­pane, medtem ko zvezo Elatini-Eleo­charition ovatae predstavlja le nakaj vrst. Med ostalimi vrstami so pogos­ D . TRPIN, B . VREŠ & A . SELIŠKAR Plantago intermedia Godr. v Sloveniji tejše iz razreda Bidentetea in Phrag­miti-Magnocaricetea, ki jasno nakazu­jejo vlažnejša rastišča in razlikujejo asociacijo od pohojenih združb na suhih, večinoma peščenih tleh. Združbo smo prvotno začasno poimenovali Cy­pero-Plantaginetum intermediae (SELIŠ­KAR, TRPIN, VREŠ -v tisku) . Značilna rastišča so bregovi in osušena dna ribnikov z zbitimi, gline­nimi tlemi v katerih je večja količina organskega jezerskega detritusa. Pone­kod so na obrežju zaradi hoje tla še dodatno poteptana. V združbi prev­ladujejo enoletne rastline in je izrazi­to pionirska. Pokrovnost je med 40% in 70%. Poprečna višina rastlin je 15 cm, le nekatere posamezne dosegajo do 30 cm. Fiziognomsko je združba nekoliko podobna asociaciji Matricario-Polygonetum arenastri T. MOLLER in OBERD. 1971 na suhih pohojenih tleh. V primerjava z ostalimi združbami zveze Elatini-Eleocharition ovatae ugo­tavljamo, da so določene povezave predvsem v prisotnosti vrst Polygon­um aviculare, Poa annua, Plantago major, razlike pa so v odsotnosti značilni h vrs t (PHILIPPI 1974 , PIETSCH 1973). Vzrok za floristično manj bogato združbo je morda v razmeroma malo­številnih potencialnih rastiščih in to, da jih je ustvaril človek šele v bližnji preteklosti, največ pred približno dvaj­setimi leti. Tab . 2.: Polygno aviculari-Plantaginetum intermediae ass. nova in drug e združbe z vrsto P. intermedia Tab . 2.: Polygno aviculari-Plantaginetum intermediae ass. nova and othe r communitie s with th e species P. intermedia Številka popis a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1112 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Popisn a površina (m2 ) 1510 25 15 20 20 25 25 4 10 10 5 4 25 25 15 20 1 4 5 10 6 10 10 5 Nadmorska višina (m) x 10 25 25 26 22 22 22 22 22 46 46 46 28 26 29 26 19 26 27 25 25 34 25 46 25 19 Število vrst 1211 13 1216 13 17 10 6 8 8 8 12 10 12 12 13 12 14 14 15 2011 13 14 Isueto-Nanojuncetea Plantago intermedia + + + 1 + 1 + + 3+223 + + 1 + 4 3 2 3 1 2 2 1 Juncus bufonius . 1 + + . . + Centaurium pulchellum Eleocharis acicularis + . . Cyperetalia fitsci Cyperus fuscus 1 . . 2 + 3 + 1 . 1 . . . 1 2 + . . 2 2 2 2 . . 2 Gnaphalium uliginosum . + + 1 + 1 1 . + 1 1 . + + + . 2 . Dichostylis micheliana Peplis portula . . + Elatini-Eleocharition ovatae Eleocharis ovata . + + 1 + + . . Lindemia procumbens + + + 1 + Limosella aquatica + 4 Lindemia dubia 4 . . 12.2... Eleocharis camiolica Verónica peregrina , Carex bohémica Številka popisa Elatine triatidra Rieda sp. Razlikovalnice asociacije Polygonum aviculare Matricaria chamomilla Plantago major Matricaria discoidea Poa annua Eleusine indica Bidentetea Rumex maritimus Bidens tripartita Polygonum persicaria Polygonum lapathifolium Rorippa palustris Alopecurus aequalis Polygonum tomentosum Atriplex prostrata Bidens cemua Polygonum hydropiper Rorippa sylvestris Polygonum mite Phragmiti-Magnocaricetea Lythrum salicaria Veronica anagallis-aquatica Alisma plantago-aquatica Leersia oryzoides Lycopus europaeus Rorippa amphibia Mentha aquatica Alisma lanceolatum Glyceria maxima Typhoides amndinacea Carex elata Typha latifolia Eleocharis palustris Equisetum palustre Carex pseudocyperus Spremljevalke Echinochloa crus-galli Juncus articulatus Chenopodium glaucum Rumex crispus Sonchus asper Myosoton aquaticum Chenopodium album Ranunculus repens 1 5 1 2 3 4 5 6 7 9 10 1112 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 1 +++++. . . + . . . + . . + ....+ +.. +.. + 4[2_ 4 3 . + 2 . . + 1 + 2 + 32111 1 . + . 1 + 1 . . + . 1 . . 2 . + . + . + . . . 1 . . + + +..+ . + . 1 . 2 1 .13 1.1 + 1 . 1 1 . . 1 . . + . + . + . 1 + 2 + + . + + . + + + 1 + + + . 1 2 1 . . + + + . + . + . . 1.11. . + . 1 1 2 . . + 12 + + + + 1 + . . 1 . . +.+ 1 +++ + + 1 . 1 + + 2 + + + + + . + . . + + . . 1 .+21 1 1 . . . . 2 . . 2 2 . . + .+ ...+ ++ + + + . + 2 1 . . + 1 6 D . TRPIN, B . VREŠ & A . SELIŠKAR Plantago intermedia Godr . v Slovenij i Številka popis a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1112 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Polygonum amphibium + . . Trifolium repens Digitaria ischaemum Batrachium circinatum Panicum miliaceum 3 . Rudbeckia laciniata Carex hirta Mentha x verticillata Cynodon dactylon Gratiola officinalis Anagallis arvensis Epilobium hirsutum Juncus effusus 1 Chenopodium potyspermum Cardamine hirsuta . . . + + . Juncus compressus .1 + Setaria viridis . . + Potentilla reptans . . . + 1 Agrostis canina 3 . . Plantago lanceolata . . . + Taraxacum officinale . . . + Scirpus sylvaticus Juncus acutiflorus Lysimachia nummularia + . . . Lotus corniculatus + Thalictrum flavum Valeriana officinalis + Agrostis stolonifera + Scutellaria galericulata + Triglochin palustre H" Legenda: Združbe in lokalitete Legend: Communities and localities I. Lindernio-Eleocharitetum ovatae, 1. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 19. 7. 1992 2. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 19. 7. 1992 3. Lopata, ribnik v gozdu, 5. 8. 1992 II . Cypero-Limoselletum 4. Ledavsko jezero, na dnu, 13. 8. 1992 5. var. Rumex maritimus, Ledavsko jezero, n a dnu, 13. 8. 1992 III . Rumicetum maritimi 6. Ledavsko jezero, na dnu, 14. 9. 1993 7. Ledavsko jezero, ob bregu, 14. 9. 1993 8. Ledavsko jezero, na dnu, 12. 8. 1992 IV . Plantago intermedia-stadij 9. zgornje jezero na potoku Klivnik (Mola), 13. 10. 1994 Hladnikia 5: 5-18 (1995) 1 7 10. zgornje jezero na potoku Klivnik (Mola), 13. 10. 1994 11. zgornje jezero na potoku Klivnik (Mola), 13. 10. 1994 12. Mali Kamen, Kozjansko, suh ribnik, 16. 6. 1993 13. ribnik pri Vranjem Vrhu, 12. 8. 1992 14. Braslovče, akumulacija, Plavčeva puša, 5. 8. 1992 15. ribnik pri Vranjem Vrhu, 12. 8. 1992 16. Hrastje-Mota, gramoznica v Hrastju, 13. 8. 1992 17. Rače, vzhodni ribnik (Gajič), 23. 6. 1992 18. var. Triglochin palustre, Zg. Kašelj, 9. 9. 1994 V. Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae 19. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 19. 7. 1992 20. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 23. 8. 1994 21. Krašnja, koruzna njiva, 1. 8. 1995 22. jezero Pristava, 19. 7. 1992 23. jezero Mola, 13. 10. 1994 24. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 23. 8. 1994 25. Gradišče, gramoznica v gozdu, 23. 8. 1995 Summary During the investigation of wet­land flora and vegetation in Slove­nia, a species similar to Plantago major was found in the Pernica and Pristava (NE Slovenia) water reser­voirs on July 20, 1992. Later exam­ination identified the taxon Plantago intermedia Godr. which was found for the first time in Slovenia. The systemic position of this species has been interpreted in various ways. Some authors treat it as a subspecies of P. major L. subsp. intermedia (Godr.) Lange (syn. P. major subsp. pleiosperma Pilger pro max. parte) and others as the microspecies P. intermedia. Dif­ferent morphological signs of P. major and P. intermeia are compared and on this basis a determination key of the most important diagnostic signs prepared. A horology for Slovenia has been prepared in detail and is shown on the map. Distribution in neighbour­ing regions is also discussed: the species is known in Friuli, Carinthia, and Croatia. P. intermedia grows on loamy soils, in dry fish ponds, in wagon ruts, on wet fields, and simi­lar places. It appears in the pioneer communities Lindernio-Eleocharitetum ovatae, Cypero-Limoselletum, Rumice­tum maritimi, the floristically poor initial stadium Plantago intermedia­stadium, and in the newly described association Polygno avicularis-Plantag­inetum intermediae ass. nova. This association spreads on the banks or bottoms of diy fish ponds and in soils sometimes trampled upon but still moist and well supplied with nutrients. Differential species are Matricaria chamomilla, Plantago ma­jor, Matricaria discoidea, Poa annua, and Polygonum aviculare. Th e physi­ognomy of the community is similar to Matricario-Polygonetum arenastri on diy, more or less skeletal soil and can be considered an analogous com­munity to Polygno avicularis-Plantagi­netum intermediae on wet soils. D . TRPIN, B. VREŠ & A . SELIŠKAR Plantago intermedia Godr . v Sloveniji Literatura: CASPER, J. 1974: Plantaginaceae,-v HEGI, G.: Ilustrierte Flora von Mittel-Europa.Band V/l , Carl Hanser, München. EHRENDORFER, F. 1973: Liste der Gefässpflanzen Mitteleuropas. 2. Aufl., Gustav Fischer, Stuttgart. GRABHERR, G. & MUCINA L. (Hrsg.), 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Gustav Fischer Verlag, Jena. HAYEK, A. 1930: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae. Feddes. repert. Beihefte Bd. 30/2. HARTL H. & all. 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Klagenfurt. HESS, E. H., E. LANDOLT et R. HLRZEL 1980: Flora der Schweiz und angrenzender Gebiete. Band 3, 2. Aufl., Birkhäuser, Basel, Stuttgart. HEJN , S. & Š. HUSÄK, 1978: Higher plant communities. In Dykyjovä, D. & J. Kvet (Hrsg.), Pond littoral ecosystems. pp. 23-64, 93-95. Springer Verlag, Berlin. HORVATIČ, S. 1931: Bilješke o nekim manje poznatim biljkama iz hrvatske flore. Acta Botanica Instituti Botanici Universitatis Zagrebensis. Vol. VI. 56-65. Zagreb. JAVORKA, S. 1925: Magyar Flora II (Flora Hungarica), Budapest. KOCH, W. 1928: Studien über kritische Schweizerpflanzen I. - Berichte d. Schweiz. Bot. Gesell. XXXVII . MAYER, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razr. SAZ U 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana. MEUSEL, H., E. JÄGER, S. RAUSCHERT, E. WEINERT 1978: Vergleichende Chorologie der Zentraleuropäischen Flora 2. Gustav Fischer Jena. MOORE, D.M . 1976: Plantago v TUTIN, T.G. et al.: Flora Europaea 4. University Press, Cambridge. OSWALD, K. 1994: Plantaginaceae v ADLER W. & OSWALD K. & FISCHER K.: Ekskursionsflora von Österreich, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart und Wien. PHILIPPI, G. 1974: Klasse: Isoiito-Nanojuncetea Br.-Bl. & Tx. 1943. -v OBERDORFER E.: Süddeutsche Pflanzengesellschaften, Gustav Fischer Verlag. PlETSCH, W. 1973: Beitrag zur gliederung der europaischen Zwergbinsengesellschaften (Isoeto-Nanojuncetea Br.-Bl. & Tx. 1943).- Vegetatio 28 (5-6): 401-438. PIGNATTI, S. 1982: Flora d'Italia 2. Edagricole, Bologna. PILGER, R. 1922: Über die Formen von Plantago major L. Fedde: Repertorium specierum novarum regni vegetabilis Fase. XVIII, 257-283, Berlin-Dahlem. PILGER, R. 1937: Plantaginaceae v ENGLER A.: Das Pflanzenreich Regni vegetabilis conspectus, Leipzig. POLDINI, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine. POSPICHAL, E. 1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien. ROTHMALER, W. & all., 1988: Exkursionsflora für Gebiete der DD R und der BRD. Band 4., Kritischer Band, Berlin. SCHÖNFELD, P. & BRESINSKY A. 1990: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Bayerns, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart SELIŠKAR A., D. TRPIN & B. VREŠ, 1994: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Zasnova rajonizacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Oddelek za Biologijo, Biotehniška fakulteta. Ljubljana, (mser.) SELIŠKAR A., D. TRPIN & B. VREŠ: Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - I. Acta biologica Slovenica (v tisku).