Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja ? LJnblJanl vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 KI za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K I« «. Reklamacije so poštnine proste Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl: En6stopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat SO vin. večkrat po dogovoru. 141. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 30. decembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Zadopise in rokopise za list: Uredništvo : j Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Strokovnim organizacijam! Po sklepa strokovne komisije v Ljubljani sklicujemo na 9. januarja 1910 v salon Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti št. 47 v Ljubljani konferenco vseh strokovnih organizacij iz slovenskega ozemlja. Prosimo, da vse strokovne organizacije zanesljivo pošljejo na to konferenco saj po enega zastopnika. Pravico ima sicer vsaka organizacija poslati na vsakih 100 po enega zastopnika. Stroške delegiranja nosijo organizacije same." Dnevni red konferenoe bodi: 1. Poročilo o strokovnih organizacijah na slovenskem ozemlju. 2. Ustanovitev »Zveze strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju*. 3. Tisk. 4. Raznoterosti. Zborovanje se .prične točno ob 9. uri dopoldne in bo omejeno samo na en dan. Za strokovno tajništvo: Frano Tokan. Anton Kristan. Ljubljana, Šelenburgova ulica št 6. Delavsko časopisje. Leto se bliža koncu in čas je, povabiti stare naročnike, da obnove naročnino ter da pridobe listu novih odjemalcev. Z mirno vestjo javlja •Rdeči Prapor* to vabilo svojim čitateljem, zakaj zaveda se, da je izvršil svojo dolžnost, kolikor je biio mogoče v težavnih razmerah. Delavskemu časopisju ni postlano na rožicah pri nas. Kdor ni tujec v slovenskih razmerah, ve, da so pogoji tukaj še težji kakor pri drugih narodih. Stranke, ki so vladale doslej, niso storile ničesar, da bi bile zdramile med ljudstvom še trdo spečo željo za dobrim čtivom. Ljudska izobrazba, za katero so drugod tudi meščanske napredne stranke kolikor toliko skrbele in posamezni idealisti tudi doprinašali žrtve, je pri nas dete, komaj porejeno in nikakor le ne utrjeno za življenje. O popularni literaturi imamo komaj nekoliko sledov; o politični izo-obrazbi meščanskih strank ni govoriti. Plod teh kla-vernih razmer je tudi tisto časopisje, ki ga razširjajo bogate nasprotniške stranke med ljudstvom z dvojnim namenom: Po eni strani zaradi kupčije, po drugi pa, da bi odvrnile ljudstvo od pravega spoznanja. Meščansko časopisje misli predvsem na to, kako bi ščegetalo čitatelje in njihove instinkte. Kakor je demagogična politika teh strank, tako je demagogično njegovo časopisje. Resnična ljudska potreba, olajševanje spoznanja, odpiranje novih horizontov, politično izobraževanje, navajanje na samoitalno sodbo — vse to ne igra v buržoaznih časopisih nobene vloge. Saj bi vladajoče stranke škodovale same sebi, ako bi pomagale ljudstvu na svoje noge; kajti čim bi jih spoznale, bi se jih tudi otreslo. Pisati se mora, aeveda; zato se piie tako, kakor se pisarijo roparski romani, lažno-sentimentalne zgodbe, love se senzacije za vsako ceno in z draženjem najvsakdanejle radovednosti, ki nima nobenega opravka s ukaželjnostjo, se odvajajo čitatelji od onih snovi, ki bi jih morali poznati v lastnem interesu. Na tej poti ne more in ne sme delavsko časopisje slediti meščanskemu. Delavcu mora biti njegov list vesten svetovalec, zaščitnik njegovih interesov in kadar je treba, njegov meč. Skrbno mora biti izbrana duševna hrana za delavstvo, Ce je ljudstvo vsled žalostnih razmer, vsled pomanjkljivega znanja in bede potlačeno v blato, se ne sme njegova šola z naslado zariti v isto blato, ampak napeti mora vse moči, da ga dvigne. Težje je to delo, morda tudi navidezno nehvaležno; ampak krvavo je potrebno in izpolnjevati se mora s čvrstim pogledom v bodočnost, z ljubeznijo, pa tudi z železno voljo. Glede na to dolžnost ima »Rdeči Prapor* čisto vest in z jasnim čelom stopa pred svoje naročnike. Saveda. Tako kakor bi bil rad, ni mogel izpolnjevati vsake naloge. Tega so krive naše žalostne razmere. »Rdeči Prapor* nima bogatih, vedno odprtih virov, iz katerih bi zajemal svoje gmotne potrebe lahko kadar hoče, tako kakor meščansko časopisje s svojimi bogatimi subvencijami, velikimi gospodarskimi podjetji i. t. d. Naročnine njegovih odjemalcev so njegov dohodek; iz nobenih vladnih ali kapitalističnih nebes mu ne pada mana. Ker je siromašen, je omejen njegov prostor in omejene so njegove moči. Nihče ne čuti tega s tako bridkostjo kakor uredništvo, ki bi rado izpolnilo vsako opravičeno željo čitateijev in najrajši storilo še več. Tudi kar zadeva poročila in bogastvo vesti, bi rado ustreglo čim največ naraščajočim zahtevam. Saj ne more nihče tako srčno želeti dobrega lista, kakor njegovo uredništvo. Toda naša dolžnost je tudi, povedati delavcem, da je izpolnitev vseh teh želja odvisna od njih. List se je nedvomno razvil; toda razvila se je tudi stranka, razvilo se je delavsko gibanje in ves razvoj našega časopisja nam ne zadostuje več. Bogatejši mora postati list po svoji vsebini —• to čutimo vsi. Ampak za to je edino sredstvo: Več, mnogo več naročnikovi Priskrbeti listu več dohodkov in povrnil Vam bo trud z raznovrstnejšim, bogatejšim, zanimivejšim berilom. Prepričani smo, da je dober list želja Vas vseh. Skrbite torej, da bo boljši od dne do dne. Le od Vas je to odvisno. Čudeži se ne gode. A z delom se lahko doseže mnogo. Kaj pa bi bilo težkega, da bi vsak čitatelj pridobil vsaj enega novega naročnika F In s tem bi se podvojila naklada, povečali bi se dohodki lista in neštete želje čitateijev samih bi se lahko izpolnile. Novo leto je pred durmi. Poskrbite, da bo novo leto tudi za Vaš listi Po dopolnllnlta volitvah na Goriškem. Zopet je padla ena kocka v malem našem političnem, p« zato tem bolj zvihranem življenju 19. decembra t. 1. pri dopolnilni volitvi v deželni zbor. Dež je lil kakor iz ikafa ter zahteval od ToUIčev, ki so mnogokrat imeli prav daljno pot, prave discipline. Ukazali so jo deloma klerikalci, ki so skoraj dosegli število zadnje volitve. Ker se je pri zadnjih volitvah vzdržalo glasovanja okoli deset tisoč volilcev in so stali klerikalcem nasproti: napredna, kmečka in locialns-demokratična stranka in ker je bila volitev predvsem za klerikalce velikega pomena, ne pomeni doseženo število glasov niti bogve kakega vspeha. Pač pa je od negativne atrani velikega pomena za klerikalno stranko : popoln poraz liberalno-napredne stranke. Res je ' ta dobila za klerikalno stranko največ, te je okoli 4000 glasov (proti klerikalnim 10.700), res je tudi, da kmečka stranka niti ni dosegla 3000 glasov, in socialno-de- mokratična staanka nekaj čez 1200, vendar je markanten le končni poraz liberalno-napredne stranke. In ta poraz kaže klerikalni, kmečki in socialno-de-mokratični pota za naprej. Liberalno-napredna stranka ima na razpolago velik volilen fond v »Narodnem skladu*; ima dobro podprt list «Sočo>, agilnega načelnika Andreja Gabrščeka, kateremu je vsako sredstvo dobro do zmag?, ima polno mladih, čilih in sposobnih moči (ir. Treo, dr. Ptfc, dr. Podgornik, dr. Levpušček i. t. d.), ima po deželi krepko oporo v trgovcih, obrtnikih, krčmarjih in tudi še v učiteljih in končno ima na razpolago tudi agitatorne moč N. D. O. Z vsem tem aparatom pa je dosegla proti klerikalni stranki komaj dve sedminki glasov. To je tako uborno malo, da lahko z mirnim srcem rečemo: liberalna stranka na Goriškem je bila. Sila dejanskih razmer, brezprogramnost libe-ralno-napredne stranke, skrajni egoizem nje voditelja, ki vse politične pojave in rezutate izrablja in centralizira v podjetjih, ki so v njegovih rokah, delajo še tako inteligentnemu zastopniku te stranke nemogoče, resno mislečemu, tudi priprostemu človeku utemeljiti obstoj in potrebo mpredno-liberalne stranke, če se izvzame protiklerikalno stališče, ki pa tudi več ne vleče. Dejansko je povsod na svetu stopil za politične stranke pravi moment-ekonomičnuJn le kolikor se da ta utemeljevati, je tudi stranka vredna, da živi. Liberalno-napredna stranka pa predstavlja ono politično stranko, ki je dosedaj, ono malo kar je storila, storila na korist trgovcev, obrtnikov, ra-zumniškega stanu in veleposestnikov. — Dejanski so tudi ti edini nje volilci, ki gredo za svoje gospodarske interese v boj in po svojem vplivu vlečejo nezavednega kmeta in delavca na volišče. Kmečka stranka je prvič nastopila kot taka in prvič zasluži ime: »Kmečka stranka*. Postavila se je na gospodarsko stališče za neodvisnost kmečkega posestnika od drugih stanov in organizirala se je po socialno-demokratični stranki docela simpatični organizaciji. Nima na razpolago ne denarja ne agi-tatornih sil, in po vaseh ima nasprotnike v duhovščini, t trgovcih, obrtnikih in imovitnikih. Imela je le kratek čas, da izvede vsaj nekoliko lastne organizacije, in še v tem času so padali na kmečko stranko s pravo besnostjo klerikalci od ene in liberalci od druge strani. Klerikalni stranki se je porajajoča se kmečka stranka zdela nevarnejša od liberalno-napredne, glavnega dosedanjega nasprotnika, katera po mnenju klerikalcev mora itak Se dalje propadati. Liberalna stranka pa je hotela pri teh volitvah pokazati svojo vitalnost, češ, da je močnejša od kmečke stranke. Zato je s enako besnostjo tudi »Soča* napadala kmečko stranko in nje voditelja priprostega, a inteligentnega in pogumnega malega posestnika, Ivana Mermoljo. Bila je stranka tako že ob porodu med dvema hudima ognjema, in ako si je priborila okoli 3000 glasov, je dokazala, da je bojazen klerikalcev upravičena, ter da je zaman trud liberalcev, negirati potrebo in obstoj kmečke stranke. Demokratična kmečka ■tranka na Gorilkemje utemeljena v dejanskih gospodarskih razmerah in zato bo živela in te bo razvijala kljub napadom od klerikalne in liberalne itrani. Socialno-demokratična stranka je vzdržala vse svoje pozicije. V glavnih krajih: Nabrežina, Pod* gora in Solkan je ilo sicer število glasov nekaj nazaj. Ravno organizacije teh krajev so bile proti temu, da se nastopi pri volitvah, ter so zaupniki poročali, da bo težko premagati apatijo rolilcev« Te organizacije so se podvrgle sklepu zbora zaupnikov, da se na&topi v agitatorne svrhe tudi pri volitvi 19. dec. 1909. Sicer pa je padlo Število glasov T Nabrežini največ radi tega, ker je volilna komisija zaključila volitev pred navadnim časom in je tako skoraj ena tretjina volilcev odpadla. Zato pa je začelo veselo gibanje za stranko po vsrm Goriškem. Nič manj kakor v 22 občinah so se pojavili socialno-demokratičai volilci nanovo. Posebno karakteristično je, da so prišli zadnje tedne na strankino vodstvo pozivi, naj se pošljejo glasovni, iz krajev, kjer se niti ni mislilo, da so ugodna tla za našo stranko. Tako je karakterističen slučaj, da je dala trnovska planota naSi stranki 54 glasov, in to ne le brez vsake agitacije, ampak vsled dveh •sijajnih* shodov N. D. O., ki so se v svrho volitve sklicali zadnje tedne pred volitvijo. Ta negativni vspeh N. D. O. in emisarjev liberalno-napredne stranke na Goriškem je najboljši dokaz, da je jelo goriško kmečko delavstvo samo razumevati nekoliko pomen političnih strank, in posebno, da se je overilo, kak političen švindel uganja liberalno-napredna stranka z delavstvom potom N. D. O. Prav nič lepe vloge niso igrali železničarji Proga od Občin do Gorice in cd Ajdovščine do Prvačine je dala komaj 10 glasov, proga Gorica-Sv. Lucija-Pcdbrdo jih je dala 34, državni kolodvor goriški, ki voli večinoma v Solkanu, ni dal skoraj nič; držala se je nekaj bolje južna železnica. Tako so izostale, lahko rečemo, štiri petine volilcev železničarjev. Slovenski železničarji na Goriškem so jeli zgrešati docela prave smotre. Zbirajo se in agitirajo le takrat, kadar gre za izboljšanje stanovskih razmer, za politično življenje so pa apatični, in kar je posebno obžalovanja vredno, javlja se povsod rovanje N. D. O., ki ima na Goriškem izven Ajdovščine skoraj edino zaslombo v železničarjih in šteje med njimi nekaj strupenih agitatorjev. Socialno-demokratična stranka je torej pri zadnjih volitvah in brez prave pomoči železničarjev ne le vzdržala število svojih glasov kakor kedaj, ter ima danes volilce v 53 občinah, tj. v več nego polovici skupnega števila. Pogleda v bodočnost dovolj in obilo trudapol-nega političnega delal Delo in boj pa ustvarjata življenje in jamčita za končni vspeh 11 Trdno naprej! Polftični odsevi. * Delegaoljakega zasedanja ne bo več letos. Naravno je, da ni več časa zato. A če ne bo delegacijskega zasedanja, tudi ne bo skupnega avstrc-ogrskega proračuna in če bi zakoni veljali toliko, kolikor bi morali, ne bi smela Avstrija dati skupnemu finančnemu ministru niti vinarja, dokler ni dovoljen skupni proračun. Toda skupni finančni minister potrebuje denarja za skupno armado, za mornarico, za diplomacijo in razume se, da Avstrija ne bo odrekla denarja svojih davkoplačevalcev takim •visokim* namenom. V zmislu ustave, v zmislu zakonov bi ga sicer morala odreči. No, tistih naivnih, dobrih duš menda ni več mnogo, ki mislijo, da vežejo zakoni tudi tisto visoko gospodo, ki ima za uboge podit žaike vedno regiment paragrafov pripravljen. * Gosposka zbornica se je zopet postavila po robu zbornici poslancev. Odklonila je namreč zakon o delavnem času v trgovinski obrti, ki ga je bila sklenila zbornica poslancev v zadnjem zasedanju. Zdi se, da iščejo visokorodai gospodje nalašč konfliktov s poslansko zbornico. Pozabili so, da je to v dobi splošne in enake volilne pravice vendar precej nevarno. Ce v Avstriji ni takih ministrov, kakršni so na Angleškem, je pa vendar tudi v tej državi ljudstvo, ki utegne v takih razmerah vprašati, če je gosposka zbornica res tako nujna in koristna institucija, da bi bil greb, misliti na njeno odstranitev. * Ognkl driavnl zbor se je zopet odgodil na nedoločen čas, to se pravi do rešitve krize. Kaj bo s to krizo, ki je že podobna morski kači, je ie vedno uganka. Lukač, ki ima nalogo, sestaviti novo ministrstvo, pravi, da upa v ugodno rešitev. ]usth je baje zadovoljen z Lukačevimi načrti, zahteva pa, da se imenuje za notranjega ministra član ajrgove stranke. S tem ni zadovoljen Lukač, ker bi minister za notranje zadeve imel postati kakšen zaupnik krone. T sedanjem trenotku je stvar važna, ker je od nje odvisno vprašanje, kdo bo vodil nove volitve in kdo bo izdelal volilno reformo. Ko šut je hud in pravi, da ne bo podpiral Lukačeve vlade; Košutu namreč niso všeč nove volitve. * Slovanaka Enota je sklenila, da bo o političnem položaju obravnavala le z bodočim ministrskim predsednikom. Ta sklep je bil videti sila bojevit, v resnici pa ni nič druzega kakor mostiček, po katerem pridejo do B i en erth a. Dokaz za to je, da so Kiramaf, Šušteršič, Udržal in Hruban že povabljenih Bienerthu. Imate li bolečine ? Revmatične, p tatinske, glavobol, zobobol ? Ali ite jih dobili vsled ftuid z znamko , Ta je rei dober! To ni «amo reklama! Tucat za poskušajo 5 kton ! * Na Pruskem se menda vlada končno pripravlja, da izpolni obljubo, ki jo je storil Viljem II. v zadnjem prestolnem govoru: Da predloži volilno rt formo za pruski deželni zbor. Uradni list naznanja, da je deželni zbor sklican na dan 11. januarja in vlada hoče te dni objaviti rezultate svojih statističnih preiskav o zadnjih volitvah. Razume se, da reakcionarji ža besne. * Volilni boj na Angleikem se vodi že na celi črti z vso močjo. O božiču so imele vze stranke mungo shodov po deželi. Našim patriotom pojde težko v glavo, s kakšno odločnostjo nastopajo tam ministri proti gosposki zbornici. Morda se jim včasi zazd;, da vendar nobena institucija ni iz železa. * Na Grškem se nikakor ne morejo več pomiriti duhovi. Turški zgled je tudi grške častnike napotil, da so se organizirali in posegli v politiko. A njihov nastop je naravnost terorističen. Vojni minister L a pat h iotis je bil prava igrača v rokah častniške «lige» ter je tako napadal in sumničil največjo stranko v zbornic', ki jo vodi Theo-tokis, da je sklenila, izogibati se zbornice, dokler je Lapathiotis minister. Kriza je bila že skrajno nevarna, častniki so hoteli razglasiti vojaško diktaturo, razglašalo se je celo, da hoče kralj odstopiti Končno se je vendar posrečilo ministrskemu predsedniku Mavromichalisu, pregovoriti vojnega ministra, da je demisioniral. Na to je nastal mir, toda n-hčo ne ve, za koliko časa. * V Indiji so razkrili baje veliko zaroto proti Angliji. V Bombaju je policija zaprla 15 oseb, češ, da so v zvezi z umorom uradnika Jacksona v Nasiku. Konfiscirali so tudi mnogo orožja in papirjev. * Kitajskega princa Čona, ki vlada za mladoletnega cesarja, je napadel neki revolucionar, ko je princ pred dvorsko palačo stopil z voza. Ranil ga je z bodežem v trebuh. Baje je rana lahka. Gospodarski pregled. • Delavska hranilnica ln poiojilnica, registrirana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici, seje ustanovila ter se je sestavilo načehtvo: Dr. Henrik Tum a, predsednik, Josip Petejan, blagajnik, Anton Klavžar, njega namestnik, Josip Gallni in Josrp S d r a u 1 e, odbornika. Zadruga ima v prvi vrsti namen, bojevati se proti alkoholizmu med delavci na Goriškem in proti brezdelnim pon-deljkom, oboje zlo, ki se globoko zajeda v moč delavstva in je razlog politične in gospodarske bede med precejšnjim delom delavstva. Zadruga hoče omogočiti, da delavci od tedna do tedna prihranijo znali znesek ter se tako vadijo, odtrgovati si od svoje mezde po nekoliko-vinarjev s trdnim pogledom v bodočnost. Delavec nima pričakovati od nikoder pomoči in zaslombe; nastopiti ima pot samopomoči. Zato je delavska hranilnica in posojilnica v prvi vrsti moralnega pomena. Buditi in dvigati ima samozavest delavcev. Vinarji in krone, ki se nabero od borne mezde, zbrani v tisočake predstavljajo večjo moč, nego združena akcijska podjetja. Tu gre denar, zlahka nabran v svrho po-množe»anja kapitala ln luksurioznega življenja, tam gre za težko žrtvovane Vinarje, ki zahtevajo trdno moško voljo v svrho boja za dviganje načina življenja. Ako se goriškemu delavstvu posreči, izkazati svojo moralno silo, potem dokaže tudi, da je zrelo za politično vlado in potem tudi gotovo doseže pravi cilj: Dviganje in izboljšanje načina življenja. Tembolj se dviga pomen delavske gospodarske organizacije ob splošnem polomu, demoralizaciji in korupnosti liberalne stranke na Goriškem, toli laške koli slovenske. Polom liberalno-laške »Banke po-polare* ter mizerno stanje slovenskih liberalnih zavodov po eni strani, porajajoče je gospodarsko življenje delavstva na drugi strani, sta dva momenta, značilna za goriško razmere. Ustanovitev delavske hranilnice in posojilnice je kakor geslo: Proč iz liberalnega gospodarskega blata; če je komu mogoče na Goriškem zaroditi novo gospodarsko življenje, tedaj je to le delavstvo 1 Od spodaj gor novo življenje, in to je pravo življenje. Gori je pregnilo, zrasti mora kaj novega iz zdravega semena. Dopisi. Podgoira. (Razmere delavcev v tukajšnji papirnici.) Večkrat smo le pisali o razmerah delavstva tukajšnje papirnice in celuloze, posebno pa, kako delavci »pravijo, denar, predno ga zaslužijo. Ravnatelj tovarne je namreč tako dobrotljiv, da vzdržuje v tovarni «ljudsko kuhinjo*, kar pa sliši bolje na ime «požiralnica delavskih žuljev*. Drugega imena sploh ni mogoče dati tej gostilni, čeprav je to nekako grobo. Kajti češe vidi prihajati delavce dannadan pijane is tovarne in če se pomisli, da je ta ali oni delavec zapil v tovarni vso plačo in da mora nekateri čelo dodati, je ime, ki smo ga dali «r*vnateljevi kantini*, popolnoma upravičeno. In vendar se najdejo pri nas taki ljudje, ki pravijo, da je to prav, da skrbi gospod ravnatelj, da imajo delavci priliko, dobiti jed in pijačo v tovarni. No, recimo, da je to pravi Zakaj pa ni urejeno tako, da dobe delavci pijačo potrebi primerno F In jedila? Zakaj pa niso ta poštena? Pravijo namreč, da so jedila s kuhacco obeljena. Ali je potem prav, Če se na tak način ismami od delavcev denar P Vsak pameten človek poreče, da ni prav. Nekateri jezički pa kričijo, da nobeden ne sili delavcev, da tam pijejo in da delavec, ki je podvržen pijančevanju, vseeno zapije plačo. Mi pa vemo, da dokler ni bilo v tovarni tiste beznice, ni bilo videti toliko pijanih delavcev in tudi se ni slišalo, da je delavec v pijanosti oklufutal «Werk-fuhrerja*, kakor se je to zgodilo pred nekaj dnevi in ravno v »kantini*. In vemo tudi, da se do sedaj ni slišalo, da bi šla žena k ravnatelju in zahtovala, da ji mora določiti 12 kron vsakih 15 dni, ker ji drugače mož ne prinese ničesar domov in družina mora stradati. Živeli smo v Podgori toliko let brez »ravnateljevega hotela* in živeli bomo še boljše, če se to odpravi. Čeprav čuti delavec potrebo, popiti četrt vina, si to lahko naroči pri kosilu od doma, ne pa da bo dajal dobiček tistemu, ki ga izkorišča, ker je plača podgorskih delavcev tako pičla, da je težko izhajati. Kako pa žive tisti, ki zapijejo polovico in še več plače na delu, ni treba posebej povdarjati. Cas je torej, da se odpravi to, kar je delavcem na veliko škodo. Ravno tu tiči vzrok, da ne znajo delavci mislit*, kako si izboljšati življenje, ker je že stara pravljica, da dokler so delavci pijani, ne mislijo na mizerijo in si tudi ne znajo pomagati za boljši obstanek. Opustite torej, delavci, pijančevanje, zdramite se in pristopite k organizaciji, katera Vam bo dala pomoč in izobrazbo, ker dosedaj se še niso našli taki ljudje, da bi nam pomagali do višje izobrazbe; posebno tisti, ki imajo vedno narod na jeziku, niti ne zinejo proti takemu raznanju z delavci od strani nemških kapitalistov. Kakor za vse, tako bode naloga naše organizacije, napovedati boj alkoholizmu, sovražniku vsega človeštva. Zdramite se torej, podgorski delavci in združite se z vašimi sotrpini, ki so že člani velike armade, ki se bojuje za boljšo bodočnost Podgorski delavec. Strokovni pregled. Kovinarji, ponor! Ključavničarji firme VVeibl v Ljubljani, 8'omškova cesta stavkajo že drugi teden. Noben kovinar naj ne išče dela pri Wei-belnu. Vsak naj se poprej informira v Strokovnem tajništvu v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/11. Shodi! Hrastnik. V nedeljo 19. decembra je bil pri nas lep shod, na katerem je razpravljal sodr. A. Kristan iz Ljubljane o vzrokih draginje. V poljudnem govoru je raztolmačil dalje pomen konzumnih društev ter poživljal hrastniške delavce na energično delo za utrditev konsumnega društva rudarjev. Sodr. K. Malovrh je v končnem govoru omenjal razvoj kons. društva v Hrastniku in apeliral na složno delo 1 — Shod bo brez dvombe obrodil lepe posledice. Jesenice. Na dan sv. Stefana (26. d« cembra) dopoldne smo imeli zopet lepo uspelo zborovanje pri «Jelenu» na Savi. Sodrug Anton Kristan je predaval o namenih in nalogah organizacije konsumentov. V lepem govoru je razložil jasno, zakaj je potreba neprestano agitirati za razvoj kons. društva. Po zborovanju je bila važna seja, ki je zepet storila več zdravih sklepov za naš daljni razvoj. Iz stranke. o Z Gorikkeg«. Ker je stranka pri nadomestni volitvi pridobila lepo število glasov v občinah, v katerih doslej nima zaupnika, prosi deželno tajništvo dotične pristaše, naj mu naznanijo svoje naslove, da lahko stopi ž njimi v dotiko. Tudi zaupnike iz drugih občin, ki morda poznajo tega ali onega sodruga iz novo pridobljenih občin, prosimo za naslove. Vsako naznanilo naj se pošlje deželnemu tajništvu jugoslovanske socialno-detnokra-tične stranke v Gorici, Via Teatro 20, ali pa so-drugu drju. Tumi, Gorica, Via Tre R}. o Delavska hranilnica la posojilnica v Geriči začne z nabiranjem deležev takoj po novem letu. V to svrho izide še ta teden oklic, ki pojasni namen in pomen delavske hranilnice. Vse tiste, ki dobe ta oklic, torej prosimo, naj poskrbe, da ga bodo delavci čitali. o Za tiskovni sklad Za »Rdeči Prapor* so nabrali sodrugi v Sovodnjah v veseli družbi v gostilni Bernarčič K 244. — Za volilni fond je nabral sodr. Vajnberger v Gorici v veseli družbi K 1*10. — Sodr. Markič v Ajdovščini K 6 40. irepfha, ali prehlada ? ranko, Izdelovalec le Socialni pregled. Uspehi organizacije tobačnih delavcev. Dolga lata se je organizirano delavstvo avstrijskih tobačnih tovar poganjalo, da bi doseglo ob sobotah prosto popoldne ter le moralo bojevati težke boje » to upravičeno zahtevo. Dolgo je bilo videli, kakor da je vse prizadevanje brezupno, toda organizacija ni izgubila poguma, temveč je porabila vsako primerno sredstvo u dosego svojega cilja. Pred dvemi leti se je položaj nekoliko izboljšal, Glavno ravnateljstvo tobačne režije je takrat izjavilo, da dovoli prosto popoldne, ako se tedenski delavni čas razdeli na ostalih petinpol dni, toda tako, da bo znašal 62% ure. Temu organizaciji Poskusile vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni PellerjcV lekarnar Feller v Slabiči, Elma trg št. 3S2 (Hrvaško). priloga »Rdečemu praporju" z dne 30. decembra 1909. ni mogla pritrditi, pa je nadaljevala svoj težki boj. Sedaj se ji je pa končno vendar posrečilo, doseči tudi ta cilj. Z novim lelem obvelja 51 urni delavni čas ra teden, ob sobotah se pa konča delo že opoldne. Obenem se tudi nekoliko izboljša plača za dninarje in akerde delavce ob pmn.kih. Ato je v soboto praznik, se zaključi delo v petek ob 3. popoldne, odračuna se pa od mezde le Vu mesto dosedanjih */u- Za zviianje plač se je dovolilo 1,430.000 kron. O tem bo še treba govoriti, ko se bo natančno vedelo, kako se ima znesek razdeliti. Gotove-je pa še eno:- čeprav je svota samaposebi videti čedna, bo vendar z ozirom na sedanjo draginjo premajhna. V tem pogledu se bo moral nadaljevati boj in bilo bi le želeti, da bi se v ta namem tobačno delavstvo še bolje oklenilo svoje organizacije. Tudi za pokojnine obveljajo novi predpisi, o katerih se uradno poroča:; Za odmerjanje provizij se je določilo Sest plačilnih razredov s temeljnimi plačami od 50 do 100 kron na mesec, provizije se odmerijo na podlagi zneska, ki je enak 60 odstotkov temeljne plače dotičnega plačilnega razreda. Ob zni- < žanju dosedanje karenčne dobe od deset na pet let ter ob ustanovitvi celotne službene dobe petintridesetih namesto dosedanjih štiridesetih let, znaša-najmanjša renta-po končanem petem službenem letuv* 25 od»totkevc-temeljnega merila (torej 20 odstotkov oelo plačt) 'tor narašča z vsakim službenim letom ta 2 5 oditotkov, tako da dosežs s končanim petintridesetim . službenim letom maksimalni znesek (100 odstotkov temeljnega merila ali 80 odstotkov cele plače). V primeru z dosedanjimi, po 40 službenih letih doseženimi maksimalnimi rentami v znesku- 30 do 54 kron na mesec, *ažejo nove, U po 36 letih dosežne popolne rente mesečnih 40 do 80 kron znatno zvišanje. Delavci in delavke, ki postanejo pred petim, a po dovršenem tretjem letu nesposobne za delo, dobe enkratno odprav nino, ki. se odmeri š trikratnim zneskom plačilnemu razredu primerne mesečne popolne rente. Kar se tiče novo uvedene preskrbe vdov in sirot tobačnega delavstva, obstojajo njihove preskrbainske pristojbine deloma iz provizij, deloma iz enkratnih odpravnin, kakor je imela umrla oseba ob času smrti pravico do provizije, ali pa do enkratne odpravnine. Mesečna provizija vdove znaša polovico mesečne provizije moža, sirotninska provizija pa za dvojne sirote tretjine, za enkratne pa šestino mesečne provizije umrlega očeta ali mater«. Z) odpravnino zaostalih se določa polovica zneska, ki bi bil pripadal kot odpravnina umrlemu delavcu, odnosno delavki. Nove provizijske ustanove' določajo tudi preskrbo nezakonskih airot, ki imajo v gotovih slučajih pravico do enkratne glavnice, enake šestkratnemu, odnosno dvanajstkratnemu znesku mesečne provizije umrlega očeta ali matere. Priznati se mora, da jo v teh določbah nekaj napredka in kdor ve, v kako težkih razmerah se mora boriti organizacija tobačnega delavstva, bo znal prav ceniti te pridobitve. Smešno je pa sedaj vedenje krščanskih socialcer, ki bi naenkrat radi sebi pripisali zaslugo- za te pridobitve. Resnica je, da so krščanski soclalci vfasi kakor-opice posnemali socialno-demokratično organizacijo, v časi m pa naravnost ovirali njen boj. Proti-prostemu sobotnemu poldnevu so n. pr. cele meseca naravnost hujskali. Sicer so pa, čim se jim je zasanjalo, da je kakšna pridobitev že dognana stvar, ki se mor* le še razglasiti, hitro prepisali socialno-demokratično peticijo r- navadno še slabo prepisali—pa bezljajo z njo na generalno ravnateljstvi oziroma na ministrstvo. Resnica je tudi, da bi tobačno de* lavstvo lahko ie' več doseglo,, če bi bilo enotno organizirano in bi vlada »ne videla, da krščanski ■ocialci ovirajo ilogo in i tem. slabe moč delavstva. Na vlak način je tobačna delavstvo daseglo nek^ odplačila in sedajle bo moralo pripravljati za novo delo. ".I■ * »■« ,>I<■*.>■!■» f.t "Ul"« > 1 - —H1** Društvene vesti. g Iz odbora «Vis)eauMitl» v L]nbl]anf. Te dni se razpošilja članom pozive na oddajo legitimacij vsaj do 1. januarja l910, bodisi zaupnikom, ki dostavljajo zadevna pisma, ali fta naravnost v zvezini pisarni, Selenburgova ulica it. 6/H. Zaupniki so naprošeni, da pozive zanesljivo oddajo in od vsakega zahtevajo legitimacijo, ki rt jo vrne prve dni v januarju, ko se bo dostavljalo vabila na občni zbor. Glani, ki so prejeli legitimacije šele te dni, naj jih ravno tako vrnejo. .Kdor morda Je nima legitimacije, naj to takoj naznani^ da se mu jo napravi. Vsako pomanjkljivost v njej (nepačno ime,, manjkanje naslova, upravne in osrednje številka ter znamk i. t. d.) je takoj naznaniti* da se napako popravi. Zaostali dani naj poravnajo prispevke tako, da bo plačano tudi ta decembefe Ker pregledni odsek legitimacije nujno rabi, da jih primerja s katastrskimi kartami in blagajniško knjiga, je pričakovati, da se bodo člani odzvali' tenm pozivu, de da bi1 jih bilo treba le posebej opominjati, Tajnikovo in blagajnikovo poročilo Uide tekom januarja v »Rdečem Praporju*, nakar bodi že danes posebno opozorjeno. ' g Danea ivetar je Ikupaa seja vseh npf a vnih 4a: izobraževalnih odborov »Vzajemnosti*. Gre ao m to, da m t oavam M« društveno delovanj« poživi ter pridobi toliko novih članov, da se bo ahko povsod ustanovilo upravne in druge odseke. Začetek točno ob 8. uri. § Zanpnikl, ki še niso obračunali vstopnic od •Koncertne akademije* Vzajemnosti, naj to store čimprej, da bo mogoče skleniti račune še pred občnim zborom. § Druitvo «Ljadikl oder» t Trsta priredi v soboto, dne 1. januarja 1910 v Delavskem domu, ul. Bosohetto 5, veliko novoletno veselico. Spored je sledeči: 1. Delavski pozdrav, pesem za moški zbor. 2. Zapirajte vrata. Veseloigra v enem dejanju. 3. Občutki, ?oje moški zbor z bariton solom. 4. Nezakonska mati, poje sopran solo s »premije vanjem (lasovirja. 5. Vmedenih dneh. Šaloigra v enem dejanju. 6. Naša zvezda. Poje moški zbor s ;enor solom. 7. Idila, dvospev za sopran in bariton. Lahko noč, poje moški zbor z bariton solom. 8. 9. Moderni svet; Nezadovoljni čevljar. Dva kupleta. Sledi trečkanje in ples. Mod plesom posluje domača zabavna pošta. Med točkami svira godba tržaške socialistične mladine. Pevske točke izvaja pevski, dramatične pa dramatični odsek društva «Ljudski oder*. Začetek veselice ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 50 vin. za osebo. Otroci v spremstvu so vstopnine prosti. § Drnitvo »Ljudski oder* t Trata naznanja vsem svojim članom, da so izkaznice za leto 1910 že tiskane in pripravljene. Zato poživlja člane, ki še niso poravnali prispevkov tekočega leta, da store to nemudoma in da pridejo po nove izkaznice. Kdor do 15. junuarja 1910 ne pride po novo izkaznico, bo smatran, da ni več član društva. § Delavsko liobrtiev lno drnitva pri St Ivana pri Trstu naznanja, da je že uredilo pevski pouk v slovenskem in italijanskem jeziku. Toliko na znanje prijateljem petja. § Podružnica ‘Ljudskega edra* y Sv. Križa priredi na Silvestrov večer v veliki dvorani gostilne Meganja veliko veselico z godbo, dramatično predstavo in plesom. Sodrugom priporočamo, da se te prireditve križkih sodrugov udeleže v velikem številu. Program < Vzajemnosti« v Ljubljani za prihodnji teden od 2. do 9. januarja 1910: Ned. 2. jan.: Plesne vaje. Vodja Št. Dražil. Društveni salon pri Hafnerju ob sv. Fetra cesti it. 47. Od 2. pop. do 7. zvečer. Pristojbina ta moške člane 40 vin., nečlane 60 vin.; gospodične proste. Poad., 3. jan.: Delavska šola. Prsdmit: Socializem. Poučuje £. Kristan. Društvena soba, Šelen-burgova ulica 6/11. Od 8. do 10. zvečer. Torek, 4. jan.: Seja osrednjega odbora. Društvena pisarna. Začetek točno ob 8. zvečer. Breda, 22. dec.:■ Dramatična šola. Poučuje E. K r i s t a n. Društvena soba, Selenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Začetek ob pol 8. zvečer. Vloge je prinesti seboj. Oetrt., 6. jan.: Predavanje radi praznika odpade. — Popoldne plesne vaje. Petek, 7. Jan.: Delavska šola. Predmet: Trgovsko knjigovodstvo. Poučtge A, Kristan. Zbo-rovalna dvorana Strokovne komisije, Selenburgova utica št. 6/H. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 8 jan.: Se po potrebi naznani pozneje ali pismeno. Domače vesti. — Sadi praznika novega lata izide prihodnja itavilka v torek, dne 4. januarja 1910. — Vzajamnoztl, ki sc vrši jutri ob 8. zvečer v vseh društvenih prostorih pri Hafnerju ob Sv. Petra cesti št. 47 (drugo dvorišče (vhod tudi iz Komenskega ulice), obeta biti nad vse zanimiv in zabaven. Spored obsega: godbo, deklamacije, nastop društvenega kvarteta, šaljive prizore (izvajajo društveni člani), šaljivo pošto, srečolov, o polnoči < Pozdrav mladoletja* ob bengalični razsvetljavi, ples in prosto zabavo. Vstopnina za člane in njih svojce po 20 vin., za vse druga po 36 vin.; otroci do 14. leta prost'. Ker je čisti dobiček namenjen deloma ustanovitvi knjižnice in čitalnice, deloma pa tisk. skladu «Rde-čega Prapora*, se sprejema tudi preplačila. Prosi se tudi za naklonitev dobitkov, ki jih je oddati v društveni pisarni. — Običajno predavanja »Vzajemnosti* danes odpade z ozirom na sejo vseh zveznih odsekov, ki je nocoj v društveni čitalnici in na jutrišnje Silvestrove zabave. — Silvestrov večer v Gorici prirede združene politične organizacije v petek, 31 t. m. ob V»9-zvečer v gostilni «Pri novi postaji* s petjem, šaljivo pošto, tombolo, s polnočnim nagovorom i.tid. Po polnoči sledi ples. — Povodnji so napravile na Kranjskem ogromno škodo. Bregovi rek in potokov >o razrušeni in voda je odnesla velike kose zemlje. — Konkorz je razglašen o zapuščini g. dr. Iv. M. Hribarja. — Povoden) na Primorikem. Iz cele dežele, posebno pa iz Soške in Vipavske doline se javlja o veliki škodi, ki jo je voda napravila na travnikih, njivah in drugod. Reke in hudourniki so izstopili iz svojih strug. Planinska bči Soča je odtrgala celo eden slop pri mostu, čez katerega vodi drž. cesta v Zagrad. Promet je za nekoliko dni ustavljen. O človeških žrtvah ali izgubah na živini se še ni nič slišalo. — Ponesrečil se je 16. t. m. 33 letni delavec Valentin Pretnar v gozdu Belca v dovški občini. Sekal je neko bukev, ki ga je pri padcu tako poškodovala, da je čez nekaj minut umrl. — Povozilo Je v Greifenburgu na Koroškem kondukterja Janeza Totschniga, ki je padel a svojega sedeža iz neizvestnib razlogov. Bil je na mestu mrtev. Truplo so prepeljali v Licnz. — Izpremeuba nn tržaškem namestništvo Nekateri luti poročajo, da pojde tržaški namestnik princ Hohenlohe za namestnika v Gradec, v Trst pa da pride za namestnika neki visoki uradnik trgovinskega ministrstva. Kranjski deželni zbor. V torek, 28. decembra popoldne, je imel kranjski deželni zbor svojo edino sejo pred novim letom. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Naznanila deželnozborskega predsedstva; 2. volitev štirih zapisnikarjev; 3. volitev štirih rediteljev; 4. načrt zakona, s katerim se osebna dohodnina oprošča od doklad; 5. poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželaih priklad za leto 1910; 6. proračun deželnega zaklada za leto 1910. Posl. Hladnik je vložil sledeči predlog: Deželni odbor n8j blagovoli: 1. Obrniti se na deželni odbor štajerski, da bi Štajerska dajala za meščansko šolo v Krškem višji prispevek; 2. Preudarjati, kako bi se kmečko prebivalstvo v krškem okraju razbremenilo glede na prispevke zato šolo. Posl. Lampe je vložil načrt novele k deželnemu zakonu o napeljevanju in odvračanju voda z dne 15. maja 1872. Noveli je namen, otnogočiti razlastitev, oziroma prisilno porabo vodnih sil, poslopij, dvorišč, vrtov i. t. d. v prid podjetjem, ki se izvrše s Izkoriščanjem vodnih sil v interesu deželne kulture iz deželnih sredstev. Poslanca Mandelj in Dular sta izstopila iz odseka za deželna podjetja. Posl. Hladnik vlaga nujen predlog proti zvišanju vinskega davka. Posl. Gangl vlaga šamostalen predlog, Ja se odpravijo grablje v Idriji, ki ustavljajo naplavljeni les po Idrijci in Belci. — Posl. grof B a r b o predlaga predloga o izreji mladih bikov. Za zapisnikarje so bili izvoljeni: Posl. baron Bora, dr. Novak, Demšar, dr. Zajc; za reditelje: Posl. baron Apfal tern, Pirc, Mandel j, dr. Pegan. Vlada predlaga načrt zakona, s katerim se podaljša določba, da je osebna dohodarina prosta deželnih doklad, do vštetega leta 1917. Dr. Šušteršič predlaga, da se vzame načrt v razpravo, ne da bi se prej odkazal odseku. To se sprejme. Dr. Lampe priporoča načrt, češ, dežela napravi dobro kupčijo z ozirom na preodkaze iz državne blagajne in davčne popuste, ki so v zvezi s predlogo. Na predlog drja. Trilerja se glasuje o obeh delih zakona ločeno; prvi del se sprejme soglasno, drugi pa z glasovi klerikalcev. Deželni odbor predlaga, ker je nemogoče, da bi se do novega leta def nitivno določile deželne priklade, da naj se do definitivne ustanovitve proračuna za leto 1910 pobirajo sledeče deželne priklade: 1. 40% doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra; 3. 40% . doklada na vse direktne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. Dr. Šušteršič predlaga, naj se obravnava e načrtu, ne da bi se odkazal odseku; predlog deželnega odbora se sprejme z glasovi klerikalnih poslancev. Načrt proračuna za leto 1910. se cdkaže f nančnemu odseku. Potem sledi tajna seja, na kateri se sklene, imenovati inženirja Geilhoferja za deželnega stavbnega svetnika IV. plačilnega razreda extra statum, kar odgovarja VII. plačilnemu razredu državnih uradnikov. Ko se je zopet otvorila javna seja, je dr. Triller protestiral, da se je dodatni predlog drja. Lampeta k zakonu o oprostitvi osebne do-hodarioe razglasil za sprejetega, dasi ni imel dve-tretjinske večine, ker so proti njemu glasovali liberalci in Nemci. Hladnik na to utemeljuje svoj nujui predlog proti nameravanemu razširjenju konsumnega davka na vino. Nujnost se sprejme soglasno, predlog se odkaže upravnemu odseku. Prihodnja seja bo po Sv. treh kraljih ia se skliče pismeno. Zadnje vesti. Gozpoik« zbornica Dunaj, 29 decembra. Vest, da je gosposka zbornica na včerajšnji seji odklonila zakon o delavnem času v trgovinski obrti, se je pomotoma razširila. V odseku je pač večina sklenila neko izpremembo, vsled česar bi se bil moral zakon vrniti poslanski zbornici. Ko je organizacija trgovskih pomočnikov izvedela, da je zskon v nevarnosti, sta po njenem nalogu odšla sodruga Berraann in Urbach k poročevalu drju. Eznerju ter sta ga opozorila na posledice, pomočniški odbor trgovskega gremija je pa brzojavil trgovinskemu ministru, naj se zavzame za zakon. Gosposka zbornica je potem res sprejela zakon tako, kakor ga je bila sklenila poslanska zbornica. Včeraj se je tudi sklenilo, da sme juitični minister v okrožju deželnih višjih sodišč Levov, Krakov, Trst in Zader prakticiranje za sodnijsko službo znižati od treh let na dve, kar se je utemeljevalo s pomanjkanjem sodnikov. Če pomislimo, kako važni interesi so včasih v rokah sodnika, se nam zdi ta sklep o praksi prav nepraktičen in če bi gospodje nekoliko razmišljali stvar, bi morda spoznali, da so vsi drugi razlogi krivi, če primanjkuje sodnikov. Ogrska kriza. Budimpešta, 29. decembra. Lukač in Justh sta poklicana na avdienco k cesarju. Demonstracije za volilno pravico. Budimpešta, 29. decembra, šinoči so socialni demokratje priredili pet velikih shodov za spošno in enako ^volilno pravico. Po zborovanju to demonstrirali v mestu. Pri narodnem gledališču so se spopadli s policijo, ki je ranila več oseb s sabljami. Demlaija velikega vezirja. Carigrad, 29. decembra. Mladoturki so prisilili velikega vezirja Hilmi pašo, ki je neki angleški družbi dovolil poroplavbo na Evfratu in Tigrisu, da je d e m i s i-oni ral. Gro! Tolstoj. P e terbnrg, 28. decembra. Grof Tolstoj, je zopet nevarno obolel. Zdravniki so izgubili upanje, da le okreva. Telesna vročina je dosegla 40 stopinj. Rnaranako ministrstvo. Bukarešt, 29. decembra. Predsednik zbornici Pherekyde je imenovan za ministra notranjih zadev. Od njega, ki {e bil že pred dvemi leti minister, se pričakuje irezobzirno policijsko nastopanje proti socialistom in strokovnim organizacijam. Novi toriki vezir. Carigra d, 30. decembra. Za velikega vezirja bo imenovan dosedanji poslanik v Rimu H a ki bej. Listnica uredništva. Trst: Če je prepozno, tudi express nič ne pomaga! — Gorica: Sem tudi dobil prepozno za današnjo številko. (Jredoljjtuo Ir) opraDrjIstuo »Rdečega ^>raporja" o o 0 D521T) 50trudr)l^ori) Ir) r)arocr)l^on> J 5r«cr)o irj Ue$elo | 1 : r>OL>o leto 1910 : 1 Želodčni liker je najboljše krepčilo želodca I Blizu In daleč Vse ga poznd, Kdor ga Imd, Ima zdravje domš 1 Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost , „ 4 80. Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana. Postavno varovano. H. Suttner Llnbljana s mestni trg razpošilia ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novost: Ploščnata, tanka, prava nikelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1*20, srebrna K 5 —. 41 želita cenjenim naročnikom in odjemalcem Zahvaljujeta se za sedanje zaupanje in se najtopljeje priporočata za nadaljne naročbe. Združeni čevljarji 1 Ljubljani želijo svojim cenj. naročnikom in odjemalcem, kakor tudi svojim članom Zahvaljujemo se za dosedanjo zaupanje ter prosimo za nadaljno naklonrenost. Se Občno konsutnno društvo v Trbovljah naznanja vsem članom selitev v novi »Delavski dom“ ter jim zakliče Srečno in veselo novo leto 1910! ODBOR. F Račelstoo ,.Občnega konsamnega društoa" o 3agorju želi vsem svojim Članom Srečno in neseta nono leto 1910! ^I®T®T®T&T®T®Y®T® »®T®T®T®T® I Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča Martin Juvan pekovski mojster v Trbovljah. Zahtevajte M Vlah gostilnah, kavarnah la brlvaleah WGT II r L Restavracija „NarodnI dom* Veselo novo leto! €mtt Hranit rtsMratcr. J Restavracija pri „Levu“. Vse« gostom In organizacijam hvala za dosedanjo naklonjenost, pa Ivan Kalan . restavrater. P* Vsem svojim cenjenim gostom želi srečno leto 1910 ter se priporoča k- Alojzij Kobal gostilničar na Bruiovcu v Iddj^ ^ 1 Srečno novo leto želi vsem članom ..Občnega konsnm-nega društva kakor tnkl vsem drnglm odjemalcem mesa Franc Hlebec mesar v Idriji. Srečno novo leto želi osem ceni. odjemalcem, prijateljem la znancem Franc Demšar trgovec v Idriji. JRateVž JKoraVec gostilničar in zidarski :: mojster v Idriji :: ieli vsem svojim gostom srečno in veselo novo leto (er k pipi) Mi za naprej. \ovo leto i Veselo novo Seli svojim gostom, prijateljem in sodrugom marlja PetrtC restavracija .International* v Ljubljani. Restavracija pri Zlati Ribi. Ulem gostom In oMshooalcem veselo novo leto Beti Kos-PilKo rcstifritcrKa- Hotel Vega. Vsem svojim gostom Uidem Veselo ttoVo leto Vinko OreSnlk restavrater. g;: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. Občno konsnmno društvo v Zagorja nazaanja svojina Slanom, da ae vr;i inventura l. JanaarJa 1910 o Zagorja fn 2. la« naarja 1010 na Lokali. Dividendne znamke se pobirajo v Zagorju v društveni sobi in na Lokah v prodajalni 6. januarja 1910. člane se prosi, da oddajo ta dan zanesljivo znamke nazaj. Načelstvo. 2-2 Zaloga moke pit« jViajdič S! v Ljubljani I Emonska cesta 2, v ilikl ■ Jernejeva ulica 231 Naročila se sprejemajo t obeh skladiščih in tudi v Ljubljani, 7—8 Dunajska cesta 82. — Telefon štev. 165. KAREL MEGLIČ lastnik tvrdke Lavrenčič & Domicelj, žitna trgovina. Kavarna ..LEOfTT Vsem cenjenim gostom in prijateljem kličeva veselo novo leto Faai in Leo Pogačnik. Vsem obiskovalcem moje brivnice kličem §P€<§F5© IF5@|j>@ 1 J lJsr> l£o$ee ©UQaj5^a cejta j. Vsem p. n. spošt. obiskovalcenj mo/e brivnice že/inj -Si*- veselo isgl novo leto 1910! franc 2>ajec dunajska cesta štev. 12. «g§>- 52-9 častiti gospod Gabrijel PiccoU lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle In prnnlraiil mtdvedjl ■ovco * Karltaloah, poftta Knaiafc pri št. Patra na Krasu. Ceno posteljno perje In pah! Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. 1 kilogram sivega, oskubljenega K 2'—, polbelega K 2'80, belega K 4'—, prima puhastega K 6‘—, izredno finega skub-ljenega K 8'—sivega puha K 6-—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12’—, od 5 kg nabrvj franko. Gotove postelje ..._____________________________ iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 68 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20-—, s puhom K 24'—. Pern:ca sima 12 K, K 14—, K 16—, blazinice K 3—, K 350, K 4 —. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, -18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4-60, 5-—, 5-60. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13 —, 15 —, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10’— naprej franko 52—1 Maks Berger, Deschenitz št. 678, Bohmerwald. r Cenik o tnatracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. Če ne dopade, se zameni ali denar nazaj. »--------------------- Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union*, ker te ure >o najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: i IL. Kvaliteta med vipavskim in briškim. Na ?alitevo so pošiljajo vzorci. — Cene zmerne. — Zasebnikom in konsumoim diuštvom se priporoča 10-4 odbor. če ste hripavi, 7 iSe tež^° dihate, ■ če se po noči potite, H če ste zasliženi, £6 ste nahodni', J m 4 čutite bolečine v A K prsih Ml \£ tedaj rabite od mnogih Ih | zdravnikov priporočeno ,, 'domače zdravilo 01*- kenjrev sirup I* |lpQ»«U« medu. Steklenica ža poikušnjo stane 3 K, velika steklenica 5 K, 3 steklenice se dobi za 15 K franko po povzetju edino od glavne zaloge urkenyeva lekarna apostolov v BndtpeMi, Joselrlng 64, Depot 31. Ceniki zastonj poštnina prosto! urarju in trgovou v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn tUnion* v Bielu in Genovi. 40-40 Pozori Pozori Toplo se priporoča kavarna ILIRIJA Ljubljana 31-31 Kolodvorsko ulico (3 minuto od lužnega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. » • I Posebna soba na razpolago. 111 Utca.j tca> tra» S352 S2B2 S2B2 ScES S352 stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi, kri, moč, zdravje : dosežete in ohranite, ako pijete : Ljubljana nasproti glavni pošti Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak brezplačno knjižico v lekarni TmkOCZy : zraven rotovža : v Ljubljani ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. priporoča: w>—»& vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne veženine, :: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. konfekcije za gospode, dame, dečke, dek- lice In otroke pod »*- homttto ceno. ))AngleškO Skladišče 0blek“ 0. Bernatovič :: Ljubljana M Mestni tr^ hiš. štev. 5. Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, ro-kavice in vse športne in toaletne predmete. Ustanovljena 1847. 52-3 Ustanovljena 1847 Covarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trd ftt. 7 11 LJUBLJ ANA ti Turjaški trg št. 1 Najvefija zaloga pohištva za spalne In jedilne sobe, salone in go* sposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modrooi, otroški vozički i. t. d. Kajtiižje oetie. Jda|«oli