NASA TEMA KRONIKA Kako do ortodonta? str. 12-13 Krvavi davek vse višji TV SPORED ■o Im im !© So novi tednik |gra|kar ki se рМИк1! breznu drog! iaspe.maprepovedani< deli tebe prebivalci tvoje duše, s katerimi lahko zdravo upravljaš in jim dovoliš, da se izrazijo na zdrav način, je to neverjetno osvobajajoče.« Aljoša Bagola, ustvarjalec v oglaševanju, predavatelj in pisec »Problem je v tem, da na nacionalni ravni ni razpisanih dovolj specializacij, da bi izšolali dovolj specialistov, in da je razpisanih premalo programov, ki jih financira ZZZS. Če bi bilo to urejeno bolje, bi v praksi bilo več ravnovesja.« Jure Robič, dr. dent. med, msc., zobozdravstveni center Diamant »Če kdo na avstrijski cesti vozi prehitro, ni možnosti, da ne bi dobil kazni. Pri nas lahko vozi 160 kilometrov na uro na avtocesti, pri čemer bi moral imeti smolo, da bi kazen sploh dobil.« Vojko Safran, inštruktor varne vožnje »Kolo je v preteklosti pomenilo simbol mobilnosti, napredka, povezovanja in premagovanja razdalj ter se je utrdilo tudi kot simbol svobode.« dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje »Dogovor je naslednji: David Miklavčič, ki mi bo pomagal, bo še igral, kar je želja trenerja, sam pa bom ostal do konca leta. Potem pa bomo videli, kakšno bo stanje. Glede na to bomo začrtali nove smernice.« Janez Gams, direktor RK Gorenje ČETRTEK 1 1 PETEK \l / 25 \l / 25 Co * * ' SOBOTA I I NEDELJA \l/ 28 \l/ 29 ^Ч^ 13 ^Ч^ 15 o M cc < Aiurirano: 07 06 u 1330. Izvor - Hrvatski uv Naslovnica w Što moram znati? v O putovanju Idete na put? Sve informacije na jednom mjestu! Bogarsk» 55.71 Lihtenštajn SL62 Podrta 45.03 Fmda 40.52 ftumeijjk» iS .18 tdm 10,44 Шк» 9.91 ISLAND I 119.49 NörwÄi 101,90 Nfcraaa nS3 9537 (3,74 Ć«d4 76.43 I 76 JI U06 Tako to počnejo na Hrvaškem. Razpršenost podatkov, da te kap Kako v tujino? Znajdi se, če se lahko! Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da državne ustanove obveščajo javnost o spremembah odlokov in ukrepov, se zaplete, če poskušate poiskati več podrobnosti o točno določenem ukrepu, ki je še v veljavi. Tik pred počitnicami in dopusti ogromno ljudi išče podatke o pogojih za prehajanje meja. Medtem ko je na uradnih spletnih straneh državnih ustanov ali ministrstev zbranih kup informacij, boste točne in najnovejše pogoje za vstop v posamezne države verjetno prej našli na spletnih straneh turističnih ponudnikov kot na straneh ministrstev, ki so za jasno obveščanje ljudi pristojna. SIMONA SOLINIC Tako se zgodi, da vas bo državna spletna stran gov.si s posebnim zavihkom preusmerila na spletno stran, kjer boste izvedeli vse o koronavi-rusnih ukrepih. Če vas bodo zanimali pogoji za vstop v posamezne države, boste to dokaj težko našli, saj vas s te spletne strani preusmerijo na spletne strani tujih veleposlaništev pri nas ali naših v tujini. Če kliknete na možnost »potovalne informacije«, kjer bi človek pričakoval na enem mestu zbrane podatke, vas splet popelje kar nazaj na Google, kjer ponudi celo v smislu »znajdi se sam« več spletnih strani v angleškem jeziku. Takšno »surfanje« po spletu, preden oseba najde prave in natančne podatke, vzame kar nekaj časa, še posebej ker imajo redka ve- leposlaništva sploh osvežene in hitre informacije. Če želite podatke o teh pogojih najti na primer na straneh policije, vas bo ta ponovno preusmerila na državno spletno stran gov.si, kjer se krog sklene. Ob tem vam policija ponudi tudi možnosti klica na svojo informativno številko o ukrepih med epidemijo, vendar vas istočasno opozori, da je klicni center preobremenjen in da je zvezo težko dobiti. V primeru, da klicatelj zveze ne dobi, lahko pošlje elektronsko pošto na elektronski naslov, kjer je - kot je zapisano na straneh policije -»... vzpostavljen avtomatski odzivnik s sporočilom, ki vas bo napotilo na spletne strani z aktualnimi informacijami. Če na spletnih straneh odgovorov in pojasnil ne boste našli, pokličite na telefonsko številko +386 1 514 70 01 v urah, ki so navedene v odzivu«. Naj dodamo, da vam v elektronski pošti ponudijo isto telefonsko številko, na kateri zveze zaradi zasedenosti pred pošiljanjem pošte niste dobili in ste zaradi tega elektronsko pošto tudi napisali. Z dolgotrajnim iskanjem natančnih informacij se ta čas srečujejo številni, ki že načrtujejo dopuste, in predvsem tisti, ki računajo, da bodo s cepljenjem ujeli tudi rok veljavnosti pogoja cepljenja do svojega odhoda na počitnice . Drugačna je slika na Hrvaškem, kjer je tamkajšnje ministrstvo za turizem na eni spletni strani ponudilo zbrane podatke o pogojih za vstop v vsako posamezno državo v Evropski uniji. Bolj sproščeno Tako ali tako je že znano, da se, bolj kot se bliža turistična sezona, hitreje spreminjajo tudi ukrepi. Tako so ta teden bazeni v Sloveniji že dostopni za goste, ki morajo enako kot zaposleni izpolnjevati slovit PCT-pogoj (preboleli, cepljeni, testira-ni). Turistični ponudniki so se razveselili tudi možnosti, da v nastanitvenih obratih z do 60 enotami lahko ponujajo do 45 enot, tisti z več kot 60 enotami pa lahko ponujajo storitve do 75-odstotne zasedenosti. Bolj sproščeno je tudi v trgovskih središčih, ki morajo zdaj za posamezno stranko zagotavljati 10 kvadratnih metrov in ne več 20 kvadratnih metrov. In če se vrnemo na meje: za vstop v Slovenijo je od 5. junija poleg negativnega testa PCR spet veljaven tudi hitri test, ki ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Za osebe, ki so prebolele co-vid-19, in cepljene osebe ni sprememb in lahko v državo vstopijo brez napotitve v karanteno. Vlada je spremenila tudi pogoje za prihod z območij, ki niso na rdečem ali temno rdečem seznamu. Oseba, ki prihaja s teh območij, lahko vstopi v Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu, če ob vstopu predloži dokazilo, da je pred vstopom najmanj pet dni neprekinjeno prebivala na območju, ki ni na rdečem ali temno rdečem seznamu. Novost je, da mora oseba dokazilo predložiti le za obdobje od odhoda iz Slovenije do vrnitve vanjo, če je to obdobje krajše od petih dni. Če ne predloži ustreznih dokazil, se šteje, da prihaja z območja na rdečem oziroma temno rdečem seznamu. Slovenija bi lahko v oranžno fazo po evropskem semaforju prešla sredi junija in v zeleno v prvi polovici avgusta, napovedujejo na Institutu Jožef Stefan. Da bi prešli v oranžno fazo po evropskem semaforju, se mora 14-dnevno povprečje okužb na sto tisoč prebivalcev spustiti pod 150 in za prehod v zeleno fazo pod 25. AKTUALNO 3 Kaj morate vedeti pred odhodom ... ... na Hrvaško? V Hrvaško je mogoče vstopiti tudi po prejetem prvem odmerku cepiva proti covidu-19 ali z negativnim testom na okužbo z novim koronavirusom. Test ne sme biti starejši od 72 ur. Če testu zaradi opravičljivih razlogov poteče rok trajanja, mora oseba na Hrvaškem takoj opraviti test na lastne stroške. Za prehod hrvaške meje za državljane EU zadostuje, če so prejeli samo en odmerek cepiva proti covidu-19, če je od prvega cepljenja minilo najmanj 22 dni, je na spletni strani objavilo hrvaško ministrstvo za turizem. Odločitev velja tudi za rusko cepivo Sputnik V. Tisti, ki so se cepili s kitajskim cepivom proti covidu-19, še potrebujejo oba odmerka. Otroci, mlajši od 12 let, sodijo med izjeme, vendar le če imajo starši ali skrbniki ustrezna potrdila za vstop brez karantene. ... v Italijo? Italijansko ministrstvo za zdravje je sredi maja uvedlo nove pogoje vstopa v Italijo, vključno iz držav s seznama C, na katerem je tudi Republika Slovenija. Ukinilo je obvezno 5-dnevno karanteno, ostala pa sta v veljavi ukrepa, in sicer negativni antigenski ali PCR-test, ki ni starejši od 48 ur od trenutka odvzema brisa (za vse potnike, starejše od 2 let), in registracija na spletni povezavi https://app.euplf.eu//. Opravljeno cepljenje proti covidu-19 ali potrdilo o tem, da je posameznik že prebolel covid, ne izključujeta pogoja negativnega testa za vstop v Italijo. Osebe, ki potujejo na Sardinijo, morajo izpolniti še določen obrazec na spletni strani sus.regione.sardegna.it. Zatem prejmejo elektronsko sporočilo, ki ga morajo o svojem zdravstvenem stanju izpolniti 48 ur pred prihodom. Pri tem osebe prejmejo tudi posebno kodo, ki jo morajo pokazati skupaj z negativnim hitrim testom. ... v Avstrijo? V Avstrijo je mogoče vstopiti brez obveznosti karantene, a z enim od PTC-potrdil. Na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Avstriji je objavljen tudi obrazec (v nemškem in angleškem jeziku), ki ga mora potrditi pristojen zdravnik. Če oseba potrdila ne predloži, lahko v 24 urah po vstopu v državo testiranje opravi v Avstriji. Za otroke do desetega leta testiranje ni potrebno. Pred vstopom v Avstrijo (razen v nujnih primerih) se je treba obvezno elektronsko registrirati, povezava je objavljena na spletni strani veleposlaništva, kjer je tudi objavljen obrazec, ki ga oseba lahko tudi fizično predloži. ... na Madžarsko? Slovenski državljani, ki lahko vstopijo na Madžarsko brez PCR- ali hitrega testa in brez vloge od 1. maja, so vse osebe, ki so bile cepljenje in lahko predložijo potrdilo o cepljenju s prvim odmerkom cepiva Pfizer, AstraZeneca, Moderna ali Janssen, in osebe, ki lahko predložijo verodostojna dokazila, da so v zadnjih šestih mesecih prebolele covid-19, ter predstavniki uradnih delegacij in imetniki diplomatskih potnih listov. V teh primerih test ni potreben. Za slovenske državljane, ki niso bili cepljeni ali niso preboleli covida-19 v zadnjih šestih mesecih, vstop na Madžarsko praviloma ni dovoljen, razen v primeru predhodne pisne odobritve madžarske policije. Ta lahko odobri izjemo na podlagi posebne elektronske vloge, ki jo posameznik odda na spletni strani madžarske policije. Španija je ta teden odprla meje za cepljene turiste z vsega sveta. Necepljeni Evropejci, ki so do zdaj lahko vstopili v Španijo samo z negativnim PCR-testom, lahko zdaj prestopijo mejo tudi z negativnim hitrim testom, ki ne sme biti starejši od 48 ur. Država želi v čim širšem obsegu preiti na digitalno izdajo covidnih potrdil, zato širi nabor prijavnih mest, kjer si lahko prebivalci zagotovijo digitalno identiteto. Poleg upravnih enot bodo to še cepilna mesta, centri za socialno delo (tudi Celje, Šentjur, Slovenske Konjice, Laško, Šmarje pri Jelšah) in Furs (Velenje). Z digitalno identiteto bodo ljudje lahko dostopali do državnega portala zVem. Ta poleg potrdil o prebolelosti, cepljenju in izvidih PCR-testira-nja na novi koronavirus omogoča dostop tudi do drugih zdravstvenih podatkov posameznikov in vrste drugih storitev javne uprave. Na portalu zVem bomo kmalu lahko pridobili tudi evropsko digitalno zeleno potrdilo, ki bo omogočalo lažji prehod meja in potovanja po EU. Trenutno so dodatne lokacije, kjer lahko prebivalci prijavo že izvedejo, v desetih centrih za socialno delo Župani nekateri občin so na nekaterih cepilnih mestih pomagali pri vzpostavitvi prijavnih služb za pridobitev mobilne identitete smsPASS. Prijavna služba deluje tudi na Celjskem sejmu, in sicer v cepilnem centru. Sprejem vloge na tej točki bo pomemben za ureditev mobilne identitete smsPASS, s katero bo mogoče dostopati do t. i. digitalnega zelenega potrdila, ki bo veljalo v vseh državah Evropske unije. Foto: FB Civilna zaščita MOC Francija naj bi ta teden odprla meje za prebivalce drugih članic Evropske unije. Negativen izvid testa na novi koronavirus bodo potrebovali samo tisti, ki niso cepljeni proti covidu-19. Nihče iz EU ne bo več potreboval posebnega razloga za vstop v Francijo. Po tridesetih letih nova podoba glavne stavbe Po približno letu je končana energetska obnova osrednje stavbe Splošne bolnišnice Celje. V sklopu projekta, ki je bil vreden skoraj 6 milijonov evrov, so obnovili streho, fasado, okna in vrata ter prenovili sistem toplotne zaščite. Naložbo je v pretežni meri financiralo Ministrstvo RS za zdravje, in sicer 3,17 milijona evrov. Evropski kohezijski sklad za regionalni razvoj je prispeval 1,59 milijona evrov, bolnišnica je primaknila 1,13 milijona. Energetska obnova stavbe, kjer je glavni vhod v bolnišnico, ni del bolnišnične novogradnje, je pa bila neizbežna zaradi dotrajanosti stavbe. Izvajalec del je bil MarkoMark Nival, d. o. o.. »Z naložbo smo uresničili povečanje energetske učinkovitosti stavbe, zagotovitev zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje bivalnega ugodja za bolnike in zaposlene,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. »Na področju energetike ocenjujemo, da bo prenova prinesla letni prihranek energije v višini 1.203 MWh, prav tako naj bi se letno za približno 385,4 ton znižale vrednosti ogljikovega dioksida. Zaradi prenove se bodo zmanjšali tudi stroški letnega vzdrževanja stavbe,« še dodajajo v bolnišnici. Sšol Foto: Splošna bolnišnica Celje Za poletno počitniško varstvo že zbirajo prijave VELENJE - Čeprav trenutno še nihče ne ve, kaj nam bo glede ukrepov za zajezitev koronavirusa prineslo poletje, se v Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje že pripravljajo nanj. Četrto leto zapored bodo z Mladinskim centrom Velenje organizirali poletno počitniško varstvo za mlajše šolarje. V preteklih treh poletjih se je izkazalo, da je kar nekaj staršev, ki tovrstno varstvo potrebujejo, otroci pa preživijo kakovostne počitniške dni, saj organizatorji poskrbijo za pester, ustvarjalen in športno obarvan program. Letos bo varstvo ponovno omogočeno za otroke od (končanega) prvega razreda osnovne šole, stare 6 do 10 let, iz vseh treh Šaleških občin, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Varstvo bo organizirano devet počitniških tednov, in sicer ob delavnikih v juniju, juliju in avgustu od 7.00 do 16.15. Od 28. junija do 30. julija bo počitniško varstvo organizirano v Vili Rožle, od 2. avgusta do 13. avgusta 2021 v prostorih Mladinskega centra Velenje. Od 16. do 27. avgusta se bo počitniški živžav spet vrnil v Vilo Rožle, kjer je tudi sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje. Starši svoje otroke že lahko vpišejo v poletno varstvo, za posameznega otroka lahko izberejo dva tedna, ko varstvo najbolj potrebujejo. Če bo v katerem od tednov ostalo prosto mesto, jih bodo lahko vključili še en dodaten teden, pojasnjujejo pri MZPM Velenje in poudarjajo, da je varstvo namenjeno otrokom zaposlenih staršev, ki varstvo v času poletnih počitnic resnično potrebujejo. Pester program Za varovanje in animacijo otrok bodo skrbeli zaposleni v MZPM Velenje in Mladinskem centru Velenje, prostovoljci obeh organizacij, ki imajo pedagoško predznanje, ter dijaki, ki sodelujejo v projektu Čisto moje Velenje, pridružili se jim bodo tudi dijaki iz sosednje šoštanjske občine. Otroci bodo v času varstva uporabljali športne površine v Sončnem parku, ustvarjali bodo v različnih ustvarjalnih delavnicah, brali pod krošnjami dreves, igrali družabne igre, hodili na kratke izlete, ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov jih bodo obiskali zanimivi gostje. V času počitniškega varstva bodo otroci dobili sadno malico in toplo kosilo. Cena za enotedensko počitniško varstvo za posameznega otroka je za starše 35 evrov, razen za zadnji teden v avgustu, ko bo v Vili Rožle organiziran še projekt Sončno mesto, ki bo vsebinsko še bolj bogat, zato bo cena za ta teden 45 evrov. V Sončno mesto bodo lahko starši vključili tudi otroke, starejše od 10 let, prav tako bodo imeli organizirano prehrano. Program počitniškega varstva sofinancirajo Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Veliko dela bo opravljenega prostovoljno, zato je cena staršem dostopna. Vpis za poletno počitniško varstvo za mlajše osnovnošolce je (do zasedbe prostih mest) možen na spletni strani MZPM Velenje (www.vilarozle.si), kjer je mogoče najti prijavnico. LKK 4 GOSPODARSTVO Najmočnejši še vedno podjetniki v Celju, Šentjurju in Žalcu Podjetniki na Celjskem lani okrepili svojo ekonomsko moč Tako kot pri gospodarskih družbah se je lani na Celjskem tudi pri samostojnih podjetnikih nekoliko skrčil obseg poslovanja. Po podatkih celjske izpostave Ajpesa so podjetniki ustvarili za 4 odstotke manj prihodkov kot leta 2019, za toliko se je znižala tudi vrednost izvoza. Dobiček je bil višji za 3 odstotke, čista izguba je bila dvakrat višja kot predlani. Kljub slabšim rezultatom so podjetniki s Celjskega lani še okrepili svojo ekonomsko moč v državi. Bila je celo večja kot pri gospodarskih družbah, ki so jih prehiteli tudi pri nekaterih drugih kazalcih. Najmočnejše panoge so še naprej trgovina, gradbeništvo in predelovalna dejavnost, primerjava med posameznimi občinami razkriva, da največ k skupnim prihodkom še vedno prispevajo celjski, šentjurski in žalski podjetniki. Največjih pet Po obsegu ustvarjenega prihodka se je tudi lani na prvo mesto uvrstil trgovec z lesnimi izdelki Alojz Cugmajster iz Loč. Na drugem mestu je bil avtoprevoznik Vili Fijavž s Stranic, ki se edini v regiji uvršča med srednje velike podjetnike. Celjski podjetnik Branko Kolenc, ki se ukvarja s transportom in z gostinstvom, je bil na tretjem mestu, na četrtem je bil prodajalec avtomobilov Janko Čepin iz Vojnika, ki je edini med največjo peterico lani imel izgubo, a ne veliko. Peto mesto zaseda lastnik trgovine Akvonij Franc Zupanc iz Šentjurja. PODJETNIK PRIHODKI (milijoni evrov) DOBIČEK (v evrih) ŠTEVILO ZAPOSLENIH Alojz Cugmajster 7,9 364.000 13 Vili Fijavž 7,3 506.260 63 Branko Kolenc 6,9 99.600 27 Janko Čepin 5,6 -5.950 15 Franc Zupanc 4,6 83.600 20 Vir: Bonitete, Ajpes JANJA INTIHAR Na Celjskem je lani poslovala približno desetina vseh samostojnih podjetnikov v Sloveniji. Čeprav so nekoliko zmanjšali svojo poslovno uspešnost, so v primerjavi s predlani povečali ekonomsko moč. Po obsegu prihodkov so v državi zasedli 12,3-odstotni delež, po izvozu 14,5-odsto-tnega, po številu zaposlenih 11-odstotnega, enak delež so imeli tudi pri dobičku. Bili so bolj produktivni od pov- prečja Slovenije. Prihodki na zaposlenega so bili višji za 15,3 odstotka, neto dodana vrednost za 4,4 odstotka, povprečna bruto plača, ki je znašala 1.149 evra, je bila za 3 evre višja od slovenskega povprečja. Plače zaposlenih pri podjetnikih so bile lani na Celjskem občutno nižje kot v gospodarskih družbah, kjer so znašale 1.560 evrov. Vendar so za razliko od plač pri podjetnikih, kjer sicer v povprečje niso vštete plače lastnikov obratovalnic, lani svoj zaostanek za državnim povprečjem še povečale. V celotnem gospodarstvu celjske regije so podjetniki ustvarili 8,7 odstotka vseh prihodkov in 7,9 odstotka dodane vrednosti ter zaposlovali malo manj kot 10 odstotkov vseh zaposlenih. K čistemu dobičku so prispevali 12,8 odstotka, k čisti izgubi 5,8 odstotka. Prvi še vedno trgovci V nasprotju s pričakovanji, da bo pandemija koronavirusa močno zamajala samostojne podjetnike in jih bo veliko moralo opustiti svojo dejavnost, se število obratovalnic lani ni bistveno spremenilo. Res je, da so se iz sodnega registra izpisali 1.204 podjetniki, a se jih je na novo vpisalo 1.349. Tisti, ki so vztrajali in kljubovali težkim razmeram na trgu ali izkoristili nove priložnosti, so lani ustvarili več dodane vrednosti kot predlani, vse dejavnosti so poslovno leto zaključile pozitivno, prav tako vse občine. Medtem ko so pri gospodarskih družbah najmočnejše tiste, ki sodijo v predelovalno dejavnost, sledita ji trgovina in gradbeništvo, je pri samostojnih podjetnikih po moči na prvem mestu trgovina. Na drugem mestu je gradbeništvo, na tretjem predelovalna dejavnost. Podjetniki so lani ustvarili 585 milijonov evrov vseh prihodkov, večino s prodajo. Usmerjeni so bili predvsem na domači trg, saj je prodaja na tujih trgih, ki je znašala 83 milijonov evrov, predstavljala le 17,5 odstotka vseh prihodkov. Polovico izvoza so tako kot predlani ustvarili podjetniki, ki se ukvarjajo s prometom, približno četrtino tisti, ki sodijo v predelo- valno dejavnost, in desetino trgovci. Podjetniki so večinoma izvažali na evropski trg, delež prodaje na drugih trgih je bil zanemarljiv, a je za razliko od domače prodaje in izvoza v države EU, ki sta bila manjša kot predlani, nekoliko zrasel. Podjetniški del regijskega gospodarstva je lani ustvaril 42,6 milijona dobička, kar je 3 odstotke več kot predlani. Dobiček je imelo 4.413 podjetnikov, največ so ga ustvarili tisti, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, s predelovalno dejavnostjo in trgovino. Z izgubo so poslovali 603 podjetniki. Znašala je 5,3 milijona evrov in je bila od predlanske višja za skoraj dvakrat. Največ je je bilo v trgovini, prometu in gostinstvu. Kljub višji izgubi so bili podjetniki »pod črto« pozitivni. Neto dobiček je bil sicer za 3 odstotke nižji kot leta 2019 (pri gospodarskih družbah je bil nižji za 28 odstotkov), a je bil končni pozitivni rezultat v vseh dejavnostih in v vseh občinah pozitiven. Največ neto dobička so k rezultatom celotne regije prispevali podjetniki iz celjske, šentjurske in žalske občine. Največ dobička imeli Celjani Podjetniki iz teh treh občin so lani tudi največ prispevali k skupnim čistim prihodkom »espejev« v regiji. Delež celjskih podjetnikov je znašal malo manj kot četrtino, šentjurskih 12 odstotkov in žalskih 10 odstotkov. Podjetniki v občini Celje so ustvarili tudi največ čistega dobička, ki je znašal 10,5 milijona evrov in je bil od predlanskega višji za 11 odstotkov, a tudi največ izgube. Negativni izid, ki je skupaj znašal 1,5 milijona evrov, je zabeležilo 170 podjetnikov. Po višini skupnega čistega dobička celjski občini sledita šentjurska in žalska občina, ki imata visok delež tudi pri čisti izgubi. Lani so sicer najvišjo rast čistega dobička, ki je bil sicer skromen, zabeležili podjetniki v občinah Dobrna in Vitanje, najvišjo rast čiste izgube pa podjetniki v občinah Prebold, Štore in Rogaška Slatina. Razpis kadrovskih štipendij za študijsko leto 2021/2022 V BSH Hišni aparati smo specializirani za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov in odgovorni za prodajo bele tehnike v JV Evropi. V želji po ekipnem uspehu delujemo po načelih medsebojnega sodelovanja in zaupanja, pri čemer vedno cenimo sveže znanje in vzpodbujamo mlade sodelavce k izkoriščanju njihovih potencialov v največji možni meri. V letu 2021/2022 razpisujemo kadrovske štipendije za študente vseh letnikov in stopenj naslednjih študijskih smeri: / ELEKTROTEHNIKA / RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA / STROJNIŠTVO / GOSPODARSKI INŽENIRING Poleg štipendije vam bomo tekom študija nudili mentorstvo pri praktičnem usposabljanju in študentskem delu, podporo pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah, omogočili vam bomo uporabo najsodobnejše tehnične opreme in ponudili možnost dela na projektih. Vabimo vas, da nam najkasneje do 31. 8. 2021 pošljete svojo vlogo za pridobitev kadrovske štipendije in k prijavi priložite: / življenjepis z vašimi kontaktnimi podatki / potrdilo o opravljenih izpitih oziroma zadnje študijsko spričevalo / potrdilo o vpisu za študijsko leto 2021/2022 (lahko ga pošljete naknadno) r KONTAKT IN PRIJAVA: www.bsh-group.com/si/kariera/studenti-in-dijaki Hišni aparati priznanih znamk: % BOSCH SIEMENS GAGGENAU Unior presega letošnje načrte Po lanskem 21-odstotnem upadu čistih prihodkov od prodaje in malo manj kot osem-milijonski izgubi so vsi letošnji poslovni kazalci Uniorja bistveno boljši. Zreška družba, ki je z večino svoje proizvodnje vezana na avtomobilsko industrijo, je v prvem četrtletju ustvarila 47 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in 8 odstotkov več od načrtov. Čisti dobiček je znašal 1,6 milijona evrov. Celotna skupina Unior je v tem obdobju imela malo več kot 63 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in približno štiri milijone evrov čistega dobička. Čeprav je rast prodaje avtomobilov v Evropi počasnejša, ima Unior za svoj največji program Odkovki dovolj naročil, v programu Ročno orodje pa se srečuje celo z rekordnim obsegom naročil. Zato je podjetje zelo dobro poslovalo tudi v aprilu in je v prvih štirih mesecih ustvarilo 61 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pomeni 44-odstotno povečanje. JI Število brezposelnih še naprej pada Tako kot na ravni celotne države so v maju znižanje brezposelnosti zabeležili tudi v območnih službah Celje in Velenje. V registrih celjske območne službe zavoda za zaposlovanje je bilo konec maja vpisanih 8.030 brezposelnih oseb, kar je 4,6 odstotka manj kot mesec prej in 18 odstotkov manj kot maja lani. Prav takšen upad števila brezposelnih kot v Celju so maja v primerjavi z aprilom zabeležili v Velenju, kjer je trenutno registriranih 4.149 brezposelnih oseb. V zadnjem letu se je v občinah, ki jih spremlja velenjska služba za zaposlovanje, število brezposelnih zmanjšalo za 28 odstotkov. JI GOSPODARSTVO 5 Do leta 2025 v proizvodnji Mlekarne Celeia tudi roboti Mlekarna sredi obsežnega naložbenega cikla Mlekarna Celeia bo do leta 2025 v posodobitev proizvodnje, nove izdelke in varovanje okolja vložila 12 milijonov evrov. Denar bo zagotovila iz lastnih sredstev ter z bančnimi posojili. Tretjino načrtovanega zneska bo porabila za nadaljnjo prenovo sirarne, kjer je v teh dneh že končala prvi del naložbe. Stare in tehnološko neustrezne sirarske kotle je zamenjala z novimi. Gre za pomembno pridobitev, pravi direktor Vinko But, a ne samo za mlekarno, ampak tudi za zadruge in kmete, od katerih vsak dan odkupijo 300 tisoč litrov mleka najvišje kakovosti. Približno polovico ga predelajo v sire. Mlekarna Celeia se je v prvem delu prenove sirarne lotila najbolj ključnega dela proizvodnje sirov. Zamenjala je sirarske kotle. JANJA INTIHAR Sirarna v Arji vasi je največja v Sloveniji in je po besedah Vinka Buta najpomembnejši steber v proizvodnji Mlekarne Celeia. »Edini način, da povečamo proizvodnjo sirov in svojo konkurenčnost na trgu ter kmetom še naprej zagotavljamo odkup mleka, je posodobitev sirarne,« pravi But. V prvi del prenove, to je nakup novih sirarskih kotlov, je mlekarna vložila 2,2 milijona evrov. »Menjava kotlov je bila nujna. Omogočila bo večjo avtomatizacijo proizvodnje in s tem še višjo kakovost izdelkov,« napoveduje vodja raziskav in razvoja Aleksandra Zajc. S tem v mlekarni posodobitev proizvodnje sirov še niso končali. V naslednjih treh do petih letih bodo posodobili še drugo opremo, za kar naj bi porabili še 4 milijone evrov. Zdaj mlekarna izdeluje le pol-trde sire, prenovljena sirarna ji bo omogočila izdelovanje novih vrst sirov, lahko se bo lotila tudi tako imenovane trde tehnologije sirarstva. Poleg tega ji bodo po besedah Tomaža Arha, vodje marketinga in strateškega razvoja, nove naložbe omogočale tudi izdelovanje manjših serij ter nove načine pakiranja. Po dveh letih izgube lani dobiček Mlekarna Celeia je lani imela 58,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 869 tisoč evrov čistega dobička. Prihodki so bili od predlanskih nižji za 6 odstotkov, dobiček je bil približno tolikšen, kot je v letu 2019 znašala izguba. Podjetje tudi v naslednjih petih letih pričakuje rast prihodkov in dobiček. Vinko But pojasnjuje, da lani vpliv pandemije koronavirusa na poslovanje mlekarne ni bil velik. Prihodki so bili nižji, ker je mlekarna iz nabo- ra svojih izdelkov umaknila tiste, ki niso zagotavljali višje dodane vrednosti. Prav to in tudi številni ukrepi za znižanje stroškov, ki so jih začeli izvajati že v drugi polovici leta 2019, so prispevali, da so v mlekarni lani po dveh letih izgube imeli dobiček. Vinko But pričakuje, da bo podjetje podobne prihodke kot lani imelo tudi letos, dobiček pa ne bo tolikšen. »Letošnje poslovanje je nekoliko težje kot lani. Vse surovine se dražijo, tudi konkurenca je vedno večja,« pravi. Odkupne cene mleka naj bi ostale stabilne, čeprav je zaradi podražitve krmil mogoče pričakovati pritisk rejcev na njihovo zvišanje. Pri prodaji sirov imajo v Sloveniji največji, kar 72-od-stotni tržni delež trgovske blagovne znamke. Med proizvajalci, ki sire prodajajo pod lastno blagovno znamko, je na prvem mestu Mlekarna Celeia s 6-odstotnim tržnim deležem. Manj ročnega dela, odpuščali ne bodo Mlekarna do leta 2025 načrtuje za 12 milijonov evrov naložb. Tretjino denarja bo vložila v nadaljnjo prenovo sirarne, posodobiti namerava tudi zastarelo opremo v drugih delih proizvodnje. Nova oprema bo energetsko bolj učinkovita in bo omogočala večjo avtomatizacijo proizvodnje, a tudi nove izdelke. Pri načrtovanju naložb v podjetju niso pozabili na varovanje okolja, saj bodo vlagali tudi v čiščenje odplak. Direktor Vinko But zagotavlja, da avtomatizacija in robotizacija proizvodnje ne bosta vplivali na število zaposlenih. Ročnega dela bo res manj, pravi, vendar zaradi tega ne bodo odpuščali. Foto: arhiv Mlekarna Celeia (Rok Deželak) _ v v ■ ■ ■ . Za se večje razvajanje gostov Terme Dobrna bodo v teh dneh svojim gostom ponudile šest novih nadstandardnih apartmajev, ki so jih uredile v eni od starih stavb zdravilišča, v kateri so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile. Gre za ponudbo, kakršne doslej v termah niso imeli, saj bodo gostje v vsakem apartmaju imeli na voljo svojo turško savno in zunanjo leseno kad s termalno vodo. Za prenovo, nad katero je bdel zavod za varstvo kulturne dediščine, so v Termah Dobrna plačali milijon evrov. JI, foto: SHERPA Tovarna nogavic vendarle prodana Štiri leta in pol po razglasitvi stečaja in v petem poskusu je stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnjecu uspelo prodati tovarniški kompleks podjetja Polzela. Kdo je novi lastnik 52.400 kvadratnih metrov velikega industrijskega območja, bo javnost lahko izvedela danes ali jutri, saj naj bi Hohnjec kupoprodajno pogodbo z njim podpisal šele včeraj. Za zdaj je znano le, da gre za slovensko podjetje. Kupec bo za tovarno nogavic plačal nekaj manj kot dva milijona evrov. Tovarna nogavic na Polzeli je šla v stečaj konec leta 2016, stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je potem še eno leto in pol ohranjal proizvodnjo, kar je redkost v stečajnih postopkih. Čeprav je bilo poslovanje uspešno, je tovarno moral zapreti. Ponudbe za nakup kompleksa je prvič zbiral že kmalu po stečaju. Takrat je za celotno premoženje pričakoval najmanj 2,8 milijona evrov, kolikor znaša tržna vrednost samo za nepremičnine. Ker kupcev ni bilo na prvi in tudi na vseh naslednjih dražbah, čeprav je bilo zanimanje za nekoč veliko in uspešno tovarno kar precejšnje, je do zadnje dražbe cena padla za skoraj milijon evrov. Hohnjec pričakuje, da bo stečaj Polzele lahko zaključil šele prihodnje leto, saj mora prodati še nekaj premoženja, med katerim je tudi prodajalna v Mariboru, za katero nikakor ne more najti kupca. Zato bo najverjetneje predlagal, da jo prevzamejo kar upniki. JI Obvezno izpolni letak in se poteguj za 200 lepih nagrad: 10 x 40 € Desetakov, 100 bluetooth slušalk in ostale nagrade. Štart je na osrednjem prostoru. Igrišče je odprto od 10. do 20. ure. 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE, ŠTORE, VOJNIK - Skupni projekt občin vreden več kot 11 milijonov evrov Začetek gradnje manjkajočega kanalizacijskega sistema Mestna občina Celje kot nosilka projekta je z občinama Štore in Vojnik začela gradnjo več odsekov javnega kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 26,8 kilometra. Gre za dela manjkajočega omrežja oziroma območja znotraj aglomeracij, ki so sicer že opremljena s kanalizacijo, vendar kljub temu objektov ni bilo mogoče priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. ROBERT GORJANC Naložba, sofinancirana z evropskimi sredstvi, je za varovanje okolja, ohranjanje virov pitne vode in zagotavljanje boljših življenjskih ter sanitarnih pogojev nujna. V MOC znaša odstotek priklju-čenosti na javno kanalizacijsko omrežje 96,1 odstotka. »Ko bomo zgradili manjkajoče kanalizacijsko omrežje, bo znašala stopnja priključenosti objektov na javno kanalizacijsko omrežje približno 99 od- stotkov. S tem bomo presegli sprejemljivo stopnjo priključenosti (98 odstotkov), kot jo določajo zahteve iz evropske direktive, in skoraj dosegli zahtevano (sto odstotkov),« so povedali v celjski občini. Za izvajalca gradbenih del sta bili na javnem razpisu izbrani podjetji Voc Celje in AGM Nemec iz Laškega. Gradnja je razdeljena na osem sklopov in naj bi bila končana konec prihodnjega leta. Samo v MOC bo zgrajenega več kot 15 kilometrov kanalizacijskega omrežja, zgrajenih bo tudi 12 črpališč za prečr-pavanje komunalnih odpa- dnih voda. S tem bo omogočeno, da bodo lahko lastniki na omrežje priključili 402 objekta. Odpadne vode, ki se zdaj na nekaterih območjih Območja gradnje javnega kanalizacijskega omrežja v posameznih občinah: MOC: Zagrad, Pečovnik, Lokrovec, Dobrova, Zgornja Hudinja, Golovec, Začret, Leskovec, Ljubečna, Škofja vas, Šmiklavž, Zadobrova in centralni del aglomeracije Celje. Občina Štore: Spodnje Štore, Draga in Opoka, nad Stolarno, Lipa in Pečovje Občina Vojnik: severozahodni del Arclina, Spodnji Arclin, zahodni del Vojnika iz pretočnih greznic izlivajo v podtalnico in bližnje jarke oziroma vodotoke, bodo po priključitvi na kanalizacijsko omrežje čiščene v Čistilni na- pravi Celje ali Čistilni napravi Škofja vas. »Ustrezno ravnanje s komunalno in padavinsko odpadno vodo je obveza vseh nas, saj s tem zagotavljamo boljše zdravje ljudi in varujemo okolje za prihodnje generacije. Ker smo usmerjeni v trajno-stni razvoj, moramo vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri,« so ob začetku gradnje povedali v MOC. Za projekt, ki je ocenjen na 11,1 milijona evrov, so vse tri občine pridobile malo manj kot 5,9 milijona evrov sofinanciranja, in sicer 4,7 milijona evrov iz EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) ter 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna. Projekt v MOC, ki je ocenjen na skoraj 5,8 milijona evrov, bo sofinanciran v višini 3,9 milijona evrov. Foto: Vo-Ka Celje Zaživel učni čebelnjak RIMSKE TOPLICE - Na travniku ob Osnovni šoli Antona Aškerca je Čebelarsko društvo Laško v ponedeljek slavnostno predalo namenu učni čebelnjak. Društvo ga je pridobilo z uspešno kandidaturo na javnem razpisu projekta #PRVAčebela, ki sta ga razpisala Prva osebna zavarovalnica in Čebelarska zveza Slovenije. Namen projekta je približati čebelarstvo mlajšim generacijam, zato so v okviru javnega razpisa in javnega glasovanja izbrali prejemnike učnih čebelnjakov. Čebelarsko društvo Laško rovalnica podarila in postavi- je bilo izbrano s še tremi društvi, ki s čebelarskimi krožki delujejo v osnovnih šolah, vsem pa je Prva osebna zava- la tipizirane učne čebelnjake s čebeljimi panji in čebeljimi družinami. Laški čebelarji so čebelnjak postavili v neposre- dni bližini OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, kjer vedno več učencev obiskuje čebelarski krožek. »Veliko energije namenjamo vzgoji mladih bodočih čebelarjev, ki nas bodo enkrat nadomestili. Verjamem, da bomo s tem uspešno izvedenim projektom še bolj pripomogli k zanimanju mladih za čebelarstvo ter k osveščanju vseh generacij o pomenu čebel in opraševal-cev za čisto naravo, okolje Z odprtja novega učnega čebelnjaka v Rimskih Toplicah ГГЛГЛ7Г muzej novejšezgodovine | celje NOVI RAZSTAVI OB 30. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE V četrtek, 17. junija 2021, vas ob 18. uri vabimo v galerijo muzeja na odprtje nove občasne razstave »Služimo narodu«: spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021. V sredo, 16. junija 2021, vas ob 11. uri vabimo na Trg Celjskih knezov na odprtje nove občasne razstave Tri zvezde treh desetletletij: - Celje 1991. Razstava bo na ogled do 16. julija 2021. http://www.muzej-nz-ce.si ter samooskrbo,« je povedal Franc Šolar, predsednik Čebelarskega društva Laško. Prostor, kjer že stoji čebelnjak s panji in tremi čebeljimi družinami na petih satih, je v brezplačen najem dala Občina Laško, ki je ob tem dogodku tudi prejela listino za čebelam prijazno občino. »Postavitev čebelnjaka v Rimskih Toplicah bo prispevala k razvoju čebelarstva tudi v tem delu naše obči- ne. Tradicija čebelarstva na našem območju je dolga že več kot stoletje in s takšnim pomembnim dogodkom, kot je odprtje novega učnega čebelnjaka, jo samo še uspešno nadgrajujemo. Morda bomo nekoč postali celo najbolj me-dovita občina,« je v svojem kratkem nagovoru povedal Franc Zdolšek, župan Občine Laško. RG Foto: Boris Vrabec Teden možganov v Tehnoparku CELJE - V Tehnoparku Celje se je včeraj začel Teden možganov - Tehno neuro, ki predstavlja tehnologije vmesnikov med možgani in računalnikom/strojem (BCI - Brain Computer Interface). V celjskem javnem zavodu za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti so dogodek pripravili v sodelovanju DDtlab, ki je eden od treh laboratorijev znotraj mreže RUK (Mreža raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije Trbovlje). V okviru programa Tedna možganov bo mogoče spoznati tehnologije NeuroFly, NeuroTeo, NeuroYaski, BCI-slikar, NeuroExplorer, se poučiti prehrani za možgane, si ogledati nastop čarodeja Magica Aleksandra ter video Akrobacije visoko nad oblaki s svetovno znanimi akrobati Dunking Devils. Na dogodku bodo udeleženci spregovorili tudi o možnostih vključevanja umetnosti v znanost in tehnologijo. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 PREBOLD - Novi prostori navdušujejo, nekoliko manj njihova cena Slab začetek, a dober konec šolskega leta Če se malo pošalimo, bi lahko rekli, da za OŠ Prebold epidemija niti ni bila tako strašno slaba. Zaradi pouka na daljavo je bila šola prazna, zaradi česar so gradbene ekipe imele prosto pot pri obnovi. A na žalost vse ni bilo tako preprosto. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa se je namreč marsikatero delo zavleklo. Na veliko srečo vseh vpletenih so malo več kot dva milijona vredno naložbo, ki je vse skupaj trajala dve leti, uspešno končali letos spomladi. SPELA OZIR Zgradbo preboldske osnovne šole so začeli obnavljati leta 2019, ko so na zahodni strani dozidali dve učilnici in kabinet ter hkrati prenovili trakt razredne stopnje. Lani so povsem prenovili kuhinjo in razširili jedilnico ter v kletnih prostorih pridobili nove garderobe. V zadnjem, torej letošnjem delu prenove so se razveselili še dveh novih učilnic, kabinetnih prostorov in prenovljene računalniške učilnice, ki bo v nekaj dneh še dokončno opremljena. Zadnje uporabno dovoljenje so dobili konec aprila. Nekaj zamude »Epidemija nam je šla na roko zgolj v tem pogledu, da je bila šola v času prenove prazna, zato so imeli gradbinci s tega vidika lažje delo. V zimskem Župan Občine Prebold Vinko Debelak: »Cene obnove so bile kar visoke. Naložba v vseh treh fazah je našo občino stala 2.100.000 ■ • V I v* I • V I I* V V g • • evrov, kar je za naš občinski proračun, vreden približno štiri milijone evrov, velik zalogaj.« času bi bilo zelo neprijetno, če bi morali učenci na prostem prehajati čez igrišče v prostore športne dvorane,« je povedal ravnatelj Peter Žurej in v isti sapi nadaljeval, da je epidemija obnovo tudi zelo oteževala. Nekateri dobavitelji namreč tudi tri tedne niso poslovali. Težave so predstavljale tudi delavcem odrejene karantene, zaradi česar so prihajale zamude. Lani so povsem prenovili kuhinjo in razširili jedilnico ter v kletnih prostorih pridobili nove garderobe. Župan Vinko Debelak ne skriva zadovoljstva, da jim je enega večjih gradbenih projektov v občini v zadnjih letih le uspelo zaključiti. Nekoliko manj je zadovoljen s finanč- Zgradbo preboldske osnovne šole so začeli obnavljati leta 2019, ko so na zahodni strani dozidali dve učilnici in kabinet ter hkrati prenovili trakt razredne stopnje. nim vidikom. »Cene obnove so bile kar visoke. Naložba v vseh treh fazah je našo občino stala 2,1 milijona evrov, kar je za naš občinski proračun, vreden približno štiri milijone evrov, velik zalogaj,« je pojasnil Debelak, ki je nekoliko razočaran, da na razpisu ministrstva za izobraževanje za las niso bili uspešni. »Odločili smo se, da bomo vse naredili z lastnimi proračunskimi sredstvi. Brez najema posojila ne bi šlo.« Vedno več jih je OŠ Prebold trenutno obiskuje 487 učencev, a opravljene projekcije kažejo, da se bo njihovo število v prihodnjih letih še povečalo. V nekaj letih naj bi številka presegla 500 učencev. »Letos imamo 23 oddelkov, že naslednje leto jih bomo imeli 24. Če ne bo česa posebnega, bomo v naslednjih dveh letih prešli celo na 26 oddelkov. Skoraj v celoti bomo postali trioddelčna šola,« napoveduje ravnatelj, ki upa, da se letošnje šolsko leto, kljub temu da jim je »prineslo« zaključek obnove, ne bo več ponovilo. »Pouk na daljavo je bil precej naporen tako za učence kot za starše. Veliko stvari je bilo povsem drugačnih, kot smo jih pričakovali. Na žalost so bili učenci oškodovani za vse tiste prednosti, ki jih prinaša pouk v šoli.« Foto: IVAN LIPIČNIK Ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej: »Epidemija nam je šla na roko zgolj v tem pogledu, da je bila šola v času prenove prazna, zato so imeli gradbinci s tega vidika lažje delo.« Obnova prvega odseka Teharske ceste končana CELJE - Obnova 170 metrov dolgega odseka Teharske ceste, od kitajske restavracije do križišča pri trgovini Mercator, je končana. Cesta na tem odseku ima nov asfalt in je že odprta za ves promet. Mestna občina Celje bo letos obnovila tudi 400 metrov dolg odsek ceste od trgovine Mercator do podjetja Steklar, na odseku od omenjenega podjetja do Kolškove ulice bo v sklopu aglomeracij začela gradnjo nujnega manjkajočega dela javnega kanalizacijskega sistema. Sanacija poškodovanega vozišča sodi med vzdrževalna dela javnega podjetja Vodovod-kanali-zacija, medtem ko je gradnja kanalizacije na tem območju del širšega projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Savinje, ki je sofinanciran z evropskim denarjem in ga celjska občina izvaja v sodelovanju z občinama Štore in Vojnik. Kot so še navedli v celjski občini, je obnova najbolj poškodovanih odsekov Teharske ceste rešitev za krajši čas, saj cesta potrebuje celovito prenovo, ki naj bi jo začeli v letu 2023. Po oceni projektanta bo stala približno 2,4 milijo- na evrov. V to ceno niso všteti stroški, ki bodo nastali zaradi izvedbe križanj z načrtovanimi glavnimi meteornimi kolektorji za odvodnjavanje zalednih padavinskih vod širšega območja nad Popovičevo cesto. Tudi ta dela bodo stala približno 2 milijona evrov. Za ves promet je bilo pred dnevi odprto tudi novo zgrajeno nivojsko križišče na Cesti na grad, ki bo na tem območju povečalo prometno varnost. RG, foto: MOC Korak bliže literarnemu turizmu POLZELA - Rojstna hiša pesnice in pisateljice Neže Maurer bo dobila prenovljeno podobo. Občina Polzela je bila letos spomladi uspešna na dveh razpisih, s katerima bo že več let načrtovana obnova tega kulturnega in etnološkega spomenika lokalnega pomena bistveno lažja. Skupaj je pridobila malo manj kot 140 tisoč evrov nepovratnega denarja. Obnova se bo začela letos septembra, končana naj ni bila maja prihodnje leto. Polzelski občinski svet je leta 2001 sprejel odlok, s katerim je razglasil rojstno hišo te znane slovenske pesnice in pisateljice za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. Ker je hiša v slabem stanju, si jo je občina že dlje časa prizadevala obnoviti, a je bila na razpisih neuspešna. Letošnjo pomlad ji je le uspelo zadostiti kriterijem za pridobitev nepovratnega denarja. Z obnovo bo poskrbela za zaščito tega pomembnega kul- turnega in etnološkega spomenika in obenem stopila korak naprej pri razvoju literarnega turizma. Kot nekoč Neža Maurer se je na Zalesnikovi domačiji v Podvinu pri Polzeli rodila leta 1930. Pritlična v breg potisnjena delno lesena hiša s predelano črno kuhinjo naj bi nastala, po zasnovi sodeč, sredi 18. stoletja. Kletni del je narejen iz kamenja, zgornji iz lesenih brun. Ob hiši je narejen kamnito-lesen prizidek, povezan pod enotno streho, ki so ga uporabljali za žganjekuho. Hiša je ena redkih še ohranjenih v bližnji in daljni okolici, ki priča o načinu življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Osebni predmeti častne občanke so trenutno na ogled v spominski sobi na gradu Komenda. Po obnovi bodo svoje mesto našli v hiši v Podvinu. ŠO www.novitednik.si Najbolj bodo veseli ljubitelji športa BRASLOVČE - Župan Tomaž Žohar je nedavno na uradnem odprtju novega prizidka k osnovni šoli namignil, da je čas, da se občina loti še gradnje športnega parka. Očitno je z napovedjo mislil še kako resno. Občina Braslovče je namreč v začetku junija podpisala pogodbo za nakup še zadnjega zemljišča, potrebnega za gradnjo športnega parka v Rakovljah. Lani in letos je v ta namen kupila 13 tisoč kvadratnih metrov manjkajočih zemljišč, za kar je namenila približno 350 tisoč evrov. Športni park, ki naj bi ga zgradili prihodnje leto, bodo poleg vrtčevskih otrok in učencev lahko uporabljali tudi vsi ostali občani. Občina Braslovče je namreč do zdaj ena redkih občin, ki nima lastnega atletskega igrišča. Učenci se morajo zato v času športnih dnevov odpeljati drugam. ŠO Glede na občinske načrte naj bi bil športni park v Rakovljah zgrajen že prihodnje leto. Kako bo izgledal, prikazuje grafika, ki jo je na svojem Facebookovem profilu objavil župan Tomaž Žohar. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Eno pomembnejših vprašanj v Šaleški dolini je, kako se bodo ljudje po zaprtju premogovnika in ustavitvi Teša ogrevali. Vse v tem trenutku znane in okoljsko sprejemljive rešitve so namreč precej drage. Velenjska in Šoštanjska občina denarja za takšno prenovo nimata. Bo nujne projekte financirala država? ŠALEŠKA DOLINA - Za preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Kako se bodo greli v prihodnje? Vodstva velenjske in šoštanjske občine ter Komunalnega podjetja Velenje si prizadevajo za preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki ga zdaj zagotavlja Teš. Če bo vlada predčasno zaprla Premogovnik Velenje bo s tem ukinila tudi toplotni vir. Velenjska občina že danes od države zahteva zavezo o finančni podpori pri iskanju nadomestnega vira. LEA KOMERIČKI KOTNIK Uspešno izvedena projekta zelene preobrazbe velenjskega komunalnega podjetja in preobrazba sistema daljinskega ogrevanja sta ključnega pomena za prihodnost ogrevanja prebivalcev Šaleške doline. Oba projekta so zgoraj omenjene ustanove v okviru območnih razvojnih programov Saša regije že prijavile za pridobitev sredstev iz sklada za pravičen prehod. Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno temelji na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš), kot osnovni energent pa uporablja lignit iz Premogovnika Velenje, je energetsko učinkovit in že zadostuje kriteriju, da mora biti najmanj 75 odstotkov proizvedene toplote na letni ravni pridobljene iz soproi-zvodnje toplote. Težava je, ker je gorivo fosilnega izvora. V naslednjih letih bo zato treba sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline preurediti in omogočiti vključitev obnovljivih virov energije kot dodatnih proizvodnih virov ter zagotoviti shranjevanje energije. »Sistem ogrevanja moramo v regiji prilagoditi delovanju pri nižjih obratovalnih temperaturah, kar zajema prilagajanje sistema uporabnikom, prilagoditev toplotnih postaj, modernizacijo cevovodov ter načrtovanje razvoja sistema na način, ki bi poleg trenutnega centralnega vidika omogočil tudi možnost postavitve razpršenih virov, ki bi jih nato povezali v enoten sistem,« pojasnjujejo v velenjski občini. dražja od trenutne s premogovnim virom. Vendar cene emisijskih kuponov, deleže katerih morajo plačevati za toplotno oskrbo, rastejo, posledično naraščajo tudi stroški. Razlika je občutna. Pred leti za emisijske kupone za toplotno oskrbo niso namenjali sredstev, trenutno ta strošek znaša že štiri milijone evrov. Za zdaj gospodinjstva in gospodarstvo občutne podražitve še niso občutili. Razliko je za zdaj še uspelo kriti komunalno podjetje. A dolgo to ne bo več mogoče. Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini temelji na viru toplote iz Teša, za osnovni energent uporablja velenjski lignit. Na ta način bi lahko v prvem delu, do leta 2025, na letni ravni dosegli do približno 20 odstotkov toplote, proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije. S predvideno proizvodnjo toplotne energije iz sistemov, ki uporabljajo obnovljive vire energije, bi se v prvi fazi po pripravljenih analizah izpusti ogljikovega dioksida iz Teša na letni ravni zmanjšali za približno 25 tisoč ton. Dvig cene ogrevanja bremeni komunalno podjetje V preteklosti so v Komunalnem podjetju Velenje načrtovali uporabo alternativnih virov za proizvodnjo toplotne energije. Takrat so finančne analize pokazale, da bi bila takšna proizvodnja bistveno Zato sta velenjska in šoštanjska občina že večkrat predlagali, da bi bili v Šaleški dolini oproščeni plačevanja kuponov za toplotno oskrbo ali da bi znotraj sklada za podnebne spremembe poiskali model, ki bi omogočal, da bi se finančna sredstva vračala v dolino. Predlagali sta tudi, da bi sredstva iz sklada porabili za obnovo sistema daljinskega ogrevanja, ki bi prinesla zmanjšanje izgub in porabe premoga ter dokazano čistejši zrak. »Nerazumno in nesmiselno je, da bi morala Šaleška dolina pri ceni toplotne energije plačati tudi delež za emisijske kupone, katerih sredstva so namenjena za financiranje projektov iz podnebnega sklada po vsej Sloveniji,« še menijo v velenjski občini. Foto: arhiv NT (SHERPA) »Nov toplotni vir mora biti okoljsko dolgoročno sprejemljiv, stroškovno pa ne sme dodatno obremenjevati uporabnikov toplotne energije,« jasno in odločno sporočajo iz velenjske občine. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec in osnovno šolo Rogatec prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Rogatec. Oddaja bo v sredo, 16. junija, ob 18. uri na Radiu Celje in Facebook profilu Radia Celje. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Rogatec. ^ADloPTUI Štajerski TEDNIK & Perutnina Ptuj f Al W Lahkota prihodnosti m TelekomSIovenije fM oculus - Weltweite Industriemantagen - KLIMA 1РТШ dM OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE MANA ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ш dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov SAZAS B/S/H/ tostepoint BSH Mišni aparati d.o.o. Nazarje by IFF HEßMI A i CINKARNA Elektro Celje A Kovintrada radio celie I novi tednik IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGAŠKA SLATINA - Bo zbirka vendarle popisana in ocenjena? Občina ne želi kupiti mačka v žaklju Občina na javni dražbi 24. junija ne bo uveljavljala predkupne pravice za odkup zbirke grafičnih listov, ki jih je Kurt Müller podaril Zdravilišču Rogaška, in za katere znaša izklicna cena 3,4 milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je ponovno pozvala, naj zagotovi denar za nujno potreben popis zbirke. Ker meni, da bi zbirka morala biti trajno razstavljena v Aninem dvoru, želi glede njenega hranjenja in upravljanja skleniti dogovor z ločitveno upnico - Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). TINA STRMČNIK Predstavniki občine so se v začetku maja sestali s predstavniki ministrstva za kulturo, DUTB in Pokrajinskega muzeja Celje. Soglasni so bili, da zanimanja za dražbo, kjer bo zbirka na voljo za 3,4 milijona evrov, najverjetneje ne bo. »Ker zbirka ni popisana v celoti, ne vemo, kakšna je njena dejanska vrednost. Treba je opraviti cenitev, saj mačka v žaklju ne bo kupil nihče,« je dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Dodal je, da se bosta ministrstvo za kulturo in DUTB dogovorila o nadaljnjih korakih, katerih cilj naj bi bil, da bi bila zbirka trajno razstavljena v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Največja težava zbirke je, da nikoli ni bila celovito popisana. Vpleteni so se zdaj dogovorili, da bi pod strokovnim nadzorom ene od državnih ustanov vendarle opravili popis. O tem, kako zanj zagotoviti denar, naj bi se uskladila kulturno ministrstvo in DUTB. Pri zagotavlja- nju denarja za popis občina ne namerava sodelovati, saj je po besedah Kidriča od leta 2004 prav ona največ vložila v zbirko. Ta spomenik lokalnega pomena je najprej razstavljala v Anini galeriji, nato je bila zbirka postopoma prenesena v Anin dvor. Hkrati je občina ves čas zagotavljala denar, da je zbirka na ogled. Kidrič se sprašuje, zakaj denar za popis zbirke ni bil zagotovljen iz stečajne mase Zdravilišča Rogaška. »Domnevno za to ni bilo ustreznega sklepa. Vsekakor se mi ne zdi logično, da bi občina morala zagotoviti denar za popis nečesa, kar ni v njeni lasti.« Ministrstvo s starimi podatki? Ministrstvo za kulturo nam je konec aprila v odgovoru na naša novinarska vprašanja sicer zapisalo, da je zbirka precej zanemarjena, saj nihče ne skrbi zanjo. Takrat je še dodalo, da zbirka nima strokovne oskrbe in da je shranjena v neustreznih prostorih. Odgovor je presenetil slatinskega župana, ki je o tem pobaral sodelavce ministrstva in izvedel, da so v odgovoru uporabili podatke, ki so jih o stanju zbirke imeli leta 2010, ko je bila zbirka še v prostorih Zdravilišča Rogaška in ne v Aninem dvoru. Z ministrstva so odgovorili, da o selitvi zbirke v Anin dvor niso bili obveščeni. Ocenili so, da je zbirka trenutno hranjena v ustreznejših prostorih kot pred leti. Tudi ministrstvo je naklonjeno ideji, da bi zbirka ostala v Rogaški Slatini, saj je njen po- men vezan na mesto donacije. Za njen popis mora poskrbeti lastnik, so še zapisali. »Kdo bo lastnik in kaj se bo zgodilo na dražbi na osnovi stečajnega postopka, še ni znano. Vsekakor smo si vedno prizadevali za popis in ureditev zbirke.« Za popis takšnega števila grafičnih listov in dokumentacije sta po prepričanju ministrstva potrebna vsaj dva strokovnjaka, ki bi se z zbirko ukvarjala dve leti. Foto: Andraž Purg - Gr upA »Ker zbirka ni popisana v celoti, ne vemo, kakšna je njena dejanska vrednost. Treba je opraviti cenitev, saj mačka v žaklju ne bo kupil nihče,« je dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. Občina želi, da ostane zbirka v Rogaški Slatini, pripravljena je zagotavljati denar za njeno hranjenje in razstavljane. O tem, kako zagotoviti denar za popis zbirke, naj bi se uskladila ministrstvo za kulturo in DUTB. Nastaja podjetniški inkubator ŠENTJUR - Podjetniški inkubator naj bi do februarja prihodnje leto nastal v zapuščeni stavbi, kjer je nekoč delovalo podjetje Aurea. Celotna vrednost naložbe znaša malo manj kot 1,14 milijona evrov (brez DDV). Občina je za obnovo prejela več kot 60 odstotkov evropskega sofinanciranja. Z obnovo stavbe, ki je zdaj v občinski lasti, bodo v Gorici pri Slivnici nastale dodatne uporabne površine Podjetniškega inkubatorja Šentjur. Z umestitvijo inkubatorja v Gorico pri Slivnici želi občina ponuditi nove priložnosti izven strogega občinskega in upravnega središča, prispevati h kakovosti bivanja ter k ohranjanju in razvoju podeželja. V pritličju, nadstropju in mansardi bo na voljo 694 kvadratnih metrov neto površin, namenjenih razvoju in delovanju mladih podjetnikov. Izvajalec, podjetje Halomojstri, bo obnovil streho, naredil novo fasado in zamenjal stavbno pohištvo. Preurejena bo notranjost, kjer so med drugim predvidene nove napeljave, zagotovljena bo nova oprema. Zunanja ureditev stavbe, ki bo prispevala k lepši podobi kraja, bo med drugim zajemala ureditev 14 parkirnih mest. TS Slivniška šola pred obnovo ŠENTJUR - Občina se je zavzela za obnovo Osnovne šole Slivnica pri Celju. Notranjost več kot 50 let stare šolske stavbe bo prenovljena v skladu s sodobnimi smernicami in tako, da bo bolje ustrezala izvajanju predmetnika. Naložba znaša približno 667 tisoč evrov (brez DDV). Šola je bila leta 2018 celovito energetsko obnovljena, ko je dobila novo varčno fasado in stavbno pohištvo, podstrešje in streha sta bila dodatno izolirana. Odstranjena je bila stara azbestna kritina, urejena je bila nova kotlovnica ter vgrajena toplotna črpalka. Občina je za to naložbo uspešno pridobila evropsko sofinanciranje, sočasno je izvedla še zunanjo ureditev okoli šole. Za obnovo notranjosti bo denar prispevala iz občinskega proračuna. V vzhodnem delu stavbe, kjer je velika neizkoriščena vhodna avla, bo zgrajena dodatna medetaža. V novih prostorih bodo knjižnica, dve učilnici, dva kabineta in razširjena zbornica. Razširjena bo še učilnica gospodinjskega pouka. Obnovljeni bodo še tlaki v nekaterih učilnicah, urejene bodo dvojne sanitarije in garderobe pred telovadnico. Tako bo šola bolj prijazna za več kot 200 učencev in 34 zaposlenih. TS Za varnejše I ■ v ■ v v križišče ŠMARJE PRI JELŠAH - Križišče pri trgovini Kašča bo preurejeno, tako da bosta zagotovljeni večja varnost za udeležence prometa in večja pretočnost prometa. Podjetje Voc že izvaja pripravljalna dela, junija bo začelo večja gradbena dela, zaradi katerih bo skozi mesto oviran promet. Križišče z Vegovo ulico v Šmarju pri Jelšah (pri trgovini Kašča) bo nesemaforizirano z zavijalnimi pasovi na državni regionalni cesti. V sklopu naložbe bo zgrajen nadomestni most čez Šmarski potok, zmanjšan bo vzdolžni naklon Vegove ulice, raven glavne ceste bo dvignjena s hkratno ukinitvijo priključka za trgovino Kašča. Urejene bodo površine za pešce in kolesarje, posodobljeno bo avtobusno postajališče za smer Šentjur. Urejena bo javna razsvetljava, preurejeni bosta parkirišči na obeh straneh glavne ceste. Urejeno bo še korito Šmarskega potoka, prestavljeni in zaščiteni bodo obstoječi komunalni vodi. Naložba bo stala več kot milijon evrov. Dela izvaja podjetje VOC. TS Priznanje za uvajanje inovacij ROGAŠKA SLATINA - Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) je Šolskemu centru Rogaška Slatina (ŠCRS) podelil priznanje Blaža Kumerde-ja za odlično sodelovanje z zavodom pri izvajanju razvojnih projektov in uvajanju inovacij. Vodstvo in zaposleni v ŠCRS se vključujejo v projekte in usposabljanja ZRSŠ, kot predavatelji sodelujejo na seminarjih, posvetih in konferencah. Sodobna spoznanja preizkušajo v praksi in iščejo nove inovativne rešitve. Zavod je pohvalil, da se je v didaktično prenovo gimnazij vključil ves kolektiv šolskega centra ter uvedel timsko poučevanje, medpredme-tno povezovanje, projektno delo, medsebojne hospitacije in govorilne ure za dijake. Šolski center sodeluje še v številnih drugih projektih, vsako leto organizira strokovno srečanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Kozjanskega in Obsotelja ter gosti strokovna srečanja ravnateljev srednjih šol v organizaciji celjske območne enote ZRSŠ. V obrazložitvi priznanja je med drugim še zapisano, da center spodbuja nenehno učenje vseh svojih članov z namenom pridobivanja ključnih znanj in specifičnih veščin. Ravnateljica ŠCRS mag. Dubravka Berc Prah je vesela, da je zavod prepoznal prizadevanja celotnega kolektiva. »Čestitke gredo v prvi vrsti pedagoškemu kadru naše šole, ki vsakodnevno išče nove poti do učenja naših dijakov in si močno prizadeva za strokovni napredek. Prav profesionalna rast zaposlenih v podporo učenju dijakov je bila vselej temeljni namen našega sodelovanja z zavodom,« je dejala. TS Profesorice ŠCRS z ravnateljico mag. Dubravko Berc Prah, predstojnico celjske enote ZRSŠ mag. Špelo Drstven-šek in županom Občine Rogaška Slatina mag. Brankom Kidričem. (Foto: ŠCRS) 10 KULTURA Mestna umetniška intervencija v obliki javnega branja Letošnji Vstop prost o pojmu svobode V okviru sobotnega živahnega dogajanja v celjskem mestnem središču je Društvo likovnih umetnikov Celje (DLUC) izvedlo svojo tradicionalno umetniško akcijo, že 22. izdajo festivala Vstop prost. V središču pozornosti letošnje javne intervencije skupnosti umetnikov je bilo preizpraševanje o pojmu svobode. Dogodek so izvedli v obliki javnega branja v različnih delih mestnega jedra ter tudi s skupnim branjem na zvezdi. ROBERT GORJANC Svoboda posameznika kot družbenega bitja je vsakodnevno razpeta med dojemanjem svoje lastne, intimne svobode in svobode celotne družbe, ki je lahko tudi vzrok za občutja, ki jih posameznik dojema kot nesvobodo. »Glede na dogajanje v zadnjem letu in pol na področju zdravja, ki ga Umetniki so v okviru festivala Vstop prost izvedli intervencijo javnega branja na zvezdi v Celju, in sicer v neposredni bližini naše stojnice. Črno-beli fotosvet Edija Masneca Na Krekovem trgu je do konca junija na ogled razstava fotografij našega nekdanjega sodelavca Edija Masneca Celje: črno-belo v osemdeseta. Razstava je postavljena v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje. Gre za četrto iz serije razstav arhiva Fotograf--trenutek-zgodovina. Edi Masnec je bil kot fotoreporter in urednik fotografije pri Novem tedniku zaposlen od leta 1983 do 1996. V tem času je z več tisoč posnetki neprecenljivo beležil podobe prostora in ljudi. »V Zgodovinskem arhivu Celje ga prepoznavamo kot eno ključnih figur pri dokumentiranju prostora, ki geografsko zelo sovpada s teritorialno pristojnostjo arhiva med Sotlo in Rinko. Na razstavi izpostavljamo le delček njegovega zaenkrat še težko preglednega opusa. Izbrani posnetki na razstavi so vezani na Celje ter prikazujejo podobe dogodkov in dialoga med prostorom in človekom. Vsi posnetki so narejeni v črno-beli tehniki, takšne fotografije je namreč uporabljalo takratno časopisje,« so ob razstavi zapisali v Zgodovinskem arhivu Celje. Portret Edija Masneca in njegovo fotoreportersko delo bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki Novega tednika. RG, foto: SHERPA zaznamuje koronakriza, in politike nas je vse združila ideja, da se sprašujemo, koliko svobode še imamo oziroma kaj nam sploh pomeni. Zato smo kot obliko intervencije izbrali branje v javnem prostoru, saj si to svobodo lahko vzame vsak človek in z literaturo svobodno odplava v kakršenkoli svet, ki si ga zamisli. Hkrati nam ustava zagotavlja svobodno sporočanje svojih in tujih misli. S tem nastopom smo poskušali dati kontrapunkt siceršnjemu premišljevanju ljudi, kako smo omejeni na vseh ravneh,« je po javnem branju povedala Mojca Senegačnik, članica DLUC, ki je prepričana, da je v ustvarjanju in branju velika svoboda, zato v društvu za branje poskušajo navduševati čim več ljudi. Združeni v branju Za letošnji festival Vstop prost je DLUC združilo moči z neformalno umetniško skupino Javna branja, ki že desetletje organizira branje v javnem prostoru. Med udeleženci javnega branja je bil tudi umetnik Simon Macuh, stalno sodelujoči član DLUC na festivalu Vstop prost. »Javno branje je že bilo del festivala Vstop prost, sicer pa v okviru tega projekta deluje skupina, ki javno bere enkrat ali dvakrat na leto. Gre za uro branja, pri čemer vsi beremo v istem času, vendar razkropljeno, na različnih Mojca Senegačnik: »V dobi družbenih omrežij branje, s katerim lahko odplavaš v druge svetove, pomeni blagodejno vrnitev k stanju, ko se umirijo možgani, telo in predvsem duša.« Franc Purg je javno bral v Stanetovi ulici. (Foto: SHERPA) mestih, pri čemer se nam lahko vsakdo tisti čas pridruži - ne glede na to, ali je na potovanju, doma ali v javnem prostoru. Teh branj se je v minulih letih zvrstilo že kar nekaj in ob tem tudi najdemo kakšno temo, s katero se odzovemo na aktualna družbena dogajanja.« Člani DLUC in skupine Javna branja so v soboto najprej posamično brali na različnih točkah v mestnem jedru, potem še skupaj na zvezdi. Festival se je začel že v petek, ko so s člani društva v središču Celja brali dijaki Gimnazije Celje - Center. V Velenju so isti dan brali tudi dijaki Šolskega centra Velenje. V Kvartirni hiši gostuje Miran Mišo Hochstätter V Galeriji Kvartirna hiša v Celju bo jutri ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Fotografije, sanje in spomini, na kateri se bo z dvema različnima serijama fotografij predstavljal znan mariborski umetnik Miran Mišo Hochstätter. »Serija z naslovom Pokrajine zaobjema ženske in moške akte, ki so v trenutek ujeti na način, da linija telesa gradi videz hribov in dolin, delujočih kot nekakšne pokrajine v daljavi. Aktu, ki umetniku predstavlja najmočnejšo in najglobljo osebnostno študijo, se je posvetil komaj v zrelih letih svojega ustvarjanja. Kot pravi, nastanejo dobre fotografije šele v idealnem sozvočju med avtorjem, modelom in neponovljivo čarovnijo trenutka,« je o prvi seriji avtorjevih fotografij zapisala likovna kritičarka Tanja Kerič. Druga razstavljena serija z naslovom Težka nočna glasba se v nasprotju s Pokrajinami skuša izviti iz oprijema klasič- ne fotografije. »Gre za tehniko kolaža, ki ga avtor uresniči s pomočjo črno-belih fotografij, njihovih fragmentov, različnih napisov, poštnih znamk, zmečkanih folij in podobnih >zavrženih< predmetov. Na videz neurejena kompozicija v sebi skriva premišljeno načrtovanje in natančnost pozicije vsakega elementa. Erotične vzgibe zakrivajo maska igrivosti ter močne naracije, pomešane z osebnimi vtisi in doživetji,« je še navedla kritičarka. RG, foto: MMH KULTURA 11 Pobudnika iniciative Zgodovinski arhiv Celje in Arhiv mesta leper V znamenju kolesarjenja tudi mednarodni arhivski teden Zgodovinski arhiv Celje in Arhiv mesta Ieper (Belgija) sta tudi v letu 2021 nosilca iniciative za skupen projekt več arhivov iz Evropske unije ob Mednarodnem arhivskem tednu, ki ga arhivi po svetu obeležujejo med 7. in 11. junijem. Tema letošnjega projekta je kolesarjenje. Na poziv International Archives Week Challenge, da po en arhiv iz posamezne države Evropske unije poišče in opiše po en dokument na temo kolesarjenja, se je tokrat odzvalo 16 partnerjev. Dokumenti so objavljeni v posebni publikaciji. ROBERT GORJANC V projektu sodelujejo arhivi iz EU, ki delujejo na različnih stopnjah sistemov posameznih držav, od osrednjih centralnih državnih arhivov do regionalnih, mestnih arhivov ali arhivskih oddelkov različnih dediščinskih ustanov. »Predstavljeni kosi gradiva kažejo zelo zanimiva sporočila. Tako po obliki kot po vsebini lahko prepoznamo, da arhivi hranijo in omogočajo dostop do različnega gradiva. Od spisovnega gradiva, vabil, zapisnikov, izbor pa se je pogosto navezal na fotografsko ali drugo ilustrativno gradivo, vse v glavnem vezano na čas preloma iz 19. v 20. stoletje. Mejni razpon objave arhivskega gradiva v publikaciji predstavljajo dokumenti med letoma 1893 in 1986,« je dejal Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Zgodovinski arhiv Celje je za publikacijo izbral predstavitev polževe kolesarske dirke v Gotovljah pri Celju leta 1905. Polževa dirka V Celju so v času radika-lizacije nacionalnih razmer Slovenci želeli leta 1903 ustanoviti svoje društvo, saj se nikakor niso videli več v starejšem Cillier Radfahrer Ve-reinu (ustanovljen 1886). Na občnem zboru v Narodnem domu so 28. oktobra 1903 Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje: »Kolo je v preteklosti pomenilo simbol mobilnosti, napredka, povezovanja in premagovanja razdalj ter se je utrdilo tudi kot simbol svobode.« sto so sodelovali kot društvo tudi na raznih prireditvah v Celju in okolici. Poleti 1905 so tako sklenili, da se bodo udeležili ljudske veselice v bližnjih Gotovljah. Kot popestritev veselice so pripravili hudomušen kolesarski program, ki je občinstvu predstavil poseben tip dirke - polževo dirko. Posebna pravila za polževo dirko je Klub slovenskih ko- lesarjev Celje sprejel na seji 12. julija 1905. Po natančnih pravilih je tekmovanje za najpočasnejšega kolesarja smelo trajati največ pol ure, pri čemer je bila prepovedna cikcak vožnja. Iz kasnejših zapisnikov kluba izvemo, da se je polževe dirke udeležilo pet tekmovalcev. Najpoča-snejši kolesar je bil profesor Jošt, ki je za nagrado prejel brušeno kupo. Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje z naslovnico skupne publikacije šestnajstih arhivov EU. priredili ustanovni sestanek Kluba slovenskih kolesarjev Celje. Celjski kolesarji so se na sestankih dobivali najraje v gostilni Skalna klet, pogo- V Zgodovinskem arhivu Celje, ki se s svojo dejavnostjo redno odziva na aktualno dogajanje - tudi na letošnjo težko pričakovano kolesarsko dirko Po Sloveniji - so v času novodobnega kolesarskega navdušenja v Sloveniji izbrali še eno zanimivo zgodbo. Poglobili so se v sporni grb celjskega kolesarskega kluba, ki je buril duhove leta 1904. Tudi o tej zgodbi kot o polževi dirki si lahko več preberete na spletnih straneh Zgodovinskega arhiva Celje. 29. DNEVI KOMEDIJE VSTOPNICE V PRODAJI 22 6. 23. 6. 24. OD 14. JUNIJA DALJE 27. 6. 29. GLEDALIŠČE CELJE IZTOK MLAKAR Tutošomato SNG NOVA GORICA, GLEDALIŠČE KOPER PO MOTIVIH LIV STROMQUIST v Živela vulva! ZAVOD IMAGINARNI, MINI TEATER IZA STREHAR 6 Vsakglasštejel 6. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE ANDREJ ROZMAN ROZA Obuti maček SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, GLEDALIŠČE KOPER TAMARA DAMJANOVIC PO MOTIVIH FILMA 6 Popolnitujci 6. DRAMA SNG MARIBOR 30. Tadej Toš 6. v živo 22.-30.6.2021 dnevikomedije.si 12 NAŠA TEMA Ortodontija: komu gre za dobrobit otrok? Sistem povzroča zmedo Konec maja je Zdravstveni dom Celje presenetil z novico, da prekinja program ortodontije, ker se na razpis za to delovno mesto ni prijavil nihče. A to je le vrh ledene gore na področju ortodontije. Zanimanja za to delo je dovolj, pravijo na ministrstvu, v javnih zavodih pa ravno obratno. Je razlog za različno mnenje tudi v tem primeru denar in privlačnost zasebnega sektorja, ki je spet povezana - z denarjem? Medtem v Zdravniški zbornici Slovenije dodajajo, da so nekateri zdravstveni domovi pri ortodontski oskrbi uspešnejši od drugih. Zakaj je potem problem v Celju? Pa ne samo v Celju, ampak tudi drugje. Medtem ko se odgovorni birokratsko zapletajo v neživljenjske odgovore, nekateri starši otrok plačujejo vrtoglave zneske za ortodontsko obravnavo, ki bi njihovim otrokom pripadala brezplačno. V takšnem sistemskem neredu so bolniki, še posebej najmlajši v tem primeru, videti le kot številke. SIMONA ŠOLINIČ, LEA KOMERIČKI KOTNIK »Hvala za sodelovanje« Konec maja je številne starše otrok, ki so čakali na pregled pri ortodontu v celjskem zdravstvenem domu presenetilo sms sporočilo, s katerim so jih obvestili, da v celjskem javnem zavodu z junijem ne bo več omenjene storitve. Starši so v iskanju odgovorov kako naprej ostali sami. »Spoštovani, Obveščamo Vas, da v ZD Celje od 1. 6. 2021 dalje ni več ortodonta. ZD Celje je z njegovim odhodom izgubil koncesijo za opravljanje ortodontskih storitev. Zadeva s prenosom koncesije na novega nosilca se prednostno rešuje na relaciji ZZZS OE Celje - Mestna občina Celje - Ministrstvo za zdravje. ZD Celje ni več stranka v postopku, tako da vam dodatnih informacij žal ne moremo podati. Zanje se prosim obrnite in da bo njen sin, ki bi moral sredi maja imeti pregled, na katerega je čakal precej časa, v doglednem času prišel do ustreznega specialista. »Specialisti govorijo, kako pomembno je, da anomalije v ustni votlini začnemo zdraviti pravočasno. A glede na dogajanje in čakalne dobe se zdi, da je za dobrobit otrok in mladine tistim, ki odločajo, bolj malo mar,« zaključi. Kje je problem in kje rešitev? V ZD Celje pravijo, da je specialistka čeljustne in zobne ortopedije Nadežda Stanojević Nieuwdorp, dr. dent. med. odšla iz zdravstvenega doma konec maja. Kaj to pomeni za vse, ki so bili naročeni na preglede? »Datumi v ZD Celje so odpovedani, saj ni zdravnika, zdravstveni dejavnosti ne pozna. Pozna pa inštitut začasnega prevzemnika koncesije, ki pride v poštev v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja koncesijske dejavnosti, do odločitve o novem koncesionar-ju. Takrat se določi začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi koncesionarji, vendar največ za dobo enega leta. Če drug koncesionar ne more začasno prevzeti koncesije, koncedent določi kot začasnega prevzemnika koncesije drugega izvajalca Pri tem velja izpostaviti in poudariti, da v ZD Celje še naprej normalno obratuje koncesijska ambulanta ortodontije. Maja je bilo v »aktivnem« zdravljenju v ZD Celje 470 oseb. na ZZZS OE Celje. Bolnikom se zahvaljujemo za razumevanje in dosedanje sodelovanje,« se je glasilo sporočilo, ki je marsikoga pustilo odprtih ust. Mnoge je presenetilo predvsem to, da so jih »odslovili« s preprostim sporočilom, brez pravega pojasnila in brez kakršnih koli navodila kako ravnati, da se čakanje na, po navadi nujen, pregled še ne podaljša. »Sredi maja sem najprej prejela odpoved predvidenega kontrolnega pregleda, po 14 dneh pa še dokončno odpoved,« razlaga razočarana mama osnovnošolca, ki upa, da bo mogoče veljavno napotnico v najkrajšem možnem času prenesti drugam ki bi bolnike lahko obravnaval. Napotnice bodo sproščene in dokumentacija predana novemu ortodontu. V kolikor bo obstoječa zdravnica prejela začasno koncesijo, bo bolnike obravnavala po predvidenih datumih, saj se spremeni samo naziv izvajalca in lokacija dela. Zdravnica je pripravljena nemoteno nadaljevati delo z obstoječimi pacienti na njihove obstoječe termine,« so nam odgovorili v ZD Celje. Kako ocenjujejo to stanje v Celju, smo ^ vprašali tudi Ministrstvo RS za zdravje. »Inštituta začasne koncesije zakon o Videti je, kot da so javni zavodi in ministrstvo v dojemanju vprašanja o zanimanju za to delo na popolnoma različnih bregovih. »Ne moremo se strinjati, da zanimanja za to delo ni, saj so vsako leto razpisane nove specializacije, ki so vedno zapolnjene. Za ortodontijo narašča število potreb, saj je osveščenost staršev na vse višji ravni. Pri tem je treba najprej razmejiti, ali gre za estetski ali medicinski problem. Ortodonsko zdravljenje je namreč upravičeno v primeru, da gre za medicinski problem, v ostalih primerih pa gre za samoplačniško storitev. Ministrstvo spremlja situacijo in bo v primeru naraščanja potreb proučilo potrebo po razširitvi mreže ortodontov,« so nam dejali na Ministrstvu RS za zdravje. LKK, SŠol zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te zdravstvene dejavnosti,« so nam birokratsko odgovorili na ministrstvu. Na različnih bregovih? Na vprašanje o vzrokih za daljše in pozne obravnave otrok v ZD Celje pravijo, da so ves čas ta program izvajali »nadpovprečno« in da so program celo presegli. Dodajajo, da je posledično razlog za kasnejše zdravljenje vseslovensko pomanjkanje ortodontov, nikakor pa razlogi niso na strani ZD Celje in da so orto-donti na trgu dela neznansko iskani in posledično lahko izbirajo delovno mesto kjerkoli želijo: »Ker pa so čakalne dobe tako dolge, lahko delajo tudi popolnoma brez koncesije, samoplačni-ško, kar zagotovo zmanjšuje privlačnost zaposlitve v javnem zavodu.« Glede nastale situacije v Celju so iz ZZZS odgovorili, da celjska območna enota zavoda Tudi v Velenju opozarjajo, da bi bilo treba na nacionalni ravni imeti več teh specialistov, da bi zapolnili vsa povpraševanja v javnih zavodih. Da je izjemno težko najti izvajalca za program ortodontije, pravi tudi direktorica Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog: »Lani je ministrstvo celo razpisalo koncesijo za naše področje, vendar le-ta ni bila podeljena (ni bilo interesa med izvajalci). Prav tako ni bilo interesa med specializanti. Program ortodontije izvajamo s pogodbenim izvajalcem. Čakalne dobe so žal res izjemno dolge ... Za prvi pregled 2,5 leti, za zdravljenje pa 7,5 let.« »s ciljem čimbolj nemotenega uresničevanja pravic zavarovanih oseb do ortodont-skega zdravljenja intenzivno sodeluje z Ministrstvom za zdravje, Mestno občino Celje, ZD Celje ter drugimi izvajalci ortodontskega zdravljenja v območni enoti Celje.« Kot so zapisali, iščejo kratkoročne rešitve tudi v smeri začasnega prenosa programa k drugemu izvajalcu. Pri tem je, kot poudarjajo, ključno sodelovanje s pristojnim ministrstvom, ki je skladno z zakonom pristojno za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe v Sloveniji tudi za področje ortodontije. Za čimprejšnjo rešitev si prizadevajo tudi na celjski občini: »Gre za deficitarni poklic in posledično tudi za možnost zaposlitve pri izvajalcih brez koncesije oziroma odpiranje zasebnih praks, ki so finančno zagotovo ugodnejše od zaposlitve v javnem zavodu. Na razpis specializacij lokalne skupnosti nimamo vpliva, saj jih določa zdravniška zbornica, prav tako tudi ne na to, da obstaja institut vračila plačila specializacije, kar ima za posledico izgubo kadra, ki bi lahko izvajal program znotraj ZD Celje. LKK V obdobju zadnjih 4 let je bilo v ordinaciji 2400 bolnikov. Zanimanja veliko, a ne za javne zavode S težavami zagotavljanja zobozdravstvenih in ortodontskih storitev se soočajo številni javni zavodi po vsej Sloveniji. Gre za sistemski problem, ki se ga bodo mogli družno lotiti vsi vpleteni. Ti vsi težave zaznavajo, a očitno ni enotnega mnenja glede možnih rešitev. Najkrajšo pa, kot vselej, potegnejo pacienti. Zanimanje za delo na podro- ortodonti zelo zaprta skupina. čju ortodontije je veliko, pravi Vsi vemo, da jih je premalo in tudi Denis Tomše, direktor ZD Trbovlje. A žal je veliko manj zanimanja za delo v javnih zavodih. »Kot opažam, so da so čakalne dobe izjemno dolge, a je vsako leto razpisanih zelo malo specializacij, ob tem so tudi pogoji izjemno zahtevni in strogi,« pravi. V Trbovljah za zdaj nimajo težav z zagotavljanjem storitev. V zavodu imajo tudi speciali-zantko ortodontije in upajo, da bo po končani specializaciji pri njih tudi ostala. »Lahko pa se odloči drugače. Kot zavod nimamo nobenih vzvodov, da bi jo >prisilno< zadržali,« pravi in dodaja: »Žalostno je, da država to dopušča. Da nekoga izšola, vanj vloži precej denarja, njemu pa ni treba v javnem zdravstvenem sistemu oddelati niti enega dneva.« LKK Eden od vzrokov za to, da ortodonti nimajo velikega zanimanja za delo v javnih zavodih je gotovo finančni. Če bi z delom v javni ordinaciji mesečno zaslužili med 3000 in 3500 evrov bruto, bi lahko v zasebni zaslužek dvignili do 10.000 in več. Seveda pa ni imperativ samo finančni. Marsikje so za odhod krivi tudi skrhani odnosi. NAŠA TEMA 13 Ko se ne da čakati V povprečju je treba na prvi ortodontski pregled, če ga ne plačate sami, čakati tri leta. Ponekod tudi več. A se zgodi, ko se čakati preprosto ne da. Ker bi se na ta način naredila nepopravljiva škoda. Takrat je edina rešitev obisk samoplačniške ambulante. »Ob prvi napotitvi k orto-dontu nam je dala zobozdravnica jasno vedeti, da nimamo časa čakati tri, štiri ali celo več let. Hčerka je rabila urgentno obravnavo, ki je v javnem zdravstvu ali pri zasebnikih s koncesijo nismo mogli zagotoviti. Tako smo se odločili, da obiščemo zasebno ambulanto,« pripoveduje mama trinajstletnice iz Celja, ki ne želi biti imenovana. Že po prvem pregledu in odnosu ortodonta sta starša vedela, da sta se odločila pravilno. Hkrati sta se zavedala, da bo zdravljenje precej obremenilo družinski proračun. »Hčerki so morali popravljati oba, zgornji in spodnji lok, ob tem je težave za ustrezen razvoj ustne votline povzročalo še dejstvo, da ni imela nastavkov za dvojke in je potrebovala vstavke,« razlaga sogovornica in razkrije, da je družina v treh letih in pol, kolikor je trajalo zdravljenje, za ortodontske preglede in zobni aparat plačala 7.900 evrov. Gre za znesek, ki ga danes marsikakšna družina ne bi zmogla. Pomembna tudi estetika Kot dodaja sogovornica, se je zgodba hčerke zavoljo profesionalnega in strokovnega odnosa, kljub zahtevnosti posega, zelo dobro končala. »Nisem povsem prepričana, da bi bil rezultat enak, če bi takrat imeli možnost priti do ortodonta v javnem zdravstvu. Morda se motim, neposrednih izkušenj s področja ortodontije namreč nimam, ampak če primerjam s številnimi osebnimi izkušnjami z drugih področij v sistemu javnega zdravstva, bi si upala trditi, da se naša punca danes ne bi tako lepo smejala,« pravi sogovornica. Kot poudarja pri urejanju zob ni pomembna samo funkcionalnost, pač pa tudi estetika. »Se mi dozdeva, da se zasebniki bolj posvečajo tudi temu. To ne pomeni, da strokovnjakom v javnih zavodih manjka znanja, predvsem jih omejuje zdravstvena blagajna,« razmišlja. OB ROBU Nasmeh, vreden bogastva Zdravje je naše največje bogastvo in tega se bomo v prihodnje vse bolj zavedali. Čeprav tudi denar ne more kupiti zdravja, nam pa lahko zagotovi lep(ši) nasmeh. Kadar zgolj skrb za redno higieno zob in ustne votline ni dovolj, je zaželeno, da imamo na bančnem računu rezervo. Zobozdravstvene storitve so vse dražje in vse manj jih krije osnovna zdravstvena košarica. In ker primanjkuje tudi specialistov se velikokrat zgodi, da (pre) dolgo čakanje povzroči nepopravljivo škodo. Pravočasno zdravljenje je ključ do uspeha. Tudi kar se tiče »»ravnanja« zob. Pri čemer se je treba zavedati da imajo lepi, ravni zobje in pravilen ugriz v našem življenju veliko večji pomen kot jim ga pripisujemo. Ne gre le za nasmeh. Ta je res najbolj opazen. A pravilno razvita ustna votlina in pravilno izraščeni zobje močno, celo odločilno vplivajo na razvoj govora. Težave z zobmi lahko nenazadnje privedejo tudi do težav s hrbtenico. Da je problematika na področju ortodontije pereča se zavedajo domala vsi, ki so tako ali drugače povezani s področjem. A zavedanje ni dovolj. Uporabniki, bolniki, potrebujejo rešitve. Staršem nam je po večini vseeno ali je storitev pod okriljem javnega zavoda ali ima zasebnik zanjo izdano koncesijo. Pomembno je samo to, da so naši otroci obravnavani pravočasno in kakovostno. In da nam za plačilo ne bo treba najeti kredita. LEA KOMERICKI KOTNIK Prvi pregled takoj Danes je povprečna čakalna doba za prvi pregled pri ortodontu tri do štiri leta. Zato je zelo pomembno, da zobozdravniki že dovolj zgodaj starše opozorijo na to, da bi lahko otrok v prihodnje morda moral obiskati ortodonta. Če je napotnica izdana dovolj zgodaj, se lahko starši v imenu otrok, v večini primerov, še pravočasno postavijo v vrsto. A so primeri in stanja razvitosti ustne votline pri otrocih različna. »Zato bi bilo nujno, da bi do prvega pregleda pri ortodontu prišli takoj. Podobno kot je pri logopedski obravnavi. Po prvem strokovnem pregledu se določi stopnja nujnosti in na podlagi tega se določi tudi še primerna doba čakanja,« razmišlja mama najstnice, ki ji je pravočasna strokovna obravnava omogočila, da se danes brez zadržkov smeji s prijatelji. LKK V ozadju iskanja specializantov tudi »lokalno lobiranje«? »Problem je v tem, da na nacionalni ravni ni razpisanih dovolj specializacij, da bi izšolali dovolj specialistov, in da je razpisanih premalo programov, ki jih financira ZZZS,« pravi Jure Robič, dr. dent. med, Msc., iz zasebnega zobozdravstvenega centra Diamant. »Pri ortodontiji, ki je zelo kako spretno ta ustanova, So rešitev boljši pogoji ali več koncesij? specifično področje, je velik delež otrok v opazovalni skupini, kjer otroci prihajajo na začetku samo na kontrole. Zato so pritožbe o dolgih čakalnih vrstah tudi neupravičene. Dokler otrok ne zraste, v otroštvu gledamo samo, kako se razvijajo kosti in in kako raste čeljust. Problem pa je, ko se pojavi potreba po zobnem aparatu in so ortodonti preobremenjeni. Takrat morajo narediti selekcijo, ki je narejena po določenem indeksu, kdo je upravičen do aparata in kdo ni. Tisti, ki so upravičeni, morajo biti razporejeni v določen urnik in tudi upoštevajoč finančna sredstva, ki so za te programe na voljo. To kaže, kakšna potreba je po večjem številu ortodontov in programov,« pojasnjuje Robič. Lokalno se ne izkaže vedno za dobro »Mislim, da je problem tudi ta, da so specializacije mišljene kot delovna mesta v neki regiji. Kandidati se tako na razpis prijavljajo iz vse Slovenije, potem pa je vse odvisno, kjer je razpisana specializacija, najde ustreznega kandidata. Mnogokrat se zgodi, da v ustanovi lokalno izberejo kandidata, ki pa je po strokovnih točkah izbora preslab v primerjavi z nekom iz Kopra ali Ljubljane. Vsak, ki se prijavi, pa se obveže, da bo delo opravil, se pa velikokrat zgodi, da po končani specializaciji sploh ne ostane na tem delovnem mestu. Takrat posameznik povrne stroške ustanovi in gre delat drugam,« opozarja Robič. Stroški, ki jih mora povrniti v takšni situaciji niso visoki in ni čudno, da jih specializanti z lahkoto povrnejo in odidejo. Sogovornik še dodaja, da je večina specializacij razpisana za javni sektor na nacionalni ravni: »Premalo pa je speciali-zantskih mest za znane plačnike, torej, da bi zasebni zavodi pošiljali svoje kandidate na specializacije. Če bi na področju samoplačniških specializacij storili več, bi lahko dobili več specialistov in njihova razporejenost po regijah bi bila boljša.« Robič opozarja tudi Vodja Zobozdravstvenega centra Diamant Jure Robič dr. dent. med, MSc na dejstvo, da je ortodontija del primarnega zdravstva in ne sekundarnega. Preprosto povedano, gre očitno za zavarovalniški interes. Storitve s področja sekun-dardnega zdravstva lahko ljudje opravljajo tudi v tujini in lahko dobijo povrnjene stroške, pri storitvah pri marnega zdravstva pa ni tako. SŠol Da je problematika pereča priznavajo tudi pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Odbor za zobozdravstvo znotraj zbornice se je že zavzel za reševanje težav po posameznih regijah. Kot ugotavljajo, so v nekaterih zdravstvenih domovih pri zagotavljanju or-todontske oskrbe zelo uspešni. To naj bi bilo povezano predvsem s prilagodljivostjo in razumevanjem vodstev posameznih javnih zavodov ter tudi z odnosom do zaposlenih. Kje torej škripa v Celju? »V Celju in drugod je rešitev morda lahko razpis koncesij, saj koncesionarji enakovredno (in po anketi ZZS v večje zadovoljstvo uporabnikov) izvajajo javni program, pacientom storitev ni treba plačevati, še posebno ne v ortodontiji, ko zdravljenje za otroke in mladostnike na napotnico v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ),« odgovarjajo pri ZZS. Ob tem opozarjajo, da bi veliko koncesionarjev ortodontov z veseljem prevzelo več programov in tako pomagalo pri skrajševanju čakalnih vrst, vendar nimajo možnosti, da bi koncesije pridobili. »Podelitev koncesije ne pomeni zasebništva, ampak le-to da si zobozdravnik organizira svoje delo tako, da je v dobrobit pacientu in ustvari prijazne delovne pogoje v skladu s sodobnimi smernicami zdravljenja,« poudarjajo pri zdravniški zbornici. Že dlje časa pa zbornica tudi opozarja na podhranje- Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije ortodontijo trenutno specializira 13 specializantov. Letos ^ sta na razpisu uspela še V' dva. To pomeni, da bo v ► treh letih v ortodontiji na voljo 15 novih specialistov ortodontov. Na primarnem nivoju primanjkuje do 400 programov, na področju ortodontije med 30 in 40, pri čemer je zobozdravnikov v državi dovolj nost financiranja osnovnih programov ter košarico storitev, ki ne odgovarja trenutnim javno-zobozdravstve-nim potrebam prebivalstva. Četrtina brez zobozdravnika Argument, ki to potrjuje zgoraj navedeno tezo je tudi dejstvo, da približno 25 odstotkov prebivalstva nima opredeljenega zobozdravnika. »Skrbi nas slaba dostopnost do zobozdravstvenih storitev ter tudi stanje ustnega zdravja v Sloveniji,« pravi Andreja Basle, vodja oddelka za stike z javnostjo pri ZZS. Podobno kot mnogi drugi se namreč sprašuje, kdaj bosta pristojno ministrstvo in zavod za zdravstveno zavarovanje razpisala nove koncesije za nove izvajalce in to ne samo na področju ortodontije. »Stanje, ko zdravstveni domovi zadržujejo programe, izvajalcev zanje pa nimajo zaposlenih, je postalo nevzdržno,« pavi. LKK 14 KRONIKA sÄÄ Ponovno poslabšanje prometne varnosti na Celjskem Krvavi davek cest je vedno večji Ceste na Celjskem so bile v ponedeljek spet krvave. Na avtocesti v smeri proti Mariboru je umrl 43-letni romunski voznik tovornega vozila. Dan pred tem je v Zbelovski Gori umrl 66-letni voznik traktorja, pred približno tednom je v Ločici pri Vranskem umrl 40-le-tni motorist. Vzporedno z novicami o tragičnih nesrečah se v zadnjih mesecih vrstijo policijska poročila o ekstremnih kršitvah na našem območju, tudi o več alkoholiziranih voznikih. Kaj se dogaja? Prometna varnost se je namreč izredno poslabšala. SIMONA SOLINIC Zaradi ponedeljkove nesreče je bila avtocesta zaprta več ur. 43-letni romunski voznik tovornega vozila, ki je vozil iz smeri Lopate proti Ljubeč-ni po desnem prometnem pasu, je silovito trčil v tovorno vozilo s priklopnikom, ki je stalo v koloni in ki ga je vozil madžarski voznik. Zaradi posledic silovitega trčenja je 43-letnik umrl na kraju nesreče. Pred mesecem se je podobna nesreča zgodila na avtocesti pri Dramljah. Takrat je 56-letni češki voznik kom-bija trčil v madžarskega voznika tovornjaka, ki je zaradi zgostitve prometa upočasnil vožnjo. Pretekli teden smo pisali tudi o številnih kršitvah tujih voznikov tovornih vozil na Celjskem. Kje so razlogi? Prometna varnost se je v prvih šestih mesecih letih zelo poslabšala. V tem času je na Celjskem v prometu umrlo že devet ljudi, medtem ko je lani v celem letu v prometu umrlo osem ljudi. Razlogi za posamezne nesreče so različni, vendar bodejo v oči neverjetne kršitve voznikov, predvsem to, da je naše območje po številu vinjenih voznikov še vedno v vrhu v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji. Uresničuje se lanska napoved vodje oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Celje mag. Elvisa A. Herbaja, ko je decembra izrazil strah, da bo epidemija, Policisti na Celjskem so lani odredili kar 62.182 preizkusov z alkotestom, 166 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola in 317 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom mamil. Zasegli so več kot 600 vozil. Ponedeljkova nesreča na avtocesti ki je lani delno omejila tudi promet, povzročila večjo stopnjo ignorance in arogance v prometu. Predvsem pa, da je posledica epidemije lahko tudi izživljanje kršiteljev v prometu. Herbaj je takrat omenil, da je večini kršiteljev skupno, da pravila kršijo večkrat ter da ne gre samo za cestne kršitelje, ampak da se slednji pojavljajo tudi pri kršitvah na ostalih področjih. Agresija na cestah Da je epidemija prinesla svoj davek, meni inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran. »V zadnjem času tudi sam v prometu opažam več agresije voznikov in to ne glede na vrsto udeležencev. Tudi prisotnost alkohola v prometu se povečuje.« Na vprašanje, kje vidi razlog za več nesreč, v katerih so udeleženi tuji vozniki tovornih vozil, Safran odgovarja, da jasnega odgovora na to ni: »Slovenija je tranzitna država, kar pomeni, da jo prevozi ogromno tujcev. Na splošno ocenjujem, da je razlog tudi nezbranost voznikov in ne morda toliko prevelika hitrost. Vozniki ne upoštevajo varno- stne razdalje, so preutrujeni in preveč uporabljajo mobilne telefone. Veliko je dejavnikov, ki lahko vplivajo na varnost njihove vožnje.« Ali se lahko torej bojimo poletja, ko bo na naših cestah še več prometa? »Ta bojazen je upravičena,« dodaja Safran. Ne visoke kazni, ampak kultura vožnje Ampak rešitev niso vedno samo visoke kazni, poudarja: »V Sloveniji kazni za prometne kršitve niso tako nizke, težava je v njihovi izterjavi. Voznik, čeprav dobi 18 kazenskih točk, doseže, da dobi vozniško dovoljenje nazaj, nato nadaljuje s kršenjem prometnih pravil.« Morda je vzrok za številne kršitve tudi prometna kultura. »Če kdo na avstrijski cesti vozi prehitro, ni možnosti, da ne bi dobil kazni. Pri nas lahko vozi 160 kilometrov na uro na avtocesti, pri čemer bi moral imeti smolo, da bi kazen sploh dobil,« jasno pove Safran. »Kot inštruktor lahko iz izkušenj omenim, da javnost preveli-kokrat s prstom neupravičeno kaže na mlade, čeprav je razvidno, da se je kultura vožnje mladih izboljšala tako pri alkoholu kot pri upoštevanju predpisov. Pri mladih je šla vzgoja Kje se je lani zgodilo največ nesreč? Občina število prometnih nesreč v 2020 Celje 569 Laško 108 Mozirje 59 Rogaška Slatina 92 Slovenske Konjice 221 Šentjur 206 Šmarje pri Jelšah 158 Velenje 243 Žalec 271 v pravo smer. Problematična je v zadnjem času predvsem srednja starostna generacija.« Njegove besede potrjujejo policijska poročila o hudih kršiteljih v prometu. Foto: TW promet.si V soboto popoldne so policisti na avtocesti kaznovali voznika, ki je pri Lopati z osebnim vozilom vozil s hitrostjo 203 km/h. Predpisana globa je 1.200 evrov in 9 kazenskih točk. Vozniku bo izrečeno tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Avtocesta je bila nekaj časa zaprta, nastajali so tudi večkilometrski zastoji. Število kršitev v prometu, ki jasno kaže njihov strm porast. Še več, čeprav je bilo lani zaradi epidemije nekoliko manj prometa, je zaskrbljujoče, da je ravno lani bilo v zadnjih desetih letih zaznanih največ kršitev. Zaprosili so za azil Na območju Rogatca so policisti pred dnevi izsledili državljana Turčije, ki je ilegalno vstopil v Slovenijo. Tujec je zaprosil za azil. Na počivališču Zima so obravnavali bolgarskega voznika osebnega vozila, ki je prevažal tri turške državljane, ki so prav tako ilegalno vstopili v Slovenijo. Voznika so policisti kazensko ovadili, trojica turških državljanov je zaprosila za azil. Ponesreči se je ustrelil Konec preteklega tedna so policisti v kraju Pecelj na območju Šmarja pri Jelšah ustavili 24-letnega voznika avtomobila. Med ustavljanjem vozila se je 27-letnemu sopotniku, sicer državljanu Avstrije, sprožila lovska puška in mu poškodovala rame. Do prihoda zdravnika na kraj sta poškodovanemu nudila prvo pomoč policist in vojak, ki sta službo opravljala v mešani patrulji. Poškodovani je utrpel hudo telesno poškodbo in ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici. Avstrijski državljan je lovec in je gostoval v lovski družini na območju Podčetrtka. Policisti in kriminalisti so opravili ogled kraja in zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Po preiskavi bodo o dogodku obvestili okrožno državno tožilstvo. Sojenje vendarle drug teden Na Okrožnem sodišču v Celju naj bi se naslednji teden vendarle začel sodni proces za 250-milijonsko oškodovanje v primeru Teš 6. Maja so predobravnavni narok preložili, saj je obramba obtoženih zahtevala izločitev sodnice Mojce Turinek. Predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli je zahtevo zavrnila. Zahteva obrambe je temeljila na tem, da je Turinekova vodila drug postopek zoper Uroša Rotnika, prvoobtoženega v primeru Teš 6, in ga tudi obsodila. S tem naj bi se opredelila do dokaznih predlogov v primeru Teš 6. V zadevi Teš 6 je obtoženih 10 fizičnih oseb, poleg tega pa sta obtoženi še dve pravni osebi. Kriminalisti so pri gradnji Teš 6 ugotovili za 250 milijonov evrov vredno oškodovanje, poleg tega, da se je cena celotnega projekta zaradi slabega vodenja podražila na 1,41 milijarde evrov, čeprav bi morala prvotno znašati 650 milijonov evrov. Sšol Izkoristili delavce? Celjski kriminalisti so konec maja letos zaključili obsežno in dlje časa trajajočo preiskavo kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev. Trije osumljenci so od leta 2011 do 2019 kar 423 delavcev zaposlenih v gradbeništvu z neplačili zakonsko predpisanih prispevkov oškodovali za najmanj 2,1 milijona evrov. »Delodajalci so oškodovane delavce, večinoma tujce iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije, zaposlovali ter po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe, s katerimi so formalno upravljali tako imenovani slamnati direktorji, ki s poslovanjem le-teh niso imeli stika,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Tako so osumljeni v tem času upravljali s skupno 22 gospodarskimi družbami. Pri tem so zavestno in z izključnim namenom koristoljubja niso ravnali po določilih de-lovnopravne zakonodaje ter zaposlenim delavcem niso izplačevali plač, prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, akontacij dohodnine in odpravnin. SŠol ZAPOSLOVANJE 15 Trgotur Posluževalec strojev za brizganje plastike (m/ž) (Celje) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: osnovnošolska izobrazba ali srednja poklicna šola, osnovno poznavanje programa Microsoft Office, pripravljenost na 4-izmensko timsko delo, zanesljivost, natančnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 3 mesecev, možnost podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, možnost napredovanja, stalno usposabljanje, izobraževanje, usmerjanje in podpora, timsko delo, stimulativno nagrajevanje. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Alpla Slovenija, d. o. o.. Kotna ulica 5 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Kuhar (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo 2 leti delovnih izkušenj s pripravo jedi v gostinstvu, srednješolsko izobrazbo smeri kuhar, pripravljenost na delo med tednom (enoizmensko) kot tudi ob sobota in nedeljah v času skupinskih najav ali naročil (po dogovoru z vodjo restavracije), samoiniciativnost, samostojnost in poznavanje dela v kuhinji. Kandidatu nudimo delovno razmerje in pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, majhen, prijeten in kolegialen kolektiv. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v izbirnem postopku. Želimo, da kandidate k prijavi motivira vsebina dela in ne blagovna znamka ali ime podjetja. Kandidat bo zaposlen neposredno Prodajalec (m/ž) (Celje, Maribor) Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo 2 kandidata na delovni mesti prodajalec v PE Adidas shop Celje in PE Adidas shop Maribor. Ferivi SL, d. o. o., Tržaška cesta 515, 1315 Brezovica pri Ljubljani. Prijave zbiramo do 6. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik - Celje (m/ž) (Celje) Za našega naročnika, vrhunskega ponudnika celovitih logističnih rešitev, iščemo kandidata za delovno mesto skladiščnik v Celju. HSG Kariera, Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Viličarist (m/ž) (Celje) Za uspešno logistično podjetje iščemo nove sodelavce za delovno mesto viličarist. HSG Kariera, Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja del (m/ž) (Pomurska, Podravska, Savinjska) Ponujamo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusnim delom, dinamično in odgovorno delo v stabilnem podjetju, urejene pogoje dela ... Asfalti Ptuj, d. o. o., Žnidarjevo nabrežje 13, 2250 Ptuj. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. pri naročniku brez posredništva. Prijave zbiramo do 30. 6. 2021. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Procesničar (m/ž) (Zagorje ob Savi) Kaj pričakujemo: znanje in izkušnje s področja elektrotehnike, IV. stopnjo elektrosmeri - srednja tehnična ali srednja poklicna šola, izkušnje z delom z računalnikom, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost za timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovornost, zmogljivost dela v turnusu - izmensko delo. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgotur.si. Strojni mehanik (m/ž) (Zagorje ob Savi) Kaj pričakujemo: znanje in izkušnje s področja vzdrževanja strojev, obdelovanja kovin, IV. stopnjo strojne smeri - srednja poklicna šola, obdelovalec kovin, ključavničar, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost za timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovornost, izkušnje z delom z računalnikom. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgotur.si. Informatik - programer (m/ž) (Gornja Radgona) Zaradi krepitve Elradove IT-eki-pe in širitve njenega udejstvovanja na globalni ravni skupine iščemo dodatnega sodelavca. V Elrad Electronics, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 3. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik C-kategorije/ dostavljalec (Arnovski gozd, Žalec pri Celju) Nudimo vam delo v manjšem in prijetnem kolektivu, dinamično terensko delo . Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 3. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec strojev in naprav (m/ž) (Prebold) Bisol Group je že več kot 15 let eden od vodilnih evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov in drugih inovativnih solarnih rešitev, ki kljub zahtevni gospodarski situaciji širi poslovanje in redno ponuja nova delovna mesta. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v Velenju (m/ž) (Velenje) V svoj kolektiv vabimo odgovornega prodajalca v prodaji drobne galanterije, pisarniškega in šolskega materiala. Izbranemu kandidatu po- Monter (m/ž) (Celje, teren) Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 21. 6. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlado in motivirano ekipo. Prijave zbiramo do 21. 6. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek - izmenovodja (m/ž) (Celje) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na nočno delo, 3 leta delovnih izkušenj s področja pekarstva, srednjo poklicno izobrazbo, poznavanje pekarskih postopkov, motiviranost in samoiniciativnost pri delu, nujamo zaposlitev za daljše časovno obdobje za polni delovni čas 40 ur na teden, in sicer v dveh izmenah ter s stimulativnim plačilom. Bags&More (Acron, d. o. o.), Pameče 167, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 12. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Planina pri Sevnici) Vam je pomembno, da ste zaposleni v prijetnem, stabilnem in urejenem delovnem okolju? Potem smo pravo podjetje za vas. Za nedoločen čas zaposlimo 2 osebi, ki sta motivirani za delo in sta se pripravljeni učiti novih stvari. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec programske opreme (m/ž) (Žalec) Opis del in nalog: prodaja lastne programske opreme podjetja, iskanje poslovnih priložnosti za naročniške ali raziskovalno-razvojne projekte, pridobivanje novih strank in vzdrževanje dolgoročnih odnosov s strankami ... Nova Vizija, d. d., Celjska cesta 9, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 17. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Celje - Teharje) Vabimo kandidate, ki so pripravljeni delati v urejenem podjetju, katerih želja je stalna in varna zaposlitev, ki jim je redno plačilo pomembno, ki želijo napredovati in rasti skupaj z nami. Aquafil-SLO, d. o. o., Letališka cesta 15, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do natančnost in smisel za estetiko. Prijave zbiramo do 19. 6. 2021. Pekarna Geršak, d. o. o., Cesta na Lju-bečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter/sestavljalec inox proizvodov (m/ž) (Žalec) Naloge in odgovornosti: delo v proizvodnji kovinskih, inox izdelkov, brušenje, sestavljanje in čiščenje končnih izdelkov, servis strojev iz proizvodnje. Delovni čas: delo je od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 1-izmensko delo. Zahtevana izobrazba in izkušnje: srednja poklicna izobrazba, zaželene so delovne izkušnje. Pričakujemo ročne spretnosti, iznajdljivost in izvajalske sposobnosti, zanesljivost in odgovornost, sposobnost timskega in samostojnega dela. Prijave zbiramo do 25. 6. 2021. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, proak-tivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika predstavlja prednost), samostojno 12. 6. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Diplomirani inženir strojništva (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo strojne smeri, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pospeševalec prodaje (m/ž) (Velenje, Slovenj Gradec, Radlje, Dravograd, Mislinja, Maribor) Delo zajema sodelovanje s prodajnimi predstavniki stranke, izvajanje dejavnosti v skladu s planom in načrtom poti, zagotavljanje stalne napolnjenosti polic v skladu s strategijo postavitve izdelkov za določenega kupca in drugo. Coca-Cola HBC Slovenija, d. o. o., Motnica 9, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 18. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Frontend razvijalec (m/ž) (Celje) Nudimo dinamično delo v perspektivnem in kreativnem okolju, pozitivno timsko vzdušje, skrb za osebni in strokovni razvoj. Stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Navteh, d. o. o., Kersnikova ulica 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) Celje (Celje) Pričakujemo veljavno licenco oz. NPK nepremičninski posrednik, do- delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, pro-aktivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategori-je, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kate-gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. bre komunikacijske veščine, izpit B--kategorije, ciljno naravnanost, pozitivno miselnost, željo po učenju, osebni in poslovni rasti, zavedanje, da nihče ni uspel sam. Center nepremičninskih posrednikov, d. o. o., Partizanska cesta 26, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 1. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji specialist za varno in zdravo delo (m/ž) (Velenje) Delo obsega izvajanje nalog preventive po zakonodajnih zahtevah varnega in zdravega dela, opravljanje raziskave delovnih nezgod, izvajanje ukrepov za izboljšave na področju varnega in zdravega dela in drugo. Hisense Gorenje Europe, d. o. o., Partizanska cesta 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 3. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obratovodja v proizvodnji (m/ž) (Zreče) Naša pričakovanja: končana višješolska izobrazba tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji na področju vodenja, poznavanje orodij vitke organizacije (5S, Kaizen, SMED ...) ... Ecopack, d. o. o., Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Direktor (m/ž) (Hoče) Naš naročnik Expo deko je uspešno mednarodno dejavno podjetje. V svojo ekipo vabi direktorja, ki bo z zagnanostjo, ambicioznostjo in s strokovnostjo pripomogel k nadaljnji rasti podjetja. Kadrovska asistenca, Beloruska ulica 7, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 30. 6. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. [3 MojeDelo.com 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Brezplačno na morje Prav vsako soboto v juliju in avgustu boste lahko šli brezplačno na morje - v Izolo. V senci, na soncu, v morju boste lahko uživali ves dan. Eni se boste kopali, drugi se boste podali na raziskovanje Izole in drugih zanimivih kotičkov slovenske obale ali obiskali prijatelja oz. prijateljico na morju. Vsekakor bomo v sobotnih druženjih postali pravi prijatelji in spletli zanimive vezi. Že ob prvem obisku slovenske obale se vam bo pridružila ekipa voditeljev Radia Celje in za vas pripravila zanimiva presenečenja ter nagradne igre, še posebej veliko zabavo s pogostitvijo, z dobro glasbo in druženjem bomo pripravili v soboto 28. avgusta, in sicer za vse tiste, ki boste z nami potovali vsaj petkrat. Bi želeli kar deset sobot brezplačno in brezskrbno uživati na morju? Postanite novi naročnik Novega tednika. Naročite se lahko na telefonski številki 03-42-25-171 ali na spletnih straneh www. novitednik.si in www.radiocelje.si. Ugodnost smo pripravili tudi za vse, ki ste naši zvesti naročniki - za vas velja nižja cena 13 evrov, za vse ostale je cena 18 evrov. Rezervirajte si sobote, ko bi želeli uživati na morju. Pokličite na telefonsko številko 070 244 150 podjetja ATP, kjer bodo tudi letos poskrbeli za organizacijo in prevoz. Podrobnejše podatke lahko dobite tudi na www.radiocelje.si in www.novitednik.si. Pred odhodom- na- avtobus še skupinska fotografija za obujanje čudovitih trenutkov. Optika OFTALMOS 070 458 485 info@optika-oftalmos.si www.optika-oftalmos.si CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA GRADBENA TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206 www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 9 Mariborska 103a, Celje V. 031 72 0 657 Ж celje@akron.si ® www.akron.si ŠPORT 17 Roman Hriberšek, skrbnik nemotene logistike na dirki Po Sloveniji »Ne upam pomisliti, da bi Pogačar na tej dirki dobil covid« Tako velik športni projekt, kot je kolesarska dirka Po Sloveniji, v okviru katere je izvedenih pet etap, ima ob visokih organizacijskih merilih tudi zahtevno logistiko. Dnevno premikanje kolesarske karavane z glavnih prizorišč etap (štart, cilj), izvedba dirke na skupno več kot 800 kilometrov dolgi trasi ter nemoteni pogoji za delo vseh spremljajočih služb predstavljajo velik zalogaj. Zlasti v teh posebnih razmerah še vedno veljavne epidemije koronavirusa. Za večji del teh nalog, ki v ozadju očem praviloma niso vidne, skrbi Roman Hriberšek iz Celja, ki že enajsto leto sodeluje na dirki Po Sloveniji. ROBERT GORJANC Del ekipe Adrie Mobila, ki je glavni organizator dirke, je postal v času, ko je bil zaposlen v Novem mestu in je spoznal Bogdana Finka, direktorja dirke Po Sloveniji. Od takrat je pomemben člen organizacije slovenske pentlje in tudi ostalih dirk Adrie Mobila, danes najboljšega kluba v državi. Lahko bi tudi rekli, da je postal nekakšna desna roka Bogdana Finka pri organizaciji dirke Po Sloveniji, nenazadnje ga v teh dneh z njim videvamo tudi na novinarskih konferencah pred začetkom prve etape. »Moje delo se začne že pri snovanju etap na Celjskem oziroma Štajerskem, saj potem predlagam Bogdanu Fin-ku zasnovo prog posamičnih etap. Doslej je Bogdan, ki sem mu izjemno hvaležen, da mi je omogočil ta izziv in mi zaupal odgovornost za sodelovanje pri pripravi dirke, vedno potrdil moje predloge. Dirka Po Sloveniji je organizacijsko in finančno izjemno zahtevna, zato se zahvaljujem tudi županom iz Savinjske regije ter iz ostalih delov države in drugim ljudem, ki so udeleženi pri projektu, da že nekaj let uspešno sodelujemo pri izvedbi dirke. Vsi ti dobri dogovori so potem vidni tudi v prenosih Eurosporta in TV Slovenije, ki so odlična promocija za mesta, udeležena v dirki,« je povedal Roman Hriberšek. Naš sogovornik tako v okviru logistike dirke skrbi za uspešno izvedbo štarta in cilja dirke, ki je najzahtevnejše prizorišče, za organizacijo hotelskih zmogljivosti za ekipe parkirišč, ureditev VIP-prostorov ... »Naša stalna ciljna ekipa, ki šteje dvajset ljudi, dela ves dan. Po koncu etape pozno popoldne poskrbi za demontažo cilja, vso opremo odpelje in zgodaj zjutraj že postavlja ciljno areno na novem prizorišču.« Roman Hriberšek (Foto: DŠ) Visoke varnostne zahteve Zaradi aktualnih razmer, ko epidemija še ni izzvenela in bo dirka izvedena pod zelo strogimi varnostnimi protokoli, v obliki tako imenovanih mehurčkov, so organizacijske in logistične zahteve na še višji ravni. »Vsako leto nam je bilo v veliko veselje, da so h kolesarskim ekipam, ki so s svojimi avtobusi nameščene na različnih parkiriščih, lahko prišli tudi obiskovalci in s kolesarji ali člani ekip naredili kakšno fotografijo za spomin, dobili podpis, morda tudi kakšno kapo, bidon ... Letos zaradi aktualnih razmer to seveda ne bo mogoče, saj moramo zagotoviti najvišje standarde zdravstvene varnosti za tekmovalce in člane ekip. Vemo, da imamo letos na dirki Tadeja Pogačarja, in ne moremo si dovoliti, da aktualni zmagovalec Dirke po Franciji ne bi mogel braniti naslova. Vsi iz organizacijskega odbora, ki prihajamo v stik s kolesarji, smo pod strogim nadzorom in se redno testiramo s PCR--testi,« je pojasnil Roman Hri-beršek. Kot je še dejal, si kot Celjan v tem času kolesarskega navdušenja v Sloveniji seveda želi, da bi prišlo na Stari grad deset tisoč ljudi, a to zaradi prostorskih pogojev in aktualnih razmer ni mogoče. »Zaradi večje varnosti pred okužbami sem se letos tudi zavzemal, da cilj etape v Celju ne bi bil v sre- dišču mesta, marveč na Starem gradu, kjer se ne more zbrati toliko ljudi in je lažje zagotoviti varnostne pogoje za kolesarje. Nenazadnje je grad vsem ljuba, čudovita točka.« Pomembno je biti del spektakla Roman Hriberšek je še poudaril odlično sodelovanje z Dejanom Čretnikom, režiserjem športnih prenosov na RTV Slovenija, sicer Šen-tjurčanom po rodu, ki z organizatorji in gostitelji določa najmikavnejše točke z dirke, ki so potem vidne v prenosih na televiziji in so odlična promocija za lepote Slovenije in krajev, ki so vključeni v dirko. Kot je še dejal naš sogovornik, je v organizacijskem odboru dirke približno 250 ljudi, večina jih dela na prostovoljni osnovi. »Gre za nekdanje kolesarje, starše mlajših kolesarjev, ostale privržence kluba. Dirka je velik finančni zalogaj, a opraviti je treba še veliko prostovoljnega dela. Tisti, ki pri tem sodelujejo, vedo, da ni najbolj pomemben denar za opravljeno delo, ampak biti del izjemnega spektakla. Letos so nas na primer klicali mnogi gasilci, ki so ostali brez svojih prireditev, ali so lahko zraven,« je še sklenil Roman Hriberšek in dodal, da bo takoj po letošnji dirki Po Sloveniji že začel priprave na dirko prihodnje leto. Plavalci celjskega Neptuna s trenerjema Martinom Karlinom (levo) in Robertom Kekcem (desno) Izabela druga, Lena in Gašper tretja Plavalci celjskega Neptuna so se vrnili v polni pogon. Po nekaj manjših tekmah v prejšnjih mesecih so se udeležili mednarodnega prvenstva Kranj 2021. Na njem so nastopali tekmovalci iz petih držav. V absolutni konkurenci so medalje osvojili Izabela Pakiž Rumpf, druga na 200 metrov prsno, Lena Bornšek, tretja na 800 metrov, in Gašper Pevec, tretji na 200 metrov prsno. V popoldanska finala so se uvrstili še Laura Knez, Hana Podbregar, Rebeka Bolha Stoisavljevič, Maks Jereb, Sebastjan Jug, Nik Kočevar, Nika Alagić, Pia Krajinović, Tia Perc in Jakob Lesjak. Pred neptunovci je še nekaj preglednih tekem, v poletnih mesecih pa jih čakajo nastopi na državnih prvenstvih. DŠ, foto: PK NEPTUN NA KRATKO Dobovec znova proti ligi prvakov Litija: Državne prvakinje v futsalu so Celjanke, pri moških pa so naslov obranili igralci Dobovca. Na četrti finalni tekmi so v gosteh s 5:0 premagali Litijo in slavili s skupnim izidom 3:1 v zmagah. Na prvem obračunu v Rogaški Slatini je Dobovec zmagal s 6:1, na drugi v Litiji je izgubil po šestmetrovkah z 9:8, na tretji v svoji dvorani pa je bil boljši s 5:2. Dobovec je tako ubranil naslov prvaka iz sezone 2018/19, v prejšnji zaradi pandemije tekmovanja niso končali, najboljši pa je bil tudi v sezoni 2017/18. Silovit finiš Rogaške Slovenska Bistrica: Po izjemno razburljivem zaključku tekmovanja v 3. slovenski nogometni ligi vzhod je Rogaška prehitela Bistrico in se vrača v 2. ligo. Slatinčani so v Slovenski Bistrici slavili z 2:1. Konjiška Dravinja je bila četrta, Zreče šeste, celjski Šampion sedmi, Šmarje pa zadnje, dvanajsto. Niti ena od enaindvajsetih Laško: V dvorani Tri lilije je bilo na namiznoteniškem kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na poletne paralimpijske igre na razpolago 21 vozovnic. Žal niti ena ni ostala v Sloveniji. Najdlje se je prebil Primož Kancler, ki je bil edini udeleženec izločilnih bojev. Andreja Dolinar, Luka Trtnik in Alen Beči-rević so obstali v skupinskem predtekmovanju. Morda bo Slovenija v Tokiu le imela predstavnika, saj pri krovni zvezi za parašporte upajo, da bodo dobili posebno vabilo prirediteljev iger za enega tekmovalca. (DŠ) novi tednik 18 ŠPORT Peneča prha za direktorja RK Gorenje Janeza Gamsa. (Foto: JURIJ VODUŠEK) Foto: JURIJ VODUŠEK Z direktorjem Rokometnega kluba Gorenje Velenje Janezom Gamsom »Verdinek bo za Čupićem naslednji najboljši strelec brez prsta« Ko bo konec leta, bomo rokometaše Gorenja najbrž uvrstili med najbolj senzacionalne zmagovalce. Ni jih bilo veliko, ki so neomajno verjeli v njih. Eden redkih je bil direktor velenjskega kluba, Korošec Janez Gams. Pogovor sva začela pol ure pred zadnjo tekmo v sezoni, ko se je pripravljalo slavje. Telefon mu je nenehno zvonil, a je vse klice zavračal, razen enega. »Bemti, kitajska direktorja niso spustili v dvorano,« me je nejevoljno pogledal, a kotička ust sta se mu malo razširila. Nemudoma je uredil neljub zaplet, mene pa je pošteno nasmejal. Spomnim se ga še kot vihravega mladeniča, ki je igral za Slovenj Gradec. DEAN SUSTER »Vem, katero tekmo imava v mislih. V Slovenj Gradcu je gostovalo tedaj izjemno močno Celje. Ko si je nabralo lepo prednost, je naš trener Aleš Praznik poslal na parket nekaj mladincev. Med njimi sem bil tudi jaz. Uspelo mi je doseči tri ali štiri gole, eden je bil zelo lep, saj mi je zaploskal celo celjski vratar,« se enega od ključnih rokometnih korakov spominja Janez Gams. Zaradi te predstave so mu ponudili pogodbo in študij prava je zato malce trpel. Za nekaj sekund sva se ustavila pri zapletu z visokimi gosti, zato takoj razrešiva dvome o silnih milijonih, ki naj bi jih v klub investiral pokrovitelj. Omenjalo se je celo petnajst milijonov. Kaj veste vi? Prav nobene informacije nisem imel o tem. Žal mi je predvsem, da poklicani niso preverili govoric pri vodstvu podjetja Hisense oziroma Gorenje. Ko smo postali prvaki, je bila novica povzeta po večini medijev in ukvarjali smo se predvsem s tem, da vest demantiramo. Ljudje so bolj spraševali, če je vse res, kot pa da bi slavili skupaj z našimi igralci. Porajajo se strahovi, da bo mlada ekipa razpadla, ker bomo pripeljali drage tujce. Velenje je delavsko mesto in takšne zgodbe ne sodijo vanj. Želimo se povezati z lokalno skupnostjo, želimo privabiti gledalce, nočemo pa biti razvajene pri-madone, ki zahtevajo tri milijone evrov, kaj šele petnajst. Dejansko nam je bil storjena škoda. Pravite, da veste, od kod so prišle dezinformacije. Je prvi človek celjskega kluba zaposlen pri Hisensu? Bil je. Če je še, ne vem. Res čudno, da ste prvaki, glede na to, kaj vse vas je doletelo. Začelo se je septembra z nesrečo Celjana Matica Verdinka. Odlični le-vokrilni igralec si je odrezal prst, ki so mu ga zdravniki neuspešno skušali prišiti. Kako ste spremljali dramo? Bil je pravi šok. Po tekmi s Slovanom me je naslednje dopoldne poklical klubski fizioterapevt. Vedel sem, da je nekaj narobe. Predvideval sem, da imamo težave z okužbo. Ko mi je povedal, kaj se je zgodilo, bi raje videl, da smo okuženi. Vsi smo podprli Matica. Njegova kariera je bila pod vprašajem. Verjeli smo, da se bo vrnil. Zdaj je že zelo dober. Izguba palca zanj ne predstavlja več velike težave. Rekel sem mu, da bo za Ivanom Čupićem naslednji najboljši strelec slovenske lige brez prsta. V izdihljajih sezone se je poškodoval vaš najboljši igralec Aleks Kavčič. Če bi to vedeli, najbrž ne bi sklenili stave o prvem mestu, kajne? Ko se je poškodoval Aleks, se nam je pripetil dvojni šok. Na povratni tekmi, v kateri smo imeli vse v svojih rokah, smo proti Grkom izpadli iz pokala EHF, vmes smo izgubili še Aleksa. Bili smo pesimistični. Po prespani noči smo se zbrali in prešteli. Na treningih je bilo vse brez pripomb. Proti Celju je vrhunsko odigral Enej Slati-nek Jovičić. Hvala bogu, da smo ga januarja pripeljali iz Slovana. Zakaj ste verjeli v to ekipo? Saj sem že eno sezono prej, a smo bili četrti. Ugotovili smo, da na mladih svet stoji. Kar sama od sebe se je izkristalizirala prava »klapa«. Fantom generacije letnika 2000 smo dodali Tilna Sokoliča, potem ko nas je zapustil Tadej Mazej. V Našicah so pripravljalno tekmo igrali tudi sedemnajstletniki. Dobro so se upirali, na treningih so bili zelo marljivi. Nihče ni kazal nezadovoljstva, če je igral manj. In še naprej so »pobi gazili«. Kdo vas je povabil v klub? To je bil pred dobrimi tremi leti takratni upravni odbor na čelu z Milanom Mežo. V upravnem odboru je bil in je še tudi Franjo Bobinac. Nameraval sem še eno leto igrati v Avstriji, a sem si hitro premislil. Ste imeli kdaj težave v Velenju? Sem, ampak ne zato, ker sem Korošec. V Velenju me dobro poznajo, saj sem za Gorenje igral med letoma 2010 in 2017. Težave sem imel zato, ker sem povedal svoje mnenje. To pa nekaterim trenerjem ni ustrezalo. Kot igralec sem bil vajen, da sem lahko sam ali da je kdo drug povedal mnenje trenerjema, tako Branku Tamšetu kot Ivanu Vajdlu. Nasledili so jih drugi, a niso bili uspešni. Splet okoliščin je nanesel, da sem Gorenje kot igralec zapustil z veljavno pogodbo, kar je bila želja trenerja Željka Babica, leto kasneje pa sem se vrnil v vlogi direktorja. Nekaj tednov sva sodelovala, potem pa je odšel. Rokomet je eden izmed tistih športov, kjer državni prvak ne more igrati kvalifikacij za ligo prvakov ... Takšna so pravila Evropske rokometne zveze. Slovenija je na klubski lestvici s 14. skočila na 11. mesto. Predvidevam, da bo naslednje leto deveta in bo prvak imel neposredno možnost za vstop v ligo prvakov. Mi se bomo prijavili že letos, ponudili bomo svojo kandidaturo. Ko razširitev dvorane še ni na vidiku . Velenje izjemno skrbi za svoj šport, toda kohezijska sredstva niso namenjena za to. Rdeča dvorana je zelo dobra, v njej so predstavniki številnih športov, ampak Velenje bi si zaslužilo večjo, sodobnejšo dvorano. Od EHF pričakujemo zahteve glede dvorane. Vemo sicer, da je sedišč premalo in da nam manjkata tribuni za goloma. Do kdaj ostajate v klubu? Res je, da bom še ostal nekaj mesecev. Nasploh menim, da se o tem preveč govori, namreč za naslov prvaka so zaslužni predvsem igralci in trenerji. Dogovor je naslednji; David Miklavčič, ki mi bo pomagal, bo še igral, kar je želja trenerja, sam pa bom ostal do konca leta. Potem pa bomo videli, kakšno bo stanje. Glede na to bomo začrtali nove smernice. Katera zmaga nad Celjem se vam je zdela bolj senzacionalna, tista v Zlatorogu ali tista neenakovredna v Rdeči dvorani? Obračun v Zlatorogu je bil poseben. Nismo vedeli, kje smo, saj smo izgubili v Ormožu, Celje pa je bilo še v ligi prvakov. Zmaga v Zlatorogu je vedno nekaj več. Tista je bila najbolj čustvena, druga, v Velenju, je bila potrditev naše moči, ko smo začeli verjeti, da lahko gremo do konca. V Golovcu kot igralec nisem uspel premagati Celja, v Zlatorogu mi je to večkrat uspelo. A imam težavo, porazi me bolj bolijo kot me zmage veselijo. Še enkrat, na kratko: zakaj ste prvaki? Na majicah imamo napisano Strast, pogum, srce. Brez strasti ni uspeha v življenju. Kakovost ekipe ni nikoli enaka vsoti kakovosti posameznikov. PSG in Veszprem kljub silnim vložkom še nista osvojila lige prvakov. Izbiramo značajsko primerne fante. Ne zadenemo vedno. V naslednji sezoni nam bo veliko težje, ostati moramo na tleh, skromni, in delati z enako vnemo. Že na igrišču ste bili mislec, zdaj ste to v pisarni. In še kje? Včasih se mi zdi, da sem bolj deklica za vse. No, zdaj sem v nepremičninskih vodah. Našel sem področje, ki me veseli. Spoznal sem novo strast. Družina? Imam tri sinove. Mlad sem imel prvega otroka, pri 22 letih. Noben ni rokometaš. Vsi so začeli igrati nogomet. Epidemija je storila veliko škodo. Eden med njimi je izgubil veselje do športa. Upam, da si bo premislil. ŠPORT 19 V Jadranski ligi za košarkarice bo v novi sezoni tekmovalo trinajst klubov Damir Grgić še ni podaljšal pogodbe s Cinkarno Skupščina Jadranske lige za košarkarice, lige Waba (Women Adriatic Basketball Associaton) bo 25. junija v Slavonskem Brodu. Takrat bodo tudi izžrebali pare za ligaški razpored. DEAN SUSTER V 21. sezoni ženske različice mednarodnega regionalnega košarkarskega tekmovanja bo tekmovalo trinajst klubov iz sedmih držav. Celjski Cinkarni, ki je edini klub z območja nekdanje Jugoslavije, ki v ligi neprekinjeno sodeluje že od začetka, se bo v novi sezoni kot drugi slovenski klub pridružil Triglav, ki se v ligo vrača po dveh letih. Za Kranjem najbližja Požega Največ klubov bo iz Bosne in Hercegovine, Feniks (Banja Luka), RMU Banoviči in Orlovi (Banja Luka). Po dva bosta iz Severne Makedonije, Badel 1862 (Skopje) in Basket Kam (Makedonska Kameni- ca), Srbije, Partizan 1953 (Beograd) in Vojvodina 021 (Novi Sad), Slovenije, Cinkarna Celje in Triglav (Kranj), ter iz Bolgarije, Beroe (Stara Zagora) in Montana 2003, po enega predstavnika bosta imeli Hrvaška, Plamen Požega, in Črna gora, Budučnost Bemax iz Podgorice. V superligi najbrž osem Celjski klub je eden od štirih ustanoviteljev lige in dvakratni zmagovalec (2002, 2017). V prvem delu sezone bodo klubi razvrščeni v dve skupini. Vodstvo lige, na čelu katerega sta predsednik Srbo-bran Filipović in direktor Uroš Kranjc, se bo še odločilo, ali Selektor slovenske ženske reprezentance Damir Grgić še ni podaljšal pogodbe s Cinkarno Celje. Pred odhodom na priprave z izbrano vrsto je sporočil, da želi nadaljevati delo z izjemno obetavno ekipo, ki sta mu jo pomagala soustvariti predsednik kluba Borut Kop in športni direktor Uroš Kranjc. bo kasneje v superligi igralo šest ali osem klubov. Zaključni turnir naj bi bil 19. in 20. marca. Treba je dodati, da bo skupščina v Slavonskem Bro-du volilna. Urošu Kranjcu bo potekel drugi štiriletni mandat v vlogi direktorja lige. A večjih sprememb konec tega meseca ne pričakujejo. Bo nadaljeval v Celju? Medtem ko selektor Damir Grgić pripravlja slovensko žensko reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu (njegove varovanke so na prvih petih prijateljskih tekmah petkrat zmagale), mu je potekla pogodba z ŽKK Cinkarna Celje. Novo ponudbo je že prejel, v klubu pričakujejo, da bo pristal na pogoje. V celjski klub je prišel leta 2007, člansko ekipo (izjemno uspešno) vodi od leta 2009. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA Konjičanka Zidanškova danes v boj za finale Tamara Zidanšek je na teniškem odprtem prvenstvu Francije odigrala zgodovinski, prvi četrtfinalni dvoboj med posameznicami v samostojni Sloveniji. Za mesto v polfi-nalu se je Konjičanka spopadla s Španko Paulo Badoso, 35. igralko sveta. Dvoboj se je v torek na igrišču Philippe-Chatrier začel opoldne. Prvi niz je dobila Zi-danškova s 7:5, čeprav je v uvodu izgubila dve igri z začetnima udarcema in zaostajala s 3:0. V drugem nizu je izvrstna Konjičanka povedla s 3:1 in 4:2, sledile pa so štiri dobljene igre tekmice zapovrstjo za zmago s 6:4. V tretjem nizu je 23-letna Zidanškova podobno kot v prvem začela slabo, nakar je odlično nadaljevala in povedla s 4:3, nato pa zmagala z 8:6: »Pred dvobojem sem vedela, da me čaka težka borba. Vodila sem s 7:5 in 4:2, a se je tekmica vrnila v igro. V tistih trenutkih sem imela težave, saj sem močno popustila. V tretjem nizu pa sem znova našla svoj ritem. Počutila sem se vedno bolje in se znova začela boriti.« V polfinalu se bo Zidanškova danes pomerila z Rusinjo Pavljučenkovo. DŠ, foto: TS Šutejevo zaustavilo slabo vreme Na državnem prvenstvu v atletiki za člane in članice so odlično nastopili predstavniki celjskega društva Kladivar. V Kranju je prvenstvo štelo tudi kot tretja tekma slovenske mednarodne lige. Klara Lukan in Vid Botolin sta si pritekla po dve posamični zmagi. Lukanova je po zmagi na pet kilometrov odtekla še državni rekord na tri kilometre za mlajše članice, mladinec Botolin pa je zmagal na 1.500 in 3.000 metrov. Poškodovani Luka Janežič je v tesnem obračunu le zmagal na 400 metrov. Zmago si je pritekel tudi mladi Ian Matic Guček v teku na 400 metrov ovire s časom 51,47. Zmagali so še Lea Haler v teku na 1.500 metrov, Tina Šutej v skoku s palico (zaradi dežja je končala že na višini 400 cm), Jurček Korpič Lesjak v metu kladiva, Hana Urankar v metu diska in moška štafeta 4x100 metrov. V teku na pet kilometrov so bili na odru za zmagovalce le Kladivarjevi atleti, Jan Kokalj, Jan Brešan in Matija Rizmal. Druga mesta so osvojili Jan Brešan (3.000 m), Jan Vukovič (800 m), Eva Pepelnak (troskok), Maruša Černjul (skok v višino), tretji pa so bili Esma Pajt (met kladiva), Ana Grajžl (skok v daljino) in Alen Lamper (3.000 z zaprekami). »Moj cilj je bil le, da postanem državna prvakinja v času, ko je že začelo deževati. Nisem želela tvegati pred pomembno tekmo v Firencah, kjer bosta manjkali le obe najboljši Američanki in bo zbran svetovni vrh. Moja noga je sedaj v boljšem stanju. Čeprav sem opravila nekaj terapij, sem čutila malce zbadanja. Bilo pa je bolje kot na diamantni ligi v Dohi,« je dejala Šutejeva, ki bo v Firencah tekmovala danes. DŠ, foto: PETER KASTELIC Tina Šutej se je v Kranju izognila nepotrebnemu tveganju. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAPOSLITEV tč podjetju NORMA soft iščemo novo sodelavko ali sodelavca za cJelo na področju računovodstva. Od kandidatov pričakujemo - vsaj 3leta delovnih fekušenj, - sposobnoot sdmksjojneg a zaključevanja bilanc. Prijave pošljitedo torka 15.6.2021 na elektronski nailov info(a)normasoft.ai. Učinkovito vodenje poslovanja idkMAsift d.O.o. / Efenkova 61 / 3320 Velenje prepovedani< deli tebe prebivalci tvoje duše, s katerimi lahko zdravo upravljaš in jim dovoliš, da se izrazijo na zdrav način, je to neverjetno osvobajajoče.« jo najšibkejše dele naše psihologije, zato da daljšajo čas oz. stopnjo naše uporabe. S to našo pozornostjo zaslužijo neverjetno veliko denarja. Spremljajo vsak naš korak, vedo vse o naših življenjih. Algoritem se je naučil napovedovanja našega obnašanja in napoveduje ga bolje od nas. Ko se vprašamo o posameznikovi neodvisnosti, je to zelo strašljivo. Sploh zato, ker peščica podjetij odloča o marsičem in to mnogo bolj, kot se tega zavedamo. Pomembno je, da sodobne tehnologije odlagamo iz rok. Srčki, dvignjeni palci, komentarji in ostala obvestila so hladnokrvno preračunani tako, da omrežja pridobijo čim več naše pozornosti čim večkrat na dan. To v naših možganih sprošča nevrotransmiter dopamin, torej občutke sreče. Dopamin je tudi osnovna surovina za vse vrste odvisnosti - od alkohola, drog, seksa, iger na srečo, od dela in vseh tehnologij, ki jih ne znamo odložiti iz rok. Prvi korak je, da si priznamo, da smo vsi odvisniki, in da začnemo ustrezneje ukrepati. Drugi korak je širjenje znanja o tem. Tretji korak je vplivanje na politike, da bodo vzpostavili močne nacionalne zakonodaje, ki bodo tem maloštevilnim in trenutno žal vsemogočnim podjetjem onemogočale, da bodo s svojimi odvetniki dosegali vse, kar želijo. Močna zakonodaja lahko odvzame nekaj vsemogočnosti tem podjetjem. Če zakonodaja peša, je to lahko zelo nevarno. Ozdraviti se te dopaminske tehnološke odvisnosti se mi zdi izjemo zapleteno. Tudi kratkoročnih ciljev. Zato je pomembna tudi razvejana medijska krajana, da obstajajo lokalni in regionalni mediji, ki se s pomembnimi stvarmi ukvarjajo na vsakodnevni ravni. In okolju, kjer delujejo, nastavljajo ogledalo. Kako se iz tega izviti? Ko se bo vsak od nas začel ukvarjati sam s sabo, ko bo razčistil s stvarmi, ki ga dajejo, in bo nehal svoje slabe plati pometati pod preprogo ter jih videti le v drugih, bo svet postal neverjetno boljši. Tudi Jung je dejal, da je zunanja strašljivost sveta posledica naše notranjo razklanosti. Ko začnemo delati na sebi, hkrati delamo na družbi. Tudi v delovna okolja prihaja filozofija, da je poklic način življenja in da je treba biti ves čas na voljo. Kar najbrž prav tako ni najbolje za naše duševno zdravje. V različnih obdobjih podjetništva so bili v ospredju različni cilji, iz katerih so se razvile različne oblike podjetništva. V zadnjem obdobju smo bili priča kariernemu brutalizmu, ko so bili direktorji peščice globalnih podjetij nekakšni podjetniški idoli. Takšen sloves se je držal na primer soustanovitelja Appla Steva Jobsa. Vendar se je veliko njegovih zaposlenih pred njim skrivalo, saj niso hoteli, da bi bili dodeljeni k njegovim projektom. V njegovi ekipi je bilo ogromno ločitev in razdrtih družin. Marsikdo je posvojil pričakovanja, da je to normalno in samoumevno. A ljudje ne moremo biti ves čas na razpolago. Če razpolovimo svojo razpoložljivost, bomo podvojili svoje razpoloženje. Če imamo več časa zase, da uživamo v svojih trenutkih, sta sreča in zadovoljstvo veliko bolj otipljiva. Mej ni vedno enostavno postaviti, sploh če je v ozadju strah po izgubi zaposlitve. Strah nas je, da bomo kar vsi izgubili službe in da za nas, če ne bomo ponotranjili pričakovanj o nenehni dosegljivosti, ne bo prihodnosti. V pandemiji je med ljudmi nastalo ogromno stisk in ogromno podjetij čaka negotova prihodnost. A rešitev ni to, da mora biti vsak na razpolago v vsakem trenutku. To so osnovne človekove pravice, ki jih moramo sami zaščiti tako, da meje postavimo na zdrav način. Ker smo vzgojeni v pridne, ubogljive in podložne, svojih pravic ne znamo ubraniti tako, da bi bilo dobro za nas. Zaradi tega je to kratkoročno dobro za druge, ker se zdi, da lahko z nami počnejo, kar si zamislijo. Ko enkrat postavimo meje, se tudi druga stran navzame tega zgleda in na svojem področju ravna bolje. Vsak atom, ki ga vložimo v svojo samozaščito, ko si dovolimo postaviti meje, prispeva k skupnemu napredku. A takoj ko postaviš mejo, pridejo ogromni strahovi o posledicah neposlušnosti, ki marsikdaj izvirajo iz otroštva. Ko to razumemo, je lažje. Zato je tudi psihoterapija sredstvo, ki po mojem mnenju ogromno ljudi lahko odreši popolnoma nepotrebnega trpljenja. Bomo znali zase bolje poskrbeti, ko bomo svojo željo po ugajanju, popolnosti zamenjali z željo po napredku ter hlepenje po nenehni sreči s tem, da smo preprosto v redu? Slovenci imamo za svojo uravnoteženost dober izraz, rečemo, da smo v redu. To je zdravo izhodišče za življenje. Vsake toliko občutimo še odmerke resnične sreče, kar je še toliko bolje. Ko nas kaj spodnese, doživimo boleč poraz, kar je tudi normalno. Zahtevati od sebe nenehno popolnost, pomeni le to, da nam prigovarja vzorec, ki nas hoče vreči iz tira. Ta vzorec nas izčrpava, saj nezavedno čutimo, da nismo dovolj dobri, če se vse ne blešči, če se nismo za čisto vse razdali in če zvečer ne »umiramo« na kavču od truda, ki smo ga vložili v skrb za druge. Te simptome pogosto povzdigujemo, čeprav gre za opozorila, da moramo obračunati s sabo in pogledati, kaj se v resnici skriva v nas. V redu smo lahko z vsakodnevnim prizadevnim delovanjem, z vsakodnevnim mikro spreminjanjem navad in vztrajanjem pri tem. Brez vztrajanja ni trajanja. To je nekaj, kar si je vredno zapisati za uho. Foto: Primož Korošec 28 ROJSTNI DAN NOVEGA TEDNIKA V središču Celja smo obeležili 76 let našega časopisa Z Novim tednikom praznovali številni obiskovalci Praznovanje 76. rojstnega dne Novega tednika je, sodeč po odzivu obiskovalcev, ki smo jih minulo soboto privabili v središče Celja in na stojnico naše medijske hiše NT&RC, odlično uspelo. Glasbena gosta sta bila Natalija Verboten in Miran Rudan, ki sta navdušila občinstvo vseh generacij, ki je pelo in poplesovalo z znanima glasbenikoma. S tem dogodkom smo v NT&RC tudi prispevali k živahnemu dogajanju v mestnem jedru. Mnogim smo brezplačno razdelili zadnjo številko Novega tednika, obiskovalci na naši stojnici so lahko poskusili tudi krof Radia Celje. Voditelj Boštjan Oder je povezoval program in se pogovarjal z obema glasbenima gostoma. Obiskalo nas je res veliko ljudi, ki so zvesti prijatelji našega časopisa in radia. Vsem se zahvaljujemo za lep odziv in čestitke ob rojstnem dnevu Novega tednika. Ob glasbenem pridihu našega prazničnega dogodka je bilo tudi nekaj športnega, saj so se na sosednji stojnici predstavili organizatorji prihajajočega ženskega evropskega prvenstva v rokometu U19, ki bo julija letos v Celju. Naše mlade reprezentantke so tudi vzbudile veliko zanimanje obiskovalcev. Z našim dogodkom je bila ta dan v središču mesta tudi tradicionalna prireditev Podeželje v mestu z udeležbo številnih razstavljavcev, popoldne je bil na mestni tržnici še Knežji festival piva. Obisk središča Celja minulo soboto dopoldne je bil množičen, prvi takšen po občutnem rahljanju ukrepov, in je spominjal na sproščeno dogajanje ter druženje pred epidemijo koronavirusa. V naši medijski hiši smo sicer praznični dogodek ob 76. letnici Novega tednika izvedli v skladu s priporočili NIJZ. RG, foto: SHERPA Natalija Verboten je s svojo glasbeno točko dobro razživela občinstvo, ki ji je prisluhnilo pred našo stojnico. Miran Rudan je na sosednji stojnici navdušil tudi našo mlado žensko rokometno reprezentanco, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo v rokometu U19, ki bo julija v Celju. Zadovoljni obiskovalec se je ob krofu razveselil tudi brezplačnega izvoda zadnje številke Novega tednika. Na stojnici smo obiskovalce razveseljevali tudi s krofom Radia Celje. Naša »gasilska« V SVETU AVTOMOBILIZMA 29 Srečanje Mercedes-Benz kluba Slovenije letos na Polzeli Karavana starodobnih lepotcev osupnila Spodnjesavinjčane R/C 107, pagoda, SL 190, W 123, W 114 ... Za vse tiste, ki vam morda tovrstne oznake ne povedo kaj dosti, bo veliko bolj zgovorno dejstvo, da se je v soboto na Polzeli svetilo, lesketalo in bleščalo od najrazličnejših do potankosti zloščenih starodobnikov. Mercedes-Benz klub Slovenije je za letošnje osrednje srečanje izbral Spodnjo Savinjsko dolino. Malo več kot dvajset lastnikov in ljubiteljev te znamke iz vse Slovenije je svoje straodobnike postavilo na ogled najprej pri žalski fontani piva in kasneje še v središču Polzele, kjer je bil njihov osrednji cilj. Med njimi je bilo največ modelov R/C 107, s čimer so zaznamovali 50-letnico tega nekoč in tudi danes priljubljenega modela. ŠPELA OŽIR »Gre za legendami kabriolet, ki so ga izdelovali osemnajst let. Po obliki so bili avtomobili skoraj ves čas enaki, medtem ko je po tehniki in tehnologiji med začetnimi in končnimi modeli zelo velika razlika,« je povedal Emil Šterbenk iz Šmartnega ob Paki, sicer tudi velik ljubitelj starodobnih mercedesov. V domači garaži ima kar štiri registrirane limuzine. »Mercedes je vedno bil prestižna znamka, za katero so se skrivali kakovostni avtomobili, zato jih je veliko ostalo. Obenem je zanje na voljo veliko rezervnih delov. Po vsem svetu so specializirana podjetja, ki se ukvarjajo z nabavo in s prodajo prav teh delov. Zelo redko boste našli znamko, ki tako skrbi za svoje ljubitelje,« je ob tem, ko se je Šterbenk spogledoval s svojim zelenim pločevinastim prijateljem, navrgel nekaj razlogov, zakaj se navdušenje ravno nad to znamko. Po očetovih spominih Mercedes-Benz klub Slovenije je član Mercedes-Benzove zveze, ki združuje ljubitelje po celem svetu. Med njimi so tudi mlajše generacije, v katero sodi Polzelan Denis Kolman, po čigar zaslugi je bila Spodnja Savinjska dolina prizorišče letošnjega osrednjega srečanja. V prestižne starodobnike se je zaljubil po zaslugi očeta, ki je kot šofer v času prestajanja vojaškega roka z ameriškimi avtomobili vozil takratne generale. »Vedno mi je pripovedoval, kako so bile limuzine bogato opremljene, kako jih je bilo lepo voziti in kako mehke so bile,« se spominja Denis. Če k temu dodamo, da so ga že od nekdaj navduševali 60. leta in Elvis Presley, niti ne preseneča, da si je zaželel tudi v svoji garaži imeti katerega od takratnih lepotcev. »Ker je bilo kadilaka težje najti, sem se vprašal, kaj bi mu bilo najbolj podobno. Navdušil sem se nad Mercede-sovim >repašem<, ki je s svojim zadkom podoben ameriškim limuzinam, predvsem pa s svojim >repom< ustvarja pridih šestdesetih let.« Z »repašem« v Moskvo Na spletu je pred približno desetletjem našel model 200D W110 iz leta 1967, ga kupil in z očetovo pomočjo začel obnavljati. Čeprav vozilo ni bilo v zelo slabem stanju, sta celega razdrla, prebarvala in na novo sestavila. Po približno letu je bilo pripravljeno na nove podvige. Že kmalu po prenovitvi sta se s soprogo Tadejo z »repašem« skupaj še z nekaterimi lastniki starodobnikov odpeljala v Moskvo. Pot ni bila posebna zgolj zaradi prevoznega sredstva, ki ju kljub več kot pet tisoč kilometrov dolgi poti ni pustilo na cedilu, temveč tudi zaradi Denisovega načrta, da jo bo na cilju v ruski prestolnici zasnubil. Danes »repaš« ni le njun, temveč se jima na nedeljski vožnji pridružita hči in sin. Ena njihovih tradicionalnih voženj je zagotovo srečanje članov Mercedes-Benz kluba Slovenije, katerega organiziranje je letos prevzel Denis, ki je sicer - ' ... tudi član upravnega odbora in skrbnik spletne strani. Klasični in aktualni Zametki kluba segajo v leto 2004, ko so v okviru Slovenske veteranske avto-moto zveze ustanovili register vozil Mercedes. Za uradni začetek štejejo leto 2006, ko je bil klub vpisan v poslovni register. Pol leta kasneje je bil sprejet še v Mercedes-Benz Club Management in tako je postal uradni klub znamke Mercedes v Sloveniji. V prvem obdobju delovanja Srečanje lastnikov in ljubiteljev starodobnih mercedesov je bilo letos na Polzeli. Na čelu kolone je bila družina Kolman s Polzele v svojem prepoznavnem mercedes-benzu 200D W110 iz leta 1967. so bili člani osredotočeni predvsem na klasične avtomobile, leta 2010 so se jim pridružili člani Mercedes Foruma in delovanje se je razširilo še na aktualne modele. Danes je v klubu, katerega predsednik je Miroslav Brumat, malo več kot sto članov. Njegovo poslanstvo je povezati ljubitelje vozil Mercedes-Benz, jim zagotoviti kakovostne nasvete, ponuditi ugodnosti pri vzdrževanju, organizirati klubske izlete in dogodke. Foto: SHERPA Rdeča nit letošnjega srečanja je bila obeležitev 50-letnice legendarnega modela R/C 107. Zanj je bila rezervirana prva vrsta na parkirišču. Med največjimi ljubitelji tovrstne znamke v naši regiji sta Denis Kolman (desno) s Polzele in Emil Šterbenk iz Šmartnega ob Paki. 30 ŽIVALSKI SVET Izpust vidre v naravo Bo kraljici vodotokov uspelo? Zelo počasi in previdno je pokukala iz škatle, v kateri jo je biolog iz Kozjanskega parka Dušan Kle-novšek pripeljal k sotočju Save in Savinje v Zidanem Mostu. Natrosil ji je nekaj ribic za vabo in nazadnje je le prišla iz varnega zavetja ter po dveh skokih že plavala v reki. Vsi, ki smo se tisto popoldne zbrali, smo ji zaželeli veliko sreče pri iskanju domovanja. TATJANA CVIRN Srečo bo namreč potrebovala, saj se je znašla na ozemlju, kjer kraljujejo že druge vidre in tujk ne marajo. »Kot bi 15-le-tnika vrgli iz stanovanja in se mora znajti sam,« je Dušan Klenovšek primerjal dogajanje pod mogočnim železniškim mostom. A mlada vidra, ki jo je januarja zbil avto, ko je prečkala most nad Mežo na Koroškem, je v edinem azilu za divje živali pri nas, pri dr. Zlat-ku Golobu na Muti, uspešno okrevala in čas je bil za njeno vrnitev v naravo. Ogrožamo jo ljudje Vidre so bile nekoč pri nas ogrožene. Zadnja leta so po vsej Evropi zavarovane in zato so se razmnožile v vseh vodotokih, kjer ima vsaka svoj del ozemlja. V reki, ob kateri se je mlada vidra skotila, kraljujejo že druge vidre in bi jo ob vrnitvi skušale pregnati. Poleg tega je dr. Golob ocenil, da je ta njen matični vodotok v slabem stanju. Zato so se vidrini reševalci odločili, da jo bodo izpustili pri srečališču dveh slovenskih rek, kjer je hrane dovolj in naj bi imela vidra dovolj možnosti, da si najde svoj košček ob Savinji, Savi ali njunih pritokih. Ker so vidre zelo inteligentne živali, ki so dejavne predvsem ponoči, Klenovšek upa, da ji bo uspelo preživeti. Te majhne zverinice ogrožamo predvsem ljudje s svojimi dejavnostmi, z onesnaževanjem voda, z regulacijami rek in s tem, da jim onemogočimo prehod ob vodi in morajo zato na cesto, kjer so pogosti povozi. Vidre so odlične plavalke in lovilke rib, teknejo jim tudi školjke. Nekatere dočakajo tudi deset let, največ jih ne upihne niti prve svečke. »To je kraljica naših vodotokov,« pravi Klenovšek, ki pogosto sodeluje z dr. Golobom, ko mu ljudje prinesejo poškodovano divjo žival. Nazadnje sta s hitro akcijo uspela rešiti poškodovanega skobca. »Vrnitve teh živali v naravo bi lahko opravil tudi sam, a izkoriščam takšne priložnosti za to, da živali predstavim ljudem, pri katerih takšni dogodki zbudijo pozitivne občutke in drugačen odnos do živih bitij, ki nas obkrožajo.« Foto: Andraž Purg - GrupA Beloglavi in zlatoglavi novi stanovalci Naravovarstveno-izobraževani projekt Tropska hiša Celje se je rodil že pred leti, ko ga je zasnoval biolog Simon Cirkulan in ga po prenovi Celjskega doma začel uresničevati v pritličju stavbe. Zaradi izbruha epidemije se je odprtje hiše za obiskovalce vedno bolj odmikalo in usoda projekta je bila vedno bolj negotova, saj so bili stroški za oskrbo živali visoki. Februarja letos je lahko Cirkulan končno odprl vrata in sprejel prve obiskovalce. Pred dnevi je predstavil nove stanovalce Tropske hiše, ki so se pridružili dosedanjim več kot 60 vrstam živali. Če je obiskovalce doslej obročkastorepih makijev, ra-navduševal predvsem par dovednih in živahnih pred- Beloglavčkov v naravi že skoraj ni več. stavnikov polopic z Madagaskarja, kjer sodi med ogrožene vrste, sta zdaj v delu, ki predstavlja amazonsko džunglo, naseljena še para opic tama-rink. To sta dva para: belo-glavčka, predstavnika kritično ogrožene vrste, in zlatoglava leviča iz ogrožene vrste. Če bo šlo po načrtih, naj bi se v prihodnje veselili tudi mladičev. Skrb za ogrožene Tropska hiša, ki deluje v pritličju Celjskega doma, je v preteklih mesecih gostila več kot pet tisoč obiskovalcev, ki so prepoznali drugačnost prikazovanja živali. Gre za koncept ohranjanja ogroženih vrst in za izvajanje vzrejnih programov pri živalih, ki jih je v naravi vedno manj. Nadgradnja predstavitve petih ekosistemih je nov del, imenovan Amazon-ska džungla, kjer so primati in druge vrste živali iz Južne Amerike. V tem delu tako po Simon Cirkulan in zlatoglavi levič, eden od novih stanovalcev Tropske hiše v Celju. novem živi par beloglavčkov, to sta predstavnika vrste, ki je v naravi skoraj ni več, saj naj bi živelo le še dva tisoč primerkov, zato je vzgoja v umetnem okolju pomembna. Ob teh sta nova prebivalca Tropske hiše tudi zlatoglava leviča, ki jih je v naravi še približno šest tisoč. Cirkulan, ki je več mesecev sam urejal domovanja za živali, načrtuje še obogatitev števila ranljivih živalskih vrst. V Tropski hiši bodo v času počitnic ponudili tudi varstvo in dejavnosti za otroke. Mestna občina Celje bo v prihodnje krila stroške šolskih naravoslov- nih dni in na ta način pomagala Tropski hiši pri stroških ter tudi prispevala k izobraževanju in osveščanju otrok, je na novinarski konferenci ob predstavitvi novosti povedala podžupanja Breda Arnšek. TC Foto: Andraž Purg - GrupA GASILCI 31 V Celju minuli konec tedna državno gasilsko tekmovanje Generalka pred olimpijado 2022 uspela Atletski štadion Kladivar in Skalna klet v Celju sta minuli konec tedna predstavljala prizorišči državnega gasilskega tekmovanja, ki ga je pripravila Gasilska zveze Slovenije v sodelovanju z Gasilsko zvezo Celje. Tekmovanje, ki je bilo predvideno že lani, a je zaradi epidemije koronavirusa moralo biti prestavljeno, je bilo tudi generalka pred mednarodno gasilsko olimpijado, ki bo v Celju julija prihodnje leto. Sodeč po videnem, je generalka odlično uspela. Organizatorji so dokazali, da so na olimpijado že zdaj odlično pripravljeni. ROBERT GORJANC V dveh dneh tekmovanj v različnih starostnih kategorijah in disciplinah se je pomerilo približno 400 gasilskih ekip oziroma štiri tisoč tekmovalcev iz vse države. Pri izvedbi tekmovanja je sodelovalo 180 sodnikov, udeleženi pa so bili še pred- stavniki drugih služb (kurirji, redarji ...). Mladinske ekipe so prvi dan tekmovanja imele več sreče z vremenom kot kolegi v članski konkurenci, ki so se v nedeljo dopoldne morali spopasti z močnim dežjem in nalivom. Ne glede na slabo vreme je Državno gasilsko tekmovanje je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na Youtube kanalu na spletni strani Gasilske zveze Slovenije, kjer so bili v živo na voljo tudi rezultati tekmovanja. Ob vseh ostalih zgledno pripravljenih informacijah na spletnih strani so tudi obiskovalci, ki tekmovanja niso spremljali na prizorišču, lahko bili na tekočem z vsem dogajanjem. Gasilska zveza Slovenije je z informacijsko podporo lahko zgled tudi marsikateremu organizatorju športnih tekmovanj. Tudi gasilci tekmujejo v štafeti. bilo na štadionu Kladivarja mogoče videti zanimive in srčne boje gasilk ter gasilcev, ki so se pomerili v vaji z motorno brizgalno, v štafeti na 400 metrov z ovirami in v vaji razvrščanja, veterani na Skalni kleti pa v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti. Tekmovanje je v nedeljo obiskal obrambni minister Matej Tonin, prav tako si ga je ogledal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Dodatni izzivi za gasilce v času epidemije Pred začetkom državnega gasilskega tekmovanja so organizatorji pripravili tudi novinarsko konferenco. Janko Cer-kvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je postregel s podatkom, da ima Gasilska zveza Slovenije trenutno 165 tisoč članov, od tega 21 odstotkov žensk in 23 odstotkov mladih, s čimer so v zvezi zelo zadovoljni. »Gasilci so v minulem obdobju na operativnem področju opravili vse naloge, ki jim jih nalaga zakon, v času epidemije še več, saj so bili udeleženi tudi pri razkuževanju prostorov in izvajanju drugih ukrepov v okviru sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in s civilno zaščito,« je še povedal predsednik GZS. Dodal je še, da na olimpijadi prihodnje leto pričakujejo udeležbo 30 držav, na skupščini mednarodne gasilske zveze (CTIF), ki jo po novem vodi Slovenec Milan Dubrovac, še deset držav več. Ravnotežje in hitrost sta pri gasilskem delu zelo pomembni lastnosti, zato ju je bilo treba preizkusiti tudi na državnem tekmovanju. ril o varnostnem vidiku držav- Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, je glede na aktualne razmere, spregovo- nega gasilskega tekmovanja, na katerem so ekipe nastopile po sistemu t. i. mehurčkov. Državno tekmovanje je bilo namenjeno tudi preizkusu novega programskega orodja, ki ga bodo uporabljali na olimpijadi prihodnje leto. Sašo Farčnik, predsednik Gasilske zveze Celje, je povedal, da državno gasilsko tekmovanje pomeni enega od ključnih dogodkov obeleževanja jubileja 150-letnice gasilstva v Celju. Jeseni bodo pripravili še nekaj dogodkov, med drugim slovesnost v Narodnem domu. Podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek je dejal, da je državno gasilsko tekmovanje v Celju dobra priložnost za oceno strokovne usposobljenosti, izmenjavo izkušenj, ustvarjanje novih prijateljskih vezi ter dober vpogled v to, kaj bo do gasilske olimpijade prihodnje leto še treba postoriti. Foto: Andraž Purg - GrupA Utrinek s tekmovanja veterank in veteranov na Skalni kleti Člani tekmovalnih ekip in njihovi navijači so spodbujali svoje tekmovalce na tribuni atletskega štadiona. Državno gasilsko tekmovanje sta si v nedeljo ogledala tudi obrambni minister Matej Tonin in celjski župan Bojan Šrot s soprogo. 32 PODLISTEK www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Ob 170-letnici rojstva in 100-letnici smrti jezikoslovca Ivana Topolovška Ivan Topolovšek se je rodil na Marija Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Laškem, nato v Celju. Tam se je šolal tudi v gimnaziji, ki jo je nadaljeval v Novem mestu in Bolzanu. Leta 1880 je maturi-ral v Innsbrucku. Leta 1881 se je vpisal na filozofsko fakulteto v Innsbrucku, od l. 1883 je študiral na Dunaju, predvsem primerjalno jezikoslovje (san-skrt, zend, litovščino, hebrej-ščino) in leta 1886 absolviral. Služboval je na gimnaziji v Freistadtu. V Terezijanišču na Dunaju je bil hišni učitelj pri grofu Reverteri, od l. 1897 je bil v službi knjižnice notranjega ministrstva. Po letu 1918 se je preselil k bratu Josipu na gradič Vina gorica pri Trebnjem, a je moral po dveh letih v umobolnico, kjer je umrl. Topolovšek je med bivanjem na Dunaju izdal dve deli: Die Baltoslawische Spracheinheit, l. del, 1894, in Die sprachliche Urverwandschaft den Indogermanen, Semiten und Indianer, 1912. V obeh delih zastopa predvsem ideje Davorina Žunkoviča, a je segel bolj v širino. Druga knjiga je bila sad njunega prizadevanja poglobiti in razširiti znanost o zgodovinski in jezikovni vlogi pradavnih slovanskih predni- kov. Tretji je bil hrvaški general M. pl. Czerkien, pokrovitelj je bil grof Harrach, ki je želel, da bi sodelovali tudi Cehi, med njimi univerzitetni prof. J. L. Pič. Svetovna vojna je načrte zavrla, Žunkovič je v Topolov-škovi zapuščini našel veliko zapiskov. Sodobna slavistika (Miklošič idr.) je Topolovška odklonila z argumentom, da svojih nazorov ni mogel znanstveno uveljaviti, da ni upošteval notranjega glasoslovnega in pomenskega bistva jezikov ter da se je prepuščal diletantskemu zavajanju navidezne podobnosti besed. V zadnjem času smo priča nekaterim poskusom ponovnega ovrednotenja Topolov-škove jezikoslovne misli. Leta 2018 je izšla knjiga Jezikovno prasorodstvo indoevropejcev, semitov in Indijancev, ki je prevod Topolovškovega dela. V njej lahko preberemo tudi zapis dr. Susana, ki je s Topolov-škom 21 let delal na notranjem ministrstvu. Bil mu je naklonjen, ga spoštoval in podpiral pri njegovem znanstvenem delu ter bil njegov dobrohoten predstojnik: »Topolovšek se je vedno in povsod, kjer je sedel, stal ali hodil, bavil z jezikoslovjem. Bil je mož značaja, dobrega srca, plemenita duša sredi materialističnega sveta. Slovan je bil skoz in skoz, ostal je svojemu narodu zvest.« Ne glede na različna mnenja stroke je nedvomno, da je To-polovšek pomembna osebnost iz zgodovine Laškega, zato velja spremljati morebitno aktualizacijo njegovega dela in ozavestiti njegov pomen. Vir: Kovačič Metka: Znani Laščani, 1994 Prispevala: Gabrijela Pirš, Knjižnica Laško Ivan Topolovšek (16. 4. 1851-6. 1. 1921), hrani NUK ALBUM S CELJSKEGA Kosci na župnijskem travniku, Šmarje pri Jelšah, 1955 Košnja travnika pod šmarsko Kalvarijo in košnja po hribu med kalvarijskimi kapelicami je vedno pritegnila številne kosce, saj je šlo za precejšnjo površino. Na fotografiji so kosci pri drugi kalvarijski kapeli. Med kosci je tudi takratni dekan Jakob Rihter, peti v zgornji vrsti. Na koncu vrste je Stanko Čakš. Košnja po kalvarijskem hribu je tudi v današnjih časih dobro organizirana. Župnik vsako leto povabi kosce, da ta hrib dvakrat v letu pokosijo. Vabilu se odzove 40 do 50 koscev in grabljic, ki v zgodnjih jutranjih urah v juniju in avgustu pokosijo in očistijo travnate površine med kapelami. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik ANTiCEPiLCi Laži in teorije zarote nasprotnikov cepljenja ERiK BRECELJ Kako je kirurg rešil življenje Silvestru Šurli www.reporter.si MATJAŽ HAN Če vlada odstopi, predčasnih volitev še mesece ne bo MADŽARi PRiHAJAJo Nekdanji Orbanov zaveznik postal največji bankir v Sloveniji PRi PRODAJALCIH CASOPiSOV INFORMACIJE 33 7 x ALL INCLUSIVE+AVTOBUSNI PREVOZ+ANIMACIJSKI PROGRAM+IZLET NA KORNAIE in RIBJI PIKNIK samo 479eur hotel D0NAT3* LOKACIJA: naselje Borik, 4 km od Zadra. PLAŽA: 50 - 150 m, peščena, prodnata, skalnata. BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo (temperatura do 26 stopinj), v velikosti 200 m2. STORITEV: ALL INCLUSIVE: samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežna večerja s solatnim bifejem z vključeno pijačo pri obrokih * domače alkoholne pijače (6 vrst žganih pjač, pivo, namizno vino) in brezalkoholne pijače (sokovi, čaj, kava, voda) od 10.00 do22.00ure v ALL INCLUSIVE baru * dnevni in večerni animacijski program * varstvo otrok od 3. leta dalje in animacija za otroke od 10.00 do 18.00 (razen ob sobotah). KLIMATIZIRANO: da. INTERNET: proti doplačilu na recepciji in v sobah. PARKIRIŠČE: brezplačno. OSTALO: dve zgradbi, restavracija, aperitiv bar, konferenčna dvorana, odbojka, namizni tenis, badminton, tenis, šola potapljanja in vodni športi. OPOMBE: hotel sestavljata dve zgradbi, ki sta med seboj oddaljeni 50 m, restavracija je skupna. V SOBAH 1/2+2 LAHKO BIVATA TUDI SAMO 2 oz. 3 OSEBE. Sobe 1/1 so manjše. GRE ZA RAZŠIRJEN RELAXOV RIZIKO ODPOVEDI, PRI KATEREM SI Z DOPLAČILOM 5% POGODBENE VREDNOSTI ZAGOTOVITE BREZSKRBNO REZERVACIJO POČITNIC, KAR POMENI: ■ BREPLAČNA ODPOVED pogodbe, v kolikor bo za prehod meje obvezen plačljiv PCR test, vi pa ga ne bi želeli opravljati • BREZPLAČNO ODPOVED pogodbe v primeru višje sile • BREZPLAČNO ODPOVED v primeru pozitivnega COVID testa • BREZPLAČNO spremembo počitnic v primeru pozitivnega COVID testa V primeru odpovedi na podlagi uveljavljanja rizika odpovedi, vam zagotavljamo vrnitev celotnega vplačanega zneska na TRR najkasneje v roku 15 dni od odpovedi potovanja/počitnic. Več podrobnosti o garanciji lahko preberete v naših splošnih pogojih. Paketna cena 479 € vključuje! • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • pijačo dobrodošlice • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu DONAT 3* (soba 1/2 TWC T SAT TV S KL) • izlet z ladjo na Kornate (predvidoma med 10.00 do 16.00 uro) in fish piknik • večerni izlet z ladjo do centra Zadra (predvidoma med 19.30 in 23.00 uro) • vsak večer živo glasbo • ekipa RADIO CELJE • majico • predstavnika • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POCITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAX-om« POPUSTI: Otrok do 6 leta brezplačno (plača pavšal za prevoz 40 eur). Odrasla oseba na dodatnem ležišču 20%. DOPLAČILA: za sobo TWC B T SAT TV S KL 20 eur na osebo. Za single use 70%. Turistična taksa 1,40 eur po odrasli osebi na dan, za otroke od 12. do 18. leta 0,70 eur po otroku na dan. Za posredovanje 18 eur na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Pogoj za izvedbo počitnic min. 80 prijavljenih oseb. kakovost www.relax.si, Relax® ршгшр CELJE-CfTY CENTER: Mariborska cesta 100, Ш 034288340ali 031730975 34 INFORMACIJE Preskrba s sadjem lokalne pridelave je pomembna tako za ohranjanje 'slovenskega podeželja kot ljudi. »Tudi sadje diha.« Kolikokrat se vam je že pokvarilo sadje, ker ga niste pravočasno zaužili? Morda je bil razlog v neustreznem skladiščenju in shranjevanju sadja. Kaj pravi stroka? Sadje je najboljše, če je obrano v času optimalne zrelosti. A z različnimi postopki in s pomočjo tehnologij lahko sadju podaljšamo svežino. O skladiščenju sadja je spregovoril strokovnjak, prof. dr. Rajko Vidrih s Katedre za tehnologije rastlinskih živil in vino na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Povedal je, da je sadje živ organizem, ki tako kot človek - diha. Skladiščiti je mogoče vse sadne vrste, uvodoma pove sogovornik, vendar se obstojnost posameznih vrst v skladišču zelo razlikuje. Izpostavi, da imajo pomembno vlogo v procesu skladiščenja kisik (O2), ogljikov dioksid (CO2) in etilen. Zakaj in katere sadne vrste lahko skladiščimo najdlje? Najdaljšo življenjsko dobo ima tako imenovano klimak-terijsko sadje, med katero uvrščamo jabolka, hruške, breskve, slive, marelice, banane in nekatere druge sadne vrste. »Za klimakterijsko sadje je značilno, da se mu v določenem obdobju poveča izločanje CO2 in fitohormona etilena. Etilen ima zelo po- membno vlogo v fiziologiji kli-makterijskega sadja, saj sproži vrsto procesov, pomembnih za njegovo zorenje,« pojasni dr. Vidrih. Nekatere sadne vrste same proizvajajo etilen, lahko pa ga sadju tudi dodamo. Etilen namreč sproži zorenje v najširšem pomenu besede. Plodovi sadja se zaradi njegove priso- INFORMACIJE 35 tnosti mehčajo, pridobivajo rumeno barvo kot posledica tvorbe karotenoidov in razgradnje klorofila, poveča se vsebnost spojin arome. Na primer, če zelenim bananam dodamo etilen, bodo banane že v treh dneh popolnoma zrele, brez na. Tako lahko jabolka, obrana v optimalni zrelosti, ob ustreznih pogojih skladiščimo tudi do enega leta. Kakšni postopki in tehnologije se uporabljajo pri skladiščenju? Strokovnjak pojasni: »Pri skladiščenju sadja se Skladiščiti je mogoče vse sadne vrste. njega pa bi ta proces trajal bistveno dlje. Sogovornik razloži, da poznamo tudi neklimakterijsko sadje: »V to skupino uvrščamo jagodičevje, kot so jagode, maline, robidnice in ribez, pa tudi citruse, denimo mandarine, pomarančne, grenivke in češnje, uporablja znižana temperatura okoli ledišča oziroma do 10 stopinj Celzija za večino tropskega sadja, ki je občutljivo na temperature pod to vrednostjo. Za večino klimak-terijskega sadja se uporablja tako imenovana kontrolirana atmosfera, ki pomeni zniža- Za spodbujanje uživanja lokalnega sezonskega sadja in izdelkov iz sadja slovenski pridelovalci in predelovalci sadja v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju, da imamo v Sloveniji veliko pestrost sadnih vrst visoke kakovosti, ki so dostopne čez celo leto. Potrošniki lahko na trgovskih policah najdejo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ki je jamstvo za preverjeno kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo. Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje »Najboljše imamo doma« čim večkrat naše vodilo pri nakupih. tem, ko je izdano iz skladišča. Potrošnikom zato priporočam, da kupujejo manjše količine sadja, ki ga lahko konzumi-rajo, še preden bi se njegova kakovost poslabšala,« svetuje dr. Vidrih. Čeprav je pozeba letošnjo pomlad povzročila nemalo preglavic slovenskim pridelovalcem, lahko potrošniki na policah trgovin najdejo kakovostno sadje, ki so jih slo- podeželja kot za ljudi, ki tukaj živimo. Uživanje sezonskega sadja iz naše bližine pomeni krajše transportne poti, saj se večino sadnih vrst lahko obere nekoliko kasneje, to pa hkrati pomeni boljšo kakovost sadežev. »Sadje in zelenjava sta edini vir prehransko pomembnih antioksidantov in prehranskih vlaknin. Pri njuni prebavi v telesu nastajajo bazični ostan- Uživanje sezonskega sadja iz naše bližine pomeni krajše transportne poti venski pridelovalci pridelali v lanski sezoni. Sogovornik ob tem izpostavlja, da je bila letošnja pozeba že četrta v zadnjih šestih letih in je zelo ogrozila preživetje domačih sadjarjev. Za preprečevanje škode zaradi pozeb v nasadih kot najboljšo rešitev izpostavlja oroševanje, ki cvetove oziroma plodove odene v led, ki je izolator, istočasno pa prehod tekoče vode v led sprošča energijo. Preskrba s sadjem lokalne pridelave je pomembna tako za ohranjanje slovenskega ki, to pa pomembno vpliva na ohranjanje kislinsko-ba-zičnega ravnotežja v našem telesu. Zaradi tesne povezanosti zdravja in pričakovane življenjske dobe z uživanjem sadja in zelenjave, spodbujam potrošnike, da ju redno uživajo, če le mogoče iz naše bližine,« doda dr. Vidrih in za konec spomni še na strokovni doprinos svojega predhodnika, prof. dr. Janeza Hribarja, ki je sodeloval pri projektiranju več hladilnic s sadjem v Sloveniji. ter še nekatero drugo sadje, ki niti ne proizvaja etilena niti ni na etilen občutljivo. V primerjavi s klimakterijskim sadjem ima neklimakterijsko znatno krajšo življenjsko dobo. Ta je, odvisno od sadne vrste, omejena na največ nekaj tednov.« Sadje je torej živ organizem, za katerega je značilno dihanje, to je poraba O2 in izločanje CO2. Osnovni princip skladiščenja je znižanje metabolne aktivnosti sadja, nadaljuje dr. Vidrih: »Sadje v svoji življenjski dobi proizvede določeno količino CO2. Če je intenzivnost dihanja nizka zaradi pogojev v skladišču, je življenjska doba sadja daljša. Nizko metabolno aktivnost no vsebnost O2 in povečano vsebnost CO2. Najsodobnejša tehnologija pa je dinamična atmosfera, kjer vsebnost O2 in CO2 sproti prilagajamo glede na fiziološko stanje plodov. Pri tem sadje skladiščimo pri maksimalno ostrih pogojih in pazimo, da spremembe atmosfere ne poškodujejo sadežev.« Skladiščenje sadja, predvsem jabolk, je v Sloveniji na tehnološko visoki ravni, ocenjuje sogovornik. V uporabi so tudi hladilnice z dinamično atmosfero in hladilnice z zelo nizko vsebnostjo kisika. Zaradi ostrih pogojev, katerim je sadje izpostavljeno, njegova kakovost takoj po zaključku skladiščenja ni zadovoljiva. Skladiščenje sadja, predvsem jabolk, je v Sloveniji na tehnološko visoki ravni. sadja v skladiščih zagotovimo z ustrezno temperaturo blizu ledišča in sestavo atmosfere, ki vsebuje približno po en odstotek O2 in CO2.« Trajanje skladiščenja je torej odvisno od posamezne vrste sadja, stopnje zrelosti ob obiranju sadežev in skladiščnih pogojev, kot so temperatura, koncentracija O2, CO2 in etile- Da se kakovost izboljša, je po skladiščenju potrebno plodove nekaj dni pustiti na zraku pri sobni temperaturi. »Dlje kot je sadje skladiščeno, krajša je nato njegova življenjska doba. Pozneje ko v sezoni kupimo sadje, bolj moramo biti previdni, da ne propade. Praviloma naj bi sadje uživali približno tri tedne po NAŠE SUPER SADJE www.nasasuperhrana.si n nasasuperhrana REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA 36 OTROCI POJEJO Zagorje ob Savi, Braslovče, Vitanje, Šmartno ob Paki Uspelo je Zali, Lei, Manci, Evi, Lučki, Lizi, Špeli, Juliji in Neji V sedmi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so na oder prvič stopili tudi pevski talenti občin Zagorje ob Savi, Braslovče, Vitanje in Šmartno ob Paki. S svojimi nastopi so dokazali, da ima pevska tradicija v njihovih občinah že dolgo tradicijo, da se prenaša iz roda v rod, da ji izjemno pozornost posvečajo v šolah, kulturnih društvih in tudi v župnijah. Petje slovenskih pesmi ima v vseh okoljih posebno mesto, saj se skozi pesem in glasbo izraža identiteta slovenskega človeka, slovenskega jezika in domoljubja. Strokovna komisija je imela zelo težko delo, da je izbrala pevce, ki se bodo predstavili tudi na polfinalnem odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V mlajši kategoriji bo OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi predstavljala Zala Novak s pesmijo Ne bodi kot drugi, v starejši se ji bo pridružila Lea Koban s pesmijo Bodi z mano do konca. Tudi OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi bo imela dve predstavnici v polfinalu: Manco Avsec Jozić v mlajši kategoriji s pesmijo Kdo še verjame, v starejši pa se ji bo pridružila Eva Glavač s pesmijo Lahko noč, Piran. OŠ Braslovče bo v mlajši kategoriji s pesmijo Ta svet ne zna živet predstavljala Lučka Ušen, v starejši Liza Novak, ki bo zapela Mojo pesem. OŠ Vitanje se je predstavila samo v starejši kategoriji, v polfinale se je uvrstila Špela Kušar s pesmijo Milijon in ena zvezda. OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki bo v mlajši kategoriji predstavljala Julija Kolenc s pesmijo Največ, v starejši pa Neja Rabuza s pesmijo Le s teboj. »V Zagorju ob Savi ima kultura zelo pomembno mesto, saj od tod izhajajo številni odlični glasbeniki in pevci. Pevska tradicija je močno zasidrana, saj naša občina vsaki dve leti gosti bienalno Državno revijo mladinskih in otroških pevskih zborov, ki se je rodila na odru zagorskega kulturnega centra. Organizator Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bi tako lani moral pripraviti že 27. revijo, a je zaradi znanih epidemioloških razmer prvič v zgodovini odpadla. Na revijah so v močni konkurenci zborov sodelovali tudi naši pevski zbori, Mladinska pevska zbora Vesna in Juventus ter otroški pevski zbor Cicido, ki so osvajali zavidljive rezultate,« je povedal župan Matjaž Švagan. »Zato smo v občini Zagorje ob Savi z veseljem podprli idejo družbe Radio-Tednik Ptuj, da pevske talente poišče tudi v naših osnovnih šolah. V naši občini namreč spodbujamo in pomagamo mladim na različnih poteh, ki jih uberejo v življenju - ne zgolj na področju kulture, ampak tudi umetnosti, športa ... S ponosom jih spremljamo tudi takrat, ko odidejo od doma. Tako se prav zdaj spet aktivno pripravljamo na Dirko po Franciji, kjer bo barve Zagorja ob Savi zastopal naš Primož Roglič. Občina se že barva v rumeno, saj verjamemo, da bo ta naš ponos, ki sem ga osebno podprl, že ko je kot fantek prvič skočil s smučarske skakalnice v Kisov-cu, tudi letos Zagorjankam in Zagorjanom prikolesaril uspeh, kakršnega nam bodo vsi zavidali. V občini Zagorje ob Savi smo res ponosni na vse mlade ljudi, ki so naš navdih in naše upanje. Zato se zahvaljujemo tudi medijski hiši Radio-Tednik Ptuj, da se je odločila pri nas poiskati mlade talente,« je izpostavil župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. Živimo v obdobju, ki velja za enega najbolj stresnih in čustvenih. Glasba ima še posebej v takšnih situacijah, ko je tudi kultura skoraj povsem zamrla, izredno pomemben, pozitiven vpliv na naša življenja. »Še toliko bolj na življenja in razvoj naših otrok, zato v občini Braslovče z različnimi dejanji ter s finančno podporo dajemo razvoju različnih talentov v vseh starostnih skupinah res veliko pozornost. Glasba osvobaja, pomirja, združuje in osrečuje ljudi, povezuje ter pomaga pri gradnji identitete, je dejavnost, ki izredno pozitivno vpliva na odnose, kar je v teh časih, kjer prave vrednote izginjajo, izredne- ga pomena, še več, pozitivno vpliva na naša čustva. Skratka, kot sem že omenil, smo in tudi v prihodnje bomo v občini Braslovče z različnimi dejanji in s finančno podporo na različnih področjih, od kulturnih do športnih, v največji možni meri podpirali in spodbujali razvoj različnih talentov. Ponosni smo na vsa društva in vse pevske zbore, glasbene skupine ter posameznike, ki razvijajo svoje talente. Na tem mestu bi še posebej izpostavil Prosvetno društvo Braslovče, ki različne talente zelo uspešno vzgaja in spodbuja že 132 let. Za konec želim vsem sodelujočim v tem čudovitem projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo oblilo uspeha, veselja in lepih spominov,« je o pomenu glasbe oz. kulture v teh stresnih časih in o projektu spodbujanja petja slovenskih pesmi povedal župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Povabilo v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi je prišlo v pravem trenutku. Na eni strani se spopadamo z epidemijo in je vsaka družabna oz. kulturna ustvarjalnost dobrodošla, na drugi strani naša šola že vrsto let izvaja domovinske projekte in je vsebina več kot dobrodošla in primerna. »Sicer pa je imela v Šmartnem kultura vedno pomembno vlogo, naj bo to gledališče, zborovsko petje ali druge oblike. V šoli zato premoremo mnogo pevskih talentov, ki bodo kasneje dejavni v naših društvih, in prav je, da jim omogočimo tudi takšno obliko predstavitve, promocije in ustvarjanja. Le na ta način bomo ohranili bogato tradicijo zborovskega petja v našem okolju in mladim talentom pomagali do možnosti individualne uveljavitve. Dober glas seže v deveto vas, dobro petje mladih talentov pa naj nas poveže v teh nenavadnih časih, ko potrebujemo drug drugega in nam ne sme biti vseeno za domovino,« je misli strnil župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Župan Občine Vitanje Slavko Vetrih je povedal, da je bila med vsemi odločitvami, ki jih mora sprejemati, odločitev za sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ena lažjih in prijetnejših. »Pesem ima v naših krajih izredno bogato tradicijo, ki jo je seveda treba negovati in ohranjati. Ohraniti jo našim zanamcem jo je mogoče le s prenosom na mlade generacije. V vseh štirinajstih letih županovanja opažam veliko zavzetost naše šole pri ohranjanju tako zborovskega kot ljudskega petja. Zahvala gre posebej zelo zavzeti učiteljici glasbe mag. Mojci Koban Dobnik. Pevsko tradicijo podpira tudi župnija, v okviru katere delujeta poleg odraslega mešanega še mladinski in otroški zbor. Na žalost je nov čas v primerjavi s časom moje mladosti odnesel veliko priložnosti, kjer se je včasih lahko pelo. Ena najboljših priložnosti je bilo petje pastirčkov na paši, veliko se je dalo naučiti ob prepevanju s starejšimi ob različnih običajih in ob ali po končanem delu, ko je bil dobrodošel za razvedrilo vsak prost trenutek. Tudi sam izhajam iz družine, kjer se je veliko pelo, v hiši je bila doma tudi glasba, ostalo je veliko spominov, veliko starih besedil v spominu. Najbrž so krivi geni, da primem večkrat za pero in tudi kaj novega napišem in uglasbim, če je potreba. Tako je nastalo kar nekaj posnetih viž in pesmi v izvedbi različnih ansamblov in skupin ljudskih pevcev. Dokaz, da zna naša mladež odlično peti, se potrjuje tudi z udeležbo v projektu. Vsem sodelujočim čestitam za pogum in se jim zahvaljujem za trud. Obraz se mi razvedri, ko mi doma zapojeta vnuka ali ko skupaj zapojemo in zaigramo. Seveda imajo mladi veliko talentov. Zato skrbno spremljamo vsa njihova prizadevanja v naši skupnosti in skušamo primerno podpirati njihovo sleherno prizadevnost ter se skupaj z njimi veselimo uspehov. Vse dobro vsem ustvarjalcem in veliko lepih odpetih pesmi,« je o pevski tradiciji občine Vitanje povedal župan Slavko Vetrih. MG Foto: Črtomir Goznik Sponzorji prireditve OBČINA BRASLOVČE OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Lahkota prihodnosti OBČINA VITANJE OBČINA ZAGORJE it ATP cc CINKARNA ANpro Technik d.o.o. НЕЕМ1Л Perutnina Ptuj ^ oculus " Weltweite Industriemontagen - tostepoint. by IFF A Kovintrade * TelekomSlovenije OTROCI POJEJO 37 Aneja Borštnar, 4. b-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Dobro jutro življenje (Alya): »Pesem mi je všeč, ker govori o vsakdanjem življenju, zato sem si jo izbrala. Pojem že dolgo, slovenske in angleške pesmi. Rada poslušam in pojem pesmi, ki jih pojejo skupina Bepop, Rebeka Dremelj in še veliko drugih. V šoli imam najraje glasbo, likovno umetnost in angleščino. Pojem tudi pri pevskem zboru. Ukvarjam se z glasbo, plešem, treniram tudi balet, saj želim postati baletka.« Tjaša Kaučič, 4. c-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Vse, kar rečeš mi (Nina Pušlar): »Nina Pušlar je moja priljubljena pevka. Rada pojem in poslušam njene pesmi. Likovna umetnost in matematika sta moja najbolj priljubljena predmeta. Treniram kikboks, obiskujem balet, zelo rada tudi berem knjige. Želim postati pevka ali pesnica. Pišem otroške pesmi, doslej sem jih napisala že več kot dvajset. Prvo sem napisala v drugem razredu.« Zala Novak, 4. c-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Pesem sem izbrala sama, ker mi je bila zelo všeč. Rada pojem angleške pesmi, od slovenskih pa kakšno zabavno oz. poskočno. Od predmetov v šoli imam najraje likovno umetnost, ker lahko ustvarjam, in glasbo, ker lahko poslušam glasbo, ki mi je všeč. V prostem času najraje pojem, večino časa porabim za učenje. Želim postati zdravnica ali pevka. Zdravnik je tudi moje oče, ki me pogosto vzame s seboj na predavanja.« Tija Bantan, 6. b-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Pri izbiri pesmi za to tekmovanje so mi pomagali mama, oče in učitelj. Že od prvega razreda pojem pri pevskem zboru. Prvič sem se srečala z radijskim mikrofonom, upam, da sem dobro odpela. Zelo rada imam tudi pesmi, ki jih poje Lina Kuduzovič, prav tako skupino Polkaholiki. Prosti čas mi zapolnjujejo borilne veščine, treniram tudi tvirling. Zelo rada imam živali. Rada kuham in pečem.« Matija Kovačič, 6. b-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh (Šank Rock): »Skupina je kakovostna, tudi pesem je dobra in mi je všeč, zato sem jo izbral. Zelo rad prisluhnem pesmim, zapojem tudi tiste, ki jih izvajajo Big Foot Mama, Mi2. Rad tudi pojem angleške pesmi. V šoli se imamo odlično, od predmetov imam najraje matematiko. Igram nogomet pri NK Svoboda Kisovec (U-12). Rad bi postal kirurg.« Eli Drnovšek, 7. a-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, Pesem (Manca Špik): »Izbrana pesem mi bo ostala še posebej v spominu, ker je bila to prva pesem, ki sem jo solo zapela na šolskem tekmovanju in tudi za miklavževo v Zagorju. Raje sicer pojem angleške pesmi, od slovenskih so mi všeč pesmi, ki jih pojejo Nika Zor-jan, Alya in BQL. V prostem času plešem, navdušuje me tudi igra. Igrala sem že v nekaj šolskih predstavah. Po osnovni šoli se bom vpisala na umetnostno gimnazijo.« Lea Koban, 7. a-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač): »Pesem mi je všeč, ima lepo sporočilo, zato me je pritegnila. Tudi glasba me mora pritegniti. Veliko je odvisno od izvajalca. Rada pojem in poslušam pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Anika Horvat, Neca Falk in še nekateri drugi. Od vseh šolskih predmetov imam najraje glasbo in slovenščino. Obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir. Najbolj se posvečam šoli. Pomagam tudi pri gospodinjskih opravilih.« Nika Korinšek Kajič, 7. b-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Lepa si (Nina Pušlar): »Rada pojem lepe pesmi. Pesem sem si izbrala, ker jo najboljše zapojem od vseh pesmi, ki jih pojem. In tudi pevka mi je všeč. V šoli se imamo odlično. Zgodovina, glasba in likovna umetnost so predmeti, ki jih imam najraje. V prostem času igram violino, rada tudi berem, prebrala sem že veliko knjig. Mislim, da bom nekoč glasbenica.« B&dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje SAZAS MANA Elektro Celje Kevin Bahtić, Anej Pušnik, Špela Pervinšek in Pia Lukač, 6. b-razred, OŠ Ivana Škvarče, Zagorje ob Savi, pesem Siva pot (Aleksander Mežek) so skupaj zapeli na Špelin predlog. Za nastop so veliko vadili. Pojejo tudi pri pevskem zboru. Špela ima rada vesele pesmi, takšne, ki gredo v uho. V šoli ima najraje glasbo, angleščino, matematiko. V prostem času veliko bere. Želi postati psihologinja ali odvetnica. Pijina predmeta sta šport in glasba. V prostem času jaha, pleza, hodi v hribe. Želi uspeti v plezanju. Njena velika želja je, da bi postala učiteljica športne vzgoje. Kevin najraje poje slovenske pesmi, posluša in poje tudi srbske, bosanske. V šoli ima najraje šport in glasbo. Trenira borilne športe. Rad se druži s prijatelji. Postati želi odvetnik, ker se v tem poklicu dobro zasluži. Anej posluša vso glasbo, ki gre v uho, vse, kar je na Youtubu. V šoli je zelo priden, njegovi priljubljeni predmeti so šport, glasba, matematika. Igra klarinet, pri NK Zagorje pa nogomet (U-12). Obiskuje verouk, bere knjige in se druži s prijatelji. Njegov poklic bo povezan z naravoslovjem, izziv vidi tudi v glasbi.« 38 OTROCI POJEJO Sheila Omerhodžić, 8. c-razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Največ (Klara Jazbec): »Rada pojem in poslušam pesmi, ki jih pojeta Klara Jazbec in Tanja Žagar, ter druge lepe pesmi, če so živahne in imajo dobro sporočilo. Pesem sem izbrala, ker imam podoben glas kot pevka, in sicer zaradi prepričanja, da jo bom lahko tudi dobro zapela. V šoli imam najraje glasbo, likovno umetnost, biologijo in slovenščino. V prostem času se najraje družim s prijatelji. Rada imam otroke, želim postati vzgojiteljica.« Manca Avsec Jozić, 4. razred (PŠP), OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): »Pesem sem pela že pred tem tekmovanjem, zato sem si jo tudi izbrala. Rada imam tudi pesmi, ki jih poje Ditka, ob slovenskih tudi angleške. V šoli se imamo odlično, dobro se razumemo in si pomagamo. Sem edino dekle v razredu v naši podružnični šoli. Glasba in šport sta moja najljubša predmeta. V prostem času plešem, igram violino in hodim na balet. Želim postati pevka.« Eva Glavač, 6.a-razred, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): »Pri pesmi sta me pritegnila besedilo in glasba. Slišala sem jo tudi v živo v Piranu. Pred radijskim mikrofonom še nisem pela, malo me daje trema, tista pozitivna. Rada imam pop glasbo in vse lepe zabavne pesmi, ne pa tudi narodnozabavno glasbo. Od šolskih predmetov imam najraje glasbo in slovenščino. Igram flavto, veliko pojem, poslušam glasbo in se družim s prijatelji.« Rok Hauptman, 7. c-razred, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, pesem Lunca (Čuki): »Rad poslušam Čuke, Avsenike, ansambel Lojzeta Slaka, ansambel Stil, Alpski kvintet. Rad imam narodnozabavno glasbo. Igram bariton, tudi sam bi nekoč rad igral v narodnozabavnem ansamblu. Šest let že pojem v pevskem zboru. V šoli je v redu, rad imam šport, likovno umetnost in tehniko. V Kisovcu treniram smučarske skoke. Znam uporabljati gradbene stroje. Morda bom nekoč bagrist ali šofer.« Kaja Brinjevec, 8. a-razred, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, pesem Največ (Klara Jazbec): »Rada imam slovenske pesmi, od izvajalcev pa Polkaholike, Manco Špik, Niko Zorjan, Ulo Ložar. Pri pesmi me najbolj pritegne besedilo. Geografija in biologija sta moja izbrana predmeta. Treniram atletiko šestkrat tedensko, šprint na 200, 400 in 600 metrov. Sem podprvakinja Slovenije na 600 metrov v svoji kategoriji. Po osnovni šoli se bom vpisala na športni oddelek gimnazije. Moj cilj so olimpijske igre.« Sara Borišek, 9. b-razred, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje bo Savi, pesem Svet je tvoj (Nina Pušlar): »Raje pojem angleške pesmi, od slovenskih so mi najbolj všeč pesmi, ki jih poje Nina Pušlar. Pesmi izbiram glede na razpoloženje. V šoli imam najraje matematiko, fiziko in glasbo. V prostem času poslušam glasbo, tudi med sprehodom. Pišem tudi pesmi, imam jih že za cel zvezek. Vsebinsko so vezane na moje razpoloženje, počutje. Malo jih še moram dodelati. Rada bi postala kozmetičarka.« Lučka Ušen, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): »Pesem se mi je zdela zabavna in zanimiva, aktualna za ta čas, zato sem si jo izbrala. Pojem vse pesmi, ki jih poznam. Všeč so mi Kori Kaver, Nina Pušlar in Bepop. V šoli je v redu, ni pretežko. Moji najljubši predmeti so nemščina, šport in likovna umetnost. V prostem času rada ustvarjam, izdelujem uhane, zapestnice. Zelo veliko tudi berem. Uživam na prostem, rada imam živali. O poklicu še ne razmišljam.« Lea Žohar, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Pojem slovenske in angleške pesmi. Moji priljubljeni izvajalci so Alya, Ditka, Nika Zorjan, Ula Ložar. Z Alyjo sem že tudi nastopila, pri njej sem se nekaj časa učila solo petje. Pri pesmi me najbolj pritegne besedilo. Moji izbrani šolski predmeti so slovenščina, šport, likovna umetnost. Veliko berem, prosti čas preživljam tudi ob igri z bratoma. Najraje bi bila učiteljica ali kozmetičarka, morda tudi modna oblikovalka.« Nika Razdevšek, 6. razred, OŠ Braslovče, pesem Daj se nasmej (Bepop): »Pesem je vesela, razvedri in nasmeji, zato sem jo tudi zapela. Raje pojem slovenske kot angleške pesmi. Posebej všeč so mi BQL, Nika Zorjan. V šoli mi gre dobro, likovno umetnost, šport in glasbo imam še posebej rada. Igram kitaro. Hodim na sprehode s svojim psom, se družim s prijateljicami. Najpogosteje se srečamo v parku za kolesa pri šoli. Razmišljam o poklicu vzgojiteljice. Zanima me tudi delo v medijih.« Liza Novak, 6. razred, OŠ Braslovče, Moja pesem (Alya): »Pesem sem poznala že od prej. Alyjo sem tudi v živo gledala, ko je pela to pesem. Všeč so mi zelo različne pesmi, a morajo biti vesele in morajo imeti nek smisel. Ne maram repa in žalostnih pesmi. Od predmetov imam najraje matematiko, likovno umetnost, glasbo in šport. Igram kitaro, pojem, rišem, se kotalkam, treniram atletiko, največ šprint na 60 m. Sem zelo hitra, na državnem tekmovanju sem bila druga. Rada imam živali.« Hana Štraus, 7. razred, OŠ Braslovče, pesem Največ (Klara Jazbec): »Pesem je všečna, poslušala sem jo večkrat in se odločila, da se bom z njo predstavila v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Poslušam in pojem slovenske in angleške pesmi. V šoli mi gre dobro, najljubši predmeti so glasba, likovna umetnost, angleščina. V prostem času plešem, igram kitaro, berem knjige. Živim na manjši kmetiji. Razmišljam, da bi postala zdravnica ali učiteljica angleščine.« Manca Marovt, 8. razred, OŠ Braslovče, pesem Še si tu (Marta Zore): »Pojem že dolgo, od prvega razreda tudi pri pevskem zboru. Rada pojem in poslušam vse lepe pesmi, odvisno od počutja. Od slovenskih pevk sta mi še posebej pri srcu Nina Pušlar in Marta Zore. Sicer pa vse popularne angleške pesmi. V šoli je odlično, najraje imam naravoslovne predmete. Že sedmo leto igram klavir, veliko se ukvarjam s športom, še posebej z odbojko. Rada se tudi družim s prijatelji. Zanima me medicina, zato se bom tudi vpisala na gimnazijo.« 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik vMiac? г mmo?j / Vzdm г илжо?ј / OTROCI POJEJO 39 Monja Pogladič, 6. razred, OŠ Vitanje, pesem Tam, kjer murke cveto (Slavko Avsenik): »Moja izbira je narodno-zabavna glasba. V njej uživam. Rada poslušam Saša Avsenika in družinski trio Pogladič, s katerim sem tudi že nastopila, tako da že imam malo izkušenj tudi na velikih odrih. Izhajam iz glasbene družine. Za nastop v projektu Otroci pojejo sem veliko vadila. V šoli imam najraje glasbo. Rada pojem, igram klavir. Kaj bom po poklicu, še ne vem, a vem, da bom vedno pela.« Matej Jeseničnik, 6. razred, OŠ Vitanje, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): »V šolskem pevskem zboru pojem že od prvega razreda, pojem tudi pri cerkvenem pevskem zboru. Igram na harmoniko, z njo sem tudi že nastopil, tudi tekmoval, medtem ko samostojno javno še nisem pel. Rad poslušam in pojem pesmi Čukov, Modrijanov, tudi na harmoniko znam zaigrati že veliko skladb. V šoli je odlično, najraje imam matematiko in šport.« Klara Klemenc, 6. razred, OŠ Vitanje, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): »Hodim v glasbeno šolo, tam sem se učila to pesem, obiskujem solo petje, zato sem si jo tudi izbrala. V šoli imam najraje matematiko. Rada pojem, všeč so mi tudi pesmi, ki jih poje Klara Jazbec. Poslušam in pojem tudi angleške pesmi. Doma imamo kmetijo, kjer dela nikoli ne zmanjka. V prostem času tudi rada rolam. Razmišljam o študiju veterine. Privlači me tudi pevski oder.« Špela Kušar, 8. razred, OŠ Vitanje, pesem Milijon in ena zvezda (Klara Jazbec): »Pesem mi je bila všeč, zato sem jo izbrala. Všeč mi je tudi pevka, rada poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih pojejo Lina Kuduzovič, Gaja Prestor in Alya. V šoli imam najraje šport, zgodovino in angleščino. Veliko časa posvečam športu, igram odbojko, v glasbeni šoli igram klavir in obiskujem solo petje. Tudi pesmi pišem. Želim postati psihologinja, rada bi tudi pisala pesmi za glasbenike.« Daša Slivnikar, 9. razred, OŠ Vitanje, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): »Rada pojem angleške pesmi in slovenske uspešnice oz. pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Eva Boto. Pesem izberem, če mi pride besedilo do srca in če ima zanimiv ritem. Glasbe je tista, ki me sprošča. V šoli je v redu, biologijo, kemijo, matematiko, glasbo in likovno umetnost imam najraje. V prostem času plešem, kolesarim, pomagam na kmetiji, hranim krave, čistim hlev. Želim postati fizioterapevtka ali babica, pomagati pri porodih.« Neja Kotnik, 9. razred, OŠ Vitanje, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): »Eva Boto, Nika Zorjan, Ditka, Nina Pušlar so moje priljubljene pevke. Všeč so mi tudi angleške pesmi. V šoli ni težkih predmetov, najraje imam zgodovino, angleščino, kemijo, biologijo in slovenščino. V prostem času se posvečam petju, plesu, rada berem, rada sem na svežem zraku, v naravi. Včasih vzamem v roke tudi kakšno zanimivo knjigo. Vpisala se bom na gimnazijo, študij bom nadaljevala na pedagoški fakulteti, ker želim postati učiteljica zgodovine in angleščine.« Ajda Kumar, 5. razred, OŠ Bratov Letonja, Šmartno ob Paki, pesem Naš kuža (Hajdi): »Najbolj so mi všeč vesele pesmi oz. pesmi, ki jih pojeta Manca Špik in Nina Pušlar. Pri pesmi me vselej pritegne glasba. Za nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem veliko vadila, da bi čim bolje zapela. To je moj prvi nastop pred radijskim mikrofonom. V šoli je v redu, še posebej rada imam šport in likovno umetnost. V prostem času pojem rišem, najraje živali, plešem. Nekaj svojih slik imam že uokvirjenih.« Tia Jezernik, 7. razred, OŠ Bratov Letonja, Šmartno ob Paki, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Rada pojem vse lepe slovenske pesmi, bolj so mi sicer všeč angleške. Pri pesmi, s katero sodelujem v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, sta me pritegnili glasba in odlična izvajalka. V šoli imam najraje šport in matematiko. V prostem času kolesarim, se družim s prijatelji, rada rišem, predvsem pokrajine.« Neja Rabuza, 7. razred, OŠ Bratov Letonja, Šmartno ob Paki, pesem Le s teboj (Marta Zore): »Upam, da sem pravilno ujela vse tone v pesmi, že dolgo jo pojem, saj mi je zelo všeč. Pojem in poslušam tudi pesmi, ki jih pojejo Alya, Nika Zorjan, BQL, Marta Zore in Ditka. Pri pesmi me vedno najbolj pritegne besedilo. V šoli imam najraje glasbo in šport. Rada jaham konje, kolesarim, hodim na sprehode, rada tudi spim. Želim postati veterinarka, saj imam zelo rada živali. Doma imamo dvanajst mačk, psa, konja, kokoši in kuščarja.« Ema Holešek, 9. razred, OŠ Bratov Letonja, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): »Bolj pojem in poslušam angleške pesmi. Od slovenskih izvajalcev mi je najbolj všeč Nina Pušlar. V projektu Otroci pojejo želim kar najbolje zapeti. Moja priljubljena predmeta v šoli sta angleščina in glasba. Glasba zapolnjuje tudi večino mojega prostega časa. Igram violino, učiti sem se začela še kitaro, ukulele. Družim se s prijatelji, tudi kakšno serijo si ogledam na televiziji. Šolanje bom nadaljevala na gimnaziji.« Julija Kolenc, 5. razred, OŠ Bratov Letonja, Šmartno ob Paki, pesem Največ (Klara Jazbec): »Z veseljem sem se udeležila tega tekmovanja, saj zelo rada pojem. S projektom nas je seznanila učiteljica glasbe. V šoli se imamo odlično. Najraje imam likovno umetnost in šport. Treniram gimnastiko, sem tabornica, hodim na plesne vaje. Z veseljem pomagam tudi doma pri hišnih opravilih. O poklicu še ne razmišljam, čas bo pokazal, kaj mi najbolj leži. Morda bom vzgojiteljica.« Peli so: www.novitednik.si OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi: Aneja Borštnar, Tjaša Kaučič in Zala Novak v mlajši kategoriji ter Tija Bantan, Matija Kovačič, Eli Drnovšek, Lea Koban, Nika Korinšek Kajič in Sheila Omerhodžić v starejši. OŠ Ivana Škvarče, Zagorje ob Savi: Manca Avsec Jozić v mlajši kategoriji ter Eva Glavač, Špela Pervinšek, Kevin Bahtić, Anej Pušnik in Pia Lukač ter Rok Hauptman, Kaja Brinjevec in Sara Bori-šek v starejši. OŠ Braslovče: Lučka Ušen in Lea Žo-har v mlajši kategoriji ter Nika Razdev-šek, Liza Novak, Hana Štraus ter Manca Marovt v starejši. OŠ Vitanje: Monja Pogladič, Matej Jeseničnik, Klara Klemenc, Špela Kušar, Daša Slivnikar in Neja Kotnik v starejši kategoriji. OŠ Bratov Letonja, Šmartno ob Paki: Ajda Kumar in Julija Kolenc v mlajši kategoriji ter v starejši Tia Jezernik, Neja Rabuza in Ema Holešek. Sponzorji so bili Občine Braslovče, Vitanje, Šmartno ob Paki in Zagorje ob Savi, Perutnina Ptuj, Talum, Telekom Slovenije, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, ATP, Klima Ptuj, Sazas, BSH, Testepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovintrade. 40 ZA ZDRAVJE Multipla skleroza, obolenje osrednjega živčnega sistema Bolezen z nepredvidljivim potekom Združenje multiple skleroze (ZMS) je konec maja po vsej Sloveniji osveščalo o tej avtoimunski vnetni bolezni, saj je 30. maj tudi svetovni dan multiple skleroze. Člani celjske podružnice združenja so se ob tej priložnosti srečali pri celjski knjižnici in se nato odpravili na sprehod ob Savinjskem nabrežju. SIMONA SOLINIC Multipla skleroza je bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem. Pojavlja se kronično ali v presledkih in odločilno vpliva na bolnikovo življenje. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom. Med obolelimi sta dve tretjini žensk in tretjina moških. Uradni podatki za Slovenijo kažejo, da je v naši državi približno 3.500 bolnikov s to boleznijo, vendar natančna številka ni popolnoma znana. V združenju opozarjajo na pomen celostne in multidisci-plinarne obravnave bolnikov, a tudi na pomen podporne mreže različnih strok in ustanov, ki bolnikom pomagajo pri vključevanju v vsakdanje življenje. Bolniki z multiplo sklerozo se zelo težko soočijo z boleznijo in jo sprejmejo, kar vpliva tako na potek bolezni kot na njeno zdravljenje. Pogosto jih mučijo depresija, anksioznost, motnje spanja, stres in utrudljivost, zato v okviru podpornih terapij potrebujejo tudi psihološko in psihiatrično pomoč. Ravno zaradi tega je pomembna boljša dostopnost različnih strokovnjakov, izboljšati bi se morala tudi dostopnost ambulantne obravnave, dodajajo v združenju, kjer omenjajo, da so tudi omejitve zaradi epidemije povzročile manj optimalno zdravljenje, nekatere podporne terapije so tudi obstale. Negotovost zaradi epidemije je poslabšala tudi duševno zdravje bolnikov. »Oboleli imamo številne težave zaradi prizadetosti centralnega živčnega sistema,« pravi Elizabeta Pongrac, predsednica celjske podružnice ZMS Slovenije. »Do leta 1993 nismo imeli na voljo zdravila, ki bi lahko učinkovito vplivalo na klinični potek bolezni, medtem ko danes že imamo na voljo širok izbor zdravil (simpto- matsko zdravljenje, zdravljenje zagonov bolezni, imunomodu-latorno zdravljenje). V Sloveniji so za zdravljenje dostopni vsa najsodobnejša zdravila in diagnostika, pričakujemo še nova zdravila, ki bodo bolnikom izboljšala življenje. Kljub vsemu medicinskemu in farmacevtskemu napredku ozdravitve multiple skleroze še nismo dosegli. Gre torej za še vedno neozdravljivo bolezen, njen potek je zelo nepredvidljiv ter vpliva na vse ravni življenja obolelega in njegovih svojcev,« dodaja sogovornica. Tudi psihosocialna pomoč »Ocenjujemo, da je v Sloveniji približno 3.500 oseb s klinično potrjeno diagnozo, od tega je trenutno prostovoljno včlanjenih v Združenje multiple skleroze Slovenije 2.095 oseb. Združenje nas že 48 let povezuje pri uresničevanju ciljev,« pravi Pongarčeva. »V preteklih letih je združenje Za bolnike z multiplo sklerozo je izjemno pomembno, da jim bolezen pravočasno diagnosticirajo, saj je temu prilagojeno tudi zdravljenje. Slednje je sicer v primeru atipičnih simptomov oteženo. Obstajata dve vrsti zdravljenja, pojasnjujejo v združenju. Najpomembnejša so zdravila, ki na dolgi rok vplivajo na potek bolezni in lahko zavrejo dolgoročno nevrološko prizadetost. Druga skupina zdravil blaži simptome, zlasti v obdobju zagona oziroma poslabšanja bolezni. Druženje in sprehod članov celjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenija ob svetovnem dnevu te bolezni tradicionalno organiziralo množično druženje članov ob svetovnem dnevu multiple skleroze, lani se je vse spremenilo zaradi pandemije korona-virusne bolezni covid-19, ki še vedno traja,« še pojasnjuje. Toda združenje je ne glede na epidemijo ves čas dejavno in o bolezni osvešča tudi s pomočjo medijev. Poslanstvo združenja sta tudi ohranjanje fizičnih zmožnosti bolnikov in izboljšanje kakovosti njihovega ži- Simptomi te bolezni so zelo raznoliki, od zamegljeno-sti vida na eno oko in dvojnega vida do mravljinčenja in odrevenelosti, oslabelosti udov in motnje ravnotežja ter utrudljivosti. Bolnik ima lahko tudi motnje zbranosti, motnje mokrenja in spolne motnje. vljenja, zato se člani, seveda ob upoštevanju epidemioloških ukrepov, redno skupaj telovadijo in udeležujejo skupnih dejavnosti ter tekmovanj. Združenje multiple skleroze bolnikom nudi tudi psihosoci- alno pomoč. Vodstvo združenja je ob svetovnem dnevu te bolezni opozorilo tudi na potrebo bolnikov po druženju v okviru skupin za samopomoč, kjer s pogovorom izmenjujejo svoje izkušnje z boleznijo. ZA ZDRAVJE 41 Dr. Dragan Kovačić, specialist interne medicine v celjski bolnišnici, svari LDL-holesterol v žilah je mikroplastika v oceanih kot Ves planet se bori z novim koronavirusom, pri čemer pozabljamo na hude nenalezljive bolezni. Še vedno so prisotna srčno-žilna obolenja, a tudi ključna dejavnika tveganja zanje, visok krvni tlak in holesterol. Če prištejemo še spremenjeno življenjsko rutino, dobimo skrb vzbujajočo sliko. Dostop do zdravnika je otežen, nekateri se v ambulante ne odpravijo, ker jih je strah okužbe, pri čemer oboje lahko vodi v številne zaplete, tudi s smrtnim izidom. HELENA PETERNEL PECAUER Kako ravnati v teh neljubih razmerah, smo se pozanimali pri dr. Draganu Kova-čiću, dr. med., specialistu interne medicine na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Pred pandemijo so visok krvni tlak in zvišane vrednosti holesterola pri mnogih odkrili na sistematskih pregledih, ki so zdaj okrnjeni. Na katere simptome moramo biti pozorni? Na žalost sta obe omenjeni stanji tiha ubijalca, lahko nas tareta desetletja, a ne opazimo nobenih simptomov. Razvijejo se šele, ko so že prisotne posledice na žilju ali tarčnih organih. Zato so pomembni preven- »Ljudje smo po naravi hedonisti, radi bi uživali in hkrati živeli zdravo, a se to redko izide.« tivni pregledi in obravnave v referenčnih ambulantah, kjer te vrednosti izmerimo, še preden povzročijo škodo. Naj omenim 47-letnega bolnika, pri katerem smo odkrili celokupni holesterol v vrednosti 8,1, kar je zelo visoko, a ni zaznal težav. Pomembno je, da bolezenska stanja prestrezamo, še preden povzročijo nepopravljive težave. Zdravljenje previsokega krvnega tlaka in holesterola je dokaj enostavno, če se bolnik zaveda koristi in prednosti dolgega ter zdravega življenja. Če potrebnih ukrepov ne ponotranjimo, ne dosežemo ničesar. Ljudje smo po naravi he-donisti, radi bi uživali in hkrati živeli zdravo, a se to redko izide. Krvni tlak lahko spremljamo tudi doma. Kakšne vrednosti so znak za alarm? Kdaj lahko ukrepamo in spremenimo življenjski slog in kdaj moramo k zdravniku? treba meritve nekaj tednov ponavljati in če so ves čas visoke, moramo obiskati osebnega zdravnika. Ocenil bo še druge dejavnike tveganja in se odločil, ali je treba takoj uvesti zdravila ali lahko še kaj storimo z izboljšanjem življenjskega sloga, z redno telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju in zakajenim prostorom, pretiranemu vnosu alkohola in soljenju hrane. Dolgoletni podatki kažejo, da je hipertenzija zelo nevarna bolezen, saj v Sloveniji zaradi njenih posledic vsako leto umre vsaj 3.500 ljudi. To se dogaja tistim, ki so desetletja zanemarjali svoje stanje ali jih zdravstveni sistem ni ustrezno obravnaval. Kako je s tem pri vrednostih holesterola, zlasti škodljivega LDL? Sprejemljive vrednosti LDL-holesterola so v zadnjih treh letih doživele strašansko znižanje in zdaj za normalne ocenjujemo vrednosti pod 1,4 mmol/l za najbolj tvegane osebe in do 2,6 mmol/l pri manj tveganih. Danes velja nekakšna dogma, da je LDL-holesterol nekaj takšnega, kot je mikroplastika v oceanih. Nima fiziološke funkcije, a povzroča veliko škodo. Velja pravilo, da nižje kot so njegove vrednosti, bolje je. Poznati moramo metabolizem holesterola. Če pogledate količino holesterola, ki jo običajni slovenski jedci pojemo, je jasno, da glavno vlogo pri določanju plazemske koncentracije igrajo jetra, naš notranji holesterol je tisti, ki povzroča visoke vrednosti. Hitrost, s katero ga jetra tvorijo, je določena genetsko in se stopnjuje s starostjo. Ko ga jetra enkrat začnejo tvoriti preveč, štiri do šest tednov po prenehanju jemanja zdravil to ponovno začnejo. V mesecu in pol ali dveh so nazaj enake vrednosti, kot smo jih zaznali pred uvedbo zdravil. Bolezen z zdravili lahko le utišamo, ne moremo je odstraniti. Prenehanje jemanja terapije pomeni vrnitev v bolezensko stanje. Zdravila ne začnejo delovati že po prvi tableti, ampak šele po štirih do petih tednih, njihov učinek popusti prav tako po takšnem času. Samoocena, da so se ljudje po določenem času jemanja otresli holesterola, ni pravilna. Kakšne so izkušnje vaših bolnikov s t. i. kombiniranimi zdravili? Obstajajo različne kombinacije, na primer kombinacije »Pomembno je, da bolezenska stanja prestrezamo, še preden povzročijo nepopravljive težave.« Oba dejavnika tveganja za razvoj srčno--žilnih bolezni naj bi bila značilna za starejše ljudi, a zdravniki poročajo, da vedno pogosteje ne prizanašata tudi mlajšim. Kje so vzroki? To absolutno drži, tudi mlade prizadeneta. Pri hipertenziji in hiperholesterolemiji ugotavljamo močno genetsko komponento. Kdor ima smolo in njegova jetra proizvajajo preveč holesterola, že v mladosti boleha, LDL-holeste- »Danes velja nekakšna dogma, da je LDL-holesterol nekaj takšnega, kot je mikroplastika v oceanih. Nima fiziološke funkcije, a povzroča veliko škodo.« Tarčne vrednosti so jasne, pri domačih meritvah velja kot mejni tlak, ki je višji od 135/85 mmHg, ob pogoju, da smo med merjenjem popolnoma umirjeni. To še ni razlog za paniko ali obisk urgentnih ambulant, a je mogoče, da številke kažejo možnost, da imamo bolezen, ki se ji reče zvišan krvni tlak. Takšna stanja potrebujejo desetletja, da povzročijo okvaro tarčnih organov. Položaj rad ponazorim s primerom človeka, ki v fitnesu dvigne težko utež in ima v tistem trenutku krvni tlak 300/100 mmHg, a ga ne bosta prizadela možganska kap ali infarkt, saj mehanizem ni akuten. Seveda previsokih vrednosti ne smemo zanemariti. Če jih izmerimo, je rol plava po njegovih žilah in jih kvari, a človek nič ne čuti. Ljudje ne vedo za težavo, k zdravniku zaidejo šele, ko se že pojavijo zožitve na koronarnem ali možganskem žilju. Genetske študije, ki trajajo več kot 50 let, kažejo, da bi z ustreznim zdravljenjem ljudi že pri 30 letih ob enakem znižanju LDL-holesterola lahko dosegli trikrat večjo korist, kot jo dosežemo pri kasnejši obravnavi bolnika, starega 50 let. Takšna stanja moramo čim prej odkriti in jih začeti zdraviti. Za hipertenzijo velja podobno. Z razvojem medicine in farmacije smo dobili učinkovita in varna zdravila. Zakaj jih moramo jemati redno, tudi potem ko že dosežemo priporočene vrednosti? različnih antihipertenzivov in tudi anti-hipertenzivi v kombiniciji s statinom. Vedno bolj pogosto se pri zdravljenju krvnih maščob uporablja tista, ki vsebuje statin in ezetimib, ki ju bolniki dobro prenašajo. Vedno obstaja določen odstotek ljudi, ki neke učinkovine ne prenaša, čeprav je lahko najboljše zdravilo na svetu. Pri takšnih poiščemo nove možnosti zdravljenja. Univerzalne formule za odmero zdravil ni. Več kot 90 odstotkov ljudi ne razvije stranskih učinkov, večina jih je laboratorijskih. Ker zaviramo delovanje jeter, se poveča raven jetrnih encimov v krvi. To laboratorijske preiskave zaznajo, bolnik ne. Če gredo laboratorijske vrednosti čez mejo, ki je zapisana v strokovnih smernicah, prenehamo zdravljenje z določeno učinkovino in predpišemo drugo. Nič ni prepuščeno naključju. Strokovni članki izpostavljajo povezavo med covidom-19, holesterolom in statini. So povišane vrednosti holesterola povezane s težjim potekom covida? Ali zdravljenje s statini zmanjša tveganje za slabše izide? priporočilo, da se te terapije med zdravljenjem covida ne sme ukiniti. Imate kakšen podatek ali izkušnjo s prebolevniki covida? So po bolezni bolj dovzetni za hiperholesterolemijo in hi-pertenzijo? Tudi sam sem prebolevnik, zato lahko odgovorim iz prve roke. Človek po bolezni v povprečju potrebuje dva do tri mesece, da stabilizira zdravstveno stanje. Čeprav je bil moj primer brez hujših zapletov, lahko rečem, da je po bolezni hudo prizadeta zmogljivost. Redne telesne dejavnosti človek nekaj časa zagotovo ne more vzdrževati, a tudi razmišljanje se upočasni. Verjamem, da so imeli zaradi tega starejši ljudje težave z rednim jemanjem zdravil. Sicer smo se zdravniki bali večje pojavnosti infarktov, a se to ni zgodilo, iz izkušenj lahko rečem, da smo na Štajerskem zaznali nekaj več možganskih kapi in venskih tromboz. Kljub temu se stroka boji, da bo »kola-teralna« škoda pandemije zelo visoka. Kakšna je vaša prognoza? »Veliko dela bomo morali vložiti, da bomo bolnike spravili na enako raven zdravstvenega stanja, kot so jo imeli pred pojavom covida. Dve leti izgubljenega časa pomeni veliko škodo na ožilju, kar se ne bi zgodilo, če bi ljudje že bili vključeni v zdravljenje.« »Dolgoletni podatki kažejo, da je hipertenzija zelo nevarna bolezen, saj v Sloveniji zaradi njenih posledic vsako leto umre vsaj 3.500 ljudi. To se dogaja tistim, ki so desetletja zanemarjali svoje stanje ali jih zdravstveni sistem ni ustrezno obravnaval.« novi tednik Vedm г илто?ј I Te hipoteze so bile zelo žive na začetku pandemije, ko o covidu nismo vedeli veliko. Najglasnejša je bila hipoteza o AC-receptor-ju, ki je pomemben pri zdravljenju previsokih vrednosti krvnega tlaka, a se je sčasoma pokazalo, da ne drži. Ljudem, ki jemljejo AC-zaviralce, ni treba menjati terapije. Pri statinih se je pokazalo, da njihov učinek ni ravno neposreden, a verjetno posredno vplivajo na izboljšanje srčno-žilnih bolezni, ki so potrjen dejavnik tveganja za težji potek covida. Če bolnik preneha jemati statin in se mu zato poslabša koronarna bolezen, je ob okužbi s covidom vsekakor bolj ogrožen. Vemo, da so statini zelo potentna zdravila pri umirjanju srčno-žilnih bolezni, zato velja Tudi pri nas smo morali del zmogljivosti preusmeriti v zdravljenje covidnih bolnikov. Pri tem so v velikem obsegu sodelovali tudi kardiologi in drugi specialisti, ki se sicer ukvarjajo s srčno-žilnimi bolniki. Zato so na žalost zastale mnoge preventivne in rehabilitacijske dejavnosti. Bojim se, da se bo na teh točkah povsod po svetu pojavilo veliko breme ob koncu pandemije. Veliko dela bomo morali vložiti, da bomo bolnike spravili na enako raven zdravstvenega stanja, kot so jo imeli pred pojavom covida. Dve leti izgubljenega časa pomeni veliko škodo na ožilju, kar se ne bi zgodilo, če bi ljudje že bili vključeni v zdravljenje. Škoda bo zagotovo nastala, plačali jo bomo vsi. Foto: osebni arhiv 42 BRALCI POROČEVALCI Kulturni dan z umetniki Končno nam je v OŠ Lava uspelo uresničiti pomembno željo, izpeljati kulturni dan za učence skupaj z velikimi umetniki, ki vrhunsko opravljajo svoje poslanstvo. Jesen nam zaradi vseh omejitev ter prehoda na izobraževanje na daljavo tega ni omogočila, a smo zato darilo vrhunskih umetnikov podarili ob koncu šolskega leta. Namen kulturnega dne je bil večplasten. Učencem smo želeli podariti druženje z vrhunskimi umetniki, saj se od njih lahko veliko naučijo in nadgradijo znanja, ki jih odkrivajo pri predmetu glasba. Želeli smo, da bi glasbo doživeli na drugačen (čuten) način. Učencem smo želeli približati tako instrumentalno kot vokalno glasbo, hkrati pa podpreti domače odlične umetnike v teh težkih časih. Tako umetniki kot učenci potrebujejo v tem stresnem obdobju nekaj lepega, čustveno bogatega. Učence od 6. do 9 razreda so v svet umetniškega ustvarjanja povabili Goran Bojčevski s klarinetom in z različnimi piščalmi, odličen harmonikar Andraž Frece, ki je dopolnil vrhunsko izvajanje Gorana z virtuoznostjo na harmoniki. Nekaj veličastnega je v glasbi Mozarta, francoskega valčka, klezmer in ljudski glasbi ..., kar sta v delavnici prikazala izjemna mojstra. Odlična vokalistka Nuša Ofentavšek je nekaj skupin učencev popeljala v dojemanje telesa kot glasbila, ki ga imamo vsi na razpolago in se ne zavedamo, kaj vse nam ponuja v glasbenem smislu. Učence ji je uspelo privabiti k sodelovanju le z vokalom in lastnim znanjem, kar je izjemen uspeh. Vsi vrhunski umetniki so učencem ponudili poseben pogled na umetniško ustvarjanje. Odstrli so skrivnost za razumevanje, da z umetnostjo posegamo v onstranstvo razumevanja umetnosti, ki je nujna za ravnovesje sleher- nega človeka in jo vsi potrebujemo. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica V Celju 104 zlati bralci V atriju Celjskega mladinskega centra je 27. maja v dveh delih potekala prireditev Zlati bralec. Na dogodku, ki je posebnost Mestne občine Celje in celjskih osnovnih šol, je podžupanja nagovorila mlade bralce, ki so vseh devet let osnovne šole osvojili bralno značko. Podžupanja Breda Arnšek je čestitala učenkam in učencem celjskih osnovnih šol in jim zaželela, da bi jih knjige spremljale vse življenje. Nagovorila jih je tudi Danica Šalej, ravnateljica Osnovne šole Frana Kranjca, saj je ta šola nosilec projekta Bralna značka. Letos je v vseh šolah Mestne občine Celje bralno značko osvojilo 2.852 učencev, pri čemer ugotavljajo, da s starostjo učencev zanimanje za branje upada. Zlati bralci, torej tisti, ki so bralno značko osvojili devet let zapored, so letos 104. Vsem smo podarili knjigo iz Mohorjeve družbe, roman Deseta dežela pisateljice Sabine Koželj Horvat. To lepo in pomembno gibanje, ki skrbi za razvoj bralne kulture vseh generacij, letos obeležuje 60 let. 20. maja 1961 je bila na Prevaljah na Koroškem prvič podeljena takratna Prežihova bralna značka. Ravnatelj prevaljske osnovne šole je bil v tistem času slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan. Po češkem zgledu je bralno značko osnoval s profesorjem slovenščine v isti šoli. Mestna občina Celje na različne načine spodbuja bralno kulturo, tudi s podporo projektu Bralna značka in s podarja-njem knjig otrokom, mladim in delegacijam drugih mest ob uradnih obiskih. Osrednja knjižnica Celje organizira bralno značko za odrasle (Z branjem do zvezd), sodeluje v nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki spodbuja bralno kulturo mladih, s storitvijo Knjižnica na obisku omogoča branje tistim, ki sami ne morejo v knjižnico, organizira bralno-pogo-vorne urice in še kaj. ATH Kako pritegniti mladino k strelskemu športu Tega natančno tudi jaz ne vem. A se trudim najti odgovor. Po drugi svetovni vojni in v času moje mladosti je bilo izredno navdušenje za strelski šport. Strelska društva so nastajala skoraj povsod po državi in strelišče je imel skoraj vsak večji kraj. Popularnost strelstva je bila izjemna. Tudi v Štorah, kjer imamo bogato strelsko tradicijo, zelo lepo urejeno avtomatsko strelišče za zračno puško in odlične pogoje za vadbo in tekmovanja. V glavnem prevladuje starejša generacija strelcev. Se pa močno trudimo in si na različne načine prizadevamo, da bi v strelske vrste pridobili tudi mladino. Zavedamo se, da je za mlade mikavnejša žoga, vendar ima tudi strelstvo svoje čare. Strelstvo je šport, kjer mora biti strelec umirjen, zbran, redoljuben in tudi previden pri rokovanju z orožjem. Spodbudno je tudi, da je strelstvo olimpijska panoga, in to vsekakor nekaj šteje. V Strelskem društvu Kovinar Štore imamo nekaj mlajših članov, vendar si jih za ohranitev strelske dejavnosti želimo še veliko več. Zanimanje za orožje in strelstvo mladina izrazi na bazarju društev, ki ga vsako leto odlično organizira Občina Štore v športnem parku na Lipi. Žal je lani zaradi znanih razlogov epidemije bazar odpadel. Prostor strelcev in orožje sta na bazarju med najbolj obleganimi z mladino. Torej zani- manje za strelstvo vsekakor obstaja. Odlično priložnost za spoznavanje z orožjem mladini nudimo tudi veterani vojne za Slovenijo, člani častniške organizacije in Občina Štore ob predstavitvi Slovenske vojske in policije, dogodku, ki je v Štorah tradicionalen. V pripravi je že 16. predstavitev v športnem parku na Lipi in čakamo samo še slovo epidemije covida-19. Glede na to, da se razmišlja o naborniškem sistemu v Slovenski vojski, je včlanitev mladine v strelske vrste idealna priložnost za negovanje strelskega športa in hkrati priprava na srečanje s pravim orožjem. SREČKO KRIŽANEC BRALCI POROČEVALCI 43 Skupna akcija markacistov Kot so že v preteklosti ljudje dobro vedeli, da udarniške, številčno močne delovne akcije pomenijo tudi najhitreje in najbolj uspešno opravljeno delo, se tudi markacisti zavedamo, da je v slogi moč. Na prošnjo Planinskega društva Rimske Toplice, da bi razširili in utrdili pot iz Zidanega Mosta (čez Rigl) do Kopitnika, se je pomlajenemu markacijskemu odseku javilo sedemnajst posameznikov iz še treh planinskih društev: Brežice, Lisca Sevnica in Radeče. V soboto, 22. maja, smo jo ceste Zidani Most-Hrastnik, se zjutraj štirje markacisti iz PD Brežice, štirje iz PD Lisca Sevnica, trije iz PD Radeče ter šest članov PD Rimske Toplice zbrali pred znamenitim kamnitim mostom, kjer se križa- Rimske Toplice-Zidani Most in Zidani Most-Radeče. Poprijeli smo za rovnice, krampe, motike ter škarje in se odpravili od izhodišča blizu kamnoloma navkreber. Pot čez Rigl, ki smo jo ubrali, obstaja vsaj že stoletje in so jo včasih ljudje uporabljali, da so iz Zidanega Mosta do Velikega Širja v koših, oprtanih na ramenih, domačije oskrbovali z živežem, ki ga je bilo treba kupiti v dolini. Markacisti PD Rimske Toplice so ob obvestilu podjetja Apnenec, da se njegovo območje peskokopa širi, pot nekoliko prestavili in tako so planinci prva večja dela na tej poti izvedli že julija 2019 ob slovenskem dnevu markaci- stov. Letos aprila so tudi obža-gali nekaj mogočnih bukev in uredili poti med padlimi drevesi, akcijo pa komično poimenovali »slalom med bukvami«. Pot je bilo namreč treba speljati čez tri od vetroloma podrte bukve - in kot so ocenili, so jo izpeljali res dobro, tako da delujejo kot nekakšne škarpe. Tokratna delovna akcija, na kateri so se povezala planinska društva, ki so sicer del skupnega MDO (Meddruštveni odbor planinskih društev Zasavja in Posavja), je predstavljala v prvi vrsti veliko opravljeno delo, ki bi ga člani markacijskega odseka PD Rimske Toplice Miha Seme, Miroslav Skalič in Silvo Padežnik ter ostali prizadevni domači planinci izvajali precej dlje. Zaključek s kosilom pri koči na Kopitniku je bil tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, kar prej še ni bilo mogoče zaradi neizvedenega shoda markacistov, načrtovanega v marcu na Lisci. Vsi sodelujoči, predvsem vzdrževalci poti PD Rimske Toplice, si želimo, da bi pot, ki smo jo razširili in uredili, čim bolj pogosto uporabljali planinci in pohodniki - ti namreč planinsko pot še najbolj utrdijo in jo ohranjajo živo. DOROTEJA JAZBEC Foto: Meho Tokić Povej naprej: »Naša družina bere!« Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga na pobudo Slovenije praznujemo 20. maja, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli nov bralni projekt Povej naprej: »Naša družina bere!« Pripravili smo 17 različnih bralnih paketov, ki poleg knjižničnega gradiva vsebujejo didaktično igračo z navodili, nekaj interaktivnih pisnih iger za otroke (uganke, križanke ...), zanimivosti o čebelah in čebelarstvu ter vrečko s semeni medovitih rastlin, ki jih družina obdrži oz. poseje (vrečke s semeni medovitih rastlin nam je podarilo podjetje Medex). Ob skupnem prebiranju knjižnega gradiva, sprehodu v naravi in zabavi ob igranju družabne igre ter ogledu kratkega filma o kranjski čebeli, ki je objavljen na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije, boste spoznavali življenje čebele, ene najpomembnejših živali za obstoj človeštva. Vse sodelujoče vabimo k raziskovanju in ustvarjanju. Lahko nam napišete, kaj vas je nagovorilo, veseli bomo vaših risbic, fotografij medenih izdelkov, gredic z medovitimi rastlinami ali hotela za žuželke .... Naj bo vaša domišljija brezmejna. Zaključek projekta bo v prvih dneh oktobra, ko bomo sodelujoče družine v projektu povabili na čisto pravi čebelarski izlet. S projektom želimo spodbujati družine z osnovnošolskimi otroki k boljšemu poznavanju okolja, v katerem živimo, njegovih geografskih značilnosti, etnoloških in kulturnih znamenitosti ter identitete ljudi, ki tu živimo. Projekt izvajamo ob finančni podpori Republike Slovenije in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). VALERIJA JERMAN KARMEN KREŽE V Braslovčah 72 novih prvih posredovalcev Civilna zaščita občine Braslovče je 21. in 22. maja organizirala izobraževanje za prve posredovalce. Udeleženci so se prvi dan na predavanjih na daljavo seznanili s teoretičnimi veščinami nudenja prve pomoči v primeru nezavestne osebe, srčnega zastoja, hude krvavitve in tujka v dihalih. Drugi dan so osvojeno znanje uporabili v praktičnih delavnicah in igranih scenarijih. Ob upoštevanju epidemičnih ukrepov je bil praktični del tečaja izveden v manjših skupinah. Znanje udeležencev tečaja so pisno in praktično preverili inštruktorji ter predavatelji iz vrst nujne medicinske pomoči. Odziv občank in občanov je bil kljub razmeram odličen. Kot je povedal Rok Ušen, poveljnik CZ Braslovče, je izobraževanje uspešno končalo 72 tečajnikov, ki bodo lahko pridobljeno znanje v primeru življenjsko ogrožajočih stanj koristno uporabili in komu rešili življenje. TT Tečajniki na delavnici oživljanja otroka 44 BRALCI POROČEVALCI Raziskovalna dejavnost dijakov Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so pri raziskovalni dejavnosti že tradicionalno izkazali svojo inovativnost, kreativnost in uspešnost. V šolskem letu 2020/21 je v šoli nastalo kar 25 raziskovalnih nalog. S področja strojništva se je tako predstavilo 11 nalog, s področja telekomunikacije in medijske tehnike 7, s področja mehatronike in robotike 6 in ena s področja biologije. Kar 14 nalog je bilo uvrščenih v prvo skupino, 10 v drugo in ena v tretjo. čili vse zastavljene cilje raziskovalnega dela in izdelali izjemne izdelke. Pri tem smo si pomagali s tehnologijami dela na daljavo, z izposojo opreme ter s pomočjo različnih podjetij in obrtnikov, ki so dijakom priskočili na pomoč. Letošnje raziskovalno leto nam bo zagotovo ostalo v prav posebnem spominu, skih dodatkov, kot so videi, zvoki ... Opravili so anketo in poizvedbo predvsem pri izbrani ciljni publiki - »y in z« generaciji. Tudi za zagovor so posneli predstavitveni video, da so lahko ustrezno prikazali analogno revijo, ki jo sicer na daljavo v video-klicu ne bi mogli. Strokovna komisija je njihovo nalogo ocenila z 99 odstotki točk.« »Na področju mehatronike so med drugim raziskovali, kako učinkovito vključiti in nadgraditi pogon koles v sistem gosenic pri reševalnem robotu, namenjenemu svetovnemu prvenstvu Ro-boCup 2021. Raziskovali so tudi uporabnost različnih mikroračunalnikov pri reševalnem robotu. Ena skupina se je lotila trenutne problematike in razvila avtomatski covid razkuževalnik rok ...« je pojasnil mentor Matej Ve-ber. TK Zaradi trenutnih razmer so dijaki naloge zagovarjali na videokonferencah in v prostorih Šolskega centra Celje ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ. Ob razglasitvi seznama raziskovalnih nalog, ki so se uvrstile na državno srečanje mladih raziskovalcev, smo tako bili ponovno navdušeni in ponosni na svoje dijake. Mentor Martin Amon meni, da je bila v letošnjem šolskem letu raziskovalna dejavnost nekoliko drugačna. »V prvi vrsti moram pohvaliti izjemno pripravljenost dijakov, saj se jih je za raziskovalno delo odločilo rekordno število. Po drugi strani nam je epidemiološko stanje v državi prineslo tudi mnoge izzive. Še posebej smo to občutili na področju strojništva, kjer dijaki v raziskovalnem delu izdelujejo izdelke. Kljub izzivom dela na daljavo so dijaki s pomočjo iznajdljivosti in izjemne angažiranosti uresni- saj so dijaki kljub težjim pogojem dela pokazali izjemno samostojnost.« S področja telekomunikacije in medijske tehnike je bila najuspešnejša naloga Interakcija analogne in digitalne revije. O odločitvi za izdelavo naloge so avtorji izpostavili: »Opazili smo širjenje digitalnega sveta, zato smo se začeli spraševati, ali digitalne vsebine že prevladujejo nad analognimi in ali bo tisk morda šel v pozabo.« Mentorja Peter Arlič in David Korošec menita, da so dijaki pri svojem delu pokazali veliko mero samoiniciativnosti, pripravljenosti za delo v času omejitev in raziskovalne energije v okviru možnosti. »S pomočjo Grafike Gracer in najinega mentorstva so oblikovali in natisnili modno revijo. Pripravili so tudi interaktivno različico za uporabo na zaslonih z možnostjo dodajanja analitike, multimedij- Glasbena šola Celje žanje uspehe Učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo skupaj s I. gimnazijo v Celju, tudi v tem šolskem letu nizajo uspehe na številnih mednarodnih tekmovanjih, ki so bila zaradi razmer v glavnem organizirana na spletu. Kar 46 učencev in dijakov je sodelovalo na desetih različnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji in na Kanarskih otokih, skupno so osvojili 24 zlatih plaket oziroma nagrad oziroma prvih mest, 14 srebrnih plaket oziroma nagrad oziroma drugih mest, 7 bronastih plaket oziroma nagrad oziroma tretjih mest, eno priznanje in eno 14. mesto na tekmovanju s svetovno udeležbo. Tekmovali so v disciplinah glasbena teorija, glasbeno ustvarjanje, harfa, klarinet, klavir, citre, klavirski duo, violina, rog, harmonika, kontrabas in flavta. Tudi v Glasbeni šoli Celje smo v aprilu izvedli 2. mednarodno tekmovanje Celeia 2021 za citre, harmoniko, rog in kontrabas, minule sin pa je bilo tudi državno tekmovanje mladih glasbenikov Temsig, kjer so učenci in dijaki že pridno nizali nove uspehe. Vabljeni k ogledu vseh dosežkov na spletni strani Glasbene šole Celje, vabljeni pa tudi k ogledu številnih nastopov učencev, dijakov in orkestrov na youtube kanalu Glasbene šole Celje. ML BRALCI POROCEVALCI 45 Pomoč prostovoljcev v Klicu upanja stvom gospe Antonije Neže Timer delovalo po začrtani poti: dežuranje pri telefonu 24 ur na dan po urniku (Sopotnik), na- daljevanje usposabljanja novih prostovoljcev, sodelovanje z NIJZ, priprave na 35. obletnico. BS Klic upanja iz Celja je samostojno društvo, ki je vsebinsko povezano s petimi drugimi društvi pod skupnim imenom Sopotnik. Vsi prostovoljci, ki nudijo pogovor oziroma pomoč ljudem v duševni stiski, opravijo izobraževanje s področja psihoterapevtske smeri lo-goterapija. Leta 1986 je začela v Celju delovati telefonska linija Klic v duševni stiski (danes Klic upanja). Ustanoviteljica je bila Cvijeta Pahljina, dr. med., spec. psihiatrije. Od začetka temelji pogovor oziroma telefonska pomoč na logoterapiji, ki jo je razvil avstrijski nevrolog in psihiater dr. Viktor Frankl. Poudarek je na iskanju smisla v življenju. Cvijeta Pahljina je društvo vodila in strokovno gradila ter bila predsednica vse do letos. Njena volja in vztrajnost sta prostovoljcem za vzor. Letos šteje društvo zavidljivo 35. obletnico. Deluje na dveh krajih, v Celju in Slovenskih Konjicah ter ima 38 prostovoljcev. Prostovoljci, ki nudijo pomoč v duševni stiski po telefonu, so različnih poklicnih usmeritev in delajo v skladu z etičnim kodeksom telefonskih svetovalcev. Pomoč po telefonu nudijo ljudem vseh starosti, katerih težave so vsebinsko zelo različne. Letos, po 35 letih, je prišel čas za spremembo oziroma zamenjavo dolgoletne predsednice in ustanoviteljice društva Cvijete Pahljina. Nova predsednica je Antonija Neža Timer, ki je izkušena prostovoljka Klica upanja. Antonija - prijatelji jo kličejo Neta - je prišla na izobraževanje iz logoterapije pred devetimi leti čisto po naključju, in sicer za spremstvo svoji kolegici. In tako je Neta opravila uvodni tečaj ter praktično usposabljanje svetovanja po telefonu. Člani društva - vsi prostovoljci in tudi predsednica Cvijeta - so ji vedno bolj zaupali in tako je poleg tega, da je dežurala pri telefonu, prevzela koordinacijo dežurstev in članov, organizirala supervizije, nadzorovala nove prostovoljce, vodila sta- tistiko glede klicev in bila v pomoč vsem v društvu, ko so potrebovali nasvet. Cvijeta Pahljina je tako dobila odlično naslednico, v društvu pa je ostala kot strokovna vodja in častna doživljenjska predsednica. Kljub težkim koronačasom bo društvo pod novim vod- Skupna telefonska številka za pomoč v stiski je 116-123 in je v Sloveniji odprta za vse državljane 24 ur na dan sedem dni v tednu. sport@nt-rc.si novi tednik radio celje Kreativni center Čuk prinaša nove ideje v Staro Velenje Mestna občina Velenje je v teh dneh zaključila izvedbo investicije CTN Stari trg 11, v okviru katere smo v Starem Velenju dobili nov Kreativni center Čuk, ki bo z najemniki prinesel nove ideje in nov zagon. V ponedeljek, 7. junija, dopoldan smo nove prostore z novinarsko konferenco in ogledom prostorov tudi uradno odprli. Nova stavba ima pritličje, nadstropje in mansardo. Pritličje je prehodno s sekundarno notranjo izložbo, notranja prehodna loža deluje kot pokriti del ulice z dvema poslovnima prostoroma za namen obrtniške revitaliziranega starega mestnega jedra. Vrednost projekta CTN Stari trg 11 znaša 1.559.397 evrov, od tega delež Mestne občine Velenje znaša 325.726,85 evra, 986.936,12 evra je EU sredstev, 246.734,03 evra pa je prispevek države. Projekt je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, specifični cilj: učinkovita raba prostora na urbanih območjih, sofinanciran iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). 46 RAZVEDRILO Začela se je kopalna sezona. Maske so obvezne, kopalke po želji. Se pač nismo cepili, bomo kar doma na dopustu. Oven Tehtni ca Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prodaja Blondinka se odloči, da bo prodala psa. Soseda: »A je hud?« Blondinka: »Ne, ni hud, saj ne ve, da ga bom prodala.« Ujeli so ga »Kako da so te zasačili pri tvoji ljubici?« »Njen mož je prišel domov in začel pripovedovati šale.« »Ja in?« »V omari sem se začel smejati.« Najboljši opis temperature teh dni: jem lubenico in sok mi kaplja na volnene nogavice. Soseda si je kupila kremo za pomladitev. Zdaj pa ji poštar noče dati pokojnine ... Kupil sem samolepilne tapete. Zdaj sedim in čakam ... Naš petelin je tako len! Ko sosedov zakikirika, naš samo pokima. Vsaka zveza je krasna, dokler v njej vladajo fizika, kemija in biologija. Nato pride na vrsto matematika in vse se pokvari. Šef je šel na letni dopust, a si je celo podjetje odpočilo. Nekatere pare zakon tako zbliža, da jih policija komaj spravi narazen. Drage moje, ko spoznate nekoga, ki je lep, pameten, skromen, izobražen, preskrbljen, čustven, potrpežljiv, atletske postave, fantastičen v postelji, spreten z rokami, mojster hišnih opravil, odličen kuhar, poznavalec vin in koktajlov, ki te ljubi, kot da si edina in ne skače čez plot, ne flirta in ni aktiven na družbenih omrežjih, ki te gleda in posluša ter prisluhne vsaki tvoji besedi, ki ti daje komplimente in te čaka celo večnosti, da se urediš, ko odideta skupaj zdoma, ki te zmasira in se stisne k tebi zvečer v postelji, ne da bi silil vate, ko ti ni do seksa, no, takrat boste vedele, da je trava, ki ste jo skadile, res hudo dobre kvalitete. Žal mi je, gospa, ne morem ga pregledati, jaz sem pediater. Vaš vladar Mars je v petek začel prehajati sorodno ognjeno znamenje, kar vam bo prineslo več notranje moči, energičnosti in borbenosti. Odprtih oči in igrivega duha boste spremljali dogodke okoli sebe. Na nek način se vam dogajajo usodne zadeve, ki bodo močno vplivale na vašo prihodnost. Na zasebnem področju boste nekoliko nezaupljivi. Spremenite svoj pogled, takoj bo bolje. 3ik Lev Več planetov v zračnih znamenjih je odlična podlaga za vaše delovanje v tem tednu. Po četrtkovem mlaju in sončevemu mrku se bodo napetosti unesle, zato boste bolj pripravljeni delovati v smislu skupnih interesov. Dilema, o kateri veliko razmišljate, še ne bo odpravljena. Ne hitite, ničesar ne boste zamudili, vzemite si dovolj časa. Več pozornosti boste namenili počutju. škorpijon Mrka in retrogradni Merkur so vam povzročili kar nekaj zastojev, vendar se ne boste dali. S težavami se boste v tem času spopadali z veliko mero odločnosti, uspeh ne more izostati. V veliko oporo vam bo nekdo iz vaše bližine. Ne smete meniti, da je znak slabosti, če vsega ne zmorete sami. Zadnji čas je, da uredite morebitne nejasnosti v odnosu z bližnjo osebo. Dvojčka V četrtek bo nastopil tik pred 13. uro mlaj v vašem znaku, malo pred tem delni sončev mrk. Prisotne bodo zelo močne energije, bodite potrpežljivi, zmerni in strpni. Naglica ni dober sopotnik. Do izraza bo prišla vaša nestanovitna narava, zato se boste v nekaterih primerih odzvali zelo nenavadno. Kljub vsemu boste tokrat imeli v sebi veliko ustvarjalne energije. Rak Vaša domišljija bo prebujena in imeli boste veliko idej, kako naprej. Nekatere bodo tako specifične, da boste menili, da niso primerne za ta čas. Vendar je bistvo prav v tem, da ste drugačni od ostalih. Venera v vodnem znamenju v tem tednu močneje vpliva na vsa področja vašega življenja. Prepustite se toku, pred vami je večja prelomnica. Zelo močno bo izpostavljena ljubezen. Strel ec Splet okoliščin bo ugodno vplival na vaše počutje, saj boste po dolgem času spet čutili, da ste v središču dogajanja. Sprejeli boste odločitev, ki vam bo pomagala iz krize. Zaupajte osebi, ki se je v preteklosti že izkazala za lojalno. Prednost, ki si jo boste ustvarili, boste s pridom izkoristili. Vaš tekmovalni duh bo prebujen in z malo napora boste uspeli doseči začrtano. Za konec tedna bo Luna potovala po vašem znamenju, kar bo voda na vaš mlin. Ta čas bo mineval v izrazito družinskem vzdušju, kar vam bo všeč. Najdražje boste hoteli razvajati, kar vam lahko uspe z malo truda. S svojim delom boste zelo zadovoljni, nekoliko manj z odnosi. Za vse težave se najde rešitev, zato se prepustite pozitivnemu načinu življenja in delovanja. Kozorog Dobro se boste organizirali, vendar se bodo situacije spreminjale iz ure v uro. Uspešno se boste prilagajali okoliščinam, kljub temu da bodo vsi pričakovali od vas bistveno več kot v preteklosti. Ugotavljali boste, da se je nakopičilo kar nekaj obveznosti, ki jih morate razrešiti v čim krajšem možnem času. V neki družbi vas čaka prijetno presenečenje. Vodnar V petek bo vstopil v vaše znamenje planet Mars, kar vam bo v prihodnjih dneh dalo ogromno zanosa, borbenosti in pripravljenosti za akcijo. Še vedno boste pod vtisom zadnjih sprememb. Višek energije porabite z več fizičnega dela, športa in rekreacije. Na trenutke se vam bo dozdevalo, da vas ne razumejo dovolj. Kljub slabim občutkom boste tokrat zmagovalec. Vaš idealizem bo v porastu in želeli boste ustreči vsem okoli sebe. Vse si morate zelo poenostaviti. Nikar po nepotrebnem ne zapletajte čisto preprostih stvari. V tem času morate imeti energijo osredotočeno na čisto določene zadeve, iz katerih boste gradili svoje prihodnje korake. Za ljubljeno osebo boste imeli več posluha, kljub temu da se vam bo zdela muhasta. Devica Vaš vladar Merkur še vedno potuje retrogradno, kar sicer povzroča določene zastoje, vendar je tudi koristen v smislu, da lahko odpravite zaostanke. Pazite, da bo kljub težavam, ki ste jim izpostavljeni, vaš tempo ostal nespremenjen. V neki zasebni zadevi boste negotovi, zato lahko predolgo čakate in tako zamudite idealno priložnost. Ne bo se tako hitro ponovila. Ribi Vpliv dobrohotnega Jupitra vam daje obilo priložnosti, ki jih ne smete zapraviti. Spremembe so nujne, zato se jim ne upirajte. Dobili boste ugodne vesti in močno vam bo odleglo. Nekaj je odvisno od vas, a ne vse. Vaš nastop bo odličen in v pravem trenutku boste našli prave besede. Dogodki preteklih dni so vas izmučili in prav je, da si nekoliko oddahnete. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 469 5 2 9 1 7 4 9 7 6 3 9 5 3 2 9 1 6 6 5 3 4 1 5 6 1 8 8 3 SUDOKU 160 9 8 3 9 1 8 6 5 7 1 5 3 6 3 5 2 7 6 5 4 3 4 2 7 6 REŠITEV SUDOKU 468 REŠITEV SUDOKU 159 8 7 4 2 1 9 6 5 3 9 1 3 4 6 5 7 8 2 5 2 6 3 8 7 1 4 9 7 4 9 1 2 6 5 3 8 3 6 5 9 4 8 2 7 1 1 8 2 7 5 3 9 6 4 2 9 7 5 3 4 8 1 6 4 5 8 6 9 1 3 2 7 6 3 1 8 7 2 4 9 5 8 6 7 9 2 1 5 3 4 9 2 3 5 4 6 7 8 1 4 5 1 7 3 8 6 9 2 1 4 6 3 7 9 8 2 5 2 7 9 1 8 5 3 4 6 5 3 8 4 6 2 9 1 7 3 9 2 6 1 7 4 5 8 6 1 4 8 5 3 2 7 9 7 8 5 2 9 4 1 6 3 novi tednik Nagradni razpis vMny> г i/wmyj/ 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. junija. Geslo iz številke 21: Dirka s kolesi po Sloveniji. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Stanislav Ljubej iz Šentjurja, Vladimir Savo Prosenik iz Celja in Klavdija Štokovnik iz Griž. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. DRUGAČNI. BOUS», i m V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET V en glas: dirka je odlična promocija Gostitelj novinarske konference pred začetkom kolesarske dirke Po Sloveniji, celjski župan Bojan Šrot, in njegovih pet kolegov županov sosednjih občin v Savinjski regiji - Janko Kos (Žalec), mag. Marko Diaci (Šentjur), Miran Jurkošek (Štore), Franc Sušnik (Vransko) ter Tomaž Žohar (Braslovče) - so bili na Starem gradu v Celju enotni, da je dirka odlična priložnost za promocijo njihovih občin. S prenosi na Eurosportu in TV Slovenija bodo milijoni gledalcev lahko spoznali turistične znamenitosti občin. Kot je poudarila direktorica STO mag. Maja Pak, ki si je včeraj prvo etapo v živo ogledala na cilju v domači Rogaški Slatini, je dirka tudi izjemna promocija za Slovenijo kot zeleno, trajnostno naravnano in v kolesarski turizem usmerjeno državo. Še zlasti, ker bo na njej nastopil tudi ambasador slovenskega turizma in zmagovalec Dirke po Franciji Tadej Pogačar. Bogdan Fink, direktor dirke Po Sloveniji, za današnjo drugo etapo, speljano po Savinjski regiji, z zaključnim delom na Svetini, Celjski koči in s končnim ciljem na Starem gradu, pričakuje, da bo tako spektakularna in razburljiva, kot je bila tista z enakim zaključkom pred tremi leti. RG Deželak Junak kolesaril na Celjskem Minulo soboto je bilo dopoldne v knežjem mestu spet sproščeno in veselo. Številni dogodki so na celjske ulice privabili veliko ljudi, ki so se veselili tudi ob rojstnem dnevu Novega tednika. Pri naši stojnici se je ustavil tudi svojevrsten slovenski junak, ki s kolesarjenjem po Sloveniji zbira denar za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Radijski voditelj Miha Deželak že sedmo leto zapored v akciji Deželak Junak z vožnjo po Sloveniji v kvadroci-klu zbira denar za otroke iz socialno šibkejših družin. V sobotni četrti etapi ga je pot vodila po cestah širše celjske regije. Štart etape je bil v Šentjurju, cilj na Rečici ob Savinji. Deželak se je z ekipo spremljevalcev ustavil tudi v središču knežjega mesta na praznovanju Novega tednika in se preizkusil še v rokometu, ki ga je kot »mulc« tudi tre- Svojevrstnega junaka je pred mikrofon povabil Boštjan Oder, voditelj jutranjega programa na Radiu Celje. (Foto: SHERPA) niral. Na poti do sobotnega vmesnega cilja si je privoščil še kar nekaj postankov. Tako je med drugim v Žalcu pri fontani zvrnil vrček piva, ustavil se je tudi v Šoštanju in se nekoliko odpočil na Velenjski plaži. Otrokom iz socialno šibkih družin, med njimi so takšni, ki še nikoli niso videli morja, lahko pomagate tudi vi, tako da pošljete SMS s ključno besedo POMAGAM1 ali POMA-GAM5 na 1919. LKK Tudi olimpijada 2022 bo uspešna Janko Požežnik, direktor Poklicne gasilske enote Celje, Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Sašo Farčnik, predsednik Gasilske zveze Celje, in Vladimir Ljubek, podžupan Mestne občine Celje (na fotografiji z leve proti desni), so se živahno pomenkovali pred začetkom novinarske konference, ki je bila namenjena predstavitvi državnega gasilskega tekmovanja v Celju. Dobro razpoloženi so bili prepričani, da bo tekmovanje približno štiri tisoč gasilcev dobro uspelo, kar se je tudi zgodilo. Na podlagi odlično izvedene organizacije državnega tekmovanja zdaj lahko zagotovo še bolj verjamejo, da bosta Celje kot gostitelj in Gasilska zveza Slovenije kot organizatorka zelo dobro pripravljena pričakala mednarodno gasilsko olimpijado, ki bo julija prihodnje leto. RG Bral z Almo Bori Zupančič, likovni terapevt, slikar, karikaturist, član Društva likovnih umetnikov Celje, seveda ni mogel manjkati na enem od osrednjih letnih dogodkov društva, na festivalu Vstop prost. Tako se je tudi on pridružili javnemu branju, kar je počel na klopci v mestnem parku in med sprehodom po mestu. Ob tem se je ustavil tudi pri spomeniku Alme M. Karlin, ki jo je zanimalo, kako je zapisano njeno življenje v stripu. Zanimivo knjigo, ki jo je prebiral Bori, sta napisala Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič. Bori danes zagotovo tudi ne bo manjkal na premieri muzikala Kure, nastalega na podlagi trilogije imenitnih slikanic, ki jih je ustvarila Borijeva soproga Lilijana Zupančič - Lila Prap. RG Najboljši na regati v Benetkah Na beneškem sejmu navtike Salone Nautico Venezia je konec maja in v začetku junija sodelovalo tudi podjetje Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Predstavilo se je z blagovno znamko Edyn, ki predstavlja električne pogonske sisteme za plovila. Na e-regati je osvojilo dve prvi in eno tretje mesto. V skupnem seštevku je postalo absolutni zmagovalec e-regate, kar je velik uspeh za podjetje Podkrižnik. Na priznani tridnevni e-regati je podjetje sodelovalo v tekmovanju plovil, opremljenih z električnimi pogoni. Tekmovanje zajema vse pomembne elemente plovbe, od slaloma, okre-tnosti, porabe energije, dosega, vzdržljivosti in doseganja največje hitrosti. Na sejmu se je predstavilo več kot 220 čolnov in 160 razstavljavcev. Na razstavnem prostoru podjetja Podkrižnik je bila na ogled nova serija prenosnih motorjev E'dyn, v vodi je bilo mogoče preizkusiti štiri plovila, opremljena s temi pogoni. Podjetje se bo v začetku julija predstavilo še v Monacu, kjer bo dogodek posvečen predstavitvi alternativnih pogonskih sistemov za napajanje plovil. Foto: arhiv podjetja Dobrodelno kolesarsko karavano so v Žalcu še pred pivom zalili z vodo. (Foto: Bina Plaznik)