KALENDAR jj~ NAJSZVETESEGA SZRCA JEZUSOVOGA NA 1911. LETO. V « • ¦ ¦ - t Cena 60 filerov. o o o o o o o o o (30 krajcarov). oo oo oo o o o iiSifei. ¦*u SZOMBATHELV, CERKVENA STAMPARIJA. TUKOK-ova szrecsa je V. kr. velki spio na lose vszako leto dva, po 6—6 nieszesak sze dokoncsajocsiva spila na lose spila, vc steroin c-siovek kda ste lehko spio zacsne. Vszaki spio ?ze razdeli na 6 razredov i vu ednom vleesejo od no- vemltra do aprtla i vu driigom od utaja etega obcsuvati i tak szeb doszta szkrbi i zsaloszti resiti? Teda hranite szvoje male z Nestle-ovov de-cinszkov inelov, to je z mlecsnim preparatora, steri je zse 45 let najboljse szkusani i vszik-dar je dober steroga je svicsarszki Chemiker Nestle gorinaiseo,|najboljse mleko planinszke krave ma vu szebi, z vodov sze kuha, zsmajno i mocsno hrano daje. l;Dose za 28 malov decinszkih zadoszta,|kosta vsze povszedi 1.80 K vu vszakoj apoteki i drogueriji. na prosnjo flliale svicsarszke Iiise Nestle, Wien I., Kosenbursenstrasse. Egyhazmegyei nyomda Szombathely. Az intezet sajat nyoma Szveta rodovina. VAJSZVITISIDA gj Na navadno leto 1911. VIII. LETNI TECSAJ. VSZA PRAVIGA ZADRZSANA. Cena 60 filerov. Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. szombathely, egyhAzmegyei konyvnyomda. Janiiarius 31 dnevov ma. 1-ga je den 8. v. 27 m. dugi, do konca meszeca zra- szte 58. m. Den Dnevnik szvetnikov € hod SzuncajSzunea Meszeca izhod zahod izhod v. m. v. ro. v. m. Meszec; zahod v. in. 1. Obrezalo sze Dete i zvano jo iiue njegovo Jezus. Luk. II. 21. Nedela Pondelek Tork Szreda Gsetrtek Petek Szobota Novo leto. Obrez. Je?. Makar apat. Genovefa dev. Titusz pQsp. Teleszfor p. m. Szveti tre Krali Rajmund szp. ~ <& 7 50 4 17 predp. 49 17 9 32 $k 49 18 10 5 i& 49 20 10 30 >gg 49 21 10 52 49 22 11 11 49 23 n 28 2. Kda bi Jezus dvanajszo-t let sztar bio. Luk. II. 4S—52. 8 Nerlela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Osetrtek ia Petek 14 Szobota I po treh Kralih •lulian m. Vilmos Higin p. mi. Taeian m. 40 vojakov Hilariusz p. O> 7 49 4 24 48 25 48 26 M 48 28 48 29 47 30 47 31 11 47 popol. 12 30 1 00 1 41 2 35 3 43 popol 5 45 6 56 9 8 10 37 11 52 predp 1 10 2 31 3 54 7 18 6 37 7 42 3. Szvatba je vcsinjena v Kani. Jnn. ]I. 1 —11. 15 Nerlela 16 Pondelek 17 Tort 18 Szreda 19 Csetrtek 20 Petek 21 Szobota Mareel piisp. m. Anton apat piiscs. Priszka dev. Kanut kral m. Fabjan i Szebasztjan f Agnes dev. ra. m 7 46 4 32 5 1 m 45 34 6 24 m 44 35 7 44 43 37 8 59 43 37 10 10 42 89 11 19 42 41 predp. 9 11 9 38 10 00 10 18 10 34 10 50 4. Gobavi proszi: Goszpodne csi scses, lchko me ocsisztis. Mataj VIII. 1—13. 22 Nerlpla 23 Pondelek 24 Tork 25 Szreda 26 Gsetrtek 27 Petek 28 Szobota III do treh Kraiih Janos od almostva Timotej piisp. Szpreobrnitev Pavla Polikarp p. m. Janos Zlatovusztni Agnes dev. t 7 41 4 43 12 26 40 44 1 34 09 45 2 42 38 47 3 48 37 49 4 55 36 51 5 55 35 52 6 48 11 7 11 25 11 47 popol. 12 48 1 31 2 27 5. Veliko gibanje je posztanolo na morji. Mataj VIII, 23—27. 29 30 31 Netiela Pondelek Tork IV |)O treh Kralih I Martina dev. © I Peter N~ola.sc. szp. J 7 33 32 3J 4 54I 7 32 3 32 55 56 8 7 8 35 4 43 5 58 Izraelszki kalendar. 5671. lelo. Jan. 1. Tob. 1. U. Kli. Jao. 2. Teli. 2. Szotli. Kli. Jan. 7. Teb. 7. S. Vajigas. Jan. 10. Teb. 10. Jeruzsal. ost. bojt. Jan. 14. Teb. 14. S. Vajklii Jan. 21. Teb. 21. H. Semo. Jan. 28. Teb. 28. S. Varra. Jan. 30. Teb. 1. Sf-b. R. Khod. Szpremeni meszeca. Prvi krajee 8-ga ob J) 7 v. 20. m. predp. , Pun 14-ga ob 11 * v. 26. m. popoldne. © Zadnji krajec 22-ga ob 7 v. 21 m. pred-poldne. # Mlad 30- ga ob 10 v.45m. predpoldne. Vremen po Herscheli: Zafsetek mrzel i vetreni; -14 poleg azevra i zdoca vndrno, mrzlo, ovak pn sztiezsno ; 14—ii2 rnrzio, 22 - 30 poleg szevra nirzlo, poleg, juga pa sznez.scn ezs. Zlati tanacs : Novo leto zacsnes, po ovi sze i vu dilsi. To leto ,i zD.i szledDJe biti. Grozn-it.no bi bilo z grehsnov diisov vu voke Boga szpad- noti. Pravilo sztaroga knieta za jamiar : Vedrno novo leto Pavlov veter Csi je toplo v Januari, Da nara dobro zsetvo. Je ne dober. Szprotoletje sze pokvari. Februariiis 28 dnevov ma. Sziisec. 1-ga je den 9 v. 28 m. dugi, do konca meszeca zra-szte. 1 v. 26 m. Den Szreda Csetrtek Petek Szobota Daeraik szvetnikov Ignacij piisp. m. Szvecsnica Balas p. f Andras Kors. Veronika € hod tpf Szunoa Szunca Meszeca izhod zahod izhod v. rn. v. m. V. m. 7 30 4 58 8 57 28 5 0 9 16 27 1 9 34 27 3 9 52 Meszec zahod 7 13 8 28 9 44 ]l 00 6. Od esloveka, ki je poszejao dobro szeinen vu szvojo njivo. Mataj XIII. 24—30. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Osetrtek 10 Petek 11 Szobota V po treh Kralih Dora 3) Eomuald apat Mat. Janos szp. OiriJl alekszandr. Skolasztika dev. -j- Szkazanje Nevt. D. M. 7 24 5 5 10 12 23 6 10 33 22 7 11 00 w 21 8 11 34 # 19 10 popol. 17 12 1 23 °m 16 13 % 35 12 18 1 39 3 2 4 20 5 30 6 33 7. Od delavcov vu vinogradi. Mataj. XX. 1—16. 12 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota f. pred pepefnicov Katarena od Eicsi Balentiv duhovnik m. Fausztin i Jovita Juliana m. Donat m. Simeon p. m. m 7 15 5 15 3 55 7 5 13 17 5 17 7 37 %¦ 12 18 6 35 8 1 & 10 20 7 49 8 21 sh 8 22 9 00 8 38 sh ry / 23 10 10 8 54 5 25 1.1 18 9 10 8. Prilika od szejacsa i szemena. Lukacs VIII. 4—15. 19 Nedeia 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Osetrtek 24 Petek 25 Szobota II pred pepeinicov Eleuterij piisp. Szeverian m. Sztol szv. Petra Peter Damj. piisp. Matjas apostol Cieza m. 7 3 5 26 predp 2 27 12 27 0 29 1 35 *?• 6 58 31 2 42 *»• • 56 32 3 45 ''-ŠeJh: 54 34 4 42 52 36 5 29 9 28 9 48 10 13 10 44 11 23 popol. 1 15 9. Jezus ozdravi szlepoga. Lttkacs XVIII. 31—44. 26 27 28 Nedela Pondelek Tork III pred pepelnicov Alekszander Roman apat 6 50 5 37 6 6 A 48 38 6 36 46 40 7 00 2 25 3 39 5 55 Izraelszki kalendar. 5671, leto. Febr. 4. Seb. G. S. Bo. Vehr. 11. Seh. 13. S. Be- salakh. Febr. 13. Seb. 15. FVik liu- nepe. Febr. 19. Seli. 20. S. Jitbro. Febr. 25. Seb. 27. S. Mis patini Sab. Sekalim. Vebr. 28. Sob. 30. Kos Kliodes. Szpremeni meszeca. J Prvi krajec 6-ga ob 4 v. 28 ra. po- poldne. $ Pun 13-gaob 11 v. 27 ra. predpoldne. L} Zadnji krajec 21-ga ob 4 v. 44 ra predpoldne. Vremen po Herscheli: Zacsetek meszeca lepi, mrzel, po G. szneg z vel-kim vetrom ; 13—21. szpre-raenljivo. Na konci meszeca z vetrom doszta sznega. Zlati tanacs. Fasenszki dnevi szn, pazi, da vu njiti i II sze ne zino-tis i neduzsnoszti ne zgu-bis. Vsze veszelje mine i szamo zsaloszt i nezadn-volnoszt za szebom szlavi. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. fill. Sztroski kor. fill Pravilo sztaroga kineta za februar : Topla Szvecsnica Mrzla Szvecsnica Matjas csi ne najde leda; Szneg, mraz prinesze. Oba odzsene. Ga napravi, telko gleda. Mali traven. 1-ga je den 10 v. 57 m. dugi, do konca raeszeea zra-szte 1 v. 44 m. Zacsetek szproto-letja 21-ga ob 7 v. popoldne. Den Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Pepelnica Szimplicij papa Kunigunda Kasimir szp. c hod Szunca izhod v. ni. Szunca zahod v. m. 6 44|5 41 43 41 39 43 45 Meszeca' Meszeca izhod zahod 7 21 7 40 7 57 8 16 6 12 7 29 8 46 10 7 10. Hiidi diih szkusava Jezusa. Mataj IV. 1—11. 6 Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Osetrtek 10 Petek 11 Szobota Koleta devica Tomas Akvitanszki i Jan. od BogaKvatn Q)tt Franciska Eimszka : 40 Mantrnikov : . Heraklij j 6 37 5 48 8 37 mf 35 49 8 52 W 33 50 9 35 M 31 52 10 16 Hk 29 54 11 11 •« 27 55 popol. m 25 56 1 36 11 28 predp 12 51 2 10 3 22 4 19 5 4 11. Vzeoje Jezus sz szehom Petra i Janosa i Jakoba i preobrazo sze je Malaj XVIII. 1-9 12 Netlela 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota II nosztna Rozina ; Matilda kralica ; Longiu m. 5 55 6 18 4 36 1 15 oo 20 5 2 o 32 51 21 5 24 3 48 49 22 5 43 5 6 47 24 6 1 6 25 45 26 6 20 7 45 Izraelszki kalendar. 5671. leto. Mnvp. 1. Adar 1. Ros Kb. Mavc. 4. Adar 4. S. The- ruma. Sab. Hafszak. Marc. 11. Adar 11. S. The- zuve Sab. Szahor. Marc. 13. Adar 13. Eszter b6jt. Marc. 14. Adar 14. Purim. Marc, 15. Susan-Purim. Marc. 18. Artar 18. S. Ki Thizii Sali. Parah. Marc. 25. Adar 25. S..Va- jakhal, Pekude Sab. Hak- bodes. Marc. 30. Nizan 1. Hos Khod. Szpremeni meszeca. % Mlad 1-ga ob 1 v. 31 m. piedp. }) Prvi krajec 8-ga ob 12 v. 1 m. predp. t Pun 15-ga ob 12 v. 58 m. predp. (L, Zadnji krajec 23-ga ob 1 v. 26 m. predp. (§ Mlad 30 ga ob 1 v. 38 m. popoldne. Vremen po Herscheli : Celi meszec mrzlo ; lepo vremen. Zlati tanacs: Posztni tsasz je, po!eg zapovedi cerkvene vzemi vuzemszka szvesztva. Delaj pokoro, ocsiszti szi dnso. Den Z a p i s z n i k Dokodki Sztroski kor. fill. I1 kor. fill. Pravilo sztaroga kincta za marciiis : Vaprili sze ovce v ovcsarno zaprejo, Kakse na den Mantrnikov je vreme, Toplo nam je szprotoletje, Csi marcija one po pasi blejejo. Takse nam stirdeszet dnij nepobegne Csi prav prido goszke divje Aprilis 30 dnevov ma Velki traveii. 1-ga je den 12 v. 43 m. dugi; do konea meszeca zra-szte 1 v. 37 m. 1)611 Dnevnik szvetnikov € hod Szunca Szunca izhod v. m. 1 [ Szobota | Hugon pilspek zahod v.m. Meszeca Meszecal izhod v. m. zahod v. m. 5 43 6 26 | 6 40 j 9 00 14. Pravo je Jezus vnozsini: Sto iz vasz pokara me greha ? Jan. VI. 1—15. Nedela Poadelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota V. posztna (csarnai Eihard plispek Izidor piispek Vince szpov Oelesztin papa Q Marija 7 zsaloszti Dionizij pilspek -j-f 5 41 6 28 7 3 38 30 7 34 t* 36 31 8 13 34 32 9 5 32 34 10 10 30 36 11 24 28 37 popol. 10 86 11 59 predp 1 15 2 17 3 6 3 41 15. Kda bi sze Jezus priblizsavao, vnozsina preszterala gvant na pot. Metaj XXI. 1—9. 9 Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Csetrtek 14 Petek 15 Szobota VI nosztna (cvetna) Ezehijel prorok f Leo papa } Juliusz papa j Velki Csetrtek $ ff Velki Petek ft Velka Szobota f{ 5 26 6 38 2 00 & 24 39 3 14 & 23 41 4 26 21 42 5 37 nh 19 43 6 47 17 45 7 55 tfig 15 47 9 4 5 54 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Osetrtek 21 Petek 22 Szobota 16. Jezus vsztane od mrtvih. Marko XVI. 1—7. Vuzetn Gorisztanenje J Vuzemszki pondelek Apolloniusz m. Timon m. Teodor szp. Anzelm p. (L, ¦} Szoter in Kaj 5 13 6 48 10 14 & 12 49 11 21 & 10 51 predp ¦8 52 12 23 & 6 54 1 17 4 55 2 1 2 57 2 36 6 14 6 40 7 12 7 53 8 45 9 47 10 55 17. Jezus sze prikazse apostolom pri zapretih dverab. Jan. XX. 19—31. 23 Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Szreda 27 Csetrtek 28 Petek 29 Szobota I. po Vuzmi (bela) Jttrij Marko evangeliszt Kletusz Zita Pavel od Krizsa Peter m. 5 0 6 58 3 5 4 58 59 3 56 7 1 3 46 55 2 4 5 53 3 4 23 51 5 4 42 srf 49 6 5 4 popol. 1 23 2 39 3 57 5 17 6 41 8 8 18. Jasz szam 30 jNedela jll. po Vuzmi 18. Jasz szam dober pasztir. Janos XX. 11—16. |4 48|7 8| 5 31 \ 636 Izraelszki kalendar. 5671. leto. Apr. 1. Nizan 3. S. Vajilcra. Apr. 8. Niz. 10. S. Zav. Sab. Hagadol. Apr. 13. Niz. 15. Passzah 1. n. Apr. 14. Niz. 16. Passzali 2. n. Apr. 15. Niz. 17. Sab. Apr. 19. Niz. 21. Sebii sel Passzah. Apr. 20. Niz. 22. Akharon sel Passzah. Apr.22. Niz.24. Seminil.P. Apr. 28. Niz. 30. R. Kh. 2. Per. R. Kli. Apr. 29. Ijar 1. S. Thasz. Mezora. Szpremeni meszeca. Prvi krajev 6-g& ob * 6 v, 55. m. predp. Pun 13-ga ob 3 v. ® 37 m. popoldne. (L Zadnji krajec21-ga ob 7 v. 36 m. pop. @ Mlad 28 ga ob 11 v. 25 m. popoldnp. Vremen po Herscbeli : Zacsetek meszeca lcpo. vugodoo, 6-21 Kzpremen livo, 21 - 28 lepo vremen. na konci meszeca dezsevno. Zlati tanacs. ({orisztanenje Jezusa ve-szeljo jfi nam prineszlo, szkrbi sze, da vuzenszko csiszto veszelje i mir oszta-ne vszikdar vu tvojom szrci. Vu szrci szvetesnje iniszli moiejo biti, tak bodemo vzsivali vekivecsne szvetke vu nebi. Den 2 a p i s z n i k Dohodki kor. fill. Sztroski kor. fill. Sziihsa v aprili Skodi rasztlmi Pravilo sztaroga kmeta za »pril: A viazsen april April szlane ne trpi, Da szada obil, Osi ednok zse v njem grmi. Majus 31 dnevov ma. Riszalscsek 1-ga je den 14 v. 23 m. dugi; do konca meszeca zra-szte 1 v. 14 m. Den PondeJek Tork Szreda Csetrtek Per,ek Szobota Dnevnik szvetnikov Filip i Jakob apostola Athanazius piispek Naidenje szv. Krizsa Florijan mantrnik Piusz V. papa f Jarios evangeliszt (D hod Szunca izbod SzuDca zahod 4 46 7 9 44 43 41 40 38 10 12 13 14 15 Meszeca izhod v. m. Meszec; zahod 6 8¦10 59 6 56 predp 57 12 10 7 9 11 10 30 11 49 1 4 1 45 2 14 19. Edno malo i zse me ne te vidili. Vi te sze zsalosztili, nege zsaloszt obrne sze na radoszt. Jan. XVI. 16—22. 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota III uu Vuzrni Prikazanje Mihaela Gregor Naz. p. Antonin p. Mamert p. Pankrac m. Szervac m. 4 36 7 16 popol/ 35 18 2 16 34 20 3 27 32 21 4 36 30 22 5 44 29 24 6 43 28 25 7 52 3 2 37 2 56 12 3 27 3 44 4 00 4 19 20. Jezus obecsa vucsenikom Duha Szvetoga. Janos XVI. 5—14. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota IV. po Viizrni Janos de la Salle Janos Nepomuc. Paskal szp. Venanc m. Pudenciana dev. Bernardin Szijenszki 4 27 7 26 9 10 26 27 10 14 24 29 11 11 23 30 11 58 22 31 predp 21 32 12 36 19 33 1 6 4 43 5 13 5 51 6 38 7 36 8 42 9 53 1. Csi kaj proszili bodete Oeso vu mojem Imeni, da vam. Janos XVI. 23—30. 21 Nedela 22 Poudelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota Viumi j Julija dev. Deziderij p. Marija p. krscs. V nebo sztoplenje Jez Filip Ner. szp. f Beda szpov. 4 18 7 34 1 30 17 36 1 50 16 37 2 8 15 38 2 26 14 39 2 44 13 41 3 4 12 42 3 27 popol. 1 32 2 49 10 34 3 22, Kda pride Oveszelitel, on bode szvedocsansztvo csinio od mene. Jan. XV. 16. 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Szreda VI. po Vuzmi Magdalena Pazziszka Ferdinand kral Petronilla dev. 4 11 7 43 3 59 M 11 44 4 42 10 45 5 40 9 45 6 52 8 31 9 50 10 54 11 41 Izraelszki kalendar. 5671. leto. Majus 6. Ijar 8. S. Akhari Moth. Kedosim 3. P. Majus 8. Ijar 10. Seni bojt. Majus 11. Ijar 13. Khamisi b. Majus 13. Ijar 15. S. Emor. 4. Per. Majus 15. Ijar 17. Seni bdjt. Majus 16. Ijar 18. Lag bu- omer. Majus 20. ljar 22. S. Bekli. 5. Perek. Majus 27. Ijar 29. S. Ba- niidbar 6. Perek. Majus 28. Szivan 1. R. Kh. Majus 30. Szivan 3. Selo- sah jeme. Majus 31. Sziv.4. hagebalali. Szpremeni meszeca. -« Prvi krajec 5-ga ob ¦ 2 v. 14 m. popold. Pun 13 ga ob 7 v. 10 m. predp. ^Zadnji krajec 21-ga ob 20 v. 23 m. predpoldne. Mlad 28-ga ob 7 v. 24 m. predp. Vremen po Hersclieli : Zacsetek uieszeca velreni 5—13 mrzlo, doszta dezsa, od 13 do koncn szpremen-ljivo. Zlati tanacs: Majus nam rozse prine-sze, okincsaj zs njimi naj-lepso rozso, Marijo Devico. Csaszti njo z vusztami, naj-bolje pa z tem, da greha bodes sze ogibo. Maria vu grehsnom szrci veszelja ne najde. Den Z a p i s z n i k Dohodki . I kor. fill. Sztroski kor. flll Pvavilo sztaroga knieta za maj : Szlan'ca v zacsetki meszeca maja Dnevi Szervac, Pongrac, Bonifac'ja lepi Za vol mraza boj bojecsi Zoritvi szada jako nagaja Szladkim vincsekom nam napunijo kleti. Komaj Vrban pride zpecsi- Junins 30 dnevov ma. Ivanscselc. lga je den 15 v. 39 m. dugi; do 21-ga 18 m. zra-szte, potemje 3 m.| kraesisi. Zacsetekleta22-ga ob 3 v. popoldne. Den 18 19 20 21 22 Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Pamfil m. Maria Anna dev. Klotilda. Paula hod m m Szunea izhod v. ni. Szunca zaliod v. m. 4 8: 7 47 7; 47 7| 48 Meszeoa izhod v. m. 8 11 9 34 10 52 Meszeca zahod v. m. predp 12 13 12 42 23. Jezus gucsi od Duha Szveloga i lubezni. Janos XIV. 33—21. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Osetrtek 9 Petek 10 Szobota Risz. PrisesztjeD. Szv. Riszalszki Pondelek Norbert p. Eupert apat. Kvatri. f+ Medard p. Primusz f-f- Margeta kralica j 4 6 7 49 popol. 0 50 1 17 5 50 2 26 4*1 5 51 3 35 "#€ 4 52 4 43 4 53 5 51 & 4 54 6 00 1 2 1 19 1 35 1 51 2 7 2 26 2 47 24. Idoosi vcsite vsze narode, krscsavajocsi vu Imeni Ocse i Szina i Diilia Szvetoga. Malaj XXVIII. 18—20. 11 Nedela 12 Poudelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Petek 17 Szobota Szveta Trojica Flora dev. Anton Padovanszki Bazil piisp. Telovo Franc Eegizki Kainer. Jolenta 4 4 7 55 8 6 $$" 4 55 9 5 4 56 9 56 ¦a3t 4 57 10 57 i3fe 4 57 11 8 *l 4 58 11 33 4 58 11 55 3 14 3 49 4 34 5 30 6 33 7 41 8 53 25. Niki cslovek je pripravo veliko vecserjo. Luk. XIV. 16—24. Nedela Pondelek Tork Szreda Osetrtek 23 Petek 24 I Szobota (C II. po Riszalih Gervazij i Protasij Florentina dev. Aloizius Paulin p. Najszv. SzrceJezusovo f Ivan Krsztitel 4 4 7 59 predp 3 59 12 13 flf 3 59 12 30 3 8 0 12 46 3 0 1 4 3 0 1 26 3 0 1 54 10 6 11 16 popol. 1 48 3 5 4 30 5 57 25 Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Ceetrtek 30 Petek 26. Prilika od zgubljene ovce. Lukacs XV. 1—10. _ III. oo Riszalih Janos i Pavel @ Ladiszlav kral Leo papa t Peter i Pavel aposlola Szpomin szv. Pavla m m 4 4 4 5 5 6 8 2 30 3 20 4 25 S 44 7 9 8 33 7 21 8 34 9 31 10 13 10 42 11 6 Izraelszki kalendar. 5671. leto. Jun. 1. Sivan 5. S. j. h. 1. 3. 4. et. Jun. 2. Sivan 6. Sabouth. 1. n. Jun. 3. Sivan 7. Sab. 2. n. Jun. 10. Sivan 14. S. Nas- sza 1. P. Jun. 17. Sivan 21. S Be- balothekha 2. P. Jun. 24. Sivan 28. S. Slak — Lekha 3. Per. Jun. 26. Sivan 30. Ros Khodes. Jun. 27. Thamnsz 1. Ros Kbodes. Szpremeni meszeca. Q) Prvi krajec 3-ga ob 11 v. 4 m. po- poldne. L> Pun 11-ga ob 10 v. 51 m. popoldne. Pun 11-ga ob 1 v. 53 m. popoldne. ([) Zadnji krajec 19-ga ob 6 v. 31 m. predpoldne. # Mlad 25-ga ob 9 v. 12 m. popoldne. Vremen po Hersclieli: Prva polovica meszcca dezsevnaz viherom, po 25. lepo, vugodno. Zlati lanacs: Csasz dela. Kruh szi szpravlaroo. Nego delo more biti veszelo. Szlovenci delo poleg sztare navade vu imeni Jezusa, Marije i Jo-zsefa zacsnejo. Na konci pa blagoszlov proszijo z szta-rov recsjov : Krizsi Bozse, blagoszlovi Goszpodne. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. flll. Szlroski kor. fi]]. Pravilo sztaroga kiuetka za jullj : SzprneMarijedezsraokrenamdavrokr) SJVoio^z^tki Elijasov den csi li grmi vu njem Ovszene, psenicsne rzsene kope A obiina bo'jeszen Od Boga je dan kak vszaki drilgi den. V szakom szidi szem liidera. Augusztus 31 dnevov ma. Mesnjek. 1-ga je dea 14 v. 58 m. dugi, do konca meszeca je 1 v. 31 m. kracsisi. Den Dnevnik szvetnikov Verige Petra apostola Alfonz Liguorszki 3 Naideuje szv Stevana m. Dominik szpov. t Sznezsna D. Marija 0) hod bzunca izhod v. m, Szunca zahod v. m. 4 36!7 34 37 39 40 41 31 30 29 Meszeca Meszeea izhod v. m. zahod v. m. delu. 1 31 1 41 3 48 4 52 10 35 10 55 11 18 11 48 dele. 32. Jezus sze je joko nad Jeruzsalenom. Pndejo dnevi na tebe. Luk. XIX. 41—47. 6 Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Szreda 10 Osetrtek 11 Petek 12 Szobota IX po Riszalih Donat piispek m. Cirjak m. lloman m. Lovrenc m. Susana dev. Klara dev. 4 42 7 27 5 49 44 25 6 35 45 24 7 12 & 46 22 7 42 48 21 8 5 48 19 8 25 50 18 8 43 12 27 1 U 2 14 3 22 4 5 46 6 57 33. Dva cslo-veka szta gori sla vu cerkev, da bi molila. Luk. XVII. 9—13. 13 14 15 16 17 18 Nedela Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek X po Riszalih Euzeb diihovnik tt Velka Mesa Vneb(metj< Joakim. Eok. Liberat m. (L Jelena easzarica f 19 Szobota Ludovik Toledanszki 4 51 7 17 9 00 52 15 9 16 54 13 9 33 56 11 10 5 57 10 10 21 58 8 10 58 ** 59 6 11 47 8 10 9 24 10 29 11 56 delu. 2 38 34. Jezus ozdravi gluho-nemoga. Marko VII. 31—37. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Csetrtek 25 Petek 26 Szobota XI Stevan vogrszki kral Ivana Franciska Timotej m. Filep benitszki. Bertalan apostol © Ludovik kral f Zefirin papa. -ss 5 0 7 4 dčle. 2 2 12 52 §s* o O 0 2 10 m 4 6 59 3 34 6 57 4 59 8 55 6 20 sh 9 53 7 37 4 44 5 56 6 36 7 6 7 28 7 47 8 5 35. Niki cslovek je szpadno med razbojnike, ki po zsivoga osztavivsi odisli szo. Luk. X. 23—37. 27 Nadela 28 Pondelek 29 Tork 30 Szreda 31 Osetrtek XII po Riszalih Augusztin ptispek Glavoszek szv. Ivana Eoza Limaszka Eaimund. Izabela 3 5 10 6 51 8 52 1*X (& tt 12 49 10 4 13 47 11 15 14 45 delu. 16 43 1 35 8 38 8 57 9 19 9 47 Izraelszki kalendar. 5671. leto. Aug. 3. Ab 9. Joruzs. pusz- Irulasa bojt, Aug. 5. Ab 11. S. Voulli- khan. 3. P. S. Nah. Aug. 12. Ab 18. S. Ekev 4. P. Aug. 19. Ab 25. S. Keeh 5. P. Aug. 24. Ab 30. Ros Kbo- des. Aug. 25. Elul 1 Kos Kb. Aug. 26. Elul 2. S. Sif- tim. 6. P. Szpremeni meszeca. O) Prvi krajpc 2ga 721 v. predpoldne. ® Pun 10 ga ob 3 v. 55 m. predp. © Zadnji krajec 17-ga ob 1 v. 11 m. pop. @ Mlad 24-ga ob 5 v. 14 m. predp. 3 Prvi krajec 31-ga ob 5 v. 21 m. pop. Vremen po Herscheli: Do 10-ga lepo, vugodno ; do 17-ga szpremenljivo ; do 24-ga viheri, doszta dezsa, konee me^zeca vetreni, dezseven. Zlati tanacs: Radi po romanji hodite pazite, ka ne bodete brezi. baszka bodili. Prososenje sze dokoncsa vu oerkvi, po veszolicah zse szamo vragi sze szltizsi. Bog zna, jeli bi ne boljse Viilo doma szedeti ? Den Z a p i s 2 n i k Dohodki kor. fill. Sztroski kor. flll Pravilo s/.tavoga, kmeta za augnszt: Lovrenc dezseven nam viuo szladi; Kaksi je Lovrenc-Brtlanov den Velika Mesa lepa i vrocsa La, hajdina mocs po njetn dobi! Taksa po navadi bo nam dejeszen. Ti szi za vince mocsi szladocsa. Lovrenc v vodo kamen vrzse, • Nejdi v njo, hus, mrzla je zse! tfilialsvsek Kimovec. 1-ga je den 13 v. 24 m. dugi; do konca meszeca je 1 v. 39 m. kracsisi. Zaesetek jeszeni 24-gaob5v. pred- poldne. Den Petftk Szobota Dnevnik szvetnikov Egid apat Stevan kral € hod Szunca Szunca izhod zahod V. II). v. 111. 5 J7 18 6 41 39 MeszecaiMeszeca izhod v. ni. zabod v. ra. 2 42 3 41 10 3 11 6 36. Jezus ozdravi deszet gobavih. Luk. XVII. 11—19. Nedela Pondelek Tork Szreda Gsetrtek Petek Szobota XIII. Angelov Csuvarov Eozalija deviva Viktorin p. Zakarias prorok Kassovszki mantrniki Mala Mesa. Rojszt M. ® Peter Klaver szp. ik 5 20 6 37 21 35 22 33 24 31 25 29 26 27 28 25 4 32 5 12 5 44 6 10 6 31 6 49 7 5 predp 12 1 G 4 16 3 29 4 42 5 56 37. Niscse ne more dvema goszpodoma szluzsili. Mataj VI. 24—9 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Osetrtek 15 Petek 16 Szobota XIV Ime Marijinn Prot i Hijacint m. Guidoa szp. Amat piispek Povisanje szv. Krizsa Nikomed m. (L Eufemia m. 38. Jezus od mrtvih obiidi naimszkoga mladenca. Luk. VII. 11—16. 5 29 6 23 7 22 9f 31 21 7 41 fff 22 19 8 00 33 17 8 24 34 15 8 57 W 36 13 9 41 m 37 11 10 40 7 11 8 26 9 44 11 popol. 1 45 2 56 17 Nedela 18 Pondelpk 19 Tork 20 Szreda 21 Osetrtek 22 Petek 23 Szobota XV po Riszalih Jozsef Kupert Januarij piispek Eusztak m. Kvatri ft Mataj apostol Tomas Villanovszki i Tekla dev. m. 5 38 6 9 11 51 ^$" 40 7 predp 41 5 1 12 ^^ 43 3 2 35 44 1 3 56 45 5 59 5 1B i*a 47 57 6 29 3 53 4 35 5 5 32 5 52 6 9 6 25 39. Jezus ozdravi csloveka vu vodenom betegi. XIV. 1—11. 24 25 26 27 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Szreda Gsetrtek Petek Szobota XVI po Riszalih Kleofas vucsenik Jez. Ciprijan m. Kozma i Domja m. Veneeszlav kral Mihael arkangel Hieronim diihovnik 5 48 5 55 7 43 50 52 8 55 51 50 10 18 52 48 11 19 «»• 54 46 popol. *»• 55 44 1 32 <& 57 42 2 26 6 42 6 59 7 20 7 45 8 17 9 58 9 50: Izraelszki kalendar. i 5671. leto. Szppt. 2. Elul. 9. S. Ki Theze 1. 2. Pcrek. Szept. f). Elul 16. S. Ki Tliova 3. 4. Perek. Szept. 16. EIul 23. S. Ne- zavim. Vaj. 5. 6. P. Szept. 23. Thisri 1. 5672. Ros Hasanah. Szept. 24. Thisvi 2. n. Uj- ev 2. n. Szept. 25. Thisri 3. Gedal- jali liojt. Szept. 30. Thisri 8. S. Haa- zinu. S. Suba. Szpremeni meszeca. Pun 8-ga ob 4 v. 5t 57 m. popoldne. (L Zadnji krajecl5-ga ob 6 v. 51 m. pop. @ Mlad 22 ga ob 3 v. 37 m. popoldnp. Prvikrajec30-ga ob O> 12 v. 8 m. pop. Vremen po Hersclieli : Prva jiulovica nifiszncu lepa, vugoilna, 15-22. szpre-menljivo, konec prevecs dezseven. Zlati tanacs. Dohrogn prijalla imas: Angela Csuvara. Najliolsi prijatel. Pazi, da ga ne razzsalis ali celo v kraj ne ¦zlivas od sze.be. Njegove szkuze nad tvojimi grolianii o unj na dobro pot n:i-zaj szpravijo. Pravilo sztaroga kmeta za szepteiuker : Kakse je vreraen na den Male mese Csi na Mihalovo szever vlecse. Takse nam trideszet dnih ne odtecse ! Veliko zimo nam z sznegom prinesze. Oktober 31 dnevov ma. Savetviscselt 1-ga je den 11 v. 42 m. dugi, do konca meszeea je 1 v. 39 m. kraesisi. Den Dnevnik szvetnikov 0) hod Szunea izhod v. m. Szunca zahod v. m. Meszeca Meszecr zahod v. ni. izliod v. m. 40. Lilbi Goszpodna Boga . . . Driiga zapovod jo szpodobna: Liil)i bllzsnjega, kak ___ __szamoga szebe. Mataj XXII. 34—46. ~ 10 52 11 57 Netlela Pondelek Tork Szreda Csefrtek Petek Szobota ^VII. Szvetoga Csiszfa eodegar p. m. Kandid m. Ferene Assziszki Placid in tivarisi m. Brunon szpov. f Marko grof 5 58 5 40 3 10 59 38 3 45 i& 6 0 36 4 13 A 2 34 4 35 3 32 4 53 HS» 4 30 5 10 6 28 5 28 predp 1 " 2 23 3 37 4 51 41. Videvsi Jezus vero njibovo, pravo je z zslakom vdarjenomi • Viipaj sze szinek odpiiscsajo sze greh tvoji. Mataj IX. 1—18. 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Osetrtek 13 Petek 14 Szobota XVIII Velka Goszpa ® Dionizij p. ra. Ferene borzsijanszki Placidia devica Mikszimilijan ptisp. Kalman. Bdvard f Kaliszt papa 6 8 5 26 5 45 mf 9 24 6 4 mf 10 22 6 27 12 20 6 56 14 18 7 38 M 15 16 8 33 •« 16 14 9 41 42. Prilika od kraljeszkoga gosztiivanja. Mataj XII. 1—14. 15 Neriela XIX po Riszalih 16 Pondelek Gal apat 17 Tork Hedvika kralica 18 Szreda Lukacs evangeliszt 19 Osetrtek Peter iz Alkantare 20 Petek Vendelin 21 Szobota UrsuJa devica 6 17 5 13 10 58 m 19 11 predp m 21 9 12 20 & 22 7 1 40 & 23 5 2 58 sh 25 3 4 12 planeta kraliije. Iiuenitne godbe. 1911. leto je. 5917. leto od sztvorjenja csloveka. 5357. leto od potopa. 2661. leto od zidanja Rima. 1911. leto od rojsztva Krisztusa. 1780. leto od porusenja jeruzsalemazko cerkvi. 1676. leto od raztrosenja zsidovov. 1016. leto, da szo vogri szem prisli. 911. leto, da sze vogrszka dezsela racsuna me szarnosztalne drzsanje. 670. leto, da szo tatari pri nasz hodili. 471. leto, da szo stamparijo gori najsli. 419. leto, da szo Ameriko gori najsli. 386. leto, da szo torki pobili vogre pri Mohacsi. 326. leto, da szo krompier prineszli k nam iz Amerike. 247. leto, da szo torke zbili vogri pr Monostri. 212. leto, da szo gori zgriiatali ognjeui masin. 105. leto, da szo ob prvim zacsnoli probati delati zseleznico. 81. leto od rojsztva nasega krala, Ferenc Jozsefa prvoga. 44. leto da sze je dao koroniivati z vogrsz-kov koronov. Fvavde sze pri szoduijaj ne szniejo pelati. Poleg pravde IV. 1868. leta zviin velke szile na szvetkaj. Na szvetkaj szvoje vere mi niscse nemore pred szodnijo zvati. Eavno tak pri ekszekuciji. Zsidovje majo szvetke po szobotaj, potetn Purim (maic. 14.). viizemszki szvetki (apr. 13., 14., 19., 20.), schabuoth (Riszali — jun. 2., 3.), szpomin rtlsenja Jeruzsalema (aug. 3.), novo leto (szept. 23.. 24.), den pomiranja (okt. 2.), den Saforov (okt. 7., 8.), den veszelja Sarfco Jozsef, uarodil sze v Eiese vu leti 1835, posztave (okt. 15.). ' 2-ga juniusa, za rimszkoga papo odebrani 1, „ . , , 1903. aug. 4-ga. korontivani 1903. aug. 9 ga. Cerhveno vladamtvo. &OwULi» ^cft: Istvan Vihnos dr. Eimsski papa: Piusz X., Krisztusa Je- Narodil v Zalapgerszegi 1849. leta. jun. 22., zusa zemelszki namesztnik, naszleditel szvetoga za szombotelszkoga piispeka odebrani 1901. Petra, piispek Eim varasa. Po rodi je zvan leta nov. 1. Szvetszko Vladarsztvo. Szlavno Vladnjoesi kral : I. Ferencz Jozsef (Karol) iz bozse mi-loszti caszar Ausztrie, Osehszki, Lombardszki, Venetinszki, Dalmat, Hrvat, Szlavon, Lodo-mirszki i illirszki kral, Apostolszki kral vbgr-szkoga orszaga. Eojeu v Becsi 1830. aug. 18. Vladati zacsno 1848. dec. 2 ga. Za vogrszkoga krala koroniivan 1867. juii. 8-ga. Vclicsauszka kraliea : t Elizabeta, hcsi vojvoda Makszimiliana Jozseta na Bavarszkoui, rojena v Poseiihofeni 24. dec. 1837., Uinozsena v liecsi 2b. aprila 1. 1854. Umrla 1898. leti szept. 10-ga v Genfi. Deca : 1. f Zofija, rojena 1855. rnarc. 5. Umrla 1857. ruaj. 29. 2. Gizela, rojena 12. julija 1850. Zdaua z Leopoldom, z bavarszkim kraljevicsom 20. aprila 1873. leta. 3. Maria Valeria, rojena 22. aprila 18(iS., zdana 31. jul. 1890. z nadvojvodom Franc Szalvatoiom. 4. Rudolf, rojen 21. aug. 1858., umrl 30. jan. 1889. Zdan 10. riaja 1881. z bel-gijszkov princezinjov; Stefaniov, rojenov 21. maj. 1864. Dete f Rudolfa i Stefanic ; Elizabeta, rojena 2. szeptembra 1883. Zdana 23. jan. 1902. sz. knezom (herceg) Otonam Wiadischgraetzom. JSratje Njiliovoga Tclicsausztva : 1. Nadvojoda Ferdinand Maximilijan, ro- jen v Schonbrum 6. julija 1832., — caszar Mehikanszki umr 19. jun. 1867. 2. Nadvo.jvoda Karol Ludovik, rojen v Schonbruni 30. jul. 1833., umrl 19. maj 1896. Zdan 4. nov. 1856. z Margaretov, heserjev kralja Ivana Szakszonszkoga ro.j. 24. maja 1840., umrlov 15-ga szept. 1858 ; driigokrat zdan z Anuncijatov, hcserjov krala Ferdinanda II. Sziciljsi,koga, roj. 24. marc, 1843., umrlov 4. maja 1871. Tretjo pot zdan 23. jul. 1873. z Marijo Terezijov, hcserjov portugalszkoga kraljevicsa Don Migu^la, roj. 24. aug. 1855. Deca : Franc Ferdinand d' Este, roj. 18. dec. 1863: Otto, roj. 21. april 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868 : Margareta rojena 13. maja 1870 ; Maria roj. 31. jul. 1876 : Eliza-beta roj. 7. jul. 1878. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor, rojeu v Becsi 15. maja 1842. Sztarisi vclicsansztva : Franc Karol, rojen v Beesi 7. dec. 1802. umrl 8. marca 1878., zdan 4. nov. 1824. sz Zofijov, rojenov v Monaki 27. jun. 1805., umrlov 28. maja 1872. Ifaszlediiik Xj. Velicsansztva vu kraltivaiiji : Franc Ferdinand, rojen 1863. Ieta 18-ga dec. v Graci. Sztarisje njegovi : Karol Ludo-vik (Umrl. 1869. maj. li).) ino Maria Amin-cijata (Umrl. 1871.). V hizsni zakon sztopo 1-ga jul. 1900. v Eeiehstadti z groficov Cho-tek Zofijov, rojenov 1. marca 1S68. leta. i \ Posztni red. 1'oleg preobiasztjeiija vogr.szki/n piispe- ali zaman jejo, leta 1906. jan. 17. od rimszkoga papa scspjo zdrzsati. danoga je posztni red szledeesi. I. Szignrni posztni dne.vi, kda sze szanio ednok do szitoszti szlobodno naje i sZe meszo ne je, szo szledecsi : 1. Pepelnica. k kde — kak tiidi prinasz — diihovnikov premalo. Szvetszka znanja sze zapovedavajo deci v glavo zabijati pa csi domacsa rodovinszka hizsa ne bode pomagala soli vu krscsanszkom navuki ino vcsenjej dece na liibeznoszt bozso, bojati sze rnamo, ka de pomali vu tom tali cslovecsanszki rod grozno rakovo pot so. Dobei* duh rodovinszke hizse je szemen pobozsne verszke gojitvi dece, ar je ne zadoszta, ka sze dete katekizmus navcsi, nego potrebno je, naj tiidi od dneva do dneva vidi pred szebom vu dob-roj pelcli, kak sze navcsena sztvar vu zsivlenji obderzsi. To peldo pa szamo doma vu pobozsnoj krscsanszkoj rodivini more viditi. Glaszoviten krs-csanszki szociolog Adolf Kolping pravi: Predgajte poszameznim, vcsite je, kel-ko je szamo scsete, pa csi vaso dobro szejadev ne zveme rodovina vu doma-csoj hizsi pod szvojo obrambo, vszi vasi tildi naglo preminejo, tak kak voda vu pesziki. Pokojni papa XIII. Leo szo pa eta pravili: Kem trdnese szo jakoszti roclovine, z kem veksov navdiisenoszt-jov vcsijo sztarisje z recsjov i peldov szvojo decov na verszko zsivlenje, tem vecs haszka de melo z toga celo ob-csinsztvo. Za to je potrebno, naj rodovine z djanjom i z recsjov po bozsih potah hodijo. Vszi sztarisje morejo pazitj naj hizsa njuva prebivaliscse bogabo. jaznoszti bode: caj vu ujoj lubezen Boga ino krscsanszke jakoszti cvetejo da sze duse dece zse ocl rane mlado. szti napojijo z pravov bogabojaznosztjov iuo z krscanszkimi jakosztmi. Vszaki dobro zna, ka ne recs, niti karanje, csi li ka "szo eta tiidi po-trebna, nego navade, zsivlenje, pelda ocse i matere ino on duh, steri sze % njuvoga zsivlenja i djanja po hizsi raz-presztira ino steroga zse gingavo dete poszvoji ino naszlediije, to szo one re-csi, "stere morejo vu krscsauszkoj ro-dovini krscsanszko zravnane biti. Djanja pobozsnoszti, stera sztarisje z decov vkiiper opravlajo, je prava gojitev na pravo pobozsnoszt. Csi je pa zdaj te — kak zse zna-mo — preszveto Szrce Jezusovo naj-veksi vucsiteo prave liibeznoszti, te je De mogocse, ka bi sztarisje, steri preszv. Szrce Jezusovo na pomocs zovejo ino vu szvojoj hizsi csasztijo, zablodili vu etog gojitvi szyoje dece. Ne je mogo-cse, ka sze deca njihova ne bi nav-csila liibiti tiidi to najszvetese Szrce; ar ono blagoszlovi triid taksih rodite-lov, steri nje vzeraejo szebi na poraocs, pa deca taksih sztarisov bodo pobozs-na, postena, stera bodo z szvojimi ro-.ditelami vred rada szliizsila Bogi ino njegovoj pravici. Poszebno krscsanszka raati z szvo-jov nezasztopnov liibeznosztjov je mo-gocsa na poraocs biti dobromi jakoszt-nomi odrasztki szvojega deteta. Sto je naimre mogocsi blizse alsztopiti k szrci deteta, kak lasztivna mati ? Jeli je recs stero bi dete bole zararmeti moglo, kak je recs lasztivne raatere? Liibecse matere navuk, navdiisavanje, karanje i dobra pelcla vekivecsen szled nihajo vu diisi deteta. Ketteler, mainzszki pus-pek szo pravili: ^Krscsanszko mater ineti, je najveksa bozsja miloscsa.' Razmi sze takss krscsanszka mati, stera — 35 - Szroe Jezusovo, kral 1 szreuina vszeh szerc. — 36 — 4 krscsanszki zsitek pela. Kolping pa etak pravi: ,,Jeli znate matere, ka je mene csuvalo na szredi vsze pokvarjenoszti ? Meo szam jasz edno szirmasko mater, szi-romaska je bila, nego jasz szani prinjoj nikdar ne vido nikaj taksega, ka ne bi moje csaszti vredno bilo. Csi meje popad-nola szkiisnjava, szara szi na mojo po-bozsno raater zmiszlo pa je szkiisava-Iec odhajao odmene. Pa od tisztoga mao, ka je vmrla znam zaisztino, kelko marn zahvaliti njenoj gojitvi i molit-vara." Ocsa je dobo oblaszt ocsinszko od Boga. Oblaszt karati i kastigati, ob-laszt potrdjavati ona, slera mati na-prejdava szvojoj deci. Oh, kak sztano-vito grata szrce deteta vu dobrora, csi vidi ka ona, slera sze je od matere navcsilo, ocsa brezi recsi szpunjava ; csi dete vidi, ka ocsa moli, redno vu cerkev hodi, predgo poszluhsa, postuje diihovnistvo, kak szliizsabnike bozse ino vu vszem krscsanszko zsivlenje pela. Taksi ocsa postene, pobozsne szine odgoji, steri do pravi kincs ob-csinsztva cslovecsanszkoga. Vnogi krscsanszki ocsa je bio scse ne tak dugo tiidi vu nasoj krajini, steri je vszako nedelo voszpitao domtt 1 szvojo deco, ka szo vu cerkvi pred-gali. Blazsena deca, stera taksega ocso majo! Szarno ka, zsalibog, denesnji deo velki tao ocsov predge vecs ne poszliihsa. Neszrecsna je pa hizsa, stera brezi predge zsivocsega goszpodara ma. Denesnji denf kda sze celi szvet grozsa i mesa, je poszebno potrebna pobozsna rodovinszka, domacsa gojitev, ar sze ovacsi pogiibi celi ete denesnji szvet. To pa ne doszegnemo nacsi, kak po preszv. Szrci Jezusovora, stero szrce nasz liibiti vcsi. Od toga szrca naj pro-szi krscsanszki ocsa, krscsanszka mati poraocs. Tomi szv. Szrci sze naj pre-poracsa, nje naj csaszti. Vu tom szrci szi naj peldo iscse, kak more lubiti szvoje podvrzsene i szvojo deco. To szrce njemi poda ono szvetloszt diiha,. j stera njemi je potrebna za csedno go- " jitev. To szrce je obecsalo blagoszlov, zato njemi da tudi mocs i sztalnoszt vu teskoj gojitvi dece. To szrce de njemi trost vu tezsavaj i nevolaj pa csi bi njemi dete ednok li znalo zab- 1 loditi, to szrce de njemi olejsanje i * zavitje, stero njemi nazaj pripela zgiib-leno ovco od zgrablivih vukov. (bi). strncov za sztavo. Bogati liidje szo ne zadovolni z onim ve-szeljom i zabavlanjom, stero zsivlenje vszakdanesnje ponuja, oni z poszebnim zabav-lanjom scsejo szpuniti szvoje zviinredne zsele. To njim zse ne zadoszta, da gledajo bezsan.je konjov za sztavo, driige sztvarine scsejo viditi. 'ftik struce. — Struc k onim fticam szlisi, stere bezsijo. Duge noge ma, dva prszta. Afrikan-szkoga struca szamee je csarnoga perja, ona ua szivkasztobrnkaszta. Najveksi ftics, dva "¦" tra je dugi, poltri metre viszoki, dosztak-75 kilogramov zsmeten. Vu trumah zsive 7H piisztinah Afrike i Zahodne Azije. Tak mocsno bezsi, da najbolje brzen konj ga ne — 37 — ^grabi. — Z zrnjom sze hrani, poje i travo, kosin polozsilo. — Perje je drago. Vszako leto vu nevoli i kuke poje. Da bi szvojemi zsalodci szkoro 20 milijon vrednoszti perja pride vu , pomagao vu razdelavanji, razszekanji vzetoga trzstvo. fasivesa, pozsre trde dela, dosztakrat celo prgis- V Ameriki szo zse bezsanje strucov za I-cso kamencsov. glasovine, cvekov i penez pri sztavo napravili. Kak brzno bezsi struc, njem naidejo. Vu liiknje v zemljo szkopane vidi sze iz toaa, da strue pri ednom 'nesze szvoje bilice. Dosztakrat je toploesa szun- bezsanji vu esaszi edne minute i pet se- esevna zlezse. K tomi 75 dnevov je potrebno. condminute je pot 804 i pol metra prebezso. Jajce strucovo je 14 — 15 cm. dugo, 11 — 12 Morerao szi raiszliti, da je drago delo be- cm. siirko i poldriigo kilogramov zsmetno, zsanje strucov gledati. Eden taksi struc prevecs lehkobi sze vu edno takse jajce 24 ko- sztojezer koron kosta, to je pa lepa sumiea. Jezusova moka i szmrt. risztus Jezus je tri leta liidi vcsio, zs njimi doszta dob-roga vcsino. Med tem je pri-seo csasz, da bi liidi reso od greha z szvojov szmrtjov. Krisztus je do zdaj Vucsitel bio ; vu szvojem trplenji sze pa po-szebno szkazse, kak pop. Poposzko delo je aldov Bogi prikazati i liidi z Bogom zmiriti. Krisztus je szamo eden aldov prikazao i po ujem je vsze grehe celoga szveta zbriszo. Z krizsnira aldo-vom je Jezus ne szamo Ocso zrairo za uase grehe, nego nara je vsze miloscso szpravo; i da bi tera miloscsam na krizsi szpravlenim delniki posztali, je je Krisztus uasztavo szveto meso, vu steroj sze ponovi knzsni aldov clo konca szveta i vu steroj sze nam vrednoszti i miloscse krizsnoga aldova delijo. Sto z pobozsnim szrcom je nazocsi pri szvetoj raesi, on zajimle iz vrednosztih krizsnoga aldova. Vu velkom tjedni v tork je Jezus na szlednje bio vu jeruzalemszkoj cer- — 38 - kvi. V szredo i v csetertek je bio v Betaniji vu driistvi Lazara, Marte i Magdalene. Vu teh dnevah je Judas iszkao priliko, da bi gucso z popami i bi Jezusa njim prekdao. Mataj evan-geliszt nam to pise : »Tedajeso eden izmed dvanajsze-tih, Judas, steri sze je Iskariot zvao, k visjim popom. I pravo je : ka mi scsete dati i jasz njega vam vu roke dam ? Oni szo pa njemi odlocsili treszeti szrebrnih penez. I od toga hipa je isz-kao priliko, da bi ga njim prekdao". (Mataj 26.). Treszeti szrebrni penez po nasera racsuni včzadene 75 koron. Priblizsavali szo sze viizemszki szvetki, pitali szo apostolje Jezusa, kde scse potrositi viizemszkoga Agneca. Kak nam Marko evangeliszt pise : »Poszlao je Jezus dva vucsenika i pravo je njima : Idita vu varas, szre-csata eclnoga moskoga, ki nesze edno vodeno piitro, naszlediijta ga. I koma on notri sztopo bode, povejta tara his-nomi goszpodari : Vuesitel pravi : Kde je moja hisa, kde bi z mojimi vucse-nikmi viizemszko jagnje pojo. 1 on bode vam edno velko pripravleno obedalnico pokazao, tam pripravte za nasz. I nje-goviva vucsenika szta sla i prisla szta vu varas i naisla szta, kak je njima povedao i pripravila szta viizemszki raao". (Marko 14. 12—16.). Teva dva vucsenika szta bila Pe-i Janos. (Lilkacs 22., 8.). ,1 kak je vora prisla, szeo szi je Jezus za sztol i dvanajszet apostolov zsnjim. I on je pravo njim : Z zselen-jom szam zseleo, toga vuzemszkoga agneca z varai pojeszti prvle, kak bi trpo. Ar jasz vam pravim, da jasz od zdaj ne mo vecs jo, dokecs sze to ne szkoncsa vu kraljesztvi bozsjem. I po-kedob je vzeo kelih, je zahvalo i pravo : Vzemite ga i razdelite ga med szebom. Ar jasz vam pram : Jasz ne bodem vecs pio iz pova trsza, dokecs pride kraljesztvo bozsje". (Luk. 22.,. 14—18.). Na szpomin resenja iz Egiptoma szo zsidovje vszako viizem agneca jeli, poleg pravde Mojzesove csonta sze vu njem ne szmela treti. K agneci szo jeli kriih psenicsni brezi kvasza i sa-lato. Pri tom mali je prineseni pehar najboljsega vina, steroga je hisni gosz-podar blagoszlovo, potem pio i dao^ da szo vszi pili, ki szo pri sztoli bili. ,Nasztanolo je potem raed apos-tolami stritanje, steri bi med njimi veksi bio. Nego Jezus je njim pravo : Kra-lovje poganov goszpodarijo nad njimi i oni, steri nad njimi oblaszt majo, sze zovejo dobrocsinitelje. Vi pa ne tak, nego te veksi med vami naj bode, kak te najmensi i predjen liki szlu-zsecsi, Ar sto je veksi, o'n pri sztoli szedecsi ali szliizsecsi ? Je-li ne te pri sztoli szedecsi? Jasz pa szam med vami liki szluzsecsi. Negc vi szte, steri szte z menora presztali vu mojih probatu Zato pa vam jasz pripravlaui kralje- , sztvo, kak moj ocsa je meni pripravo kraljesztvo, da bi vi jeli i pili pri mo- ; jem sztoli i bi szedeli na sztolci szo-divsi 12 pokolenj Izraela. (Luk. 22.) Pod vecserjov, kak je ravno vrag- j Judasi vu szrce dao, da bi Jezusa odao.. goi1 je sztano Jezus od vecseije, doli je polozso zgornji gvant, vzeo je edno 1 briszacso i sze je pojaszo. Teda je vlejo vodo vu edno koritice i zacsno je prati noge apostolom i z briszacsov Jenovov briszati. Priso je k Simoni Petri. Nego Peter je pravo : Goszpodne, ti meni peres noge. Jezus je odgovoro i pravo; Ka jasz csinim, zdaj ti ne razrnis, nego bodes szledi|razmo. Peter je pravo: Ti meni ne bos noge prao nikdar. Nego Jezus je pravo: Csi jasz. tebe ne operem, tak ti ne mas niksega ' dela z menora. Teda je njemi pravo Simon Peter: Goszpodne, operi ne szamo moje noge, nego i roke i glavo. Jezus je pravo: Sto je oprani, ne pot-rebiije vecs zviintoga, da szi noge za- — 39 — pere, tak je on celo csiszti. Ta k i vi szte csiszti, nego ne vszi. On je naime zoao, sto njega oda, zato je pravo; yi szte ne vszi csiszti. Kak je njihove noge oprao i szvoj crvant znova na szebe vzeo, szeo szi je pali k sztoii i pravo je njim: Znate vi, ka szam vam jasz vcsino? Vi mene zovete za Vucsitela i Goszpodna i z pravicov to pravite, ar to szam jasz. Csi szam jasz zdaj, Goszpod i Vucsitel, vase noge oprao, tak morete i vi edeu ovomi noge prati. Ar peldo szam vatn dao, da, kak szam jasz vam vcsino i vi csinte. Zaisztino, zaisztino vam pravim: Szluga je ne veksi, kak on, steri je njega poszlao. Gsi vi to znate, tak bodele vi blazseni, csi to vcsinite. Ne gucsim od vszeh vasz. Jasz znam, stere szam voodebro ; nego piszmo sze move szpolniti : On, steri z menom kriih je, je peto proti. meni zdigno. Jasz vam to zse zdaj povem prvJe, kak sze zgodi, da, csi sze zgodi, te rervali, da jasz szara. Zaisztino, zai-sztiuo vam velim : Ki koga goriprime, steroga jasz poszlo bodem, raene gori prime; ki pa mene goriprime, onogapri-megor, ki je mene poszlao." (Janos 18.) Pri tom pranji nog je Judas na-zocsi bio. Tu sze vidi iz ednoga kraja veliko ponizsanje Jezusovo, iz drugoga kraja lagojina Judasova. Z tem opranjom je Jezus steo peldo dati, szvoje vucsenike na poniz-uoszt i liibav do blizsnjega vcsiti. Na szpomin toga pranja je vu materi — cerkvi navada, da piispeki, kralovje na velki csetenek 12 moskom noge operejo. Na szlednje je Jezus one blazsene szlavo, steri do njegovo peldo naszle-dilvali. Vo je vzeo Judasa, steri je nje-gov apostol bio, zsnjim sze je viipao k sztoli szeszti, pa je donok proti Je-zusi peto zdigno i ga zsidovszkim po-pom odao. »Kak je Jezus to pravo, sztroszo sze je vu diisi i pravo je : Zaisztino, zaisztino vam velim. da eden raed vami mene oda. Teda szo vucseniki eden ovoga gledali, ar szo ne bili vu gvii-senoszti, od koga on gucsi. Nego eden pri sztoli szedecsi je lezso na prszah Jezusovih, on, steroga je Jezus rad meo. Kimo je tomi Simon Peter i pravo : Povej, sto je tiszti, od steroga Jezus gucsi ? Kak bi sze on znova nagno na prsza Jezusova, teda je pravo : Gosz-podne, sto je tiszti ? Jezus je odogvoro : On je, steromi jasz vgrizslaj notrina-mocsim i njemi dao bodem. I on je grizsaj notri namocso i dao ga je Ju-dasi. I po grizsaji je satan vu njega priseo. Jezus je zdaj njemi pravo : Ka ti vcsiniti scses, vcsini hitro. Nego ni eden je ne znao, ki szo pri sztoli bili, zakaj je njemi to pravo. Ar nisteri szo miszlili, da je Jezus pravo, ar je pri Judasi kasza bila: Kupi, ka je nam potrebno na szvetek ali da sziromakom naj kaj da. Kak je Judas grizsaj vzeo, vcsaszi je voodiso. Nocs je bila." (Ja-nos 13.)- Kda bi apostolje csiili od Jezusa, da odajnik je med njimi, szo sze pre-sztrahsili. Eden ovoga sze gledali i pitali, potem szo sze obrnoli k Jezusi i vszaki pitao: Jasz szam Goszpodne? Jezus je njim ne dao odgovora. Med tem Peter je kimao Janosi, ki je na prszah Jezusovih pocsivao, naj pita, sto je odajnik. Janos vu szvofem evan-geliumi szebe zove za onoga, koga je Jezus liibo. Judas je odiso. Bila je nocs. Nego vu njegovoj diisi je ttidi bila nocs, ar sze je on odtrguo od szvetloszti szveta i ta sze je dao vla-dari kraice za nevolno sker, da bi Jezusa odao. ,,Kak bi oni jeli, je vzeo Jezus kriih, blagoszlovo ga je, vlomo ga je, i dao ga je vucsenikom i pravo : Vze-mite, jejte to je moje telo. I vzeo je kelih, hvalo je dao, dao ga je njim i pravo : Pijte iz njega vszi, ar toje raoja krv novoga zakona, stera sze za dosz-tih prelije za odpiiscsanje grehov." (Mataj 26). Kak szveti Pavel pise korin- — 40 — tusancom. ,,To csinite, kelkokratstecs te pili, na moje szpominanje. (I. Kor. 11.) Iz teh recsih vidimo, da 1. je Jezus kriih i vino obrno na szvoje szveto telo i krv; 2. da je Jezus aldov novoga zakone nasztavo i o. Jezus je szvojim apostolom oblaszt i zapoved dao da i oni morejo te szveta szkrovnoszti szvetiti i szliizsiti. Glejmo zdaj vsze poszebim. 1. Jezus je kriih i vino na szvoje szveto telo i krv obrno. Te recsi: To je moje telo i to je moja krv, szo szvetle recsi, stere vszaki lehko razmi. Zato pa Luterov gucs, prej, le kruh drzsi vu szebi raoie telo ali Kalvinov gucs, pvej, te kruh znamenuje moje telo, -- je krivi — gucs, ar Krisztus je ocsiveszno pravo: To je moje telo. Tak szo raz-mili apostolje i tak szo razmili najszta-resi ocsaki matere cerkvi. Tak szv. Ignac, (mro je leta 107.) vucsenik szve-toga Janosa nam pise: Krivoverci sze v kraj drzsijo od szvete vecserje i od molitvi, ar oni ne szpoznajo, da szveta vecserja je telo nasega Goszpodna Jezusa Krisztusa, ono iszto, stero je trpelo za nase grehe i stero je Ocsa gorobudo. I Gifill jeruzalemszki pise iz 4. sztoletja: Da bi szam Goszpod pra-vo od kriiha: To je moje telo, sto de vupao escse dvojiti? I da on szain vopove zagvusanje: To je moja krv, sto de escse dvoji i pravo, to je ne njegova krv. 2. Krisztus je na szlednjoj vecserji aldov novoga Zakona, oltarszko szve-sztvo nasztavo. To sze ocsiveszno vidi iz Krisztusovih recs. To je moja krv novoga Zakona, stera sze za dosztih preleje za odpuscsanje grehov. Sto bi tajio, da je to ne aldov ? Ka je aldov? Aldov je to, da cslovek kakse delo Bogi prekda. Krisztus je szvoje telo i krv prekdao Bogi, prelejao za odpiis-csanje grehov. Nego Jezus je na szled-njoj vecserji ne szamo szveto meso nasztavo, nasztavo je on oltarszko szves^tvo. ^Ki je moje telo i pije mojo krv, on ma zsitek vekivecsni i jasz g^ gor obiidim na szlednji den." (Jan. 6), 3. Jezus je na szlednjoj vecseiji oblaszt i zapoved dao apostolom, naj i oni kriih pa vino na Krisztusovo telo i krv obracsajo. Apostole je vcsino za pope. To poposztvo de trajalo do koijca szveta. Szveti Pavel apostol pise. Kelko krat te vi te kriih jeli i te kelih pili, bodefe oznauiivali szmrt Goszpodnovo, dokecs on pride. [I. Kor. 11]. Poposz-tvo je od apostolov prek prislo na piispeke i pope. »Pokedob je Judas odiso, pravo je Jezus: Zdaj je preszlavleni Szin cslo-vecsi i Bog ga szlavla! Csi je Bog vu njem szlavlani, iak bode Bog njega, tudi vu szebi szlavlao i na hitroraa ga de szlavlao. Deca. Escse edea kL-aLki csasz szam pri vasz. Vi bodete mone iszkali, nego, kak szam zsidovom pra-vu: Koma jasz idem, la vi ne morete priti, tak vara tiidi zdaj pravim. Novo zapoved vam clam, de eden ovoga lii-bite; kak szam jasz ATasz liibo, tak vi tudi morete eden ovoga liibili. Vu tora bodejo vszi szpoznali. da szte inoji vu-csenicke, csi le lilbezcn meli do eden ovoga. Simon Peter je pvavo njerni : Goszpodne, koraa ides? Jezus je odgo-voro: Koma jasz idem, ta me ti zdaj naszlediivali ne mores, nego szledi bos mene naszlediivao. Peter je pravo nje-mi: Zakaj te zdaj ne inorein naszle-duvati. Moj zsitek dam za tebe. Jezus je odgovoro : Ti bodes tvoj zsitek za mene dao ? Zaiszlino, zaisztino, vetini tebi: Kokoi ne bode popevo, dokecs ti raene trikrat zatajis. [Jan. 1'6.] Krisztus pravi z temi recsmi, da njegovo szlavJanje sze zdaj zacsne po szrarti. Ocsiveszno pove, da zse kratek csasz osztane z vucsenikami. Peter po-trdjava, da on bode Jezusa naszledii-vao, escse zsivlenje szvoje ta da. Krisz-tus je naprej povedo Petri, da sze to vsze zgodi, nego ne zdaj. Zdaj je Peter esese szlab, prvle, kak de kokot po- -- 41 — 42 — pevo, trikrat zataji szvojega Vucsitela. Nego Peter vu szvojem zatajenji je ne vu dvojnoszt s7padno, liki Juclas. To je njemi pripomogla niolitev Jezusova, kak Lukacs evangeliszt pise: aPravo je Goszpod : Simon, Simou vis, vrag je vasz pozselo, da bi vasz vejao liki jfpsenico. Jasz szam pa za tebe rnolo, da tvoja vera ne zmenka i ti, csi sze ednok povfrnes, polrdi tvoje brate." (Luk. 22.) Potem je Jezus szlobod vzeo ocl szvofih epostolov. Odpro je szvoje szrce i trostao szvoje apostole, kak niksi ocsa ne ve trostati szvoje dece na szmrtnoj poszteli. Trostao je nje, da k Ocsi ide i obecso je ojim Biiha Szvetoga. ^Naj sze nezsaloszti vase szrce. Vi verjete vu Bogi. verjete i vu meni. Vu liisi mojega Ocsa je doszta meszta. Csibi ne tak bilo, bi vam jasz povedo ar jasz idem ta, da bi vam meszto pripravo. I csi szam jasz odiseo i vam meszto pripravo, tak pridem jasz z nova i vasz vzeraem k szebi, da vi tiidi tam bodete, kde szam jasz. Koma jasz idem, znate vi i pot liidi poznate. Teda je pravo Tamas njemi: Gosz-podne, mi ne vemo, koraa ti ides i kak bi mi poznali tiszlo pot? Jezus je pravo njemi: Jasz szara pot i pravica i zsitek. Niscse ne pride k Ocsi zviina po meni. Csi bi vi mene poznaii, tak bi mojega Ocso ttidi poznale nego od zdaj szpoznate njega i njega szte vi vidli. Teda je pravo Filip njemi: Goszpodne, pokazsi nam Ocso i za-doszta je nam. Jezus je odgovoro : Tak dugi csasz szara jasz pri va.sz i vi szte mene escse ne szpoznali ? Filip, sto mene vidi, vidi i Ocso. Kak mores ti praviti: Pokazsi nam Ocso? Vi ne ver-jete, da jasz vu Ocsi szara i Ocsa je vu meni ? Recsi, stere jasz vatn pravim, ne gucsim od szebe. Nego Ocsa, ki vu meni prebiva, on csini dela. Vi ne verjete, da jasz szam vu Ocsi i Ocsa je vu meni? Dčnok za volo mojih csi-nov (del) verte! Zaisztino, zaisztino, vam velim, sto vu meni verje, on bode dela, stere jasz csinim, tiidi csinio i d escse vekse, kak te, bode csinio, ar * jasz idem k Ocsi. I kajstecs bodete proszili Ocso vu mojein imeni, vain vcsinim, da sze Ocsa vu szvojem szini szlavljao bode. Gsi te vi mene kaj proszili vu mojem imeni, vcsinim vam. (Janos 14.) Kda bi Jezus apostole tak vu veri i vupanji potrdo, zacsno je gucsati od lubezni i od Diiba szvetoga. jj Csi vi mene lubite, zdrzsite raoje zapovedi. I jasz bodem Ocso proszo i , oa vam driigoga Oveszelitela da, da bi jj pri vasz osztano na veke, Diiha pra-vice, steroga szvet prijeti ne more, ar ga ne vidi i ga ne pozna. Vi te ga pa poznali, ar on osztane pri vasz i vu varai bode. Jasz vasz ne osztavim szi-rote, jasz pridem k vam. Escse edno malo i szvet me ne de vido vecs. Vi te pa me vidili, ar jasz zsivem i vi te zsiveli. Na tisztom dnevi te vi szpoz-nali, da jasz szam vu mojem Ocsi vi vu nieni i jasz vu vami. Sto moje za-povedi ma i je zdrzsi, on je, ki mene liibi. Slo pa mene liibi, de lubleni pred mojira Ocsora i jasz ga bodem liibo i szebe njemi nazveszto. Teda njerni pra-vo Judas, ne on Iskoriot: Goszpodne, ka sze je zgodilo, da sze ti nam scses nazvesztiti i ne szveti. Jezus je odgo-voro i pravo : Csi stoj mene lilbi, tak on mojo recs zdrzsi i raoj Ocsa de ga liibo i mtiva prideva k njerai i pri njem szi sztan vzemeva. Sto raene ne liibi, on ne zdrzsi moje recsi i recs, stero szte vi csiili, je ne moja, nego onoga, ki je mene poszlao, Ocse. To szarn vara pravo, dokecs sze med vami zdrzsavam. Oveszelitel pa, Diih szveti, koga Ocsa posle vu mojera iraeni, bode ¦ vasz vsze vcsio i vam vsze vu szpo-min prineszo, kajstecs szam jasz vani povedao. IVJir vam osztavlam, moj mir vam daui, ne kak szvet da, vam ga dara. Vase szrce naj ne bode nemirno i naj sze ne vcaga! Vi szte csiili, da - 43 - szaai vam pravo : Jasz odidem i pri-dem nazaj k vam. Csi bi vi mene lil-bili, tak bi sze veszelili, da jasz k Ocsi jdem, ar Ocsa je veksi, kak jasz. I zdaj prvie, kak sze zgodi, szam vam povedao, da te vervali, csi sze zgodi. [jan. 14]. Jasz szam pravi trsz i moj ocsa je veincar. Vszako rozgo na meni, stera niksi szad ne prinesze, bode on doli vrezo i ono, stera szad prinesze, bode on csiszto, da vecs szada prinesze. Vi szte zse csiszti za volo recsi, stero szam vam pravo. Osztante vu meni i jasz osztanem vu vami. Liki rozga ne more szada prineszti od szebe, csi ne osz-tane na trszi, tak i vi ne, csi ne osz-tanete vu meni. Jasz szam trsz ; vi szte rozge. Sto vu meni osztane i jasz vu njem, on prinesze doszta szada, ar brezi mene nika ne morete vcsiniti. Gsi stoj ne osztane vu meni, tak sze on vovrzse, ltki edna rozga i sze posziihsi i je "vkup poberejo i na ogen vrzsejo i sze zgori. (Jan. 15.) Szvet de odiirjavo apostole. Csi de vasz szvet odiirjavo, tak znajte, da je mene pred vami odiirjavo. Csi bi vi iz szveta bili, tak bi szvet szvoje liibo, nego ar szte vi ne iz szveta, nego jasz szam vasz iz szveta voodebro, zato vasz szvet odurjava. Szpomnite sze moje recsi, stero szam vam pravo ! Szluga je ne veksi od Goszpoda. Szo oni mene preganjali, tak bodo vasz liidi preganjali... (Jan. 15) Nego apostolje obladajo grehsen szvet. Jasz vam povem pravico: To je za vasz dobro, da jasz odidem, ar csi jasz ne odidera, tak Oveszelitel ne pride k vam; csi pa jasz odidem, tak ga jasz vam poslera. I csi on pride, tak hode szveti szvedocso od greha i od pravice od szoda, Od greha, ar szo ne vu meni vervali. Od pravice, ar jasz k Ocsi idem i vi mene ne te vecs vidili. Od szoda, ar vladar toga szveta je zse oszojeni. Escse dosztar mam vam pra-viti, nego zdaj ne morete prenasati. Csi pa on Dtih pravice pride, tak bode vasz vu vsze pravice szpelao ; ar on ne bode od szebe gucso, nego ka csuje, to gucsi i ka je prihodno, bode vara naznanilvo. On bode mene szlavlao, ar iz raojega bode vzeo i vam nazna-niivo. Vsze, ka Ocsa ma, je moje, zato szam vam pravo: On bode iz mojega vzeo i vam oznanuvo. Eden mali csasz i vi rae ne te vecs vidili i znova mali csasz i te me vidili, ar jasz idem k Ocsi. Teda szo nisteri apos-tolje pravili eden ovomi: Ka je to, ka nam pravi. Escse eden mali csasz i vi me ne te vecs vidili i znova eden mali csasz i te me vidili i ar jasz idera k Ocsi ? Zato szo pa pravili: Ka je to, ka pravi: Escse eden mali csasz? Mi ne verao, ka pravi. Jezus je vido, do ga pitati scsejo i pravo je njira. Od toga pitate eden ovoga. da szam pravo: Eden mali csasz i vi me ne te vecs vidili i znova eden mali csasz i te me vidili? Zaisztino, zaisztino, velim vam, vi te sze jokali i zsalosz-tili, szvet de sze pa raduvao. Vi te zsalosztni, nego vasa zsaloszt sze na veszelje obrne! Zsena, csi roditi more, ma zsaloszt, ar je njena vora prisla, csi sze pa dete porodilo, szi ona vecs ne miszli na zsaloszt za volo veszelja, da sze je cslovek narodo na szvet. Tak vi mate zsalozst, nego znova bodem vasz vido i vase szrce de sze veszelilo i vasega veszelja niscse ne vzeme od vasz. Vu onom dnevi ne te me vecs pitali. Zaisztino, zaisztino, velim vam, kajstecs te Ocso proszili vu mojem imeni, da vam. Dozdaj szte nika ne proszili vu mojem imeni. Proszte i bo-dete dobili, da de vase veszelje puno." (Jan. 16.) Po prisesztji diiha szvetoga apos-tolje ne do vecs szpitavali, ar Diih szveti je bode navcsio, ka de njim po-trebno. Trostao je Krisztus szvoje apos-tole, da ide k Ocsi, tam njim pripravla 44 — meszto, poslje njiin Diiha szvetoga, za-gviisao je apostole, da kaj stecs do proszili, vsze dobijo, da de njihovo veszelje popolno. Kak je Krisztus do-koncsao szvoje trostapune recsi, molo je edno molitev, stera sze zove za mo-litev visjega popa, ar Jezus, kak visji pop novoga zakona i kak szrednik med Bogom i liidmi je to molitev opravo. Vu prvom deli moli za szebe. To je gucso Jezus ; i ocsi na nebo zdignovsi je pravo: Ocsa! Vora je prisla, pocsaszti tvojega szina, da tvoj szia tebe pocsaszti; ravno kak szi nje-mi oblaszt dao nad vszem telom, cla on vszem. stere szi njemi dao, veki-vecsno zsivlenje podeli. To je pa ve-kivecsno zsivlenje, da oni tebe szpoz-najo, toga jedinoga pravoga Boga i koga szi ti poszlao, Jezusa Krisztusa. Jasz szam tebe pocsasztio na zemli; jasz szam delo szpuuo, stei'0 szi meni dao, da bi je csinio. I zdaj po-csaszli mene, Ocsa, pri tebi z onov csasztjov, stero szam pri tebi raeo, prvle, kak je szvet bio. [Jan. 17.] Vu dfiigom deli je molo za apos-tole. Nazveszto szam tvoje ime ludera, •st.ere szi meoi clao od szveta. Tvoji szo bili i meni szi je dao i tvojo recs szo zdrzsali. Zdaj szo szpoznali, da vsze, ka szi jni ti dao, je od tebe. Ar recsi, siere szi ti meni dao, szani njim dao i oni szo je goriprijali i zaiszlino szpoznali, da szam jasz od tebe priseo i szo vervali, da szi ti mene poszlao. Jasz proszim za nje. Ne za szvet pro-szim jasz, nego za one, stere szi ti meni dao, ar oni szo tvoji. I vsze moje je tvoje i tvoje je moje i jasz szam szlavlani vu njih. Jasz szam ne vecs na szvati, nego oni szo na szveti i jasz pridem k tebi. Szveti Ocsa, obdrzsi je vu tvojem imeni, stere szi meni dao, da oni edni bodo, kak miiva. Dokecs szam pri njih bio, szam je obdrzso vu mojem imeni. Stere szi meni dao, szam je obdrzso; i ni eden izmed njih ne priseo na zgiibo, zviin szina szkvar-jenja, da sze dopuni piszmo. Nego zdaj pridem k tebi i to gucsim na szveti, naj moje veszelje popuno bocle vu njih. Jasz szam dao njim tvojo recs i szvet je nje odurjavo, ar oni szo ne od szveta, kak jasz szam ne ocl szveta. Poszveti je vu pravici. Tvoja recs je pravica. Kak szi ti mene posz-lao na szvet, szam je jasz poszlao vu szvet. I za nje poszvetim jasz szamoga szebe. da i oni poszvecseni bodo vu pravici. Jezus je vu leh recsah ne szamo to proszo, da bi Bog apostole csuvao od htldoga, od greha, nego proszo je poszvecsenje za aposztolszko cseszt, da do znali oznaniivati pravico po celoni szvreti. Vu tretjom deli szvoje molitvi je molo za one, sleri po apostolah i njihovih naszlednikov na njegovo vero pripelani bodeje; Jezus je molo za vsze vernike. Ne szamo za nje (apostole) pro-szim jasz, nego i za one, steri po oji-hovoj recsi do vu meni vervali, da do vszi edtii, kak ti, Ocsa, szi vu meni i jasz vu tebi, da i oui yu naj edni bodejo ; da de szvet vervao, ka szi ti raene poszlao. I jasz szam cseszt, stero szi ti raeni dao, njim dao ; da oni naj edni bodejo, kak miiva szva eclniva : jasz vu njih i ti vu meni . . . Ocsa, jasz scsem, da, kde szam jasz, i oni pri meni bodejo, slere szi meni dao, ar szi ti mene liibo pred sztvarjanjom szveLa. Pravicsen Ocsa ! szvet je tebe ne szpoznao, jasz szam tebe szpoznao i te szo szpoznali, da szi ti mene poszlao. I jasz szam njim tvoje ime dao szpoznati, da liibezen, sterov szi mene liibo, naj bode vu njih i jasz vu njih. (Janos 17.) Lepo je vopovedano vu teh recsali cio csloveka : Boga szpoznati, njega moliti i tak zs njim naveke zjedinjeui biti. Pokedob je Jezus z apostolami zahvalno peszen opravo, sztavo je hiso — 45 — gzlednje vecserje i so je na Olszko goro, stera je pol vore bila od Jeru-Zaleraa. To sze je godilo na velki cse-tertek okoli polnocsi. Prek szo sli Ged-ron potoka, prisli szo v ograd ednoga marofa, zvanoga Gethszemani ali olszka presa, ime je vzeto od toga, da tii pri nogah oljszkoga brega szo szad oljkinoga drevja vopresali. Kak je Je-zus vu te ograd sztopo, oszem apos-tolov je tii nihao, on je z Petrom, Jako-bom i Janosom je pa dale so. Csujmo Mataj evangeliszta. Sli szo na OJszko goro. Te a je Jezus priseo zs niirai na eden marof, po imeni Gethszemani i je pravo szvo-jim vucsenikom: Doli szi szodite, do-kecs mo jasz ta so i molo. I vzeo je Petra i dva szina Zebedeusa z szebom i zacseo zsaloszten i nemiren biti. Po-tem je pravo njim: Zsalosztna je moja diisa notri do szmrti, osztante til i vi-rosztujte z menom. I je so malo nap-rej, szpadno je doli na szvoje lica, molo je i pravo: Ocsa moj, csi je mo-gocse, naj odide te pehar od mene vkraj, nego ne, kak jasz scsem, nego kak ti scses. I je priseo k szvojim vu-csenikora i najso je szpavajocse i pravo je Petri : Tak ne morete edno voro z menom virosztiivati? Pazte i molte, da ne szpadnete vu szkiisavanje. Diih je volen, nego telo je szlabo. Pali je so driigocs nazaj i molo govorecsi: Ocsa, csi je ne mogocse, da bi te pehar vkraj odiso, brezi toga da bi ga szpio, tak sze naj zgodi tvoja vola. I kak je nazaj priso, je naiso nje szpavajocse, ar szo njihove ocsi zsmetne bile. I je nje osztavo i znova nazaj so i molo tret-jokrat. Potem je priso k szvojim vu-csenikom i pravo je njim: Szpite li i pocsivajte ! Ovo, prisla je vora i szin cslovecsi sze da vu roke grebsnikov. Sztante gori i hodmo! ovo, blilzi je, ki me oda. [Mataj 26.] Kda je Jezus od szvojih aposto-lov tretjokrat nazajso molit, teda, kak Lukacs evangeliszta pise, je krvavi znoj tocso. ,Szakazao sze je z nebesz angel i ga je pokrepo. I vu szmrtnoj teskocsi bodocsi je molo bole vrocse. Njegov znoj pa je bio, liki krvave kaplje, stere szo doli tekle na zemlo." (Luk. 22.) Pitali te, zakaj je Jezus na Olj-szkoj gori .takso diisevno i telovno mantro rneo, stere bi naj mensa moka zadoszta bila za odkiiplenje szveta. Ne szmimo pozabiti, da je Kriszlus, Szin bozsji, trpo. On je naprejznao odasztvo Iudasa, pobeg apostolov, za-tajbo Petra, vsze trplenje od szovra-zsnikov i grozno szmrt. Ne je csiido, csi je njemi tak tesko bilo, da je njemi zsaloszt szrce tak sztisznola, da je krv vu glavo sla, krv je voszilila,. tak obilno, da je na tla tekla. Zvtin-toga poszebno ga tezsila zsmecsa gre-hov, ne szvojih, nego cslovecsega na-rocla, stere grehe je zdaj na szebe vzeo. K toj zsaloszti escse moremo pri-dati ono zsaloszt, stero je zacsiito, kda je vido, da je njegova moka i szmrt za doszta liidi zaman, poleg nje-govoga trplenja sze doszta lildi szkvarL Zse zdaj je lehko prav z Jeremiaspro-rokom: 0 vi vszi, ki raimo idete, parte i glejte, jeli kaksa zsaloszt zna k mojoj zsaloszti podobna biti. Dokecs je Jezus pri szlednjoj ve-cserji z apostolami szedo, potem pa na Olszko goro se, je Judas zadoszta csa-sza meo na pripravlanje, da bi Jezusa odao. „1 dokecs je Jezus escse gucso, ovo, priseo je Judas, eden izmed dva-najszetih i zs njira velka truma z szab-lami i batami poszlana od visjih po-pov i od sztaresih liidsztva. Odajnik pa je dao njim znamenje i pravo: Koga jasz kiisnem, on je, zgrabte ga. I sztopo je k Jezusi i pravo hjemi: Bodi zdrav, Vucsitel! I ga je kilsno. Jezus pa je njemi pravo: PrijateJ, za-kaj szi priso? (Mataj 26.) Jezus zdaj, ki je vsze znao, ka — 46 — na njega pride, sztopo je naprej i pravo njiin : koga iscsete? Oni szo odgovorili: Jezusa nazarenszkoga. Je-zus je pravo njim: Jasz szam. Sztao je i Judas, ki gB je odao, poleg njega. Kak je njim pravo: Jasz szam, vszi nazdrt sli i szpadnoli szo na tla. Znova je pitao: Koga iscsete? Oni szo pa odgovorili: Jezusa nazarenszkoga. Jezus je odgovoro. Jasz szani vara pravo, de jasz szam ; csi vi mene iscsete, tak te piisztite. Da sze szpuni recs, stero je pravo. Stere szi rneni dao, — szam jasz ni ednoga ne zgiibo. (Jan. 18.) Kda je Jezus iz szvoje vole szam dopuszto, da bi ga zgrabili. na njega szo vdarili. Apostolje szo steli Jezusa braniti, Peter celo z szilovitosztjov scse gori sztopiti. Potein szo sztopili k Jezusi, roke szo na njega djali- i szo ga zgrabili. I ovo, eden iz onih, steri szo z Jezusom bili, je vtegno roko, potegno je szablo, vdaro je szlugo visjega popa i njerai je dolivszeko vtiho. Teda je pravo Je-zus njemi: Deni szablo nazaj na szvoje meszto, ar vszi, ki za szablo zgrabijo, sze z szablov pogubijo. Ali miszlis, jasz ne morem mojega Ocso prosziti i on bode meni vcsaszi vecs, kak dvanajszet legiooov angelov na naredbo posztavo ? Kak bi sze pa teda piszmo dopunilo, da sze to zgoditi more? (Mataj 26.). Kak Lukacs pise, Jezus sze je do-tekno vilha i je zvracso. Na prosnjo Jezusovo bi Ocsa dvanajszet legionov, to je dvanajszet krat 6000 angelov posz-lao. Na szlednje je Jezus karao szilo-vitnoszt szovrazsnikov. Kak proti ednomi ropari szte prisli z szablami i batami. Dokecs szam vszaki den z vami bio vu cerkvi, szte roke ne zdignoli na mene. Nego to je vasa vora i oblaszt kmice. (Luk. 22.) Med temi recsmi szo ga zvezali i odpeljali, njegovi apostolje szo ga osz-tavili i odbezsali, kak je njim naprej povedo: Vu toj nocsi sze vszi nad menom szpacsite, ar je piszano : Jasz scsem pasztira pobiti i ovce sze raz-troszijo. Da bi vszi odbezsali, eden mlaenec je Jezusa naszledilvao, kak Marko evangeliszta pise. Eden mladenec ga je naszlediivo, z prtom odenjeni i szo ga zgrabili. On pa je oblecs ta lucso i nagi je odbezso od njih. (Marko 14.). Sto je bio te mladenec, steri od nocsne larme sze goriprebiidivsi je na-szledtivao Jezusa i potem szvoj nocsni oblecs tara nihao, ¦— sze gviisno po-vedati ne niore. Nisteri miszlijo na Ja-nosa, drugi na Jakoba i. t. d. Jezusa obprvim szo pelali k An-nasi, ar on je bio teszt Kaifasa, ki je tiszto leto visji pop bio. Kaifas je bio ou. ki je zsidovom tanacs dao: Boljse, da eden cslovek merje za liidsztvo. Visji pop je szpitavo Jezusa od njegovih vucsenikov i od njegovoga navuka. Jezus je odgovoro: Jasz szara ocsiveszno pred szvetom gucso, jasz szam vszikdar vcsio vu zsinagogi i cerkvi, kde szo vszi zsidovje vkilp pri-sli i po szkrovnom szam nika ne gucso. Zaka.j me pitas? Pitaj one, ki szo csiili, ka szam njira gucso. Kak je to pravo, eden izmed tam sztojecsih szlugov je Jesusa v lice vdaro govo-recsi: Tak odgovarjas visjemi popi ? Jezus je pravo: Csi szam jasz ne pra-vico pravo, poszvedocsi krivico, csi szam pa pravico gucso, zakaj me bi-jes ? Annas je Jezusa zvezanoga poszlo k Kaifasi, visjemi popi. [Jan. 18.] Vidimo, kak mirno je Jezus trpo i gucso, kda ga je szluga v lice vdaro. To nasz vcsi, da i mi vsze mirno mo-remo pretrpeti. Szam Annas, teszt Kai-fasov, sze je zraoto nad mirom Jezu-sovim i ga je k Kaifasi poszlo, da bi ga tam dale voposzluhsali. Pri Kaifasi je zse vktiper bio pozvani visji tanacs, najvisje szodiscse zsidovov. To sze vsze godilo po polnocsi : Oni, ki szo Jezusa zgrabili, szo Jezusa pelali k Kaifasi, visjemi popi, kde szo sze zse piszmoznanci i sztari vkiip szpravili. Peter ga je pa szpre-vajao oz dalecs do dvora visjega popa i sztopo je notri i szeo szi je k szlu-gom. Visji pop i celi tanacs szo iszkali krivo szvedocsansztvo proti Jezusi. da bi ga znali vmoriti i ne szo naisli.csi glih je vecs krivih szvedokov naprej-sztopilo. Na szlednje szta prisia dva kriviva szvedoka i szta pravila: Te je pravo: Jasz znam cerkev bozsjo doliv-trgnoti i vu Ireh dnevah nazaj zozidali. Teda je gori sztano visji pop, Kaifas i pravo: Nika ne odgovoris na to, ka te proti tebi szvedocsijo. Jezus je pa mu-csao. I visji pop je pravo njiui: Jasz te z priszegom pitam na zsivoga Boga, da nam poves, jeli szi ti Krisztus, Szin bozsji ? Jezus je pravo ujemi: Ti szi pravo. 1 vam povem: Od zdaj bodete vidli Szina cslovecsega szedecsega na deszdici oblaszti bozsje i pridocsega vu oblakah nebeszkih. Teda je razcseszno visji pop szvoj oblecs govorecsi: Onje Boga preklinjao; ka nam trbe vecs szvedokov. Ovo, zdaj szte csiili prek-linjanje. Ka sze vam vidi ? Oni szo od-govorili i pravli: Vreden je szrarti. Teda szo pluvali v njegovo lice i bili z pesznicarai, drtigi szo ga pa za vuha pokali i pravili : Povej nam, Krisztus, sto je, ki te je vdaro. [Mataj. 26]. Dva kriviva szvedoka szta pravila, da je Jezus, prej, cerkev bozsjo ospo- tao, da zna dolivtrgnoti i za tri dni nazaj zozidati. Nego ne je tak bilo; Jezus je pod cerkvov ne kameno cer- kev zsidovszko razmo, nego szvoje telo. c Z tem je naprej povedo, da na tretji den od rartvih gorisztane. Nego Jezus je na te krivi gucs mucsao. Mucsanje Jezusovo je Kaifas sztro z ednim pri- • szezsnim pitan.jom, je-li je on Krisztus, ^ Szin Bozsji. To je najveksa tozsba bila ' proti Jezusi, da szebe je za Szina Bo- zsjega drzso. Na Krisztusov odgovor, da je on Szin Bozsji i da on szlavlani bode vu nebeszah od szvojega Ocse, Kaifas szi je szcseszao gvant. Z tem je steo pokazati szvojo velko zsaloszt. da je. prej, Jezus preklinjao. I na to najvisje zsidovszko szodiscse je Jezusa na szmrt oszodilo. Po szodi szo hiide vore prisle na Jezusa. Tanacsniki szo odisli domo, Jezusa szo pa vopelali v driigo meszto, sztrazsili szo ga, ar v gojdno bodo ga z nova pred visji szod pelali. Peter je pa voni szedo na dvori. I edna szliizsbenica je sztopila k njemi i pravila : Ti tiidi szi zsnjim bio, z tem Galileanszkim. On je pa tajio i pravo : Jasz nevem, ka gucsis ti. Kak je pa vo so na dveri, vidla je njega edna druga i pravila okoli sztojecsim : Te je tiicli z Jezusom bio, z Nazarenszkim. I znovics je tajio z priszegov : Jasz ne poznam toga csloveka. I za raali csasz szo sztopili okol sztojecsi i pravili Petri: Zaiszlino, ti tiidi szi eden iz njih, ar na tvojem sproji sze da poznati. Teda sze zacsno zaklinjati i priszegati: Jasz ne poznam toga csloveka. I vcsaszi je szpopevo eden kokot. I Peter sze je szpomno od recsi Jezusove : Prvle kak kokot szpopevo bode, trikrat me zata-jis. I so je vo i joko sze je britko. [Mataj. 26]. Peter escse ne du§o je Jezusa za Szina vadluvao zsivoga Boga, zdaj pa Jezusa szamo za csloveka • zove. Velko szkfisavanje je bila ta nocs, on je vervo vu Jezusi, szamo batrivnoszti je ne meo Jezusa vadliivati. Liibezen proti Jezusi je tfidi ne vgaszuola, nego je nazaj potisznjena bila, dokecs Jezus, kda bi ga od szoda v driigo meszto pelali, sze je ne zsalosztno zgledao na Petra. Pogled Jezusov je zuova liibezen vuzsgo vu Petrovom szrci. Nego poleg vszega toga szpadaj Petrov ije prevecs velki bio. Kak sze je donok to zgodilo z Petrom ? Od znotraj je prevecs velko viipsnje meo do szvoje mocsi i Jezu-sovo opominanje: naj pazi i moli, je pozabo. Od zviinaj pa velka nevars-csina je bila, da iz radovednoszti sze je med vojake podao. Velki navuk je za nasz szpadaj Petrov, da sze vu — 48 — szvojoj mocsi viipati ne szmemo, nego moremo paziti, Boga moliti i prilike sze ogibati. Peler je na vsze csasze zgled szpokornoga greshnika, Peter sze je poboljso iz celoga szrca. Vszikdar je veren osztao szvojemi vucsiteli, escse vu szrarti, kda szo ga na krizsno szrnrt oszodili, je szebe ne drzsao za vrednoga, da bi tak mro, kak Jezus, nego z glavov doli je zselo krizsan biti. Sto sze potem z tem vogucsi, da je Peter tucli szpadno, najga tudi naszle-diije vu preobrnenji i pokori. V gojdno rano na Velki Petek je znova vkiip priso visji tanacs vu hisi Kaifasa. Od toga szo gucsali, da nocsni szod kak bodo zvrsli. Kak sze dnevilo, vkiip szo sze szpravili sztari liidsztva i poposzki po-glavarje i piszmoznanci i szo dali Je-zusa naprej pelati vu szvoje szpravis-cse i szo pravili: Gsi szi ti Krisztus, tak nam povej. I on je pravo njim: Csi vatn jasz to pravim, vi mi ne ver-jete. Csi pa jasz pitam, odgovora mi ne date, pa me tiidi ne odptisztite. Ocl zdaj pa de szedo Szin cslovecsi na desznici mocsi bozsje. Teda szo vszi pravili: Ti szi potem Szin bozsji. On je pravo : Vi pravite, da szam. Oni szo pa pravili: Ka nam je potrebno vecs szvedocsansztva? Mi sznio szami iz nje-govih viiszt csuli. I cela truraa je go-risztanola i szo ga pelali k Pilatusi. [Luk. 22]. Judas pa, ki je Jezusa prek dao, kda bi vido, da je Jezus oszojeni, neszo je od zsaloszti treszeti szrebrnih penez k visjim popom i sztarim, pa je pra-vo: Jasz szam grehsio, da szam ne-duzsno krv odao. Oni szo pa pravili: Ka nasztobriga? To je tvoja szkrb. I on je liicso szrebrne peneze vu cerkev i je so i sze je obeszo z ednim stri-kom ; visji popi szo pa vzeli szrebrne peneze i szo pravili: Ne je dopilsceno to na cerkveno dati, ar je najem. krvi. Pokedob szo tanacs drzsali, kiipili szo njivo ednoga loncsara za pokopaliscse tihincov. Zato je zvana ona njiva Ha keldelma, to je njiva krvi, do denes njega dneva. Te je szpunjena recs Je-remias proroka, ki pravi: I otii szo vzeli treszeti szrebrne peneze, ceno ocenjenoga, koga szo cenili szinovje Izraela. I szo je dali [peneze] za njivo loncsara, kak mi je Goszpod zapove-dao. [Mataj 27.] Kak szmo prvle csiili, eden del tanacsnikov je szprevodilo Jezusa k Pilatusi, da bi ga tara tozsili i szkon- csanje szmrtne szodbe od zsidovov vo- povedane bi proszili. Kda bi Judas csiio, da je Jezus od zsidovov na ?zmrt oszojeni, dusna veszt ga zacsela man- trati; vrag csloveki, prvle kak grehsi zna greh vu lepoj podobi naprej posz- taviti, po vcsinjenom grehi pa csloveka vu dvojnoszt tira, vupanje do bozsje milosztivnoszti iz szrca csloveka včvtr- gne. Tak je i pri Judasi bilo. Celo zmolani bezsi k visjim popora, peneze nazaj scse dati. Pozsaluje szvoj greh : ' Jasz szam grehsio. neduzsno krv szam odao. Nego ka vala njegovo pozsalii- vanje, kda je ne meo viipanja. Visji popi szo ga ne trostali. Ka nam to icle an, szo pravili. Judasa, kak ponil- cano blago, szo v kraj od szebe vrgli. To oponasanje popov je Judasa escse bolje tiralo vu dvojnoszt. Grozna pelda grehsoikom, koma greh pripela, ne szarao vu vekivecsno szkvarjenje sziine csloveka, nego zse na zemli neszrecs- noga vcsini csloveka. Kak szmo csiili Jezusa szo pelal-k Pilatusi. Poncius Pilatus je bio ca, szarszki namesztnik, pri njem je biloi da jts. od viszokoga tanacsa vopovedani szmrtni szod potrdo i zvrso. Zato szo Jezusa ta pelali, ar je njim ne doptis-cseno bilo koga vmoriti. ,Jezusa sze pelali k Pilatusi. Za-csnoli -3zo ga tozsiti i szo pravili: Toga szmo m;, kak puntara naisli nasega liid.s i za taksega, ki prepovedava casz • ahcso placsati i pravi, da je on Kris; . is, Krao. Pilatus je pa njega pi- — 49 — tao : Ti szi kral zsidovov ? On pa je pfavo: Ti pravis! Pilatus je pravo vi-sjim poponi i liidsztvi: Jasz ne naidem oika krivicsnoga vu tom csloveki. Oni szo Pa szilni gratali i pravili : On jjunta Luclsztvo, po celoj Judei vcsi od Galileje zacsevsi do eszi. Kak je pilatus csuo od Galileje, pitao je, jeli je te cslovek Galileanec? I kda sze szpricsao, da je on iz krajine Hero-,jesa, poszlo ga je k Herodesi, ki je vu tisztih dnevah vu Jeruzalemi bio." (Luk. 23.) Zsidovje na szvojem szodiscsi szo Jezusa na szmrt oszodili, ar je, prej, Boga preklinjao. Pred Pilatusora, pred szvetszkov birovijov pa ga tozsijo, da prej punta liidsztvo, da sze za krala vcjdava. Zato pa ga je Pilatus pitao, jeli je on krao ) Teda je Krisztus — kak Janos evangeliszta pise — pravo: Moje kraljesztvo je ne iz toga szveta. Csi bi moje kraljesztvo iz toga szveta bilo, te bi moji szlugi bojiivali, da bi sze jasz ne prekdao zsidovom. Nego moje kraljesztvo je ne odtec. Teda je pravo Pilatus njemi: Potem kral szi ? Jezus je odgovoro : Ti pravis, da szam kral. Jasz szam zato rojeni i zato na szvet priseo, da bi od pravice szvedo-csaasztvo dao. Vszaki, ki je iz pravice, csiije moj glasz. Pilatus je pravo njemi: Ka je pravica ? I kda bi to pravo, so je vo k zsidovora i pravo njim : Jasz ne naidem nika krivoga vu njem. [Jan. 18]. Kda bi Pilatus Jezusa za neduzs-noga szpoznao, nego zsidovje bi pa li kricsali, da je Jezus liidsztvo puntao od Galileje do Jeruzalema, poszlao je Jezusa k Herodesi, ki je v Jerazalem priseo tiszte dni. V Galileji je naime Herodes bio caszarszki namesztnik. Kak je Herodes Jezusa vido, jako sze jc veszelio, ar je zse dugsi csasz fadoveden bio njega viditi, ar je od njega doszta csiio i viipao sze je, da de vido od njega kakso csiido. Doszta Pitanj je nasztavo njerai, nego on je nika ne odgovoro. Visji popi i piszmo-znanci szo pa tam sztali i szkoz szo ga tozsili. Teda ga je zaszmehovao Herodes z szvojimi vojakami i na spot ga je dao oblecsti vu beli gvant i ga je poszlao nazaj k Pilatusi. Na onorn isztom dnevi szta gratala Pilatus i He-rodes prijatia, ar szta sze prvle szov-razsila. [Luk. 23]. Te Herodes je szin onoga Hero-desa, ki je dao neduzsno drobno deco szpoklati. Poncius Pilatus pa Herodes szta sze zmirila — tak sze dosztakrat szovrazsniki zrairijo i zjedinijo vu pre-ganjanji matere cerkvi. Kda bi Jezus nazaj bio poszlani k Pilatusi, — zno-vics je tozsba gorivzeta, Piiatus je zvao visje pope i sztare, szeo szi je na sztolec. Pravo je, da tozsba, liki bi Jezus ludsztvo punto, je ne isztina, ne sze je poszvedocsilo niti pri Herodesi. Pilatus je steo Jezusa kastigati dati, da bi zsidovom zadoszta vcsino. Nego zsi-dovje szo ga tem bolje prisziljavali, da naj potrdi njihov szmrtni szod. Escse szo raj onoga razbojnika szlobodno piisztili, kak pa Jezusa. Pilatus pa je pozvao vkiip visje pope i poglavare i liidsztvo i pravo je njim : Vi szte toga csloveka k meni pripeljali, kak ednoga puntara liidsztva i ovo, pred vami szam ga včposzliihsao i nika krivoga szara ne naiso vu tom csloveki od toga, od ste-roga vi ga tozsite. Herodes tiidi ne, ar szam ga k njemi poszlo i ovo, ni ka je ne vcsinjeno bilo, ka bi njega vrednoga kazalo szmrti. Jasz ga bodem kastigao i ga odpiisztim. Na szvetkeje mogo naime ednoga njim odpusztiti. Teda )e vsze kricsalo : Pogiibi toga i piiszti nam Barrabasa szlobodno. Te je pa bio za volo puntarije vu varasi vcsinjene i za volo morsztva vu vozo vrzseui. Pilatus je gucso njim, ar je on namenjen bio Jezusa odpiisztiti. nego oni szo kricsali i pravili: Razpiga, raz-pi Pravo je tretjokrat njim : Ka je hiidoga te vcsino ? Jasz ne naidem 4 — 50 — nikse szmrtne krivice vu njern. jasz ga pokastigam i odpiisztim. Oni szo pa vdarili vu velki krics i zseleli, da sze na krizs pribije i njihov krics sze je poveksavao. Teda je povedo Pilatus szod, da sze poleg njihovoga zselenja rnore goditi. I je piiszto njirn onoga, steri je za volo moritve i pun-tarije vu vozo vrzseni bio, steroga szo oni zseleli, Jezusa pa je prek dao nji-hovoj voli. (Luk. 23.) Med tem zgodilo sze je nika, ka je Pilalusa escse bolje potrdilo vu na-kanenji, da bi Jezusa reso. Kak Mataj pripovidava: Kda bi Pilatus na szodnom sztolci szedo, poszlala je njegova zsena k ujemi i dala je njerai na znanje : Nika ne mej z tem pravicsnim, ar doszta szam vu szenji za njegovo volo trpe.la. (Mataj 27.) Pilatus je dao Jezusa pokastigati. Jezusa je dao bicsuvati i ga je prek dao onim, da bi ga razpeli. Te szo ga vzeli vojaki med szebe. Szo ga vGvlekli, vu rudecsi plascs szo ga ob-lekli, pleli szo iz trnja korono, na glavo szo njemi polozsili i szo njemi dali edno trszliko vu pravo roko. I szo poklekali pred n.jim, spotali szo ga i pravili : Bodi zdrav, kral zsidovszki. I szo ga pliivali, vzeli szo trsztiko i kukli szo ga po glavi. (Mataj 27.) Pilatus je dao bicsuvati Jezusa, cla bi sze zsidovje szmiluvali nad njim i ga odpiisztili. Bicsuvanje je grozna kastiga bila. Zgornje telo da pojasza szo doli szlekli. z rokarai je bio zve-zani k niszikomi sztebri tak, da je malo naprej vugnjeni bio. Bicstivanje sze je godilo ali z sibami a)i z bicsami remenaim, na sterih koncah szo dosz-takrat zselezne ali olovne zsmecsave privezaue raeli. Vdarci szo na hrbet vdarjeni bili. Po bicsiivanji szo doli zs ujega vcsesznoli gvant i szo ga oblekli vu rudecsi oblecvs i trnavo ko-rouo szo njemi na glavo djali, tak szo ospotali Jezusa, kak krala. Korono szo ujemi tak na glavo potezsili, da tnrj6 sze notri opicsilo vu kozso i meszo. I kda bi Jezus to vsze mirno trpo, je peldo dao, kak moremo mi vsze pre-ganjanje trpeti. Potem je Pilatus escse edno szlednjo probo napravo, da bj Jezusa reso. Jezusa je pred liidsztvo posztavo. Jezusova szveta ]glava je ra-njena bila od trnave korone, njegovo bledo lice je popJiivano i od krvi, sten je z glave tekla, vsze rudecso bilo, na. plecsah od bicsiivanja razcseszanih je noszo rudecsi plascs. Pilatus je miszlo, da ga ludsztvo porailuje. Teda je Pilatus so vo i pravo njim: Ovo. vo vam ga pripelam, da szpoznate, da jas? nikse krivice ne na-idem vu njem. Jezus je vosztopo z traauov korouov i z rudecsira plascsom odeti. I Pilatus je pravo njim: Ovo, cslovek! Ka-k szo njega visji popi i szlugi vidli, szo kriscsali i pravili Razpi, razpi ga ! Pilafus je odgovoro njini : Vzemite ga i ga razpite, ar jasz neuaidem vu njem krivice. Zsidovje, szo pa odgovprili : Mi raaino pravdo i poleg pi-avde ou niore mreti, ar je szebe za Sziua bozsjega csinio. Kak ,je Pilalus te recsi csiio. escse boljt, sze je zbojao. I je nazaj so vu szodno hiso i pravo Jezusi : Odked szi ti ? isego Jezus je ne dao odgovora. Teda je pravo Pilalus njemi : Meui ne scses gucsati ? Ne ves, da jasz obiaszt marn tebe razpeti i oblaszt marn lebe odpiisztiti. Jezus je odgovoro : Ti bi ne meo oblaszti nad raenom, csi bi iebi od zgoraj ne dana bila, zato on, ki je mene tebi. prekdao, veksi greh raa. Od toga hipa je iszkao Pilatus njega odpiisztiti. Nego zsidovje szo kri-csali i pravili : Gsi ti njega odpiisztis, ne szi prijatel caszara, ar vszaki, ki szebe za krala csini, gucsi proti caszari. Kak je Pilatus te gucs csuo, vo je pe-lao Jezusa i szeo szi je na zodni sztolec. na meszti, sleri sze Lithostrotos, zsidovszki pa Gabbatha zove. Bio je pa pripravlanja den na viizern, okoli — 51 — ¦seszte voL-e i je pravo zsidovom : Ovo, vas kra! ! Oni szo pa kricsali : Razpi ga ! Pilatus je pravo njim : Vasega ], i je napiszano bilo zsidovszki. grcski i latinszki. Teda szo pravili visji popi Pilatusi : Ne pisi : Kral zsidovov, nego : te je pravo : Jasz szam krai zsidovov. — 54 — Pilatus je odgovoro : Ka szam piszao. Pokedob szo vojaki Jezusa na krizs razpeli, szo vzeli njegov gvant i szo napravili zs njega stiri tale, za vsza-koga vojaka eden tao i szpodnji gvant. Szpodn.ji gvant je bio brezi sivanja, od zgoraj dol celo szetkani. Oni szo pravili eden ovomi: Toga ne bodemo razrezali, uego szrecskajmo, koga bode, da sze szpuni piszmo, stero pravi: Oni szo moj gvant med szebom raz-delili i nad moj gvant szo szrecso vrgli. Vojaki szo tak to vcsinoli. Poleg Jezusovoga krizsa szo pa sztale njegova mati i szesztra njegove matere, Maria, zsena Kleofasa i Maria Magdalena. Kda je Jezus szvojo mater i onoga vucse-nika, steroga je on liibo, sztati vido, pravo je szvojoj materi : Zsenszka, ovo tvoj szin. Potem je pravo vucseniki: Ovo, tvoja mati. I od tiszte vore jo je vzeo vucsenik k szebi. Kda bi Jezus znao, da je vsze szkoucsano, pravo je, da bi sze piszmo celo szpunilo : Zse-jam. Sztala je tam edna poszoda puna z jesziom. Oni szo edno spongio z jesziom djali na hisopovo stango i szo neszli k njegovim viisztam. Kak je Jezus jeszi vzeo, pravo je : Szpunilo sze ! I je nagno glavo i szpuszto diiso. Da bi pa tela v szoboto ne na krizsi osztala, ar je pripravlanja den bio (ar ona szobota je velka bila), proszili szo zsidovje Pilatusa, da bi krizsanih noge potrli i doli vzeti znali. (Jan. 19.) Csi evangeliszte vkup vrzsemo, vidimo, da je Jezus szedera recsih meo na krizsi. Mataj nam pise, kak szmo vidili, od edne recsi, tak i Marko, Lu-kacs tri i Janos tri. Kda bi zsidovje Jezusa na krizsi oszmejavali, szo mogli csilti Jezusove recsi: Ocsa, odpiiszti njim, ar ne vejo, ka delajo. To je bila prva recs Jezu-sova na krizsi. Jezus moli za szvoje neprijatele, vo je [zgovarja, ar iz nez-nanoszti delajo. Nego njihova nezna-noszt je grehsna. Krisztus je pravo vu szvojem zsivlenji. Csi bi jasz ne priseo i bi njim ne gucsao, tak bi niksega greha ne meli: nego zdaj neinajo nik-sega izgovora za szvoje grehe. Prosnja Jezusova je ne zaman bila, zse na prvo predgo Petrovo na riszalszko nedelo trijezero zsidovov sze dalo okrsztiti. Driiga recs Jezusova je bila pove-dana razbojniki na desznoj sztrani. Ime njemi bilo Dizmas, ovomi pa Giz-tas. Dizmas je pogan bio, ki je od-pravoga Boga nika ne znao, pa sze je-donok vcsaszi preobrno, kak je bozsjo miloscso obcsiito. Doszta krscsenikov pa, ki szo od mala malii vu krscsan-szkoj vdri vgojeni, proti miloscsi bo-zsoj trdokorni osztanejo. Iz te trdo-kornoszti ne more driigo priti, kak vekivecsno szkvarjenje. Tretja recs je bila povedana k szvojoj materi i Janosi. Marija je Je-zusa z drugimi pobozsnimi zsenszkami szprevajala i tam pri krizsi sztala. Zdaj szo sze szpunile recsi proroku-vanja sztaroga Simeona: I tvojo dilso mecs prehodi. Kak je Jezus zsalosztno mater vido, je njoj pravo: Zsenszka, ovo tvoj szin. Marijo je ne zvao za szvojo mater, nego za zsenszko. Nego to sze ne szme tak razmiti, liki bi Je-zus szvoje matere ne postiivao, vu szvetom piszrai sze vu vecs mesztah tak govori. Szveti Ocsaki vcsijo, da vu szvetom Janosi je Jezus vsze vernike pod obrambo Marijino posztavo. Ovo, tvoja mati. Vszi szmo Marijina deca. Marijo morerao lubiti, postuvati i velko viipan.je meti do njenje obrambe. Stiri szlednje recsi je Jezus te pravo, kda je na celoj zemli velka kmica nasztanola, stera je o vore trpela. Szunce je potemnelo. To je csildo bilo, bozsa roka je notri szegnola med pravde nature. Proti konci tri včrne kmice, to je okoli devete vore, poleg nasega racsu-nanja okoli tretje vore zadvecsera, je najveksi gradus doszegnolo Krisztusovo trplenje tak, da je z velkim glaszom kricso: Eli, Eli, lamma sabatheni, ta -* 55 je, Moj Bog, moj Bog, zakaj szi me povrgo?! To je bila strta recs Jezu-sova na krizsi. Te recsi ne znaraenu-jejo, liki bi Krisztus vu dvojnoszt szpadno ali da bi proti Ocsi mrmrao, te recsi kazsejo velko rnoko Jezusovo, da je goriszkricso, tozso sze je szvo-jemi Ocsi i trost proszo. Zsmetno lego je raelo telo na krizsi, vu roke i noge szo bili cveki vdarjeni, steri szo zsile predrti, na Dajmense gibanje je Jezus grozne moke csiito. Krv je vsze vu glavo szilila, Krisztusa je glava prevecs mogla boleti. Rane szo sze zvuzsgale i otekle. Potem je gorisztopiia velka zseja, ar je doszta krvi zgiibo. K tem telovnim boleznam szo sze pridriizsile i dusevna. Zsaloszt nad szleposztjov i nezahvaluosztjov ludsztva, stero je njega, liki ednoga razbojnika, na krizs prineszlo, zsaloszt, da dosztim liidem njegova moka ne de na zve-licsanje, zsaloszt nad szvojov raaterjov pod krizsom sztojecsov, to je vsze kaj clalo k njegovoj velkoj moki. Ne je csiido, csi je gori szkricso. Moj Bog, zakaj szi me povrgo ? Peta recs Jezusova na krizsi je bila: Zsejam. Doszta krvi je zgubo, rane szo vsze gorele, velka zseja na njega prisla. Vojaki szo njemi jeszi ponildili, ali je te zse bilo kiszilo vino vojakov, stero szo oni szami pili, ali pa jeszi ravno na to priliko pripravleni. Ta telovna zseja Jezusova je kep one dii-sevne zseje Jezusove, poleg stere Jezus zseja resitev nasili diis. Seszta recs Jezusovaje bila: Szpu-nilo sze je. Jezus je szpuno szvoj cio, zakaj je na szvet priseo, placso je grehsni dug ludih. Gslovecsi narod je zmirjeni z Ocsom, Satanova mocs potreta. Szedma i szlednja recs Jezusova je bila: Ocsa, vu tvoje roke prepora-csam mojo diiso. Potem je nagno glavo i mro. Krisztusova szlednja recsmorebiti i nasa szlednja recs vu szmrtnoj vori. Ka sze je zgodilo pri Krisztusovoj szmrti? i Ovo, prt cerkveni sze je na dvoje razcseszno, od zgoraj doli; i zemla sze je troszila i pecsine szo pokale. I grobi szo sze odprli i doszta tela vmrlili szvesov je gorisztanolo. I po goriszta-nenji szo naprej sli iz grobov i prisli szo vu szveti varas i sze jih doszta szkazalo. Kda pa sztotnik i oni, ki szo zs njim bili i Jezusa szo sztrazsili, po-tresz i to, ka sze je zgodilo, szo vidili, szo sze zbojali prevecs i pravli szo: Zaisztino, te je Szin bozsji bio ! Sztalo je tam oz dalecs doszta zsenszk, stere szo Jezusa iz Galileje naszleduvale, da bi njemi szluzsile. Med njimi je bila Maria Magdalena, Marija, mati Jakoba i Josefa i mati szinov Zebedeusovih. (Mataj 27.) Szunce je potemnelo i prt cerkveni sze na dvoje razcseszno. I Jezus je kricso z velikom glaszom i pravo: Ocsa, vu tvoje roke preporacsam mojo diiso. I kak je to pravo, je vmro. Kak je pa sztotnik vido, ka sze je zgodilo, dicso je Boga i pravo: Zaisztino, te cslovek je pravicsen bio. I vsze ludsztvb, stero je nazocsi bilo i vidlo zgodovine, szo sze nazaj povrnoli tucsecsi po szvojih prszah. (Luk. 23.) Szunce, zemla, pecsina szo sze zsalo-sztile nad tisztov mokov, stero szo liidje szvojemi Zvelicsari na krizsi szpravili. Nego i liidje szo sze sztroszili vu szrci nad temi zgodovinami. Sztotnik je szam vadliivao, da Jezus je pravicseu, je Szin Bozsji bio. Tak i vojaki szo vadluvali. Escse ludsztvo szi je prszi bilo. To pozsaliivanje je bilo zacsetek nyihovoga povrnenja. Ozdalecs szo sztale pobozsne zse-nszke. Lukacs imenijje poznance, raed njimi szo mogli biti apostolje. Janos apostol je pa tak pod krizsom sztao. Kda bi tela v szoboto ne na kri-zsi osztala, a.i je pripravlanja den bio, proszili szo zsidovje Pilatusa, da bi sze njim noge sztrle i potem bi sze doli vzeti dali. Teda szo prisli vojaki i potrli szo tomi prvomi noge i tomi — 56 — drugomi, ki je zs njim razpeti bio. Kak szo pa k Jezusi prisli i szo vidili, da je on mro, szo njemi noge ne sztiii, nego eden iz vojakov je odpro ujegovo sztran z ednov szpicov i vcsaszi je prisla krv i voda iz nje. I ki je to vido, on poszvedocsi i pravicsno je njegovo szvedocsansztvo. I on zna, da on pravico gucsi, da bi i vi vervali. Ar sze je to zgodilo, da bi szepiszmo szpunilo : Vi ne szmite vu njem csonte sztreti. I znovics edno drugo meszto piszma pravi : Oni do na onoga gle-dali, koga szo preszmeknoli. (Jan. 19.) Poleg navade rimljanov szo tela krizsanih na krizsi osztala, dokecs szo ne szprnela, nego pod Augusztus ca-szarom szo sze zse na prosnjo rodbine za pokapanje vodala. Poleg zsidoszke pravde pa je telo pred zahodora szunca cioli vzeto moglo biti. Zato szo pa zsi-dovje proszili Pilatusa, da csi bi escse ne mrli, da bi sze njim kolina sztrla. Nego Jezus je zse mro, za gvusenoszti volo je eden vojak prebodno njegovo szrce. Velka rana je mogla vcsinjena biti, ar szledi bi Tomas apostol lehko szvojo roko notri djao. I vo je tekla krv i voda, toje kazalo szmrt. Szveti piszatelje to na vekso delo razlagajo. Poleg szv. Augusztina iz rane Jezusove szo szakramenti tekli i je nasz opomi-nao : Hodte vszi, sztopite notri, sztran, kde lehko notri sztopile, je odpreta . . Vidimo iz toga, da pobozsnoszt Szrca Jezusovoga je tak sztara, kak mati-cerkev. I kda bi zse szkoro vecser bio, priseo je Josef iz Arimethea, eden ime-niten tanacsnik, steri je szam na bozsi orszag csako, i je so batrivno k Pila-tusi i pi-oszo je mrtvo telo Jezusovo. Pilatus sze je csiidivao, da je zse raro. Zvao je sztotnika i pitao ga je, jeli je zae mro. I kak je to zvedo od sztot-nika, dao je mrtvo telo Josefi. Josef pa je kupo prte, doli ga je vzeo, povio ga je v prte i ga je polozso vu grob, steri je v edno pecsino zoszekani bio i je prikoto edeo kamen pred vhod groba. Maria Magdalena pa i Maria, Josefova mati, szo gledale, koma szo ga djali. (Marko 15.) Potom Josef arimatheanszki, ki je Jezusov vucsenik bio, nego iz bojaz-noszti od zsidovov szkroven, je proszo Pilatusa, da bi on szlobodno doli vzeo mrtvo telo Jezusovo. I Pilatus je do-piiszto. Priseo je potem i dolivzeo. Priseo je i Nikodemus, steri ednok v nocsi je k Jezusi priso i je prineszo zmesanje raire i aloe, okoli szto funtov. Doli szo vzeli Jezusovo telo i szo ga zmotali z disa-vov vred vu Jenove prte, kak je uavada pri zsidovah pokapati. Bio je pa na onom meszti, kde je Jezus krizsani bio, eden ograd i vu ogradi Dovi grob, vu steroga je escse niscse ne polozseni bio. Ta szo polozsili Jezusa za volo pripravlanja dneva zsidovov, ar je grob bluzi bio. (Jan. 19.) Josef je bio iz Arimathea varasa, nego vu Jeruzalemi je prebivao i tam je meo zse szvoj grob pripravleni. Bo-gat cslovek je bio; kak kotriga vi-szokoga tanacsa, kda szo jezusa na szmrt iszkali, je ne dovolo, nego iz bojaznoszti od zsidovov je szamo szkroven vucseuik Jezusov bio. Te cslovek te batrivno sztopo pred Pila-tusa, da bi Jezusovo teJo od njega proszo. Velka batrivnoszt je to bila, ar na Josefa szo za toga vo!o ne szarao zsiduvje skripali od csemerov, nego pogauszka goszpoda sze je zs njega norca redila, da sze zapokapanje ednoga ua krizs razpetoga szkrbi. Csi je eden po-ganszki sztotnik mogo vadliivati, da je Jezus za iszlino Szin bozsji, tem bolje szo one csiidne zgodovine mogle genoti ednoga szkrovuoga vucsenika Jezusovoga, da sze je zse vecs ne bojo, nego pred szvetom je vadlilvao szvojo vero. Josef je kiipo prle i tak je so na Kalvarijo, doli je vzeo telo. pri tora deli szo ujemi gvusno poraagali .Jezusovi poznanci. Kak nam szveto porocsilo pravi, vzela je blazsena De-vica szvojega szina vu szvoje narocsa. Oh, kak velka je njena zsaloszt bila, kda je celo iz bliizine vidla one velke rane! Kak naszproten kep je onomi, kda je Marija vu betlehemszkoj stalici Jezusa vu narocsah drzsala! Josefi pri pokapanji je pomago Nikodemus. I on je bogat cslovek bio, kotriga viszokoga tanacsa i imeniten vucsitel pravde. Pred tremi leirai je priseo k Jezusi v nocsi, pred poletom je Jezusa brano, koga szo ga te zse steli zgrabiti. I zdaj pri krizsi i on je od-prto Jezusov vucsenik posztano pred celim szvetom. Prineszo je szto fiintov disave, to je bilo po nasem racsuni tak dvadvajszeti kil. To disavo szo potorili po prtah, ka je pa osztalo, szo vu grob polozsili. Kda bi driigi den szobota bila, zsidovszki szvetek i je szkoro vecser bilo ; szo szi odebrali edeu pripraven grob poleg kalvarije, steri je Josefi szli-sao. Te grob je bio vszekani na sztran vu pecsino, je velkl bio, da szta pri gorisztanenji dva angela lepo meszto mela, Peter je tudi znao v ujega szlo-piti. Pred vhod grob je bio prikotani velki kameu, da bi stoj stecs ne vu •grob so. Vu grob je escse uiscse ne polozseni bio. Kak sze je od csiszte device narodo, tak je vu grob polo-zseni, vu steroin je escse niscse ne bio, pa szledi tiidi ne polozseni bio. Kak vu tihinszkoj stali je na szvet priseo, tak vu tihinszki grob polozseni bio. Pri pokapaoji je nazocsi bila Mati Jezusova, sze je britko jokala i pra-vila, da njene szkuze ne poszehnejo, dokecs Jezus na tretji den od lnrtvih "¦gori ue sztane. Tam je bila i Maria Magdalena, ona velka pokornica i sze je jokala. Po pokapauji szo domo odisli sZprevodniki, duzse je tam osztala Ma-ria, Kleofasova zsena i szte dobro po-glednole, koma szo Jezuza polozsili, da bi, kak szobota mine, vncdelo ratio prisle i Jezusovo telo z nova z disa-vov namazale, ar szo zdaj doszta csa-sza ne mele, ar je zse vecser gratiivalo. Jezus je vu grobi bio, nego visji popi i farizeuske szo szi ne mogli rnira naiti. Na driigi den pa, steri je bio po pripravlanja dnevi, szo vkiip prisli visji popi i farizeuske pri Pilatusi. I szo pra-vili: Goszpodne, rai sze szpomenemo, da on Zapelivec, kda je escse zsivo, je pravo: Za tri dni gorisztano bodem. Zapovej zato, da grob naj do tretjoga dneva szlrazsijo, da bi ne njegovi vucse-niki prisli, njega okrali i pravili liidem: Gor je sztano od mrtvih ! i teda bode prvo vkanenje hiise od prvoga. Pilatus je njim odgovoro: Vi mate sztrazso, ite i sztrazste, kak znal.e. Ta szo sli i szo dali sztrazsiti sztrazsov, pokedob szo karaen zapecsatili. (Maiaj. 27.) Krisztus je zaisztino zse vu szvo-jem zsivlenji naprej poveclo szvoje gori-sztanenje na (retji den. Zsidovje szo to za neraogocse drzsali, szo ga zvali za Zapelivca. Pilatus je dovolo ujihovo prosnjo, nego z temi recsmi: Mate szvojo sztrazso, sztrazste ga, je kazao, da je njemi zse vecs ne povoli, da szkoz njemi na sinjek hodijo za volo Jezusa. Od Pilatusa szo sli k grobi, pi-ek po kanini szo potegnoli zsnjoi/o, stero szo na dva kraja na pecsino zapecsatili. Tak szo zsidovje vsze pripravili, da, kde stecs de sze Krisztusovo goriszta-nenje glaszilo, sze szvedocsansztvo po-sztavi od zsidovov, da je zaisztino gori-sztano. Ve pa csi szo sztrazso raeli pri grobi, szo ne mogli pravili, da szo ga vucseniki vkradnoli iz groba. Verje to stoj, da bi vojaki to dopusztili? (Za vre-tino mi je szluzsilo ,,Das Leben Jesu von dr. Alois Cigoi 0. S. B. Klagenfurt 1906). ^: % To zgodovino trplenja nasega Goszpoclna Jezusa Krisztusa szi vecs-ki'at naprej vzemi, poszebno pa vu zsinotnih duevah, premislavaj szi od — 5S — toga vu betegi. Pri mesi, kda je podi-gavanje, posztavi sze, liki bi pod kri-zsom sztao, po prszah sze bij, liki zsidovszko ludsztvo i pravi sz sztotni-kom : Zaisztino, te je Szin bozs.ji. Kda sze szpovedavas, posztavi sze pod krizs, posztavi pred szebe Krisztusovo lice, ne mogocse, da bi ne objokao tvoje grehe. (kj) Kelko mesza |>oti'osijo vti Kzevernoj Ameriki ? Ne szamo vu Europi, nego i \u Ameriki je drago meszo. Fa donok vszaka dezsela sze-szkrbi, da od szvojih prebivalcov szpravleno meszo trosi, csi nacsi ne, velke maute vrzse na meszo iz tihinszkih dezsel notripripe-lano. Tak i nemci szo Telko mauto vrgli na meszo Ameri-kanszko. Potem iz Amerike menje jnesza pripelajo na Nemsko i vszikdar vecs mesza osztane v Ameriki. Nego velki trzsci mesza tak zvani kralovje mesza ring-e ali kak sze vu Ameriki pravi, velke troszt-e nasztavijo, to je eden z ovim zjedinjeni napravijo ceno mesza i sze od szebe ra-zmi, da na haszek szvojih zse-pov, viszoko. I tu Ameriki je rneszo drago, drtige pomocsi ne ga, da liidje menje mesza trosijo. Nego dSnok vecskrat pridejo k meszi, kak pri nasz. Zato pa nisteri amerikanec iz nasega kraja pravi, da tam vszikdar gosztiivanje majo. Je gosztuvavje, nego zsalosztno. Doszta mesza jeszti — pravijo doktorje — je ne dobro na zdravje. Mocsnomi jeli mesza zapisejo doktorje pro-tin i driige bolezni. Poleg velke dragocse sze vu Ameriki doszta mesza potiosi. Nas kep kazse, kak velko govedo, szvinja i ovca bi mog]a biti, stera bi szama rnogla szJii-zsiti, da bi dala Szevernoj Ameriki na edno leto za doszta govedine, szvinszkoga i ovesenoga raesza. Na kepi sze vidi pariski imeni-ten Eifel torem, steri je 300 metrov vi&zoki. Jtinec i szvinja, stera bi szama edno leto szlii- — 59 — zsila za meszo, bi mogla 700—800 metrov Sto pa bi zadoleo toj velkoj sztvari na- duga i od 800 metrov escse bolje viszoka biti. sztilati i jo krmiti, poszebno pa vu leti Orea bi fctidi ne doszta inensa raogla biti. V Aiueriki bi sze ne naiso taksi cslovek, ki bi toj velkoj sztvari pripravno stalo znao zozidati. 1908., kda je velka sziisa bila. Nanes zaman bi je niscse ne steo vzeti. Szreesa je, da* szamo vu miszlah zsive ta velka sztvar. Szledjen szod. Ol szlednjega szo-da scsem piszati. Ar vecs je szodov bo-zsih. Bog szodi zdaj, Bog je szodo od za-csetka szveta. Prve nase roditele, ar szta njemi nepokorniva bi-la, je szodo z osztrim szodom, z sterim je njiva sztirao iz para-dizsoma. Szodo je an-gele. Szodi Bog i zdaj. Nego sto bi prevido njegove szode ? Nemo-rejo sze prebroditi bo-zsi szodi, pise Pavel apostol rimljanom. Od szlednjega szoda szve-Piszmo ? Znate, ka je To szo knige, stere szo od Diiha szvetoga nadehnjeni liidje szpiszali. Szpiszali szo bozso recs, bozse nazvescsenje. Znamo rai to, da nasz je Bog vcsio, vcsio je zse prvoga cslo-veka vu paradizsomi, gucso je z Ab-rahamom i z driigomi patriarkami, vcsio je Mozesai po njem zsidovszko lu-dsztvo, vcsio je szledi liidsztvo po pro-rokaj, na szlednje pa poszlao szvojega Szina, naj liidi vcsi i z szvojov szmrtjov odkiipi. Jezud szi je odebrao apostole, ki po celorn szveti razidocsi szo vcsili docsi Szveto szveto Piszmo, vsze narode. Viste, to celo nazves-csenje bozso mi mamo popiszano vu szvetom Piszmi. Szveto Piszmo sze razlocsi na knige Sztaroga i Novoga Zakona ali Testamentoma. Sztari Zakon je bio szklenjeni vu pusztini, kda je Mozes zsidove iz Egip-toma nazaj pelao vu sztaro domovino, szklenjemi je bio med Bogom i liid-sztvom. Bog je zsidovszko ludsztvo za szvoj narod vzeo, zsidovje szo pa Boga Ahrahamavoga za szvojega Goszpoda szpoznali. I kda je Zakon szklenjeni bio, na potrdjenje je Mozes ludsztvo poskropo z krvjov goralduvane sztvari. Krisztus Jezus je Novi Zakon szkleno, novi aldov szpravo. Mi ne prihajamo, liki zsidovje, z bojaznosztjov k nasemi Bogi, nego kda znamo, da szmo od-kiipleni z Krisztusovov krvjov, z verov, vupanjom i luheznosztjov sze pribli-zsavamo k nasemi Bogi. Med knigami sztaroga Testamen-toma je Mozesova Pravda i Proroki, med koigami novoga Testamentoma pa je Evangeliom i apostolszka piszraa. Vu evangeliomi je popiszarao Krisztu-sovo zsivlenje i njegov navuk. Apos-tolszka piszma szo pa ona piszma, stere szo apostolje ednoj ali drugoj krscsanszkoj obcsini poszlali. Szlednji szod scsem popiszati po-leg szvetoga Piszma. Zaprva vzemeni — 60 -- knige novoga Zakona, po tem pa szta-roga Zakona. Isztina da szo knige sztaroga Zakona prle popiszana, szo sztarese, donok sze na prvo meszto posztavijo knige novoga Zakona poleg ^seszti, tak pise szveti Augusztin vu knigi ,Od Varasa Bozsjega" (De Civi-tate Dei Liber XX.), iz stere knige sza;n jasz moje razlaganje iz vecsine prekvzeo. Nova sze potem posztavijo prvle, stere da bole poszvedocsimo, vzememo i sztara. Zato pa pravi Pavel apostol : Po Pravdi je naime szpoznanje greha. Zdaj pa brezi Pravde je Bozsja pravica szkazana, poszvedocsena po Pravdi i Prorokah; bozsja pravica pa po veri Jezusa Krisztusa na vsze, ki verjejo (Rim, III. 20.) Ta Bozsja pravica szlisi k novorni Zakoni i szvedocsansztvo ma od sztarih knig, to je, od Pravde i Prorokov. Prvle sze zato more posz-taviti pregovori delo i potem sze notri jprizsenejo szvedoki. Tak sze more red drzsati, szvedocsi nara szam Jezus Kriztus: Vszaki piszmoznanec vucseni vu bozsem kraljesztvi, je szpodoben k csloveki hisnomi goszpodari, ki pri-nesze iz szvojih kincsov nova i sztara. (Mataj XIII. 52.) Ne je pravo sztara i nova. Na szod gledocs csiijmo Jezusa. Nas Zvelicsitel je karao one varase, vu sterih je velka dela delo i donok szo vu njem ne steli vervati, zato sze pa poganje pred nje posztavijo. Zaisztino pravira vam, pravo je Jezus, da Tirusi i Sidoni boljse bode na den szodbe, kak vam. Ednomi drugomi varasi je pravo, da zerali Sodorae boljse bode na den szodni, kak tebi. VTu drugom meszti pravi Jezus : Prebivalci Ninive varasa sztanejo v szod z tem narodom i oszodijo ga, ar szo pokoro drzsali na predgo Jonasa i ovo vecs, kak Jonas, je tu. (Mataj XII. 41.) Dvoje delo sze iz toga navcsimo, cla pride szod i da mrtvi gorisztanejo. Zdaj na zerali szo dobri i hudi vkiiper, nego pride velka locsitev. To nasz vcsi ona prilika od poszejane pse-nice i gor poszejanoga kokoja, stero priliko je Jezus etak raziago szvojim vucsenikom : Ki dobro szeraen szeja, je Szin cslovecsi, njiva je szvet, dobro szemeu szo szini kraljesztva, kokoj szo szinovje szkvarjenja, on neprijateJ, ki je kokoj poszejao. je vrag, zsetva je konec szveta, zsnjeci szo angelje. Kak sze pobere kokoj i sze vuzsge, tak bode i na konci szveta. Posle Szin cslovecsi .szvoje angele i poberejo iz njegovoga kraljesztva vsze szpako i one, ki szo hiido csinili, vrzsejo vu ognjeno pecs, til bode jocs i zobno skripanje Te bodo pravicsni szvetili liki szunce vu kraljesztvi Oese. Ki ma viiha za poszliihsanje, naj csuje (Mataj XIII.). Kak sze iz toga vidi, pride szod i na konci szveta bode drzsani. Driigocs je pravo Jezus szvojim vucsenikom: Zaisztino velira vam, da vi, ki szte mene naszliidevali, na novo-narodjenji, kda de szedo Szin cslovecsi na szlolci szvoje dike, i vi te szedeli na dvanajszet sztolcah szodecsi dvanaj-szet pokolenjov Izraela. (Mataj XIX.) Dvanajszet szodcov znamenje celo vno-zsino szodcov. Na meszto Judasa ;je bio za apostola posztavleni Matjas, tak szveti Pavel, ki sze je med vszemi naj-vecs triidio, bi zse ne dobo sztolca, da bi szodo, ki pa de gvusno z driigimi szvecami vu broj szodcov vzeti, da on szam pise korintusancom. Je-li pa ne vete, da angele bodemo szodili (I Kor. 6) Potem doszta szodcov bode, oszodjenih pa bode ne szamo dvanajszet pokole-njov zsidovszkih, nego szedjeni bodejo vszi narodje. — Ka pa znaraeuuje ta recs: na novomdnjenji? Grviisno scse znameniivali goriszta-jenje tela. Kak sze nasa dusa po krszti, po veri Jezusovoj z nova narodi, tak sze telo novonarodi z gorisztajenjom. Poleg evangelioma szvetoga Mataja ' sze dobri i hiidi razlocsijo na .szodnji — 61 den. Krisztus pravi: Kda pa pride Szin cslovecsi vu szvojoj diki i vszi angelje zs njim, te szede na sztolec szvoje dike i sze vkiip szpravijo pred njega vszi oarodje i je razlocsi ednoga od ovoga, kak pasztir razlocsi ovce od bakov i posztavi ovce na deszno, bake pa na levo. Te depravoKra! onim, kis zo na de-sznom: Hodite, blagoszlovleni od Ocse raojega, ladajte kralesztvo od zacsetka szveta vara pripravleno. Gladio szam i szte mi dali jeszli, zsejao szam i dali szte mi piti. potnik szara bio i szte me pohodili, vu vozi szam bio i szte k meni prisli. Teda do pravili pravicsni govorecsi: Goszpodne, kda szmo tebe vidili gladnoga i szmo te naszitili ali zsednoga i szmo te napojili? Kda szmo te vidili potnika i szmo te gori prijali ali nagoga i szmo te odeli ? Ali kda szmo te vidili betezsnoga ali vu vozi i szmo te pohodoli ? I odgoverecsi Kral de njim pravo: Zaisztino velira vam, ka szte ednomi med etimi najmensimi bratami vcsinoli, meni szte vcsinoli. Teda de pravo i onim, ki szo na levom: Odha-jajte od mene prekleti vu ogen veki-vecsni, steri je pripravleni vragi i nje-govim angelotn (Mataj XXV). Z szpo-dobnim talom de i njim pravo, ka szo vsze ne njerai vcsinoii i oni do z szpo-dobnim talom pitali, kda szmo tebe vi-dili gladuoga, zsednoga i. t. d. Szvojo recs dokoncsa Jezus govorecsi: I te do sli vu vekivecsno szkvarjeuje, pravicsni pa vu zsitek vekivecsni. Csiijmo zdaj szvetoga Janosa apos-to!a, ka pise on od jezero let, od zvezanja i odvezanja vraga. Od szv. Janosa mamo to szlednjo knigo Szve-toga Piszma, zvano »Szkrovnih szka-zaujov." Vu toj knigi pise szledecse : I vido szam angela pridocsega iz ne-besz imajocsega kliics globocsine i lanc vu Rzvojoj roki i pri.jao je pozoja, kacso szlaro, steri sze je imeniivao za vraga i satana i ga je zvezao na jezero let i ga je sziino vu globocsino i zapro je i znamenje ,je vcsino nad njira, naj vecs ne zapelava narode, dokecs sze ne szkoncsa jezero let: po tom sze more oszloboditi na kratek csasz. I vido szam sztolce i na njih szedecse i szod je drzsani (Apoc. 20, 1.) Ka na-menijo te recsi? Vrag sze zvezse, nje-gova mocs sze potere, da ne de liidi zapelavo. Onih jezero let, vu sterih je vrag zvezani, znamenuje vsze leta i csasze do konca szveta. Jezero sze vzeme za vsze leta, kak Krisztus je ednok szLo vzeo za vsze, kda je obe-csao, da on, ki vsze zapilszti i njega naszledijje, dobi na tom szveti sztokrat vecs. Zapreti bode vrag jezero let ¦— do konca szveta, naj ne de zapelavo narode. Po tom sze more oszloboditi na kratek csasz. Lehko zato, da bi Matercerkev zapelo ? Ne. Ki szo odeb-rani i osznoveni pred sztvorjenjom. szveta, one nikdar ne zapela vrag. Pozna Bog one, steri szo njegovi (II. Tira. 17. 19.) Oszlobodi sze vrag na tri leta i seszt meszecov. Vkiip szpravi szvoje proti szvecom. Velki boj de to, na velko paobo do djani szveci po oszlobodjenom vragi, steri zvezani nam zdaj doszta prezadeva, nasz mocsno » szkusava. Nego vu tisztom szlednjera boji vrag ne zadobi ni ednoga krscse-nika, pa csi vcsaszi steroga oblada, tiszti krscsenik je nikdar ue szliso k broji odebranih, kak szveti Janos evan-geliszt, ki je i te szkrovne videnje vido, pravi vu ednom szvojem piszmi: Od nasz szo odisli, nego ne szo bili iz nasz, ar csi bi bili iz nasz, gvusno bi z nami osztali [I. Jan. 2, 19]. Kda sze dokoncsa jezero let, t.eda sze oszlobodi satan i vo de so, da bi zapelo narode, steri szo na stiri krajah zemle, Gog-a i Magog-a i de je vu boj pelao, sterih broj je liki peszek morja, pise dale szveti Janos [Apoc. 20. 7]. To de szlednjo preganjanje matere-cerkvi pred szodom. Pod Gog i Magog narodi sze razmijo vszi oni liidje, steri do z vragom drzsali proti matericerkvi. — 62 — I priseo je z nebesz ogen i pozsro je nje, vido je dale szveti Janos. Ne de escse to szod, vu sterom sze htldi vu ogen sziinejo. Te ogen pride od Boga, znamenuje, da szveci z bozsov pomocsjov do sztalni, nje vrag ne de mogo obladati. Po tom szlednjom preganjanji bode szod, kak szveti Janos je na dale vičo vu szkrovnih videnjah. I vrag, ki je zapelavao nje, je vrzseni vu mocsvaro ognja i zsvepla, kde i zverina i krivi prorok bodo sze mantraJi nocs i den na vsze veke. I vido szatn velki beli tronus i szedecsega na njem, od ste-roga lica je bezsala neba i zerala i njihovo rneszto sze je vecs ne naislo (Apoc. 20, 9—11.). Po szodi mine zdajsnja ueba i zemla, nova neba i zemla posztane. Zato pa Pavel apostol pravi: Odicle forma toga szveta, scsem, ¦da bi brezi vsze szkrblivoszti bili (2 Cor. 7. 31.). Potem, kak szv. Janos pise, vido szam velke i male mrtve i odprle szo sze knige i druga kniga je odpreta, stera je kniga zsivlenja. I oszojeni szo mrtvi iz piszma knig poleg szvojih djanjov (Apoc. 20. 12.). Kak szmo csteli, odprejo sze knige. Csi bi te knige za telovne knige vzeli, kde bi te knige meszto mele, ali kda bi sze te knige gori precstele, da je vu njih djanje vszeb liidih popiszano. Pod knigom sze razrai bozsja mocs, stera vszakomi njegove dela. t.e zse dobra ali hiida, na pamet prinesze i stera mocs de vszakoga to/sila ali hva-lila i tak de vszaki oszojeni. Po szodi, kak szemo zse prvle csilli, posztane nova neba i nova zerala. -Szveti Janos pise : I vido szam novo nebo i novo zemlo, ar je prva neba i zemla odisla i ne ga vecs morja (Apoc. 21. 1.). Forma toga szveta mine z vuzsganjom ognja, novi szvet posz-tane, steri de pripraven liidera, steri na szodnji den na telo gledocs sze tiidi ponovijo. Potem pise szv. Janos: I varas velki, novi Jeruzalem szara vido, da je na zemlo priseo iz nebesz od Boga, pripravnoga, liki novo ozsenjeno okin-csano szvojemi mozsi. I csiio szam velki glasz, steri je pravo z tronusa: Ovo sztanealnje Boga z liidmi i de pre-bivao zs njimi i oni bodo njegovo liid-sztvo i szam Bog de zs njerai. I doli zbrise Bog zs njihovih ocsih vsze szkuze i ne de vecs szmrti, ne jocsa, ne kri-csa niti bolezni, ar prvesa szo odisla. I on, ki je na tronusi szedo, je pravo: Ovo, vsze nova vcsinim. (Apoc. 21. 3—5.).' Zdaj glejmo, ka pise szveti Peter otl szlednjega szoda? Pridejo, pise on, na szlednji den z csalardnosztjov ospo-tavajocsi, poleg' szvojih zselenj idocsi i govorecsi: Kde je obecsanje ali nje-govo prisesztje? Od steroga mao szo nasi ocsaki szpomrli, tak je vsze ved-nako od zacsetka sztvorjenja. Te naime nevejo, da neba je bila prvle: zemla iz vode i po vodi je vcsinjena z recs-jov Boga, po sterih on szvet, steri je te bio, vu vodo vlopleni preiso. Stera ,je zdaj neba i zemla, z onov isztov recsjov je nazaj posztavlena, ognji ob-csuvana na den szoda i pogiiblenja lagojih lildih. To edno morete znati, moji dragi, da eden clen je pred Bo-gom, liki jezer let i jezero Iet, liki eden den. Ne odlasa Bog szvojega obecsanja, liki nisteri stimajo: nego trplivoszt ma proti vam, ne scse, da bi stoj preiso, nego da bi sze vszi na pokoro povrnoli. Pride pa den Gosz-podna, liki tovaj, kda nebesza z vel-kov szilov sze presztavijo, elementi od vrocsine sze razpiisztijo i zemla i vsze recsi na njoj zgorijo. Kda tak vsze pre-icle, kaksi raorete biti vi yu szvetom zsivlenji i pobozsnoszti, ki csakate i sze priblizsavate k prisesztji dneva Gosz-podnovoga, kda sze nebesza. gorecsa razpilsztijo i dela (elementi) z vrocsi-nov ognja szkiibajo? Nova nebesza i novo zemlo. poleg njegovoga obetauja, csakanio, vu sterih pravica prebiva (2. Pet. 3.) Szveti Peter tu szaino od preidenja szveta gucsi. Kak je po po-topi preiso szvet, tak i na konci szveta de sze godilo. Kak po potopi s>ze je vsze raztnocsilo i forma zeinle sze pre-menila, tak i zdajsnja zemla, stera je nazaj posztavlena, sze obdrzsi za ogen na den szoda i pogiiblenja lagojih lii-•dih. Hasznoviti navuk szi morenio vzeti iz vecsih szvetoga Petra: Kaksi, prej, mi moremo biti ? Kda de sze vsze premenjavalo z velkov szilov, kak szveto zsivlenje moremo rneti, da ne bodemo sze bojali? Kda nova zenila i nebesza posztanejo. kak szveti i od grehov ocsiscseni moremo biti, da mo vredni prebivalci ponovlene nebe i zemle? Zdaj csiijmo szveta Pavlaapostola, ka pise on Theszalonicenszkim verni-kom? Proszimo, pise szv. Pavel, vasz biatje, po prisesztji nasega Goszpodna. Jezusa Krisztusa ... da sze tak hitro ne date genoti od vasega prepricsaijja, niti sze ne zbojite, no po dilhi, ne po recsi, niti po piszni . . . kakda bi zse til bio den Goszpodna: niscse vasz naj ne moti z niksim taloni ne. Ar csi prvle ne pride razkolnoszt i sze ne szkazse cslovek greha, szin pogublenja, ki sze protiposztavla i sze zvisava vise vszega, ka sze bozse pravi ali csaszti, tak da de vu cerkvi szeclo i szebe szka-zsuvo, liki bi Bog bio. Je-li ne mate vu szpomeni, da kda szam escse pri vasz bio, szam to vam pravo ? Ka ga zdaj nazaj drzsi, znate, da sze, naj vu szvojem csaszi szkazse. Zse szkrovnoszt hudobe dela. Nego ki zdaj drzsi, naj drzsi, dokecs sze vo ne sziine i te sze szkazse te hudi cslovek, koga Goszpon Jez^s vraori z dtihora szvojih vuszt. koga nazocsnoszt jo po csinenji satana, vu vszoj zmozsnoszti, znamenjah i csii-dnih delah lazsi i vu vszem zapelavaoji hiidobije za one, ki preidejo, zato ar szo liibezni pravice ue prijeli, da bi sze zveiiessali. I zaio poslje njira Bog delavnoszt krivice, naj verjejo lazsam i naj sze oszodijo vszi, ki szo ne vervali pravici, nego szo privolili vu hiidobijo. (2. Tbess. 2—1.) Vu teh recsah szveti Pavel gucsi od Antikrisztusa, ne de, pre.j, prvle deneva szlednjega, kak pride razkolnoszti odszkocsenje od Boga.Vsza-ksi lagoji odszkocsi od Boga, tem bolje sze to lehko pravi od Antikrisztusa. Zakaj escse ne pride, ka ga zadrzsava, znate. prej, pise Apostol. Gvusno je njim zse prvle z recsjov povedo. Mi ne vemo, tem bolje ne vemo, ka je steo apostol povedati z temi recsrai: Ki drzsi, naj szamo drzsi, dokecs sze vo ne szilne. Edni tak, drilgi nacsi ra-ziagajo, nego edno je gvusno, da ne pride Krisztus szodit zsive i mrtve pre, kak Antikrisztus pride na zapelavanje lagojih. Antikrisztusa nazocsnoszt bode poleg deiavnoszti satana vu vszoj zmo-zsnoszti, znamenjah, csiidnih delah lazsi i vu vszem zapelavanji, hiidobije za oue, ki preidejo. Antikrisztus de delo z delavnosztjov satana. Satan sze naime odszlobodi i po Autikrisztusi de delo csudna dela, nego ta dela do deia lazsih. Dela lazsih bodejo te zse, ar do szarao na ocsi napravlena, zaisztino Jazsljive ali pa ta dela ludi zapelajo, da do mi-szlili, da szo z bozsov pomocsjov opra-vlena. Kaksestecs dela bodejo. edno je gviisno, da sze szami oni zapeJajo, steri szo toga vredni, ar szo liibavi pravice ne gori prijali, da bi sze zvelicsali. Potem oszojeni sze zapelajo, da zape-lani sze oszodijo. Ka pravi on iszti apostoi. szveti Pavel, od te!a gorisztanenja ? Onim isztim theszalonicenszkim vernikora je piszo szledecse: Nescsemo, da bi ne znali od szpavajocsih. da bi sze ne zsalosztili, liki drugi. ki ue raajo vii-panja. Ar csi verjemo, da je Jezus mro i gorisztano, tak i Bog oue, ki szo zaszpali po Jezusi, naprejpripela zs njim. To vam povemo z recsjov Gosz- 64 - podna, da rai zsivocsi, ki szmo osztali na prisesztje Goszpodna, ne prebezsimo one, ki szo prvle zaszpali ; ar szatn Goszpod na zapoved i vu glaszi arkan-gela i na trombonto Boga doli pride z nebesz i mrtvi, ki szo vu Krisztusi, sztanejo zaprva, potem mi zsivocsi, ki szmo osztali, zs njimi vred sze zdig-nemo vu oblaki proti Krisztusi vu zrak i tak vszikdar z Goszpodora bo-demo. [I. Thess. 4. 12J. Te recsi szvetoga Pavla ocsiveszno kazsejo, da Krisztus pride szodit zsive i mrtve. Zsive, ki do vu vremeni pri-sesztja Krisztusa zsiveli, mrtve, ki szo zse prvle mrli. Zsivi, da Krisztus pride, sze zdignejo vu zrak. Niscse ne more praviti. da kda sze zdignejo vu zrak, ne bi mogli hitro mreti i sze hitro ozsiveti, da bi z mrtvimi gorisztalimi pred szodca sli. Vszi mrtvi z telom gorisztanejo, kda Krisztus pride szodit zsive i mrtve. Csi krscseniki scsemo osztati, vszi to moremo vervati. More-mo vervati, csi vcsaszi ne previdimo, kak de sze to godilo. ¦— Nego zdaj zse csujtno, ka nam pravijo szvete knige Sztaroga Zakona ? Izaias prorok pise od goriszta-nejnja mrtvih i od lonanja. Goriszta-nejo mrtvi, pise Izaias, gorisztanejo, ki szo vu grobah. Odramite sze i pravte hvalo vszi, ki szte na zemli, ar rosza szvetloszti je tvoja rosza, nego zemlo hildih vu riisino putegnes. Iz 26. 19. Te recsi kazsejo na gori sztanenje bla-zsenih, szlednje recsi pa: Nego zemlo hiidih v l-iisino potegnes, znameniijejo, da tela huclih pod riisino szkvarjenja pridejo. Daniel prorok pa prorokiije od Antikrisztusa. Vido je on stiri sztvari, stere znameniijejo stiri kraljesztva, str-toga krala je oblado eden kral, vu ste-rom na Antikrisztusa szpoznarao i po-tem pride vekivecsno kraljesztvo szina cslovecsega, ki je Jezus Krisztus. — Csiijmo zse Daniela: Sztrahso sze je moj dilh, jasz, Daniel, szam sze pre-sztrahso i raoja videnja szu me zrno- i tile. I prisztopo szam k ednomi izmed sztojecsih i pravico szam szpitavao od njega od vszeh teh i povedo je meni '. pravico. Ete stiri velke sztvari, stiri kra-Ijesztv nasztane na zemli, nego kralje-sztvo pozajimlejo szveci Najvisesnjega i obdrzsijo na veke i na veke vekov. I szpitavao szam od strte sztvari, stera sze je Iocsila od ovih, grozovitnesa od ovih : n.jeni zobovje i noheti zselezni, je jela i trla i ove driige z nogami tla-csila. I szpitavao szam od deszet roglov steri szo na njenoj glavi bili i od clrii- ¦ goga rogla, steri je szledi zraszo, pred steriin je doliszpadnolo trih roglov i szpitavao szara od onoga rogla, steri je ocsi raeo i velki gobec. Vido szara i on rogeo je bojiivo v szvecami i je obladao . . . Daniel je zuovics szpitavao i odgovor dobo. Strta zverina bode strto kraljesztvo na zemli, stero pozajimle vsze kraljesztva i pozsre vesz zemlo i jo tlacsila bode. I deszet njenih roglov, deszet kralov sztane i za njirni sztane eden driigi, ki oblada vsze, ki szo pred njira bili i tri krale ponizi i gucso de proti Najvisesnjemi i szvece najvisesnjega potere. I steo de preobrnoti vremen i pravdo, ar sze vu njegove roke dajo do csasza i dva csa-sza i polovico csasza. Nego doli szi szede szod, da sze ', vladarsztvo njegovo v kraj vzeme i preide na vsze veke. Kraljesztvo pa i * oblaszt i dika kraljesztva, stera je pod celim nebora, naj ?ze da liidsztvi szve-cov Najvisesjega, koga kraljesztvo de na veke. (Daniel 7. 15.) Strta zverina de najbolje mocsna, potem pride Antikrisztus, ki tri krale ponizi i sleo de preobrnoti vrenieu i pravdo, stero sze da vu njegove roke, to je kraliivo de do csasza, to je edno leto, do clva csasza, to je dve leti i pol csasza, to je, pol leta. — 65 — Malachias prorok na konci szvoje knige pise od Eliasa govorecsi: I ovo jasz vam poslem Eliasa, prvle kak pride velki i grozen den Goszpodna, on povrne szrce ocsetov k szinom i szrce szinov k ocsetora, ne da bi pri-docsi celo zemlo pobio z proklesztvom. Iz teh recsih vidimo, da pred dnevom Goszpodna Elias pride. Tak sze drzsi, da on escse itak zsive, ar na ognjenih kolah je vzeti zemle, ka nam ocsiveszno pravi Szveto Piszmo. Pride Elias pred szodom i preobrne zsidove, da do vu Krisztusi vervali, kak Malachias pravi, Elias szrce szinov nagne, da do tak vervali, kak njihovi ocsaki, kak Abraham i driigi, ki szo z velkov verov csakali Zvelicsitela. Eliasa na szlednje escse ednok posle Bog k zsidovora, naj szpo-znajo Krisztusa i tak sze naj ne pogubijo. Pred Krisztusovim prvim prisesztjom je priseo Ivan Krsztitel, da bi pripravlo pot Goszpodnovo i liidi na pokoro zvao. Zsidovje szpomenivsi sze Malachiaso-voga prorakiivanja szo k Ivani poszlance poszlali vu pusztino, steri kda bi pitali: Szi ti Krisztus ? szo pitali: Szi ti Elias ? Ne szam, odgovoro je Ivan. Nego Ivan v tom deli je Elias, da je pred Goszpo-dom priso i kak je Zakariasi od angela povedano bilo, vu mocsi i diihi Eliaso-vom je delo. Ivan je priseo pred Zveli-csarom, Elias pa pride pred Szodcora. Doszta kepov szam pred vasz po-sztavo. Gviisno, da to vsze de sze godilo, nego v kaksom redi i kak — to je velko pitanje. Den prisesztja Szodca je nikomi ne znani. Jezera let szvetoga Janosa vsze leta znamenuje do szoda, vu tom vre-meni je vrag zapreti. Pred szodom prideta Henoch i Elias. Njidva szta nego mrla, ne szta obdrzsaniva, da vu csaszi Antikrisztusa prideta i sz szvojov predgov Matercer-kev obcsuvata. Szveti Pavel zsidovom pise: Henoch je vzeti, naj ne vidi szmrti. Hebr. XI. 5. Njeva Anlikrisz-tus v Jeruzalemi vraori, nego vcsaszi de sze csiio glasz : Sztanite gor i njeva gorisztaneta (Apoc. 11.) Vu szlednjih treh i pol letah pride Antikrisztus. To de cslovek, kak Apos-tol pravi, cslovek greha. Tak sze pravi, da de zsidov. Gizdav bode, neveren, krvolocsen i necsisztnjak. Vcsio de, da je Jezus Krisztus ne bozsi szin, uego on je kakti Autikrisztus zsidovom obe-csani Messias. Celi szvet szebi podvrzse, sztolec de v Jeruzalerai meo. Preganjao de krscsenike. Pred prisesztjorn Szodca szledecsa znamenja bodo: Evangelium de sze glaszo po celom szveti, zsidovje sze povrnejo k Krisztusi (Rom. IX. 27.), nemir na zemli, znamenje vu szunci, vu meszeci. Po preganjanji Antikrisztusa velki mir po-sztane, Antikrisztus de pred szodom vraorjeni. Potem pride Krisztus szodit, mrtvi gorisztanejo, dobrisze od hiidih ra-zlocsijo, szvet sze vuzsge. Te ogen de kakti ocsiscsenje pravicsnih, z temognjomsze szvet z grehom zamazani ocsiszti, potem novi szvet posztane. (kj.) Szveti •Tozsef, pomocsiiik vuiirajocsih. Szveti Jozsef je blazseno szmrt meo. Pri njem szta bila Jezus i Marija. Szveti Jozsef nam szpravi bJazseno szmrt. Afriki, pripoviclava Pater 0'Haire, eden mi-szionarius, szam bio vecs let diiseven pasztir edne velke krajine. Od csasza do csasza szam pohodo mojo csredo. Ednok szam zablodo, — 66 — szam ue znao, mti naprej. niti naiaj. Nikdi ni ednoga csloveka. Konji szo mi od zseje zse komaj vlekli kola. Na szledn.je vu ednom doli szani priseo do edne hise. Posztavo .szam sze pred vcrta, povf.do szam njemi mojo nesz-recso, proszo szain ga, da bi moje konje na-pojo. Potem szam njemi pravo, da szam jasz katolicsanszki pop. On je kalavin bio. ,.Dobro je", pravo je, ,.da szte prisli, tam od zajaj lezsi eden delavec, zse vmira, katolicsanee je." Fopaseso szam sze ta, naiso szani ednoga mladenca, steromi je szmrt zse na cselo zapi-szana biJa. Kak szam njemi naznano, da szam jasz katolicsanszki pop, gor sze je zdigno vu poszteli i pravo je sz hvaleznim glaszom: »Szveti Jozsef, jasz szara znao, da ti meni pred mojov szmrtjov diihovnika posles, ki zadnjo voro pri meai osztane." ,,Zakaj szi ti to velko viipaiije caeo," szaoi ga z radovednosztjov pitao. Teda mi je oh zacsno na kratko pripovida-vati. Kak szatn escse vu raojoj domovini — na Irszkom bio, me je moja mila mati vszaki den vesila moliti: 0 szveti Jozsef. szproszi za mene blazseno szmrtno voro. Jasz szam to molitvico ni eden den ne zamiido zmoliji. Ob prvira szam so k precsis-csavanji, kda szain 10 let sztar bio. pri oltari szam dvoro do 15 let, poteru szara posztaao vojak, pa szo me v bojno odpelali sze v Af. riko proti zulukaferom. Prvle, kak szam do-movino osztavo, szara so k raojoj materi vu vojacskom oblecsi, pa szain szlobod vzeo. Oni szo mi pravli.- Ne pozabi mi molitvico k szve-tomi Jozsefi! Bojna sze je szkoncsala, jasz szam odpuscseni, pa szam tii osztano. Bete-zsaszti szara bio. Zyedo szam, da vu toj kra-jini, csi vcsaszi dBlecs, je eden katolicsanszki pop; na pot szatn sze szpravo, da bi sze escse ednok szpovedo i precsiszto. Kak szam priso vu hiso diihpvnika, mi je povedan.o bilo, da duhovnik je na poti, pa szaino za nistere meszece sze nazaj povrne. Eden tjeden szam tam csakao, potem szam sze nazaj povruo. Vcserah szam sze priso, i viste dnesz meni szveti Jozsef diihovnika poslje." Jasz szam celo nocs pri njem oszto, szam ga szpovedo, driigi den szam szveto meso szliizso, pri steroj sze je ou precsiszto. Potem szam njemi dao szlednjo mazanje i szlednji blagoszlov. Ne dugo potem je mro i zadnjo zdihavanje nje-govih viuirajoesih vdszt je bilo: ,.Szveti Jozsef, szpro.zi za mene blazseno szmrtno voro." B SSazsirjona hisira sztrar po szveti. og je vsze sztvoro, sztvar i csloveka. Kda pravo: Kaszta i povnozsita sze i napunita bi csloveka sztvoro. blagoszlovo ga je i zemlo i jo podvrzste i goszpodarite uad ribami Jelen. Koza. Gambela. Szvinja. Ovca. Kodj. Zsivincse. Szomar. — 6? — nad ftieami nebe, nad szvov sztvarjov, stera sze giblje na zemli. Sztvar esloveki ¦szlisi, da bi njemi szliizsila, da bi tak cslovek ,lezse szliizso szvojemi Bogi. Sztvar, poszebno pa hisna sztvar je na velki haszek liidem z szvojov moesjov, z me-;szom, z kozsov, z dlakov i. t. d. i Na mrzlom szevri naidemo psza i jelena ¦vu szliizsbi csloveka, pri nasz konja, kravo, pri ¦vrocsem jugi pa gambela je tivaris potnika. Nas kep nam kazse, kak je hisna sztvar irazsirjena po szveti. Poleg te statisztike je na. szveti 100 milijoti koz, 180 milijon szvioj, 5S0 milijon ove, 95 milijon konjov, 120 milijon rozsne mare, 15 milijon szamarov, 2 milijon gambel, eden milijon jelenov, vsze vkuper je to edno jezero devetsztatri milijo-nov sztvari. Na vogrszkom poleg statisztike 1909. leta je oszem milijon dvesztojezer ovc, szedem pa pol milijon szvinj, seszt milijon oszemszto-jezer inare, dve milijon trisztojezer konjov, olO jezer koz, 26 jezer szomarov i mule, 83 milijon perotne sztvari, 800 jezer rojov. Sostarszki ceh v Tdrniscsi. R! ad pregledujem sztare piszraa. Tak szo rai vu roke prisli artikulusi toi*-niskoga sostarszkoga ceha. Te sztare piszma popisem ; nego da mo je bolje razumeli, na-prej poslem nistere re-csi. Geh je meo pog-lavare, naime cehme-sta, atjaraestra i bija-ros mestra. Geh szo vszikdar drzsali na Ja-nosovo pri cehmestri,-teda szo meli racsune, gorivzeli inase. Vdin-jani — pogojeni — za inasa na dve ali tri leta je ranski placso vu cesko lado. Za dinjavanje prineszo edno kokos k ceh-mestri na Janosovo, poglavarje szo po-; trosili. Inasi je nikam na nikse szpra--viscse ne trbelo hoditi. Tam na Janoso- vom szpraviscsi szo zviin toga detiese oszlobodjavali i piszmo dali. Oszlobo-jemi detics je tiidi mogo placsati vu cesko lado. Deticske szo poszebim meli szvoje szpravicse i szvojo lado. Po treh Kra-lovom prvo nedelo szo deticsje szvojo meso meli. K mesi szo z muzikov sli. V novesem csaszi szamo pod tov mesov je bio offer, ka szo zse nistere leta celo ta nihali. To nedelo szo sli deticsje k atjaraestri na goscsenje, — v krcsmo szo ne hodili. Tam je mogo oszlobo-jeni detics raed deticse — vu deticsko lado placsati.. Deticske szo meli dva prednjiva, zvaniva sztaridekan pa mladi dekan. Szlugar je mogo lado szprahsiti i na sztol posztaviti. Tii pri atjamestri szo szpili pehar pajdastva (t&rspohar). Inda novo oszlobojeni detics je mogo 24 kupic szpiti. Kak je edno kupico szpio, jo je raogo dolipodveznoti, csi je edna kapla prisla na sztol, kastigo placso, csi je vszeh 24 kupic szpio i — 68 - bozsno njemi gratalo, tiidi je kastigo mogo placsati. Szledi szo szamo zse 4 kupic szpili. Zviin toga szpraviscsa szo vszako strto nedelo deticsje k atjamest.ri sli na szpraviscse. V adventi i v poszti szo ne hodili, fanscseki szarno na fanscse-kovo nedelo. Zmolili szo eden Ocsanas, Zdravoraarjo, Jasz verjem za miloscso Duha szvetoga, da bi pravicsen szod meli. Potora je szlugar vadliivao, csi je kaj znao na deticse. Potem szo sze med szebom vadili, csi je steri kaj presztopo. To szpraviscse sze je pra-vilo : Bejaros. R.ed je velki bio. Od visenja krizsa do naiden.ja krizsa szo mogli zakapcsene meti mentene —¦ kapute. Inda szveta szo noszili gjope — horvatice, ti-ak toje zsnjore na njih, mele szo rokave, da szi je roke notripotiszno. Vu deszetom artikulusi sze pravi, da csi je stoj zopercsenov horvaticov v cirkev ali v bejaros so, kastigo placso, oprcsena horvatica, — tak miszlim telko zadene, da je na plecse vrzsena, szamo na csloveka vrzsena. V nedelo po treh Kralovora szo deticsje z muzikov sli k mesi, meli szo te hip palice, na palicah pantlike a!i rozse. Kastigo je placso, csi je njemi palica v cerkvi z rok szpadnola, tak csi je njemi robec z rok szpadno, kda je od klecsanja gori sztano i robec sztepao. Kastigo je placso, csi je v pleszi kadio ali tus igrati dao, tak csi je sz pleszicov gucso, tak csi je na poli szre-csao zsenszko i gucso, — te zse dobro ali hudo —, tak dugo, da bi dvakrat ali trikrat lehko sztopo, kastigo je placso. Nam, ki vu velkoj szloboscsini zsi-verao, sze te artikulusi i njihove kaslige szmehsne vidijo. da pa to nikdar ne szmirao pozabiti, da vu tom vremeni szo cehi bili sole za deticse, tii szo sze vcsili znanoszt, postenje. Escse vu na-sem vucsenom (?) vreraeni bi dobro bilo na nistere tepese one kastige potegnoti. Sztara recs pravi: Kradnoti i. t. d. bi dobra roestrija bila, szarao te je ne-dobra, kda je vu ceh pozvani. V nasih piszmah escse naprej pride-niksa tabla. Csrevel i nisterne skeri szo gori na raalane. V pondelek pred kva-trami je szlugar tabio odneszo od ceh--mestra k ednoj hisi i ceski szo tak dale davali okoli, da =>ze je vszaka ceska hisa opominala na kvatrene mese. Od vszake hise je nikak so k mesi. Zdaj zse popisem te piszma. Sostarszkih Deticsov Artikulusi. Poleg koih moreju sze ponasati: vu czehu Turjenszkom med Sostarszkimi Deticsi doli iz piszaoo illiti vun vzeto iz Artikulusov nassih Sostarszkih ij Deticsom vun Dano poleg navade nasse Sostarszke Nekulika Letta 1767. Dneva 10-a Proszinzza Meszecza, Nekuliko pak Letta 1770. Dneva 19. Meszecza Veli-koga Travna. 1. Vszaki Detics Mestrie nasse Sostarszke mora k navadnira Proseciam priti, Lepo vredu opravlea Posteno sze Dersecs itti ij tulikaisze kvatreszkim Messam priti, ondi pobosno v cirkvi Boga raoliti za szrechno kraluvanje nasse Preszvetle kralicze, ai- ako bi koij bd navadne prosecie ali kvatreszke cze-hske messe osztal, tak da jeden Funt beloga ali sutoga voiszka vu czehsku Ladiczu. Pod Messom ako je offertorium, tak ij on mora na otfer iti ij poleg mogucsnoszti szvoje na oltar kaj poszta-viti. Koj ne bi isel na offer, da pol funt voiszka vczehsko Ladiczu. 2. Vszaki Detics Gzeha nassega Sostarszkoga Dusen je vbejaros itti gcla on Derzsi ali od Bejar Mestra zapovej ij onda navadne Peneze med Deticse more dati, ar ako bi koj od navadnoga Deticsov Bejarosa fzvuna dosztonoga zroka) osztal, tak je dusen Deticsom 25 jukeczov doli posztaviti, ako bi pak zvun uavadnoga Bejarosa ilili Szpra-viscsa hotel koj DeticsSzpraviscse imeti,. tak da med Deticse 25 jukeczov. 3. Ako bi koj Detics dossel po — 69 - 'Vandranyu k czehu nassemu ij hotel bi gazdu imeti, tak Dusen sze je nas-sega czehu Czeh Mestru oglasziti ij -onda k ouomu Mestru itti, koj sze mu od Czeh Mestra da, tam stirinaiszet Dni za probu bitti, koje dokoncsavsi ako sze mu vidi pravicsno z gazdom pogoditi sze more, ako mu sze pak ne vidi, Dusen mu je gazda onih 14 Dne-vov pravicsno platiti y od czeha nas-sega kam sze mu vidi, raora itti, ako pak koj ne bil pokoren nassega czeha Czeh Mestru, tak mora sze kastigati oprivics na jeden Raniski, drugocs na Dva, na visse pak na Stiri y ako •onda nej pokoren, mora od nassega czeha odsztupiti. 4. Ako Mesterszkoga Csloveka koj Detics vzeme osztavlenu Doviczu ali ¦cser, on szamo pol sume, tojeto 8 Raniski y obed more dati, koj obed nei vecs stiri Raniski ga sztoji. Ako pak koj Detics je mesterszki szin y cser mesterszkoga csloveka vszeme, tak szamo obed da. 5. Nijeden nezmi Deticsa prihod-noga brezi Czeh Mesterovoga znanja gori priati, ar koj ga prez glasza Gzeh Mesterovoga gori prime, da jeden Ra-niski, Detics pak 30 krajczarov v czeh-szku Ladiczu. 6. Pokedob Goga Bojazeo y bli-snyega Lubav je vszakoga Dela pricse-tek y konecz, tak vu ovom nassem sostarszkom czehu buducsi Deticsi mo-raju biti Boga bojecsi, vu pokornoszti y Lubavi blisnyega, czehske Mestre sztare y mlade jako postuvati, inas-som nei na Szpako, nego na Lepo Peldu morajo bilti, vszakojacske Szvaje, piansztva, necsiszti y oduren Sitek jako ined nyimi prepoveda sze, ar ako koj zapopadnen bude v kakvem hvany Delli ali czebskoga Mestru steroga os-pota, tak poleg vrednoszti jeden, dva, najvisse 4 Raniski czebu mora doli posztaviti, ako sze pak z tem ne po-bolsa, iz czeha nassega mora sze vun 'vercsi. _-..,- 7. Ako bi koj Mester Deticsa k szebi premamo ali tak odratal od dru-goga Mestra, tak Mester 2 Raniski, Detics jeden Raniski Mora czebu pla-csati. 8. Ako bi koj Detics Betesen bu-ducs na takvu Sziromastvu Doisel, Da nebi mogel potrebna Szebi imeti, Du-sen ga je czeh pomocsi, ako pak je na Szmert betesen, (v kakve goder vore bode) Dusen je czeh vu oaom Mesztu Sztpjecsemu Goszponu Pleba-nusu na glasz dati, da sze szpov.ej y sz Sakramente k szebi vszeine, ar ako od, prikon jeszte, ne da na glasz G. PJebanusu, tak placsa na czeh 4 Rani-ske. Ako pak vumre, Dusen ga je czeh Szvoim Sztroskom Szprevoditi ij zako-pati, ako pak ozdravi Dusen bude ono, z kem ga czeh poraogel, Doli odszlu-siti postuvanomu czehu. 9. Artikulus. Na vszaki Szprevod czehszkoga Mestra ali Mesterszke Senne ali Deteta ali DeMcsa ali Inasa, ovoga nasega czeha Detics (ako sze mu za-povej) Dusen je pod birsag 7 krajca-rov priti ij-Lepo szprevoditi. 10. Ako mentena szvoga ue za-kapcsi, kada v czirkev ide, more Dati med Deticse 5 Jukeczov, ako mu pa-licza v czirkvi opadne, ravno tak 5 D., ali koj zopercsenom Horvaticzom v czirkev ali Bejaros ide, tak Da med Deticse pet jukeczov ij ako bi sze koi na Szeimi ali pri czirkvi kaksom sen-szkom neposteno szpominal, salil ali szmenyal, tak placsa 15 jukeczov. Koj bi pak v nocsi vtakvom personura ho-dil ali nezramno tanczol, tak 50 ju-keczov Dati mora. 11. Articilus. Vszako mlado Ne delu v Bejaros vszaki Detics mora priti ij tam 6 jukeczov Doli posztaviti koj pak kaj csres meiszecz pregi-esi, onda sze poleg pravicze more kastigati. 12. Articulus. Ako bi koj po vuliczi idocs prek mlak szkakal, bi sze pak Dragacs letiko vugnul, tak placsa ta- • kov pet jukeczov. Tulikaise koj vczirkvi — 70 - ali na prosecu, gda je potrebno pok-leknuti, szamo na jeduo koleuu pok-Jekne, takov placsa 10 jukeczov, ravno tak kada Redovnik z Bosansztvum k Betesniki ide, ako ne zveme skerlaka Doli ij ne poklekne ua obedvej koleni, tak placsa 10 jukeczov. lo. Articulus. Kadasze Inas gori oszlobodi, tak je Dusen v Bejaros Tars pohar placsati Jeden Raniski ij potlan tri leta vandrati. 14. Articulus. V kercsmi, vu koje sze vsze zlo nahaja, nikaj Dobra, tak Luto, Detics od jedne Sztucse* vina vecs nezmi v kersmi pitti, ar koj sze zapopadne, takov placsa med De-ticse 25 jukeczov, pri drugi pak mes-terszkih Paidasih nigdo mu ne krati pitti. 15. Articulus. Vsza ova vugoreh recseneh Articulusih nassega sostar-szkoga czeha Deticsi Dusni jeszu z ve-likem postenyem obdersavati. Bosiu Bojazen, Lubav blisnyega, pravo veru kerschanszko katholicsanszko imeti, v Dobri Kreposztaih v Lepora redu sze Dersati, Sztareise postuvati, ralaise na Dobro vucsiti, z jednom recsjom tak siveti, kaj Goszpodinu Bogu bude Drago, vszem ludem povolno, vszakomi pak na Diisno Zvelicsane. Te artikuluse je iz latinszkoga je-zika obrno Hozian Andras leta 1767. On je bio cehski notarius (piszacs). Bio je nemesujak (nobilis ac generosus). Vu tom vremeni szo bili cebmestri (cehae magister) Terbocs Jdzsef, Hreny Jozsef, Bejaro mester Rousz Marton. V torniski ceh szo sze dali szpi-szati iz Bogojine, Poljane, Bisztrice, Adrijanc, Beltinec, Gancsan, Filovec, Lipe, Gurailic, Renkovec, Rakicsana, Sztreliovec, Szobof.e, Andrejec, Petanjec, Mladetinec, Rogasovec, Szvetahovec, i. t. d. Piszacske szo bili leta 1772. Hozian Andras, leta 1795. naprej pride * Szlatinszki glas, to je pint, ma dve stilci ali stiri maszlje. Vu tisztom vremeni sze dobila za en gros edna stilca vina. Augustich Stevan, 18-41 leta Nemethjr Jozsef, 1848. Nemethy Elek. Artikulus. Czeha Sostarszkoga IJeticsov, pohuj steroga diCsni szosze ponasati vu Czehi Torniskom. Pervi. Vszaki Detics mestrie sosta-rszke mora k navadnim Prosecziani priti sznajzsno opravlen tam vredi poste-no sze dersecs idti, kak telikaisse k kva-ternira szvetim messam priti y tam po-bo'sno Boga moliti za szrecsno kralijva-uye kralya nassega, pod sz. Messom, csi' bi bio offertorium tiidi na offer poleg; mogocsnoszti szvoje na oltar djati, stero-csi zamiidi ^ (P°0 funta beloga ali pa 'sutoga voszka za kastigo placsa. Driigii Art. Vszaki Detics Gzeha etoga mora v szpraviscse priti, csi sze njemi od czehr-mestra, Atyamestra ali Bejaromesra zapove: tam navadne peneze med deti-cse dati pod kastigo 25 gyukeczov, csi bi pa zvun navadnoga szpraviscsa Detics^ szpraviscse meti steo, pet grossov v, szrebri placsa.*) Tretji Art. Da Detics pride po-vaudranyi k Czehi ij Gazdo 'seli meti^ du'sen sze je Czeha czemestri zgla-sziti ij 1 Ranski med Deticse placsati ij tak k onomi Gazdi idti, steri sze-nyemi od Gzemestra Odloucsi, pri nyem stirinaiszet dni na probi biti ij csi sze-nyemi dopadne, more sze z Gazdom pogoditi; csi sze nyerai pa ne vidi, more-szlobodno oditti, Gazda pa nyerai tiszte-14 dneve more pravicsno placsati. Csi bi sze pa steri Detics proti Gzehi gori der'sao y ne bi poko-ren czemestri bio, opervim placsa kastige 1 Ranski, ob drugim csi bi escse vecs kai pregresso 2 Ranska v *) Pet grosov v szrebri po zdajsnih penezali vala-25 krajcarov. Vu tom vremeni 4 szekszai-ov je zaneszlo. 1 ranski seiua; poltri ranski seina, to je, .leszet szeksza-rov je pa bilo eden ranski szrebra. 6 krajcarov seina szta bila 2 grosa vu kufri, eden szekszar szla dva grosa vu szrebri. Eden gros 5 krajcarov. Gjukec bi sze zdaj; pravo krajcar. — 71 -- szrebri placsa y csi sze ne pobouksa vo sze z czeha zbrisse. Sterti Art. Delics csi szi Mestei1-szkoga csloveka osztavlenu vdoviczu ali Cser vzeme za Seno, szamo pol Sumine czehi ij Remek placsa ; csi je pa Szin mesterszkoga csloveka z tak-sega raestra cser szi vzeme, szamo 4 Ranske placsa. »Peti Art. Nijeden mester ne szmi Peticsa prihodnoga prezi Czemestra znanja k szebi prijeti, av kastigo pla-csa na czeh. Mester 1 Ranski, Delics pa 30 kraiczarov v szrebri. Seszti art. Pokedob Goszpodina Boga bojazen ij Blisnyega Lyubav ,je vszaksega della piicsetek ij Konecz, zato tak Mladenczi morajo bilti Boga bojecsi v pokornoi poniznoszti, Szta-reisse postuvati, mlaissira dobro peldo kazati; szvaje, piansztva, necsisztoga i ocliirnoga zsitka sze ogibati ij mocsno habati, czehskoga Mestra niednoga ne-ospoutati, visnyega Boga z potrtoga Szercza ij z czeile pameti, z czeile Diisse ij z vsze moucsi lyiibiti: biisnyega pa kak szaraoga szebe ar csisze steri vak-sem ht~iiany deli zapopadne, opervics 1 Raniski, driigi fart 2 Raniska vszebri placsa, Tretji fart vo z Gzeha ze zbrisse. Szedni Art. Csi bi steri Mester Deticsa kszebi premamo ij od driigoga raestra odratao — Mester 2 Raniska, Detics 1 Raniski placsa bersaga. Oszrai Art. Ako bi zmed Deticsov etoga Gzeha bete'sen boducs na szi-romastvo priso ij szebi potrebna priszke-breti ne bi raogo du'sen ga je Czeh ponocsi ij akobi na szmertje bete'sen gra-tao, du' sen on iszti gazda nyegov G. Plebanussi nazvesztiti (kaksekoli vore bi bio), nyega dati szpo vedati'ar ako to nevcsini, placsa 4 Raniski bersaga. Gsebi pa zetoga szveta premino, du'sen ga je Czeh zszvojim sztroskom v zemlo szpraviti, akobi pa ozdravo du' sen bode ir Czeske Ladicze vo vzela po vremeni nadornesztiti. Deveti Art. Na vszaksi Szprevod mesterszkogacaloveka. Sene, Deteta, De-tic^a ali Inassa ako mu sze zapove, du'sen je prili etoga Czeha Detics pod kastigo 7 kraiczarov v szrebri. Deszeti Arf.. Ako menten ne za-kapcsi, da v czerkev ide, placsa med Deticse 5 gyukeczov, ako mu palicza vczirkvi zi'6k szpadue, 5 gyukeczov ali da v Bejaros ide, ravno tak, da zoper-csenov horvaliczov v czerkev ide, 5 gyukeczov. Akobi bi pa na placzi, Szeimi ali v d.iugom kaksem meszti zkaksov senszkov sze opipavao, placsa 15 gyukeczov. Ako bi pa po nocsi ztaksov personov po prepovedanih me-sztai sze ketusso, neszrarano zgucsa-vao, szpleszavao, placsa raed Deticse 50 gyukeczov. Edenaiszti Art. Vs.'ako mlado ne-delo v Bejaros Detics raora priti ij navadne peneze med Deticse (6 gyu-keczov) placsati ij ako bi kaj ¦ kastige vrednoga zakrivo, tam sze rnora ocsi-sztiti. Dvanaiszti Art. Akobi na pbuti ali Vuliczi prek Mlak ali Grabb szka-kao ali pouleg Bervi po Vodi sou, placsa 5 Gyukeczov. Ako v Czirkvi ali na proseczii daje potrebno pokleknoti ij dare Redovnik z Bo'saasztvom k Bete'sniki ide, na obedvei Koleni ne poklekne, placsa 10 Gyukeczov, tojeto dva grossa v szrebri. ; Trinaiszti Art. Dare sze Inassi 3 leta szpunio. gori oszlobodivsi sze De-tics gratta, du'sen je med Deticse 1 Raniski placsati ij Tars pohar pitti ij sziedi 3 Letta vandrati. Stirinaiszti Art. V kercsmi, v steri sze vsze Zlo, nikaj dobra nahaja, za togavolo Detics od jedne Stiicze Vina vecs ne szme pitti ij to sztojecski pod kastigo 25 gyukeczov. pri driigih pa mesterszkih paidassih niscse mu ne zabrani keliko scse pitti. Petnaiszti Art. Vsza eta v gori recse-nih Artikulusih etoga Czeha Sostarszkoga Deticsje du'sni szo z velikira postenyom — ii — pokorno obdersavati, Bo'so bojazen, lyiibav blisnyega pravo voro kerscsa-nszko katolicsanszko meti, v dobrih kreposztih ij v Lepom redi sze dersati y ponassati, mlaissim na dobro peldo bitti, zjednov recsjov tak 'siveti, ka bode vszamogocsemi visnyemi Bougi na veksso Csaszt, Diko ij postenye, Lyu-dem pa drago i.j povolno — vszem pa na dussno zvelicsenye. Te Artikulusi sso szpiszaui bili leta 1850. 8-ga januariusa po Augustics Stevani. Leta 1830. popiszane Artikuluse je prepiszao Nemethy Lexi, skolnik. Vu sztarom piszmi sztojecso recs ^poleg", je vu nyegovom prepiszki »pouleg", vu sztarorn »zapove", pri nyem »zapovej", proti pri nyem prouti, pol sume pri nyem poul sume, potrebna priszkrbeti pri nyem potrejna, pregresso pri njem pregfeso i. t. d. Leta 1859. je novi artikulus po-piszani (Artikolos na dele). Madim deticsom sze jako prepovidava, ki sze od inasof gori za deticse vzemejo, naj szvojega reda sze zdrzsavlejo i po-bozsno i pokorno raed sztarejsimi sivejo, ostarije, kercsme, vu steri nikaj dobro ne poznamo, od devele včre duse detics sze ne szme mi-diti i zvunszke kercsrae ne szmej poha-diti brezi potrebnoga pozla. Cse sze detics brezi znanya koma szkrije v ko-kse pajdastvo, ka sze ne zglaszi szvo-jim prejdnyim, za kastigo dusen je pla-csati 80 krajcarov szrebra, csi pa ob tretjim tou vcsini, teda placsa 1 ranski szrebra, csi pa escse po tom oztane terdokoren, te sze da pred cehskoga biztosa i tam sze teda nyemi tak szko-ncsa, ka de vo zceha zbriszani za volo trdokornoszti. Ka sze dosztaja majlszrof od de-ticsov gori vzeti, szaksi majszter, Steri sze v ceh notri da, dusen je pol sume doli placsati i pod Gesko zapouvid vszikdar pokoren biti i vu ceskom gy(ilesi pod cesko tvablo priszego doli djati i od onoga vrejmena raao more .... vsze dusnoszt nafcsiti, vu pot-rebnom vrejmeni na szprevode ali ve-revtivanje z dusnoszti more poulek reda priti. Gsi bi pa majszter meo za-pouvid, pa ne bi steo priti, duscn je za kastigo placsati oO krajcarov szrebra i csi kvatrinira szvetim mesatn ne bi steo priti. za kastigo 24 krajcarov szrebra. Gsi bi pa inajszter na placzi szvojo partejko prvle steo trsiti, kak ti odlocseno vrejmen prislo, za kastigo placsa 1 ranski 50 krajcarov szrebra i csi bi mladi majsztor na sztarejsega meszto sou trzsit, placsa 30 krajcarov Szrebra. Csi bi pa steri majszter prouti cehmestri kaj gucso, placsa 45 krajca-rov. Csi bi sze pa majszter szvado z csehraeslrom ali z ocsa raestrom ali z bijar mestrom, poulek rafnanja dirsen je placsati 2 ranska. Gsi sze majszt-rom czehmestrovo rafnanje ne vicli, naj sze glaszijo pred ceskoga komi-szara. Leta 1882. novi artikulus (16 Ar-tikulus) pridani: Szem poprejk Czej-skoj drusbi, sztarim i mladim majsztrom sze jako prepovidava od szega lagojega^ zdrsavati i ogibati, najbole sze prepo-vidava od szake Svaje i Szpake prouti Gzejskim ravnitelom njihy ravnauya prouti sztati, nye zametavati, nyihy ogovarjati ali ospotavati ali na szenyi ali gdeste nyihovoga ravnanya zame-tavati, czilou gori nej prijeti, taksi kastigani szpejnezi oprvira 1 f. ob-drugin 2 f, ob tretjim 5 f. Gsi pa te oztanejo trdokorni, te sze pa vo Zczeha zbriso . . . Czehyla driisba more bole kak prvle pokorna biti. Brezi szakse Lagojine med Szebon zsiveti i te naz tak sze fkup Boug blagoszlovi. Amen. 1882. jan. 5. ' '< Priszega je pa bila: Ja N. N. vdinyani, oszlobodjeni i med Deticse nutri vzeti priszegam na 'sivoga Boga, . B. D. Mario i vsze Szvecze Bose, ka jasz, pokecs god bodem vu etotn Czehi, vszigdar poulek regule czeske i poulek meni prestetih Artikulusov scsem siveti i neprelomleno vsza obdersavati. zvun toga sztaresse mestre postiivati, uye bo-gati i pokoren biti. mlajsim na lepo peldo 'siveti tak, ka de Ocsi Bougi na diko, hvalo, czejlomi czehi na pos-tenye, raeni pa na Dusno Zvelicsanye. Tak meni B. pomozi, B. D. M. i vszi szveci Bosi. (kj.) Pravda. 1908: XXXVI. / Od odlasanja kastige. Birovija vozo (foghaz) ne vise od ednoga meszeca i kastigo penez lehko odlasa, csi vupanje ma, da sze oszojeni poboljsa. l Kastiga sze ne more odlasati, csi F 1. je oszojeni kaj taksega vcsino poleg steroga vekse^voze (fegyhaz, bor-ton) je vreden. > 2. je zse prvle oszojeni bio. 3. je oszojeni iz grdoga zroka volo kaj vcsino. Proba trpi 3 leta, csi med tem kaj hiidoga vcsini, odlasano kastigo tiidi more pretrpeti. 1908: XXVI. pravda od mladih liidih. Csi je dete do 12 let kaj vcsinolo, ne more sze oszoditi, za kastige volo sze prek da szvojim hisnim ali solszkomi ravnitelsztvi. Csi mladenec ocl 12 let do 18 let kaj hiidoga vcsini, nego ne ma zadoszta pameti, oszoditi sze ne more. Nego csi ma za doszta pameti, oszodi sze. 1. na ospotanje pred birovijov. 2. ali sze na probo piiszti. 3. alisze poslje v kakse meszto oa poboljsanje. [•4. ali pa vu vozo (foghaz) sze vrzse. \: Csi je escse ne petaajszet let sztar, vozo szamo poleg velke hudobije dobi. hiidoga nego 1908: XXXVIII. pravda od vracsitelov i ceszkih bab. Vszaka vesz, stera ma 5 jezero prebivalcov, vesznicskoga vracsitela ma. Mense vesznice varmegye vu okrog razdeli (orvosi kčr), steri szvojega vra-csitela ma (kčrorvos). Csi sze je za vešznicskoga ali celoga okroga taksi vracsitel odebro, sleri ne razmi on jezik, po sterom liidsztvo iz veksega gucsi, tecla njega alispan gori-pozove, da vu odlocsenom vremeni sze on jezik telko navcsi, da de znao szvoje pozvanje szpolniti. (7. §.). Vracsitel okroga vracsi ludi, sziro-make celo zaman, ne sziroraake pa za placso odredjeno. Vracsitel okroga dobi placse 1,600 koron. Vszako pelo leto 200 koron vecs placse dobi. Vesz ali vesznice dajo hiso. Vu odlocsenom vreraeni sze szkazse vu vesznicah, kde rendeliivauje more drzsati. Na te den sze raorejo liidje opomioati. (20. §.). Vesznice morejo foringo dati, kda rendeluvanje (rendeles) drzsi, kda sziro-raake pohaja, kda pride na ceplavanje. Nego ovak foringo on placsa, ki ga da zvati. Zviintoga placsa placsilo za poha-hanje i placsilo za dalecsino poleg kilo-raetrov. To je vsze odlocseno vu varrne-gyovszkom ukazi. (varmegvei szabaly-rendelet). ¦ t ¦..'.-. Vszaka vesznica more meti vucseno ceszko babico. Dve vesznici, sterivi szte na dva kilometn* eden od ove dalees i sterivi prebivalci szo ne vise od 1600 dCis, poleg dopuscsenja varmegyova szlo-bodno majo edno babico. Placsa babice, csi je prebivalcov 500, od 60 koron, csi je prebivalcov 1000, od 120 koron, csi je prebivalcov 1500, od 180 koron, csi je prebivalcov 1500, od 240 koron menje biti ne more. Placso vesz odlocsi. Gsi vesz ne scse odlocsiti. vcsini to varmegye. Babica inore sziromaskim zsenam zaraan na pomocs biti, ne sziromaskim pa poleg placse od vesznice odredjene. 1908: XLI. pravda od licitacije. Pravde 1881 : LX. 51., 54., 55., 58., 60., 61., 62., 63., 67., 71., 120., 150—158 i 187 paragrafusi szo z novov pravdov 1908 : XLI. pouicsani i meszto njih szledecsi § (paragrafusi) posztav-leni : Na meszto 51. § sztopi 2 §, po-le^ steroga pod licitahvauje sze ne rao-rejo gori vzeli 1. na bozso szlilzsbo i domacso pobozsnoszt szliizsecse dela, molitvena kniga, 2. folografije familije, 3—-7. szluzsbenim njihov gvant, skeri, knige, stere szo potrebne za szluzsbo, 8. apotekarojn njibovo vrasztvo, i). spitalov pohistvo, 10. pohistvo hisno i kuhinjszko, poszoda> skeri, z sterimi sze kiiha i je, pecsi, ognjiscsa (spar-het), gvant, potrebna posztelina i beli gvant, 11 betezsnikom potrebno vra-sztvo, 12 —14. delavcora, mestrora nji-hove skeri i sztvari, z sterimi delajo, raestrora njihova materija, iz steroga kaj napravijo, do vrednoszti 150 koron, 15. na eden raeszec potreben zsivezs, drva i poszvet, csi ne raajo gotovo, telko penez sze doli potegne na njihov haszek, 16. telko penez, da sze hisna arenda na eden fei-tao leta placsa, 17. poleg szlobodnoga odebiranja onoga, ki lici-iacijo trpi, ali edna krava ali stiri ovce ali stiri koze ali stiri szvinje, tak tiidi toj sztvari na pol leta krraa, szlama, nasztelca, csi pa nega, telko penez, 18. polodelavcom na dvanajszet plu-gov potrebno szemen za szejatev, zsi-vina, z sterov sze polje dela, oa pol leta potrebna krma, szlama, nasztelca, polszkc skeri i gnoj, csi ne ga szemena za szejatev, doli sze potegne telko' penez. To vsze sze pod licitacijo gori zapiszati ne more. Nego t.a dela on, od koga szo ktipleoe, szobodno da li-citaiivati, iia szvoje peneze dobi, csi njemi vu poszebnom dokoncsanji (veg-zes) dopuszti. Za drzsanjecseno nezakon-szkoga deteta sze pod 15., 16., 17., 18, i 19. punktom imeniivana dela lehko licitalivajo do poloviee. Pri csasztnikah letna placsa do 2000 koron sze ne more HcitalivatL (6 § na raeszto 54 §-a 1881 : LX). Penzija do 1200 koron tiidi more osz-tati (7. § na meszto 55. §-a pravde 1881. LX.) Delavcom, stere na den ali na tjeden platijo, szamo ono sze szlobodnO' licitaliva, ka je vise od dnevnih pet Koron. Pet Koron csisztih: more oszta-noti na den i pri onih, ki po falati. dobijo placso (12 § na meszto 62. i 6o. §-a pvavde 1881. LX.) Nego i pri delavcih na drzsanje nezakonszkoga deteta ali zsene potrebni penezi sze szlobodno terjajo do poloviee dnevne 5 koron placse. (14. |.) Pri polodelavci zviin one- zsivfne i skeri, od sterih szatn prvle piszao, da sze ne szmejo gori zapiszati, druga zsivina sze szlobodno gori vzerae, nego csi vert je dale scse raeti vu versztvi, sze njemi na haszek od mareiusa 15-ga do novembra 15-ga prek piisztijo. (16 § na meszto 67. §-a pravde 1881. LX.) Gorivzeta dela sze cenijo. Gsi edna sztranka proszi, pride i cenitel. Nego csi on, ki da licitalivati, brezi potreb-csine pnnesze ceuitela, sztroski njega tezsijo. (17 §. na meszto 71 §-a prav-de 1881. LX.) - 75 Vu oznanili (arveresi hirdetmenv) sze ue szme ime onoga, ki licitadjo trpi, vodjati. (19. §.) Ki lickalivati scse, more peneze polozsiti (banatpenz), steri ne szo menje od petoga procenta vfiszkricsane cene, pa ne raorejo veksi biti od dvajszetih procentov. (21. §). Ki je za negibajo-cse deJo vecs obecso od voszkricsane cene, raore vecs penez doJi djati, csi to zamudi, njegovo obecsanje sze gori ne vzerae i vecs vu licitalivanji tala vzeti ne raore. (25. §). Pod hisco da-cso szpadajocse negibajocse blago sze ne more odati po licitaciji po inensoj ceni, kak polovica voszkncsane cene, drugo negibajocse biago pa, kak dva Iretjiva tala voszkricsana cene. (26. §). Csi sloj vu petnajszet dnevah po licitaci.ji z ednim deszetim talom vecs obecsa od kilpca, peneze polozsi zvane banatpertz tak i sztroske novoga lici-talivanja napre.j placsa, teda griintna kniga prvo Jicitalivanje zanicsa i novo licitacijo oznani. To sze zove polli obecsanjc. (Uto-ajaulat.) I vala. csi vcsaszi on, ki je proszo, je ne nazocsi. Csi je vecs ne obecsano. on more obdrzsati. Sztroske raore kupec placsati. Po tom sze szamo escse ednok szlobodno polli obecsa. (27. §.) Na dacso i druge k kacsi (porciji) szpodobne obcsne duge gledocs, kakti : majsztrov dacsa na kamar.j, kastige i. t. d. raoremo zuati, da niti za dacse volo sze ne szme gori vzeti za obdela- vanje 12 pliigov potrebua zsivina i. t. d.. Nego vu Jicitaciji za volo dacse sze vszikdar voderae irae onoga, koga lici— talivajo. ¦¦•¦ Skolnine vecs ne ga. Sztaresi liidje znajo pripovedavati, da szo, kak solarje, drva noszili vu solo. V Zalaraegye v nisterih me-sztah je do zdaj bila ta navada. Zviin toga sztansje szo od vszakoga skolasa peneze — skolnino — placsali. Poleg pravde nove sze od skolasa niti clrva, niti penezi ne do placsilvali vecs od 1-ga szeptembra leta 1910., nego solszki sztolec je mogo prosnjo notridati, vu sterom je vopokazano bilo, kelko je do zdaj od dece doblene skolnine bilo — i to sumo vladarsztvo nadomeszti. to je, solszkomi sztolci voplacsa od leta do Jeta na placso vucsitelov. Z ednov recsjov skolnino raeszto nasz dezsela placsa. To je osztra pravda ;. csi bi kjer dale skolnino bcali, bi sze sola zapreti dala. 120 fillerov porcije. Poleg pravde XVI. 8. leta 1900. vszaki vert za vszako drzsincse more placsali 120 file-rov. Vesznicski poglavarje berejo t,e peneze, od vzetja kvitingo clajo, na sterom sze poszebno gorizapise ime drzsincseta, za slerim sze placsa. Csi stei-i vert to zaraudi, drzsincse, csi sze n.jerai neszrecsa zgodi od szvojega verta vsze tiszto pomocs szlobodno proszi, stero bi dobilo od orszacske kasze. (kj.) To jo tiicli potiiTanje. Doszta csiidnih liidih hrani zemla. Nist^rni oni pokazsejo, kak szo otii lilsni i mocsni. li po vtzoj szili vecs scsejo biti od drii- Vecskrač sze csiije, da sze vadlajo, da szpije- gih. Da sze nasi mladi liidje zapojijo i zbijejo, telko pa telko zsganice na edno dtisko ali najveeskrat je zrok on znotrasnji nagib, da telko pa telko poje ali to pa lo zdigne i naj- — 7G - \ ¦vecskrat — na neszrecso. NaisLi szo sze taksi, Nas kep dva taljana pred nasz posztavi ki szo boszi celi szvet zopodili. driigi sze pa steriva leta 1909. 20. juniusa szta sze na pot v taliga.j dao pelati okoli szveta. Csno szam, szpravila iz Veaezie v Paris, potem v London ,kak mali decsak, da eden grof stirideszetosz- To pot vcsinita ru ednom lagri, stori \c na moga sze je z ifincami vozo, to, je prej, nje- dva ta!a razdeljeni. Vu ednom deli je meszto gova kastiga bila od nemcov. Jeli ie isztina za szedenji, vu drugom pa za lezsan.je. Eden ali ne, — nevem. Taksi sze je tirdi niaseo, vu lagvi poesiva, drUgi pa lagev pred szebom steri je edno szemen prpra po sinjah zselez- kobaca, Kda sze eden navoli szedeuja, driig >nice pred szebom brcko prek ednoga orszaga. pa hoda, teda sze lepo preminita. Nareneji gnoj. sivlenje nara je od dneva do dneva dragse. Pole sze pa vszikdar bole delijo. Vu vnogi obcsinaj zse vszaki vert szamo edno posztat raa vii stiiki. Z koj mo zsiveli? To je pitanje, csi de to dale tak slo. Sli rno na mes-trije, v trgovino, sli mo szi kriib iszkat vu dero, da pa to vsze premalo. Zemlo tildi morerno prisziliti na bogsi pov. Nasi ocsevje szo polovico ne povali, kak mi, z szvojirai lesze-nirai pliigami, z sterirai szo szamo malo zemlo drazsili pa to ttidi szamo ednok pod edno szilje. Mi z zselezom orjerao pa trikrat, nego escse pre plitvo. Pa odszpodi je pocsinjena zemla stera escse doszta mocsi ma vszebi — 77 — szamo moremo znati, kak jo voze-iTiemo. Na nemskom i cseszkom denesnji deii 15 centimetrov plitvejse niscse ne orje. Vnogi 20, 25 centimetrov glo-boko hodijo po drago psenicsno zrno. Szanio ka ktomi doszta gnoja trbe ? Isztina je. Toga pa uindri ne prevecs. Kak szi pa te pomagajo ? Najbogsa hrana je za zemlo stalni gndj, za travnika gndjsnica. Ki toga ne iina po voli, on szi escse lehko pomaga na oratjo.j zemli z tak zvanim zelenim gnojenjom. Po-szeja graoko, detelico erdecso pa kda ona zacsne cveszti, jo podorje. Szamo ka z taksim zahajanjom edno szilje zgiibi, ar zeleni gnoj csasz niica za odraszlek. Zato zdaj zse po neraskom, frau-cuszkom, po cseszkom i tildi zse po vogrszkom vszesirom tak zvani narejeni gndj niicamo, steri sze po fabrikaj napravi. ino steri je t.ak vkiipdjani, ka poszebno on tao potrebne hrane da zemli, steroga. je zemla ino szeiva z poszebnim talom zseltia. Narejeni gudj nikdar ne nado-meszti stalnoga gndja. Zemla prhka iuo redka szamo od staluoga ali zele-noga gndja gTata. Zato, ki ne iraa stalnoga, on naj z zelenim priko na-pravi zeralo. Gsi malo stalnoga ma, naj ga potori po celom falati pa te naj zelenoga szeja i podorje. To te zse szlobodno globoko zorje, ka mrtvo, pocsinjeno zemlo gorivzeme ino na njo te lehko narejeni gndj poton. Na mesztaj narejeni gnd.j za gipsz zovejo. To je ne csedno, ar je gipsz szamo edna fajta narejenoga gndja. Razlicsue fajte rejenoga gnoja szo ete: 1. Takse stere foszfor zadrzsavajo vszebi. Sze szlisijo: csontena mela, szuperfoszfat pa Thomasove tniszke. To fajto narejenoga gnoja pod takse rasztline miicamo stere zrno povajo, kak je psenica, ali zsito. Stera je bogsa za edno ali driigo zemlo, to sze lehko szkusa tak, ka cslovek pol njive z. ednim, driigo polovico z driigim potori pa pri vszaksuj polovici tiidi eden fala-csek prazno niha, ka te vidi, steri re-jeni gnoj je tani bogsi ino kakse szilje bi meo, csi nikse ga ne bi nucao. Poprek pri nasz dvojega trzsijo: szuperfoszfat pa Thoraaszove truszke. Szuperfoszfat sze hiti-e razpuszti, rao-csno pozsene, liki csi te szusava pride, te hitrej povejhne zsupe puna szara. On prvo leto da vo veksi tao mocsi szvoje, zato je pa za tesko zemlo, stera vlago drzsi, bogsi. Thomaszove triiszke sze zsmecse razpiisztijo, mocs njihova duzse — na dve leti —¦ vala, nego ne napravi tak lepoga pova pa je za takso zemlo, stera vlage ne ve drzsati. Szuper-foszfat je malo dragsi, da pa kde eden raeter szuperfoszfata dojde, tam poldrii-goga more vzeti z Thomasztriiszk. 2. Driiga fajta rejenoga gnoja je ona, stera oxigen szpravla korenjej. Taksi je chiliszoliter, krvna raela i rozsicsna (z rogla) mola. Ete szo za Iravnike i za krmo. Za detelico sze niica vapno, ali gipsz. o. Vapneue szo tretja fajta pod kvmo, gvah i. t. d., taksi szo kdli pa Jcainit gnoj. Vogrszki vertovje tak drsijo;, ka z toga nasa zerala escse doszta ma, ka je ta fajta ue potrebna scse pi nasz. Niica sze najbole pod zsito i pse-nico szuperfoszfat i Thomasztriiszke, za travnike v jeszeu povlacsiti pa Thoma-sztriiszke raztoriti pa na to na szpro-toletje 40 %-ni kali eli kainit z novim vlacsenjora. Kelko sze niica? Z szuperfoszfata sze na eden pliig vzenie 1—2 metra, z thomaszovi triiszk poldrugi do tri metre. Eden meter rejenoga gnoja najme-nje z ednim metrom vecs zrnja da na pliigi. Kosta pa szuperfoszfat 8—9 koron, meter psenice pa 1G—20 koron. To zse kaszek. Szlama pa za en peden — 78 — ttldi gvusno veksa: vecs gnoja i \recs krme da. Vcsaszi 3—4 raetrov tiidi da vecs, kak bi brezi njega bilo. Da pa v dobroj zemli te znan doli lezse szilje ? Nej, nikak nej. Escse bole sztoji, ar od toga guoja bole trda szara zraszte. Szilje tam ma navado doli le-gati pa drobue vlati meti, kde vertovje dvakrat telko szejajo, kak je potrebno ino z tem niti majo meszto postene szlame pa gombice meszto vlati. Pri kupiivanji rejenoga gnoja trbej paziti. Trgovci ga mesajo. Geno poieg toga ma kelko procentov mocsi je v njem. Na priliko : 18 procentni szu-perfoszfat 9 koron kosta. 16 procentni pa 7—8 koron, 12 procentni pa szamo 5—6 koron. Zdaj csi sto 8 koron da za 12 procentnoga, sze je znoro, a> je 2—o korone vecs dao, kak je on dobo. Na vrecse trgovec lehko zapise, ka scse. Vertovje, csi bi csedni bili, bi na eden arkus papira vkiipszpiszali, kelko steri niica pa bi szi 100 metrov v dolizapecsacsenom vagoni na edno ime dali pripelati zraven z fabrike pa bi ga tilcli hvalej dobili. Szejati ga je najbogse pred szled-njim oranjom pa ga iepo podorati. Pri szejanji more na to paziti, ka sze lepo vednako raztori, ne na kiipe. Probajte pa vasz szkusnja vecs navcsi. (bi.) Preminjavanje szilja. Escse izda szo vertovje, steri to drzsijo, ka na ednom ali drugom falati zemle nisterno szilje ne zraszte pa te toga tam ue szejajo. Na vnogom pa ono-iszto szilje dvakrat zandrugim tudi. Nikaj bole ne zmantra zerale, kak takse zahajanje ! Od sztarih szpamet-nih vertov szam csiio praviti, ka bozsne zerale nega, szamo bozsmi vertovje szo ! Pa je tak. Kelkostecs sto zemle ma : doszta, ali malo, naj szi jo tak razdeli, ka v.u sesztih letah ono-iszto szilje na- zaj ne pride. Ki doszta ma, lehko to vcsini. Ki malo ma. njerni pa tildi vsze edno, da csi kaj more kiipiivati za volo zmenkaoja griinta. te telko v ednom leti edno, v driigom drugo ku-puje. Najcsednese je: Eden tretji tao zrnja, eden tretji tao kopaline i eden tretji tao krme povati. Te szi zemla pocsine, sze csedno niica pa tiidi doszta vecs da, kak csi sze szamo edna fajta povle na njoj. (bi.) Zmesanica. Zsiuetua tnliuga. ednoj nemskoj knigi szam csteo (Hausgartlein. Ein Volksbuch von dr. Karl Domanig) szle-decsi spajsz. Di; ,ro p-oszluh-sajte, szmehali te sze za doszta. Eden ocsa je mro i je ni-liao trem szinom med driigim edno stalo z konjami. Oporoka je tak pravla* da sztaresi szin polovico, szrednji tretji del, najmlajsi pa deveti del raore vszega dobiti. Konjov je bilo 17. Kak szo szi bratje zacseli konje deliti, szo ne mogli na konec priti. Polovica 17 konjov je 8lJ2 (cste sze 8 — 79 — pa pol), nego ka de sztaresi z pol ko-ojora delo ? Tretji del szrednjega 52/;! (5 pa dve trtini), najmlajsega deveti del pa zadene 1% (eden pa oszem de-vetiu), nego ka de delo z trtinami i devetinami ? Szkoro bi sze szvadili, nego telko panieti szo raeli, da szo sli k edoomi csloveki. Tam sza naprej dali szvojo nevolo i proszili szo ga, naj med ujirai pravicsen szod napravi. Szodec je mirno etak odgovoro : Decski, vi szte ue csedni, cslovek szi raore pacs po-magati ! Ite, jasz mam ednoga kcuja vu stali, jasz ga vam poszodim, dente szi zs njim, liki bi vas bio probajte znovics med szebom talingo napraviti. Bratje szo vzeli konja, szo ga posz-tavili k szvojim i z nova szo zacseli taliago. I ovo ! Sztaresi je dobo 9 kon-jov, to je polovica 18 konjov; szrednji je dobo 6 konjov, to je trtina 18 kon-jov, najmlajsi je pa dobo 2 konja, to je develi del 18 konjov. Jelte dobili szo bratje 9 pa 6 pa 2 konja. Kelko je to ? Jelte da 17. Tak szo szi szvoje konje razdelili, eden je pa vise osztano, naime poszojeni. Toga szo nazaj posz-tavili szvojemi goszpodari, onomi csed-norai szodci. Bratje szo sze veszelili, da szo tak mirno dokoncsali talingo, najbolje szo sze pa zato veszelili, da je vszaki vecs dobo, kak szo szi oni prvle ra-¦csunali. Sztaresi meszto 87» je dobo 9, szrednji meszto 52!-, je dobo 6, naj-mlajsi pa raeszto 17* je dobo 2 konja. Male dezsele. Lichtensteiu vojvo-dsztvo ma 9650 prebivalcov, posto vu pet raalih varasah Ausztrija opravla. Monako je vladarsztvo. dva varasa ma : Monako i Monte-Karlo. Posto francozi opravlajo. San-Marino je respublika — kak francosko ali Zjedinjene Dezsele v Ameriki —, raa 11.002 prebivalcov, tii poste taljani opravlajo. Szvoje slem-plne ma. Andorra je tudi respublika na spanjolszkoj i fVancoszkoj granici, posto opravla francoska i spanjolszka posta. Spitzberg otoki ne majo verta. Dva fiskalisa. V tozsbo je priso Stevan Petrov, ne je kriv bio, nego ne sze je mogo, konca vcvakati tak, da sze je prvle njegov konec priblizsavao. Na szmrtnoj poszteli je zapovedo szvo-jim, naj poslejo vu varas za oniva dva fiskalisa,da bi k njemi "prisla, nego brzno. — Gsiidno szta sze gledala oniva dva fiskalisa, da szta szi na kola poleg eden ovoga szela. — Kak szta prisla k naserai Stevani, posztel je bila potegnjena na szredo, nego sztolca ne bilo ednoga, niti dva. Bete-zsnik je proszo fiskalise, naj szi szedeta na posztel eden na ednom kraji, drugi pa na drugom kraji. Pitala szta ga potem, ka je njegova szlednja vola, da bi testamentum naredili. — Ne za testainentoma volo szam zvao goszpode, nego naj szpodobna bode moja szmrt k Jezusovoj. — Kak-kak to miszlite ? — Na ednom kraji je eden razboj-nik, na drugom kraji pa driigi razboj-nik. Dvanajszet liidih. Csi bi dvanajszet ludih, steri vszaki den vkiiper jejo, odlo-csiJo, da vszikdar v drugom redi szi k sztoli szedejo, edno i edno trtino mili-jon let bi lehko premenjavali meszta brezi toga, da bi v taksem redi szeli k sztoli, kak da zse pnie. Dva cslovreka szamo dvoje formo szi meszta lehko premenita, eclnok de eden naprej, drugocs pa driigi, nego trije zse na 6 fomio, stirje na 24 form, peteri na 120 form, seszteri na 720 form, szedmeri 5040 forra, oszem liidih na 40320 form, deszet liidih na 3 milijom 628 jezer (3.628,000) form, dvanajszet liidih pa na 478 milijon 896 jezer fonn lehko meszta premenijo. Ka pravi Edison ? Edison je zgrun- - 80 - tao fonograf i drOge dela. Eden ameri-kanszki piszatel novin ga je szpitavao kak de kaj vu prihodnom vremeni. Edison je pravo, ka za szto let do vsze masini opravlali. Bode taksi masin, vu steroga notri denejo szirovo kozso i gotovi puncsuli vopridejo. Potem kde bi potrebno bilo 30 delavcov, doideta dva. Piszatel je zdaj pito, ka pa te bode z ovimi delavcami. Oni do szi drago delo oszkali, — pravo je Edison — ar za szto let niscse ne de duzse delo od stiri-pet vor. Na priliko bio szam, pravo je dale Edison, vu eduoj fabriki, kde gombasnice delajo. Doszta raasinov je rogatalo, raed masinami je szedo eden delavec, pa novine csteo i eden pojba-rec je vu masin devo zselezje. No csi de tak, te je kvar, da szo sze nasi manjaki ne za szto let narodili, da bi manjake odavali. Tozso sze je hraszt Bogi govo-recsi: Mocsno szteblo mam, veje mi viszoko zrasze, lepo drevo szam. Zakaj dopiisztis, da raala szekira rae na tla vdari 1 vu prah ponizi. Bog je pravo hraszti: Ti szi kriv, ti das szekiri stio. Brezi njega bi ti szekira ne mogla skoditi. Violice. Szprotoletje naprej posle violice, liki poszJance. Po dugoj zimi szi cslovek lezse zdehne, kda kje kre loga, pri malom potoki vpamet vzeme prvo violico. Na Sakszonszkom szo jo med nencami liki edna drtina szlavi, — zvani vinidi. Pri njih je edna pri- 1 poveszt od violice. Gernebog, njihov Bog, steri je na ednom viszokom bregi v ednom gradi prebivo, kda bi sze krcsanszka vera med n.jimi razsirila, sze je z szvojov hisnov drzsinov vred na pecsino obrno, iz njegove lepe hcserke je pa violica posztala, stera vszako sztotno leto ednok cvete. Sto teda na njo najde i jo doli vtrgne, najlepsoi najboljso deklo dobi za zseno. Statisztika pred 100 letmi. Leta 1800 je bilo na Vogrszkom med szto-timi 36 magyarov, 34 szlavov, 16 ru-manov, 12 nemcov i eden iz drugih narodov. Leta 1900. pa bilo 45 ma-gyarov, 27 szlavov, 14 rumanov, -11 nemcov, ovi pa iz drugih narodov. Deklicska z dvojov glavov. V Brooklyni (Amerika) je edna deklicska, dve glavi ma, 6 jezikov gucsi, z ednov glavov tri, pa z driigov glavov tri. Ime njoj je Miss Mary Nelson. Zse je seszt let sztara, uego hoditi escse ne ve. ¦i Kelko liidi merje vszaki den? Na zetnli zsive tak 1500 milijon liidih. Poprek 30 let sze racsuna, da cslovek zsive, tak vu 30 letah merje 1500 mi- .! lijoa ludih, vu ednom leti 50 milijon,. vszaki den 137 ezer, vszako voro 5 jezero 700, vszako rainuto 95. V vsza- N koj raegnjenoszti merje eden cslovek. Kak ti edno leto prezsives, 50 milijon liidih ide vu vekivecsnoszt, vszako zdi-havanje tvojih prszih edna ali dve diisi sze locsite tela. (kj.) Vganke. Vu csisztom belom sze narodi, vu Stera je tiszta sztvar, da vcsaszi blati je pokapanje. Ka je to ? sztara posztane ? •seuzg 8ZSnfBC[ .16 ' Gor ga vzeraejo, brecsi ; doli ga Je eden lagev. Ne raa obrocsa, denejo, tiidi brecsi. dvoje vino ma vu szebi. [ — 81 - Ne ma rok, ne nog, pa donok Kda je mlinar brezi glave vu na triso hodi ? .: : ,. mlini? .. , Nasa mati szo meli deklo, stera sze je vszikdar mujvala pa je donok vszikdar žamazana bila. •8USBU0A OUJJO BU 8ZS B * Na poti sze piszane palice mecsejo. To je vsze nika. Nasa raati szo pa meli deklo, stera sze je nikdar ne mujvala, pa je donok vszikdai1 bela bila? ' ,- Brezi vlaszi ne more biti. \ Sto vidi szvoje oko ? prav Vu zgotovlene kola kelko cvckov trbe ? Ka je puklavomi (plantavomi) leszi koszijo szeno ? »tere jezike najvecs liidili Nas kep vu szvojem narodnom kitajcov je 330 milijonov. Poleg kitajca oblecsi kazse nam' najvekse narode. sztoji eden indianszki, njih 263 mili- Na szredi szloji maloga zrasza kitajec, jonov. Na drugom kraji kilajca tecsno po njegovom jeziki najvecs liidih gucsi, kadi anglez, njih je 116 milijonov, Prancoz. Rusz. Nemec. Anglus. Kitajec. Indijanszki. Japonec. Spanyol. Taljan. TOrk.. ¦ ]f potem z spajsznov hobov pride nemec, njih je 71 milijonov, potem pride rusz iz szevra, njih je 56 railijonov, fran-cozov je 50 milijonov. Zdaj pa na dru-gom kraji pride japonec, njih je 47 milijonov, spaujolov je 46 milijonov, taljarfov 33 milijonov, torkov pa 30 miajonov. Na Vogrszkom je 17 milijonov prebivalcov, med terai 9 milijonom je materszki jezik vogrsžki. Zvtln vogrov je na vogrszkom 2 milijona nemcov 2 milijona szlovakov, 2 pa pol mili-jona rumanov, polmilijon rutenov, pol milijon szrbov, dveszto jezer horvatov, 80 jezer nasz szlovencov. Togleil Me}@» Z kaksjmi recsmi je potrebno Sztari- sinom sznehe k mozsi prosziti vu vre- meni obszliizsavanja zapitka. Poszluhnite moji dragi, povem vam pravico, ne bom vam gucsao nikakse frlice, nego isztino posztavim pred vasz, edno malo dopilscsenja mi dajte, dokecs vam naprej prineszem ino povem to • szveto histvo. — Szveto histvo je Gosz-podin Bog teda nasztavo, kda je Adama na szvoj kep sztvoro i vu paradizsom posztavo; tam kda bi ga vuszpao, vu szne njemi edno rebro vo vzevsi, z toga rebra je zsenszko sztvoro ino k tnoskomi postavo. — Blazseni je on, ki ma verno i dobro zseno, ar je dobra zsena hise lepota; blazseni je on, koga Bog tak blagoszlovi, ar je to Djemi nebeszki orszag ino diise zveJicsanje. Gvetko Marka je Bog blagoszlovo, kak nikda Tobiasa prigledno, njegovo hiso poveksao z ednim szinom, njegovoga naroda ino zsJahte drevo z lepov vejkov naplodo. Njegov szin brezi tivarisice bodocsi proszo je szvojega Sztvoritela, kaj bi njetni dao pomocsnico, z sterim bi veszelo i szrecsno ta troso dneve szvoje nav zemli. Ki kda bi szi iszkao med Miirov ino Rabov primerjeno tiva- risico i ne bi mogao naiti, nego pri toj postenoj hisi, zvolo szi je edno posteno oszobo (persono), kak Sztanko Juriee hcser devojko Ncso. Njo zaglednovsi taki szi jo je zarocso, za szvojo prise-sztno zakonszko tivarisico ino k njej szvojo liibezen vu szrci szvojem gori nadigno. Zato csi sze vam vidi ino je vasa vola, naj sze raduje vesz odvejtek vu nami; vasa hcsi Nesa naj bo nasa pomocsnica ino vekivecsna iirocsnica. To szo na kraci nase recsi, na stere recsi od vasz eden lepi ino veszeli odgovor csakamo. Odgovor dajo Roditelje. Csi je Boga Ocse szveta vola, kaj szta i sze etive oszobe poliibile, proti tomi ne sztanem, ni jasz, ni mati, ni druga nikaksa slahta. Sztarisina pita: . Zatoszlobodno zdaj zse njeva pitam, je-li lubita eden driigoga ali ne? Csi szta sze poliibila, v roke szi naj žzegneta ino szi dare naj data. Kda sztarisina szneho szproszi, tak nakloni pitnico. Ali razmite vszi, ka vasz je Bog vu hisi nasega postenoga goszpo-. Tak veli szam Goszpodin Bog i: ka je ne dobro csloveki sza-i biti, nego njemi je potrebno po- meti, stera pomocs bode poleg [jg. Ar jaj jedinomi, ar csi dol opadne, obetezsa ali zsaloszt ga obide, nikoga ne ima, ki bi ga gori pomogao ino obeszelo. Glih ravno tak i nas mlade-nec, po imeni Cvetko Pavel ne je mogao szam biti, nego po drugih dobrih lildih tanacsi, szproszo szi je nasega poste-noga goszpodara bcser, devojko Neso, liki szo i na to roko dali, da jo njemi i dobre vole vu vszeti hisni zakon dajo. Za veksega szvedosztva volo, pri-neszli szmo dva pinta vina, da nase szkoncsavanje szlalnejse bode ino sze ne bode - moglo pred liidmi nikak ne razmetati. Terminus pa nihamo do Jtirjavoga dneva ino kda veszeli Jurjov den pride, teda nam to devojko moiete v roke dati. Mi pa do tisztoga vremena tii nihamo eden stertinjak vina, edno szo. ednoga bika treljaka, ednoga go-szaka petaka, edno reco kveco, ednoga kokota popevca, da nam do tisztoga dneva lepo morete hraniti naso devojko. To szo na kraci nase recsi, Bog daj vnogo talfsih prilik, kaj bi mi szini zsenili, hcseri pa k'mozsi davali, jfince iao gorice odavali! A ti hiidi nara pa Bog ne daj piti! Kikoli bode zdaj pio, naj bode zdrav i veszel, a ki pa ne bode pio, glava ga naj — ne poboli. Nasima hisnikoma pa Goszpodin Bog daj dugi zsitek, med njima pravo csiszto lubeznoszt, blazseoi porod, z nebeszke viszine dober blagoszlov, zemle obilen zser na vsze sztrani, naj njiva Gosz-podin Bog blagoszlovi vu vsaakorn njeva pobozsnom dugovanji. ¦¦:-¦¦¦*>•:¦¦•: .¦¦•nti Hisnikov duzsnoszt. , -r-^.,-.. Znamenito dugovanje je to, draga bratja, po sterom cslovek lehko ¦ ali szrecsen ali pa jako neszrecsen posztane na szveti. — Donok sze pa tiszti, ki sze prav Goszpodnoga Boga boji, k njemi sze vu poniznoj molitvi pribli-zsava ino csedno i jedrno szvoje dela opravla: Bozso p'omocs szi szpravi za sztalis szvetoga hisnoga zakona. Ar je histvo postena, Bogi prijetna sztava cslovecsa, stero je szam Goszpodin Bog za velikih i modrih zrokov volo nasz-tavo. Kda bi praj cslovek sztvorjen bio od Goszpodnoga Boga ino bi eden mali csasz li šzam prebivao na zemli i ne bi naiseo k szebi glihne sztvari, tak je szam Goszpodin Bog velo pri szebi: Ne je ddbro, da bi cslovek szam bio i szara zsivo. Jasz njerni scsem tivarisico i pomocsnico dati, stera okoli njega ino pred njim bode. Sztvoro je zato Goszpodin Bog zsenszko ino je njo k prvomi csloveki, k moskomi pelao. Kda bi sze Adam nad sztvorjenjom, nad zsenszkov raduvao, je erkao: To je odna koszt (csonta) z mojih koszt ino telo z mojega tela. Goszpodin Bog je pa njo blagoszlovo ino pravo: Bodita rodaa, narajajta sze ino sze pvonozsa-vajte ino napunite zemlo ino szebi podlozsno vcsinte. 'i'iiv Te recsi szvetoga Piszma lepo pred nasz davajo one modre zroke, stere je meo Goszpodin Bog pri nasztavlanji szvetoga hisnoga zakona. ¦'¦' ""¦' Obprvim naj bi moski pomocsnico ino verno prijatelco mogao raeti okoli szebe, ki sze naj zs Djim vu vszem dobrora prav vjedina, njemi na szluzsbo bode, njegovo szrecso, liki szvojo, naprej poraaga, njega sztalno liibi, vu nevoli brani ioo trosta i tak pri njem ino zs Djira vjedinana szrecsno i veszelo trosi dneve szvoje na zemli. Driigi zrok pa, za steroga volo je Goszpodin Bog szveto histvo nasztavo, je, naj bi sze narajao ino pvonozsavao narod cslovecsi. Ne sze je vidlo Sztvori-teli nebeszkomi, ka bi zemla na ednok puna lildi posztanola, kaj bi sze ona vcsaszi z ludmi napunila, nego naj bi sze liidje po csaszom li eden od dru-goga narajali. I ravno zse vu tom dugo- 6* vanji sze je velika modroszt i dobrota Bozsa vo szkazala. Ar je tt?k steo nas Ocsa nebeszki szvoje szini ino cseri na zenili vu edno velko tivaristvo vkup szpraviti ino vu njihovih szrcah liibezen, szmilenoszt i dobro volnoszt pobuditi, naj bi po vjedinjenoj mocsi tem lezse eden-drugoga szrecsnoga vcsiniti i po pravoj pobozsooszti zsilek, blazsensztvo ino radoszt vekivecsno zadobiti raogli. Vidirao zato, ka je Goszpodin Bog li za toga volo nasztavo histvo med liidmi, naj bi csloveka od vnogoga szkiisavanja i pogiibelnosti brano i varvao. Vcsi nasz tudi szveto Piszmo, da pobozsni, pokorni hisnicke, steri sze •sztalno vu Bogi vupajo, ino poleg nje-gove szvete pravde. i vole zsivejo, riesztanoraa vu vszakoj nevoli od njega lebko batrivuo csakajo pomocs i bla-goszlov. Ali Piszmo nasz tildi mocsno v kraj odvracsuje od vszakoga necsi-sztoga tivaristva, necsistoga zsitka i ne-zrednoga hudoga pozselenja, ar sze to vsze protivi z Bozsov pravdov. Pri znamenitnom, na celi zsitek nasztavlenom tivaristvi je duzsen vszaki zdaj zse na dale, csi ne scse vnejmar zsiveti na szveti, zakonszke duzsnoszti dobro premiszliti. Premiszlimo i mi tiidi vu szebi dobro zdaj, ka nasz vcsi oase krscsauszko vadluvanje ali Recs bczsja iuo vcsenje Krisztusovo. Mozs sze naj tak ponasa zseni, liki Kriszlus Jezus szvetoj Materi Gerkvi. Mozs naj glava i prednji bode vu hisi i pri deci i drzsini szvojoj, naj vu vszem dobra pelda prave pobozsnoszti bode i uaj posteno njegovo oponasanje bode pred Bogom i liidmi. Szmileno vcsi, razurnno vodi zseno, potrplenje ma z nemocsnoszfjov njenov, kakti najvernejsi ujeni prijatel njo brani, hrani. Zatogavolo sze jedrno trtidi ino dela, da tak hiso i vsze szvoje z pra-vicsnim triidom hrani. | f:>!.:r aa, Zseua je pa duzsna raozsi, kakti glavi i goszpodi szvojemi, vu vszem, ka je dobro i pravicsno dugovanje, podlozsna biti ino ga bogati, liki ; szveta Mali Geikev podlozsna Jezu's Krisztusi. Zsena oe goszpodiije na, mozsom nikak ne, veli Piszmo. Ti^, je i pokorna, mozsa posliije, lubi i p0 leg mocsi kakti njegova pomocsnic,. zeraelszkoga zsitka teskocse verno zug sati pomaga. Ona je szkrbljiva, p0 korna i mila mati dece szvoje. Oba hisnika pa szta duzsniva vi pravoj szlozsnoszti i jedinsztvi krscsan, szkom med szebom zsiveti. Jedujosži Diiha szvetoga obdrzste vu vezali Ij, beznoszti, — pravi szv. Pavel. Eden , Mladenec po meni veli vam povo-dati. Da bi praj jasz njo za paszterico ali za szliizsbenico proszo, ne bi tak-sih poglavitih liidih triidio za nje volo, nego bi li edno zsenszko poszlo. Ali proszim jo po mojem naprej hodecsem csloveki za hisno tivarisico od ocse, od matere, od sztricov, vucov ino od vsze postene zslahte vu szveto histvo> da komi jasz bodem goszpodar, tomi ona bode goszpodarica i " komi ona bode goszpodarica, tomi jasz bodem goszpodar. Notresnji sztarisina, Ali zakaj sze tak jako trudite po-leg mladenca, kaj ga tak jako zago-varjate ? Da dflnok jasz pitam vasz, sz kem poszvedocsite, kaj bi sze nase i vase recsi raogle glihati. •¦ -' '¦¦:: -Oti ; Vunesnji sztarisina. Poszvedocsim najprvo z zsivim Bogom, driigocs z kruhom ino z vi-nom, tretjics z onim dnevom, kda je bio zacsetek nasega dugovanja, kak je mi vse tri meszece zdaj v petek. Ar na tiszti den nihao szam, veli mlade-nec, pri toj postenoj hisi dve pecsi kriiha, eden stertinjak vina, ednoga goszaka petaka, ednoga jtlnca, edno reco kveco, eden korc psenicsne mele, edno szo, ednoga tiicsnoga brava, ed-noga kokota popevca, da bi mi, praj, mojo drago zarocsnico hranili do krat-koga i veszeloga Jiirjavoga dneva. Ovo je dnesz tiszti veszeli den, zato nara naprej dajte ono oszobo, za stero sze tak triidimo. .u •^¦'-t. ' ¦.¦ A ¦'mh .•.¦:•;' Notresnji sztarisina. Moj prijatel, szvedocsili szte z trojim dugovanjem, da bi sze nase i vase recsi zglihale, ali escse je to ne zadoszta, nego morete z ocsom i z materjov takajse tiidi poszvedocsiti, csi je tomi tak ali ne? Zato pitam vasz, .ocsa ino mati, je-li je tomi tak ali ne? '.'• Roditelov odgovor. Tak je. .--.¦-,- -¦¦ ¦ Notresnji sztarisina. ji«f)l Moj prijatel, zadoszta je szvedosz-tva ino szi zgovarajte z menov, liki szte i od szvetoga histva pred tem nap-rej prinasali, zato jasz pitam vasz: Ka je szveto histvo? n.\ Viinesnji sztarisina. v iMv^ Szveto histvo je nikaj ne driigo, nego ednoga mozsa i edna zsene do-sztojno i poleg pravde nerazlocsljivo vezalo. Notresnji sztansina. Posteno szte odgovorili. Ali na dale, jasz pitam vasz, zakeliko zrokov volo je nasztavleno szveto histvo ? Viinesnji sztarisina. Szveto histvo je uajbole za stiri zrokov volo nasztavleno. Ob prvim zato, da bi nasega tivaristva, stero z Krisztusom mamo i njegove do nasz liibeznoszti, pelda bilo. Vu sterora zjoki bogabojecsi hisnicke sze majo navcsiti dvoje dugovanje. 1. Lilbiti, postiivati, dicsiti ino hvaliti Sztvoritela Boga za njegovo dobroto, ki je takse plemenito vrasztvo csloveki nasztavo. 2. Sze majo navcsiti, da sze morejo liibiti, postilvati eden drugoga ino vszako dobro, hiido teskocso ednako vkiip trpeti, kak szveti Pavel apostol hisnike opomina, kda veli moskira glavam : Vi mozsje, lilbite vase zsene, liki je Krisztus lilbo szvojo szveto mater-cerkev. Z sterih recs sze mozsje mo-rejo vcsiti, postilvati 1110 liibiti Krisz-tusa, liki szvojega vekivecsnoga Gosz-poda i poleg toga tudi postiivati i lii-biti szvoje zsene. I zsenszke glave opo-mina szv. Pavel apostol : Vi zsene, podlezsne bodite vasim lasztivnim rao-zsara, liki Goszpodni. Arje mozs glava zsene, liki je Krisztus glava szvoje - 90 - szvete matere cerkvi. Zsene sze tiidi z toga dvoje naj uavcsijo. Liibiti ino postiivati szvojega Zvelicsitela Krisztusa i njemi szliizsiti. Szvoje postene gosz-. podare ino mozse tiidi liibiti, posttivati ino njim pokorne, podlozsne biti. To je prvi zrok, za steroga volo je szveto histvo nasztavleno. : . , ,,.,, ; Obdriigim nasztavleno je szveto histvo za volo pomocsi, naj na tom szveti vu krizsi i nevoljah ino vu vszakih teskocsah eden drugoga poma-gata. Od toga szam Goszpodin Bog veli: Ne je dobro csloveki szaraomi biti, pomocs njemi sztvormo, stera bode poleg njega, Na to opomina i szveti Peter apostol hisnike govorecsi: Ober toga bodite vszi edni, ednoga nevola naj boli i driigoga. Ob tretjim nasztavleno je szveto histvo za volo naszlediivanja csisztoga zsitka i odiirjavanja necsisztoga, ruzs-noga i szramotnoga zsitka. Od toga dugovanja szveti Pavel apostol veli : Za volo habanja praznoszti vszaki mozs naj szvojo lasztivno zseno ma i vszaka zsena szvojega lasztivnoga mozsa. Dus-niva szta edea za ovoga Boga moliti, naj sze vszaki vu csisztocsi zclrzsi i ni szrce, ni pamet, niti telo ne oszkruni. Tak bodeta Diiha szvetoga csiszta po-szoda, prebivaliscse ftio cerkev. Ob strtim nasztavleno je szveto histvo zato, naj sze bogabojecsi szi-novje ino cseri plodijo i gori hranijo, kak szvetl David veli: Blazseni bodes, kda bos tvojih olrok otroke vido, tvoja zsena v hisi ti bode, kak roden trsz, tvoja decsica okoli tvojega sztola szpra-vijo sze lepo, kak olivkoga dreva gin-gave sibe. Tak Bog csloveka blagosz-lovi, ki sze njega boji. To szo zroki, za sterih volo je szveto histvo nasz-tavleno. nwi[ jujlij b^oj .S'j;oiy , :¦<.. ona, Notresnji sztarisina. ' .. Moj prijatel, obilno szte odgovo-rili od zrokov nasztavlenja szvetoga histva, ali dčnok jasz vasz mara pi- tati: Kde iry> sz kera je potrdjeno szveto histvo ? ,...,,. , . ¦¦¦u Viinesnji sztarisina. ! Potrdjeno je vu Kani Galileje. Vu onom vremeni bila je szvadba vcsin-jena vu Kani Galileje, na stero je i Krisztus sz szvojov predragov materjov ino z vucsenikmi szvojimi bio pozvani. Po tom toga pa kda bi sze vino zmen-kalo, erkla je mati Krisztusi: Szinek, vina ne imajo. Odgovorecsi njej Krisz-tus: Zseaa, ka je meni z tebov? Ne je escse prisla včra moja. Erkla je Marija hlapcom : Kajkoli vara zapove, vcsinte. Bilo je pa tam seszt kamenih veder polozsenih poleg ocsiscsavanja zsidov^zkoga, sterih je vszako drzsalo dve ali tri raerice. Ercse njim Jezus : Naputiite vedra z vodov i napunili szo je strilioma. I ercse njiun : Zajmlite zse i neszte sztarisini. I neszli szo. Kda bi pa kostao sztarisina na vino obrnjeno vodo (i ne je znao, odkec je bilo, szlugi szo pa znali, ki szo vodo zajimali), zove zsenina i ercse njemi: Vszaki cslovek oprvics dobro vino polozsi pred goszte i kda szo sze napojili, teda la-gojese dene pred nje. Ti szi pa zadrzsao dobro vino do eti mao. Z tem csudom, stero je najprvle vcsino Krisztus vu Kani Galileje, potrdjeno je szveto histvo. i ' Notresnji sztarisina. Moj prijatel, razmim vase lepe recsi, gda szkoro sze scsejo nase i ,vase zglihati, ali nikaksi hildi glaszi szo prisli od vasega rnladenca. Tak velijo od ujega, ka je prej vtragljivi, na posz-teli lezsi ino kda driigi dobri ludje aa delo idejo, teda szi on noge gori po szteni opravla ino tak nemarnoszt szpunjava, manjake odava. Zato csi bi praj tak bilo, nasa devojka veli: Raj bi brezi njega bila, kak zs njim zsivela. 'f ¦ Viinesnji sztarisina. ,..,,,. Istina je, nas mladenec ne taji szvojega bina, nego oo veli: Rano , 91 - sztanem pred zorjov, kda driigi dobri ludje escse szpijo, teda moje delo opra-vim, opravivsi je, vzemem szi szvetli karabin ino idem vč na pole ali kam inam ino szi sztrlim jelena ali szrno ali pa zavca ino tak domo prineszem ino szi mao preminim, kaj kda to moja draga zarocsnica bode vidila, na kak-sem dobrom raali bodem njo jasz drzsao, bode sze kroto veszelila. To je szta-novito tak. ¦ , ¦ ,!¦-.; Notresnji sztarisina. Moj prijatel! csi bi to tak bilo, nasa devojka bi tomi jako rada bila. Ali je-li je to tak ali ne ? v_ ., ... . Viinesnji sztarisina. . ,, 't',^ Sztanovito, da je to tak! Notresnji sztarisina. Bodi Bogi hvala! da sze nase i vase recsi szkoro hocsejo zglihati ali na dale nasa devojka to veli povedati, da je praj sztara navada, da vszaki zarocsnik szvojoj zarocsnici more kaj zazseniti, tak praj i jasz zselem, veli ona, csi bi praj Goszpodin Bog to dokoncsao, kaj bi njega prvle, kak mene, z toga szveta vo vzeo, stero ne zselera, da mi naj kaj gotovoga ali iiroka zazseni. .1 ¦ ¦•" 0.1 fiA Viinesnji sztarisina. Zazseni ji vsze Trske gore ino Lublanszke dole. ... ,,-','' ' . f)ii iJj Notresnji sztarisina. Da bi, praj, njegovo bilo, kaj obecse, bi dobro bilo, ali ne je njegovo, niti ne zahvali na tom obetauji, nego gorice ali njivo naj zaiseni. Viinesnji sztarisina. Zazseni ji najprvo szvojo pravo vero ino szvoj lepi beli zsivot. vojka vsza ta, ar i ona zazsenila njemi je szvojo pravo vero. , ,,,..,, ^ , Viinesnji sztarisina. ^Minl'ji Zazseni ji za Trebezsami na dva pliiga zemle ino na Lipovji eden gjam goric na dvajszeti kopacsov, stera po njegovoj szmrti bi szi znala praviti, kaj to i to po mojem goszpodari ladam. Notresnji sztarisina. Na to roko dajte ino porokov za petdeszet rhaniski. Viinesnji sztarisina. ..... ;f"^ Moj prijatel! je-li szmo vasz zado-volili? , , Notresnji sztarisina.' Zadovolili szte nasz. _ ; Viinesnji sztarisina. Hvala bodi Bogi! Zdaj zse mla-denec veli povedati, kaj bi nam ono oszobo naprej dali, za stero sze tril-dirao. :.jjn i <::\\l'jx- . *.<'] Notresnji sztarisina. "' Za veliko ino za dobro vzeme de- 1 Vunesnji sztansina. Vidili szmo edno devojko, kaj je z ednov piitrov hitro sla ino je sze v hiso naszkakok bezsala i je erkla: Ne bora praj sla, karaa szam sze napo-tila ino szam namenola iti, ar szo tii moji dragi gosztje, stere szam csa-kala. Zato je doma, uaprej nam jo dajte. >mju Notresnji sztarisina. ^ "' «i!» Csi mate taksega posteuoga ino jedrnoga mladenca, ki jo gori inore naiti, dopiisztim vam, naj jo poiscse. r.'ft> ii Viinesnji sztarisina. ¦muU, Hvala bodi Bogi! naišli sžmo naso oszobo, za stero szmo sze tak trtidili. Sztanovito, da je to tiszta oszoba. Zato zdaj szmo zse veszeli i to radoszt, escse na dale meti naj moremo, nas mladenec tak veli pove-dati: Proszim za drago mojega ocso ino mojo mater, po mojoj liiblenoj zarocsnici, da mi z raojim malim se-regom edno ali dve včri szalas dajo i za raoje peneze jeszti ino piti. Kda bom pa steo odtec odhajati, ka potro-sijo na nasz, hocsem njim lepo placsati. Zato nam meszto pokazste, kde szi doli szedemo. . Notresnji sztarisina. .. Tak velijo ocsa szvojemi dragomi szini, kaj z dobre vole njega ino nje-gov mali sereg gori vzemejo ino sze veszelijo i radujo, kaj sze k njim na-vrno, to praj z draguszti vcsiniti scsejo — zato szi eti doli szedte. Kda szi viinesnji szvatovje zse doli ,-»y.'i *"[ szposzedejo. ^ iu- ,,j rr. -,;i Notresnji sztarisina. *•'•...». ^f.-r 1 Ali razmite vszi, kare vasz je Bog dao, vu hisi nasega postenoga goszpodara, etak velijo vam povedati po imeni Cvetko Marko sz szvojov liiblenov goszpodaricov: Dao mi je Bog szina po mojoj hcseri, ki sze je sz szvojim malim seregom k meni navrno, steroga rad vidim ino ga z njegovim seregom z dobre vole rad gori primem ino njemi meszto dam, kde szi doli szede, poleg toga jeszti ino pili; zato sz szvojim raalira sere-gorn eden kratki csasz dobre vole naj bode ino sze nikaj naj ne podigava, nego szi bole lepe recsi naj zgovarja, stere bodo Bogi na diko i hvalo, ludem pa na lepo postenje. Viinesnji sztarisina. Ali postena szvadba ! razmite rnali ino veliki, kare vasz je Bog dao, teli-kaj veli povedati nas posteni mladenec, i po imeni "Cvetko Pavel. po szvojem naprejpiodecsem csloveki: Hvalim, praj, kak mojemi dragomi ocsi po mojoj ' lublenoj ž,arocsnici, kaj me z mojim -malirn seregom radi vidijo pri szvojoj postenoj hisi i poleg toga jeszti ino piti nara obejcso. Gsi bodo nasz tak '¦ veszelo trostali, tak bomo sze i mi njih radi drzsali, dobre vole bodemo ino lepe recsi szi zgovarjali. Zgovarjanje pri vecserji. I _,.,, Notresnji sztarisina. Vi postenje vredni, vkiip szpravleni gosztje! Z daleka pridocsi, na eto goscsenje, Ki szte z liibeznoszti gori nadignjeni Zdaj vszi poszliihsajte, ki szte vkilp szpravleni. Ne je moj namen zdaj, naj vam doszta gucsim I z vnogimi recsrai pred vami ne mricsim, Nego je to moj eio, cseszt naj verno noszim, Hrano naj prineszem i tak naj odsztopiru. Dragi nas goszpodar veliko radoszt ma, Kaj je eta szvadba k njeini vkiip szpraviena: Zato je zdaj velo gor' prineszti jeszti, Kaj bi sze njegov goszt vszaki meo najeszti. Zato draga bratja, veszeli bodite, . Kel'ko sze vam vidi, jejte iuo pijte, th ''l> Vszake fele zsaloszt od szebe zdaj dente, Na to bole vszaki, zdaj sze vi radujte. ¦¦1 Nas hisiii goszpodar escse i to zsele, Stero zdaj od mene vszaki dobro naj zve : Ki bode jo i pio, tela na zsivlenje, Bog njemi Daj daje na popolno zdravje. Kda sze vino na szto prinesze. Notresnji sztarisina. ' Na veszelja szerca Bng je vino szfcvoro, Kak je szveti David v Pszalmusi popiszo, Zato je goszpodar lagev zvrtati dao, Pun kamenec vina na szto prineszti dao. - 93 — Zato z toga vina, dobro sze napijte, Na tom gosztiivanji dobre vole bojte, Kamenec uaklonte ino ne zaszpite, Ali z toga vina, un tiidi podajte. Kda sze tlruga hrana gori prinesze. Notresnji sztarisina. Postena obszida! laesni naj ne bod'te I z praznim zsalodcom vi domo ne hodte; To je driiga hrana; zato, kaj naj jejte, Z bozsim blagoszlovom, vi to vsze pojejte. Kda sze tretja hrana gori prinesze. Notresnji sztarisina. Veli nas goszpodar, to je tretja hrana,. Li vszaki na je zsnje, ar je ne neszlana, Z lubeznoszti szerca vam daje goszpodar, Hrano i pitvino, szkazsilje vam szvoj dar. Viinesnji sztarisina hvali zsenitev. Prijatelje! povem vam edno pravico, Ne bom vam raszkladao nikakso frlico, Poszliihsajte mene zdaj malo trpljivo, Dokecs raztolmacsim vam to szveto histvo. Kda ocso Adama je Goszpon Bog sztvoro, Teda szveto histvo je on szam nasztavo, Zs njegovoga rebra edno koszt je vo vzeo, Z stere Evo zsenszko Djemi je posztavo. Sztarisina je bio szam nebe, zemle krao, : Kako to szvedocsi Mozesa prvi tao, ,nv,. Obilno naprej da, bar vszaki zbrojavaj,, ; ,,, r Li na ete knige szebe zanehavaj. " ' To zrendeluvanje nebeszkoga Krala H»"liii Povidilo sze j>, kak vidimo z tala ' ' Szveti patriarkov, drugih. szvecov z zsitka, Kaj szo zsene meli, kazso piszma vszaka. Za blazsenoga jasz bom onoga pravo, "!"' Koga Goszpodz dobrov zsenszkov blagoszlovo, Vnoge pelde bi jasz lehko naprej znoszo, Z sterimi bi jasz to lepo poszvedocso. Blazsen je on, ki ma verno, dobro zseoo, Ar je dobre zsene delo osznazseno ! Blazsen je on, koga Bog tak blagoszlovo ! Veri mojim recsam, konec szam posztavo. Notresnji sztarisina proti zsenitvi pravi. Odsztopi, prijatel, jasz bom tiidi gucsao, Pred taksim cslovekom escse ne bom muesao, Kaj szam jasz jedinec, z tebov sze ne minim, Zselem, zsivi z parom, jasz sze ne ozsenim. Zaas Pavel apostol, ne sze je ozseno, Krisztus Jezusa krizs za szvoj kincs meo zselno, Takaj Krisztus je bio njemi njegov zsitek, Zato je i njemi dani vecsni zsitek. ^- , Vnogomi histvo na veliko skodo, Ne nagodi sze vszak' na pobozsno Saro, ^ Niti na Jalsabet, ni ne na Marijo ; ; Nego sze nameri vnogi na Delilo. [}.'&]' Znas on mocsen Satnson, kak je on obhodo? Kda sze od szve zsene po csalarnom vodo, Vu szmrtno boleznoszt je on pripelani Ino po tom konec njemi je vesinjeni. .,, ^|n(; Bole zato pajdas, kaj sze ne ozsenis, Od kiihinje teda nikaj szi ue tniszlis, Ali veri, kak szi ednok vzemes zseno, Ka bodta jela dva, raiszlo bos szi tuzsno. Trebe zseni piszker, korito i szito, Scse, da bi nje csrvo vszikdar bilo szito, Tara bodes sze skrabao, kde te neo szrbelo, Kda nikaj ne bos meo, pa de ti trbelo. • A . Viinesnji sztarisina. ¦ <>h-\ ?.S «111 ' Vidim, kaj szi rocsko jako gori nagno, fj Neesamurszko vino zs nje szi vopotegno, , { Proti histvi zato teliko szi gecsao, Bi bole bilo, kaj bi ti.zdaj mucsao. Kda sze zelje gori prinesze. Notresnji sztarisina. , Draga bratja, zdaj je zelje prineseno, Dobro zafrigano, ne je pritepeno, / Csiszlo lepo belo i szkiihano sznazsno, Vzemte szi bar zs njega, kak je jako zsraahno. To je escse hrana nasega orszaga, Szlovenszkomi lfidsztvi jesztvina predraga, Escse i Kralovje pazko majo na nje, Blazsena je zemla, kde je to korenje. Jejte dragi moji, zdaj vam vecs prineszera, Ali csi zselete, doli je odneszem, Etam sz szakacsicov malo szi poszmehem, Tak po szvojoj voli vina sze napijem. Deszet veder lagev na pipo szam vdaro, Csi mi ne verjete, poglednite dobro, Ne osztanem v lazsi, naj ne raiszli niscse I vino prineszem, kikoli piti scse. !!•<-¦ I Kda sze pecsenja gori prinesze. Notresnji sztarisina. Dobra je ppesenja z dobror masznov kasov, Kde sze drobovina goszke kiiha z taksov, Tiicsna pecsena gosz, z tov driigov pecsenjov. Jejte dragi moji! toje blagoszlov. Notresnji sztarisina szvadbo veszeli. Veszeli je ocsa i mi sze veszelmo, Hajdi, draga bratja, radi jejmo, pijtno! Ne szrao na trobini, ttt sze ne dreszelmn, Veszela sz.o raati i mi sze radujmo. Z zsaklom bom noszo pivo, z resetora pa vino, Dobro szi vzsivajmo szvadbeno trobino, Kamenee podajtno li vszakomi bisztro, Klet ne zaprta, vino dajem hitro. ! fui-aii Od 9°szlarov- ;! Notresnji sztarisina. Postenaobszida, kvar sze je pripeto, Goszli szo sze sztrle, zdaj vidirao eto, ,,.:, Stere je muzsikas nazaj vktip prikelo, ;; ¦ AH na nje sztriine djati bi trbelo. Zato naj szi goszlar sztrilne ma kiipiti Ino zs njimi nasz v dobro volo szpraviti, Li eden po ednom, dva grosa naj deje, Potom vu pleszanji on sze naj szegreje. Zahvalnoszt hisnomi, kda zse scsejo odhajati zseninovi szvatovje. Szlobod szvatov. Vidimo, konec jemle, . Lepo nase veszelja! t:ji>ni. -r.i-.Vi ,, ¦ Hisni ocsa, mati ! ;-ur,¦.,•.¦- ¦¦u!m : ,r Nam sze je pobrati, ' ,,r|^! <>is--:y-' fs Odhajati. i ij.^ ^!uis.vV Vam tak zse za gosztsenje, /,.'!' Lubezen i postenje, ni*^."!,..^. Ka szte nam szkazali, '.nil ¦ •,>¦.,/¦] Sereg ete raali . ^i „¦..' ¦..;¦•..;,'}¦! . Z szrca hvali. I csi je v kom steri z nasz, Nevedocs zbantiivao vasz, Proszim, odpiisztite o I z rairom pusztite - V kraj vsze ete. ^'h-n1 Daj nam Oesa miloszti ni V etak lepoj radoszti *ii:;| ¦ nr/ i csestto tal vzeti I dar njegov szveti .. Vkiip prijeti. Kincsi nasega szrca, Nasa lublena deca, Naj v miri zsivejo, Kak rozse cvetejo I rasztejo. V njih naj ?idi rodbina, Oerkev i domovina Dike sztrebre zmozsne, Kotrige pobozsne, Vejke zlozsne. ri/ Vcsini uasz Bog talnike Tii szrecse i tam dike Da ga vszi veszelecs Zvisavamo dicsecs, >• ,. Pred njim klecsecs. i i n »l '* Viinesnji sztarisina. "">a/ Ali razmi postena szvadba, mali ino veliki, kare vasz je Bog dao, Nas posteni mladenec, po imeni Gvetko Pavel, po szvojem naprej hodecsera csloveki to veli povedati: Hvala bodi Bogi! prisao szarn k mojemi dragomi ocsi ino k mojoj dragoj raateri, po mojoj liiblenoj zarocsnici, z mojim ma-lim seregora ino szo nam najprvo me-szto daii, kaj szmo szi doli szeli, po-leg toga jeszti ino piti zadovolno. Da nam pa je zse cajt odhajati, zato proszi mladenec, kako szvojega dragoga ocso ¦ ino szvojo drago mater, naj povejo, kaj szo na nasz potrosili, hocsemo njim lepo placsati, bole poszedecs, kako pobizsecs. ... Notresnji sztarisina. 2T \ Nase postene hise goszpodar, kakti Sztanko Jurica, sz szvojov liiblenov tivarisicov, velijo povedati: To szam, praj, z dobre vole ino z dragoszti pri-pravo ino mojo dobro volo njemi ino njegovim szam rad szakazao, zato kaj szo pojeli ino szpili, Bog njim daj naj popolno zdravje. Driigo szo pa ne — 95 — duzsni, nego razum i postenje. "Z le-pim talom szo k rriojoj hisi prisli, tak je i jasz z lepim talom odpusztira. Sznehenszka szloboda. Viinesnji sztarisina. pVajda, tvoje goszli naj rnalo henjajo, i*Ni vase osztrogvi, pleszci, ne cinkajo! Moski naj pri sztoli na miri szedijo, Zsenszke pa po kotej naj ne zrabolijo. Vszaki szi szvoj jezik zdaj mocsno zavezsi, Noge na krizs deni, vttha eszi drzsi [ dobro kebziijte vszi zevszega tala, Ar de nasa szneha zdaj szlobod jemala. Pred vszem 3ze k tebi obrnera, ocsa moj, Odpri szrce tvoje vernoj cseri tvojoj, Stero je za mene vszikdar tak gorelo Ino mojo szrecso najbole zselelo. Ti szi mi po Bogi bio dobrocsinitel, I na eto szrecso veren moj voditel; Kak bi odhajati mogla zdaj od tebe, Jasz brezi zselenja blagoszlova nebe ? Vzemi dobrovolno aldov ete mali, V sterom Li moj jezik za vsze lepo hvali, Kaj szi mi vu eelom zsitki dobra szkazao, Kda szi me, kak veren pasztir, verno paszo. Blagoszlovi te Bog zevszem, kaj szi zseles, Escse i tam, kde sze niti szam nedoves, Daj ti eti dugi i veszeli zsitek, ' ,;, Po szmrti pa v uebi blazseni prebitek! Bog, ki je szam zmozsen vsze to povrnoti, Povrni ti vsze zse tii na tvojoj poti ' -Iuo kda tvoj dragi zsitek szkoncsas eti, Daj ti tam tvoj najem v obilnoszti zseti! Dragi roditelje, jasz odidem od vasz, A sz szebom mam neszti vasih viiszt miliglasz. Osztante z Bogom! moja szkuza, moj kiis Naj bo veszelitel vasih bolezaih diis! Szlobod sznehe. Ah, zdaj moja obszeda A Meni szlednji dvor dava, Pri raojoj rodbini, j:|, V tanjejri, korini, ¦ „/.-¦ V ra'era devojsztvi. 7 Ne de zse vees ne moj' Veszelja, tak lepoga. Dnevov mojih poszvet I szloboscsine szvet Mine, kak evet. Parta moja dsilnzsevna .; Je zse vu prah vrzsena; •; Lepa moja kita ,.-, t\ Z pantlikmi povita fij-0|/ Mi je vzeta. ,i]iX>. \ Glavo szo mi pokrile, Pod tuzsen pocio szkrile. — Jaj, jaj! — To mi kazse, Kaj od ete hise Iti mam zse. Le ma govonti 1 tebi jezik moj, Draga mati raoja, vu britkoszti szvojojf Jaj! placsa szkuze mi zalevajo szrce, Kda tebe osztavlam, zsitka mojga szunce. Med boleznosztami szi me ti rodila I na vernih tvojih prszaj me dojila, Kelko szvetlih nocsih kre mene szkiiszila I kelko breinena rada prenoszla"?! Na tvojih narocseh szam jaz szladko szpala, Kda szem ni za szebe escse prav ne znala, Ztf'tvojih viiszt szem navuk modroszti vdablala, Kda szi me na eto szrecso osznavlala. Oh ! — ne ma moje szrce obcsutenja, Ne zmore jezik moj telko govorenja, Z kem bi zahvaliti mogla tvojo vernoszt '"¦ I meni szkazano gorecso liibeznoszt. ^* . Lepo moje szpevanje, IsOJlO Q Veszelo drlincskanje ^ Mi ]V zabegnolo, \/{ - | j Vsze dobro lehnolo I minolo. Kde szo moji prsztanci9 ,^\ Kde scsipnati pantlici? Zvoncsavne iglice, J'' '•'. Segave csizmiee ^HJiilin inolgotj I frlice? , .¦•[. jiJi ukU : lov Moji davni pajdaske, Lepi mladi junacke fj| ., Szo k driigim privrgli,,/(i .' Mene z szrc vrgli zavrgli. "!l Lepe moje remenke j, I cvetecse devojke r Szo sze odtiihile Mene osztavile, '•)'°'i' Pozabile. Vsze devojsztva blazsensztvo, veszelje, prijatelsztvo — y novoj mojoj sztavi Me zse vsze osztavi , . I pozabi. Jaj morem odhajati, Liiblenim szlobod dati, . K tuhineom privrzsti .-. . Krv mojo odvrzsti I povrzsti. Z Bogom, ocsa i mati!. Ah, kak mam odhajati J&sz od vajnih perot, Na tak negvusno pot, V britkih szkuz kot?! Z Bogom braci, szesztricp, Moja krv i rozsice, Braga bratovcsina, Vsza moja rodbina • ¦ ^ I drzsina. Z Bogom, moj sztarisina, Moj driizsban i korina. Z Bogorn kiihariea, ¦¦ , •¦ Moja sztarisica : .- , '¦ I szvadbica. •• ::/ ,-,n;-' -<\ l.m o;.'-1 • -;-'' Z Bogom, moji szvatovje Goszlarje i szoszedje, Predraga bo^rina, « Geia okrogliua I obcsina. Z Bogom, prijatelkinje I verne pajdaskinje, Vi, rozse cveteese, Z menom vkiip rasztecse (l; I hodecse. Vsze, vsze vasz zse osztavim — Ah ! — Kakda jasz pozabim Vnogih lepih hipek, Nas veszeli zsitek '"' I prebitek? ' '. ;' Blagoszlovi vasz vsze Bog Z darmi szvojih milih rok! Daj vam rair i radoszt Odvrni pa zsaloszt Krizs i zukoszt. Daj sze nam po tom zsitki Tam v nebeszkom prebitki Vszem vkup veszeliti >-, I njega diesiti . .'.<:: Vu szvetloszti. '¦ -'>¦' Sztarisina etak ma praviti: Postena szvadba! razmite mali ino veliki, kare vasz je Bog dao vu hisi etoj postenoj. To veli povedati nas posteni raladenec po imeni Cvetko Pa-vel: Dao mi je, praj, Bog edno malo szkrb, stere szkrbi szam ne mogao doprineszti; nego szam dao prizvali, kako raoje drage prijatele, sztnce, viijce ino moje dobre szoszide, ki szo sze poleg mene trudili, sterim szara edno malo vecserjo napraviti dao ; zato sze nikaj ne dreszelte i ne zsalosztite, nego veszeli i dobre vole bodite eden mali csasz ino poleg toga Krisztusove recsi szi zgovarjajte. . )!<.ij;i!,1j Na driigi den za sznehov pridejo szva-tovje, etak sze je potrebno pokloniti. _ M, Vunesnji sztarisina. , ; , Pomozi vam Bog! postene hise goszpodar iuo vsza postena obszida! Notresnji sztarisina. ''' ! Plati vam Bog ! R'-'-' 'II Viinesnji sztarisina. s ' Je li szo dorna ete postene hise goszpodar, po imeni Cvetko Marko? Je li szo doma ali ne ? • . — 97 - Notresnji sztarisina. Doma szo. Viinesnji sztarisina. recsmi pri etoga postenoga goszpodara jiisi zglasziti, stere recsi bi bile Bogi ua diko, nam vszem pa na malo vcse-Dje? Je-li je szlobodno ali ne ? Notresnji sztarisina. Szlobodno je. Viinesnji sztarisina. Zmozsni Goszpodin Bog je zseni-tev na szveti na liidi zaviipao, da eden drugoga vu szveto histvo naj poma-gajo. Ali mladoga Tobiasa zsenitev je Goszpodin Bog ne na liidi zaviipao, kda je szvojega szvetoga angela Rafaela zs njim poszlao, ki ga je vu Rages varas pelao ino njemi je Raguelovo hcser szproszo za zseno, po imeni Saro, stero je i na videnje ocse i matere odpelao. To vidocsi ocsa i mati, od velikoga csuda ino sztraha szta ne szmela pitati: Kama ? Komi ? Zakaj jo pela tak nagli ? Po malom vremeni Raguelovo szrce szi je ne moglo pocsi-noti za volo hcseri. Vkup je szpravo szluge, dao je njira ceringo, lepe senke, dare ino je nje poszlao szvojo hcser iszkat, govorecsi: Ite i poiscsite mojo hcser ino tisztoga orszaga, varasa ali vesznice lildem dajte lepe senke ino szi zs njimi lepo zgucsavajte; more biti vasz gori primejo ino vasz ne os-potajo. Sz podobnim talom nas goszpodar, po iraeni Sztanko Jurica, tiidi je tak obhodo. Vcsera szo prisli k njemi ni-kaksi orozsnati hiidi ludje proszecsi ga sztan ino da bi nas goszpodar nje Dotri prijao, poleg toga jeszti ino piti j je zadoszta dao; i kda bi zse steo posztilati, oni kakti neza- hvalni szlugi njegovo dobroto szo njemi z hudim povrnoli. Ar edno cser nje-govo szo popadnoli ino szo jo sz szi-lov odpeljali ino je zse dnesz nasz szpravo z taksim talom, da bi njegovo cser sli iszkat, kako je i Raguel vkup szpravo prijatele ino szluge, da bi sli iszkat njegovo hcser. Iao po vnogih mesztah i vesznicah hodecsi ino [iszka-jocsi njegovo hcser i ne najdevsi, teda nam je vu toj veszi edna baba pove-dala ino pokazala to hiso, kaj je, praj, eti njegova hcsi, — Bog daj dobro tisztoj babi. Ali poleg toga nam je tiidi la-goje glaszi povedala : Kaj sze nasega goszpodara hcser, stero szte nam po szili vneszli, komaj eden fertao vore v toploj hisi nehali, nego szte jo vo na mraz zegnali ino szte njej nje dek-linsztva lepi cimer ali parto vzeli ino szte jo tak ospotali, stero nas goszpo-dar csi zvejo, velika szrca zsaloszt bode nji obhajala. Notresnji sztarisina. Ki babe poszliihsajo, oni z lazsmi hodijo. Da bi tak csinili, kak je vas goszpodar zapovedao, dobro bi bilo ali ne szmo. Isztina, parto szmo ji vzeli, ar je to njej tesko bremen bilo, nego szmo jo z taksim cimerom pokrili, kak sze postenoga zsenszkoga szpola pos-tene zsene dosztaja. To je pa njej ne na ospotanje, nego na veliko postenje, ar je toga njej potrebno bilo. Viinesnji sztarisina. Da nase i vase recsi, kak vidim, szo vsze pravicsne ino isztinszke, zato proszim vasz, kakti naprej hodecsega csloveka, pokazste mi meszto, kde szi z mojim malim seregom doli szedem, po-totn toga jeszti ino piti, ka de komi drago. Notresnji sztarisina. ... Ovo, szi eti doli szedte. — 98 — Vunesnji sztarisina kda pletenik (bosz-man) vo deli. Poszliihaite mene Adama szinovje, Kikoli vu eto hisj zdaj szpravlen je, Dokecs naprej povem mojga szrca volo, ' Li te csasz naj nejmam v jeziki nevolo. Zdaj je nasa szneha gosztem dar poszlala, Steroga je gori na szto djati dala, Kaj bi dariivala velike i male, Ivi bode zs njega jo, naj mu bo na zdravje ..¦•F .. i ] Zgovarjanje pri vecserji. 1 •'¦« Prva oszoba. Eavno szara zdaj prisao, lublena obszida, Draga moja zslahta im moja szoszida. Jasz szam tiszti, koga szte davno esakali, Zseleli szte mene, da bi rae vidiii. Negledajte mojga kratkoga zsivota, ¦¦','-Ni na raoja mlada i gingava leta, Ar prava modrija jeszte v mojoj glavi, Vszega vcsenja raeszto je v mojoj pameti. Vsze eta vi verte, stftra bora vam pravo, Kaj szam jasz dokoncsao, hodo i sztanjuvao, Vredno ,je vervanja, ka szam doprneszo, Zaani, kaj te vervali, stera szain jasz vesino. Zdaj bode dve ieti, kaj szam jasz so v solo Ino szam zse trikrat modrijo dokoncsao, Na veliko vcsenje szam sze davno podao, Z vnogimi modrimi szam sze zse jasz stiikao. Obhodo szam lepi hvalni Nemski orszag, Nagledno szam zse jasz Fiancuski orszag, Bio szain vu Angliji i vu Hollandiji, Dobro znam kde lezsi orszag Arabinszki Te nazaj pridocsi v naco domovino, Li szo me pozvali vu Szoboto bialno, Kaj bi tam skolnik bio v ti visesnjih solah, Vucsitel zviin reda v abeceszkih knigah. Zato vi (o znajte, kaj szam jasz vucsiteo, Ar szo moja dela gviisuo zsmetna jako, Da sze pa na velko cseszt jasz ne podavam, Zato vsze cifranje z tela ta nehavam. Etiva dva szta li mojva verna hlapca, Me csrevle briseta, verte, je pravica, Oniva eseseta, znajte, moj'ga zsrebca, Na steriva cseszto szpadne moja palca. Drilga oszoba. Kak mi glava szrbi, kaj zdaj ta jasz csujem, Nad norov pametjov kroto sze es-udiijein; Tak ti menis, kaj jasz eta vsza poszliihnera, Tve gizdave recsi zdaj ti vsze premecsem. Vem da szi zsalosztne tuzsae szmrti rektor, Nikdar szi ti ne bio, ni ne bos preceptor. More biti nikda, kaj ti bodes haear Ali pa pri cssredi, kaksi Jagov hertar. I jasz bi povedao, kaj szam jasz nikda bio Ino zdaj bodocsi, nego szam szi zrai^zlo Na sztari prigovor, to szam zse davno csiio, Ki szam szebe hvali, jako szmrdi znamo. Ali doiiok, glavaes, ti naj zves, sto szam jasz, Odkuda szaru prisao ino kain bom so jasz, Na kakso velko cseszt na szkori jasz pridem, Eazmi juoje reesi, odgovor ti dajem. Jp-li szi kda ti bio v Jepo.j Hispaniji? Hodo szi kda ti vu toj novoj Ameriki? Najo szi sze ti kda vu Torszkom orszagi? Ali pa v toj csarnoj bogatoj Azsiji. Yidis escse etiin vsza im«na ne ves, Li szamo ti szvojo glavo mecses. Oh, kak nori eslovek! ki szi szi to miszlo, Kaj szi li szam cslovek, driigi pa govedo. Jasz vu vszeh teh naprej zracsunanih mesztah, Ne szam szamo hodo, sztanjiivao v m'em zsitki, Nego szam tam zsiveo v lepoj vrednoj szliizsbi, Kama ti ne prides, v celom tvojem zsitki. Zato mo persono za veliko postiij, Hobo z glave vzeini i pod pazje deni, Mojih oc-s sze vszigdar ti kroto ogibli, Osi to ne bos csinio, bit bodes po glavi. Tretja oszoba. Ka pa jasz bom mucsao. ka mi vi povete ? Kje to zse etira letita vu zrake Z szvojim zvi>avanjom, da ne szta dobila, Niti eden csesznek szta ne zaszliizsila. Odorna prijatla, zd^j poveta meni, r Csi je ne tak, kak szo od vaj moje miszli? Kaj szta zaman csloveka, tak szi jasz miszlim, Hitro sze znorita, (ak od vaj jasz szodim. Ne szta dalees prisla esese v szvojem vesenjej, Prazna je vaj glava, escse doszta tribej. .'Na to gosztiivanje kak szta szmela priti, Vu szvadbenoj hisi szebe zvisavati. ¦ r Eazinita, poglenta merie, jasz szam, ka szain, Previliki goszpon, malo ka kra! ne szam, Yu drflgih orszagaj jasz szam imenitni, Ar ma lepa dela velka szo pred vszemi. Jasz szam oszlobodo krale od szmrti njih, Miloszt, vnogi senk jasz szam dobo od njih, .Zdaj mi skodi szrecsa, v driigom od onoga, Drage vnoge szrecse mam od szveta toga. Prva oszoba. V proszti reesi vszaki cslovek etak pravi : Vszaki cigan szamo szvojora konja hvali I sz podobnim t-ilom kodis szvoj bot csiszti, Navadila szta sze nje naszledilvati. V ocsi mi mecseta, kaj ne znam deacski, Bar sze hodmo stiikat, csi ne znam horvaeski, Tak kda bodta csiila v s^ebi ta pravila, Kaj szta me nevredno zdaj t*k ospotala. Kaj pa csi sze esese zaesnem modriivati, Sz modroszlovja vcsenja zbrojavati ? Csi na njo szkrb ne bos meo, z tebe szornara Glih preci napravim ali Goliata. Dobro znale szomar ma dve dugi viihej, Narava je tebi i podala dvej. Jeli bar ka ti zdaj tva viiha grmijo ? Kaj szomar posztanes, na to ti siimijo. Goliat pa ma dvej dugi uogej znamo, Poleg toga kratko plecse, kak mi maruo, To oboje dvoje najdesze vu tebi, Zato szi Goliat, vszaki dobro vidi. Zdaj viiva li eto meni raztolmacsta, ">- v Potom moj bot zdrzsim od vajnoga hrbta, Ali csi meni to zdaj ne dopoveta, Szomar, Goliata oba osztaneta. • i . Vszaki dobro vidi mo veliko modroszt, Ne zapopadneta, kak je moja csednoszt, Ali da szo meni ta zobsztom ne dana, Zato doli sztola mi naj bo kaj tala. Driiga oszoba. Z etim ne bos dalecs so, bratec liibleni! k Veri mi, kaj v etom nega te modroszti, Li viiszta miliijem, lehko je zbroditi Ino vidim szebi to nevredno biti. J": '' Da szi pa ne miszli, kaj bi jasz to neziiao, Ovo predvszemi povem ocsiveszno, Kaj szi ne modrijas, pred vszemi je zaano, Zato tvojo modroszt etak mo razklado. Te tvoje recsi szo v toj dugoj priliki, Znas to ti, ka je ne dobro vu priliki, Da veksi je haszek meni posztanoti, Zato szam ne osztano vu toj ruzsnoj lazsi. Tretja oszoba. Ka tak esevkecseta viiva najzadnjesa? Da bi szama bila najpl^menitesa! To scsem, da za mojim hrbtom. oba sztojta, Poleg mene escse viiva sze ne genta. Kak szta obhodila 2,daj eto ne davno, Kda szam notri prisao jasz vu solo vajno, Koke, noge vama szam dao djati ? klado, Le.hko ta za sinjek zaprtiva vfltro. Ka tak brboeseta, kak vonjecsa szojka? Mecseta, lucsata szebe, kako szraka. K je to vajna pamet, kak kovran je esarna, Za vtiha vaj pocsim tak, kaj ta szpadneta. Njiva recsi nancs szo vervanja ne vredne, Ar szo njiva glave, kak kozole, prazne, Bar da bi meo eti velke kuszte bote, Zdaj bi hitro zravnao njiva szluke hrbte. Jasz szebe ne hvalim, toga szani sze ne vcsio, Edno praviesno recs — nikdar szam ne pravo, Ar szam isztino njo dosztakrat zamiido, Nikdar v szyojem zsitki pravice szam ne znao. Jasz szam sze obracsao vu Tnogih palcsah, Vcsaszi szam i tao meo v trdnih kusztih palcah, Dosztakrat szam, szamo ne bio zaprt v klado, Nemeski cslovek szam, to mi verte sztalno. / • Ne davno, kaj szo me zvali v katanijo, ; Steli szo mi dati cseszt kapitanijo, , ;• Ali ne szam zselo meti to bogasztvo, Niti ne bom so na etakse goszpodsztvo. Za boljse jasz drzsim, na luckom tanjeri Lepo jeszti, piti po mali miditi, Kamakoli idem, gotov naidem moj szto, Viao i pecsenje denejo mi na szto. Ne bom szi to miszlo, kaj bi sze ne hrano Ino vu orszagi cseszti ne bi dobo, — 100 — Z goszpodov pri sztoli, kaj bi jasz ne szedo, Kak szam jako moder vszaki to zna dobro. Ne davno, kaj me je velka szrecsa najsla, Povszed ma dobrota meni je razisla, Obraesa sze kolo mojega iraena, Zato naj bo konec eti mojga gucsa. Prva oszoba. Vo sze povrnemo zse z zsalnoga gucsa, Stera szmo vam steli povedati z szrca, Naprej prineszemo escse mi na kraci, Stero szmo sze szami mi navcsili v Graci. Lepo delo je to, ki zsive v radoszti, Ki sze na toin szveti nikaj ne zsaloszti, Ali jasz szi miszlim, ta szo vsza za nikoj, Ar radosit, veszelje obrne sze na joj. Na szveti dragsega nega dugovanja, Nego dobra, verna zsenicska domanja, Taksega hisnika dreszelje ne dojde I szrca boleznoszt na njega ne pojde. Ete zsenin tiidi zse na to nakano, Steroga je Goszpon Bog niti ne vkano, Stero sze je nad njim dnesni den zgodilo, Na veliko radoszt njemi je szpadnolo. Zsivte vu radoszti preliibleni moji, Vszaka pogibelnoszt naj szbaja od vasz zdaj, K vam naj ne pridejo ta huda pripetja, Da bi vszi dobili, zselem z inojga szrca. Driiga oszoba. Da szmo pa mi trije sziromaski skolaske, Ne mamo, zakoj bi kiipili plajbasze, Da bi meli stiri grose ali krone, Za nje bi kiipili szi maszne pecsenke. Naj verje to vszaki, za triid nam ne je zsao, Ali donok zato peneze vzememo, Te Iepe vrtanke zsmahno pojemo, Za vase zdravje sze vina napijemo. Zato zdaj vszaki szvo mosnjo hitro jemli, Naso dobro volo vszaki zadovoli, Szirmake skolare vremio naj pomaga, Stere dobre dare Bog njim lepo placsa. Kda od szvadbe dar dobijo, prri etak zacsne. Fn.. oszoba. ' -"- ¦ Blagoszlovlen boj F v nebeszah viszikih, Ka je obdrzsao vat ,6/e vu zdiavom zsitki I kaj szte obsztali : zsplnuj mirovcsiai Ino kaj szte na ... szvadbo vktip szpravleni Csi bi vam jasz ne bio na velko zmecsavo,, Dve, tri recsi kroto bi vam rad povedo. A da bi sze prvle jasz mogao na piti, Tem raj bi szi zacsno jasz z vami gucsati. Cstem vu Mozesovih knigah velki kusztih, Eavno v onih knigab, v prvom, driigom tali; Kaj je vesino, sztvoro Bog v szvojoj modroszti Vsze dobro na szveti, v szvojoj dobroj voli. Oprvics je sztvoro Goszpon Bog Adama. Ino Evo zsenszko njemi tivarisa, V paradizsom njiva lepo je posztavo, Kaj bi tam zsivela, dosita njima vdejlo, Poracsam i jasz to zsenitev lepo, Taksemi mladenci, ki zna tivaristvo, Ltibi i privoli to lepo jedinsztvo Ino scse viditi nebeszko kralesztvo. Gledaj zseno, kak je mocsna liki ,en mecs Szvojga niozsa v hisi, zeleni sze prevecs, Delo dobro tecse, ar tivarisiea Poleg szvojga mozsa dobra gazdarica Bogme yeri ti to, zsemitev je dobra, Ar znas, kaj zsnje szhaja velika dobrota, Na biso moskoga, csisztocsa, lepofS, Dober glasz, dragi kincs, velika vredaoscsa^ Szvojga mozsa blago lepo vkiipe szpravla. (Nikak z mesz pove). Driigim odava. Njegovo poszodo ona lepo csiszti. (Nikak zmesz pove.) Doli pokvapi. Szebe ino mozsa ona lepo gledi. (Nikak proti pove.) Pri pecsi szedi. Njegovo pobi&tvo jako poveksava. Ta zapravla. Zsena szvojga mozsa kroto lepo hrani. Ne szkiiha njemi jeszti. Od httdodelnikov cseszto ga obrani. Dobro ga da zbiti. Njegovih nevoljah z szrca njega vracsi. Bole ga csemeri. V zsaloszti njega kroto obathvi. Trno ga zsaloszti. Lazses, ar je hise verna pomocsnica. r — 101 — Velika*manjica.! ILazses, ar njegove peneze zdrzsava. Vsze zapija. V zsalosztnom pripetjej z szrca ga batrivi. '. Bole ga razszrdi. Tu betegi njega cseszto gledat hodi. Njega osztavi. -Csiijes sto da szi ti ? Doszta mi ne mrmraj, Ovo mas pecsenje, vu njih zslabraj! Eak ste obhodim, bat ti na hrbet szpadne, Dokecs lepo gucsim, odhajaj od mene. Driiga oszoba. <• Jaj nevolen szirmak, ka szo ti koj dale, Te zsene szo te kde lehko podraitile, Kaj nje jako hvalis, dobo szi vrtanke, .Zato ne csiido, kaj szo te oszlepile. Ne znas, kak je E?a zgiibila Adama? Po Adami pa vesz narod toga szveta? Proszim te, povej mi, djala driigi haszek, Ka je prineszla na nasz zsaloszten zsitek? Jakhel je Lisero li z recsjov znoriia, Notri vu szvoj sator, tam ga zapojila Trfidnoga esloveka, njega je vuszpala Potom njemi v glavo cvek notri szmeknola. Znas, ka je vcsinila Delila Samsoni? Tlasze je obrila tomi nevolnomi, Ocsi voszkopala mocsnomi moskomi, Etak je vcsinila velki spot njemi Ka vcsinila Judith, znas, z Holofernesom, Vszekla njemi je kraj glavo sz szvetlim mecsom; Abimelek krala z velkom jedrnosztjom Zsenszka je liicsila szaino z ednim kamnom. Donok ti tak jako hvalis vszako zseno, Ali poleg edne jasz priszego ne rao. Ar pri njih ne vidim velikoga haszka, Hdna hilda zsena szto mozsov zapela. Csiijes bratec \ doszta szam po szveti hodo, Tiidi pislivoga cigana szam vido, Doszta vnoge tozsbe szam od ti zsen csuo, Zato szam i jasz nje ovo vecs odoro. Prva oszoba. Odhajaj ti lazslivec, niscse ti ne verje, Ar zsena szvojega mozsa, vis, posttije, Pohistvo i versztvo njemi pozdigava Ino njemi zsaloszt rada poveksava. Ne tribej nikakse zseni nazaj vlejke, Po voli kiihanje, raa preszti kodile, Kolovratov v grebnov prejov obracsanje, Okoli szve hise li virosztiivanje. (Nikak z mesz pove). i-- f- Po krcsmaj hodi. Zsena, kakti sztane, preci sze obracsa. (Nikak proti pove). . ¦ ,,¦¦' Krega sze. Da bi szve pohistvo povecsati mogla. V poszteli polezsava. Mozsa kak hranila, to szi premislava. ' Z driigim rajzsiva. Potom kaj bi lepo z njim v miri zsivela. Zs njim sze njevka. Ti da bi szvojega postenja ne gledao, ¦ Yidis to palico, na hrbet bi ti dao, Za to csevketanje jasz bi ti gori djao. I ovo pecsenjo k lampam bi ti podao. Jasz bi jo pa pojo. Yi liibleni moji, zse mi odpusztite, Za volo pijanca mam oditi, znate. Zdaj szte kvar vcsinoli, kaj szte nasz piisztili V hiso notri k szebi, ar szmo prevecs pili. Nove hisnike pa Goszpon Bog pomori Od vszega hiidoga vszikdar nje obari, Sz szvojim szvetim daroin ti nje blagoszlovi, Po sztnrti njihovoj je pa k szebi szpravi. Peszmi. Od sztare zsene i mladoga mozsa. Oh, jasz szirota ne znam, kam, Szkoro me je povszedi szram, Mozsa szam szi zse zebrala, Ki me vszak' den nakli vala. ,(:¦•¦ Kak sze malo kaj zapoji, Te me tucse, te me bije. Oh, bedaszta szam bila, Szama szam sze vtopila. Sztara zsena, mladi pa rnozs, t-.a — 102 — Da je to eden csiiden tuzs, , ._ , :, Eden drugoga razlacsi, , ,. . Z toga prido szami jocsi. Modre sztokrat ocsi noszim, Od zsaloszti szmrt szi proszim. Oh bedaszta szam bila, . .¦¦ Szama szam sze vtopila. ._ . Vsze kajkoli ma na szebi, ¦•:; To szo moje teske szkrbi, Blago dobo po meni, : Bog daj pamet sztaroj zseni. ¦-•¦ Bole bi mi szamoj biti, Neg' pod taksi jarem iti. Oh bedaszta szam bila, Szama szam sze ftopila. Novci raoji, jaj, prejsli szo, Kako lanjszki szneg tota szo> Hiso njemi szam prek dala, Zdaj me mazse brezi szala. ¦ ' On sze dobro z raojim gosztir Donok mi tere m!e koszti. Oh, bedaszta szam bila, Szama szam sze vtopila. Idi baba, mi veli, szpat, Nacsi dobis na glavo bat, Na to ne szmem nikaj recsti, Bridko sze jocsem pri pecsi. Deco mojo mi preganja, Mene goni z moj'ga sztanja. Oh bedaszta szam bila, Szama szam szte vtopila. Sztarl zsenin. Ne bom, bogme, jasz zse duzse vdovee, Ar znam, kaj je to zavrzsen novec; Za njega ni edna prav ne mara, Ni sznehicaka, niti baba sztara. -¦ . Iszkao bom szi nindri pomocsnieo, Ali tak stimate, kaj sztarieo ? Ne daj Bog ! — jasz zeberem devojko, Lepo, mlado i zdrzno, kak szojko. Ne pravte, kaj szem za njo sztari zse, Vem i sztari kozel rad szo lizse; Sztari kriih je hisi na postenje ¦ I sztaro vino sze z zsmahom pije. Za mali csasz bom jo dao prosziti I ne bom sze dugo dao voditi, Al' de raj noszila sztaro kito -- ,—.-. Kako glavo z pocilom pokrito ? Stera bi raj bila k szvojmi kvari, Zavrzseni kalendari sztari, .¦*'.;¦=¦:: Kak mlada i segava zsenicska, Csi glih ne v gnezdi raladoga fticska ? I ka szva szi midva razno v letih, Jasz seszt deszet, una pa dvajszeti! Trikrat telko! hm! to je ne vesz szvet I na sztarom stori sze najde cveL Szvet mi toti pravi, kaj de plasna. •: Ka maram ! naj li bo vrla, jaszna, Mrzli zsivot moj szkrbno odeva I dreveni hrbet odegreva. Hah, hah ! — jeli szem ne dobro zmislo ?' Ja, ja! tak ma biti, tak de i slo. Ne bom, bogme, jasz zse duzse vdoveo., Ar Yam je to li zavrzsen novec. Vsze na opak. Jaj! Zgiibo szam zseno — Ali jako keszno. ' To je moje dobro, — , . Bar da bi zse davno. Szkerbliva je bila. — Vsze je zapravila. Vina je ne pila, — Pijana je mrla. Da bi prisla nazaj, — Stero Bozse nedaj ! Poszto bi sze rad zdaj, — Naj ne pride nazaj. Kak bi jo postiivo, — • ' Za vlasze jo tezao. Kak bi jo kusiivao, — Po iirbti jo mazao. - • Njena recs prelepa, — Mrmrava je bila. ; Mene je trostala, — Povszed dreszelila. Tivaris moj dragi! — Zselem : Idi k vragi. Sztani gori, sztani, — •",¦-¦¦/ % Bolje tam oaztani. Dreszelnoga trostaj, — Oh! ne hodi nazaj. ¦ f >•' Vu mojih nevoJjaj, — • .¦¦¦¦¦• Nego tam pocsivaj. — 103 — Ah! kaj bom zse esinio ? Iszkao bom szi lepso. Bodem sze zsalosztio, — Vem, de naidem boljso. Idem v cerkev molit, — . ' Na krcsmo vino pit. I za njo sze posztit, . , ¦ Z szrca sze veszelit. . I • Beteg devojke. Miea pleve mrhkevco, I szlisara kukojco, »Jaj mati!" tak veli — ,,Jaj! meni nika fahV ,,Nihaj, drago deteee! Dobis lepe csizmice" Jaj, mati kiislena! Ne je to moja rana." Tica szi li zdihava, Caga i pomenkava: BJaj mati" — tak ercse, -,Da vam me jako pecse." BTrpi moje szrcsece! Dobis szvilne sziiknjice." nAh, mati, vsze zaman, Ne zvracsi to mojib. ran." Vieo szkuza poleva, Nebozse omedleva: nJaj, mati merjem vam, Tak veliki beteg mam." ,Ne meri mi, golob moj Pride lepi junak tvoj." ,,To, mila mali, to, Me je na szrci zsgalo." Vinszka peszem. Pimo vince bratja, I letosz bo bratva, : i t> Jeszen je zse ne dalees, Blagoszlova pride vecs. Pimo dragi bratci ¦' Vu vinszkom ogi-aei, w ' Tecse zlata vretina, . •. Csi nagaja letina. ¦ Mazsmo szi zs njim grlo, Naj szrce bo vrlo. Vince da kotrigam mocs, I ponlidi szladko docs. Pijte, Bog tak veli, Kda nam vince deli. Noe szam je to rad cstio I zato je trsz szadiio. I Krisztus je v Kani , Med szvadbo pozvani, Z Fode vino napravo I gosztom radoszt szpravo. Pimo, naklonrao szi I glaszno pravmo vszi: Naj z nami vred zsivejo, Ki z nami vkiip pijejo. 3f 0. Poszlance szo posztavlali. Dva prijatla vkiip prideta pri cerkvi. — No kak szi kaj boter ? -..¦:¦ — Ja? ¦•• • ... J — Ka pa vi ? — Mi tiidi pijemo, nego rai zse na dva hraja pijemo. * Pride kovet, notri sze pokazse popi, no-tarinsi. skolniki, pogledne riftara. Tam szo zse Itidje. Vszi obecsajo njemi. Kovet sze odpela. Liidje v okrog sztopijo, pa szi dale pogucsa-vajo. Eden med njimi z velkim glaszora pravi: Mi vssalcsemi obecsamo. * Ednoga peneznoga koveta szo iszkali. Naisli szo. Potem je velki adomas bio. Kda bi zse doszta pili, eden glavar proszi koveta, naj poiscsp ednoga driigoga postenoga csloveka. — Zakaj Y — Ka de proti njiin. Ovak mo prevecs malo pili. — 104 — Ka je novoga? Borovnjak Jozsef 1826—1909. Vu naturi cslovecsoj iezsi, da sztaroszt postujemo i one, steri vu letaj pred nami idejo, tiidi vu csaszti napreh piisztimo. Gslovek, steri szta-roszt ne ve ali ne scse prestimati i postiivati, je ne vreden razuma, ar ne ma cslovecsega szrca i je menje vreden od nerazumne zsivine. Odnet je, da i poganszki narodje szo sztarce vu velikom postuvanji meli i sztare pravde szo osztre kastige pripiszale na tiszte, steri szo proti sztarcom ne pos-teno sze oponasali i nasa szv. mati cerkev nasz mocsno opomina, de szta-rehse postiivati je nasa duzsnoszt. Narod, steri to zapoved zavrzse, szi koren prisesztnoga zsivlenja od-szeka, ar postiivanje sztarih ocsakov i naszlediivanje njih je jedini sztalen fundament narodne bodocsnoszti. Zato je osztra duzsnoszt i nasega maloga naroda postilvati one szvoje kotrige, steri so narodi duga-duga leta szlii-zsili, za narod ne szamo szkrbno de-lali, nego i doszta trpeli od protivnikov naroda notresnji i viinesnji. Szo nis-teri, ki szo batrivno mali narod od zapelavcov i napaditeJov branili, ga okrepaii i za njega celo szvoje zsiv-lenje dariivali. Jako malo je te nav-diiseni in imenitni mozsov, ali tem veksega postiivanja szo vredni vu szpo-menki szvojega maloga naroda. Eden z ti najveksi i naj imenit-nehsi mozsov szo bili prec. g. Borovnjak Jozsef, csasztni esperes i cankovszki plebanos. Liibeznivoszt szrca, bisz-trocsa razuma, gorecsnoszt na poli dusnoga pasztirsztva, neutrudenoszt vu napredenji naroda i odkritoszrcsnoszt szo bile one velike jakoszti, stere szo te blagi goszpod vu szebi obilno priedi-nili i stere szo nji tak jako prijaznoga i dalecs znanoga vcsinile. Szlobodno pravimo, da njihovo ime je dalecs bil0 poznano i szem nam je bilo sze pov. szed na veliko postenje. Tako more biti pravi diihovnik csaszt szvoje fare diko szvojega naroda, kak naj sirokehse vu zsivlenji i kak naj duzse po szvo-joj szmrti. Steroga diihovnika ime ne szegne prek njegove fare, steroga szpomenek sze z szmrtjov odrezse: je malo vcsino za vero i za narod. Borovnjak Jozsefa ime ne vgaszne med nami, ki szmo nji poznali i nji-hov szpomenek more dugo gor osztati vu nasom malom szlovenszkom narodi. Da bi doszta taksi toploszrcsni, delavni i dobroga nakanenja diihovnikov raeo nas narod, sze ne bi trbelo bojati niksi napadov, steri ga od szeh krajov csakajo. Borovnjak Jozsef szo sze narodili pri szv. Benediki v Ivanovci 1. 1826. februara 9. Na onom lepom bregi, steri sze prav szlovenszki »cerkevnjek* zove, je njihovo prvo detinsztvo pre-teklo blizu edne male cerkvice i tam sze je vcepila vu njihovo szrce ona nevgaszliva liibeznoszt do nasega na-roda, stera je nji pelala vu celom zsiv-lenji notri do keszne szmrti. Mnogo lepi lasztivnoszt szo raeli. ali naj lepsa je bila ta, ar lubiti one, od steri nika ne mamo csakati, vojiivati za one, steri dosztakrat szami k nepriateli obrnejo: to je znamenje velike diise i prave krcsanszke kreposzti. Liibili szo to szvoje rojsztno raeszto i es-cse na sztare dni szo z veszeljom obiszkali ono krajino, kde szaka jamica, szaki brezsics je nji obveszelio i vu nji zbiido lepe szpomenke detin-sztva. Tam szo opravili prve szvoje vcsenje vu ednej raaloj leszenoj kucsici i je to bila sola. Ali ta mala sola pri Szv. Benediki je dala teliko diihovni-kov naserai narodi kak ni edna driiga — 105 — fara szlovenszka nej. Escse ne dugo, ¦da szedem diihovnikov je zsivelo z te fare, steri szo vszi vu toj raaloj soli zacsnoli szvoje vcsenje. I dnesz szamo eden zsive i miszlim, da na dugi csasz je te te szledjen. Bili szo vu toj fari gorecsi diihovnicje i dobri skolnicje, steri szo ne szamo na dnesz delali, nego szo sze szkrbeli i za prisesztne csasze i szo szadili, kde szo znali, da nedo szada brali, szejali, kde ne do zseli. pri toj szlovesznoszti imeniten szloven-szki govornik Szabar gradski plebanos. Prvi i pravi voditel Borovnjaka szo bili Sziszeki Marko benediski ple-banos i to sze je poznalo pri Borov-njaki vu vszem gucsi i djanji do konca zsitka. Sziszeki Marko szo bili eden dii-hovnik velikoga vcsenja, bisztroga ra-zuma, gorecsega szrca, steri szo neutrd-livo delali za napred naroda, vojuvali sze za pravice szv. Materecerkvi i po- Borovnjak szo szvoje giranazialszke sole opravili v Koszegi i v Szombat-helyi i leta 1847 szo zeti med bogosz-lovce. Kak bisztroga razuraa vucsenik szo bili poszlani v Pest. na vszeucsi-liscse, ali zburjava leta 1848 ji je pri-szilila Pest osztaviti i tak szo v Szom-bathelyi opravili bogoszlovje i leta 1851 jun. 13. szo za mesnika posz-vecseni. Prvo szveto meso szo raeli vu domacsoj cerkvi pod voditelsztvom g. plebanosa Szeszeki Marka. Predgali szo szebno szkrbeli za to, naj nas riarod ma dobre i lasztivne diihovnike i skolnike. Sziszeki i Borovnjak szta bila ed-noga mislenja i najlepsega nakanenja duhovnika, sterim zgubo tem bole mo-remo csiititi, kem bole potrebujemo takse navdusene, nebojazlive diihovne pasztire. Kak novomesnik sze Borovnjak pri-sli v Stevanovce za pomocsnika, po tem 1852. v Turniscsi, 1854. na Dolnjoj Lendavi, 1857, v Csernszovci, — 106 — 1858. v Szoboti i kratek csasz pri szv. Jiirji szo kaplanuvali in escse ono leto juniusa 20-ga szo posztanoli na lepoj i prijetnoj Cankovszkoj fari plebanos. Bili szo tak 58 )et mesnik i 51 let plebanos na ednom meszti. Dugo bi bilo vsze dopovedati, ka dobroga eden diihovnik vu 50 letaj doprnesze, csi je prav duhoven pasztir i ne najemnik. Ne je mogocse prera-csunati, koliko miloscse bozse sze po dobrom duhovniki razdeli vu tako du-gom csaszi. Ne ga konca mnogi dobrot, stere pridejo na edno faro po dobrom diisevnom pasztiri. Od zibeli do groba szaki sztopaj szprevaja njegov blagosz-lov. Skola, szpovedalnica i predganca szo ona meszta, kde sze vuszla njegova odprejo na zvelicsanje naroda. Oltar je ono szvetiscse, kde sze odpre vretina nebeszkih dobrot za vszakoga, ki z dobrim szrcom ta priblizsava. Koliko tuzsni szrc sze napuni z veszeljom, koliko britki szkuz sze zbrise z jocseni oucs, to szamo tiszti znajo, ki szo szami prezsiveli vsze to. Borovnjak szo bili ognjeni razgla-szitel recsi bozse i do keszne sztaroszti niti vrocsina, niti mraz, niti szlaboszt telovna je nji ne zadrzsala od szpove-dalnice in od predgance. Na Tissini szo 55 let predgali diko uarodjenja B. D. Marie. Pri Gradi szo pa 50 let bili na Veliko Meso razglaszitel v nebo zetja Matere Bozse. Z poszebnim veszeljom szo te velike triide gor zeli i na szled-nje leto szmo ji mogli prosziti, nazaj zadrzsati od predgance. Veszelo i prijetno szo i szvojim farnikom recs bozso gla-szili notri do szlednji szvoji dnevov. ., Szpovedalnica —- to tesko sedaliscse — je njira nikdai- ne bila neprijetna. Szaki csasz i sze povszed szo radi szpovedavali. Njihova poniznoszt. nji-hovi Jepi trostapuni navuki szo na pokoro genoli tega najtrduogagrehsnika, ar dobro szrce najde szake dveri odprte. Szkrbeli szo sze Borovnjak tudi za dobre knige szvojim fajnikora i celoj szlovenszkoj okroglini. Oni szo od za-csel.ka bili kotriga drustva szv. Mohora t prelepe knige toga driistva prvi ra-zsirjavalec med szlovencami. Za to dobro delo szo mnogo bili ogrizavani od uepriatelov nase vere, ali kak ne-bojazliv mozs szo na to nikai ne dali. Piszali szo iiidi molitvene knige, kate-kizmus i biblio za solszko potrebcsino i mlade duhovnike radi szo pomagali vu piszmoznansztvi szloveuszkoga jezika. Zato szo pred szemi dobrimi dii-hovniki i szvetszkimi vu velikom poste-nji bili, ne szamo vu nasoj okroglini, nego dalecs vu szoszedni stajerszki puspekijaj. Bili szo nasemi narodi, nasim duhovnikora i nasoj pilspekiji na diko pred szemi zviinszkimi. Dober diihovnik i more daleko okoli szebe szvetiti i nje-govo ime, njegova nadiisevnoszt od ' krajine do krajine szegnoti, ar csi osz-tane podveznjena, te vecs ne szvetloszt, nego kmica i te szo dela njegova zaslonjszka. Blagoga szpominanja visesnji pasz-tir Hidasy Kornel puspok na szpoznanje rnnogi vrednoszt diisevni szo Borovnjaka 1893. za csasztnoga csperesa imeniivali i vu ednom lepom dopiszi povhalili njihovo dugo i szadorodno delovanje na poli diisnoga pasztirsztva. Vu zretoj sztaroszti, kda driigi zse na pocsinek miszlijo, szo z velikimi trudami i z pomocsjov szvoji jako dobri i vhale vredni farnikov farno cerkev poveksali i znotraj imetiitno olepsali. Kak 82 let sztar clovek i solszki ravnitel szo v nakanenje zeli cdno lepo novo solo zidati. Zse szo zacsnoli plane rediti i racunati, kak bi to velko delo naj lezsi za farnike vunprislo. Leta 1901. szo szliizsili szvojo zlato raeso. Tu je bio den velike szlovesznoszti ne szamo za cankovszko faro, nego za celo okrogifno. Mnogo jezer ludih je ¦ vkiip prislo z treh piispekih i veliki sereg duhovnikov je szvetilo z njimi te-veliki den. Lela 1908. szo szvetili pet- — 107 — deszetletni szpomenek kak cankovszki plebanos. I ta prilika je vsze duhovnike okroglioe szlovenszke vkiip prineszla i vu velikom veszelji szmo obhajali te den poszebne radoszti. Ali te naj mocsnehsihrasztszpadne, kda pride njegovo vremen. Tak i g. Borovnjaka je csakalo zse blizu vremen spadaja i szmrti. Vidlo sze je, da szmrt priblizsava. Lica, stera szo escse pred ednim letom vu lublenom szraehi priatelom i na dva dni po tem je priso giasz, da Borovnjak szo mrtvi. Lehka i lepa je bila njihova szmrt, kakso szi szaki dober cslovek more zseliti i blazse-ni je, ki z taksov szrartjov locsi sze od szveta. Leta 1909. meszeca szep-tembra 11 dneva zautra ob 7 vuri je btaga dusa osztavila szvojo mrtelno teio. Szeptembra 13-ga je bilopokapanje. Tii sze je szkazalo, kak veliko postenje Roosewelt v Budapesti. -.-_.— ¦*¦"¦ sze kalala, szo po mali posztanole, kakti z zsalosztiov sztaroszti obszeucane; sztaro veszelo szrce je obszela luzsnoszt i on dober goszpod, steri je okoli szebe szamo radoszt i veszelje razsirjavao, je pornali sze nazaj potegno od szeh znancov zviin ednoga, steromi je lak jako rad bio do szlednje viire. Da gli szmo vidili, ka priblizsava konec, ne szmo sze viipaii, da bi tak hitro sze zgodilo. Dva dni pred szmrtjov szo escse dobre vole bili i szi doszla zgucsavali z ednim szvojim dobrim szo meli g. Borovnjak dalecs prejk szvoje fare. Szamo duhovnikov je prislo-25, ranogo skolnikov i doszta szvetszke goszpode z szoszednoga Stajera. Bili szo z Graca i z Maribora mnogi dobri znanci, sleri szo z szkuznatrni ocsmi szprevo-dili toga jako dobroga csloveka, ver-noga priatela na szlednjoj poti. Mi ki szmo poznali g. Borovnjaka, szmo pretesko zeli szlobod i celi nas zsitek bomo csutili, da blaga njihova dusa sze ne da vecs nadomesztiti. Szpomenek njihov bode gor sztao, do — 108 — kecs de edno gorecse szlovenszko szrce zsivelo in ime njihovo bode vu blagosz-Jovi pred vszemi dobrimi szloveni. N. p. v. ra. Dr. I. Leta 1910. januara szmo nove minisztre dobili. Prezident je grof Khuen-Hedervdnj. Poszlanci szo sze ne mugli zs njirn pogodoti zato szo pa od krala Fuss, v Szoboti Hartner sztranke 48-me, v Monostri je pa Szell dobo. Tak je povedano, ka vszaki na tisztoga lehko da votura, na koga scse, prej kak njemi pamet pravi, koma ga dusnaveszt pela. Pa donok ka vidimo? Nisteri szkoz pijejo za koveta, dusno-veszt szi vtopijo sz pijansztvom i sz penezami. Isztina, da szo poszlanci Sarajevszki pOrtjaniiti-ter poztlravla krala. razposzlani bili 22. dneva maloga travna. Nego prvle eden den, 21. dneva ma-loga travna vu orszacskoj hisi szo Khuena i Serenyi minisztre poszlanci stirideszeloszme sztranke na glavi zsmetno ovrazili. Knige kuszte, kalaina-ris, nozs szo njhna k glavi liicsali. Geli szvet sze szpacso nad tem bitjom. Prvoga ivanscseka je bilo posztav-Janje posdancov. Z veksega je sztranka rainiszter prezidenta dobila, tak na na-sera kraji na Baksi Plajos, v Lendavi krivi, oni szo na to zselnoszt liidi nav- csili, tako rekocs priszilili. * Leta 1910. drugo polovico januara na zahodnoj nebi sze je szkazala sve-zda repata, liki zvezda vecserasnja. Vu-csenjaki szo jo okrsztili na 1910. A ime. Vidla sze je po zahodi szunca od ve-cserasnje zvezde (Venus) na szever i zs njov red je doli sla tak, da okoli szedrae vore szmo zse szamo rep njoj vidili. Rep je bio vugnjeai proti Ve- — 109 - zvezdi. Venusz je tiszta zvezda, stera sze po zahodi szunca najprvle na nebi szkazse i v gojdno najbole duzse vidi. * Zvezda repata je vecs vrszti. Zse na to gledocs, kakso pot ma. Iz veksega iz globocsine velike naprej pridejo proti szunci, okrozsijo je, potern odletijo vu drugi kraj, vszikdar bolje sze je leta 451, kda szta sze Aetius i Attila bojuvala, szkazala sze je leta 1066, potem 1456, kda je Hunyadi Janos pobio torke. Nazaj je prisla ta zvezda leta 1531., 1607., 1682. Leta 1758. dec. 12-ga jo je vpamet vzeo eden nemski paver, po imeni Palitzsch, on je meo dalekogled 8 suhov dugi-Szkazala sze je potem 1835. leta. Vu blizoto szunca je prisla novembra 16-ga,. Szprevod Luegerov pred cerkov szvetoga Stevana dale od szunca. Te vecs nikdar nazaj ne pridejo, ta pot njihova sze pravi parabola, hyperbola. Nego szo jo i takse zvezde repate, stere nazaj pridejo. Taksa je i Halley-ova zvezda repata. Pot njena je na dugo potegujeni ellip-szis, to je liki bi potacs malo na dugo potegno, kak edno jajce. Halley-ova zvezda nazaj pride vszako 75—79. leto. Szkazala sze je 66-ga leta, kda szo rimljani. Jemzalem porilsili, szkazala potem vszikdar bole v kraj odisla, dokecs leta 1873. februara je v najvekso dale-csino odisla, escse prek Neptuna, — 5282 milijon kilometrov je dalecs bila od szunca, vu steroj dalecsini bi sze szunce nase ne bole lescsecse vidlo, kak vecserasnja zvezda. To Halleyovo zvezdo je Max Wolf ob prvim v pamet vzeo leta 1909. szep. 11., te je escse 522 railijon kiloraetrov dalecs bila. Kak iz toga vidirao, nasa zvezda repata li — 110 — okrog bezsi szunca. stero je ne na szredi okroga, nego kre kraja okrozsne poti. Zato pa pravimo, da sze zvezda repaia priblizsava k szunci, zdaj je prej na.jblizse, potem pa po drugom kraji v kraj bezsi od szuuca. ,,., Tu vam notriposztavim pribli-zsavenje zvezde k szunci i zemli, potem odhajanje. Te dalecsine szo zse vozra-•csucsane bile, prvle, kak sze je zvezda viditi dala szlobodnira ocsam. To szam gori zaraerkao leta 1910. velkoga travna. Halley-ove zvezde repate dalecsine vu milijon kilometrah ;- •:? od zemle od szunca 1910. jan. 5. ... 214 297 „ febr. 14. . . . 273 209 „ raarc. 26. . . 265 119 „ aprilis 16. . . 200 89 , aprilis 20. . . 180 87 „ majus 18. .. 26 126 „ majus 21, . . 24 132 , majus 29. . . 60 151 Kak iz toga viditno, Hallev-ova zvezda, vu blizoto (perihelium) szunca pride 20-ga maloga travna, vu blizoto zemle pa riszalscseka 18—24-ga, po 18-tom sze pa grozovitno pascsi od szunca. Naprej je povedano bilo, da ta zvezda liki zjutrasnja zvezda de sze vidila, po 18-tom pa liki vecserasnja zvezda. Nego zdaj zse glejmo blizse to zvezdo. Zove sze za Halley-ovo, ar Hal-ley je ob prvira ujeno pot včzracsuno i njeno priseszlje naprej povedo na leta 1758. Njegovi vrsztniki szo sze norca zs njega delali, mro je leta 1727. Ne sze je vcsako dike szvojega bro-jenja, ar je zvezda prisla i escse den obdrzsala. Zvezda repeta ma tri dele: sze-men, kecsko i rep. Szemen, to je zvezda, je 16 mili-jonkrat veksa od zemle. Iz koj sztoji ta zvezda, niscse ne ve, nisteri pravijo, da bi vkiip zrasena bila iz meteorov, ¦to je, z kamnov. Csi bi kecske i repa ne raela, bi ,je niscse ne gledo. Kak vu blizoto szunca pride, rep dobi. Halley-ova zve-zda ma rep dugi 8 railijou kilometrov, riszalscseka 18 je zvezda sztala med szuncom i zemlov, z repom proti nam. Ar to je csiiduo, da repa szunce trpeti ne more, vkraj od szebe ga odbija. Iz koj sztoji te rep ? Nevemo. Pravijo, da bi lo fini gazi (szapot) bili, kakti vo-gelni hidrogen, natrium (szo) i cyan-gazi. Ne bi bilo dobro vu tom repi prebivati, — bi sze zadiisili, bi sze za-giftali od leb csetnernih gazov. Da te csemeren rep de proti nam, sze je ludsztvo szagalo. Inda szveta szo to zvezdo za poszlanika bojne, kuge drzsali, — zdaj zse je liidsztvo bolje vucseno : zdaj szo pa na pol vucseni modrijaske sli ludsztvo szagat, po novinah szo piszali da vkiip vdarimo z tov zvezdov, da sze uas zrak zagifta. Taksa bojazen je bila, kdaje Biela zvezda repata proti zemli prisla. Nevarscsina je minola, zemli je nika ne bilo, tem bolje je zvezda repata raogla zsaluvati, da je vupala vu blizino priti zemle. Razpocsila sze je i falate szo gori naisli leta 1872., kda szo novembra 27-ga goszle zvezde kapale. I zdaj itak vszako , leto dvakrat auguszla i novembra zve- \ zde kaplejo, kakti rusine taksili zvezd, stere prevecs bliizi viipajo k nara priti. Ar zrak zemlo bolje brani od vsze ne-varscsine, kak pa csi bi zselezna sztreba bila. Naime, kak vu zrak pride kaj, voscsi sze z zrakora i sze vuzsge i uajvecskrat do pepela sze zazsge. Mogocse, da po Halley-ovoj zvezdi do tudi zvezde kapale. Halley-ova zvezda de najbolje bluzi 18-ga riszalcseka, te de dalecs 26—24 milijon kilometrov. Rep de proli nara obrnjeni, prej vu tom repi de sze zemla kobacala. Nisteri szo racsunali, da rep 8 milijon kilometrov dugi, te escse viszikdar 16—18 milijon kilo-metrov dalecs je rep od nasz. Nego, prej, rep sze podugsa vu blizini szunca, pa - 111 — donok de pometo po zraki i ga za-gifta. Mogocse, da de pometo, nego tak fini i redki gazi szo vu repi, da nasega zraka zagiftati ne do mogli. Tak mo sze prej csutili, Iiki bi edno malo kupico likora ali zsganice szpili. To sze pa zse vecskrat zgodilo, da sze zeinla vu repi kakse zvezde ko-bacala. Tak sze je zgodilo 3 leta 1861. Edno gojdno je vsze zsuto bilo, — po repi je prek sla zemla. ..... da szamo de glava ludi malo bolela. — Eden je prorokuvo konec szveta, drugi szamo malo bolezen glave. Ne de csiido, csi sze ni edno ne zgodi. Nasi liidje szo tudi zvedili od te zvezde. Pa szo pravli, da prej zve-zda na na nasz szpadne, trok on. to je rep. sze kraj odrtgne i vuzsge celi szvet. Drugi szo pa celo ne steli ver-vati zvezdobrodcom, tetn vecs, da szrao Liidi szo szagali. Prej, iz zvezde repate voide szivi gaz, grozoviten csemer. Dartre professzor v Parisi je pravo, da cianhidrat ne ma zduhe, od zraka je zsmelnesi gaz. Ne bodemo v pamet vzeli, csi sze z zrakom zmesa, — nego naszledek de grozoviten: vsze liidi zadiisi. Armand Gantier tiidi iz Parisa zse bole nasz trosta: Gsi csemerni gazi repa vu nas zrak pridejo, elektrika zracsna je na elemente odszlobodi, tak je nikdi ne vidli. Edno je isztina, doszta ludih sze je zoszagalo. Tii je, prej, konec szveta. . ^ ,, Do zdaj szam tako rekocs proro-kiivo, zdaj vam pa popisem zgodoviua. Zemlaszeje riszalscseka od 18-ga na 19. v gojdno prek repa, traka zvezde kobacala, nego niscse je nika ne vido, niti ne csilto. Ne szmo je vidli, ar malo pred szuncom je prisla zvezda, traki szunca szo prek njenoga traka '. j; l! — 112 — vdarili tak, da szmo zvezde ne mogli viditi. Zvezdobrodci dobre racsune majo, po 18-tom prej jo moremo isz-kati kak vecserasnjo zvezdo, tam na tiszlom kraji, kde szunce zahaja. Pa szo pravico meli, za prva od meszeca sze je ne vidla, nego po 26-tom sze je zadoszta csiszto pokazala. V Sout-Betlehemi (Pennsylvania) je leta 1910. januara velki strik bio, 12000 fabribikanszkih delavcov je hen-jalo delati. Zrok je med driigim bio, da niksega szvetka i nedele szo ne meli delavci. Iz nasega kraja szo tiidi biii tara, oni szo delat v Ameriko sli, pa sze je njira csudno vidlo, da bi szami iz szvoje vole delo sztavili. Eden meszec je niscse ne delo dokecs szo fabrikanti ne popiisztili. * Zdaj zse szo jo ladje pod morjom hodecse. Taksa edna ladja je vu La-Manche katialisi szvoje probe delala, 25 vojakov je v njoj bilo, nad ladjov edna druga ladja trzstva prek plavala, jo je vrazila, ladja pod morjom pla- vajocsa sze je pogrozila z liidmi vred. * Leta 1910. 27-ga mafoga travna sze je velka neszrecsa zgodila vu Okbrito. Ta vesznica je v Szatmar var-megyi, prebivalci szo magyari i kala-vinje. Na vuzemszko nedelo szo bal drzsali vu eduom jilmli, zabavlanje sze je zacsnolo okoli oszme vore. Vkup je bilo tak szedemszto liidih. Kak sze je plesz zacsno, eden lampi.m (lampas) sze je vuzsgo, eden vojak, steri je domo priseo, je v pamet vzeo i U-mipas steo z szablov doli vdariti, da bi na szrteli vgaszno. Ne sze njemi pos/;(jesilo. Plesz je dale trpo, med tem ps, veje oszlalo od lanszkoga leta, zdaj 7s:e sziiho sze je vuzsgalo, v nisterni1' minutah je celi dezs zserjavih perin ' ^o na vlasze i lehki oblecs zsenszk; Vu velkoj sztrahoti szo liidje par :L zgiibili. Na jiimli szo bile velke a-ata, da sze je sz kolami lehko notr/ nelo, te vrata, da bi brezi placsanoga eintrita niscse-notri ne priseo, szo od zviinaj z kole-kom pol metra dugirn potrdili, ludj& szo pa na edne male dverce notri ho-dili. Kak je ogen včvdaro, vszi szo na ednok steli vopriti, vrata szo doli vrgli, liidje eden na ovoga szpadnoli i klacsili tak, ka vu nisternih minutah je velki kup liidih nasztano pred vratami, liki edna hisa. Za nisterni csasz je sztreha doliszpadnola i nad kiipom liidszlva,. steri szo sze od klacsanja te zse zadii-sili i szporarli, je zacsnolo grozovitno goreti. Tak hitro sze je to vsze godilo, da liidi resiti je ne mogocse bilo. Mrlo je tiszto nocs tam na meszti 324 liidih iz Okorito vesznice i iz drilgih vesznic. Ovrazenih, pozsganih je bilo 122, i^ sterih je 13 liidih szpomrlo. Mrtvih je vszevkuper 337; 150 mrtvecov sze je i ne dalo szpoznati. Stere szo szpoznalj^ * one szo szvoji pokopali, stere szo pa ne mogli szpoznati, szo pa vu ednom velkom grobi vsze vkiiper, pokopali. Z kotrigami cslovecsimi, z csontami i cotarni zmesani pepel i zemlo szo tiidi na cintori poszebim pokopali. Jumlo je bilo 16 metrov dugo i 10 metrov siirko. Poda ne bilo, nego na tramovje, na stere sze je naszlan-jala sztreha iz igric, szo bile zabite vejke escse od lanszkoga leta tam osz-tale. Te szuhe vejke szo sze vuzsgale od lampasa. Druga falinga je pa bila, da szo liidje od sztraha pamet zgiibili. Gsi bi po redi vosli, edni na male dverci, drugi pa na velke vrata, bi ne telko mrtvecov bilo. Tak pa eden ovoga kla-cso, doli vleko, nazaj vlacso. Szami szebi szo szi gat, bor napravili. Od velkoga szlraha szo stiri zsenszke rodile. Steri szo sze resili, grozna dela znajo pripovidavati. Nisteri szo c^lo odszpodi pod kupom bili, na nje je tekla vrocsa maszt, naprej szo lazili i zvunesnjim kricsali, naj je vopotegnejo. Nisteri szo na prah zgoreli, csonte, ko-trige cslovecse szo na vsze kraje bile. Velka neszrecsa je to bila, kriv — 113 — je niscse ne bio. Nego dvoje delo ne moremo zamucsati. Isztina, da szo ka-lavinszkoga vadlilvanja liidje bili, da pa njim bi tiidi velki szvetek mogo biti viizem, pri katolicsancah je to pre-povedani csasz za igro i bale. I to driigo, stero, csi leta cstemo mrtvecov, nam vcsaszi v ocsi szpadne, da szo deco v szebom vzeli na bal. Szamo iz Okorito vesznice med mrtve-cami je bilo 68 taksih, steri szo escse kanasza ne ga hise, kde bi ne bilo jocsa. Vu nisternih hisah je nikoga ne osztalo. Sesztdeszet devet dece je osz-talo szirote. Vu prvoj polovici Ivanscseka velka vodina bila na Juzsnom Vogrszkom vu Kassoszoreny varmegyovi. To je brezsno meszto. Oblak je mogo doliszpadnoti. Mali brezsni poloki, stere cslovek kda-stecs lehko prek szkocsi, szo sze nap- Szprevod Leopolda II. v Brilsseli pride pred eerkev szvete Gudule, ne dopunili petnajszetoga leta szvojega zsivlenja, bili szo tam 7—8—10 let sztari pojbicsje i deklicske — pa szo mrle. Najmlajsi cslovek — je bio 8 meszecov, najsztaresi pa 68 let sztar. Escse edno. Gsi gledamo imena rartvecov, vidimo, da vu ogDJi je naj-vecs dekel i zsenszk szrart naislo. Moski szo bole mucsni, zsenszke i deco szo szpoklacsili. Ouo nocs je 209 zsenszk i 128 moskov pleszalo vu szmrt. Vu Okorito vesznici od riftara do noli, velke zselezne moszte odneszli. Povoden je cele vesznice razrusila, krave, ovce z szebom neszla. Vise ;j00 liidih sze je vtopilo. Povoden je celi pov na nikoj szpravila escse njiva je zapravila, ar doli je odneszla rodno zemljo tak, da sze szamo pecsine vidijo ali je ;" telko kamenja nauoszla na njiva, da — Bog zna — kda je lttdje pa ocsisztijo. .*< f*f Najbolje tri krajine szo na nikoj szpravlene. Povoden je moszte odneszla, poti raztrgala tak, ka szamo na nistere — 114 — dni je raogocse bilo neszrecsnim na pomoca iii. To prvo delo je bilo, da szo njira zsives razdelili. Potem po celom Vogrszkom szo dire pobirali na pornocs neszrecsnim Jiidem. Pri nasz po Antonijovom ttidi povoden bila. Ledava je včvdarila na travnike, szera — blatna — voda je je prisla na brege, ka escse sztari liidje ne pomlijo i travo je vsze zblatila. Vszaki den je dezs so, voda sztala po travnikah, okoli Szrpne iViarije je escse po trave sztalo po Torniskih i Lendar-szkih szenosatah. Tako rekocs na vodi szo raogli szeno sztihsiti. Nego koma je ne voda prisla, tiszti szo szrecsni, ne pomlijo, da bi telko szena dobili. Ovi do pa blatno szeno mogli ralatiti. Zdaj je Taft prezident Zjedinjenih Dezsel v Amcriki. Prvesi prezident, po imeni Roseweit je v Afriki hodo po jagriji, europejszke dezsele je pohodo, tak je i v Budapesti bio. — V Ameriko deco pod 16. letom szamo sz sztari-sami uotri pilsztijo, ali csi dec.a k szta-risom ide. Nas kral poleg szvoje velke szta- roszti je pohodo szvoje nove dezsele; Boszno i Ilercegovino, za volo sterih bi lani szkoro bojna bila. V sztolnom varasi, v Sarajevi szo lepo prijali kraia. ¦— Aug. 18-ga je obhajao 80 letnico szvojega narodjenja. * Marciusa 20-ga je mro Lucger pčrgarmaiszter v Becsi. Velki cslovek je bio, dober katolicsan, on je pred-ramo ausztrijanszke katolicsane. Na njegovom szprevodi je lao vzeo kral i hercegi. Na Neraskom Zeppelin li dale dela na szvojoj zracsnoj ladji, Brezi neszrecse i pri njera. ne ga. Juniusa meszeca je edna ladja doliszpadnola, stera je zse hise mela na szebi velke liki zselez-niske hise (kupe). * Mro je angluski kral, za njim priseo Juri V. Mro j« i belgijszki kral, Leopold II., za njim priseo Adalbert. Csrnofforci szo szvojega vladara Nikito za kralja voszkricsali. Tak je ta mala dezsela kraljevina posztala. . (kj.) Kak je Pijanec jarke szkako? Pijanec je celi mili den vu krcsmi szedo, poleg na-yade je celo rn^hki grato, szvet sze je vrtio okoli nj<-ga. Szam krcsmar sze ga zse navolo i na pot ga je szpravo. Poszlao je zs njim szvojega szluga. naj gti domo szprevodi. Szluga je prijao Pijanca za roko, ka de lezse slo po-tuvanje, m^d t>m sze je szkazo mpszee, szvetlo je posztanolo, olinke kre poti poszajnne esarno tenjo vrgle na pot. Pijanee pred provov tenjov pos/.taue, mrmra: Ka je to, ka je to tii? Szluga je vcsaszi gotov z odgovorom: Pri-jatel Pijanec, jarek. Szkocsiva! Pazi, ka vu vodo ne szkocsis. I prek szta szkocsila tenjo. Prek szta szkocsila ua dvajszeti sztopaj to drligo, tvetjo, deszeto, — vszako tenjo. Szluga sze szmeho tu szebi, Pijauec pa vsze dobro zselo cf-sztari, steri je telko jarkov potegno prek ce^zte. Na drugi den je zse cela vesz znala Pijancovo nocsno potiivanje, escse naj rulajse dete za njim kricsalo: Pijan(je, jarek. Szkocsi ! * Cigan (forari): Csi sze ne ognes, bos vido, ka zse zgoiii. Foringas (kda sze je zse ogno): I ka bi zse zgodilo. csi bi sze ne ogno ? Cigan: Jasz bi sze ogno. preddedeki gibanje ua szlobodnom l; vu 6 •dnevah zvracso, — nego ne s aino pri zmrznjenili ranab, nego i pri ranah od nonja, pri otekocsinah, pri siiszah, protini. rezanje, trgauji, vfinzvinenji. influ-enzi i vu drflgik betegah z csudovitnov mocsjov vracsi Follerov Elsa-Fluid. Jasz szam 4 leta trpo vu raznih boleznih zsalodca, szlaboszt, trgaaju vu vilhah cikanfe me je mantralo, ne szam meo apetita, nika mi je ne poraagalo. dl tisztoga csasza. da szam pri Yasz Elsa-Fluida eden tucnt za 5 kofon i iz vasih Fellerovih lakszirajocsih Elsa-pilul 6 sKatul za 4 koron narocso i vszaki den nticatn. ravao szam tak zdrav i ,i raocsen, kak prvle. Verte mi zato, da iz szrca vam pi.sem i vasz proszini, da eto moje plszmo vszein na znanje szloboduo date," Moji posti iiostiivani csitatelji zdaj iz toga piszma lehko vidijo, ka szo za vrednoszti takse imenitne domacse zdravilae szredsztva, kakse sze pri Feller V. Eugen apotekari, Stubica 8t>. N. dajo naroesiti. , Za bolnike dui;ovan.ii pride osasz — tiik je pravo Istvan gazda s jeuii szoszedi. — Zse szo tiszto "vun najsli, na kaksi nafsia sze zsitek podugsa, kak sze velka bo-lezen vcsaszi i na vsze veke vtihsa, kak sze jezero i jezero betegov odsztmni i zvracsi. Na to nasz navcsi pravi Menthol balzam pivle Oszvobocini balzatn. Tomi vogrszkomi szredsztvi raa hvaliti vszaki cslovik vu veszi sz\foje zsivlenje zdi-avje i veszelje do dela. Zato naj sze ne miidi ni eilna vogrszka familija, da szi szpravi , Menthol balzam" ar to je vogrszko, je hasz-novitno, ja lal. PravL , Menthol balzam" sze pri vszeh niotrasDjih i zvtlnesnjih betegah — escse pri betegah — escse pri betegah 40 let — sze da nficeti; potem da sze jjiti od zviinaj sze notri mazse. Pravi Menthol balzam prvle , Oszvodobni balzam" sze szamo vu cet-ralnom szkladiecs. Torok Jozsef Budapest, Kiralv-utca 12. N., da dobiti. (Vid. obilneso med oznanilom.) ocsiscsavajofsa teja, stere dobroto ¦szvedoesi to, da eden za drugim sze godijo szkusbe, da bi to szredsztvo redili i do zdaj szamo apotekari VVilbelm Ferenci, c. kr. dv. liferant, Neunkirchen Szpo- duja Ausztrija szc je poszrecsilo redili. Mocs proti pro-tini i stlsi szvedocsijo piszma zahvalna doszla ozdra--ylenili ludih. Na vkanenje szfromskih betezsuikov i na njiliov kvar od dnova do dneva sze zna- idejo nezveszt-ni llidje, ki iraitirajo sztari moj imeniten Bastillo borov szirup zselezom vapnas2tim i pod priszpodobnoga glasza imcaom nics ne vredne szreclsztva redijo i odevajo. Zato vszakoga na njegov haszek opominam da dober naszledek szarno od Bastillo borovoga szirupa z zsele-zoitl vapnatim szlobodno csakaaio. Pravi sze naide pri narejavci, pri ajiotokai'! HoiTenreich F. Karol, Budapest, IX. Ferene-korut -9. Ol)ilnesc mcli oznanilom. Kakso velko Teszelje sznio szprii-Tili inisiiu csitateloiii na leto lt>09? Gvusno, da velko delo. Ua, iiaenitno i hasznovito delo, stero szmo po szlujacsi z velkimi sztroskami szpoznali. Ovo! Oznnnimo ocsiveszno, da najnovese gori najdenje je: ,Szveta Fluid." Betrivno recsemo, da doszta dob-roga oznauimo naseuii ludsztvi, nego za najboljse .szmo ,Szveta Fluid" szpoznali. To pi-avimo iz prepricsanja, ar vu tisztih druzsinah, kde ,Szveta Fluid" za hisno vrasztvo majo, tam je blazseno z.sivlenje, tam njim dobro ide, zadovolni szo. Ka je zsitek vrei|en, esi ae ga zdravja. Ka vala doszta hnanja, csi szmo betezsni SzveLa Fluid szo escse sztari nucali i zdaj sze razmi, da szo odi tak mocsni bili, pa szo ne poznali nasib jezevo patik. Tak szo delali, da vu tisztom csaszi szo szi iz fabrike virag Mece 12 glasov Szveta-iluida naro-csili (eden glasz 20 kr.), iz ti.sztoga 1—2 kapljici szo szpili pred jesztivnov i z tem szo tak tam z.?iveli do 90—100—120 let. Ne je trbelo njim druge tekocsine, ar 12 glasov je njim doislo na edno ieto, da bi szi sztalno zdravje szpravili vu bisi. Zakaj ga zovejo za Szveta-fluid i odked je zgodovina teh kapljic, to nam pove oglasz kalendara. Jako genjlivo je vszakomi pres-teti i elno probo napraviti, da vszaki szpozna one sztarodavne kaplioe, stere szo nasi prediledeki nucali i od sterzga szo vszi dugoga zsivlenja bili. Zgodovino Janoseka Arkosovoga naj vszaki preste, kde sze naide ¦vsze potrebno. notl1 vzel^ ^Sagrada Barber" szamo driigo jutro pokazse szvojo inocs, potem pp. za 10—12 vor. Mocs ne sztvoji vu tom liki pri raocsnesih purgacijah, da mocsuo (potem skodljivo) drazsi csreva, npgo szpodobno k ednomi szlabom-znotrasnjemi mazsazsi, krepi csreva. Dokecs pn szredi pztvah liilresih vekse porcije szo potrebne, teda pri Sagrada Barberi sze lebko pomensava porcija i na szledoje eelo je ne trbc. Ta naturalna csiszto iz rasz-tlin, nego gviisna purgacija sze szkoro yu vszeh pate-kah dobi \u skatlab 2'40 kor i 70 filerov. Narajaveci glavni trzsec : Poteka k Dildi szv. Wien I.: Operngasse 16. Pazimo na ime Barber Med Tertami je komaj stoj, ki ne bi flrmo .Naszlednik Szabo Adalberta" zse 25 let gor sztojecso poznao (lasztnik Szabo Juzsef) Budapest, V. Vaciut 34. On je bio, ki je najprvle zacsno rediti, koszo zdaj zse na vsze kraje poznano nneniivano ,Boj bikov." Na oznauilo gori pozovemo verte. .f* Vszaki naj pazi na toesem adresz liiotorov fkbrike KalJai T>ajos», poszebno na krszmo ime Lajos, naj z ma^inami podohnoga imeDa ne zmesa fabriko imenituu Kallal Lajosa. Vu celom orszagi naj-bolje liidje radi majo Kallai Lajosove motor priprave za mlatitev- ar oni iued vszemi tabriki, teda sze obrnimo k vornoj fabriki Konrad; Janosa c. kr. dv. liferanta, Brux, 150 Nr. (Csesko), ki zaman i brezi postnine z vcsem kak 3000 kepatni, olepani cenik posle. jj p i vertje najbolje lezse znajo zsnjimi delati. Za toga zroka volo >zo Kaliai Lajos-a motori ua vszeh raztavah z prvimi dokumentami piszmenimi, z medailimi ztatimi i szrebrnimi pobvaljeni. Vszaki na szvoj haszek potem Jula. e*i le od teh na vsze kraje poznaneh edino naj-prosztesih i najbolje iz vrsztnih motor priprav cenik proszi 1 za razsvetienje sze k fabriki motorov Kallai Lajosa (Budapest. VI, Gyar-utca 28 Nr.) obrne, ar imeniti Kallai vi motori sze szamo pod Nr. 28 Gyar-utca Budapest naidejo. Da kak szi uiiszlijo rcseni dok-terje od Fellerovoga Elsa-fluiJa, tonam szvedocsi szledeles piszmo : P. g. Fellei- V. Eugenius, Stubica, Trg Szenja 86. (Zagrab in.). Szpremite raojo hvalo za poszlani Feller-ov Elsa-fluid. To vrasztvo pri Vrizeh bo-lah od susov i protiaa pridocsih je jako dobro, vszik-dar, kda je potrebno, vszakomi preporacsam Feller-ov Elsafluid t proszim, da na moi nuc znova mi posljete, peneze poszoszed posljem. Dr. David M. varaski dok-tor vu Seinisaiva poleg Jarosku ,Galicia". Priszpodob. nih piszem celi kup nam szvedocsi, da je Feller-ov Elsa-fluid nepremoren i ouo isztino, da proti najvecs betegom, kaktr szmicanje, rezanje, bol zobih, bodlaji, krcs, bol glave, roke, noge, zadrevenje, trudavnoszt, szlaboszt, bol ocsih i. t. d. je jako dober. Vartno sze od menje vrednih naszledb i ne pusztimo szebe z prisz-podobnimi imenami, kakti Univei-zalfluid, Luizafluid; na krivo pot voditi, nego narobsimo szi 12 malih ali 6 duplisnih glasov pravoga Elsa-fluida za 5 koron brezi postnine pri Feller V. Eugeniusz cpotekari, Stubica. Trg 86. (Zagrab m.). Bozseu zsalodee — relka uevola. Veksega kincsa od zdravjp nemarao. Zato ne bojmo lehkomiszelni i kak sze kaose bozsno csutenje, obmimo sze vcsaszi k domacsemi szredsztvi najbolje poznanomi, kapljicam szekeljszkih planim ^Novicum" imenilvanim, stere szo dobrota haszka. Dobinsze vu glasah 2.—, 1.20 i —-60 kor. pri Karpati Jozsefi Sepsiszentgyorgyi-Arkas Haromszekmegve. doltra zgepna rora je vszakomi csloveki vszaki den, vszako voro potrebna. Taksa vora red, szvetloszt prinesze vu okrog nasega dela, bolje gvusno je nase zabavlanje i veszelje. Kem je boljsa vora, tem bolje je prilicsna k szvvjoj cseszti. Csi za isztiDO debro voro sesemo meti poleg izvirne cene vu szo lepota moskoj, tak i zsen-szkoj glavi. Csiidno delo sze doszegne vu kratkotn vremeni po amerikanszkom alkoholi. Schneiderovom za vlasze. steri od Djega raszejo, dobi sze szamo pri, narejava, pi patikari Schneider lozsefl v Resici. Za Mcs csloveesoga naroda je ime-nuvao eden dobro, ar je poszvedocsend, da vsze boli, guta sze zacsnejo sz kaslom i toga skodljivoszt na celo ¦ telo ne szeraem pred ocsmi zgubiti. Vretiuo bola, kasel moremo vtihsati prvle, kak sze bol poveksa. Proti tomi szo pa najboljse szredsztvo Kaiserove prs^ne karamelle. Pod imenora ,3Te |»oszlulisajte na cOui- pernico," naidete edno frlico med oznanilom nasega kalendara, vu steroj je popiszano, da kak velka nesz-recsa je doszegnolo Roza Kulcsarovo, najbolje grdo deklo cele veszi, stera je pri compernici iszkala pomocs. Doszta sze je prvle szkuzila i zsalozstila, dokecs je pozvedila, da edine szredsztva lispajocse szo, Diana-krem, Diana-prah za lice i Diana-seifa, stere sze vn vszakoj poteki dobijo ali pa pri narejavci; Diana-apo--teka, Budapest, Karoly-korut 5. No. Vore, zlato blago va najveksem odebi, ranji fol lehko dobi pri flrmi Bohnel Max-a, Wien IV. Margai'ethenstrasse 27/200. Velki cenik rada poslje firrna vszakomi zaman ,ki ga na ednoj dopisznici proszi,, !Lepi biti i lepi osztati je zse vecs ne-neodvezljivo pitanje. od steroga mao po celoni szveti szkusbnoga mazila za lice Schneiderovoga i seife nflc-je obcsinoszki gratal. Szto pa szto vi-szt bolov kozse, izmed sterih eden dojee, da csloveka neszrecsnoga posztavi, od teh szredsztev tak tak na hitroma mine-liki bi kaksa cemperniska roka zbriszala. Ki potem szi blazsentsztvo, to najvekse veszelje scse szpraviti, naj, J narocsi te szredtsztva lispajocsa vu apoteki Schneider \ Jozsefa, Resica. Szto let redijo v Klingenthali i na krajina vszevrsztno szredsztvo muzikalno, stero je niicano po celom szveti. To szvedocsi dobro klingenthalszkogi dela. Ki poteni harmonike, goszli, grtare, citere. piha- 1 jocsi instrument i. t. d. kilpiti scse, naj sze z vupEin- l jom obrne k fabriki narejavca rouzikalnib instrumentov Wolffi Tivaris, Klingenthal, Sachsen. Zsidov, ki sze je na kola truco. Eden t sze je domo pelo proti vecsari. Szrecsa esidova, steri sze je na kola triico. Gori ga o nas vert, nego zsidov je doszta pripove-iavao. Nas vert rad bi sze ga reso, zacsne jsevati proti zsidovi, ka bi ga szkoro pozsro. 3elo ga gleda zsidov, steromi vert zaesne pri-povedavati, ka je vu njihovoj veszi eden pesz zbesznio i doszta liidi zgrizo. Hitro pita zsi-dov: Pa vasz lehko tildi vjo ? Nas vert meszto odgovora sze moesno zazeva proti zsidovi. Tomi je tiidi vecs nej trbelo, nej pocsako od-govora, nego hitro doli szkocso i nazaj bezso. Nasemi verti je tfidi vecs nej trbelo. med ikonje je scsukno i szmehajocs sze dale pelo. ¦ Lasztivnoszti dobroga doktora. Vu Becs 'Varasi na vszeucselisesi (uaiversitet) je bio eden profeszor. Szvojim poszliihsalcom je razlago, ka ednomi doktori sze nikaj nikaj ne szrni mrziti i vsze more dobro poglednoti, viziterati. .Zdaj vasz pa na probo denem, — pravo je — kak te mojo vcsenje zdrzsali. Pri neszo vu ednom glazsi nikso prevecs vunjecso tekoesino, prszt je notri potiszno i k viisztam neszo. Tcsinte za menom, pravo je. Poszliihsalci eden za drflgim szo ta sztopili, prszt vu tekoesino namofisili i z bridkim obrazom doli polizali. .Zaszmeho sze je profeszor i pravo: Prvo recs szte poszlfihnoli i zdrzsali: nej sze je vam mrzila ta vonjuga, nego driigo rees szte nej zdrzsali, najmre, ka doktor vsze dobro more poglednoti. Viste, jasz szam te prszt namocso vu tekoesino, nego poleg njega driigi prszt szam tu lampe neszo. ^ Pride kfivet vu edno vesznico, notri sze sese pokazati vucsiteli. Nisteri moski to zaesii-tijo, sze v csuporo szpravijo. Vitez-a nam ne trbe. Toga rao raeli. 'Viste to je trdi voger, csrevlje ma, kricsi eden zseden gut. Bog zna, je-li tiszti kovet doma tiidi •¦csrevlje noszi ? Dobro je odgovoro. Iz krcsme je domo so pivec. Od tdnoga jarka do drugoga je mero ,.pot. Foringaske szo vino proti njemi pelali. — Ka vozite ? — Vino, szo odgovorili. — Jasz tiidi, pravo je pijanec. Ka grata po szmrti rudecse ? Eak. :_» ¦¦ :¦ Kakse vino je raszlo Iani ? 1910. letno. - ¦ Ka je razloeska med 1909. i 1910 let-'nim vinom ? Edno leto. Vu celoj hisi kde lehko cslovek najbolje .globoko szpi ? V*u peovnici. Idealna purgacija iz esiszte rasztline napravlena, na-turalno szredsztvo, brezi vszega — skodljivoga naszledka, — gTiisno sztavleni sztolec, zsmeten sztolec, ne-marne csreva, tiicsavposzt i. t, d, ,,SAGRADA BARBfiR" drilge purgacije, da zsalodec i csreva krepi i zato zse 25 let niicajo z naj-veksim haszkom professorje, doktorje i vsze liidsztvo za volo bolj^ega prekii-hanja. Na kliniki szkusano j sz c. kr. medajlov pohvaljeno. Vl tUdi z velkiin viipau-* tuul jom leijbo niicate. Yu skatli za 2.40 kor. i vu skatli na probo za 70 fil. sze dobi vu najvecs apotekah. Praro szaino z ,BARBEIl; iinenoni. Rejenje i razposilanje : Gsist", 16, Po notri poszlanih 2,<>0 kor. sze brez-placsno poslje. I -. 8zenje. Vasvitrmegye. (BFa zseleznom.) Alho marc. 19., pondelek pred riszalami, okt. 8., dec. 13. Alsoor na drugi pondelek po viizmi, aug. 10., nov. 11. Alsopaty febr. 3., maj. 4., szept. 4., nov. 4. Alsosagh april 4., maj. 25., szept. 21., nov. 5. Alsostrazsa glej Baba szent Marton. As3zonyfa jul. 13. Batiyand (Piiconci) jul. ma). 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Battyanfalva (Rakicsani), marc. 26., v tork pred riszalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Borostyank6 driigi pondelek vu poszti, maj. 3., jun. 10., szept. 14—16. Csakany. febr. 25., maj. 2., jun. 8., aug. 6., szept. 8. i 29., nov. 25. Csendlak (Tissina) febr. 25., jun. 5., szept. 9. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Farkasfalva (Wolfsau) pondelek po Eiszalih, szept. 1. Felsoor drilgi tjedea vu poszti, driigo szredo po viizmi, v szredo Porciunkula i Deme- ter tjedna. Felsdlendva fGrad, Gornja-Lendava) marc. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29., nov. 30. Felsolo pondelek pred fasenkom, pondelek pred riszalami, szept. 20., nov. 19. Felsoszolnok (Gornji-Szinik), jan. 1., maj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Zsenavci, Jennersdorf), febr. 14., raaj. 12.. aug. 23., nov. 25. Haromsator jul. 13., szept. 21. Hegyfalu jan. 8., pondelek po 29. szept. vszredo po 8. jun. i 11. nov. Hidegkut (Cankova), marc. 19., v pondelek po cvetnoj i szvetoga Trojsztva nedeli, na Rupertovo v szeptembri i ua Martinovo v novembri. Hodos (Vasm.)., marc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Ikervar prva szreda marciusa, v szredo pred 21. sžept. i 21 dec. Janoshaza raaro. 19., pondelek pred riszalami, auir. 23., nov. 15. Korong (Krog), maj 4. Kormend (Kermedin), febr. 2., marc. 12., apr 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., ¦¦, - szept. 21., okt. ^18., nov. 11., dec. 13. Koszeg (Kfiszek) v pondelek pred cvetnov ne- delov, pred Jakobovom, po Egidi, pred OrsiD.jim i po 3. nedeli adventnoj. Kupfalva (Kogl). aug. 5. Kuzma (Kiizdoblanje), Krizsni esetrtek. Leka szlednjen pondelek febr., dfugi pondeleki maj., szlednjen pondelek szept., Miklosovo^ Ime Marijino. Lodos (Litzelsdorf) v tork po Riszalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci) maj. 6., aug. 6.,. nov. 11. Miske febr. 2., marc. 25., jul. 2., aug. 23., szept. 8., okt. 4., nov. 15., dec. 13. Monyor6kerek mare. 19., v tork pred riszalami,. okt. 23. Murapetroc jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt. 28. Muraszentkereszt (Szy. Kris v. Medjimurji) maj. 3., szept. 14. Muraszombat (M6r?zka szobota), v vtork pred fasenkora, v pondelek po Obarnoj nedeli, na meszec po riszalszkom pondelki, jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Nagydolinc (Dolinci), jun. 16., dee. 6. Nemetujvar (Novi Grad, Giissing), prvi dea. po Szvecsnici, v pondelek po evetnoj ne- deli, v petek po Telovom, aug. 2., szept.. 1., okt. 30., dec. 6. Palmafa (Puzsavci) jul. 13. Peresto (Szveta Jelena, Perlocsa), aug. 18. Peterhegy (Nedela, Gornji-Petrovci), jun. 4.,. jul. 4., szept. 8., okt 28. Pinkafd (Pinkafeld), jan. 25., apr. 24., jun. 24., aug. 24., okt. 16., nov. 11. Osi te dnevi na petek, szoboto ali nedelo szpad- nejo, szenje sze drzsi szledecsi pondelek~ Rabaszentmarton (Szveti Marton na Eabi), drugi pondelek poTiizmi, aug. 10., nov. 28. Rakicsan marc. 26., v tork pred riszalah, jul^ 2., aug. 16., okt. 8. Rohonc (Rechnitz, Runae) szredina poszta, velki petek, jun. 15., jul. 13., aug. 24., nov. 25., dec. 24. Rum, jan. 10,, marc 21., jun. 27., aug. 25.,. okt. 15. Sarvar, v pondelek po 2. au^., Simon-Judas.. Szent-Benedek (Szveli-Beuedik), pred pepel- nicov, pn posztnih kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah i pred Bozsicsom — vszikdar v pondelek. Szent Elek, jan. 22., maj. 16., szept. 8., nov. 15. — szledecsi tork. Szent-Gotthard (Monoster), vszaki pondelek. po csetverah kvatrah, velki csetrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Sebestyen (Szv. Sebastjan), jan. 20., april 2O.,,jun. 15., dec. 21. Szent-Peter (Ori), febr. 28., marc. 12., maj. 18., jun. 20., aug. 1. nov. 4. Szeplak, jan. 22., marc. 22., aug. 22., okt. 22. Szombathely, pred Fasenkom, pred Jiirjovom pred Telovom, pred Malov Mesov, predfc Andrasovom — vszikdar v tork i szredo,. Porciunkulovo szenje v tork pred 2. aug., zsivinszko szenje v tork pred 2. niarc. i 2. okt. Tisina, febr. 25.. jun. 5.. szept. 9. Tot Keresztur (Krizsavci), april 16., jun. 4. Totlak (Szelo), prvo nedelo po szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Vasvar, jan. 27., marc. 15., maj. 4., jun. 13., aug. 10,, szept. 29., nov. 10. Vep, jan. 25., pondelok po Beloj nedeli, v szredo pred Krizsnim csetrtekom, eden den pred Petrovom, den pred Stevan kralovom i nov. 5. • • Vizlendva (Szveti Jurij), april 24. Zalamegye. (Jfa Szaladszkom). Also-Domboru (Dobrava), mare. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Also-Lenpva (DoJnja-Lendava), jan. 25., po drugoj posztnoj nedeli v csetertek, na ¦ velki csetertek, pondelek po Eiszalah, jul. 28., aug. 28., okt. 28., v csetrtek pred Bozsicsom. Bagonya (Bogojina), maj. 19., szept. 4. Banok-Szent-Gyorgy, april 24.. jua. 24., aug. 3., nov., 29. Becsehely, marc. 19., maj. 11., szept. 1,, okt. 13. Belatinc (Beltinci), jan. 20., febr. 24., april 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5. Belso-Tiirje, febr. 24., april 24., jul. 24., szept. 29. Csabrendek, prvi pondelek juniusa aug. 10. Csaktornya (Csakovci), febr. 3., v pondelek po cvetnoj nedeli, jun. 30., aug. 3. okt. 13., nov. 25. Cserencsotr (Csrensovci), raaj. 3., szept. 14. Csesztreg (Osesztriga), jan. 19., maj. 16., ang. 25., nkt. 31. Deklezsin (Deklezsovje), jun. 18., aug. 21. Dobronok (Dobrovnik), pondelek po Telovom, jul. 25. Drava-Vasarhely (Nedelica), raarc. 10., jun. 15., v pondelek po angelszkoj nedeli, dec. 13. Drava-Egyhaz na den szvetoga Lovrenca. Galambok, pondelek pred 16. febr. i 2. aug. Hetes, v tnrk po viizmi, v szredo pred Krizs- nim csetrejkorn, jul. 27. Karmacs, v tork po 3. maj. i 1. nov. Kaptalan-Toti, raarc. 19. Kottor (Kottoriba), niarc. 9 , jun., 27,, szept. 30., nov. 30., v nedele po 3. maj., i 15. szept. Kdvago-6rs, aug. 17., nov. 5. Legrad (Legrad), raarc. 12., nedela szvetoga Trojsztva, aug. 24., nov. 2., dec. 13. Letenye (Letina), febr. 24., jun., 29., aug. 25., okt. 6. i dee. 25. — pred njim vtork. Lenti (Lentiba), febr. 22., april 10., dec. 6. Lesence-Tomaj, jul. 26. Mura-Szerdahely (Szrdiscse pri Mori), maj. 1., jun. 2., aug. 19., okt1? 23. Nagy-Kanizsa (Velka-Kanizsa), febr. 2., Vuzem, Eiszali, aug. 15., okt. 15 , dec. 8. — Pred vpondelek i trpi 8 dnevov. Nedelicza. marc. 10., jun. 15., pondelek po angelszkoj nedeli i dec. 23. Nova, Gregorovo, Jurjovo, pondelek pred szrpnov Marijov, Velka Nesa, pondelek pred Mihalovom i Bozsicsom. Pacsa, aug. 18., v csetrtek pred Matjasom. Perlak (Prelog), na fasenek, v tork po Eisza- lah, v tork po Jakobovom. Mihalovo. Rac-Kanizsa (Eazkrsi), prvo szredo po Viizini, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Strido (Strigova) marc. 19., jul. 22., szept. 30., dec. 4. Siimeg v tork po szredini poszta, v tork pred Krizsnim Osetrtekom, Szrpna Marija, Ber- talan, Demeter, Jalsabeta. Szanto v tork po Biszalah i po Eliasovom. Szentgyorgyvolgy (Szveti Jurij) febr. 19., apr. 12., jun. 8., aug. 10. Szentilona (Szveta Jelena pri Csakovci) maj. 22., szept. 22. Szentlaszlo april 22., maj. 29., jua. 27. Tapolca, aug. 16., dec. 6. Totszentmarton, jun. 13., nov. 11. Turniscsa, driigi tork po Viizmi, v csetertek pred riszalami, na Antolinovo, v eseter- tek pred Velkov Mesov, drugi den po Maloj Mesi, v csetertek csarnoga tjedna i okt. 4. Tiirje, febr. 24., apr. 24.. jul. 24., szept. 29. Vidovec, april 25., okt. 18. Zalaapati, marcius 12., v szredo pred risza- lami, driigi den po angelszkoj nedeli oktober 31. Zalaber, pred Gregorovom, po Telkoj Mesi, po drugoj nedeli adventnoj. Zalaegerszeg, febr. 14., v pondelek po cvet- noj nedeli i po Jurjovom, v tork po ri- szalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Zalalovo, april 1., maj. 13., aug. 29., nov. 5. Zalaszentlaszio, april 22., maj. 29., jun. 27. Zalavar, febr. 24., •jul. 26. Apacs (Abstall) strti pondelek po viizmi, szept. 9., tretji pondelek v okt. Cmurek (Mureck), marc. 17.. krizsni ponde-lek, jua 26., aug. 24., szept. 29., okt. 28., dec. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda), jan. 20., na zsaloszten petek, maj. 9., szeptemb. 24., nov. 22. Fehring (Borinje), v pondelek pred pepelni-eov, v tork po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21. dec. 21. Feldbach (Vrbna). jan. 25., mare. 10., maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., wzept. 24., nov. 6. i vszaki driigi tork ineszeca aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Fiirstenfeld, v pondelek po trejjoj posztnoj nedeli, krizsni poudelek, jun. 24., aug. 28. (. okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; april ]5 i nov. 15. zsivinszko szenje. Gleichenberg, febr. 24., jun. 8., aug. 2.. okt. 21. Kapela. prvo nedelo po viizmi, po Mariji Mag-daleni, po Maloj Mesi. Lipnice (Leibnitz), vszakoga meszeca 25. zsi-viuszko szenje; privi pondelek po Szvecs-nici, maj. 1., jul. 25., nov. 11 drobno zsenje. Lotmerk (Luttenberg), vszaki kvatrni tork i vblki tork. Marburg, vszakoga meszeea driigo i strto szredo. Obranja (Habenrain) april. 25., okt. 7. Ormos (Friedan), na zsaloszten petek, maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ptuj (Pettau), april 23., aug. 5., nov. 25., vszakoga meszeca prvo szredo zsivinszko szenje. Radgonja (Eadkersburg), 14 dni pred fasensz-khn pondelkom. v tork po nedeli szvetoga Trojsztva, aug. J0., irov. 15. Vszakoga meszaea prvi tork zsivinszko zsenje. Spielfeid, april 16., jul. 6., okt. 16., dee, 28. Straden na zsaloszten petek, maj. 4., aug. 16., nov. 2., dec. 28. Strass (pri Spielfeldi), marc. 10., jun. 8., aug. 16., nov. 30. Szv. Ana, Nemska (St. Anna am Aigen) v pondelek po strtoj posztnoj rtedeli, jui. 26., aug. 28., nov. li. Szveti Anton (pri szv. Lenardi), april. 28., jun. 22. vszoboto pred Malov mesov. Szrdiscse pri Dravi (Polsterau), marc. 17., april. 25., maj. 12., aug. 24., nov. 14. Szveti Diih (poleg szv. Jiirja), ang. 24.. dec. 13. Szveti Jiirij (prvi Eadgonji), febr. 3., april 15., nov. 21. Szveti Jtirij (pri szv-. Lenardi), april. 22., aug. 12. Szveti Krizs (pri Muri) v pondelek po csar-noj nedeli, maj. 3., jul. 26., nov. 6. Szveti Lenard (v Szlovenszkih Goricah), jan. 20., maj. 19., okt. 4., v pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6. zsivinszko szenje. Szveta Trojica (v Szlovenszkih Goricah), maj, 4., na nedelo szv. Trojsztva, aug. 15., na jeszenszko kvatrno nedelo, v pondelek po posztnih kvatrah, v pondelek po szvetoga Trojsztva nedeli, aug. 28 i v pondelek po jeszenszkoj kvatrnoj nedeli zsivinszko szenje. Verzsej (Wernsee) maj. 6., szept. 29., nov. 20. VVildon, febr. 24., na vuzemszki tork, jul. 2. i 22., szept. 29., nov. 25. ]Va Horvatszkom. Koprivnica febr. 3., marc. 26., maj. 4. jul. 2., okt. 28., dec. 7. Krapina marc. 19., maj. 5. i 16., jun. 27., jul, 16., aug. 13., szept. 10. i 29., nov. 11., dec. 6. Ludbreg april 30., jul. 16., szept. 8., dec. 21, Varasdin april 24., jun. 24., juJ. 25., nov. 5. dec. 21. Zagreb vcsetertek pred cvetnov nedelov,. drugi den po Markovom, jul. 13., dnevi po treli Kralih, po Simon-Judi, po brezi greha poprijetji Marije. Vinkovce maj. 16., aug. 6. , .:, Vinika drflgi den po Markovom, velki cseter- tek, v csetertek po Telovim, v pondelek po Stevanovom, po Miklosovom, ki pondelek po kvatrah. Mera. Tonna je 1000 kilograminov, to je 10 Pri meri more paziti, jeli je vaga, kila, metercentov; metercent — 100 kilogrammov meter ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, (kgr.); 1 kgr. .-*= 1000 grammov. na vednakom podi sztoji, pri kazali dva jezika Kilome;er = 1000 metrov (m.) vednako moreta sztati. Vaga vszikdar more Kiloliter = 1000 litrov; hektoliter == ne vednakom podi sztati. 100 litrov. " • ' . . , -v s.takrat vrebna a ^^ poBi»ga Vs,aki Szi bltra°. S nevodnos,ti pre- kubanja, krcsom' f' nervozaomi csu noszti, tresticBUO«" 1 n«¦ m^n i, neteki 1. t. a., ^t is SSduko tinkturo aaea ^ b0l vtihsa i krepi, vu U izvrsztno zdravilno mocs ^ g g\asi breri po^ s ^ Za 5 koron dng ap Stubica, Marktplatz Zagrabm Najboljse viisztne harmonikn.: 728i2S. N. Fma zvonatreruolo harmonika, cevi glaszov, 2 zvouca, 28 glaszov, kupferni plattlni, mocsno nikkeJno po-krivalo, 16 cra. du^a, v toki K 1.40. Ona iszta, 2i itlaszov. 13 pa pol cm. duga. plattlni Ko 7tim % toki k — )0 — I 4S 32. R. Kajflnesa plainszka zvona •~-' tremuln kniicert Jiarmoti ka " 17 cm dug-a v ioki K Q C0 — 3600. X. Hohuorphon, vilsztni harmonlka, prilika raocs pov ksava, jj cm. debila. 16 cm duga, z dvojnim glaszom ku pferrn plattlni, 20 lilkenj, 4 glaszov, v toki K 3.20. 38011. N. Ona iszta, 25 ci — duga, 48 glaszov, K 4.50. — Popuiia pri prava sa dohanose Ile ga zifiibicska. Pr«iucmba d jm^opua ali i n l n i i 2 koronov narocsbo sze szamo polog naprej notri poszlaiiil 3>o doli racsunanji porto sztroskov opravijo. Vise od 2 J 1 penez koron narocsbe sz povzetjom opravla T A W A C n c. kr. dv. I UttiiuO~(l muzikalen stacun BRUX, 150. N. (Csesko). Od 3000 /. veesmi kepauii olepani cenik na prosnjo zaman i brezpostno. "9^ kelirani rezacs cigarov, 1 lepa poszoda Te 10 falatov vsze vkiip 3 80 K. Sz povzeljoin S7.e da narocsiti jiri : K Hcnrik, IVien, I. VVollzeille 34-F. PRAVO CSESKO TRIKO BLAGO! uji k;i[tnt:. szp.nlni.' Iacso* i. t. A. za raoskc, 7sp- mijboljsem kvalitiisi. Opravusn za. tlofo, pniszlek i hlaese vu ednoni fnlati, lntni kvaiif.as K 1.40, OS c. kr. dv. liferantu expori Htacun Briix, 150 Nr. (Csesko). — Z kepanii obilno olt?pani cenik komislecd brozplacsno Jancseka Arkosovoa Isztinszka pripoveszt. Jancsi Arkosov, mocsen szin najbogatesega kmeta vu vesznici, celi den je knige esteo, nego tak, da je ocsa od toga nika ne znao. Sztari Arkos ,je naimre szina szvojega vu versztvo naprego govorecsi. Jasz szam pri plugi gori raszo, dedek pa preddedek tiidi i ne szamo vszakdanesnji kriih szmoszi szpravili, nego i vkraj szmo kaj djati znali Zemla vszikdar da, ka je potrebno. Jancsi zse vu detinsztvi je szkoro mro za knige, na sztran je devo filere i knige kiipilvao. Nego zato marljivo je delo vu vtTsztvi szvojega ocse tak da i sztari je noncs ne miszlo, da sze njegov szin po szkrivoma vcsi. Prisla szo bozsna leta, tocsa je bila tak, da sztari Arkos na sztran djane peneze je zacsno niicati, escse na porgo je mogo vzeti. Doszta nevol je-potrlo sztaroga Arkos-a i kda je Janctd ednok domo priso z njiv, mrtvoga je naiseo szvojega ocso. Po pokapanji sze je odalo versztvo i Jancsi k bzebi vzevsi prisparane krajcare, je so vu varas delo iszkat. Tak szi je miszlo, da kde naide kakse meszto, kde de delo i poleg toga sze dale vcsio. Vesznicski riftar gra je priporncso ednomi majsztri vu varasi, ki ga jt* i prijazno gori prijao. Jancsi sze je dobro oponasao, ^po nedelah pri obedi, csi je Janesi zacsno gucsati, vszi szo sze csiidivali, odked je Jancsi telko znansztva vzeo. Poszebno lepa, mlada clekla majsztra, sze je csiidivala nad njegovim guesotn. Zsena majsztra je vcsaszi vpa-met vzela, da njnna hcsi rada gleda Jancseka. Kopati je zacsnola proti mladenei i po vszoj' priliki ga je stela vkra.j szpraviti. Vert ie eden csasz brano mladenca, ar je prilicsen i marl-jiv bio. Nego szledi kda bi i on v pamet vzeo, da njegova hcsi z driigimi pojbami ne scse gu-csati nego z Jancsekom rada guesi dokecs driigi pojbje szo na plesz hodili, Jancsi je nikdar ne so na plesz, nego doma je knige csteo ali pa z hcserjov veita szi pogucsavo. Zdaj zse i vert ne steo dale trpeti. Eden den je naprej vzeo szvojo hcser i jo je vosz|jitao. Hcsi je ne doszta tajila, nego ovadila, da sze fe zalubila z Jankom i de csakala dokecs z Jan-cseka kaj bode. Drilgi den je vert voplacso Jancseka. i ga je odposzlo Kak je to hesi zvedila, je vkilp szpadnola. Je bilo jocsa i javkanja. Deklino szo vposztel szpravili i od dneva do dneva je vehuola. Niscse ja ne znao pomoesti. Jancsi na konei varasa je vzeo sza-las, tam je csiio, da je ona betezsna. Cele noesi je^ pazo okoli hi.se. Gledo je na okno. csi ferang sze geuo, je zse miszlo. da ona vogleda. Jancsi je celu vu dvojnoszt szpadno, kda je csiio, cla ne ga pomocsi. Na to szo nanes ne miszlili, da je za Janesekovo volo tak betezsna, sto bi pa to miszlo, da i liibezea beteg prinesze. Eden vecser, kak je Jancsi domo so, je joes csiio iz edne hise. Notri je giedao na odpreto okrio i tam je nikak v hiso sztopo v rokah z ednim glazsekom, ta je sztopo k po-szteii, z glazsa je nist^re kapljiee na cuker piiszto i vu viiszta dekie potiszno. Potem iz g!asa je vlejo naglavo dekle i na sinjek i dobro notri zribo. Janesi je z csiidivaujoin vido, da j" dekla pi mali k szebi prisla. Tedtf je Jancseki na pamet prislo: Lehko bi to szredsztvo po-magalo njoj i po tihoma je pito szkoz okna, naj njerni povejo, aa jw to za tekoc.-ine. Oesa betnzsne dekle je sztopo k okni i pita mladenea, ka scse. Jancsi sze je ne dao doszta pro-sziti, nego zaesno je pnpovidavati, da ednoj velkoj betezsnici scse poraagati. Zapomni szi prijatel. pravo j« oe.«a. i daj szi prineszti. To szredsztvo je ne driigo, kak imeniten Szveta- fluid, pisi na meszti Vajna Jozsef apotekari, Szabadszallas, Pestmegye, daj szi pripelati eden> glas Szveta-flluida za 20 krajc. i pomorone bode tebi. Jaucsi je domo bezso i szledecse-piszmo je piszo Goszpon Vajna Jozsef patihari, '¦ , .,.. , Seabadssdllds. Postiivani Goszpon patikar! Proszim, posljte mi iz pravoga Szveta- , : fluida 12 glasov za 240 ranski z piszmom nucanja. Osi price pak, te * . ' na posti placsam z postov navkilpe. Z postiivanjom Arltos Jdnos. ___ Driigi dnn je na vsze kraje szpitavao, sto je esuo od toga szredsztra i je esflo. pri boli pliies, szrca i mehera pomore, pri otoki, reumi i protini tiidi pomore, goszti bol glave, krcse, bol ledeFJa vracsi. Vo szo zse szprobali Szveta-fluid pri tresliki, pri infeluenzi, omajci, pri koliki pri boli viih i oesih, pri boli nosza i grla, pri pluvanji krvi, pri zsutom betegi, pri poszebnom boli hrbta i prsz, pri asztmi, pri zsmetnom zdihavanji, escse i gliszte odzsene. Szo sze naisli ludje, stere je od pipanoszti odnavado. Proti drugi bolom tudi niicajo, proti bod-laji, proti rezanji zobov i zsil, proti bozsnomi zdiihi viiszt hasznovito szredsztvo. Otecsene noge razpiiszti. Pri otoki zsalodca, szklezni i jeter pomaga. Drevene noge i roke, bol guta i druge bole od bozsne krvi szhajajocse vracsi. Proti vrtenji glave, proti ocni, proti punomi zsalodci, proti boli szpodnjih csrev najboljse szredsztvo. Na Iretji den je priseo pak. Z trepetanjom je Jancsi gor odpro. Eden glas je % szebom vzeo i so je k szvojemi sztaromi rerti. Zsena je odprla dveri, esemerno ga je szpri-jela, esese vo ga stela liicsiti, nego Jancsi je hitro pravo: Dopilsztite mi, da edno szkusano szredsztvo szkusajmo pri betezsnici. Szam szam vido pred vcseraj, da je valalo. Zsena je nika. ne pravila, miszlila szi je, lehko pa donok de pomagalo i je Jancseka notri pelala k betezs-niei. Dekla je doszta nikaj ne zmala od szebe, nego kak je Jancseka vidla, rudecsa farba sze je razlejala po njfnom lici i kda bi Jancsi cuker proszo, nistern kapljice na cuker piiszto i bi proszo jo, naj notri vzeme, brezi recsi je bogala. Za nistere minute je proszo Jancsi zsenszko, naj z tem szredsztvom na mazse szvojo hcser, on de vu driigoj hisi te csasz. Za pol vSre z veszeJjom zovejo Jancseka vu hiso. Ne je mogocse bilo szpoznati prvle escse betezsno deklo. Eudecsa farba lica nazaj prisla, szrce je redno bilo, escse i jeszti je proszila. Ocsa je z hvaleznim szrcom pitao Jancseka, z kem bi zjemi zahvalili to velko delo, ka je vcsino. Jancsi je zdaj ne miszlo na szvoje knige, ne na driigo, szamo na csutenje szvojega szrca i med szkuzami je proszo nje, naj fia njega csakajo, dokecs szi meszto poisese i hcser za zseno vzeme. Sztarisje szo nika ne pravili, szamo szo Jancseka obinoli. Jancsi drugi den je sztopo vu delavnico szvojega verta, nego zdaj zse, kak njegov kolJega, i kak sze je dekla ozdraviJa, obsziiizsili szo goszttivaaje. Vu tisztom varasi szo i zdaj oni najbolje blazseni ltidje, nego ne zamiidijo vsze povszedi esiidno mocs Szveta-fluida hvaliti. Kaksoste nevolo csi stoj ma, naj sze z viipanjorn obrne k Vajnsi Jozsef upotekari, SzabadszaJlas, I*estmegye i szi naj da pripe-lati imeoilen Szveta-fluid. ...... .. •, _¦ . ,. ... Koca konje celo velka, szamo 1 kor. OO fil. ni eden poszesztnik konjov ne more biti hrezi imenitnih strapa-koc za .konje, vodo prek ne piisztijo, celo szo velke, iz poszebno kuszte, tople brilnn-szke vole sze redijo, potem koDje od vszakoga prehlanjenja zavarvnjo ino njiho-vo zdravje vszigdar obdzsijo. Strapa-koce za konje sze dobijo "vu vszkoj barvi ino za .volo velkoga odavanja vu szledecsah zviinrendno fal cenah szo odavajo : I. fajte szamo kor. 1.95 2 falata szamo kor, 3.70 II. „ » 2.90 2 „ „ 5.50 III. , , „ 5.80 2 „ . 11.- Z nads7zetjom sze da narocsiti pri prodajalci: KERTESZ HENRIK, Wien, I., Wol!zeile 34 F. Sinyrna iiiift. (lapperia na szteno 210SI1 2 ».l.reda kTftlitas, na oba dva kraja v edno formo, z razlocs-nim ffialanjom, ka-kti szrna, laboda, oroszlan pesz, je-]en, vu krasziiih farbah 100 cm. sii-rko, 200 em. ld« »,/amo h 60 2Os'l Ono mto 90 cm. silrko, lsO em. du'^o, szrna, jelen, oroszlan, lezsccsi pesz szamo K 4.80. Obilno izbranje vu prtali i sztolnicah, vu ilanel, prtali i. t. d. Zgtibieska ue ga ! Premeniti .je szlobodno ali sze pa penezi nazaj dajo ! Hazposilanje z povzetjom ali pa proti notripotizlanili penez. Kourad JTiiiioN c. kr. liferanta stacum BBl'X, 150. >'. (Cscsko). Cenik z 3000kepanii na prosnjo vszakomi ?.aman i brezplacsna. faliti Ysze orozsje je szkrbljivo vsztrel-jeno i znamenjom poszkrbljeno od drzsavne cseszti. Szamo najboljsa kaksnoszt i dobro napravieno blago. Dl Dobrosztanje za dobroto.---------— 100 Nr. Lefaucheux-revulva obarvana z sibov nabi-jajanja, nabitje z cvekom, (i sztrelov, gladka, gla-vov iz lesza orehovoga. 7 mm. kalibar 17 cm. dnga kor. 5.50, 9 mm. kor. 7.50, Onaiszta 9 mm. kali- ber 7.50 kor. 101. Nr. Ona iszia, fino nikelirana. 7 mm. kor. 6.50, 9 mm. kor. 8.50. liefhncheusz-revulve uabitje : 507. N. 7 mm. nabitje z kruglov 25 falat. K —.80 509. N. 9 mm. nabitje z kruglov 25 falat. K —.95 50b. N. 7 mm. nabitje sreta. . 25 falat. K 1.— 510. N. 9 mm. nabitje „ . . 25 falaf. K 1.25 511. N. 7 nim. nabilja razpoknjeno 25 falat. K —.70 512. N. 9 mm. nabitje „ 25 falat. K —.90 Jfajvekse ortebiranje vu linesili rcviLfvali, vn pisztolali za zse|». Terzerola. Flnnliert Teschings, vir pifksah za lovino, vu hlu%i zu iovino i. t. d. vti mojem od 301)0 kcpov olt'[ianom ceniki, stcropa na zselenje koniistc zainan j brezl postnine Janos c kr. ucl. liferanta, Br»x. 150. flf. (Csesko.) moje imenitno 8730 N. Lepo liscsecsi tok iz lesza, 20 cm. dugd, 16 cm. sirko, elcdalo sze da zaproti i obracsati, ma vu szebi vsze potrebna. 1. Edna dobra britva, iz pvve vrszti soJingengzkoira szrebro-ocola k vszakoj bradi prilicsna, zgotovlena. 2. Edeu remen za brfisziti. 3. Edna skatula mocsiiilia zabrtisziti. 4.-Edna skatula najholjseife. 5. Edna nikelirana szklecsifia. 0. Edenpemzi znikeliramim drz^alom. Vszevkiiper szamo: 5 kor. Ono iszto opravilo, nego britvo z csu-Tajocsov sztavbov za nepilicsne (ni-vrezse sze) z predpiszkom K 5'60. Jako fina priprava za brijenje mesztvo britve ^Korona^ pripravna zacsetni-kom K (i*—. Dobrosztanjc. Premeni sze ali peneze nazoj dajo. Narocsile opravi z povzetjom ali proli naprej poszlaliili penc-z c. kr. dv. liferant, stacun, BUi'X, 150. (Csesko). oo KONRAD JANOS Cenik z 3000 kepami zaman i erozi pos"tniiu\ LEPO i fal ceuo mojili kart jc eseso m (.dtn diujji Sztalna novioa iz lepili kai t zsenszka lepota, eeli redi dece, korine, krojine, dopiszmce bozsicsne, novoga leta, vuzem-szke riszalszke, godne i dneva rojsztvavulepomizdelanji kun st.Doga vazlocsnoga malanj\ 10 falatov vkiippobranih bi e? placsno K —.50. 25 falatov vkilppobranib bie/ pk(jgno K 1.—. 50 falatov vkupporbanih brez- plaesno K 1.70. 100 falatov vkilppobranih brezplacsno K 3.20. 200 falutov vkiippobranib !: K 5.50. 500 falalov vkilppobranib 1U00 talatov •Tanosa Geiiik z JiOOO kcpami komisti-cs i brezplacsiio. (Prvle Szvobodui balzam.) Peter Kiss-ov je zse proti szlednjemi bio Ceta drzsina sze je jokala. Szo-szidje szo pa včpovedali, da je vu szkradnjoj szlaboszti, potem more mreti. Szi-romak Peter je zse koraaj gucsao, pa bi rad escse ednok vido szvojega brata, Jan-cseka. Dao je njemi piszati, naj pride, nego do zdai je ne priseo. Kola posztanejo pred hisov, doli sztopi zs njih Jancsi, bezsi k brati, je — li escse zsive ? Hvala Bogi, szkricso je, da te zsivoga naidem, Jehko ti escse pomorem. To tak, vu vasoj maloj vesznici nika ve vete od onih szredsztev, stere csloveki nazaj dajo mladoszt, mocs, zravje. Miszlo szam szi to i zato szam z szebov prineszo nikaj i naprej je vzeo eden glasek, nistere kaplje je piiszto na telo brata i mocsno je ribo, namazo je ocsi, potem je proszo cuker, gor je piiszto nisterne kapljice i vu vuszta bratova je potiszno. Viste — pravo je okol sztojecsim — to je najboljse hisno szredsztvo, duga leta niicam vszaki den, odpravi vsze nevolo. Vu mojoj vesz-nici szo je zse niicali pri taksih bolah, steri od bozsne krvi, od sztarih bclov szo zaosztali, steri szo zamarjeni, pri prehlajenji, nategnjenoszti, oteki, protini, reumi, rezanji, boli vu csontah, bodlaji, pikanji, trganji, otoki zsalodca szlezine i jeter, boli, vu hrbti, boli Vu Iicah, boli zoba, boli guta i vuszt, boli zsil, rartvah, zadrevenih kotrigah, trganji vuh, pri^boli zsalodca i csreva, pri krcsi vetrov, pri zsganji zsalodca, pri bozsnom zsalodci. Szam szam vido, da odpravi hiidi, szmrdecsi viisztni zdiih, tresliko, krcse, bole csrev, rogatanje szrca, sztav-lanje szrca bojaznpszt, vuzsganje pliics, omajco, medlovcsino i-kasel. Kda bi tak gucso, Peter vert je k szebi priseo. Jancsi jetam osztano pri betezsniki, vszaki den ga je ribo z Menthol-balzamom. Za kratki csasz je celo boljsi grato betezsnik. Cela vesz je prisla k Jan-cseki, da bi njim povedo ka je to za szredsztva i kdejsze dobi ? Jancsi je szledecse pravo : Pri vszakoj hisi bi mogo biti, da bi ga vcsaszi niicali, csi je potrebno. Fa! je, glazsek szamo 2 koron kosta. Jasz vszikdar po posti dam prineszti 3 velke glase za 6 koron, ar menje ne poslejo ;iia posti. Kak sze nuca, sze vszikdar prilozsi. Pravi Menthol-, prvle oszvobodnik Balzam sze szamo vu aputeki TOrok Jozsefa dobi; Budapest, Kiraly-utca 12, kde je szkladiscse glavno. Tocsno opra-vijo vsze narocsbe, sz povrnenjom poste, sz povzetjora. • - • ¦ ;--v' Ctraniuiolbui od 12 kor. Csi zaisztino dobre i fa! instrumente muzi-kaine. Wiens%ko «>las©, szi scsete szpa-raviti, proszte zaman i brezlacsno cenlk otl stacuna, Becs, XVII.. Kalvariengasse 34. E, G. STIASM Kda bi dogzta ponezbilo, najvekso poszojilo poniidimo na loie na prve tri meszeca bivzi interessa, za tri meszece pa pomensami interus sze placslije. Laska v. k. lo Elizabet los Dobroga szrca los Bazllika „ Vogr. v. k. „ 9.-11.- Ausztrijanszka , Domacsa Konvert. Zal. . 42,-50.-100,-125.- , „ 30.- i na vsze driige lose i akcije. — Ki szvoje lose na Jrtigom meszti ma zalozsene, naj k nam poslje piszmo od zaluzsenja, naj sze na prvoj sztrani podpiso, potem novo piszmo od bro-jov originalnib losov i vekso poszajilo vcsaszi dobi. Surna sze po mensem lehko 'loli placsa. VOGRSZKA BANK DRUZSBA Badapest, VI., Terez-korut 27. Cela priprava solsEkih goszlih / locsecom z sku- Te gobzli szt> pravo i sko fabrikiinsz-i delo i za volo lobroga kvalitasa i vsze ki'aje szo 7-.irjene, z pri-vnira locsecom, k stulov, z azmo-lo\ z szedlora i z eglicov vu re- eervi po szlKdecsih c»rii;Ui s/. ia/( il | 1'4 \r Dubre za ntic goszli, oolno, K 1*2.—. 13G !Vi h !]*•< Di 7li L motsiiiin glaszom, 5)olnn, li. 14.—. l-*8. iVr. Boi) t D ^/fi / finin UlJiom, priprava ebenszkoga lesza, poliiL1 K H» — 1 0 N C Ii zkrblivo rojcne goszli, z mocsnim i puniin f,Ii 7 m j up i\ i el enszkoga liiaza, jiolno, K 2(#.—. Takse inipra^c s/o oli puprarn^ z* Uar za-lisetnikom i solarom. iJik\ ij i ! 111 iz lt za K —.70. \e ga zguUicska! -—- Prcmcmba floiiuscscna ali pcuezi nazaj! Poslje z povzeijem c. kr. ttv. liferant Eonrad Jano® JJniv. 150. A. (Csesko). Cenik z 3000 kepami na zselo sze vsza-komi zaman i brezi placsila poslje.--------------------------------- Plateno i pamuk biago / po najfalesoj origin. ceni. ii. li. N. TkiiHJc Konradovo, mocsuo, Jgrobe niti, domacsn platno, 76 cm. stirko, | po falata 11 pa pnl m. dug-o K 6.50, cela : tuoba 23 m duga K 12.50. Siirkese blago boljse kaks. edna 23 m. duga K 13.50, 14.50, 16.50. i S. 1. N. Slllrtillg, szrednje niti, 8t t-m siirko, edna troba 20 m duga K 12.—. Ona iszta boljse kaksn. K 15.50, 17.—. G. 5. N. Sehiffon, szrednje mocsi, 82 I cm stirko, edna roba 20 m duga K 12.50, j flnose kaksnoszti K 14.50, 16.50. B. 31. N. Tfajlolesa, furlio obilrzsa-, ,,oesa rilia (kanav.isz) z rudecsimi, p!a-viiui aJi szivimi btrajfami, 78 cm sorko cdna roba 23 m duga, K 10.50, pol robe 11 i pol metra dnge K 5.50. J. 22. N. Siiioilnja ciha, farbo obdrzsi, perje ne pilszti. i-udecsp i plavo, 78 cin ^I siirka, edna 24 m dnipi K 12.80. Polovica ] 11 j poj m. duga K 7. —. ; Jlncsnc niti (loniacsi prt, H0—200 ni. veliki, pol dvaiiajazterine K 18.— eden K 3.20. Robcseki, beli, vecs farbc, »trajfaszti. dvanjasztorina K 1.60, 2.—, 2.50, 3. —, 3 H0 vn najvekseni odebirarji vu velikom ceniki. » ga zgiibicska! Brcniemba dopiiscseno ali penezi uazaj 1 Posilja sz povzetjom c. k. udv. liferanta stacun, BKUX, 150. S. (Csesko). Velki cenik od 30C0 z vecsimi kepami zaman i brezplacsno. Konrad Janos Fal esesko posztelsEko perje ! 5 kilo, dobro ZL-tjes/ar.o, brezi prnha 9 K, okilo, novo, dobi-o zcseszauo, hrezi postnine ll2 K: 5 kilo belo, meliko, zcseszano lS K, 24 K; 5 kilobelo, Jiki szncg niebko liki nieovj^, zcseszano 30, 36 K, 5 kilo polmevneto lS IC, l'4-40K,18K; 5 kilo belo liki szne«, mehko, Iiki meovje, ne zcseszano 24 K, 30 K; perje szivkaszto a a*CO Kt bolo liki szneg, a 6 K, 6 tiO K, po pol bllah. dobro aiapunjcne, 1 blazina ali 1 pod krizs^ce 180 ciri. duga, liO cm aat-kfi K 10, 12, 15 i 18. 2 mtr. duga 140 cm sOrka K 13. 15, lH, 21. 1 vankifi tS0 cra duga 58 cm siirka K 3-—, 3-50 i 4P— 90 cm dugi 70 cm .silrka K 4*50 i 5*50. Vu driigih. ttidi merah redim posztelino poieg: zšelcnja, iz 3 delov kopzminja matrazi na i posztei aL7.— K. Bofjssa katsnoszt3H*— K Raz posilauje hrezpla-csno mz povzeljoni od 10 Koron vise. Premcmba ali nazaj sze vzeme poieg placsanja pcrto Arthur Wollner, Lobes 569, posta Pilsen, Csesko. Zhiti, szrbrni, nikkelni vorni lanci po najbolje fal fabrikanszkoj ceni, piszmeno dobrosztanje Niksega zgiibicska! Da sze premeniti ali pene^i nazaj Pravi szrebrni jjancer vdrni lanci c. kr. znuin ln gramm K 2.60 20 330 5071. X. Taval-.S lcrszki lanci iz ^ pravoga szve- = bra, 20 gr. — K 4-50. » 30 Kr. K 5-80. % 5072 N. 11 kar. = zlato 30 gr. " K 88.- | 4984. Amerik. 5 doilbje ?Aato ^ K 10- i 474U. Pvavi "g nikkelconipass V- K 2-SO. - 20 30 40 50 fiO 70 80 1IJ0 3.30 4.50 „ 5.50- n 7.— „ 8.80 » 9 50 10.60 13.20 Fravl 11 kar. zlati lanci poloff zsmocse K m—, «.-, 52.—, jO.- i vise. Xikkel Torni 4gO8. N. Prari lanci vu formi Sirebrni oiricir- p.ilegmode. eden szki Ianca E 8.25 65. 95 fil.. K 1.10, j.ravi szrbi-m 1.00, 1.80, 2.-, S1,ort lanci vu 2.S0, 3.—, 3.30, formipologmode 3.80, 4.30. K 4.50, 5.-, 6.80, 7.50 poleg zsme- Obilno odebira- Cse. rravi nik-nje vii velkom ccmki. Tosilja si povzctjom ke( s,)01.t ianei K 1.20, 1.60,2.—, 2.50, 2.80, 3.-. KONRAD JANOS c. kr. dvorszki liferant BRUX, 150 N. (Csesko). Velki cenik od 3000 z vecsmi lcepami na prosEjo zaman i brezplacsno, —----------- . 14 k. zlato 6-— K •- Novo zlato 31 - „ Szrebro 1-— „ zseieznicss Roskopf patent vora z rubin kanmarai, eraaeil sztran prednja, 32 vor hodi, vu pravom belom nikkel toki, z pokrivalom, z glasom pokrita szidro sztavba, patent .sze gori potegne, garanli-rani tacsen hod. Edna 4— K Z dupl. pokrivaioin 7-— , ¦ Roskopf paieist sz. 3.— „ j Szrebrna Roskopf vora 6-— , l Ori^iiiiiS:>a Oua«'j»'3& Pravi nikkel, 15 rubin 18'— K Pravo szrebro, 15 rubin 25— „ 14 kar. ztato 100"— , i vise. 14 kar. zIafi S anci i prsztanki najfalej sze poleg zsme- cse kiiptijejo. Bsiszto zlato po grammi 2 kor. Zlati tanci, fazon 51— K Ylati prsztanki, fazon 2 — Zlati lanci, 10 gr. 25-— Zlati lanci 15 gr. 35' — Zlati zaroscsni prszt. 2 gr. 6-— Zlati zar. prszt. 3 gr. 8-— Vorni lanc.i i prsztanki poleg moile vu obilnom prebiranji. (z szvebrnim zvoiicom obiilli) (Junghans znamenje) 21 cm. vi-szoka, szrebro ali kupfer, 30 vor hodi, z velkim glaszom obiiJjava. dolecs sze esiije szrebrni zvonec, z najboljsim i najholje glasznim obiidenjem. Edna 5— K Sztran szveti 6-— Prosztno obiidenje 2'— Dvojni zvonec 31— Sztran szveti 4-— 4 zvonci 6-— Z muzikov obiidi 10'— z mn2ilLov. obiidi i bije vu lepom omai'eci farbe orebovoga Iesza. 75 cm. viszoka, pol i cele vore bije bildi i najlepse muzike igva Edna 10— K Brezi biidenja muzikalnoga bije. Sike zvon tiirma 10.— „ Brezi glasza tiirma 81— „ Ona iszta, 100 cm. viszoka 14'— „ Ona iszta. 130 cm. viszoka 221— , sziilro remontoir vora, 15 rubin-tov, sztaro sztebro, rokoko med. tok 24 razlocsnih kepov prevecs lepih. izvrsztno zocsma včire za zeleznicsare. Edna 14'— K Ona isza 20". giadka 151— p Vu szrebrnom toki 20-— ., Z dup. pokrivalom 241— p Fai szrebrna remontoir vore goszpodom, zsenszkam i deci, Proszfno pokrivalo 6J— K Duplisno „ 8' — Trojno mocsno pokrivalo 101— Glodki" ooolrie vdre 6-— Zlato plake, 10 — Szrebrni lanci 2 — Fole« niode vore vu obilnom obiidi z zvonom tiirma, bije, priina kvaliias. 3 inaclov. pol i cele vore bije, obiidi z glasznim glaszom zvona tlirma, szvetle raine okrogla 30 cm. sirine Edna 6— K Sztran szveti 6-50 „ Vekerca znova turma cerkvenoga, 70 cm. viszoka, lepo obdeiana, moesno obiidi, z gleszom kathed-ralne cerkvi 12-— K 3 leta sze piszmeno dobrosztoji. Razposilanje sz povzetjom. bOhnel max, wien, IV. Margarcthen-strjissc 27 2OO. zaiuan. ertom omin! Na vas haszek vasz opominamo, da prvle, kak bi PRIPRAVO ZA MLATITEV prese za vino i oli. popune za komo masine ali driige masine za versztro kiipili, obrnte sze z vupanjom zse 60 let sztojecsoj i dobromi imeni sze radiivajocsoj MAYER-ovoj masinszkoj fabriki Zsel i Med. Act, Driistvi, Szoinl»atl»ely (Vasmegye). Szkladiscse: Kiulapest, VI., Vaci-korut 61. " Proszte 72. broja cenik z kepami zaman i brezplacsno. z= Agenta ali inzsenira posle, ki de vam z tanacsom szliizso. ----------- i poplati, najboljse fabrikanszka delo; zgornji tleli stafetlnov, | lasztno delo, vu najveksem prebiranji, poleg vsze dragoese, po ceni zviinredno fal sze dobijo vu szkladiscsi fabrike lederne Gyongy Sandora Budapest, III, Tavasz-utca 1. Pohvaljen szpoznavanja diplomov vn leti 1904. Cenik z kepami zaman. Hikle mode th szolld deli, po najfalosoj fabrikanszkoj ceni. 14!). N.Lcpa kikla, imcuitno platno, no raztrgft sze, da sze prati, farbaizto strajfe, relko gtibe, prevecs dobro sze da prati, 90 cm. dugo K 2-70. Barclient, flauell, prano, kreton, ^lott, liiszter i chifi'on kikle lepo zasite vu obilnom odobiranji po razlo-bsnih cenas na Hzkladiscsi. Se Ka zgiibicska ! Premeinba dopilgfseua ali penezi nazaj! R.azposila sz povzetjom ali poleg naprej placsanja KONRAD JANOS-ac k. tlv. liferanta stacun, BrDx, 150 CCsesko). Velki cenik od 3000 z vecami tepami na prns-njo komiste zainan i brezplacsno. ¦ noj kakorsnoszti. 'Ool3/^ K. pripravna tigris odev- ka, debela kakorsnoszt, strajfe, stiajfaszto obroblena. 124X1^0 Acm \elka K 2-60.20511,1, N. ona Jrata, 124/200 cm. velka K 2-80. 20"iO N. Poszebno fal odevke z drap-wm, kmicsnira robom, 175 cni. dugD, 100 cm. siirke K 1-70. , ^ N. Ona iszta vu beljsoj kaksnoszti li>0 cra, duga, 130 crn. siirka K 2-40. Najvekse prebiranjo vu velkora cpniki. "Ve Ka zsiibicska. Prp-meiu« dopasesenu nli penezi razaj. Ptaz posila sz povzefjom aii polrg naprejplacsanja KONRAD JANOS-a c. kr. dv. liferanta Stacun BItt'X, 150 >'. (Cscsko). ^ Cenik od 3000 z vecsici kt'X>ami zaman i brezplacsno. Orozsje za ioviixo dobro iztreljene vu najboljsoj kakorsnoszti posila Konrad Janos 'e- \^s^^f Duplisna cev, lankaszier piiksa, occlne cevi, szrebrni pantlik notridjaru, okrng-la glava, lice, primanje revčilve 10 K oS"~, 48'—,'55-—, 62'—, 75'— i viae, Hammerles duplisna piiksa, sznvno szg odpre, brezi kokota. tronja Grcenerova kvaka, zagvttseuo K 112*—. Velko prebiranje vu orozaji za lovino i vu revulvah aze uaide vu velkom ceniki, steroga komiste zaman i brezplacsno posljem. JOR6O .1 AVOS vurar, c. kr. pr. cenitel. export vor, vszega zlatoga i szrehr- noga blaga vu vsze deszele Bccs, III/IV., Remnveg, T5. X. Prcszite zaman i brezpostno moj veliki cenik od mojili vor po cenah fabrike, Schaulfb.au-sen, tntakt, Ztmith, Billodes, Anderoars, Omega, Longines, Graziosa, prave Hahn vore ud 15 koron vise. Delavnica za nove vdre i pripravlanje. '\"u sterostecs zsepno voro za 80 filerov novo pero denem. Kratek izpisz iz iz cenika: Prava svicsarszkv nikkel Roskopf-soidro- rem. včira, na. kamnah sze obracsa K 4.— Prava Roskopf-patent-rem.-vora vu nikkel-toki . . , . . „ 5. — Poszcbna pogacsaszta gavalerszka rem.-vox*a z sztranom iz metela, vu toki nikelir. ocela ali oxyda vu LUbi niKeiir. oceia aii oxyna Prava ^senszka ali moska szrebrna remontoar-vora prava szrebra fezidro-r.-nora, nakamnah sze obracsa rt »/.il-jjih Bziuro-r.-nora, naKamnali sze obracsa . szrebrna szidro reraonloar-vora, na kamnah sze obrai;saf z tremi szrebrnimi pokrivalma Pos.ebna pogacsaszta gavalerszka-szidro-rem.-vora z 3 pokrivalma szrebrnimi, z finim sztranom met. z3 pokrivaJma szrebrnimi, z finim sztranom met. „ 15.— Zseleznicska dobra vdra, vu toki ocela ali nikela „ 1l vszega nevugodnojra i skodljivoga naszledka — proli boli pi-sz. pliics, aszlmi, kasli, prsznoj affekciji, szlinavnoszti, tuberkuloziji, bron-kialkatavusi, proli szomarszkomi kasli deee, proti boli grla, inlluenzi, katarusi z uszpebom szc niiea. (5730 br. szvedoesantvo.) P. G. Hudovsky !.! Na njibovo piosnjo z veszeljom szvedocsimo, da pri razlorsaih bolah |iliics. grla, katarnsa i tu-berkulozisa HUDOVSCIN szredsztvo je dobro Ijilo i ne je skodilo. Kr. obcs. orsz. spitala ravnitelsztov Oszek. — Dr. i. Schwarz K. tanacsnik i ravnitel, zvtintoga doszta szvedocsansztva i zahvalnih piszein, na priliko : P. G. Kudovsky I. apotekari Pade. Dr. Slrzolbieki St. vracsitel is Ropezyce-a (Galicia) je prevecs preporacsao meni Hudovscin-pilule, da. bi szkusbo zs njimi vcsino proti mojemi broncbialkatai-i. Dobre szo Lile i zdaj szkusbo ocsem vcsioiti z ednim betezsnim ra plilcsah. Proszirn na hitro 5 skatiil. Peneze z tov potjov idejo. Trvnca (Galicija) Z poszebnim po-tiivaDJom Baro Banhidy Kazmerova zsena. Postuvani goszpon apolekar! Strozzi groifica v Zagiebi mi je preporacsala Vase Hudovsevn-pilulo, stere szo izvrsztno dobre proti holi plucsam. Proszim 4 skatiil zs ujih. Honnef poleg Rajne. Z postnvanjom : J ' Maja de Popandopula barones. Potem Cr. Bech Gusztav, vracsitel v Soproni, Dr. Struppl Victor kr. tan. borvatszke vlade, Dr. Kaicic, Dr. J. Janaon, kr. zdr. taaacsnik. Ediia skatula 8 kor. 3 skatula Itrez- l>lacsno 8 kor. poleg notriposzlanih penez ali sz ponzetjom. HUDOV8KY apothekar Glavnitrg 9. (ToroiitJllin.) I. / materlje prlmo- pravlono, tnlo, z dobrim paiiflikoiu robfeno. ~110L \. Spiur farsang, lepe mujsire i rob, belo ali krt--m, 7 dubrim paritlikom robjeuo, -1 dela. vszaki !>0 cm. siirki i >:00 cm. tlngi. K 4.S0. :;:.o cm. (lnati K 5.IJ0, etlon metcr 70 fil. •1\Q± N. Oa iszti, boljse delo. 2 dola, vszaki llScm.siirki i :-!00 crn. duj.ri K 5.40, H50 cm. dnspi S6 fil. Aojvekse [trcbiranje vu frrangali, vu posztorah i szto-rali tu niojem ceniki. >o ga zi;iibicska I I>a sze premeniti ali penozi naznj: Pu&iila sz puvzi.-ljom ali polcg napr^j placsanja KONRAD JAN0S-& ^^0I5^S BRUX, 150. N. (GaeszlEo.) ^. vccsmi keparai na prosnjo komislccs i brezi posintne. .-'¦— | Szamo 5 koron SO filerov kosta moj Sleroga na p .i. za pravi solingenszki masin /a rezanje vlaszih, irobo 14 dnih sz piivzeljom posljem i yze doli zave-14 (inik nazaj vzemem i ceno vcsaszi Jiazaj po^Jjem. ,i ^nlni^vnszkoga ocela napvavlpni masin je najfine^i* nikelirani, iia tri dnzsine rezse, z 3 glavfiikarai za 8, 7 i 10 mm. dugim vlaszam, ica dvojno pero, rezei-v pero, lepa skatla, popisz, kak sze more niicati, stojtecs lehko rezre vlasze, Eden masin szamo 5 kor. &0 iil. Prayi so!ingenszki masin za rezanje brade szamo 5 kor. Zagviisna, hitra priprava brijenja szamo 3 kor. 90 fll. Da sze narocaiLi vu Kertesz Henrik-a stacuni , I., 34-F. Isprobane, zaviipaesne vore z 3 lctnim zvo- sztniiii |>is:'.!iiemm dobrosztanjom. 4010. Nr. Nikkel- remoiitoir-vijra ^Fantazia" vu toki szolidnom, dobra, najboljst; pripravl-jena, na kamnah sze obracsa, 7. de-lom nikeliranom 4148. Xr. Ona iszta vn priivom szrebr-nom toki, na kra-jaj pozlacseno. K 12.80.4139. N.No-trnzsnje szrebrno pokrivalo K 13.50 Prememlia dopfis-cscua ali szo pc-iiezi na/aj dajo. Razposlianje z po-vzetjom iz Konrad Jaoosa c, kr. ii liferanta pra W\k vor BBVX, 150 Nr. (Csesko). Od 3000 kepov z vecsmi olepani cuuik zaman. Na anszstelingi v Parisi 1. 1900 Grand KWIZDA FERENC c. kr. ausztr. vgr. rom. i 130%. herc. dvor.szki liferant, apotekar KOBSfEUBUBG, Poleg Betsa. KWlZDA-jOV FLOID. Zobrambov kacse (Touristafluid) Kwizda-jov korneuburg-szki Cena: glas kor. 2.— , 1.- Zse darno szpoznaao disccse notriribaiije, da zsile holje niocsne posztajiejo. Touristi, ki sze na biciklini vozjo, jagn i konjoniki z haszkom ga nticajo po dugsili potah, kak moca davajocso szred.sztvo. dietetikus szrecis2ivo za konja, za j rsivino rozsno i ovce. s Cena: 1 skatla K 1.40 / a " ji • 4" Vecs kak EO lel je vu nflci vu najvecs stahih, kda je zsivinii ne raela apelita, bozsno prukuhnla, nileko popravi i trave vecs mleko ckijo Szkladiscse: TOROK JOZSEF apoteka. BUDAPEST. VI., Kiraiy uia 12 i Andrassy ut 26. Telefon szki l)roj 77—51. \ uiclia i skeri falmika. Centralno szkladkese i fabrika: Budapest, VI.. R6zsa-ukca 51/53. Melia, kovacskih ogujises, spule zdigavajocse, Weston spululli im iinll/niil hrflli PDlDnio redov, szvodruih masinov, uialter i e%el goii vlecsecsih pri- V VlillvUIM h h li lik, masine i kole zdigavnjocsili prilik, kak tudi driigih piilik '" >ullxul" "'ui' ' "J""J"' Velko szkladiscse iz prve vrszti ziejanoga oceia szedaliscsa, iz ednoga falata kovanoga szedaiiscsa, satuk i skerne masine. Kakseste masinszkz delo opravi poleg nialanja ali mujstre i popravlanje tocsno vcsini. Fal cena, iocsno i ________________________postenavoszluzsenje. Cenik zaman i hrezpostno.__________________________ Najfinesfi skeri lisztja-sage. J)elo lisztja-sage je podvucsno i lcpo zabavlenja mladomi, szta-romi vednauo, va szJobodnali vorah. 9307, N. Fina sker lisztja-sage, na mo-cs.hi karton vtegDjena, z 7 skermi i z kepom, celo K 3. — . 9308. X. Ona iszta z 10 ilnimi skermi i z mujtrov K o —. 9310. N. priprava vu toki lesza borovoga z pokizalom, z 9 skermi 7.20 Kor. Ne ga zgiibicaka! Premeni sze ali penezi nazaj. Telko prebiranje iz skerifa lisztasage vu ceniki. Sz povzetjom aJi poleg notripo-szlanih pcneZ posle : Konrad •Tanus c. kr. dv. liferant, stacun Briix, 150. (Csesko). 0(l 3G00 z vacsmi kepami vszakomi zaniau i brezi postnine. szamo 2,80 t Domacsi lepi reform fortoji vu obilnom odebiranji i vu szolid deli po najfalesoj ceni. 195. N. Lepi, dobro sztojecsi reform fortoj, partaszte raujstre poleg mode, z golerom mornarszkim, zsnjore, zgr- bano, 120 cm dugo 2.80 K, Reform fortoji vu elegantnisoj formi 3-80,3.20,4.20,4,80 K. Glott-reform f or-toji 8-80, 4-20, 4-80, 650 Lepi domacsi fiirtoji —.90,1-30, 1.90, $¦— y-80 K. Se ga zgtlbicska. Szlobodno premeniti ali pe- nezi uazaj ! Posilja sz povzetjom ali poleg notri poszlanili penez. KONRAD JANOS c, kr. pv. Jiferant BKtX, 150 K. (Csesko) > elki cenik od 3000 z vecsnii k zpamau aeim szvetlo kazsejo, da goszti vlaszi kak preobrnejo csloveka, nucanji Schneider-ovoga amerikanszkoga alkohola za vlasze. Je delo ! Szkusbe z liiiliui razlocsne sztaroszti i obojega szpola duge lefca nadel- javane to szo nam pokazale, da Schneider-ov amerikansEki alkohol za vlasze za volo njegovoga antiszeptikus dela vsze sztvar, stero zsive na koreni vlaszih, prepravi. Kde szo klice vlaszih ne prepravlene, tam po kratkoj rabi morejo vlaszi mocsno raszti, luszki minejo i vlaszi do najvekse sztaroszti sze obcsuvajo od szeroszti. Vlaszi obdrzsijo szvojo lasztno szvetloszt, sztalno gladki i goszti osztanejo. Schneider ov amerikanszki al-kchol csiszti i potrdjava glave kozso, odsztrani kapanje vlaszih i niocsne, friske vcsini zsile glave. k(5pi szlBzsbeno potrdjene piszma, amerikanszkom alkoholi zaisztino vu 14 dnevah Sehneider ovo zraszejo, steri i osztanejo. Sztari i mladi, goszpodje i goszpe nucajo Schneiderov amerikanszki alkoihol va vlasze. da bi njim brada, ozimicle i vluszjc zraszli, ar je poszvedoeseno, dn ¦¦¦ .-tikohol ce?i vlaszih vu 14 dnih takse vcsini, na telko je giblji' ¦'¦; viaszi do raszli. Da ne skodi, d'ibro sze sztoji! Scheider-ov amerikanszki alkohol za viasze s.:iiu;.' vu glasah 3 i 5 koron poleg napr^.j poszlanih penez ali sz povzetjom «zf im-.,. ijrnkt po narejevci. Narocsbe vise od 10 koron brezp!;n"-n Nn.. ¦• itaj poslejo na eto ime: Apoteka Jo? 4a Seiuieiderovoga, Resica ^fiivni i-n* 2 ^". (Juzsno vogrszko). l\ra vsze mocsi pripravleni najnovesi i najboljsi masini za male verte. Zaviipacsuo, Niksa briga financi. Malo gztroskov. Prosztno uclo. Dolier hod. Mlinszkoga pohistva, masinov za versztvo szkladiscse. naszledniki Adalberta Szabo BUI>APEST, V., Vilcl-kornt 34-a. Dobre pogodbe za placsilo. Dobro iz zsliizseiije. 2LJf Proszte szebi na liaszek volki oenik zaman i brezplacsno. SJjšf- Velka delavnica za popravlanje poleg dobrih voditelov. ' Sztaro dobro ime. _^,% r... ilA ,---,.._ Bopuno dobrosztanje. 3 leta dobrosztanje ! 5 korotl kosla moja X.4OfjO prava szvi-csarszka po ^RoskopP sziszt. szlob. szidro remontior-vura trdno, na kamlah szo obra-csejocso, antimagnelikus delo pravo emaiJirana prednja szlran (ne papiri, pravi z var-vajocsira plombom nikkel tok i nad delom pokrivalo, 8(i vur hodi (ne ]2 vorj cifrani i pozlaeseni kazalci, redno pri-pravlanos, 3 leta sze dobvo sztoji z piszmem, edna K 5.-(4062. N. z kazalcom second , minut 6.- K 4098. j\\ vu pra-i vom szrcbnom tofei bivzi ka-' zalca second niinut K 11.-, 3 falatje K 31.-. Ona iszla z kazalcom second minut K 13.50, 4079 K, v ocelnom toki (i.80 K. Oliilno izblranje vii vszcli Trisztnlh v8r vu vcl-kom ecniki. Nc jo spiJ. -•m^^o^^c^ — Vore szc premeuijo ali po- i dol potegnjeni sze nazaj poslejo. Narocsbi' / pov-ali proti notri poszJanih penez opravi prva fabrika vtir bruxenszka 1 c. kr. ev. liferant 1 Briix, 150 (Csesko). Cenik z 3000 kepami na prosnjo vszakomi zaman i brezplacsno. zetjom Bele vu szolid. mocsnom tleli Szamo K 2.10. dobroj kaksnoszti. 20S X. Fdl szra-kica za zs nszke, z gonibov na hramaj, mocsni' niti, z rumburg-szkoga platna, zheklanjom.spi-com, z robami, cela duzsina, ed-na 2.10 K. Szra-kice za zsenszke, bolje elefrantne, dober chiifon, vu naaita, z pantli-tamiKS.BO, 310, 3.40, 3.80, 4.40, 4.90 i vise, obiluo pTebiranje. Mali kaputi za zsen-sfizke, lepo delo K —.90, 1.20, 1.80, 2.50, 3 —, 3.40. 3.60. Hlaese za zsenazko I-a chiflon K 2.40, 3. — . 3.81), 4.80. 5 50. Naj sze dosztaja cemk pios/iii. Promemba jo do- ptisrsena ali penczi nazaj. Razpos.ila sz povzotjorn ali poleg" ii;ip"'.'i iiofri pKrfzlauiii penez KOIBAB JASTOS Vir!".t.deT- ISUl-V, 150. (Csesko.) Od ?,000 z V''c'e zomiiditc potrcbne muzikalfle instrumente i tiarmouike — las/.tno delo — direltt kiipiti BAKTL J4XOSI. fabritanii, BLEISTADT, bei Gvaslitz (Csesko) Doszta falej kiipite U\ hknlne zoszli z locsecom od 4.CU, 5.40, ii 50 K du li K. Concert gosili, od 14. — , 16.—, 18.—, -20.— K do 50 Kor. Klnrinete, trobiinte, collo i bracsa szamo vu dobroj kaksnoszti po faloj ceni. 10 kij. 24—12, -2 prom. szamo Ii 1IJ „ 24—12, 2 „50 glaszo- 680. N. 10 „ 30-15, 2 ,50 69ž. N. a korusi 33—lOiviseS „ 70 Eeeska Uarmonika 19 k]j. B bassz. Dupl. ajasglasz 1!) r 8 Dupl. szclniglasz -21 _ X . Vsze harmonike zav. z kiiklami. — Posilanje sz pov- zetjom. — Prememba dopiiscsena ali penezi nazaj. — Cenik zaman. Ne poszlisajte na conpico — IsztinszUa zgodovina. — Glasz je raziseo po vesznici, da v dolnjera kraji vu eduo zapiiscseno hizso sze je edna corapernica oszelila. Liki ogen je raziseo glasz i szledecse dni zse iz drugih vesznic jih je doszta prislo : mladi, sztari, dekle, zsenszke szo poszlii-hsale tanacse i prorokiivanje njeno. Bili szo, ki szo na vkanjeno szrce pri njoj vrasztvo iszkali, drugi szo pa velko bogasztvo steli szi szpraviti. Bila je zsenszka, stera liibav raozsa szi je stela nazaj szpraviti, driiga pa szredsztvo proszila. proti pijansztvi szvojega mozsa. Roza Kulcsarova je tildi csiila od corape-rnice i szi je gori dijala, da na kiip szkladne szvoje filere i tanacs de proszila od coraperuice. Ar velko zsaloszt je mela. Dokecs driige dekle sze veszelijo vu fasenki, popevajo vu bratvi, ona ne hodi med nje. Oszepnice ma, krasztava, bra-dajice raa ne scse niscse na njo gledati. Csi zse proti vszemi zna eompernica szredesztvo, szi je zgučsavala Roza, lehko zna pomocsti i meni. Vecskrat naliikavala okoli hise-compernicei ednok, kda je vidla, da szo vszi liidje odisli, szmiiknolaje uotri k. compernici. Vu kmicsnoj hisi je szedela compernica. Roza je ne vidla obraz njenir zoszagala sze je, kda sze je nje z grobasztov, mrzlov rokov teknola. Komaj je znala povedati, zakaj sze je prisla. Gompernica eden csasz szi je preraisljavala, potem je pitala Roza, kelko penez je prineszla. Grda dekla je prek dala vsze. szvoje peneze, tak edno 4 koron. Gompernica je vzela pen^ze i njoj pravila, naj driigi nen nazaj pride, da ujoj nikse s^redsztvo od steroga lepa grata. Roza domo sla i celo nocs je ne znala zaszpati, ne je znala, jeli biszejokala ali szmehala od velkoga blazsensztva. Drugi den je sla k compernici, stere je njoj csiidnogai zduha tekocsino prek dala z tem, naj szi szarao lice namazse, za nisterne dni de zse vidila nasžledke. Roza je bogala, na tretjije njo prevecs obolelo lice i z novics je goriszpokalo. K compernici je bezsala i bi skoro vu dvojnoszt spadnola, kda je vidila,, da je hisa prazna i compernica odpotuvala. Lice Roze je prevec gorelo i z jocsora je sla na cesto, potem se je-povrnolo k ednomi potoki. Ze se je stela vtopiti, ar mesto toga, da bi lepsa postala, esce bolje grda je gratala. Vu sebi je preklinjala compernico. Po cesti so se priblizavale kola: vu kolah ste seclele grofica i njena hei^ stere da bi vidle naso deklo, henjale so. Kocis je zvao deklo i grofica njo je-vospitala. Roza je vse vadluvala, esce i to, da je vu dvojnosti sebe stela sko-ncati. Grofica je poglednola deklo i je njoj pravila: Vis,' Roza, ne smes vui compri vervati. Sztara baba li je kaj vkiip skuhala, da bi z tebe zgelazivala peneze i lice ti je esce bolje grdo vcinila. Zakaj si k meni ne prisla ? Ve pa pomlis, da moja hci je mela bradajice, moje lice je tiidi grbavo bilo i zdaj najno ]ice je ne samo za trpeti, nego i lepo. Jaz ti gori zapisem eden adrcs pisi ta, po dobis eden raali pak pa ga samo nilcaj. Roza se je zacsnola jokati, da je.vse peneze ta dala compernici, kak bi si zdaj znala narociti to novo, gvilsno drago sredstvo. Grofica se je zasmehala; fal sredstva so, stera ti jas preporacam, nego ci ne mores placati, na moj adres dam pripeljati i jas placam. Roza je s hvaleznim srcom roko grofici kiisnola, stera kak je dom prisla, je vcasi pisala v Budapest v apoteko Diane, Karolykorut 5. N. i dala je pripeljati eden piskricek Diana-krema i edno skatlo Diana-praha za lice i edno Diana-seifo. Peneze tak ne trbe naprej notri poslati, kda na posti pride, jas platim. Na tretji den szo prisla sred.st.va, grofica je taki glasz poszlala Rozi. Roza je probala vsza tri szredsztva. I csiido: komaj je minolo nisterih dnevov, lice Roze sze je premenilo. Z grde dekle, je lepa dekla postanola, da szo szkoro vszi za njo noreli. Dekle, zsenszke szo jo spi-tavale, kak szo njoj minole bradajice, szpokana kozsa i oszepnice ? Roza je ne bila nevoscsena, prectela je njim poleg szredsztev prilozseno piszmo i cela vesz je pozvedila, da po ntici Diana-praha za lice i seife vsze boli kozse : oszepnice, fleke, szpokana kozsa, grbe bradajice preminejo, lice nazaj dobi mlado lepo farbo Diana-prah za lice zamatuo mehkocso, belo farbo da lici i odszlrani naszledke skodljive mrzloga ali vrocega vremena. Me!i so potem dela pestinszki patikarje, cela vesz je eden za drugirn narocila szredsztva i ci ne popisem, dosta jih zna, stera je ona vesz, kde szo doma najlepse dekle i zsenszke. Sto sze interesira za szredsztva, se lehko interesira pri najvec patikarah ali pa pri narejavci: . ¦ -., -apoteka Budap Karoly-korut 5. N. Vsze narocbe sze z obrnjenov postov opravijo poleg drzsanja szkrovnoszti. Cena: 1.5O K. — 1.5O K. — 1.5O K. — Peneze ne trbe naprej notri posiljati. . , ._. .;: . : . a j ¦ Soligenszko|a Jjane" ocelnoga blaga fabrika. Vogrszko szkladiscse : razposilja razloesno pravo britve, skarje, Meixner M. Kolorar, soliagenszko ocelno: blagc, kakti: mozss MBSzceig i t. d., z kolozsvarsikoga szkladisesa po falatah tiidi po originalnoj fabrikanszkoj ceni, to je po polceni stacunszke cene.Sto potem fino i falo oeeino blago zsele, kazajoes na to ozaanilo, naj proszi cenik sz kepami zaman i brezplacsno. — Vise od: 6 ko-ron narocsbe sze brezplacsno opravijo. — Na imenilne britve poszebno opomi namo nase ktipce. K vszaksemi blagi sze prilozsi piszmo dobrosztanja. ,. Hyane' ocelno b!ago szo vu vs*akom boljsam stacumi dohi. Krscsak, gvant. obiilel Ysze vkiip szamo 25 koron. Pripravna klipcsija! Celi , U g n 1 U Jj L Jii U o, steri sztoji iz kaputa, blac« i pruszleka, stof sze ne raztrga, vu meri kaksojste, tak i vu farbi, szvotlo ali kmicsno, gladko, partaszto a)i koc-kaszto vu mijstrali najbolje modernih. Gavalierszki moski krscsak najfinosa materija, szviloa fora, szvilen panllik, prevecs elegantna i iszkana fbrnia vu modernoj ckarnoj, brnka-sztoj ali szivoj fsrbi. Moska lederna obiitel. (cugali pa zsnjore), h vrszten leder, lepa komot, moderua forma. Clelo Ziuuan dobi vszaki kiipec k lhki edno atito- maticsno vzsiga- jocao masino, tera je z ednira 7 t pna lampica, nitkelirana. Ne pokvari sze. Du,_a lela trpi. Zn mero lnoski oblecsov je zadoszta: Sirina prszih, sirma csreva, duzsina rokavai hlacs i duzsina sztopaja. K mevi krscsakov: Velikocsa glave. K obiiteli: Duzsina. Szamo sz povzetjom sze dobi vu KERTESZ ffENRIK-a stacuni uovin -¦ « Csiidno. Gros,sf (kresmari): Eavno dva tjedna szam privasz obed meo, te je dobra bila teletina, zdaj pa je ne morem vzsivati. Krcsmar: Csudno,. pa je denesnje nieszo tlldi iz tisztoga. Goszt: Zdaj zse anam, zakaj je ue dobra-teletina. .' *. Tepes. Tolkaj (ednom iepesi): Kde mate sztan ? Tepes: Nindri. lJolicaj (drugomi tepesi): Kde pi vi prebivate: Tepes: "Ravno prek od DJega. Poleg m!ina je mimo so eden klantus. Na okno notri szkriesi: No takse voze szam escse tiidi ne vido! To je ne voza, nego mlin, pravi mlinar. Szamo zato szam raiszlo, da je voza, ar tovaja szam vido, ki melo krodne, pravo je ov. VELIKO SZE PRISPARA z mojimi masinami rezanje vlaszih, steri szo iz soSingen- szkoga ocla prima kva!itasa rejene. flno nikeiirane i nedoszegnjeno prakticsni. 1950. N. 1-a kva-litas, dva glav-nik, med 2 zob-poma rezse, ilu-zsiua btezi glav-nika S mrn, z teukim glavni-i kom 7 min., z debelim glavnikom 10 inrn, duzsina rezanja z 19 zobcami == 41/, cm. Eden z rezerv peroiu i z piszmom nilca tak, da vszaki, csi vcsaszi je ecse nikdar ne rezo vlasze, vcsBszilehko rezse K 5.80. 91il. Masir, za rezanje brade */, rora rezsem, szpodoben k N. illiiO. .szamo je men.si, brezi glavnikov K 5.—. 7155. N. Dobri masini rezan-e vlaszih z odpretitn perom K 4.80. 9155. N. Masin za rezanje brade brezi glavnika, 1 mm duzsiao rezse K 4.50. — Te masme vsze lnoremo z olijom dobro mazati. — To masini za vo!o zdravja i Jcomofnoga niica iz ni edne hise ne szmc-jo faiili. ^BF" Szfroski toga masiua sze za fcrtul leta povr- nejd. "?^ Razpnsilanje sz povzoljom po c. kr. dv. HiVranti. Stacun Konrad Janos-a v Briixi 150 N. %V"S" S^^l^ W ^Vollv^llo ^4--"H^ ^roszte od :jO00 z vecstii kepair.i olepani VL-lki cmik zaraan i Kallai Lajos-a motori ne majo para! OO 0:3 ccž 05 CL3 a ecS" s cci 'R! Najnovesa pohvalenja: 1907. leta na razsztavi Sepsiszentgyoi'gy z zlatev medallov dohvaljen. 1905. „ „ n Nagyenyed včlkov diplomov pohvaljen. 1904. „ „ „ DicsoszentmartoD z 5 diplomani pohvaljen. 1903. . . Beszterce z 2 szrebrnimi medajlami pohvalien. 1903. „ _ -.._... 1902. . Kolozsvar z 2 diplomama povaljcn. Pozsodv z 2 diplomania pohvaljen. M motorfabrika BUDAPEST, VI., Gyar-ytca 28. si. Ka adresz trbe paziti ! \a adresz trbe paziii ! CeEo /,a - 50 Ota K o.— 10 2 50 „ , 5.80 10 3 70 , 7.60 10 4 90 , 9.25 10 I') 130 17.75 21 2 108 12.— 21 4 , 108 15.— 21 t> 158 26.50 21 8 200 , 45.— 33 „ 6 176 , 52.50 46 , 8 , 304 , 121.50 Pakivanje i sola za vcsenje k vszakoj harmoniki zaman. Harmonike vvienszke i bozenszke Ajaxft. Acelh. K K 13.— 16.50 23.75 28.— 25-40 29.75 38.- 45- 35.- 41,-43.- ftm. i dzstindzs 73.— 83.— Posta vu fabrika. Moja recs: Dobro^blago — fai cena ! Bandioni, koncertini, liarmonike Tiisztne, okarine, goszli, gitari, mandoliiii, eitere, grrammofoiii i vsze ----------------- di-ttgi instrumenti muzikalni tii velkom prebiranji po najfnlesili cenah. ----------------- Telki cenik po TOgrszkoui, nemskom, cseskom i polszkom jeziki poslerno. — Dobri sze sztoji : Nazaj sze vzeme, penezi nazaj, doszta szluzsbeno podpiszanih piszem. o / I-u pamok stofa, Tiiuasztorn btlasza i szvilnoffa atlagza gL. najolniluesem odebiranji. Ž070. N. Dobra strapa paplan, z rude-csim notripotegnjena, farbaszta lora, z vatov naponjena, z lepov mujstrov, z masinom sivana, 155 cm. duga, 05 cm. sfirka, edna 4 K. 2071. N. Ona iszta, 165 cm. duga, 105 cm. siirka, etlnu 4 K 75 &\. 3072. X. Ona iszta, 170 cm. duga, 110 ccn. siirka, edna 5.40 K. — Paplani, flnese delo 5.75, 6.50. 9.30, 12.80, 15.-, 21.- K. » ga zgfibieskai l*a sze prcinoniti uli ponczi nazaj! Posila sz povzetjom : C 1 c kr. dvorszkoga O - A liferanta stactin . BKLX. 150. ~S. (Osesko). Od 3000 z vecsim kepami olepani cenik na prosnjd zaman. IV U J( 11 poleg amerikanszko szisztcme, vii vszakoj Jegi liodi, zna szluzsiti', do-ber kvalitas, ;¦! letno piszmcno do-brosztanjo, dober i sziocsen hod K 2.90, 3 falaije K 8,-. Z szfranom, steri vu nocsi szveti, edna K 3.30, 3 falatje K9.-.Ne ga zgtibieska! Pre-meniti je szlobodno, ali sze papeno-zi nazaj dajo. RazposilanjVz povzet-jom aliprotinotL-iposzlanili pcnez \v. Konrad Janos c. kr.dv. lifevantaprvefabrike vorne Briix, t50, Nr. (Csesko). Obihio olepuni velki c.-nik /. H0O0 kepami vszakomi na zseleme zaman i brezplacsno. Ledemi (»ra.jzsa kozsa) sze ixe dobro s/.tojim Lederni stof, da sze ne raztrga, dobro sztojim, poszel)no je pripraven za delavszke o)>le-cse i. t. d., vu farbi csarnoj, szivkasztoj, drapp, bmkasztoj i kmicsno zelenoj, kackiaszto, strafaszto ali glatko, eden nieter 1 kor. 30 fil . Za edne lacse dojde -'/2 mctra. Zii eden celi ofolecs dojdc 7 uietroT. IzkljucsliTO sze doliiz pozv(5tjom: *^g Henrik, Wien, I. W011 zelle 34-F. liral hisnih szmlsztev N 0 V \ C U M szekeljszkih planin Kiszilina zsalodca. Idealno szredsztvo. Dobi sze vu vszeh apote-kah i stacunah: vu glasah 2 K, 1-20 fil. i 60 fl!. na probo. K dobron i zdravji je potreben dober zsalodec. Dobro zdravje je najveksi kincs csloveka i da bi to bilo, je pot-rebno v dobrom redi drzsati zsalodec, Najvecs bolezni szhaja od bozsnoga prekiihanja zanemarjenoga zsalodca, stero sze med raz-locsnimi znamenjami kazse, kakti bol glave, sztavleni sztolee, na-gib na vometanje, netek, bozsno esfitenje, vrtelnoszt, krcsi i t. d. Triidmo sze pred beteg priti. Na te cio szliizsi csiidno dobro hisno szrcdsztvo ,,N 0 V I C U M" imena stero sze pod szekeljszkimi planinami iz razlocsnih dobrih na-szledkov rasztlin redi- Znamo z szkusbe, da Bog vu travi, drevi, poszekno pa viis$Lek«ijs%kih plauiiiszkih i*asz> tlinah je «lao cslovecseiui uarocli vriis;.ivi>. sterih mocs po szkusbi dugih let sze je poszrecsilo na haszek dati ne-volnomi narodi oslovecserai. Takse hasznovito i csudne raocsi szred-ztvo szo Uarpali*ove stero pri vszakojacskem znotresnjem betegi za voio dobroga i hitroga naszledka je potrebno hisno szredsztvo. Pri boli zsalodca, boli glave, kasli, krcsah, neteki, zsmetnom zsalodci, bitji szrca, gorenji zsalodea, pri gosztum bozsnom csiitenji 25—30 kapljie na cuker piis7.timo trikrat vu daevi i k szebi vzememo i boli niiuejo. Doszta jezer zahvalnih piszeiu nam szve-docsi dobroto Harpaii-ovih kapljic za zsalotlec. f Izmed doszta jezev zahvalnih piszem naj sztojijo ttt szledeesa : NNENJE BOKTORSZKO. Bojte dobri, posJjte mi iz vasega dohrih naszledkov szredsztva ¦ y t ^ ddo meo N jeum. hiBaoea escse b glasov po 2 kor. i fc .^ zsalodca hj im szredosztvom ; sz povzetjo.r. Po gojdnah nacu- tak nai da Novicum. sze ne ke.- pusztmi _ ah vu loplo tejo i , u razl'ocsnim ,,olom zsa. tak vzsivam i szaui SZe prepncsao lodc kaku ^ krcsi bozsno csUteujo od dobnh naszlodkov. , ; t ^ Mg? za vo]o oljsztojnih deloJy Arad, 1910. marc. 1. ¦ Beck Jozsef, ialirikant cuki-a. Szilno pfoszim iz .Novicuo! hisnoga szredsztva esese 12 glaso po l'2O fll. sz povzetjom, szledjen ]iak je zse na najgi i ae J)i steo toga vrazztva liio den. delo szklezni pomaga, polegsteroga dril-1 gim betegom naprej prideino. ]¦ Kovaszna, 1909. aug. 6. Dr. Zcntai Bavid, doktor. ; Czoialva, 1010. marc. S. z postenjnm Szeremley Csaszar Lajo kv. lan. ]ienz.*-oiszki inspeklor Zato sto zdravje szvoje ali dece scse obcsuvati, naj proba to novo liisuo szretlsztro i na narocsi na ednoj dopisznici pri KARPATI JOZSEF-i Joviciim" szredsztva narejavci * Se|>sisxeMtgyorgy-Ai*lios 1©CI. JS. (Haromszekmegye). I Szkladiscse za Vogrszko: Balla Sandor, »Hunaia" apoteka, Budapest, YII., Erzsebet-korut 51 Dobi sze vu^vszakoj apoteki i stacuni. - I Oena \elkoga glasa 2 kor., szn;dnjo velkoga 1 kor., 20 fil., glas na probo 60 fil. 6 glaso po 2 kor ali 12 glasov po l'20 kor. sze komaste brezplacsno poslje. Pri narocsbi glasa n y probo sze inore notri poszlati 60 filerov i 20 filerov na posto. «50 sze Oszekovo mazilo za lice i ! Oszekova Szalvator seifa Pravo je szanio iz Saivator-apoteke DIENES J. C. OSZEK. gornjivaras. odpvavi oszepnice, fieke jeter i vsze necsiszlocso kozse. 1 kotlics oszekovoga mazila 70 fil i 1 korona. 1 falat Salvator-seife 1 korona, 1 kotlicsek roesne paszte 1 kor. 20 fil. Lyon-szki puder mala skatla 1 kor., velka skatla 2 kor. To blago je vsze reseno od skodljive materije i szo napravlene poleg 71012. br. ukaza- ZAKAJ BI RAVNO ,,MIHANDA-OREM« NUCALI ? Arje Miranda-Crem cclo neskodliv, ar po Miranda-Crem-i idealno lepoto dobite, ar Miranda Crem odsztrami vsze necsisztocso kozse, ar Miranda-Crem ne szamo polepsa, nego i pomlajsi csloveka. 1 kotlics Miranda-Crem 1 kor, edna skatla Miranda pudera (vu beloj, rudeesoj i crem farbi) 1 kor., 1 falat Mirandaseifa 70 fil. Dobi sze v Budapest: vu apoteki Toriik .lo/.scia ali pri narejavci: pri uaszledniki I>ienes J. C. v Oszeki, v gor-njem varasi, kde postne narocsbe nameszti sze z povzetjom opravijo. Fal csesko posztBlszko perje! d kr okilo, novo, dobro zcseszano, _u i hrezi poslnine 12 K: 5 kilo belo. meliko, zcseszano 18 K, 24 K; 5 kilo belo, liki szueg mekko liki meovje, zcseszano 30, 36 K, 5 kilo polmevneto 12 K, 14'4U K, 18 K ; 5 kilo belo liki szneg, mehko, liki mcovje, ne zcseszano 24 K, 30 K : perje szivkaszto a H"60 K, belo liki sznesr, a 15 K, 6 60 K, po pol kilnh. Gotove poszfele, rudecse, dobro napimjene, 1 blazina ali 1 cm. duga, 116 cm siirka 12, 15 i 18. 2 mtr. duga 140 cm surka 15, 18, 21. 1 vankis L0 cm duga58cm 4'— 90 cm dugi 70 era . 450 i 5-50. Vu drtigih merah iudi ileg zselenja, iz 3 delov la 1 posztel a 27.— K. L Boljsa kaksnoszt33-—K z posilanje brezpla-csno 9z povzetjom od 10 Koron vise. Prememba i alinazajsze vzemepoleg placsanja pcrto ^Sacfisel Benecfek, Lobos 569, Priprave sztoijie i oosztelne tu reji najbolje szolklnoj i poleg- modč! 20SI. N. Bourette priprava (2 prta na poszlel pp. 140X 190 i 1 sztolnica pp. 1 18X138 cm.) notri zasita lepa korina, bordo ali oliv farba, fal kor. 10- — . Eden pit na posztel kor. 3'65. Edna sztolnica kor. 2-70. — 2082. Nr. Ona iszta vu boljsem kvalitas kor. 12 50. Eden prt na pošztel kor. 4*50. Edna sztolnica kor. 3.50. Priprave vu fmosom deli z raz-locsnimi muslrami kor 15' —, 1S" —, 20'— i vise. Vunatua priprava (2 prta 1 sztoinica) K 24¦—, 2«'-, 30--, 34— Edna-odna sztolnica i prt po priglihanoj ccni. Nega zgu- bicska. Premcmba, peuczi nazaj. Veliko preMranje vn uiojem prednjcm eeniki. "^tjom K o n r a d «J a 11 o s c. kii-. dv. liferanta stacun, BKf X, 150. (Csesko). Novina za tobakacse! 581. N. Pipa liisiiosu goszdotlara imitirana mor-s?ke pena ki- lepo sze da j l szko szrebro lepo sze da ;aditi, szar visnjovoga lesza 3 K., 3 falatje 8 K 50 f. 559. N. jz I ,,Pipa za suiuilre" prek sze ne zgori, obiJno zrezana, kl. edaa »0 fll,, tri 2 K SO fll. iz 11. kl. hajb 1 K RIK Wien, 1., Wolzcile 84-F. Znamenje : Znamenje : Sid LINIMENTUM CAPSICI comp. @ m .,SZIDRO-PAIN-EXPELLEE,"-A « < dosztava je edno bolezen vlihsecse vraszlo, Da stero sze lehko zavilpa, ar je za volo njegovoga poszebnoga rejenja itio prebranih vu nje djanih materijih esose pri pre-vecs csiltlivili pei\>i>Dah jakn dohro za notri ribanje. Eto vnogokrat izprobano domacse vrasztvo sze z naj veksim dokazom niica kak odpravlajocse i varuvajocse, poszebno kak bolezen vtihsa-joose uolri ribanje pri siiszah, gihtah, pri odrevenoszti, pri boli Ied8vja i hrbta i. t. d., najbolse znamenje toga inienitnoga vrasztva je, da je razsirjeno i ni vu ednoj fauiiliji bi ne szraelo faliti. Poszebno tak-sem ludem sze preporacša, ki sze doszta vuni drzsijo vu vszakavrsztnom vremeni i vu nevarnoszti je gosztoga preblajenja, nairae: Zemiiiscsni csasztniki, sumarje, jagri, pojledelavci, ribicsje, riidokopacsjs, brodarje, na dugo pot idocsi i. t, d., tak i turisti pred i po trudnoj poti, obcsno sze vsza-komi potniki nreporacsa, ar to domacse vrasztvo, csi doktora ne ga pri rokah i vu neszrecsah najvecskrat hitro i gvilsno pomocs da. Velki haszek i mocs Szidro-Lininientum Cap-sici komp-a, — steroga szlobodno drzsimo za varu vajccse szredsztvo, — szloji vu prosztDom nncsin1' kak sze nliea. Vu dnevi ednok ali veoskrat sze bolecse prehlajena, odnemogle ali odrevene kotrige z tem domacsim szredsztvom notri zriblejo i ne dugo po notii ribanji dobro csiitno toplo csiitenje z vtihsa-njom bola uotri szlopi. Potemloga je na velki haszek Szidro-Linimentum Capsici eorap i tal cena, K —'80, K 1*40 i K ¦— po ednotn glasi (szaino vu zapretah glasah sze odava) potein od vszako#a sze lehko kiipi i naj niscse ne zamildi pri prehlajenji te bolezen vtihsajocsi linimeutuni pruliati. Ki potem pravo izvirno blago sose meti. ou naj li vu apotekah csiszto proszi: Piichterov ,Linim-Caps. (io dece? znova velko veszelje szpravi z kameDJami vecs farb kraszne zidine gori po-jsztaviti, zviintoga zidine poleg szvojih planov delati i ar fznajo, da po kupcsiji edne skrinjice vszikdar vekse i lepse [zidine szo mogocsii gorizozidati. Vszaka Szidro kamenozi-'danje skrinjica naime po kiipicsiji nadsztavne skrinjiee ali Szidro Mosztozidanja skriajice sze da poveksati, ka je n« mogocse pri drugom spili; zato je ne szamo najimetnesi spio, nego najbolje dugo drzsi i najbolje fal spio je. Pravi je szamo z Szidrom. K —'75—5'— i vu visisih senah sze dobi. Najbolje gviisno i najboljse izberemo poleg z kepami olepanoga Cenika, steroga radi zaman i bre-zplacsno poslejo. Sto igro rad ma, naj proszi cenik od imenitnih Imperator kot i masinov, steri gucsijo RICHTER F. AD, I TLVARIS, kr. fo, i katn. liferanti BECS, I. Operngasse 16 Rudolstadt. Niirnberg, Olten, St Peterburg, New-York. m KI s/.el>e ali szvojo deeo protl oooooooooaoooaooooooocoooooooo _,___ _, m:, Jp'^l\^^#' ^»nxA *J _ O0880OOOOOOOOOCOOOOOGOOOOO0' zsimiikujcnoszti, prelilajonji, szliiiav- no.szti. prehlajenji guta, krfsiiomi i szoiaar.szkomi kasli fjfyo obenvati, 011 uaj kupi od vraesitelDv szkusane i preporaesane 1/ .; |QCR-ove . prszne karamelle RRflfi 0L' kralj. n°tai'iusa potrdjone szvedocsan-uuUU sztva kazsejo, da ka obetajo, tiszto i obilrzsijo. Ni eilno szpodobno szredsztvo ne more to vcsiniti. Vugodno i dobroga teka szredsztvo. Ka meszto njega poDfijajo. vrzste nazaj! Cauvajmo sze iaiiliianoga blaga! Pravo je szamo z pridjanim ,t*ije bori1' znamenjom. Vu patah 20 i 40 til. Vu skatli GO fll. Dobi sze vu vszakoj apoteki i vu najvecs drogerijah. Kde ne ga, dovolite direkte sze k 15re?sllz (vol.a|bery) obrnoti, ki najblizsaajo me- szto, kde kiipite szi, vam odjiise. Vdra kakujce K 8.50 ! 445->. N. lepn z^ezana szti-iii naprc-j. | od ztioraj ftics, numere i kazalci iz csontc, vszakoj viire i pol vori, kukuk popeva, -'i^ em. viszoka, celo g;oi* »zprftTlena, dvana zlatnofarbo bron-zirnniva uiatla na formo skiifke Vo-rove, prroga. reda skot masina K S.50. 4419. N. Okrogla vora, «ze po-tomie gor na 8 dni. SO ciu. siroka K «.50. 4401. N. Ona iszta J6 cm sirina K 3. — . Za vszako voro sze na tri leta til piszmi dabro stoji. \ega ziiiibieiikii. 1'i'Cinoinba dopiisesenaali szc pa |ioiiezi nazaj d*jo. \arocsila sz povzetjom nVi proti notri poszlanih ponoz opravi Konrad Jaaosa prva ftibrika vor, Hrii.v. 150. N. (C^^skoi. Cenik z HOOiJ kep.imi zaman i bi-ezp!acrino. i Sztarodavno ---- delo je = Ferenca larovoga steroga, liki najsztareso i nedoszegnjeno vrasztvo liidsztva (prole szo je za Kriegler baJzam imenilvali) z najboljsim liaszkom nilcajo pri nerednom prekii-hanji, tak pri neteki, pn zduvanji. pri szlabom zsa-lodci, pri csiitenji punoga zsalodca, pioti bozsnoru csilteDJi, potom niicajo za tecsnoszii volo, za menso purgacijo. • :" Dobi sze szamo pri narejavci pri ^oro Ferenc apotekari Rottenmann (Stajerszko). iSzkladiscse za Vogrszko : Torok Jozsef apoteka Budapest VI. Kiraly-u. 12 i Egger ,,Nador" apo- teka VI. Vaci-kOrut 17. Proszte szamo : ,,Moro-ov zsalodci mocs davajocsi balzam" z znamenjem tu vidlivem. Eden glazsek 30 fill., dvanajszterina 2-40 K. Dvonajszterina sz postov i pakivanjom 3 K 50 fill. 5 dva-Dajszterin na . vsze .stacije brez-placsno 12 K 12 flll. Razposi-lanje szamo sz povzetjom ali po-leg notri poszlanih nenez. v«4'w od 100,0 odauik Ne gamaute! i-ie ga zgiibicska! Prememi sze a!i sze penezi nazaj flajo. iW)su N. 10 klpuk 2 pieiu., 28 glaszov \e!ka 24X12 cm. K 4.80. bj?1,^ N. 10 klujpk 1 ])rein., 28 gfaszov \elka 30X15 cm. K 5.20. l.r)63/4 N. 10 klujpk 2 prem., 28 glaszov \elka 30X1"» cm., K 5.40. 3053;i N. 10 klujpk 2 preni., 50 glaszov Velka 24X12 ctn., K 6.20. 663\'4 Nr. 20 kljupk 2 prera., 50 glaszov Velka , 35X'fi cm..........K 8.— ¦ - 682V, N. 10 klujpk 2 prem.. 50 glaszov Velka -."¦ 28X16 cm..........K 9.— ..'-¦ 4623,4 N. 10 klujpk 2 prem.. 50 glaszov Velka : , 33X16V2 cin.........K 9.40 685/3. N. 10 klujp, 3. reg. 70 glaszov, vehka 28X16 cm. . . . '......K 11.— So!e privatnoga solara k vszakoj harmoniki zaman. I)a sze narotsiti z povzetjom pri e. kr. dv. liferanti ' . () z ollOO kepami olepani ceuik aze ua prosnjo poslje zaman i brezi postnine. vszikdar pri mestri i fabri- kanti, kde za male penezo dobro blago lehko dobite. Orozsjeiznajboljsematerije, Na Haiumorlesz, Jankaszter, Trojno of ozsjc, Flobert orozsje i revolvere i. t. d. 5 let sze dobro sztoji i na 10 dnih poslem na probo i na pregied. Itncnitne Bobcmia biciklne z 6 letnim dobrosztanjem poslem na probo 4 tjednov i na pregled. Imenitne masine svelszkc z 10 letnim dobrosztanjera poslem na probo eden meszec. Zaviipacsnim ludem vugodne pogodbe placsila. Mali vogrszki cenik zamaii i brezplacauo, velki cenik, csi aze ci0 fil. stempl notri poslje. BUSEK FEBEIC fiil)i'ika orozsja, biciklnor i masinov OpociIO, 346, j\. a. d, Staatsbahn na Cseskom. fool, hektika je najbol.je nevaren szovrazsuik cslovecsansztva. Bas tillo szirup borov z zselezom rapnenim, steri po dugor redi let z szvetlim pridelanjom zdravja je csudivanje szpravo i. zdaj zs od doszta doktorov je szpoznani, liki blagoszlovleno delajocse vrasztvo -po njegovih ozdravlenje prineszecsih delah je ne szamo poszebno vtilisa jocse, nego celo zdravje davajocse szredsztvo pri razlocsnih bo lah pluesah i prszah. Najvecskrat je Bastiilo-szirup-neprecen jcni kiucs proti hektiki z iem, da vtihsa kasel i pliivanji Ikrvi, gor odszlobodi szllne, odszt-raiii zamiikiijenoszf, pomensa 110-cse«i svie,polioljsa apctit, poiuore jaj, »ditai me te Teiki tasei: pre|SMiiailje i na szlednje prinesze szen i na te nacsin — kak doszto szvedokov szvedocsi — obvarje beiezsnika. Naj ne zamiidi potem ni eden betezsnik na prszah kusati nucanje toga vrasztva, stero vu najkracsisom vremeni prinesze komaj csakano ozdravlenje. OPOMBA ! Pravico vrasztva szvedocsi vu vidlivo znamenje obvar-yano »oroszlan z dvoma krisoma", zviintoga ime. Cena ednoga glasa K. 2.40 JCa posti poszlauo z pakivanjoni i z sztroskami postnih vsze vkiiper cena 1 glasa K 3.55, cena dv» glasa K 5.92, ceoa 3 glasov K 8.32, 4 glasi K~10. 72, 5 glasov K 12.— NiSTERNE ZAHVALNE PISZMA IZMED SZTO JEZERIH. Hvala za Bastillo-Syrop. Bog vasz dugo zsivi. Poroszlo. Kezso Mihdly. Bol plflcsih je ozdravo od Pastillo-Sjrrupa. Marchendorf. Gottlioher Albert, Eden glas Svrupa je vecs pomoglo, kak vsze til nii-cano vrasztvo . . . Vasvar Szokror CtJ'. Betezsni moji blizsnji, kera szam preporacso Bastillo-Syrup, sze ne morejo zahvaliti za doszta za pomoosi Syrupa ... Gara. Sclimidt Jozsef. Bastillo-Syrup je prevecs dobrih naszledkov bio . , . Tisza-Folgar. Izl. Deli Jiiuos. Moja zsena je prevecs hozsno hila ; celo sze je ozdravila po csudnih naszledkov Bastillo-Szvrupi, tak i eden driigi edno leto vu boli pliicsah trpecsi cslovek, zato pa po toj poti sze zahvalimo onomi, ki je to szredsztvo gori najso. Marcihaza (Kistanya).Papuj Demeter mezoor. Njihov Bastillo-Szirup je reso moje zsivlenje, Varasd. MUlIer Anton, loncsar. brat po Bastillo-Szyrupi Margiten I., mlina Boguar Ferenc. Po nilcanji Bastyllo-Syrupa hvala Bogi szam S2 ozdravo. Na, veke hvalezna. O-Doinbvar, 3IiIosevicsoTa zsena Leimer Auns Tri leta betezsen moj celo ozdravljen. Sztana. . . . Bastillo-Syrup je celo dober Szilas-Balhas. Njihov Bastillo-Szvrup zdobrim haszkom niicam. B6. Ifl. Szal)6 Jozsef. Posljlte mi escse Bas? tillo-Szyrup, ar je tak dobrib naszledkov. Drii-gim tiidi ga preporacsam. Baranj-a ATagyi-etfalti. Szajkd Ferene. Moja zsena je prevecs z dobrim naszledkom nii- cala. Bastillo-Szvrup. _ ., .., " Bastilla-szirnp me bzikszu. h|tiicsek .1. je po liitroraa rcso. Szaino edino istinszko sze clobi pri uarejaTCi: JOVAJI K*K4M,ir BUDAPEST. XF, Fere:><-l4onn 29. Potem v Budapesti sze dobi : Torok Jozsp '\.. Ki>-aly-utc i 2. Nr., Zoltan B., V., Nagyko rona-utca 23. N., Nador gyogytar, VI., \ oi-korut 7 Ki-gner VIII. Kalvinter, Stiglit/. Karolj, VIII., lles utca 15., Ur. Hederviry V., Vaci-ut 70., i Dr. Deer, IX., Raday-utca 13. N J( fv.u ki Soboti i I lepi osztati je vecs ne pitauje, stero bi sze ne moglo Tgoniti, od steroga mao po celom szveti gzprobana i celo neskodljiva na vsze kraje je notri szpelana. To je vsze edno, je-li moski, dekla ali zsenszka je, grdo lice vszakomi dela szkrb i szrecsen ]9, koga Schneider-ova za lice pomada i seifa od zsuto-rudecsih flek, letesnjega voszpiiscsanja, brazd i grb, od szunca szpokane kozse, csarne farbe, mitesžerov, bradajic, lisajov, lilpane kozse, sena, rudecsega nosza i od driige necsisztocse na lici, na rokaj, na sjneki ali na drflgoj kotrigi odszlobodi, — ka celi kiip zahvalni piszem poszvedocsi. Te kepi kazsejo, tocsno, kak sze cslovek po nucanji Schneider-ove za lice pomade i seife preobrne, vugodnoszt do najvekse sztaroszti obdrzsi, obraza z flekami napunjenoga posztane lepo vugodno lice. i •¦ j ¦¦! ma szvojo lepoto zahvaliti Sclineiderovoga za lice pomadi, sto je szamo ednok nftca sze PreP"csa zse za n'ke dni od njenoga csudnoga dela. Celo je neskodljiva i ar je brezi maszti, ne vecsini lice szvello, kak brilge somade. KilllfOTI llKilfl Cena Schneider-ove za lice pomade i seife: 1 kor. Pri narocsbi vecs dvanajszterin sze cena poptlszti. Narocsbe sze direkt i szkrivno poslejo od narejevca: Apoteka SOHNEIDER-ovoga, RESICA, Galvni trg 300 N. MATE BOLEZNI? Niicajte FELLER-oy Elsaflnid i Feller- ove Elsapilule. I. Fellerov Elsafluid poleg nasega prakszisa bol 60 fill. i 48 malih, 24 duplisnih ali 8 spe- . vtihsa, ozdravi, friska, zsile okrepi, szlaboszt, cialis glasov 16 koron brezi postnine. - gorenje odsztrani hitro i gvusno vracsi siisi, II. Potem na znanje scsemo dati, de jezero lii- protin szloboszt zsil, bodlaji, rezanje, zvinenje, dih proti boli zsalodca, krcsi, neteki gorenji influenzo, bol glave, zoca, lirbta i krizsa, dre- obisztih, zsmecsi zsalodca, pripravnoszti vo- venoszt, trildavo, bol ocsih, migriln, friska metanja, bozsnomi csutenji, nadiitoszti, oteki, mocs, poveksa sztalnoszt i od doszta tii ne zasilsenoszti, razlocsnim betegom prekiihaDJa, imenuvanih betegov resi csloveka. Feller-ov treslicsnomi i nervoznomi cstitenji, naszled- Elsafluid proti kasli, zamuknjenoszti, naseci, kah tiicsave, bolom zlate zsile, mrzljivoszti boli prszih i guta, treslicsnomi csiitenji i proli i. t. d. z izvrsztnim i gvilsnim uszpehom 1 vszem bolom izhajajocsim iz cuga i prehla- nucajo Fellerove gonecse Kebarbara-Elsa-pi- jenja z velkim vtipanjom rabijo. Pravi je lille, 6 skatul brezpostno 4 kor. i 12 skatul szamo teda, csi vszaki glas Foller-ovo ime 7 kor. 60 fil. noszi. 12 maJih ali 6 duplisnih glasov ali 2 Csuvajrno sze aaszledbine, sto pravi Elsa- specialis glasa brezi postnine 5 kor., 24 ma- fluid i Elsapilule scse meti, naj adresz etak lih ali 12 velkih ali 4 specialis glasov 8 kor. | zapise : FELLER V. EUGEN - apotekar, — - STUBIOA, Vasarter, 154. Nr. (Zagrabecsko).