Vesna Bleiweis Glasilo je namenjeno na naslov: Ne kratimo pravice do obveščenosti Časopis Mercator je namenjen vsem delavcem in kmetom sozda. Že pred leti smo spoznali, da pošiljanje določenega števila izvodov časopisa na sedeže članic sozda in njihovih poslovnih enot ni dobro, ker je večina izvodov ostala v vratarnicah ali pa obležala kje drugje... Odločili smo se, da bomo časopis delavcem in kmetom pošiljali na domače naslove, stroške za časopis pa smo vračunali v prispevno stopnjo za delo in razvoj delovne skupnosti sozda. Po skoraj štirih letih, odkar delamo tako, pa so med članicami sozda še vedno organizacije, ki ne dovolijo, da bi njihovi delavci in kmetje prejemali časopis na domač naslov. Vse navajajo vrsto razlogov kot n.pr.: imamo svoje glasilo, zato nam sozdov časopis ni potreben; to nas preveč stane; zaradi križanke časo- pisa ne bomo naročali; časopis ni aktualen za naše prilike, itd. V vseh teh razlogih pa verjetno tiči nekaj drugega in jedro tvori miselnost o nepotrebnosti obveščanja v sozdu, saj manj, ko delavci in kmetje o njem vedo, lažje je zagovarjati svojo samozadostnost, povzdigovati pravilnost svojih stališč in biti najpametnejši. Za varnimi plankami nevednosti lahko raste najuglednejši plevel. Med naloge, ki jih ima sozdov časopis, smo zapisali tudi: vzgoja pripadnost sistemu. Kako jo vzgajati pri tistih, ki ga nimajo možnosti poznati? Uredniški odbor časopisa Mercator je na svoji pretekli seji (13.11.) razmišljal tudi o poslanstvu časopisa, njegovi odmevnosti med tistimi, ki jim je namenjen, o medsebojnnih informacijskih tokovih v sozdu in še o marsičem, kar naj bi prispevalo k kakovosti časopisa. Drugačna podoba časopisa je povezana z drugačnim odnosom do obveščanja. Obveščati je profesionalna dolžnost, biti obveščen je imperativ za napredek. Velja za obe strani: za vir in za uporabnika informacij. Zgolj ljubiteljsko sodelovanje pri oblikovanju vsebine časopisa je premalo za višjo kakovost, vendar dovolj za utemeljevanje, da časopisa ne potrebujemo. Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXIV Ljubljana, november 1987 št.: 11 Poslovodni svet SOZD — 27.10.87 Andrej Dvoršak Kaj bo s Klubom Mercator! Na zadnjem poslovodnem svetu sozda, ki je bil 27. oktobra v Ljubljani, je večina pričakovala temeljito razpravo o izhodiščih za planiranje posameznih ekonomskih kategorij za leto 1988 ter o izhodiščih za oblikovanje instrumentarija za uresničevanje zadev skupnega pomena v sozdu za prihodnje leto, skratka o planu, ki bo v / precejšnji meri krojil usodo celotnega sistema in v njem zaposlenih. Pa se je izkazalo, da ga Sele pripravljamo in težišče razprav se je preneslo na analizo združevanja sredstev za investicije ter akcijo Klub Mercator. Draga Vaupotič, v.d. direktorica Interne banke, je uvodoma podala analizo o združevanju sredstev za investicije. Podlaga za analize je bilo 20 ozd in sklepi v bilateralnih pogodbah o sovlaganjih med leti 1985/87. Ta analiza je bila narejena z namenom, da ugotovimo kako deluje sistem združevanja sredstev v sozdu. Predvsem je pokazala že znano dejstvo, da naš sistem združevanja sredstev v bistvu predstavlja le časovne premostitve, tako da lahko posamezni investitorji speljejo naložbo brez zastojev v krajšem času. Brez pomoči in združevanja sredstev bi potrebovali za isto naložbo, če bi jo financirali le z lastnimi sredstvi, 3 do 4 krat več časa, kar bi jo tudi podražilo. Druga ugotovitev je ovrgla večkrat izraženo mnenje, češ da je združevanje sredstev obremenitev za posamezno organizacijo. V analizi je ugotovljeno, da je v okviru sozda izredno majhno število ozd (pod deset), za katere združevanje predstavlja resnično obremenitev, vendar pa v teh primerih njihove težave individualno rešuje M-IB in jim pri tem pomaga kolikor se pač da. Zelo opazna je bila tudi ugotovitev, da tisti, ki združuje, ni prizadet na dohodku, kakor bi želeli prikazati posamezniki predvsem iz vrst finančnih delavcev ozd. Kar v 99 odstotkih teh trditev se skriva v ozadju subjektivni faktor - kaprica računovodje ali vodilnih delavcev, ki imajo občutek, da morajo »sedeti« na denarju. Miran Goslar, predsednik PO SOZD, je v kasnejši razpravi poudaril, da moramo vztrajati pri disciplini vseh članic, zato bo sprejet tudi ustrezen instrumen-tarij, s katerim bomo zagotovili dosledno izvajanje plana. Značilna je tudi struktura članic, ki ne poravnavajo svojih obveznosti. Kar poimensko so bile naštete organizacije od M-KZ Ljubljana do M-Sloge. Večinoma gre za kmetijske zadruge, nekaj je trgovin in proizvodnih organizacij ter celo servis — Cibes iz Mercator-Tehne. Del odgovornosti za neporavnavanje obveznosti je tudi na direktorjih, ki ne znajo ali ne morejo zlomiti primitivizmov v posameznih finančnih krogih, ki se upirajo skupni disciplini. Zaradi te nediscipline pa sedaj izgubljamo čas za nepotrebne razprave, istočasno pa se kvarijo odnosi znotraj sistema. Zanimiv je bil podatek, da so nekateri, ki niso združevali sredstev, izgubili na dohodku, na račun obresti, ki bi jih sicer ob združevanju dobili. Ob koncu je bil sprejet sklep, da se objavi analiza in seznam vseh ozd ter stanje združevanja do 31. oktobra. M-IB pa je bila zadolžena, da tistim članicam, ki imajo resnične težave, priskoči na pomoč in jim omogoči, da bodo poravnale svoje obveznosti. Razprava o planu za prihodnje leto je na tokratnem poslovodnem svetu izzvenela nekako v prazno, saj nihče od razpravljavcev še ni imel v rokah kakšnih trdnih načrtov, pa tudi planiranje samo, je ob tako spremenljivih pogojih gospodarjenja večkrat le zbir želja ali hotenj, kot pa resničen odraz možnosti. Več razprave o planu za prihodnje leto zato pričakujemo na prihodnji seji, saj je bil sprejet sklep, da se mora takoj pripraviti osnutek plana (s katerim letos že zamujamo o.p.), njegovo sprejemanje pa mora biti usklajeno z že postavljenimi roki. Ali smo združba figarjev ali ne, akcija Klub Mercator doslej še ni pokazala, saj še ni dosegla pravega vrhunca. Podpredsednica PO SOZD, Rika Germ Metlika, je navzočim povedala, da je 14.9. kar 42 članic prodajalo kupone Mercator na 74 prodajnih mestih. Podala je tudi ugotovitve ankete, ki je bila napravljena med našimi prodajalci, in ki je v posameznih regijah dala zaskrbljujoče rezultate. Sami podatki (Germova je nizala natančne številke) danes niso več aktualni, saj se položaj spreminja iz dneva v dan. Bolj ali manj pa drži podatek, da je okoli 80 odstotkov kuponov vnovčenih za gotovino in le 20 odstotkov za nakupe. To kaže, da so ljudje našo akcijo sprejeli kot možno obliko varčevanja, da pa jih nismo znali motivirati in pritegniti, da bi s kuponi kupovali v trgovinah. Vsekakor je trend prodaje kuponov pozitiven in v zadnjem tednu oktobra jih je bilo prodanih več kot prej ves mesec. Ni pa vzpodbudno stanje po posameznih regijah. Zelo dobro so se odrezali v Idriji, Ormožu in Kočevju, medtem ko je ljubljanska regija glede na potencial kupcev čisto na dnu. Isto velja tudi za Gorenjsko in večji del Štajerske. Niti enega kupona do zasedanja poslovodnega sveta niso prodali v Trgoavtu, medtem ko so kmetijske zadruge sploh poglavje zase. Vsi, ki so zadolženi za izpeljavo akcije, bodo morali ponovno na teren, več zavzetosti pa bodo morali pokazati poslovodje in Nadaljevanje na 2. strani Domovina je ena, nam vsem dodeljena.... ___in vihrale so škrlatne zastave... in zvezde škrlatne gorele____ Takole je svoje dni slavil tvoje rojstvo,domovina, pesnik. Pesnik - partizan, (ne)komunist, kmet, intelektualec, proletarec. Slavil v čast in dobro ime narodov, ki so te potrebovali, ki si jim bila zdravje in luč. Zanos je ugasnil. Zvezde so daleč. Luč je br-Ijivka. Junaštvo je spoštljiv spomin, prihodnost boleč. Različnost v enakem je potlačena, enakost v bedi povzdignjena. Oblast razuma je razum oblasti. Ljudstvo je čreda, pastirji so električni. Moč je v resnici, nemoč je resnica. Naprej v preteklost je prihodnost. V Ljubljani, ob 29. listopadu po štiriinštiridese-tih letih Vesna Bleivveis - (Jerica Hudorovac) TOZD Contal-Steklo je pomemben izvoznik Andrej Dvoršak Velik uspeh majhnega kolektiva TOZD Contal-Steklo iz sestava Mercator-Mednarodne trgovine, je pred kratkim podpisal dve pomembni izvozni pogodbi z italijanskimi partnerji. Prva pogodba zagotavlja Tvornici stakla Straža izvoz 100 milijonov steklenic za Schweppes, oranžado S. Beneto in 7 UP. Kupec je italijanska firma Acqua Minerale S. Beneto iz Scorze. Kupec lahko po tej pogodbi naročilo poveča še za dodatnih 10 odstotkov oziroma za okroglih 10 milijonov stekienic.Vrednost posla je 4,82 milijarde lir oziroma 3,715.000 dolarjev. Kako velik je ta posel pove tudi podatek, da je za prevoz 100 milijonov steklenic potrebnih 645 kamionov - vlačilcev oziroma, da morata iz Straže pri Rogaški Slatini vsak dan skozi vse leto odpeljati dva kamiona polna steklenic. Straža je največja tovarna embalažnega stekla v državi. Proizvaja ga na 17 avtomatiziranih linijah. Dve liniji bosta prihodnje leto delali neprekinjeno 24 ur' dnevno tudi ob praznikih, samo za firmo Benedeto, kar dodatno pojasnjuje velikost naročila. Do posla hi bilo ""lahko priti. Nande Bizjak v.d. direktorja zunanje trgovine je povedal, da so zahteve tujega partnerja zelo ostre. Na 10.000 steklenic se lahko v procesu polnjenja poškodujejo le 3, zato mora biti vsaka steklenica brezhibno narejena in tudi na kontrolnih linijah v Straži mora prestati prav vse preizkuse. Delavci tovarne se zavedajo, da bodo na tuje prodrli le s kakovostjo. Doslej reklamacij za njihove izdelke praktično ni bilo. To jim je tudi utrlo pot do pogodbe, ki jo je za njih sklenila M-Medna-rodna trgovina, ki je letos istemu tujemu partnerju posredovala za 2,3 milijona dolarjev steklenic. Drug velik posefje bil sklenjen z italijanskim podjetjem S.I.R.I. iz Empolija, za katerega bodo v Rogaški Slatini naslednjih šest let izdelovali steklene palice. To pomeni, da se en stroj v naši steklarni 6 let ne bo ustavil in bo ves čas delal isti izdelek. Izvoz steklenih palic iz Rogaške Slatine je stekel že letos. Izvozili so jih za 1,3 milijona dolarjev. Za prihodnje leto je načrtovana vrednost izvoza znatno večja. Pri vsem tem ni zanemarljiv podatek, da tozd Contal-Steklo, bolje rečeno 13 ljudi, ki jih vodi Nande Bizjak ustvari za 17,5 milijonov dolarjev izvoza oziroma skoraj polovico vsega jugoslovanskega izvoza steklovine in keramike. »Smo !e ena izmed številnih jugoslovanskih organizacij za izvoz Rekli so ... ...na 18. seji poslovodnega sveta Janez Gačnik, M-KZ Metlika Pred 100 leti je naše kraje prizadela trsna uš. Izročilo pravi, da je bilo hudo kot nikoli, da so propadle celotne kmetije, da so kmetje bežali z rodne zemlje v rudnike Evrope in Amerike. Toda stari ljudje pravijo, da tako hudo kot je danes, tudi takrat najbrž ni bilo. Takrat jih je prizadela trsna uš proti kateri ni bilo pomoči, danes pa nas prizadevajo pogoji gospodarjenja, ki kmete silijo v ukinjanje proizvodnje. Če bomo tako nadaljevali, bomo čez nekaj let namesto zrezkov lahko jedli le papir," potiskan z nesmiselnimi odločitvami. stekla. Da smo uspešnejši kot drugi, je razumljivo, kajti poleg izvoza ima naša organizacija tudi zelo močno notranjo trgovino in zato izdelovalci raje poslujejo z nami. Tudi na domačem tržišču Nadaljevanje s 1. strani vodstveni delavci, ki ponekod svojih nalog še niso opravili. Splošna ugotovitev je bila, da so ljudje premalo seznanjeni z našo akcijo, kar velja tudi za poslovodje. To se predvsem odraža v tako imenovani sekundarni propagandi — v osebnem stiku med trgovcem in kupcem. Prav tako bi bilo potrebno več propagandnih akcij v lokalnih okvirih, istočasno pa morajo vodstva vseh članic prepričati lastne delavce o koristih, ki jih ima njihov kolektiv s prodajo kuponov. Delavci sozda morajo akcijo Klub Mercator sprejeti za svojo in za koristno, kar tudi v resnici je. V razpravi je bilo slišati več nasprotujočih si mnenj o sami akciji, med katerimi pa ni bilo nobeno odklonilno. Predsednik PO sozd je menil, da je poročilo tovarišice Germove preveč optimistično. Po njegovem mnenju je akcija zamrla v kapilarah sozda - v naših trgovinah širom Slovenije. Le redke so pozitivne izjeme, med katerimi je najsvetlejša M-Zarja iz Ormoža, ki je uvedla še dodatne obresti. Tam so akcijo doumeli in vodil jih je ekonomski interes. Sam odmev na akcijo je v javnosti, od politike do potrošnikov, zelo pozitiven, sami pa smo zamudili pravi trenutek in bili preveč pasivni ter čakali, da se stvari odvijajo same od sebe. Zakaj blagajničarke in prodajalci sami od sebe ne reklamirajo akcije, zakaj se za njo mnogi sploh ne zmenijo, kaj so naredili poslovodje, kaj direktorji? Slednji bi se morali nad vsem tem temeljito Slavko Nemanič, M-KZ Stična Zaloge jobolk, krompirja in čebule so izredno velike, obresti pa takšne, da nas bodo pokopale. Če prevzamemo semenski krompir in ga izplačamo kmetom, za nas to pomeni 30 milijard dinarjev, od česar je 15 milijard dinarjev obresti. Če te obresti prene-smo na kmete, pomeni, da ne bodo zaslužili niti dinarja, če pa jih plača zadruga, zanjo predstavljajo strašansko izgubo. Sprašujem se, kje je rešitev? Ali lahko najdemo rešitev problema znotraj SOZD-a? Kmetijske proizvodnje ob takšnih pogojih ne bo mogoče obdržati, če pa bo ustavljena, bo to pomenilo nacionalno katastrofo. Ne pričakujem odgovora, to sem povedal le v premislek vsem, ki imajo kakršenkoli vpliv na gospodarsko politiko. sodi naš tozd med večje grosistične organizacije,« pojasnjuje Nande Bizjak. Sam sektor izvoza - Steklo je razdeljen na štiri ekipe, od katerih je vsaka specializirana za določeno jezikovno in geografsko področje. Štiričlanska ekipa, ki obdeluje romansko področje bo letos ustvarila za 6,5 milijona dolarjev izvoza, prav toliko ga bo ustvarila tudi petčlanska ekipa, ki sklepa posle v ZDA in Kanadi, medtem pa bodo štirje delavci, ki pokrivajo germanski del Evrope, zamisliti! Ali res ne znamo spodbuditi lastnih ljudi, da bi naredli vsaj enkrat nekaj več, kot le rutinska opravila. Res je, da imamo slab kader, a tudi sami ne naredimo nič, da bi se stanje popravilo. Pri tej akciji ne gre za nekakšne imaginarne interese sozda, ampak za zelo konkreten interes vsake njehove članice posebej. In če kljub temu ter konkurenčnosti akcija ni stekla, se moramo resno vprašati ali imamo pred sabo sploh še kakšen cilj razen životarjenja in preživetja. Zaenkrat še ni vse zamujeno, še vedno smo s to akcijo krepko pred vsemi konkurenčnimi orga- ustvarili 4,5 milijona dolarjev iz-_ voza. Bizjak pravi, da je poleg specializacije pomembno tudi stalnost in uigranost vseh delavcev, istočasno pa se mora celoten tim pomlajevati z mlajšimi strokovnjaki, ki vanj prinašajo nove ideje. V Bizjakovem sektorju delajo ljudje različnih poklicev, od gimnazijskega maturanta do diplomiranega ekonomista. Vsem je skupno to, da pri delu ne gledajo na uro, da jih delo veseli ter da nizacijami in še imamo možnost za uspeh. Če bomo v pol leta prodali za 5 milijard dinarjev Mercatorjevih kuponov, bomo lahko rekli, da je akcija uspela. Vendar brez boljšega sodelovanja prodajalcev in blagajnikov bo to težko doseči. Akcija bo propadla, če ne bo stalne podpore na terenu. Zato bi bilo potrebno okvirno zadolžiti poslovodje, prodajalce, blagajnike in direktorje koliko kuponov morajo prodati. Izgovor, kot smo ga lahko slišali na poslovodnem svetu, da so vsi poslovodje seznanjeni z akcijo, ni pa niti enega kupca, ki vsak brezhibno obvlada najmanj; dva tuja jezika. Ko sem ob koncu pogovora vprašal kakšen je njihov cilj, je bil odgovor: »Še večji izvoz!« Računajo, da bodo še letos podpisali pogodbe za izvoz dodatnih 20 milijonov steklenic z različnimi italijanskimi kupci, za ostale posle pa nisem zvedel. Dokler ne držijo v roki pogodbe, o njej ne govorijo. bi kupil en sam kupon, je nevzdržen, kajti prav vsak občan je vezan na dnevne, tedenske in mesečne nakupe v trgovinah in nelogično je, da bi denar zanje hranil doma ali v banki, če pa mu Mercator zanj ponuja 70 odstotne obresti. Ob vsem tem pa bo potrebno bolj ažurno pošiljati podatke o novih članih v Sektor za AOP, saj sedanje počasno pošiljanje podatkov precej otežkoča poslovanje. Slišali pa smo tudi, da na seznamih članov Kluba Mercator ni imen direktorjev, ki bi lahko bili zgled. Izkušnje so pokazale, da je tam, kjer je direktor prvi vložil denar na knjižico Mercator-lnter-, ne banke, varčevalna služba dobro stekla, saj so mu kmalu sledili prav vsi delavci. Bi bilo pri akciji Klub Mercator drugače? Vremena Kranjcem bodo se zjasnila... Kaj bo s klubom Mercator! Radenci, 23. in 29. oktobra 1987 ivan Mikulin Gostinsko turistični zbor Slovenije V času sezone za gostir.sko turistično delavce ni prostih dni. Njihovo znanje in pozornost je namenjeno gostom. Ko si po polni sezoni malce oddahnejo, se srečajo na svojem zboru. Kaj je GTZ Slovenije? Prvotno so bili vsakoletni zbori po končani poletni turistični sezoni, na njih so prebrali referate, kritično obdelali sezono in gostinstvo sploh. Postopoma so glavno vlogo na zborih prevzele strokovne razstave in tekmovanja. Na prvih zborih je bil šport izrazito družabnega pomena. Kulinarične razstave in razstave omizij so postopoma prevzele osrednjo vlogo strokovnega dela zborov, katerim so iz leta v leto dodajali nove oblike tekmovanj. Vsebinsko so tekmovanja danes usmerjena tako, da vključujejo tista strokovna področja, ki manjkajo v posredovanju oziroma nudenju kakovostnejše gostinske ponudbe. Gostinski delavci tako tekmujejo v pripavi jedi pred gostom, v mešanju pijač, v poznavanju pijač in podobno. Tovrstne usmeritve so povezane s strokovnimi seminarji, ki jih sekcije Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije prirejajo na raznih srečanjih. Tako so strokovne razstave in tekmovanja postala nepogrešljiva oblika dopolnilnega izobraževanja. Kaj smo videli na Zboru? Rezultat vseh dosedanjih ugotovitev in izkušenj je bila vsebina razstav in tekmovanj na letošnjem jubilejnem 35. Gostinsko turističnem zboru. Za letošnje leto je bilo razpisanih 17 strokovnih tekmovanj in razstav, na katerih je svoje znanje pokazalo 220 gostinskih delavcev iz vse Slovenije. Tekmovanje kuharjev, slaščičarjev, natakarjev in barmanov je potekalo na temo »praznovanje Novega leta.« Ob letošnjem svetovnem letu vina in vinogradništva, je bila kot posebnost vključena pokušina slovenskih vin ter tekmovanje v poznavanju slovenskih vin. Poleg tekmovanja v pripavi bograča v kotlu, je bilo letos novo tudi tekmovanje receptorjev in sobaric. Novost so bili tudi nastopi animatorjev, ki so nedvomno pomemben člen kakovostne gostinsko turistične ponudbe. Posebnost letošnje strokovne dejavnosti Zbora je bila tudi dokaj obsežna predstavitev uporar be računalništva v gostinstvu. V strokovne razstave in tekmovanja so bili vključeni tudi proizvajalci živil in opreme, med katerimi smo žal pogrešali Mercatorjeve delovne organizacije. Vzporedno z omenjenimi dogajanji so potekala športna tekmovanja v panogah, ki jih gostinsko turistična organizacija običajno nudi svojim gostom. V vse, kar je bilo videti na letošnjem zboru, pa mislim, da bi bilo potrebno vključiti tudi inovativno dejavnost ter na tak način vzpodbuditi k delu in uresničevanju zamisli prenekaterega skritega gostinsko turističnega delavca - inovatorja. Pri oceni Zbora pa velja povedati še to, da so srečanja takega števila ljudi iz, stroke, sama po sebi izobraževanje, saj je sposobnost in veščina komuniciranja z ljudmi ena od najpomembnejših nalog in opravil gostinskega in turističnega delavca. Kaj smo slišali na Zboru? Nekakšno skupno mnenje govornikov na otvoritveni slovesnosti Zbora je bilo, da so delovno-proizvodno tekmovanja na vseh dosedanjih zborih s svojo vsebino in doseženimi uspehi iz leta v leto potrjevala in dokazovala svoj vzgojno izobraževalni pomen. Danes so ta tekmovanja na visoki kakovostni ravni, čeprav se gostinsko turistična dejavnost srečuje z nizom problemov. Rezultati gospodarjenja v gostinsko turistični dejavnosti za devet mesecev letošnjega leta kažejo na stagnacijo, saj je bil turistični promet v tem obdobju na lanski ravni. Zabeleženo je zmanjšanje domačega in rahlo povečanje tujskega turizma. Na področju vzpodbujanja izvoza je dejavnost v primerjavi z ostalimi izvozniki blaga še vedno v neenakopravnem položaju. Zvišanje stopenj in osnov za obračun prometnega davka slabša pogoje poslovanja. Cene gostinskih storitev stalno zaostajajo za cenami vhodnih surovin. Materialni stroški, stroški energije, amortizacija, obveznosti za skupno in splošno porabo, so se izredno povečale. Za osebne dohodke in skupno porabo je namenjeno manj, kot je povprečje v gospodarstvu. Osebni dohodki močno zaostajajo. Dejstvo je, da delavci v gostinstvu in turizmu niso zadovoljni s sedanjimi pogoji gospodarjenja. Poslušajo samo obljube o spremembah, 'ki bodo izboljšale dohodkovni položaj dejavnosti, v praksi pa ostajajo v gospodarskem sistemu ptički brez gnezda, ki se morajo zadovoljiti z drobtinami, medtem ko si pogačo razdelijo drugi. Izkušnje iz preteklosti so gostinske in turistične delavce ob napovedanem protiinflacijskem programu navdajale z upom in bojaznijo. Up se je razblinil, bojazen uresničila. V programu ukrepov je v devetih vrsticah zajet tudi turizem, vendar povsem de-klerativno - nekonkretno. Ob ostalih predvidenih ukrepih, tudi pozitivnih, prevladujejo tisti, ki bodo dejavnost gostinstva in turizma porinili v še slabši ekonomski položaj. Tako bodo iz rednih prihodkov izključene pozitivne tečajne razlike, ostreje bodo obdavčene alkoholne pijače, bencin itd, kar bo neposredno vplivalo na dohodek. Uvedba tako imenovanega vsefaznega prometnega davka je silno vprašljiva v pogojin več kot 150 odstotne inflacije, saj je taka vrsta obdavčitve uvedena le v državah s povprečno tri odstotno inflacijo. Birokrati bodo iz varne razdalje določili kdo dela in ustvarja v izjemnih pogojih in usmerjali sredstva, kar je povsem netržen način urejanja tržnih problemov. Z odpravo prispevka za stanovanjsko gradnjo bo pod vprašajem tudi uspešna kadrovska politika. Program na eni strani sicer predvideva zmanjšanje administracije na vseh ravneh, po drugi strani' pa skuša izboljšati gospodarski sistem s produkcijo številnih novih, podrobnejših predpisov, kar spet pomeni obilico dela in možnost za širjenje državne in paradržavne administracije. Z besedami:( JSindikat naše dejavnosti s svojimi več kot 22.000 delavci najbolj odločno obsoja predlagane ukrepe na področju sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov. Kdor lahko poveča proračun za 192 odstotkov, si ne bi smel dovoliti ugotovitve, da so osebni dohodki in pokojnine žarišče stagflaci-je. Že z dogovori in sporazumi omejeno odločanje delavcev o razporejanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, bo s predvidenimi korekturami dokončno pokopano. Gostinsko turistični delavci pa smo trmasti in bomo še več in bolje delali, čeprav je vse manj tistih, ki so pripravljeni predano in pridno delati za druge, in vse več je drugih, ki zahtevajo pravico, da prvi delajo zanje.« Tako je svoj govor na otvoritveni slovesnosti končala predsednica Republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Barbara Vajda. Na Zboru smo tekmovali - naši gostinci zlati Na strokovnem ekipnem tekmovanju gostinskih organizacij je ekipa Mercator-Hotelov gostinstva dosegla prvo mesto in prejela zlato plaketo z diplomo. Za ekipo so tekmovali: Jože Zalar, tozd Mantova Stane Kralj, tozd Ajdovščina Sonja tkalčec, tozd Ajdovščina Ana Strle, tozd Ajdovščina Damir Dijak, tozd Ilirija Jože Kovač, tozd Ilirija Nedeljko Perič, tozd Ilirija V tekmovanju v pripravi slovenskih narodnih jedi, je Marinka Kopirovič z mentorico Štefko Corarič, obe sta Iz tozda Sremič, prav tako prejela zlato plaketo z diplomo. Na razstavi izdelkov slovenskih kuharskih in slaščičarskih mojstrov , kjer lahko sodelujejo le tisti delavci, ki so na gostinsko turističnih zborih do sedaj prejeli najmanj pet zlatih odličij, je Štefka Colarič iz tozda Sremič, prejela posebno spominsko medaljo. V športnem delu tekmovanja - v keglanju, je ženska ekipa tozda Sremič, ki so jo sestavljale Lojzka Škafar, Vika Germ in Zdenka Mazer, prejela za doseženo prvo mesto zlato medaljo. V posamičnem tekmovanju žensk pa je bila Lojzka Škafar prav tako prva - zlata. Ženksa ekipa tozda Ilirija je dosegla četrto, moška pa šesto mesto. Uspeh naših gostncev pa je še toliko bolj imeniten ob dejstvu, da dan pred odhodom še niso vedeli ali jim bo uspelo zbrati dovolj denarja za prevoz v Radence.... Tudi Zmajčki zlati Tekmovanja v Radencih so se prvič udeležili tudi M-Konditorje- vi slaščičarji. Njihovo ekipo je sta vodila Anica Subelj in Martin Hruševar, sestavljale pa so jo mojstrice Darinka Drašler, Zdenka Rožanc in Vilma Oblak. Za pripravo novoletne sladice so prejele zlato medaljo z diplomo. M-Konditor pa je prejel plaketo z diplomo za sodelovanje na vzorčni razstavi. .. v številnim zlatim medaljam Štefke Colarič se |e pridružila tudi letošnja - spominska. Minute pred polnočjo na torti Sonje Tkalčec in Staneta Kralja. Zlata medalja za tozd Sremič - za pripravo narodne jedi. M-Modna hiša bogatejša za novo blagovnico Andrej Dvoršak V Ljubljani odprta sodobna tekstilna trgovina Če kaj, smo v Mercatorju potrebovali novo sodobno prodajalno, ki bi se lahko s svojo podobo postavila ob rob vsej konkurenci, ki glede izgleda trgovin korači pred nami. Z novo blagovnico M-Mod-ne hiše, ki smo jo slovesno odprli konec oktobra na Kraigherjevi ploščadi, smo konkurenčne organizacije dohiteli. Nova »Modna hiša « bo nekaj časa spet naš ponos... Spomnimo se, da je stara bla- !a prva trgovina v Ljubljani z govnica, zgrajena pred 26 leti, bi- eskalatorjem — tekočimi stopni- Modna hiša Andrej Dvoršak Načrti stari dvajset let Ljubljanska Modna hiša, ki je bila odprta leta 1961, je dajala prva ! leta po otvoritvi Izjemne rezultate. Poslovno združevanje za tekstil in konfekcijo, ki je bilo njen ustanovitelj, se je zato kmalu odločilo, da zgradi v Ljubljani še eno veliko sodobno specializirano blagovnico. Sedanji direktor tozd Prodajalne Ljubljana Tolbuhin Bjedov, j nam je o uresničevanju te ideje povedal naslednje: Najprej so mislili sestrsko blagovnico zgraditi na Trgu revolucije, za kar je bil izdelan že idejni projekt. Kasneje je ta zamisel utonila v pozabo, zgradili pa smo nove blagovnice v Mariboru, Os-jeku in Smederevu. Ena je bila lepša od druge, le ljubljanska je počasi dobivala staro patino. Pojavile so se nove ideje. Po teh naj bi zgradili blagovnico na sedanji lokaciji in naj bi segala od Nazorjeve do kina Union in j celo nad njega ter imela 12.000 j kvadratnih metrov prodajnih po-i vršin. Nato so bili narejeni idejni i projekti Kraigherjeve ploščadi, ' kjer si je poslovno združenje za-: gotovilo 8.000 kvadratnih metrov površin oziroma 70 odstotkov vseh prodajnih površin na tej lo-; kaciji. Idejni načrt Kraigherjeve ploščadi je doživljal spremembe, prav tako pa tudi zamisel o novi modni hiši. Na koncu je prevladala zamisel o sodobno opremljeni trgovini s približno 1.900 kvadratnih metrov prodajnih površin. V tistem času je bila Modna hiša delovna organizacija s 4 tozdi, ki so sprejeli podoben sistem financiranja nove naložbe kot ga imamo danes v SOZD-u MERCA-TOR-KIT. Za noložbo so vsi štirje tozdi združevali amortizacijo. Kopičiti pa so se začele gospodarske težave in sistem financiranja se je sesul. Naš tozd je za pomoč zaprosi! proizvajalce konfekcije iz Slovenije, ki ga tudi tokrat niso pustili na cedilu. Po prvotnem projektu naj bi blagovnica imela še dodatnih 1.000 kvadratnih metrov v I. nadstropju, a smo jih odstopili Ljubljanski banki. Prva rezervacija prostora na Kraigherjevi ploščadi je bila nare- jena leta 1969, do končnega podpisa pogodbe je prišlo leta 1980 ter do svečane otvoritve 26. oktobra letos. Ob izredno dolgi dobi izgradnje in visoki stopnji inflacije je danes skoraj nemogoče določiti realno vrednost objekta. Sami ga ocenjujemo na 2 milijardi dinarjev, od tega petdeset odstotkov predstavljajo krediti ter lastna sredstva, s po 25 odstotki pa sta sodelovala Poslovno združenje za tekstil in konfekcijo in SOZD MERCA-TOR-KIT. Ker so v svetu sorodne trgovine zasnovane na majhnih specializiranih oddelkih, smo tudi mi novo modno hišo organizirali kot 26 butičnih lokalov, v katerih posamezni proizvajalci prodajajo le svoje blago. To so vsi tisti proizvajalci, ki so finančno podprli našo investicijo.« Na vprašanje, ali ni nova blagovnica sedaj zaprta ?a vse druge proizvajalce konfekcije, Bjedov odgovarja, da ne. Vsak proizvajalec lahko v njej prodaja svoje blago, seveda, če mu prostor odstopi eden tistih, ki ima v trgovini že svoj butik. Manjši prostor pa bodo dobili tudi vsi tisti proizvajalci, ki ponujajo izjemno kakovostno konfekcijo in za katere bo vladalo zanimanje med kupci. Sam sistem butičnih oddelkov je opremljen tako, da ga lahko čez noč spremene za prodajo po, posameznih vrstah izdelkov ter v moški in ženski oddelek, kar še dodatno kaže na kakovost opreme. Z novo blagovnico se je številčno ojačal kolektiv tozda, saj so na novo zaposlili 43 delavcev, tako da jih je sedaj skupaj 120. Če se bodo prodajalci potrudili, tako kot so se arhitekti in proizvajalci konfekcije, bodo Ljubljančani resnično imeli trgovino najvišjega kakovostnega razreda. cami, največja in največja. V poldrugem desetletju jo je čas povozil in danes je betežna starka, potrebna temeljite prenove. »Danes, po 26 letih odpiramo novo blagovnico M-Modne hiše. V njej bomo kupcem ponudili najboljše blago, ki je na našem trgu, v skladu z geslom: Ponuditi največ in najboljše!« je ob otvoritvi dejal Miro Končina, direktor M-Modne hiše. Skupaj z Tolbu-hinom Bjedovim, direktorjem TOZD Prodajalna Ljubljana, nista mogla skriti veselja nad novo pridobitvijo, ki sta jo zadnje tedne skupaj z ostalimi delavci, resnično nestrpno pričakovala. »Vsaka otvoritev novega objekta je nova delovna zmaga naših članic, kot tudi sozda MERCATOR-KIT. Za to blagovnico to še posebej velja! Kakovost, založenost in modni stil bodo tu mnogo bolj vidni kot v drugih trgovinah. Zato upamo, da bo to spodbuda tudi za priz-vajalce, da bodo na svojih butičnih oddelkih v tej blagovnici ponudili kupcem najboljše, kar izdelajo, < bance je pripravil naš dolgoletni poslovni partner »Zlatorog«. Gesla so torej Zlatorogova, reševalcem pa priporočamo, da preberejo članek o Zlatorogu, ki je bil objavljen v prejšnji številki časopisa. Morda bo rešitev .lažja. , Rešitev pošljite v Center za obveščanje, Ljubljana, Kardeljeva 17, do 15. decembra 1987. Na ovojnici označite »Nagradna križanka« in ne pozabite priložiti kupona. Nanosove nagrade je žreb razdelil: 1. nagrada — izdelek M-Na-nos - TMI, Postojna, Marjan Pogačnik, Ljubljana, Cesta VII. korpusa 19/III, 2. nagrada - izdelek M-Na-nos - TMI Postojna, Stane Po- gačar, M-Contal Steklo, Ljubljana, Titova 66, 3. nagrada - izbor izdelkov je prispeval M-Nanos, TOZD Izbira, Stanko Holešek, Dol pri Hrastniku, Trg borcev NOB 11. | Kupon za pošiljanje | križanke I Ime in priimek Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica) Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke n HORMON,KI ir ZGODOVIN MESIO V UZBESKI SSR PRIKUHA VARJENO MESTO ANION janSa OEl ROKE MESIO 08 IZLIVU MARICE KRPA. CUNJA 1 IME Kl- .. i •. ‘VOOUEIJA ZE 03NGA H [nIBRSTI fS Ihrvatski 1 0 GRŠKA MUZA ZGODOVINE X NEM JEZIKOSLOVEC (NAKI- MILJAN) V gtAko- (MSAI START VE* in tir ZMERJA p Jb_ O V TT T" X X m PLOD FlOOVCA E SIARO- INOIJSKI JUNAŠKI A_ "m A j A U A 1 Sla POMOIni DUHOVNIK tuje" MOŠKO ime le A P L A k/ IME IGRALCA SHARlFA 0 VA A Fč KCPANIE KRAJ Pfil BOHINJSKI BISIRICI tL O > ►6 R 0 S X X X tosc. EMAJL L A K LESENA OGRADA GRS MATi BOGOV E S A si ? A TRGOVSKI POMOČNIK SKRIV-nOSTnj Z O 1 NAJVlSlA GORA (URČIJE A Aj R- A T SESTAVU VIKIOR AOAMlC POLTEMA BEOMJEC OEJAN BRAVNIČAR POLJE NA NIZOZEM NEM IZUMIT TELEFONA P 0 L D E X EDVARD KARDELJ HUDA JEZA E L m KOŠAR- KARSKI KLUB K A , EDO Šlajmer R! V ŠPANIJI E T Sahisike kuSnir TANKA PROSOJNA TKANINA h" X t) A^ š NANOSOV I0Z0 v POSTOJNI T 2 B l X A /Smos X Sii M J JAPONSKI POUtlK (KAKUEl) t A KJ A vc AT moSko IME KRAPINA 0 E X T FRANCOSKI TENISKI IGRALEC O A H P RIMAVA ODRIVANJE FINSKI POLITIK IURH0) AH PfSMl« m PIŠA! ItO&Afi AUAHl P 0 E IME PESN SEIDEL TraonT SPIS 1 N) A 1 NAStOV MONGOL VLADAR V BAGDADU l L A M KOREOGR OTRIN MESTO V ITALIJI 1 0 SPLIT A00 OARIAN s T TULEC, ETUI T O X INI BELOIJ SKlACAt Dl USSA 0 R L A N tT O ANGL FILM ■ i»i ZABOJČEK, SKAIUCA T A N X POST SCRIPTUM -■ ■ MISIJONAR FRIDERIKI X P 5 AORESAR J X T E AM HUMOfi' IGEORGE) M\ A X X SPOJ 9, T \ K i:" PRVA SLOVEN HE NA ORAVI jEE SLOVENSKI H0KEJI51 koma?) o_ 3 IN 5 SAMOGLASNIK AVIOMOB OZNAKA NOVEGA MESTA BERILU E UBUA INO ■ ' KENIJSKI NAR PARK 1 El D i X A roeCi KRIZ REKA V Z AFRIKI IM( VI (AMINA 8; L A K T <0 F L A v X ki VRSTA pljuCne BOLEZNI A S ~T v\ Av BlCEVNIK IRANSKA VALUTA X' l z ki l X (UJE ?(NSI0 IME A D A anuCno mesio v SALERN ZALIVU P A E S T TT K (loveUe SKUPINE NAMIZNO PREGRINJ IL A S E JELENOVO OGlaSan OSEBNI ZAIMEK X u E MOŠKO IME grSka ČRKA l X X PEKA V JU?NI AKGUJI t M EVROPSKO jORSIVO ACl 8ER-I0NCEU A L p h KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ j BOLNIK S PREGA-NJAViCO IUP0LJEV ? A d A M 0 X K AM IGRAL RICHARD) "stane BELAK JE E X KI ■siovoT PlSAlEU (ROMAN 0 PSESCRMcl l L K A! V A T 1 T [t" [RAKEKU T X 6 0 1 N k SLOVENSKI UMETNOST ZGODOVIN 1F RANCE) 5 A E L E MUS t IHAN SVEIlSCE V MEKI A K 2 A OREL IZ GERMAN MIIO-1 tOOUE _A A VRINA SENČNICA V) A_ SLONOV CEkan E L NEKDANJA STOPNJA NIŽJEGA PLEMSTVA E A- E 0 K) Mercatorjev mozaik Radio Glas Ljubljane je v zadnjem času kar nekaj oddaj namenil tudi Mercatorju. Tako je v pogovoru z novinarko Vesno Pfeifer govorila o Klubu Mercator podpredsednica poslovodnega odbora SOZD za splošne, ekonomske in organizacijske zadeve Rika Germ-Metlika. V pogovoru o 120-letnici Kavarne Evropa pa je sodelovala Tatjana Ponikvar. • • • Ajdov kruh, tudi z orehi in koruzni kruh, bodo v teh dneh za čeli peči v slaščičarni Evropa. Ne le za svoje potrebe, ampak tudi za prodajo. Četrt kilogramske štručke bodo še čisto sveže in tople gotovo šle dobro v prodajo. Kupcem bodo na voljo od 10. ure naprej. • • • Novo v gostilnici Ajda ponudba bo kmalu bogatejša za vse vrste Bajsijev in za različne vrste majhnih pizz. Te bodo gostje lahko odnesli tudi s seboj. Mini pizze - pizzette, bodo prva tovrstna ponudba v Ljubljani. • • • Šišenski večeri v Hotelu Ilirija še trajajo, še so elitni, z dobro postrežbo, zabavo in presenečenji. Na zadnjem so bili pokrovitelji Mesna industrija Primorske, Mlinostest Ajdovščina in Goriška Brda. Gost večera je bil pevec južnoameriških pesmi Alberto Gregorič, ki je od nedavnega komercialist v Mercator-Konditorju. • • • Teden martinovih dobrot v gostilnici Ajda je privabil veliko obiskovalcev. Pečene gosi z raznimi prilogami je s pomočjo sodelavk izvrstno pripravil Vine Li-puš. Gostje so bili z jedmi nadvse zadovoljni in v Ajdi pravijo, da bodo s tovrstno ponudbo nadaljevali. 16. stran november '87 Zimska Mercatoriada bo v Cerknem Zimska Mercatoriada bo prihodnje leto 5. marca v Cerknem nad Idrijo. Cerkno je znano kot pomembna postojanka med NOB, kot kraj, kjer so doma značilne pustne maske in šege ter kot smučarsko središče, ki v zadnjih letih postaja vse bolj vabljivo za številne Notranjce, Primorce, Gorenjce in Ljubljančane. Smučarski center »Cerkno leži na pobočjih Črnega vrha (1291 m nadmorske višine). Smušiča so po težavnosti prog prilagojena začetnikom in zahtevnejšim smučarjem, ki imajo skupno na voljo 40 hektarov dobro urejenih smučišč. Ta so opremljena s sedežnico »Počivalo«, ki je dolga 1114 metrov, višinska razlika je 336 metrov, zmogljivost pa 790 smučarjev na uro. Druga sedežnica »Brdo«, je približno 100 metrov krajša in ima 238 metrov višinske razlike ter zmogljivost 1.200 smučarjev na uro. Na smučiščih so še tri vlečnice z zmogljivostjo 3.000 smučarjev na uro, prav tako pa je tu še tekaška proga, dolga 1.500 metrov. Smučišče je od Cerknega oddaljeno 10 km, od Idrije 30 km, od Ljubljane pa 90 km. Cesta je, kot pravijo domačini, vso zimo dobro vzdrževana, snega pa je običajno tudi dovolj. Mercator v Cerknem najbolj poznajo po trgovini tozda Rudar, pa tudi po hotelu Bor na Črnem vrhu. Ko sem se pogovarjal s posamezniki iz Cerkna, ki bodo sodelovali pri izvedbi naše Merca-toriade, so mi zagotovili, da se bodo potrudili in poskrbeli, da se bomo v njihovem kraju in na njihovih smučiščih prijetno počutili. Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Tel. 215-173. Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič in Miro Vaupotič. Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleiweis. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije - nepodpisane — Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 18.600 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Republiki za rojstni dan 29. novembra je rojstni dan naše države, tako so nas učili v šoli. Navada je, da se slavljencu čestita, ga obdari... Darila je država dobila od ZlS-a, za čestitke pa so poskrbeli njeni državljani. Vprašali smo nekaj delavcev našega sozda, česa želi svoji republiki za njen rojstni dan: Mira Huič, administratorka v DS SOZD: Predvsem ji želim, da bi svojim državljanom nudila in zagotovila višji standard, kot ga imajo sedaj - vsaj mi delavci. Želim, da bi vsi živeli srečno, da bi ena delavska plača zadostovala za preživljanje cele družine. Želim ji, še mnogo rojstnih dni, in da s starostjo ne bi pozabila, kaj je bilo rečenega ob njenem rojstvu na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu. Marinka Zgonc, prodajalka M-KZ Logatec: Le kaj naj ji želim, saj se moje želje tako ne bodo uresničile, tudi če jih povem. Kljub vsemu pa ji želim, da bi se inflacija zmanjšala in da bi zaslužek delavcev bil takšen, da bi z njim brez skrbi lahko preživeli. Želim, da bi se cene blaga ustalile, saj se sedaj tako hitro dvigajo, da jih nihče več ne dohaja. Želim, da bi se kupna moč njenih-prebivalcev povečala in s tem promet v trgovinah in proizvodnja v gospodarstvu. Karel Šinkovec, direktor M-KZ Logatec: Naši Socialistični federativni republiki Jugoslaviji želim, da bi se uredilo področje cen, predvsem kmetijskih proizvodov: mleka, mesa, žitaric. Te cene so neurejene, kmetje pa dovolj pametni, da si izračunajo, kaj se jim izplača, in zato proizvodnja v kmetijstvu pada. Žato želim, da bi čim prej rešili vprašanje kmetijstva, ki je osnova vsake urejene države. Ne smemo pozabiti, da vsaka država živi od kmetijstva, ki daje hrano njenim državljanom. Darja Vrčan,prodajalka pohištva, blagovnica tozda Izbira, Ajdovščina: Moji domovini želim kaj lepega, denimo, da bi izplavala iz dolgov - država kot celota, ne le mi, njeni prebivalci. A se bojim, da bo še slabše, kot je že! Sicer pa o tem spoloh ne razmišljam. Imam druge , skrbi, kako prodati pohištvo, ki je za navaden žep že predrago. Če ne bi bilo posojil, bi blago na našem oddelku ostalo neprodano. Zato želim, da bi se dvignila kupna moč vseh državljanov. Mira Malbašič, tajnica samoupravnih organov TOZD Hotel Mantova, Vrhnika: Moji državi in domovini želim, da se izvleče iz ekonomske krize in zniža inflacijo. Mislim, da bi to bilo najlepše darilo zanjo. Želim, da bi se stanje tako spremenilo, da bi imeli vsi njeni državljani boljše življenjske pogoje, če ne moja generacija, pa vsaj naši otroci. Želim ji tudi, da bi dobila boljšo vlado in vodstvo, kot ga ima sedaj. Olga Ajdič, tajnica M-TEHNA Ljubljana: Predvsem ji želim dobro vlado, ki bi vedela kaj dela in kako dela, da bodo državljani srečni. Zdi se mi, da sedaj vlada brezvladje, ki nam vsem greni življenje. Jugoslaviji pa želim, še veliko rojstnih dni, bolj veselih kot so bili zadnja leta, ko stalno poslušamo o gospodarski krizi, inflaciji, administrativnih ukrepih in padanju življenjskega standarda.... Lučka Klemenčič, višji referent zunanje trgovine, TOZD CONTAL-STEKLO, Ljubljana: Želim ji vse najboljše, kot se ob rojstnih dneh spodobi. Želim, da bi Jugoslavija izplavala iz krize, da bi v svetu spet pridobila nekaj ugleda in veljave in da bi bili vsi mi, njeni državljani, srečni. Če bomo izplavali iz krize, bodo rešeni vsi naši problemi, od težav pri izvozu, do mednacionalnih razprtij... A zdi se mi, da ne plavamo, ampak samo čofotamo na mestu. Marjan Curk, sekretar OO ZK in predsednik delavskega sveta M-LJUBLJANSKE MLEKARNE, Ljubljana: O tem vprašanju nisem nikoli razmišljal, ker me tudi nihče vprašal ni. Vsekakor pa ji želim več reda in discipline na vseh ravneh, predvsem pa več pametnih in odgovornih ljudi na vodilnih položajih, ki bodo znali zakrmariti našo državo v mirne vode in njene državljane pripeljati do trdnih temeljev AVNOJ-a, za kakršne smo se domenili v Jajcu 1943. Sedaj je preveč korupcije, podkupovanja, brezpravnosti, nezakpnitosti in nezadovoljstva, da bi lahko bili srečni in brezskrbno gledali v prihodnost. Spraševal je Andrej Dvoršak