List 13.
Gospodarske stvari.
Mnrba pomočnica kmetijstva.
Žalostni časi so nastopili za kmetijstvo, posebno v tacih krajih, kjer so se kmetje najbolj pečali s pridelovanjem žita, pa so zanemarjali sadjorejo in niso trave in detelje kaj več sejali. Žito, če le ni prav slaba letina v Banatu, na Rusovskemin v druzih vnanjih krajih, je zdaj skor po nič; lani niso v naših krajih pridelali žita obilo, in vendar ga je vse polno in je cena njegova tako nizka, da je čuda. Zakaj to? Zato, ker sega iz Siska, Trsta in druzih krajev dovaža toliko, da bi ga pri nas ne manjkalo, ako bi ga tudi skor nič ne pridelali.
Vse to, ker skušnje tako učč, bi moralo našim kmetom oči odpreti, da po starem kopitu ne grč več ; svet se je prekucnil, in mi ž njim. Treba je tedaj mi-sliti na druge pridelke, treba tedaj prenarediti marsikaj.
Med drugim nam murba obeta lep dobiček, ker svila (Žida) se nikoli ni bila po nič. Pa zakaj ,,Novice" tako živo že več let priporočajo rejo murb in pridelovanje svile ?    Zato, ker
1)  je gotovo, da perje naših murb je bolje mimo laškega, zato tudi kokoni naši več svile daj6 kakor laški;
2)  en oral zemlje pri nas veljd od 100 do 300 gold., na Laškem pa v tistih krajih , kjer imajo murbe zasajene in svilo pridelujejo, veljd do 3000 gold.; tako visoko ceno pa ima svet le zavoljo murb, ker ondi perje prodajajo po 4 gold. cent in še više;
3)  visoka cena zemljišč sili Laha, da skuša iz drage zemlje dobiti kar največ more; tudi je ljudi ondi sila veliko — na eni kvadratni milji biva sem ter tje po 36.000 ljudi; taka obila množica pa zopet prebivavce sili, da napenjajo vse žile, da se pre-redč. Pri nas je to bolje; pri nas je tam le 1 človek, kjer jih je na Laškem 10; te okoliščine so nam tedaj bolj ugodne, da moremo že z manjšim zemljiščnim pridelkom zadovoljni biti; s tem pa si poravnamo pri nas tudi to, kar je pri nas zemlja manj rodovitna kakor na Laškem.
Da pomagamo tedaj našemu kmetijstvu na bolje, čvrsto se je treba poprijeti murb in svile. Prva skrb naj bode tedaj umnim našim kmetovavcem, da si zase-jejo ali zasadijo prav veliko murb, in sicer mur-bovega grmovja. Pri potih in cestah in tudi drugod ostaja še zmiraj dovolj prostora za visoke murbe.
Murbe v podobi grmovja saditi, priporočamo zato
1)  ker z murbovega grmovja moraš že v 4. letu perje dobivati, z murbovega drevesa pa prav za prav še le v 10. letu;
2)  vsak logar ve, da nizki les ali grmovje veliko več stelje daje, ker več listja odpada z grmovja kakor
z visocega  drevesa.    Ker   pa   svilorejec   mora po tem hrepeneti, da veliko listja (perja) dobiva, tedaj je očitno bolje, da si izreja murbovo grmovje; 3) za rejo svilnih črvičev (zidnih gosenic) naj se zmiraj le najviše mladice  do 2 ali 3 očes na deblu izre-žejo; kajti lete imajo najbolje perje, ker ga solnce obseja. Iz očes se kmalu potem izcimijo nove brsti, ki se pod vodstvom druzih mladik okoli njih hitro izcimijo in so zimske pozebljine varne, če tudi se do jeseni niso mogle do dobrega oleseniti. Kdor tako glešta 3voje murbe, si more po sviloreji že v malo letih   na   oralu  zemlje najmanj 80 gold. dohodka napraviti.    Al ni to lep dobiček, ako se pomisli, da oral gozda (boršta) pri nas na leto le po 5 gld. donaša? Po sviloreji moremo   si  tedaj   ne   le veliko in lepe svile pridelati,  temuč tudi vrednost zemljišč povišati in delavcem, kijih nadloge tarejo, zaslužka nakloniti. Ne mislite, dragi kmetje, da so to le prazne besede, jalova priporočila! Skušnje domače in druzih dežel potrjujejo, kar smo rekli.
Poprimite se tedaj murb, ker prvo je, da si jih zasadimo veliko. Murbe so klaja svilnim črvičem. Saj vse drugo poljedelstvo vam lahko ostane po starem; le zraven tega začnite si murb zasajati, da kadar dorastejo; imate potem nove dohodke. Al to ni nič, da si zasadite le sem ter tje kako murbico, — treba jih je na sto in sto, in res najbolje v grmovje, v žive meje zasajenih.
Mlade murbice se kupijo, ali, če hočete murbovo rejo celo z majhnimi stroški pričeti, odločite si zemljišče, pa murbovo seme sami sejte, ki se lahko in po ceni dobi (na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani se lot tacega semena, ki dd veliko veliko murbic, dobiva za 20 kr.) Skor vsaka zemlja je dobra zanje, le mokra ali težka ilovnata ne; naredijo se gredice podolgoma ali po širjavi po čevelj saksebi, pa se seme vseje plitvo v nje, a ne pregloboko, ker sicer šibka cimica težko skozi zemljo prehode; ako je suho, naj se jim priliva; v 2. ali 3. letu naj se presadijo na svoje mesto. Seme se seje spomladi, pa tudi v jeseni.
„Novice" so v prejšnjih letih ves nauk murbo- in sviloreje popisale, pa imamo tudi dobre bukvice za to. „Novice" in „Pratika" se morejo ponašati, da so po Kranjskem in tudi druzih slovenskih deželah že pomagale, da se je na milijone murb zasadilo, — al še premalo, še premalo se zavedajo naši kmetje te koristne reje — zato vnovič povzdignemo glas: Slovenci! posnemajte Laha!