Edo Škulj Cerkvena ljudska pesem Je angel Gospodov Sestavek je razdeljen na štiri točke: 1. Angelovo oznanjenje. 2. Angelovo češčenje kot ljudska pobožnost. 3- Besedilo, ki je prepesnjena molitev angelovega češčenja. 4. Napev v dveh različicah: v dvo- in tridohnem taktu. Vsa melodija se odvija v območju sekste frigijske lestvice od najvišjega c do note finalis e. The article is divided into four chapters: 1. Angel’s annunciation, 2. Angel-tvorship as folk devotion, 3■ Poetic re-creation of the angel-worship prayer, 4. Melody in two vatians: in double and in triple bar time. The entire melody ties within the sixth of the Phrygian scale from the highest c to the nota finalis e. Najnovejša cerkvena ljudska pesmarica Slavimo Gospoda (SG),‘ ki je izšla leta 1988, ima tri pesmi s podobno vsebino: Oznanil je angel (SG 17), Poslan z nebes je angel (SG 18) in Je angel Gospodov (SG 171). Na isto vsebino prideta po pivi oziroma po drugi kitici še dve adventni pesmi: Dopolnjen je obljube čas (SG 15) in Vi, oblaki, ga rosite (SG 21). Vse te pesmi imajo adventni značaj, vendar so - točneje rečeno - bolj oznanjenjske kot pa adventne. Adventne pesmi vzbujajo pričakovanje Odrešenika in spadajo v prvi del adventnega časa, oznanjenjske pa že opisujejo neposredne dogodke pred Jezusovim rojstvom in sodijo v drugi del adventnega časa, v božično osern-dnevnico (SG 27-38).2 Kot je iz naslova razvidno, je predmet tega članka pesem Je angel Gospodov (SG 171), pomoč pa bomo iskali pri obeh na prvem mestu omenjenih pesmih Oznanil je angel (SG 17) in Poslan z nebes je angel (SG 18). Iz številk je razvidno, da je prva pesem v drugi skupini kot ostali dve: prva je med Marijinimi, drugi dve pa med adventnimi pesmimi. Po vsebini bi sodili skupaj Je angel Gospodov in Oznanil je 1 Prim. M. Smolik - E. Škulj (ur. s sodelavci), Stavimo Gospoda, Bogoslužna pesmarica in molitvenik, Mohorjeva družba, Celje 1988 (odslej: SG). 1 Podobno se dogaja s postnimi in trpljenjskimi pesmimi. angel, samostojna pa je Poslan z nebes je angel. Le-ta opisuje namreč celotni dogodek iz Lukovega evangelija, medtem ko sta prvi dve le prepesnjeni obliki molitve angelovega češčenja. Članek je razdeljen na štiri točke: 1. Evangeljsko poročilo angelovega oznanjenja; pri tem si bomo pomagali s pesmijo Poslan z nebes je angel, 2. nastanek in oblika ljudske pobožnosti angelovega češčenja, 3. besedilo pesmi in 4. njen napev. 1. Angelovo oznanjenje Poročilo o angelovem oznanjenju, ki ga prinaša Lukov evangelij v 1. poglavju (prim. Lk 1,28-35), poteka takole: V šestem mesecu po napovedi rojstva Janeza Krstnika je Bog še enkrat poslal angela Gabrijela, ki je glasnik odrešenjskega časa, saj je na zemljo prinašal vesti v zvezi z Odrešenikovim učlovečenjem, najprej Zahariji, zdaj Mariji. Poslal ga je v galilejsko mesto Nazaret, ki je bil nepomemben trg - Stara zaveza ga sploh ne pozna, - čeprav ga evangelist imenuje mesto. - Ves dogodek lepo povzame omenjena adventna pesem, ki pravi: »Poslan z nebes je angel na širni grešni svet k brezmadežni Devici tja v mesto Nazaret.» Angel je bil poslan k devici, to je: k mlademu in neporočenemu dekletu, ki pa je bilo že zaročeno, a še ne poročeno, saj še nista živela skupaj z Jožefom, ki je bil iz Davidove hiše, zato je ob popisu moral iti v Davidovo mesto Betlehem. Dekletu je bilo ime Marija. - »Devici tej premili Marija je ime, iz Davidove hiše je Jožef ženin nje.» Ko je angel prišel k Mariji, ji je rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!» (Lk 1,28). Te besede niso samo navaden pozdrav, ki je bil v tedanjem svetu povsem vsakdanji, ampak v njem verjetno odmevajo napovedi odrešenja Sionski hčeri in izražajo radost veselega oznanila. - »K Mariji angel pride, tako ji govori: ‘Češčena si, Marija, vsa polna milosti!’« Medtem ko se je Zaharija prestrašil ob angelovih besedah, se je Marija le vznemirila, ko je zaslišala angelov pozdrav. Ob tem je zaslutila edinstven poklic in razmišljala o pomenu angelovega oznanila, hkrati pa je skušala prodreti v skrivnost tega nepričakovanega razodetja. - »Marija se prestraši češčenja Božjega in v srcu premišljuje besede angela.« Ko je angel opazil, da se je Marija prestrašila oziroma vznemirila, jo je po kratkem premoru najprej pomiril z značilnimi svetopisemskimi besedami: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« (Lk 1,30). - »Mariji angel reče: ‘Nikar se ti ne boj, ker milost si dobila, Gospod je sam s teboj.’« Po teh uvodnih besedah ji angel pove bistvo sporočila: »Glej, spočela boš in rodila Sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca« (Lk 1,31-33). Mariji angel ne razloži, zakaj se bo otrok imenoval Jezus, kot je to razložil Jožefu: »Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov« (Mt 1,21). Jezus bo velik in bo Božji Sin. Dobil bo Davidov prestol, saj je njegov oče iz Davidove hiše. Na prestolu bo zakraljeval vsemu Izraelu, in to za vse večne čase. Kot Zaharija tudi Marija zastavi vprašanje: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« (Lk 1,34). Medtem ko je Zaharijevo vprašanje razodevalo njegovo nevero, pa na Marijino angel odgovori, saj ga je narekovala vera, ki išče razsvetljenja. Mariji, ki je poročena z Jožefom in je še devica, angel sporoči, da bo postala mati. Marija razume, da se bo to zgodilo takoj. Zato ugovarja, da nima zakonskih odnosov z Jožefom. Pri tem je njeno vprašanje povod za angelovo razodetje. Nekateri so mnenja, da Marijino vprašanje pomeni: Noče spoznati moža, in s tem zagovarjajo njeno voljo, da ohrani devištvo. Vendar sedanjik, v katerem je glagol, označuje stanje in ne volje. Marijino vprašanje je v pripovedi uvod v popolnejše razodetje Jezusove skrivnosti: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te ho obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin« (Lk 1,35). Sporočilo dopolnjuje Matejev evangelij, kjer angel nekoliko mesecev pozneje govori z Marijinim možem: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha« (Mt 1,20). Božji Sin je za evangelista Luka - tako kot za Staro zavezo - drugo ime za Mesija. Vendar je za Luka tudi to najodličnejši izraz za skrivnostno razmerje, ki Jezusa združuje z Bogom. Na koncu Gabrijelovega oznanila je Božji Sin še določnejša oznaka kot Sin Najvišjega. Ob tem angel na poseben način sporoči Mariji novico o Elizabetini zanositvi, katero je kmalu obiskala: »Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče« (Lk 1,36). - »Glej, Sina boš spočela od Svetega Duha, boš srečna porodila Rešitelja sveta.« Po angelovem pojasnilu je Marija končno razumela, da ima Bog z njo in njenim devištvom posebne načrte, zato z veliko vero in v globoki ponižnosti izgovori svoje najlepše besede: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). - »Marija vsa ponižna na to odgovori: ‘Glej, volja naj Gospoda, se nad menoj zgodi. - Pokorna vedno dekla sem svojega Boga, v njegovo milost upam iz celega srca.’ - Marija, Mati Božja, le prosi ti za nas, naj Božja milost z nami ostane slednji čas!« 2. Angelovo češčenje V Sloveniji je še navada, da se trikrat na dan s cerkvenega stolpa oglasi zvon, in sicer ob zori, opoldne in ob mraku. Takrat pobožnejši kristjani zmolijo angelovo češčenje. To, kar je danes samo po sebi umevno skupaj, namreč zvonjenje in molitev angelovega češčenja, ima precej dolgo zgodovino. Zato moramo ločiti zvonjenje in molitev. a) Zvonjenje Zdi se, da je bila že v 13. stoletju navada, da so zvečer zvonili in ob tem zmolili zdravamarijo. V 14. stoletju so tudi zjutraj zvonili, v 15. stoletju pa tudi že opoldne, čeprav le ob petkih, in sicer kot spomin na Kristusovo trpljenje. Šele papež Kalist III.3 je leta 1456 vpeljal vsakodnevno zvonjenje kot spomin na zmago nad Turki pri Beogradu.'* Vendar je šele v 16. stoletju prišlo v zavest trikrat dnevno zvonjenje kot celota, sinode 17. stoletja so ga pa splošno priporočale. b) Molitev Že prvi spis starokrščanske Cerkve Didache - Nauk dvanajsterih apostolov priporoča trikrat dnevno molitev. Ko navede očenaš, doda: »Tako molite trikrat na dan!«5 V 13. stoletju so ob večernem zvonjenju zlasti na pobudo frančiškanov začeli moliti tri zdravamarije. Sv. Bonaventura je leta 1269 bratom naročal, naj spodbujajo vernike, da 1 Prim. M. Benedik, Papeži, od Petra do Janeza Pavla II., Mihelač, Ljubljana 1996, str. 217. 1 Prim. F. USeničnik, Katoliška liturgika, Ljudska knjigarna, Ljubljana -1944, str. 34. 5 Didache- Nauk dvanajsterih apostolov, Ljubljana 1973, str. 30. bodo molili, ko zvoni za večerne sklepnice/’ Ni jasno, kdaj so omenjenim zdravamarijam dodali tri vzklike oziroma napovedi in odgovore, ki povzemajo temeljne skrivnosti učlovečenja. Vsekakor je po Tridentinskem cerkvenem zboru že splošna navada. Molitev angelovega češčenja je torej sestavljena iz treh zdravamarij, ki jih uvedejo tri napovedi s tremi odgovori.7 Prva napoved z odgovorom je povzetek celotnega oznanjenja, kot ga srečamo pri evangelistu Luku: »Angel Gospodov je oznanil Mariji - in spočela je od Svetega Duha» (prim. Lk 1,28-36). Dmga dvojica je pravzaprav besedilo Marijinega končnega pristanka: »Glej, dekla sem Gospodova - zgodi se mi po tvoji besedi» (prim. Lk 1,38). Tretja dvojica pa je iz uvoda v Janezov evangelij: »In Beseda je človek postala - in med nami prebivala« (prim. Jn 1,14). Sledi splošna vrstica pri Marijinih molitvah: »Prosi za nas, sveta Božja porodnica, - da postanemo vredni obljub Kristusovih.« Vse skupaj pa sklene molitev, ki je pravzaprav glavna prošnja na 4. adventno nedeljo, ki se danes takole glasi: »Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.«8 Omenjene škofijske sinode 17. stoletja so tudi priporočale krščanskemu sočutju tako priljubljen običaj, da zvečer po avemariji posebej zvoni v spomin ubogim dušam v vicah. 3. Besedilo Zdi se, da je bil eden najstarejših zapisov besedila Je angel Gospodov objavljen v Vencu svetih pesmi, ki je prvič izšel leta 1858 v Mariboru. V šestem natisu iz leta 1889 je pesem pod št. 153 in ima naslov Angeljevo češčenje. Besedilo ima samo tri kitice: 1. Je angelj Mariji češčenje prinesel: »Boš Sina spočela od svet’ga Duha. O sveta Marija, le prosi za nas, da hudi sovražnik ne pride do nas. 2. Marija je rekla: »Sem dekla Gospoda; po tvoji besedi se naj mi zgodi!« O sveta Marija. 3. In sveta beseda je meso postala, med nami prebiva, ji Jezus ime. O sveta Marija. Venec svetih pesmi je doživel veliko pomnožitev v osmem natisu leta 1907. V uvodu je povedano: »V osmi izdaji roma med ljudstvo priljubljeni Venec svetih pesmi v po- večani in nekoliko izpremenjeni obliki. Da bi se dosegla vsaj kolikor mogoče popolna edinost po vseh slovenskih pokrajinah tudi glede pesmi se je odločilo Katol. tiskovno društvo v Mariboru prirediti izdajo, ki bi mogla ustreči veliki večini Slovencev. Prireditelju je društvo naročilo, naj vse pesmi Venca pregleda, zmote v razumevanju verskih resnic in verskega življenja odstrani, jezikovne napake popravi, pesniško obliko po f' Prim. M. Smolik, Lilurpika, Pregled krščanskega bogoslužja, Mohorjeva družba, Celje 1995, sir. 218. 7 Prim. J. Kramp, Anpelusläuten, v. LThK I, Herder, Freiburg 1930, str. 434-435; A. Heinz, Angelus, v: LTliK 1, Herder, Freiburg 1993, str. 653-654. “ Rimski misal, Ljubljana11992, str. 26. 9 Prim. Venec svetih pesmi, za očitno in domačo službo Božjo bogoljubnih kristjanov, Šesti natis, Maribor 1889, str. 158. možnosti olepša in knjigo po vsebini organsko uredi.«"1 Kdo je bil prireditelj, žal, v izdaji sami ni povedano. Vsaj neposredno ne, morda posredno. Gregor Pečjak je v CG predstavil in ocenil osmi pomnoženi natis Venca svetih pesmi. Med drugim piše: »Pravo stališče je prireditelj zavzel glede popravljanja. Vse pesmi iz Ljudske pesmarice in iz nove Cecilije je pustil neizpremenjene, ker so se tam glavne napake že iztrebile.“" Za obe omenjeni pesmarici - namreč za Špindlerjevo Ljudsko pesmarico'2 in drugo izdajo Foersterjeve Cecilije13 - pa iz njunih uvodov zvemo, da je besedilo pesmi popravil dr. Gregor Pečjak. Vse to delo omenja tudi članek o Pečjaku v SBL.H Osmi natis Venca svetih pesmi ima pod št. 774 pesem z naslovom Angelsko češčenje, ki je precej različno od prejšnjega: 1. Oznanil je angel Gospodov Mariji, spočela od Svetega zdaj je Duha. Češčena Marija, izprosi nam to, da dušni sovražnik nas zmagal ne bo. Češčena Marija, je angelski glas, le prosi, Marija, v nebesih za nas. 2. Gospodova dekla sem, reče Marija, (ali: Marija je rekla: Gospoda sem dekla) po tvoji besedi naj se mi zgodi. Češčena. 3. In sveta Beseda meso je postala, med nami prebiva zdaj Jezus naš sam. Češčena. Že ob prvem branju je jasno, da besedilo izredno lepo teče. Gregor Pečjak je bil prvenstveno znan kot teolog in biblicist in ne kot pesnik, čeprav ima tudi nekaj uglasbenih pesmi, npr. Usmiljeni Jezus (SG 454), pa je le bil mojster jezika. Ker sta besedili tako različni, lahko drugo besedilo pripišemo Gregorju Pečjaku. Vendar prinaša besedilo dve posebnosti. Najprej ni jasno, zakaj ima Pečjak dvojno besedilo za odpev, kar je nekaj povsem nenavadnega. S tem je do neke mere podrl zgradbo pesmi in skladbe. Druga posebnost pa je, da ima v drugi kitici inačico, kar v nobenem primeru ni priporočljivo za ljudsko pesmarico, ki je hotela poenotiti besedilo (zdi se, da je inačica v oklepaju boljša). Pečjakovo besedilo ima posebno melodijo, vendar ne poznamo skladatelja. Ali je morda starejša? Verjetno! Vsekakor je pesem prvič izšla v pesmarici I-Ivalimo Gospoda (št. 5), drugič pa v pesmarici Slavimo Gospoda (št. 17). Razlika med obema izdajama je ta, da sta v prvi oba odpeva, v drugi pa le prvi. S tem je skladba zopet dobila svojo prvotno celovitost. Istega leta kot osmi natis Venca svetih pesmi je v Ljubljani izšel tretji zvezek Slovenskih narodnih pesmi, ki jih je uredil Karel Štrekelj. Že kar med prvimi pesmimi III. dela - Pesmi pobožne - ima tri inačice, katerim je dal naslov Svet angel Gospodov je Mariji oznanil, in sicer je prva s Suhe na Koroškem (št. 6405), druga iz Pušinec (št. 6406), 10 Venec svetih pesmi, za bogoslužne kristjane, Osmi pomnoženi natis, Maribor 1907, III-IV. " G. Pečjak, Venec svetih pesmi, v: CG 31 (1908), str. 48. 11 Prim. F. S. Špindler (prir.), Spremljeuanje h ljudski pesmarici, Ljubljana 1904. 11 Prim. A. Foerster (ur.), Cecilija 1, Celovec 21901, str. 4. H Prim. Pečjak Gregor, v: SBLII. Štrekelj I © Svet an-gelj Go* spo-do\j’Ma-ri - ji o - zna-nov, da b'o-na spo-če - la od svet'ga Du-ha. Če - Kimovec (D-dur, C) ^ IJ pSplS Ž «N J j) Je an-gel Go - spo-dov o - zna-nil Ma-ri-ji, in o-na spo-Če-la je od Svete-ga Du-ha. "Če- Zafošnik I (D-dur, C) 1 Je an- gel Go-spo - dovo-zna-nil Ma-ri-ji, je o-na spo-če - la od Sve te-ga Du-ha. "Če- Kumer (G-dur, 4/4) 1 m m Je an-gel Go - spo-dov o - zna-nil Ma-ri-ji. da b' o-na spo-če-la od Svc-tc-ga Du-ha. Če - Štrekelj II (Es-dur) J ir'p -'ir J,-^-rrr-HTirrjirr p ir crr Svet an-gelj Go-spodov(jc)Ma-ri - ji o-znanov,da b'o-na spo-če-la od Svct'ga Du-ha. Če - Zafošnik II £ fH'rp'ir 'nr Prr'-'jpii'iej ir ir pr Je an - gel Go - spo-dov o zna-nil Ma-ri-ji, je o-na spo-če - la od Svet' ga Du-ha! Dodatek (5/8) fl Ssäj? Je an-gel Go - spo-dov o-zna-nil Ma-ri-ji, in o-na spo-če-la je od Svct'ga Du-ha. Če- g 10 (T) 11 12 (cT) 13 14 (bl I 15 16 J h -hi, * sJwuij'.Hi-Juh I \ ii šče-na si Ma- ri- ja, je an-gelj-ski glas, bo zadnja u-ra bi - la, prid, ma-ti, po nas. pp?ij ^ šče-na si, Ma-ri-ja," je an-gc!-ski glas, bo za-dnja u-ra-bi-la, Ma - ri-ja, prid'po nas. m šče-na si, Ma-ri - ja," je an-gel-ski glas, ko bo za-dnja u-ra-bi - la, Ma-ri-ja, prid'po nas. erJJtir šče*na si, Ma-ri - ja, je an-gel-ski glas, bo zadnja u-ra bi - la, Ma-ri-ja, prid po nas! p JirJ,pi' r'rJwp m i p r u~r šče-na Ma - ri-ja si že-gna-na že-na, je že-gnan spo-min, ko je Je-zus tvoj sin. i P if Zdra- va, Ma - ri - ja, vse mi-lo-sti pol-na, Go-spod je s le-boj, je Je-rus Sin tvoj e r šče-na Ma - ri-ja, je an-gel-ski glas, bo zad-njau-ra bi-la, prid’, Ma-ti, po nas. tretja pa od Sv. Eme (št. 6407).15 Vsa tri besedila imajo v prvih treh kiticah skupno vsebino, nanašajo se namreč na tri vzklike molitve angelovega češčenja, ostale kitice pa se v marsičem ali celo povsem razlikujejo. Ker so ta besedila samo ljudske pesmi in še ne cerkvene ljudske pesmi, se ne bi spuščali v predstavitev. Prvi, ki je objavil Je angel Gospodov v cerkveni pesmarici, in to hkrati z melodijo, je bil Franc Kimovec. S tem je postala prava cerkvena ljudska pesem, ker je izšla s cerkvenim odobrenjem. Leta 1935 je v Ljubljani izdal Partituro k zbirki Sv. maša in pesmi,16 s katero je hotel - kot je napisal v uvodu - dopolniti Špindlerjevo Ljudsko pesmarico in Premrlovo Cerkveno ljudsko pesmarico iz leta 1928.17 Vse tri pesmarice, za katere je sestavil skupno kazalo, bi sestavljale celoto. Žal, Kimovec ne pove, odkod je besedilo vzel niti kdo ga je priredil. Ker vemo, da je sam imel nekaj literarnih želja, lahko priredbo besedila pripišemo njemu. Pesem ima šest kitic, kar je največ, kar jih ima Kimovec v izdaji. Kitice so: 1. Je angel Gospodov oznanil Mariji, in ona spočela je od Svetega Duha. "Češčena si, Marija!" je angelski glas; bo zadnja ura bila, Marija, prid po nas. 2. Marija je rekla: »Glej, božja sem dekla, naj se mi zgodi, kakor angel veli.» Češčena. 3. In sveta Beseda meso je postala, med nam’ prebivala, je Jezus jijme. Češčena. 4. Poglejmo še v vice na verne dušice, usmili se, Jezus, jih reši iz vic. Češčena. 5. Nam luč je prižgana od svet’ga Florjana, da ognja nam varuje dušo in telo. Češčena. 6. Čast bodi Očetu in Sinu_in svet’mu Duhu; kakor je b’lo v začetku, tako na vekomaj. Češčena. Kimovčevo besedilo je od treh Štrekljevih še najbližje onemu s Suhe na Koroškem (št. 6405), saj ima le-ta kitico s sv. Florjanom. Razen te kitice, ki je kmalu odpadla, se je pesem v tej obliki ohranila do danes. Majhni lepotni popravki so zanemarljivi. Poleg treh vzklikov molitve angelovega češčenja in brez sv. Florjana ima besedilo še dve posebni kitici: prva se nanaša na duše v vicah, ki jo imajo vse tri Štrekljeve inačice. Zaradi te kitice Ivan Grafenauer sklepa, da je besedilo srednjeveškega izvora in pravi, da je pesem »kljub pomlajeni obliki, poskočni vrstici, stara prepesnitev molitve angelovega češčenja, še iz časov, ko se je molila samo zvečer, s prav srednjeveško mislijo o Mariji zavetnici vernih duš in pomočnici v smrtni uri«.18 Druga posebna kitica pa je prepesnitev molitve Čast bodi Očetu (danes: Slava Očetu), ki je povsem nova. Čeprav ” Prim. K. Štrekelj (zb. in ur.), Slovenske nerodne pesmi III, Ljubljana 1904-1907, str. 652-654. u' Prim. F. Kimovec (prir.), Partitura k zbirki Sv. maki in pesmi, Ljubljana 1935, str. 21-22. 17 Prim. S. Premrl (prir.), Cerkvena ljudska pesmarica, Ljubljana 1928. 1. Grafenauer, -Ta stara velikanočna pejsem- in še kaj, v: Čas 36 (1942), str. 115-116. se je kitica zelo udomačila, pa vsakokrat pusti vtis stisnjenosti in stlačenosti molitvenega besedila v kitični obseg. V nekdanji knjigi o odpustkih je bilo zapisano, da kdor zjutraj, opoldne in zvečer trikrat zmoli Slava Očetu v zahvalo Sveti Trojici za odlične darove in prednosti, ki jih je Marija prejela, prejme določen odpustek. Zato so nekdaj dodajali molitvi Angelovega češčenja trikrat Slava Očetu.19 Iz tega razloga je Kimovec dodal zadnjo kitico. Anton Nadrah, ki je v disertaciji obdelal oznanjevalno-liturgično vrednost Cerkvene ljudske pesmarice iz leta 1961,20 v pregledu pravi, da so poleg Štreklja in Venca svetih pesmi objavili besedilo naslednji molitveniki: Kristus kraljuj, ki ima tudi melodijo, (1938),21 Večno življenje (1942)22 in V občestvo združeni (1957).23 V vseh teh izdajah je besedilo ostalo nedotaknjeno, tudi v Mavovi Cerkveni ljudski pesmarici iz leta 1961.24 Dva popravka v besedilo Je angel Gospodov je prinesla pesmarica Hvalimo Gospoda iz leta 1979. Prvi popravek je v prvi vrstici tretje kitice, kjer je namesto »In sveta Beseda meso je postala« prišlo »In sveta Beseda je človek postala«, kar je bilo tako posrečeno, da je bila ta oblika sprejeta v uradno molitev angelovega češčenja samo.25 Po drugi strani pa je razlika komaj opazna, saj je vrstni red samoglasnikov ostal isti: e-o-e. Drugi popravek je bil bolj korenit. Odbor za besedila je motila beseda »dušice«, zato je spremenila prvo vrstico četrte kitice: 4. Za rajne prosimo, se v vice ozrimo: usmili se, Jezus, jih reši iz vic.20 V naslednji, sedanji pesmarici Slavimo Gospoda, je bila četrta kitica vrnjena v prvotno stanje, pač pa je ostal popravek v tretji kitici. Čeprav neposredno ne sodi v vsebino tega članka, pa je vendar zanimivo omeniti, da je v pesmarici Slavimo Gospoda pesem, ki sicer ne omenja angelovega češčenja, pač pa trikrat dnevno molitev. To je pesem Ko v jasnem pasu primiglja (SG 173), l