^ Ptuj, torek, :c-- 7. novembra 2006 letnik LIX • št. 85 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ Kompleti koles (zimske pnevmatike s platiiii) Menjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuH ( Sfreini koviki Več infonnacij o zimski na pooblaščenem servisu Volkswagen. .iinnogradniigri Dominko d.o.i>., Zadmini tig 8, 2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Sport Nogomet • S točko so lahko zadovoljni oboji Stran 7 Ptuj • Novi prostori Šolskega centra Ptuj Novi prostori znanja in bodočnosti Včeraj je bil za Solski center Ptuj, konkretneje za Poklicno in tehniško elektro šolo Ptuj in Višjo šolo Ptuj, velik dan. V objektu I na Vičavi 1 so dobili več kot 4000 m2 novih učnih prostorov, ki jih bo s pridom koristilo 520 srednješolcev ter 200 rednih in izrednih študentov, ki se bodo izobraževali v programih mehatronike, kmetijstva in poslovnega . komercialista. Slovo dvoizmenskemu pouku je dal še en šolski center v Sloveniji, nekaj jih na to še čaka. ^ - ; 4 Sesti november si bodo zapomnili tudi v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, ki je vbivši vratarnici pridobila osem vadbenih prostorov. • II Majda Goznik " Nogomet • Na Ptuju tudi Zahovič, Pavlin in Simič Stran 7 Aktualno Ptuj • Ni miru glede obnove Mestnega gledališča Stran 3 Po naših občinah Markovci • Že na prvi seji prevladala N.Si Stran 2 Po naših občinah Ptuj • Da bi bilo zapletov ob sladkorni manj Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Obisk osnovnošolcev iz Srbije Stran 4 Po naših občinah Dornava • Zbori krajanov - zloraba županskega položaja? Stran 5 Po naših občinah Ptuj • Meritve zraka - kdaj tudi smradu? Stran 13 Kmetijstvo Sp. Jablane • Je krava Dida zbolela za BSE? Stran 16 Markovci • Prva seja občinskega sveta tretjega mandata Že na prvi seji prevladala večinska volja svetnikov N.Si Po oktobrskih lokalnih volitvah so se med prvimi v novi sestavi, v četrtek, 2. novembra, na konstitutivni seji sestali člani novo izvoljenega sveta občine Markovci in potrdili mandat novoizvoljenemu županu Francu Kekcu in tudi vsem 11 članom občinskega sveta, med katerimi je tudi svetnica. Novoizvoljeni župan Franc Kekec, ki je na čelu občine Markovci že tretji mandat, je svetnici in svetnikom ob čestitkah k izvolitvi v uvodnem nagovoru med drugim izrazil iskreno željo, da bi bile kljub močni prevladi svetnikov ene stranke seje občinskega sveta konstruktivne in delovne, v korist vseh občanov in občine, sicer pa je vodenje konstitutivne seje zaupal najstarejšemu svetniku Stanislavu Toplaku. V nadaljevanju so z zanimanjem prisluhnili predsedniku občinske volilne komisije Janku Strelcu, ki je v poročilu o poteku volitev 22. oktobra med drugim pojasnil, da je od skupaj vpisanih 3330 volilnih upravičencev na 12 glasovalnih mestih svoje glasove oddalo 2.148 volivcev, od katerih je bilo 20 glasovnic neveljavnih, sicer pa so tako zagotovili 64,50 % volilno udeležbo. Izidi glasovanj so bili na posameznih voliščih sicer zelo različni, v končnem seštevku sta bila za kandidata Franca Kekca iz SLS 1102 volivca, ali 51,79 % vseh gla- Uvodnik sov, za kandidata Franca Ro-žanca iz N.Si pa je glasovalo 1026 volivcev ali 48,21 %. Na volitvah za občinski svet pa je bilo oddanih 2149 glasovnic, med katerimi je bilo 34 neveljavnih, v občinski svet pa je bilo izvoljenih 11 kandidatov. Največ, kar 7 kandidatov je iz vrst N.Si in sicer Dragica Mez-narič, Vladko Kelenc, Franc Rožanc, Slavko Rožmarin, Zvonko Črešnik, Stanislav Toplak in Janez Liponik. Iz vrst LDS sta bila v občinski svet izvoljena Milan Gabrovec in Konrad Janžekovič, iz vrst SLS pa Jože Bezjak in Franc Obran. Sicer pa volilna komisija v času volitev in po njih ni prejela nobenih pritožb, zato je predsednik občinske volilne komisije predlagal, da novi mandat županu Francu Kekcu in vsem 11 članom občinskega sveta tudi uradno potrdijo. Po imenovanju komisije za potrditev mandatov v sestavi Slavko Rožmarin N.Si, Jože Bezjak SLS in Milan Gabrovec LDS in po ugotovitvi, da so prejeli vsa uradna potrdila o izvolitvi, so novo izvoljenemu županu in vsem 11 članom Zupani tečejo drugi krog še nekaj dni moramo vzdržati, pa bomo vedeli, kdo po naših občinah bo imel čast (ali pa neprijetno nalogo), da izpolni svoje predvolilne obljube. Teh je bilo kar veliko, če ne prej, čez štiri leta bomo svoje vodilne može pocukali za rokav in jih spomnili, česa vse niso naredili. Pa čeprav že sedaj vemo za izgovore: država ni imela posluha, Evropa ni imela posluha, občinski svet ni imel posluha ... Kot kakšen razglašen orkester. Da bi bil dirigent brez posluha - o tem pa najbrž ne bo nihče govoril. Sicer pa smo si (ali pa si še bomo) župane in občinske svetnike izvolili sami, nihče nam jih ni vsilil. Torej je najboljše, da se sprijaznimo z njimi. Tiskarne denarja ne bo imel nobeden od njih, da bi lahko naredil vse, kar občani želijo in pričakujejo. In priznajmo si - včasih so naša pričakovanja in zahteve res pretirani. In zmeraj se nam zdi, da imajo drugi več kot mi. Seveda na naš račun, saj nas vsi izkoriščajo in izžemajo. Ljubljana ostalo Slovenijo, mesto podeželje, ravninski del podeželja hribovitega, nižji hrib višjega... Ampak poslej bo vse drugače. Če ne takoj, pa ob naslednjih volitvah, ki se že pričenjajo. Tokrat predsedniške. Z novim predsednikom v nove čase ... Pa kaj bi samo o politiki. Dajmo kakšno o temi številka dva. Ne, to ni nogomet, pač pa ljubezensko življenje našega premierja. Kaj pravite na to, da bomo, kot kaže, dobili prvo damo? Simpatično gospodično, ki je zelo povečala gledljivost našega ministrskega predsednika! In se imamo spet kaj pogovarjati! Končno tudi nekaj lepega! Kajti politike imamo počasi vrh glave in je skrajni čas, da se vrnemo k življenju, saj to teče naprej po svojih ustaljenih tirih, pa četudi si včasih zasluge zanje pripisujejo enkrat levi, drugič desni. Lahko bi pa rekli kakšno še o vinu. Tema, ki jo bomo ta teden pridno obdelovali. Ampak zmerno, prosim... Jože Šmigoc občinskega sveta mandat tudi uradno potrdili, vodenje nadaljevanja seje pa zaupali županu Francu Kekcu. Ta je še enkrat poudaril, da pomeni izvolitev tudi nove obveznosti, zato je svetnike pozval, da stopijo prek stopnice, ki so si jo postavili pred volitvami in strnejo moči in skupaj nadaljujejo delo, saj bodo le tako lahko delovali v korist vseh občanov. Za imenovanje zelo pomembne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je župan Kekec menil, da bi vanjo imenovali iz vsake stranke po enega kandidata, zato je vanjo predlagal Franca Rožanca iz N.Si, Franca Obrana iz SLS in Milana Ga-brovca iz LDS. Novo izvoljeni svetnik Stanislav Toplak pa je menil, da je treba spoštovati razmerje volilnih rezultatov, zato je v imenu svetniške skupine N.Si, ki naj bi se že sestala, predlagal, da v omenjeno komisijo (KVIAZ) imenujejo dva člana svetniške skupine N.Si in sicer Slavka Rožmarina ter Stanislava Toplaka kot tretjega člana pa Franca Obra- Foto: M. Ozmec Novoizvoljeni člani sveta občine Markovci v novi sestavi, z direktorico občinske uprave in županom Francem Kekcem, ki je na čelu te občine že tretji mandat. na iz SLS. Med glasovanjem za oba predloga se je že v prvo izkazala absolutna premoč svetnikov N.Si, saj so z večino glasov zavrnili županov predlog in prav tako z večino glasov izglasovali predlog N.Si. Izvoljena komisija za volitve in imenovanja v sestavi Slavko Rožmarin, Stanislav Toplak in Franc Obran naj bi svojega predsednika izvolila že v tem tednu, ko naj bi se sestala na prvi redni seji. Stanislavu Toplaku, oziroma večinsko zastopanim svetnikom N.Si ni bil po volji sedežni red svetnikov, ki ga je po v skladu s protokolnimi navodili - po abecednem redu in z napisanimi imeni vzorno pripravila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, saj je predlagal, da na prihodnji seji svetniki N.Si sedijo skupaj. »Najbolje bi bilo, da bi bili vsi na eni strani, lahko pa tudi na obeh straneh,« je menil Toplak. Če se po jutru dan pozna, potem se markovskim občinskih svetnikom obetajo še nadvse zanimive seje. Ali pa ne? M. Ozmec Ptuj • Srečanje sladkornih bolnikov Da bi bilo zapletov manj V Narodnem domu na Ptuju je bilo 4. novembra srečanje s strokovnim predavanjem in kulturnim programom, ki ga je Društvo diabetikov Ptuj pripravilo ob letošnjem mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru. Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije, je govorila o zapletih na očeh pri sladkornih bolnikih, ki jih je tako, kot vse druge zaplete pri sladkorni bolezni potrebno jemati zelo resno. Statistika nazorno kaže, da ima po desetih letih sladkorne bolezni kar 50 odstotkov diabetikov zaplete na očeh, po tridesetih letih pa že kar 90 odstotkov. Zato je izrednega pomena pri vseh diabetikih, da imajo urejen krvni sladkor, da upoštevajo nasvete diabe-tologov in da redno hodijo na kontrole. Na Ptujskem in v Ormožu je sladkornih bolnikov med 5 in 8 odstotkov, v društvo jih je vključeni veliko manj, okrog 850. Dejstvo pa je, da se samo ozaveščen sladkorni bolnik lahko učinkovito spopade z boleznijo, saj gre pri sladkorni bolezni za kronično in neozdravljivo bolezen. 14. november je dan, ko se sladkorni bolniki širom sveta spominjajo izumitelja inzulina, dr. Bantinga, ki je gotove smrti v hudih mukah rešil številne mlade bolnike s sladkorno boleznijo tipa ena. V Sloveniji mednarodni dan sladkorne bolezni praznujemo že od leta 1991. Letošnji praznični dan bo še poseben, saj 50-letnico uspešnega delovanja praznuje tudi Zveza Foto: Črtomir Goznik Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov Ptuj, ki je s svojimi 850 člani eno največjih tovrstnih društev v Sloveniji, je govorila o pomenu mednarodnega dneva sladkorne bolezni in o programu dela za leto 2007. Ob tej priložnosti je tudi povedala, da bo diabetologinja Marta Simonič, ki ima ambulanto na Hajdini, ena od letošnjih prejemnic priznanj ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni. Nosilka strokovne teme je bila tokrat Brigita Cvetko, dr. med., spec. oftalmologinja. društev diabetikov Slovenije. Na osrednji slovesnosti ob letošnjem mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, ki bo 14. novembra v Ljubljani, bo priznanje za dosedanje delo s sladkornimi bolniki prejela tudi ptujska diabetologinja Marta Simonič. Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov Ptuj, je na sobotnem srečanju predstavila okvirni program društvenega delovanja v letu 2007, ki ga bodo potrdili na 33. volilnem občnem zboru marca 2007. Člane društva je povabila tudi na tradicionalni polurni pohod, ki bo 14. novembra ob 10. uri izpred ptujske bolnišnice. Polurni pohodi na rojstni dan izumitelja inzulina so tradicija, ki jo gojijo sladkorni bolniki po celem svetu. Gibanje je namreč pri zdravljenju sladkorne bolezni prav tako pomembno kot urejen sladkor, zdrava prehrana in sama terapija z zdravili. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radi^ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Ni miru glede obnove Mestnega gledališča MO Ptuj: državni denar ni izgubljen Dan po volitvah je Mestni odbor N.Si Ptuj, ki je tudi načel zgodbo o izgubljenih milijonih iz državnega proračuna za obnovo Mestnega gledališča, v izjavi za javnost med drugim zapisal, da bodo zahtevali, da se pojasnijo zadeve okrog Mestnega gledališča, ker MO Ptuj ni izpolnila pogojev. Poskušali bodo tudi preprečiti nadaljnje zadolževanje MO Ptuj na račun prihodnjih generacij, saj naj bi bilo dve milijardi kreditov že preveliko zadolževanje, in nadaljnjo razprodajo občinskega premoženja. V iztekajočem se mandatu ga je bilo prodanih za 1,5 milijarde tolarjev. Zahtevali bodo tudi podatke o tem, kdo je posredoval rojstne podatke občank in občanov županovemu uradu (gre za osebne podatke) in koliko čestitk je bilo posredovanih na račun davkoplačevalcev v času volilne kampanje, je med drugim povedal predsednik MO N.Si Ptuj Janez Rožmarin. Ker se bo še pred prvo, konstitutivno sejo še enkrat sestal stari mestni svet, septembrska seja, kot kaže sedaj, ni bila zadnja, je pričakovati, da bodo o teh vprašanjih govorili že 8. novembra ali pa tudi ne, ker se je z letošnjimi lokalnimi volitvami zamenjala več kot polovica mestnih svetnikov. Nekateri med njimi tudi niso najbolj informirani o zadevi. ^ Ptujski župan dr. Štefan Čelan o zadevi Mestnega gledališča po volitvah ne želi »pretirane« javne razprave, prepričan pa je, da ni nobene bojazni, da že odobreni denar z ministrstva za kulturo ne bi bil izplačan, ker gre za namenska sredstva v proračunu. S podelitvijo stavbne pravice je investicija pokrita, zato se s pridobitvijo državnega deleža ne mudi. V MO Ptuj bodo zadovoljni, če bo ministrstvo sredstva preneslo v leto 2007, ko bo gledališče tudi obnovljeno. V nobenem primeru pa se že dodeljenim sredstvom ne mislijo odpovedati. Stavbna pravica na treh objektih Ptujski mestni svetniki so se za podelitev stavbnih pravic, na pilotski projekt, ki ga podpira tudi država, odločili pri gradnji treh objektov: za vrtec Zvonček na Bregu, za obnovo Mestnega gledališča in ureditev najdišča rimske opekarske peči. Podelitev stavbne pravice omogoča najhitrejšo izgradnjo dotrajanih objektov z namenov, da najdejo zainteresiranega ponudnika (izvajalca) investicijskih del, ki bo zgradil nov in sodoben objekt vrtca, skladno s standardi in minimalnimi tehničnimi pogoji za prostor in opremo, izvedel prenovo Mestnega gledališča Ptuj in nadgradil rimsko opekarsko peč, da bi ta spomenik kulturne dediščine videlo čim več ljudi. Najstarejši montažni vrtec je bil velika sramota za mesto Ptuj, objekt dober mesec po položitvi temeljnega kamna že stoji, Mestno gledališče pa je potrebno obnoviti zaradi dotrajanosti konstrukcij, zastarelosti odra, gledališkega avditorija in vseh instalacij, mesto pa ob tem želi še obnoviti porušen vhod z nadstreškom, kar bo gledališki stavbi vrnilo prvotni izgled. V notranjosti objekta dela potekajo že dober mesec. Stavbno pravico so podelili na podlagi metode javnega zbiranja ponudb v skladu z določbami 46. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. S tem bosta zagotovljeni javnost in preglednost postopkov. Pri stavbni pravici gre v bistvu za gradnjo z najemom, pri kateri si lahko vedno najemnik ali pa z zadnjim obrokom postaneš lastnik. Pri Mestnem gledališču je stavbna pravica podeljena za 15 let, MO Ptuj jo je podelila investitorju Gradisu - GP Gradnje Ptuj. Pogodba z Gradisom zajema dva načina odplačila naložbe: enkratni odkup, slednje naj bi bilo po zatrjevanju ptujskega župana tudi najverjetnejša možnost ali pa odplačilo vložka z najemnino za obdobje 14 let. Kot je znano, je ministrstvo za kulturo za sofinanciranje Mestnega gledališča Ptuj izdalo dva sklepa, prvi v višini nekaj nad 121 milijonov tolarjev, drugi pa v višini 35 milijonov tolarjev. 121 milijonov tolarjev je namenjenih za večji del obnove gledališča, in kot pojasnjujejo v Mestni hiši na Ptuju, ne morejo biti prej iz- Obnova Mestnega gledališča je v polnem teku. Foto: Črtomir Goznik plačani, dokler ne bodo dela zaključena, saj je z zahtevkom za izplačilo v Ljubljano potrebno poslati tudi situacije o opravljenih delih. Prvo situacijo z zahtevkom za izplačilo sredstev za že opravljena dela so poslali v zadnjih oktobrskih dneh. 35 milijonov tolarjev pa je namenjenih za plačilo restavratorskih posegov, izplačani bodo po opravljenem posegu in ko bo le-ta potrjen s strani pristojnega konzervatorija, restavratorja, v tem primeru Marlene Habjanič. V MO Ptuj zatrjujejo, da so pogodbe podpisali pravočasno, jih poslali v Ljubljano, ministrstvo pa jih kljub izdanim sklepom še ni vrnilo oziroma podpisalo. Takšno ravnanje ministrstva za kulturo navaja k sklepu, da javno-zasebnega partnerstva, čeprav še zakon ni sprejet, v primeru Mestnega gledališča ne podpira. Na drugi strani pa je služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2006 za sofinanciranje prenove Mestnega gledališča Ptuj namenila 35 milijonov 212 tisoč tolarjev, pogodba in dodatek k pogodbi sta že podpisani tudi s strani vladne službe, ki tudi že razpolaga z zahtevki, z dokazili za nakazilo teh sredstev. Ta denar je za Mestno gledališče prišel »nenadejano«, ker druge občine niso izkoristile vseh razpoložljivih sredstev iz neposrednih regionalnih spodbud. Hudič se skriva v podrobnostih Za čim jasnejšo sliko o zapletih pri zagotavljanju oziroma črpanju državnih sredstev pri prenovi Mestnega gledališča Ptuj, je potrebno dodati še nekatera dejstva, ki smo jih naknadno pridobili z ministrstva za kulturo, Nine Orel, Odnosi z javnostmi. Investicijo za prenovo Mestnega gledališča je MO Ptuj prijavila na razpis ministrstva za kulturo za sofinanciranje občinske kulturne infrastrukture, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 97/05, 4. novembra 2005. Po terminskem planu je razvidno, da bodo gradbena dela in montaža opreme izvedena do 31. oktobra letos. Po dokumentaciji je razvidno, da ima MO Ptuj svoj sofinancerski delež zagotovljen v proračunu 2006. Na prijavljeno investicijo je ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva v višini 121 milijonov 584 tisoč tolarjev. Ob tem je ministrstvo odobrilo še 35 milijonov tolarjev v okviru spomeniškovarstvenega razpisa za leto 2006. Skladno z veljavnimi predpisi je ministrstvo za finance izdalo soglasje k finančnemu pokritju investicijskega projekta MO Ptuj, da se prenova Mestnega gledališča Ptuj v letu 2006 financira v skupni višini 475 milijonov 280 tisoč tolarjev, iz občinskega proračuna v višini 308 milijonov 696 tisoč tolarjev, iz državnega pa v višini 156 milijonov 684 tisoč tolarjev, z ostalih virov pa v višini 10 milijonov tolarjev. Po sprejemu soglasja ministrstva za finance je ministrstvo za kulturo pripravilo dve pogodbi o sofinanciranju prenove Mestnega gledališča Ptuj, ki ju je poslalo v podpis MO Ptuj. V pogodbah je zapisano, da mora MO Ptuj imeti pred podpisom pogodbe s strani ministrstva sklenjene pogodbe z izvajalci del in izbranim izvajalcem del za Pomoč Halozam • NARAVNE NESREČE ■.-•j,, ■ SKROMNE UOřNOSTI ÏA PREŽIVETJE ■ i,. . .■ • OGROŽENI OSNOVNI ŽIVL JEN JŠKIPOC spomeniškovarstvene posege. S pogodbo pa se občina Ptuj zavezuje, da bo izvedla investicijo v rokih, ki bo omogočila črpanje sredstev iz državnega proračuna v letu 2006, kar pomeni, da bo investicija v višini 475 milijonov 280 tisoč tolarjev izvedena v letu 2006. MO Ptuj ni predložila pogodb z izvajalci del Na podlagi 52. člena zakona o javnih financah lahko ministrstvo izplača proračunska sredstva le za že opravljena gradbena dela. Po podatkih ministrstva za kulturo je MO Ptuj pogodbi podpisala, vrnila ministrstvu, ni pa predložila sklepa o izboru izvajalca spo-meniškovarstvenih posegov, prav tako ne sklenjenih pogodb z izvajalci obnovitvenih del, kar pa je bil pogoj, da bi pogodbi podpisalo tudi ministrstvo za kulturo. Septembra 2006 je MO Ptuj ministrstvu predložila pogodbe: pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za prenovo MG Ptuj in rekonstrukcijo vhodnega portala, ki jo je MO Ptuj sklenila s podjetjem Gradis GP Gradnje Ptuj, 11. septembra 2006, najemno pogodbo med Gradisom GP Gradnje in MG Ptuj, ki je bila prav tako podpisana 11. septembra letos, pogodbo o zagotavljanju stroškov najemnine za MG Ptuj med MO Ptuj in MG Ptuj, podpisano 11. septembra letos ter nepodpisano prodajno pogodbo, s katero prodajalec Gradis GP Gradnje Ptuj, d. d., prodaja obnovljeni objekt MG Ptuj MO Ptuj. Zakaj torej ni osnove za izplačilo proračunskih sredstev? V povsem drugačni terminski in finančni izvedbi investiciji, ki ni v skladu z razpisom ministrstva za kulturo, s pridobljenim soglasjem ministrstva za finance in s pogodbo o sofinanciranju s strani ministrstva za kulturo, še odgovarjajo z ministrstva za kulturo. MG Vrnimo HMomm^n Foto: Črtomir Goznik Novi vrtec Zvonček, ki ga MO Ptuj gradi na osnovi podeljene stavbne pravice, je ze pod streho. Odprli ga bodo predvidoma januarja prihodnje leto. Transakcijski račun za pomoť HaiQ?;am-"ošlji SMŠ^š ključno besedo HALOZE na: konlaki: 02 749 32 1J Ptuj, Slovenija • Obisk osnovnošolcev iz Srbije Mladi - najboljši promotorji sodelovanja med državama Najboljši učenci osmih razredov osnovnih šol iz Srbije, iz Zaječarja in Medvedža, so 3. novembra na Ptuju začeli enotedenski obisk v Sloveniji. Do obiska je prišlo na pobudo veleposlanika Republike Slovenije v Beogradu Miroslava Lucija in v sodelovanju ministrstev za šolstvo Republike Slovenije in Republike Srbije ter ob podpori številnih slovenskih podjetij v Srbiji, pa tudi nekaterih ptujskih podjetij in institucij. Foto: Črtomir Goznik V OŠ Ljudski vrt je osnovnošolce iz Srbije pozdravil tudi minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Milan Zver s sodelavci, nagovorila pa jih je tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič. V petek popoldne jih je v prostorih osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju pozdravil tudi minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Milan Zver, že dopoldne pa jim je prisrčen sprejem v Poročni dvorani ptujske Mestne hiše pripravil župan dr. Štefan Čelan. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu se je za potovanje srbskih osnovnošolcev, ki jim bodo sledili srednješolci in študentje, saj naj bi tovrstna potovanja postala tradicija, odločilo, ker želi na human in medijsko podprt način predstaviti Slovenijo srbski javnosti. Pri tem so lahko mladi najboljši pro-motorji sodelovanja. Tudi v osnovni šoli Ljudski vrt je mlade iz Srbije nagovorila veleposlanikova žena Irena Luci, ki je prepričana, da bodo tovrstna potovanja mladih Srbov v Slovenijo postala tradicija. Podatki kažejo, da kar 80 odstotkov mladih Srbov še ni prestopilo meje svoje države, tudi zaradi dragega viznega sistema. Za to priložnost so dobili vizume brezplačno. Prijetno bivanje na Ptuju in nasploh v Sloveniji jim je zaželela tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič, učenci pa so jim toplo dobrodošlico izrekli tudi s priložnostnim kulturnim programom. Obisk Slovenije so srbski osnovnošolci vzeli izredno resno, saj skorajda ni bilo teme, ki jih ne bi zanimala. Osnovno šolo Ljudski vrt, če bi bilo to mogoče, bi takoj v celoti prestavili v svoje domače okolje, tako jim je bila všeč, so povedali po ogledu. Med enotedenskim obiskom v Sloveniji si bodo ogledali še Celje, Logarsko dolino, Ljubljano, Kranj, Bled, Bohinj, Postojnsko jamo, Koper, Piran in Portorož. V tem času želijo navezati čim več stikov in spoznati deželo, so povedali. Predstavnika obeh šol, direk- tor šole Gornja Jablanica iz Medvedže Živojin Pavlović in Dragan Stepanović, psiholog na OŠ Ljuba Nešić v Zaječarju, sta prepričana, da bodo vezi, stkane ob tokratnem obisku, podlaga poglobljenemu sodelovanju na številnih drugih področjih, za katera sta zainteresirani državi. Slovenija pa je naposled država preko katere si bo Srbija utirala pot v EU. Obisk osmošolcev iz Srbije je še en prispevek v okviru bogatega sodelovanja na področju šolstva in izob- raževanja, ki uspešno poteka na osnovi meddržavnega sporazuma o sodelovanju v kulturi in izobraževanju, ki je bil med državama podpisan leta 2000 in tudi programa sodelovanja v kulturi in izobraževanju, ki je bil podpisan dve leti kasneje. Po podatkih ministrstva za šolstvo in šport že sedem let poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za Slovence in njihove potomce v Novem Sadu, pred štirimi leti pa se je začel tudi v Zrenjaninu, Beogradu, Boru in Zaječarju. Veliko pa je tudi zanimanje za študij slovenščine na novosadski in beograjski univerzi. Dopolnilni pouk srbskega jezika je novembra 2003 začel potekati na OŠ Ivana Cankarja v Mariboru, v letu 2004 je zastal, ponovno pa ga nameravajo uvesti v letu 2007. MG Foto: Črtomir Goznik Najboljši učenci osmih razredov osnovnih šol iz Medvedže in Zaječarja v Srbiji, so enotedenski obisk v Sloveniji začeji na Ptuju. V Mestni hiši sta jih pozdravila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in Irena Luci, žena veleposlanika Slovenije v Beogradu, ki je bil pobudnik tega obiska v sodelovanju z ministrstvoma za šolstvo Republike Slovenije in Republike Srbije. Za prisrčen sprejem sta se zahvalila Dragan Stepanovič, psiholog v OŠ Ljuba Nešić v Zaječarju (na levi) in Živojin Pavlović, direktor šole Gornja Jablanica v Medvedžu (na desni). Foto: Črtomir Goznik Osnovno šolo Ljudski vrt bi si osmošolci iz Srbije kar posvojili, če bi to bilo mogoče. Ptuj • Po dveh letih odprli gostilno Pri Ernestu Prednost kakovostni hrani Ptuj • Maša v spomin sv. Viktorina Ptujskega Po skoraj dveh letih preureditev so v petek, 3. novembra, v Rabelčji vasi svečano odprli prenovljeno in razširjeno znano ptujsko gostilno Pri Ernestu. Svetniški sij še danes V cerkvi sv. Jurija na Ptuju je bila 3. novembra maša v spomin sv. Viktorina Ptujskega, zavetnika samostana, sozavetnika mesta Ptuj in župnije sv. Jurija. Somaševanje, v katerem so sodelovali ministrski provincial p. Milan Kos, naddekan in hajdinski župnik Marijan Fesel ter 15 duhovnikov s Ptuja in okolice, je vodil pomožni škof. dr Peter Štumpf. Ob tej priložnosti je zapel zbor sv. Viktorina. Spominska maša ob obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, ptujskega škofa, cerkvenega pi- satelja in mučenca, je tradicija. Po rimski martirologiji je umrl 2. novembra 303. leta. Ker pa je ta dan spomin vernih duš, je praznični dan njegov god, 3. november. Ob 1700. obletnici njegove smrti so na Ptuju organizirali velik mednarodni simpozij, v njegov spomin so postavili tudi kip. Odkar je v Sloveniji pokrajinski bogosluž-ni koledar, častijo sv. Viktorina Ptujskega v vseh slovenskih škofijah. Za škofa na Ptuju je bil Viktorin imenovan v drugi polovici tretjega stoletja. Pomožni škof dr. Peter Štumpf je o sv. Viktorinu Ptujskem povedal, da je bil velik svetnik preteklosti, ki je svetniški sij ohranil do današnjih dni. MG Kot je povedal novi lastnik gostilne Robet Grabar, so s celotno preureditvijo in dograditvijo še ene jedilnice pridobili okoli 50 sedežev, tako da je sedaj v štirih prostorih oziroma jedilnicah, ki so glede na potrebe gostov lahko ločene ali združene, na voljo okoli 100 sedežev. Vsa dela, ki so skupaj z opremo veljala preko 90 milijonov tolarjev, so financirali sami, v novi gostilni pa je dobilo zaposlitev 7 delavcev, od tega 4 natakarji in 3 kuharji, saj želijo dati poudarek predvsem dobri pripravi in široki ponudbi hrane in hišnih specialitet. Temu je prilagojen tudi obratovalni čas, za goste pa je na voljo dovolj parkirnih mest. Foto: [VI. Ozmec Med slovesnostjo ob odprtju nove gostilne (z leve) Janez Rižner, Milan Čuček, lastnika Robert in Alenka Grabar s hčerko ter Vlado Janžekovič. Novima lastnikoma gostilne, ki je bila dolga leta sinonim kakovostne gostinske ponudbe in želi z novo vsebino ter razširjeno ponudbo to tradicijo nadaljevati in nadgraditi, zakoncema Robertu in Alenki Grabar je v imenu mestne občine Ptuj čestital Milan Čuček, ob najlepših željah po uspešnem poslovanju in čim večjemu številu gostov pa jima je izročil tudi spominsko darilo občine. V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj je zakoncema Grabar zaželel veliko uspeha predsednik zbornice Vlado Janžekovič. Ob tem je ponovno opozoril na številne težave in birokratske ovire, s katerimi se srečujejo obrtniki pri svojem delu, ter izrazil veselje, da kljub temu število obratovalnic in zaposlenih pri obrtnikih še vedno rahlo narašča. V imenu Območne obrtne zbornice je skupaj s sekretarjem Janezom Rižnar-jem zakoncema Grabar zaželel obilo poslovnih uspehov. OM Dornava • Vroča volilna jesen Zbori krajanov - zloraba županskega položaja? V drugi krog županskih volitev v občini Dornava sta se uvrstila dva kandidata: Franc Šegula in Rajko Janžekovič. V prvem krogu se je za župansko mesto sicer potegovalo pet kandidatov, od tega so zdaj trije,Vili Mar, Franc Zagoršak in Janez Lah, izrazili podporo kandidatu Rajku Janžekoviču. Spomnimo: na volitvah 22. oktobra je aktualni župan Franc Šegula prejel dobrih 34 odstotkov glasov, kandidat Rajko Janžekovič pa dobrih 46 odstotkov. »Za nami je prvi krog volitev, s katerim smo zelo zadovoljni. Izvoljene imamo svetnike, za katere lahko rečemo, da so zelo dobri. Med enajstimi svetniki je šest novih in pet starih. Kolikor jih poznam, bo njihovo delo in odločitve v prid občine in občanom. Na volitvah za župana smo dobili pričakovani rezultat. Velika želja občanov je, da pride do sprememb pri vodenju občine. To smo vedeli tudi vsi kandidati, zato nas je bilo pet v prvem krogu. Tako smo zagotovili našim občanom večjo možnost odločanja o tem, komu bodo zaupali vodenje občine v prihodnjem mandatu. Ker nobeden od petih kandidatov ni zbral zadostne večine, bo 12. novembra drugi krog volitev. Na podlagi pridobljenega rezultata v prvem krogu bom na glasovnici pod številko 1.« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci pojasnil kandidat za župana občine Dornava Rajko Janžekovič. Ob tem je kritično izpostavil tudi sklicevanje zborov krajanov s strani aktualnega župana Šegule: »Franc Šegula je imel dovolj časa za zbore občanov v preteklih štirih letih. Menim, da gre v tem predvolilnem času za zlorabo položaja in vodenje volilne kampanje na račun občine. Obenem uporablja tudi predvolilne teme kot so kana- i Podporo kandidatu Rajku Janžekoviču (v sredini) so v drugem krogu županskih volitev zaupali kandidati iz prvega kroga: Franc Zagoršak (levo), Vili Mar (desno) in Janez Lah. lizacija, dokončanje gradnje gasilskega doma v Žamencih in možnost odprtja oddelka vrtca na Polenšaku. Skrajno nemoralno je, da obljublja določene stvari, za katere v preteklosti ni imel posluha. Neetično in nemoralno pa je tudi napadanje protikandidatov na osebni ravni in je v nasprotju z Zakonom o volilni kampanji. Ne zdi se mi logično, da si nekdo želi za vsako ceno ostati na županskem mestu,« med drugim navaja Janžekovič. Župan zanika očitke In kako na očitke, da se zbori krajanov sklicujejo v predvolilnem času, odgovarja aktualni župan Franc Šegula. »Da bi zbore krajanov skliceval kot predvolilno kampanjo, ni res. Res pa je, da so zbori krajanov bili sklicani. To pa zaradi tega, ker je potrebno sprejeti Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega Franc Segula zanika očitke, da gre pri zborih občanov za predvolilno taktiko. prostorskega akta. To pa so prostorsko-ureditveni pogoji na podlagi obstoječega prostorskega plana za posamezne vaške odbore oziroma celotno občino Dornava. Lahko rečem, da ta zadeva traja že od prve polovice letošnjega leta. Razgrnitev je bila objavljena v Štajerskem tedniku in je trajala od 26. junija do 26. julija. Občani so v tem času imeli možnost podati tudi svoje pripombe. Podani sta bili dve pripombi, ki pa se nista nanašali na prostorsko-ureditvene pogoje. Občinski svet mora te akte najprej potrditi, nato pa sledi še pridobitev soglasij. Teh soglasodajal-cev je okrog deset. Ko bodo podana vsa potrebna soglasja, se akt objavi v Uradnem listu in stopi v veljavo. Ker je postopek v teku že skoraj celo leto, želim, da se še v tem letu tudi zaključi. In zato je skrajni čas, da so občani o vsem tem tudi seznanjeni. Nov občinski svet bo v kratkem moral ta akt sprejeti in zato zbori krajanov nimajo nobene veze z mojo predvolilno kampanjo. Dnevni red , ki ga obravnavamo na zboru, ima tri točke: razprava o prostorsko-ureditvenih pogojih na podlagi obstoječega prostorskega plana v zazidalnem območju posameznih vaških odborov, druga točka je obravnava aktualne tematike v določenem kraju (v Dornavi na primer dokončanje gradnje kanalizacije), tretja točka je točka razno. Tako da to z volitvami nima nobene zveze, je pa vse to dejansko sovpadlo, ker v letošnjem letu mora biti prostorski akt sprejet oziroma zaključen,« je odločitev za sklic zbora krajanov v pogovoru za Radio Ptuj pojasnil Franc Šegula. Mojca Zemljarič Zavrč • Prva seja sveta v novi sestavi Župan Miran Vuk imenoval dva podžupana Na prvi konstitutivni seji novoizvoljenega sveta občine Zavrč so v petek, 3. novembra, soglasno potrdili mandat novoizvoljenemu županu Miranu Vuku in vsem sedmim članom občinskega sveta. Odslej bodo v tej haloški občini imeli dva podžupana - Marto Bosilj in Petra Vesenjaka. Miran Vuk vodi občino tudi v novem mandatu. Novoizvoljeni župan Miran Vuk, ki je občino Zavrč uspešno vodil tudi do sedaj, na lokalnih volitvah mu je zaupalo 75,40 % volivcev, je ob čestitki vsem novoizvoljenim svetnikom menil, da bi po rezultatih sodeč sicer lahko slavili, vendar enostavno nimajo časa za to, novoizvoljeno svetnico in svetnike pa je pozval, da se raje podajo na delo. »Bolj kot veselico potrebujemo sedaj voljo do dela in konstruktivnega dogovora, zato od vas zahtevam, da boste vsi delali dobro, saj bomo le tako vsi, ki so nam ljudje zaupali svoje glasove, delali v dobrobit naše občine. Vsi veste, da v občini nimamo nekega briljantnega stanja, zato 1.208 vpisanih je v občini Zavrč glasovalo 755 volilnih upravičencev, s čimer so zagotovili razmeroma visoko, 62,50 % volilno udeležbo. Volilna komisija ni prejela nobene pritožbe, ne v času volitev in ne pozneje. Za mesto župana sta se potegovala dva kandidata: Miran Vuk iz SLS je prejel 564 ali 75,40 % glasov, Ivan Kopša iz SDS pa 184 ali 24,60% glasov. Med 26 kandidati za občinski svet pa je bilo izvoljenih 7 kandi- datov. V novem svetu občine Zavrč so odslej Marta Bosilj, Slavko Kokot, Dušan Bratuša, Franc Kelc in Janko Lorbek iz SLS, Peter Vesenjak iz LDS ter Dušan Rojko iz SDS. V nadaljevanju so soglasno imenovali tudi 5-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Marta Bosilj, Peter Vesenjak, Slavko Kokot, Janko Lorbek in Franc Kelc. O tem, kdo med njimi bo tej pomembni komisiji pred- sedoval, naj bi se odločili na prvi redni seji komisije, sicer pa so na predlog svetnika Dušana Rojka sprejeli načelni dogovor, da bodo k zbiranju predlogov za člane posameznih občinskih odborov in komisij pozvali vse stranke v občini. Predloge bo zbrala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, ta pa bo v skladu s poslovnikom izmed njih izbrala dejanske predloge za posamezne odbore in komisije, vse predlo- moramo težiti k temu, da bomo storili čimveč za izboljšanje situacije. Pri tem bomo uspešnejši, če se bomo znali dogovarjati, prilagajati potrebam in željam ter usklajevati. Pozivam vas, da pri tem zares združimo vse svoje moči.« je poudaril župan Miran Vuk. Na seji so sicer zraven dveh članov sveta, ki sta bila odstotna zaradi službenega potovanja in bolezni, pogrešali tudi predsednika občinske volilne komisije, zato so uradno poročilo o izidu volitev v nedeljo, 22. oktobra, prebrali kar sami, nato soglasno izvolili komisijo za potrditev mandatov in brez pripomb potrdili mandate vsem, ki so bili izvoljeni. Od skupaj Foto: M. Ozmec Čiani novoizvoijenega sveta občine Zavrč so se na prvi konstitutivni seji sestaii v nekoiiko okrnjeni sestavi. ge pa naj bi dokončno uskladili in potrdili šele na občinskem svetu. V nadaljevanju je župan Miran Vuk v skladu z novo zakonodajo, ki mu dovoljuje to pristojnost, imenoval dva podžupana, in sicer Marto Bosilj iz SLS ter Petra Vesenjaka iz LDS. Pri tem je pojasnil, da ne gre za novo obremenitev občinskega proračuna, saj gre za častni funkciji, zato bo nagrada za podžupana samo ena, le da jo bodo delili na dva dela. Župan je dodal, da bo o delitvi obveznosti v času njegove morebitne odsotnosti, bodisi pri vodenju sej ali udeležbe na raznih prireditvah, oba podžupana obvestil v obliki uradnega pisnega pooblastila, ob koncu pa je še enkrat vse skupaj pozval, naj se tudi v času njegove morebitne odsotnosti o vsem sproti dogovarjajo in usklajujejo svoja mnenja, saj bodo le tako dejansko storili vse za nadaljnji razvoj občine Zavrč. Preden so se razšli, so se dogovorili, da se bodo na 2. redni seji občinskega sveta v novem mandatu sestali v petek, 17. novembra, predlog za dnevni red bo po dogovoru z županom pripravila občinska uprava. M. Ozmec Foto: SM Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Središče za samostojno učenje praznovalo osmi rojstni dan Vabijo vse radovedne Sedmega oktobra letos je Središče za samostojno učenje, ki deluje v sklopu Ljudske univerze Ptuj, praznovalo osmi rojstni dan. Eno Središče deluje tudi v prostorih Animacije. Na knjižni polici Kot je povedal njegov vodja Dušan Šilak, so od vsega začetka med najboljšimi v Sloveniji, vseh delujočih je 33, niso pa največji. Razpolagajo s petimi delovnimi mesti, na katerih se lahko pet ljudi hkrati uči iste programe. Izbirajo lahko med učenjem tujih jezikov (angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega), programov na CD-jih, učenja slepega 10-prstnega strojepisja, različnimi računalniškimi programi, prav tako lahko neomejeno uporabljajo internet, slovarje na CD-jih ter druga gradiva. Središče za samostojno uče- Foto: Črtomir Goznik Dušan Šilak, vodja središča za samostojno učenje v Ljudski univerzi na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Središče za samostojno učenje Ljudske univerze Ptuj ima pet delovnih mest, kjer pet ljudi lahko sočasno uporablja iste programe. (Pojasnilo uredništva: Fotografija iz Središča za samostojno učenje je bila pred dvema tednoma objavljena v finančni prilogi Moj denar v Štajerskem tedniku, pri sestavku Spletno nakupovanje, vendar povsem ilustrativno, brez namigovanja, da bi v Središču opravljali kakšne internetne nakupe. Če se je kdo počutil ob tem prizadet, se opravičujemo!) nje je v funkciji vsak dan od ponedeljka do četrtka, od 7. do 18. ure, ob petkih od 7. do 13. ure. Uporabniki ga lahko koristijo minimalno dve uri na dan. Najbolj je zasedeno jeseni in pozimi, ko se lahko pohvalijo s stoodstotno zasedenostjo. Središče za samostojno učenje je dostopno za vsakogar, učenje je brezplačno, brezplačna sta tudi asistenca in pomoč. Vodja Središča za samostojno učenje Dušan Šilak je povedal, da se z vsakim posebej veselijo njegovega uspeha. Od prvega dneva delovanja do danes so vpisali več kot tisoč udeležencev, vsak mesec ga obišče med 90 in 100 uporabnikov. Struktura obiskovalcev je različna, od tistih z nedokončano osnovno šolo do tistih z magisterijem oziroma doktoratom, brezposelnih, zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu. V Središče vabijo vse radovedne, stare do 100 let. Največ udeležencev je starih med 35 in 55 let, upokojencev je okrog 20 odstotkov. Središče je mogoče koristiti po predhodni prijavi pri vodji Dušanu Šilaku, povprečno ga uporabniki koristijo trikrat tedensko, nekateri tudi vsak dan. V povprečju ptujsko Središče doseže letno skoraj 11 tisoč ur obratovanja, to ga tudi uvršča med najboljše, čeprav ni največji, dosega pa eno največjih zasedenosti. Njegovo delovanje financira ministrstvo za šolstvo in šport. MG Ivanjkovci • Ustvarjalne delavnice in javna prireditev Domača obrt in mladi V petek so na OŠ Ivanjkovci potekale ustvarjalne delavnice in prireditev pod imenom Domača obrt. Učenci so se ta dan dodobra seznanili z različno domačo obrtjo, ki je bila nekoč doma v njihovih krajih. Kot je v uvodu prijetne prireditve, ki je zaključila delavnice, povedala ravnateljica Nada Pignar, je bila domača obrt nekoč pomemben steber v gospodarstvu tega okolja. Z industrializacijo in množično produkcijo dobrin je veliko obrti propadlo, ker ni bilo več potrebe po njihovih izdelkih ali so njihove izdelke nadomestili tovarniško narejeni proizvodi. Nekatere so na novo odkrili kot obliko turističnih spominkov, vse bolj pa se zavedamo tudi, da je to del kulturne dediščine, ki jo je vredno ohraniti zanamcem. Učenci so od poldneva izdelovali v trinajstih različnih delavnicah, ki so jih vodili zunanji sodelavci šole, različne izdelke domače obrti in društva. Pobližje so spoznali, kako so živeli njihovi predni- ki. Otroci so se nekoč igrali z doma narejenimi igračami iz rastlin in drugih naravnih materialov in to so poizkusili tudi učenci OŠ Ivanjkovci. Pokazali so jim, kako so nekoč pletli košare, izdelovali izdelke iz gline, kako so nastajali sodi in klopotci. Zelo zanimiva je bila zeliščarska delavnica, kjer so se učenci spoznali z najpogostejšimi zelišči in za katere težave so jih starejši uporabljali, ko še ni bilo običajno za vsako težavo oditi v lekarno in kupiti pripravljeno zdravilo. Nekoč pozimi tudi ni bilo mogoče ku- Dekleta so se pri izdelavi rož iz papirja zelo zabavale, dobra volja jih ni zapustila niti na razstavi. piti rož z Nizozemske, zato so se za vse slovesne priložnosti morali znajti in narediti rože iz papirja ali ličja. Tisti bolj kuharsko spretni so sodelovali v pekarskih delavnicah, kjer so spoznali skrivnost peke sadnega kruha, različne pletenice in druge oblike iz krušnega testa, ki so bile v teh krajih običajne. Spoznali so tudi tradicijo lectarstva in po lastni zamisli okrasili lectova srca. V delavnicah pa so nastali tudi zelo lepi aranžmaji iz jesenskih plodov, ki so krasili prireditveni prostor. Nastale izdelke so nato razstavili pred šolo, učenci pa so spretnosti in skrivnosti posameznih obrti, ki so jih spoznali v delavnicah, radi prenesli na obiskovalce, ki so si ogledali razstavo in spremljajočo prireditev. vki Arto Paasilinna Dedu za petami Ljubljana, Mladinska knjiga 2006 (Zbirka Roman) Paasilinna je najprej kmetoval, kasneje je bil novinar, zdaj pa že trideset let pa samo piše. Spisal je že več kot trideset romanov, v prevodih in v skupni nakladi so izšli v več deset milijonih izvodov. V slovenščini so nam v prevodih Jelke Ovaska že dosegljivi: Zajčje leto, Rešitelj Surunen, Gozd obešenih lisic, Tuleči mlinar in Očarljivi skupinski samomor. Paasalinna označujejo kot pisca za moške (čeprav njegove knjige bere tudi veliko žensk). Njegovi romani so prežeti s črnim, lahko bi rekli tudi obešenjaškim humorjem in z elementi detektivk. Sama tematika pisanja je kruta, popisani so človekovi strahovi in samomori. Nekaj likov je skupnih kot predstavnikov določenih sredin: vojaški polkovnik, osamljena učiteljica, kapitan, tovarnar, različne osebe z obrobja družbe s čudaškimi lastnostmi. Vsi junaki so neke vrste posebneži, v sporu z okoljem. Vsakdanje življenje je potrebno kdaj pa kdaj razbiti z avanturo. Ded Verner zahrepeni, da bi ponovno podoživel svojo individualnost, beg pred ponorelim svetom pomeni spremembo, svobodo in potovanje. Ded, tovarnar usnja in krzna, jo je torej enostavno pobrisal. Babica je bila glava družine in nergaška starka, v kar jo je mordapri-sililo sinovo izginotje. Ded ni prvič izginil izpod njenega nadzora. Drugi otroci so dobivali za božič normalna darila, vnuk Avgust je dobil medveda, na katerem seje lahko gugal. Ded mu je nadomeščal očeta, ki je izginil med vojno. Bilje širokega duha, vnuk Avgust ga mora sedaj poiskati in brezpogojno pripeljati domov. Babica je dovolila tudi uporabo sile. Avgust je prvič odšel sam v svet. Vlak je zadel v cisterno in Avgust je iz vagona rešil zapornike, prave morilce, ki jih je ugnal. Sklenil pa je, da mora vrniti sekiro lastnikom, državni železnici. To je druga epizoda romana, ki je tudi kot ostale grajena na posameznem različnem habitatu, ki ni v svoji polni vegetativni ali romantični funkciji (na primer gozd), ampak kot ozadje za zaključeno zgodbo. Kulisa gozda, obmorja, mesta, vsaka je izpolnjena s svojim čudakom, posameznimi stvarmi (sekira, oklepnik) in določenimi živalmi, v našem primeru so to kune, kožuharji, predvsem pa jelen. Avgust je vsem kazal dedovo sliko, a brez uspeha, zato je po imeniku klical vse rejce v državi po vrsti. Pri nekem farmarju je le imel srečo. Še en simpatični norec, ki je ponoči letel s svojim letalom, ker pač ni imel dovoljenja. Ob letenju nad morjem je Avgust pomislil, kako dolgočasno je bilo njegovo življenje pri babici. Babici je sporočil, da vodi sled na Laponsko. Še dobro, da jo je ded popihal v tako čudovite kraje, kakšen nespametnež bi jo na Mallorco! Tako pa je srečal tudi brhko Nemko, sicer nekoliko čudaško, ki je gola tekala za moškimi po laponskih hribih. Vendar ga je Nemka pripeljala do deda. Napravila sta nekaj veselih fotografij in jih poslala babici. Ded še ni hotel skleniti svoje rajže, bilje v boljši v telesni kondiciji in mu jepo-begnil na Norveško. Babica je po zemljevidu presodila, da je Norveška dokaj ozka dežela, torej Avgust ne bo imel težav s ponovnim iskanjem. Našel ga je v ribiški vasici pri prijatelju Svenu. V vasici je bila tudi krhka in zapeljiva Inge. Dedje odplul na Atlantik. Tudi nakana z opitostjo Avgusta ni uspela. Dedje izginil v gozd, dobro mu je dela svoboda. Moški se spreminjamo, ženske pa ostanejo enake, sta modrovala polkovnik in ded, po že ne vem kateri izpraznjeni steklenki. Če se je ženska rodila pametna, postane z leti še pametnejša in obratno. Ženske za poroko bi morala izbirati posebna komisija, da se ne bi več dogajale take krute napake. Kako naj prekine pijančevanje in spravi deda v Helsinke, je razmišljal Avgust. Nadvse zanimiva je bila vožnja z oklepnikom in odiranje zmrznjenega jelena. Ded je sklenil kupčijo, da bo izdelal škornje za švedske vojake, ki imajo čudna stopala, podobno kot Angleži. Stopala, ki so komajda še za uporabo na prostem. Tudi polkovnik je sklenil kupčijo in je generalu prodal svojo ženo. Zimo sta Avgust in ded Verner družno prebila na Švedskem in Danskem. Marca pa je bil čas za nadaljevanje prijetnih dogodivščin, pot ju je vodila v Bruselj. V Bruslju pa sama lopovščina, zato v London. Že prvi večer sta namenila ogledu Soha. Za propad angleškega imperija je bila kriva uvožena hrana, ki je povzročila prebavne motnje, je zatrdil njun vodnik. Zaradi dobrih del sta v Angliji pristala v zaporu. Vendar se jima je posrečilo uiti in priti čez kanal v Francijo in v Pariz, kjer sta zaključila potepanje in se vrnila domov. Zaenkrat. Časa bo še na pretek. Vladimir Kajzovar Foto: vki Rokomet Za Slovenijo tudi štiri igralke MT Ptuja Stran 8 Rokomet Polom Nedeljanov v drugem polčasu Stran 8 Atletika AK Keor Ptuj do napredka z lastnim znanjem Stran 9 Odbojka Benedičanke in Ptujčan-ke še naprej uspešne Stran 9 Nogomet Hajdina bo prezimila na 1. mestu Stran 10 Strelstvo Zmagala Raušlova in Simonič Stran 9 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Piše: Jože Mohorič Bolj in manj zadovoljni z remiji 17. krog v 1. SNLje minil v znamenju neodločenih rezultatov, saj so se prav vse tekme končale z remijem (temu smo bili najbližje v 9. krogu, ko so se z remijem končale 4 tekme). Vse razlike na prvenstveni lestvici so s tem ostale nespremenjene, Domžalčani so tako že postali jesenski prvaki (tri kroge pred koncem imajo 11 točk prednosti, pred najbližjim zasledovalcem). Prav slednji pa so postali največji poraženci tega kroga, saj je prvouvrščena ekipa papirnati favorit v dvoboju z zadnjeuvrščeno. To so tudi uspešno dokazovali do sodnikovega podaljška, ko je kapetan Factorja Agron Šalja izenačil iz prostega strela. Srečanje v Ljubljani sije ogledalo več kot 2000 gledalcev, kar je dokaz več, da si v slovenski prestolnici želijo kvalitetnega nogometa. Podoben obisk so zabeležili tudi v Lendavi, kjer so gostovali Mariborčani. Dobro strelsko formo je spet potrdil nekdanji igralec Maribora in Aluminija Mate Eterovič, ki je svoji nekdanji ekipi spet zabil zadetek (podobno kot v Ljudskem vrtu). Za največje razburjenje je po tekmi poskrbel trener Nafte Milko Đurovski, kije zavrnil pozdrav trenerja vijoličastih Marijana Pušnika. To je samo nadaljevanje zgodbe o nezadovoljstvu stratega Nafte, ki je vrhunec dosegla v prejšnjem krogu (zaradi sojenja na tekmi Domžale - Nafta). V meje pričakovanega sodijo ostali trije neodločeni izidi: Primorje ni doseglo gola že peto tekmo zapored, Koper je zabeležil 11 letošnji remi, Hit Gorica težko dosega zmage, tudi proti objektivno slabšim ekipam (tokrat z Belo krajino). Ptujčani in Celjani so tudi v drugi letošnji medsebojni prvenstveni tekmi remizirali (spomnimo se tekme v Celju, kjer je Drava z dvema igralcema manj dosegla tri zadetke in izničila visoko prednost Publikuma), spet pa je bil v glavni vlogi Senad Tiganj, kije tri od svojih petih zadetkov dosegel prav proti Celjanom. tednik E-mail: sport@radio-tednik.si 1. DOMŽALE 17 11 6 0 32:14 39 2. PRIMORJE 17 8 4 5 24:19 28 3. MARIBOR 17 7 6 4 29:20 27 4. NAFTA 17 7 5 5 24:23 26 5. DRAVA 17 6 5 6 27:24 23 6. HIT GORICA 17 5 7 5 23:23 22 7. KOPER 17 2 11 4 20:22 17 8. CMC PUBLIKUM 17 3 7 7 20:26 16 9. BELA KRAJINA 17 2 7 9 20:29 13 10. FACTOR 17 2 6 9 17:36 12 Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 17. krog S točko so lahko zadovoljni oboji 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 17. KROGA: Drava - CMC Publikum 2:2 (0:1), Factor - Domžale 2:2 (1:1), Bela krajina - HIT Gorica 1:1 (1:1), Primorje - Koper 0:0, Nafta - Maribor 1:1 (1:1) Foto: Črtomir Goznik Sobotno tekmo med Dravo in CMC Publikumum na ptujskem Mestnem stadionu so v društvu predsednika NK Drava Roberta Furjana (levo) spremljali še Ivan Simič, predsednik MNZ Ljubljana, ter Miran Pavlin in Zlatko Zahovič, člana nekdanje zlate generacije slovenskega nogometa. Beseda je tekla tudi o bližnji skupščini NZS, na kateri bodo njeni člani glasovali o zaupnici predsedniku NZS Rudiju Zavrlu. Kam se bo obrnila ptujska MNZ? Drava - CMC Publikum 2.2 (0:1) STRELCI: 0:1 Brulc (19.), 1:1 Drevenšek (50.), Bakarič (73.), Tiganj (85.) DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Bošnjak (od 90. Zagoršek), Zečevič (od 77. Ogu), Berko, Prejac (od 64. Tisnikar), Zajc, Horvat, Kelenc, Tiganj in Dre-venšek. Trener: Dražen Besek Brez kaznovanih nosilcev Dravine igre: Šterbala, Tre-nevskega, Ziliča, Kronavetra in Gorinška je bil sobotni obračun proti Celjanom pravi izziv za dokazovanje nekaterih igralcem, ki sicer v prvenstvu manj igrajo. Ostalo je v glavnem pri izzivu, saj bo šel prvi polčas hitro v pozabo. V njem smo videli igro Drave s kopico osnovnih napak. Medtem ko so Celjani na sredini v glavnem nadzorovali potek srečanja. Nerazumljiv je podatek, da so igralci Drave le enkrat v vseh 45. minutah streljali na vrata Mujčinoviča (Kelenc v 37. minuti), medtem ko so gostje resneje poizkusili trikrat. Poveljnik domače obrambe Mitja Emeršič je bil v 19. minuti neodločen v dvoboju s Pečnikom, ki mu je odvzel žogo in na desni strani našel hitrega Brulca, ki je z lahkoto z diagonalnim strelom po tleh premagal nemočnega Daba-noviča. Takoj za tem je Berš-njak zadel prečnik. Domačini so si lahko oddahnili v zadnjih sekundah prvega dela, ko je bil najnevarnejši celjski igralec Brulc v ugodnem položaju in je z glavo iz bližine streljal v Dabanovičevo naročje. Drugi del je prinesel bolj zavzeto ter hitrejšo igro Drave, ki je razširila igro tudi na krila, glavni režiser je bil Lucas Horvat. Slednji je s preigravanjem pripravil priložnost Dreven-šku, ki je v 50. minuti ujel »na krivi nogi« vratarja Miučinoviča in izenačil. Zadetek je bil prava vzpodbuda za Ptujčane, saj so v naslednjih petindvajsetih minutah zaigrali kot prerojeni. Dobili so večino dvobojev na sredini, kjer je do takrat vladal izkušeni Brezič. Vendar zares dobri streli Kelenca, Horvata, Zečeviča in Tignja niso zašli v celjsko mrežo. Bolj ofenziven nogomet Drave je dajal priložnost Celjanom le iz protinapadov, saj so se ti po prejetem zadetku v glavnem branili. Po enem takšnih se je Čadikovski znašel iz oči v oči z Dabanovi-čem, vendar se je domači vratar izkazal z vrhunsko obrambo. V 64. minuti je Horvat z Foto: Črtomir Goznik Dvoboj Dominika Beršnjaka (CMC Publikum, beli dres) in Andreja Prejaca (Drava) se je končal neodločeno, takšem je bil tudi končni izid srečanja med Celjani in Ptujčani. desne strani streljal zelo zvito, a je Miučinovič odbil žogo v kot. Po vseh teh zapravljenih priložnostih je sledila kazen, saj je bil Brulc hitrejši na desni strani od domačih obrambni igralcev ter je v sredini našel samega Bakariča, ki je v naletu žogo silovito zabil v gol. Igralci Drave so po drugem prejetem Janez Žilnik (trener CMC Publikuma): »Na koncu moram biti zadovoljen s točko, čeprav smo na Ptuj prišli po vse tri. V prvem polčasu smo bili boljši nasprotnik od domačinov in smo kontrolirali potek tekme. V drugem delu je Drava zaigrala neprimerno bolje, vendar smo tudi mi imeli še dve, tri zrele situaciji za zadetek.« Dražen Besek (trener Drave): »Po tekmi sem lahko zadovoljen s točko. Tekma je bila pravo ogledalo, kaj zmorejo naši igralci in, kdo lahko igra. Prvi polčas je bil katastrofalen, medtem ko tudi drugi del ni bil veliko boljši, le da smo nanizali nekaj dobrih akcij in zaključnih strelov. Gledalci so skozi tekmo lahko videli nekaj dramaturgije, vendar kvalitetne igre prav gotovo ne. Vsi bi želeli, da bi igralci igrali bolje, a za to bo potrebno še veliko dela.« zadetku želeli izenačiti na silo, kar jim je v 85. minuti, po dolgi akciji Tisnikarja, Oguja (ta je ob vstopu na igrišče kar popestril dogajanje na igrišču) in Tignja, tudi uspelo. Obe ekipi sta z delitvijo točk na koncu srečanja lahko zadovoljni, a v oči bode igra Drave prvih petdeset minut, ko so igralci sicer želeli igrati, a ni bilo pravega povezovalca njihove igre. Drugi del je bil boljši, a je bil izostanek standardnih igralcev prevelik primanjkljaj za tretjo zaporedno zmago domačinov. Rokomet • Ženska reprezentanca Slovenije Za Slovenijo tudi štiri igralke MT Ptuja Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v pripravah na decembrsko EP na Švedskem v koprski dvorani Boni-fika osvojila turnir za Lovoriko Slovenije. V odločilni tekmi so bile naše rokometašice boljše od Hrvatic. Prvi strokovni mož slovenske izbrane vrste in Krima Mercatorja Robert Beguš je reprezentanco pripravljal na koprskem turnirju. Od povabljenih igralk zaradi poškodbe desne rame ni igrala le Ukrajinka s slovenskim potnim listom Natalija Derepasko. V slovenski reprezentanci so nastopile tudi štiri igralke ptujskega MT: Mojca Derčar, Miša Marin-ček, Kristina Mihič in Ana Mihaela Ciora. Nekoliko spremenjena slovenska ekipa - od dresa z državnim grbom na prsih se Foto: Črtomir Goznik Slovenska reprezentantka Kristina Mihič (Mercator Tenzor Ptuj) se je Ptujčankam pridružila pred ketošnjo sezono. po junijskih kvalifikacijskih tekmah z Bolgarijo poslovila igralsko upokojena Deja Doler - je na koprskem turnirju dobro začela, saj je na prvi tekmi s 25:23 premagala Črno goro (Derčar 3, Mihič 1). Drugi dan turnirja se ni odvijal po slovenskih načrtih, saj so izbranke Roberta Beguša izgubile proti Turčiji, ki si je že v prvem polčasu priigrala visokih enajst zadetkov prednosti. Končni rezultat tekme je bil 25:30 (Derčar 2, Ciora 3). Tretji dan turnirja sta se v odločilnem dvoboju pomerili slovenska in hrvaška reprezentanca. Pristop in igra Slovenk v zadnji tekmi sta bila na veliko višjem nivoju kot proti Turčiji, kar se je na koncu obrestovalo: Slovenke so zmagale s 25:23 (Ciora 4, Derčar 3, Mihič 3). Končni vrstni red: 1. Slovenija 4, 2. Hrvaška 4, 3. Turčija 3, 4. Črna Gora 1 točka. STA, jm Nogomet • 2. SNL Z dobro igro presenetili Krško REZULTATI 13. KROGA: Krško - Aluminij 1:1 (1:1), Tinex Šenčur - Mura 05 2:0 (0:0), Bonifika - Dra-vinja Duol 1:0 (1:0), Livar - Triglav Gorenjska 2:1 (0:0), Zagorje - Rudar Velenje 4:0 (3:0) 1. BONiPiKA 13 10 2 1 34:13 32 2. LiVAR 13 8 2 3 22:18 26 3. TiNEX ŠENČUR 13 6 2 5 22:19 20 4. KRŠKO 13 5 4 4 16:22 19 5. ZAGORJE 13 5 3 5 22:16 18 6. TRIGLAV G. 13 5 3 5 14:14 18 7. DRAViNJA DUOL 13 4 1 8 13:15 13 8. RUDAR (V) 13 3 4 6 14:21 13 9. MURA 05 13 2 5 6 18:26 11 10. ALUMiNiJ 13 2 4 7 10:21 10 Krško - Aluminij 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Topolovec (15), 1:1 Pilipovič (25) ALUMINIJ: M. Rozman, Golob, Mlinarič, Krajcer, Tišma, Marinič, Medved (od 80. T. Rozman), Firer, Topolovec (od 70. Čeh), Veselič, Šimenko (od 80. Fridauer). Trener: Bojan Špehonja. Na zadnjem gostovanju v jesenskem delu prvenstva so nogometaši Aluminija iz Kidričevega zaigrali zelo dobro in osvojili pomembno točko v borbi za obstanek proti domači ekipi iz Krškega. Kljub temu, da so nastopili v nepopolni sestavi, ki je posledica velikega števila prejetih kartonov na tekmi z Livarjem, se to ni veliko poznalo v njihovi igri. Seveda je bilo prisotnega nekaj strahu, vendar so Kidričani v tej tekmi lahko več pridobili kot izgubili. Očitno je, da je trener Bojan Špehonja nekatere stvari postavil na svoje mesto, tako je sčasoma prišla tudi boljša igra in z njo tudi rezultati. V prvem polčasu je bila igra dinamična, rahlo terensko pobudo in predvsem priložnosti so imeli gostje, ki so v 15. minuti tudi povedli. Prosti strel, z razdalje okrog 25 metrov od domačih vrat, je izvajal Denis Topolovec, žoga je zadela živi zid in spremenila smer ter končala v golu Krčanov. Deset minut kasneje so domačini iz- enačili z izjemnim strelom napadalca Pilipoviča. Tudi to ni zmedlo gostov, ki so še naprej igrali svojo igro in imeli kar nekaj priložnosti za dosego vodstva. Dvakrat je bil s strelom z glavo neuspešen Šimenko. V nadaljevanju srečanja se na igrišču ni zgodilo nič pomembnega: Kidričani so bili še naprej boljši nasprotnik in so si tudi pripravili priložnosti za vodstvo, ki pa jih Veselič, Firer in strelec vodečega zadetka Topolovec niso uspeli realizirali. V samem finišu pa bi bili gostje skorajda kaznovani za neučinkovitost, saj se je v idealni priložnosti še enkrat znašel domači napadalec Pilipovič, vendar je bila tokrat sreča na strani nogometašev Aluminija. Osvojena točka bo vsekakor velika vzpodbuda pred zadnjim letošnjim domačim nastopom letos, v soboto, ko bodo Kidričani gostili ekipo Tinex iz Šenčurja. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Denis Topolovec (Aluminij, rdeči dres) se je po poškodbi uspešno vrnil v ekipo Aluminija, saj je v Krškem dosegel zadetek (fotografija je s tekme Aluminij - Tinex Šenčur). Rokomet • 1. A MIK SRL (m), 7. krog Polom Nedeljanov Rudar Trbovlje -Velika Nedelja 43:32 (20:19) VELIKA NEDELJA: Kova-čec (4 obrambe), A. Čudič (12 obramb); Venta, Mesarec 5, Ristič 1, Hanželič, Bračič, Špin-dler 4, Mikanovič 8, Pisar 2, Ivančič 7(4), Poje 4(1), Korpar. Trener: Ivan Hrupič SEDEMMETROVKE: Rudar 8/6; V. Nedelja 7/5 IZKLJUČITVE: Rudar 8; V. Nedelja 14 minut. IGRALEC TEKME: Andraž Repar (Rudar Trbovlje) Nedelj ani so pred tekmo z Rudarjem pričakovali vse drugo kot končno katastrofo. Začetek varovancev Ivana Hrupiča je bil obetaven in razpoloženi Mikanovič je svoje moštvo po-vedel v vodstvo s 5:2. Že v 10. minuti pa Trboveljčani prvič povedejo s 7:6. Obrambi obeh moštev sta bili zelo slabi in goli so deževali kot po tekočem traku. Nedelj ani so do te tekme sloveli po zelo dobri igri v obrambi, ki pa je v tokrat v prelepi športni dvorani Polaj puščala na vse strani. Tako je Rudarju v 22. minuti uspelo povesti s +4, 18:14, v domači vrsti pa je z igro presenetil sicer rezervist Habjan. V 25. minuti je svojo prvo obrambo po prihodu v igro (14. minuta me- Poto: Črtomir Goznik Igralci Velike Nedelje (v zelenih dresih) so v Trbovlju razočarali svoje privržence. njava Kovačec - Čudič) zbral Čudič, ki je v nadaljevanju s svojimi obrambami poskrbel, da je Velika Nedelja na odmor odšla le z golom zaostanka. V nadaljevanju sta se razigrala Rudarjeva krilna igralca Repar in Dobravc, ki sta brez težav zadevala ob slabi obrambi Velike Nedelje. Nato se je prebudil še Gradišek in tako so v 42. minuti Trboveljčani povedli 28:23. Gostje so se še zadnjič vrnili v igro in v 47. minuti, ko so znižali zaostanek na -2, 27:29. Zadnjih trinajst minut pa je na igrišču prevladovalo le eno moštvo - Rudar. Številne napake veli-konedeljskih rokometašev so 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 7. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje ■ - Velika Nedelja 43:32 (20 :19), Sviš - Riko Hiše 29:27 (12:10). Srečanja Jeruzalem Ormož - - Trimo Trebnje (sreda ob 19.00), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Slovan - Prevent in Gold club - Gorenje bodo odigrana kasneje. 1. CELJE pivovarna LAŠKO 6 6 0 0 12 2. CiMOS KOPER 6 5 1 0 11 3. GOLD CLUB 6 5 0 1 10 4. GORENJE 6 4 1 1 9 5. PREVENT 6 3 0 3 6 6. JERUZALEM ORMOŽ 6 2 2 2 6 7. TRiMO TREBNJE 6 2 0 4 4 8. RiKO HiŠE RiBNiCA 7 2 0 5 4 9. SViŠ 7 2 0 5 4 10. RUDAR EVJ TRBOVLJE 7 2 0 5 4 11. VELiKA NEDELJA 7 1 1 5 3 12.SLOVAN 6 1 1 4 3 Andraž Repar (Rudar): »Končno smo tudi mi prišli na svoj račun in zabeležili pomembne točke, čeprav s tako igro v obrambi v nadaljevanju sezone nimamo možnosti proti boljšim ekipam. Še bo potrebno vložiti veliko dela v našo igro.« Dino Poje (Velika Nedelja): »Razočarani smo po tem visokem porazu. Pred tekmo sem imel dober občutek, toda ponovila se nam je zgodba iz Ribnice in ivančne gorice, kjer smo tekme dobro začeli in nato padli v končnicah. Ne vem kje bomo iskali točke če ne proti Ribnici, Svišu in Rudarju. Dobro treniramo, smo dobra klapa, ampak dobrih rezultatov pa ni in ni.« omogočile knapom lahke zadetke iz protinapadov, s katero so naredili serijo 8:0, s katero je Rudar povedel z neulovljivo razliko +10, 37:27. Derbi začelja je bil s tem odločen. Peterica Repar (12), Dobravc (9), Gradišek (9), Habjan (5), Šmejc (5) je za Rudar skupaj dosegla kar 40 zadetkov. Po tekmi je bilo v vrstah Rudarja veliko veselje in hudo razočaranje pri Veliki Nedelji, ki je tokrat razočarala predvsem s pristopom, ki je bil daleč od tistega, ki smo ga bili vajeni s strani Velike Nedelje v tej sezoni. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m), 7. krog Do točke v zadnji minuti 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 5. KROGA: Dobova - Gorišnica 29:29, Atom Krško - Pekarna Grosuplje 31:20, Termo - MiP Gorica Leasing 29:27, Radeče MiK Celje - Krka 33:33, Sevnica - Dol TKi Hrastnik 27:27, istrabenz plini izola - Klima Petek Maribor 31:30 1. ATOM KRŠKO 5 5 0 0 10 2. TERMO 5 5 0 0 10 3. MiP GORiCA LEAS. 5 3 0 2 6 4. KLiMA PETEK MB 5 3 0 2 6 5. SEVNiCA 5 2 1 2 5 6. KRKA 5 2 1 2 5 7. RADEČE MiK CELJE 5 2 1 2 5 8. iSTRABENZ P. iZO^ 5 2 0 3 4 9. PEKAR. GROSUPLJE 5 2 0 3 4 10. GORiŠNiCA 5 1 1 3 3 11. DOL TKi HRASTNiK 5 0 1 4 1 12. DOBOVA 5 0 1 4 1 Dobova - Gorišnica 29:29 (15:12) GORIŠNICA: Fištravec 1, Kelenc 1, Zorli 4, Sok 3, B. Šo-štarič, R. Žuran 8, Lozinšek 6, Golob, Štrbal, Vincek, Firbas 5, S. Žuran, M. Šoštarič. Trener: Stanko Bezjak. Rokometaši Gorišnice so se iz Dobove vrnili zadovoljni, saj so osvojili pomembno točko na gostovanju; še posebej je pomembna zato, ker so izenačili v zadnjih sekundah srečanja. V prvem polčasu tega srečanja gostom ni šlo nič kaj od rok, tako da so domačini na odmor odšli s tremi zadetki prednosti, kar pa v rokometu ni prednost, ki se je ne bi dalo nadoknaditi. Tudi začetek drugega polčasa ni prinesel nobene spremembe, saj so domačini povedli s 25:16 in izgledalo je, da je Stanko Bezjak, trener Go-rišnice: »Na koncu moramo biti zelo zadovoljni z osvojeno točko. V prvem polčasu nismo igrali tako, kot smo se dogovorili. V zaključku srečanja smo le uspeli nadoknaditi velik zaostanek in izvleči remi.« konec vsakega upanja na morebitni pozitivni rezultat. Pri tem rezultatu so gostje spremenili sistem v obrambi in prešli na 4-2, zaigrali so borbeno in disciplinirano, tako v obrambi kot napadu in se močno približali domačinom. Pri vodstvu Do-bove z 29:28 je vratar Gorišni-ce Tomaž Valenko ubranil strel s sedmih metrov, do žoge so prišli njegovi soigralci, ki so si v nasprotnem napadu priborili strel s sedmih metrov, potem ko so domačini nepravilno zaustavili Luka Zorlija. Najboljši gostujoči strelec Rok Žuran se je pred odločilnim strelom (10 sekund pred koncem srečanja!) zbral in je hladnokrvno premagal domačega vratarja. S tem zadetkom je priboril svoji ekipi pomembno točko, saj je rokometašem Dobove v zadnjem napadu zmanjkalo časa, da bi dosegli zmagoviti zadetek. Atletika • Pregled sezone 2006 Do napredka z lastnim znanjem V letošnji sezoni, ki je obsegala tekmovanja tako na prostem kot v dvorani, so se člani atletskega Kluba Keor Ptuj udeležili več kot petdeset tekmovanj. Tukaj govorimo o državnih prvenstvih, atletskem pokalu Slovenije, mitingih doma in v tujini ter o nastopih članov kluba v reprezentanci Slovenije. Skupaj je barve kluba branilo več kot sto atletov - vse od nadebudnih začetnikov (U8) preko mladincev in članov do veteranov. V vseh kategorijah so osvojili 23 kolajn (10 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih) na državnih prvenstvih na prostem, ki so najpomembnejša tekmovanja. K temu je potrebno dodati še številna odličja na atletskih pokalih, šolskih državnih prvenstvih ter kolajne, dosežene na državnih prvenstvih v dvorani. Atletski delavci v klubu ugotavljajo, da se nadaljuje pozitiven trend razvoja kluba v kakovostnem (večje število kolajn), kakor tudi v kvantitativnem pogledu (skupaj več kot 100 redno trenirajočih atletov). Na vprašanje, kje so glavni razlogi za hiter razvoj atletike na Ptujskem, je predsednik AK Keor Ptuj Dejan Dokl povedal: »Na eni strani so svoje prispevali boljši pogoji za trening v zadnjih letih, nič manj pomembno pa ni strokovno delo lastnega trenerskega kadra, pri tem pa nam finančno pomaga sponzor, podjetje Keor.« Glede pogojev je Dokl dodal, da poleti na Mestnem stadionu Ptuj ni težav z organizacijo vadbe, »večje težave nastanejo pozimi, ko je potrebno uskladiti vadbo vseh skupin v atletski dvorani, ki vsakodnevno poteka od druge do devete ure popoldan. Zato je nujno podaljšanje in razširitev dvorane v okviru t. i. Trenerska ekipa AK Keor Ptuj: Aleš Bezjak. Foto: UE Franci Ivančič, Gorazd Rajher in tretje faze razširitve tribun na Mestnem stadionu Ptuj, da bi lahko omogočili nadaljnji propulzivni razvoj atletike.« O najboljših ptujski atletih, bolje rečeno atletinjah (Nini Kolarič, Lauri Pajtler in Nataliji Sbull) in njihovih uspehih, smo letos v Štajerskem tedniku sproti poročali, zato bomo tokrat nekaj pozornosti posvetili trenerjem v klubu, ki mnogokrat ob uspehih svojih varovancev ostajajo v ozadju. Jedro trenerske ekipe predstavljajo Franci Ivančič, Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Najprej so bili vsi atleti, svoje atletske izkušnje so nadgrajevali z nenehnim strokovnim izobraževanjem ali s študijem na Fakulteti za šport. Ivančič je starosta ptujske atletike, ki ji je posvetil že več kot petdeset let, treniral je cele generacije ptuj- skih srednje- in dolgoprogašev. Rajher je trener Nine Kolarič, ki ima realne možnosti, da po Mirku Vindišu postane druga udeleženka olimpijskih iger s Ptuja. Bezjak je mlad strokovnjak z raziskovalnimi izkušnjami iz Fakultete za šport, ki je zadolžen za selekcioniranje talentov in njihov trening. S podmladkom v atletski šoli pa se ukvarjajo štirje mladi atletski vaditelji - Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Aleksander Lorenčič in Simona Oblonšek. Domači trenerji in vaditelji so temelj dolgoročnega razvoja atletike na Ptuju in hkrati porok stabilnosti, ki je ne poznamo predvsem v kolektivnih športih na Ptuju, ko se večinoma tuji strokovnjaki (pre)hitro izmenjujejo na svojih položajih. UE Namizni tenis • 1. SNTL - moški Pričakovan poraz v Puconcih REZULTATI 5. KROGA: Kema Pu-conci - Ptuj 6:1, Melamin - Tempo Velenje, Ilirija - Sobota 2:6, LM KO Lendava - Maribor Finea 0:6, Edigd - Krka 1:6 1. MARIBOR FINEA 5 5 0 0 10 2. KRKA 5 5 0 0 10 3. KEMA PUCONCI 5 5 0 0 10 4. SOBOTA 5 3 0 2 6 5. TEMPO VELENJE 5 2 0 3 4 6. PTUJ 5 2 0 3 4 7. MELAMIN 5 1 0 4 2 8. EDIGS 5 1 0 4 2 9. ILIRIJA 5 1 0 4 2 10. LM KO LENDAVA 5 0 0 5 0 V soboto so namiznoteniški igralci Ptuja gostovali v Pu-concih pri domači ekipi Kema Puconci in po pričakovanjih doživeli poraz. Njihovi tokratni domačini, ki so se pred to tekmovalno sezono še okrepili, se bodo po pričakovanjih skupaj z Mariborom in Krko borili za naslov državnih prvakov Slovenije. Sicer pa je bila to za Ptujčane priložnost za dobro predstavo in nabiranje izkušenj. Edini dvoboj je v tem srečanju priigral Danilo Piljak, ki je premagal Ropoša. V preostalih dvobojih so bili boljši domačini in si priigrali pričakovano zmago. Kema Puconci -Ptuj 6:1 Plohl - Pavič 3:0, Horvat - Ovčar 3:0, Unger - Piljak 3:1, Horvat - Pavič 3:1, Ropoša - Piljak 0:3, Unger - Ovčar 3:1, Horvat/Plohl- Piljak/Pa-vič 3:0 Danilo Klajnšek Mali nogomet • 2. SFL - vzhod, 4. krog Miklavž - Tomaž 2:7 (1:3) STRELCI: 0:1 Goričan (4), 0:2 Kamenšek (9), 0:3 Miklašič (16), 1:3 Mori (19), 1:4 Goričan (25), 2:4 Tomažič (26), 2:5 Goričan (34), 2:6 Plohl (38), 2:7 Kamenšek (40). TOMAŽ: Trop, Miklašič, Lah, Goričan, Školiber, Majcen, Kamenšek, Plohl, Bedrač. Trener: Marjan Magdič Malonogometaši Tomaža so na gostovanju v mariborski Lukni pri Miklavžu osvojili nove tri točke in ostali pri samem vrhu razpredelnice 2. SFL vzhod. Rezultat Tomaža je na videz zelo lep, sama igra pa je še daleč od želenega. S tremi zadetki pa je spet blestel mladinski reprezentant David Goričan, ki je trenutno pri osmih doseženih zadetkih v letošnjem prvenstvu. Že po 16. minutah so varovanci Marjana Magdiča povedli s 3:0, ob tem pa zapravili še desetmetrovko. Odločitev o zmagovalcu je padla v 25. minuti, ko so domačini ostali brez pordečelega Morija in Tomaž je z igralcem več po-vedel s 4:1. Malonogometaši Miklavža so v nadaljevanju poskušali tudi z igro z vratarjem v polju, ampak so gostje iz Sv. Tomaža tekmo brez težav pripeljali k srečnemu koncu. V petek ob 1930 v športni dvorani na Hardeku v 5. krogu gostuje moštvo Benedikta. UK Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž) Benedičanke in Ptujčanke se naprej zelo uspeSne 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 6. KROGA: Benedikt - Broline Kamnik 3:0, Galeb Grup Hitachi - HIT Nova Gorica 1:3, Luka Koper - Šentvid 3:1, Jesenice Bled - Sloving Vital 1:3. Tekma 7. kroga: HIT Nova Gorica - Luka Koper 3:0 1. HIT NOVA GORICA 7 7 0 21 2. BENEDIKT 6 5 1 15 3. SLOVING VITAL 6 5 1 14 4. LUKA KOPER 7 4 3 12 5. BROLINE KAMNIK 6 2 4 6 6. GALEB GRUP HITACHI 6 15 3 7. ŠENTVID 6 15 3 8. JESENICE BLED 6 0 6 1 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 5. KROGA: Aliansa Šempeter - Magro-MZG Grosuplje 1:3 (-15, 22, -17, -14), Nova KBM Branik II - Prevalje 0:3 (-19, -14, -21), Kajuh Šoštanj - Ecom Tabor 3:0 (18, 16, 7), Comet Zreče - ŽOK Mislinja 3:1 (16, 23, -24, 17), Formis Bell - ŽOK Partizan Šk. Loka 1:3 (-20, 21, -20, -21) 1. MTD ŽOK PTUJ 5 5 0 15 2. MAGRO GROSUPLJE 5 5 0 14 3. PREVALJE 5 4 1 12 4. MISLINJA 5 3 2 9 5. COMET ZREČE 5 3 2 8 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 5 3 2 8 7. KAJUH ŠOŠTANJ 5 2 3 7 8. ALIANSA ŠEMPETER 5 1 4 5 9. NOVA KBM BRANIK II 5 2 3 4 10. FORMIS BELL 5 1 4 4 11. ŽOK KOČEVJE 5 1 4 3 12. ECOM TABOR 5 0 5 1 MTD ŽOK Ptuj -ŽOK Kočevje 3:0 (23, 13, 15) MTD ŽOK Ptuj: Kutsay, Vi-dovič, Cvirn, Vicman, Andjel-kovič, Draškovič, Kos, Mlinarič, Zupanič V petem krogu državnega prvenstva v 2. DOL so odboj-karice Ptuja v športni dvorani gimnazije premagale ekipo iz Kočevja. Gostujoča ekipa z dna lestvice v soboto ni imela priložnosti, da kakorkoli ogrozi zmago domačink. Ptujčanke, ki se dobro zavedajo svoje kvalitete, so nekoliko podcenjevale nasprotnice, kar se jim je v prvem nizu skoraj maščevalo. Po slabem začetku in izenačeni igri so le uspele osvojiti prvi niz s tesnim izidom 23:25. V nadaljevanju so zaigrale precej bolje, gostjam so uspešno vsiljevale svoj ritem, domačim gledalcem pa s tem pokazale precej boljšo igro. Drugi niz so Ptujčanke zmagale s prednostjo dvanajstih, tretjega pa s prednostjo desetih točk in tako osvojile še peto pričakovano letošnjo zmago. Vse vodilne ekipe lige, MTD ŽOK Ptuj, Magro-MZG Grosuplje in Prevalje so bile ta konec tedna uspešne, razmerje med njimi pa tako ostaja nespremenjeno. UG V sredo se bodo odbojkarice MTD ŽOK Ptuja doma v osmini finala Pokala Slovenije pomerile z zanimivim nasprotnikom, prvoligaško ekipo Sloving Vital iz Ljubljane. Povratna tekma bo čez teden dni v Ljubljani. Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice MTD ŽOK Ptuja so tudi po petih krogih neporažene. Strelstvo • 1. kontrolno tekmovanje Zmagala RauSlova in Simonič V soboto je v šolski športni dvorani v Juršincih, na 40-stez-nem montažnem strelišču, potekalo letošnje prvo kontrolno tekmovanje, ki bo služilo kot vodilo obema selektorjema pri izbiri oziroma formiranju reprezentančne ekipe, ki se bo prvič pomerila že čez dober mesec dni na dvoboju med reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Pri članih s pištolo je zmagal lastnik slovenskega državnega rekorda (584 krogov) Robert Kranjc, SD Olimpija, s 569 krogi pred Cvetkom Ljubičem in Boštjanom Simoničem, oba SD Kidričevo, s 568 in 567 krogi na 2. in 3. mestu. Matija Potočnik, SK Ptuj, je bil s 563 krogi 6., Ludvik Pšajd, SD Jur- šinci, s 560 krogi 9., Robert Šimenko, SK Ptuj, s 559 krogi 10., Simon Simonič, SD Kidričevo, s 558 krogi 11., Jurček Lamot, SD Kidričevo, s 548 krogi 18., Mirko Moleh, SD Juršinci, s 548 krogi 19., Dušan Krajnc, SD Juršinci, s 528 krogi 30. in Bruno Šincek, SD Dornava, s 517 krogi na 35. mestu. Pri članicah je z odličnim rezultatom 379 krogov zmagala Ptujčanka Majda Raušl, tako kot pri mladincih s 562 krogi Simon Simonič, SD Jur-šinci, ki ima pravico nastopati za reprezentanco kot mladinec še do konca tega koledarskega leta. Zanimiva je bila pri Simonu predvsem prva serija, kjer je z osmimi streli dosegel zgolj 77 krogov, saj ni opazil, Zmagovalka med članicami Majda Raušl, SK Ptuj Foto: Simeon Gonc da mu manjka ena tarča in so mu morali sodniki zaradi tega pripisati dve ničli. Toliko bolj impozantne pa so bile njegove ostale serije, kjer je dosegel 97, 99, 96, 98 in 95 krogov, kar pomeni, da bi ob normalnem poteku tekme, brez zapletov z manjkajočo tarčo dosegel svoj rekorden rezultat 581 krogov! Rok Pučko, SD Juršinci, je dosegel 555 krogov in zasedel 4.mesto, Ptujčan Domen Solina je bil s 535 krogi 10., in Aleksej Vajda, SD Dornava, s 506 krogi na 16.mestu. Med mladinkami je zmagala Mojca Porš, SD Mrož Velenje, s 358 krogi, druga je bila Ptujčanka Mojca Lazar s 356 krogi, peta Katarina Matič, SK Ptuj, s 342 krogi, peta Petra Simonič, SD Juršinci, s 340 krogi in osma Nina Pavlin, SD Juršinci, s 308 krogi. Pri mladincih s puško je strelec SD TS Ormož Tadej Horvat dosegel 575 krogov in zasedel 7. mesto, kidričevski strelci Gregor Kmetec, Uroš Mohorko in Tomaž Podgoršek pa so bili s 558 krogi, 543 krogi in 517 krogi na 18., 21. in 25.mestu. Pri članicah je zmagala Tadeja Urankar s 392 krogi, Maja Prejac, SD Katja Tomaž, in Vesna Mele, SD TS Ormož, pa sta s 371 in 369 krogi zasedli 10. in 11.mesto. Pri članih s puško je Anton Novak, SD TS Ormož dosegel 564 krogov in zasedel 27.mesto. Simeon Gonc Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Hajdina bo prezimila na 1. mestu Jesenski prvaki 1. lige MNZ Ptuj: ekipa Hajdine (trener Sandi Merteij stoji zgoraj desno) 3. SNL - VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Stojnci -Kovinar Štore 1:3, Železničar - Teh-nostroj Veržej 1:4, Paloma - Odranci 5:2, Pohorje - Koroška Dravograd 4:0, Črenšovci - Trgovine Jager 1:1, Malečnik - MU Šentjur 2:0, Tišina - Zavrč 2:1 1. ZAVRČ 13 9 2 2 35:9 29 2. TEHNO. VERŽEJ 13 9 1 3 33:19 28 3. MALEČNIK 13 7 3 3 25:19 24 4. TRGOV. JAGER 13 7 2 4 22:20 23 5. ODRANCI 13 7 1 5 27:18 22 6. KOVINAR ŠTORE 13 6 2 5 13:16 20 7. ČRENŠOVCI 13 5 4 4 18:19 19 8. MU ŠENTJUR 13 5 2 6 18:19 17 9. PALOMA 13 4 4 5 27:22 16 10. ŽELEZNIČAR 13 4 2 7 17:21 14 11. DRAVOGRAD 13 4 2 7 13:26 14 12. POHORJE 13 3 3 7 18:22 12 13. STOJNCI 13 3 3 7 10:30 12 14. TIŠINA 13 1 3 9 9:25 6 Neugodna poraza Zavrča in Stojncev Po 13. krogih v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod je na vrhu ekipa Zavrča, kar je v bistvu pričakovano. S tem so izpolnjene želje Zavrčanov, ki so si jih zadali pred pričetkom prvenstva. Žal pa so ravno v zadnjem krogu prvega dela tekmovanja njihovi nogometaši izgubili pri zadnje uvrščeni Tišini, kar je veliko negativno presenečenje. Miran Klajderič, trener Zavrča, nam je o srečanju v Tišini dejal: »Seveda smo želeli nadaljevati našo uspešno zmagovalno serijo in z zmago zaključiti ta prvi del tekmovanja. Kljub temu, da smo bili boljši, kvalitetnejši nasprotnik, zadeli smo prečnik in dvakrat vratnik, nam ni uspelo osvojiti niti točke. V nogometu je pač tako, da boljši nasprotniki vedno ne zmagajo. Že ta konec tedna bomo imeli novo priložnost za dokazovanje in sicer v Štorah, kjer bomo gostje močnega Kovinarja.« Prav tako so bili neuspešni, vendar na svojem igrišču, nogometaši Stojncev, ki so izgubili proti ekipi Kovinarja iz Štor. Stojnčani pa imajo za razliko od sosedov iz Zavrča nasprotne težave, kako pobegniti iz predzadnjega mesta. S porazi ne bo šlo, potrebno bo strniti vrste in poskušati osvojiti kakšno točko še v zadnji letošnji tekmi (to so tekme prvega spomladanskega kroga), nato pa bo dovolj časa za analize. V soboto in nedeljo bo v 3. SNL - vzhod odigran že prvi spomladanski krog. Borba za sam vrh bo po vsej verjetnosti potekala med Zavrčem, Veržejem in Malečnikom, morebiti se jim lahko pridružijo še Trgovine Jager in Odranci. Za nekatere je za-dnjeuvrščena Tišina že odpisana, vendar s prihodom bivšega trenerja Mure Slobodana Đuriča očitno še ni vrgla puške v koruzo. Borba za obstanek bo tudi težka, kjer pa vsi ne bodo »preživeli«. TIŠINA - ZAVRČ 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Varga (10), 2:0 Cifer (37), 2:1 Korez (39) ZAVRČ: Dukarič, Zdelar (od 70. Železnik), Lenart, M. Kokot, Korez, Golob, Letonja, Fijavž (od 46. Kupčič), Meznarič (od 76. Gaiser), Gabrovec, Rampre. Trener: Miran Klajderič. Danilo Klajnšek STOJNCI - KOVINAR ŠTORE 1:3 (0:2) Dvoboj ekip, ki sta še lani bili boj za visoka mesta; letos pa ne najdeta prave forme, je v mrzlem vremenu, pred solidnim številom gledalcev, postregel z dokaj dobro igro. Ta je bila zelo borbena, a nikakor ne groba, kot bi lahko sklepali po velikem številu kartonov, ki jih je podelil sodnik Horvat. Po začetnem otipavanju so pobudo prevzeli gostujoči igralci, vendar so si pripravili le eno zares zrelo priložnost, pa še to po napaki domače obrambe. Stojnčani so se v zadnji tekmi pred domačimi gledalci hoteli odkupiti za blede predstave v preteklih krogih in kljub vsem težavam, ki jih v zadnjem času tarejo, je bila njihova igra tokrat dokaj dobra. Škoda, da so v prvem delu prejeli dva zadetka (najprej Korun in nato še Rožman), zraven tega pa je bil zaradi udarca nasprotnika izključen še domači branilec Janžekovič. Med polčasom jih ni bilo malo, ki so zatrjevali, da bo pri »kanarčih« v drugem delu igre zaradi manjkajočega igralca ponovno prišlo do »razpada sistema« in bo mreža nabito polna. To se začuda ni zgodilo; še več: Stojnčani so v drugem delu zaigrali kot prerojeni in kljub igralcu manj nekajkrat nevarno zagrozili. Igralci iz Štor so se v tem delu spretno branili in čakali na protinapade ter v 68. minuti enega izmed njih tudi izkoristili. Takoj zatem so domačini znižali z enajstmetrovke, strelec je bil kapetan Žnidarič. Najboljše obdobje tekme pa smo videli po tem zadetku. Gostje so si preko hitrih akcij ustvarjali priložnost za priložnostjo in domačine je kar nekajkrat rešil rezervni vratar Starčič, ki je zamenjal poškodovanega Veseliča. Tudi Stojnčani so se nekajkrat (predvsem Murat) znašli v situaciji za dosego zadetka, toda izid se do konca srečanja ni več spremenil. Fante izpod Borla čaka še ena tekma in nastopil bo zimski premor, ki ga že vsi v klubu nestrpno čakajo. Stvar bo potrebno temeljito analizirati, da se tako mizerne predstave, kot so se dogajale jeseni, ne bi več ponovile. V nasprotnem primeru se Stojncem ne obeta nič dobrega. tp ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 13. KROGA: Get Power Šampion - Šoštanj 0:1, Oplot-nica - Šentilj Jarenina 2:3, Jurovski Športni napovednik ROKOMET 1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI ZAOSTALA TEKMA 7. KROGA (SREDA, 8. 11., OB 19.00): Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 2. SRL - VZHOD MOŠKI ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA (SREDA, 8. 11., OB 20.00): Drava Ptuj - Aleš Praznik ODBOJKA POKAL SLOVENIJE OSMINA FINALA (SREDA, 8. 11.): MTD ŽOK Ptuj - Sloving Vital (18.30), Benedikt - Štof Jesenice (18.00). Povratne tekme bodo 15. in 16. novembra Foto: Črtomir Goznik Dol - Rogaška 2:1, Peca - Bistrica 1:2, Šmartno 1928 - Holermuos Ormož 2:1, Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 1:3, Tehnotim Pesnica - Zreče 4:0 1. ŠMARTNO 1928 13 8 3 2 37:14 27 2. ROGAŠKA 13 8 3 2 30:14 27 3. ZREČE 13 8 1 4 24:17 25 4. ŠENTILJ - JAR. 13 7 2 4 28:21 23 5. BISTRICA 13 5 5 3 23:20 20 6. GEREČJA VAS 13 6 1 6 18:20 19 7. ŠOŠTANJ 13 5 3 5 15:20 18 8. JUROVSKI DL 13 5 3 5 20:26 18 9. G. P. ŠAMPION 13 4 4 5 14:19 16 10. HOL. ORMOŽ 13 4 3 6 27:26 15 11. PECA 13 4 2 7 24:27 14 12. TEH. PESNICA 13 4 1 8 21:29 13 13. OPLOTNICA 13 3 2 8 19:32 11 14. MONS CLAUD 13 3 1 9 16:31 10 Šmartno prevzelo vodstvo Zadnji jesenski krog v Štajerski ligi je prinesel spremembo na samem vrhu prvenstvene razpredelnice. Nogometaši Šmartnega so z zmago proti ormoškim gradbenikom in presenetljivem porazu, do tega kroga, vodilne Rogaške prevzeli vodstvo. Preseneča tudi visoki poraz Zrečanov v Pesnici, saj so veljali za velikega favorita, vendar tudi favoriti vedno ne zmagujejo. Pomembno zmago so dosegli nogometaši iz Gerečje vasi v Rogatcu in se s temi tremi točkami ustalili na šestem mestu. Zmagali so tudi nogometaši Bistrice, na vročem igrišču v Peci, kjer ekipo vodi znani slovenski nogometni trener Toni Tomažič. Korošci so posegli po zamenjavi, da bi se rešili iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice, očitno pa jim to zaenkrat še ni uspelo. Nogometaše v Štajerski ligi čaka pred zimskim premorom še en igralni dan, ko bodo odigrali tekme prvega spomladanskega kroga. MONS CLAUDIUS - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Novak (1), 0:2 Ka-isesberger (30), 1:2 Gregorčič (39), 1:3 Gerečnik (59. z 11m) GEREČJA VAS UNUKŠPED: M. Horvat, Žgeč, Slaček, J. Sagadin, Kaisesberger, D. Horvat, R. Sagadin, Cvetko, Novak, Gerečnik, Sel. Trener: Zvonko Pignar. PECA - BISTRICA 1:2 (1:2) STRELCI: 1:0 Rebernik (8), 1:1 Jelenko (20), 1:2 A. Stegne (24) BISTRICA: J: Stegne. Drosk, Mo-drič, Habjanič (od 88. Stojnšek), Robar, Frelih, Jelenko, Mlinar, Hruš-man (od 73. Tkavc), A. Stegne, Ferk. Trener: Zvonko Hraš. ŠMARTNO 1928 - HOLERMUOS ORMOŽ 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Jerebič (10), 1:1 Plesnik (20), 2:1 Veler (67) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Novak, Jerebič, Cingesar, Zadravec (od 50. Jambriško), Velečič, Jurčec, Šeruga (od 60. Bohinec), Jerebič, Prapotnik, Kolarič. Trener: Benjamin Krajnc 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 11. KROGA: Markovci - Bukovci 0:5, Cirkulane - Hajdina 1:8, Gorišnica - Dornava 1:3, Pod-vinci - Apače 1:0, Mark 69 Rogozni-ca - Skorba 8:0, Videm - Boč 1:4 1. HAJDINA 11 8 2 1 35:10 26 2. DORNAVA 11 8 0 3 26:13 25 3. APAČE 11 7 0 4 31:14 21 4. PODVINCI 11 5 4 2 20:13 19 5. BOČ 11 6 1 4 16:16 19 6. BUKOVCI 11 5 3 3 20:14 18 7. VIDEM 11 5 0 6 25:33 15 8. SKORBA 11 4 1 6 28:35 13 9. MARK 69 ROG. 11 3 3 5 28:21 12 10. CIRKULANE 11 2 5 4 21:32 11 11. GORIŠNICA 11 1 4 6 15:32 7 12. MARKOVCI 11 0 1 10 11:43 1 Jesenski del tekmovanja so zaključili nogometaši v 1. ligi MNZ Ptuj. Sam vrh prvenstvene razpredelnice je po pričakovanjih pripadel ekipi Hajdine, ki tudi v letošnji sezoni nadaljuje z uspešnimi igrami. Očitno želijo ponoviti lanskoletni uspeh in še enkrat osvojiti naslov prvakov 1. lige MNZ Ptuj. Seveda pa bodo morali biti vsaj enako uspešni tud v spomladanskem delu prvenstva saj so le točko za njimi nogometaš Dornave, sicer lanskoletni člani šta jerske lige, ki pa jih izpad iz tega tek movanja očitno ni preveč prizadel, To se precej pogosto zgodi ekipam po selitvi z višjega v nižji kakovostni razred. Zelo dobro so igrali tudi nogometaši Apač, ki za vodilnima ne zaostajajo veliko, tako da imajo še možnost za osvojitev naslova. Uvrstitve drugih klubov so nekako v mejah pričakovanj, nekoliko več se je pričakovalo le od Rogoznice, Vidma in Gorišnice, ki so bili ponavadi višje uvrščeni. PODVINCI - APAČE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Benko (1) MARKOVCI - BUKOVCI 0:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Zemljarič (21), 0:2 Zemljarič (40), 0:3 Jurgec (70), 0:4 Meznarič (74), 0:5 Bezjak (78) GORIŠNICA - DORNAVA 1:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Kokol (23), 1:1 Bakič (43), 1:2 Serdinšek (47), 1:3 Trunk (58) MARK 69 ROGOZNICA - SKORBA 8:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Bratec (10), 2:0 Štulec (25), 3:0 Štulec (60), 4:0 Vau-potič (60), 5:0 Dokl (65),. 6:0 Štulec (71), 7:0 Bratec (80), 8:0 Dokl (86) CIRKULANE - HAJDINA 1:8 (0:3) STRELCI: 0:1Ficko (3), 0:2 R. Krajnc (4), 0:3 R. Krajnc (32), 0:4 Bezjak (57), 1:4 Kelc (75), 1:5 Fridl (80), 1:6 Flajsinger (84), 1:7 Verlak (87), 1:8 Hotko (90. z 11m) VIDEM - BOČ 1:4 (1:2) STRELCI: 1:0 Ciglar (3), 1:1 Pinter (9), 1:2 Pinter (18), 1:3 Korošec (58), 1:4 Volavšek (84) Danilo Klajnšek NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo ab:r(|)đike www.aerobika.net Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________s^_________ NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: Davčna številka: Telefon:_ Datum naroČila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in Ta teden prejme osemJ), obiskov Centra aero ime in priimek: Miran-Renata Meznarič ArnuSeva 4,8880 Ptip Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAl JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA Pilâtes: O.Š. Olee Meslii. Prešernova 31. Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnesa stadiona Ptui. Čučliova 7. Ptui Aerobika: Pei&nova 50. PtuJ AvtoD^M Seat je predstavil podaljšano kombi različico altee Od takrat, ko so pri španskem Seatu ugotovili, da so lahko enoprostorci športno nastrojeni, delajo le še take avtomobile. Altea XL je podobno oblikovana kot njena »sestra«, na račun dodatne dolžine, pa so pridobili predvsem na prtljažnem prostoru. Daljša je za dobrih 18 centimetrov, kar pomeni, da je prtljažnik zrasel iz 409 na 532 litrov, s pomikom druge sedežne klopi (za 14 centimetrov naprej) pa celo na 635 litrov, to pa je trenutno največ v svojem avtomobilskem razredu. Zaradi vloge, ki jo je Seatu dodelil koncern Volkswagen, kaže altea izjemen temperament. Po zadnjih avtomobilskih trendih rastejo tudi enoprostorci. Enoprostorci so nekdaj veljali za družinske avtomobile, pri katerih je bilo v ospredju predvsem udobje, altea pa je namenjena tistim, ki radi pritisnejo na plin in se čez ovinke zapeljejo z višjimi hitrostmi, kot vozniki s klasičnimi avtomobili. Zato altea XL izstopa in sodi med športno - družinske avtomobile. Ohranja športno in inovativno zunanjost, značilno tudi za osnovno izvedbo, ki jo je zrisal Walter de Silva. Kombi različica je namenjena družinam, ki potrebujejo prostornejšo notranjost, večji prtljažnik in visoko stopnjo varnosti, slednja je v tem avtomobilskem razredu na zavidljivi ravni. Spremembe pri alteini večji različici so najbolj opazne na zadnjem delu vozila; robovi so bolj zaobljeni, kar daje občutek, da je nova altea XL še višja. Na voljo je s petimi motorji; dvema bencinskima in tremi dizelskimi. Ponudbo bencinskih agregatov sestav- ljata 1,6-litrski (102 KM) in 2,0-litrski FSI (150 KM), med dizelskimi pa je zraven 1,9-litrskega s 105 konjskimi močmi, na voljo še 2,0-litrski dizel s 140 oziroma 170 konjskimi močmi, odvisno od potreb in debeline naše denarnice. Altea XL je še zmeraj dovolj športna in hkrati prostorsko zanimiva, vendar si jo lahko omislite le s petimi, ne pa tudi s sedmimi sedeži. Prtljažnik je domiselno prečno pregrajen in dvodelen, za povrh ponuja še dodatno polico, kar omogoča, da lahko prtljago pospravite tako, da se pri nekoliko hitrejši vožnji ne more kotaliti po prtljažniku. Kot zanimivost naj omenim sodoben navigacijski sistem, ki vozniku zraven običajnih cestnih podatkov ponuja še informacije o vseh Seatovih poslovalnicah v Evropi. Zraven tega je v altei XL še cel kup ostale opreme: kakovostni audio sistem, senzorji za merjenje tlaka v pnevmatikah, potovalni računalnik, električno nastavljivi sedeži in ogledala. Alteina tehnična posebnost sta prednja brisalnika za dež, ki sta nameščena navpično oziroma vzdolžno, brišeta pa po »metuljastem« vzorcu. Novo alteo XL izdelujejo v tovarni v Mortorelli, velja pa za enega najsodobnejših avtomobilskih proizvodnih obratov v Evropi. Za tiste, ki želijo nekaj več prtljažnega prostora - peugeot 407 SW SW je ponavadi kratica za station wagon; torej karavan. Pri Peugeotu je tako poimenovanje rahlo drugačno, saj »običajni« karavani nosijo oznako break. SW so izbrali za tiste modele, pri katerih lahko ločeno odpiramo steklo prtljažnih vrat, prav tako pa so opremljeni s panoramskim strešnim oknom. Kakor koli že, karavani so priljubljeni predvsem pri posameznikih, ki si želijo nekaj več prostora v prtljažniku. A kupujejo jih tudi tisti, ki jim je všeč njihova oblika, uporabnost pa je drugotnega pomena. Pri Peugeotu so se odločili, da bodo poskrbeli za obe vrsti kupcev. Težko zapišem, da je peugeot 407 SW posebnež ali da ponuja unikatnost, vsekakor pa prijetno izstopa. Pohvali se z 4,8 m2 steklenih površin, od tega 1,6 m2 zavzema panoramska streha, ki pričara prepričljiv vtis odprtosti in svetlosti. Panoramska streha je narejena iz večplastnega zatemnjenega stekla in dovoljuje 20 odstotno propustnost svetlobe. 407 SW ima enako podvozje in medosno razdaljo kot limu-zinska izvedba, različen je le previs preko zadnje preme, kjer SW preraste limuzin-sko različico za skoraj 9 centimetrov, v korist daljšemu in večjemu prtljažniku. Le-ta ima 489 litrov prostornine, kar je za 82 litrov več, kot pri limuzinski različici. Bolj, kot podatki o litrih prostora pa uporabnika razveseljuje premišljeno dodelana notranjost vozila. Če k temu dodamo še možnost odpiranja celotnih zadnjih vrat ali le stekla v njih, bočna predala, obroče za pritrjevanje prtljage in mrežo, ki lahko loči prtljažni del od potniškega, je razumljivo, da možnosti uporabe prtljažnega prostora ne zmanjka. V prtljažnik je možen dostop tudi ob le odprtem zadnjem steklu, za kar poskrbi zadnja polica, ki je sestavljena iz nepremičnega trdega dela, dveh zložljivih delov ter roloja. Zadnja klop je deljiva po tretjini in zložljiva, tako imamo na voljo popolnoma ravno dno, ne da bi bilo treba za to odstraniti vzglavnike zadnje klopi. Peugeot 407 SW je oblikovno zanimiv in hkrati dovolj uporaben avtomobil. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Hepatitis C je zahrbtna bolezen (1.) Virusni hepatitis C (HCV) je bil odkrit leta 1989, ko so prepoznali ves dedni material (genom) novega virusa hepatitisa najprej poimenovanega ne A, ne B. V razvitih deželah je okužba s HCV najpogostejši vzrok za kronični hepatitis, vzrok za 40 % primerov odpovedi delovanja jeter, kot posledica napredovale jetrne ciroze, za 60 % primerov raka na jetrih in je neposredni vzrok za 30 % presaditev jeter. Danes oblike prenosa okužbe s HCV dobropozna-mo, pred uvedbo obveznega presejavanja darovane krvi pa smo HCV lahko vnesli s transfuzijo krvi oziroma s krvnimi pripravki, pred uvedbo splošnih previdnostnih ukrepov in anti-sepse v zdravstvu pa tudi z okuženimi medicinskimi pripomočki. HCV se v telesu nahaja v jetrih, krvi in nekaterih telesnih izločkih (slini, seču, semenski tekočini). HCV se prenaša najpogosteje pri parenteralnem stiku z okuženo krvjo in krvnimi pripravki, redkeje pri spolnem kontaktu z okuženo osebo, z okužene matere na novorojenca in med družinskimi člani (souporaba pribora za osebno higieno). Tveganju za okužbo s HCV so najbolj izpostavljeni intravenski uživalci nedovoljenih drog, poleg teh pa tudi osebe po nestrokovni tetovaži, akupunkturi in prebadanju kože, osebe s presajenimi organi in zdravstveni delavci, ki se naključno zbodejo z okuženimi ostrimi medicinskimi predmeti, najpogosteje z injekcijsko iglo (mož- Prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., SB Celje nost okužbe je do 10 %). V 30-40 %% okuženih načina okužbe ne uspemo pojasniti. Strokovnjaki ugibajo, da je lahko prišlo do okužb pri kakšnem od ustaljenih medicinskih postopkov ali pri zobozdravstvenih posegih v preteklosti, ko v zdravstvu še ni bilo posebnih previdnostnih ukrepov, ki jih poznamo danes. HCV se ne prenaša pri običajnih socialnih stikih z ljudmi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je s HCV okuženih okoli 3 %, t.j. 170 milijonov svetovne populacije. Zelo verjetno pa je okuženih še dosti več, saj okužbe precej dolgo niti ne opazimo, ker veliko bolnikov sploh ne ve, da so okuženi. Zato je hepatitis C zelo zahrbtna bolezen. Natančnejših podatkov o okuženih s HCV v Sloveniji nimamo. Ker poznamo stopnjo okuženosti s HCV med darovalci krvi in nekaterimi drugimi skupinami, domnevamo, da je v Sloveniji okuženih manj kot 1 %, tj. 5.000-10.000 tisoč prebivalcev. Registriranih in zdravstveno vodenih bolnikov s kroničnim hepatitisom C pa je že več kot 1000. Prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., SB Celje MoJe cvetje Zima je pred vrati Za nami so tako imenovane krompirjeve počitnice, ki smo jih dobili z osamosvojitvijo Slovenije. Ta teden so mnogi izkoristili tudi za to, da so na vrtu postorili končna dela pred zimo. In ravno pravi čas, saj so nas prve snežinke že opozorile, da je razvajanja z lepim vremenom konec in da prihaja najbolj mrzel letni čas - zima. Okrasne gredice Pokopališča so ob dnevu spomina na naše preminule svojce in prijatelje okrasile številne cvetlice, žal vse preveč rezanega cvetja, ki hitro propade. V zadnjih letih pa je na grobovih vedno več tudi lončnih krizantem. Upam, da se jim bo v naslednjih letih pridružilo čim več nasadov različnih trajnic, ki jih ni potrebno nekaj dni po tem svečanem dnevu zavreči. Sama sem se tudi letos prvič ojunačila in na grob namesto razkošnega aranžmaja postavila aranžma s trajnicami, ki bodo v večini prezimile. To so iste rastline, ki sem jih predstavila že v preteklih številkah in jih lahko sadimo tako na okrasne gredice kakor v posode in korita na oknih in balkonih. Naslednje leto jih posadimo na primerne okrasne gredice. Foto: Misa Pusenjak Sicer pa tudi lončne krizanteme sedaj, ko je cvetove že posmodil prvi mraz, presadimo nekam na zavetna mesta, najbolje je, da je to nekje ob kakšni ograji, saj te v letošnjem letu tako nizke rastline, običajno v naslednjih letih zrastejo mnogo višje. Cvetove porežemo, rastline pa obsujemo z listjem, travo ali grobim kompostom, saj v prvem letu še niso povsem trdne, ker so vzgojene v toplejših pogojih. Spomladi jih hitro odgrnemo. Tako lahko v naslednjih letih pridobimo nekaj lepih rastlin za rezanje. Žal se pri nas stežka odločimo, da damo te različne krizanteme tudi v vazo v stanovanju, vendar se tudi tako krasno obnesejo. Velikokrat se pojavljajo tudi vprašanja, kaj naredimo z vrtnicami v jeseni. Včasih smo jih porezali in zavili v koruz-nico ali smrečje. Prav zaradi tega zavijanja smo jih morali porezati, saj tako velikih seveda nismo mogli popolnoma zakriti. Danes so sorte veliko bolj prezimno trdne, zato obrezovanje v jeseni ni potrebno. Priporočljivo pa je, da koreninski vrat s cepljenim mestom zavarujemo pred mrazom. Nanj nasujemo grob, nepresejan kompost, odlično se obnesejo tudi iz korit in loncev odstranjena zemlja s koreninicami poletnih cvetlic. Obvezno pa je zavarovati cepljeno mesto stebelnih vrtnic, saj je v višini enega metra najbolj izpostavljeno mrazu in predvsem spremembam temperature, ki so v naših krajih nekaj povsem normalnega v januarju in februarju. Za najbolj primeren, za rastlino varen način, potrebujete juto, listje, seno ali slamo in vrvico. Lahko uporabite tudi agrokopreno. V vrtnih centrih lahko že kupimo juto, ki ima nekoliko redkejše tkanje, da prepušča nekaj svetlobe. Ta se mi zdi izredno primerna. Pa tudi enostavno je ravnati z njo. Vrtnico najprej ovijemo z agrokopreno, zato, ker bomo to prozorno prekrivko pustili na rastlini dalj časa. Nato juto ovijemo okoli stebla tako, da jo pod cepljenim mestom z vrvico zvežemo skupaj, zgoraj pa pustimo odprtino. Nato v tako narejeno »vrečo« nasujemo listje ali seno. Pazimo, da je cepljeno mesto zagotovo znotraj zavarovanega dela rastline. Nato »vrečo« zavežemo še nad rastlino. Takšen plašč jo bo zagotovo zaščitil pred zimskim mrazom. Seveda pa mora biti vrtnica dobro privezana ob opori, dobro bi bilo, da bi vrvico, s katero zavežemo spodaj in zgoraj juto, zavezali tudi ob oporo. Tako tudi večje količine snega ne bodo polomile rastline. Seveda pa moramo biti ob močnejšem sneženju vseeno pozorni, da sneg odstranjujemo, da ne bo kakšne nepričakovane nesreče. Sedaj zavarujemo tudi hortenzije, posebej tiste, ki nam pogoste pomrznejo. Če pomrznejo popki, ki so že nastavljeni, v naslednjem letu ne bo cvetenja. Miša Pušenjak Foto: arhiv Trnovska vas • Praznovali občinski praznik V osmih letih 821 milijonov za investicije V občini Trnovska vas so od 14. oktobra potekale prireditve ob osmem občinskem prazniku občine Trnovska vas. V tem času se je v Trnovski vasi odvijalo več športnih prireditev, ki sta jih pripravili športno društvo Kenguru in strelsko društvo Trnovska vas; slednje je proslavilo 25-letnico delovanja. V soboto, 28. oktobra, se je praznovanje pričelo s slavnostno sejo občinskega sveta. Ob 17. uri se je v domu krajanov v Trnovski vasi pričela osrednja slovesnost ob 8. občinskem prazniku. Najprej je zbranim spregovoril dosedanji podžupan Franc Pukšič, ki je od odstopa župana Karla Vurcerja v lanskem letu opravljal funkcijo župana. Podžupan Franc Pukšič je spregovoril o investicijah, ki so bile izvedene v osmih letih samostojne občine Trnovska vas. V tem času je bilo asfaltiranih deset kilometrov cest v vrednosti 117 milijonov, preplastili so 7,2 km cest, kar je znašalo 25,5 milijona, za sanacijo plazov so porabili 35 milijonov tolarjev, za regulacije vodotokov in gradnjo mostov je bilo porabljenih 33,8 milijona, za vodovod Biš-Sovjak so porabili 19,9 milijona, čistilna naprava v Trnovski vasi je stala 17 milijonov, za izgradnjo kanalizacije so porabili 36,1 milijona, za izgradnjo javne razsvetljave Na osrednji slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Z desne stojijo Alojz Benko (starešina LD Trnovska vas), Kristina Vršič (predsednica KORK Trnovska vas), Edvard Petrič (predsednik PGD Biš), podžupan Franc Pukšič in občinska svetnika Manfred Jakop in Srečko Pukšič. 7,5 milijona tolarjev, za ureditev okolice občinske stavbe so porabili 14,5 milijona, za športno igrišče s parkiriščem pa 45 milijonov tolarjev. Gradnja mrliške vežice je stala 38,9 milijona tolarjev in za obnovo panonske hiše v Trnovski vasi so namenili 4 milijone tolarjev. Največji delež investicijskih sredstev je bil porabljen za Naj športnik občine Trnovska vas je postal Boris Pukšič, naj športnica pa Suzana Sušnik. gradnjo šole, vrtca in telovadnice v vrednosti 445,6 milijona tolarjev. Pukšič je poudaril, da je bilo tako v osmih letih samostojne občine Trnovska vas za investicije porabljenih 821 milijonov tolarjev. Od tega so iz občinskega proračuna za investicije namenili 414 milijonov, ostala sredstva so bila pridobljena iz državnega proračuna. Podžupan Pukšič se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri razvoju občine, še posebej svetnikom. Novoizvoljenim svetnikom in županu Alojzu Benku pa je zaželel veliko uspeha pri vodenju občine. Pukšič je še povedal, da ima občina 18 milijonov tolarjev kredita, plačati še mora drugi obrok za opremo v osnovni šoli v višini 16,5 milijona tolarjev. Za kulturni program na prireditvi so poskrbeli učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas. Na prireditvi so podelili tudi občinske priznanja, ki so jih prejeli PGD Biš ob 130-letnici delovanja, LD Trnovska vas ob 60-letnici delovanja in KO RK Trnovska vas ob-60 letnici delovanja. Na osrednji slovesnosti so razglasili tudi naj športnika in naj športnico leta občine Trnovska vas, ki ga vsako leto organizira športno društvo Kenguru skupaj z občino Trnovska vas. Letos je priznanje za naj športnika občine Trnovska vas prejel Boris Pukšič, naj športnica letošnjega leta je postala Suzana Sušnik. Podžupan Franc Pukšič je učenkama OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki sta v preteklem šolskem letu zaključili šolanje in sta bili vseh osem let odlični, podelil zlati petici, ki sta ju prejeli Martina Potrč in Doroteja Dvoršak. Ob koncu pa je zbrane pozdravil tudi novoizvoljeni župan občine Trnovska vas Alojz Benko. S praznovanjem občinskega praznika v Trnovski vasi so zaključili v nedeljo, 29. oktobra, s farnim žegnanjem. Slovesno sv. mašo je daroval mariborski pomožni škof dr. Jože Smej. Zmago Šalamun Podiehnik • Srečanje starejših občanov Ob letu na svidenje Vsako leto v jesenskem času pripravi komisija za otroško in socialno varstvo ter zdravstvo v občini Podlehnik srečanje starejših občanov. prihodnje leto zopet vidijo, slišijo ter si obogatijo življenje in cas. Zdenka Golub Pa brez zamere Dela? Dela. A res dela? Ja, res dela. Razvoj / napredek Večina ljudi nekako živi v prepričanju, da razvoj in napredek človeštva potekata navzgor. Kar pomeni, da je vsaka zgodovinska era ali dekada bolj razvita od svoje predhodnice ali predhodnika. Kar je verjetno res - odvisno, kako pojmujete besedi razvoj in razvito. Lahko ju pojmujete kot nekaj, kar je samo po sebi dobro in je dobro tudi za ljudi, za njihovo življenje - v tem primeru sta, recimo temu, tehnološka plat in plat kvalitete življenja združeni v pozitivnem predznaku. Lahko pa besedo razvoj in njene izpeljanke pojmujete malo drugače - recimo tako, da sicerpriznavate, daje vsako zgodovinsko obdobje boljše v tehničnem smislu, ne pa nujno tudi v smislu kvalitete življenja posameznika. Tak nazor zahteva malo več miselne aerobike. Pojem razvoj je tukaj pojmovan v hladnem, tehnicističnem smislu - kot razvoj mašinerije, tehnologije, ki ji za človeka ni kaj prida mar, čeprav pogosto deluje in nastopa tako, kot da je njen glavni cilj prav izboljšanje kvalitete njegovega življenja. Pri tem nazoru pride v poštev tudi pojem napredka - v smislu, da napredek in razvoj nista pojma, ki bi nastopala z roko v roki. Čeprav gre razvoj s svojim trdim korakom neizprosno naprej, pa to še zdaleč ne pomeni, da to pomeni napredek v smislu izboljšanja našega sveta. Prav rado se zgodi, da se naš svetli tehnološki svet tu in tam zaradi česarkoli že postavi na glavo ali trenutno izklopi. Šele takrat ponavadi mi, hočeš ali nočeš prebivalci tega tehnološkega, razvitega sveta, ugotovimo oziroma začutimo, kako močno odvisnost od tehnološkega sveta nosi s seboj svetli in vsemogočni razvoj. V ilustracijo do sedaj napisanega kratek primer. Ponedeljek preteklega tedna je bil zadnji delovni dan pred dvodnevnimi prazniki. Ljudje so hiteli po svojih opravkih - eni v špecerijepo zaloge hrane, po ikebane in ostale pripomočke za prvi november, spet drugi po vsakdanjih opravkih, ki niso bili neposredno povezani s prihajajočima prostima dnevoma. Velika večina teh opravkov je bila take narave, da je vključevala tudi finančni element. Pač, na tem svetu je zelo malo stvari zastonj, za vse ostale pa je slej ko prej treba plačati. V našem svetlem tehnološkem svetu to pomeni, da nas večina s seboj vlači plastičen denar v obliki plačilnih kartic. Kar seveda nadalje pomeni, da mora sistem ka-blovja, brezžičnih povezav, informacijske opreme ter programov delovati, da nam s pomočjo tistih malih delcev plastike zbijajo cifre na osebnih računih. No, in ta sistem se je prejšnji ponedeljek sesul oziroma, pardon, po besedah odgovornih, bil delno moten, kar sevedapo-meni, da se je sesul. To je za sabo potegnilo pravo malo apokalipso. Ljudje niso mogli dvigniti svojih ikeban, v trgovinah so bile velike vrste, po vseh žepih in predalih se je stikalo za kakim jurjem, da o zmedi na bencinskih črpalkah niti ne govorimo. Ljudje, popolni tujci, pa so pred bankomati drug drugega neutrudno spraševali »Ali deluje?« in potem v večini primerov še nekaj časa družno bentili nad porušenim sistemom ali pa v redkih primerih, ko je bankomat deloval, še nekaj časa zadovoljno paberkovali, kako srečo imajo in kako fino, da prav tale bankomat dela. Menim, da opisani dogodek lepo ilustrira situacijo, opisano v prvem delu. Hkrati pa se mi omenjeni dogodek zdi tudi nadvse zanimiv, saj je pokazal, da smo kot odtujeni ljudje včasih vseeno zmožni še pristne medsebojne komunikacije. Res zanimiv in s tega stališča nadvse dobrodošel dogodek - je pa tudi treba priznati, da sem ta dan imel v žepu dovolj gotovine za svoje potrebe. Drugače se mi dogodek verjetno ne bi zdel tako zabaven in sociološko-eksistenčno zanimiv. Gregor Alič Dopoldan so se najprej zbrali pri maši. Sprejeli so jih člani Karitas in jim pripeli slavnostne šopke. Nato so se vsi skupaj odpravili v krajevno dvorano, kjer so jim pripravili kulturni program učenci OŠ Podlehnik in dramska skupina Sv. Trojica ter pevke Trstenke TD Podlehnik. Vse je najprej pozdravil predsednik komisije Milan Vidovič, nato podžupan občine Podlehnik Anton Žerak in duhovnik p. Janko Gašparič. Pozdravili pa so jih tudi predsednica RK Danica Kurež, predsednica upokojencev Mi-mica Pernek in predsednik Ka-ritasa Stanko Vaupotič. Sledilo je prijetno druženje ob okusnem kosilu v pozno popoldne. Razveseljevali so jih mladi glasbeniki, zapeli pa so tudi s pevkami Trstenkami. Komisija je podelila darilo najstarejši občanki Angeli Kozel in najstarejšemu občanu Mirku Širovniku, vsi skupaj so zapeli napitnico in jima nazdravili. Vsakoletno srečanje spada med lepe in pomembne dogodke. Tako je tudi nedeljsko srečanje pokazalo vso veličino in spoštovanje do starejše generacije. Nedeljska prireditev je potekala v medgeneracijskem druženju, izmenjavi izkušenj, skupaj so preživeli prijetne urice in se srečni vrnili na svoje domove. Srečanje naj preraste v pomembno druženje, da se Foto: ZS Foto: ZS Ptuj • V križišču na Bregu bodo potekale enomesečne meritve kakovosti zraka Zrak že merijo - kdaj tudi smrad? Zeleni Ptuja in vodja svetniške skupine v Mestnem svetu prof. Vlado Čuš so v okviru prizadevanj za izboljšanje življenjskega okolja na Ptuju na majski in zaradi slabega odziva, ponovno tudi na junijski seji mestnega sveta, predlagali meritve zraka. Samo na ta način bomo učinkovito ugotovili, kakšnim vplivom smo Ptujčani izpostavljeni, ko gre za stanje zraka v naši mestni občini, je ob tej priložnosti še posebej poudaril Vlado Čuš. Problem prometne obremenitve in neprijetnih vonjav na Ptuju je prisoten dlje časa, na to opozarjajo tudi številni meščani. Zeleni Ptuja so predlagali naj MO Ptuj v sodelovanju z agencijo RS za okolje zagotovi mobilno merilno postajo za ugotavljanje emisij v zraku in vplivov na okolje. Meritve naj bi se opravile na najbolj obremenjenih točkah, konkretno pa je nujno vzpostaviti nadzor in analizo stanja, ko gre za vplive prometa ter gospodarskih subjektov, ki so glavni proizvajalci smradu. »Vonji se v zrak sproščajo predvsem zaradi bakterijske razgradnje organskih snovi, hlapenja bolj ali manj lahko hlapnih organskih snovi, lahko pa se sproščajo tudi ob kemijskih reakcijah. Dolgotrajnejša izpostavljenost intenzivnim vonjem negativno vpliva na zdravje ljudi, lahko povzroči motnje v razpoloženju, glavo- bol, slabost in izgubo apetita. V hujših primerih povzroči zniževanje družbenega blagostanja, slabo vpliva na medčloveške odnose in rast prebivalstva. Naprava olfaktometer omogoča izvajanje meritev vonjav v skladu z mednarodnimi standardi. Na našo pobudo je že prišlo do dogovora z Agencijo Republike Slovenije za okolje, da se meritve kako- Meritve KaKovosti zraka v križišču na Bregu so se začele 23. oktobra. vosti zraka izvajajo ob križišču na Bregu, mobilno emisijsko merilno postajo so postavili pred objektom frizerstva Klemen Izvajali jih bodo od 23. oktobra do 23. novembra,« je za Štajerski tednik med drugim povedal Vlado Čuš. Nedavno štetje prometa je namreč pokazalo, da je najbolj obremenjeno križišče, križišče na Bregu, kjer se združita Mariborska in Zagrebška cesta. Na tem območju je tudi križišče Zagrebške z Rogaško cesto in križišče Mariborske s cesto, ki vodi z Zadružnega trga. Merili bodo številne parametre kakovosti zraka, žve-plov dioksid, ogljikov dioksid, ozon, dušikove okside, BTX-e, beležili pa se bodo tudi osnovni meteorološki parametri, ki prav tako lahko vplivajo na rezultate meritev. Na osnovi rezultatov, potrebno bo zagotoviti še meritve smradu, ki jih že izvajajo v nekaterih slovenskih občinah, bodo Zeleni Ptuja predlagali nadaljnje ustrezne ukrepe za potrebno izboljšanja kakovosti zraka na Ptuju, je povedal prof. Vlado Čuš. Zeleni Ptuja si že od vsega začetka delovanja prizadevajo za učinkovit nadzor nad onesnaževalci. Znano je tudi, da so se dolgo zavzemali za prepoved sežiga odpadnega olja v Opekarni Ptuj. Na problematiko, povezano s stanjem zraka na Ptuju so opozarjali že v prejšnjih mandatih mestnega sveta, kar je razvidno iz evidentiranih pobud in predlogov svetnikov za posamezni mandat. Zeleni Ptuja si bodo še nadalje prizadevali za izboljšanje kvalitete življenja, ko gre za stanje zraka, vode in tal na Ptuju. »Skladno z evropsko zakonodajo potrebujemo celovito presojo vplivov na okolje. V sodelovanju z gospodarstvom in s tem povezanimi ukrepi smo dolžni zagotoviti v našem prostoru pogoje za visoko tehnologijo ter sona-ravni trajnostni razvoj. Za Ptuj je potrebno uporabiti znanje. Zeleni želimo s sodelovanjem vseh Ptujčank in Ptujčanov spremeniti Ptuj v zeleno občino v Sloveniji, ko gre za vodo, zrak in tla. Kot je znano je naša ključna zahteva, da se sprejme celovit program varstva okolja za MO Ptuj, obenem pa se zaostrijo ukrepi proti vsem onesnaževalcem,« je še povedal Vlado Čuš, svetnik Zelenih Ptuja, ki bo v mestnem svetu sedel tudi v novem mandatu. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • KPŠ še ni pričel delati v novih prostorih Kje se je zataknilo? Že konec julija je bil Klub ptujskih študentov (KPŠ) izbran kot najugodnejši ponudnik na razpisu MO Ptuj za najem poslovnih prostorov na Slovenskem trgu 8. V začetku avgusta sta župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik KPŠ-ja Luka Žižek podpisala pogodbo. Žižek je takrat dejal, da bodo vrata v nove prostore odprli v začetku oktobra, a se dela še niti začela niso. Preverili smo, kje se je zataknilo. KPŠ je že od 1. julija, ko so zaprli vrata Kolnkište in Infotočke brez ustreznega prostora za delovanje. Kmalu po zaprtju obeh prostorov so se prijavili na razpis MO Ptuj, kjer so bili izbrani kot najugodnejši ponudnik. Čeprav so upali, da bodo z deli lahko pričeli takoj, je prostor, ki so ga dobili na razpisu, še nedotaknjen. Kot pravi Žižek, se je zadeva zapletla pri urejanju ustreznih dovoljenj. »Urediti je bilo potrebno veliko več papirjev kot smo pričakovali. Pri kar šestih firmah smo čakali na projektne pogoje, a je sedaj vse urejeno. Veliko težav smo imeli tudi z inšpekcijo za varstvo kulturne dediščine na Ptuju, saj sodi prostor, ki ga urejamo v staro mestno jedro.« poudarja Žižek. Največja težava, s katero se trenutno spopadajo, je gradbeno dovoljenje, za katerega niti približno ne vedo, kdaj ga bodo dobili. Ta teden se bodo sicer odločili za izvajalca del, dokler ne dobijo gradbenega dovoljenja pa morajo z adaptacijo počakati. »Če bo vse po sreči, bomo prostor odprli še pred novim letom.« dodaja predsednik KPŠ-ja. Za ureditev 96,16 kvadratnih metrov, kolikor meri prostor, bodo porabili 5 milijonov tolarjev za adaptacijo in dodatnih 8 za nepremičnine. Najemnina bo znašala 129 685 tolarjev, a bo 5 milijonov, ki jih bodo porabili za adaptacijo obračunano v ceni najema prostora, tako da približno tri leta KPŠ ne bo plačeval najemnine. Finančno stanje KPŠ-ja se je od zaprtja Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PSIČEK, RUTINA, OTAKAR, SL, RNA, PETIT, DEJAN, GRK, TIPA, KOMENTAR, AL, OSAR, RASLA, NORMALA, AER, TRTICA, ZLOM, UNIČEVALEC, RIN, VODOMET, AKI, ARETINO. Kdaj bodo pričeli adaptacijo, še ni znano. Infotočke in Kolnkište precej izboljšalo, večino denarja pa trenutno namenjajo adaptaciji. »Zaradi urejanja novih prostorov smo morali večino ostalih projektov zanemariti. Menim pa, da se splača malo potrpeti, saj delamo za prihodnost tako študentov kot tudi vseh ostalih Ptujčanov.« še dodaja Žižek. Tudi v bodoče se bo KPŠ ukvarjal z enakimi projekti kot doslej. Gledališke predstave, koncerti, potopisna predavanja, literarni večeri, filmske retrospektive in jezikovni tečaji bodo tudi v prihodnje njihova stalnica. Edina razlika bo ta, da bo nov prostor združeval več dejavnosti, saj bodo imeli tudi gostinsko ponudbo. Kakšna bo končna podoba prostora na Slovenskem trgu 8 bo znano že ta teden, ko bodo izbrali ustrezno stilsko varianto. Del prostora bo namenjen gostinski dejavnosti, medtem ko bo drugi del urejen kot multimedijski prostor. Ena najpomembnejših neznank ta hip je, kako se bo nov prostor sploh imenoval. KPŠ je objavil razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki imajo ideje za novo ime, sprejemajo pa jih do konca novembra. Žižek obljublja, da tistega, ki ponudi najzanimivejše, najboljše in najustreznejše ime, čaka tudi bogata nagrada. Dženana Bećirović 14 Štajerski Oglasi torek • 7. novembra 2006 Pogovor s Francem Segulom, županom občine Dornava Poskrbeti moramo za enakomeren f 1 Vf razvoj obcine Zupanu občine Dornava Francu Segula se izteka drugi mandat. Zanimalo nas je, kako gleda na narejeno v ob~ini Dornava v preteklih osmih letih, zato smo mu zastavili nekaj vpra{anj. Gospod Segula, kako ste pred osmimi leti sploh prišli v politiko, kaj vas je v politiko pritegnilo? »Pred osmimi leti sem se odločil kandidirati za župana na pobudo predsednikov občinskih odborov pomladnih strank, ki so me prepričevali naj kandidiram, saj so poznali rezultate mojega podjetni{kega dela. To so bili takratni predsedniki OO SKD, OO SDS in OO SLS. Med dogovori sem se usedel v avto in si ogledal celotno občino. Videl sem, kaj manjka in odločil sem se za kandidaturo. S podjetni{kimi izku{-njami sem namreč hotel čimveč narediti za na{ kraj, za na{o občino.« Osem let županujete v občini Dornava. Katere so največje pridobitve v občini, v času vašega županovanja? »V občini smo s skupnim delom veliko naredili, saj smo zgradili osem kilometrov vodovodnega omrežja in tako zagotovili vsem občanom, da se lahko priključijo na vodovodno omrežje. Zgradili smo dvanajst kilometrov novih asfaltnih cest in skoraj toliko obnovili. Zgradili smo pločnike s cestno razsvetljavo od gasilskega doma v Dornavi do Mezgovc in v Mezgovcih ter na Polen{aku. Obnovili smo Osnovno {olo v Dornavi in podružnično {olo na Polen{aku. Zgradili smo Ribi{ko hi{o in obnovili Ču{ekovo domačijo. Prvi smo na ptujskem zgradili čistilno napravo in del vakuumske kanalizacije v Dornavi in Mezgovcih. Izvedli smo cestno razsvetljavo v Preradu, Strejacih in razsvetljavo na igri-{ču na Polen{aku. Zgradili smo tudi večnamensko občinsko stavbo s prostori za po{to in za krajevno pisarno upravne enote. Prihodnje leto pa bosta v stavbi delovala zdravnik in zobozdravnik. V teh osmih letih sem v občino pripeljal več kot 840 milijonov tolarjev investicijskih sredstev. Pomembno se mi zdi tudi, da sem imel posluh za dru{tva in ostale dejavnosti v občini.« Lahko kaj več poveste o zdravstveni oskrbi v občini Dornava? i »V prej{njem sistemu so nam g vedno zatrjevali, da ne moremo I dobiti zdravnika in zobozdravni-: ka, ker smo preblizu Ptuja. Ko ; sem postal župan sem se ponov-: no začel ukvarjati s tem. Ko smo v ; občini uredili osnovno infrastru-i kturo, da mladi ne bi več zapu-• {čali občine, sem začel razmi{ljati o zdravniku in zobozdravniku. Na moj predlog smo začeli razmi{lja-ti o večnamenski občinski stavbi, v kateri bo po{ta, občinski prostori in tudi zdravnik ter zobozdravnik. Ko se je to izvedelo, so se zdravniki začeli zanimati za ordinacijo pri nas in enako željo ima tudi ZD Ptuj. V Dornavi bosta prihodnje leto pričela delovati zdravnik in zobozdravnik v prostorih, ki so že zgrajeni. Manjka samo {e finalizacija prostorov, ki je nismo izvedli zaradi tega, ker {e čakamo na finančna sredstva s strani ministrstva za zdravje, dobili jih bomo v začetku leta 2007. To pomeni, da bosta spomladi 2007 v na{i občini delovala zdravnik in zobozdravnik.« Sedaj sva govorila o osnovni zdravstveni dejavnosti, v občini pa razmišljate tudi o nadstan-dardni ponudbi. Veliko se govori o fizioterapiji. »Res je. V Dornavi imamo zavod dr. Marjana Bor{tnerja, kjer imajo opremljeno ambulanto za fizioterapijo. Pri meni se je oglasila občanka in povedala, da njen mož rabi tak{no storitev. Prosila me je, če lahko uredim, da bi njen mož opravljal fizioterapijo v Dornavi. Takoj sem se odpravil do direktorja zavoda g. Rosiča in dogovorila sva se, da bo raz{iril dejavnost in občina mu bo pri tem pomagala. Oba z direktorjem sva se trudila in uspeli smo podpisati koncesijo. Tako bo zavod lahko opravljal usluge tudi za druge. Seveda bosta zdravnik in zobozdravnik nudila usluge tudi varovancem zavoda. Skratka z dobrim sodelovanjem smo dosegli, da bomo v Dornavi v kratkem dobili zdravnika, zobozdravnika in fizioterapijo, ki bo za na{e občane začela delati januarja 2007.« Omenjate, da ste za zdravstveno ambulanto pridobili državna sredstva. Kako pa je z državnimi sredstvi, ki jih je občina pridobila in jih poklonila občini Destrnik? »Takoj moram povedati, da se to ni zgodilo, ampak naj razložim: Lani spomladi je bilo okrog 90 milijonov namenjenih za regionalni razvoj. Sredstva so lahko pridobile občine za medobčinske projekte, ki jih takrat večina občin ni imela. Na kolegiju županov smo se dogovorili, da naj ta denar dobijo občine na na{em območju, ki imajo tak{ne projekte. Občina Destrnik ga je imela, zato smo se dogovorili, da ta denar prepustimo Destrniku, ki nam ga po prejemu polovico odstopi. Tako bi od tega vsi nekaj imeli in denar ne bi ostal v Ljubljani. Na ministrstvu so ugotovili, da lobiramo. Zato so sklicali sestanek na katerega smo bili povabljeni vsi župani Spodnjega Podravja in je potekal v Gori{nici. Povedali so nam, da se teh 90 milijonov tolarjev ne bo razdelilo in da bo za ta sredstva ponovno izveden razpis. Na ponovnem razpisu smo v občini Dornavi dobili 14 milijonov tolarjev. Tako nikoli nismo prepustili Destrniku sedem milijonov tolarjev in to dobro ve tudi moj protikandidat Rajko Janže-kovič, ker je bil takrat tudi na tem sestanku in tam izvedel, da se denar ne bo razdelil. Kljub temu je zavajal na{e občane, da smo ta denar poklonili občini Destr-nik, kar seveda ne drži.« Nekateri vam očitajo, da stanje v OS Dornava še vedno ni urejeno. Zakaj tega področja niste uredili? »Res je v letu 2004 pri{lo do finančnih težav v {oli, ki pa so bila povezana s sredstvi, ki jih {oli zagotavlja ministrstvo za {olstvo, ki je manjkajoča sredstva v veliki večini pokrilo. Čeprav je občina ustanovitelj {ole, ima na delo {ole samo posreden vpliv preko predstavnikov v svetu zavoda. Kolikor sem obve{čen, kriminalistična preiskava proti tedanjim odgovornim osebam {e ni zaključena. Ker smo zaznali, da se napake kljub menjavi vodstva {ole pojavljajo {e naprej, je nadzorni odbor občine Dornava pregledal zaključni račun osnovne {ole za leto 2005 in ugotovil vrsto napak. Na osnovi teh ugotovitev smo prosili računsko sodi{če in in{pekcij-sko službo za nadzor proračuna, da poslovanje javnega zavoda OS Dornava podrobno pregledata.« Za nastalo situacijo v šoli krivite vodstvo zavoda, vaš protikandidat pa meni, da ste za nastalo situacijo krivi vi? »Vedno je nekdo kriv. Lahko povem samo to, da se je občina pred dvema letoma aktivno vključila v razre{evanje nastale situacije v {oli, da občinski svet sedanji ravnateljici ni izdal soglasja k imenovanju in je dobila le soglasje kolektiva in bila potrjena s strani ministra Gabra. Prav sme-{no je, da za nepravilnosti v {oli krivijo mene. Povedati moram, da si gospod Rajko Janžekovič, kot predstavnik občine, {tiri leta član sveta zavoda OS Dornava, ni prizadeval za re{itev nastale situacije. Zahteval je le, da se odpusti biv{o ravnateljico, kar bi zanesljivo pripeljalo do od{kodninskih tožb. Poudariti moram, da imamo v lokalni skupnosti srečo, da imamo v svetu zavoda tri predstavnike in ostala dva člana sveta zavoda moram res pohvaliti, saj delata dobro in odgovorno. Moj protikandidat je v času volilne kampanje govoril, da se bo zavzemal za re{itev težav v {oli. Hkrati pa je na seji sveta zavoda Franc Šegula, župan občine Dornava. glasoval, da se napake sedanje ravnateljice pometejo pod preprogo, kljub jasnim zahtevam {ol-ske in{pekcije.« Kako pa je z občinsko upravo za katero nekateri menijo, da je premalo strokovna. Ali razmišljate o širitvi občinske uprave v naslednjem mandatu, kot vaš protikandidat? »Smo mala občina in smo z obstoječim kadrom izpeljali veliko investicij, zato ni smiselno, da bi koga dodatno zaposlili. Sam sem se veliko angažiral, da smo te večje investicije izpeljali. V naslednjem obdobju tako velikih investicij ne bo, saj imajo prednost začete investicije, ki jih je treba dokončati. Kar se tiče mojega protikandidata g. Rajka Janžeko-viča, lahko povem, da nima vodstvenih izku{enj, spo{tujem ga kot človeka, saj je treba vsakega človeka spo{tovati, ceni{ pa ga po rezultatih njegovega dela. Vem tudi za njegove namene, če ravno se je dogovarjal v strogi tajnosti. Vem,da razmi{lja, da bo profesionalni župan v primeru izvolitve. Zaposliti pa namerava tudi direktorja občinske uprave. To sta dodatno dve dobro plačani delovni mesti, ki bi občino Dornava letno stali okrog 18 milijonov tolar- jev, v {tiriletnem mandatu pa čez 70 milijonov. Kar pomeni, za 70 milijonov tolarjev manj investicij. Po moje je pametnej{e ta denar razdeliti dru{tvom in ga porabiti za investicije.« Kako je z baročnim dvorcem, kdaj se bo začela obnova? Z zadovoljstvom lahko povem, da je EU odobrila sredstva za pomoč pri tehničnem sodelovanju, to je za izvedbo projektov v vi{ini 35 milijonov. Razpis za projekt je že objavljen, do konca leto{njega leta se bo podpisala pogodba, vključeni pa smo za Evropska sredstva 2007-2013, tako da bomo z obnovo začeli v drugi polovici leta 2007. Kako je z gradnjo kanalizacije? »Na prvem mestu je prav gotovo kanalizacija v ravninskem delu občine, ki zajema vsa gospodinjstva na tem delu občine. Pri tej investicije je že 60 odstotkov narejenega, saj sistem že poskusno obratuje. Pred tem smo morali zgraditi čistilno napravo, vakuumsko postajo, tlačni vod, tako da manjkajo samo {e hi{ni priključki in kar hitro bo pri{lo do odvajanja fekalij. Sistem odlično poskusno obratuje, saj smo izbrali najsodobnej{o tehnologijo. Tlačni vod, vakuumska postaja in del kanalizacije je skupaj stalo 280 do 300 milijonov tolarjev. Ta sredstva smo v glavnem pridobili z raznih ministrstev. Na ministrstvu za okolje in prostor sem se tudi že dogovoril, da bomo dobili dodatna sredstva, tako bomo z gradnjo nadaljevali v letu 2007, zaključili pa leta 2008. Kateri programi bodo zraven kanalizacije prioritetni v naslednjih štirih letih? »Zraven že začetih investicij moramo poskrbeti za enakomeren razvoj celotne občine Dor-nava. Občino moramo narediti prijazno in prijetno, da bomo zadržali mlade v domačem okolju, kar je zelo pomembno za nadaljnji razvoj na{e lokalne skupnosti.« Zakaj se naj volivci odločijo za vas, katere so po vaše prednosti pred protikandidatom? »Moja velika prednost je ta, da občani mene in moje delo poznajo, moje vrline in tudi moje slabosti. Ves čas zaupam v sposobnosti svojih občanov, ker jih dobro poznam, zato sem prepričan, da občani zaupajo tudi meni in vem, da bomo skupaj naredili občino Dornava prijetno za vse nas in za vse tiste, ki {e prihajajo.« Prireditvenih Torek, 7. november 10.00 Cirkovce, v dvorani OS, predstava Micka, za šole in izven 12.30 Cirkovce, v dvorani OS, predstava Micka, za šole in izven 14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Impro teater, igrajte se gledališče za zabavo in naredite predstavo 19.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za abonma Opera torek in izven - Jeruzalem, Martinov čas na Jeruzalemu Sreda, 8. november 12.00 14.00 16.00 17.00 17.00 19.30 Rogaška Slatina, predstava Micka do 17.00 Ptuj, CID, Ingliš is okej, zabavne in okusne delavnice v uporabni angleščini Ptuj, CID, seminar »Predstavitev novosti novega zakona o društvih«, seminar je brezplačen, obvezne predhodne prijave na telefon 780 55 40 Kidričevo, v Društvu upokojencev, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoči po duhovni piti z učenjem Bruna Groninga do 20.00 Ormož, Začetni tečaj kaligrafije - umetnosti lepopisja, telefon 041 70 52 52 Rogaška Slatina, predstava Micka Četrtek, 9. november 14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Utvarjalni četrtki, darilca, uporabni predmeti, nakit 19.30 Maribor, SNG, Avtorski večer skladatelja Marjana Sijanca ob 30-letnici umetniškega dela, KazDvo, vstop prost 20.00 Ptuj, hotel Mitra, predstavitev vinogradništva Protner, v okviru - Ormož, šotor pred vinsko kletjo, Martinovanje v Ormožu Kolosel Maribor Torek, 7. november, ob 19.50 in 22.10 Žaga III. Ob 19.25 Osnovni delci. Ob 16.00 in 18.10 Sezona lova. Ob 15.10, 18.20 in 21.20 Varuh. Ob 17.20 in 19.20 John Tucker, mrtev si. Ob 19.00 Rock'n'Roll vrača udarec: Mi nismo angeli 3. Ob 18.15 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 21.25 Kače na letalu. Ob 20.20 Hudičevka v Pradi. Ob 21.00 World Trade Center. Ob 16.40 Bandidas. Ob 15.15 Huda mravljica. Ob 16.10 in 18.00 Huda mravljica. Ob 17.00 Avtomobili. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 15.20, 18.30 in 21.40 Dvojna igra. Ob 21.45 Gola resnica. Ob 20.30 Neprijetna resnica. Sreda, 8. november, ob 19.50 in 22.10 Žaga III. Ob 19.25 Osnovni delci. Ob 16.00 Sezona lova. Ob 15.10, 18.20 in 21.20 Varuh. Ob 17.20 in 19.20 John Tucker, mrtev si. Ob 19.00 Rock'n'Roll vrača udarec: Mi nismo angeli 3. Ob 15.50 in 18.15 Jaz,t i in nadloga Dupree. Ob 21.25 Kače na letalu. Ob 18.10 Hudičevka v Pradi. Ob 21.00 World Trade Center. Ob 16.40 Bandidas. Ob 15.15 Huda mravljica. Ob 16.10 in 18.00 Za živo mejo. Ob 17.00 Avtomobili. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 20.30 Čudovito leto. Ob 15.20, 18.30 in 21.40 Dvojna igra. Ob 21.45 Gola resnica. Ob 20.30 Neprijetna resnica. Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAM mlečne kvote 15tisoč litrov. Tel. 031 825 612._ PRODAM traktor torpedo 48 KM, letnik 86, dobro ohranjen, cena 850.000,00 sit. Telefon 031 839 764. PRODAM svinjo 120 kg. Telefon 751 39 91._ PRODAM oltov plug, 10 colski in še nov plug za Tomo Vinkovič ter plužno desko za Tomo Vinkovič. Telefon 031 646 291. NEPREMIČNINE BIVALNI VIKEND v okolici Ptuja , cca 50 m2 bivalne površine kupim. Tel. 041 409 640._ PRODAM stanovanjsko hišo, novogradnja v naselju Turnišče. Tel. 031 703 470 ali 041 624 212. KUPIM gradbeno parcelo ali hišo do 8 km iz Ptuja, na levem bregu Drave. Telefon 031 35 53 25. PRODAM gradbeno parcelo na območju Gerečje vasi. Telefon 041 664 336. DOM - STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 041 330 456 ali 041 697 050. DELO ISČEMO dekle za strežbo. 03 PAB Cirkovce. Slavica Radolič s. p., Ob potoku 33, Rače. Telefon 041 42 01 99. MOTORNA VOZILA MERCEDES W 123, letnik 76 - 82 diesel kupim. Vozen, dobro ohranjen, možna menjava za ford escort letnik 93. Kontakt: Zoran 041 808 125. RAZNO PRODAM otroško stajico, ležalnik , skakača, tri vozičke, kenguruja, tel. 041 485 735. MORDA ne potrebujete več vašega CD predvajalnika. Če ga podarite, pokličite 031 529 479._ PREKLICUJEM avtobusno vozovnico podjetja št. 3298 izdano na ime Katja Notesberg, Hrastrovec 130, Zavrč. NOVO! KREDITI mobilno bančništvo > POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 100.000 SiT) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI V Moji dlani je zapisano tvoje ime. Moj si! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Alojzija Muzeka IZŠEL 18 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje. Hvala {tevilnim duhovnikom za zahvalno soma{evanje in Marijinim sestram, vsem, ki ste z besedo, petjem, glasbo in svojo navzočnostjo polep{ali trenutke slovesa, darovali za sv. ma{e in cerkev Sv. Družine na Selih ter cvetje in sveče. Iz srca hvala vsem, ki ste nam stali ob strani z molitvijo. Žalujoči: domači Je čas, ki da. Je ~as, ki vzame. Pravijo, je ~as, ki celi rane. In je ~as, ki nikdar ne mine, ko zasanja{ se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi na{e drage mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Satler S POBREŽJA 148 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e. Hvala tudi patru Slavku in patru Cristianu za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, govornici ge. Mariji Černila za izrečene ganljive besede ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj za vso skrb in nego. Žalujoči: njeni najdražji Mama, ni te ve~ na pragu, ni te ve~ v hiši, skromno in pošteno si živela, v življenju skrbi in delo si imela. Skozi vse življenje boriti si se znala, a v sončnem oktobru utrujena si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi na{e drage mame, babice, prababice, ta{če, sestre, tete in botre Marije Mesko IZ GAJEVCEV 15 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in va{čanom, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e. Posebna hvala g. župniku za opravljen pogreb, patronažni sestri, dr. Pribožič, podjetju Gradis, Zidarstvu Vinkovič, cerkvenim pevcem, govorniku Francu Me{ku in Tomažu Petku, zastavono{em in pogrebnemu zavodu Mir. Vsem {e enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni www.tednik.si 1. ZREŠKA POMLAD - Pred porušenim svetom 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Gelca in Špeica 3. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Koiico icapijic, t0ii(0 iet 4. NAVDIH-iVIami, za te 5. VESELI SVATJE - Ko boš odiiajai 6. DUO POLET-Kiopotci pojejo 7. GOLTE - Miniio je poietje 1. HALGATO BAND - Veter boža deidioo 2. KOŠTRUNI - Pranja 3. DEŽUR - Dober dan 4.WERNER-iHaiaje daia 5. PRIJATELJI IZ PTUJA - Seize tiho mi poizijo 6. ZLATKO DOBRIČ - Zaprežite mi iconje beie 7. ŠTAJERSKI MIŠO - Zame si na svetu samo ti ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: _ Ime In priimek: , Tel. itevilka: _ » dt^lsnlcali na naalov: MBCA MARKBTINC d.o.o.^.p. 13, 2288 Hajdma Oriejčkove SMS glasbene ielie: 041/818-666 Nagrajenec: Marija Vozlič Laie 19a 3241 Podplat Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne. SPOMIN Mihael Roskar 29. oktobra je minilo 23 let Ana Roskar 7. novembra mineva 20 let ko sta nas za vedno zapustila, dragi atek in mama IZ PODGORCEV 119 A Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in prina{ate cvetje. Otroci z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi na{ega dragega očeta, dedka, pradedka in brata Maksa Rozmana IZ APAČ 40 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. ma{e ter nam izrazili soža-lje. Posebej se zahvaljujemo podjetjema Perutnini Ptuj in Mer-catorja SVS Ptuj, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto ma{o ter podjetju Mir. Žalujoči: sin Ivan in hčerka Slavica z družinama ter ostali sorodniki a a Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela ... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili ... A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti bog naj podari. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, babice in ta{če Marije Sisinger IZ FORMINA 32 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete ma{e in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za poslovilne besede, pevkam za odpete žalo-stinke in pogrebnemu zavodu Mir. Posebna zahvala dr. Darji Pribožič in sestri Andreji, ki sta v najtežjih trenutkih laj{ali bolečine na{i mamici. Hvala tudi sodelavcem DEM HE Zlatoličje in HE Formin, TVP Vzmetni inženiring Formin in Carrera Optyl, d. o. o., Ormož. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN Ivan Krajnc ml. 30. 6. 1948 - 7. 11. 1976 Ivan Krajnc 5. 1. 1925 - 25. 12. 1995 IZ APAČ 226 Letos mineva že 30 oz. 11 let, odkar sta od{la od nas, ne da bi se poslovila. Vendar nista od{la - {e vedno sta z vsemi nami, ki vaju imamo v lepem spominu. Hvala vsem, ki jima prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njunem mnogo preranem grobu. Vsi vajini najdražji Spodnje Jablane • Novica, ki je prišla iz sosednje Avstrije Krava Dida je obolela za BSE! Kot so v nedeljo, 5. novembra, poročali slovenski mediji, naj bi na Veterinarski upravi Republike Slovenije v soboto zvečer prejeli obvestilo o tem, da naj bi krava, ki izvira s kmetije na Dravskem polju, bila okužena z boleznijo norih krav. Okužbo naj bi odkrile avstrijske veterinarske službe ob zakolu živali v Gradcu, kamor naj bi kmet z Dravskega polja prodal kravo. Kmalu za tem je STA posredovala izjavo generalne direktorice VURS Vide Čadonič Špelič, da so na kmetiji na Dravskem polju, s katere izvira domnevno okužena krava, že sprejeli vse potrebne ukrepe. Uradnega laboratorijskega izvida še niso imeli, prejeli naj bi ga v ponedeljek, avstrijski kolegi naj bi slovenske veterinarje o domnevni okužbi obvestili po elektronski pošti, takoj, ko naj bi bila okužba ugotovljena. Veterinarji so tudi ugotavljali potomstvo in sorodstvene vezi z domnevno okuženo šest let staro kravo, in ko bodo zbrali vse podatke o živalih, naj bi vse živali usmrtili. To naj bi bil sedmi primer bolezni norih krav v Sloveniji, oziroma šesta krava, rojena v Sloveniji, pri kateri so bolezen potrdili hitri testi. Ko smo včeraj dopoldne obiskali kmetijo v Spodnjih Jablanah, od koder naj bi izvirala obolela krava, sta nas še zmeraj pod vtisom nedeljskih dogodkov pričakala zaskrbljena lastnika Anton in Rozina Draškovič: "Najprej moram poudariti, da do tega trenutka še nimamo podatkov o tem, ali je naša krava Dida dejansko okužena z boleznijo BSE ali Foto. M. Ozmec Med ogledom hleva, Iz katerega Izvira krava Dida: (z desne) Slavko Janžekovič, lastnika Anton In Rozina Draškovič ter MIlan Unuk. ne, zaenkrat gre samo še za sum na to. Sicer pa sva si po včerajšnjih neprijetnih novicah in poznejših dogodkih danes že nekoliko opo- mogla." je bil redkobeseden gospodar Tone. Od kod izvira krava Dida, kje ste jo kupili? "Nikjer, to je krava, ki je Foto. M. Ozmec Patohistološki testi za kravo Dido so bili pozitivni na BSE. Napoved vremena za Slovenijo Ako je na lenartovo (6.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. Danes bo pretežno j^no. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodnih. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 17 stopinj C. Obeti V sredo bo pihal jugozahodni veter. V zahodnih krajih se bo pooblačilo, drugod pa bo večinoma sončno. Še topleje bo. V četrtek bo nekaj več oblačnosti, a brez omembe vrednih padavin. bila vzrejena v našem hlevu, ima že tudi nekaj potomcev in do sedaj so vsi zdravi in dobro kažejo." Zakaj pa ste Dido prodali? "Predvsem zato, ker ni dajala toliko mleka kot druge, kar je bila po mojem posledica težav, ki jih je imela z zdravljenjem vimena. Ker se ukvarjamo s proizvodnjo mesa in mleka, smo jo izločili in jo prodali, v prepričanju, da je zdrava, saj ni kazala nobenih znakov kakršnekoli bolezni. In zelo smo bili presenečeni, ko nas je včeraj (v nedeljo) okoli 9. ure obiskala inšpektorica Alenka Neudauer Krajnc iz Ptuja in nas osebno obvestila, da so jim iz sosednje Avstrije, kamor je bila krava prodana, sporočili, da naj bi obstajal sum, da je naša krava okužena z BSE." In kako ste ukrepali? "Inšpektorica nam je takoj izrekla ukrep prepovedi prometa z živalmi na naši kmetiji, odločila se je tudi za usmrtitev štirih krav, ki so bile skotene istega leta 2000. Oba z ženo, ki s kmetijo tudi upravljava in na njej največ delava, sva zelo presenečena in morda tudi prizadeta, saj ne veva, od kod bi lahko bolezen prišla, saj smo dosledno upoštevali vse preventivne ukrepe. Trdno upava, da če bo bolezen BSE dejansko potrjena, naša kmetija ne bo utrpela prevelike škode, kajti od tega živimo." Vas je poleg inšpektorice obiskal še kdo, ste prejeli kakšna druga navodila? "Poleg nekaj novinarjev nas je med prvimi v nedeljo zvečer poklical predsednik Mlekarske zadruge Ptuj Jože Lah in nam ponudil vsaj moralno podporo ter obljubil, da bodo pomagali pri reševanju problematike, kolikor je v njihovi moči." V času našega obiska so kmetijo Draškovičevih v Spodnjih Jablanah obiskali tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Ptuja, ki deluje v okviru Kmetij-sko-gospodasrske zbornice Slovenije, in sicer direktor Zavoda Slavko Janžekovič, predsednik območne enote Milan Unuk in vodja selekcijske službe Daniel Skaza. Po krajšem pogovoru so lastnikoma kmetije, s katere izvira krava Dida, ki naj bi bila domnevno okužena z BSE, obljubili vso strokovno pomoč, pri čemer so poudarili, da gre za zgledno kmetijo, ki se že nekaj let uspešno ukvarja s prirejo mleka in mesa in sodi med uspešnejše na tem območju. Tik pred zaključkom redakcije včeraj nekaj pred 13. uro nas je predstavnik za stike z javnostjo na VURS Matjač Emeršič obvestil, da so nekaj po poldnevu prejeli rezultate patohistoloških testov iz laboratorija v avstrijskem Moedlingu, po katerih so bili testi, odvzeti od krave, ki izvira iz hleva v Spodnjih Jablanah, pozitivni na BSE. Krava Dida je torej tudi uradno okužena z boleznijo norih krav. M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Anica Krajnc, Grlinci 19, Juršinci - Saša; Cvetka Ivanuša, Hum pri Ormožu 38 - deklico; Andreja Rajh, Pivkova 13/a, Ptuj - Taja; Polonca Sede-nik Rak, Mali breg 7, Loče - Julijo; Simona Štum-berger, Vičava 122, Ptuj - Ceneta; Suzana Arnečič, Gradišča 116/c, Cirkulane - Nika; Karin Lah, Na postajo 57, Ptuj - Tinkaro; Maryna Dremlyuha, Cesta v Njiverce 1/b, Kidričevo - Tiffanyo; Vida Bojnec, Langusova 26, Ptuj - Aljo; Slavica Zamuda, Novinci 53, Vitomarci - Tino; Aleksandra Sitar, Kungota pri Ptuju 155/a - Marsela; Urška Ribič Hribernik, Paka 7/a, Vitanje - Stino; Mateja Škof Kurnik, Lor-manje 19, Lenart - Ano; Jožica Emeršič, Lancova vas 41, Videm pri Ptuju - Klemna. Umrli so: Maks Rozman, Apače 40, rojen 1919 - umrl 29. oktobra 2006; Franc Ropič, Pobrežje 78, rojen 1953 - umrl 28. oktobra 2006; Anton Serdin-šek, Apače 186, rojen 1945 - umrl 24. oktobra 2006. Crna kronika Sopotnik v avtomobilu umrl Na regionalni cesti v naselju Zgornja Hajdina se je 31. oktobra ob 23.05 zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 18-letni potnik, 3 osebe pa so utrpele lahke in ena hude telesne poškodbe. 39-letna voznica osebnega avtomobila je vozila iz smeri Apač proti Spodnji Hajdini. Ko je z vozilom dohitela pred seboj vozeče osebno vozilo, ki je zmanjševalo hitrost, je zapeljala na levo smerno vozišče z namenom, da ga prehiti, v trenutku, ko je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil za voznico, že vozil po levem smernem vozišču in jo prehiteval. Trčil v nasproti vozeč avtomobil Na regionalni cesti izven naselja Grajena se je 28. oktobra ob 6.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 35-letni voznik osebnega avtomobila Fiat punto, doma iz Ptuja, je vozil po regionalni cesti iz smeri naselja Štuki proti Grajeni. Med vožnjo je dohitel neznani osebni avtomobil, ki je začel ustavljati, saj je dohitel kolesarja, zaradi nasproti vozečih vozil pa ga ni mogel prehiteti. Voznik fiata je začel močno zavirati, zaradi česar je vozilo zaneslo na nasprotnos-merno vozišče. Tam je z vozilom trčil v osebni avtomobil Ford Fiesta, ki ga je tedaj nasproti pripeljala 44-letna voznica, doma iz okolice Ptuja. Zaradi poškodb sta bila oba udeleženca odpeljana v ptujsko bolnišnico, voznik fiata pa je bil hudo telesno poškodovan. Umrl pod traktorjem V nedeljo, 29. oktobra, ob 15.45 se je na Velikem Boču pri delu smrtno ponesrečil 66-letni domačin. Ta se je med vzvratno vožnjo s traktorjem brez kabine in varnostnega loka prevrnil, pri tem pa ga je traktor stisnil ob tla. Najdena eksplozivna naprava 30. oktobra je občan v kraju Podlože v gozdu našel eksplozivno napravo, ročno bombo M75, narejeno leta 1991. Pirotehniki so jo odpeljali v uničenje.