Glas zaveznikov Leto II • St. 424 orm&cLjski dneom&k A. L S. Cena 4 Ure TRST, ponedeljek 4. novembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Peilico 8 - Telefon it 93854 In 94443 OGLASI: Cena za milimeter Vitine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 58 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societt per la PubbUcita in Italia, Trst. ul. Silvio Peilico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke \ 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. DANES ZASEDA SVET ŠTIRIH ZIIMŠIJIH MINISTROV Razpravljajo o spornih točkah mirovnih pogodb NEW YORK, 4. novembra — Danes se bo v New Yorku začelo otvoritveno zasedanje sveta zuhanjih ministrov. Byrnes je včeraj dopotoval iz VVashingtona, Molotov pa je že dalje časa v New Yorku. Ernest Bevin in namestnik francoskega zunanjega ministra Maurice Couve de Murville sta prispela z ladjo «Aquitania». Bidault bo pričel še po končanih francoskih volit, vah. Svet zunanjih ministrov bo takoj začel preučevati «sporue točke* mirovnih pogodb s petimi bivšimi sovražnimi državami. Med potovanjem na «Aquitaniji» je odbor štirih velesil končal sestavljanje mirovnih pogodb._ _ Bevin je večino potovanja preži- vel v svoji kabini, kjer se je posvetil čitanju in počitku. Le radko je Žel na izprehod ali v dvorano za kinematografske predstave na parniku. Kakor poročajo, je njegovo Zdravje odlično. Ko je prispel v New York, je izjavil novinarjem fcvoje upanje, da se bo delovanje Združenih narodov razvijalo po določenim načrtu. Poudaril je potrebo po potrpežljivosti in razumevanju. »Bila hi napaka — je dejal Be-Vin — če bi se Združeni narodi prehitro lotili reSevanja preveč problemov istočasno. Lotiti se jih moramo postopoma.# Pri zasedanju preračunskega odbora je ameriški zastopnik senator Vandenberg izjavil, da je sicer Amerika pripravljena plačati 50% stroškov za organizacijo Združenih narodov, kajti vsega skupaj je 51 držav članic. Toplo je ijriporočil, Haj ne naložijo pretežkega finančnega bremena manj bogatim državam. Združene države so pripravljene plačati tretjino stroškov za mednarodno organizacijo za begunce. Glavni tajnik ZN je za leto 1947 predložil preračun, katerega izdatki znašajo 23,790.000 dolarjev, kar je za štiri milijone več kot za letošnje leta Dva člana ameriške delegacije sta po newyorškem radiu obravnavala glavna vprašanja skupščine ZN. Senator Tom Ccnally je branil načelo soglasnosti in priporočil previdnost pri uporabi pravice veta. John Poster Dulles je izrazil mnenje, da nadzorstvo atomske sile ne bi smelo biti predmet veta. Na vprašanje o Molotovljevi izjavi, da hočejo nekatere države gospodovati svetu, je Connally odgovoril: «Zelim poudariti na najod-ločnejši način, da so Združene države popolnoma nasprotne gospodovanju na svetu s strani katere koli sile ali skupine držav.# Dulles je nato dejal, da bi «bll mir resnično v nevarnosti, če bi narodi sveta stvarno verjeli Molotov-ljevi obtožbi, da nad Združenimi državami gospoduje nevzdržna težnja k ekspanziji in s tem v zvezi svetovnemu gospodovanju. Uverjen sem, da narodi ne bodo verjeli, kaj. ti naša dejanja, kot na primer glede Filipinov in Kube, so zgovornejša od Molotovljevih besed!#. O pripadnosti bivših sovražnih držav k Združenim narodom je c°nmlly dejal: «Takoj ko bodo 1-mele miroljubne vlade in bodo pokazale svojo voljo, da sprejmejo obveznosti listine Združenih narodov, Jih bo mogoče sprejeti. Ne smemo pozabiti, da bomo lahko boljše rešili položaj, kadar bodo pri. zadete države stopile v krog organizacije, kot pa bi lahko napravili, če ne bodo sprejete.# Politični in varnostni odbor ZN je pristal, da postanejo švedska, Island in Afganistan člani Združenih narodov. Egiptovski delegat je ostro kritiziral Varnostni svet, ker je zavrnil prošnje za pristop petih drugih držav. Delegat republike San Salvador je prav tako zagovarjal prošnje za sprejemi Irske, Albanije, Zunanje Mongolije, Transjordanije in Portugalske. Argentinski delegat Je dejal: «Z zadovoljstvom bomo sprejeli vse države, ki imajo miroljubne namene.# Ne da bi dosegli kakršen koli sklep o razpravljanju, je odbor odložil zasednje do torko. Ko so vprašali sovjetskega delegata Andreja Višinskega, kaj misli o stalnem sedežu Združenih narodov, je dejal: «New York in San Francisco sta zelo oddaljena od Sovjetske zveze.# Njegovo pripombo zveza verjetno zahtevala izpremem-bo prejšnje odločitve in vztrajala, da bo sedež ZN v Evropi. Na zasedanju socialneg* odbora ZN je gospa Eleonora Roosevelt podprla predlog Višinskega, naj skupščina ZN brez odlašanja preuči vprašanje beguncev. Višinski je dejal, da je Scrvjetika zveza nasprotna vsaki odgoditvi preučevanja tega vprašanja in kakršni koli omejitvi v razpravljanju. Italijanska vlada je poslala štirim zunanjim ministrom noto glede mirovne pogodbe z Italijo. Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Aleš Baebler je sinoči izjavil v New Yorku sledeče: «Ker je naša država najbolj neposredno zainteresirana na mirovni pogodbi z Italijo, je Jugoslavija pripravljena storiti vse, kar je mogoče, da pride do sporazuma med zavezniki. Sporazum je neobhodno tolmačijo tako, da bo Sovjetska | potreben za trajni mir.» Angleško slalisce o bolgarskih volitvah Romunski odgovor LONDON, 4. novembra. — Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je v Londona izjavil, da je ministrstvo dobilo informacije glede splošnih volitev t> Bolgariji preteklo nedeljo. Po dobljenih vesteh je bil položaj na dan volitev relativno zadovoljiVj toda pred volitvami je vladala teroristična kampanja. Odnošajev ni moči izboljšati z vljudnimi besedami, lepimi frazami, vljudnostnimi frazami, z FRANCISQUE GAY nasmehi in s podobnimi takimi, Vodilni član francoskega ljudske-, stvarmi. Odnošaji se lahko izbolj-ga republikanskega gibanja in pod- Saj o le z dejstvi; lahko se izboljšajo, predsednik vlade |če mi vidimo, da naši Govor maršala Tita O sovražnikih, Churchillu, reakcionarjih, izrodkih, vojnih hujskačih in pariški konferenci . BEOGRAD, 4. novembra. — Na veUkem zborovanju ljudske fronte v Beogradu je maršal Tito govoril o delu ljudske fronte in o njenih pridobitvah v Jugoslaviji- Ob tej priliki se je maršal* Tito tudi dotaknil odnošajev med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki. Glede tega je maršal Tito dejal sledeče: «Tuji novinarji me pogostoma sprašujejo, kaj bi bilo treba storiti za popravitev odnošajev med Jugoslavijo in Združenimi državami, med Jugoslavijo m Veliko Britanijo in med Jugoslavijo ter Francijo. Vedno sem dejal isto stvar in jo ponavljam tudi zdaj: ni na nas, da popravimo te odnošaje, na drugi strani je, da to store. Izboljšati zavezniki Sled za alenlalorji na angleško veleposlaništvo RIM, 4. novembra. — V tesnem sodelovanju z ameriško in angleško vojaško policijo nadaljuje politični urad rimske kvesture preiskavo glede atentata na britansko • veleposlaništvo. Policija misli, da gre za pravo teroristično organizacijo. To zaradi popolne tehnike, s katero so izvedli zločinsko dejanje. Mislijo, da so odgovorni tuji ljudje, čeprav je videti, da so v zadevo zapleteni tudi Italijani. Porotevalec je nadalje dejal: «Splošni zaključek po dobljenih vesteh je, da je vladal velik terorizem v volivni kampanji, ki je brez dvoma zelo vplival na izid volitev. Zdi se, da je terorizem na dan volitev prenehal ter je mogla opozicija na splošno iti svobodno na volitve, čeprav je bila brez dvoma pod vplivom strahu zaradi represalij in zaradi negotovosti, če bodo volitve v resnici tajne.* Na vprašanje, Je so se po dobljenih vesteh v Bolgariji dogodili uboji in nasilja, je porotevaleo odgovoril, da «»o brez dvoma uporabili nasilje pri razganjanju zborovanj opozicije.* Porotevalec je dodal, da Velika Britanija nima nikake obveznosti, da prizna bolgarsko vlado, če ne bosta v smislu moskov-slcegg, sporazuma v decembru 1.91,5 vstopila dva tlana opozicije v vlado. Zaključil je, da pri poteku nedeljskih volitev ni bilo ničesar, kar bi dovedlo Veliko Britanijo do tega, da bi spremenila svoje sia' lista. Romunski zunanji minister George Tatarescu je izrodil britanskemu predstavniku v Romuniji odgovor jio britansko noto Z dne S8. oktobra glede bližnjih romunskih volitev. ^Romunska vlada — kot pravi IZID PREISKAVE GLEDE DOBAV UNRRE JUGOSLAVIJI WASHINGTON, 4. novembra. — Glavni ravnatelj ustanove VNRRA Fiorello La Guardia jena tiskovni konferenci objavil uradne izide posebne preiskovalne komisije, katera ni našla nobene utemeljitve obtožb glede nerednosti v uporabi dobav ustanove UNRRA v Jugoslaviji. __ Komisija, ki je nedavno končala 10 dnevno nadzorovalno potovanje v Jugoslaviji, ni našla nobene podlage za obtožbe, po katerih naj bi jugoslovanska vlada zakrivala svojemu ljudstvu dejstvo, da dajejo blago ustanove UNRRA brezplačno, in po katerih naj ne bi sporočila Stanovi VNrra izkupičkov iz Prodaje dobav ustanove UNRRA, Po katerih naj bi blago ustanove VNrra uporabljali za vojaške namene in po katerih naj bi jugoslovanska vlada v razdeljevanju zakrt-vila zlorabe v obširnem odbegu ali naj bi ravnala na osnovi političnih razlikovanj ali razlikovanj iz drtir gih povodov. Komisija je označila za nevzdržne tr.noge obtožbe in vesti, ki so krožile glede tega in je poročala, da po njenem mnenju ne more biti nobenega dvoma, da so največji del dveh milijonov ton dobav ustanove VNRRA, ki so jih do zdaj poslali Jugoslaviji, razdelili prebivalstvu, kateremu so bile namenjene, ter tako brez dvoma rešili na milijone življenj. Komisija je izvedela, da so razdane, ki jih je pripravila misija ustanove UNRRA v Jugoslaviji, priredili s polnim sodelovanjem vlade, da so listi po vsej Jugoslaviji besedo za besedo prinesli izjave, ki so jih podali funkcionarji ustanove UNRRA, in da ustanova za radijske oddaje dovoljuje ustanovi UNRRA obširno radijsko obveščevanje. Čeprav komisija sama ni napravila nobenega podrobnega preučevanja o ustroju razdeljevanja, so se sporazumeli z maršalom Titom, da bo ustanova UNRRA poslala v Jugoslavijo skupino strokovnjakov za tehnično stran razdeljevanja, z namenom izvesti splošno nadzorstvo, kakor v ostalih državah; to je stvar, ki predstavlja normalni del nadzorovalnega postopka ustanove UNRRA. Glavni ravnatelj ustanove UNRRA je odobril sledeča nakazila za živilske pomoči otrokom s fondi, ki so jih nabrali v nedavni kampanji za zbirko živtl v Združenih državah: Filipini, Kitajska, Indija, Nemčija: 300 tisoč dolarjev vsaka; Italija 250 tisoč dolarjev, Poljska 200 tisoč, -Jugoslavija 150 tisoč, Avstrija, Bela Rusija, Ukrajina, Madžarska po 100 tisoč F.:is50 tisoč. nota po vesteh romunske poročevalske agencije — se zahvaljuje britanski vladi za njeno izraženo zadovoljstvo glede napovedana volitev, toda ne more sprejeti, pritožb, ki jih vsebuje nota. Te pritožbe — nadaljuje nota — so prekrHtev romunske suverenosti in neposredno vtikanje v notranje romunske zadeve.* Nota pristavlja, da je premirje z dne lt. septembra naložilo Romuniji točno določene obveznosti, katere romunska vlada vestno izpolnjuje. *Premirje — zatrjuje nota — je pustilo romunsko suverenost in neodvisnost nedotaknjeno ter ni dala nikaki sili pravico, da nadzoruje ali posega v njene notranje zadeve.* Potem ko je poudarila, da se je britanska nota sklicevala le na odločitve moskovske konferenoe, je nota zatrdila, da romunske obveznosti izhajajo iz skupnih odločitev treh velesil in ne iz posamezne odločitve ene izmed njih. Romunska radijska služba je še nadalje izključno na razpolago vladnim strankam za njihovo vo-livno propagando. Propagande opozicijskih strank praktično ni. Videti je mogoče le maloštevilne letake opozicije, ki jih pa navadno Ze naslednji dan raztrgajo. Na nekaterih voliščih so volivni uradi listo opozicijskih kandidatov enostavno črtali, češ: zaradi postopka. «Romunška vlada se trudi zadovoljiti svoje obveznosti do Sovjetske zveze, Združenih držav in Ve like Britanije v skupnem sporazumu in ne do vsake posamezne izmed njih, s posebnimi pobudami, mnenji in interesi. Zato romunska vlada meni, da individualni koraki ene ali tudi dveh tzmed sil, ki so podpisale moskovski sporazum, ne morejo najti realnega opravičila v samem sporazumu.* Načelnik političnega urada kvesture dr. Bottino misli, da so atentatorji Ze zapustili Rim, Obeh aretirancev še niso izpustili. Zaslišali so pa tudi nekatere druge osebe, vendar ni policija dala nobenih izjav. Zanikali so vest o aretaciji nekega tujica, katero naj bi baje izvedla ameriška tajna služba. Glede aretacije nekega Poljaka in neke ženske v ulici Venelo so izvedeli, da so morata zagovarjati zaradi tatvine in prevare in nista zapletena v atentat. Načelnik milanske policije je izjavil, da pošiljanje letečih policijskih oddelkov v Alessandrijo ni v zvezi z atentatom na veleposlaništvo, temveč z aretacijo nekega vojnega zločinca. Rimska kvestura je po tisku In radiu pozvala osebo, ki je prva opazita nevarne kovčege pri vhodu v veleposlaništvo. Na kvesturi se je zglasil g. Amilcare Passani, natakar v nekem nočnem zabavišču. Izjavil je, da je šel ponoči z deta domov, ko je opazil oba kovčega ter deščico, na kateri je bilo napisano a.\ ajo vh.l/.e «..:ie v južni Mandžuriji važno komunistične armade Ameriške volitve Ugibanja o uspehih obeh strank WASHINGTON, 4. novembra — Glede prihodnjih ameriških volitev za važna mesta v kongresu in vladi omenjajo več imen, ki naj bi bili verjetni zmagovalci pri teh volitvah. Najpomembnejše in najvažnejše volitve bodo v New Yorku in Kaliforniji. Volivna kampanja, ki jo vodijo v New Yorku, je zatemnila ostale volivne kampanje zaradi svoje ogorčenosti in propagande, predvsem ker zavzema ncwyorška država tradicionalni strateški položaj v političnem življenju države. Republikanec Thomas E. D«wey, ki ga je premagal Franklin D. Roosevelt pri predsedniških volitvah 1944, se po splošnem mnenju poteguje *a predsednlštvo pri prihodnjih predsedniških volitvah 1948. Zdaj se poteguje zato, da bi ga znova Izvolili za newyorškega gfuv«r. nerja. Njegov tekip®® demokratični senator James M. Meod iz Buffala, odločni član kongresa in pogumni pristaš Roosevelta in Trumana. Izgledi so ugodni za Deweya, Za newyorški sedež v ameriškem senatu se potegujeta bivši demokratski guverner Herbert H. Lehman, ki je nato bil glavni ravnatelj ustanove UNRRA in republikanski voditelj zbornice newyorške države Irving M. Ives. Lehmanu se je vedno posrečilo dobiti veliko število glasov. Predvidevajo zelo napeto borbo med obema tekmecema. Pri volivni kampanji, ki jo vodijo V newyorški državi, so kandidati predvsem vztrajali na vprašanju pomanjkanja stanovanj in na drugih notranjih vprašanjih. Republikanski kandidati so odločno napadali vlado zaradi načina, kako se je lotila notranjih vprašanj države. Vendar podpirajo popolnoma ameriško zunanjo politiko, ki po Ive-sovih besedah »predstavlja ne samo mnenje stranke, ki je na oblasti, temveč tudi preudarno in stanovitno odločitev ameriškega naro. da». Ives je izrazil «globoko zaupanje# v Združene narode. Zanimiv dogodek volivne kampanje v Kaliforniji je pojav nekega drugega Roosevelta, in sicer Jamesa, starejšega sina pokojnega Franklina D. Roosevelta. Ni prija, vil svoje kandidature, toda kot voditelju demokratske stranke v Ka-lifornji pripisujejo zaslugo, da je poravnal nesoglasja. V Michiganu so prepričani, da se bo republikanec Arthur Vandtn-bii g spet vrnil v senat, medtem ko so-v demokratskem Texaau mnenja, da bo pri volitvah zmagal »e- visnoeti. To je storil z namenom, da bi se znova postavili ljudstvu na grbo reakcionarni krogi, ki so že pred vojno zatirali ljudstvo. Nadalje je njegove krivda, da se manjša njegova slava, pa naj so bile še tako velike njegove zasluge, ker je nedosleden. V tem ne kaže nikake doslednosti, medtem ko je bil dosleden v drugih svojih reakcionarnih dejanjih iz časov pred vojno, po prvi svetovni vojni in zdaj po nedavnem spopadu. Zdaj je pokazal, da je vojni hujskač in zlasti to škoduje njegovi slavi. Danes je Churchill voditelj vseh vojnih hujskačev. «Občividno je, da v svoji državi Churchill lahko računa le na malo pristašev. Strinjam' se z vami, da sile demokracije, ki so proti vojni v vseh državah, v Angliji, kakor v Franciji In Ameriki, namreč mogočne ljudske množice, hočejo mir. Samo majhna skupina . ljudi, majhna reakcionarna klika, imperialisti niso zadovoljni z izidom vojne. Tj so hoteli doseči svoje imperialistične namene s silo in zato tudi zdaj hočejo vojno.# Maršal Tito je potem podčrtal dejstvo, da ne bi smeli podcenjevati vojnih hujskačev ter ba bi morali biti vedno pripravljeni, da jim snamemo krinko in da jim ne dovoljujemo Izzivanj. »Ker hočemo zgraditi svojo domovino, zagotavljamo, da ta izzivanja ne bodo uspela. Mi, dn s tem mislim vodstvo države, vemo, da bomo krepili svetovni mir s tem, da bomo Izvedli to, kar ste nam naročili.# »Naša država ni na pariški mirovni konferenci morala braniti samo svojih Interesov, temveč tudi ir4.r. Demokratske države, ki jih vodi Sovjetska zveza, so mnogo močnejše kot tisti reakcionarji, ki imajo tudi v svojih državah ogromno večino ljudstva proti sebi.# RAZLOGI ODKLONITVE UDELEŽBE NA PODONAVSKI KONFERENCI London, 4. novembra Kot poroča BBC, so zdaj Sovjetska zveza, Jugoslavija in Češkoslovaška objavile razloge, zakaj so odklonile povabilo, da bi se udeležile konference o svobodni plovbi po Donavi. To konferenco je pretekli mesec priporočil gospodarski in socialni svet Združenih narodov ih na to konferenco niso povabili bivših sovražnih pedecavskih datav, in sicer Bolgarije, Romunije in Madžarske. 'Sovjetska zveza je motivirala svojo odklonitev z izjavo, da gospodarski ln socialni svet ne more sklicati podobne konference, ne da jeli smo učinkovito vojaško pomoč I bi se prej posvetoval s podonavski-v oborožitvi od Sovjetske zveze — mi državami. Jugoslavija je ugova-je izjavil maršal Tito — in to je | rjala povabilu, ki so ga poslali ne- bija pomoč, ki jo je dobila naša vojska.# Maršal Tito je nato govoril o Churchillu. »Churchill — je dejal — strašno ljubi kralje. Hudo se je zaljubil v našega Fetrčkn. Govoril podonavskim državam kot Veliki Britaniji, Združenim državam, Franclji in Grčiji,. Češkoslovaška je izjavila, da bi konferenca baje Imela le malo uspeha, ker so je sklicali brez predhodnih potrebnih razgo- nam je, da imamo ml določene ob- vorov in brez posvetovanja z zain-veze do Petra; toda jaz sem mu od. teresiraniml državami. Zadevna govoril: Ne. Ce pa vam ugaja, pridržite si ga za sebe. Mi ne bi mogli konferenca nima ničesar opraviti s konferenco, ki jo predvidevajo mi- prevzeti odgovornosti, če bi »e mu ™T p0g°db6 Z ,Bolgarsko* Mad-bilo kaj pripetilo. Zato Churchill I ‘arsko in Romunljo* sovraži našo državo in zato govori 0 nesrečnem srbskem narodu; govori na tak način, ker mu je bilo preprečeno postaviti na grlo ljudstva tega nesrečneža, tega svoje na eksponenta. To je razlog njegovemu sovraštvu. Da, tako je.» Tito je nadaljeval: «Toda če s tem prvič odgovarjam Churchillu, to ne pomeni, da sem pozabil nekatere njegove velike zasluge med vojno. Ce se njegove zasluge zdaj zmanjšujejo, je treba to iprlpisovati njegovemu reakcionarnemu zadržanju in nedoslednosti. Medtem, ko je med vojno samo govoril o svobodi, samoodločbi in needvisnoti 1 malih narodov, je po koncu vojno oviral dosego te svobode in neod- Zmaga laburistov pri angleških občinskih volitvah LONDON, 4. novembra. — Izidi občinskih volitev v 360 okrajih v Angliji kažejo, da je laburistična stranka utrdila presenetljiv uspeh, ki ga je imela pri občinskih volitvah v pre teklem novembru, ko je dobila več kot 700 sedežev. Po zadnjih podatkih je laburistična stranka dobila 257 sedežev in jih zgubila 98. konservativci so dobili 136 sedežev in jih izgubili 132. Neodvisni, ki v glavnem pripadajo desnici in so se udeležili volitev brez’podpore organizacije konservativne stranke, so bili največje žrtve; dobili so 61 ter zgubili 199 sedežev. Za komuniste, ki so predložili 300 kandidatov, je bil izid zelo neugo- VOLITVE V VENEZUELI Caracas, 4. novembra Parlamentarne volitve, ki so bile v Venezueli, so prinesle gladko zmago stranki demokratske akcije, ki je dobila 980.000 glasov. Konservativna stranka «Copet» Je dobila 169.000 glasov, demokratska republikanska unija 51.000 glasov, komunisti pa 50.000. Vsi diplomatski zastopniki tujih držav so priznali, da so volitve potekle v redu. Ameriški veleposlanik Corrlgan je izjavil; »Volitve v Venezueli so bile bolj demokratske, kakor v vsej ostali latinski Ameriki.# — Pri volitvah v Venezueli j« dobila demokratska akcijska stranka 130 izmed 160 sedežev; konservativci so dobili samo 12 mandatov, demokratska republikanska zveza pa ostale; to so bile prve splošne volitve s polno udeležbo po 5 letih. VESTI V 1 STAVKU den; dobili so 1 sedež, a izgubili S, katere so v glavnem osvojili laburistični kandidati. Tudi za liberalce je bil izid slab; dobili so 60, a izgubili 3 sedele. Zmaga laburistov je bila bolj tak. tirna kot strategična, kajti z osvojitvijo 159 sedežev so dobili nadzorstvo samo nad 9 novimi občinami in imajo nadzorstvo le nad približno 1/3 krajevnih oblasti v vsej drla-, vi. Njihov najpomembnejši triurni je bil v tem. da so dosegli precejšnjo večino v občinskem svetu ve likega tovarniškega središča landa, v Btarmingihamu, — Albanski Rdeči križ prosi za I nujno pomoč prebivalstvu, ki je zelo | trpelo zaradi zadnjih poplav. — Elliot Roosevelt, sin pokojnega I predsednika USA, je z ženo bivšo filmsko igralko Fay Emerson, odpotoval v Sovjetsko zvezo, od koder bo poslal večje število dopisov | različnim ameriškim listom. — Papež je v Castel Gandolfu I sprejel ruskega škofa Pavla Mele-tiena, ki je nedavno prestop i v ka-| tollško vero. — Posvetovalna zborn.ca za Ve- -------— , , j l:ko Hessensko (ameriško področje je treba, da volitve niso zadevale Nemčije) je odobrila načrt ustave;' mesta Londona. proti so glasovali le liberalci. Laburisti so dosegli tudi nekaj — V Južni Ameriki so dobili bel-pom&mibnih uspehov v kmetijskih I gijski konzuli navodilo, naj se za-področjih, kjer že ^kaf časa **- «iskd^e £jSK£ pujejo zemljo, v glavnem zaradi po-1 DegreIUa> ki se je ^<,^1 v rasta moči sindikatov in kmetij- ono izmed južnoameriških držav. skih delavcev. — Ameriške sile v Berlinu bodo Komunistična stranka je izmed zmanjšali za 8.000 mož; lani je bilo vseh najbolj razočarana. Upala je, v Berlinu še 30.000 ameriških voda bo dosegla bistvene Uspehe, to- Uakov- , , v« -v,-, —Franoozi so pripravljeni spreje- da izbran je bil samo eden izmed L. 200Q nemskih beguncev iz svoje- njihovih 300 kandidatov, j področja, ki »o se ob kor*ou voj- Iz izidov je mogoče posneti, da le- ne zatekli na Dansko. vičarsko gibanje, ki je pri splošnih — Preiskovalna komisija za ugo-mlltvah v letu 1945 dovedlo do ob- tovitev načina smrti siamskega :°r“Jl\lnSti Ia]UriStU'Z te, "* ^ s™Aa.zkljucenT; ni pa inogl^ug" iišča Midr I črpane, čeprav je, kot je bilo pred-1 izviti, če je šlo za umor ali za se. PriponMm\oUMti, precej popustilo. “ lmomir. IZJALOVLJENE STAVKE IN DEMONSTRACIJE V EGIPTU Kairo, 4. novembra Zaradi strogih varnostnih ukre puv se je v Kairu in Aleksandriji zjalovlla stavka, ki so jo proglasili Araboj ob obletnici Balfourjeve deklaracije, s katero so obljubili ?!dom dovomino v Palestini. Menijo, da je glavni razlog, da ni prišlo do stavke, v tem, ker so izdali odredbo streljati na vsakogar, ki bi skušal zažgati bolnišnice ali javne zavode. V Kairu je vojaška policija na avtomobilih nadzorovala ulice. Močni odredi egiptovske policije so stražili vse javne zgradbe, banke, cerkve, sinagoge, veleposlan štva in poslaništva ter vojaške krožke. Drugi policijski oddelki na avtomobilih so nadzorovali ulice, da bi TRŽAŠKA KRONIKA Novi rektor PRI POLKOVNIKU BOVVMANU Tiskovni urad Zavezniške voja-Iške uprave poroča, da j« profesor Angelo Ermanni Cammarata, ki ga je akademski zbor nedavno imeno-[val za rektorja tržaške univerze, imel razgovor z višjim častnikom j za oivilne zadeve polkovnikom Bowmanom. Profesor Cammarata se je zahvalil polkovniku Bowmanu za sodelovanje in čutva prijateljstva, ki jih Je pokazala Zavezniška vojaška uprava do univerze s tem, da je dovolila univerzi, da iz-razpršili vsak poizkus demonstrac:- Jvoli sama svojega rektorja na deje. V Aleksanrljl je stavka popolno- | mokratski način in brez vmešana propadla, medtem ko se je pro-1 vanja. ' iet cestne Železnice redno razvijal I Polkovnik Bovvman je čestital ’ er ni nič motilo poslovnega življB- j profesorju Cammarati k njegovemu imenovanju In izrazil upanje, da bo r ja mesta. RAZPRAVA PROTI TISU Praga, 4- novembra Javno tožilstvo Je skoraj zaključilo obtožnico, ki obsega 200 strani, • a razpravo, ki bo v kratkem v Bra-slavi proti bivšemu predsedniku 'ovaške lutkovne vlade med nem-ko zasedbo, Jožefu Tisu. Obtožen .« 111 zločinov, od katerih je za vsakega predvidena smrtna kazen. univerza imela značaj ustanove, ki Ibo dostopna vsem in takšna, da bo I nudila vsakomur višjo stopnjo kulture ne glede na razliko vere ia narodnosti. IZJAVA DIMITROVA Sofija, 4. novembra V Izjavi, ki so jo objavili v Sofiji o polttlki Domovinske fronte, katero vodijo komunisti, Ja bolgarski komunistični voditelj Georgtj Dimitrov zatrdil, da bo Domovinska fronta cše nadalje z odločnostjo in brez oklevanja zasledovala zunanjo politiko, ku je prežeta z demokratskimi la miroljubnimi načeli in da i>o nadaljevala borbo bolgarskega naroda za svobodni narodni obstoj in neodvisnost. »Ta borba bi krono-na s sklenitvijo ugodne mirovne pogodbe. Namen naše politike bo vpo-slavitev demokratskega reda svobode in zakonitosti, obnovitev reda in miru in ima namen napraviti konec svojevoljnim iz nezakonitim dejanjem proti državljanom.* Togliatti potoval SKOZI TRST V BEOGRAD Italijanski komunistični voditelj IPalmiro Togliatti se je na potovalo ju v Beograd peljal skozi Trst. Smrt častnika ZDRAVSTVENEGA ODSEKA ZVU Tiskovni urad Zavezniške voja-|ške uprave je izdal sledeče poročilo: «Dne 1. nov. ob 19. url je v Trstu umrl stotnik J. H. Arno, RAMC, Častnik za dobave sanitetnega ma-| terlala pri zdravstvenem odseku Zavezniške vojaške uprave. Vzrok j njegove smrti še ni znan. S. I. B. (Special Investigation Branch . po. Isebni preiskovalni odsek) vodi zadevne poizvedbe.* NEDELJSKI NEREDI PO TRŽAŠKIH ULICAH Od nedovoljene proitalijanske demonstracije do protizavezniških izgredov , Trije civilisti lažje ranjeni - Šest oseb aretiranih, toda kesneje izpuščenih Včeraj dopoldne ob 10. uriso začeli veliko proitalijansko demonstracijo pri katedrali Sv. Justa v proslavo tržaškega patrona in v spomin osvoboditve mesta izpod Avstrijcev leta 1018. Zavezniška in civilna policija sta okrog 14. ure demonstrante razgnali. Zave.luička vojačka uprava ni dala dovoljenja za demonstracijo. Čeprav so skušali omejiti demonstracijo, na petje in vzklikanje na izhodiščnih točkah, se je demonstracija kesneje razvila v protizavezniške izgrede. Množica je pela «Va fuori dTtalia stranicro», ko so si zavezniški vojaki in vozila utirali pot skozi drhal. Nekdo izmed demonstrantov je vrgel velik predmet in zadel v glavo nekega Američana, a ga ni ranil. Majhno kamenje so metali v časnikarski avtomobil zavezniške obveščevalne službe In v vojaško policijo. Policija je javila, da so trije civilisti dobili lažje rane pri pretepu, šest oseb so aretirali, toda kesneje so jih izpustili. _ ki so visele PREHRANA V začetku proslave pri Sv. Justu so člani CLN položili spominske vence pred spomenik podlim vojakom. Po več govorih so se manife-stanti' udeležili slovesne maše v katedrali. . Nekoliko pred koncem slovesnosti je skupina manj kot 200 mladih ljudi odkorakala z razvitimi italijanskimi zastavami v središče mesta, kjer so bile na hišah izobešene italijanske zastave. Ko Je majhna skupina prišla v ulico Ghega, jo je civilna policija skušala razpršiti. Demonstranti so se razpršili z namenom, da se na drugem kranju spet zberejo. Okrog poldneva je množica narastla in je korakala po Korzu proti bivšemu trgu Impero. Množica se je ustavila pred sedežem Zveze julijskih par. ttzanov na Korzu, kjer se je posmehovala P. žvižgala. Nekatere o-sebe v množici so sarkastično s fa-Bi. V ičnim pozdravom pozdravljale IZPUST PARTIZANOV Milan, 4. novembra Izpustili to voditelja, partizanskega odporniškega gibanja dr. An-dreonija ln druge partizane, ki so ;ih aretirali pri znani policijski č.stki v Milanu ln v pokrajini Biel-lese. Dr. EVATT-NAMESTNIKI . ministrskega PREDSEDNIKA London, 4. novembra Avstralskega ministra za zunanje! zadeve dr. Evatta so izvolili za na-“»eatnika predsednika avstralske laburistične stranke. Na ta način je postal namestnik ministrskega predsednika. POČASTITEV PADLIH ŽRTEV Komemoracije na krajih smrti mučenikov V cerkvi sv. Antona Novega so v soboto ob II. url na pobudo SIADU-ja daiovali svečano mašo, ki je bila posvečena padlim talcem, Peto maso je opravil župnik Divio Selingher ob asistenci duhov, nikov Prešerna in Milanoviča. Prisostvovali pa so ji sorodniki, prijatelji ln znanci padlih ter zastopniki organizacij. Po maši so se navzoči pred glavnim vhodom v cerkev zbrali v sprevod in odšli na kraje smrti. Sprevod je najprej dospel v ulico Ghega do poslopja, kjer Je okupator usmrtil talce. Tam so obesili 8 vencev z italijanskimi in slovenskimi trakovi. Kratke besede v počastitev spomina mučeniških, žrtev sta spregovorili italijanska zastopnica Casall Maria in slovenska zastopnica Zmaga Pipan. Sprevod je nato odšel v ulico Massimo d’Azeglio, kjer so zastopniki položili 4 vence. Tudi tu sta obe zastopnici SIADU-ja v kratkih besedah počastili padle. Skupina žena s področja Sv. Sobote in Skednja je nato odšla na pokopališče pri sv. Ani. Žene so TOGLIATTI V BEOGRADU Beograd, 4. novembra . Tanjug poroča, da je glavni tej-l^111 položile gobove padlih na-nUt italijanske komunistične stran-! dal^e ven“-ke Palmiro Togliatti prispel v Beograd. LOUIS WlLTON PRISEGA GRŠKE VLADE London, 4. novembra . Gržkl ministrski predsednik Tsal- I katerem so nosili vence, da darls j« imel razgovor s kraljem | unjem ter mu je izročil imena spremenjene grške vlade. Tsalda-r * Je Izjavil, da bodo listo še do-1 PC ili. Približno polovica mini-1 strov J® odbržala svoj položaj novi kindidati so tudi rojalisti. POJASNILO 0 DOMNEVNI DEPORTACIJI NEMŠKIH ZDRAVNIKOV V SOVJETSKO ZVEZO .. , Berlin, 4. novembra Načelnik oddelka za javno zdra vje v Berlinu dr. Harms je nazna-ni]' -o javili nobenega prime-ra, da W nemške zdravnike odpeljali v Sovjetsko zvezo. Izvestno število nemških zdrav-d. °v je s sovjetskega sektorja v Berlinu prešlo na zahodne sektorje Po nepotrjenih vesteh, po katerih «o nekaterim zdravnikom na sovjetskem področju dejali, naj se pripravijo na premestitev v Sovjet »ko zvezo. Dr Harms je Izjavil, da je «el, da so dva zdravnika, id stanu-Jeta v bližini električnih delavnic ♦Askania* v Oberspreeju na sovjet. »kem sektorju v Berlinu, od koder »o ju delavci odpeljali, pozvali, naj “polnita vprašalne pole. Dr. Harms Je dejal, da je možno, da so nekateri zdravniki, uslužbenl v tovar nah na sovjetskem področju, šli v Sovjetsko zvezo skupno z delavci. NEVAHNOST POVEČANJA NEMŠKE INDUSTRIJE Washington, 4. novembra Osebni svetovalec predsednika Trumana za vprašanja vojne odškodnine Edvin Pauley je komentiral sovjetsko trditev, po kateri bi bilo treba dvigniti proizvodnjo nemške industrije. Izjavil je: »Ce bodo zavezniki sprejeli kak predlog glede dviga proizvodnje nemške industrije kot oeno za gospodarsko združitev dežele, bodo pav tretjo svetovno vojno.* Paulejr je dodal: cisto nevarnost bi predstavlja! vsak program, po katerem bi brez vsake razlike dvi-e»U vojno odškodnino U nemške proizvodni** Spomenik PADLIM ČISTILCEM MIN V soboto dopoldne so blagoslovili spomenik, ki ge je občina postavila na pokopališču pri sv. Ani v spomin na čistilce min, ki so padli pri izvrševanju svoje dolžnosti Slovesnost Je privabila mnogo ljudi. Kazen sorodnikov so se slovesnosti udeležile mestne oblasti in razna zastopstva podjetij ln ustanov. Slovesnost se je začela ob 11.30. Udeležili so se je tudi stotnik Cockerham kot zastopnik Zavezniške vojaške uprave ter predstavniki civilnih oblasti. V isti cerkvi so v soboto darovali žalno mašo za padle tudi na pobud CLN a sodelovanjem italijanske narodne lige. Po končani maši so se prisotni zvrstili v sprevod, v jih položijo na kraje, kjer so med nem. ško okupacijo ubili mnogo rodoljubov. Manifestacijo je odobrila Zavezniška vojaška uprava. Sprevod se je najprej ustavil v ulici Imbria. ni, nato pa odšel v ulico Massimo d Azeglio, in sicer na kraj, kjer so marca leta 1945 obesili 4 rodoljube. Nato se je sprevod pomikal po ulici Carducci proti ulici Ghega in se ustavil pred poslopjem, kjer so nemci obesili 58 oseb kot talce. Sprevod se je razšel ob 10.5 uri. POGREB ČISTILCA MIN V seboto popoldne je bil pogreb 27 letnega čistilca min Carla Bea-na, ki Je umrl zaradi ran, katere je po nesreči dobil dne 22 septembra. Pogreba se Je udeležilo mnogo zastopstev gasilcev, civilne policije ln raznih političnih strank, ki so poslale številne vence. ODKRITA ZALOGA STRELIVA Agenti policijske postaje v tržiških ladjedelnicah so v neki jami ob oesti Marconi v Staranca-nu našli veliko količino streliva v najboljšem stanju. Obhodnica Je zbrala 512 nabojev a strojnico tipa »Schartz* kalibra 8, 734 nabojev za italijansko puško kalibra 8.65, 15 nabojev za nemški revolver, dva traka za nemško težko strojnico, 4 okvirje za brzostrelko znamke «Breda» in 3 okvirje za nemško brzostrelko. Razstrelivo, ki so ga — kot domneva policija — šele pred nekaj dnevi neznanci skrili na tem mestu, so odnesli v orožarno jugoslovanske zastave, z oken sedeža zveze. Na bivšem trgu Impero je civilna policija začela pogon, da bi razpršila množico. Toda demonstranti so se razpršili v stranske ulice in hiteli po ulici Pascoli proti trgu Garibaldi. Tu jim Je policijski kordon, ki so ga hitro postavili čez cesto, preprečil, da se niso spopadli z majhno pro jugoslovansko skupino. Demonstranti so se upirali poskusom policije, da bi Jih razpršila ter se vrnili na Korzo, kjer so se združili z drugo proitalijansko skupino. Skupno so potem znova odšli pred tedež Zveze julijskih partizanov, kjer so psli protijugoslovanske pesmi. Tedaj je posegla vmes majhna skupina zavezniških vojakov. Množica, ki je tedaj močno narastla, se Je počasi začela pomikati proti trgu dclla Borsa. Policija je poročala, da je bilo število demonstrantov tedaj sicer majhno, a se je zdelo večje zaradi množice ljudi, ki so se zaradi lepega nedeljskega jutra sprehajali ,po ulicah. Stisnjena na trgu della Borsa se je množica tamkaj gnetla, dokler ni prispel oddelek 20 civilnih polh cistov na konjih pod vodstvom zavezniškega častnika, da b; pomagali ostali policij1. Ko je policija na konjih začela razganjati množico, se je pokazal protizavezniškl značaj množice, ko je začela glasno žvigati in posmehljivo vpiti proti zaveznikom ter peti «Va fuori dTtalia straniero*. Po enourni odločni akciji policije na konjih so razgnali jedro množice. Skupina okrog 500 oseb je na. to odšla na trg pri Verdijevem spomeniku, kjer Je nekaj mladeničev splezalo na spomenik, ter obesilo nanj dve italijanski zastavi. Množica pa je medtem pela. Od tam se je množica premikala proti Vlale XX Settembre. Tik za njo pa sta vozila dva tovorna avtomobila s civilno policijo, katerima je sledila policija na konjin in 10 elanov zavezniških sil. Od Via-le XX Settembre je množica *ta proti vhodu v mestni park, kjer so nekateri mladeniči skušali na k:pu Rossettija obesiti zastave, a jih je zavezniška policija brez »ceremonij* hitro odstranila. Kmalu nato. okrog U ure, atn v mestu spet z?vladala mir n red. Tiskovna konferenca Tiskovni urad Zavezniške vojaške uprave je javil, da bo imel višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bovvman v torek ob 16. uti tiskovno konferenco na sedežu ZVU. Navodila > 'a razdeljevanje moke namesto kruha. Glede navodil za nabavo molke namesto kruha sporoča Sepral, da ta veljajo samo za tržaško in tržiško občino. V tekočem mesecu bo vsak potrošnik lahko kupil vsega skupaj 412 gr moke namesto 500 gr kruha. Pri nakupu moke bo moral potrošnik oddati razen odrezka XXI še odrezek 41 e prvim dnevnim krušnim idrezkom in odrezek 42 z drugim krušnim odrezkom, s katerim sl bo nabavil moko. Za bolnike. Imetniki posebnih dodatnih nakaznic za bolnike si od danes naprej lahko kupijo v pooblaščenih trgovinah po eno škatlo hrenovk. Razdeljevanje tohaka. V tekočem tednu od 4. do 9- nov. bodo potrošniki dobili po 20 gr »Trinclata forte*, cigari »Toscana* in 20 cigaret »Fib*. Brez nakaznic pa bodo razdeljevali švicarske cigarete «Lau-rena-Vert* po 220 lir, «Memphls Orient-Express» po 200 lir in »Stan-dard* po 160 lir za zavojček 20 cigaret. • Urn k za odpiranje in zapiranje trgovin v občinah po pokrajini TRST, 4. novembra — V skladu z zahtevami sindikalnih organizacij delodajalcev in prizadetih delavcev ter z mnenjem predsednika tržf.Ske občine je predsednik tržaškega področja izdal odredbo o odpiranju in zapiranju trgovin na debelo in na drobno, z ali brez nameščencev, za katere ni potrebno policijsko dovoljenje, kakor tudi za lokale brivcev in damskih lasnlčarjev. ki velja za občine v pokrajini in Je že stopila v veljavo. I. URNIK ZA TRGOVINE 1 2) Prodajalnice mleka (brez o- Splovitev 600 tonske tovorne ladje v Julijskih ladjedelnicah V soboto so kmalu po dvanajsti uri na pomolu Bratje Bandiera splovili 600 tonsko leseno tovorno ladjo. Splovljena ladja je četrta, ki zo jo letos zgradile Julijske ladjedelnice, toda prva ki so jo splovili po koncu vojne. Zgraditev ladje so omogočile dobave lesa, ki jih jo odobril odsek »Public Utilities and Industries* oddelka za javna dela Zavezniške vojaške uprave in pomoč angleške marnarice, ki je sodelovala pri odstranjevanju min iz gradilnih dokov. Popolna dograditev in priprava ladje za službo je predvidena za konec tega meseca. Ladja bo opravljala obalno trgovsko službo. Opremljena je z motorjem, kj omogoča hitrost 8 vozlov na uro ter bo imela posadko 9 mož. Kljub slabemu vremenu se je k svečanosti ladje »Amelia*, ki je »dobila Ime po soprogi enega izmed lastnikov ladjedelnice in katere botra je bila soproga solastnika ladjedelnice Giannotti, zbrala velika množica. Ladjo so zaradj svoječasnega po manjkanja lesa gradili tri leta. Splovitev ladje je bila spččetka nekoliko obotavljajoča, nato pa je le 1 JULIJSKA KRAJINA elegantno zdrknila v morje. Splovitvi je prisostvovalo tudi SO delavcev, ki so ladjo gradili, poleg tega pa so bili navzoči razni člani podjetja, častniki britanske morna-rice z načelnikom glavnega stana tržaškega oporišča Royal Navy poveljnikom Tancockom in poveljnikom britanske ladje »Feacock* Currlejem. Višji častnik Zavezniške vojaška uprave oddelka «Public Utilities and Industries* je zaradi dela v uradu splovitev zamudil; isto se je zgodilo tudi duhovniku, ki je ladjo blagoslovil kesneje. Julijske ladjedelnice bodo letos dogradile še tri tovorne ladje. Dve bosta jekleni, ena pa lesena. do petka 1) Trgovine z oblačili, opremo radijikimi aparati, optičnimi pred-iireti in mešanim blagom od 8.30 do 12.30 in od 15 do 18.30; 2) trgovine z gradbenim materialom, avtomobili, mctornimi kolesi, mehaničnimi potrebščinami, plinskimi, vodnimi in električnimi potrebščinama, kovinami in 6troji od 8 do 12 in od 14 30 do 18; 3) papirnice in knjigarne od 8.30 do 12 30 in od 15 do 18.30; 4) trgovine z živili (mešana živila,), delikatese, drogerije, sirarne, trgovine z oljem, trgovine z vinom v zaprtih steklenicah, trgovine z milom, trgovine z žitom, semeni, sadjem in zelenjavo, preproda jalnice premoga in drv od 8 do 12.30 in 15 do 18 30; 5) preprodajalnice kruha in vina (brez policijskega dovoljenja), skladišča ln preprodajalnice ledu od 6.30 do 13 in od 15.30 do 18; 6) mlekarne (brez obrtnega dovoljenja oblasti javne varnosti) od 7 do 12 in od 15.30 do 18.30; 7) cvetličarne in trgovine s sadikami od 8 do 19; 8) slaščičarne, trgovine s pecivom, z bonboni in rostičerije cd 8 do 21.30; 9) mesarije od 6 do 13; 10) mesarije s konjskim mesom od 6 do 13. b) Ob sobotah in dnevnih pred popolnimi prazniki 1) trgovine pod točkami od 1 do 8 bodo zvečer odprte pol ure del j; 2) mesarije z govejim in konjskim mesom bodo od 13. oktobra do 15. aprila odprte od 6 do 13 in od 15 do 19. c) Ob nedeljah Vse trgovine popolnoma zaprte s sledečimi izjemami: 1) prod a jalnice kruha in vina (brez obrtnega dovoljenja) od 7 d0 12; SEJA OBČINSKEGA SVETA PRETRES PRERAČUNA MiSTNIH POMETO ZA LETO .1947 Zadnja seja občinskega sveta je bila v glavnem posvečena pretresu predvidenega preračuna mestnih podjetij za leto 1947. Glede preračuna je treba poudariti, da je v teh časih stalnih sprememb cen in plač vsak preračun nestalen ln je zato navedene zneske razumeti bolj kot naznačene, ne pa za do končne. Predvideni preračun mest. nih podjetij so sestavili na podlagi današnjih cen in vsebuje nasled-finančni ARETACIJA ZARADI POSESTI DVEH SAMOKRESOV Agenti leteče policije so zaradi nezakonite posesti orožja aretirali 60 letnega Giuscppa Zattija stanujočega v ulici Tomaso Luciani 15, pir; katerem so našli dva avtomatična samokresa, in sicer revolver \Valter .kaliber 7.65 in neki drugi revolver kalibra 7.63, kakor tudi vlomilsko orodje. Razdeljevati e odej ZVU V soboto so začeli s prodajo odej, ki jih je Zavezniška vojaška uprava dala na razpolago prebivalstvu po zmernih cenah, tako da so dostopne skoraj vsem potrebnim. Odeje so bile raznih vrst ln barv: enotne, barve, z barvnimi vzorci, 75 odstokov volne, iz bombaža in rajona in treh kombiniranih tkanin v raznih odstotkih volne. Cene so bile od 155 do največ looo lir. V 102 trgovinah Je bilo v prodaji na nakaznice 51.000 odej. Zaradi nizkih cen in misli, da bodo lahko odeje predelali v površnike ali vsaj v zelo dobre halje, so kupci že prejšnje popoldne in že vso noč stali v vrstah NAŠLI SO »RAPNEL Civilni policisti so na področju nad rimskim gledališčem našli 10J, mm šrapnel. Čistilci min so odstranili naboj ki Je ležal med ruševinami že daljši čas. nje številke: finančni preračun: dohodki: 58.130.000 Ur; izdatki: 71 milijonov 560.000 lir; finančni primanjkljaj znaša torej 13.430.000' lir. Pasivni so tudi ekonomski preračuni posameznih služb, kar dokazujejo naslednje številke: področje elektrike: dohodki: 15.810.000 lir, izdatki: 17.650.000 lir; primanjkljaj: 640.000 lir; plin: dohodki: 27.850.000 lir, izdatki: 31.520 000 lir; primanjkljaj: 3X70.000 lir; vodovod: dohodki: 8.100.000 Ur; izdatki: 9.340.000 lir; primanjkljaj 1.240.000 lir. Po današnjih predvidevanjih preračun mastnih podjetij ne bo mogel doseči izenačenja, razen v primerji, če bi oblasti odobrile zadostno povišanje pristojbin. Ob koncu razpravljanja je svet odobril preračun brez kakršnih koli sprememb. Na isti seji je občinski svet spre. jel tudi sklep, da bodo v trimes:čni občinski preračun vnesli znesek 6 milijon lir za nakup električne naprave, ki Je nepogrešljiva za ure- PREHRANA manjkanje vode pripisati izključno nezadostni električni sili, ki ne zadostuje za pogon motorjev, k; morejo poganjati vodo do rezervoarja samo ponoči. Nadalje Je svet sprejel sklep o izenačitvi plač nameščencev mestnih podjetij v smislu nedavnih dogovorov med zvezo mestnih industrijskih podjetij in italijansko zvezo nameščencev pri električnih podjetjih. Po izčrpanju teh točk je svet razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. POŠILJANJE ZAVOJEV PO POSTI V soboto so vzpostavili poštno službo za pošiljanje navadnih in priporočenih zavojev na področju A Julijske krajine v zvezi z italijanskimi pokrajinami. Pristojbine za pošiljanje zavojev so naslednje: za prvih 2C0 gramov 10 lir; za vsa- Sepral sporoča, da se bo izredno razdeljevanje sladkorja in moke brezposelnim, ki je se je začelo 30. cktobra, končalo nepreklicno 9. t. m. RAZPRAVA PRED KOMISIJO ZA ČIŠČENJE V aredo dne 6. t. m. od 14. ure dalje bodo v razpravni dvorani sodišča javne obravnave o prigovorih proti nameravanim začasnim ukinitvam izvrševanja poklica, ki sta jih vložila: lekarnar Dr. Gul-do Marcias in zdravnlk-kirurg Dr. G'ordano Gcegorig. * kih nadaljnjih 100 gr po 3 lire; pri-ditev dobavljanja vode. Glede te- j poročenim pošiljkam je treba dodati ga vprašanja pojasnjujejo, da je po. 15 lir. Ponesrečen pobeg umoiLinega Bolniku psihiatrične bolnišnice v ulici Vittorio Veneto Guerrinu Cle-menteju so za praznik. Vseh svetih dovolili, da je obiskal svojega strica; seveda ne sam, temveč v spremstvu močnega bolničarja. Mlademu bolniku pa je na stričevem domu uspelo izogniti se pozornosti domačih in bolničarja ter je v ugodnem trenotku pobegnil. Njegova svoboda ni trajala dolgo; kmalu so ga našli v neki gostilni, od koder so ga odvedli nazaj v bolnišnico, stric pa je odšel na policijo, da prekliče prijavo, ki jo je vložil zaradi pobega svojega nečaka. 3) cvetličarne in prodajalne sadik od 8 do 13; 4) slaščičarne .prodajalnice peciva, bonbonov in rostičerije od 8 do 21.30; 5) mesarije z govejim in konjskim mesom od 16. oktobra do 15 aprila popolnoma zaprte, od 16. aprila do 15. oktobra pa od 7 do U; 6) v občinah Sežana, Tomaj, Re- pentabor. Zgonik, Dutovlje, Lokve, Milje, Dolina in v hribovitih predelih tržaške občine: Kontovel, Prosek, Sv. Križ, Bane, Opčine, Trebče, Fadriče, Bazovica, Gropada, Katinara in Lonjer je dovoljeno odpirati ob nedeljah od 7 do 12 7) v občini Oradež je med kopalno sezono oziroma točneje oct 15. maja do 15. Septembra vsem trgovinam z zelenjavo ln sadjem, oblačili ■ galanterijskim blagom dovoljeno poslovanje vse dneve v tednu, vključno nedelje, do 21. ure, če imajo nameščenci med tednom en prost dan. H. URNIK ZA OSTALE TRGOVSKE OBRATE 1) ribarnice in cvetličarji pred pokopališči se bodo ravnali po urniku. ki ga določi mestna občina za odpiranje in zapiranje glavnega trga, ribarnice in pokopališč; 2) papirnice lahko odpirajo vse šolsko leto popoldne pol ure pred določenim časom; 3) skladišča gradbenega materiala in tvrdke, ki prodajajo na dražbi umetniške predmete in preproge v enem samem primerku, niso vezane na ta umik; 4) trgovine, ki imajo možnost prodaje raznega blaga, so za razpečavanje posameznih vrst blaga vedno vezane na umik odgovarjajočih trgovin; 5) popravljalnice mora j 6 upoštevati umik njim pripadajočih trgovskih strok, ni pa jim treba upoštevati ure opoldanskega zapiranja; nestalni knjigarnarji morejo podaljšati prodajo za eno uro in pol preko časa, določenega za zapiranje knjigam. IH. PRAZNIČNI DNEVI Na navedene praznike. 1. januar (Novo leto). Velika noč. Božič, bodo vse trgovine s sledečimi izjemami popolnoma zaprte: mlekarne (brez obrtnega dovoljenja) od 7 do 10; cvetličarne od 8 do 13 ure. Na Veliki Šmaren (uradno priznan praznik) 15. avgusta: prodajalnice kruha od 7 do 12 ure; mlekarne (brez obrtnega dovoljenja) od 6 do 10 ure; cvetličarne od 8 do 13 ure. IV. POLPRAZNICNI DNEVI Na polpraznike 6. januar (Sv. Trije kralji), velikonočni ponedeljek, Vnebohod, binkoštni ponedeljek, sv. Režnje Telo, Brezmadežno spočetje ter Sv. Stefan: vse trgovine brez razlike zapro ob 13 uri. Sv. Jožef, sv. Peter in Pavel & Vsi Sveti: vse trgovine zapro ob l3 url razen cvetličarn, ki se ravna)0 po občajnem umiku. Or. Tullio Barnaba specialist za splošno kirurgijo, Je odprl o.dinacijo v ulici Diaz št. 5 GORICA Sprejema od 10.-12. in od 16.-17. ure Telefon: ordinacija 37; stanov. 875 Bombe in streli Neznanci so v noči na soboto vrgli dve bombi in oddali Štiri strele proti stanovanju Blanco Pesen-tl, ki stanuje v Tržiču, v ulici Va-lenunis št HO. Fesentijeva je -kot poročajo — vpisana v SIAU. Eksplozija je razbila nekaj stekel. Han jenih ni bilo. Neznanci so iste noči vrgli tudi dve ročni bombi proti gostilni, 50 letnega Rodolfa Barba na trgu Cavour št. 8. Ena izmed bomb Je eksplodirala zunaj ln napravila luknjo v vratih lokala. Druga bomba je eksplodirala V notranjosti gostilne 50. Kilometrski kamen št. 27 Oba Ajaxa sta si dala dela okoli j avtomobila, kot da bi hotela razstaviti avtomobil, ne pa ga pregledati, doklar ni podnadzornlk Hunter dejal: — V redu Je. Duncan je samo prikimal, nato pa Je sedel v travo ob cestnem robu in videti je bilo, da ga sploh ne zanima, kaj se godj okoli njega. Med tem pa si je ubogi Fielder nekoliko opomogel ln pričel je kazati jasne znake življenja. Pričel je premikati ustnice, kot da bi hotel govoriti, kar pa se mu ni posrečilo; spravil ni iz sebe niti tnega samega glasu. Iz njegovih kretenj pa je bilo mogoče razbrati, da bi šel rad s tega nesrečnega kraja in višji nadzornik je videl, da je ta želja povsem upravičena in vredna, da se jo vzame v pretres. — Takoj vas bomo prepeljalt voljen in j« z vso živahnostjo pokazal v smeri proti Londonu. — Domov se hoče vrnili — se je Perki ns obrnil k Hunter Ju. — Treba je, da ga z vajinim avtomobilom zapeljeta v London in se potem vrneta sem. »Divji Ajax» je takoj prikimal in je bil videti pripravljen izvršiti ukaz; v tistem trenotku pa Je privozil po cesti avtomobil in vozač je radoveden, kaj se je zgodilo, u.:ta-viL Nato pa se Je prostovoljno ponudil, da zapelje Flelderja domov v London. Tako so ubogega Fiel-derja, ki sploh ni mogel stati na nogah, stlačili v avto prijaznega vozača, ki je nato odpeljal v smeri proti prestolnici. Tudi hotelsko osebje, ki je zvedelo za to novo nesrečo, se je počasi odpravljalo domov. William, ki je prišel zaradi svoje bolne noge zagledal smehljajoč in nekoliko iro-1 tako premišljeno, hladno in pre-ničen obraz Alfa Duncana. računljivo, je moral biti najnevai- — Predstavljajte' si— je dejal mladenič — kaj bi se zgodilo, če ne bi tako vestno popravili kolesa in če b; si gospod FieldeT prav zares zlomil vrat. najbližjo lolnlšnlco — mu Je dobro- ! TadnJ’1 sc Je h-riel obrniti. Takrat dušno zašepetal na uho; videti palpa ga je nekdo udaril po a—i. je bUo, ds. Fielder ■ tem ni asdo-jurno se Je obrnil in pred seboj je Ko je pred hotelom vsa družba izstopila, Je Perklns zgrabil Duncana in ga odvlekel nekoliko vstran. — Kaj pomeni vse to početje? — je dejal nemalo razdražen. — Saj to je blazno... Ali mislite, da je tudi ta dogodek v zvezi s črnim kilometrskim kamnom? — Seveda — je dejal Alf Duncan in videt; Je bilo, da je utrujen. — ge to vam povem, da sem 28 minut stal z uro v roki in pričakoval, da se bo to zgodilo. Ce se ne bi, bi šlo vse moje upanje po vodi. Zdaj pa, ko se je črni kilometrski kamen tako kruto poigral tudi z gospodom Fielderjem, s; čutim potolaženega. Pb teh besedah je vedel gospod Perkins toliko kot prej. Bistveno je bilo prav za prav priti do dokončne rešitve, ker je postajala skrivnost črnega leilometrsk-gn kamna vedno nejši, nori zločinec. Zagonetni James Manvell je predstavljal po porocibh jetnišuice Exeter zelo važno poglavje v pretakaj; še važnejši pa je bil vzrok oziroma gibalo te njegove zločinske delavnosti. Da Inženir ni imel možgan na pravem mestu, je bilo jasno razvidno iz pripovedovanja starega sindikalnega uradnika. Pozneje je celo čisto ponorel in skrivnostne nesreče v bližini črnega kilometrskega kamna je mogoče imeti za posledico uničevalne strasti zme-šanca. Višj; nadzornik je bil zelo razburjen in od časa do časa je globoko zavzdihnil. • — Nocoj moramo paziti na »gozdarsko kočo* — je dejal čez nekaj časa, da prekine molk. — Kdo ve, če nam ne bo enkrat uspelo pogledati temu Manvc-lu v obraz. — Hočete reči, možu z brado, ki šepa? — Je vprašal Duncan. — Tudi jaz upam. Imamo pa še dovolj časa, ker se pred tremi urami ne more zgoditi nič... V ostalem pa imam vprav volčjo lakoto in hočem da si \VilUam nekoliko raz- golf; ostala je rajši v kuhinji, kjer se je čutila vsaj malo pomirjeno. Strah žene je iimel za posledico, da je ravnatelj izvrševal svojo nar logo še počasneje kot po navadi. Od časa do &n..i prišel k goetom, ki so mu to in ono naročili, nato pa je brez vsakega dela postopal okoli, samo po- jedilnici ne. V začetku je bil edini gost Alf Duncan. Da se ne bi preveč dolgočasil, je ogledoval avtomobilsko karto in meril razne razdalje. Kmalu nato se je pojavil še višji nadzornik Perkins v sprem- straž-uj.a, N;znan;c, lii *•; lil še vedno zakrit v temo in k. je delal ■ giblje svojo bolno nogo. ;'l — Ko ravno govorite o njem — je prekinil Perkins -»<- veste, da ml ni prav nič všeč? Duncan je prikimal, se globoko priklonil in 'obrnil rame ubogemu višjemu nadzorniku, ki je postal še bolj zmeden, kot je bil. Toda Duncan se je kakor pred nekaj dnevi pred Union hotelom tudi tokrat obrnil, stopil nazaj do Perkinsa in mu položil roko na ramo. — K; bomo zaključili tole zadevo, moj spoštovani zaščitnik, vam bom pripravil tako veselje, ki bi bilo atvu obeh ^axov' slično samo onemu, če... če bd mogli biti na mojem pogrebu. Perkins ni razumel, toda vedel je, da bo moralo biti res veliko veselje. XLIV Ta večer je bilo v hišici za golf vse prestrašeno in malodušno kot prejšnji dan. ko se je vrsta nesreč pričela z Will’amoviim padcem po stopnicah. Mesto, ki ga je zapustila gospodična Reldova, je napolnjevalo o-zračje še z večjo žalostjo in za vse r.a svetu gospa Hinglaveva ne bi stopil« v Jedli*''"". V ofdolom pa 'e bilo zaradi celotnega po'ožaj'i »krajno nevarno iti do hišice za Vse je bilo t ho in mirno, dokler ni prišel Gwynne. Njegov prihod Je bil tako nepričakovan, da je zmedeno dekle v kuhinji od samega presenečenja izpust lo iz rok nekaj žlic in dva ali tri nože. To pa Je bilo dovolj, da so se Gwynneju živci še bolj zrahljali. Igralec je pozdravil višjega nadzornika na način, kakor pozdravi vzgojen meščan predstavnka državne oblasti. Perkins Je bil manj formalen ln je odzdravil samo z gibom glave, Igralec je sedel za mizo, se pogladil po vratu, nato pa nenadno vprašal natoVnvteo, kje je ravnatelj, ker d ti. b; ru-t govoril z njim. (Nadaljevanje prihodnjič) SLOVENSKI SlOriLU Ponedeljek, 4. novembra 18.45 glasbena fantazija; 19 Slovenščina za Slovence; 19.15 l.terar-r.a ura; 19.45 pevski duet; 20 napo-vod časa, slov. vesti, 23.15 zadnj® vesti v slovenščini. Torek, S. novembra 8 vest:, koledar; 8.20 vaški kvin' tet, 11.30 ritmična glasba; 11.45 ** živlienja v Združenih državah; ** riasba po željah; 12.30 biseri iz sl°' venske književnosti; 12,45 napove® časa, vesti. Vodstva radia Trst sporoča: Da bi ustreglo Željam vseh P°' sluSalcev, je vodstvo glede zadnji vesti v slovenSbini ob SS.15, kadh* je na sporedu daljša opera a,i koncert, odredilo sledeče: nav sto ob običajni uri bo oddaja1° vesti med odmorom opere 0,1 koncerta. Približen bas bo obja^ Ijen pravočasno, Ker pa zato^ ploskanja ln podobnega ni de točno napovedati odmora, protamo poslušalce, ki se zantn^' jo za poročila, naj vključijo sv° sprejemnik S minut pred nap vedanim Časom, Glavni urednik: P K1 M O Z B. B H O N 1K Izdaja A. L S-