TRGOVSK LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrL Rpročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. 0re izdali isedaj dekret za takojšnjo njeno rekonstrukcijo, pri čemer se poudarja, da vzrok nazadovanja ne tiči v pomanjkanju kuriva in v transportnih težkočah. Vzroki krize angleškega funta. Pod tem naslovom piše gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij g. G. Čurčin sledeče: Kar se krize angleškega funta tiče, išče večina strokovnjakov vzroke te krize med pojavi, ki se javljajo v financah in bankarstvu. Kakor pa izgleda, je treba vzroke iskati mnogo globlje, iskati jih je treba v spremembi gospodarske strukture, katera je nastopila tekom časa radi industrijske emancipacije domi-njonov in onih držav, v katere je Vel. Britanija izvažala večino svojih produktov. Moč Anglije sestoji, kakor že znano, predvsem v industrijski produkciji, ki je bila izvor tudi njene finančne moči in katera se radi pomanjkanja notranjih tržišč opira na tuja, zlasti evropska in prekooceanska tržišča. Poedini činitelji, ki sestavljajo cene, kakor dnine, davki itd., so ostali v splošnem radi politike delavskih sindikatov ali bolje povedano, radi britanskega konser-vatizma isti, med tem ko je racionalizacija, modernizacija njene industrije, z upeljavo novih strojev in instalacij v času, ko so finančna sredstva to dopuščala, zaostajala za industrijo drugih držav in zlasti za industrijo Zedinjenih držav Sev. Amerike. Da celo več, radi nadaljnjega ustanavljanja socijalnih ustanov in zlasti radi zavarovanja proti brezposelnosti, je obremenitev industrije še povečana. To je povzročilo, da so visoki stroški britanske proizvodnje vedno bolj prihajali v nasprotje z vedno nižjimi cenami na svetovnih tržiščih, kjer so angl. blago vedno bolj zapostavljali cenejši proizvodi industrije drugih držav in kjer se je opažalo tudi dejstvo industrializacije gotovih konsument-skih držav. Tako sta izvoz in z njim vred tudi industrijska proizvodnja padala, kar je slabilo njeno ekonomsko moč, ustvarjajoč pri tem vedno večjo nezaposlenost v državi. To gospodarsko padanje je Vel. Britanija nekaj časa uspešno pobijala s svojo dobro finančno situacijo, pokrivajoč deficit trgovinske bilance, kot pred vojno z dohodki takozvanega nevidnega izvoza, kakor so interesi njenih in tujih, z njenim posredovanjem v tujini vloženega in plasiranega kapitala, dohodki njene trgovske flote itd. Toda ta deficit proizvodnje je v toliki meri porastel, da je presegal tudi ostanke dohodkov nevidnega izvoza in ker je bilo treba doprinesti žrtve tudi angleškemu funtu, kot glavnemu sredstvu mednarodnih transakcij, stabiliziranemu med tem še v času in na višini, katera ni odgovarjala vedno bolj slabi gospodarski moči države in ker je svetovna gospodarska kriza še potencirala te težkoče, zato je tudi finančna moč Vel. Britanije pričela kazati znake slabosti. Ta slabost se je jasno manifestirala: z odtokom zlata iz Anglije, kljub gibanju obrestne mere, kar pomeni, da je nastopilo vprašanje angleškega kredita, ki je postalo aktualno radi zamrzovanja kreditov, katere so podjetni angleški bančniki bodisi iz lastnih, bodisi iz tujih sredstev posojali nSmškemu gospodarstvu. Tako laburistična, kakor tudi sedanja koncentracijska vlada Vel. Britanije je pripisovala vse te znake slabosti danemu kreditu radi neuravnoteženja državnega budžeta, vsled česar so se trudili, da bi vzpostavili ravnotežje bodisi s štednjo bodisi s povečanjem državnih dohodkov z nadaljno obremenitvijo državljanov in gospodarstva samega. Toda radi vedno bolj slabe strukture države, so postale meje te obremenitve ožje, ker so napori organizma, ki slabi, omejeni. Neuravnotežen budžet zlasti pri discipliniranem narodu, kakor je angleški, pomeni tudi sicer znak večje ekonomske slabosti. Uravnoteženje budžeta s štednjo bo lahko služilo v glavnem za prehod na drugi življenski standard angleškega naroda, t. j. na oni standard, ki odgovarja socijalnim spremembam in izpremenjeni ekonomski strukturi Vel. Britanije. Ta sprememba je v zvezi z že omenjenimi spremembami v svetovnem gospodarstvu, ona se s politično spretnostjo in s finančnim taktiziranjem more do gotove mere tudi popraviti. Če bi bilo mogoče potegniti angleške kredite in plasmane iz inozemstva in zlasti iz Nemčije, bi to pomenilo, da dovaja Anglija svoje finance v sklad s spremenjeno gospodarsko strukturo, kajti tudi če bi prelili ves ocean ali čašo vode, skozi iglo bi šla le mala kapljica. Iz tega razloga bi moral angleški funt pravočasno razdeliti svojo vodilno vlogo z drugimi močnimi valutami, med tem ko bi Vel. Britanija, kot svetovni bankir, morala prenesti svoj vpliv v Bazel ter se vsaj začasno zadovoljiti z vlogo bankirja Britanskega imperija. Ta pa ni upoštevala potrebe, da bi kapaciteto svoje industrijske proizvodnje dovedla v sklad s svojim znyuijša- t nim izvozom, da bi prav tako prilagodila zmanjšani ekonomski moči svojo finančno ekspanzivnost, da bi v svrho preostale kapacitete znižala stroške proizvodnje in to predvsem z znižanjem dnin in znižanjem davčnih bremen skladno z redukcijo budžeta ter končno, da bi opustila vodilno vlogo funta, stabilizirajoč ga na nivoju, ki bi bolj odgovarjal njegovi gospodarski moči. To so globokejši vzroki, ki so dovedli Vel. Britanijo v situacijo slično Nemčiji z razliko, da je ona razen opustitve zlate podloge prenesla škodo na svoje upnike, katero škodo je Nemčija prenesla z moratorijem plačevanja svojih dolgov. Kajti če bi Anglijo ne zadele sedaj težkoče radi zamrznjenih kreditov v Nemčiji, bi njo gotovo ta usoda zadela prej ali slej, z ozirom na to ali bi jo gospodarska kriza primorala, da pokaže svoje lice. Ne smemo namreč izgubiti iz vida, da so vse to samo etape svetovne gospodarske krize, katero bi samo svetovno sodelovanje moglo zaustaviti. Kakor sem to v svojem članku naglasil, so izgledi za tako sodelovanje zelo slabi. Če vzamemo za primer samo nem-ško-francosko zbližanje, kot predpogoj uspešnega mednarodnega sodelovanja, tedaj vidimo na eni strani prijateljske govore državnikov v Berlinu, a na drugi strani izvolitev ekstremnih elementov na občinskih volitvah v Hamburgu, katere volitve kažejo isto tendenco, kakor one volitve v Reich v jeseni 1930. Če pomislimo, da je podlaga za dajanje kreditov politična sigurnost, tedaj torno res da težko iz teh pojavov izvajali kake pretirane optimistične zaključke. Kar se nas kot poljedelskih držav tiče, moramo priznati, da smo se v resnici morali zadovoljiti z nižjim življenskim standardom siromaških držav, toda v tej krizi smo pokazali mnogo večjo odpornost, kakor so pa jo pokazale bolj ka-pitalizirane države. Med tem ko se v teh poslednjih kritični centri nahajajo v poedinih preveč kapitaliziranih jedinicah, torej v njenem gospodarstvu, tedaj se v poljedelskih in tudi v drugih državah s slabšo ali povečini raznoličnimi sloji, ti kritični centri enakomerno razpodeljujejo na celokupen temelj njih proizvodnje. To pa je eden izmed razlogov zakaj n. pr. Francija lažje izvede gospodarsko ozdravljenje takorekoč s svojimi lpstni-mi sredstvi in zakaj ne obstoja v agrarnih državali vzhodne Evrope ona velika brezposelnost, kakor je ta v državah, ki so navezane na izvoz. Oni, ki bi torej danes zapuščali naše vrednosti, bi bežali v vrednosti onih držav, ki so bolj ogrožene kakor naše. Radi tega je panika, ki je na srečo bila le manjša, nastala samo radi neinformiranosti širše publike. Toda tudi ta je v stanju dovesti do perturbacij v našem gospodarskem življenju, koje re-perkusije bi nas koncem koncev oškodovale preje nego bi to bil slučaj, če bi se kriza v istem tempu dalje .razvijala. Zato je nujno potrebno, da se obvešča našo publiko o sedanjem stanju gospodarstva vseh držav in zlasti pri nas, o povezanosti interesov vseh gran gospodarstva in o ostalih problemih sedanjosti. RO'LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ..KARTOTEKA" d z o. z. Liubllann, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 ffinudk.DOumaSeudiiiž Alexander Pilz, P. 0. B. 1796 želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki izdelujejo kopita (lesena) za čevlje in lesene podpetnike. Renato Cuppo, Trieste, Via A. Vcspucci 41, želi stopiti, v stik s tukajšnjimi izvozniki perutnine, jajc in divjačine. Informacije o Portugalski. Kdor želi dobiti točne podatke o trgovskih prilikah na Portugalskem, odnosno kdor želi dobiti naslove portugalskih uvoznikov in izvoznikov, in to tudi za portugalske kolonije, se naj obrne na: La Boursc de Marchaiulises de Lisbonne, Apartado No. 137. Gospodarski položaj Nemčije. Državni finančni minister dr. Dietrich se je 12. t. m. bavil pred zastopniki tiska z izjavami bivšega predsednika državne banke dr. Schachta o gospodarskem položaju Nemčije. Finančni minister dr. Dietrich je označil kot popolnoma neresnično trditev, da je državna banka priskočila na pomoč javnim finančnim zavodom. Državna banka ni nikdar podpirala z gotovino ali diskou-tiranjem zakladnic javnih finančnih zavodov. Prav tako je neresnična trditev, da je državna banka prikrivala nelikvidnost javnih finančnih zavodov. Kar se tiče Akceptne banke, ni nobena tajnost, da ima nalogo odstranjevati nelikvidnost bank in hranilnic ter napraviti zopet tekoče gotove vsote, ki so zastale predvsem pri Darmstadter in National-banki ter pri Dresdner-banki. Prav tako je neresnična trditev, da državna vlada ne more izpolnjevati svojih obveznosti. To trditev zavrača najbolje dejstvo, da je državna vlada odplačala od 420 milijonov visečih dolgov v tekočem letu v zadnjih šestih mesecih do 1. oktobra 287 milijonov. Čeprav so nastale gotove finančne težkoče zaradi neprilik občin, se vendar ne sme pri tem prezreti, da je izmed 55 tisoč občin samo 2 do 3 tisoč v težkočah. Vsa nevarnost za nemški narod obstoja zgolj v njegovi nervoznosti. Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Gibanje članstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Gospodarska kriza je tekom meseca septembra, zlasti proti koncu meseca, občutno narastla. Padec članstva od septembra lanskega leta znaša 4.779 (dočim je znašal predhodnji mesec samo 3.510 in dne 30. septembra 1931 pa celo 7.211 zavarovancev). Naraščanje padca članstva je povzročila v prvi vrsti denarna kriza (pomanjkanje gotovine!) Razmerje med odpuščenimi delavci in delavkami je ostalo približno nejzpre-menjeno, to je na eno reducirano žensko odpadejo'štirje reducirani moški in na eno zavarovano žensko pa samo dva moška zavarovanca. Zdravstvene razmere članov so bile v septembru znatno boljše nego lansko leto. Zmanjšalo se ni samo absolutno število bolnikov za 485 oseb, ampak tudi odstotek bolnikov je znatno padel; pri moških za 0-34% in pri ženskah (vštevši porodnice) pa celo za 050%. Značilen je padec povprečne dnevne zavarovane mezde, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku. Povprečna dnevna zavarovana mezda moških je padla za Din 0-23 in ženskih pa celo Din 0-51. Največji padec povprečne dnevne zavarovane mezde moških je znašal dosedaj samo Din 0-05. Radi povečanja padca članov in njihovega zaslužka se je povečal tudi padec celokupne zavarovane mezde in sicer dnevno za Din 165.484. Dohodki OUZD, t. j. bolniški prispevki, so se tako znižali dnevno za ca. Din 10.000'— (prejšnji mesc samo Din 7.000'—). Tudi težave našega socialnega zavarovanja so se torej vsled napredovanja gospodarske krize občutno povečale. Število brezposelnih v U. S. A. se navaja s sedmimi do osmimi milijoni. Velika francoska banka v Nantesu se je z deficitom 15 milijonov frankov izjavila za bankrotno. Moratorij v Uruguavu za obveznosti v inozemski valuti ostane v veljavi do 31. decembra t. 1. Od tedaj naprej se plačajo dolgovi do maja v pet mesečnih obrokih po 20 odstotkov. Brezposelnih v Češkoslovaški je bilo na koncu septembra 228.000 proti 215 tisočem na koncu avgusta. Pri Poštni hranilnici Jugoslavije so se vloge v septembru zvišale za 2 na 298'5 milijonov Din, število vlagateljev za 8272 na 169.991, število čekovnih računov za 100 na 20.038; vloge na tekoči račun znašajo 703 milijone Din. Na trgu jajec produkcija povsod močno pada. Cene se bodo morda zvišale. Trg konoplje v Odžacih poroča, da so zaloge še zmeraj zelo majhne, ker se blago od domačih odjemalcev stalno kupuje. Inozemstvo kaže malo zanimanja, ker so cene vsled domačih nakupov precej visoke in niso v skladu s svetovnotržnimi cenami. Za ameriške železnice, ki se jim slabo godi, hoče staviti vlada na razpolago kredit 200 milijonov dolarjev ali pa še več. Maksimalne cene za premog so vpeljali v Ogrski. Izšla je posebna odredba, kjer se ureja stroga evidenca premogovne produkcije itd. Letošnji pridelek v Rusiji je bil nezadosten, kljub temu, da je bil obdelani svet večji kot lani. Tako poroča ruski ljudski komisarijat za poljedelstvo. Kmetje so svoje žitne davke le obotavljaje plačevali. Španska banka bo svojo neodvisnost bistveno izgubila in je finančni minister že vložil tozadeven zakonski osnutek. Na trgu surovega kavčuka je nastalo vsled funtovega padca majhno poživlje-nje, vobče je pa konsum še zmeraj rezerviran. Nemška industrija bo nekatere svoje obrate docela prelevila in jih bo prilagodila za produkcijo takih predmetov, kojih prodaji je sedanja kriza v splošnem prizanesla. Finska je odpravila zlato valuto. — Obrestna mera je bila zvišana na 9 odstotkov. Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1091 milijonov šilingov krit z 29'8 odstotki; zadnje kritje je bilo 33-od-stotno. Uruguay je vsled novega plačilnega načina zvišal carine za povprečno 37 odstotkov. Srebro je v zadnjem času v ceni precej poskočilo. Vzroki so v prvi vrsti tržnotehničnega značaja: stremljenje producentov po skupnem postopanju je dovedlo do rezultata, da se je ponudba na trgih srebra v pričakovanju bodoče višje cene zmanjšala. Nemški sindikat pločevine se je s pri-stopitvijo outsiderjev razširil in je znižal cene za 5 do 10 odstotkov. Pridelek koruze v Jugoslaviji se ceni na 32,180.000 met. stotov, kar je za 11-56% več kot povprečnost zadnjih desetih let (28,844.000) in za 7-62% več kot povprečnost zadnjih petih let (29 milijonov 900.000 met. stotov). Alpine Montan bo znižala plače, vendar bo pa generalni direktor Apold imel še zmeraj 160.000 šilingov na leto ali nad 106.000 Din na mesec. Angleško železo se pojavlja v Nemčiji. Cene so dumping in jih bo sedanja kriza še znižala. Zunanja trgovina Anglije v prvih devetih letošnjih mesecih izkazuje 621 milijonov funtov iinporta (minus 164 mil. proti lani) in 292 mil. funtov eksporta (minus 149 milijonov). Kakšen razloček med importom in eksportom! Padec funta bo v tem oziru prinesel zboljšanje. Že v 24 urahs^sr.i" lekd, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Štev. 118. TRGOVSKI LIST, 15. oktobra 1931. Stran 3. ..................................................... m' ——— —■■■■■■ —— Občinska trošarina y Ljubljani. TEDEN, cx>€cmftp(M0ai(y lANSKl-BORZl Devizno tržišče. Tendenca spremenljiva. — Promet Din 23,200.246 82. Minujli teden (je zaključil z znatno Efektno tržišče. Tendenca nestalna. Mestna občina ljubljanska je nameravala za 1. 1931- preurediti občinsko trošarino, pa za preureditev v nameravanem obsegu ni dobila oblastnega dovoljenja, pač pa je dobila pooblastilo, da občinsko trošarino, kakor jo je pobirala v 1. 1930. pobira še v 1. 1931. in sicer v znižani izmeri, kakor jo je določil občinski svet v seji dne 20. marca 1931. Najvažnejše izpremembe v novi tarifi so sledeče: 1. Trošarina za penine ki je znašala 20 dinarjev od steklenice, se pobira v tej izmeri samo za steklenice z 7/io 3, za 5/i0 1 se zniža na 10 Din, za 2/io 1 na 5-72 Din in V10 1 na 2-86 Din. 2. Trošarina na kisovo kislino se zniža od 20 Din za kg na 10 Din. 3. Trošarina za suhi fižol se zniža za 100 kilogramov od 4 Din na 2 Din. 4. Trošarina na sir domačega izvora se zniža za kg od Din 1-50 na Din 0-50. 5. Trošarina na stearin, parafin in loj se zniža za kg od 50 par na 20 par. 6. Trošarina na sodo in pralne praške se zniža za kg na 20 par. 7. Trošarina na sladkor se zniža za kg od 2 par na 1 paro. 8. Trošarina za sirovine za industrijske proizvajalce čokolade, kanditnega blaga, keksov itd. se zniža od 8 na 4 pare za kg. 9. Trošarina za žitno kavo in kavine nadomestke se zniža za kg od 30 na 20 par. 10. Trošarina za gosto in sterilizirano mleko, mlečne praške in nadomestke se zniža za kg od 50 par na 10 par . 11. Trošarina za krompir, zelje, 'repo in peso se zniža za kg od 5 par na 3 pare. 12. Trošarina za domače presno vrtno cvetje se zniža za ikg od 1 Din na 50 par. 13. Trošarina za martinovo ijeklo se zniža za kg od 5 par na 1 paro. 14. Trošarina za železne vijake, cinkovo pločevino, vzmeti za .postelje, konjske podkve in poljedelske stroje se zniža za kg od 5 par na 2 pare. 15. Trošarina za namizno in kuhinjsko orodje se zniža za kg od 50 par na 25 par. 16. Za drsalice in brivske aparate se pobira trošarina Din 3-— ne od para ali kosa, ampak od kg. 17. Trošarina na žilete (britvice) ee zniža od ducat od 2 Din na 1 Din. 18. Trošarina za aluminijeve izdelke se zniža za kg od 3 Din na 2 Din. 19. Trošarina za žepne nožičke in britve ee ne pobira po Din 2•— od kosa, ampak od kg. 20. Trošarina za navadne decimalne tehtnice se zniža za kg od 10 par na 7 par. 21. Trošarina za žice, kable, porcelanasto in stekleno blago v električni stroki, za krožke in izolatorje se zniža za kg od 1 Din na 40 par. 22. Trošarina za senčnike, stikala in drugo opremo navadnih električnih svetil se *niža za kg od 2 Din na 40 par. 23. Trošarina za električne žepne svetilke brez baterij se zniža od kosa od 50 par na 25 par. 24. Trošarina za električne motorje vseh vrst 6e zniža za kg od 50 par na 40 par. 25. Trošarina za predmete precizne mehanike (pisalne stroje, glasbene, merilne in zdravniške instrumente, puške, samokrese) in za strune se zniža za kg od 5 Din na 3 Din. 26. Trošarina za šivalne stroje se zniža za kg od 2 Din na 1 Din. 27. Trošarina za gumijeve ipete, gumijeve podplate in slično se zniža za kg od 3 Din na 25 par. 28. Trošarina za cementne 'izdelke vseh vrst se zniža za kg od 3 par na 2 pari. 29. ’ Trošarina za svilene in potsvilene kravate se zniža za kg od 40 Din na 20 Din. 30. Trošarina za trde ovratnike, narokvice in naprsnike se zniža za kg od 10 Din na 5 Din. 31. Trošarina za kosti in mezdno, parklje in rogove se zniža za kg od 3 par na 1 paro. 32. Trošarina za ščetarsko blago se zniža za kg od 50 par na 25 par. 33. Trošarina za zobe ,iz emajla in ostalega materiala se zniža za kg od 200 Din na 100 Din. 34. Za zlato v palicah in ploščah, srebrni amalgam in ostali material za zobotehniške potrebščine znaša trošarina VA% od fakturne vrednosti. 35. Trošarina za lekarniške in drogerij-ske potrebščine se izvzemši kemikalij za industrijo zniža za polovico. 36. Trošarina za razne dišave: žafran, cimet, Maggi, Juhan itd. se zniža za kg od 2 Din na 1 Din. 37. Trošarina za lesne izdelke v gradbene svrhe, deske, prage, furnirje in ves- plemeniti les, brezove metle, sirkove krtače, zabore in slično se zniža za kg od 5 par na 3 pare. ' 38. Trošarina za opeko, gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek itd. se zniža za kg od 1 pare na 0 006 Din. 39. Trošarina za trstje za strope ter sirkovo slamo za izdelovanje metel se zniža za kg od 5 par na 2 pari. 40. Trošarina za vrvarske izdelke se zniža za kg od 50par na 25 par. 41. Trošarina za galanterijske predmete, za vse vrste tinte, tušev, svinčnike, ravnila, risalne deske, zobne ščetke, paste in praške za zobe, iradirke itd. se zniža za kg od 1 Din na 25 par. 42. Trošarina za Termos steklenice in iz-prehajalne palice se zniža za kg od 5 Din na 3 Din. 43. Trošarina za navadne ure (budiilke, navadne kuhinjske in žepne ure iz niklja večjim deviznim prometom kakor pa predzadnji teden, ki je dosegel komaj trinajst milijonov dinarjev. Glavno prometno težišče je bilo osredotočeno na sredin borzni sestanek, ker je izkazal največji dnevni promet v zadnjem tednu, to je približno enajst milijonov dinarjev, tedaj skoro polovico celotedenskega deviznega prometa. Iz naslednje tabele: 5. oktobra Din 4,712.183 26 Newyork-Curih 6. oktobra Din l,963.220-75 Newyork-Curih 7. oktobra Din 10,950.219-13 Italija-London 8. oktobra Din 2,429.243-42 Praga-London 9. oktobra Din 3,145.379-76 Cunh-Praga je razvidno, da je bil v torek 6- t. m. najjslabši dnevni promet in da so na poedine borzne dneve prevladovali zaključki v Newyorku, Curihu, Londonu, Italiji in deloma v Pragi. Od skupnega prometa v pretečenem tednu je bilo samo posredovanjem Narodne banke zaključenega za sedemin-četrt milijona dinarjev in sicer največ Curiha (2-565 milij. Din), zatem New-yorka (2-046 milij. Din) ter dokaj ma-nje Londona (0'776 milij. Din); poleg tega je dala Narodna banka tudi še za 77 tisoč dinarjev Pariza na razpolago. Izmed zaključkov v privatnem blagu (v skupnem iznosu 16-075 milij. Din) -jo bili naj večji v devizi Trst (4-799 milij. dinarjev), London (2-930 milij. Din), Newyork (2-813 milj. Din), dalje nekaj manjši v Curihu (1-482 milj.), Berlinu (1-449 milij. Din), Dunaju (1-080 milij. dinarjev) in v Pragi 852 tisoč Din) ter Pariza (638 tisoč Din). Končno je bilo zaključenega v privatnem blagu še nekaj Bruslja, Stockholma in malenkost Amsterdama. V devizni tečajnici prejšnjega tedna ni zabeleženih večjih tečajnih izpre-meinb, kajti Curih je bil skozi 'vse borzne dneve trgovan na bazi 1098-45 (za denar) in 1101-75 (za blago) nalile Pragi, ki je notirala v petek 9. t. m. ob ponedeljkovem tečaju. Izmed ostalih deviz so beležile s tendenco navzgor Amsterdam, London in Trst, s padajočo tendenco pa Bruselj, Newyork in Pariz. Zbog lažjega pregleda doseženih tečajnih razlik navajamo v sledeči tabeli tečaje od 5. .in 9. t. m.: 5. oktobra 1931 Amsterdam denar 2251-78 blago 2258-62 Berlin ne beleži Bruselj 788-14 790-50 Budimpešta ne beleži Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ne beleži London 210-76 218-26 Newyork ček 5607-51 5624-51 Newyork kabel 5618-51 5635-51 Pariz 221-45 222-11 Praga 165-86 166-36 Trst 28302 28902 Amsterdam 9. oktobra 1931 denar blago 2256-65 2263-49 Berlin ne beleži Bruselj 782-64 785-- Budimpešta ne beleži Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ne beleži London 211-86 219-36 Newyork ček 5589-62 5606-63 Newy>ork kabel 5600-63 5617-63 Pariz 220-68 221-34 Praga 165-86 16636 Trst 284-67 290-67 Notic ostalih deviz ni bilo. do ameriškega zlata (double) se zniža za komad od 10 Din na 3 Din. 44. Trošarina za sobne stenske in konsol-ne ure v fakturni vrednosti nad 500 Din se zniža za komad od Din 40 — na Din 30-—. Ureditev občinske trošarine p tej obliki ne more in ne sme ostati trajna, ker ne ustreza gospodarskim potrebam ljubljanskega prebivalstva, posebno ne glavni zahtevi, da sme zadeti samo kon-zum v okviru mesta, ne pa tudi trgovskega prometa, to je blaga, ki mestno ozemlje samo tranzitira, odnosno se ne troši v mestu samem. Finančna uprava je občinske trošarine posameznih mest že temeljito reformirala. Pričakujemo, da bo to prihodnje leto storila tudi z ljubljansko trošarino, ki je v mnogem oziru potrebna korenite reforme. Promet živahnejša. Na vse borzne dneve pretečenega tedna je bila ljubljanska kreditna banka zaključevana po 115 dinarjev, >Vevče« pa Din 110-— dne 5., 6. in 8. t. m., po Din 125-—- dne 9. t. m., dočim je bil tečaj slednje omenjenih delnic Din 110-— za denar 6. t. m. Na sredinem borznem sestanku je bila zaključena Kranjska industrijska družba po tečaju Din 288-— in istega dne eksekutivno prodano 50 komadov delnic pivovarne »Union« kupon 1930-1931 po tečaju 155-— Din. Praštediona skozi ves prošli teden ni notirala, med tem ko so ostale akcije.notirale nespremenjeno. V Blairovih posojilih ni bilo prometa in so bile notice za 8% na ponedeljkovem borznem sestanku 58'—, na sredinem 59-— in na ostale borzne dneve pa 60-—. Za 7% pa od 5. do 9. t. m.: 52-—, 53-—, 54-—, 55’— in 56-—. Lesno tržišče. Tendenca mlačna. 0 kaki spremembi na lesnem trgu ni govora. Situacija se ni poboljšala in po vseli znakih sodeč tudi ni upanja na skorajšnje zboljšanje. V zadnjih tednih se (je kupčevalo le z drvmi in ogljem. Izvoz tega blaga pa ni tolik, kakor bi odogvarjal sedanji pozni jesenski -sezoni; možno je, da tudi sedanje lepo vreme vpliva na kupčijo z drvmi. V ostalem lesu je odjem docela minimalen. Poleg uverenja o poreklu (izvoru) blaga se je vpeljalo zopet staro uvere-nje in opravdanje deviz; za te pa veljajo ista pravila kakor mesec preje. Železniške tarife za izvoz v Italijo se s 15. X. 1931 spremene; v koliko, pa nam še ni znano. Povpraševanja; 1 vagon naravne neobrobljene bukovine v ^debelini od 35 in 40 mm, normalne dolžine, lepo blago, popolnoma suho. Cena firanko vagon nakladalna postaja. Navesti dobavni rok. Nekaj vagonov mecesnovih drogov, 6 in 7 in dolžine, lahko toliko konični, da je na tanjšem koncu 12 cm in na debelejšem 24 centimetrov. Prevzame se od 12 cm na tanjšem koncu naprej 1 Franko vagon nakladalna ipostaja z navedbo množine in dobavnega roka. Macesnovi in borovi drogi: nekaj vagonov , v dolžini od 6 in 7 m — v sredini merjeni od 18 do 25 cm, medija 22 cm. Blago precej paralelno. Franko vagon nakladalna ,postaja z navedbo množine in dobavni rok. Brst I., II. kvalitete obrobljeno: 800 komadov, debelina 40 mm, širina 22 cm, dolžina 1-85 m, dobava takojšnja. Jesen I., II. kvalitete, obrobljeno: 100 komadov 80 mm debeline, najmanj 30 cm širine, 310 m dolžine, 100 komadov 100 mm debeline, najmanj 30 cm širine, 2 20 m dolžine, 200 komadov 90 mm debeline, najmanj 90 cm širine, 2-20 m dolžine, 200 komadov 80 mm debeline, najmanj 80 cm širine, 2-20 m dolžine. Hraistovina I., II. kvalitete, obrobljeno: 80ll komadov 45 mm debeline, širina 20 cm, 2‘75 m dolžine, 1500 komadov 45 mm debeline, širina 22 cm, 2-75 m dolžine, 800 komadov 50 mm debeline, širina 22 cm, 2-75 metrov dolžine, 200 komadov 45 mm debeline, širina 20 cm, 2-60 m dolžine, 250 komadov, 45 mm deb., širina 25 cm, 6'10 m dolžine, 100 komadov 11 cm debeline, širina 30 cm, 5-50 m dolžine, 100 komadov 11 cm debeline, širina 30 cm, 2 75 m dolžine. — Vise blago gre za dobrega kupca, kateri prosi, da se stavi res najnižjo ceno, in sicer naj se glasi za m* franko vagon prihod Su-šak pristanišče. Oferta je nujna! Rezana jelovina v fiksnih merah: 10 m3 4 50 m X 17 cm X 24 mm, 1 m8 4-40 m X 30 cm X 58 mm, 1 m3 4 00 m X 30 cm X 48 mm, 4 m3 4 30 m X 30 cm X 43 mm, 1 m3 5-50 m X 38 cm X 58 mm, 5 m3 4-00 mX 26 cm X 38 mm, 2 m3 4-00 m X 26 cm X 18 mm, 5 m3 4-00 m X 26 cm X 24 mm, 2 m3 4 00 m X 26 cm X 28 mm, 2 m3 4-00 m X 26 cm X 33 mm; I., II., III. kvalitete, paralelno, glave ravne. Kom-pletirati z morali: 25 m3 I., II., III., 4 m, 78/78 mm. Franko podbrod Sušak postavljeno z 2% skontel Bukova metlišča neobdelana 1-10 ;m dolžine. Franko meja. 27/27 mm. Orehovina samo I., II. kvalitete, navesti dimenzije. Franko meja Postojna. Rezan javor z navedbo dolžine, debelina 32 mm, od 18 cm naprej, bel javor, suh. — Franko meja Špdlje. Bukovi hlodi, 1-40 m dolžine, premer največ 35 cm, prima kvalitete, brez grč, ravni, 2 vagona. Franko Postojna tranzit. Hrastove frize. Cena franko vagon nakladalna postaja. Položaj avstrijske industrije. Čeprav se je v zadnjem času izvozna kupčija končne industrije v Avstriji nekoliko poživila, zlasti glede Rusije, se položaj vobče ni dosti zboljšal in se je v nekaterih panogah celo poslabšal. Trgovina se je pričela zalagati s premogom, industrija pa le malo kupuje. — Neugodni položaj železne industrije se ni zboljšal. V žični industriji se močno pozna konkurenca Belgije. Elektrotehniška industrija občuti v prvi vrsti pomanjkanje javnih domačih naročil in se je razmerje med domačo in inozemsko prodajo bistveno spremenilo v neprilog domače prodaje, ki več nese. Zato se mora forsirati eksport. Tvrdke jakega toka imajo sedaj večja naročila iz Amerike, Rusije in iz Egipta. Pomanjkanje javnih naročil se zelo močno čuti tudi v industriji kablov. — V lesni panogi traja stagnacija dalje, posebno še, ker so les predelujoče industrije le slabo zaposlene. V industriji lesenih hiš je sezija že pri kraju, tovarne pohištva morejo dobiti le relativno majhna naročila, produkcija klavirjev je vsled majhne domače prodaje in vsled težkoč v eksportu močno skrčena. — V kemični panogi so morali produkcijo dušika vsled majhnih nakupov od strani kmetov močno skrčiti. Prodaja bencina trpi vsled konkurence out-siderjev, padec konsuma je proti lanskemu letu 15 odstoten. — V tekstilni panogi dela bombaževa industrija deloma za zalogo. Volnena industrija je stara naročila že izvršila, nova pa dohajajo le redko. Nasprotno pa zaznamuje konfekcija oblek bistveno poživljenje prodaje. Zelo dobro zaposlena je industrija umetnih cvetlic in nakitnega perja. — Industrija usnja je slabo zaposlena, tako glede domačega konsuma kot glede eksportne trgovine. Jesenska naročila tovarn čevljev so pričela že hitreje dotekati. — Glede na zelo slabo zalaganje konsuma in trgovine v poletnih mesecih računajo zlasti tekstilna, pohištvena, čevljarska itd. industrija na živahno kupčijo na Dunajskem velesejmu. NOVI GOSPODARSKI ZAKONI V OGRSKI. V justičnem ministrstvu Ogrske se pripravljajo razni gospodarski predlogi, ki bodo prišli pred plenum parlamenta. Med njimi je reforma delniškega prava in noveliranje zakona proti oderu-štvu. Z zadnjim naj se preprečijo izrodki v kreditnih kupčijah. Finančni krogi pravijo, da se bo polagala v novem delniškem pravu glavna važnost na zaščito manjšin in na varstvo premoženjskih koristi delničarjev. Plače direktorjev bodo določene po razredih. Protizakonite nastavitvene pogodbe bodo razveljavljene. * UTRDITEV CEN NA TRGU VOLNE. Mednarodni volneni trg se je pod vplivom funtove krize popolnoma spremenil. Velike zaloge in težke prodajne možnosti so dovedle v zadnjih mesecih do padanja cen in se je zdelo, da se to razvrednotenje ne bo kar nič ustavilo. Kriza funta je pa prinesla popoln tendenčni preokret. V prvih dneh Londonske kolonialne avkcije so padle cene še za 10 do 15 odstotkov, pri izbruhu angleške vrednotne krize so pa močno narasle. Splošno je prevladovalo mnenje, da se bo gibalo nakupovanje v ozkih mejah in da se bo od ponudbe ca. 200.000 bal prodalo komaj 80.000 bal. Vsled funtove baisse je pa našla zlasti angleška industrija izredne prodajne možnosti in je nastopila na trgu kot dobra nakupovalka, tako da se je morala avkcija za nekaj dni podaljšati in da je bilo prodanih nad 170.000 bal. Na zlato bazo preračunjene so bile cene na-pram julijski avkciji za 10 odstotkov višje in prevladuje mnenje, da je vsaj zaenkrat njih globinska točka prekoračena. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! Dunajsko finančno pismo. Rudolf Natscheradetz piše: Čudne govorice se širijo po Dunaju, govorice o fuziji dunajskih velebank pod francosko patronanco. — Te govorice je zabeležil tudi »Trgovski list«. — Najbolj čudno pri tein projektu je to, da banke o njem nič ne vedo, da so izvedele zanj žele iz časopisov, da niliče še ni stopil •s njimi v stik in da tudi niliče ne pozna one francoske finančne skupine, ki naj si v teh težkih časih nakoplje še skrb za dunajske banke. Precej verjetno je doumevanje, da fuzijski načrt ni bil skovan v Parizu, temveč na Diuiaju, in se iščejo inicijatorji v okolici Kreditnega zavoda, kjer se vdajajo najbrž varljivi nadi, da bodo dobilj francoski kapital, brž ko bo fuzija izvršena. A to nikakor ne gre, da bi se rešitev Kreditnega zavoda izvršila na stroške drugih zavodov. Kreditni zavod ne sme biti več ognjišče nemirov, in oni redki finančni zavodi, ki so kljubovali doslej vsem viharjem, bi ne mogli prenesti, da bi se z nerazumljivimi finančnimi načrti omajalo zaupanje njih vlagateljev. Usoda Avstrije je, da nima v teh razburkanih časih na nobenem polju skušenih osebnosti, .ki bi preko mej navadne rutine imeli pogum do močnih sklepov in. ki bi si s svojo samozavestjo pridobili zaupanje množic. Dr. Keisch, ki v odločilnih trenutkih vselej odpove, je še zmeraj predsednik novčne banke, ker ni zanj nobenega nadomestila ali ga pa tudi ne iščejo, in v isti zadregi je tudi vlada, ki išče naslednika za dr. Redlicha. Slednji bo pač pravo zadel s svojim prorokovanjem, da bo morala zahtevati država od vsakogar še nadaij-nih velikih in ne samo materialnih žrtev, K naši gospodarski stiski so prišle še vrednotne skrbi. Grozni spomini na inflacijska leta nam pojasnjujejo izredno vznemirjenje, ki se je polastilo vseh ljudskih plasti tedaj, ko se je izvedelo, da se dobijo pri Narodni banki devize le v zelo omejenem obsegu. Narodna banka, kratkovidna kot zmeraj, ni v pravem času napravila ukrepov proti begu pred šilingom. Tudi je poslovanje poštne hranilnice šele takrat ustavila, ko so bile odšle prav s pomočjo pošte ogromne množine denarja v inozemstvo. Banka cinca vedno zadaj za dogodki. Vsekakor bo morala Narodna banka tudi v slučaju, da pride inozemski kredit, strogo izvajati sedaj odrejene devizne predpise ter bo morala pre- prečiti vsak le količkaj pogrešljiv im-port, da bo mogla dati vsaj za uvoz surovin, premoga in za življenje potrebnega blaga devize na razj>olago ter tako obvarovala industrijo pred težkimi zadregami. 'ludi graška >Tagespost« se izraža v podobnem smislu. »Tedne in tedne smo gledali, kako so odhajale vedno večje množine tujih plačilnih sredstev v inozemstvo. Mislili smo, da to zahteva naš ugled. Enako megalomanijo so razode--vale tendence, da je Dunajska borza poslovala dalje, dočim so bili povsod drugod efektni trgi zaprti. Tudi z našimi zadnjimi brezplodnimi poskusi, da plačamo svoje dolgove s tujimi plačilnimi sredstvi, bi v inozemstvu ne bili imponirali. Sedaj smo v največji naglici skovali devizne predpise, ki so pa v marsičem zopet preostri. Narodna banka bo dobila sedaj mnogo sredstev, kajti kazni so zelo stroge. A to bi bila dobila lahko ceneje in lažje, če bi ne bila zamudila toliko dragocenega časa.« Almanah kralj. Jugoslavije. Izšel je Almanah kraljevine Jugoslavije s podrobnim pregledom uprave in vseh važnejših ustanov v Drinski, Zetski, Donavski, Moravski, Vardarski banovini ter upravi mesta Beograda. V tem oddelku so tiskani: Splošen statistifni pregled kraljevine Jugoslavije. Aliabetičen seznam vseh upravnih oblasti (okrožnih inšpektoratov, srezov in sre-skih ekspozitur), občin in mest za vso državo. Začasni rezultati ljudskega štetja z dne 31. marca 1931. S tem oddelkom je zaključen četrti jubilejni zvezek Almanaha kraljevine Jugoslavije za leto 1931, ki je posvečen splošnemu popisu državnega ustroja ih vseh panog državnega življenja kraljevine Jugoslavije in ki je tiskan z odobrenjem centralnega pr^gbiroja predsedništva ministrskega sveta in na podlagi uradnih podatkov. Vsi pregledi v Almanahu šo izdelani in kontrolirani po najnovejših podatkih, obsežen informativen materijal pa je urejen tako pregledno in strokovno, da je delo v resnici neobhodno potrebna ročna knjiga za vsak urad, knjižnico in vsako večjo pisarno. Cena IV. zvezka Almanaha za leto 1931 je 250 Din, posebne izdaje »Notranja uprava« s pregledom posameznih banovin pa 150 Din. Glavno uredništvo Almanaha kraljevine Jugoslavije je v Zagrebu VI. Glavni urednik je Viktor Manakin, Zagreb, Žerjavideva 4, tel. 80-14. LORD ROTHERMEB PROTI INFLACIJI. Vsi angleški -listi, ki so last lorda Ro-thermerea nadaljujejo ostro kampanjo proti politiki inflacije ter pri tem priobčujejo slike nemških 10' milijoskih mark, češ, da takega denarja vendar nihče ne 'bo želel imeti. • Zlata doba Francije. Okoli 60 milijard frankov ali ‘2850 milijonov dolarjev znašajo sedaj zlate zaloge Francoske banke; še pred enim letom jih je bilo za 48 milijard frankov. Mednarodna kriza zaupanja, znatno poostrena po razvrednotenju funta, se čuti sedaj vedno bolj tudi v Franciji. Frau-cosko občinstvo je v skrbeh za svoje v zadnjih letih tako zelo narasle prihranke, in francoske velebanke so pričele odjemati svoj denar sedaj tudi tam, kjer ga doslej še niso odpovedovale, da se pripravijo na zahteve svojih domačih varčevalcev. Zelo veliko zlata so poslale v zadnjem času v Francijo ameriške banke. — Primerjanje z letom 1913. nam kaže veliki prirastek francoskih zlatih zalog; leta 1913. so znašale zlate zaloge Francoske banke 676 milijonov dolarjev, leta 1918. so padle na 664 milijonov dolarjev, so narasle leta 1926 na 709, 1. 1927. na 954, 1. 1928. na 1253, 1. 1929. na 1633, 1. 1930 na 2100 milij-dolarjev in so znašale na koncu letošnjega septembra 2350 milijonov dolarjev. Ze na koncu leta 1913. so bile zlate zaloge Francoske banke za 150 odstotkov večje kot one Nemške državne banke, sedaj pa znašajo 2350 milijonov dolarjev proti 309 milij. pri Nemški Državni banki. Težkoče pri upeljavi enotne mednarodne valute. Kakor smo že poročali, je izšel iz Basla predlog, da bi se uvedla enotna mednarodna valuta, veljavna obenem za vse države sveta. Med tem ko so ta predlog nekatere države sveta z veseljem pozdravile, se je pa Amerika odločno izrekla proti, češ, da naj Evropa le na svoje območje ukrepa kar hoče, nje pa da se to prav nič ne tiče. Razen te neprilike, pa se je pojavila še druga težkoča, od katere je pravzaprav odvisen obstoj take valute. Gre namreč za vprašanje, kje najti kritje za emisijo mednarodnega denarja. Da bi tako kritje tvorila glavnica in rezerve Mednarodne reparacijske banke je izključeno. i Mednarodna reparacijska banka je bila namreč ustanovljena s pomočjo emisijskih bank posameznih držav. Njena naloga je skrbeti za ureditev nemških reparacij med v poštev prihajajoče države na način, da bi gospodarstvo nobene izmed teh držav ne prišlo v težkoče; razen tega pa dobivajo posamezne države od nje tudi kredite. Emisijske banke, ki so vplačale svojo vlogo v Mednarodno reparacijsko ban- Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo a- v O Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom I e f 2 6-66 ko, so to storile z zlatom, katero samo pa že služi za dobro kritje emisije bankovcev domače banke. Ce bi sedaj na tej podlagi izdala Mednarodna reparacijska banka nove bankovce, bi prišli do tega, da bi ista množina zlata bila podlaga dvojni valuti, kar je seveda nemogoče. Prav na istem bi bili, če bi se — kakor nekateri to predlagajo — vplačila posameznih emisijskih bank povečala baš v to svrho. Radi tega smatrajo, da je predlog po uvedbi mednarodne valute le utopija. Vrhu vsega pa je že malo verjetno, da bi se Mednarodna reparacijska banka sedaj lotila tega posla, ker je sama radi padca funta, norveških in švedskih kron ter številnih zmrznjenih kreditov v precejšnjih stiskah. Kakor izgleda bosta zato prevzela za enkrat dolar in francoski frank vlogo mednarodne valute, dokler se funt ne opomore, tako da bo večino te vloge kot do sedaj nosil v bodoče sam na svojih plečih. TRGOVINA GRČIJE. V prvih sedmih letošnjih mesecih je izkazan import Grčije s 5211 milijoni drahem proti 6175 milijonom v istih lanskih mesecih, eksport pa z 2083 milijoni proti 2617 milijonom. Med dobavitelji Grčije so s 510 milijoni drahem USA na prvem mestu. Sledijo Velika Britanija, Nemčija ‘in Francija. Med kupci je na prvem mestu Italija; lani je bila Nemčija. SPKDICUSKO PODJETJE R. RANZINGER t«mm it mm L J U 8 IJ A N A pranem« T»e * to •troko »padajo** L a a t • p ■ k I i d I i ( « i direktnim tirom od (rjav. kolodvora (iripslti skledljča. Mistni troinrint nost» skladiiia. talinska oo-iridovana. krilil pohiittt i p«hi}t»«mial tatovi 1» uVomoo II ■ Vinocei tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Hjublfana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji P i s n r n a z Ljubljana, Dunajska c. i a, II- nadsir. ponudbo 1 C* UU81UNA TVOKNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA KUVERTA žilcjz, rivhav Konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana VII, Celovška cesta 80 Prevzema vsa električna dela in infitalacije pod ugodnimi pogoji. .Jamči se za solidno delo ln nizke cene. trgovci in industrijci I T vffcvshi list se priporoča za inserir an/,e1 B ezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD“ JugoslOvansun gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ullea štev. 35/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta 8t. 48 Pravil^ proti plačilu Din.6‘:— v znamkah. Za odgovor prQs:mo insmko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. Urela dr. IVAN PLESS. — Za Vrgvrtko - induitrijairo d. d. »MERKCJB« kot Lsdajatelja ln tfakarja: O. MICHALEK. Ljubljana.