GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE JULIJ Št. 6 Za prehrano je skrbela dobro iz-vežbana ekipa fantje so za nekaj dni zamenjali svojo običajno obleko in delovno mesto z vojaško opremo in se preselili v naravo. Lahko rečemo, da je ta prehod v organizirano življenje enote zelo hiter, da so vsi dejavniki splošnega ljudskega odpora delovali brezhibno. Mobilizacijsko-tak-tična vaja enote je vsebovala v programu vrsto aktivnosti in nalog, ki jih je enota uspešno izvršila. V času mobilizacijskega dela vaje so delovali tudi odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih Ljubno, Luče in Solčava. Tudi odbori so dokazali, da so sposobni v najkrajšem času organizirati svoje delovanje. Ena od njihovih nalog je bila pošiljanje mladincev — prostovoljcev v enoto. To nalogo so odbori uspešno izvršili. V enoto se je javilo več prostovoljcev, kot so jih lahko sprejeli. Borci in politični delavci v enoti so mladincem posvetili še posebno skrb pri njihovem uvajanju v življenje enote in jih seznanili z lastnostmi opreme, ki so jo sprejeli. Pa tudi ostali člani enote so z zanimanjem sledili se- V pričakovanju sovražnika Na pohodu je bilo nekaterim zelo vroče Pokazali smo borbeno pripravljenost Prav na začetku junija je ena od naših partizanskih enot ponovno dokazala dobro borbeno pripravljenost in usposobljenost. Možje in znanjanju z novim orožjem naših teritorialnih enot, saj je znano, da postajajo naše teoritorialne enote vsak dan bolj opremljene z najsodobnejšim orožjem. To pa zahteva od nas, da se tekoče seznanjamo z novostmi opreme in taktike partizanskih enot. Večdnevno taborjenje enote v enem od najlepših predelov naše doline je pokazalo tradicionalno trdno povezanost partizanske enote s prebivalstvom, kjer enota deluje. Ljudje se zavedajo, da je to njihova enota, ki brani njihovo krajevno skupnost. Tak odnos med prebivalstvom in enoto daje obema občutek varnosti. To je bil tudi čas in priložnost za nadaljnje seznanjanje pripadnikov enote, borcev in starešin — čas, za nadaljnje utrjevanje tovariških odnosov. Razgibanost terena, kjer so se izvajale vaje, je (Nadaljevanje na 2. strani) KONFERENCA MLADIH DELAVCEV Rezultat zavzetega in plodnega dela aktivov v nekaterih podjetjih ter nova organizacija mladine v občini. V mesecu aprilu smo se zbrali delegati aktivov mladih delavcev iz tistih delovnih organizacij, kjer aktivi mladih delavcev že obstajajo. Zbrali smo se na prvi in ustanovni konferenci. Naše dosedanje delo, razvoj in ustanavljanja aktivov ter potreba po novi sodobnejši organizaciji znotraj same Zveze mladine nas je pripeljala do tega koraka. Na konferenci smo sprejeli poslovnik delovanja, izvolili predsednika in predsedstvo ter delegata, ki nas bo zastopal po ustanovitvi konference mladih delavcev na nivoju republike. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Janko PEČNIK iz GLIN, za- sekretarja pa Marija GRUDNIK iz »Gradbenika«, člani predsedstva pa so: Dušica PURNAT iz »Gorenja«, Fanika URBANC iz »Cinkarne«, Rezika PLAZNIK iz SO Mozirje, Martina REBERČNIK iz »Elkroja« in Hilda BAUMAN /iz GLIN. Dve mesti v predsedstvu pa sta še nezasedeni. Za delegata je bil izvoljen Janko PEČNIK. Na konferenci smo prečitali programe dela aktivov. Vsi smo: se stri- njali, da je nova organizacija mladine veliko boljša in bolj primerna za delo od prejšnje. Zavedajoč se velike odgovornosti, smo si bili enotni, naj novo predsedstvo predvsem povezuje delo aktivov ter jim nudi vsestransko pomoč. Tam, kjer aktivov še ni, naj predsedstvo poskrbi, da se čimprej ustanovijo. Ne bi smelo biti delovne organizacije, kjer ne bi bilo aktiva mladih delavcev. Aktivov še ni v Gornjesavinjski kmetijski zadrugi, (»Turistu« Mozirje, Turističnem centru »GOLTE«, »JELKI« Ljubno, poleg tega pa nimajo svojega aktiva tudi mladi, zaposleni v zasebnem sektorju. Da bi delovali čim boljše, je predsedstvo na prvi seji sprejelo okvirni program dela, ki pa ga bomo še dopolnjevali. Izvedli smo že tudi prvo skupno akcijo. Aktiv mladih delavcev GLIN Nazarje je imel v svojem programu kurjenje kresa za prvi maj — praznik dela pri kmetu BORSEčNIKU. Na konferenci smo se dogovorili, naj bo naša prva akcija priključitev h kresovanju še aktivov iz »Gradbenika«, »Elkroja« in »Gorenja«. Kresovanje smo lepo pripravili in izvedli, le veter nam je ponagajal, da nismo mogli speljati kulturnega programa, kot smo si ga zamislili. Dogovorili smo se za obisk Titovega rojstnega kraja, ogled spomenika Matije Gubca in ogled sorodnih podjetij v Novem mestu. Prizadevali si bomo, da bomo k delu pritegnili čimveč mladih, če že ne bomo mogli vseh. Najbolj delovne in zavzete mladince bi želeli sprejeti v ZK in tako pomladiti vrste članov ZK. Janko Pečnik Kdaj osebna!izkaznica S 5. majem 1974 je začel veljati republiški zakon o osebni izkaznici. Zakon je objavljen v Ur. listu SRS, št. 16-138/74. Po tem zakonu mora imeti osebno izkaznico vsaka oseba stara več kot Pokazali smo borbeno pripravljenost (Nadaljevanje s 1. strani) zahtevala izredno velike fizične eia-pore. Pri tem se je pokazala dobra kondicijska pripravljenost in medsebojna pomoč pripadnikov enote. Zadnji dan taborjenja je bil namenjen streljanju v tarče. Tudi v tem delu vaje smo lahko videli lepe uspehe. V času taborjenja je v enoti delovala organizacija Zveze komu- nistov, ki je na sestanku ob zaključku sprejela krajšo politično oceno uspešnosti mobilizacijsko-taktične vaje. Ena od ugotovitev iz te ocene pravi; da' so akcije, pohodi, zasede in! boj L' potrdili dobre teoretične priprave borcev in starešin. Iz vseh opravljenih akcij se izraža skrb za bojno izurjenost in telesno pripravljenost vsakega posameznika. Pred odhodom na novo taktično nalogo so se postrojili v zbor pred šolo 18 let. Za izdajo se mora vložiti zahtevek najkasneje v roku 3 mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti. Osebna izkaznica se lahko izda tudi osebi, ki je dopolnila 15 let, če to zahteva. ■ Na zahtevo staršev ali skrbnika ipa se lahko izda osebna izkaznica tudi osebi, ki še ni stara 15 let. Poleg navedb, kdo mora in kdo lahko zaprosi za izdajo osebne izkaznice, pa zakon vsebuje tudi določbe o obvezi, kdaj se mora osebno izkaznico obvezno zamenjati. Te obveze so naslednje: — če poteče rok njene veljavnosti; — če je poškodovana oziroma obrabljena tako, da ni več uporabna; — če imetnik spremeni osebno ime; — če fotografija na osebni izkaznici ne kaže prave podobe imetnika; — če imetnik spremeni stalno prebivališče oz. naslov stanovanja v istem kraju. Zahtevek za zamenjavo osebne izkaznice, če nastopi -kateri od zgoraj navedenih razlogov, je treba vložiti takoj, najkasneje 30 dni po nastanku razloga, zaradi katerega je oseba dolžna zamenjati osebno izkaznico. Izjema tega roka je le za imetnike osebnih izkaznic, ki so spremenili stalno prebivališče ali naslov stanovanja pred uveljavitvijo tega zakona, pa imajo v osebni izkaznici vpisano še prejšnje stalno prebivališče. Te osebne izkaznice se mora zamenjati v roku 3 mesecev. Osebne izkaznice, izdane po dosedanjih predpisih, prenehajo veljati v 5 letih po uveljavitvi tega zakona, to je s 4. 5. 1979. Zahtevek za izdajo ali zamenjavo osebne izkaznice1 se vloži pri pristojnem matičnem uradu v kraju stalnega prebivališča prizadete osebe. Ob vložitvi zahtevka se predložita dve sliki predpisane velikosti in 2 dinarja gotovine. Stanko Prodnik OBRAČUNAVANJE, POBIRANJE IN IZTERJAVA DAVKOV Dokler zavezancu ni odmerjen davek, mora plačevati akontacijo po odločbi o odmeri iz zadnjega leta. Akontacije se odmerjajo četrtletno in zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti. Prva akontacija zapade v plačilo 1. januarja in mora biti plačana v petinštiridesetih dneh, to je do 15. februarja. Druga zapade v plačilo 1. aprila ter mora biti plačana 15. maja, tretja zapade v plačilo 1. julija, plačana mora biti do 15. avgusta in četrta zapade v plačilo 1. oktobra, plačaha pa mora biti do 15. novembra. Če se osebni dohodek ali drug dohodek zavezancu bistveno poveča oz. manjša napram predpisanemu davku po odločbi iz zadnjega leta, davčni organ na podlagi podatkov o spremembi obsega poslovanja ali na zahtevo zavezanca zniža oziroma zviša akontacija. O spremembi se mora zavezancu izdati odločbo. Od davkov, ki niso plačani v predpisanem roku, plača zavezanec 12 % obresti na leto. Če zavezanec zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku, se davek prisilno izterja. Pred prisilno izterjavo davka mora davčni organ vročiti zavezancu pismeni opomin. V opominu mora biti zavezancu naloženo, da mora davek poravnati v osmih dneh. Če se. davek v osmih dneh ne poravna, se zavezancu izda sklep o prisilni izterjavi davka. Pri prisilni izterjavi davkov je dovoljeno seči na vse premoženje, dohodke in terjatve zavezanca, razen na premoženje, dohodke in terjatve, ki so od prisilne izterjave izvzeti. Za prisilno izterjavo davka od kmetijstva je dovoljen seči tudi na premoženje in dohodke zakonca, na premoženje in dohodke drugih članov gospodinjstva pa le, če so kot lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma uživalci vpisani v katastrskih knjigah. Prisilna izterjava iz premičnega premoženja obsega rubež s cenitvijo in prodajo premoženja. Od prisilne izterjave so izvzeti: — predmeti osebne rabe in potrošnja, ki so zavezancu in njegovi družini nujno potrebni, — orodje, instrumenti in druge priprave ter znanstvene in strokovne literature, ki so neogibno potrebni zavezancu in njegovim družinskim članom za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma za šolanje; — pri zasebnem kmetijskem proizvajalcu toliko kmetijskega orodja, živine, semen, krme in prehrane, kolikor je neogibno potrebno za redno opravljanje kmetijske dejavnosti; — dve tretjini čistih osebnih dohodkov oseb v delovnem razmerju in dve tretjini pokojnin in invalidnin; — dnevnice, potni stroški in podobna povračila dejanskih stroškov; — štipendije; — otroški dodatki in prejemki iz naslova socialne pomoči; — terjatve iz'naslova zavarovanja pri zavarovalnici; — terjatve iz naslova zakonite preživnine; — plačilo za delo obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih; — hranilne vloge; — poštne denarne pošiljke, dokler se ne izroče naslovljencem. Pred izročitvijo sklepa o prisilni izterjavi zavezancu in pred začetkom rubeža izvršitelj (davčni izterjevalec pozove zavezanca naj plača dolg, obresti in dotedanje stroške. Če zavezanec davka ne plača, se začne rubež, če zavezanec noče sam odpreti prostorov in pokazati stvari v stanovanju, sme izterjevalec v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, pohištvo in podobno, da lahko opravi rubež. Če pa naleti izterjevalec na fizično upiranje, lahko pokliče milico, da ga ta pri delu zavaruje. Hkrati z rubežem se opravi tudi cenitev zarubljenih premičnin. O opravljenem rubežu se napravi zapisnik. Če se zavezanec na zapisnik noče podpisati, ugotovi izterjevalec to v zapisniku. Če zavezanec izjavi, da zarubljene stvari niso njegova last in nima za to dokazov, zarubi izterjevalec tudi te predmete, mora pa poučiti to osebo, da lahko v osmih dneh po prejemu zapisnika dokaže lastništvo pri sodišču. Če se zarubljene stvari odtujijo, poškodujejo ali uničijo, mora davčna uprava vložiti prijavo pri javnem tožilcu. Prodaja zarubljenih stvari se opravi po poteku osmih dni od rubeža. Prodaja se opravi praviloma na javni dražbi. Če zavezanec zarubljene stvari sam proda, mora sprejeti denar izročiti v odplačilo dolga, obresti in stroškov. Davčni organ sme za izterjavo davka seči s prepovedjo na osebni dohodek iz delovnega razmerja ter na druge terjatve. Če izplačevalec osebnega dohodka oziroma dolžnik zavezanca ne ravna po sklepu, se dolg izterja od njega. Zavezanec je dolžan plačati vse stroške prisilne izterjave. Stroški za pismeni opomin znašajo 5,00 din. Stroški rubeža ih prisilne prodaje znašajo 1 % od dolga in obresti in sicer posebej za rubež in posebej za prodajo. Za vsako pot izterjevalca je treba plačati 10,00 din. Tudi vsi ostali stroški kot so čuvanje rubežnega predmeta, prevoz, stroški cenilcev in drugo bremenijo zavezanca. Zavezanec-občan ali zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500,00 do 10.000,00 din: — če na osebni poziv davčne uprave ne predloži v določenem roku podatkov, potrebnih za odmero davka; — če davčnemu organu ne dovoli pregledati delovnih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost, če mu ne dovoli pregledati naprav, blaga, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca ali ga pri pregledu ovira; — če ne vodi, ne vodi v redu ali nepravilno vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi; — če ne priglasi v predpisanem roku začetka dejavnosti, iz katere ima dohodek; — če se izmika plačilu odmerjenega oziroma določenega davka in ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo in če je bila v tem času brezuspešno poskušana prisilna izterjava. Z denarno kaznijo od 300,00 do 3.000. 00 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zasebne pravne osebe, ki stori kakšno dejanje po zgoraj navedenih točkah. Poleg denarne kazni za prekršek se lahko izreče storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti (obrti) za čas do enega leta. Postopek o prekrških vodi davčni organ. O pritožbi zoper odločbo izdano na prvi stopnji odloča za davčne zadeve pristojni republiški upravni organ. Pritožba zoper odločbo ne zadrži plačila, zadrži pa izvršitev varstvenega ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti. Pooblaščena oseba davčnega organa le za zgoraj navedene prekrške izreče takoj na mestu najnižji znesek (500,00 din) denarne kazni. Zavezanec, ki je napovedal manjši osebni dohodek oziroma manjše dohodke, kot jih je dejansko imel, ali ni prijavil premoženja, se kaznuje, če utaja davka, ki odpade na nenapovedani osebni dohodek, dohodke oziroma premoženja, nima za posledico kazenske odgovornosti za davčno zatajitev, za prekršek z denarno kaznijo od enkratnega do desetkratnega zneska davka, ki odpade na manj napovedani osebni dohodek, dohodke oziroma na manj prijavljeno premoženje. Poleg te denarne kazni za prekršek se sme izreči storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti za čas do enega leta. Občan, ki ima v nasprotju s predpisi o pogojih za odpiranje žiro računov istočasno odprtih več žiro računov, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3.000,00 do 30.000. 00 din. Občan, ki v zvezi z izplačilom dohodkov da neresnično izjavo, da ni dolžan odpreti žiro računa, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500,00 do 5.000,00 din. Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade pri Skupščini občine Mozirje POZIVA vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posameznike k vlaganju predlogov za podelitev Občinske nagrade v letu 1974 Občinska nagrada je namenjena kot moralno in materialno priznanje za posebne dosežke s kateregakoli področja družbene dejavnosti na območju občine Mozirje in se slovesno podeljuje » vsako leto na občinski praznik — 12. septembra. Vsako leto se • podeljuje do tri nagrade. Občinska nagrada se podeljuje delovnim * organizacijam na področju gospodarstva in družbenih služb, druž- £ benim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter po- £ sameznikom za posebne družbenopolitične, znanstvene in organi- £ zacijske dosežke in za napore pri razvoju občine ali posameznega £ področja gospodarske in družbene dejavnosti. £ Predlog za podelitev nagrade lahko poda vsaka pravna ali | fizična oseba. | Predloge je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno £ dokumentacijo, če ta obstaja. £ Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade v letu 1974 ♦ do vključno 15. avgusta 1974. | Predloge, dokumentacijo in obrazložitev je treba poslati na £ naslov: £ SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE | Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade Davek na dohodek od premoženja in davek od premoženja Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova n/ od din do din 5.000,00 30 5.000,00 10.000,00 35 10.000,00 20.000,00 40 20.000,00 30.000,00 45 30.000,00 50.000,00 50 50.000,00 100.000,00 60 nad 100.000,00 70 Zavezanec za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka. Davek od premoženja se plačuje tudi od podnajemnin ter od dohodkov, ki jih doseže lastnik stanovanja z oddajanjem opremljenih sob. Davek na dohodke od premoženja plačujejo tudi občani, ki imajo dohodke od iznajdb, ki niso zaščitene s patentom ali niso prijavljene upravi za patente in od tehničnih izboljšav, ki niso priznane od samoupravnega organa organizacije združenega dela. Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo nepremičnin, ne glede na to ali so bile prodane v nespremenjenem ali spremenjenem stanju. Ta davek se ne plača, če je preteklo deset let od dneva, ko je bila nepremičnina pridobljena. Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo’ premičnin. Ta davek se ne plača, če je preteklo 3 leta od nakupa in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000,00 din. Osnova za davek na dohodke od premoženja je celoten dohodek od premoženja v letu, v katerem se ta davek odmerja, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Od dohodkov doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 % stroškov (amortizacija in vzdrževanje) od dohodkov, doseženih z oddajanjem v najem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic po 30 %. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem (Nadaljevanje na 6. in 7. strani; srečanja KOMISIJA I I ZA INFORMIRANJE ■ ■ ■ ■ W~ U W M 5 PRI OK ZMS MOZIRJE ■ ■ ■ ■ ^^1 ■ ■ | MOJ PRVI ZASLUŽEK Vztrajnost, to je vrlina, s katero se vsakdo rad pohvali. Prav z njeno pomočjo sem dosegla že prenekateri cilj, po katerem šem hrepenela. Ko pa so bili že vsi napori premagani, sem z veseljem rekla: »Bilo je sicer težko, a vztrajala sem!« V življenju je veliko dogodkov, ko je treba pokazati vsaj trohico volje in vztrajnosti pri nečem, ki človeku ni najbolj pri srcu. Spominjam se kako sem kot plaha prvošolka sedela v prvi klopi, se trudila z okornimi črkami, vrsto za vrsto pisala osmico, ki pa ni in ni hotela biti res prava osmica. Mama mi je vedno prigovarjala: »Napiši še eno vrsto, ta bo lepša, boš videla!« Spet sem pisala, vrtela svinčnik v roki in se veselila, če se mi je posrečila vijuga pri številki. Takrat sem se prvič srečala s pravo vztrajnostjo. Treba je bilo presedeti popoldan pri knjigi, se truditi s črtami, krogi, liki, risati vse mogoče stvari in ni pomagalo prav nič drugega. Toda učenja je bilo iz dneva v dan več, iz leta v leto so se mi širila nova obzorja. Učenje je postalo del mojega vsakdana, del brez katerega si dneva med šolskim letom nisem mogla več predstavljati. Včasih je bilo prava zanimivost, včasih pa se mi je zdelo le tegoba življenja. Uspešno sem zaključila razred, že sanjarila o naslednjem šolskem letu, vse premislila: s kom in kje bom sedela, kdo in kakšna bo moja nova razredničarka ... toda —- knjige. Treba jih bo' več, debelejše bodo in tudi dražje. Vse res ne sme ležati na ramenih staršev. Kaj če bi si tudi sama prislužila kakšen dinar? Saj sem že velika, ne! Ne morem reči, da mi knjig ne bi mogla kupiti mama, toda denar, ki si ga sam prislužiš, ti je še bolj pri srcu in še bolj premišljeno obrneš vsak dinar. Ponosen si nanj, še posebej se rad pohvališ pred znanci in prijatelji, naznanjajoč jim svoj prvi zaslužek. »Irena, na primer, gre v Gorenje. V enem mesecu bo zaslužila za vse knjige in še nekaj denarja ji bo ostalo«, mi rojijo po glavi misli. Ampak Andreja, ta se bo vključila med obiralce hmelja. To bi bilo nekaj zame! Ni slaba misel! Včasih ti priskoči na pomoč še mama in kakor ipravi stara ljudska modrost: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača! Potrebna je le vztrajnost. Naslednjega dne nisem čakala, da bi me vzdramilo šele sonce. Prva sem bila na nogah, toda pri hmelju ne. Že sta bili tu Andreja in Zalka. Pozdravile smo se, nato pa smo začele z veliko vnemo obirati in tudi smeha ni manjkalo. Okoli nas je kmalu oživelo kot na mravljišču, ki ga oblivajo prvi jutranji žarki. Nedaleč od nas so dekleta zapela: »Vesele smo vedno me, hmeljarske Savinjčanke...« Tedaj sem sklenila, da bom vztrajala, pa če bo topla Savinja še tako vabljiva. Prvi dan je hitro minil. Tudi naslednji mu je bil dokaj enak. Ob večerih sem preštevala in računala, koliko je že zaslužka. Ko sem si umivala opraskane rpke, sem stiskala zobe in nisem hotela pokazati, da' me je včasih praska tudi zaskelela. Sprejem mladih V okviru prireditev ob Dnevu mla-, dosti je v mesecu maju organizirala OK ZMS Mozirje v sodelovanju z MO na štirih osnovnih šolah svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Na osnovni šoli v Mozirju se je zbralo 240 pionirjev, katerih pred stavniki so pripravili zanimiv kulturni program. Vsi so bili sprejeti v mladinsko organizacijo, kot mladince pa je pozdravil predsednik OK ZMS Mozirje Ivan BERLOŽNIK. Po programu so bili mladinci pogoščeni; z rdečimi nageljni na prsih pa so s plesom zaključili sprejemno svečanost. Jože MIKLAVC Članske izkaznice je mladincem podelila sekretarka OK ZMS Mozirje Ivica HRIBERNIK Prišla je sobota in prav malo se mi je dalo v roso. Hotela sem že reči, da bi ostala doma, toda ponos mi tega ni dopustil. Že zaradi sošolk ne. Vztrajala sem. »Ne smem pokazati utrujenost!« sem si dopovedovala. Opoldne se mi je pridružila tudi mama. Še z večjim veseljem in vnemo sem začela obirati. Naslednji teden sem bila zopet sama. Kaj kmalu je minil tudi ta in vedno manj je bilo še stoječih hme-Ijevk. Ko smo se vsi zbrali še pri zadnji, mi je bilo že skoro žal, kajti kljub težkim trenutkom je bilo veliko tudi veselih. Kako sem bila vesela, ko sem se vračala domov z denarjem! Pa sem le zmagala!, sem pomislila. »Moj prvi zaslužek!« sem vsa srečna zaklicala mami že na pragu. Tudi ona je bila srečna. »To bo za ...« Mama je uganila, kaj hočem reči. »Ne, knjige bom jaz kupila« je rekla, »ti si lahko za ta denar kupiš kaj drugega ali pa ga neseš v hranilnico«. še bolj sem zažarela od sreče. S tem me je mama znova navdušila in že tedaj sem sklenila, da bom tudi naslednje leto stopila med hmeljarje. Še bolj se bom trudila in vztrajala, kajti brez nuje se še čevelj ne obuje... Savinjsko-šaleški zdravstvena dom Velenje razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: Za študij na medicinski fakulteti — splošna medicina 3 štipendije. Za študij na višji šoli za zdrav. del. — med. sestre 1 štipendija. Za študij na višji šoli za zdrav. del. — fizioterapevte 1 štipendija. Za študij na srednji šoli za zdrav. del. — med. laborante 1 štipendija. Za študij na srednji šoli za zdrav. del. — zob. asistentke 2 štipendiji. Za študij na srednji šoli za zdrav. del. — med. sestre 1 štipendija.' PRODAM OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA LETNIK 1970. PREVOŽENIH IMA 57.000 km. REGISTRIRAN DO MARCA 1975. JUREH Nazarje 88 Davek na dohodke od oženja (Nadaljevanje s 4. istrani) preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta in konference Zveze mladine Slovenije še poleg zgoraj navedenega odstotka 60 % od tako dobljenega zneska odšteje še 50 % za stroške, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov. Zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega se plača davek na dohodke od premoženja, mora tak dohodek napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel, dohodke z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ali počitniških hišie pa v mesecu januarju za preteklo leto. Zavezanci, ki z oddajanjem opremljenih sob v najem ne dosežejo 1.000,00 din letnega dohodka, so oproščeni plačila davka na dohodke od premoženja. Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:. — tovorna cestna motorna, priklopna vozila in kombi vozila; — stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek; — motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon; — gozdna zemljišča pod pogojem, da jim kmetijstvo ni glavni poklic; — stavbe. Davek od tovornih cestnih motornih ali priklopnih vozil in kombi vozil se plačuje v tehle zneskih: — za tovorna vozila in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost: do 3 tone 1.000,00 din od vsake začetne tone od 3 do 4 tone 5.000,00 din od 4 do 5 ton 8.000,00 din nad 5 ton 8.000,00 din + 4.000,00 din za vsako nadaljnjo tono nosilnosti; — za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120,00 din; —za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot so tovorna vozila, navedena zgoraj; — za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60,00 din; — za vlečna vozila — traktorje: do 25 KM od 25 do 40 KM od 40 do 63 KM nad 63 KM 120.00 din 170.00 din 220.00 din 270.00 din — za vlečna vozila s polpriklop-nikom se plača davek od premoženja, kot so tovorna vozila; — za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 do 250 ccm 30,00 din od 250 do 500 ccm 40,00 din od 500 do 1000 ccm 50,00 din nad 1000 ccm 60,00 din za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40,00 din več; — za kombije — glede na delovno prostornino motorja: do 900 ccm od 900 do 1350 ccm od 1350 do 1800 ccm od 1800 do 2500 ccm od 2500 do 3100 ccm nad 3100 ccm 500.00 din 800.00 din 1.100.00 din 1.400.00 din 1.700.00 din 2.000,00 din Davek se odmerja na podlagi evidence o registriranih vozilih. Davčna obveznost nastane z dnem vpisa vozila v evidenco registriranih vozil V nekaterih naših krajih potekajo v teh dneh dela pri modernizaciji krajevnih cest. Pri tem letos nedvomno izstopa Gornji grad in preneha z dnem izbrisa iz evidence. Davek za tekoče leto se odmeri do 28. februarja in se plačuje po akontacijah po trimesečjih. Če se vozilo izbriše iz registracije, se odpiše del davka, ki odpade na čas po izbrisu. Zavezancem (avtoprevoznikom) se ob ugotavljanju osnove za davek od obrtnih dejavnosti, odmerjeni davek prizna kot strošek, če je vozilo zavezancu potrebno kot delovno sredstvo pri opravljanju njegove dejavnosti. Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: ■ % do 50.000,00 din 2 od 50.000,00 do 150.000,00 din 2,5 od 150.000,00 do 350.000,00 din 3 nad 350.000,00 din 3,5 Zavezanec za davek na določene premoženjske predmete je občan, ki poseduje stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobiva dohodek, pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000,00 din. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000,00 din. Ta davek se obrtnikom, ki ta davek plačujejo, šteje v strošek. Davek se ne plačuje od sredstev, ki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20,00 din od vsake začete konjske sile. Davek se določi v letnih zneskih, glede na moč motorja, davek na stroje, orodje in inventar, kot davek na motorne čolne odmerja davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno bivališče in na davčno prijavo, katero mora lastnik teh predmetov vložiti v mesecu januarju za tekoče leto. Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. Davek plačujejo občani, ki posedujejo gozdna zemljišča pod pogojem, da jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje, če je skupni dohodek lastnika gozda v preteklem letu presegel 20.000,00 din oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 din letno na družinskega člana. Če skupni dohodek vključuje tudi katastrski dohodek se le-ta šteje štirikratno. Ta davek ne plačajo občani, če gozdno zemljišče ne presega 0,50 ha. Davek se odmeri na podlagi davčne napovedi, ki mora biti dostavljena davčni upravi v mesecu januarju, v kateri mora biti razviden zaslužek preteklega leta lastnika gozda in zaslužki njegovih družinskih članov, kakor tudi .podatki o vseh družinskih članih, ki so z in davek od premoženja občanov lastnikom gozda v skupnem gospodinjstvu. V davčni prijavi mora biti tudi navedena številka posestnega lista, katastrska občina, parcelna številka, izmera parcelne številke in katastrski dohodek. Davek od premoženja na posest 9tavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 % — od poslovnih prostorov 0,20 % — od počitniških hiš 0,50% Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: — po povprečni gradbeni ceni na m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti; — po gradbeni izvedbi stavbe; — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. Glede na gradbeno izvedbo, se na m2 koristne stanovanjske površine uporabi količnik: — pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, -delno betonski z masivnimi stropi, količnik 100; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60. Vrednost m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po zgoraj navedenih količnikih se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 % — pri ložah za 30 %, — pri balkonih za 75 % — pri mansardnih prostorih za 20% — pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50%. Vrednost m2 površine poslovnih prostorov se poveča za 25%, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni Objekti. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. Zavezanec je dolžan vložiti davčno napoved za odmero davka od premoženja (stavbo). Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidavo ali nadzidavo^ že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena, oziroma ko so stavbo začeli uporabljati. Obrazec napovedi predpiše davčna uprava. V letošnjem letu se bo napoved vlagala v mesecu juniju. Revalorizacija stavbe se opravi, ko se gradbena vrednost m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma kasneje poveča za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. Za leto 1973 je določena vrednost v višini 2.400,00 din na m2 stanovanjske površine. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec izkaže, da so rea- lizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev; — če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini; Pri tem odlogu ali obročnem plačevanju davkov, mora zavezanec tudi plačati 12 % obresti, katere pod prej navedenem odlogu zaradi neplačanih dohodkov ni treba plačati. VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA, DELOVNIM SKUPNOSTIM, KMETOM KOOPERANTOM, OBRTNIKOM IN SVOBODNIM POKLICEM Zadeva: Zbiranje pomoči za prizadeta območja ob potresu na Kozjanskem Koordinacijski odbor za zbiranje pomoči ob potresu prizadetim na Kozjanskem je na svoji prvi seji 9. julija 1974 sprejel naslednje sklepe: 1. Vse OZD gospodarstva naj v soboto, 13. julija 1974 organizirajo delo vseh zaposlenih. Celoten OD iz tega delovnega dne se nakaže kot pomoč za Kozjansko. 2. Vsi zaposleni s področja družbenih dejavnosti prispevajo 3,5 % NOD kot pomoč Kozjanskemu. Vodstva delovnih organizacij s tega področja naj ta-prispevek obračunajo Ob priliki izplačila OD za mesec julij. 3. Kmetje kooperantje pri TOZD KLG GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje nakažejo v ta namen (50.000,00 pri TOZD KLG in 40.000,00 pri ZKZ Mozirje) 90.000,00 dinarjev. 4. Vsi obrtniki in svobodni poklici nakažejo za pomoč 0,3 % od letne osnove za obračun davka. 5. Zaposleni pri zasebnikih nakažejo za pomoč 3,5% od NOD. Zbiranje pomoči pod točko 4 in 5 prevzame davčna uprava SO Mozirje. 6. Občinski solidarnostni sklad bo sprejel sklep o odobritvi posojila v višini 5 % od zbranih sredstev v solidarnostnem skladu v letu 1974. Kredit se naj da na dobo 40 let z 2 % obrestno mero. 7. Sredstva se naj v čimprejšnjem možnem času nakažejo na občinski zbirni račun. Številka žiro računa je naslednja: 52810-789-3637 Prispevek za prizadete ob potresu na Kozjanskem 8. V kolikor delovne organizacije gospodarstva in družbenih dejavnosti ne bi mogle obračunati svojega prispevka v doglednem času, naj v naslednjih dneh izvršijo vplačilo akontacije v višini 50% od predvidene vsote. Obračun ob zaključku meseca pa naj zajame prispevek v celoti. 9. IS SO Mozirje je že dodelil iz sredstev proračunske rezerve 10.000,00 dianrjev. 10. O dodelitvi pomoči bo razpravljal tudi občinski sindikalni svet Mozirje. LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA CELJE KOMISIJA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Z namenom, da se pospeši stanovanjska graditev, objavlja Ljubljanska banka, podružnica Celje — komisija za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, v sporazumu z izvršilnim odborom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine MOZIRJE, za območje občine MOZIRJE RAZPIS dodatnih posojil za dograditev stanovanjskih hiš, ki so v zaključni fazi. Razpisna vsota znaša 630.000 din. Komisija za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo LB, podružnice Celje bo odobravala dodatna posojila po tem razpisu le za tiste stanovanjske hiše v območju občine MOZIRJE, ki so v zaključni fazi gradnje in na objektu dokončanih in tudi plačanih najmanj 75 % del, sredstva za dokončanje pa niso zagotovljena. Posojilo bo odobreno le v tistih primerih, kjer bo stanovanjska hiša sposobna za vselitev najkasneje do 30. 4. 1975 in vselitev dokazna s tehničnim prevzemom. Dodatno posojilo lahko dobijo občani, ki so že dobili posojilo pri LB — podružnici Celje oziroma njenih poslovnih enotah na podlagi: — namenskega varčevanja v podružnici; — združenega varčevanja občana in delovne organizacije; — namenske vezave sredstev delovne organizacije v podružnici. Občani lahko dobijo posojilo za dograditev stanovanjske hiše, ki je v zaključni fazi, ali za plačilo razlike med orientacijsko ceno in končno ceno po pogodbi o nakupu stanovanj pri proizvajalcu do zneska 50.000 din, po 4 % obrestni meri na leto z odplačilno dobo najdalj 5 let. Ljubljanska banka, podružnica Celje bo dodatna posojila odobravala le kreditno sposobnim prosilcem s tem, da vsa do sedaj odobrena posojila ne morejo presegati vrednosti standardnega stanovanja (250.000), gradnja mora biti pa izvajana po standardih, ki jih predpisuje odlok Skupščine občine Mozirje. Za zavarovanje in porabo dodatnih posojil veljajo določila o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. V prošnji za odobritev dodatnega posojila mora prosilec navesti: — sedanjo vrednost izvršenih del, ki jih je prosilec že opravil in plačal; — vrednost še neizvršenih del in način pokrivanja primanjkljaja sredstev; — znesek že odobrenih posojil, razčlenjeno po posojilodajalcih, z roki vračila in obrestno mero; — predračun del in materiala, za katerega namerava porabiti dodatno posojilo; — znesek zaprošenega dodatnega posojila z navedbo roka, v katerem ga želi poplačati; — potrdilo o višini mesečnih osebnih dohodkov in obveznosti, s katerimi so osebni dohodki obremenjeni za prosilca in člane družine, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Prednost pri odobritvi posojila imajo tisti prosilci, k z vselitvijo v svojo hišo SPROSTIJO DRUŽBENO STANOVANJE. Resničnost prosilčevih navedb bo ugotavljala posebna komi sija LB, podružnice Celje, ekspoziture Mozirje. Vloge za odobritev dodatnega posojila na podlagi razpisa sprejema Ljubljanska banka, podružnica Celje, ekspozitura Mozirje, kjer lahko občani dobijo podrobnejša pojasnila in potrebne obrazce. Razpis traja do 31. julija 1974. Vloge na razpis, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Razpis za dodatna posojila je objavljen tudi v Novem tedniku. Celje, dne 3. julija 1974 LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA CELJE KOMISIJA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Izobraževanje delegatov V novi ustavni ureditvi, zlasti s pomočjo delegatskega sistema in z uresničevanjem delegatskih razmerij, delovni ljudje dobivajo ustavnopravno in dejansko možnost, da demokratično, neposredno in enakopravno odločajo o vseh družbenih vprašanjih. Delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij pa bo močno odvisno tudi od usposobljenosti posameznega delegata in celotne delegacije za opravljanje njihovih nalog, pravic in dolžnosti. Občinska konferenca SZDL .in občinski sindikalni svet sta s sodelovanjem Delavske univerze v Mozirju organizirala seminar za vodje vseh delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, Delavska univerza je pripravila za jesen program izobraževanja delegatov vseh temeljnih samoupravnih skupnosti, DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 23. 7. 1974 od 7. ure do 29. 7. 1974 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 29. 7. 1974 od 7. ure do 5. 8. 1974 do 7. ure — dr. Franc ŠIRKO, Mozirje. Od 5. 8. 1974 od 7. ure do 12. 8. 1974 do 7. ure — dr. Emil ŠPRAJC, Ljubno ob Savinji. Od 12. 8. 1974 od 7. ure do 19. 8. 1974 do 7. ure — dr. Franc ŠIRKO, Mozirje. ŽIVINOZDRAVNIK: 21. 7. 1974 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 28. 7. 1974 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 4. 8. 1974 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. 11. 8. 1974 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 18. 8. 1974 — Drago LUKAN, dipl vet., Gornji grad. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-ČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo ‘SO Mozirje— Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov.