LETO XXVI, številka 23, 18. november 1994 Cena 145,00 SIT
ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA
Hriberni kova 1 63330 MOZIRJE
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
Sladkor
Olje 1/1
Riž Splendor
Sol morska / mleta 1/1
Puding čokolada 3 + 1
Toaletni papir 10/1
Persil 3/1

r
99,00 SIT
7
159.90	SIT
116.00	SIT
25.90	SIT 169^00 SIT
169.00	SIT,;
Čokolada Milka 100 g Čokolada Nestle Miklavž 100g Parkelj 100g Kinder jajčka Pšenična krmilna moka Pšenični otrobi
89,90 SIT
79.00	SIT 229,00 SIT 229.90 SIT
62.00	SIT 21,60 SIT
849.00 SIT
.ROSTFREI. 12 delna posoda 19.690,00 SIT Pšenični otrobi	19,90 SIT
za takojšnje plačilo 5% popust 18.753,00 SIT
IN ŠE MNOGO OSTALIH ARTIKLOV!
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
Ohoešeanio vas, da prvda jamo sadike, sadnega drevja n Vrtnarskem eent.ru -teLef.au: 831-045
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d. Velenje____________________
Obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da lahko od 2.11.1994 dalje v vseh menjalnicah LB Splošne banke Velenje d.d.	poleg prodaje	deviz
opravijo tudi nakup tujih denarnih sredstev.
Celotno menjalniško	poslovanje opravljajo
torej tudi v agencijah v Zg. Savinjski dolini in sicer:
v
- Šmartno ob Paki - Nazarje - Gornji Grad
-	Rečica	ob Savinji
-	Ljubno	ob Savinji
- Luče
Oglasite se v eni od naštetih enot in se prepričajte o celovitosti naše ponudbe.
P. E. TRGOVINA MOZIRJE
PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
NäSlP/NiCa
Pogled na Solčavo
foto: Ciril SEM
m
n
7
11
2ÖI
Kandidati za župane in občinske svetnike so znani
Grčava pot gornjegrajske Smreke na zahtevne evropske trge
Pogovor z novim direktorjem Komunale, mag. Jožetom Kumrom
Skupščinska kriza zaradi nesklepčnosti tik pred koncem mandata
OK Zgornja Savinjska v 3. kolu Pokala evropske odbojkarske zveze
Iz kronike: Dirka kot v kriminalki in Tatvine v MGA Nazarje
Da bi vedeli, kdo so kandidati
Pa se je spet zgodilo tisto, kar si niti mi v uredništvu, niti vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci, najmanj želimo. Pričujoča številka Savinjskih novic kasni z izdajo in jo torej, vsaj naročniki najbrž, namesto v petek berete v soboto. Ne da bi poskušali s svojih ramen preložiti krivdo na kogarkoli drugega, je potrebno povedati, da je razlog objektivne narave in gre breme krivde v resnici na račun tistega, ki ga sicer najraje kritiziramo, države namreč.
Verjetno ste že uganili. Da, volitve oziroma postopek predvolilnih aktivnosti so razlog za enodnevni zamik izdaje. Zakonodaja določa, da morajo biti seznami kandidatov oziroma list kandidatov javno objavljeni najkasneje 15 dni pred dnevom glasovanja. V primeru letošnjih lokalnih volitev je ta dan 19. novembra, torej danes. Ko smo v uredništvu v torek s polno paro pripravljali "normalno izdajo" 23. številke, so nas poklicali z občine in nam sporočili omenjeno dejstvo. Obvestilo o tem so menda šele tega dne prejeli s strani republiške volilne komisije. Ker so Savinjske novice najbolj bran časopis v Zgornji Savinjski dolini, naj bi bile kandidature objavljene prav v tem časopisu. Razumljivo. Zataknilo pa se je pri oddaji seznamov, saj so vrstni red kandidatov v nekaterih novih občinah žrebali šele v sredo zvečer, ko je sicer priprava za tisk običajno praktično že končana. Ne glede na to, da je bil siceršnji rok za oddajo prispevkov že zdavnaj mimo, sem se kot urednik časopisa odločil, da sezname objavimo tudi za ceno enodnevne zakasnitve izdaje, kar se je tudi zgodilo. Večji obseg in manj časa za pripravo sta terjala več naporov in nenazadnje več stroškov. Tudi takšne primere bodo morali upoštevati tisti, ki bodo kasneje računali, koliko so nas stale volitve.
Kot lahko vidite tudi sami, se v naši dolini prevolilna kampanja še ni čisto zares razplamtela, medtem ko je v mestih, resnici na ljubo imajo tamkaj na račun večjega števila volivcev tudi več sredstev v te namene, že povsem drugače. Savinjske novice bodo pred volitvami izšle še enkrat, 2. decembra, takrat pa bo verjetno tudi predvolilnih sporočil kandidatov, ki jih lahko najdete v prilogi na sredini, več kot tokrat.
Do tedaj pa lep pozdrav!
Vaš,
Franci Kotnik
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 50100-620-128 05 1117114-23833. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje.,Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje.
Nejasnosti v volilni zakonodaji
V zadnjem času se v zvezi z zakonodajo o lokalnih volitvah pojavlja kar precej vprašanj, med katerimi sta še posebej aktualni, ali je mogoče hkrati kandidirati za župana in občinskega svetnika in ali bodo volivci resnično volili le liste strank brez imen kandidatov.
Kandidati za župane in svetnike so znani
Dnevi, ki so še prostali do lokalnih volitev, se počasi iztekajo. Le še 16 jih je ostalo na današnji dan. Po rokovniku za izvedbo volilnih opravil je bilo potrebno do 9. novembra do 19. ure pri občinskih volilnih komisijah vložiti kandidature oziroma liste kandidatur za člane občinskih svetov in za župane, 19. november pa je rok za javno objavo seznamov potrjenih kandidatur ter list kandidatov. V ta namen objavljamo v Savinjskih novicah posebno prilogo, ki jo Ì najdete v sredini.
Z nje lahko razberete, da sta v bodoči j občini Moziije kandidata za funkcijo ; župana Jakob Presečnik, predlagatelj je s Slovenska ljudska stranka, in Milan Čaji jner, ki ga predlaga Liberalna demokracija I Slovenije. V volilni enoti Moziije se bodo I : za enajst mest v občinskem svetu potegovali kandidati na listah LDS, SKD,
I SLS, SDSS, KS Moziije in Športne liste.
1 Za osem mest v istem občinskem svetu
5	S
I pa se bodo v volilni enoti Rečica j j potegovali kandidati ZLSD, SKD, SLS, LDS,
; SDSS, neopredeljeni in nestrankarski.
V občini Nazaije za funkcijo župana I kandidirajo: Ivan Purnat, nestrankarski I kandidat, predlagal ga je zbor volivcev, I Jože Remšak (SDSS) in Franc Hren (SKD). Na zboru volivcev so bili predlagani trije ; kandidati za desetčlanski občinski svet, s j podpisi jih kandidira enajst, svoje kandi-\ date pa so predlagale tudi stranke SKD,
i	SDSS, ZLSD, SLS in LDS.
Tudi v Gornjem Gradu so kandidati za župana trije: Toni Rifelj (SDSS), Franc : Miklavc (ZLSD) in Edi Mavrič, nestrankarski kandidat, katerega so podprli volivci s podpisi. Za deset mest v občinskem I svetu se bodo pomerili kandidati SOPS, SKD, SLS, SDSS, ZLSD in trije kandidati s podpisi volivcev ter štirje kandidati, ii : predlagani na zboru volivcev.
Na Ljubnem imajo samo enega kandidata i za župansko mesto. To je kandidatka SDSS, Ana Rakun. Za ljubenski občinski svet se bodo potegovali kandidati ZLSD,
: LDS, SLS, SKD, SDSS in nestrankarski f I kandidat.
V Lučah so kandidati za funkcijo župana Mirko Zamernik (SDSS) in Albin Zamernik ter Tomaž Marolt, nestrankarska kandi-; data, ki so ju s podpisi podprli volivci. Za svetniška mesta se bodo potegovali j kandidati SLS, SKD in SDSS ter kandidati, ki so dobili podporo s podpisi oz. na
ii	zboru volivcev.
KF
Zakonodaja ne prepoveduje istočasnega kandidiranja za župana in svetnika, vendar pa se funkciji izključujeta. V praksi torej posameznik ne bo mogel opravljati obeh, zato bo zakonodajalec moral pojasniti, kakšen je postopek v primeru, če je posameznik izvoljen na obe funkciji.
Precej reakcij je vzpodbudila razlaga republiške volilne komisije, po kateri na glasovnicah ne bo imen kandidatov za svetnike. Kot so naknadno pojasnili, bo to pravilo veljalo v občinah s proporcionalnim sistemom volitev (pri nas je to bodoča občina Mozirje), medtem ko bodo v občinah z večinskim sistemom (npr. Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče) na glasovnih lističih navedeni vsi kandidati. Zakon namreč ne zapoveduje, da morajo biti na njih objavljena imena, temveč bodo
za zaporednimi številkami imenovane stranke oziroma liste kandidatov in njihovi znaki, na glasovnici pa bo tudi prostor za dodelitev prednostnega glasu posameznemu kandidatu. To pa še ne pomeni, da bodo imena skrivnost. Stranke morajo namreč na liste kandidatov uvrstiti določeno število posameznikov. Na volitvah bodo vsi kandidati z imenom in priimkom in drugimi podatki navedeni na razglasih, ki bodo viseli na vidnem prostoru na glasovalnih mestih. Če bi zakon zahteval, da so imena kandidatov izpisana na glasovnicah tudi pri proporcionalnem sistemu, bi morale biti le-te v občinah, kjer bodo volili preko 40 svetnikov, ogromne, saj bi morali nanje izpisati več kot 400 imen.
Koliko je kje volivcev?
Republiška volilna komisija je objavila število volivcev v posameznih novih občinah po stanju na dan 4. novembra 1994:
Gornji Grad	2.060
Ljubno	2.142
Luče	1.768
Mozirje	4.820
Nazarje	1.896.
Z izjemo Mozirja sodijo bodoče zgornjesavinjske občine po številu volivcev med najmanjše v Sloveniji.
OKROGLO MIZO O ZAPOSLOVANJU, SOCIALNI IN POKOJNINSKI POLITIKI,
ki bo v sredo, 23. novembra 1994, ob 18.00 uri v delavskem domu Nazarje.
Gostja okrogle mize bo
ministrica za delo, družino in socialno politiko
RINA KLINAR.
Vabljeni!
a
GOSPODARSTVO
Smreka Gornji Grad
Grčava pot na zahtevne evropske trge
Smreka iz Gornjega Gradu, podjetje v mešani lastnini, slavi letos štiridesetletnico. Po krizi, ki je to majhno podjetje, ki daje kruh 127 delavcem, zajela po izgubi trga v nekdanji Jugoslaviji, se kolektiv v jubilejnem letu spet postavlja na svoje noge. Tekoče poslovanje podjetja je po devetmesečnih rezultatih pozitivno in tudi leto predvidevajo zaključiti brez rdečih številk.
V Gornjem Gradu naredijo na leto za okrog osem milijonov mark izdelkov, med katerimi so za kupce najzanimivejše lesene stanovanjske hiše brunarice, vrtne hiše, garaže, oprema za prosti čas itd. Večino svojih izdelkov, kar 85%, izvozijo na zahodne, konvertibilne trge, med katerimi je na prvem mestu nemški, saj nanj lansirajo kar 40% proiz-
"V kolikor ne bo zaradi možnih vplivov zime prišlo do zastoja v proizvodnji, računam, da bomo leto 1994 zaključili brez izgube. Posojila iz preteklosti in visoke obresti so glavni razlog, da se podjetje že sedaj ne nahaja izven rizične meje poslovanja. Glavno je, da imamo dober, perspektiven proizvodni program, preverjen na zahtevnih zahodnih trgih.
V proizvodnji
vodnje, na italijanski 30%, avstrijski 10%. Na leto izdelajo okrog sto lesenih hiš, 2.000 vrtnih hiš, 7.000 vrat, nekaj sto garaž itd. V letošnjem letu so pričeli izdelovati tudi stanovanjske hiše po sistemu velikega panela.
Nemalo zaslug za Smrekin preobrat ima direktor Dominik Miklavc. V firmo je prišel v času, ko so jo mnogi že odpisali. Ko je zasedel vroč direktorski stolček, je imelo podjetje več kot dva milijona mark izgube in bilo na začetku trnove poti v iskanju novih trgov. To je bil čas, ko so delavci v glavnem pometali tovarniške hale in dvorišča in ko skoraj nihče več ni verjel, da se lahko Smreka še izkoplje iz skoraj brezizhodnega položaja.
Pomembno je, da smo se sposobni prilagoditi tudi individualnim željam kupcev iz tujine, zato smo za naše nemške, italijanske in avstrijske naročnike še posebej zanimivi. Svoje izdelke v Nemčiji prodajamo preko projektivnih birojev, specializiranih trgovskih hiš, uspelo pa nam je priti tudi v prodajni katalog Quelle. Inštitut TÜF NORD (Technischer über-wachungs - verein nord e. V.) iz Hamburga nam je za kakovost vrtnih hišk že izdal certifikat o zagotovljeni varnosti. S tujci se tudi dogovarjamo o delitvi dela, doma si pomagamo s kooperanti, tako bomo proizvodnjo še povečali. Trenutno je gibanje trga takšno, da je povpraševanje večje od ponudbe," ugotavlja direktor Dominik Miklavc.
V prelomnem času obstoja je bila Smreka življensko odvisna od drugih, zato je danes podjetje v mešani lasti. Pri lastninskem preoblikovanju družbenega kapitala bodo delavci z notranjim odkupom lahko udeleženi do ene tretjine. V Smreki tudi z zanimanjem proučujejo ponudbe tujih partnerjev, ki so pripravljeni podjetje dokapitalizirati. Trenutno zaslužijo v povprečju okoli 45 tisočakov čistega na mesec, z večjo proizvodnjo, boljšo kakovostjo in novotarijami pa bi moral biti kos kruha še večji. Ko je govora o novostih, v Smreki vedno bolj razmišljajo o proizvodnji tako imenovane biohiše. Gre za leseno stanovanjsko hišo, velikosti tudi do 120 kvadratnih metrov, ki ne bo več potrebovala umetnih izolacijskih materialov. Za tovrstne izdelke je na zahodu vse večje povpraševanje in v tem je po Miklavcu tudi Smrekina prihodnost.
"Prepričan sem," pravi Dominik Miklavc, "da Smreka ima prihodnost. Ima ljudi, ki obvladujejo zahtevno proizvodnjo, ima znanje in tradicijo.
Potrebujemo še dobro organizirano delo, dober marketing in konstantno kakovost. V dveh letih in pol smo se dodatno usposobili za kakovostno proizvodnjo. Dokaz temu so vedno nova naročila in priznanja. Na razstavi v Kölnu smo s svojim vrtnim programom poželi kar precej pohval, vedno bolj pa se izpopolnjujemo tudi pri izdelavi lesenih hiš in vikendov. Hišo smo sposobni izdelati v treh dneh in jo v tednu dni tudi zmontirati, če je zanjo vse pripravljeno."
Trenutno so v Smreki, kar zadeva kvaliteto, evropske trge in dobre plače, na dobri tretjini pravilno začrtane poti. Prej ko bodo v celoti osvojili evropske poslovne zakonitosti, prej ko bodo zahodnim kupcem pošiljali še bolj kvalitetne izdelke, prej bodo tudi plače na evropskem nivoju. Vodstvo se skupaj z delavci zaveda, da se bo potrebno za zastavljene cilje še kako potruditi, to pa je garancija, s katero lahko vsi skupaj bolj optimistično zrejo v prihodnost.
Edi Mavrič
Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Velenje Trg mladosti 2, p.p. 45 63320 Velenje
Telefon: +386 (063) 856-920 Telefax: +386 (063) 855-645
Poslovne informacije
1.	Vsa podjetja, ki poslujejo z Bosno in Hercegovino obveščamo, da odslej potrjujejo na Območni gospodarski zbornici Velenje vabila poslovnežem iz BiH. Vabilo, ki ga pošilja naš gostitelj, mora vsebovati:
-	Ime podjetja iz RS;
-	Datum izdaje vabila;
-	Ime podjetja iz BiH in imena oseb, ki prihajajo iz RS;
2.	Opozarjamo Vas na sejem “Avstrija v Sloveniji", ki bo od 22.- 25. novembra v Ljubljani.
3.	Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je razpisalo javni razpis za subvencioniranje obresti na kredite za poprivatizacijske razvojno izvozno usmerjene investicijske programe. Rok: 20.11.1994.
4.	Območna gospodarska zbornica Velenje prireja 6. decembra 1994 v Topolšici peturni seminar o Zagotavljanju kakovosti po sistemu ISO.
5.	Opozarjamo Vas na razpis Gospodarske zbornice Slovenije za nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 1994.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOST! 2. TELEFON: 063/856-920.
GOSPODARSTVO
Podjetniški
kotiček
Kar dobro smo sprejeli novost, ki je prišla z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskih računovodskih standardov, da je potrebno bilančne izkaze in obračun davka od dobička pravnih oseb predlagati Agenciji za plačilni promet (prej SDK) samo enkrat letno, ob zaključku poslovnega leta, ki je, mimogrede, lahko tudi drugačno od koledarskega leta. Pri določanju poslovnega leta je potrebno upoštevati dejstvo, da je potrebno za davčne potrebe pripraviti davčno bilanco za koledarsko leto, kar praktično pomeni, da bi moralo podjetje, ki si je določilo poslovno leto drugačno od koledarskega, dvakrat letno pripraviti obrazce, enkrat za "komercialne" potrebe, drugič pa za potrebe davčne zakonodaje. Zato ostaja vprašanje, ali je takšna odločitev smiselna.
Bolj redka priprava računovodskih izkazov pomeni najbrž tudi manj skrbno spremljanje rezultatov poslovanja v večini podjetij med letom, vsaj manjši vpogled v davčne predpise. Ker bomo za leto 1994 prvič delali davčno bilanco po novih predpisih, torej novem zakonu o davku od dobička pravnih oseb (UL 72/93), opozorimo na najbolj bistvene elemente davčnega zakona, na stroške oziroma odhodke, ki jih zakon o davku na dobiček pravnih oseb ne priznava kot odhodke, čeprav se v bilančnih izkazih in knjigovodskih evidencah prikazujejo kot stroški.
Ker se določila zakona o davku na dobiček pravnih oseb uporabljajo tudi pri ugotavljanju davka od dejavnosti samostojnih podjetnikov, se določila smiselno uporabljajo za slednje.
1.	Davčno nepriznani odhodki:
-	davki, ki jih je plačal lastnik davčnega zavezanca kot fizična oseba
-	denarne kazni
-	zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov
-	odhodki za pokrivanje izgub prejšnjih let
-	rezervacije za kritje izgub
-	odpisane terjatve do delavcev, lastnikov in pravnih oseb
2.	Omejeno priznani odhodki:
-	amortizacija največ po stopnjah, predpisanih z zakonom
-	obresti za prejeta posojila od lastnikov ali pravnih oseb, največ do višine zadnje, ob odobritvi posojila znane povprečne medbančne letne obrestne mere
-	plače do višine, ki so v skladu s KP (tudi uspešnost)
-	povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenim največ do višine, določene z odlokom Vlade Republike Slovenije (Družbam brez polno zaposlenega delavca se priznavajo kot strošek dela le nagrade učencem in študentom na praksi).
-	dolgoročne rezervacije stroškov v višini 70% obračunanih rezervacij
-	stroški reprezentance v višini 70% obračunanih stroškov
-	izplačila za humanitarne namene do višine 0,2% vrednosti prihodkov
-	izplačila za politične organizacije v višini trikratne povprečne mesečne plače na zaposlenega pri davčnem zavezancu.
Davčna osnova se poveča še za obresti na dane kredite lastnikom, zaposlenim ali povezanim osebam, če so te nižje od medbančne letne obrestne mere.
Poglobitev v med letom knjižne odhodke ne bo odveč.
#**
V prvi polovici decembra predvidevamo organizacijo brezplačne tridnevne podjetniške delavnice, namenjene obstoječim in bodočim podjetnikom, kjer boste dobili aktualne informacije in osnovna znanja o podjetništvu. Informacije in prijave na tel.: 832-543.
Zbiramo prijave (ista tel. št.) za:
-	začetni, 60 - urni tečaj dvostavnega knjigovodstva
-	dvodnevni tečaj enostavnega knjigovodstva za s.p., ki sami vodijo poslovne knjige
Vida Skok
Združenje podjetnikov
Pogovor s Cvetko Tinauer
V petek, 21. oktobra, je Združenje podjetnikov Savinjsko-šaleške regije pripravilo pogovor z vršilko dolžnosti direktorice Sklada za razvoj malega gospodarstva Slovenije, Cvetko Tinauer.
To je bila ena izmed prvih aktivnosti novonastalega združenja, ki se je rodilo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Nastalo pa je z jasnim in odkritim ciljem: lobirati malo gospodarstvo in uveljaviti njegov interes v političnem odločanju, pri sprejemanju podjetniške zakonodaje in oblikovanja makroekonomskih pogojev.
Pogovora se je udeležilo le šestnajst podjetnikov, ki pa so z zanimanjem prisluhnili razmišljanjem novopostavljene direktorice Sklada. Sveža in dobrodošla je bila informacija o dodelitvi subvencij in garancij za malo gospodarstvo za letošnje leto, saj vemo, da je bil razpis s 1. oktobrom zaprt in da so vloge prejete do tega datuma romale na tehtanje strokovnih medresorskih komisij in upravnega odbora sklada.
Tinauerjeva je prisotne sicer prepričala o objektivnem pristopu in jasno postavljenih kriterijih v izboru. Kljub temu na strani podjetnikov ostaja nezadovoljstvo, saj tudi do potankosti najpricizneje oblikovana merila ne spremenijo osnovnega dejstva: sredstev je bistveno premalo.
Sklad je po letošnjem razpisu razdelil nekaj malega čez 4 mio DEM, kar je zadostovalo
za borno tretjino prispelih popolnih in ustreznih vlog.
Za v bodoče se v Skladu trudijo, da bi oblikovali večji fond sredstev, tako da bi izterjali nekatere "neustrezne" plasmaje iz preteklosti ter pritegnili tudi druge kapitalske vire in ne bi sloneli le na proračunskih sredstvih. Smiselno bi bilo tudi združevanje sredstev več min-isterstev in usklajene aktivnosti med njimi.
Tinauerjeva je menila, da se podjetniki preveč usmerjajo zgolj na subvencije obrestne mere, manj pa izrabljajo drugo možnost - jamstva za posojila. Ta so v primerjavi z drugimi jamstvi stroškovno zelo ugodna.
Pogovor se je kritično dotaknil tudi bank in njihovih previsokih obrestnih mer. Politika Sklada v bodoče bo poizkušala opraviti selekcijo tudi med bankami in bo usmerjala svoj depozit predvsem tja, kjer nudijo podjetništvu boljše pogoje.
In kaj zapisati za konec?
Podjetniki so sicer slišali nekaj vzpodbudnih besed, vendar se bodo tudi v bodoče morali zanesti predvsem na lastne sile.
TG
Obrtniki za čimboljše sodelovanje
Pred kratkim so se na skupnem sestanku sešli predstavniki Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice in krajevnih skupnosti.
Predsednik zbornice, Herman Remic, je razložil njeno vlogo z ozirom na novo zakonodajo, kakor tudi njene pristojnosti. Ker si tako zbornica kot obrtniki sami želijo tesnejše povezanosti z okoljem, kjer delajo, naj bi v novem vodstvu
zbornice, le-ta ostaja v enaki velikosti kot doslej, sedeli tudi predstavniki novih občin. Volitve v nove organe zbornice pa vzporedno z lokalnimi volitvami niso izvedljive, zato jih bodo izvedli kasneje.
KF
[9
GOSPODARSTVO
Pogovor z novim direktorjem javnega podjetja Komunala Mozirje, mag. Jožetom Kumrom
"V komunalni dejavnosti vidim izziv"
S 1. decembrom prevzema krmilo mozirske Komunale mag. Jože Kumer, ki ga je izvršni svet na zadnji seji na podlagi javnega razpisa imenoval na omenjeno funkcijo. Z njim smo se pogovarjali o motivih za prijavo na direktorsko mesto, o trenutnem stanju v Komunali in o viziji njenega razvoja.
SN: Mag. Kumer, zadnja leta ste službovali izven mozirske občine. Prav bi bilo, da zato, preden pričneva razgovor o Komunali, navedete najbolj značilne podatke o svoji dosedanji poslovni karieri.
KUMER: Imam 25 let delovne dobe. V tem času sem 20 let delal v dolini, najprej na področju zadružništva. Ukvarjal sem se z vzpostavitvijo sistema odkupa mleka in prišel do mesta vodje komercialnega sektorja in pomočnika direktorja. Za tem sem nekaj časa delal na občini na področju planiranja in analiz in se v tem času dodatno izobraževal na ekonomskem področju. Spoznal sem namreč, da je agronomska stroka le preozka za širše poznavanje sistema. Ob delu sem diplomiral na drugi stopnji ekonomije in napredoval do načelnika oddelka. V tem času sem se ukvarjal tudi s političnimi vprašanji s področja kmetijstva. Deloval sem v svetu za kmetijstvo v takratni SZDL in bil na podlagi tega nekaj časa volunterski nato pa še profesionalni predsednik OK SZDL. Sledila je zaposlitev v Gozdnem gospodarstvu, kjer sem delal na področju temeljne organizacije kooperantov in v delovni organizaciji. Tam sem dodobra spoznal cestno in prostorsko problematiko, nakar sem konec osemdesetih let postal predsednik medobčinskega sveta SZDL. Po volitvah leta 1990 sem se zaposlil v podjetju SIP Šempeter kot vodja nabave, leta 1992 pa sem postal direktor komerciale. V zadnjem obdobju je vodstvena ekipa, v kateri sta bila poleg mene tudi
mag. Jože Kumer
sodelavca za finančno in te- leti sem s somišljeniki hnično področje, dokazala, da razmišljal o razvoju te alpske
je podjetje profitabilno in da zmore rešiti svoje težave.
doline po švicarskem modelu in želja je ostala vse do danes.
SN:	Zakaj ste se torej
odločili za prijavo na javni razpis za direktorja Komunale?
KUMER: Razmišljal sem, da so v dolini, kjer sem že delal vrsto let, le potrebni strokovni kadri, po drugi strani pa je področje, ki sem ga pokrival v firmi, zelo zahtevno tako glede vsakodnevne vožnje in s tem povezanih rizikov kakor tudi fizičnih naporov. Poleg tega je status SIP-a, ki je v Skladu za razvoj RS, nerešen in nedefiniran glede lastninskega preoblikovanja. Nenazadnje pa vidim v komunalni dejavnosti tudi nekatere razvojne vidike in izziv, da se stvari uredijo, predvsem na ekološkem področju. Že pred
SN: Kakšno je po vašem mnenju stanje v podjetju, v katerega prihajate, in kaj je potrebno posledično temu storiti?
KUMER: Stanje je, kot je širši javnosti znano, nezavidljivo. Problemov je veliko. Dokončno je potrebno razrešiti finančne obveznosti in terjatve iz preteklosti, kot so avtobusna postaja Mozirje, dela v KS Mozirje, kanalizacija Nazarje, dolg GLIN-a Nazarje, poleg teh pa obstajajo še nekateri individualni dolžniki za plinsko ogrevanje.
Najprej je potrebno pripraviti in sprejeti letni plan dela podjetja, v katerem bodo definirani cilji in možnosti. Novim občinam bomo ponudili
dve možnosti: minimalno in optimalno, čeravno bomo mi zagovarjali optimalno. Menim, da je treba zastaviti težko dosegljive cilje in maksimalno izkoristiti kapacitete.
V	razvojno vizijo bo potrebno vključiti tehnološko posodobitev. Sanacija odlagališča odpadkov je premalo, potrebna bo širitev. Projekt, ki ga je izdelal SMELT, obstaja, vendar stvar ni rešena s prostorskimi dokumenti. Potreben je tudi nov odlok za razširitev odvoza odpadkov. Prav tako je potrebno razmišljati o investicijah, kot so kompakter za smeti, variopres, samonak-ladalnik. Seveda pa so vse to že stvari, ki jih ni mogoče realizirati v enem letu, pač pa bo plan pokazal, v kakšnem času. V pogon je potrebno spraviti tudi vse zgrajene čistilne naprave.
Naslednje področje je vzrževanje cest, ki je zelo zahtevno. Vozila, skoraj vsa so starejša od 10 let, in naprave so dotrajane, torej amortizirane. Potrebno jih bo zamenjati z novimi ali novejšimi.
Področje oskrbe z vodo je bilo do sedaj še najboljše. Sistem se je redno vzdrževal, tako bo treba delati tudi v bodoče. Napredek bo potreben glede nadzora nad črpališči in rezervoarji, kjer vsakodnevni pregledi pomenijo precejšne stroške, zato naj bi uvedli računalniški nadzor.
V	skladu z možnostmi bomo razširili dejavnosti tako na javnem področju, npr. vzdrževanje zelenic, živih mej itd., kot profitnem področju. No, glede slednjih smo kot javno podjetje precej omejeni.
V	podjetju bo potrebno doreči makro organizacijo v
Ll
GOSPODARSTVO
I
POLITIKA
lili
KUMER: Problemov se nikoli nisem bal in tudi sedaj je tako. Z vodstvi novih občin bo pač potrebno dogovoriti, kaj je na njihovem območju treba postoriti. In potem bo treba to učinkovito izvajati. Vendar ljudje brez ustreznih tehničnih sredstev ne morejo delati, zato je posodobitev res nujna. Dejstvo je, da smo na nekaterih področjih zaostali in morda ne bi bilo napak razmišljati o neke vrste ekološkem tolarju, ki bi ga zbirali in trošili za točno določene projekte. Na ta način bi se dalo določene stvari, denimo odlagališče odpadkov, hitreje rešiti. Morda bi kazalo razmisliti tudi o preoblikovanju podjetja v delniško družbo. Kdo ve, morda pa je kdo le pripravljen vložiti svoj kapital v to dejavnost, s čemer bi le-ta imela boljše pogoje za svoje delo.
KF
^	OGLASI	^
Želja
krajanov
Zdaj, ko so končno zakoličene meje novih občin, so pred nami volitve v novo lokalno samoupravo.
Željo krajanov je. do smo se opredelili nestrankarsko in v ta namen predložili kandidatno listo. Na tej listi so enako zastopane tudi ženske, ki so nosilke življenja, dela in napredka.
Bodoča občina se mora razvijati v skupnost ljudi, ki si bodo znali urejati življenje. Prepričana sem, da boste, spoštovani volila*, glasovali za našo nestrankarsko listo, da bo življenje nas vseh osmišljeno, bolj človeško in bolj humano.
In lepše za nas in za mlade generacije.
Vera Poličnik Sp. Rečica 34
pogojih nove lokalne samouprave. Razviti bo treba primerno sodelovanje z novimi petimi občinami.
V pisarniško poslovanje je treba uvesti računalniške programe, ki bodo omogočili ustvariti bazo podatkov, ki se bodo ažurirali in arhivirali.
Interne akte bo potrebno uskladiti z novim občinskim odlokom in izdelati pravilnike za prej našteta področja dela. Vseskozi bomo sledili zakonodaji in usmeritvam pristojnega Ministrstva za okolje in prostor.
SN:	Zelo izčrpno ste
navedli, kaj vas čaka v naslednjem obdobju. Nedvomno pa bo urejanje razmer zahtevno in dolgotrajno. Vendar glede teh zadev, kot kaže, nimate pomislekov.
Skupščina občine Mozirje
Nadaljevanja 34. seje in izredne seje ni bilo
Nadaljevanje 34. seje občinske skupščine, ki je bila (že drugič) prekinjena 20. oktobra, je bilo sklicano v četrtek, 3. novembra. Po končanem nadaljevanju naj bi bila še izredna seja na temo Sklada stavbnih zemljišč.
A niti prvega niti drugega dejanja nismo dočakali, saj je bilo poslancev tudi po polurnem čakanju premalo za minimalno sklepčnost. Predsedniku skupščine, Francu Miklavcu zato ni preostalo drugega, kot da se prisotnim zahvali za udeležbo, zasedanje pa znova skliče prihodnjič. Vse kaže, da bo najprej sklicana redna novembrska seja (menda 1. decembra), morda pa bodo takrat poslanci, če bodo sklepčni, uspeli dokončati tudi prekinjeno sejo.
KF
ZomEntiIZmö
Lahkotnost odsotnosti
Ne samo 34. seja SO Mozirje, tudi izredna seja tega najvišjega organa sedanje občine nimata sreče sami s sabo. Medtem, ko se je prva pred dobrim mesecem sicer pričela, bila prekinjena, se nato nadaljevala in bila spet prekinjena, se druga zaenkrat niti pričeti ni mogla, čeprav so jo delegati sami predlagali.
Če bi o nadaljevanju omenjene 34. seje morda lahko sklepali, da so preostale točke (poročilo o imenovanju direktorja JP Komunala, predlog komisije za volitve in imenovanja, lokalna samouprava, razno) nezanimive in bistveno ne morejo vplivati na ničesar, je z izredno sejo prav nasprotno. Žolčna razprava na prvem nadaljevanju 34. seje je namreč sama rodila predlog, da o problematiki terjatev mozirske Komunale do sklada stvabnih zemljišč in o planu dela istega sklada delegati spregovorijo na izredni seji. Izkazalo pa se je, da je tema predvidene razprave "pretežka", da bi se delegati spoprijeli z njo. Kako si sicer drugače razlagati dejstvo, da je na zasedanje prišlo le 21 delegatov od 63-ih?
Posledice, ki bodo nastale neposredno zaradi nesprejetega plana dela Sklada stavbnih zemljišč, bodo prav gotovo zelo konkretno vidne v praksi. Odgovornost zanje bo (upravičeno) padla na skupščino, ki svoje dolžnosti ni opravila pravočasno (pomislite, govora je o planu dela za leto 1994!!!), in (neupravičeno) na vse njene delegate ne glede na to, ali so bili tega in tega dne prisotni ali ne. In videti je, da se zaradi tega prav nihče posebej ne razburja. Mesec in pol (podaljšanega) mandata bo hitro minil in le kdo se bo še kdaj spomnil, kdo je (ali pa ni) nekoč sedel v delegatskih klopeh? Ljudje, še posebej to velja za volivce, praviloma hitro pozabljamo dejstva, ki so se zgodila pred časom.
Seveda se ob tej novi in nepričakovani skupščinski krizi tudi vprašamo, ali bo sedanji sestav sploh še kdaj sklepčen in če bo, o čem in kako je še sposoben sklepati. Podobno vprašanje smo si zastavljali tudi na višku skupščinskega konflikta z Božičevo vlado. Če je bilo takrat mogoče enostavno poiskati vzroke za pasivnost skupščine izven nje same, tega tokrat najbrž ni mogoče zgolj ponoviti. Res pa je, da nakopičeni problemi v zvezi s Komunalo in Skladom stavbnih zemljišč izvirajo prav iz obdobja, ko je bila omenjena vlada še trdno v sedlu. A nič ne de, pravijo nekateri, bodo pač nove občine imele več dela. Morda res, kaj pa faktor čas? Se vam ne zdi, da nas sosedje prehitevajo po levi in desni?
Franci Kotnik
I
POLITIKA
IZ KS
Logarska dolina
lz KRAJEVNIH SKUPNOSTI ~~|fj[
JP KOMUNALA p.o., Mozirje Praprotnikova 36 63330 MOZIRJE
Akcija odvoza večjih kosovnih odpadkov
I.	19.11.1994 KS BOČNA, KS GORNJI GRAD, KS NOVA ŠTIFTA
a)	KS BOČNA 7.00 - 9.00 URE
b)	KS GORNJI GRAD 9.00 - 12.00 URE
c)	KS NOVA ŠTIFTA 12.00 - 14.00 URE
II.	26.11.1994 KS SOLČAVA IN KS LUČE
a)	KS SOLČAVA 7.00 - 9.00 URE
b)	KS LUČE 9.00 - 12.00 URE
c)	KS LUČE 12.00 - 14.00 URE (Struge - Konjski vrh)
III.	3.12.1994 KS LJUBNO in del KS REČICA OB SAVINJI
a)	LJUBNO 7.00 - 10.00 URE
b)	RADMIRJE 10.00 - 12.00 URE
c)	OKONINA 12.00 - 14.00 URE
d)	GRUŠOVLJE 12.00 - 14.00 URE
IV.	17.12.1994 KS REČICA OB SAVINJI IN KS MOZIRJE
a)	ŠENTJANŽ, VARPOLJE, NIZKA, REČICA, Sp. REČICA, PRIHOVA
7.00	- 10.00 URE
b)	PRESEKA, LOKE, TRG MOZIRJE, PODVRH I. IN IL, NOVE TRATE
10.00	- 14.00 URE.
Odvoz večjih kosovnih odpadkov se izvaja v skladu z novim odlokom o ravnanju z odpadki. Odvoz se bo vršil tam, kjer se izvaja kantni odvoz. Vsled tega naprošamo krajane, da do teh ustaljenih poti dostavijo večje kosovne odpadke do pričetka izvajanja odvoza po posameznih krajih in seveda tudi datumih odvoza.
Predvsem pa bi želeli opozoriti, da se pripravijo za odvoz le tisti odpadki, ki jih ni mogoče drugače deponirati (ne spadajo odpadki z vrtov, veje, listje itd.), kar lahko razberete iz kotička "Zeleni Franček" v 22. št. SN.
Nova pot
Kdaj ste bili nazadnje v Logarski? Če je od tega minilo že leto ali dve, boste ob naslednjem obisku prijetno presenečeni.
Zadnja novost je ureditev pešpoti po celi dolini. Velik obisk doline v poletni sezoni povzroča nemogočo gnečo in prometne zamaške. Zato so v podjetju Logarska dolina začeli razmišljati, kako bi se temu izognili. Dolina mora postati dostopna tudi za pešce. In to ne tako, da hodijo po trdem asfaltu in se ves čas umikajo avtomobilom.
Zdaj vas čaka prijetna pot po mehkem listju in iglicah, v zavetju gozda, z lepimi razgledi na severna ostenja Ojstrice in Planjave. Začenja se pri mostu čez Savinjo, malo naprej od kmetije v Logu. Prvič se ustavimo pri izviru
Pri izviru Crne
Čme, ki privre na dan izpod velikega skalnega balvana. Nadaljujemo ob strugi potoka, se dvignem® v gozd, prečkamo hudourniški vršaj. Pridemo na rob gozda ob pašniku, pozdravita nas Ojstrica in Planjava. V Plesti prečkamo cesto in nato še enkrat, da pridemo mimo kopišč do novega planinskega doma. Najprej tesno ob strugi, po prodnih nanosih, po stopničkah čez hudourniško pregrado, pa v Logarski kot. Še dvakrat prečkamo cesto, da si skrajšamo ovinek po markirani stezi, potem pa skozi bukov gozd na meliščih pod Planjavo do pentlje pod slapom Rinka. Dve uri udobne hoje je za nami, pot gre po ravnem ali se blago vzpenja.
Za tiste, ki so bolj radovedni in bi radi na poti kaj novega izvedeli, se načrtuje bogata vsebina v obliki gozdne ume poti. Posamezni zanimivi objekti bodo označeni in kratko predstavljeni na tablah ob poti, širše pa v načrtovanem vodniku.
Pot so že množimo prehodili delavci bank ob svojem srečanju v septembru in udeleženci okrogle mize o Kamniško-Savinjskem parku. Zadnji lepi jesenski dnevi, odeti v pisane barve in pobeljene gore, vabijo tudi vas!
Marija Sodja-Kladnik, foto: KF
Poplava v Savinjskem gaju
Da je voda še vedno lahko naš velik sovražnik, če je je naenkrat preveč, je opozorila med zadnjim dežjem minuli teden.
V petek, 11. novembra, je namreč struga, ki teče skozi Savinjski gaj, prestopila svoja bregova in čisto zares poplavila park. Nivo in hitrost toka sicer na srečo nista dosegla takšnih vrednosti, da bi povzročila večjo škodo, kljub temu pa so imeli urejevalci parka na čelu z Jožetom Skornškom dovolj dela z vzpostavitvijo prvotnega stanja. Kot so ugotovili, se je voda iz struge razlila zaradi neočiščene rešetke pri izlivu v ribnik, kar dokazuje, da je lahko že majhna nepazljivost vzrok za velike težave.
KF. foto: Ciril Sem
Geografsko poreklo Zgornjesavinjskega želodca
Do zaščite z odlokom
Turistično društvo Rečica ob Savinji in Zgornjesav-injska kmetijska zadruga Mozirje si že od leta 1992 dalje prizadevata zaščititi prvovrstno suhomesnato kulinarično specialiteto - Zgornjesavinjski želodec, ki ga odlikujeta posebna tehnologija proizvodnje in zorenje oz. sušenje v svojstveni predalpski klimi. Postopek zaščite omenjenega izdelka, ki je vedno bolj iskan tako v dolini kot v Sloveniji, se je pred časom zataknil, ker še niso izpolnjeni vsi pogoji za registracijo meseca junija ustanovljenega konzorcija, ki bo opravljal s projektom zaščite opredeljene naloge. Zato naj bi Izvršni svet SO Moziije imenoval začasni petčlanski strokovni odbor, ki bi v prehodnem obdobju izvajal z odlokom o zaščiti predvidene naloge. In kaj je namen omenjenega odloka? Predvsem preprečiti zlorabo imena, da bi se pod enakimi pogoji tržili netipični in nekakovostni industrijski in "domači" proizvodi. V odloku je precizirano tudi območje zaščite, ki je geografsko opredeljeno kot Zgornja Savinjska dolina in ga označuje enaka tradicionalna tehnologija za proizvodnjo "želodcev". Z znamko geografskega porekla bodo zaščiteni le tisti želodci, katerih vzorci bodo na strokovnem ocenjevanju dosegli predpisano kakovost (nad 15 točk od 20 možnih) in bodo ustrezali skupnim tehnološkim osnovam in standardom za izdelovanje. Način zaznamovanja proizvodov in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do zaščitne znamke geografskega porekla, bodo določeni s posebnim pravilnikom. Strokovni odbor pri IS bo pripravil strokovne podlage in organizacijo aktivnosti glede zaščite geografskega porekla pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine (UV1L), skupaj s TD Rečica bo organiziral ocenjevanje "želodcev", izvajal bo promocijo na raznih sejmih in prireditvah ter preprečeval tržne zlorabe.
Za vodenje postopka pri UVIL-u bo Izvršni svet pooblastil patentno pisarno v Ljubljani.
Omenjeni odlok naj bi na naslednjem zasedanju sprejela občinska skupščina.
KF
sa
ŠOLSTVO
Tekmovanje iz logike
Tudi letos se bodo učenci osnovnih šol pomerili na številnih tekmovanjih.Uvod v ta tekmovanja je letos predstavljalo tekmovanje iz logike.
Najprej so šole organizirale šolska tekmovanja, najboljši pa so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo pred dnevi v Celju.
Učenci iz šol naše občine so se na tem tekmovanju več kot odlično odrezali.
Med učenci 6-ih razredov je bila Suzana Kramer (OS Ljubno) druga, Polona Zavratnik (OŠ Ljubno) pa šesta.
Med učenci 7-ih razredov je bila Suzana Ermenc (OŠ Ljubno) prva, Petra Vršnik (OŠ Luče) tretja, Miha Maranšek (OŠ Ljubno) in Matjaž Urlep (OŠ Mozirje) pa deveta.
	OGLASI	
		
Kako ohraniti današnje trenutke sebi in prihodnjim generacijam? Nič lažjega!
Poslužite se profesionalnih fotografskih storitev:
-poročni portreti v ateljeju -reportaža poročnega obreda v cerkvi in na matičnem uradu
-reportaža proslav, prireditev in drugih svečanih obredov, tudi obhajilnih, krstnih ipd. -portretna fotografija za dokumente -razvijanje amaterskih filmov in izdelava slik -različne povečave
-strokovni nasveti fotoamaterjem o pravilnem snemanju in rokovanju s fotoaparati -fotoaparati in fotomaterial v stalni ponudbi
Kakovostne storitve in konkurenčne cene vam, sicer v novi organizacijski obliki ViaS d.o.o., zagotavlja že poznana blagovna znamka
PE fotOg&Djjj
atelje:	Gornji Grad	Justina Ugovšek-Bastl
atelje:	Mozirje	telefon: 843-071
Atelje	v Mozirju	odslej	na novi lokaciji:
Na Trgu	12	(za papirnico)
vhod z dvorišča
Med tekmovalci 8-ih razredov pa je bil Tomaž Cajner (OŠ Mozirje) prvi, Boštjan Zamernik (OŠ Ljubno) sedmi, Barbara Strašek (OŠ Mozirje) pa deseta.
Reševanje nalog iz logike, ki ni enostavno opravilo, je vedno bolj priljubljeno pri učencih, kar dokazuje tudi vedno večje število učencev, ki se vsako leto udeležijo tekmovanj iz logike.
Najboljši tekmovalci z regijskega tekmovanja se bodo še ta mesec pomerili na državnem tekmovanju v Ljubljani.
ZDRAVSTVO
1. december -svetovni dan boja proti AIDS-u
Letošnji svetovni dan boja proti aidsu je že sedmi po vrsti od leta 1988, ko so se strokovnjaki po vsem svetu dogovorili, da potrebujejo boljšo izmenjavo informacij o okužbi s HIV virusom in AIDSU, o načinih prenosa, ter o zaščiti in vzgoji ljudi, da sprejemajo dejstvo, da so bolni in okuženi med nami.
Zato SZO vsako leto oblikuje enotno geslo za 1. december, ki je rdeča nit dogajanja po svetu. Letošnje geslo se glasi: AIDS IN DRUŽINA. S tem geslom želimo v prihajajočih dnevih in mesecih posebno pozornost nameniti družinam, ki so prizadete zaradi infekcije katerega od družinskih članov z virusom. Poleg tega želimo motivirati družine, da postanejo aktivnejše v boju proti tej bolezni in da se v čim večjem številu vključujejo tako v preventivne programe kot tudi v samo nego okuženih in bolnih. Osamljenost, strah pred predsodki in izolacija, so stalne skupne teme v izpovedovanju ljudi, okuženih z virusom HIV ali obolelih za aidsom. Ta psihološki problem je prav tako del pandemije aidsa kot telesne manifestacije bolezni. To, da poskušamo izolirati ljudi, za katere menimo, da so nevarni, je odraz človeškega ravnanja v primerih, ko nam grozi nevarnost. Diskriminacija ljudi okuženih z virusom še pospešuje molčečnost ljudi, pri katerih obstaja sum za okužbo. Mnogo ljudi si še vedno zatiska oči pred dejstvom, da aids grozi nam vsem, kajti oseba z aidsom je lahko vaš sin, vaš brat, vaša sestra ali vaš prijatelj.
EPIDEMIOLOŠKA SITUACIJA AIDSA V SVETU IN PRI NAS
Do julija 1994 je bilo po svetu preko 17 milijonov žensk, moških in otrok okuženih z virusom HIV. Vsak dan se na novo okuži preko 6000 ljudi. Po ocenah strokovnjakov SZO se bo do leta 2000 število okuženih s HIV-om povzpelo na 30 do 40 milijonov, s skupnim številom 10 do 15 milijonov obolelih za aidsom. Velik problem pandemije aidsa so tudi otroci, ki so izgubili enega ali oba starša zaradi te bolezni. Do leta 2000 bo tako v svetu osirotelo preko 5 milijonov otrok.
V	Evropi je v prvih 6. mesecih preko 120.000 primerov aidsa. Največje število obolelih je v Franciji, Italiji in Španiji. Iz teh držav je 65% vseh prijavljenih primerov aidsa v Evropi.
Več kot polovica prijavljenih bolnikov je že umrla. Med obolelimi je že 20% žensk, kar pomeni, da število primerov med žensko populacijo stalno narašča.
Heteroseksualni prenos postaja vedno pomembnejši način okužbe in v Evropi predstavlja okoli 16% vseh diagnostičnih primerov.
V	Evropi je prijavljenih tudi okoli 5000 obolelih
otrok, ki so mlajši od 13 let. V večini primerov gre za vertikalni prenos od okužene matere, okoli 20% je nosokomialnih infekcij z virusom, v enakem odstotku pa prenos okužbe ni znan.
V	Sloveniji je bilo do 30. septembra prijavljenih 37 primerov aidsa; 34 primerov pri moških in le 3 primeri pri ženskah. Ob postavitvi diagnoze je bilo več kot 50% moških starih med 25 in 39 let. Največ bolnikov (20) se je predvidoma okužilo pri spolnih stikih z drugimi moškimi. V letu 1992 je bil prijavljen tudi prvi primer aidsa pri otroku, ki še ni dopolnil prvega leta starosti. Okužil se je od matere, ki je imela spolne stike z osebo iz Afrike.
V	Sloveniji je bilo do 30. septembra 1994 prijavljenih še dodatnih 50 primerov diagnostične infekcije s HIV brez razvitega obolenja aidsa.
Od tega je 37 primerov pri odraslih moških, kjer se jih je največ okužilo pri spolnih stikih z drugimi moškimi (16).
Pri odraslih ženskah je prijavljenih 12 primerov.
V	prvem četrtletju je bila prijavljena tudi okužba s HIV pri mladoletni deklici, ki se je okužila od matere.
ffi KULTURA fl
Galerija Mozirje
Razstava likovnih del skupine PIN
V petek, 4. novembra, so v mozirski galeriji odprli razstavo likovnih del skupine PIN Rudnika lignita Velenje (PIN je rudarski izraz za "gnezdo", ki služi za postavitev stojke). Razstavo je otvoril akademski slikar Lojze Zavolovšek, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje.
Kot je razvidno že iz naziva, je likovna skupina PIN vezana po svojem poreklu na velenjski rudnik lignita. V okviru RLV so tudi razstavni prostori, kjer likovniki redno prirejajo slikarske razstave in vsakoletna srečanja, imenovana Rudarski ex tempore Velenje. Skupina je bila ustanovljena leta 1991 in pomeni del obsežnega razmaha likovne ustvarjalne dejavnosti in širokega zanimanja za umetnost zadnjih desetletij na Slovenskem in tudi v Velenju.
Skupino PIN je sprva vodil akademski slikar Lojze Zavolovšek, od konca leta 1992 dalje pa je na njenem čelu akademski slikar Milan Todič iz Celja. V skupini deluje deset slikarjev, ki jih združuje zaupanje v uspešnost strokovnega mentorstva, najprej oprtega predvsem na odlične napotke za slikanje v akvarelni tehniki, zdaj pa že tudi z nekoliko svobodnejšim pristopanjem k umetniškim idealom.
Kot je v strokovni besedi zapisal prof. dr. Mirko Juteršek, se pri slikarjih skupine PIN, tokrat se predstavljajo Franc Planinc, Valter Končan, Mateja Pogorelčnik-Kraševec, Stojan Kuri, Stojan Špegel, Franjo Gjerkeš, Aleš Zavolovšek in Roman Skornšek, srečujemo z deli ustvarjalno kakovostno povežane skupine, ki ji samostojnost slikarske izpovedi nedvomno veliko pomeni.
Razstava je odprta do 25. novembra, vsak dan od 16. do 18. ure.
KF
GD Ljubno ob Savinji
Novi pridobitvi naproti
Ljubenski gasilci so se zaradi prostorske stiske in tudi sicer nefunkcionalne namembnosti sedanjega gasilskega doma odločili in skupaj s krajevno skupnostjo, ki gradnjo finančno podpira, gradijo nov dom, s katerim bodo pridobili velike garaže, povečano orodjarno, sejno sobo in stanovanje za hišnika, ki naj bi skrbel za orodje in dom v celoti.
Gradbena dela naj bi po predvidevanjih dokončali do konca leta. Poleg krajevne skupnosti in OGZ Moziije, ki je do sedaj h gradnji prispevala okrogev milijon SIT, nosijo glavno breme gasilci sami z lastnimi sredstvi in udarniškimi urami, katerih se je nabralo že več kot tisoč. Tudi to je pokazatelj, da Ljubno resnično potrebuje nov sodoben gasilski dom.
Po besedah predsednika društva Toneta Ugovška, bi z deli že končali, a kaj ko so se nenehno srečevali z velikimi finančnimi težavami. V društvu upajo, da bodo s strani IS SO Mozirje prejeli vsaj odgovor na vlogo za finančno pomoč. Do sedaj, pravi Ugovšek, občinska vlada ne kaže pretirane vneme za sodelovanje pri pridobivanju sredstev. Nov gasilski dom z urejeno okolico ne bo služil samo za specifične potrebe, saj bo povečan parkirni prostor pridobitev tudi za šolo in novo občino.
Do leta 1996, ko bo društvo praznovalo 110-letnico ustanovitve, želijo pridobiti novo cisterno in sploh obnoviti vozni park. Sicer pa na Ljubnem pravijo, da tudi nov dom ne bo trajna rešitev za potrebe gasilcev. Dolgoročno, seveda v skladu s finančnimi in siceršnjimi možnostmi, načrtujejo pristopiti h gradnji doma, ki bo resnično zadovoljeval vedno večje potrebe in obveznosti gasilskega društva.
Edi Mavrič
Prvo družinsko srečanje
Prvo srečanje družin, njihovih družinskih članov, ki pojo, igrajo ali plešejo, bo organizirano drugo nedeljo v decembru (11.12.1994) ob 15. uri popoldan v Delavskem domu Nazarje.
Na srečanju želimo prisluhniti družinam iz vse doline, ki še skupno zapojo, ki skupaj zaigrajo na različne instrumente ali ob svoji glasbi tudi zaplešejo.
Edino pravilo srečanja je, da so si nastopajoči v sorodu. Družine pripravijo za nastop dve pesmi ali skladbi ali pa dva plesa.
Da bi srečanje potekalo bolje organizirano, vabimo družine, da se do 1. decembra 1994 prijavijo na naslov:
Prosvetno društvo Nazarje, g. Marko Finkšt, Cvetlična ul. 13, 63331 Nazarje.
Srečanje je posvečeno letu družine, ki se izteka in bližnjemu družinskemu prazniku - Božiču.
Dodatne informacije lahko dobite na telefon 831-292.
(Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje - Ivana Žvipelj)
Prijavnica:
Priimek družine:_______________________________
Naslov:________________________________________
Telefon:________________________________________
Koliko članov sestavlja skupino:_______________
Sodelovali bomo: (podčrtajte)
1. s pesmijo 2. v igranju 3. s plesom
4. drugo (napiši)_______________________________
Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev
O GRS in financah
Tretja seja Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev je bila v nedeljo, 30. oktobra, v planinski koči na Resevni. Tokrat so planinci razpravljali predvsem o delu celjske postaje Gorske reševalne službe in o financiranju MDO.
Tudi tokrat seveda ni šlo brez "problema Moličke peči", ki je, kot je znano, zaostril odnose med celjskim in lučkim planinskim društvom. Na Resevni so prevladali umiijeni toni, ki kažejo na to, da se bo s strpnostjo problem rešil v obojestransko zadovoljstvo. PD Luče je medtem markiralo pot Luče-Korošica, PD Moziije pa je obnovilo pot Mozirska-Smrekovec.
Poročilo o delovanju celjske postaje Gorske reševalne službe je podal Dani Kopušar. Poudaril je predvsem spremembe statuta GRS, ki postaja javna služba, in odgovornost občin na področju zaščite in reševanja. Predstavil je tudi organiziranost službe in težave, s katerimi se srečuje, vendar več o tem v eni od naslednjih številk Savinjskih novic, ko bomo o Gorski reševalni službi pisali bolj podrobno.
Sistem financiranja meddruštvenega odbora bo, kot vse kaže, znan šele v prihodnjem letu. Predlog, o katerem bodo svoje rekla še planinska draštva, predvideva prostovoljni prispevek po 10 tolaijev na člana A in B skupine.
V	razpravi je Božo Jordan opozoril na velik osip med planinskimi vodniki. Planinska društva naj bi usposobljene člane za vodnike prijavila za usposabljanje najkasneje do konca februaija prihodnje leto.
KF
Prosvetno društvo Rečica ob Savinji
Temeljita obnova prosvetnega doma
Področje kulturne dejavnosti je po svoji vsebini pretežno vedno vezano na ustrezne prostorske možnosti. Prav zaradi tega so bili rečiški kulturniki v zadnjem času precej omejeni, ker prosvetni dom na Rečici ni bil v ustreznem tehničnem stanju.
Težave pa bodo, kot kaže, kmalu mimo, saj bo prosvetni dom v kratkem dobil takšno podobo, s katero bo lahko zadovoljeval krajevne potrebe po kulturnih in dragih prireditvah. Na zgradbi so s proračunskimi in lastnimi sredstvi doslej že obnovili streho in sanirali zadnjo steno, ki je grozila celo z zrušitvijo. Za dokončanje obnove bi bilo potrebno še okroglih 6 milijonov tolaijev, kar pa je seveda nemogoče zagotoviti naenkrat.
Letos so tako uspeli pridobiti 1,4 milijona tolaijev za napeljavo ogrevanja v domu. Dela so se pričela v tem tednu in naj bi bila končana najkasneje v mesecu dni. Ogrevanje bo izdelano na principu kalorifeija, kurivo pa bo olje. Ogrevanje zraka bo brezšumno, ki ne bo motilo dejavnosti v dvorani. Kapaciteta naprave je takšna, da bo mogoče ogreti dvorano na primemo temperaturo v eni sami uri. Poleg tega pa bo s to napravo zagotovljeno tudi zračenje v asu letne sezone.
V	prosvetnem društvu Rečica, ki ga vodi prizadevni predsednik Darko Atelšek, že kmalu po Miklavžu načrtujejo občni zbor, na katerem bodo spregovorili o načrtih za prihodnje leto. S prestavitvijo prostorov pošte so v prosvetnem domu dani pogoji za ureditev knjižnice in pevske sobe, za kar bodo prav tako potrebna določena sredstva. A ker rečiškim kulturnikom volje ne manjka, bodo gotovo premagali tudi te ovire. Z zadnjimi rezultati so zelo zadovoljni, ob tem pa poudaijajo, da brez razumevanja občinske skupščine in sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti ne bi mogli realizirati zastavljenih ciljev. Zato se zahvaljujejo za pomoč in obenem zatrjujejo, da bodo z nivojem kulturne dejavnosti na Rečici dokazali, da so bila sredstva vložena na pravo mesto.
KF
Oktober-mesec varstva
Mesec ok-
i.	tober - mesec varstva bastici pr e d požarom je mesec, v katerem gasilci izvajamo številne povečane aktivnosti na področju požarne preventive ter preverjamo stalno strokovno usposobljenost članov operativnih enot ter njihovo mobilnost ob zvočnem alarmu, ki pomeni, da je potrebno takojšnje operativno interveniranje.
Plan aktivnosti v letošnjem mesecu varstva pred požarom je bil zelo obsežen in zahteven, temeljil pa je predvsem na izvajanju akcij s področja požarne preventive ter izvajanju zahtevnejših operativno taktičnih vaj.
Poveljstva gasilskih društev so organizirala in izvajala vaje manjšega obsega, kar pomeni, da so izvajala vaje po zmožnostih glede na tehnično, reševalno ter zaščitno opremo, ki jo ima na razpolago posamezno gasilsko društvo.
Poveljstva sektorjev pa so organizirala in izvajala strokovno zahtevnejše vaje, saj so na njih sodelovala vsa gasilska društva posameznih gasilskih sektorjev. Vse vaje so potekale nenapovedano na geografsko zahtevnih območjih ter zaradi poman-
jkanja vode, ki bi se lahko uporabljala za gašenje, na požarno najbolj ogroženih območjih. Izvedena pa je bila tudi zahtevna vaja reševanja ponesrečenih ter ogroženih ljudi iz višjih nadstropij, ker jim je nastali požar onemogočil, da bi po stopnišču varno zapustili ogroženi objekt.
Vaje, ki so se izvajale na nivoju sektorjev, je ocenjevala posebna komisija poveljstva občinske gasilske zveze Mozirje, ki je po vsaki vaji podala tudi oceno o strokovni izvedbi vaje.
Skupna ocena komisije pa je, da je potrebno takoj pričeti izvajati posodobitev gasilske tehnike po predlogu kategorizacije, saj je le-ta že zastarela in le delno ustreza zakonskim zahtevam o strokovnem ter mobilnem izvajanju operativnih intervencij, prav tako pa bo potrebno čimprej opremiti člane operativnih enot z ustrezno osebno in skupno zaščitno opremo.
Na področju požarne preventive so gasilska društva organizirala predavanja za šolsko in predšolsko mladino na temo požarne preventive, jih poučili z namenom in rokovanjem z ročnimi gasilnimi aparati ter jim pokazali gasilsko tehnično in reševalno opremo, njihovo uporabo ter učinkovitost. Gasilska društva, ki te pomembne naloge še niso izvedla, pa se bodo morala čimprej dogovoriti z vodstvi šol ter skupno opredeliti termin za izvedbo te izostale naloge. Po gasilskih društvih so bile imenovane tudi posebne komisije, ki so opravljale požarno preventivne preglede v zasebnem ter družbenem sektorju. Organizirani so bili tudi preventivni pregledi ročnih gasilnih aparatov, ki
pred požarom
so z mobilno servisno delavnico pravgo-tovo dobrodošla usluga.
Poleg omenjenih nalog pa so se po društvih izvajale tudi druge aktivnosti kot na primer: temeljito urejanje orodišč in ostalih prostorov v gasilskih domovih, čiščenje okolice gasilskih domov in podobno. Iz poročil o realizaciji plana dela za mesec varstva pred požarom je razvidno, da so vsa gasilska društva plan skoraj v celoti uspešno realizirala. Za opravljeno delo pa se jim tako poveljstvo kot predsedstvo občinske gasilske zveze Mozirje iskreno zahvaljujeta.
V kontaktni televizijski oddaji Studia M Mozirje, ki je potekala v živo, je sodeloval predsednik občinske gasilske zveze Mozirje, Franc Terbovšek, ki je pojasnil občanom pomen meseca varstva pred požarom, sedanjo organiziranost gasilstva ter organiziranost po novem zakonu o gasilstvu, zakonu o varstvu pred požarom, zakonu o zaščiti in reševanju ter zakonu o lokalni skupnosti.
Svoje sodelovanje pa je popestril z nagradnim vprašanjem in nagrado avtomobilskega ročnega gasilnega aparata na prah "Urban".
Glede na to, da je potrebno s področja požarne preventive usposabljati že najmlajše, so na nagradno vprašanje lahko odgovarjali le predšolski in osnovnošolski otroci. Na nagradno vprašanje je prva pravilno odgovorila Ines Germadnik iz Mozirja - čestitamo!
Občinska gasilska zveza ,	Mozirje
50
NARODOPISJE
oCipci Slovenstva
Okupator je vse do konca vojne zasedal premoženje Mohorjeve družbe v
Piše: Aleksander Celju.
Videčnik Tiskarna je tiskala nemška politična glasila, predvsem pa Cillier Zeitung. Med preostalimi zaposlenimi Slovenci so številni postali žrtve okupatorjevega nasilja. Slovenski grafičarji pa so se pretežno vključili v osvobodilni boj.
Takoj po vojni so predstavniki nove oblasti tiskarno prevzeli in postavili svoje vodstvo. Tudi Družbi sami se ni pisalo nič bolje. Prevladovali so politični in ne slovenski nagibi. Prav to je bilo usodno za enotna Mohorjevo družbo, ki je vse do leta 1941 nekako združevala vse Slovence, znotraj in zunaj meja. Ljudski oblasti je bila Mohorjeva zaradi nekaterih načel krščanstva napoti, zato so ovirali njeno delovanje, sprva tudi izdaje rednih mohorskih knjig. Največkrat, kot je zapisal Franc Šaleški Finžgar, so našli izgovor, da pač primanjkuje papirja. Vsakršno normalno delovanje Mohorjeve družbe je na začetku nove države bilo omejevano. Končno so sklenili tiskarno podržaviti, kmalu pa še ostalo premoženje Mohorjeve
družbe, ki se je tako znašla na cesti kljub veliki hiši, ki jo je v Celju imela. Uredništvo je delovalo iz Ljubljane, oblast je vplivala na to, kdo je postal urednik. V takih razmerah je seveda število naročnikov hitro upadalo in kar je najhujše, Mohorjeva se je spričo političnih razmer, ki so vladale v novi državi, razdelila. V Celovcu so smatrali, da morajo ustanoviti svojo vejo, prav tako tudi v Gorici. Iz prejšnje enotne Mohorjeve družbe so tako nastale tri. Sodelovanje med temi tremi je bilo doseženo šele zadnja leta, prej je to preprečevala oblast, ki očitno ni spoštovala dejstva, da je bila prav Mohorjeva družba učiteljica Slovencev v času, ko je pretila največja nevarnost, da bodo naš narod popolnoma
NARODOPISJE
Nekatera od založniških znamenj Mohorjeve družbe
potujčili. V zadnjih letih spet deluje Mohorjeva družba nemoteno, toda brez lastne tiskarne in drugega odvzetega premoženja. Celje je tako dejansko izgubilo pomembno slovensko ustanovo, čeprav formalno še ima sedež v mestu ob Savinji. Večna begunka je vendarle preživela!
No in še nekaj osebnih spominov. Zaposleni v Mohorjevi tiskarni so pred drugo svetovno vojno predstavljali trden in složen kolektiv. Nekaj zaradi varnega kruha, nekaj pa tudi zaradi zavesti, da služijo slovenski stvari. Maloštevilni delavci in uslužbenci so naredili daleč več, kot bi sicer bilo v navadi. Prav visoka storilnost v tiskarni je bila, ki jo je uvrstila med prve, tistega časa.
Mladi ljudje, ki smo tedaj prihajali v tiskarno, smo lahko spoznali ugledne sodelavce v strokovnem smislu, pa tudi izvrstne tovariše in prijatelje. Poleg tega pa je bilo veliko srečanj z najuglednejšimi znanstveniki in pisci tistega časa. Ta srečanja so nas plemenitila v spoznanju duhovnih veličin in nedvomno pustila v nas globok vtis in spoštovanje.
nasprotje je bil Ksaver Meško, ki je v našem spominu našel posebno mesto. Ne le zaradi njegove naravne prijaznosti in človečnosti, tudi zaradi modrosti, ki jo je ob vsaki priliki izžareval. Novi urednik dr. Jože Pogačnik je bil tedaj sorazmerno mlad za urednika, pa vendar eleganten, prijazen in razumevajoč človek. Ravnatelj dr. Fran Kotnik je pogosto ustvarjal videz odurnega človeka, vendar pa je bil skrajno pošten do delavcev in zelo pravičen človek. Kadar je bil mohorjanski praznik, je za vse zaposlene pripravil izlete in tedaj smo ga spoznali kot vedrega in 'nadvse duhovitega človeka. Ko smo nekoč bili na Ptujski gori, je bil navzoč tudi celjski župan Alojz Mihelčič, imel je lepo, dolgo brado, bil je znan skladatelj in odličen pevec. Ko mu je bilo treba nagovoriti zbrane, je enostavno dvignil kozarec in zapel z gromkim glasom "En starček je živel". Tako bi lahko opisali še mnoge, velike mislece, ki so prihajali v Mohorjevo tiskarno. Vsekakor so bila ta srečanja velika življenska šola za mlade ljudi, ki so tako spoštovali znanje in velike ljudi naše omike.
Med stavce so prihajali pisci, ki so opravljali prelom ali korekture stavka. Tako smo dobro spoznali urednika Finžgarja, ki je bil dokaj zahteven, včasih osorn, pa vendar skrajno korekten do delavcev tiskarne. Pravo
Časi se spreminjajo, ljudje se staramo, spomini pa ostanejo kot nekak svetel utrinek življenja, saj ne gre pozabiti, da je Mohorjeva učila Slovence brati, kot je zapisal Prežihov Voranc.
A. Videčnik
OPRAVIČILO
V 22. številki SN je bil na strani 11 objavljen članek z naslovom "Odkritje spominske plošče". V njem je bila v drugem stavku predzadnjega odstavka navedena napačna beseda "poganja" namesto pravilne besede "pogojuje". Pravilno bi se torej stavek glasil: "Narava gozda samega pogojuje dolgoročnost, kratkoročnost pomeni v gozdarstvu izključitev iz naravnih zakonitosti."
Za neljubo napako se opravičujemo.
____________________-________	Uredništvo
08
Mozirjani so volili...
Sezimo v spomin izpred sto let in povejmo, kako so tiste čase volili. Morda bomo celo ugotovili, da ne tako zapleteno in ne tako zelo drago, kot to počenjamo danes.
Moziije je bil trg s posebnimi pravicami, zato je imel tudi svoj magistrat (neke vrste starešinstvo), na čelu tega je bil javno izvoljen sodnik z dvema svetovalcema, ki so ju tržani prav tako izvolili neposredno. Večje občine so imele lahko tudi več svetovalcev (svetnikov).
Neposredne volitve na javnem prostoru so bile tedaj običaj in vsi imetniki trške pravice so na njih sodelovali. Tako je bilo do revolucionarnega leta 1848, ko so se pričele reforme v oblastnih organih na vseh ravneh. Tedaj so kmalu nastale občine, na čelu katerih je bil župan in občinski svet.
Volilna pravica še ni bila splošna. Imeli so jo le moški in še to le tisti, ki so plačevali vsaj 1 goldinar davka, temu bi danes rekli, davkoplačevalci. Ker pa je bilo mnogo prebivalcev brez volilne pravice, so uvedli takoimenovane "četrtnike", to so bili odposlanci določenih četrti kraja oziroma občine. Ti so sejam sveta prisostvovali, toda niso imeli pravice glasovanja, lahko so sicer protestirali proti kakšnemu sklepu sveta, če pa so bili uslišani, ostane odprto...
Torej lahko govorimo o volilni pravici dveh vrst, ena na temelju davka, druga pa takoimenovana inteligenčna, sem so spadali častniki, duhovniki, učitelji itd. Zanimivo je, da ženska ni smela izraziti svoje volilne volje, pa čeprav je bila po svojem položaju ali premoženju, denimo vdova nekega posestnika in tržana, poklicana k volitvam. Tedaj je zaprosila katerega od moških volilcev, da je v njenem imenu volil. Torej, volilna pravica je bila tiste čase vezana na položaj prebivalca ali na gmotne okoliščine, v katerih je živel.
Šele volitve leta 1909 so prinesle splošno volilno pravico, toda ženske spet niso smele voliti.
Vse do konca avstrijske države je bilo tako. Po prvi svetovni vojni se je volilni sistem dograjeval, vse več pa so dobivale vpliv tudi stranke. Seveda teh tedaj ni bilo toliko kot danes, proti koncu stare države so na volitvah nastopale le tri, seveda znotraj združene iz več strank. Tako, opisali smo že pozabljeno o volitvah.
A. Videčnik
Da se je volilec lahko izkazal kot pravi, je bila obvezna volilna izkaznica. Leta 1904 še niso poznali osebnih izkaznic in je torej to bilo potrebno za ugotavljanje identitete.
LJUDJE IN DOGODKI
'V’
Človek in konj
Že od nekdaj je bil konj človekov prijatelj, pomagal mu je takorekoč živeti in obvladovati težave pri predelovanju hrane, pa še bi lahko našteval, kje vse je ta žival bila koristna.
Pri Levčevih v Lokah so konji že nekaj rodov v hlevu, le da se je njih raba nekoliko spremenila. Če so prej služili prevozništvu in obdelavi zemlje, so sedaj na voljo dopustnikom za ježo in rekreacijo. Že kar na začetku razgovora je Anton Puncer, sedanji gospodar, poudaril stari rek, po katerem je konj človeku večji prijatelj kot človek človeku... Pri njih, je povedal Levčev, so konji spoštovani, cenjeni kot prijazne živali, kar je potrebno, saj si vsaka žival dobro zapomni slabo ravnanje s strani človeka.
V hlevu je trenutno 5 konj, različnih pasem, služijo pa vsi za ježo. Ker imajo pri hiši tudi
šolo, ima veliko veselje do konj in do dela z njimi. Oče Anton pravi, da mu je že “prišla konjska dlaka v kri", to pomeni, da se je do kraja spoprijateljil s temi lepimi živalmi. Tako so seveda dani pogoji, da bo konjereja v hiši ostala in se nadaljevala. Peter posveča ves prosti čas konjem, se pa tudi v tej smeri izobražuje, saj je denimo, tekmovanje s konji stvar, ki zahteva posebno znanje. Tega potem prenaša 'tudi na rekreacijske ljubitelje konjskega športa. Za ježo je okolje Lok in širše prav zanimivo in prikladno, zato se zanimanje
VTV sedaj tudi v Mozirju
Od 8. novembra dalje lahko program velenjske "Vaše televizije" spremljajo tudi v Mozirju, seveda tisti, ki so vključeni v kabelsko razdelilni sistem.
Program VTV sicer oddaja na 52. kanalu, ki v Mozirju ni viden. Zato sta mozirski Studio M in VTV izvedla brezžično povezavo med lokacijo v Ljubiji in glavno postajo KRS na trgu v Mozirju. Na lokalnem kabelskem omrežju tako lahko spremljajo program VTV na kanalih 82 oz. 83.
KF
Kako smo tekmovale za Savinjsko
Osmega oktobra je bilo v Kranju državno gasilsko tekmovanje, katerega smo se udeležile tudi gasilke GD Salek. Že nekaj let smo v samem državnem vrhu, zanimivost letošnjega tekmovanja pa je bila v tem, da smo na nek način tekmovale za Savinjsko.
Po temeljitih pripravah smo se v hladnem in mokrem vremenu odpravile na tekmovanje. Kranj nas je pričakal turoben in siv. Nastop smo pričakale pod šotorom. Ob besedi "napad" smo pozabile na mraz in stekle vsaka k svoji nalogi. Kmalu je pritekla voda in tarči sta padli. Pohvale za dober nastop je bilo slišati predvsem iz vrst moških desetin. Toda ob hitri vaji smo storile tudi nekaj napak, za kar smo prejele kazenske točke.
Čakali sta nas še dve vaji. Pri razvrščanju smo zopet dobile nekaj kazenskih točk. Pri raznoterostih pa si je morala vsaka od tekmovalk nadeti gasilski pas, ga po predpisih zapeti, natakniti čelado in steči k svoji nalogi: na podstavek priviti hidrant, namestiti pravilen gasilni aparat, z brentačo zbiti tarčo, v posebno zanko zavezati ročnik, vreči vrv v krog, narediti enojno zanko, v posebno zanko zavezati skirico itd. Vajo smo brez napak opravile v 22-ih sekundah in tako “pometle v koš" vse moške in ženske desetine.
Končno smo nestrpno, upajoče, drhtajoče, stoječ za tablo Savinjska, pričakale tudi razglasitev rezultatov: članice B GD Šalek smo postale državne prvakinje! Prejele smo zlata odličja in pokal, steklo je tudi nekaj solz sreče, veselja, zadoščenja... Bilo je enkratno doživetje.
Dragica Podpečan
"Nerodna
Avguština"
Srečanje pri uri pravljic je tokrat potekalo malo drugače. Cele družine so bile povabljene, zbrali pa smo se v Galeriji Knjižnice Mozirje, kjer smo skupaj plesali, se pogovarjali in risali.
turistično dejavnost, se to nekako dopolnjuje, sodobna turistična ponudba je pač mi-kavnejša, če je med ostalim še prilika za ježo. Vse več je ljudi se namreč odloča za ta lepi šport, zaznati pa je tudi vse več povpraševanja po takoimeno-vanih konjskih penzionih, saj imajo marsikateri ljudje konja, nimajo pa pogojev dobre vzreje. Zato se Anton Puncer odloča o preusmeritvi svojega kmetovanja in pripravlja postopno uvajanje konjskega penziona in opuščanje govedoreje.
Levčevi imajo lep ograjen prostor za vadbo jahanja, tako si lahko ježo privošči tudi neuk obiskovalec. Poskrbijo seveda za vodiča pri ježi zunaj kmetije in sploh si prizadevajo, da bi se čimprej usposobili za to dejavnost. Sin Peter, ki obiskuje srednjo lesarsko
za sprehode na konju veča. Kot nam je povedal Levčev Tona, je v navadi, da jahanja željni izletniki prej pokličejo in se dogovorijo za čas ježe, ker je pač treba zagotoviti vodiča, ki poskrbi za varnost med izletom in je še vodnik po krajini, ker prihajajo številni ljudje od drugod in seveda okolice oziroma krajev v loškem koncu ne poznajo. Levčevo posestvo je nižinsko, obsega 7 ha obdelovalne zemlje in se z ustrezno mehanizacijo lepo obdeluje. Tudi to je velika prednost za bodočo usmeritev posestva oziroma kmetije. Tako smemo trditi, da so ljudje na tej kmetiji vsestransko povezani s konji in da bo tako tudi ostalo.
A. Videčnik
Ker je letošnje leto leto družine, je mesec oktober pri urah pravljice potekal v spoznavanju in , razumevanju slikanice Nerodna Avguština. Sporočilo slikanice Nerodne Avguštine ni v enkratnem srečanju z njo, temveč je tematika, ki je ves čas prisotna in mi ves čas pozabljamo na njo. Slikanica prikazuje družino klovnov, kjer se kažeta vlogi očeta in matere kot strog odnos vloge moški
- ženska, dokler nekega dne oče ne zboli in mora mati namesto njega nastopati v cirkusu. Delo opravi uspešno in občinstvo je navdušeno. Tako oče spozna, da zna mati tudi kaj drugega delati kot samo kuhati, pomivati, pospravljati in odslej je delo v njihovi družini enakopravno rezdeljeno.
Osnovna tema srečanja je bila vsebina te slikanice. Ker so slikanice otrokom blizu in
LJUDJE IN DOGODKI	[ |	NASVETI

jim na igriv, simpatičen način posredujejo življenska vprašanja in dajejo odgovore nanje na njim primeren in razumljiv način, je bil nakup slikanice vsem priporočljiv (možen v knjižnici Mozirje), saj je bilo izhodišče tega srečanja ravno v tem, da družina slikanico že pozna.
Srečanje družin se je pričelo s pozdravnim govorom Ivane Žvipelj, oblečene v sinv patičnega klovna, polnega idej in zamisli. Udeležence je ob nežni glasbi seznanila s potekom aktivnosti na tem srečanju. Vsaka družina se je predstavila, nato pa se je pričela priprava na risanje. Naše roke so se z voščenkami po papirju gibale, tako kot se ljudje gibljemo po prostoru drug ob drugem. Vsak družinski član je na papirju izvajal
način. Nato smo nadaljevali z risanjem. Na novih listih papirja je cela družina risala in ustvarjala na temo te slikanice. Ilustracije in vsebina slikanice so bile -izhodišče za naše risbe. Na koncu je bil za izbor treh najlepših risb iz skupine otrok izbran otrok star od 3 do 5 let (otrok, ki je vseskozi obiskoval srečanja in je vsebino slikanice poznal), ki je izbral brez pomoči odraslih. Izbral je takšne risbice, ki so mu bile najlepše in, ki bi jih rad imel tudi na steni svoje sobe. In kaj mislite, kaj mu je bilo najlepše? Klovni, razni klovni, v cirkusu ali izven njega, smešni, polni veselja in smeha. Risbe so bile odposlane v Ljubljano na EPTO Založbo najlepših slikanic, kjer bo opravljen izbor najlepših slikanic iz Slovenije. Namreč
Glavno besedo je ime! klovn
gibanje, v tem gibanju pa so bili glede na glasbo prisotni različni ritmi. V bistvu je to bilo le čečkanje po papirju, ki pa res sledi našim notranjim vzgibom. To gibanje in risbe, ki so nastale, niso bile niti lepe niti nelepe, temveč nekaj, kar je nastalo iz nas, kar nas je povezalo v skupno igro. Nato so družine sodelovale v gibalnih ugankah. Vsaka družina je potegnila listič, na katerem je bila opisana posamezna ilustracija iz slikanice, naloga družine pa je bila, da jo z gibanjem prikaže. Ostale družine pa so z ugibanjem uganile, katero ilustracijo gibanje ponazarja. Tako smo družine druga drugo spodbujale, da je srečanje potekalo na duhovit, smešen in zabaven
podobna srečanja so potekala po vsej Sloveniji enotno.
Sledilo je slovo od "Nerodne Avguštine", ob živahni glasbi, polni navdušenja in igrivosti. Skupno smo zaplesali in zapeli z upanjem da postane vsebina slikanice res tisti most v družini, ki poveže družinske člane med sabo, kot nekakšni intimni kotiček, za katerega vedo samo tisti, ki ga poznajo, pa se kljub temu vedno znova radi vračajo tja.
Hedvika Kolenc-Ploštajner Foto: Vlado Lamut
Dolgi, sivi in deževni jesenski dnevi so kot ustvarjeni za branje. Pri brskanju po mozirski knjižnici sem našel knjigo, ki me je vznemirila in sem sklenil, da jo predstavim tudi vam.
J.E. Lovelok nam v knjigi GAJA - Nov pogled na življenje odstira nove dimenzije v odnosu do živega sveta. Postavil je hipotezo, da deluje planet Zemlja kot živ organizem, ki si' sam ustvarja in oblikuje razmere primerne za življenje. Ta živi organizem, ki obsega zemeljsko biosfero, ozračje, oceane in prst, je imenoval Gaja. Knjiga o Gaji je letos izšla pri Cankarjevi založbi v prevodu S. Kuščerja.
Komu je knjiga namenjena?
Avtor pravi sam: "Glavni namen knjige je razvedrilo in vzpodbuda k razmišljanju. Hipoteza o Gaji je za tiste, ki radi hodijo ali pa le stojijo in strmijo, se čudijo Zemlji in življenju na njej, in razmišljajo o posledicah našega lastnega bivanja. Hipoteza je kot alternativa pesimističnemu pogledu, ki vidi naravo le kot primitivno silo, ki jo je potrebno ukrotiti in si jo podvreči. Je pa tudi alternativa navesti podobi našega planeta kot brezumne vesoljske ladje, ki brez voznika in brez namere za vse večne čase kroži okrog sonca."
Ob sodelovanju pri projektu raziskovanja Marsa in iskanju
Gaja-nov
pogled
na
življenje
sledov življenja na tem planetu, je avtor začel razmišljati, kaj je temeljna značilnost življenja. In prišel do sklepa, da je to zmanjšanje entropije, to je izgube energije. Živa bitja jemljejo energijo iz okolja (npr. svetlobo, toploto) in jo pretvarjajo v mehansko za svoje potrebe. In ker je življenje organizirano, je izguba pri tej pretvorbi kar najmanjša.
Potem razmišlja o neverjetni sestavi našega ozračja, ki je ravno prava mešanica plinov, najugodnejša za življenje. Po morju, zibelki življenja in največjem življenskem prostoru. Kako se ohranja stalnost ob nenehnem dotoku rudninskih snovi. Potem neverjetna lastnost, da se redke snovi razširijo po celi biosferi.
Prav nenavadni pogoji na življenje so zbrani v tej knjigi. Posebej me je presenetila nepomembnost ljudi oz. sesalcev. Glavno vlogo igra množica preprostih rastlin in živali v oceanih ter v tropskih predelih zemlje.
Zaključek je optimističen. Odnos do narave in živih bitij se spreminja, vedno bolj jih dojemamo kot sebi enake. V nas je še ohranjen občutek za lepoto, ki nas ob močnih posegih v okolje posvari. Nekateri jih celo občutijo kot bolečino. In Lovelok zaupa v ljudi, še bolj pa v Gajo, ki je preživela miljone let in različne katastrofe.
Zelo priporočam za branje!
Zeleni Franček
KANDIDATI ZA VOLITVE
Kandidati in liste kandidatov so navedeni po izžrebanem vrstnem redu.
Občina Gornji Grad
KANDIDATI ZA ŽUPANA GORNJI GRAD
1.	TONI RIFELJ; roj: 20.09.1950, naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 9, poklic: AVTOMEHANIK, delo: DIREKTOR, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA' SLOVENIJE - SDSS
2.	EDI MAVRIČ: roj. 11.08.1961; naslov: LENART PRI GORNJEM GRADU 1, poklic: ZIDAR, delo: ODPREMA IZDELKOV predlagatelj: SKUPINA KRAJANOV GORNJI GRAD
3.	FRANC MIKLAVC: roj. 03.05.1937; naslov: BOČNA 104, poklic: ING. LESNE INDUSTRIJE, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA GORNJI GRAD
VOLILNA ENOTA 1
1.	JAKOB FILAČ; roj. 08.07.1947; naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 12, poklic: VKV NATAKAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
2.	RUDI STAKNE; roj. 22.07.1957; naslov: GORNJI GRAD, NOVO NASELJE 2; poklic: ELEKTRIKAR, delo: OBRTNIK predlagatelj: SLOVENSKO OBRTNIŠKA STRANKA STRANKA CENTRA - SOPS
3.	FRANC PUSTOSLEMŠEK; roj. 03.04.1945, naslov: GORNJI GRAD, SPODNJI TRG 17; poklic: DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE, delo: OBRTNIK; predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
4.	IVAN STERGAR; roj. 20.09.1949;
naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 7; poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK; predlagatelj: SLOVENSKO OBRTNIŠKA PODJETNIŠKA STRANKA STRANKA CENTRA - SOPS
5.	MILAN MOČNIK; roj. 26.06.1947; naslov: GORNJI GRAD, PODSMREČJE 15, poklic: GOZDARSKI TEHNIK, delo:
GOZDAR; predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
6.	ANA STAKNE; roj. 22.07.1958;
naslov: GORNJI GRAD, NOVO NASELJE 2, poklic: UČITELJICA, delo: UČITELJICA, predlagatelj: SKUPINA KRAJANOV GORNJI GRAD
7.	ZDENKO PURNAT; roj. 22.1.1957; naslov: GORNJI GRAD, NOVO NASELJE 43; poklic: RTV MEHANIK, delo: OBRTNIK; predlagatelj: SKUPINA KRAJANOV GORNJI GRAD
8.	VILI KRAJNC; roj. 30.12.1955;
naslov: GORNJI GRAD, NOVO NASELJE 1 poklic: TRGOVEC, delo: PRODAJNI REFERENT, predlagatelj: SLOVENSKO OBRTNIŠKO PODJETNIŠKA STRANKA STRANKA CENTRA - SOPS
9.	JANEZ ŠTIGLIC; roj. 19.08.1950; naslov: GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 18; poklic: DIPL ING. STROJNIŠTVA delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK; predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
10.	JOŽE POZNIČ; roj. 16.05.1947; naslov: GORNJI GRAD, KOCBEKOVA CESTA 23; poklic: DIPL. ING. GOZDARSTVA, delo: DIREKTOR, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
11.	NADA OGRADI; roj. 13.12.1956; naslov: GORNJI GRAD, SPODNJI TRG 39; poklic:
KOMERCIALNI TEHNIK, delo: NA KMETIJI, predlagatelj: SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS
V	VOLILNI ENOTI 1 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
VOLILNA ENOTA 2
1.	VALENTIN MAVRIČ; roj. 08.01.1938;
naslov: FLORJAN PRI GORNJEM GRADU 24; poklic: KMET, delo: NA KMETIJI; predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
V	VOLILNI ENOTI 2 SE VOLI 1 SVETNIK.
VOLILNA ENOTA 3
1.	NIKO PURNAT; roj. 14.09.1947; naslov: BOČNA, DELCE 2; poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SEK. SEKRET. ZA OBRAMBO; predlagatelj: SKUPINA KRAJANOV BOČNA
2.	DANI TRBOVŠEK; roj. 22.02.1959; naslov: BOČNA 31; poklic: ING. STROJNIŠTVA, delo: VODJA DISPO ODDELKA; predlagatelj: SKUPINA KRAJANOV BOČNA
3.	ANA SIVEC; roj. 21.05.1951; naslov: BOČNA, DELCE 3; poklic: PRAVNIK, delo: OBRTNIK; predlagatelj: SLOVENSKO OBRTNIŠKO PODJETNIŠKA STRANKA STRANKA CENTRA - SOPS
4.	FRANC TEVŽ; roj. 10.02.1956; naslov: BOČNA, OTOK 20; poklic: KMET, delo: KMET; predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
5.	STANE ZAGOŽEN; roj. 28.05.1949; naslov: BOČNA 97; poklic: AVTOMEHANIK, delo: NA KMETIJI; predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
6.	IVAN MIKEK; roj. 27.12.1941; naslov: BOČNA 56; poklic: LES. IND. TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK; predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
7.	MARKO POTOČNIK; roj. 24.04.1962; naslov: BOČNA 102; poklic: LESNI TEHNIK, delo: TEHNOLOG; predlagatelj: SKUPINA KRAJANOV BOČNA
8.	MARKO ROČNIK; roj. 19.01.1957; naslov: BOČNA, PODHOM 6; poklic: STROJNI TEHNIK, delo: M GA NAZARJE; predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
9.	MARIJA RIHTER; roj. 27.11.1952; naslov: BOČNA, DELCE 10; poklic: KMET, delo:
NA KMETIJI; predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
V	VOLILNI ENOTI 3 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
VOLILNA ENOTA 4
1.	MOJCA HRIBERNIK; roj. 20.01.1970; naslov: ŠMIKLAVŽ 52; poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: PLANER; predlagatelj: ZBOR KRAJANOV KS NOVA ŠTIFTA
2.	IRENA ŽEROVNIK; roj. 06.04.1957; naslov: DOL 23/A; poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: MATER. ADMINISTRATOR; predlagatelj: ZBOR KRAJANOV KS NOVA ŠTIFTA
3.	JOŽE PETEK; roj. 17.03.1937; naslov: TIROSEK 37; poklic: KMET, delo: NA KMETIJI; predlagatelj: ZBOR KRAJANOV KS NOVA ŠTIFTA
4.	IVAN ŠINKOVEC; roj. 22.2.1963; naslov: DOL 48; poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: VZDRŽEVALEC; predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
5.	RAFKO KERZNAR; roj. 06.11.1948; naslov: ŠMIKLAVŽ 22; poklic: KMET, delo: NA KMETIJI; predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
6.	FRANC MAVRIČ; roj. 07.03.1955; naslov: ŠMIKLAVŽ 10; poklic: DIPL. ING., delo: ZASEBNI RAZISKOVALEC; predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
7.	TONE SUHOVRŠNIK; roj. 11.08.1950; naslov: ŠMIKLAVŽ 24; poklic: KMET, delo: NA KMETIJI; predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
8.	BRANKO KRZNAR; roj. 19.06.1957; naslov: ŠMIKLAVŽ 66; poklic: LESNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK; predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
9.	SILVO RESNIK; roj. 22.07.1964; naslov: ŠMIKLAVŽ 30; poklic: NATAKAR, delo: NA KMETIJI; predlagatelj: ZBOR KRAJANOV KS NOVA ŠTIFTA
V VOLILNI ENOTI 4 SE VOUJO 3 SVETNIKI.
Občina Ljubno
KANDIDATI ZA ŽUPANA LJUBNO
1.	ANA RAKUN; roj. 27.07.1953; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, NA PEČEH 4, poklic: EKONOMIST, delo: VODJA TURIZMA, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA LJUBNO
VOLILNA ENOTA 1
1.	CVETO MAROVT; roj. 22.04.1936; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, CESTA V RASTKE 9, poklic: KEMIJSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: ALOJZ JUVAN IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	BOGDAN GROHAR; roj. 18.06.1951; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, JANEZOVO POLJE 30, poklic: PREDMETNI UČITELJ, delo: VODJA KADR. SLUŽBE, predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
3.	MATIJA NASTRAN; roj. 13.01.1934; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, JANEZOVO POLJE 21, poklic: DIPL.ING. GOZDARSTVA, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
4.	JOŽE JAMNIK; roj. 19.11.1943; naslov; LJUBNO OB SAVINJI, ZA LJUBNICO 3, poldic; STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: KONTROLOR, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
5.	FRANC VALTE; roj. 08.12.1940; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, FORŠT 23, poklic: EKONOMIST, delo: RAČUNOVODJA predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
6.	PRIMOŽ BUDNA; roj. 16.02.1963; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, FORŠT 29, poklic: DIPL ING. KMETIJSTVA delo: M-ZKZ MOZIRJE, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
7.	JOŽE ROBIDA; roj. 20.02.1940; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, ZA LJUBNICO 16, poklic: LESARSKI TEHNIK, delo: KONTROLOR predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
8.	DRAGO POVH; roj. 26.12.1960; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, PROD 8, poklic: INŽENIR GRADBENIŠTVA, delo: NADZORNIK, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
9.	RAJKO PINTAR; roj. 23.07.1953; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, JANEZOVO POLJE 14, poklic: PROFESOR, delo: RAVNATELJ, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
V VOLILNI ENOTI 1 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
VOLILNA ENOTA 2
1.	DANIJEL TOSTOVRŠNIK; roj. 31.05.1962; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, TER 26, poklic: ELEKTRO TEHNIK, delo: PODJETNIK, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
2.	STANKO ZAGOŽEN; roj. 12.07.1957; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, PODTER 8, poklic: KMET, delo: KMET, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
3.	ANA KLADNIK; roj. 07.02.1947; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, LOKE 35, poklic: VZGOJITELJICA, delo: RAVNATELJICA, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
4.	PAVEL PUKART; roj. 29.09.1952; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, LOKE 16, poklic: ORGANIZATOR DELA, delo: ZASEBNIK, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
V VOLILNI ENOTI 2 SE VOLITA 2 SVETNIKA.
VOLILNA ENOTA 3
1.	RADO KLADNIK; roj. 06.01.1949; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, PLANINA 24, poklic: KMET, delo: KMET, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
2.	FRANC OBOJNIK; roj. 30.11.1970; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, PRIMOŽ 53, poklic: KMET, delo: KMET, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
3.	ZLATKO VITANC; roj. 10.01.1939; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, SAVINA 57/A, poklic: ELEKTRO TEHNIK, delo: ZASEBNIK, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
4.	MARIJA PODKRIŽNIK; roj. 12.10.1948; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, TER 42, poklic: KUHARICA, delo: PODJETNIK, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
5.	VINKO JERA); roj. 19.06.1959; naslov: IJUBNO OB SAVINJI, SAVINA 48, poklic: KMET, delo: KMET, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
V VOLILNI ENOTI 3 SE VOLITA 2 SVETNIKA.
VOLILNA ENOTA 4
1.	KARL ČOPAR; roj. 24.02.1947; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, MELIŠČE 9, poklic: KMET, delo: KMET, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
2.	FRANC TERBOVŠEK; roj. 28.05.1938; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, RADMIRJE 77/B, poklic: NN, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
3.	RUDOLF KOKAL; roj. 04.04.1950; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, OKONINA 28, poklic: INŽENIR STROJNIŠTVA, delo: DIREKTOR, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
4.	RAFKO BEZOVŠEK; roj. 22.09.1949; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, RADMIRJE 44, poklic: ORGANIZATOR DELA, delo: ZASEBNIK, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
5.	FRANC GOVEK; roj. 14.03.1953; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, OKONINA 22, poklic: KMET, delo: KMET, predlagatelj:
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
6.	ANTON PEVC; roj. 28.10.1942; naslov: LJUBNO OB SAVINJI, RADMIRJE; poklic: ELEK-TROMONTER; delo: ELEKTRO CELJE; predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
V VOLILNI ENOTI 4 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
Občina Luče
KANDIDATI ZA ŽUPANA LUČE
1.	ALBIN ZAMERNIK; roj. 20.02.1940; naslov: RADUHA 58, poklic: UPOKOJENI TRGOVSKI POSLOVODJA, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
2.	MIRKO ZAMERNIK; roj. 18.11.1964; naslov: PODVOLOVLJEK 42, poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: SKUPINOVODJA, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
3.	TOMAŽ MAROLT; roj. 19.02.1958; naslov: PODVEŽA 2, poklic: ING. KMETIJSTVA, delo: SVETOVALEC, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA LUČE
VOLILNA ENOTA 1
1.	TOMAŽ MAROLT; roj. 19.02.1958; naslov: PODVEŽA 2, poklic: ING. KMETIJSTVA, delo: SVETOVALEC, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
2.	ANTON PEČOVNIK; roj. 24.09.1953; naslov: LUČE 99, poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAM. REF. PRODAJE, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARTIN PAHOVNIK; roj. 10.11.1935; naslov: LUČE 91, poklic: UPOKOJENI GRADBENI DELOVODJA, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
4.	CIRIL ROSC; roj. 05.04.1966; naslov: LUČE 88, poklic: ABSOLVENT ELEKTROTEHNIKE, delo: ŠTUDENT, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
5.	JOŽE MLAČNIK; roj. 14.07.1939; naslov: LUČE 50/A; poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
6.	ALOJZIJ SELIŠNIK; roj. 17.06.1963; naslov: LUČE 67, poklic: DIPL. ING. LESARSTVA, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLILCEV
V	VOLILNI ENOTI 1 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
VOLILNA ENOTA 2
1.	JOŽE MOLIČNIK; roj. 07.03.1960; naslov: KRNICA 16, poklic: KMET, delo: KMETOVALEC, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
2.	JANEZ ZAMERNIK; roj. 22.05.1961; naslov: RADUHA 70, poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: SKLADIŠČNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
3.	STANISLAV BEZOVNIK; roj. 01.05.1954; naslov: RADUHA 17, poklic: KMET, delo: KMETOVALEC, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
V	VOLILNI ENOTI 2 SE VOLITA 2 SVETNIKA.
VOLILNA ENOTA 3
1.	ANTON BREZNIK; roj. 15.01.1949; naslov: STRMEC 13, poklic: KMET, delo: KMETOVALEC, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
2.	KRISTJAN ČERMELJ; roj. 26.02.1945; naslov: RADUHA 5, poklic: ŠOFER, delo: ŠOFER AVTOBUSA, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENOE - SDSS
3.	MARJAN OŠEP; roj. 15.06.1966; naslov: STRMEC 15, poklic: PODJETNIK, delo: VOZNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLILCEV
V	VOLILNI ENOTI 3 SE VOLI 1 SVETNIK.
VOLILNA ENOTA 4
1.	VINKO ŠPEH; roj. 23.07.1952; naslov: PODVOLOVLJEK 31, poklic: KMET, delo: KMETOVALEC, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
2.	STANKO PLESNIK; roj. 22.10.1965; naslov: PODVOLOVLJEK 1, poklic: LESNI TEHNIK, delo: DELOVODJA, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
V	VOLILNI ENOTI 4 SE VOLI 1 SVETNIK.
Občina Mozirje
SEZNAM KANDIDATUR ZA
ŽUPANA OBČINE MOZIRJE
1.	MILAN CAJNER; roj. 08.05.1953; naslov: VARPOLJE 59, poklic: DIPL. ING. GOZDARSTVA, delo: DIREKTOR GG, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
2.	JAKOB PRESEČNIK; roj. 23.07.1948; naslov: PODVRH 31, poklic: DIPL.ING. GRADBENIŠTVA, delo: predsednik IS SO predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
VOLILNA ENOTA 1 - MOZIRJE
1.	ŠPORTNA LISTA
1.	VIDA SKOK.roj. 4.10.1954,
naslov: Praprotnikova 12, poklic: ekonomist, delo: samostojni podjetnik
2.	MIRKO KOVAČIČ, roj. 14.7.1921, naslov:
Na Trgu 48, poklic: upokojenec
3.	MARTIN AUBREHT, roj. 10.4.1929, naslov: Nove Trate 33, poklic: upokojenec
4.	ROBERT KLEMENAK, roj. 27.4.1958, naslov: Hofbauerjeva 16, poklic: vodja poslovalnice
5.	JANI JANKO, roj. 10.8.1961, naslov: Na Trgu 39, poklic: gradbeni ing.
2.	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
1.	KAROL KOPUŠAR, roj. 1.11.1934, naslov: Aškerčeva 26, poklic: dipl.ing.gozdarstva, delo: upokojenec
2.	IVAN KRAMER, roj. 8.5.1939, naslov: Prešernova 25, poklic: dipl. oec., delo: direktor
3.	JOŽE KUMER, roj. 15.3.1945, naslov: Nove Loke 31, poklic: mag. dipl. ing. agr., dipl. oec., delo: direktor
4.	KRISTIAN PLANOVŠEK, roj. 2.9.1944, naslov: Nove Loke 8, poklic: lesni tehnik, delo: tehnični vodja
5.	PETER DELEJA, roj. 20.11.1943, naslov: Šolska ul. 30, poklic: dr. zobozdravnik, delo: zobozdravnik
6.	ALENKA ŽAGAR, roj. 15.11.1952, naslov: Loke 34, poklic: ekonomski tehnik, delo: vodja finan. službe
7.	PETER KÜSTER, roj. 11.6.1966, naslov: Hofbauerjeva 8, poklic: veterinarski tehnik, delo: veterinar
8.	SLAVICA POZNIČ, roj. 3.2.1948, naslov:
Na Trgu 38, poklic: trgovka, delo: poslovodja
3.	KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE
1.	ANTON VENEK, roj. 20.12.1943, naslov: Aškerčeva 40, poklic: profesor, delo: ravnatelj
2.	PETER SIRKO, roj. 6.11.1942, naslov: Na Tratah 14, poklic: ekonomist, delo: vodja FRS
3.	FRANC STEINER, roj. 6.7.1944, naslov: Na trgu 50, poklic: višji sanitarni tehnik, delo: sanit. inšp.
4.	MIRA JANŽOVN1K, roj. 3.8.1950, naslov: Praprotnikova 10, poklic: učiteljica tel. vzg., delo: učiteljica
5.	FRANC FLORJANC, roj. 16.11.1930, naslov: Cesta na Vrhe 28, poklic: upokojenec
6.	IVICA FUŽIR, roj. 17.6.1955, naslov: Radegunda 8, poklic: administrator, delo: delavka poenterka
7.	DANILO MREVLJE, roj. 5.11.1949, naslov: Aškerčeva 60, poklic: ing. strojništva, delo: vodja kontrole
8.	ANGELIKA URBANC, roj. 9.5.1969, naslov: Lepa njiva 87, poklic: učiteljica
9.	IVAN ČOPAR, roj. 7.8.1952, naslov: Loke 44a, poklic: komercialist, delo: direktor
4.	SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
1.	JOŽEF MUTEC, roj. 29.2.1944, naslov:
Loke 18, poklic: dipl.oec, delo: predstojnik uprav, organa
2.	MARIJA JEŽOVNIK, roj. 8.4.1944, naslov: Praprotnikova 32, poklic: administrator, delo: sekretar RK
3.	ROBERT LUKAČ, roj. 9.9.1958, naslov:
Ljubija 15, poklic: lesar, delo: samostojni podjetnik
4.	STANKO BREZNIK, roj. 22.7.1967, naslov: Ljubija 74, poklic: lesar, delo: samostojni podjetnik
5.	DARINKA MAROLT, roj. 7.5.1945, naslov: Prešernova 1, poklic: predmetni učitelj, delo: samostojni podjetnik
6.	ANTON DOBNIK, roj. 13.12.1935, naslov: Lepa njiva 50, poklic: ključavničar, upokoj.
7.	STANISLAV MAROLT, roj. 28.5.1941, naslov: Cesta v Loke 10, poklic: šofer, delo: samostojni podjetnik
8.	ANTON ZAGOŽEN, roj. 13.2.1950, naslov: Ljubija 121, poklic: finomehanik, delo: samostojni podjetnik
9.	ALOJZ ZAVOLOVŠEK, roj. 27.4.1928, naslov: Podvrh 10, poklic: akademski slikar, upokoj.
10.	ANDREJA VERTAČNIK, roj. 29.8.1960, naslov: Loke 49, poklic: PTT tehnik, upravnik PTT
11.	POLDE NAPAST, roj. 13.11.1953, naslov: Podvrh 42, poklic: elektrikar
5.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
1.	GREGOR VERBUČ, roj. 4.4.1942, naslov: Radegunda 66, poklic: ekonomist, delo: direktor
2.	FRANC KUGONIČ, roj. 20.7.1938, naslov: Lepa njiva 58, poklic ekonomski tehnik, upok.
3.	ANTON VRHOVNIK, roj. 29.12.1945, naslov: Cesta v Loke 17, poklic: dipl.ekonomist, delo: direktor
4.	JOŽE BREZOVNIK, roj. 20.3.1966, naslov: Radegunda 29, poklic: kmet
5.	LOVRO GOLIČNIK, roj. 4.7.1967, naslov: Šmihel 26, poklic: lesni tehnik
6.	IVAN ŽAGAR, roj. 18.9.1934, naslov: Dobrovlje 17, poklic: kmet
7.	IRENA RAK, roj. 11.8.1962, naslov: Brezje 28, poklic: kmetica
8.	FRANC GOLIČNIK, roj. 9.2.1936,
naslov: Goličnikova 3, poklic, kmet, upokoj.
9.	MARKO JURKOVNIK, roj. 22.3.1950, naslov: Lepa njiva 65, poklic: kmet
10.	MATEVŽ ZAVOLOVŠEK, roj. 29.7.1949, naslov: Loke 2, poklic: kmet
11.	IVAN KOTNIK, roj. 26.11.1936, naslov: Ljubija 6, poklic: kmet
6.	SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
1.	IVAN GLUŠIČ, roj. 8.4.1964, naslov: Loke 6, poklic: mag. tehničnih znanosti, delo: tehnični vodja
2.	MAKSIMILJAN LIPNIK, roj. 25.9.1963, naslov: Praprotnikova 12, poklic: dipl. ing. stroj., delo: tehnolog
3.	DANILO GLUŠIČ, roj. 16.6.1959, naslov: Loke 50, poklic: ing. elektrotehnike, delo: kornere, direktor
4.	JURE REPENŠEK, roj. 6.4.1958, naslov: Na Tratah la, poklic: predmetni učitelj, delo: učitelj
5.	IVAN GOLIČNIK, roj. 26.7.1942, naslov: Lepa njiva 60, poklic: kmet
6.	MIHAEL KOVAČ, roj. 18.8.1946, naslov: Ljubija 55, poklic: lesar, delo: direktor d.o.o.
7.	IRENA BLAŽIČ-LIPNIK, roj. 8.2.1959, naslov: Praprotnikova 12, poklic: dr. medicine, delo: zdravnica
8.	MARIJA GOSTEČNIK, roj. 23.9.1963, naslov: Brezje 27, poklic: ekonomski tehnik, delo: saldakontist
9.	PAVLE NOVAK, roj. 5.8.1936, naslov: Na Tratah 8, poklic: reševalec
10.	FRANC PEČNIK, roj. 21.11.1943, naslov: Praprotnikova 20, poklic: pek
11.	FRANC PUNČUH, roj. 8.6.1941, naslov: Šmihelska c. 57, poklic: šofer, upokojenec
V VOLILNI ENOTI 1 SE VOU 11 SVETNIKOV.
VOLILNA ENOTA 2 -REČICA OB SAVINJI
1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
1.	ROMANA MARKELJ, roj. 24.05.1965, naslov: Sp. Rečica 63, poklic: ekonomist, delo: zunanja trg.
2.	FRANC ŠON, roj. 21.09.1947, naslov:
Rečica ob Savinji 138, poklic: elektrikar, delo: samostojni podjetnik
3.	JOŽE KRAMER, roj. 02.02.1951, naslov: Varpolje 54, poklic: dipl. ing., delo: vodja prozvodne enote
4.	VOJKO KRIVEC, roj. 22.04.1963, naslov: Prihova 36, poklic: mesar
5.	JELKA ŠTORGELJ, roj. 23.01.1961, naslov: Rečica ob Savinji 56, poklic: ekonomist, delo: planer analitik
6.	DAMJAN REMIC, roj. 30.12.1957, naslov: Prihova 1, poklic: gasilec reševalec
7.	JOŽE LUKAČ, roj. 29.08.1946, naslov: Sp. Rečica 36a, poklic: obdelovalec lesa, delo: montažer
8.	BOŠTJAN KOLENC, roj. 08.11.1969, naslov: Sp. Rečica 65,
poklic: mlinar, delo: samostojni podjetnik
2.	SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
1.	ANTON JEZERNIK; roj. 19.05.1939, naslov: Rečica ob Savinji 31, poklic: dipl. ing. stroj., delo: red. prof.
2.	JOŽE HRIBERNIK, roj. 31.07.1942, naslov: Varpolje 56, poklic: pek
3.	JOŽE GRUDNIK, roj. 30.04.1941, naslov:
Sp. Rečica 34, poklic: elektrotehnik, delo: tehnolog
4.	IVAN PRISLAN, roj. 06.11.1946, naslov:
Dol Suha 31, poklic: kmet
5.	IVAN BRINJEVEC, roj. 27.11.1925, naslov: Dol Suha 30, poklic: kmet
6.	JOŽE KOS, roj. 04.01.1962, naslov: Dol Suha 23, poklic: kmet
7.	ALOJZ VERBUČ, roj. 24.05.1937, naslov: Šentjanž 2, poklic: kmet
8.	VILI PETRIN, roj. 08.06.1963, naslov: Sp. Pobrežje 3a, poklic: elektrotehnik, delo: podjetnik
3.	SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
1.	ANDREJ PRESEČNIK, roj. 25.01.1958, naslov: Varpolje 68, poklic: dipl.ing. kmetijstva, delo: vodja kornere.
2.	JANKO ŽUNTER, roj. 10.08.1964, naslov: Zg. Pobrežje 29, poklic: kmet
3.	MARIJA ŠTIGLIC, roj. 23.10.1937, naslov: Rečica 50, poklic: ekonomski tehnik, delo: upokoj.
4.	JOŽE ŽLEBNIK, roj. 18.10.1950, naslov: Grušovlje 9, poklic: šofer, delo: prevoznik
5.	JOŽE BIDER, roj. 04.03.1944, naslov: Dol Suha 3, poklic: kmet - inovator
6.	FANIKA MATJAŽ, roj. 20.08.1949, naslov: Sp. Rečica 20, poklic: kmetica
7.	JOŽE PRISLAN, roj. 02.03.1949, naslov: Poljane 33, poklic: kmet
8.	VINKO RAKUN, roj. 15.01.1958, naslov: Varpolje 19, poklic: kmet
4.	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
1.	ZDRAVKA HRIBERŠEK-LADINEK,
roj. 12.8.1962, naslov: Varpolje 15, poklic: viš.uprav.del., delo: referent
2.	VEKOSLAVA KLEMENAK, roj. 30.5.1958, naslov: Prihova 2a, poklic: predm. učitelj, delo: učitelj
3.	DRAGO JELENKO, roj. 23.7.1949, naslov: Rečica ob Savinji 98, poklic: pravnik, delo: vodja PC
4.	JANEZ VRTAČIČ, roj. 12.5.1956, naslov: Varpolje 66, poklic ekonomist, delo: direktor
5.	MILAN CAJNER, roj. 8.5.1953, naslov: Varpolje 59, poklic dipl. ing. gozdarstva, delo: direktor
5.	NESTRANKARSKA LISTA
1.	BOŽENA KNAPIČ, roj. 1.11.1955, naslov: Grušovlje 24, poklic: dipl. oec., delo: samostojni referent
2.	ANTON PLOŠTAJNER, roj. 15.9.1961, naslov: Nizka 20, poklic: dipl. sociolog, delo: vodja kadrov, službe
3.	VIDA ORLOVIČ, roj. 14.7.1942, naslov:
Sp. Rečica 69, poklic: lesni tehnik, delo: upokojenka
4.	RUDOLF KRSNIK, roj. 25.3.1953, naslov:
Sp. Pobrežje 1, poklic: lesni tehnik, delo: obrtnik
5.	MARIJA POTOČNIK, roj. 6.7.1957, naslov: Homec 39, poklic: komercialni tehnik, delo: poslovodja
6.	SILVESTER ZDOLŠEK, roj. 22.12.1949, naslov: Rečica ob Savinji 67, poklic: elektrotehnik, delo: vodja labor, kont.
7.	RUDOLF ŠTROGEL, roj. 18.3.1960, naslov: Dol Suha 20, poklic: gradbeni tehnik, delo: gradb. referent
8.	CIRIL TURK, roj. 4.5.1969, naslov: Prihova 17, poklic: kmetijski tehnik, delo: vodja linije
6.	LISTA NEOPREDELJENIH
1.	DARKO REPENŠEK, roj. 10.07.1960, naslov: Rečica ob Savinji 107b, poklic: profesor, delo: sekret, sekr. za občo upravo
2.	ANTON TIRŠEK, roj. 02.11.1953, naslov: Rečica ob Savinji 125, poklic: elektro tehnik, delo: obrtnik
3.	ROMAN KVAS, roj. 17.02.1953, naslov: Rečica ob Savinji 107a, poklic: zlatar, delo: obrtnik
4.	ZVONKO HRIBERNIK, roj. 18.11.1960, naslov: Sp. Rečica 55, poklic: dipl. ing. gradbeništva, delo: vodja projekta
5.	JANEZ ANŽ1N, roj. 11.05.1955, naslov: Sp. Rečica 67, poklic: mehanik, delo: ključavničar
6.	IDA BITENC, roj. 27.12.1968, naslov: Zg. Pobrežje 11, poklic: tekstilni konfekcionar, delo: kmetovalka
7.	VLASTA POLIČNIK, roj. 26.07.1962, naslov: Šentjanž 12, poklic: profesor, delo: prof. angleščine
8.	VINKO JERAJ, roj. 01.06.1957, naslov:
Rečica ob Savinji 111, poklic: gradbeni tehnik, delo: vodja gradbišča
7.	ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
1.	FRANC BENDA, roj. 24.5.1942, naslov: Sp. Rečica 48, poklic lesarski tehnik, delo: podjetnik
2.	STOJAN MARKELJ, roj. 13.1.1960, naslov:
Sp. Rečica 63, poklic: gostinec, delo: zasebni gostinec
V VOLILNI ENOTI 2 SE VOLI 8 SVETNIKOV.
Občina Nazarje
KANDIDATI ZA ŽUPANA NAZARJE
1.	HREN FRANC; roj. 27.06.1941; naslov: VRTNARSKA ULICA 5, NAZARJE, poklic: STROJNI TEHNIK, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
2.	REMŠAK JOŽE; roj. 29.01.1961; naslov: ZADREČKA C. 9, NAZARJE, poklic: MAG. INF., predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
3.	PURNAT IVAN; roj. 23.12.1943; naslov: VOLOG 17, poklic: UČITELJ, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA NAZARJE
VOLILNA ENOTA 1
1.	URANK JOŽE; roj. 18.05.1929; naslov:
POD SLATINO 2, poklic: UPOKOJENEC, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
2.	REMIC HERMAN; roj. 10.05.1941; naslov: TRATNIKOVA UL 2, poklic: ELEKTROINŽENIR, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
3.	GRUDNIK ROMAN; roj. 28.01.1951; naslov: ZADREČKA C. 15, poklic DELOVODJA predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV -ZLSD
4.	NAPOTNIK SLAVKO; roj. 21.04.1957; naslov: CVETLIČNA UL. 7 poklic: GRADBENI TEHNIK, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
5.	RAKUN JOŽE; roj. 05.07.1944; naslov: TOMINŠKOVA UL. 9, poklic: VODJA SPL. ZADEV, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
6.	DOBOVIČNIK ROMAN; 12.07.1966; naslov: LESARSKA UL. 25, poklic GRADBENI TEHNIK, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
7.	FINKŠT MARKO; roj. 26.01.1942; naslov: CVETLIČNA UL. 13, poklic: TEHNIČNI RISAR, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
8.	ŽVIPELJ JOŽEFA; roj. 25.03.1938; naslov: ZADREČKA C. 30, poklic: UPOKOJENKA, predlagatelj: SLOVENSKA 1JUDSKA STRANKA - SLS
9.	PETAN-FINKŠT META; roj. 23.11.1955; naslov: CVETLIČNA UL. 13, poklic: LABORAT. TEHNIK, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
10.	GOLOB BOJAN; roj. 18.05.1968; naslov: TRATNIKOVA 8, poklic: LES. TEHNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
11.	BITENC PAVEL; roj. 18.12.1940; naslov: DOBLETINSKA 7, poklic: GOZD. TEHNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
V VOLILNI ENOTI 1 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
VOLILNA ENOTA 2
1.	KRAJNER ROMAN; roj. 26.03.1947; naslov: ŽLABOR 28, poklic: VILIČARIST, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
2.	PODKRIŽNIK MAJDA; roj. 26.04.1965; naslov: ŽLABOR 2, poklic: DIPL. EKONOMIST, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
3.	KRIVEC MARIJA; roj. 04.10.1957; naslov: ŽLABORSKA POT 15, poklic: DIPL. PRAVNICA, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
4.	LOMŠEK ROMAN; roj. 16.11.1957; naslov: OBRTNIŠKA 5, poklic: AVTOKLEPAR, predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
5.	PEČNIK MARJAN; roj. 04.04.1963;
naslov: ŽLABOR 26, poklic: KMET. TEHNIK predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
V	VOLILNI ENOTI 2 SE VOLITA 2 SVETNIKA.
VOLILNA ENOTA 3
1.	KOŠIR MARJANA; roj. 08.02.1933; naslov: LAČJA VAS 14, poklic: UPOKOJENKA, predlagatelj: LIBERALNA DEMEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
2.	ŠTRUCL JOŽE; roj. 10.07.1953; naslov: PUSTO POLJE 26, poklic: STROJNI TEHNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
3.	ZAVOLOVŠEK MILAN; roj. 21.05.1954; naslov: LAČJA VAS 18, poklic: ELEKTROTEHNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
4.	FRICELJ ANTON; roj. 06.06.1959; naslov: POTOK 5, poklic: VRATAR, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
5.	BORŠNAK ANTON; roj. 26.04.1952; naslov: LAČJA VAS 30, poklic: ING. LESARSTVA, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
6.	PRAZNIK MARIJA; roj. 14.09.1943; naslov: KOKARJE 3, poklic: KMETOVALKA, predlagatelj: SLOVENSKA 1JUDSKA STRANKA - SLS
7.	ROKOVNIK ALOJZ; roj. 09.07.1958; naslov: ČRETA PRI KOKARJIH 4, poklic: KMETOVALEC, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
V	VOLILNI ENOTI 3 SE VOLITA 2 SVETNIKA.
VOLILNA ENOTA 4
1.	BLEKAČ TATJANA; roj. 31.08.1966; naslov: SP. KRAŠE 2, poklic: DIPL. EKONOMIST, predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
2.	REMIC ANTI; roj. 04.08.1966; naslov: ŠMARTNO OB DRETI 24 poklic: LES. TEHNIK, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD
3.	CAJNER VIDA; roj. 03.01.1949; naslov: ŠMARTNO OB DRETI 13, poklic:
UČITELJICA, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
4.	ŠPORIN BORIS; roj. 27.09.1963; naslov: ROVT POD MENINO 8, poklic: KMETOVALEC, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
5.	SLAPNIK MARJANA; roj. 24.01.1959; naslov: VOLOG 8, poklic: KMETOVALKA, predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
6.	ZIDARN JOŽE; roj. 19.02.1944; naslov: ŠMARTNO OB DRETI 18 poklic: KMET. TEHNIK, predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS
7.	HROVAT FERDO; roj. 13.06.1951; naslov: ŠMARTNO OB DRETI 18, poklic: AVTOMEHANIK, predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALDEMOKRATOV - ZLSD
8.	SLAPNIK DORE; roj. 05.02.1955; naslov:
BRDO 11, poklic: VOZNIK, predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALDEMOKRATOV - ZLSD
9.	CAJNER PETER; roj. 07.09.1948; naslov: VOLOG 17, poklic: EKONOMSKI TEHNIK, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
10.	PURNAT IVAN; roj. 23.12.1943; naslov: VOLOG 17, poklic: UČITELJ, predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV
V	VOLILNI ENOTI 4 SE VOLIJO 3 SVETNIKI.
NASVETI
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Pašna sezona na planinskih pašnikih v letu 1994
Planinska paša pomeni za živinorejo na območju naše občine tradicionalen in gospodarsko nujen vir krme za govedo, ovce in tudi za konje. Pomen planinskega pašništva spoznamo že po tem, da se je ohranilo od prvih začetkov obdelovanja tal pa do danes. Po zbranih podatkih o popisu na 51 skupnih in zasebnih planinah je bila v letošnjem letu pašna sezona uspešna. Tako so 404 gospodarstva prepaslo 1257 različnih kategorij goveje živine in 87 konjev. Skupaj je bila goveja živina na paši 141.022 dni, konji pa 9.584 dni. 47 gospodarstev je prepaslo 492 ovac, kar je skupaj 68.880 pašnih dni. Računamo, da je bilo v vseh pašnih dnevih goveje živine 81 t prirasta. Sicer se je v letošnjem letu prepaslo 12% manj goveje živine kot leto prej, 20% manj konjev in 14% manj ovac. Zmanjšano število živine na planinskih pašnikih v letošnjem letu je posledica daljšega sušnega obdobja v letu 1993. Sušna obdobja, predvsem zgodaj poleti, povzročajo zlasti na južnejših legah kmetij slabo letino. Posledica tega pa je drag dokup krme ali prisilna prodaja živine.
Paša v planinah ima velik pomen, čeprav se organizatorji srečujejo s številnimi problemi.
ureditvi objektov za ljudi in živali, uvedba sodobnih tehnoloških in drugih novosti, ki jih je prinesel napredek. Prav tako ima izredno pomembnost pri oblikovanju kulturne krajine, kar je prvi pogoj za razvoj turizma. Največja prednost paše pa je v nižji ceni škrobnih enot, ki so mnogo cenejše kot v silaži in senu. Prebavljivost organskih snovi je v paši zelo visoka. Planinska paša je pomembna tudi z vidika razbremenitve delovne sile doma. Poleg ekonomskih učinkov ne gre zanemariti vpliva planinske paše na zdravje, plodnost in kondicijsko sposobnost živine, ki se je pasla na planini.
Tudi v letošnjem letu smo uveljavili podporo za planinsko pašo. Na podlagi zbranih podatkov bo Ministrstvo pripravilo kategorizacijo planin in ukrepe za spodbujanje planinske paše in opremljanje planin.
Temeljno načelo organiziranega pašništva je v načrtnem in trajnem razvoju. Gotovo se moramo vsi zavedati njegove vloge in pomena. Z razvojem organiziranih pašnih skupnosti bomo pospešili razvoj živinoreje in drugih gospodarskih dejavnosti ter pripomogli k obstoju višinskih kmetij in njihovih gospodarstev.
Vida Ribič
Slovenska veterinarska Zveza
Vnetje vimena oz. mastitis razpoznamo po spremenjeni velikosti, rdečini, povečani toploti in občutljivosti ter spremenjenemu izločku ene ali več vimenskih četrti.
Vnetje povzročajo predvsem različne bakterije, lahko tudi glivice in virusi.
Mikrobi lahko vdro v vime po različnih poteh, najpogosteje pa po sesnem kanalu. Pričakovali bi, da bo sleherni vdor mikrobov v vime povzročil vnetje, pa ni tako, saj je naravna odpornost zdravega nepoškodovanega ve-mena proti okužbi zelo velika in učinkovita.
Za vnetje vimena so torej potrebni še pomožni dejavniki. Ti pa so:
I.	Poškodbe:
-	predvsem notranjega tkiva vimena in seskovega kanala.
Te so posledica prekratkega, preozkega stojišča, padcev, udarcev itd.
II.	Napake molznega stroja:
-	previsok ali prenizek vakuum
-	pomanjkljivosti na pulzatorju
-	obrabljene oz. poškodovane sesne gume
III.	Napake pri molži:
-	slepa molža - molža izmolžene krave (preobremenitev z delom, nevednost molznika)
-	premočno vlečenje za tulce med molžo
-	grobo ravnanje s kravami pred in med molžo (strah, bolečina)
-	nepravilna priprava krave na molžo (slaba stimulacija vimena, zamenjan vrstni red krav pri molži, začetek molže ob različni uri).
Našteto zavira pravočasno sproščanje hormona oksitocina, kar onemogoča hitro in popolno sproščanje mleka iz alveol. Pri blokiranem sproščanju mleka se zapre seskova mišica zapiralka, molža postane boleča. To pa povzroči poškodbo konice seska in seskovega kanala.
IV.	Pomanjkljivosti v reji in prehrani:
-	pokvaijena hrana, neizravnan obrok, pomanjkanje vitaminov (E)
Vnetje vimena pri kravah -povečano število celic v mleku
in selena, prepih, preveč amoniaka v hlevu itd.
Mikrobi po vdom v vime in naselitvi na poškodovano tkivo aktivirajo obrambo telesa proti okužbi. Poveča se število obrambnih celic (požrešne celice
-	bele krvničke), ki napadajo in uničujejo bakterije. Zato se močno poveča število celic v mleku. Če obrambne celice niso uspešne, se prizadeti del vimena začne gnojiti. Obrambne celice organizma in odmrlo tkivo se masovno izločajo z mlekom, pojavijo se kosmiči v prvih curkih in končno je mleko popolnoma spremenjeno.
Oteklilna vimena in povišana telesna temperatura lahko pri tej bolezni nastopita le v začetku. Pozneje poteka bolezen prikrito in je večinoma opazna le zaradi povišanega števila celic
Včasih pa pride do občasnega -kratkotrajnega povišanja števila celic v mleku, ki ga povzroči stres. Stres je nespecifična obrambna reakcija organizma na različnie obremenitve. Poveča se število obrambnih celic v krvnih žilah in tudi v mleku.
Zato pripelje
-	strah krav (nepriklenjen pes v hlevu, nov mlekovod, tuji ljudje, zmrzal na prašniku itd.)
-	grobo preganjanje črede
-	bolečine (obrezovanje in bolezni parkljev)
-	različna obolenja (povišana telesna temperatura, prebavne motnje itd.)
do povečanega števila celic v mleku.
Takega povišanja števila celic pa ne smemo zamenjati z obolenjem vimena.
Vse to nam pove, zakaj vnetje, ki ga ugotovimo z mastitis rea-gansom, ni vedno potrjeno tudi z bakteriološko preiskavo mleka v labaratoriju.
Preprečevanje in zdravljenje mastitisov sta dve različni opravili, ki ju moramo jemati kot celoto, če želimo doseči uspeh.
Za ZŽV Celje PE Mozirje Drago Zagožen, dr. vet.
med.
Poglavitne so večje zahteve po
ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE
VABILO
Vabimo vas R ogledu komedije Mož moje žene v Šentjakobsko gledališče v Ljubhani, 7.12.1994, ob 20. uri. Odhod iz Mozirja ob 18. uri, pred občino Mozirje.
Cena: 1.000,00 SIT Prijave: Knjižnica Mozirje, 831-292
W __	___^
WE I Et -ililU. ČE %WTI ...
smešni, družabni in polni novih idej. Takšni so namreč prijatelji MLADEGA BOBENČKA, ki so nam pisali prejšnji teden. Na uredništvo so prispeli sami super predlogi, ki so navdušili tudi urednika, Francija Kotnika.
Tuhtala in premlevala sva, kako vključiti vse predlagane novosti, še posebej Suzane in Zdenke. Na koncu sva sklenila: če boste še naprej pridno pisali in pošiljali predloge za nove rubrike, bo MLADI BOBENČEK v kratkem ropotal na dveh straneh! Tako bo dovolj prostora še za horoskop, uganke, vice, zmenke...in še kaj, kar pa naj bo zaenkrat še skrivnost.
P.S.
Vam je ugajal bananin napitek?
TEBE PA POZNAM!
Dobili smo prvi predlog in MLADI BOBENČEK je urno odbobnal na Ljubno. Tam živi osmošolka Bernarda. Znana je po tem, da super igra na "frajtonarco". Zato pozorno preberite, kaj nam je povedala. Ko bo velika in slavna, se boste lahko pohvalili, da jo poznate že od mladih nog. Predlagajte, kam naj odbobnam na obisk naslednjič!
Ime in priimek: BERNARDA PODLESNIK, starost: 14 let, nebesno znamenje:	oven, barva las:	svetlo
kostanjeva, barva oči: siva, bodoči poklic: cvetličarka, naj hrana: dunajski zrezek, naj knjiga: Mrzla reka, naj predmet: glasba, DMV, naj nastop: v Avstriji, naj skupina: Mihelič, Kovači, naj film: Vrnitev v plavo Laguno, zaljubljena: (še) ne, ji je všeč mladi bobenček: JA!!!
Ureja Karotina Grudnik
NA0RABIU
miNČSK
Bobenček je z žrebom določil, da prejme kaseto Sanje Mlinar ZDENKA KOLOMPAR iz Mozirja. Želimo ji prijetno poslušanje!
Med pošto, namenjeno MLADEMU BOBENČKU. bomo tudi tokrat izžrebali kaseto. Zato čim prej papir in svinčnik v roke!
Pa ne pozabite na kuverti označiti, da je pošta namenjena Mlademu bobenčku!
tfffffft
KAJ SAVINJSKIH PETI
Živijo! Ste si že opomogli od martinovanja? Ali pa je od vrhovnega štaba (beri ata in mama) spet prišla prepoved izhoda? Vem, vem, kako to gre. Ne, don’s boš pa lepo ostala doma. Lahko boš na toplem, gledala TV itd., itd.
Dragi moji bralci in bralke, ne bom vam še jaz težila. Gremo k naši lestvici. Če pogledamo na domači del, vidimo, daje izpadel Brendi s svojimi Zelenimi očmi. Dobil ni niti enega glasa. Nov na naši lestvici pa je Jan Plestenjak. Jana ste verjetno že vsi spoznali. Ne mislim osebno, kje pa. Pač, tako preko televizije. Je dober pevec, pa tudi odličen kitarist. Kitaro je študiral celo v Ameriki.
S tujega dela je izpadla Sabrina. Namesto nje so tu Pink Floyd. Višje po lestvici so se uvrstili Mo-do. Dobili so kar lep kupček glasov. Na starem mestu so ostali Bajaga, E.T. in Mariah Carey.
Iz vaših pisem sem razbrala, da Mariah Carey še vedno buri duhove teenagerjev. Ni kaj, res ni slaba. S svojimi rjavimi očmi in rjavimi lasmi res omami marsikaterega gledalca oz. poslušalca. Najbolj je zablestela s svojim komadom Without you. Pesem ni nova, ampak priredba starejše izvedbe, ki prej nikdar ni dosegla takšnega uspeha. Na uspeh vpliva še in še dejavnikov. Biti pravi pevec, s pravim komadom, v pravem času, na pravem mestu...No, Mariah je uspela. Zaželimo uspeha tudi ostalim, ki so šele začeli svojo kariero.
Imejte se še naprej lepo!
Domaci del:
1.	CALIFORNIJA: NISEM AVTOMAT
2.	MAGNIFICO: 24.000 POLJUBOV
Tuji del:
Katja
1 Ull
2. BAJAGA: PLAVI MOJ SAFIR 2. MARIAH CAREY: WITHOUT YOU
3 ET* TEK IE 12 SATI
4. SIMONA WEISS: ZATE SLADKA BOM 4. MO" DO: EINS ZWEI POLIZEI
3.	ČUKI: IZ SRCA
4.	SIMONA WEISS:
5.	JAN PLESTENJAK: GREMO V KINO 5. RNK FLOYD: WISH YOU WERE HERE
f Sä*.	
tom at« *kiato«c	■- ■ 1 .
Tujo skladbo:C			r£ ; »V
ime in pritntefe:A	
◄ ♦ « JE i /	
Savinjske novice so pisale pred 20-imi leti:
Asfalt v Kokarjih
Pred dnevi je bila svečana otvoritev asfaltirane ceste v partizanski vasi Kokarje v Savinjski dolini.
Ta vas je zares partizanska, saj je dala 22 aktivnih borcev v NOB. Na pobudo vaščanov iz Kokarij je SO Mozirje skupaj s tov. Šarpom ter predsednikom krajevne skupnosti ing. Jožetom Urankom ustanovila iniciativni odbor za izgradnjo nove asfaltirane ceste s pripadniki JLA garnizije Celje. Industrijsko podjetje GLIN Nazarje je prispevalo strojno mehanizacijo, pripadniki JLA pa so pripravili podlago za asfaltiranje. Na novo asfaltirano cesto je bilo več kot 1600 tekočih metrov, ali prek 4000 m2.
Pri asfaltiranju so vaščani iz Kokarij naredili prek 2500 prostovoljnih ur in prispevali 15 milijonov starih dinarjev.
Asfaltiranje ceste je stalo prek 70 milijonov starih dinarjev. Pobuda vaščanov Kokarij je pohvalna in takih pobud bi bilo treba še več. Cesta je bila zgrajena v rekordnem času, in to v 10 dneh. Otvoritvi ceste so prisostvovali predstavniki SO Mozirje, krajevne skupnosti, predstavniki iniciativnega odbora in precej vaščanov, ki so sedaj zaposleni širom Slovenije.
Predsednik SO Mozirje tov. Šarp je svečano odprl novo asfaltno cesto, ki je velika pridobitev tudi za razvoj kmečkega turizma v tej lepi vasi Kokarje.
Take pobude s strani uporabnikov cest bo SO Mozirje vedno vesela in pripravljena pomagati.
Savinjske novice so pisale pred 10-imi leti:
Savinjski gaj
Prizadevni odbor za urejanje Savinjskega gaja nikakor ne miruje. Ne le priprava gredic za sejanje v prihodnjem letu, tudi sicer je veliko dela, ki ga je treba opraviti. Zato so povabili na delo krajane Mozirja, ti se za polepšanje svojega gaja kar radi odzovejo. Prva nedelja v oktobru je torej bila delovna! Delalo je vsega okoli 80 ljudi, saj so tudi vrtnarji ta dan načrtovali delo. Savinjski gaj še ni elektrificiran, zato so pristopili k prvim delom, da bi napeljali glavni vod. Treba je bilo izkopati nekaj sto metrov jarka, da bi vanj položili kabel. To veliko delo so opravili učenci osmih razredov mozirske osnovne šole z učitelji vred. Lotili so se dela in napravili več, kot je bilo pričakovati. To vnemo gre pripisati tudi dejstvu, da so učitelji Jana Cajner, Darinka Marinc, Milan Kojc in Zdravko Novak prav tako prijeli za
elektrificirajo
lopate in dajali "delovni zagon".
Ker so učenci delali v gaju dan pred praznikom mrtvih, so po delu pripravili še lepo slovesnost pred spomenikom VOS-OF. Kulturni spored je to pozornost spominu mrtvih še popestril.
Savinjski gaj postaja preko naših meja znan. Obiskujejo ga številne skupine izletnikov, zato se mora postopno prilagoditi raznim tehničnim potrebam. Sem spada tudi elektrika. Zaenkrat nameravajo urediti priključke za potrebe električnih strojev, pozneje pa bodo pristopili še k ureditvi razsvetljave. Seveda bo zato treba veliko sredstev. Prvi korak k elektrifikaciji gaja je torej storjen!
LJUDJE IN DOGODKI
Dve z Ljubnega
Naša zvesta bralka M.M., ki živi v Združenih državah Amerike, po rodu pa je Ljubenka, nam je pisala svoje vtise glede našega glasila in ga pohvalila, hkrati pa je pripisala dve veseli iz kraja svoje mladosti.
Na Ljubnem je pred drugo svetovno vojno živel mogočen in zelo bogat trgovec z lesom. Bil je med redkimi v dolini, ki so imeli avtomobile. Seveda se je tega dejstva zelo in povsod zavedal, pa tudi kakšno bahaško je povedal na ta račun. Pa sreča nekoč ljubenskega zdravnika in mu potoži, da mu je "pragmatika" počila in da mora v mesto nabavit novo. Sklep iz tega je pač tak, da ni vse denar in da ta nikakor ne nadomesti ustrezne pameti...
Pri ljubenskem zdravniku so zbirali zdravila za partizansko bolnišnico, visoko gor v hribih. Prihajala je "iz zraka", ameriški letalci so namreč metali razno pomoč v orožju in zdravilih s padali v okolici Radmirja. Pa je naneslo, da so med zdravili bile tudi tablete, temnordeče barve PRONTOSIL, predhodnik sulfa-mida. V bolnišnici pod Komnom so imeli ranjence z infekcijami, pa je zdravnik v trgu preskrbel za hiter prenos tablet v hribe. Ni znano, zakaj jih je kurir kazal tudi kuharju in jih ni takoj predal zdravniku. Ko tablet le ni bilo v ambulanto, so pričeli raziskovati, kje bi lahko bile, pa je kurir ves skesan povedal, da jih je dal v guljaž, ker je menil, da so "paprika"... Barva pač ni vedno odločilnega pomena!
A. V.
Odojek za nagrado
V Bočni so zaključili jesensko ligo (igrajo jo ločeno od spomladanske) malega nogometa, ki se je odigrala v organizaciji Športnega društva. V pravkar končanem tekmovanju je merilo moči šest ekip: Bočnica, Šutna, Otok, Čeplje, Devce in Farof -Mikek. Na začetku lige sta sodelovali še ekipi Centra in Krope, ki pa zaradi težav s sestavo ekip nista nadaljevali s tekmovanjem. Prvo mesto si je priborila ekipa Bočnice, katero sponzorira avtoprevoznik Janez Štiglic, pred Šutno, Devcami, ekipo Farof -Mikek, Čepljami in Otokom. Zaključek tekmovanja je bilo sploh svojevrstno doživetje, saj sta prvo in tretje uvrščena ekipa lige poskrbeli za prijateljsko srečanje, na katerem so velikodušno delili odojka in s tem dokazali, da imajo takšna in podobna tekmovanja predvsem značaj prijateljevanja in rekreacijske zabave. Prav je tako.
Edi Mavrič, foto: Ivo Šinkovec
Bočnica
ŠPORT
Pokal evropske odbojkarske zveze (CEV)
Zgornja Savinjska gre naprej!
Velik uspeh odbojkaric Zgornje Savinjske! Z zmagama nad avstrijsko ekipo Würtenrod iz Salzburga se je odbojkarski klub Zgornja Savinjska uvrstil v 3. kolo omenjenega tekmovanja, kar je gotovo doslej njegov največji dosežek.
Prvo tekmo so odbojkarice odigrale 5. novembra na Polzeli. Gladka zmaga domačink 3:0 (14, 7, 5), gostje so se upirale le v prvem setu, celo pod pričakovanji trenerskega para Skok, in odlično izhodišče za povratno srečanje.
Teden dni kasneje tekma v
zmage, ki ima na tujem še večjo težo.
Prav gotovo pa so največji vtis na vse prisotne v Salzburgu naredili navijači OK Zgornja Savinjska, ki so se izkazali že na Polzeli. Nastopili so kot sedmi igralec na tekmi, saj so bili ves čas neumorni. Slovenske zastave, skandiranje
Odlična igra odbojkaric Zgornje Savinjske na mreži
Salzburgu. Kljub visoki prednosti so igralke Zgornje Savinjske igrale pod velikim pritskom. Gostiteljice so povedle 7:0, Zgornjesav-injčanke so izenačile pri osmi točki, pri tem pa je tudi ostalo. Tudi naslednji set so svoje opravili živci, vendar so se gostje znale obvladati in set dobile. S tem je bil cilj dosežen in razplet jasen. Trema je popustila, igralke so zaigrale, kot znajo, dobljenemu setu so dodale še dva in zmagale 3:1 (-8, 13, 6, 13). Priložnost so dobile vse igralke in tako občutile slast
"Slovenija, Slovenija"	in
"Zgornja Savinjska" si bodo v Salzburgu gotovo še dolgo zapomnili. Zlasti še po tem, ko je po dvorani zadonela slovenska Zdravljica, ki so jo zapeli vsi, ponosni, da so zmagali, ponosni, da	so
Slovenci. Odbojkarice	so
ponosne, da imajo takšno publiko.
Odlična promocija Slovenije in doline v Avstriji torej, ki bi ji le stežka našli enako. Ponuja pa se že nova - v Švici, kjer bodo igralke Zgornje, Savinjske v 3. kolu gostovale pri ekipi Kanti v Schaffhausnu. Še pred
tem pa bodo isto ekipo 3. decembra gostile na domačem igrišču.
Trenerski par, Vida in Srečko Skok, meni, da obstajajo možnosti tudi za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, čeprav so Švicarke precej boljše od
Avstrijk. Zadnji rezultat je dal tako igralkam kot vodstvu kluba novega elana in z dobrimi pripravami ter kančkom športne sreče je mogoče doseči še večji uspeh. Želimo jim ga v čimvečji meri!
VS, KF, foto: C. Sem
Navijači so sedmi igralec Zgornje Savinjske
Končana tudi nazarska liga
Tudi v Nazarjah so zaključili jesenski del prvenstva v malem nogometu. Lestvica je ta trenutek sicer še nepopolna, saj ni bila odigrana tekma Sp. Nazarje : Odpisani. Po vsej verjetnosti bo odigrana tik pred začetkom spomladanskega dela.
Rezultati devetega kola:
Rivon Niman : Zg. Nazarje 1:6 Peke! : Bloki 4:3 Miš Maš : Kokarje ml 1:5 Mladost : Kokarje 6:2
Zadnje kolo ni prineslo bistvenih sprememb ne v igri posameznih ekip ne na lestvici. Prav tako tudi nič ne kaže na kakšna presenečenja v spomladanskem delu prvenstva.
Vrstni red ekip: 1. Kokarje 16, 2. Mladost 16, 3. Zg. Nazarje 12, 4. Rivon Niman 11, 5. Kokarje ml. 11, 6. Miš Maš 8, 7. Sp. Nazarje 5 (ena tekma manj), 8. Bloki 5, 9. Pekel 4, 10. Odpisani 0 (ena tekma manj).
Najboljši strelci: L. Cajner 19, P. Venek 16, F. Šemenc in J. Colnarič 13, itd.
Milan Peternelj
ŠPORT
Občinska liga v malem nogometu
Jesenski del pod streho
Z zadnjim kolom, ki je bilo odigrano 28. oktobra, se je končal jesenski del občinske lige v malem nogometu. Odigranih je bilo 28 tekem, le štiri od teh so se končale neodločeno. 53 igralcev je doseglo 181 zadetkov, v povprečju torej 6,5 na tekmo, med katerimi je bil najuspešnejši Polde Venek s petnajstimi zadetki.
Po jesenskem delu je na prvem mestu Šmartno ob Dreti, ki je prvenstvo sicer začelo s porazom, nato pa doseglo šest zaporednih zmag. Ekipa deluje dokaj stabilno, kar ni nič čudnega, saj ima v svojih vrstah zares kvalitetne igralce.
Bočna je po nekaj zapletih obdržala drugo mesto na lestvici. Bolj kot kvaliteta igre je tej ekipi tuja kolektivnost, saj so skoraj vsa srečanja odločili izredno borbeni in kvalitetni posamezniki.
Stari đemsi so v prvem delu prvenstva pokazali, da niso za odpis. V ekipi je precej dobrih posameznikov, kar pa ni bilo dovolj za izdatnejšo zalogo točk. V formi je ekipa skozi ves jesenski del precej nihala, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Za đemse so trije porazi le preveč.
Brez presenečenj ne gre in to sta dokazali tudi obe naz-arski ekipi, ki sta se vzpenjali tja do drugega in padali po lestvici vse tja do petega oziroma šestega mesta. Vsa ta nihanja pa niso odraz slabe temveč bolj stabilne forme obeh ekip. Nenazadnje imata ekipi v svojih vrstah prvega in
četrtega strelca jesenskega dela prvenstva.
Razočaranje je vsekakor ekipa Kokarij. Zasedla je šesto mesto z vsega šestimi točkami. Ekipa nikakor ni spravila skupaj vsaj dveh dobrih iger zapored. Morda bodo igralci Kokarij spomladi pokazali, kaj znajo, saj gra za same prekaljene nogometaše.
Ekipa Nove Štifte bi lahko dosegla več, kot kaže položaj na lestvici. Ima mlade in hitre igralce, disciplino v igri so popravili (z izjemo zadnjega kola), ob nekoliko večji resnosti se spomladi lahko prebijejo kakšno mesto višje.
Odpisani jeseni niso pokazali vsega znanja. Manjka jim predvsem boljše telesne pripravljenosti. Dosegli so le eno zmago, kar jim je prineslo zadnje mesto na lestvici. Res pa je, da ta ekipa običajno boljše zaigra v spomladanskem delu.
Pričakujemo torej lahko, da bo le-ta še bolj zanimiv od jesenskega.
Milan Peternelj
Ljubenska liga v malem nogometu
Samo na Ljubnem in nikjer drugje
Tudi na Ljubnem je končan jesenski del prvenstva v malem nogometu. Kot smo poročali, je naslov jesenskega prvaka osvojila Zalugnca, za petami ji je Foršt, Rastke so tretje itd.
Savina bo v letošnjem prven- polovici jesenskega dela padla, stvu najbrž zaostala za Vzroke sicer iščejo drugje (tudi vodečimi. Čeprav ima v sojenju), vendar lahko z kvalitetne igralce, je očitno, da gotovostjo trdimo, da igralci je njihova forma v drugi Savine, vsaj nekateri, igrajo na
večih turnirjih in v ligah, to pa je lahko vzrok za vse slabše igre v prvenstvu.
Ekipa Trbiža zaostaja za Savino le točko in vprašanje je, kako se bo glede na vzpenjajočo formo razigrala v spomladanskem delu.
Točko za Trbižem je Solčava, ki si realno morda zasluži kakšno mesto višje, saj gre za homogeno ekipo, ki je zelo popravila disciplino v igri.
Lumpi kot “lumpi" - nekaj neresnosti ob pričetku srečanj s tekmeci jih je gotovo spravilo ob kakšno točko. Ekipo sestavljajo igralci, ki jih štejemo med t.i. veterane ljubenskega nogometa, in jim srčnosti ne manjka.
Ljubenski jagri so s svojo ekipo najbrž pričakovali več kot le osmo mesto. Spomladi bodo morali več pozornosti posvetiti kolektivni igri, ki bi ob dveh dobrih posameznikih dala ustrezen rezultat.
Ekipa C.V.R. (Cesta v Rastke) je prvenstvo začela dobro, vendar se je v nadaljevanju nekako izgubila in izgorela v želji za čimboljšimi rezultati. Zasedla je predzadnje mesto. Struge nimajo slabe ekipe, igralci delujejo dokaj složno in so kot celota ena najbolj borbenih ekip v ligi. Morda je prav v preveliki želji in borbenosti napaka, da so Struge
po jesenskem delu na zadnjem mestu.
Tri vodilne ekipe v ligi so bile tudi najbolj učinkovite. Še posebej to velja za Zalugnco in Foršt, saj pri njiju skoraj ni bilo opaziti nihanj v igri. Ekipa Rastk pa je med prvenstvom igrala precej spremenljivo, za kar gre iskati razloge v dveh novih igralcih in spremembi taktike.
Vsa pohvala gre organizatorjem lige, ki so skoraj s polprofesionalnim pristopom k tekmovanju pripomogli, da se je odvijalo zares izvrstno. Želimo si, da bi bilo tudi spomladi tako.
Sojenje je bilo z nekaj manjšimi nihanji zelo dobro. Res pa je, da grešijo vsi, tako sodniki kot igralci, zato je prav da se opozori na obojestranske napake. Razveseljiv je tudi podatek, da ni bilo hujših poškodb, za kar gre zasluga ostremu kriteriju sojenja in igralcem samim.
In nazadnje še o navijačih. Publika na Ljubnem je neponovljiva. Še posebej to velja za navijače Savine, Zalugnce, Rastk pa tudi ostalih ekip. Ljubenci so nenazadnje resnično pravi poznavalci nogometne igre, ki znajo "ločiti zrnje od plevela". Prava "fuz-balska" publika torej.
Milan Peternelj
Savinjska rekreacijska liga v košarki
V petem krogu košarkarske lige na Polzeli, v kateri z uspehom sodelujeta ekipi TVD Partizana iz Mozirja in Smreke iz Gornjega Gradu (obe sta si že zagotovili sodelovanje v play ofFu), so bili doseženi sledeči rezultati.
Žalec : TVD Partizan Mozirje 38 : 48 Prebold : Prestige Polzela 29 : 26 Garant Polzela : Partizan Gomilsko 46 : 31 Smreka Gornji Grad : Blackbird Team 56 : 36
Po petem krogu so bili na vrhu razpredelnice igralci TVD Partizana iz Mozirja z 10. točkami, brez izgubljene tekme, pred ekipama Smreka Gornji Grad in Garant Polzela. Na listi strelcev vodi Boštjan Rajter (Smreka Gornji Grad) pred kolegom iz ekipe Gregorjem Maroltom. Boštjan Rajter je skupaj z Andrejem iRegorškom z ekipe Blackbird Team na vrhu najuspeših pri zadetih trojkah. Pri izvajanju prostih metov so se v dosedanjih tekmah najbolje izkazali igralci Smreke z 63,3% uspešnostjo.
Po končanem tekmovanju bodo najboljšim ekipam in posameznikom razdelili praktične nagrade v skupni vrednosti 268.000 SIT, kar zanimivost tekmovanja še povečuje.
Edi Mavrič
PISMA BRALCEV
X
Turistično rekreativni center da - vendar na pravem mestu
Obvestilo bralcem
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovorni in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želja uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 45 tipkanih vrstic v rubriki "Pisma bralcev" in največ tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Druga plat
Nikakor ne želim postati odvetnik v sporih med lovci in občani do katerih vse pogosteje prihaja, odmev pa običajno dobijo v Savinjskih novicah. Kot član LD Mozirje, pa vendarle čutim potrebo, da vso Zadevo osvetlim še z druge plati! Tudi manj pozoren bralec, je verjetno opazil, da se je na str. 22 pojavil članek, v katerem g. Jože Vodušek z Dobrovelj obtožuje lovca Franca Fužirja iz Lok, zahrbtnega in nečednega dejanja, na str. 23, pa je objavljeno obvestilo obč. veterinarske inšpekcije o kontumacu, to je prepovedi prostega gibanja psov in mačk, ter pravice in naloge veterinarske službe in lovcev. Kontumac velja že dalj časa, saj je naša občina žal okužena s steklino. Na žalost, pa se ljudje premalo zavedajo, kako huda je ta smrtno nevarna neozdravljiva bolezen in kako velika je nevarnost okužbe prav zaradi velikega števila psov in mačk, ki se prosto potikajo naok-
oli.	Menim, da bi morala republiška veterinarska inšpekcija ali pa ministrstvo za zdravstvo omogočiti predvajanje video kasete o poteku te bolezni na TV. Prepričan sem, da bi se ob grozljivih prizorih večina ljudi globoko zamislila in ne bi dovolila neodgovornim lastnikom psov in mačk, da se njihove živali nenadzorovano potikajo naokoli in ogrožajo zdravje in življenja ljudi,
predvsem otrok, ki v svoji nevednosti in zvedavosti, pogosto božajo klateške pse in mačke. Lovci se skupaj z veterinarsko službo trudimo, da bi širjenje stekline kar najbolj omejili, zato srflo 15.10.1994, izvajali peroralno cepljenje lisic. To poteka tako, da ampule s cepivom, vložene v vabo, ki lisicam diši polagamo na določena mesta v gozdu. Tudi lovec Fužir Franc je tega dne opravljal to zahtevno in odgovorno delo in se ni le sprehajal po gozdu kot mu očita g. Vodušek. Psička je bila pokončana v gozdu, cca 400 m od gospodarja! Ker se je lovec želel izogniti konfliktu z lastnikom živali, ki je bil v tem trenutku prav gotovo čustveno prizadet, se je umaknil, pozneje pa je ustreljeno žival pobral in jo oddal na veterinarski postaji v Moziiju, katera bo proti kršitelju kontumaca ustrezno ukrepala! Iz vsega tega sledi, da je g. Fužir le opravljal svojo dolžnost! Čeprav popolnoma razumem žalost in jezo lastnika ustreljenega psa, vendarle želim še enkrat opozoriti lastnike psov in mačk, da odločba o kontumacu ni bila izdana brez vzroka in hkrati priporočam vsem, da jo najresneje upoštevajo! Tako tudi ne bo prihajalo do podobnih neljubih dogodkov, ki si jih prav lovci najmanj želimo!
Lukse Viktor Praprotniko va 18 Mozirje
V	22. številki Savinjskih novic je g. Drago Povh zapisal, da je naletel pri izgradnji svojega turistično rekreativnega centra na nasprotovanje družine Zagožen in s tem Krajevne skupnosti Ljubno.
Za razliko od namigov v članku družina Zagožen z veseljem podpira vsa prizadevanja za razcvet turizma na Ljubnem. Ima pa zelo resne in tehtne pomisleke glede lokacije tega centra, o čemer je avtor sestavka podrobno obveščen, a jih je v pismu zamolčal.
Nameravani lokaciji Povhovega centra na levem bregu Savinje nasprotujejo vse družine, ki stanujejo ob tem delu, ne le družina Zagožen. Prostor, ki si ga je izbral g. Povh sodi med visokopoplavno področja, saj je na tem mestu leta 1990 besnela dva metra visoka povodenj, kar je mogoče dokazati z video posnetkom. Kdo bo prevzel odgovornost za izdajo lokacijskega dovoljenja na takšnem mestu?
V	prostorsko - razvojnem načrtu, ki je bil javno razgrnjen in potrjen na zboru krajanov, je na tem kraju predviden park, ki bi ga uporabljali sprehajalci in kopalci ob novem jezu. Če bi se Povhova zamisel uresničila, bi mir pred hišami na levem obrežju pregnali vzkliki iz igrišča, nočne debate obiskovalcev bifeja in fitnes centra, kupci rib itd. Sedanja slepa ulica, ki je vedno polna majhnih otrok, pa bi se spremenila v zelo prometno cesto.
Sprašujemo se, kako je mogoče, da je g. Povh, kot vodja gradbišča, že ob polaganju cevi za čistilno napravo, polagal tudi plastično cev za svoj ribnik in s tem, po trditvah nekaterih, rok izgradnje podaljšal za nekaj tednov?
Karl Zagožen - Bati je v decembru 1982, v skladu z zakonom, v Ljubljani uradno zaščitil svoje vodne pravice, ki so jih uporabljali že 150 let in ki se nanašajo na jez čez Savinjo, na strugo, na čistilni kanal, na mlin in žago. Čeprav je bil g. Drago Povh na to opozorjen, si sedaj poskuša prilastiti te pravice.
Športni in gostinski objekti, ribniki, ter parkirišča ob tem delu Savinje bi močno posegli tudi v samo podobo kraja. Vsi ti razlogi so bili zagotovo poznani tudi svetu Krajevne skupnosti, ki je predlog lokacije g. Povhu zavrnil. S tem, ko je pisec zapisal, da se je Krajevna skupnost tako odločila pod vplivom družine Zagožen, je podcenjeval in omalovaževal člane sveta Krajevne skupnosti. Ti se niso uklonili niti Povhovi grožnji, da bo ustavil gradnjo čistilne naprave, če soglasja ne bo dobil. Zbiranje podpor od posameznikov in društev, ki jim je g. Povh seveda predstavil le svojo plat resnice, pa je očitno že njegova stara navada, saj je znano, da je zbiral podpise tudi proti gradnji “Delovega" mostu na Ljubnem. S preprečitvijo gradnje omenjenega mostu, si je hotel zagotoviti mir pred avtomobilskim prometom v svoji okolici.
G.Povh zavaja in podcenjuje tudi bralce Savinjskih novic, ko piše da družina Zagožen zaradi svojih in- ' teresov zatira "splošno dobro". Resnica je ravno nasprotna, saj želi gospod Povh za svoj privatni interes uporabiti javno dobro. G. Povhu želimo mnogo uspeha pri iskanju lokacije na kakšnem drugem mestu, npr. v bližini ribiškega doma, v zgornjem delu Janezovega vrbja in še kje.
Družina Zagožen Podter, Ljubno ob Savinji
KRONIKA
Vlom v trgovino ZKZ
V noči s I. na 2. november je neznani storilec skozi zadnja vrata vlomil v trgovino M-ZKZ v Šmartnem ob Dreti, od koder je odtujil večjo vsoto denarja, večjo količino žganih pijač in cigaret ter nekaj oblačil. Zadrugo je s tem oškodoval za okoli en milijon tolarjev.
Trčil je v betonsko ograjo
Alojz M. (41) z Ljubnega ob Savinji je 2. novembra ob 15.50 uri vozil kombinirano vozilo v Kolovratu. Iz neznanega vzroka je trčil v betonsko ograjo in pri tem poškodoval vozilo.
Niso mu všeč grbi
Da se nekateri očitno ne strinjajo z grbi na registrskih tablicah službenih vozil SO Mozirje, je dokazal neznanec, ki je v času med 30. oktobrom in 2. novembrom prelepil omenjene grbe z grbi kraja Gornji Grad.
Čelno trčenje v Novi Štifti
Tadej U. (20) iz Gornjega Grada je 4. novembra ob 14.40 uri vozil osebni avto iz Tiroseka proti Šmiklavžu. Ker hitrosti vožnje ni prilagodil stanju in lastnostim vozišča, je zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne strani z osebnim avtomobilom pripeljal Frančišek O. (65) iz Šmiklavža. Pri trčenju je nastala materialna škoda.
Vlom v osebna avtomobila
6. novembra je neznani storilec okrog 16.30 ure v Logarski dolini vlomil v parkirani osebni avto, last PD Celje. Razbil je šipo, vendar iz notranjosti vozila ni ničesar odtujil. Na enak način je prišel tudi v notranjost vozila, last Nataše S. (20) iz Ljubljane, od kòder je odtujil T.300 tolarjev.
Oškodovani lovci
Serija vlomov se je nadaljevala v času od 6. do 7. novembra. Neznani storilec je z lovskega doma LD Dreta v Lačji vasi snel okno in prišel v notranjost. Iz predala točilne mize je na škodo omenjene lovske družine odtujil okoli 40.000 tolarjev.
Vlomilec je odšel z žganjem
Včasu od 9. do 10. novembra je neznani storilec vlomil v vikend v Teru. Na škodo lastnika Franca D. (47) iz Arje vasi je iz objekta odtujil stekleno ovalno mizico in steklenico žgane pijače. Franc D. je s tem oškodovan za okoli 30.000 tolarjev.
Dirka kot v kriminalki
14. novembra je ob 00.05 uri policijska patrola opravljala nadzor prometa v Gornjem Gradu. Ko je policist ustavljal voznika neregistriranega osebnega avtomobila, se le-ta za to ni zmenil in je nadaljeval vožnjo proti Radmirju. Policista sta neznanega voznika dohitela v bližini odcepa za Florjan in ga nameravala prehiteti ter ustaviti. V tistem trenutku je voznik sunkovito zavil v levo proti Florjanu. Policist je močno zaviral, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Med vozili je prišlo do oplaženja, pri katerem je nastala materialna škoda za okoli
100.000	tolarjev. Po trčenju je neznani voznik nadaljeval s pospešeno vožnjo proti Florjanu po blatni gozdni cesti. Policista sta mu sledila in v kraju Raduha našla le poškodovano in zapuščeno vozilo. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je vozilo upravljal mladoletni D.K. (17) iz Raduhe, ki bo moral svojo nočno vožnjo pojasniti še sodniku.
Tatvine v MGA Nazarje
Policisti PP Mozirje so z načrtnim delom končno le prišli na sled Damjanu Š. (25) iz Nazarij, ki je od oktobra 1993 dalje pridno odnašal male gospodinjske aparate iz tovarne MGA. Ugotovljeno je bilo, da je Damjan Š. organiziral prodajno mrežo v Lučah, Nazarjah in Velenju, kjer so njegovi "trgovci" prodajali odtujene predmete. Zaradi teh dejanj se bodo morali tako "poslovodja" kakor tudi "njegovi delavci" zagovarjati na sodišču.
Petdesetletniki Rečiške fare, pozor!
Vsi, ki vas je v letošnjem letu že srečal Abraham, ali vas bo še, dobimo se
v soboto 26.11. ob 17. uri v gostišču Dren na Rečici.
Pridite v čimvečjem številu, prijetno bo!
Prijave s konzumacijo zbira:
Zajc Slavica, Nizka 9, Rečica ob Savinji
ali tel: 831-888
V spomin in zahvala
Ko si zjutraj v šolo šla si še srečna b’la vesela, ko si domov se vračala Te hladna smrt je že objela.
Zdaj je velika žalost med nas se naselila kjer bivala sedaj si Ti ostala je praznina.
Ko nas je v devetem letu starosti zaradi prometne nesreče naša ljuba
Blanka ZAJC
za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob naši bridkosti stali ob strani, z nami sočustvovali, izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ga. Hadžič Zinki se zahvaljujemo za poslovilne besede, moškemu in otroškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi. Zahvaljujemo se vsem sošolcem, vsem našim sodelavcem in sploh vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Res izjemno število ljudi, ki so se pogreba udeležili, je pokazalo, da še znamo sočustvovati s človekom, ki ga je zadela nesreča.
Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj.
Zahvala
Dosti si trpe! in delal za nas, ljubil si zemljo, dom in družino.
A zdaj zapustil si nas, brez slovesa,
s trpko bolečino in praznino.
H vala ti za vse
in naj ti bo miren in spokojen počitek
v domači zemlji.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Franca MAZEJA
iz Ljubije 45
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Mozirje, gospodu kanoniku za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilni govor.
Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franci, Janez in
Zvone z družinami.
Zahvala
ob izgubi dragega moža, ata in starega ata
Mihaela ZAHOJNIKA
iz Šmartnega ob Dreti 91
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede spžaija, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku za poslovilni obred, cerkvenim pevcem, pogrebcem, enako Jožetu Zidarnu za poslovilne besede ob grobu,
Hvala sosedi Ivici Kozovinc in Duški Hrovat za vsestransko pomoč. Hvala tudi Glinu Žagarstvo, Elkroju in sodelovcem GG Gornji grad.
Žalujoči žena Lizika in otroci
Zahvala
Smrt nikoli ne počiva in ne izbira svojih žrtev. Tokrat nam je za vedno vzela tebe, ne more pa te izbrisati iz naših src, dragi mož, ati,
stari ata in tast.
Slavko OCVIRK
iz Mozirja, Levstikova 3
Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, gospodoma dr. Butu in Aubrehtu za poslovilne besede ob preranem grobu, pevcem ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Se posebej se zahvaljujemo gospodu Alfredu Božiču in njegovi družini, ki nam je stala ob strani ves čas, od začetka do konca. In nenazadnje, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Franca ZAMRNIKA
iz Luč
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ga tako številčno spremljali na zadnji poti. Zahvalo izrekamo gospodu dekanu Gračnerju za opravljen obred, organistu, moškemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu ter govornikom za lepe poslovilne besede. Hvala za darovane sv. maše, cvetje in sveče ter ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala zdravniku g.dr. Tonču Žunterju ter sestrama Verici in Mariji za njihov trud in lajšanje bolečin.
Vsem prisrčna hvala.
Njegovi: žena Micka, hčerke Marija, Anica in _____________________Albina z družinami.
m

OGLASI
POGREBNA SLUŽBA MORANA	d.o.o
STEBLOVNIK	IVAN
Parižlie 11/c. 63 314 BRASLOVČE Tei. & fax: 063 721 667, 063 721 043
* pogrebna služba * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom v * ureditev dokumentov * ODŠTEJEMO POGREBNINO V VIŠINI 83.000 1ST
CVETLIČARNA ODPRTA TUDI OB NEDELJAH OD 8.00 DO 12.00
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
ììQhe 5	-
TtfUbno ob tel: 241-512
brez PD	s PD
koruza 50/1	25,55	26,90
nad 1 tono 24.55
pesni rezanci 50/1	20,95	22,00
nad 1 tono 19,50
Mlekovit 25/1 4.290,00
(1 kg = 171,60 SIT, mešalno razmerje 1 :
10, 11 mleka = 17,16 SIT)_______________
Nudimo vam vse potrebno za koline.
Bližajoči Miklavž pa je pripravil za otroke pestro izbiro igrač, trenerk, puloverjev in še in še!
Otroške trenerke že za 1.360,00 SIT.
Se priporoča trgovina EN KRAJCAR
POGREBNE STORITVE 24 OR MA Ril	
IVAN ROPOTAR Rubimo baiti: ^ -	kompletne pogrebne storitve V" Tif -	prevoze doma in v tujini -	urejanje grobov “ ^ -	urejanje cvetličarskih storitev -	povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT -	možnost obročnega odplačevanja -	prvi prevoz do 70 km zastonj ■ dobava spomenikov ŠimjittT v Savinjski dolini 112/a, til. 063/701-433	
POGREBNE STORITVE
Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracije sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT
Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji _______________________________________________Tel. 063/841-029
L € V G C
^ A C
LEVEC is
__---- v prodajnem centru MODERNI INTERIERI LEVEC
TELEFON: 063/472-409, FAX: 063/471-708 PRODAJA AVTOMOBILOV:
H O N
M G
RCGDGS-B D A
in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE!
Zelo ugodna prodaja MERCEDES - BENZ vsi E MODELI
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING.
INFORMACIJE
I
VETERINARSKO DEŽURSTVO
14.11.	do 20.11. KRALJ CIRIL, dr. vet. med., LJUBNO, tel.: 0609 -616-978 (841-410)
21.11.	do 27.11. LEŠNIK MARJAN, dr.vet.med., MOZIRJE, tel.: 0609-616-978 (831-219)
28.11.	do 4.12. ZAGOŽEN DRAGO, dr.vet.med., LJUBNO, tel.: 0609-616-978 (841-277)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE
tel.: 831-017, 831-418, 0609-616-978 Izdaja zdravil: vsak dan od 7. do 8.30 ure.
Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
14.11.	do 20.11. MAROLT MARKO, Mozirje, tel:. 831-877
21.11.	do 27.11. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel.: 831-263
28.11.	do 04.12. JERAJ FRANC, Prihova, tel.: 831-910
V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite telefon 441 -242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Matična kronika za mesec oktober 1994
Rojstva:
Rodilo se je 12 deklic in 8 dečkov.
Poroke:
Moličnik Albin, 1962, Luče 97 in Voler Marjeta, 1969, Raduha 26; Čopar Bojan, 1968, Rečica ob Savinji 91 in Robnik Bernarda, 1970, Krnica 66; Vavdi Janez, 1967, Krnica 37 in Kaker Lucija, 1967, Primož 59; Deleja Franc, 1971, Trnovec 12 in Letojne Jožica, 1971, Lačja vas 11; Čopar Anton, 1966, Ljubija 40 in Požganje Romana, 1971, Lepa Njiva 59; Bolko Aleš, 1959, Ljubno ob Savinji, Foršt 42 in Pečovnik Mateja, 1972, Luče 39; Pečnik Stanko, 1965, Florjan pri Gornjem Gradu 40 A in Zalesnik Katica, 1966, Gornji Grad, Attemsov trg 5; Klinar Franc, 1969, Juvanje 2 in Markovič Olga, Juvanje 2; Černevšek Viktor, 1964, Gornji Grad, Attemsov trg 19 in Kranjc Marta, 1968, Gornji Grad, Attemsov trg 19.
Smrti:
Mlinar Marija, 1919, Bočna, Bočna 28; Žerovnik Rafael, 1911, Dol 23; Detmar Janez, 1952, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 24; Podkrižnik Jožef, 1939, Ljubno ob Savinji, Loke 19; Golob Martin, 1941, Ter 28; Planovšek Frančiška, 1911, Trnovec 19; Kramer Marija, 1914, Šentjanž 27; Skončnik Marija, Rečica ob Savinji 51; Radotič Marija-Tatjana, 1929, Mozirje, Praprotnikova ulica 4; Ocvirk Stanko, 1933, Velenje, Šercerjeva cesta 17; Zajc Blanka, 1984, Ljubija 2 A; Zahojnik Mihael, 1931, Šmartno ob Dreti 91; Zakrajšek Jožefa, 1901, Lačja vas 9; Poličnik Anton, 1915, Strmec 23; Zamrnik Frančišek, 1919, Luče 102; Bezovnik Janez, 1911, Raduha 15.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazaijah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
SPORED FILMOV V NAŠIH KINEMATORAFIH
KINO LJUBNO OB SAVINJI 19. in 20. november
DUH IZ RAČUNALNIKA (Ghost in the Machine)
ZDA, 1993, grozljivka
Režija: Rachel Talalay. Igrajo: Karen Allen, Will Homof, Crish Mulkey;
Psihopatski morilec po zemeljski smrti zbeži v vsezvezno računalniško vezje in potem ubija skozi računalnik. Ustavi se pri desetletnemu fantu, ki ima čipe v krvi...
26. in 27. november
DENIS POKORA (Dennis the Menace)
ZDA, 1993, komedija
Režija: Nick Castle. Igrajo: Mason Gramble, Waiter Mathau, Joan Plowrught;
Petletni Denis ostane sam doma in že skoraj sadistično gnjavi upokojenega soseda...
KINO “JELKA" NAZARJE 19. in 20. november
MAVERICK (Maverick)
ZDA, 1994, komični western
Režija: Richard Donner. Igrajo: Mei Gibson, Jodie Foster;
Bret Maverick, revolveraš, bi rad šel na partijo pokra, ki se bo odvrtela na Mississippiju, kotizacija pa znaša 30.000 USD. Zmagovalec bo pobral pol milijona USD...
26. in 27. novembra VOLK (Wolf)
ZDA, 1994, grozljivka
Režija: Mike Nichols. Igrajo: Jack Nicholson, Michelle Pfeiffer, James Spader;
Will Randal je knjižni urednik, ki doživi avtomobilsko nesrečo, ki jo zakrivi volk. Od tega trenutka naprej se Willovo življenje začne spreminjati...
KINO "DOM" MOZIRJE 19. in 20. november
WYATT EARP (Wyatt Earp)
ZDA, 1994, western
Režija: Lawrence Kasdan. Igrajo: Kevin Costner, Dennis Quaid, Gene Hackman;
Zgodba se dogaja v legendi divjega zahoda, mestecu Tombstone (Arizona), z brati Earp in Docom Holiidayem... 26. in 27. november
MAVERICK (Maverick)
ZDA, 1994, komični western
Režija: Richard Donner. Igrajo: Mei Gibson, Jodie Foster;
Bret Maverick, revolveraš, bi rad šel na partijo pokra, ki se bo odvrtela na Mississippiju, kotizacija pa znaša 30.000 USD. Zmagovalec bo pobral pol milijona USD...
PD Ljubno ob Savinji Likovna sekcija
organizira
začetniški tečaj slikanja in ostalih likovnih tehnik za osnovnošolske otroke. Tečaj bo potekal na Ljubnem, vodila pa ga bo akad. slikarka Terezija Basti. Prijave pošljite najkasneje do 25.11.1994 na PD Ljubno.
PD Ljubno ob Savinji
urarstvo
m&mm
ilCTIfllCTBSIiliHfflBSBlI
Na trgu 25, 63330 MOZIRI€, tel.: 063/ 831 215
*	Popravila vseh vrst ur in izdelava ključev
*	PRODAJA UR
-	priznanih švicarskih firm OMIKRON, JEAN PIERR, DARWIL, DUKE, BENETTON
-	nemških firm GREINER, ROYAL, SPEKTER
-	japonskih firm CASIO, QQ, SEIKO
-	žepnih ur
-	štoparic
-	budilk STAIGER, CITIZEN, JERGER, SLAVA in različnih stenskih ur
PRI NAS DOBITE URE ZA VSAK ŽEP IN OKUS!
trnu
x Mozirje in ) Ljubno ob Savinji ^ tel; 832 011 in 841 267
- BTV Voyager 51 s TTX za samo 50.990,00 SIT
-	akumulatorji Topla in Vesna
- brzoparilniki (alfe) 80, 105 in 130 litrov
-	sobna vrata 9.800,00 SIT
-	tuš kabina 14.499,00 SIT
-	radiatorji Jugoterm - akcija
- stojalo za sušenje perila 1.499,00 SIT
-	Sad oli n 1/1 599,00 SIT
-	sirkova metla 399,00 SIT
-	žlebovi 299,00 SIT trn
Predstavljamo vam:
Trgovino Ivona v
Grabnerjevi hiši
Pred nedavnim so v Grabnerjevi hiši v Mozirju odprli nov lokal. V prvem nadstropju vas odslej med drugimi pričakuje tudi trgovina s konfekcijo, ki nosi šarmantno ime IVONA, njena lastnica pa je Ivica Jeraj.
Poglejmo najprej, kaj trgovina Ivona ponuja za
loverje, uvožene mikice. Izbira je res raznovrstna, pri čemer velja še posebej izpostaviti pestro ponudbo ženskih in moških nogavic.
Ivica Jeraj pravi, da pri tako široki ponudbi prav dolgo verjetno ne bo vztrajala, ampak razmišlja o specializaciji. Natančno katere artikle bo obdržala, še ne ve, odločitev
najmlajše, za otroke torej: pulije, trenerke, podložene kavbojke, spodnje perilo, nogavice, pižame, polo majice, termoflis jakne, torej skoraj vse, kar vaš malček vsakodnevno potrebuje.
Ženske bodo v trgovini Ivona zase našle perilo, spodnje in zgornje bodije, nogavice, med slednjimi Ivica Jeraj še posebej priporoča tiste z blagovno znamko Filo-doro, ročno poslikane svilene bluze in rute, ročno poslikane bombažne tunike, pižame, bermuda hlače, Angora pu-loveije, pletenine, pa še kaj bi se našlo.
Tudi za moške je v trgovini Ivona dobro poskrbljeno. Predstavniki tega spola lahko zase izberejo perilo, nogavice, pižame, trenerke, srajce, pu-
pa se zaenkrat nagiba predvsem v smeri perila in nogavic. S še bolj široko paleto tovrstnih izdelkov bi lahko zadovoljila še bolj zahtevne kupce.
Če vas pri malce večjem nakupu pesti finančna stiska, vam trgovina Ivona priskoči na pomoč. Blago v vrednosti nad 7.000 tolarjev lahko plačate z dvema čekoma, če pa je znesek večji od 10.000 tolaijev, lahko tudi s tremi čeki.
Delovni čas trgovine je vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Ne glede na to, kdaj boste prišli, v trgovini Ivona vam bodo prijazno postregli!
EP
RUMENILO
ZA RAZVEDRILO
i &vet&e ito faopUue
i
] Bolj ali manj je dognano, da postajajo poslanci, ne oziraje se I na višino njihovih stolčkov ali foteljev, kronično imuni za I mnenja in zahteve tistih, ki so jim udobno sedenje omogočili. I Še več, celo sami sebe so pričeli varati, vsaj v,mozirski skupščini ; postaja ta trditev dejstvo. Ne samo da niso sposobni spraviti [ pod streho redne 34. seje, celo na izredno sejo, ki so jo sami I predlagali, niso imeli volje priti. Kot da je vse končano. Pa ni. j Problem avtobusne postaje v Moziiju, ki se mu z drugimi j besedami reče neodplačanih osem miljonov tolaijev, ostaja še 1 kako pereč. Pa ne, da čaka rešitev na nove občine, ki se v I porodnih krčih rojevajo? Žalostno! (KDOR JE KUHAL, NAJ TUDI j POJE, ČE NE DANES - PA JUTRI)
j V kraju, kjer stoji največja slovenska katedrala, so na zahtevo dela krajanov zaprli del ceste za ves promet. Tisti del, ki je I mnogim zaradi preobremenjenosti (beri: zaparkiranosti) glavne ceste služil kot obvoznica. Vse lepo in prav. Mogoče bi sedaj kazalo ukrepati še enkrat in poskrbeti, da bo glavna cesta skozi kraj služila namenu in ne parkiranju, kot se dogaja sedaj. (POLICIJA NAJ UKREPA PO VOLITVAH...)
Preudarnost in dalekovidnost glavnega in odgovornega urednika "naših" novic zahteva vso pozornost in občudovanje. Ne samo, da se po službeni dolžnosti najraje vrti okoli predstavnic lepšega spola, še posebej tistih, ki dela in naloge združujejo v gostilnah. Presenečeni nad njegovo jasno komando, s katero nas je v članku o najbolj simpatični kelnerci napotil na Ljubno, smo ga seveda ubogali in (na njegovo žalost) uživali v družbi omenjene dame. Celo naš stanovski kolega, preverjeni gurman in poznavalec gostinskih uslug, je ob simpatični postrežbi ostal brez vetra v sicer vedno napetem jadru, zato je neizpodbitno, da je odšel naslov najbolj simpatične keinerce resnično v prave roke. (ŠE VEČ TAKŠNIH ČLANKOV, SPOŠTOVANI IN CENJENI UREDNIK)
V času pred volitvami so že kar nekoliko potihnile razprave o "spornih" območjih Solčave, Dobrovelj in Prihove. No, čisto povsem še ne, sploh glede slednjega naselja. Najvišja oblastna organa krajev, ki se bosta združila v bodočo občino Moziije, sta namreč izjavila, da se s priključitvijo Prihove k novopečeni občini Nazaije ne strinjata, saj bi bila tako nova mozirska občina razdeljena. Sprenevedanje pa tako! Zakaj nista povedala odkrito, da želita Prihovo predvsem zaradi Elkroja, obrtne cone in GG-ja? (ZDRUŽENI BOMO PREMAGALI VOLJO LJUDSTVA)
"Le kam so se vsi izgubili? Martin je sicer mimo, a vsega še nismo dorekli! Hik!" (VELIKE BESEDE MALEGA PIVCA)
ito fatoftnive
pnevenjetoo- aenedttičtte
vici po
gornjesavinjsko
1 TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU
8 - Kje je tvoj bratranec?
I - Bolan je. j - Kaj pa mu je?
1 - Tekmovala sva, kdo se bo bolj iztegnil skozi okno, pa je I zmagal.
g LAKOTA V NAZARJAH	(
I Jože pride k sorodnikom	na	obisk. Na moč je	lačen in	p
j komaj čaka,	da bi mu kaj	postregli. Ker si ne. ve	drugače	j
( pomagati, vpraša petletno nečakinjo:	g
I "Minka, kdaj pa imate pri vas večerjo?"	|
I "Navadno ob sedmih," pove dekletce. "Če pa je kdo pri nas, 1 I počakamo tako dolgo, da odide."	1
I	I
1 ZMOTA NA LJUBNEM	J
p - Svetujem vam, da si kupite zavese za okna. Včeraj sem J ® vas videl, kako ste poljubljali ženo.
-	Motite se, dragi sosed, včeraj me sploh ni bilo doma! g
RAZLIKA NA REČICI
-	Moja žena	zna kuhati, a	kaj	mi pomaga, ko pa	noče.	g
-	Moja žena	pa sploh ne zna	kuhati, a vsak dan	vztrajno	g
kuha.	I
I
JEZA V LUČAH
-	S tabo se ne bi več poročila, četudi bi bil edini moški na svetu!
-	Verjamem, dragica, saj bi te druge ženske v milijonski gneči gotovo pohodile.
ZADREČANOV STRAH	|
-	Izgubil sem denarnico s 5.000 markami!
-	Pa si že povsod pogledal?
-	Vse žepe sem že obrnil, razen enega. Tja si ne upam g pogledati, ker če je še tam ni, me bo kap.
LJUBENSKA PREVENTIVA
-	Zadnje čase sem veliko bral o škodljivosti nikotina in |
alkohola.	j
-	In kaj boš zdaj?	|
-	Poskusil bom malo	manj brati...	1
I
PRI MOZIRSKEM FOTOGRAFU
-	Ta fotografija mi ni všeč! Saj sem tak kot opica!
-	Na to bi morali pomisliti prej, preden ste šli k fotografu, p
1
MORA V NEKEM NAZARSKEM PODJETJU
-	Z živci sem že čisto na koncu! Telefon me kar naprej I
I kuc*‘'
I - Ali ga imaš v spalnici?
I - Ne, v pisarni.
•	g
I DRAGA ZAHVALA V NOVICAH
I - Halo, je tam uredništvo? Koliko stane zahvala v vašem § 1 časopisu?	I
1 - Za vsak centimeter je treba plačati 1.250 tolarjev.
I - O, to bo pa drago! Pokojnik je bil namreč velik meter I 1 petindevetdeset!
n
KBIZÀKKA
MINI
SL OVARCEK
DALEN : Švedski fizik ( Nils Gustai 1869-1937 ) DNK : Deoksiribonukleinska kislina EPANAGORA : Bizantinski zakonik iz 9. stoletja OGON : Ožja njiva med dvema razoroma, leha
REŠITEV KRIŽANKE IZ 22. ŠTEVILKE:
Anadir.
melona.
agenda.
roka,
Levstik.
vila. OZN,
črpalka,
BRD.
Saimaa.
šakal, vsad,
solata.
inanicija.
EV.
katamaran. KA. ete. iritis, delirij.
Tipo. Alja.
eksitus.
jin,
razsohe
ZLOGOVNICA
ČU - DA - DEL - DJA - O - DRANT - HI - JO - KER - LA - LJA MAU - ME - MET - MI - NER - NO - SEL - STVO - VAN - VE
Iz navedenih zlogov sestavite 7 besed, ki jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz besed in jih prenesti v stolpce, kjer dobite brano navpično navzdol duhovit norveški pregovor.
1.	Ime slovenskega pesnika Koseskega ( 1, 3, 5, 7, 6 )
2.	Slovenski pisatelj in esejist (Taras) ( 6, 2,1, 7, 8 )
3.	Čarodejstvo, čarovništvo ( 9, 3, 4, 2, 1 )
4.	Naprava v vodovodnem omrežju ( 4, 6, 2, 1, 3 )
5.	Lahko artilerijsko orožje ( 2, 4,1, 3, 6 )
6.	Vodno prevozno sredstvo ( 4, 3, 2, 5,1)
7.	Kolajna ( 2, 4, 5, 6, 7 )
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado
enoletno brezplačno naročnino
Viktorju
LUKŠETU
Praprotnikova 18, Mozirje.
Čestitamo!
^ OGLASI ^		\ MALI OGLASI ^
		
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! - .. ' : > ' ’ ‘ ■ . : / . -Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost		Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT.
komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji “bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO...
Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanjaI
iHoriia iščete prab to...
ANTENE IN RTV SERVIS
Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194.
POPRAVILA. ŠIVANJE...
Vse, razen moških suknjičev. Šiviljstvo VIKI, Plac 12, nad blagovnico na Ljubnem ob Savinji.
NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO
Nakupovalni izlet na Madžarsko - Nadkaniža 15. in
22.12.1994.	Cena: 1.300,00 SIT. Turist biro Sonja, Grad Vrbovec Nazarje, tel. in fax. 831-316 od 10.00 do 14.30. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbov in pribora za šivanje. Tel. 831-109.
SATELITSKI SISTEMI IN RTV SERVIS
Dolge zimske večere si lahko krajšate tudi z gledanjem televizije. Prodaja in montaža satelitskih sistemov ter RTV servis. Vili Petrin, Sp. Pobrežje, tel. 832-043 po 15. uri. BOŽIČNI IN NOVOLETNI OKRASKI
Ze sedaj nudimo veliko izbiro božičnih in novoletnih okraskov v vrtnarskem centru v Ljubiji - Mozirje, tel. 831-045.
DIANA d.o.o. VAM NUDI:
Rakete, petarde, mesarske pištole in naboje, zračne puške, nože, gamaše, dokolenke, lovsko in ribiško opremo, zaščitne čelade, pasjo hrano, itd., tel. 831-757, Nazarje, Obrtniška 8.
ODDAM V NAJEM HIŠO
s poslovnimi in bivalnimi prostori v Gornjem Gradu. Tel. 063/843- 196.
I
L

I1M N za brezpl.Miii mali < itl.is
dr IC; besed v /(.vi. \s
Ime in priimek: Naslov:
Termoakumulacijsko peč 2,5 kW s termostatom, na kolesih, ugodno prodam. Tel: 832-597 popoldan
Prodam kozo in kozico, cena po dogovoru. Peter Orešnik,
Primož 24, Ljubno
***
Gorsko kolo - 15 prestav - zelo
ugodno prodam. Tel: 832-597
***
Traktor Ferguson starejši prodam ali menjam za les. Tel:
831-	712 dopoldan
. Prodam pujske za nadaljnjo
rejo. Tel: 701-151
***
Prodam 30 I akvarij z opremo
za 6.000 SIT. Tel: 831-563
***
Inštruiram nemščino za osnovne in srednje šole. Tel:
832-	337
Prodam telico sedem mesecev brejo simentalko. Tel: 832-524
Prodam stanovanjsko hišo v zaključni fazi v Mozirju. Tel: 832-143
• #**
Prodam polnilke za salame in klobase, ležeče, kapaciteta 5 1. Tel: 832-190
***
Poceni prodam dve kozi prva stara tri, druga sedem mesecev. Rajko Prodnik, Solčava 39,
Solčava
. ***
Neškropljena jabolka prodam po 40 SIT za kg. Tel: 831-985
Kupim brejo kravo ali telico v zameno dam klavno telico. Tel:
844-287 zvečer ***
Prodam napihljiv čoln z volanom in Tomos 18. tel: 831-801
***
Golf bencin 1981 prodam. Ogled Avtoservis Žunter Okon-ina. Tel: 841-173
Prodam kotno sedežno z raztegljivim dvojnim ležiščem. Tel: 831- 179
Kamero malo rabljeno, Blau-punkt prodam za 900 DEM. Tel: 39-234
***
Prodam traktorski plug, brano, sekular za obrezovanje lesa. Tel: 831-621 216
Grem v pomoč osamljenemu in onemoglemu človeku. Sem upokojenka srednjih let brez
obveznosti. Šifra "Topel dom".
***
Prodam dvoinpolsobno stanovanje 72 m2, Celje, Nova vas, opremljena kuhinja, toplovod, centralna, plin, kabelska, telefon, za 65.000 DEM. Informacije 442-300 od 8.00 do 15.00.
Opel kadet C 1.74, zelo dobro ohranjen, prodam. Remic
Ferdo, Bočna 67
*#*
Prodam prašiča 220 kg. Tel:
843-261, Natlačen Franc
***
Ugodno prodam Commodore 64 z opremo, dostava domov, tel: 0602-31-446
Hlodovino smreke, bukve, javorja in jesena kupim. Plačilo
ob prevzemu lesa. Tel: 844-104
***
Prodam plinsko jeklenko za el. štedilnik. Tel: 831-501
Prodam . motorno žago Husqvarna 61. Tel: 845-178 popoldan
***
Prodam lovsko puško bokarico kal 7x65R 12, prodam kinder-bet z jogijem, cena 10.000 SIT. Tel: 832-408
***
Visokotlačna črpalka Kircher za pranje traktorjev s paro prodam. Tel: 831-415
***
Vikend, potreben obnove, prodam. Tel: 832-343 v večernih urah.
***
Prodam prašiča 200 kg in jesenove deske 50 mm. tel: 843-198
***
Prodam francosko posteljo dimenzije 180 X 200. tel: 832-885
- Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132, 832-822, 832-474
mm
Uly» i ZAMHZUVAINIKUV
mm vrst
ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO.
V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM.
SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. FAX 063-720-406
POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d. o. o.
■	Pogrebna oprema
■	Pogrebne storitve
■ Dobava spomenikov ■ Dobava cvetja
Odštejemo pogrebnino v vrednosti
Vrečer jeva 2, 63310 Žalec, Tel. 063/712-261, 714-686 Mobitel:
0609/615-427, 621-852
SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec
NOVO V MOZIRJU NOVO
SPORT SHOP
(NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V MOZIRJU)
V PRODAJALNI VAS PRIČAKUJEMO: po - pe od 8.30 - 18.00 ure so od 8.00 - 12.00 ure
V NAŠI PONUDBI JE VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH COPAT (NIKE, REEBOK, LOTTO, MIZUNO...), PLANINSKE OPREME, TEKSTILA RAZNIH SVETOVNIH ZNAMK, VSE ZA SNOWBOARD...
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK
f Savinjskih novic ^
5 (0 c
6
C
>2
<0
o
d
Miklavž bo letos radodaren tudi za bralce Savinjskih novic. Vsi, ki boste naročili naš časopis do 10. decembra, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, v katerem bomo izžrebali tri srečneže, ki se bodo 22. decembra odpeljali na brezplačni nakupovalni izlet na
Ne oklevajte! Izpolnite naročilnico ali nas pokličite po telefonu!
Priložnost zamujena ■ ne vrne se nobena!
O
ST
=3
&>
ä
S)

OD
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
* osebnih daril
* poslovnih daril
* igrač
* novoletnih okraskov
V Savinji vas pričakujemo!