št. 47 (1078) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 19. novembra 1970 DOLENJSKI LIST KAKŠNA JE RESNICA O NAČRTIH? Odkrite karte na mizo! Mokronoška ISKRA brez dela - Kdaj bo konec životarjenja? - Nihče ne ve natanko povedati, kako bo z modernizacijo - Izjava direktorja Dobrih deset dni je bila mokronoška ISKiRA prazna in šele ta teden se je vrnila na delo vedja skupina 2»po-slenih. Delavcem in delavkam, ki so čakali doma a 80-odstotnim prejemkom, so pojasnili: prišle so spremembe v uvozu, ni sestavnih delov za elektrolitske kondenzatorje, ker je treba kupovati v tujini. Negotovost, ta sko-(Nadaljevanje na 6. str.) Jutri referendum v STILLESU Jutri bo odločilen dan za prihodnost sevniškega podjetja »Stilles«, nekdanje Mizarske zadruge. Zaposleni bodo glasovali o predlogu, po katerem naj bi se podjetje pridružilo Ijubljanekemu podjetju »Slovenijales«, ki ima že vrsto svojih tovarn. V načrtu je modernizacija in povečanje proizvodnje, naložba 17 milijonov dinarjev, ki bo oanogočila skupno zaposlitev 400 ljudi in 40 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je več kot dvakrat toliko, kot znaša sedaj. Te dni je izšla zajetna številka tovamišikega glasila, v kateri je izčrpno pojasnjeno, zakaj je koristna pridružitev. h: .. m It ' ^»»6' Julka Peterkovič umrla v 103. letu Čast najstarejše breži* ške občanke je dobila zdaj njena sestrična Ana Krosi iz Dečnih sel Na Malem vrhu pri Globokem, se je v soboto, 14. novembra, ustavilo srce Julki Peterkovič, ki je bila — stara 102 leti in pol — najstarejša prebivalka' Posavja in bržkone tudi najstarejša Slovenka. Rodila se je 24. maja 1868. Živela je na manjši kmetiji in v mladosti veliko dni pre-dninila pri večjih kmetih. Imela je pet otrok, od katerih trije Se živijo. Dolga leta in do konca življenja zdaj je živela pri 78-letnem sinu. (Nadaljevanje na 12. str.) Protest Posavja Posavje se oglaša v imenu 17.000 Kozjancev na svojem območju in v vrsti 20 odst. Slovencev iz nerazvitih predelov - Nasprotuje površnim rešitvam ter preglasovanju razvitejših Kljub slabemu vremenu je bilo na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo na Martinovo nedeljo zelo živahno. Kjer vinogradniki niso proslavljali vinskega praznika na prostem, so se zatekli v vinske hrame in ob dobri kapljici, kruhu in debeli goski sl^ vili pozno v noč dobrega patrona Martina, ki je iz mošta naredil vino. Na sliki: Turkova družina in sosedje so se na Vinjem vrhu zbrali že dopoldne; tedaj je na bogato obloženo mizico še sijalo jesensko sonce. No, mokrote na Martinovo nedeljo res nikjer ni manjkalo.. . (Foto: S. l^kl). NORMALNO JE. DA VSE PREDSODKE PREMAGAMO IN ODPRAVIMO Pogovor z duhovniki kot občani ki najbolje poznajo religiozna vprašanja - sestanek po dolgih letih - Potrebna je strpnost na obeh straneh V toreik, 10. novembra je | stu razgovor nekaterih pred- bil na pobudo občinske kon-feridice SZDL v Nofvem nio- KOMISIJA ZA BORBO PROTI KARANTENSKIM BOLEZNIM PRAVI: Ni bojazni za kolero! Občani: odlično zdravilo proti tej bolezni je čistoča — Ne potujte v okužena območjal »Kolera je sicer nevarna bolezen, vendar zaradi dobrih higienskih razmer ni možnosti, da bi se razrila pri nas,« je ugotovila na svoji seji komisija za borbo proti OD 1. XI. DO 17. XI. 1970 457 novih! v DRUGEM TEDNU naše akcije smo pridobiU 291 novih naročnikov. Kair 98 novih nairočnikov je iz novomeške občine, z ribniške občine pa žal nobenega. Stanje novih naročnikov je bilo v torek opoldne takole: BREŽICE:..............ir> CRNOMEIJ: 20 KOČEVJE:................13 KRŠKO:..................72 METLIKA:.................2 NOVO MESTO .... 161 RIBNICA:................1 SEVNICA:................»9 TREBNJE:................31 Razne pošte:...........41 Inozemci:...............12 karantenskiLm bodeesnim, M dela za območje črnomaljske, krške, me»tližike, novomeške in trebanoske občine. Ob živahneotn prometu sicer ni isMjučeno, da do posameznih primerov oboleno ne bd prišlo, aH da ne bd bilo mantjših epidemij, vendar pa je nevarnost na Dolenjskem in v Sloveniji precej manjša kot drugje v Jugoslavodi. Na Dolenjskem doslej ni bilo poesebndh ukrepov za obrannbo prott tej bolezni, ker niso biM potrebni. Ni ni-td mejndh prehodov niti posebnega transaitnega prometa. Sanitarne inSpelkcdje so za ssdaj poostrile nadzor nad vsemd javnimi objeiktd, zdraiv-stwena služba pa je cepila, ali pa še bo, vse tiste, ki bi lahko prišli v stik z obolelimi. Komisija, ki bo delala, dokler bo nevarnost karantenskih bolezni, je mnenja, da cepljenje prebivalcev za zdaj ni potrebno. Občanom svetuje, naj preložijo potovanja na okužena območja, če le morejo. stavnikov katoliške duhovščd-in ^pred&tfivndisov SZDL -ie sedmih dolenjskih občdn. Raz-gX>vora so se udeležili tudi predsednik koirusije za ver-slka vprašanja SRS Pavle Bojc ter člana repub!Uške konference SZDL Slovenije Tone Fajfar in Franc Kimo-vec-žigarv Srečanje je razvilo živahno ra!5>ravo o nekaterih vprašanjih glede odnosov med Socialistično zvezo kot najširšo politično organizacijo delovnih ljuda in duhovnika Ka-tolišike cerkive kot občani, ki najbolje poznajo redigiosana vprašanja. To je bil prvi se-stanek po dolgih letih, ko se, razen na ravnd CMD, sploh nismo srečaivaHi z duhovščino. V razpnm smo načeli vsa tista viwrašanja medsebojnih odnosov, ki so nam Se ddgo ležala ^ jeziku. Ugotovlijeno je bilo, da je bilo do sedaj veliko nestrpnosti tako na eni kot na drugi strani. Skupna ugotovitev je bila, da. je treba naveaoje za dalj^ obdobje. Zato so predlagali, naj bodo merila asa določanje nerasavitosti območja lin ne občdinske meje. Neupoštevanje Uitemeljenih pri-pomib z manj razvliih območij bi lahko imelo po mnenou posavskiLi občin daljnosežne družibene in politične poii^e-dioe. J TEPPEY VRATA ! , I OKNA inleS POLKNA ribnica KREDIT „Možitev" s SLAVNIKOM iz Kopra Ta teden bodo predsbavnaiki obdinske sikupščdiie v Kršacem podpisali pogodbo za obsežne turistične, in-vesticaje s SLAVNIKOM iz Kofpra. To podjetje naj bd do leta 1972 seeadalo nov poslovni hotel in motel pni novi črpalki, ki jo bo na Drnovem zgradil ISTRA BBNZ. Za ta dve investiciji je predvidenih 20 milijonov dinairjev. Slavnik bo verjet-no prevzel tudi hotel SREMIČ v Krškem. V kolektivu bodo o tem odločali na referendumu. Možno je, da bo podjea> je hotel odkupilo, če bo tovarna papirja ponudila kolikor toliko ugodno prodajno ceno. Pozneje se bodo dogovarjali tudi za iprevaem počitniškega naselja v Materadi pri Poreču. Ko so odborniki v petek, 13. iK>vembra, zv-edeli za te novice, so jih .sprejeli z zadovoljstvom. V Krškem 6» prisiljeni misliti lui večje turistične investicije že zaradi tega, ker se bo leta 1972 začela gradnja jedrske eleflctrar-ne. V občino bo prišlo 1200 stiTokavindakov a visoko izobrazbo in nuditi jim morajo vsaj pošiteno streho nad glavo. J. T. .1^ Po večjem poslabšanju vremena se je vreme le prehodno izboljšalo. Do konca tedna bo spremenljivo vreme, z vmesnimi padavinami. Močnejšili ohladitev ne pričakujemo! Novomeško gradbeno podjetje PIONIR je v rekordnem času — petih mesecih zgradilo v Vrbanji, predmestju Banjaluke, moderno osnovno šolo za tisoč učencev. Denar zanjo so prisjievali prosvetni delavci iz Slovemje. Na slavnostno otvoritev, ki je hila v nedeljo. 15- novembra, sta prišli tudi delegaciji iz Slovenije in Bosne in Hercegovine ter številni drugi gostje iz obeh republik. (Foto: M- Vesel) tedenski mozaik OB NAJNOVEJŠIH UKREPIH Zamrznjene cene Mleko je obtičalo na začetku poti, v resnici pa je cenejše kot ob pričetku gospodarske reforme — Zdaj je bolje počakati! IJNICENI MOST — V Kambodži so sile generala Lon Nola ob pomoči južnoviet-namskih vojakov pred časom začele največjo ofenzivo proti osvobodilnim silam. Toda ofenziva se ni posrečila. Osvobodilne sile so deloma ustavile prodor vladnih čet, deloma pa so se brez izgub umaknile. Na sliki je porušeni most pri mestu Skoun, ki so ga pred umikom minirale osvobodilne sile. I tedenski zunanjepolitični pregled j Ka Kitajskem od časa do časa organizirajo vseljudske akcije za uničevanje raznih škodljivcev. Najnovejša akcija je naperjena proti mrčesu. Vanjo se je vključil tudi pekinški ženski časopis »Kitajska iena«, ki je v nekem članku o vzgoji mladih zapisal: »Namesto da iz- gubljajo čas 2 ljubkovanjem in muckanjem ob glasbi in sanjarjenju, je koristneje da pobijajo muhe. Mladina najbolje izkorišča prosti čas, če pobija mrčesu ... Skupina sovjetskih državljan nov se je zavzela za ustanovitev združenja treznosti, v okviru katerega bi se organizirano borili proti tpijanče-vanju. Toda zgodovina dosedanjih podobnih združenj v Rusiji ne obeta nič dobrega.. Prvo so ustanovili pred sto leti in je delovalo deset let. V dvajsetih letih tega stoletja so spet ustanovili tako združenje, ki pa je takrat Uvelo le pet let. Zadnje združenje so ustanovili pred tremi leti, toda sploh ni zaživelo. Očitno Rusi nimajo posebnega razumevanja za treznost ... Neki torinski uhov-ftik je napisal 590 strani debelo knjigo o življenju v raju. V njej trdi, da bodo na onem svetu popravljene vse telesne hibe in da zato nima nobenega smisla tratiti že na zemlji čas za šport in podobna prizadevanja. Pač pa duhovnik Luigi zelo prepričano trdi, da bodo v raju »iiportna in druga tekmovanja in zabave* ... Angleški davkoplačevalci že 300 let plačujejo davek za popravilo građu PhUUpham. Toda v resnici tega gradu ni in ga tudi nikoli ni bilo. Izmislil 3i ga je kralj Karl II. da bi na ta način — se pravi za njegom popravilo — dobil vsako leto nekaj dodatnega denarja za lastni žep. Izmišljeni grad je kralj »postavil« v grofijo Lincolnshire in tamkajšnje krajevne oblasti še zdaj vsako leto dobijo 75 pravilo gradu, ki ga nikoli funtov in 10 šilingov za po- Zvezni izvršni svet je konec oktobra zamrznil cene vseh proizvodov in storitev ter marž. To pomeni, da cen in marž ni dovoljeno zviševati. Ni pa prepo-v^ano jih zniževati. A kdo jih bo? V zadnjih mesecih se je razpaslo zvečevanje dohodkov z visokimi cenami. Tisti proizvajalci, ki cen niso smeli zvečati skoraj ves čas-^reforme, pa jih ne morejo zniževati, saj so tako daleč zaostali za drugimi. Torej bodo ostale takšne, kot so bile usodnega dne v oktobru, ko so za- TELEGRAMI VARŠAVA — Državni sekretar za jninanje zadeve Mirko Tepavac se mudi na petdnevnem uradnem oblaku na Poljsioem. ZAHODNI BEaiLEN — Velepo-slanild štirih veiesdl so se v ponedeljek znova sestali in se po-go>vaxJaii o rešitvi berlinskega vpraSanja. To Je bil njahov deseti sestanek, odkar so se marca letos v Zahodnem Berlinu zatela pogajanja o tem vprašanju. TEL Avrv — Poročajo, da se Je Jordani kralj Husein v zadnjem fiasu ve%rat sestal z izraelsko predsednico vlade Goldo Meir in podpredsednikom izraelske vla-de AUonom. Pogovarjali so se o možnostih za ločena mirovna pogajanja med Izraelom in Jordanijo. Baje sp bili tl sestanki na iz-raelsko-jordansicl meji in v najstrožji tajnosti. NEW YORK — V geDeralni skupščini OZN razpravljajo osq[>re-Jemu LR Kitaijske v svetovno or-gandaacijo. Pričakujejo, da bo razprava končana konec tega tedna. KAIRO — Egiptovska vlada Je odstopiia. Predsednik republike Anvar el Sedat je mandat za sestavo nove vlade zaupal dosedanjemu premderu Mahmudu Pav- AMAN — Palestincd so obtožili Jordansko vlado, da se ne drži sporazuma o prenehanju sovražnosti in da 90 Jordimske čete vkorakale v nekatera mesta iz katerih so se umaknili Palestinci. VARŠAVA — Konec tega meseca bo prišel na obdsk na Poljsko predsednik francoske vlade Cha-ban—Delmas. mrznile. Za nekatere bodo ugodnejše, za druge veliko manj. Ukrep je sicer začasen, nihče pa še ne ve, kdaj bo odpravljen. Kmetovalci so sprejeli odlok o zamrznjenju cen z različnimi občutki. Mno^ so se najprej razveselili, češ zdaj pa tudi tovarne in trgovine ne bodo zviševali cen, če ne smemo mi nekaterim živilom. Potem so se živinorejci spomnili na mleko in veselje je izginilo. »Spet smo zamudili vlak,« pravijo na družbenih posestvih in zasebniki. »Precej mesecev smo zaman do-ka^vali, da odkupne cene mleka ne ustrezajo. Tudi trg je potrdil, da niso spodbudne, saj mleka primanjkuje. Zakaj niso najprej popravili cen, podobno kot pri pšenici, in jih šele potem zamrznili?« Kaj storiti zdaj? Kmetovalci ne nasprotujejo zamrznitvi cen tudi za daljše obdobje, če bodo prej u-skladene tako, kot je bilo predvideno z gospodarsko reformo. Ker niso, bi morali še naprej zahtevati u-skladitev. Bojim pa se, da bi s tem podpirali tiste, ki bi že previsoke cene radi še zvišali. Za cene njihovih proizvodov namreč ne veljajo tako ostri predpisi kot za nekatera živila. Torej je bolje počakati, če cene ne bodo predolgo zamrznjene in 60 bodo medtem pripravljeni kaki ukrepi za stabilizacijo. Prireje mleka in reje molznic pa ne bi kazalo omejevati, kajti enkrat bo moralo prevladati spoznanje, da tudi živinorejci morajo biti za svoje delo ustrezno nagrajeni, z drugimi besedami, da za mleko morajo dobiti več. S podražitvami raznega blaga vrednost denarja pada. Pri dinarju se to sicer ne odraža v uradnem kurzu do drugih valut, vidno pa je na tr^. Kmetovalci dobijo za liter prodanega mleka toliko kot pred štirimi leti ali ne nekaj par več. Nekateri zagovorniki življenjske ravni trdijo, da je to dovolj, češ saj ni manj, kot je bilo prej. Tako dokazovanje pa ni točno. živinorejci dobijo za mleko manj kot prej. Pravo ceno je treba ugotoviti s primerjavo, kaj so lahko kupili za izkupiček enega ali 100 litrov mleka pred štirimi leti in kaj zdaj. Ne le krmila, tudi vse drugo potrošno blago, če se kmetovalec specializira za rejo molznic, mora namreč z izkupičkom za mleko kupovati vse druge življenjske potrebščine. Take račime in dokaze je treba pripravljati zdaj — če jih še ni dovolj, ne šele po odmrznitvi cen. Tisti trenutek bo treba pričakovati pripravljen, da ne bi spet zamudili vlaka. JOŽE PETEK Pakistan je prizadela strahovita naravna nesreča, za katero že zdaj, ko še zdaleč niso znane vse podrobnosti, trdijo, da je največja naravna katastrofa v našem stoletju. Na obale Vzhonega Pakistana se je zrušil silovit vihar — ciklon, ki je div-jal celih šest ur. Veter je pihal s' hitrostjo 240 kilometrov na uro in povzročil deset metrov visok vodni zid, ki se je z morja zrušil na obalne kraje. Ta vodni val je uničil vse, kar je še preostalo po viharju. Prve vesti so govorile o 30.000 mrt^ih ljudeh, toda že kmalu so sporočili, da je mrtvih najbrž več kot 300.000 in da utegne biti ta številka še znatno večja, kajti zaenkrat še ni mogoče natiuično oceniti vseh posledic te tragedije. Vzhodni Pakistan je eden najbolj plodnih krajev na svetu in zato tudi izredno gosto naseljen. Ljudje večinoma živijo v kolibah iz blata in trstja in te slabotne stavbe se seveda niso mogle upirati divjanju vetra in vode. Razen tega je to ravninsko področje, ki ne nudi nikakršnih zaklonišč in tisti stotisoči, ki so se znašli v vrtincu divjanja naravnih sil, niso imeli praktično nobenih možnosti za rešitev. Ta velikanska človeška tragedija sama po sebi ne sbdi v področje mednarod* ne politike, vendar je tudi tu neka povezava. Upravičeno namreč pričakujemo, da bodo preživelim v Pakistanu priskočile na pomoč vse mednarodne organizacije, predvsem pa OZN, Id Je naj' večja in tudi najbogatejšs mednarodna organizacija. Prav ob tej tragedeiji se znova sprašujemo, ali ne bi morala OZN biti bolj pri* pravljena tudi za take primere in ali ne bi svojo vlogo v svetu morala izpopolniti tudi z bolj jasno in odločno t>ostavljenimi cilji v tej smeri? Seveda ne dvo* mbno, da bo OZN tudi tokrat — kot Je že večkrat v preteklosti — priskočila na pomoč, hočemo le reči, da bi bila glede na politične in finančne možnosti OZN ta pomoč Se bolj učinkovita, če ne bi bila ena od slučajnih dejavnosti svetovne organizacije, ampak bi postala njen stalni sestavni in obvezni del. Poljska in Zahodna Nemčija sta se končno na las približali sporazumu, s katerim bosta normalizirali medsebojne odnose. Pravzaprav trdijo, da Je sporazimi že sklenjen in da so potrebne le Se malenkostne vskla-dltve besedil v poljSčInl tn nemščini, preden ga bodo podpisali in objavili. Iz ob- veščenih krogov se je izve* delo, da je iSahodna Nemčija priznala poljsko zahodno mer jo na Odri in Nisi in tako ugodila glavni poljski zahte* vi. Po sporazumu med ^os-levo in Bonnom je to še en velik korak k Izboljšanju odnosov med vzhodno in zahodno Evropo. Pričakujemo, da to izboljšanje ne bo vidno samo na političnem področju, ampak da se bodo v prihodnjih letih vse hitreje razvijali tudi gospodarski in drugi odnosi med obema deloma Evrope. Tak razvoj je nedvomno koristen, saj Strašna tragedija zmanjšuje možnosti za vo< jaški spopad v Evropi in vsem evropskim državam nudi več varnosti. V Siriji je vojska izvedla prevrat. NI še čisto natančno znano, kaj se je pravzaprav zgodilo, toda kaže, da je bila vojska nezadovoljna s kongresom sirske vladajoče stranke BAAS, na katerem so hoteli odvzeti politični vpliv vojski in utrditi civilno oblast v državi. Po naj-novejših vesteh Je Nuredin Atasl ie vedno predsednik države, toda vojska zahteva od njega, naj imenuje novo vlado, t&ko, ki bo ustrezala zahtevam vojaških povel,fni-kov. Ce Atasl tega ne bo storil, bo vojska dokončno prevzela vso oblast in ustanovila svojo vlado. Kakorkoli se bo položaj razpletel Je jasno, da je v Siriji vojska najmočnejša sila in da ni mogoča nobena rešitev, Id ne bi zadovoljila tudi vojske. Na Češkoslovaškem so za začetek decembra napovedali plenum CK KPC, ki bo baje dal oceno celotnega češkoslovaškega razvoja v zadnjih letih. Temu plenumu pripisujejo velik pomen, ker menijo, da bo na n.jem končno postalo jasno, ali so zmerne sile na čelu s Husakom dosegle odlično zmago — se pravi onemogočile najbolj skrajne levičarske sile, ki so zahtevale politične procese in Se temeljitejšo čistko partije in državnih organov. Po zadnjih dogodkih kaže, da sl Je zmerno vodstvo, Id Je združeno okrog Husaka, le utrdilo pdložaj in da je zmož« no onemogočiti skrajneže. Ce Je to res, je po intervenciji varšavskega pakta, avgusta 1968, to prvi svetlejSi trenutek za češkoslovaško. Za dokončni odgovor bo treba počakati na napovedani plenum in njegove sklepe. ni bilo... tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PREDLOGI IN UGOVORI — Malokateri problem je v zadnjem času tako razgibal razprave kot osnutek republiškega zakona o pospeševanju razvoja manj razvitih območij. Stališča se razlikujejo predvsem glede naslednjega vprašanja: ali je prav (kot predlaga republiški izvršni svet), da bi po tem zakonu ugotavljali manj razvite občine, ali pa bi morali določiti manj razita območja, ne glede na občin^e meje? Brkini se na primer raztezajo na območju treh občin (Ilirska Bistrica, Sežana, Postojna), od katerih pa po merilih, ki jih predvideva osnutek zakona, nobene ni moč šteti med manj raz-\^te. Kozjansko pa leži na območju šestih občin, od katerih bi po omenjenem ztdconskem osnutku le dve lahko uvrstili med manj razvite. Zato se nekateri poslanci zavzemajo za to, da bi upoštevali manj razvita območja kot celote (npr. Kozjansko, Brkine itd.) in ne občine. Drugi pa t«mu ugovarjajo, češ da so v prav vseh slovenskih občinah (razen v občini LjubijanarCenter) območja, ki bi po merilih omenjenega zi^onskega osnutka lahko sx>a-dala med manj razvite in da je taka območja tudi zemljepisno težko določiti. V bistvu gre za območje, ki gospodarsko že težijo k posameznim gospodarskim središčem ter od njih tudi niso bogvedi kako oddaljena (do 40 km). Ta območja je predvsem treba povezati s goepodajn^-mi središči z boljšimi cestami, da bi se ljudje laže zaposlovali, prodajali svoje pridelke ter da bi gospodarska središča našla svoj interes za kmetijske, turistične in druge Investicije v manj razvitih krajih. PospeSevanje tega razvoja bo seveda tudi v prihodnje predvsem stvar samih tamkajšnjih občin in delovnih organizacij, pomoč republike (s sodelovanjem pri gradnji cest, s kreditnimi in davčnimi olajšavami itd.) pa bo le dodatna spodbuda za mobilizacijo vseh sredstev in možnosti, ne pa šele začetek urejanja teh problemov. Vsa omenjena stališča so se že bolj zbližala v zadnjih razpravah v republiški skupSčini, tako da bo Nerazvite občine ali območja republiški izvršni svet zdaj nekoliko laže sestavil z£dconski predlog in z njim znova pršel pred poslance, ■ DEVALVACI-JA — NE! Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič se je prejšnji teden v zvezni gospodarski zbornici pogovarjal z go^K)darstveniki o stabilizacijskem programu. CJospodar-stveniki so podprli temeljne obrise stabilizacijskega programa, poudarili pa so bojazen, da bodo prvi ukrepi ZIS (zamrznjenje cen, omejitev potrošniških kreditov in uvoza) prizadeli ravno tiste delovne orgtmizacije, ki s svojim ravnanjem niso izzvale inflacije in nestabilnosti. Direktor ravenske železarne Gregor Klančnik pa je poudaril potrebo, da zmanjšamo splošno potroSnjo in pri tem dejal: »Mi imtuno tri močne armade: najprej redno, oboroženo vojsko^ nato armado upokojencev in nazadnje še armado politikov in nisem prepri- čan, da njihove potrošnje ne bi bilo mogoče v čem omejiti!« Mitja Ribičič pa je dejal, da te razprave smatra kot zahtevo po odločnosti in doslednosti pri izvajanju stabilizacije. Omenil je, da bo prihodnje leto poglavitno razbremeniti gospodarstvo. Hkrati je ponovno poudaril, da devalvacija dinarja ne bi bila prava pot, ker bi konec kon cev podprla vse tiste, ki so krivi za spanje stanje. Pač pa je treba zmanjšati potrošnjo in zapreti vse vire inflacije. ■ VEČ ZAPOSLENIH — V Sloveniji je zdaj 4 odstotke veič zaposlenih kot lani, evidentiranih brez-poslenih pa je od 15 do 16 tisoč, toda med temi je kakih 70 odstotkov takih, ki nimajo ustreznih pogojev za kakršno koli zaposlitev. ■ S PROMETNIMI NESREČAMI PREDNJAČIMO — V Združenih državah Amerike so na vsakih 1000 motornih vozil povprečno po 3 smrtne žrtve na leto, pri nas pa jih je kar 35. ■ POMANJKANJE MLEKA V PEOGRADU — Beograjčani vse^ dan že do osmih zjutraj v glavnem pokupijo vse mleko v mlekarnah. Mleka manjka tudi v večini drugih srbskih mest. Vzrok tiči zlasti v premajhnem odkupu, ker zahtevajo živinorejci ugodnejše cene. K pomanjkanju pa je prispeval tudi predpis, ki prepoveduje prodajati nepasterizirano mleko. Vaške mlekarne so zaprte, zasebniki pa ne smejo več razvažati mleka. ■ MANJ GROZDJA — PREVEC VINA — Letos smo v Jugoslaviji pridelali 1,180.000 t^n grozdja, kar je 21 odstotkov manj kot lani. Kljub temu pa je vprašanje, kam z vinom, saj je po kleteh veliko polnih sodov še iz prejšnjih let. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! Crta Čez primanjkliaj i - 4« Opekarna v Zalogu bo v letu 1971 podvojila proizvodnjo — Vsa naročila bodo sprejeli v zaloški opeilrajTid bodo letjos iadelali 7,500.000 oipečndh eoot. To je veliko, največ do zdaj: 130.000 enot na zaposlenega. Kljub tolikšni količini pa je tudi letos marsikateri naročndk, zlasti zasebni graditelj, ostal praznih rok. Naročil je bilo vsako leto več, vendar je število že tako naraslo, da opekaima kljub znatno ix>večana proizvodnji ni mogla vse i?5x>lniti. Opekama obljubila, da je leto 1970 zadnje, ko je morala pustitd na cedilu t^;a ali on^a kupca. PrCiodJije leto, tako zatrjujejo, bo opefce dovolj za vse: za »stare« in nove naročnike v vsej doli-m Krke. Predvidevajo, da bodo že marca vključili v proizvodnjo nove in prenovljene, predvsem pa posodobljene prostore z najnovejšimd opekarskimi strogi in drugimi napravama. Prenovitev so začeli s prvim a^^ustom letos in bo veljala (z zidarskimi deli in opremo) približno 5,8 milijona din. Te dni bodo končana vsa gradbena dela. Prenovitev, na katero so NOVO V ZADNJIH DNEH Nad avtomobilstoo cesto v Trebnjem so postavili vlečnico in uredili približno 300 metrov dolgo smučišče. Prizadevna smučarji so obnovila tudi vlečnico v Crmošnji-cah; zdaj dolenjski smučarji Čakajo samo še na sneg. Za zimski turizem bo letos boljše poskrbljeno kot prejšnja leta. Prav gotovo bo za smučarje zanimiva trebanjska vlečnica, saj je v nei>o-srednd bližind avtomobilske ceste m je zato dostop do nje najlažji. Ce bo ugodna zama, bo verjetno letos manj Dolenjcev, ki se bodo Sli smučat na Gorenjsko ali na Golte. BolJiSd pK>goji doona bodo mnogokrat odteCitali dolgo pot. Ce pa k temu dodamo, da se bodo smučarji lahko po srniiki zapeljali še na kopanje v termalno vodo zim-sikith bazenov, česar drugje ne premorejo, potem je to adu;t več v rokah Dolenjcev in za njihova prizadevanja, da bi tudi naša pokrajina oživela pozimi: s športnimi tekmami na snegu in z zimskim turizmom. se temeljito priipravljald več let, bo bistveno spremenila način proizvodnje. Naravno sušenje surovih opek, ki opekarsko sezono znatno skrajša, bodo povsem odpravili. V ta namen gradijo veliko tunelsko sušilnico in dozida-vajo krožno peč,-ki jo bodo poslej kurili z mazutom. O peko bodo v sušilnico m iz nje v peč ter iz peči vozili posebni viličarji. Proizvodnja bo prvič malone na tekočem traiku, pri čemer bodo večja težaš^ dela v celoti odpravljena. Pri tem načinu se opekarski delavec opeke skoro-da ne bo dotakml z rokami; prvič jo bo vzel v roke šele zidar, ko bo zsidail. Kajpak bo največja pridobitev te prenovitve znatno povečana proizvodnja. Ko bo vse v redu steklo, bo letna proizvodnja opekarne v Zalogu 34.000 ton žgane gline oziroma 17,500.000 opečnih enot. Računajo, da bo tolikšna proizvodnja zadostovala kar za nekaj desetletij. Na novomeški razstavi vse dolenjske »Iskre« Republiška radioamaterska zveza se je odločala, da bo imela naslednji plenum na sedežu enega najboljših radioamaterskih klubov. Tako bo ta plenirai 6. decembra v Novem mestu. Na njem bodo govorili o poživitvi in vključevanju radioamaterske dejavnosti v sistem splošnega ljudskega odpora. Novomeški radioamaterji bodo skupaj z občinskim odborom ljudske tehnike za to priložnost priredili razstavo izdelkov vseh Iskrinih tovarn oziroma obratov na Dolenjskem: novomeške, semiške, žužemberške, moikronoške in šentjemejske. Razstavo bodo odprli v prostorih Zavoda za izobraževanje kadrov in bo prikazala predvsem tiste Izdelke, ki rabijo za radio oddajnike in sprejeannike. ZAKAJ IZ ENE SKRAJNOSTI V DRUGO? Težko je odgovoriti na to vprašanje, toda dejstvo je, da se je po dolgih letih mrtvila i^aditev zasebnih stanovanjskih hiš ob spremenjeni stanov^jski politiki tako nesluteno razmahnila, da ponekod že razmišljajo o omejevanju. Najbrž tudi Jugoslavija ni tista izjemna dežela, kjer bi bila lahko stanovanja v zasebnih hišah cenejša od stanovanj v blokih. V stroške je treba vračunati dražje komunalne naprave, nesmotrno porabo dragocenih zemljišč, osebno delo in še kaj, šele potem bi dobUi pravo podobo o učinkovitosti naložb. Na sliki: zasebna graditev v Sevnici, «ia izmed mnogih KAJ OBETAJO ZAMISLI ZA PRIHODNJE STANOVANJSKO GOSPODARJENJE Stanovanje bo dražje, a ne za vse Cilj: v 15 letih odpraviti pomanjkanje stanovanj — Z drugačnim načinom družbene pomoči zagotoviti vsem ljudem primerna stanovanja stanovanje, streha nad glavo, to je tako kot arak in voda: mora bitd, da lahko živimo. Kc^ ne bi poitem zanimalo, kako bo s stanovanjsko gr^-tvijo, s stanarino, posojili, ugodnostmi, s cenami in kaio z družbeno poanočjo? T^pravljajo se tako velike spremembe, da bodo po svoje prizadeHe tako rekoč vsaloogar: tist^ja, ki gradi sam in tistega, ki stanuje, ali bo stanoval v družbenem stanovanju. Malokatera stvar je tako zapletena kot je stanovanj-siko in komunatoo gospodarstvo, in nič čudnega ni, če štvidija, ki jo je o tem pripravil republišJd sekretariat Za urbanizem, obsega 5 knjig. Zanimive so ugotovitve te šitudije, da v Slovenitji manjka kakih 60.000 stanovan;}, da je bilo pred 6 leti samo 24 odst. stanova2xj zasebne lasti, zdaj pa jih je že polovica, da so pri nas cene stanovanj m letni zaslužene zaposlenega jKuvsem drugačne od razmerja v drugih deželah, da omejene stanarine dušijo stanovanjsko gospodarstvo, S TISKOVNE KONFERENCE NA IZVRŠNEM SVETU Predlog ekonomske politike 1971 v ponedeljek je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki republiškega izvršnega sveta obrazložili novinarjem predlog ekonoffnske politike in izhodišč za zbiranje ter porabo sredstev za kntje splošnih družbenih potreb v letu 1971. Na ti^ovni konferenca so poudarili; da mora biti obdobje prihodnjih dveh let, zlasti pa leta 1971, obdobje naporov za večjo stabilndst. Temu namenu je zato potrebno podrediti politiko na vseh področjih financiranja splošnih družbenih potreb. SR Slovenija sl bo z vsemi močmi prizadevala stabilizirati gospodarska gibanja in bo v okviru svojih miaterialnih miK>žnosti delovala pri odpravljanju nesorazmerij na nekaterih področjih splošne porabe In družbenih služb. Razen ustreznih ukrepov federacije za stabilizacijo in *a izboljšanje delitvenih razmerij v korist gospodarstva, kar bo republika odločno podprla, bi morali v republiki uveljaviti sistem dniabe-nega usmerjanja in samoupravnega dogovarjanja o delitvi dohodka ter sprejeti ukrepe za znižanje družbenih dajatev, ki bremenijo 'stroške proizvodnje. Da bi republika lahko več prispevala k stabilizacijski politiki, je potrebno odločno podpreti napore političnih in samoupravnih teles za omejitev ekonomskih funkcij federacije samo na tiste, ki so nujne. Druge pristojnosti Sejmišča Malo slabši odkup Na ponedeljkovem novomeškem sejmu je bil odkup malo slabši kot prejšnji te den, ker ni bilo kupcev iz oddaljenih krajev. Cene so bile sicer nekcdiko nižje od zadnjič: prodajalci so za prašiče zahtevali 140 pa do 460 dinarjev. Prii>eljali so 907 prašičev, od tega 796 mlajših od Sest tednov. Lastnika je zamenjalo 534 pujskov. Brežice: skoraj 1.000 pujskov Rejd 80 na minuli brežiški sejem pripeljali v prodajo skoraj 1000 pujskov: 945, starih do tn mesece, in 47 starejših. Pivih so prodali 738, in sicer po 9 din kilogram žive teže, drugih pa 32, po 7,50 do 8 ddn kilogiram. naj bi prenesli na republike in občine. V ta proces pa se mora razen federacije vključiti tudi republika, tako da na občine In samoupravne sklade prenese tiste družbene funkcije republike, ki jih le-ti lahko ustrezneje rešujejo. Davčno p>olltiko in politiko splošne ter kolektivne porabe je treba zasnovati skladno z zastavljenimi cilji. Prednost morajo imeti zlasti uskladitve pokojnin, invalidnin in drugih socialnih dajatev s povečanjem življenj-s.kih stroškov v letu 1971; Isto velja tudi za osebne dohodke na področju družbenih služb. Glede financiranja splošnih družbenih potreb Je treba poudariti, da bodo vse oblike potroSnJe naraščale nekoliko počasneje od rasti druž-benega proizvoda. Presežki republiškega proračima Iz leta 1971 bodo vrnjeni gospodarstvu, prav tako pa tudi likvidna sredstva državnega kapitala. Presežke pri drugih porabnikih fiskalno zbranih dohodkov pa bo potrebno v 19^1 porabiti tako, da bi znižali sedanje obveznosti gospodarstva oziroma vsaj preprečili njihovo naraščanje. A. J. da nd sprejemljivo, če daje družba enako pomoč tiste-mu, ki dobro zasluži in tistemu, ki se komaj preživlja, na primer s skromno poJjoj-nino. Vseh mogočih neskladij, pa tudi nepravilnosti, se Je nabralo toliko, da so nujne spremembe, ki naj bodo tako dobro zastavljene, da bo. do veljale daJj časa. Stalno spremdnjanje pri vsaki stvari zmanjšuje učinkovitost. V osnutku prihodnje stanovanjske pobtike so predvideni naslednji najvažnejši cilji: stanarine morajo prispevati večji delež v stanovanjski gradnji in pri vzdrževan stanovanj. Z drugimi besedami to pomem, da se morajo sčasoma občutno I>ovečatl, toda to povečanje ne bo enako. Družbeno po. moč v obliki subvencioniranja ne bo enaka za vse, pomoči naj bodo deležni ljudje z manjšimi dohodki, dru. žine z več otroki. Predvidena so še nekatera druga merila, kd bodo vplivala, kolikšna bo ta pomoč. Denar za to naj bi se, kot je previđeno, zbiral na ravni občine, ki bo urejala ta vprašanja. Nadalje so načrtovani še drugi cilji: okrepiti vl<^ občine in republike (pričakovati je, da se bo temu zveza najibrž upirala), pospešiti gradnjo dnižbenih stanovanj, člmprej odpraviti primanjkljaj stanovanj, vse to Je nek^ osnovnih smotrov, katerim bodo morali služiti vsi drugi. Kot Je bito mogoče sMSa-ti tudi na seji medobčinskega sveta ZK Posavje 9. novembra v Sevnici, vsega t^;a ne bo lajiko uresničiti. Sedanje stanovanjsko gospodarstvo Je na slabšem, kot Je bilo 1963. Gradnja se je neverjetno podražila, stanarine pa so se le delno povečale, ker so Jih zadrževali, da ne bi še hitreje naraš^^ življenjski stroški. Ko bi tako kot stanarine omejevali tudi rast cen na drugih področjih, ne bi Imedi zdaj tako težav, n^a položaja. Na omenjenem posvetovanju so opozorili še na druge težave, značilne za Posavje, pa tudi za dn;^e predele: - zaostajanje družbene gradnje, preveč razdrobljeno financiranje, prevedik prispevek za energetiko in drugo, kar vse bo treba v prihodnjem obdobju bolje urediti. M. LEGAN Usoda delovnih organizacij, katerih matična podjetja so v drugih občinah, je dokaj različna. Sindikati največkrat ugotavljajo, da gre v takih pri- | merih za pomanjkljivo ob- j veščenost in dostikrat tu- ‘ di za okrnjene samouprav- ^ ne pravice teh obratov, če je takih primerov veliko, so toliko bolj razveseljivi primeri tistih , podjetij, ki za svoje obrate skrbijo boljše. Mnogi so lahko že uganili, da spadajo med te zlasti podjetja Iskre. Iskre v Žužemberku, Šentjerneju in Semiču dosegajo prav dobre proizvodne in izvozne uspehe — sem bi lahko šteli tudi novomeško Iskro; ker delajo v manjših krajih, so pravzaprav tudi edina industrijska podjetja. Nič čudnega ni, da so zrasla s kraji, ker so delavci domačini. Prav zato tudi ni presenetljivo, da imajo odličen posluh za krajevne težave in potrebe, da praktično pomagajo na vseh področjih: pri popravilu cest, pri komunalnem urejanju, pri gradnji varstveni ustanov ali športnih igrišč, pri kulturnem življenju kraja ali pri gasilskih akcijah. Skratka, kjer občani prosijo pomoč, tam jo tudi dobe. Zanimivo pa je, da ob dobrem delu in pomoči kraju tudi samoupravljanje v teh podjetjih teče mnogo boljše kot tam, kjer 80 obrati zaprti vase, kjer še občine ne morejo dobiti osnovnih podatkov o njihovem delu, proizvod-nji in načrtih. Iskre so torej lahko za vzgled. 21-227 Kmetijski nasveti ŽALOSTNO TO NAŠE -PRVENSTVO* Zadnji smo v Evropi! Po traktorjih namreč, simbolu kmetijstva — Opozorilo kmetom, ki se odločajo za nakup Verjeli aU ne: po štovaOu traktoruev na 100 belktarov obdelovalne zemOje je Jiog)otslavioa trepaiutno na zadnjem mestu v SvTOpi. Prav na zadnjem, zakaj močno nas je prehitela celo Albanija, ki je v nešlh giavah že od nekdaj simbol gOGipodarske zaostalostL Se zavedamo, kaj to pcaneni? Stevido trakstorjev na enoto površine je posebno značiUen podatek o mavotostl kmetijstva. Traktor namreč pomeni taidi dolodeoo število drug^ kmetijskih strojev in iKriiključkov, ki omogočajo sodobnejšo obdelavo zemtlje ter mehacoizacdjo oipravii na polju, v hlevu in na kmetijskem dvorišču. Je že tako: medtem ko snno se pri nas prepiraiU, ali sme kmet imeti traktor, medtem ko nismo i>ravočasno pospeSUi nakupovanja, so drugod kmetdtJstvD opremdjaU s strogi. Na boOi^e gre zadnji čas, ko so tudi naši kmetje nakupili večOe števik> traktotri^ in drugih kmetijskSi strojev. Tega napredka smo lahko veseli, skrbi pa, kakšno je naše »trakitansko preanoženjetc. Praivi traktor za kmetijo je dvoose&i, z. vsaj 20 konjskimi močmi, s tritočkovnim načinom prOdaplJatnja, z možnost^ razmika kioiles, . z ločenim odgonom za kosilnioo in, ne nazadnje, z dobro organiziirano servisno službo. Kljub takim nasvetom in oipocjoriiLom pa je mogoče i>ri nas videti maile traktorčke najirazfličnej&ih izvedb, ki prvo veseilje ned kmetijskimd stroji. sipremlnjajo v grenke isdnzšnje. Pc^ejmo še malo tja, kjer so to )ibo(lezen« že poebo-leU. Poleti sem imed prdiožnost videti na kmetijski ra& stavi v Ktilnu, kako je v Zahodni Nemčiji. Resda Je ta dežeda v kmetijskem pogledu drugačna od naše, toda po tamkajšnjih izikušnjah lahko eMepamo tudi za naše razmere. Ce je v Zahodni Nem^l imel pred 20 leti po* ptrečen traktor samo 31 kc«i0skih moči, jah ima zdaj že več kot dvakrat toliko. Močain, velik traktor povsod is-podriva male »igračke«, ki so se ohranite le še v nekaterih kmetijskih dejavnostih, kioit so vrtnarstvo in vrtičkazstvo. Tega naj bi se bolj zaivedaJi tisti kmetje,- ki se odločajo za nakup traktorja, ko izbirajo med večjimi tn manj. Šimi, dražjimi in ceneJSimi. Kot maOokje pa velja pri teJ odločitvi znani EKngleški pregovor: nisem teko bogat, da bi poceni kupoval. ‘ ini. M. LEGAN z neverjetno velikimi in hitrimi koraki odkriva znanost človeštvu vedno več skrivnosti in zapletenih ugank o našem telesu, o Zemlji, vesolju in vsem drugem, kar nas obdaja. Vedno bolj smo radovedni, kako bosta znanost in tehnika reševali zapletena vprašanja, ki zanimajo nas, še bolj pa rod, ki prihaja. Iz časopisa »Zemlja sovjeta«, ki ga tiska »PROSVETA« v Beogradu (Terazije 16/1) in ki piše o življenju narodov Sovjetske zveze in kako tamkajšnji ljudje grade svojo družbo, kako se šolajo in počivajo, smo prevedli sestavek, kaj menijo njihovi trokovnjaki o nekaterih zanimivih vprašanjih sedanjosti. vesoije, o katerem sedaj misli, da je staro 12 milijaet, da se j^ torej pre4 tem časom iz prvotne zgoščene snovi začele oblikovati naše vesolje — meglenice, zvezde, planeta. Kakšne bodo ceste prihodnosti? Po mnenju arhitekta Ivana Salo-nikddija bodo v 21, stodetju gpiadili ceste tako, kot se darves igrajo otroci s sestavljenkami. P*redvsem bo treba misliti na udobnost potnikov in voandkov. Zato bodo morale biti ceste pokrite, zlasti v krajih s slla-bim podnebjem. Konstrukcija takih pokritih cest je enostavna: sestavljena bo iz šesterokotnih in triikot-nih prizem: v šesterokotnih bo ne- pretrgoma potekal promet, v trikot-Kako priti v osrčje Zemlje? ^ oevovc^, undje ^ aye- ' * * * Tin AlAkt.mmA nfl.nAii»ivn. Po mnenju inženirja M. CUeirova bo gieofizMoom in vrtailoem prišla tie ponKiC raketa. Različne mehanske vrtalne svedre bo zamenjal reaiktiven pUnskd stve- All preti Zemlji nova ledena doba? Kot menita geografa Vladimir in Sergej Serjogin bo Zemljo neizbežno zajela nova ledena doba. Zemlja ima sistem avtiomatsike^ uravnavanja, živi po načelu nihala. dcr, v katerem bo izgorevajoča snov lahko ustArarila priitisik od tisoč do dva tisoč atmosfer. Plin, ki pod taikim pritiskam bruha iz prednjega dela rakete, lahko Bdrobi vsakršni maneraJ. Obenem pomika raketo najprej in ustvarja u.streaax> okolje — atnx»fero, skozi katero se raketa pomika in izmeta-va minerale na površje. Hitrost rakete Je 60 metrov v minuti. AvtomaiUka po programu lahko ■ipren^a smer reaktivnega svedra in odreja des dela. Ko ta čas poteče, se Vključd motor, kd požene raketo ias mdairske Jcume. V tako raketo gre lehkio 10 ton eoriva in tedaj ne bo vrtala le nekaj sekund aU minut, temveč o^e ure, tako kx>t rakete, ki jih pošiljajo v koemos. m Koliko let Ima Zemlja? Splošno sprejeta aianstvena teorija pravi, de Je Zemlja sftara okirog 5 milijard let. Toda po mnenju leningrajskega znanstvenika Gerllnga Je naš planet veliko atarejšd. Ger-Ung Je odkril kamenine, o katerih Bodi, da 90 staire 11 mUljard let. Ce Be bo to izkamlo kot resnično, bo morala znanost »postarati« tudi vse Slučajni zunanji vplivu na njeno ehakomemo »ndhajnost« ne vplivajo, pač Pa Jo lahko mnedejOK kilimat-sOce nerednosti. Klimatske razmere tudi v prihodnje ne bodo potacale urejeno, če se pogoji na Zemlji bistveno ne spremenijo. Zato bo Zemljo neizbežno zajelo novo ledeno obdobje. Res pa Je, da bo člov^ s svojo tehnično aictivruxstJo nemara lahko umetno zaustavil novo poledenitev naš^fa planeta. €_31 Kako bodo medsebojno občevali naši potomci? Po mnenju profesorja Murada Kaplanova bodo za začetek tretjega tisočletja sanačilna tako imenovana »imanentna« sredstva povezanosti, torej teka sredstva, ki jih bo človek stalno nosid s seboj, kot na pirimer danes uro ^ naočnike. Današnjo obliko povezanosti (kot je na primer telefon, pošta itd.) bo zamenjala »splošna povezanost«. To bodo pred.vsem ultramdniatumi oddajno - si>rejemni aparati zvoka in slike, kakor tudi mindatiutid izvori energije in druge naprave, ki bodo lahko neposredno delovale na človekova čutila. Zlasti bodo razširjeni aparati, kn bodo hkrati diktafon in pisalni stroj, za njih delovanje pa bo dovolj energija toplote Človeškega telesa. Zaradi te ^lošne komunikativnosti se bodo znatno spremenile oblike mest, pa kulturnih in vzgojnih ustanov. Prav tako struktura prevoza. Poslovna potovanja ne bodo tako potrebna kot danes, saj bo mogoče vsa vpraSanja, tudi na velike daljave, rešiti v trenutku. Kar bo nemara pri vsem tem neugodno — bo ijrenasdčenost človeka z informacijami. Zakaj imajo veliki možgani tako nenavadno prostornino? Biologa Ahmerov in Biljdukevič menita, da je nenavadnih lastnosti možgan kriva — voda. 2e davno so opazili, da ima odmrznjena voda večjo energijo od navadne vode. Takoj po odledenitvi je razlika med odmrznjeno in navadno vodo 36 gramov kalorij na gram molekul. Potem i>a spet pride do ravnotežja. Približno isto se dogaja tuda z magnetizirano vodo. Med odmnzaijeno in navadno vodo, kakor je v žovi celici, je dolo-., čena podobnost. Struktura vode znotraj celice spooninja na strukturo ledu. Med delom porabijo človeški možgani okrog deset vatov energije in opravljajo prj tem orjaško delo. Vsaka živčna celica je obdana s številnimi molekulami vode. Znan- r*a magnetofon posnetega petja ptic in butanja morskih valov ter fizičnega obremenjevanja strogo določene skupine mošic se bolnik »odnaša« v svet spominov. To poslušanje ao, elekttučna napeljava, ventilacija in osvetljene ceste. S postavljanjem ene prizme na drugo in z eno ob dingo bo nastala pokrita cesta v obliki trapeza, vrhu nje pa bodo lahko zgradili še navadno oesito. Zgraditev take pokrite ceste s prizmami oziroma z »bloki« bo veliko cenejša in tudi ne bo težav v hribovitem terenu ali čez reke. Ali bo kozmos »prenaseljen«? Po mnenju akademika Bazikina je v prostoru okrog Zemlje sedaj še dovolj prostora za »priseljence« in je le majhna verjetnost, da bi prišlo do nezaželeriih trčenj. Toda v prihodnje? .., Število novih objektov v kozmosu naglo raste. Cse bo šlo tako naprej, bo okirog leta 1990 v prostoru okrog Zemlje nad milijon iimetndh, z Zemlje poslanih objektov. Razen tega so ti objekti tudi čedalje težji. In treba Je že sedaj misliti, kako bomo takrat premagali vse nešte-vilne. težave in nevarnosti, ki bodo povezane s tako številnimi predmeti v koamosu. lahko traja le pet minut, bolnik pa ga doživlja kot večurni počitek. To metodo adravlj«aja s sipomi-nom je treba ponoviti šestkrat do desetkrat po vrsti. Zdravljaije traja 40 do 45 dni. Posledica je znižanje arterijskega pritiska, poboljšanje razpoloženja in dvug volje do življenja. ♦li i! ar* €Z3| stveniki so predlagali, da jemljemo te molekule kot element, ki prevaja ali ne prevaja elekthčni tok. če vsako jedro vodjka dela, potem je oelica pravi mikroskopski računski stroj. V možganih Je okrog 14 milijard živčnih celic in vsaka je obdana z mnoštvom vodnih molekul. To je spoštovanja vreden kvantni računski stroj, ki lahko obdela velikansko kolttčino informacij. Ali moremo uravnavati »preskrbo vode« z neba? Po mnenju Vjačeslava Pankova bi* to preskrbo lahko uravnavali z »nebesnim pastirjem«, ki bi premeščal oblake s področja vlažnosti na področja, ki so izpostavljena suši. Ta načrt bi mogli uresničiti z velikanskimi letečimi ventilatorji, ki bi dajali umetni veter, ali pa z električnim polnjenjem, enakiim tistemu, s katerim je naelektren oblak Ali film in televizija konkurirata sodobnemu gledališču? Po mnenju narodnega umetnika SSSR Georgija Tovstonogova sta film in televizija gledališču koristila: odprla sta številne scenske mož-nostl, zlasti pa sta tako televizija kot film določila meje neodvisne vladavine gledališča. Kajt^ pruv njima na hvalo gledališče lahko ostane res samo — gledališče. Gledalec ne zahteva od njega tiste informacije kakor od časopisa ali revije, tudi ne zahteva od g^Ledališča tiste brezpogojnosti, ki mu jo daje -film, ko ga. Po svoji naravi, prepričuje, da Ali so spomini koristni? V. Po mnenju zdravnika Vladimira Striževsk^a s spomini lahko zdravimo povečan krvni pritisk, obolenja srca in krvnih žil. Med preučevanja razvoja obolenja Je treba iJiočiLti leta, v katerih se Je bolnik najbolje počutil. Nato Je treba pripraviti »scenarij«, ki bo ohranjal bolnikove najmočnejše in najsrečnejše spomine. Z glasbo in SLAKI V AMERIKI v novi številki,revije P oo^o o CĐ « — torej bi oblake premikali tako, da bi jim ustvarjali električno okolje. Ko bi oblak »prestavili« nad določeni kraj in ga oprašdli s kemičnimi snovmi, bd tako sprožila naliv životvomega dežja na zemljo. (Po reviji Zemlja Sovjeta) Je vse, kar vidi na zaslonu, pravo življenje. V gledališču pa gledalec išče in najde povsem drugačno verodostojnost. V gledališče pride zato, da bi se srečal z žiivim Igralcem in stopil z njim v stik. Gledalec želi, da mu Igr^ec v gledališču posreduje resnico, zato mu ne bo odpustil ne lažnih misli ne la2ndh čustev. In še: Pevec leta - Aplavz za srčno balje-zen - Popularne flielodije - Predstavljamo Evo Sršen - Slovenski oktet - Nove plošče - Močnejše od življenja - Zgodbe, ki jih piše življenje - Slikanica: Obisk iz vesolja - Učimo se igrati na kitaro . I^aj je mlade Viničane spodbudilo k fako pomembnim akcijam? V svoji knjigi z naslovom »Pridružite se nam«, ki so jo izdali 1967 po končani prvi akciji miru z istim naslovom, so zapisali: »Nismo doživeli vojne ne občutili pomanjkanja in na? silja, vendar o tem vsak dan beremo poročila iz raznih delov sveta, lii v zavesti mladih državljanov socialistične dežele vzbujajo strah in skrb za usodo človeške družbe. Smo delček sveta, zato vsaka vojna in nepravilnost v svetu og^roža tudi nas, našo mla-ilost, srečo, mir. Kajti tudi mladi vuno, da vojna ni iz pravljice in ne razlikuje krvi od solza dekleta in matere.« Knjiga prinaša sestavke na stotine šolarjev iz vse Jugoslavije. To so odgovori na poslanico vlniškega kluba OZN. To je nemara ediiistiven dokument, ki govori o velikem nemiru in zaskrbljenosti mladih Jugoslovanov ob najbolj perečih vprašamo ih, W pretresajo sedanjost. Po uspešiK) kocičani prvi akciji so se mladi Viničani letos avgusta lotili drugega dela svojega vedjkega načrta. Akcijo »Pridružite se nam« so začeli s poslanico, ki so jo naslovili na najbolj znane in najvplivnejše državnike, znanstvenike in kulturne delavce po svetu. Poslanica se glasi; »Spoštovani! Mi mladi v Jugoslaviji, prav tako kakor mladi v drugih deželah, hočemo dati svoj delež v prizadevanjih za pravičnejši svet Li lepši jutrišnji dan. ,Naš klub je izvedel med mladimi v Jugoslaviji široko akcijo »Poslušajte nas«. Zbrali smo na tisoče pisem in del teh objavili v posebni knjigi. Sedaj pripravljamo široko mednarodno akcijo pod naslovom »Pridružite se nam«. To naj bi bila akcija solidarnosti miroljubnih sil proti vojni nevarnosti, proti nasilju in krivicam. Želeli bi, da v tej akciji sodelujejo najbolj vidni državniki, znanstveniki in kulturni delavci, ki se zavzemajo za mir, enakopravnost in demokratične mednarodne odnose. Mladi iz različnih delov sveta pa naj bi izpovedali pismcLio, likovno, s fotografijami ali na kakršenkoli drug način svoje poglede na današnji svet. Zbrane prispevke bomo objavili v posebni knjigi in jo posredovali svetovni javnosti. Obračamo se na vas, ki imate velike zasluge v prizadevanjih za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, s prošnjo, da nam kratko odgovorite na naslednji vprašanji: Kaj je v mednarodnem dogajanju odločujoče za srečo človeštva? 2. Kaj in kako naj bi po va.šem mnenju mladi rod prispeval v Liaporih za ustvaritev boljšega In pravičnejšega sveta? Vaši odgovori bodo izredno pomembna pomoč naši solidarnosti mladih sveta. Hvaležni vam bomo, Č€ bo odgovor dolg približno eno tipkano stran in če bi nam ga dovolili ponatisniti. Za vse se vam vnaprej prisrčno zahvaljujemo. Klub OZN osnovna šola v Vinici septembra 1970. Poslanico so natiisnili v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini, angleščini in francoščini. PoslaM jo bodo v skupno na 1200 nadovov. Odgovore bodo zbrali in jih objavili v posefloni kjijigi z naslovom »Pričevanja«. Določili so tudi že‘uredniški odbor ki zaprosili zb pomoč pri izdaji knjige tudi Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Kmalu po rassposlanih poslanicah so začeli na vinlško osnovno šolo prihajati odgo- NOVA AKCIJA KLIUBA OZN NA VINIŠKI OSNOVNI ŠOU Učenci so se lotili druge velike akcije v prizadevanjih za mir, v katero bodo vkliučili 1200 javnih delavcev z vsega sveta — Končni namen: NASELJE MIRU NA VINICI Viniški klub OZN je eden izmed najmočnejših in najbolj delavnih v Jugoslaviji. Prav zaradi akcij tega kluba je vini-ška osnovna šola znana po vsej državi in izven naših meja. Skoraj ra države na svetu in državnikov, s katerimi klub ne bi bil v pismenih stikih. Že pred nekaj leti so člani kluba na pobudo vodstva šole Izdelali obsežen načrt dela kot svoj prispevek za mir, v štirih velikih akcijah: ki naj bi ga uresničevali Poslušajte nas. Pridružite se nam. Radost Evrope in Naselje miru. vori. Doslej so jiii dobili že okrog 100. Med prvimi je bil odgovor predsednika Tita, ki jim med drugim piše: »Samo z vztrajnimi prizadevanji brez vsakršnih omahovanj bo mogoče zgraditi boljši jutrišnji svet, na te-metnih enakopravnosti vseh narodov, velikih in majhnih in na temelju spoštovanja človelta, nj^ovih pravic in Jjegovega dostojanstva ... V teh temeljitih prizadevanjih pripada pomembna vloga vam, mladim, ki že sedaj s svojim delom izpričujete svoje iskreno zanimanje za svetovni mir in ki se trudite, da po svojih možnostih sode-fajete pri graditvi lepšega Sveta.« Eden izmed vidnih svetovnih politikov, ki zaradi svojega odgovornega položaja v Skupina učenk viniškega kluba OZN sprejema pošto z odgovori na poslanico — odgovori prihajajo z vsega sveta! — Pisma so dragocen dokaz dela vi-niških učencev, saj tudi najvidnejši, svetovno znani javni delavci z vso resnostjo odgovarjajo na njihovo poslanico (sliki zgoraj). — Načrt Naselja miru na Vinic! v bližin! Kolpe (slika spodaj), kjer se naj bi vsako leto srečevali mladi z vsega sveta, da bi med vsem! narodi vzpostavili čim trdnejše vezi miru. »Kadar otroci dvignejo glas obtožbe, ki trka na človeško vest, jim vse prisluhne, čimveč takih otrok, ki so za ljubezen med narodi in proti vojni! To so semena srečnejše bodočnosti človeštva. Prišel bo dan, ko se bo vroča želja najmlajših po miru spremenila v resnico. V ta čas verujem, verujte tudi vi!« FRANCE BEVK OZN ni mogel povedati svojega imena, je po svoji vesti tako odgovoril na postavljena vprašalna: »Velika nasprotja med narodi bi bila odpravljena, če bi narodom Afrike in Azije dali del tistega, denarja, ki ga drugi narodi dajejo za oboroževanje...« Harry G. Johnson, prcrfe-sor ekonomske politike z lan-dortdce imi'rerze. Je t odgovoru zapisal: »Najpomembnejša stvar v mednarodnih odi.iosih za srečo človeštva je vzpostavitev miru. To pa je zelo težko vprašanje. Svet bi moral najti skupno pot in ne bi smel razdruževati ver, ideologij, nacionalnosti in političnih skupnosti, ker le-te oznanjajo človekove življenjske izkušnje.« Clon federacije Rodoljub ćolaković je odgovorU z besedami: s'*'- V ' \ - r ^ ‘ ' j I / ♦ ♦ fmtMmmmtA »Ljubiti svoje ljudstvo, biti ponosen na to, kar je bilo napredno v zgc^ovini, boriti se za človekovo boljše ma^' terialno in kulturno življenje ne pomeni podcenjevati druge narode, njihovo zgodovino in današnje aapore.« V odgovoru predsednika Zveze mladine Jugoslavije Janeza Kocijančiča je zapisano: »Veliko laže si je svet človekove sreče zamisliti, kot pa ga ustvariti. Vendar se mi zdi, da sta za boljši svet bodočnosti bistvena predvsem dva pogoja: mir in socializem. Med seboj sta globoko povezana in prepletena... Boj za mir je boj za socialize in razvijanje socialnih družbenih odnosov, pri čemer ima jugoslovansko samoupravljanje vseiiakor častno mesto.« Dr. Miroslav Novak, patii-arh češkoslovaške cerkve, je zapisal: »Mladi, ne dovolite, da bi vas kdo silil, da bi živeli s plašnicami na očeh in z gluhimi ušesi. Le tako boste lahko videli in spoznali nepravilnosti in lirivice, id jih trpijo zatirani. Proti laži in zasužnjevanju je dal žvljetijc tudi Jan Palach... Denar, Ici gre za oboroževanje, bi lahko bistveno zmanjšal prepad med revnimi in Itogatiml, če ne tudi zmanjšal te v nebo vpijoče razlike.« Dr. Anton Berkopec, sodelavec češkoslovaške Akademije znanosti, jim piše: »Mladina bo čez nekaj let odločala v svetu, zato je pomembno, da skušajo mladi majhnih narodov čimbolj vplivati na mladino velikih narodov in ji prikazati probleme v pravi luči. Zato je treba vaša prizadevanja po mednarodnem sodelovaLiju odločno podpirati. 'Ko bo mladina velesil spregledala in ko bo nekoč v svojih državah prevzela odgovorna mesta, bo lahko občutno vplivala na razvoj dogodkov v svetu in poizkušala preprečiti novo svetovno vojno, ki bi pomenila konec zgodovine na našem planetu:« Režiser Ernest Adamič je t odgovor napisal: »Kadar bosta um in srce krožila v isti orbiti, šele ie~ daj bo mogoče poleteti k zvezdi miru!« Claoi kluba računaijo, da bo akcija zakljtačena do spomladi. Knjiga z odgovori, ki jo; bodo nato isgdali, bo ^ir* ka mnenj o izredno vadbiih mednarodniih vpraSanjifa tistih ljudi, ki ta svet pravzaprav otolikujeijo, hkrati pa je ta akcija odmev in iiSipeh prejšnde akcije. To je tudi del velike medaaarodne akcije, ki bo zajela mladino vsega sveta na vseh področjih udejstvovanja in katere po-buvih naročnikov pa so doslej pridobili: Janez Smer-ke z Mirne, Ivan Volanjšek iz Sromelj in Anton Škrajnar z Mirne. Matija Ožanić iz Kočevja jih ima 5, po štiri pa Pavel Kastelic z Vinice, Matija Zdravič iz Novih sel, Franc Starc iz Krškega, Peter Zamida z Urš-nih sel in Ivanka Zemljak DOLENJSKI LIST iz sevniške »Lisce«. Dolga je seveda vrsta pismonoš, ki so pridobili doslej po 3, 2 ali en^a novega naročnika. ■ Ponavljamo: zares smo hvaležni za vsakega novega naročnika in vsakega z veseljem vpišemo v mogočno družino naših prijateljev, bralcev in naročnikov! Vse poštne delavce v 9 občinah vljudno prosimo, da .priporočajo domači tednik novim naročnikom prav zdaj, ko ga lahko do konca 1970 dobivajo brezplačno! Škoda je vsakega tedna, če so ljudje brez domačih novic. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA M *' ''s 1 PO SLEDOVIH NAŠE AKCIJE Pri vsaki hiši ga že imajo Pismonoša Albin Bobič iz Bele cerkve pravi, da bo pridobil največ deset novih naročnikov Pismonoša Albina Bobiča smo prejšnji teden s(re-čaiM na Vinjam vrhu pri BeiM cerkvi, vsega zadihanega, ko je tmoril zajetno torbo in nahrbtnik v strmi breg. Kjer Je bolj položno, ima niladd pismonoša zvestega pomočnika — moped; tam, kjer Je le ptreveč strmo, pa Je treba vzeti pot kar pod noge. ASIbdn krepko stopi, saj nxxre na dan, ko se ustavi sikoraj pri vi^tki hiSi, pre-voeitd več kot 30 kilometrov, če Je vreme lepo, že gre, v dežju, snegu In mrazu pa je delo dosbi težje. čeprav se mu je mu^- lo (ta dan je morali še miairsikaj obrecsti), sva vendarle malce poklepetala. — Albin, je petek za vas naJhujSi dan? »Res, ta dan raznašam Doflenjski Kst t bolj oddaljene vasi; v torbi inna-hrt)tndku neeem Ulfisu 200 izvodov Msta. Razen tega 90 ljudje naročerd še na druge časn&e, pa tudi precej druge pošte pride v te kraje.« — Kaj pa, če bo treba nositi še več Dolenjskih listov? »Nič hudega, bom že zmogeH še tistih nekaj izvodov; veldloo novih naroč-nUu>v pa žal ne bom dobil. Čeprav nismo med najbogatejšimd. Je »Dolenjec« vendar skoraj že pri vsakd hi4i!« — Koliko novih naročnikov boste dobili? »Preračunad sem, da Jih več kot deset ne bo, nd več možnosti!« Zažedel sem mu uspeh pri zbiranju naročnikov, enako tudi njegovem delu, ki ga opravlja že štirinajst let. Se krepak stisk rok in namenila sva se vsak v svojo smer. S. DOKL Delovna skupnost uprave skupščine občine Novo mesto je v torek, 10. novembra, pripravila svojim upokojencem prisrčen družabni večer. Upokojence je pozdravil predsednik sveta delovne skupnosti Pavle Ajdič, v imenu upokojencev pa se je zahvalil Tone Valentinčič. Na sliki: nekdanji uslužbenci okrajne in občinske uprave (Foto: S. Dokl) Pogovor z duhovniki kot občani (Nadaljevanje s 1. str.) Socialistična zvtea kot najširša i»litična organizacija delovnih ljudi je s svojim programom odprta za neverne in verne ljudi. V Sociaili-stičnl zjveasi tudi v obdobju najbolj zaostrenih odnosov nismo gjcnjdili verske nestopno-sti. Vedno smo smatrali, da je vernost stvar človetove notranjosti in da ni ovira za člov-ekoivo tvorno dejaivnost. Seveda pa bo treba premagata tudi vrsto poedsodlkov, tako pri diihovščdni kot tudi med nami, saj je SZDL v svo-predna stališča taida o ver-jih doikunientih zapisaia na-sikih vprašanjih. Zelja Soci^istične ziveae je, da verni delujejo v okviru socialističnih organizacij in organov kot enakopravna občani, ki naj ne bodo odrivani zaradi tega, ker so venU. Ob tem pa naj tudi katolištvo S(f>ozna, da socialistična ti steupnost, iki temelji na ob-družba resnično hoče ustvari-čečloveškdh odnosih, kar je hkrati eno izaned vodil kirš-čaiistva. Odklanjamo pa vse poskuse, da bi verska dejaivnost prešla normalne \’eirsikB okvire in ustanavljala ob že delujočih naših družbenih or- ganizacijah svoje vzporedne dejavnosti. Organizacije so-cialisti&ie družbe so odprte vsem, ki hočejo delovati v dobro človeka. Koordinacijstei odbori, bodo v iMihodnje ustanovljeni pri občinskih konferencah SZDL, bodo s svojo dejavno- stjo skušali ta načeta vprašanja reševati v konkretni družbeni praksi. V njih bodo z ustrezno sestavo reševali vsa vprašanja oz. odnose med poOiijfclčno skuixnostjo Socdalistične zveze in versko skupnostjo. DUŠAN ZUPANC Proti višjemu prispevku Pred kratkim je bila v Kočevju skupna seja občinskih svetov zavarovancev Kočevje in Ribnica. Na njej so razpravljali o osnutku statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljublja-Ijana. Skupnost zajema zavarovance v vseh ljubljanskih in okoliških občinah, med njimi tudi v dolenjskih občinah Grosuplje, Kočevje, Litija in Ribnica. Živahna je bila tudi razprava o okvirnem izračtmu predvidene stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu 1971, za katero je predvideno, da bi bila lahko večja. Osnutek je bU narejen pred sklepi zveznega izvršnega sveta o utrditvi gospodarstva, zato ga go treba popraviti. Udeleženci seje so nasprotovali povečanju te stopnje v prihodnjem letu. Stabilizacijskim ukrepom se bomo mor^i vsi i>odrediti. To velja tudi za socialno zavarovanje. Res pa je, da bo stopnja prispevka urejena z družbenim dogov'orom. -r SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO Popolna enotnost pri odločitvah o 1. seji konference ZKJ je poročal Zvone Dragan, naš predstavnik na konferenci Zveze komunistov Jugoslavije v četrtek, 12. nov. je med-občinsOci svet ZK Novo mesto sklical v Novem mestu sejo, na katen so člani sveta skupaj s člani komitejev ZK, izvršnih odborov konferenc SZDL, komitejev ZMS in sekretarji organizacij ZKS in občine Novo mesto v prvi točlci najprej poslušali poročalo en^a od predstavnikov našega območja na prvi seji konference ZKJ, dipl. ek. Zvoneta Dragana, o poteku 1. seje konference ZKJ. Zvone Dragan je v krat- Odkrite karte na mizo! (Nadaljevanje s 1. sir.) rajda premila beseda za razmer v edini molcronoški tovarni, se je s tem zastojem še povečala. Povprašajmo delavce za mnenjel Franc Dragan, čuvaj, že 12 let zaposlen v tem obratu: »Svoj čas nas je bilo Čez sto, zdaj nas je samo 85. Iz dneva v dan živimo v negotovo, sti. Disciplina je popvistila in ne čudite se, če boste slišali, da naši delavci med delom zahajajo v gostilne.« Franc Jagrlč, preddelavec: »V četrtek nas je obiskal ,ge-neralni’ in obljiibil, da bomo imeli delo. Doslej večkrat nisem vedel, kaj bi dal ljudem v roke, da ne bi brez posla tavali sem ter tja.« Justi Pavlič, delavka: »Prave organizacije ni. Nimamo vodje, ki bi stalno spiremiljal delo obrata.« Milka Kralj, delavka; »Sama ne vem, kam bi se obrnila, če bi se nekega dne an&r šla brez dela.« Tako zaflposleni. Dodajajo, da Jim izboljšanje že dolgo obljubljajo. THidi glavni direktor ISKRE tovariš Logar je miniili teden, ko Je obiskal Trebnje, obljubil, da bo narejen program izdelovanja elektrolitskih kondenzatorjev. Dodal je, da vodstvo ISKRE meni, naj bo ta olbrat, ki bo imel nekajlu-at večjo proizvodnjo, v Molkirorvogu. Bo to kmalu res ali je bilo izrečeno samo v tolažbo? Podobna zagotovila sta Mokronog in z njim trebanjska občina že slišala, pa verdao* Je ostajalo pri starem. ISKRA oziroma njena tovarna v Pr-žanju (kamor spada mokro-noški obrat) bi, če nič drugega ne, vendarle že morala povedati resnico o prihodnosti obrata v Mokronogu. M. LEX5AN kenj času, ki mu je bil na voljo, z živo besedo prikazal poslušalcem pravo podobo 1. seje konference ZKJ. Orisal je tri najvažnejše stvari, o katerih je konferenca razpravljala: spremembe političnega sistema, stabilizacijske ukrepe v gospodarstvu in kmetijstvu. Pri tem je zlasti poudaril popolno enotnost, s kakršno so jugoslovanski komunisti na 1. konferenci sprejeli te, za današnji čas zelo pomembne odločitve. Medobčinski svet je po širšem razgovoru o* 1. seji konference ZKJ nadaljeval sejo sam. Najprej so pošliišali poročilo glavnega urdenika Do-lenjsk^a lista Toneta Goš-nika o denarnih težavah lista. Iz njih sta samo dve rešitvi: ali podražitev naročnine ali pa povečanje s<^-nanciranja lista. M^občin-ski svet je po krajši razpra- vi spreijel stališče, da bd bdla podražitev naročmne nesprejemljiva. V zadnji točki je svet razpravljal o kadrovski politiki. V uvodni besedi in v razpra- vi se je zvrstilo več ugotovitev, ki opozarjajo, da v kad- Po seminarju še v LABOD v Krškem je bil seminar občinskih sindikalnih o denarnem poslovanju svetov iz Dolenjske v Krškem je bil 13. novembra seminar za osebje, ki pri občinskih sindikalnih svetih oi>ravlja finančno in materialno službo. Udeležili so se ga tudi tajniki ter predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Dolenjske in Spodnjega Posavja. Seminar sta obiskala tudi dva predstavni-lia republišfkega sveta veze sindikatov. Udeleženci so olbravnavall priprave na izdelavo sindikalnih proračunov za leto 1071, govorili o zaključnih računih za leto 1970 in izmenjali mišljenja o denarnem poslovanju po novem načrtu. Bivanje v Ki^em so semi-naristi izrabili za ogled kon-felocijskega oibrata LABOD v KirSkem, ki zaposluje več kot 300 'ljudi, od tega večino delavk. Odgovorni predstavniki podjetja so jtm povedali, da Je storilnost v LABODU na evropski ravni, medtem ko Je poprečni zaslužek nekaj več kot 800 din. Sem je treba prišteti še topel obrok hrane, ki ga dobijo zaposleni brezplačno, s tem pa se poprečni osebni dohodek poveča na okoli 900 din. Moški so sl v Kostanjevici ogledali vinsko klet krškega AGROKOMBa-NATA, ki bo dobil v gradu nove prostore za skladišiče-nje vin. Predstavniki dolenjskih sindikatov so zvedeli, da delavcem v kleti ne gre ravno najbolje. Njihov delovni čas se vek^at potegne čez osem ur, medtem kp je osebni dohodek 680 do dlO din. -r Zvone Dragan, član sekretariata CK ZKS in pred* sednik komisije za druž* beno*ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. rovski politiki zelo zaostajamo. Našteti so bili p>odatkl, ki kažejo, da smotrov, ki Jih Je prejela v Icadrovski politLkd ZK že pred leti, ne uresničutjemo niti z izobraževanjem niti s štipendira^ njem in tudi ne pri ustvarjanju samoupravnih in političnih struktilr. Na seji so sklemM, naij vse občinske konference ZK najprej razpravljajo o kadrovski politiki in ugotovijo stanje, medobčinski stvet pa bo nato na osnovi t^a izoblikoval skiup-ne naloge. Proti karantenskim boleznim Po nalogu zveznega sveta za zdravstvo In socialno politiko In po naročilu republiške komisije za borbo proti karantenskim boleznim za območje črnomaljske, krške, metliške novomeške in trebanjske občine. Komisija je že začela delati in bo delovala, dokler bo vsaj malenkostna nevarnost karantenskih bolezni. Predsednica komisije je Ni-Ica Lapajne, vodja higiensko-epidemiološke službe novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo. Zaostriti odgovornost La tako bodo uspehi za utrditev gospodarstva dosegli namen - Hkrati z večjimi pristojnostmi bodo imele republike tudi večjo odgovornost 12. novembra je bdla v Ljubljani razširjena seja m^občinskega sveta ZK. Ljubljana. Na njej so razpravljali o delu komunistov po prvi seji konference ZK Jugoslavije in o akcijiskem programu za uresničitev sklepov druge seje konference ZKŠ o kmetijstvu. V razpravi sta sodelovala Udeleženci seje so se strl- tudi delegata 1. seje konference ZKJ Alekscunder Skok in Zvone Dragan, ki sta prisotne seznanila z najaktualnejšimi nalogami komiinistov v sedanjem obdobju. Posebno sta poudarila pomembnost prenosa gospodarskih pristojnosti zveze na republike in razbremenitve gospodarstva. Prav taki ukrepi bodo namreč pripomogli k boljšim odnosom med jugoslovanskimi narodi in krepitvi samo-upravljanja»v' Posebno sta poudarila, da je ža neuspehe reforme odgovorna tudi ZK, ki se mora zdaj boriti, da bodo novi stabilizacijski ukrepi res dosegli namen. Prav zato je treba zaostriti odgovornost na vseh ravneh, »če v dveh letih ne bomo mogli uresničiti . teh ukrepov, potem damo lahko vsi, ki smo na odgovornih položajih — z mano vred — ostavko,« je poudaril Zvone Dragan. Seveda pa bo morala k tem prizadevanjem ZK pritegniti tudi vse druge oi^anizaciije, družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije. Med raajpravo o kmetijstvu je Zvone Dragan razložil nekatere osnovne značilnosti bodoče kmetijske politike v državi in republiki, Aleksander Skok pe je seznanil prisotne z osnutkom programa raajvoja kmetijstva v domžalski občini. n j ali, da je v razvojnih programih kmetijstva posamezne občine ali kmetijsko zaključenega okoliša potrebno upoštevati predvsem nadaljnji razvoj čiste kmetijske proizvodnje, povečati proizvodnjo na mešandh kmetijah, z davčno politiko vzpodbuditi specializirano kmetijsko proizvodnjo, organizirati razne oblike sodelovanja kmetov in kmetijskih delovnih organizacij, omogočati arondacijo, prevzemati zemljo ostarelih kmetov in jo dati v obdelavo tistemu, ki jo bo lahko izkoriščal, kadrovsko izipopol-niti vse služibe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, s predpisi urediti varstvo kmetijskih zemljišč in končno izdelati analize o bodočem razvoju kmetijstva v občinah. J. P. Motel gradi OBNOVA v 44. številki našega tednika smo v članku »Grosupeljski gradbinci že na petem mestu« pomotoma zapisali, da gradi SGP Grosuplje tudi motel ob avtomobilski cesti. Enaka napaka se je vrinila tudi v podpis pod sliko na sosednji strani. Prav pa je, da gradi ta TURISTOV motel ljubljansko podjetje OBNOVA, Prizadetima podjetjema — SGP Grosuplje in OBNOVI — se za neljubo FKjmoto opravičujemo. Uredništvo DL Tekmovanje, ki ni vzgojno Tudi v Velikih Laščah se je razširila zapravljivska mrzlica med šolarji, saj so posamezni učenci potrošili na dan po več starih tisočakov za ^ečilno gumo in podobno. Najbolj jih je privlačila hob-by guma, saj so nekateri zbrali nekaj sto sličic, če to preračunamo v dinarje, so starše oškodovali za 10, 20 ali več starih tisočakov. Tako tekmovanje ni vzgojno, kajti starši le niso tako bogati, da bi razen obveznosti za oblačenje, obutev, prehrano otrok in drugih stro- škov zmogli take zneske za zapravljanje. Pogosto se otroci staršem zlažejo, da potre-bujejo denar za šolo, nekateri ga pa kar ukradejo. V Velikih Laščah so imeli vzgojitelji težko delo, da so zapravljanje denarja omejili in učence prepričali, da njihovo početje ni pametno. V zadnjih dneh zapravljanje po-jenjuje. Zaradi takih posledic svetujemo tovarnam, naj s takim načinom privabljanja kupcev, zlasti mladine, prenehajo, ker škoduje vzgoji. L. S. VELIKOLAŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ PREDAVANJA O CIVILNI ZAŠČITI potekajo na območju krajevnih skupnosti Rob in Velike Lašče. Namenjena so vsem prebivalcem, bodo pa ,v vaških središčih Rob, Korlovica, Dvorska vas in Velike Lašče. Trajala bodo ves november in december, razen na Robu, kjer se že končujejo. ■ ■ ■ ŠOLA IN POTEPANJE — V zadnjem času so se začeli nekateri učenci potepati. To so predvsem otroci, ki jih starši ne nadzorujejo dovolj. Taki učenci se vračajo domov Sele ob 15. ali 16, uri. Pogosto se zadržujejo v gostilnah, kjer igrajo na igralne avtomate. Tak način njihovega življenja vpliva tudi na njihov uspeh v Soli, ki je običajno slab. Učitelji predlagajo staršem, naj nekoliko pogosteje preverjajo urnik šolarjev. ■ ■ ■ PRVO ČETRTLETJE V SOLI — Na prvi redovalni konferenci iso učitelji osnovne šole Primoža Trubarja pregledali tudi ocene učencev v prvem četrtletju. Rezultat je — tako kot običajno* ■— tudi letos nekoliko slabši kot ob drugih konferencah. Učenci namreč v jeseni Se ne zgrabtjo s polno paro ali pa imajo obilo domačega dela In jim za učenje zmanjkuje časa. Učitelji bodo poizkušali za izboljšanje učnega uspeha pridobiti Se tiste starše. ki s šolo doslej niso sodelovali zaradi zaposlenosti, odsotnosti, prepirov v družini itd. Taki starši 50 svoje otroke pustili vnemar. S temi učenci imajo pedagogi največ neuspehov in težav, ■ ■ ■ RAZSTAVA FOTOGRA-MGV — V osnovni Soli v Velikih Laščah so bile običajno razstave Izdelkov učencev ob koncu šolskega leta, ko ni bilo veĆ pravega zanimanja za šolo in so bili učenci v mislih že na počitnicah. Učitelji so se odločili, da bodo poslej izdelki razstavljeni sproti. V prvi polovici novembra so učenci 8. razreda razstavili nad 50 fotografov, ki so jih izdelali pri tehničnem pouku. Sedaj so na vrsti likovni izdelki učencev od 1. do 8. razreda. ■ ■ ■ TEKMOVALCEM VEC VAJ — Na jesenskem tekmovanju v krosu je učenka Anica Jamnik iz osnovne Sole v Velikih Laščah med 30 tekmovalkami iz vseh ljubljanskih občin zasedla odlično 6. mesto. Za medaljo Ji je manjkalo le nekaj korakov. Anica je bila skoraj do cilja na drugem 'mestu. Ta uspeh je dosegla brez načrtne vadbe, zato je še bolj pomemben. Večina ostalih tekmovalk namreč hačrtno vadi v športnih krožkih. Taki krožki so potrebni tudi pri nas, da bodo nadarjeni mladi tekmovalci dosegali primerne uspehe. L. S. I To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! „Čutimo, da se itam godi krivica“ Boštanjčani prosijo za javen odgovor sevniško občinsko skupščino Sevniška občinska skupšči. Tla je v začetku lanskega leta sprejela odlok, po katerem naj bi vaščani Dolenjega Bo-štanja od 1. januarja 1969 plačevali prispevek za - uporabo mestnega zemljišča od stanovanjskih površin. Za tako odločitev ni glasoval naš odbornik A. Z., ker pozna kraj in ve, da Dolenji Boštanj, ker je zasejan pretežno s kmečkimi posktiji in ima skoraj pri vsaki hiši odprto gnojišče, nima pa urejene ceste, kanalizacije in javne razsvetljave, nikakor ne mo. re biti mestno zemljišče. Vas Boštanj ima precej bolje urejene komunalne naprave, pa vendar ne spada pod zazidal, ni okoliš. Vaščane je tudi presenetilo iznenadno nenajavljeno merjenje stanovanjskih površin, razen tega pa tudi zloraba pred predsednikom KS Bo. štanj ter izjava predsednika občinske skupščine, da Dolenji Boštanj in Boštanj ne spadata pod mestno zemlji, šče. Na splošno negodovanje Kaj je v Ortneku spomeniškega? še 'danes si nismo na jas. nem, kaj je v Ortneku pod spomeniškim varstvom. Mnogi menijo, da je spomeniško zaščiten tako imenovani »ort-neški grad«, to je stavba bivšega Kozlarjevega »>osesfc. va oziroma nekdarijega hotela Ortnek. Turistični delavci v Ortneku pa tega ne moremo trditi in zavračamo tej stavbi pomen »gradu«. Morda se motimo? Ta nejasnost ali morda nctiačna razlaga zavira popravilo stavb bivšega veleposestva v Ortneku. Popravila teh stavb zato lastnik zavlačuje. Mnenja smo, da je vmes nesporazum in da je pravi, spomeniško zaščiten ortne-ški grad oni nad vasico Hudi konec. Grajsko kapelico tega gradu je namreč popravljal medobčinski Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Menda je predvidena tudi obnova tega starega gradu. Zidovje in obzidje tega, nekdaj mogočnega ortenbur-škega gradu je že močno razpadlo in je le še senca nekdanje moči in slave. Turistični delavci bi radi slišali resno besedo o spomeniški vrednosti ortneških gradov. Zato prosimo tiredstav-nike Zavoda za spomeniško varstvo, naj nam pojasnijo, kateri izmed obeh gradov je zaščiten. • Vladimir Prezelj ORTNEK so bili trije sestanki vaščanov. Dveh izmed njih so se udeležili tudi zastopniki skupščine, ki so se seznanili s pomanjkljivostmi ter odločnostjo ljudi, da ne bodo plačevali prispevka od mestnega zemljišča. Vaščani so vložili tudi pritožbo na višji republiški organ; ta je poslal zastopnika, da si je vas ogledal. Pri ogledu so vaščani soglašali, da zberejo določeno vsoto' denarja kot samo-prispevek, nikakor pa ne, da morajo plačevati zahtevani tirispevek. Še o »težavah dolgolascev« Natakarji gostinskega podjetja »Grad Mokrice« z Jesenic na Dolenjskem želimo glede članka v Dolenjskem listu dne 22. 10. 1970 dati sledeče pojasnilo: Na žalost spada tudi pisec članka v skupino tistih nekaj, poudarjamo, samo neka-"terih domačih fantov, ki s svojim obnašanjem v naših restavracijskih ^prostorih dajejo pravo sliko »huliganov«, kot jih je sam pisec članka imenoval. Ta izraz utemeljii-jemo z dokazi, da smo v žepih njihovih oblek našli naš jedilni pribor in kozarce, a pod fjlaščem namizne prte, ki so jih kradli pri nas. Tovariši miličniki so na njihovih domovih našli pri nas pokradene in uničene medeninaste stebričke, ki so bili kot okras v naši recepciji. Na vhodnih stopnicah so nam poškodovali in razbili vse »ksimse« po zidovih, da ne govorimo o razbijanju školjk v sanitarjiah in razbijanju kozarcev, kjer je prednjačil prav pisec članka. Kolektiv si s trdim delom zasluži vsak dinar, da vzdržuje ta veliki obod zidovja, zato mu je vsak takšen gost, bodisi domač ali tuj, če pride uničevat in krast družbeno lastnino, res NEZAZE-LEN. Natakarji gostinskega 9X)djetja »Grad Mokrice« Povedali bomo še naslednji primer. V Šmarju pri Sevnici je bila najprej urejena kanalizacija, javna razsvetljava in. asfaltirana cesta, šele zatem so uvedli prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Podobno je bilo tudi » Krmenu, za urejevanje Sevnice pa je bilo treba pred leti prispevati celo del od osebnih dohodkov. Ta prispevek so morali plačevati Sevničani in prebivalci okoliških krajev, zaposleni v Sevnici. > Boli nas tudi javni razglas v Boštanju, da je treba pri-;*ievek plačati do 15. novembra, in to kljub temu, da tretji odstavek obvestila o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča št. 420-333169.3 določa, da z zbranim denarjem iz Dolenjega Boštanja gospodari SJilanski odbor, ici ga izvolijo plačniki iz tega območja. Odbor mora izdelati program, po katerem bodo ta denar uporabljali, program pa morajo potrditi plačniki prispevka na zboru vaščanov. Petčlanskega odbora še ni,^ razen tega še m delovnega programa, tmspevek pa naj bi že plačevali! čutimo, da se nam godi krivica, zato prosimo za javen odgovor občinsko skupščino Sepnica, saj smo po ustavi kot državljani SFRJ upravičeni vedeti, zakaj naj bi plačevali prispevek, kdo, kje in zakaj ga bo porabil. Podpisi: Tone Medved, Vinko Naroglav, Franc Simončič NI NUJNO, da se uradništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom. Id jiii pošiljate za objavo v našem tedniku, pripISit« svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca latiko ostane njegovo pravo Ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugafie). vselresodil pač zdravnik, in ne optik. Drug primer-, večina. ljudi po 45. letu potrebuje očala za branje, šivanje in druga bližinska opravila. V tej starosti se pogosto prične tudi tako imenovana zelena mrena, zlo obolenje, ki, če ga ne zdravimo, neiibežno vodi do oslepitve. Ko okulist določa očala starovidnemu, z dopoU nilnimi pregledi istočasno izključi oli odkrije začetek morebitne mrene in lahko še pravočasno ukrepa, če bi tak bolnik nabavil očala kar pri optiku brez zdravniškega pregleda, bi zdravljenje zamudil in močno škodil svojemu vidu. Bilo bi odveč naštevati še nadaljnje možnosti. Teh je seveda mnogo. Zato si zapomnimo: očala naj tjredpisuje samo zdravnik okulist! In če je morda kak optik iz trgovskih razlogov pripravljen ali se celo ponuja, da bi sam pomeril očala brez zdravniškega recepta, je bolje da se odrečemo taki medvedji uslugi. Primarij dr. Tone žel, očesna klinika. kultura in izobra- ževanje Odkupna nagrada za Antona Plemlja Republiški cxibor Tsveze združenj borcev NOV Slovenije je letos spomladi razpisal ja^^ natečaj za likovne stvaritve na temo NOV in odporniška gibanja. Pred kratkim je odbor sporočil, da njegova žirija nagrade za slikarstvo, kiparstvo in grafiko ni podelila, ker je bil odziv na razpis zelo skromen; zaradi t^ga žad tudi ne bo predvidene razstave v Mestni galeriji, štiri odkupne nagrade po 4.000 din pa so jjrejeli akad. slikarji Jure Cihlaf, Prane Novine in Ive Šubic ter slikar AntMi Plemelj. Ra-zen t^;a sta dobila odkupni n^jadi po 1.000 din še akad. slikarja Marijan de Reggi in Zmago Jeraj. Ko čestitamo slikarjem za odkupne nagrade, smo še posebej veseli priznanja, ki ga je s tem dobil tudi naš znanec in soustanovitelj trebanjskega tabora slovenskih likovnih samorastnikov Anton Plemelj, Na srečanju slikaor-jev v Piranu je tov. Plemelj letos 30. avgusta dobil še eno priznanje: tretjo d.eiiar-no nagrado »Ex t^rapore«. Bevkova »Pot v neznano« »Pot v neznano« je ena zad-i\jih, če ne celo zadnja p>o-vest slovenskega pisatelja Franceta Bevka. V njej popisuje tdste dogodke med prvo svetovno vojno na fron-td, ki pomenijo globoko zarezo v njegovem osebnem živ. ljenju in ki še niso dobili Mterame podobe. »Pot v neznano« pelje od grmenja topov ob Sod do strahotne bede ]fi nečloveškega ponižanja v Galiciji in Bukovini, slednjič do Odese, kjer se srečamo z naSimd vojnimi ujetniki, M jdh hrefpeneii>Je žene v domovino. Slovenska matica je to knjigo iedala v počastitev pisateljeve osem-desotletnia>, ker pa je Bevk umn prav na svoj osemdeseti rojstni dan, je njegova »Pot v neesn&no« aipomlnsika, posmrtna izdaja. SLAVNI NOVOMEŠČAN ŠE VEDNO BREZ SPOMINSKE PLOŠČE 6o Miran Jarc zagledal luč sveta? O načrtih, porojenih v času, ko bi pesnik in pisatelj Miran Jarc praznoval 70-letnico rojstva, pripoveduje Bogo Komelj, upravnik študijske knjižnice v Novehfi mestu — Glavne slovesnosti šele 1972? Pesndk, pisatelj, dramatik, esejist, kritik in prevajalec Miran Jarc sodd v vrsto tistih slovenskih mož, ki jim je smrt sredi zadnje svetovne vojne vihre iztrgala peax) iz rok. V času, ko je padel zadet od otkuipatorjevih krogel — pred osemindvajsetimi leta, je bdi na višku ustvarjalnih moča. štejemo ga med najpoanembnejše eksipreisdoaiiste. Letos bi dopolnil 70 let. Novomeška študijska knjižnica, ki nosi njegovo inie, mu je za ta nedoživljeni jubilej pripravila lepo spominsko knjižno-slikovno razstavo. Ančka Gošnik — Godec; GA NE BO NAZAJ? Tovariš Komelj, kot smo slišali na otvoritvi te razstave, to ni vse, s či* mer naj bi Novo mesto počastilo spomin na svojega velikega meščana. Štiri novosti Cankarjeve založl)e Sodoben knjižni prc^n^'am Cankarjeive zal^be v Ljubljani prinaša na sLovenski knjiž- Pred novo razstavo risb v trebanjski šoli Tabor slovenskih likovnih samorastnikov pripravlja 45 grafik, ki jo bodo odprli 27. novembra ob 17. uri v osnovni šoU v Trebnjem. Slikarji Ivan Lackovič-Croata ia Zagreba, Pero Mandič iz Sanskega mosta in Viktor Ma-gyar s Čateža nad Veliko Loko bodo tokrait predstavili svoja dela na razstavi »MOJA VAS«. V Trebnjem bodo z razstavo hkrati počastili dan republike. Glasbena mladina za Belo krajino Dne 7, novembra sta čmo-maljska in' metliška občina dobUl skupno osnovno skupnost Glasbene mladine. Ustanovni občni zbor je bil v črnomaljski glasbeni šoJi. Sprejeli so okvdmd delovni načirt in izvolili vodstvo. Tako bo Glasbeno mladino Bele krajine vodil odbor sedmih članov. Za predsednika so izvolili glasbenega pedagoga Franceta Zupančiča iz Črnomlja, za tajnika glasibenega pedagoga Staneta Puxa iz Metlike, medit«n ko so bla-gajndšike posle zaupali Marjanci Grd^ jz CmomJja. Več bomo o tem poročali prihodnjič. Mali kulturni barometer ■ »UKOVNl SVET OTROK« — Na Ciospodarskem razstavišču t Ljubljani bodo danes 11. uri odprli veliko, tretjo i«publiSko razstavo otroških likovnih del pod imenom »Likovni svet otrok in mladine — likovna limetnost in vzgoja«. Na njej bodo obiskovalci videli tudi Številne izdelke učencev osnovnih Sol iz Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja. Popoldne pa bo v lju-bljandcem domu družbenih organizacij redni občni zbor Društva likovnih pedagogov Slovenije. Na njem bodo predvsem rasq?r»vljaU o likovni vzgoji v Šolah, razen toga bodo Izvolili novo dniStveno vodstvo. ■ APLAVZ ZA »PIKOVO DAMO« — Minulo nedeljo so v ljubljanski operni hiSi osemdesotič uprizorili P. I. Čajkovskega opero v treh dejaixjih »Pikovo da-mo«t. v vlogi Lize Je nastopila tudi dolenjska rojakinja sopranistka Vilma Bukovčeva. S. SK ■ DVAKRAT ZA ABONMA — Na novomeškem odru bomo 8. decembra videli novo slovensko dramo »Osvajalec«, Id jo Je napisal Andrej Hieng. Mestno gledališče ljubljansko bo s tem delom gostovalo v Doiuu kulture v okviru gledališkega abonmaja v sezoni 1970/71. — Tri dni za tem, 11. decembra, se bo novomeškemu gledališkemu r-ška. Nova Vidmarjeva knjiga je zandmiv zbir avtorjevih krt-tičnih In estetsildh pogledov na nekatera pomembna poglavja slovenske književnosti oz. na njihove markantne nosilce. Iz zbirke »Mozaik« je za 1970 pred dneva prišel na trg roman J. M. Simmela KJE JE TVOJ BRAT ABEL. Roman razgrinja pred bralcem večni bratovski konflikt, tu prestavljen v sodobnost današnjega Egipta in nj^o-ve vojne z Izraelom. Knjigo je prevedel Janko Moder. Zbirka Bios se nam predstavlja z znanim delom A. Montagua MOČNEJŠE OD MOŠKIH, ki ga ^e prevedel Lojze Sercelj. Ameriški antropolog Montagu nam predstavlja svet žensk in svojo trditev o številnih prednostih, s katerimi so ženske močnejše od moških. Pisec ne po- stavlja »ženske. nad moške«, razlaga pa naraAoio premoč žensk, ki je bila doslej v družbi premalo cenjena in znana. Nj^ov namen je »vzbuditi več medsebojne ljubezni HI raaiunevanja in dopolniti enakopravnost med spoloma.« Vsekakor zammivo in p>rivlačno branje. Bralcd sodobnega nemškega pdsca Hansa Hellumta Kirsta se bodo razveselili naj-novejšega prevoda tega priljubljenega avtorja, fci se nam tokrat predstavlja s knjigo PRAVICA PESTI. Delo na zandmiv in prdkuipeii način opisuje življenje v britanskem . taborišču vojniLi ujetnikov bldau Kadra. Delo je skoraj podobno kriminalki, vendar ne v slabem pomenu oznake; bere se napeto kot hitro odvijajoč film, v katerem nastopajo hladni p>o. slovni ljudje, temperamentna dekleta m vojiM tijetni'ki, pri dogodkov tudi smejijo, tjga-njajo burke, kradejo tanke, vsem tem pa se udeleženci bežijo iz taborišča in se znova srečujejo. »Pravica pesti« je prikupno Kirstovo delo, ki bo prav gotovo hitro razprodano, kot so bili drugi prevodi znanega avtorja knjig »08/15« iz 1954. Knjigo je prevedel Silvester Škerl. T. G. »Študijska knjižnica je nameravala Jarčevo sedemdesetletnico proslaviti z večjo prireditvijo. S prof. Jožetom Škufco, ravnateljem šole za zdravs^ene delavce, ki se je , v zadnjem času izkazal kot najboljši zasnovalec slavnostnih akademij, smo se dc^o-varjali, da bi tudi za obletnico Jarčev^a rojstva pripravil slavnost. Izkazalo pa se je, da je za kvalitetno izvedbo premalo časa, zato je knjižnica ostala samo pri razstavi. Dogovor ^ prof. Škufco pa velja za predvidene slavnosti v letu 1972. ko želimo počastiti tridesetfdS-co Jarčeve smrti.« Nekatera Jarčeva dela še sploh niso doživela knjižne izdaje. Naj spo< min na njegove pesmi in druge zapise iz časov ko je bU partizan. Tudi njegovega dnevnika javnost še ne pozna ... »Prav o tem sem hotel pravkar spregovoriti. Na že omenjeni otvoritvi razstave, ki se je je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Franci Kuhar s sodelavci, sem slišal predlog, na bi natisnili v obliki dnevnika pisano Jarčevo delo ,Eka in Marija’. Nekateri so se takoj navdušili za to, da bi denar prispevala občina, zbirati pa bi ga začeli v letu 1971. Knjiga naj bi izšla pri Dolenjski založbi. Prof. Škufca je takrat predlagal, naj bi za trideget-nico Jarčeve smrti naredili še kaj več. Tako bi bilo prav, da bi ponatisnili Jarčev roman ,Novo mesto’. Delo, ki bi ga ilustriral in opremil najboljši Jarčev prijatelj, akademski slikar Božidar Jakac, bi bUo nedavno tudi lepo, da ne rečem re-prezent^no darilo. Slikar Jakac hrani v svojih zbirkah celo galerijo portretov vseh oseb, ki nastopajo v tem Jarčevem romanu. Ce bi dodal knjigi še slike Novega mesta in njegovih najrazličnejših kotičkov, bi nastala res imenitna knjiga. Uvod za knjigo bi napisal prof. Škufca, ki je Jarčevo literarno delo preučeval še v študijskih letih in sklenil svoje študije v diplomski nalogi. Miran Jarc tudi v partizanih ni odložil peresa. Del je sicer malo, vendar še niso izšla v knjigi. V načrtu je, da bi tudi to izdali. Razen Jarčevih del pa bi v knjižnici natisnili tudi zapise pomembnih kulturnih delavcev o Jarčevi smrti in Jarčeve upodobitve partizanskega Roga in roških gozdov. Seveda bi morala imeti izdaja tudi-primeren uvod. Podobno kot ,Eka in Marija’ naj bi tudi ti dve knjigi izšli pri Dolenjski založbi, najlepše bi kajpak bilo, da bi vse tri knjige lahko izšle za tridesetletnico Jarčeve smrti.« Po Miranu Jarcu sta v Novem mestu imenovani študijska knjižnica in ulica. Spominske plošče ali drugega podobnega obeležja pa Jarc, čeprav je bil Novomeščan od malih nog, še nima, Jo bo dobil vsaj čez dve le« ti? »Prav bd bilo, da bi se Novo mesto temu pesniku in pisatelju oddolžilo še s spominsko ploščo. Ta bi lahko postala edinstvena v Sloveniji, če bi Jarčevemu imenu dodali še dve: Foersterje-vo in Vavpotičevo. V hiši, ki je stala med bivšo Globevni-kovo hišo in Košakovo gostilno ob Cesti komandanta Staneta, so namreč živeli in ustvarjali kar trije pomembni možje: razen Jarca še skladatelj Anton Foerster, ki je v njej zložil tudi svojo zadnjo opero, in akadem;^ slikar Ivan Vavpotič.« ■ I. Z. Naprej le z ,uma svitlim mečem‘ (Nadaljevanje in konec) Vaše delo ni samo festival, ampak tudi Gorjupova galerija. Bi lahko o njej povedali kaj več? »Prenovili smo jo. zdaj je praznična. Tri mesece smo imeli pravi obrt-niSki babilon v šoli, kjer ima galerija svojo streho. Zbirka šteje zdaj več kot tisoč enot, v sedanji stalnJ postayitvi jih je 130 — delo 84 umetnikov. Veseli me, da prihajajo ljudje z vseh strani in se prav v teh prostorih srečujejo š slovmsiko iimet-nostjo in umetniki.« ■ Kaj vas je vseskozi vodilo pri predstavljanju Icul-tumib vrednot ja\-nosti? »Kultumdh načrtov nismo nikoU omejetvali na eno samo dejavnost. Na te rečd je bilo treba zmeraj gledati celostno, tako da so načrti zaobsegli vse, od lastne dejavnosti na odru do knjižnice, gledališkega, glasbenega in likovnega ustvarjanja. Samo tako zasnovan kultumd načrt je možno opravičiti in pričakovati od njega, da bo vplival na duhovno podobo kraja in Ijvidi. Ce bi se zadovoljevali s polo-vičnimd rešitvami in s polovičarstvom na splošno, bd bilo to zselo nekulturno.« ■ Gotovo tako dejavnost občina primerno podpira ... )»Občdna Je prav gotovo zainteresi- rana za to dejavnost, to pa še ni dovolj. Potrebna je materialna podpora, te pa nismo deležna, kot želimo, čeprav se zavedamo težav. Treba se je pač boriiti. 21a vsak boj je nujna moralna opora. Moram rečd, da to imamo: tako pri predsednaku, ki se je včasih sam uveljavljal med kulttimiki, kot pri drugih v občinskem središču. Poudariti moram, da smo v minulih petnajstih letih pogosto naleitedl na nečloveške težave, da sonfio bili raaen pohval in priznanj deležni tudi »prangerja« (sramotilna stebra). Morali smo biti trdni. Pri tem so nas navdihovale duhovne potrebe našega človeka. Iz njih sta izvirala moč in vodja za premagovanje neštetih ovir, ki so jih nekateri postavljali iz lastne neumnosti, drugi pa prav iz satanske hudobije. Med slednjimi tudi izobražencev nd manjkalo in jaz še zdaj trdim, da je boj z izobraženim primi-tttvoem hujši od boja z neumnostjo.« ■ Pa vi osebno, kaj imate od tega? »Bog daj, da bi dobil povrnjene vsaj p>otne stroSke in da bi kdaj — moitia zdajle na jesen — lahko šel na sprehod, samo da ne bd mislil na hvaležnost.« ■ Zakaj nenadoma taka čmoglednost? »Niti minute ndmam več zase. Vetn pa, da zato nisem mučetnec, saj tudg sveča ne dogoreva zaman, če le imajo Ijiidje okoli nje kaj od t^;a.« ■ Kako to mislite? »V sredini, kjer živim, sem bdi vselej najprej in predvsem vzgojitelj, iičenik. Učiteljski poklic sem imeJ zmeraj za netoj vzvišenega. Učitelje-vanje zame nd obrt, ampak prepričanje. Kdor pa je prepričan, se razdaja in v razdajanju dogoreva.« ■ Kaj pa organizacije? »Clan Socialistične zveze sem od leta 1960, v prosveitnam društvu pa delam že od svojega sedm^ leta. Ce priStejem k temu Se članstvo v DPM in RK, smo na koncu. Največ moih trošdm za Dolenjski kulturni festival in njegove us'tanove. Ta organizacija mi vzame več časa kot vse druge skui>aj. Da se ratsumemo: šele potem, ko vestno opravim svojo šolsko dolžnost.« I Od kdaj ste pravzaprav v Kostanjevici? Kako so vas sprejeli? »Prišel sem pred osemnajstimi leti: zaradi stanovanja in z enim samim načrtom, da jo ob prvi priložnosti popdham v Ljubljano. Lju^e so me sprejeli, kot pač sprejmejo mladega človeka: kritičjno in sprva z nezaupanjem. Bil sem premlad, da bi resno računali name. Kmalu pa sem postal sodelavec vseh tifitih, ki so bili ustvai*-jalni, aktdvnd in pripravljeni za kraj žrtvovati tudd dejanja, ne semo besede.« Petdesetina delavnih Med 500 mladinci v novomeški Industriji motornih vozil je le peščica delavnih »Bliža se redna letna ikon-ferenca našega atetiiva, ki bo sredi decemibra«, je povedal mladinec Marjan Pavlin iz 3MV v Novem mestu. »Na to se že pripravljamo, ker se bomo morali temeljdito pogovoriti o nekaterih stvareh. Cas je že, da okrog 500 mladincev, kolikor nas je v tem podjetju, začne organizirano delati.« V IMV je res okrc^ 500 mladincev, vendar vodstvo aktiva o članstvu nima prave evidence, ne plačujejo niti flanarine. Ko je bivšd predsednik aktiva Stane Zupančič približno pred dvema me-secema odšel iz kolektiva, je za svoj^:a naslednika izibral Marjans Pavlina. S tem je bil seznanjen le ožji odbor aktiva, ne Pa tudi drugi mladinci. Po besedah Marjana Pavlina je v aktivu le okrog 10 mladincev, ki aktivno delajo, to pa pomeni, da vsaj prihajajo na sestanke. »Imamo zelo pdsan letni delovni načrt, ne moremo pa se po hvalita, da smo ga v redu i25X)lniH. V pod(jetiju je okrog 200 nekvaMficiranih mladincev, za katere pa se doslej še ndhče ni zavzel, da bi si pridobili vsaj poUcva-lifikacijo. Ob tem precej mladincev issredno študira, pa o tem nimamo prave evidence in tudi za to se nihče ne zanima. Pohvalimo se lahko le, da smo oi^animrali nekaj uspelih izletov, kar pa je za tako močan aktiv, kot je naS, pnifelfa vsekakor premalo,« pravi Marjan Pavlin. A. V. Mladi ustvarjalci, pozor! Amatersko kulturno - u-metniško društvo »Bela krizantema« iz Novega mesta bo v soboto, 21. novembra, ob 15. uri priredilo sprejem za vse mlade ustvarjalce širom po Dolenjski, ki bi se hoteli včlaniti v društvo. Sprejem bo v mladinskem klubu v Novem mestu. Mladi ustvarjalci naj s sabo prinesejo svoje izdelke. Odbor društva bo navzoče seznanil z delom in načrti društva za prihodnje obdobje. V sredo je več kot 1400 učencev z novomeške osnovne šole imelo na novomeškem letališču v Prečni jesenski športni dan. Izredno lepo jesensko vreme je poskrbelo za lepo vzdušje, ki so ga še obogatili novomeški letalci s pri^zom let^ija. Učenci so se jim oddolžili z letečimi zmaji, ki so jih spuščali po zeleni livadi (na sliki) Foto: S. Dokl MLADI ZAPUŠČAJO VASI Za razočaranja so krivi tudi sami Od česa je odvisen uspeh vaških mladinskih aktivov? — Vloga mjadih na vasi in dejavnost v vaških družbeno političnih organizacijah Mladi zsaipuščajo vasi. V2ax>k so paiaiv gatx>vt> neurejene razmeare na vasi. Star pregovor pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje. Kaj o tem mislijo mladi, če sploih razmišljajo? Ali se zavedajo pomeaia vaških aiktivov? Elako in koliko se vldjučujejo in sodelujejo v krajevnih organizacijah? A31 sd pariza-devajo, da bd tudi na vas prodrl napredek, ki bi omogočil boljše in lažje življenje kmeltov? da je moč le v slc^. Bri tem pa bi mladim na vasi morske pomagati z nasveti in delovnimi načrti predvsem občinske konference ZM, kr se velikokrat premalo zave. daijo pomena vaških aktivov na območjiih, ki so še vedno pretežno kmetijska. 2EUKO GRIČAR Za del svojega razočaranja nad vasjo so krivd tudi mladi sami, ker s svojo. ravnodušnostjo celo ovirajo delo v svoji organizacdj-i, kaj šele da bd se skušali vključiti v dek) drugih vaških oiganiza-dij lin pomagaili dvignita vas iz mjtvila. Mladi bi se mo- Važna vloga mestne mladine Izseljevanje in slaba povezanost mladih na vasi — Kako zajeziti izseljevanje? Cvetka Jagodič je že leto in pol članica predsedstva občinske konference ZM v Metliki, sekretarka pred kratkim ustanovljenega mladinskega aktiva v tovarni »Komet« in članica mladinske eksperimentalne igralske skupine »O-sip Sest«. »Vse delo v mladinski organizaciji na naSem območju sloni na mestni nUadini in mladi inteligenci. Delavska in kmečka mladina se za to ne zanimata niti nimata volje do rednega dela, ker ima vsak še opravke doma, verjetno pa tudi zaradi tega, ker se mlada Inteligenca premalo z njimi povezuje.« — S katerimi vprašanji se predsedstvo ZM v Me* tliki zadnje čase največ ukvarja? »Na prvem mestu je vsekakor vprašanje prostora ali kluba, ker se večina aktivov sestaja po pisarnah ali kjerkoli. Se vedno je pereče tudi iz-seJjevanje, ki pobira večino vaške mladine. Občinska predsedstva v takih območjih, kot je Be-'la Krajina, kjer je izseljevanje tako močno, bi se morala lotiti učinkovitejših oblik dela, ki bi mladino zadržale doma.« — Kako pa uspeva aktiv mladih v Kometu? »Aktiv je pred približno pol leta ustanovljen na pobudo občinskega predsedstva In ga vodi že začasen odbor, ker konference še ndsmo imeli. V aktiv se je prostovoljno vključilo okrog 60 mladink, treba pa bo včlaniti tudi druge. Precej mladink je včlanjenih tudi v skupino Osip Sest, ki Je zajela mlade z vseh področij. Najvažnejša naloga, ki se jo bomo morali kmalu temeljito lotiti, je Izobraževanje, saj je večina deklet brez končane osemletke. Ra-zimiljivo je, da s tako pomanjkljivo Izobrazbo ne • morejo uspešno sodelovati v somouoi^vllanhi in se o«?la5atI s predloerl ter vključevati v delavski svet. Nimamo težav z denarjem, ker Imamo vso podporo vodstva pod let la. mto pa smo prepričani, da nam bo to uspelo « A. V. rali zavedati, kolikšen pomen ima lahko mladinski ai^v na vasi, če vzorno dete. Zabavno področje je le del mladinske dejavnosti,' kjer se mladd lahko izkažejo. Morali pa bi se vpljučevati tudi v druge organizacije in s svojimi predlogi prispevati k boljšemu samoupravljaniju. Morali bi se tudi zavzemati za reševanje perečih sooial-ndh vprašanj na vasi, ki se pojavljajo prav zaradi odhajanja mladiHi v mecsta. Zaradi nerazgledanosti in pomanjkljive izobrazbe mladi ne vidijo bodočnosti na vasi in niso to, kar bi morali biti — ix>bvidinikl tehničnega napredka na vasd, ki bi omogočil večjo proizvodnjo kmetijskih i2xlelkov za trg. Mladdnski aktivi bd se morali skupno z drugimi vaškimi organizicajami in kmetijskimi zadrugami zavzemati za strokovno izobražev^je kmetov. Prav tako bi morali zastaviti svoj glas tudd' za ureditev osnovnega šolstva na vasi, ki je marsikje zelo zaostalo. Sodelovati bi morali z učenci osnovnih šol in jim pomagati v piondrskih organizacijah ter jih tako pripravljati na delo v mladinski organizacdijl. Morali bd 1^ ti pobudniki isoobraževanja na vasi in organizirati predavanja, seminarje in d^e oblike izobraževanja. Tudi kulturne dejavnosti ndso le domena mest. Mladi bi morali biti vsaj organizatorji vaškUi kulturnih potreditev, če že samd v njih ne sodelujejo. Mladinski aktiv .na va-si bi bil lahko središče celotne vaške dejavnosti, Ce bi to dosegel, bi imel brez dvoma tudi podporo drugih organizacij — moralno in materialno. Vse to pa ni mogoče ob prizedevanji^ posameasnikov In ravnodušnosti večine drugih. Ne samo, da bi morali zagrabiti za delo vsi mladinci, fci 80 že vdanjend, morali bd prepričati tudi druge, ■ MlUu Verbič, filandca republiške konferenoe ZMS, Je pretekli teden obiskala kotovskn gimnazijo In kovinarsko Solo. OUsk }e sodili T okvir preverjanja uCin-kovitiosti izobratovaJnih oblik na srednjih Šolah s posebnim poudarkom na socialistični vzgoji. Irena Kohont in Rafko Irgolič sta 6. novembra na Otočcu zapela »Marijano« (Foto: S. Dokl) Nepremagljiva „Marijana" 105 bralcev je glasovalo: »Marijana«, Dubrovniški trubadurji -37 glasov »Titanik«, Slaki - 22 glasov »Više nećeš biti moja«, Kičo^labinac - 17 glasov »Serenada«, Mišo Kovač ~ 9 glasov Ta teden oto vaših predlogih dobili tudi i>oseb-no veliko pisem, v katerih mm pišete, kaj najraje po slušate in kje bi lahko kupd-H nekatere pdoSče. 2e šestič je zmagala »Marijana«, lq Je doslej ena izmed najbolj po-sHiišandh pJoSč v naši lestvici najbolj priljubljenih. O ploščah pa tole: lahko jih kupite v poslovaiLndcah MladinsOce knjige, Edetotro-tehne iP Mercatorja v Novem mesfcu In drugod. Nove plošče redno prihajajo na tržišče, ixxvprašati morate le po novah pdoščah, in z veseljem vam bodo postregli. Ponovno opoaarjamo vse, ki sodelujete v naši rubidki, da svoje naslave napišete'' toC-no in čditljivo, sdoer ne bodo prišli v poštev pri žrebanju. Bralce, ki jih nagradimo s ploščami, izžrebamo izmed vseh pošiljateljev kuponov, ne samo iaanaed tistih, ki glasujejo za zmnagovalko. Tokrat je žreb dodočil na-fiOednje bralce: 1. Milan Sikošek, Vojsko 4, Koprivnica prti Brestanici 2. Nuška Km^ 3. Mairija vas 11, lAinder, Polje 9, Žlogar, Bušdnja Suhor prt Metanka Plošče za izžrebance so tokrat darilo trgovskega pod jetja Mercator iz Nov^a me. sta. BRZOJAVKE POSAVSKI ŠTUDENTJE Posavski Študentje so imeli- 5. novembra skupščino, ki se je je udeležiilo 82 študentov. Prišla sta tudi predsedzuk občinske skupšči-ne Krško Jože Badej tn tajnik občinske skupščine Boi^ce Mirko Kambič. Po izčipsiem poročilu o delu v preteklem letu ter volitvah novega odbora je bila splošna razprava. UgotoviU so, da so letni načrt izjpolnild bolij, kot so priCa-kovaili, zlasti zairadi izredne delav. nostd in požrtvovalnosti vseh študentov. &budeo]itje so se zavzeli za boljše sodekmnje z občinsko ilči^, posebno še glede štli>endi-i^a. Z enketo so ugotovili, da štipendijslcEi politika občdn ne zadovoljuje ka^ovske potrebe. Večina študentov dobdva štipendije izven matične občine. ZILJE Ma zadzvjem sestanku mladinskega aktiva sta predsednik in tajnik odsU^ila, zato so izvolili Dovo vodstvo. Za predsetoika so izvolili Miirka Čadoniča, za tajnico pa Danico Jemeviič. V kratkem bodo miadinoi začeli popravI>jaiti oder v prosvetni dvorani. Bliža se namireč sezona uprizarjanja iger na vasi, pri katerih sodeluje večinoma mladina. Ziljani so si že izbrali delo, s kateoiim bodo sodelovali tudi na 2vqpBačičevem natečaju. METUKA Akademijo t počastitev metliškega občinskega praznika priprav. Ija mladinska^ igralsika skupina Osip šest. Metličanom bodo jtred-stavili dvajset pesmi Bogdana Končaaiiia, dvajseOletnega metliške, ga pesnika. Bogdan je letos prejel prvo nagrado za najboljše pesmi na prvem srečanju mladih literatov Dolenjske in Bele Krajine. S svojimi pesmimi Je sodeloval tudi na srečanju nUadih ustvarjalcev na Sutjeski, kjer je vzbudil pozornost zlasti z izvirnostjo in aktualnostjo vsebine. Pesmi sta povezala v celoto in pmiredttev režirala Toni Gašperič in Oveto Jagodič. Metličanom se obeta 27. novembra zanimiv in presenetljiv, večer. Skupina Osip Sest bo na-sto$>ila tudi 22. novembra ob po-delitvi priznanj najbolj prizadevnim krwx3ajalcem. SMARJETA Mladdnci na osnovni Soli se redno udeležujejo medšolskdh špoat-nih teknxmnj. Pripravljajo tudi proslavo s programom ob 29. novembru, ko bodo sprejeli v pionirsko organizacijo 40 cicibajiov. Pionirska organizacija redno izdaja šolsko glasilo idCamen&ki«, ki ptrdnašajo prispevke s risbicami pied Mariji Lipovec. Vozilo Je bilo parkirano na pločniku pri hotelu »Kandija« v Trdinovi ulici v Novem mestu. ■ TATICI NAD MLINI — K Frančiški Saje, ki stanuje v No-v«n mestu Nad mlini, sta prišli 10. novembra prosjačit dve Ciganki. M^t«n ko je iskala drobiž, sta Ji Ciganki iz torbice v predsobi vzeli 120 din in dokumente. ■ OKR.4DEN PRED ZDRAVSTVENIM DOMOM — 13. novembra je neznanec ukrade} kolo »Rog« Jožetu Možetu s Potoka. Može je imel kolo pred novomeškim zdravstvenim domom. ■ POŽAR PRI SEMIČU — V Kalu pri Semiču je 14. novembra dopoldne izbruhnil večji pc^ar na domačiji Antona £>ajčmana. Skedei^] in senik sta zgorela do tal, s poslopjem pa tixii 3 tone sena in nekaj slame. Škode je bilo za okoli 17.000 ddn, vendar Je imel lastnik poslopje zavarovano le za 2.000 din. Požar Je nastal med otroško igro z vžigalicami. ■ KRAJA PRED TOVARNO — Francu Naduju iz Bršlina je neznanec 14. novembra ukradel kolo iz NOVOTEKSOVE kolesarnice. Tat je kolo odpeljal v času, ko je Nadu delal v NOVOTEKSU. ■ V KANDIJI SKOČIL Z VLAKA — 11-letni Alojz Klobučar % Uitalb Ml > U. ooranbra na železniški postaji v Kandiji skočil z vozečega vlaka. Padel Je pod ksegu delavcev obrata NOVOLE^ in ix>klicnim ga- blem? Šilcem iz Novega mesta zsasluga, da so požar poga- leta in leta dolgo. Saj siU« in preprečili večjo škiodo. »Saj to ni bilo' težko, tudi naša oprema ni čisto ker požar ni bil tako hud, Jjudje pa so nas o nesreči popolna. Marsikaj bi morali tiudi hitro obvestili,« je dejal Franc Salmič, komandir Se nabaviti, da bi bili res teh poklicnih gasilcev, ki je hidrati tudi poveljnik sodobno in zadostno oprem-prl novomeškem gajsilskem društvu. In vendar me je Ijend.« prav ta »uspešni poseg« spodbudil, da sem začel ko- Ali je kakšna razlika mandirja spraševati po tean in onem. poklicnim in prosto- voljnim gasilcem? »V bistvu ne: oba gasita ogenj, oba rešujeta in se — tako je pač naše poslanstvo — često izpostavljata hudim nevarnostim. Včasih je njuna pomoč tveganje. »A se vedno snfino spopadeta z rdečim petelinom.« Je razlika morda v znanju? »Za poklicnega gasilca je obvezno, da ima vsaj še en poklic (mehanik, klepar itd.). To zato, da ga opravlja kadar ne gasi ali r^uje. Vsaik poklicni gasilec mora obvladati prvo pomoč. Imeti bi moral tudi poklicno gasilsko šalo.« Kakšne so vaše izkuš- »Biii v službi ljudi je častno, a odgovorno m neredko petnajst zelo nevarno,« pravi Franc Salmič, komandir novome- jl- ških poklicnih easilcev (Foto: Ivan Zoran) v tovLS zSSrti Tokrat so vaši fante daj nastopimo kot dodatna potem sem vstopil v igra z vžigalicami Milijonsko škodo so povzročili požari, ki so to jesen eden za drugim zdivjali po Dolenjski. Ogenj je uničil skednje, hleve, kozolce, seno, slamo, les, orodje in mnogim dobršen del poljskih pridelkov. Na prvi pogled je videti, kot bi se ta človekov prijatelj in sovražnik zarotil, da bo pokončal, kar so pustile povodenj, toča, suša in divjad. Precejšnja škoda gre na račun požarov, o katerih v naših črnih kronikah pišemo s pripombo, da so ogenj »bržkone zanetili otroci, ko so se igrali z vžigalicami^ pod kozolcem, v skednju, hlevu, podu. Da so se Igrali, pravimo kar tako, saj dobro vemo, da prižiganje vžigalic ni igra, najmanj pa otroška igra. A naj to hudo reč imenujemo tako ali drugače, dejstvo je, da je nevarna, uničevalna, če ni takoj pri roki ga- silcev, ki 'bi z vžigalico neprevidno, nehote, nepoučeno ali nič hudega sluteč odvrženo v suho slamo zaneteni ogenj tqkoj pogasili. Na srečo pa so gasilske brizgalne požare kmalu zadušile in preprečile še večjo škodo,, če ne že kar katastrofo. O tej nesrečni igri ne pišemo prvič. Veliko ‘časa smo že porabili in veliko črnila prelili za to, da bi dopovedali staršem, ki niso dovolj spravljali vžigalic pred svojimi otroki, da so pravzaprav sokrivi (če že ne krivi!) za dejanja najmlajših in pred zakonom neodgovornih požigalcev. če so bili do zdaj brezbrižni, bodo morda poslej bolj pazljivi: kajti lahko se zgodi, da bo jutri zagorelo pod njihovo streho. Tedaj opozarjati pa bo najbrž že prepozno. Zato: bolje je preprečevati kot gasiti! IVAN ZORAN K gasili popoldne. Kdaj vas pomoč. Mnc^ seveda miisli-sicer najčešće kličejo na jo, da namerno kadimo, a pomoč? »Popoldne, ponoči. Pripomniti pa moram, da naše delo ni samo na pc^oriščih: je se, kot vidite, hudo motijo.« V kolikšnem času se pripravite za na pot? »Podnevi v 30 sekudah, po- poklicno enoto. Komandir sem sedem let. Spoznal sem, da je biti v siužbt za ljudi častno in hkrati hudo odgovorno delo. Kot komadir pa ■ ODRGA: S CESTE V JAREK — Z mokre ceste v jarek je 15. novembra popoldne pri Odrgi zaneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Ludvik Blatnik iz Ljubljane. Voeaiik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 2.000 din. ^ KARTEUEVO: PLES AVTO- krat prevrnil jX3 nasipu, škode Je bilo za okoli 4000 din. ■ PLUSKA: NESREČA JE KAR PONORELA. Ivica Nebec iz Ljubljane je 14. novembra vozila osebni avtomobil v koloni po klancu navzgor pri Pluski. Ko so zmanjšali hdtrost, se je v njeno vozilo imam še vrsto drugih ob- MOBILOV — Anton Peterca z Ja- zaletel zagrebški avtomobilist To- žila in nmrema na silsko in reševalno službo v goijub Ilič iz Pirota, ki m Je gkode je bilo za 3.000 din. Pozna m ^rema pa so Vseiej ^ prip^al za njun z avtomobilom škodovano Vodopivčevo sopotnico m samo na pogoriscm: je »roonevi v ju seKuaan, po- " vomika je 15. novembra fičku Vidovič v Swov«a tudi pri prometnih nesrečah, noči v minuti. To ni težko, ^ ananjšal Wti^t, da bi zavil na je treščU Zagrebčan Marjan Vo- Ob povtKtajih; MS prldtgo saj smo v ton feurjeni, to- “S? klicat, kadar kdo utone.« Kolikokrat ste letos morali ven? »Do 10 novembra 22-krat zaradi požarov, 294-krat zaradi karambolov, Sokrat pa smo reševali utopljence. Vidite, ni tega tako malo. Lani smo vse leto gasili ,sa-mo’ 23 požarov.« Na kolikšnem območju pripravljeni.« Ne bom spraševal po tem, ali je vaše poslanstvo težko, nevarno in odgovorno. Kljub temu __ , ,, nemške registracije, ga je med Mora komandir na vsa- prehitevanjem zadel. Ilič, kK je ko pogorišče, na vsako vozil brez vozniškega dovoljei^, se Je zatem prevrnil, škodo so rc!»cv.*nje. oceniU na 2.500 din. »Ne, samo kadar je požar ^ mackovec: dvakrat se Anico Vodopivec so odpeljali v novomeško bolnišnico. Cez nekaj minut je na t«n kraju Anton Klenovšek z Mirne z osebnim avtomobilom trčil v vozilo Beograjčana Gojka Ušeniča, ki je vozil pa me zanima, kako ima- ali reševanje zapleteno, je prevrnil - Martin Hoeta J® i^ro- te sluibo organizirano, da tudi na manjše je vselej, če hočete, pri pogorišče.« roki. »Fantje delajo v dveh iz- IVAN ZORAN med Mačkovcem in Lešnioo na ovinku zapeljal s ceste in se dva- pa pravzaprav delujete? menah, vsaka teče nepretr-»V glavnem v novomeški g^>ina 24 ur.« občini, na posebne prošnje gremo tudi drugam pomagat in gasit. Vaje pa imamo večrat v kakšni drugi občimi.« Včasih vam očitajo, da pridete prepozno ... »Vem, a bom tudi na to odgovoril. Prepoasno pridemo takrat, kadar nas prepozno obvestijo. Neredko nas prosijo za pomoč potem, ko ognja ne moremo pogasiti Ali ni tudi to včasih prehud napor? »Premalo nas je, da bi imeli še več ekip in še več izmen. Zkiaj bi morial prav- Kokošji tat pred s(^niki Pobegli voznik se je sam javil! 14. novembra ob 12-55 je v hudi prometni nesreči na Cesti herojev iHi novomeškem pokopališču izgubil življenje 23-letni Anton Franko, avtomehanik v tovarni zdravil KRKA, žena Majda in njen brat Darko Bučar pa sta bila močno ranjena. Tone Gotlib iz Harinje vasi, delavec pri LABODU, se ^ pripeljal z osebnim avtom do odcepa za tovarno in ustavil, ker je naproti Franko pripeljal s fičkom. Od Nov^;a mesta je t^aj Edvard Hudorovac je bil 13. novembra na novomeškem okrožnem sodišču ob-sami prostovoljni gasilci. Te- sojen na 6 mesecev zapora. 25. maja letos je vloanil v za-prt kumik Marije Zakrajšek v čeleivou pri Škocjanu in ukradel 10 kokoši ter dva petelina. Zatem je bil v »gosteh« pri Francu Anderliču v Dolu pri Smarjeti, kjer je ukradel 10 litrov ^anja, vedro in dve pletenki. privozil s tovomjakmn Stražan Adolf Zupančič, šofer pri novomeški zadrugi. Zupančič tovomj^a ni mogel ustaviti, zavil je na levo in treščil v Frankovega fička. Zupančič je po nesreči zapustil tovornjak in se naslednji dan sam javil miličnikom, škodo so ocenili na 10.000 din. Na sliki: takole je Zupančičev tovornjak pre^azU fička. (FotO: Slavko Dokl) Šibre v zadnjo plat Matija Jan, Franc Ovedbar in Anton Kosmač, vsj jjs Mr-šeče vasi, so se 7. novembra odpravili kwit riibe. Z ostmi v rokah so se naložili v čoln in ob svetlobi žepne batemije cdranđili od brega po Krki. Kajpak dovolilnic za ribolov niso imeli. Ko so tako veslali in čakali, da bo baterija le osvetlila kakšno ribo, je nekdo z brega nanje zakričal. Nato pa je že počilo, možje v čolnu pa so se v bolečinami prijemali za zadnjo plat, kamor so jih zadele šibre lovskih nabojev. Mukoma so priveslali na breg, nato pa se brž odpravili po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico. Moža, ki je streljal na posadko is: Mršeče vasd, niso odkriU, čeprav so takoj uvedli temeljito preiskavo, ki je trajala več kot teden dni. Sodyo pa, da Je bil to le eden od obračunov med kri, volovoi. ZMOTA »Hej, puncal« žvižg, smeh, spet žvižg. Postava, oblečena v dolg plašč, z dolgimi, spodaj širokimi hlačami in z dolgimi lasmi, se ni obrnila. »Hej, punca!, Kaj se pa greš, a? Mar jaz zate nisem dober? Prekleto, še 2 boljšimi sem imel posla, pa so bile vse zadovoljne. Ti se pa sprenevedaš in me niti pogledati nočeš. Ze prav, baba zanikrna. Ti bom že pokazal, če nočeš zlepa, boš pa zgrda...« Fant, ki je govoril te visokodoneče besede, seje opotekel, zaklel in stopil naprej. Roke je imel stegnjene pred seboj in hotel je zgrabiti. Postava z dolgimi lasmi in dolgim plaščem se je umaknila. »Punca, ti rečem, da te bo to drago stalo.« Glas je bil hripav, obraz zaripel in kazalo je, da fanta kuha jeza, seveda poleg zaužitega alkohola, »še noberh. ni bežala pred menoj, ipa tudi ti ne boš. Ti frčafela zme. šana! Misliš, če imaš dolg plašč in še daljše lase, da ti skoraj do zadnjice segajo, misliš, da se mi boš potem upirala, a?« In tako je šlo nekaj časa naprej. Ljudje so se zbrali, smejali in imeli pravo gledališče. Postava 2 dolgimi lasmi pa je bila tiho... Fant pa je postajal vse glasnejši. Rogovilil je toliko časa, da niso nanj postali pozorni miličniki in ga odpeljali. Končno se je znašel na zatožni klopi. »Obdolženi ste, da ste se nedostojno vedli na javnem kraju s tem, da ste vznemirjali druge ljudi, zlasti tovariša Sirnika.. »Jaz, pa tovariša? To je nemogoče.« »Tu jasno piše: Siriiika Jakoba, starega sedemnajst let.« »Kje pa! Jaz sem ogovarjal neko dekle. Visoko, z dolgim plaščem in dolgimi lasmi. Lepimi, valovitimi lasmi...« »Tudi deklet ne smete nadlegovati...« »Priznam. Toda vseeno jih je bolj dovoljeno, kot pa moške. Tovariš sodnik, pri moji veri, verjemite, da sem žvižgal za dekletom .. Postopek je tekel dalje. Priče, soočenje. Priča Sirnik. Fant z dolgim plaščem in dolgimi lasmi. Obdolženec je o-supnil in dejal: »če ste res, kar ste bili, potem sem se res obregnil ob vas. To sem storil pomotoma.« »Kako — pomotoma?« »Tovariš sodnik. Poglejte me, mlad sem in zdrav, in vse kipi v meni. Takrat sem bil nekoliko dobre volje in zagledal sem dolge lase, lepe, in dolg plašč. Prepričan sem bil, da imam pred seboj dekle. Zažvižgal sem, jo o-govoril. (Saj dekletom lahko izkažemo pozornost.) Pri najboljši volji nisem vedel, da imam pred seboj moškega. Zato, prosim, upoštevajte, da sem bil — v zmoti, in me zato oprostite.« dila še ena: Zagrebčan Vinko Ko-vačec se je z opel-kadetom zaletel T avtomobil someščana Ivana KveStka, ki se je ustavil pri že prej ponesrečenih avtomobilili. Pri tem trčenju pa je bilo za 3.000 din škode. ■ BEREĆA VAS: OBSrAL NA DRUGI CESTI — 14. novembra popoldne Je z ovinka pri Bereči vasd zaneslo Novomcšč^a Ivana Smrečnika tako, da se je dvakrat prevrnil, nato pa obstaJ na drugi cesti. Voznik Je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 5.000 din. ■ DOLENJSKE TOPLICE: NESREČA BREZ POSLEDIC — 13. novembra je Jože Novina iz Podturna med prehitevanjem vprežnega voza v Dolenjskih Toplicah zbil 5-letnega Dejana Klančičarja iz Dolenjskih Toplic, ki je nenadoma pritekel izza voza. Na srečo ni bilo žrtev. ■ LEŠNICA: Z REKORDOM V TOVORNJAK — Slavko 2gela iz Kralovoa Je 13. novembra v Letnici dohitel tovornjak, ki Je obstal zaradi okvare. Ko je čakal, da bo lahko odpeljal, pa se je v njegov tovornjak zaletel Zagrebčan Ivo Pirc z opel-rekordom. Pirčev sopotnik inž. Vlatko Matica Je bil ranjen, škodo pa so ocenili na 5.000 din. ■ SLOVENSKA VAS: MED SREČANJEM STA TRČILA ~ V Slovenski vasi sta se 11. novembra zaletela Stane Bukovec z Mirne z osebnim avtomobilom in Anton Zupet, tudi z Mirne, s poltovornjakom. Škodo so ocenili na 3.000 din. ■ STARI TRG: Z AVrOM JO JE ZADEL — Simon Pravme e Jesenic Je 11. novembra v Starem trgu pri Trebnjem z osebnim avtomobilom 2iapeljal na levo stran ceste In zadel Cvetico Trinko • Kamengore. Trinkova Je bila laže ranjena. Bolj posrednik kot trgovec Na štiri mesece zapora za dobo enega leta je bil prejšnji teden obsojen Franc Matjašič iz Arnovega sela pri Artičah. Ze 1965. se je začel baviti z nedovoljeno trgovino. Uvozil je nekaj kosilnic, strojev za grabljenje sena in avtomobilov. Pri tem pa je bil bolj posrednik kot trgovec. Posebnih premoženjskih koristi ni dospel. Okrožno sodišče v Novem mestu ga je na glavni obravnavi obsodilo za šest primerov nedovoljene trgovine, dva primera pa mu je oprostilo in znanju ne odgovarja. Marsikoga omami zvezdništvo V Kočevju bodo pritegnili v športno dejavnost več mladih teiesnovzgojnih delavcev Pred dnevi je bila v Kočevju seja upravnega odbora TVD Partizan. Na seji so govorili o perečih vpraSanjih, ki jih morajo rešiti', da bosta te-lesnovzgojna dejavnost In šport priSla spet na tisto raven kot nekdaj. Iz poročila predsednika diru-Stva prof. Bižala je razvidno, da Je bila dejavnost usi>ešna, vendar da so občasne krize vplivale na razgibanost društva. To se je zlasti poznalo po o^odu nekaterih šj^rtnikov v Ljubljano isi v Maribor. Marsikoga so zvabili drugi športni fcolektavd in jim obljubljali vse mogoče. Vendar se večina le razočaral Na sejd so rasspravljali o dopolnitvi odbora, določili so vodnike, umik ter pretredi finančno stanje darušbva. V odboru je nekaj Ijiidi, ki so samo še na papirju, za razvoj društva jim ni veliko. Za takšno dejavnost, kot jo ima društvo sedaj, pa je potrebna večja privrženost. Sedanji' razmah društva potrebuje mlajše in dela voljne organizatorje. Uskladili so umik to dcJde- Uli vodniike za ženske to moške oddelke. Pritok mladine v telovadnice je izredno velik. Kljub trem telovadnim prostorom pa prostora še vedno primanjkuje. Vodnikov je trenutno Sest, vendar je v.se I>remalo. Pričeli bodo tudi z retao vadbo kot pripravo za spomladanska tekmovanja. Za zim^e športe so pripravili poseben trening. Pod pokroviteljstvom Gozdarskega pod-jetja Kočevje dokončujejo novo skakalnico, ki bo omogočila večji razvoj skakalcev. Finančno stanje je kljub ve-iHrim izdatkom še kar zadovoljivo. Pozna se občutna pomoč podjetij ITAS, AVTO, MELAMIN in Gozdarskega podjetja, U jim gre posebna zahvala. V organizacijskem pogledu je treba opraviti še nekatere spremembe. V dejavnost društva je treba prit^nitd več ljudi, zlasti iz političnih organizacij, ustanov in gospodarstva. Kajti le širši krog teiesnovzgojnih delavcev lahko skr-bi za zdravo rast mladine. A. ARKO Dotrajale lesene »koze« smučarske žičnice v črmošnjicah bo te dni zamenjala železna konstrukcija, urejena pa bo tudi zgornja postaja žičnice. Na sliki: najsta* rejši med sobotnimi in nedeljskimi prostovoljci je tov. Grobovšek, razen njega V prost«n času pri vseh delih stalno »dežurata« še Andtej Peric in Marjan Šonc, pomagajo pa tudi drugi člani upravnega odbora društva »ROG« (Foto: T. Gošnik) Črmošnjice in Gače vabijo smučarje Usnjar : Bela krajina 6:2 Belokranjci so v zadnjem kolu druge slovenske lige doživeli na Vrhniki nepričakovan hud poraz, ki jih je potisnil na deveto mesto na lestvici. Moštvo Bele krajine je nastopilo nekoliko okrnjeno, vendar to ne opravičuje visokega poraza. Zadetka za goste sta dosegla Tone Weiss in Dobrivoj Petrovič. T. IjATERNEB Danes Olimpija v Kočevju Kakor že v mnogih slovenskih krajih bodo tudi v Kočevju ča-nes ustanovili klub or: tate!jev Olimjpije iz Ljubljane. Z^co bo danes ob 14.30 na stadionu prija-teljsika nogometna tekma med enajsterico Olimpije in domačim Kočevjem. Po končani tekmi TO bo v hotelu Pugled .'sestanek vf.w, ki se želijo včlaniti v klub. A. ARKO Franc Čargo je dobil štipendijo PredBodnik Plavalne zveze Slovenije prof. Božo Bučar je obvestil plavalni klub Oe-luloznr to reprezentanta Franca Čarga, da mu je Zveza za telesno kulturo Slovenije dodelila mesečno štipen-<^o v znesku 400 din. Zal je odbor za vrhunski šport pri ZTKS pozabil na nadarjeno Nevenko Jcnkole, prav tako članice Oelulozarja. L. H. Sava : Mirna 4:2 Mirenčani so imeli v Tacnu točko že v žepu, vendar jim jo je takrat ponovno vzel pristranski sodnik Nitic iz Ljubljane. V gostujoči ekipi so igrali nekateri mlajši Igralci to so upravičili zaupanje. Strelca za Mirenčane sta bila Metelko to Škufca. A. TRATAR Rudar : Celulozar 4:3 v zadnji tekmi CNP sta se pomerili ekipi senovskega Rudarja to Celulozarja. V pr\’em delu sta bili ekipi enakovredni, v drugem delu pa so Senovčani Izkoristili terensko premoč, dosegli dva zaporedna zadetka to si zagotovili zmago. Strelci so bili: BrezovSck, Gaser in Pleterski 2 za Rudarja ter Božič 2 to Germek za Celulozarja. J. KODELJA Dob : Elan 2:0 Na težkem to razmočenem terenu se nogometaši Novega mesta niso kaj prida znašli, zato so do-mačtoi izkoristili priložnost to zmagali z 2:0. čeprav je deževalo, je bila tekma živahna to zanimiva. Boč (Poljčane) : Brežice 0:5 V zadnjem kolu celjske nogometne poidzveze so Brežičanl gostovali v Poljčanah ter na slabem In razmočenem igrišču slavili prepričljivo zmago. Spomladi se lahko Brežičanl uvrstijo v višje tek-movarije; jeseni so namreč pristali na drugem mestu. Strelca sta bila MarSiC 4 to Bosina. V. PODGORŠEK Čeprav je pred tedni sn^ šele prvič pobelii dolenjske griče in vrhove, že začetek jeseni prizadevnih članov smučarsk^a društva ROG ni našel nepripravljenih. Teden za tednom prizadevno- isaha-jajo v Ormošnjice, da bi za ljubitelje bele opojnosti pravočasno* uredili vse potrebno. Tako so pffed kraitkdm zamenjaili dotrajalo leseno konstruikcijo žičnice z železno; staro so sami podrli, za novo pa zbetonirali podstavke, in če bo vreme ugodno, b<^ Crmo-Snjice že ta teden imele novo žičnico. Stara ni bila več vama, nova pa bo ustrezala - vsem zahte- vam. Pid tem čdani društva ne varčujejo z napori: nešteto ur prostovoljnega dela so vložili v Cr-mo&ijdce, pri čemer jim pomagajo s prisipevkii nekatere gospodarske organizacije, žal pa veliko manj ^turistični činitelji Dolenjce. In ‘vendar je smučarska ždčnica eden izmed temeljev za sodoben turizem. kar še zlasti velja za naše kraje! Nova i>ridobiitev Ormošnjic je turistična smučarska proga, dolga kakih 600 metrov. Traso zaxyo so pripravili letos, kasneje pa bo povezana s smučarsko stezo do vrha Gač, tako da bodo smučarjem na volijo raisni tereni. Komur ne bo ugajala sedanja tekmovadna steza, ki zahteva v gornjem delu res že precej smučarskega znanja to poguma, bo prav gotvo vesel prijetno speljane turistične proge. Popolnoma vama Kčnica, kakršne poznamo v smučarskto središčto Gorenjske to drugod, pa bo prav gotovo privabljala poslej več smu-čarjeiv v Crmošnjdce. S požrtvovalnim delom to večletnim prostovoljnim »garanjem« so vodilni člani »Roga« naredili vse, da bi smu-čarstvo zaživelo v našto krajih tako, kot si to vai žeiimo! TONE GOSNIK ROKOMET BELT-COSMOS v zadnjem kolu še remi Končano je rokometno prvenstvo v zasavski Ugi. Težko pričakovani derbi ined vodilnima ekipama v ligi, BELTOM to Usnjarjem, se je končal brez zmagovalca. Cmomaljčanl so z izgubo točke zapravili priložnost, da bi vodili s štirimi točkami to si s tem že zagotovili jeseni možn*pt sodelovanja v ljubljanski conski ligi. Presenečenje so pripravili mladi Semičani, ki so premagali Krčane. Novomeščani z ditigo ekipo Sevnice niso imeli pretežkega dela. BELT : Usnjar 16:16 v zadnjem kolu zasavske rokometne lige sta se v Črnomlju srečali vodilni ekipi v Ugi. Črnomaljci, ki v jesenskem delu tekmovanja niso izgubili nobene točke, so tokrat po nepotrebnem remizirali. Domačini so razočarani. Igrali so zelo Mabo, brez sistema to taktike. Kazalo je celo, da bodo gost-' je odnesli obe točki Iz Črnomlja, toda v zadnjih minutah so se Črnomaljci predramili to izvlekli neodločen rezultat. BELT: Englaro, Lozar 10, Gor-iek 1, B. dimeč 3, Avguštin 1, D. Simec, Novak, SvetiC, Gabrijan 1 to Turk. T. LATERNER Zmaga in poraz Novomeščanov Novomeški šahisti, ki tudi letos igrajo v republiški zahodni šahov-^ Ugi, so odigrali že tri kola. Srečali so se že z dvema kandidatoma za prvo mesto, z Ljubljano to Domžalami, ter Borovnico, ki je lani bila med zadnjimi. V srečanjto z dvema zelo močnima ekipama ni bilo posebnega uspeha, iz dveh dvobojev so iztržili samo dve točki to pol. Več sreče pa so imeli v dvoboju z Borovničani to so jih premagali kar s 7:1. Novo mesto — Domžale 2:6 (Škerlj — Ivačič 0:1, Penko — Vavpeiid 1:0, Sitar — iJzelj 0:1, Udir — Karnar 0:1, Šporar— Lorbek 1:0, Bjclanovič — Trebušak 0:1, Komelj — Križelj 0:1, A. Istenič — Dedič 0:1). Novo mesto — Borovnica 7:1 (Škerlj — GradiSnIk remi, Penko — Ljajić remi, Sitar — Košir 1:0, Udir — Zupanc 1:0, Šporar — ZrimSek 1:0, Bjclanovič — Jerič 1:0, Komelj — Sivic 1:0, A. Istenič — Jeraj 1:0). Na sliki — šahisti Novega mesta (od leve zgoraj: Komelj, Sitar, Anica Istenič, Šporar; spodaj: Škerlj, Udir, Bjelanovič to Penko. Foto: S. Dokl Semič : Krško 18:15 v zadnjem kolu zasavske lige sta se pomerili ekipi Sevnice to Krškega. Po boljši to učinkovitejši ' igri v drugem polčasu so zasluženo zmagali domačini. Najboljša sta bila na tekmi škobnie in Kočevar. Semič: Strniša, Hutar 1, Plut 5, Velše, Sprajcar 1, Sever 1, Lipar 6. Kočevar to šoštar. Krško: Skobme, Kranjc I 1, To> mažič 1, Mikolič, Andrejaš 8, Zorič, Golob 5 to Kranjc II. LABOD : Sevnica B 28:11 Novomeški rokometaši so se srečali z ekipo Sevnice B, Id igra izven konkurence. Prikazali so lepo in učinkovito igro ter v vseh pogledto nadigrali borbene goste. Nepopolna končna lestvica zasavske lige 1. Črnomelj 7 8 1 O 153:104 13 a. Usnjar 7 5 1 1 109:104 11 3. Novo mesto 6 4 0 2 110:97 8 4. Leskovec 6 3 1 2 102:96 7 5. Semič 7 2 1 4 134:156 5 0. Dobova 6 2 0 4 92:104 4 7. Krško 7 1 0 6 103:138 2 8. Cerklje 6 1 0 5 94:112 2 Sevničani drugi v Sevnici je bHo medobčinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Prvo mesto je osvojila eikipa Zaboka z 901 krogom. Sledita Sevnica to Laško. Tudi med posamezniki so se najbolje odrezali strelci Zaboka, -ki so osvojili prva tri mesta. Prirelttelji .80 povabili na tekmovanje tudd elkipe iB KrSkeica, Brežic, Celj.t. Hra.stnika, Trbovdj to Z^^orja, vendar jih na tekmovanje ni bilo. J. BL^3 Sevnica : Slovan 28:34 v počastitev občinskega praznika sevniške občine je bila odigrana prijateljska rokometna tekma med Sevnico to drugo uvrščeno slovensko ekipo Slovanom iz Ljubljane. Pred okoli 250 gledalci so bolj izkušeni Ljubljančani zmagali s 34:28. Tekma je bila dragocena preizkušnja za domače rokometaše, ki so nas v jesenskem delu tekmovanja tako razveselili. Sevnica; Sirk, Debeljak, Možic, Valant 2, FileJ 1, Perc, Lovrek 1, Svažič 8, Koprivnik, Šilc 9, štojs 2 to Trbovc 5. J. BLAS Krmelj : Sevnica 19:17 V počastitev občinskega praznika so KSTneljčani porazili Sevnico, kI je nastopila brez Svažiča in Trbovca, z rezultatom 19:17. Krmelj: V. Logar, C. Logar 1, Prosenik 1, Mirt, Zorc, Zaman 9, Ferlan 3, Koprivc 2, Končina 3. Sevnica: Debelak, Možic. Drugo-vič 2, Krnc 1, Pondelak, Sirk 1, Valant 3, Stojs 3, Lovrek, Šilc 8. B. DEBELAK Maribor Novo 5:3 mesto v šestem kolu republiSke prmi-znoteniSke lige je Maribor aoiua tesno premagal Novo mesto s 5:3. Novomeščani so se krep.io UDirall boljšdm domačtoom, ki bO računali na lahko znKtgo. Reaiultati: Klinger — Somrak 1:2, Savnik — Kapa 2:0, Milova* novič — Krnc 0:2, Savnik — So-lovanovič — Ka|^ 2:1, Savnik — mrak 2:0, Klinger — Kine 1:2, Ml-Kmc 2:0, Milovanovič — Somrak 2:1. Za dan republike razglasitev rezultatov Svečani zaključek letošnjih let-nto delavskih Jportnih iger v občini Krško bo prlrodil občinski sindikadni svet ob dnevu repubi;ke. Istočasno bodo razglasili najboljše ifportne kolektive, 3itwi«o\-alce v posameznih Sportndh pan''e»»h ter jim izročili priznanja in ri.T>lo-me. HARTM.\N Vsak četrtek DOLENJSKI UST Od tu in tam ■ SEVNICA — v okviru tekmovanja aa občinski ijraznik je bil odigran moštveni šahovski br-zotumir. Med šestimi ekix>ami je zmagala Kopitarna I. Sledijo: Metalna, Prosveta, Li^ca iid. Pr-vouvrščena ekipa je prejela pokal občin^^a sindikalnega sveta Ekipa Kopitarne je že četrtič zapored zmagala. (B. D.) ■ NOVO MESTO — v prijateljski odbojkarski tekmi so se srečale mlade odbojkarice Novega mesta z ekipo Prosvete. Prtsonet-Ijlvo so ziiMgale mladinke s 3:1. (M. K.) ■ BREZICE — V prijateljski roOoometni tekn^ so se srečali učenci šole za prodajalce to osnovne šole bratoiv Ribarjev. Osno vnošolci so bili boljši to so zmagali z 21:1S. Zadetke so dos^i za OS: Ban 8, Božič 5, Tomšc 2, Gerjevič 2, Poček 2, Vučan^ in KaUn po 1, za trgovce pa Bučar 6, Fink 4, Podgornik 4, čemoga 3 to Vučanjk 2. (P. R.) ■ NOVO MESTO — Na roko- metnem turnirju za učenke osnovnih šol, ki je bU pretekli tedi.-n v Šmihelu, so šesto mesto zasedle rokometašice Šm^rjete. (N. N.) ■ KOČEVJE — Preteklo soboto so Se v prijaitelj^i košarJtaiski tekmi g^imnazicji srečali z učenci kovtoarske šole. Zmagala je eJri-pa gimnazije s 67:51 po bonjši igri v drugem polčasu. (A. \ > ■I SEVNICA — Na šaho-/skem turnirju posameznikov je med 12 igralci zanesljivo zmagal Ix;vjčar z 10 točk^bni. Sledijo: Blas m Šribar 8, Debriak 7,5, Fa.:/ar 6, Drstvenšek 5,5 itd. (B. D ) ■ DOB — Mladi nogom-^taii Elana, ki igrajo v B ski^ini, so mtagali v Dobu nad istoimensko ekipo z 2:0. Mladi Elanovci so v jesenskem delu tekmovania zasedli prvo mesto to bodo prihodnjo jesen verjetno igrali v A skupini, kj* igi^o Olimpija, Ljubljana, itd. (C. V.) ■ BRESTANICA — V telovadnici osnovne šole jo bila končana zadnja panoga letošnjih letnih ae-lavskili iger; dvanajst ekip se je srečalo v namiznem tenisu. V moški konkurenci je zmagala C^-lidoza. Sledijo: Elditro Celje — poslovna enota Krško, Agrokom-btoat, SOP,' občinski uslužbenci, I to II ekl]^, Lisca, Papirkoi^Iek-cija, obrtniki to Kovinarska. Pi-natoa srečanja so se končala takole: Celuloea — Elefctro 3'0, oLi^ina I — občina n 3:2, Agrokranb nat — SOP 3:1, Usca — Papiriiontek-clja 3:0 to obrtniki — Kovinarska 3:1. V ženski konkureaci. sta nastopili samo ekipi Ijsce in Agiro-kombinata. Tekmovalke Lisce šo premagale svoje nasprotnice z 2:1 to osvojile občinsko prvenstvo. (li. H ) ■ SEVNICA V okviru občm-skega praznika sta se srečali kegljaški ekipi Sevnice to Krmelja. Domačini so bili boljši, saj so je bil najboljši Stane Kaluža (64), zmagali s 413:364. Od Sevničanov pri gostto pa Franc Kos, U je podrl 56 kegljev. (J. B.) ■ ČRNOMELJ — Na cmomalj-ski ghnnazijl so priredili lep je senski športni dan. Dijaki to dlja-ktoje so se pomerili v nanvizneiTi tenisu, šahu, streljanju z zra^o puško, rokometu, malem nogometu, krosu ter štafetnem teKU. Or-ganizacija je bila zelo dobra, dijake je navdtišil obširen tekmovalni program. Rezultati: kros — (82 tekmovalcev) — dijaktoje *^00 metrov: 1. Svctič, 2. 5va.feea', 3. Radmelič itd.; dijaki 1400 m: 1. štubler, 2. Hudelja, 3. Bolkovec; zračna puška — 1. Zaloku: 39 krogov, 2. Doltar 34, 3. Lerka štidcelj, 4. prof. Gabrijela Mihelčič 30 itd; namisni tenis — 1. Majerle, 2. Skrbinšek, 3. to 4. Dicnlberger to Novak; šah: 1. to U. Stubler to Balkovec, 3. Vi^aj; nogomet — 1. l.a to l.b, 3. 3. b, 3.—4. 3. a to 4. razred; rokomet — dijaki: 1. l.a to l.b, 2. 4. razred, 3. 3. razred Štafeta — 4 krat 1 krog: 1. 4. razred, 2. 3. a in 3. b, 3. 1. b razred (dijaki); dijakinje — 1. 3. a, 3. 2. b, 3. l.a. razred. (V. P.) ■ MOKRONOG — V novesnbr skem kolu hitropoteznega Šahovskega prvenstva je med 10 udeleženci roiagal Hočevar s 14,5 točke. Sledijo: Zutlč 14, Debelak, Nada Peterle 1Q, Darja Zajc 10, Boi-Stnar 8 itd. Igrali so dvotax>žno. (B. D.) ■ TREBNJE — 24. novembra bo T Trebnjem tradicionalno ob-čin^o hitropotezno &lbovsko prvenstvo sindikalnih ekip. Te/kmo-vanje se bo pričelo ob 16. uri. Zmagovalci bodo dobili lepe prak. tlčne nagrade. (B. D.) ■ SEVNICA — V okviru sindi- špOTtnih iger so bili tlose-ženi ■» kegljanju naslednji rezultati Jutranjka — Kopitarna 417:388 to Kopitarna — Stilles 369:348. (J.B.) ■ SEVNICA — V prvenstvenem nogometnem srečanju je Metalna poraziia Stilles s 3:1. Prosenik je trikrat ukanii domačega vratarja. (B. D.) Portret tega tedna Z vztrajnim delom k življenjskemu cilju 30. oktobra letos je dr. Draga Stepko, roj. Papež, v Ljubljani uspešno branila doktorsko dizertacijo z naslovom: Investicijski kriterij za samoupravno podjetje v iržnem gospodarstvu. Dr. Draga Stepko se je rodila 28. maja 1928 v Krmelju na Dolenjskem. Po končani meščanski šoli v Novem mestu je leta 1941 začela študirati na gimnaziji v Ljubljani, vendar je morala zaradi vojne študij prekiniti. V jeseni 1943 je odšla v NOV. Najprej je bila v Dolenjskem odredu, nato v XII, brigadi v VII. korpusu. Po končani vojni je delala na odgovornih mestih. Bila je v predsed-stvu vlade SRS v ministrstvu za industrijo in rudarstvo, v CK ZKS in končno v tovarni LEK Ljubljana. Po vojni je nadaljevala tudi 2 izrednim študijem kljub težavam zaradi prezaposlenosti, študirala je izredno in le-ta 1950 uspešno maturirala. Leta 1958 se ji je izpolnila želja, da bi študirala na fakulteti. Kot štipendistka sklada Borisa Kidrič se je vpisala na ekonomsko fakulteto in leta 1962 diplomirala z odličnim uspehom. Njena diplomska naloga je bila nagrajena s Prešernovo nagrado. '' ''' V Leta 1963 je postala a-sistentka na ekonomski ja-kulteti 'ljubljanske univerze, še isto leto pa se je vpisala na tretjo stopnjo študija, ki jo je leta 1966 končala z odličnim uspe-, hom. kot štipendistka Fordove fondacije je nato odšla na enoletno študijsko izpopolnitev v ZDA. Po končani magistraturi se je lotila doktorske disertacije in tako po dolgem in vztrajnem delu dosegla svoj življenjski cilj. Kot žena in mati je z nezlomljivo voljo, občudovanja vrednim samood-rekanjem, zgledno vztrajnostjo in velikimi žrtvami dokazala, kaj lahko človek v življenju doseže. Kot prvi Dolenjki, ki je dosegla to veliko čast, izrekamo iskrene čestitke! B. DEBELAK Vi Na priložnost, da bi uplenil tole kapitalno ribo, ki se imenuje golf, je čakal Jože Turk 8 let. Riba je tehtala 28 kg, uplenil pa jo je pri Palagružu Bivši prvalt spet v formi Jože Turk, prvak Jugoslavije v podvodnem ribolovu leta 1964 in 1967, spet dosega izredne uspehe - Naslov prvaka je izgubil zaradi hude poškodbe pri prometni nesreči, zaradi katere ni mogel tekmovati Obiskali smo Jožeta Turka iz Kočevja, bivšega prvaka Jugoslavije v podvodnem ribolovu, ki je po težki prometni nesreči maja 1968 šele letos spet začel vaditi in nastopati na tekmovanjih. Zaradi leto in pol trajajočega premora je padel tudd v nižjo tekmovalno skupono, zdaj pa se spet bori za uvrstitev v državno reprezentanco, katere član je bil nepretrgoma od leta 1963 do 1967. Julka Peterkovič umrla v 103. letu (Nadaljevanje s 1. str.) Julka Peterkovič je bila daleč naokrog znana ne le žara* dl svoje visoke starosti, marveč tudi po svojem delu in dobri besedi, ki jo je vsako* mur privoščila. Pokojnica je »poskrbela« tudi za svojo naslednico. Ta feivi T sosc^ji vasi Dečnih selih tal je letos dopolnila 100 let. To ni nihče drug kot Julkjna sestrična — Ana Krošl. — Zvedeli smo, da si po daljšem premoru spet začel nastopati na tekmovanjih. Kakšne uspehe si dosegel letos? — Naštel bom le nastope na večjdh, v glavnem mednarodnih tekmovanjih, ki so bila vsa v Jugoslaviji: m 1. maja sem v Portorožu zasedel v paru skupaj z najboljšim Jugoslovanom Damjanom 7. mesto. Nastopilo je 18 parov, I Maja sem v Rovinju zasedel v paru 6. mesto, posamezno pa 8. mesto. Nastopilo je 80 tekmovalcev. ■ Junija sem na memori- KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Peter Ferdinand oženjen ■ (POROKA NADVOJVODE PIJTRA FEiaDINANDA.) — Dne 7. t. m. se je poročdH v vUi »Marija Tetrezsiija« pri Can-nes-u avstrijslki nadvojvoda Peter Ferdih nand s sicilijansko prrnceBdnoo Mairijo Kristino Biu-bonsiko. ■ (OGERSKA ZMAGA.) — NaSi in ogeorski mdnostrl so se posvetovali glede gradmije bosenskih železinic. Avstrijska vlada zahiteva zvezo Bosne s Spljetom, kate. re se Madžari bran^ z vsemd silami. Ogrl zahtevajo, naj se Bocsna aveže naravnost in samo z Budimpešto. Grof Goducihowsiki je nakdoivjen težnjam Ogrov. Odločevala bo, kakor se splošno zabrjiije, le vojaška uprava, ki se pa bržkone izreče tudi za predlog Madžarov. Avstrija plačuj, pa molči.* Torej zopet ogersfica 2xnaga. ■ (NOVI ITALJANSKI KRALJ IN TROZVEZA.) — Poroča se, da {italijanskemu kralju Viktorju Eknaauelu III. nd nič kaj do tnoeiveQ» ter bi bil vsak čas pripravljen isto zamenjati s pzijateiljstvom Rusije. To zabraniti se seveda močno trudi nemški oesar, pa tudi itajlijanelki kancelar (}>ri£{pi skuša obdržati kralja pri starih zaveeah. Ker pa je iitaljanska kraljica Je-tica Slovenka, zna vendar kralj svojo ukreniM. ■ (VOJSKA NA KITAJSKEM.) — Zopet 90 se dogodile na Kitajskem izvanredne stvari. Princ Tuan je pobegnil. To Je oni groend princ, ki Je duča vsega bo-ksansdoega ustanka in vod(ia krvavega kla- kctajsikih krist^janov. Pobegnil pa je t Mandžurijo, in sicer preoblečen v meniha budbističniega reda. Tuan bi bil moral biU v kratkem usmrten, a dali so mu priliko, da se odtegne kaszii in skrije, kar je zdaj tudi stofTii; slkrifvaj pa nadaljuje sivoje delo proti tujcem. Nemški vojaki tudi uganjajo tam groexmtosti, ki so Nemčiji v veliko sramoto. HUMETNA GNOJILA) — je podružni-ca zopet naročila, ker je prvi vagon že razprodan. Sedaj je čas, da jih kupujemo in rabimo. ■ (CEPLENE TRTE.) — Kmetijska podružnica novomešika Je letos pridelala 15.000 prav lepih cepljenih tiit, ki se bodo spomladi oddajale prosiloem. Opozarjamo na to že sedaj naše vinogradnike, da se vedo ravnati. ■ (KNJIGE DRU2BE SV. MOHORJA) — za Novo mesto so došle, ter se dobijo pri gospodu kapiteljskem vikarju F. Wat-:d-u. ■ (PREMOGOKOP V KOCEVJI) — hoče trbovelska družba razširiiti, ter je poslal tja že večje čtovilo delavcev. Tudi je začela zidati delavske hiše. ■ (NOVA CJERKEV) — v Šmartnem pri Litiji bo prihodnjo nedeljo po milost, gospodu generalnemu vikarju Flis-u bla-goslovlljena. CJerkveno posvečenje se bode vršilo spomladi po premilem gospodu knessoškofu. B (NA KMETIJSKI ŠOLI NA GRMU) — ee je napravila letos poskušnja z zim-sdcim ovsem, ki se je prav dobro sponesla. Na prostoru, ki meri 20 štirjaških metrov, se je posejalo lansko jesen 6 litrov zimskega ovsa in dobilo od tega semena 20 kmtnd pridelek, luumreč 120 liitrov zrnja in dokaj več sieme kakor pri spomladnem ovsu. (IZ DOLRN.T3KIH NOVIC 15. november 1900) alu Edija želeta zasedel v Poreču v paru 2, mesto. Nastopilo Je 32 parov. Pl Na državnem prvenstvu podvodnih ribičev 2. kategorije, ki Je bilo julija v Her-cegnovem, sem zasedel 2. mesto in se tako spet uvrstil med tekmovalce 1. kategorije. V nižjo kategorijo sem padel zato, ker zaradi nesreče dve leti nisem nastopal na tekmovanjih. Pl 10. avgusta pa sem na mednarodnem tekmovanju parov v Pulju zasedel 2. mesto. — Si z doseženimi rezultat! zadovoljen? — Sem, in to zelo. Upoštevati Je namreč treba, da so na vseh teh tekmovanjih — razen seveda na državnem prvenstvu podvodnih ribičev 2. kategorije — nastopale tu-di ekipe Italije. Prav italijanski ribiči pa so evropski dn svetovni prvaki. Razen tega, kot je znano, iiastopamo na tokmovanjih v parih. Jaz nastopam za ljubljanski klub, v katerem pa nimam enkovrednega partnerja, in običajno sam nalovim okoli 90 odstotkov rib, le 10 odstotkov pa moj partner. Odlični podvodna ribič Krešo Petrovič, s katerim sva pred leti tekmovala v paru, namreč po nesreči s hidrogliserjem ne tekmuje več. — Uvrstil si se med Kje je pieteta do mrtvih? v zadnjem času smo bili priča primerom skrajne brezobzirnosti voznikov motornih vozil ob pogrebnih sprevodiH. Nedavno je na pogrebu v Sevnici voznik iz Krškega dobesedno presekal kolono pogrebcev, da si je izsilil prednost. V Gabrijelah je voznik tovornega avtomobila ljubljanske registracije z neutrudnim in bučnim hupanje pridrvel mimo pogrebcev, kot da bi šlo za stavo. Sprašujemo se, ali imajo taki vozniki kaj pietete do mrtvega, ki mu ljudje izkazujejo poslednjo čast. Morda bi kazalo take brezsrčneže o-stre kaznovati, če jim že njihova vest ne pove, kaj počenjajo? B. D. najboljše jugoslovanske podvodne ribiče. Zakaj ne nastopaš v reprezentanci Jugoslavije? — Predvsem zaradi pravil, kako so izbrani naši državni reprezentantje. Seštevajo se namreč točke oziroma doseženi uspehi zadnjih treh let, in sicer iz zadnjega leta vse točke iz predzadnij^a polovica in predpredzadnjega četrtina to^ac. — Si doživel na letošnjih tekmovanjih ali vadbi kaj zanimivga? — Prvič mi Je uspelo šele letos upleniti med vadbo kapitalno ribo golf. Težka je bila 28 kg. To je leteča riba, ki prihaja v Jadran le t doJočenem obdobju in na določene kraje. Osem let sem čakal na ta velik dogodek. Te ribe Je zelo težko upleniti, ker se moraš potopiti pod vodo in nato čakati, da se ti približa na 2 do 3 m. Podvoji ribič mora imeti kondicdjo. Utrujal sem jo nad 1 uro. Ta riba je za podvodnega ribiča tak plen, kot je za naše lovce medved ali za lovce v Afriki slon ali lev. Za to sem na ta plen še posebno ponosen. J02E PRIMC Najtrdnejša je ribniška valuta Iz ribniške občine je veliko občanov zaposlenih v tujini, največ seveda v zahodni Nemčiji. Na ta račun so Rib. ničanje uganili že več smešnih in resnih. Ondan sem prisluhnil razgovoru dveh do. mačinov. — Morda veš, katera je najtrdnejša valuta? je vpra. šal prvi. — Kaj ne bi vedel? se je odrezal drugi. To je prav gotovo RIBNIŠKA MARKA' Naš denar Ondan so prišle v kočev. sko prodajalno spominkov tri Kostelke. Priznati mora. mo, da so s Kostelskega že tpred vojno odhajali domačini na delo v tujino in da odha-jajo tudi še danes. ^na izmed treh Kostelk je vprašala, koliko stane maj. hen sodčekspominček. — 11 din, je povedala pro. dajalka. Tedaj ^ se Kostelka obrne k eni izmed svojih spremljevalk, in jo vpraša: — Kulk pa je tu u našem dnarju? Vprašana ji je na kratko pojasnila: — 20 šilingov! J. P. Krog je sklenjen Rudi Cimperšek iz Sevnice, za katerega je znano, da »nima dlake na jeziku«, je takole komentiral dograditev novega vrtca v Sevnici, ki so ga odprli za občinski praznik: »Tako, zdaj je krog sklenjen; otrok se rodi, gre v jasli, zatem v oddelek za predšolske otroke, nato v Solo, se izuči za poklic, nato gre v Nemčijo, vrača se v dom onemoglih in končno mu ne uide tudi — pokopališče.* Spet 10 knjižnih nagrad! Iz vrst novih naročnikov smo v torek popoldne izžrebali 10 dobitnikov lepih knjižnih na-gi*ad, ki jih bodo te dni dobili po pošti, To so; Marija Petan, Sromlje, Cumovec 32; Marija ^ve(tnibra Je bil v Kočevju posvet o boju proti alkoholizmu, ki ga je sklical izvršfli odbor občinske konference SZDL. Na njem so ugotovHi, da so ssa zatiranje alkoholizma odgovorne razen SDL še vse ostale druž-beno^>oUtične organizacije, predvsem pa ZK in sindikat ter seveda budi krajevna skup*^t. sklepi, ki so Jih spre jeli, j® bil pomemben pred-vseiD tisti, ki govori, da je trebft dosledneje izpolnjevati predpise, ki prepovedujejo točenje alkoholnih pijač mla-dole^ikom in točenje .alkoholnih pijač v podjetjih. Dos^i je tiudi treba, da bo Kočevje končno le dobUo breaAoholno restavracijo ali pa da bi nekateri obrati — miŠlj**io Je bilo predvsem za »Met^o« — prodajali tudi mleSjO in belo kavo. V ra^ravi so sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti, šol, sodišča, to-žilstv®! milice, socialnih služb in dWgi. Opozorili so na ne-kat«r® povsem določene primer« alkohollrzana, na vpliv alkolJOlizma na kazniva dejanja (Polovica kasaiivih dejanj je iz^šenih pod vplivam al-koboi^^) in jja zaskrbljujoče naraS^aijje alkoholizma med mladino in mladimi, a ne zaposlenimi materami. J. P. V ŽIVALSKEM VRTU f »Tile vaši trgovci so prave opice, če znajo uvažati tako zelene banane!« na črnem kontinentu 6 so jih pripeljali Jože Bambič, ki dela začasno v Stuttgartu, je v ponedeljek, 16. novembra, okoli 9. ure pri Kore-nitki s volkswagnom nemške .registracije na tistem delu avtomobilske ceste, kjer je nepretrgana bela črta, prehiteval tovornjak s prikolico in, treščil v austin 1300, ki ga je naproti vozil Borut Kraigher iz Ljubljane. Pri silovitem trčenju je bilo ranjenih devet oseb, od tega Sest huje, medrem ko je gmotna škoda manjša. Z reševalnimi avtomobili so takoj po nesreči enega za drugim pripeljali v novomeško bolnišnico vse huje ranjene potnike. To so bili: voznik volkswagna Jože Bambič, njegovi sopotniki Vera Bambič, Terezija Sviben in Zlata Kemc, voznik austina 1300 Borut Kraigher in njegov sopotnik Mirko Kmet. Ko so jim dali prvo pomoč, so Jih zadižali na zdravljenju. Josip Sviben, Mirna Kemc in Olga Zaletel pa so bili le laže ranjeni. \f ognju so popokale šipe 14. novembra so imeli požar v Veliki vasi pri Leskovcu, gorela pa je hiša Franca Vizlerja. Zjutraj je eden od dc«načih prinesel domov dve kanti »mešanice« in Ju postavil za vrata. Pri tem se je nekaj mešanice olja in bencina razlMo po Ueh. Otroku, ki se je igral z vžigalicami, je ena goreča padla na polita tla In ogenj je izbruhnil. Vnele so se okenske zavese, gorela so vrata, vročina pa je uničila električno napeljavo. V ognju so p)opokale tudi vse šipe. Gasilci so takoj prišli na pomoč, kljub temu pa je škode za okoli 8.000 din. Kozolci v plamenih v Dragi pri Šentrupertu Je 5. novembra zgorel kozolec Francu Golobu. Razen poslopja je ogenj tmičil tri tone sena, drva, deske, hlode fižol, fižolove kolje, koruznico, strešno opeko in voz. škode Je za 25.000 din. Dan poprej je izbruhnil požar v Martinji vasi, ogenj p>a je hudo poškodoval kozolec Terezije Gerden. škode je za 3.000 din. Sosedje in gasilci so ogenj pogasili in preprečili večjo škodo. Kaže, da so oba požara zanetili otroci med igro z vžigalicami. sPyCAy r ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ • ... Boža Podergajs in Alma Pečar sta odprli bou-tigue v Novem mestu: nov barometer za preskušanje snobizma meščanov. • ... Kolere na Dolenjskem ne bo: direktor Zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu dr. Albin Pečaver je izbral osemčlansko komisijo, v republiški komisiji pa je le pet članov. Boljša obramba! • ... Pleterska kartuzija se sama vzdržuje, če z^ ne izdajo recepta za nekatere odlične pijače, bi morda za nekatera slabo poslujoča podjetja povedali, kako poslovati z dobičkom. • ... Ivo Ninič, komandant novomeške ^garnizije v pokoju, težko čaka na Jakopčev članek o nižji partijski članarini. Po dolgem času bo to prvi članek, ki ga bo prebral v Komunistu. % ... Vlado Deržič, direktor čateških Toplic, je ukinil barski program. Razumljivo: najrazličnejših strip ieasov ima pri iskanju možnosti za novo gradnjo več kot dovolj. • ... če bi v Labodu delali srajce tako počasi in površno, kot igrajo rokometaši, ki jih Labod podpira, bi prodali le malo svojih izdelkov. Za otoške labode vedno večja skrb Ko sc je na Otočcu v letošnjem letu povečala labodja družina, w si lepi beli okrasni ptiči pričeli iskati večji življenjski prostor. Njihovi izleti se končujejo pri Žužemberku ali Kostanjevici; po vsej dolžini Krke jih Je dosti. S tem ko zapuščajo »domače ognjišče«, pa preži nanje večja nevarnost; v razgibani lovski sezoni, ki Je pred vrati, se kdo lahko hote ali nehote spozabi in jim upihne življenje. Veseli nas, da so ljudje vzljubili otoške lepotce in da vsak njihov pobeg iz »matične baze« .sproti telefonično ;?poročijo na Otočec, kjer so na tekočem o gibanju belih potepuhov. Cim več oči bo bedelo nad labodi, tem dlje bomo ohranili ta okrasek Krke. S. DOKL Sc; 4. Na jug! Na jug! Na jug! je pel motor Paradižnikove limuzine. V eni sami sapi je vrli klopotec premagal vseh devet klancev, ki ločijo Košato lipo od širnega morja. Bela ladja je že čakala v pristanišču, da sprejme na krov svetovna potnika in njun kabriolet. Ne bomo opisovali vkrcavanja, ne odhoda ladje iz pristanišča. Oglejmo si raje belo lepo* sredi modrega prostranstva. Rahel dim-čej 12 dimnika, nad jamborom jata galebov, na ležalnikih Paradižnikova. Lahen J^brača liste »Tovariša«, ki ga drži v rokah P^Ji^'^'iica Ifl liste »Lovca«, ki ga pestuje Pa-r®. ‘Hik. Nedaleč od tod se med svitki vrvi Id vozi njun vrli kabriolet. Gorska pota so dolga in »Tovariš« ter »Lo- vec« sta bila kmalu prebrana do poslednje črke. Ker se je večerilo in se je tudi vreme skujalo, sta poslej sedela Paradižnikova v kajuti: Paradižnica je pletla, njen mož pa je vlekel šah s prvim oficirjem. Nenadoma, sredi najbolj napete igre, pa je Paradižnik skočil kvišku ... : PISMO Razočarana kot še nikoli ti' pišem to * pismo. Pravzaprav dvonum, kakšen pomen ima vse to, vendar nekomu se moram izipbvedati. Morda ma bo potem laže. Mislim, da ne bom mogla preneisti poniževanj. Gotovo se še spominjaš oglasa v časopisu, ki sva ga skupaj brali. V njem je bilo velSco lažd. Stanujem v mrzdi in vlažni sobi v šestem nadstropju stare Inše. Nikoli ni miru. Noč in dan ovil^o zavoire in kričijo otroci. Doma je bilo vse, kar je bilo tuje, tudi bolj^. Resnica pa je drugačna. Moje prei^tave o tej deželi na otoku so bdle popcilnoana dru^čne od resnice. Tu nd prostranih travnikov, ki sem jih bdla vajena, ni rož na oknih in balkoni so brea cvetja. Ljudje me gledajo kot ničvrednega priseljenca. Kot gospodinjska pomočnica delam prt šestčlanski družini. Imam težave z jezikom. Skot na tujem v obilju. Nimam prijateljic. Tukajšnja dekleta so oblečOTa po modi, njihove navade so mi tuje. Imam le enega prijatelja. To je starček, ki nam vsako jutro prinese mleko- Njegovi starši so bili Slovenci in so odšli s trebuhom za knihom v Ameriko, kjer so zgodaj lunrli. Starček zna nekaj slovenskih besed in to me tolaži. Kadar sem žalostna, mi vedno pravi: »Jaz Iti s tabo v Slovenijo!« Spet mi je laže in morda bo to pisano povod, da se bom odločila za vrnitev domov, kjer bom viživala na cvetočih travnikih in sanjarila v topli kmečki sobi. DANICA PO ENEM LETU Tone je globoko zajel hladen jesenski zrak, poln vonja po smrečini. Odlomil je veji, ju podožil na hladno mahovje in sedel, že dvajset let, odkar so umrli mati, ni jokal. Zdaj pa so ga nenadoma oblile solze in jih kar ni bilo moč usta.viti. Sam ni vedel, ali joče od veselja, da je spet doma, ali zaradi leta, ki ga je preživel v ječi. O, saj ne da mu bi bila sdla! Jesti je imel, sp^ je več kot doma, celo zredil se je. Hlače je komaj spravil skupaj, pa čeprav je za ceJe .tri prste pr^U gumb. Tudi delal je manj kot doma. Ne, nad nobew stvarjo se ni mogel pritoževati. Pa je bii kljub vsemu zadnje dni kar bolan od pričakovanja, da pojde domov. Pa tudi skrbelo pt je že; Tince že tri mesece ni bilo pri njem in glasu tudi nobenega od nje. Kaj neki jo je pičilo? Saj sta se že zdavnaj pobotala. Sveto je ob^ ljubil njej in sam sebi, da je ne bo v^ pretepal. Globoko je zavzdihnil. V samotnih nočeh, polnih kesr nja, je dosti premišljeval o vsem. Otrok mu resda ne more dati. To ga je peklo in ga bo še do zadnje ure. Ampak da bi še kdaj dvignil pest nanjo zaradi tega, da bi jo še zmerjal, psoval, nikoli več! Kakor je, naj bo, je že tako sojeno. Bosta pa pri Anici izprosila najmlajšega, saj jih ima sedem, zemlje pa še za tri premalo. In sćstra je sestra, kri je kri! Skozi gosto meglo se je prebilo sooice in v Tonetovih solznih očeh se je utrnil smehljaj. Vstal je, si poravnal obleko, z roko popravil lase in krenil proti vasi. Pri kapelici je srečal Lužarjevega Franceta. »Tebe so pa rav^o na Martinovo razvezali,« ga je pozdravil France. »Saj bo menda res,« se je šele tedaj spomnil Tone. »Ravno pravi čas sem prišel! 'Nis^ kopal, nisem trgal ne prešal, samo pil bom,« se je od srca nasmejal. »Samo glej, da se ti ne bo zdelo prekislo,« mu je požugal Franci in pognal konje. Noge so Toneta kar same zanesle najprej v hlev. Vse je bilo tako, kot je pustil pred letom dni. Le Sivko je molzel teliček, ki mu ni bilo prisoditi več kot Sest tednov. Tone je pK)gladil žival, ki ga je prijazno obliznila. Ni ga pozabila po tolikih dneh. Nato je zavil proti hiši. Veža je bila prazna in tudi v hiši nd bdlo nikogar. Vrata v soboto so bila na stežaj odprta. Tone je skoraj neslišno stopil med duri. Tinca je sedela na postelji. Njen bledi obraz, ki se mu je zdel lepši kot kdaj poiprej, se je sklanjal nad raz^ialjene grudi, ki so nežno hranile novo življenje. Tonetova noga, ki Je že na pod ptnestopila prag, je obstala... JANJA KASTELIC 50 nageljnov za 50 let v krogu svojih otrok, vnukov in sorodnikov sta 14. novembira praznovala Terezija in Ivan Veble iz Cmca 50-letmcio skupnega življenja. Zlartio poroiko sta sklenila na matičnem uradu v Brežicah, kjer so jima izročali diarilo in 50 rdečih nageljnov. Terezija in Ivan sta se poax>6iila 14. novembira 1920 v Brežicah. Tedaj je komaj minila prva svetovna vojna, posledice pa so ostaile in jima ni bito lali-kio. Rodilo se jima je sedem otroik, danes sta živa še chva. Med drugo svetovno vojno je maraJa njuna družjna prestaiti trpljenje v nemškem taborišču, kamor je bila izseljena. Ko so se vmili, so morali s trdim delom najprej 2®raditi nov dom. Zdaj živita zakonca Veble srečna ob sdnu in snahi ter vnukih na domačiji v črncu. Zdrava in zadovoljna naj preživita še veliko let sikuiJnega življenja! IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteku teden so v hrežiSki porodnišnici rodile; Kamila Oštir iz Rigonc — Iztoka; Nada Kostevc iz Malega vrha — dečka; Ana 2ga-lin iz Artič — Darka; Katarina Butara iz Brežac — Miho; Pavica Lukič iz Skopic — 2eljka; Jožica Kuren iz Brežic — dečka; Marija Cizelj iz Glogov^a broda — Alenko; Božena Brunovič iz Samobora — Tatjano; Ana Beribak iz Višnjevca — dečka; Anica Crpič iz Samobora — Sando; CecUijs Sekor»ija iz Podgon^a — Branko; Dragica Horvatič Iz Gaja — Jožeta; Marija Spilar Iz Csre&ijic — Matjaža; Marija Deržič iz Vel. O-breža — dečka; Ana Pešec iz Dolenje vasi — Roberta; Milica Petri-novič iz Rud — defelico; Antomja Golobič iz Sobenje vasi — deklico; Angela Jurišič 'z Trstenika — Stefana; Anica Picig iz Zagreba — Andrejko; Terezija Kus z Blance — dečka; Gabrijela TomSe z Vel. Doline — Andrejo; Jožefa Ban iz Pečic — Jožka; Ana Seler iz Ded-nje vasi — Dragico; Stefica Kreja-čič iz Laduča — dečka; Anica SteiiRl iz Rud — dečka; Milena Sliik iz Dečnih seJ — S^a. V torek in sredo darujte kri! Občinski odbor Rdečega križa sporoča, da bo odvzem krvi za krvodajalce iz brežišike oTjčine 24. in 25. novembra, Ce ste zdravi, ne pozabite prtti-Do 17. novembra opoldne je dobila občinska organizacija RK 50 prija/v krvodajalcev iz Skopic, Pi-šečanl pa so jih napovedali 40. Ostale prijave čakajo do konca tedna. Letos pomagajo abiraifci krvodajalce smdikati, SZDL, organizacije in gasilska druStva. r M " " vedno več ostarelih ljudi ostaja samih Hribovske kmetije umirajo Krajevna skupnost v Pišecah opozarja na social* no ogroženo kmečko prebivalstvo na vasi Ugotovitev, da se poideželje stara, ni več nova. To vedja predvsem za odročna, hribovska območja, ki ljudem skppo retžejo feruh. Vedao več je onemoglih, pcriletiiih goispodarjev. Mladi so se presedili v mesta, sd podsikali delo v tujini in se le poredko vračajo v domače kraje. Na gradbišču za tovarno industrijske opreme IMV v Brežicah je že nekaj tednov zelo živo. Nova hala, bo obsegala 4000 kvadratnih metrov površine. Temelje za kovinsko konstrukcijo betonirajo delavci podjetja Pionir. (Foto: J. Teppey) SLOVENIJA VINO ŽELI OBNOVITI 300 ha VINOGRADOV V POSAVJU Martin je krstil ralilo kislo vino Nad odkupno ceno vina se vinogradniki letos ne pritožujejo - Od banke je odvisno, kako hitro bo napredovala obnova vinogradov Vinogradniki so si oddahnili. Letdno unajo po-snaravlieno. Bila te še Isar obilna in zdai so se začele tirgovske skrbi. Nekateri so prodajali mošt, drugi so po^^kali Martina, ker za vino več dobijo. Na vprašanja o odkupu vina in obnovi nasadov vinske trte odgovarja direktor poslovne enote Slovenija vina v Brežicah Edo Verstovšek, »Koliko odikupnili postaj ima vaše podjetje v Posavju?« »V vinorodnih predeUii tega okoliša jih imamo devet. Letos račimamo, da bomo fitočili v naše klebi okoli 200 vagonov vina — cvička in bi-zeljčana. Odkupili bd ga še vjBč, vendar ga trenutno ni-matpo kam dati.« 'BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Debogovič, invalid iz Trstendka, Je padel na poti in sd poškodov^ rebra; Karel Kunej, invalid iz Osredka, ‘e padel s kozolca in si pošlcodoval glavo; Jožica Baškovič, hči mizarja iz Skopic, Je padla pri Igri in si poškodovala glavo: Zofija Pečnik, gospodinja z Bizeljskega, Je padla in si poškodovala levo koleno; Janez Bogovčič, upokojenec iz Bre-g^anskega sela, si Je iMn prometni nesreči pc^odoval desno roko in desno nogo. UMRLI SO Pretekli teden so t brežiiiioi bol-niSndci umrli: Mihael Kožuh, kmet iz Gor. Leskovca, star S2 let; Ivan Zivič, kmet iz Stolovnika, star 78 let; Janez Novak, upokojenec iz Sentlenarta, star 70 let. NOVO V BREŽICAH ■ JESENSKA KRVODAJALSKA AKCIJA PRED VRATI. V četrtek ■e Je pri občinskem odboru Rdečega križa sestala komisija za krvodajalstvo. Od akcije, ki bo 20. in 2S. novembra, sl obeta večji odziv krvodajalcev predvsem 8 i^eželja. Cas je ugoden in večina kmečkih ljudi je postorila delo na polju, v vinogradih pa prav tako. Spomladi so pokazali veliko raziimevanje sa poziv Rdečega križa zlasti delovni kolektivi. V akcijo za odvzem krvi so se vključile razne organizacije In tako pripomogle k lepemu uspehu. Enake želje za sodelovanje sporoča RK tudi tokrat. ■ CI.ANI PROSVETNEGA DRUSTVA OTON 2UPANCIC ir Artič 80 V soboto odpotovali v Veliko Piano s posebnim avtobusom. Za občinstvo v bratski srbski občini 80 pripravili pester kulturni spored. Dvodnevno bivanje v Veliki Plani je poglobilo prijateljske stike, ki jih občini ie nekaj let gojita med seboj. ■ TE DNI SE BO V BREŽICAH sestal koordinacijski odbor za priprave na drugi kongres samoupravljavcev. Na dnevnem redu je določitev volilnega telesa za delegate kongresa. Vei, ki bodo voUli svoje predstavnike, naj bi se vključili v vsebinske priprave in pomagali osvetliti vpraSanJa, ki bi jih kazalo prenesti v kongresno dvorano s tega območja. Zato bodo razprave o. samoupravljanju potekale vse do pomladi. Kandidati za kongres so že evidentirani. ■ KONFEKCIJA JUTRANJKA SE BO SIRILA. 2enske, Id iSčejo zaposlitev, so vesele napovedi o razširitvi obrata sevniške Jutranjke v Brežicah. Kaj več o njenih načrtih bomo zvedeli po pogovoru njenih predstavnikov z občinsko skupščino in po seji sveta za gospodarstvo 't Brežicah. V povečanem obratu bo delalo predvidoma 400 delavk. V tem primeru račtmajo na pslvne prstreogo-v račimajo na- poslovne prostore v internatu in trgovski Soli. »Kakšen je vinski pridelek?« »Po koJdčind zeJo dober, vino pa je paradi tega po- RADIO BREŽICE ■ PETEK, 20. NOVEMBRA: 16.00 do 16.15 — Napoved programa in poročila. 16.15—16.35 — Nove plošče RTB. 16.35—16.45 — Izobraževalna sesMMia brežiSke delavske univerze že v polnem teku. 16.45 do 17.00 — Obvestila in reklame. ■ NEDELJA, 22. NOVEMBRA: 10.30 — Domače zanimivostd — Poročila z volilne seje občinske konference ZMS Brežace — Dr. Zvonimir Skofljanc — Pred drugo krvodajalsko akcijo v brežiški ob-čdnd — Za. naše kmetovalce: Ivan Šekoranja — O druStvu živinorejcev, njegovih nalogah in pomenu — Pozabljeni pevoi — Pogovor s poslušaloi — Ob.-eftila, reklame in spored kinematografov. 12.30—15.00 — Obča.ii čestitajo in pozdravljajo. ■ TOREK, 24. NOVEMBRA: 16.00—16.15 — Napoved programa in minute z ansamblom Veseli hribovca. 16.15—17.15 — Poročila — Jugoton vam predstavlja — Svetujemo vam — Iz naše gla<:be-ne šole — Kaj prinaša nova Številka Dolenjskega lista — TedensJd Športni komentar — Obvestila, reklame In pregled filmov — 17.15 do 18.00 — MLADINSKA ODDAJA: Preko mrtvila v novo obdobje (ob mladinski konferenci v Brežicah). Brez strokovnjakov ne bo napredka Komisija, kd je na zalitevo skupščine pregledala poslovanje Zaivoda za komunalno dejavnost v Kršikem, je ugo-to^a, da ta ne obvlada dela, ker nima ustreosno zasedenih delovnih mest. Moral bo zaposlditl strokovnjake. Tudi nagrajevanje m urejeno. Zavod je razen tega v stalndh spiorih s tistimi, s katerimi bi ^ moraj delati z roko v roki. Dolžnosti In pra/vdce med zavodom, krajevnimi skupnostmi in stanovanjskimi enotami prav tako niso urejene. 57 otrok so odklonili v brežiškem otroškom- vrtcu imajo v varstvu 75 otrok. Letos so jih morali odkloniti 57, ker ni prostora. Vpisali niso niti vseh tistih malčkov, katerih oče in mati sta zaposlena. če se bo Jutranjka širila, bo pritisk na sprejem V vrtec še večji. Nujno bo treba nekaj ukreniti. Ce ne bodo namenih stare šole za varstvo, potem bo treba zgraditi novo varstveno ustanovo. manjkanja sladkorja nekoliko bolj kislo kot lani. Za tiste, kd cenijo lastnosti cvička, ni to nič narobe.« »Po čem odikupujete vmo?« »Rdeče vino na Bizeljskem in na Pišečkem po 3 do 3,80 din, belo po 3 do 3,60 din liter. Na to ceno pridelovalci nimajo priflporob. »Kako se loteva vaše pod^ jebje obnove vinogradov?« »Zagotoviti sd sJcušamo sodelovanje banke. Predstavniki celjske komunalne banke, s katerimi smo imeli pred kratkim razgovore, so obljubili 40-odstotni delež pri neto investiciji, 60 odstotkov pa bi moralo prispevati podjetje in kmet. Pri tem pa kmetovo delo ni upoštevano. Zato posojilo pK)d taJcimi pogojii ni najbolj ugodno, kajti niti kmet niti podejtje ne zmoreta tolikšnega deleža. Vse drugače bo, če bo banka ugodno rešila našo vlogo, v kateri želimo sodelovati mi s 30 odst., banka naj bi prispevala 40 odst., kmetu pa bi vračunali delo. Ce se to ne bo uresničilo, bo obnova napredovala dosti p>o-časneje.« »Koliko površin nameraiva-te obnoviti v Posavju?« »Studija, ki nam jo je izdelal Zavod za kmetijstvo v Mariboru, predvideva 300 ha v petih letih, seveda če bodo na voljo bančna posojila in za te namene usmerjena republi^ika sredstva. Letos šno obnovili 20 ha, za pri-hodnje leto 'smo jih napovedali 40. Želimo, da bi to laliko uresničili.« »Ali nameravate vso obnovo izpeljati sami?« »V Krškem jo poskušamo iz?>eljati v sodelovanju z Agrokombinatom. za območje Ag. rarie Brežice smo jo prevzeli sami. Na Bizeljskem pa prav zdaj rigolamo. Želimo, da bi delo potekalo sistematično in da bd sodelovale z nami vse kmetijske organiza-cije s t^a območja.« »Kakšne pa so pogodbe, ki jih sklepate s kmeti? Ali jih močno vežete?« »V dogovorili, ki Jih sklepamo, ni stoodstotne ve?«-nostl za prodajo pridelka. Ce kmet najde boljšegrf kupca od nas, lahko odda vdno dnu gam. Ml zagotavljamo plačevanje po dnevnih cenah. Da pa nismo oderuhi, se lahko vinogradniki prepričajo še letos. Kljub temu, da Kmetijska zadruga Bizeljsko trenut. no vina ne odkupuje, odkupnih cen nismo znižali. Sicer se pa o i\jih lahko prepričate.« J. TEPPEY Tega se zavedamo, .toda klj-ub vsemu je človek neprijetno presenečen, ko sliši številke. V Pišecah so na prd-mer ozračunald, da je sedem odstotkov kmečkega prebi-vaJstva socialno c^oženega. Celo na kmetijah z dvanajstimi, štirinajstimi hektarji. Zemlja je edino premoženje starih ljudi, ki pa je ne morejo obdelovati ^ so zaradi tega ii^bili položaj gospodarjev. Niso ji več kos, zato jim ničesar ne daje. Največ posestev z ostarelimi ljudmi je v Pavlovi vasi, nekaj pa tudi v Pišecah in Podgorju. Samo s starimi Ijudmj je naseljenih 32 domov. Zato je vsako leto zapuščenih več vi-iK^adov in njiv. Tudi hiše niso več vse obljudene. Na območju krajevne skupnosti Pišece je 413 hišnih številk, 26 hiš je zapuščenih, ker so se mladi ljudje odsehld, starejši pa so ,pomrM. Za prej omenjene kritične kmetije je prisp^ek za socialno zavarovanje preveliko breme, p>a tudi prispevka za šolstvo in krajevno sikupnost ne zmorejo. Cez leto, dve bo Ireba n^aj ukreniti, zato krajevna skupnost že zdaj opozarja na te primere. Jutri aJi pojutrišnjem bodo pra tako pereči, kot so danes razmere socialnih podpirancev. Vsote, ki jih dobivajo ,ne zadostujejo za preživljanje, zato se Pišečani zavzemajo za povišanje mesečnih podpor. Z neikateriimi podpdranci sklepajo pogodbe za izročitev zemlje občini, če p>a jo želijo zadržati za dediče, jim p>odpore ukinejo. V taikih primerih naj dedič prevzame skrb za onemoglega sorodnika na stara leta. 2al je precej mladili, ki so bolj pripravlijend j ema/ti kot dajati in ki le poredko utegnejo na obisk k starim tetkam in stricem.- J02ICA TEPPEY Nagrajeni šolarji Občinska gasilska'zveza je podelila 4 nagrade za pismene naloge učencev o požarni var-nosti in dve nagradi za risbe z isto vsebino. Prvo nagrado (100 din) je prejela Tatjana Račič iz Cerkelj, drugo nagrado (80 din) Štefan Seler i2 Dobove, tretjo nagrado din) Renata Grubic iz Brežic in četrto nagrado (40 d:n) Ivanka Podgoršek iz Dobove. Za risbo je Jožica Černelič iz Globokega prejela 100 din, Brigita Ferenčak iz Skopic pa 80 din. Pri tekmovanju so sodelovale osnovne šole iz CJerkelj, Dobove, Globokega, Brežic in Skopic. Dnevi jim niso več šteti Opekama Brežice je naročila študijo za lastno modernizacijo. Trenutno s prodajo izdelkov nima težav, ker kupci sproti vse odpeljejo. Tonte kolektiv je prisiljen misl^ vnaprej, kajti ko ile bo vec tolikšnega povprziševanja na tržišču, tako zastarela tovarna ne bo mogla več živeto. .Vsepovsod se opekarne naglo, modernizirajo, povečujejo proizvodnjo in uvajajo izdelke. Op>ekama v Brežican bo potrebovala za obnovo d^ datne denaime vire in iskanju teh ji bo^ pomagala občinska skupščina. NA BIZELJSKEM SO ZAVIHALI- ROKAVE Vodovod za 84 gospodinj^ Spet se bodo zbrali občani prr skupnem delu ^ Na Bizeljskem si želijo občani še lepega vremena, da bodo čimprej dokončali vodovod. Dokler so delali v viinogradih, za to ni bilo časa. Do ziime bodo položili cevi in uredili priključke do glavnega voda. Vodo bo dobilo 84 gospodinjstev. Vsaka družina je prispevEila po 2 tisoč din. Denar je abran. Vodovod bi bil gotov že letos, če ne bi imela sitnosti z nabavo materiala. Po tesnila so morali če zmejo. čeravno so jih dobili po zvezah, a vse zaman. Zajetje je končano, rezervoarja pa niso m<^li zgraditi, ker niso dobili želeea. Vo- Dvojno breme bo pretežko Ce se bo povečala stopnja prispevka v 2Xiravst)venem zavarovanju, v brežiški občini to ne bo v prid morebitnemu referendumu za gradnjo novega zdravstvenega doma. Predlogov za tak način aibi-ranja sredstev je bilo več, vendar bodo zavarovanci tež* ko prevzeli nase dvojno breme. Cisterni za vino vinska polnilnica v Orešju j? dobila dve cisterni, od katerih drži vsaka po 5 vagonov vina. Cisterno z belim vinom 30 že napolnili, rdeče bizeljsko pa Se natakajo. S tem si bodo prihranili precej prevoza v kleti na Bizeljsko in nazaj. do so napeljali tudi na pol^^ pališče. Cevovod je precej Namerili so ga 7.300 Številka pove, da so op^^ li občani bizeljske skupnosti veliko delo. ritev vodovoda naipoveduj ^ prihodnje leto za prvoanaje®-praznike. Lipužič bo Na srečanju prosvetlil lavcev, kd bo v sol^ bost» novembra, v Brežicj^.^^^a predavala direktor Zavo^^^ šolstvo SRS Bons in psiholog srečanj® Strokovnemu delu bo sledid ljubljanskih Napovedan je Staneta Severja. jjaiu®' del zbora šolnikov „večanj® nim za druiahno V Cateških Toplica«- , JUTRANJKA, šola^ vrtec, vse je z^no bra se je svet za o na^' navaJ je tih za rasiširt^ o <3a rANJKE. odstopil* bi »mu aa šolsl^ pocsneje govni predJa- d(i internat. Sv«ft gal nadaljevanje P^jicO, skupščine ® da »e * opoesoril P® trgo'’'®^ §anj, »ned bolj pereče otroš^ BREŽIŠKE VESTI — st. 47 (1078) ★ — Po stopinjah starih gasilk v krškem In novomeškem obratu Laboda so pričeli načrtno delati z mladimi gasilkami Kostanjeviški kulturni spomeniki imajo veliko gostov skozi celo poletje. Na sliki predsednik občinske skupščine Jože Radej v pogovoru s pretlsednikom slovenske skupščine, ki si je v oktobru ogledal Formo vivo. Takrat krški preds^lnik še ni vedel pojasniti, kdo bo prevzel del gradu za gostinstvo, te dni pa bo že podpisal pogodbo za ureditev hotela v gradu s predstavniki Slavnika iz Kopra. (Foto: Ivan: Zoran) PRED DECEMBRSKO KRVODAJALSKO AKCIJO Še danes preberite in premislite! človek nikoli ne ve, kaj ga bo zadelo jutri, zato darujte kri še vi! V krški občini bo osmega, devetega^ in desetegJi ^»cembra krvodajalska akcija. Da bi občane spodbudili zanjo, podajamo o krvodajalstvu nekaj misli. Krvodajalske akcije pri nas ^jamajo večinoma ljudi iz središč, čeprav se vsi zavedamo, da nesreča niko-iie počiva in da vsak člo-lahko zaide v položaj, mu je tuja ikri nujno posebna. Količine zbrane krvi pri ne zadoščajo za vsakda-*Vie i^rebe, kaj šele za za-8obcmt«fv zalog za issrede pn-•ttere, kot sc na primer večje bodo sliko našega podeželja ^*rja šle po stopinjah »starih ^ komunalno de- lo državne prvakinje. V obeh obratih Laboda posvečajo tej organizaciji veliko pozornost, zato sem prepri- ga- sUk«. — AU zabavo? imate kašno »Doma rada prebiram kji-ge in zbiram slike filmskih zvezd. Več bi zahajala v kostanj eviški mladinski klub, če bi nam razen tedevizijske-ga programa nudili še kaj več. Za nas je to vsekakor premalo! SLAVKO DOKL KMETJE IN STROKOVNJAKI NA POSVETU V kršiti občini rede 8.000 goved Donosna je le reja posameznih krav, ki dajejo najmanj 4.000 litrov mleka Živinorejce naj spodbuja tekmovalni duh — Nezaupljivost do novosti ni na mestu, ker vleče kolo napredka nazaj me in silaže. Hkrati bo treba spremljati razvoj krav T-mlečnic. Pristojni so predlagali, naj bi napredek govedoreje pospešila tekmovanja v proizvodnji mleka in mesa ter boljši odkup mleka. Nekatere od predlaganih ukrepov že uresničuje Krški Agrokombinat. Zaradi pogostne zastarele miselnosti kmetov, ki se kaže v nezaupljivosti do vseli novosti, se načrti le počasi uresničujejo. 2IVKO ŠIBEK Živinoreja je v kirški občani še vedno najmočnejša kmetijska panoga in je večdiu kmetov osnovni vir zaslužka. Nekateri kmetje so se že delno preusmerili v mlečno in me&no govedorejo, ki ima zaradi pre vladovanja travnatih površin ugodne prirodne pogoje. Vse do leta 1965 je število goveje živine naraščalo. Po tem pa so neurejene razmere na mlečnem in mesnem trgu 2ananjšale zanimanje za rejo. Danes goje rejci v Krški občini okrog 8000 glav govedi, od tega polovico krav in telic. V kooperacijsko vzrejo in odkup mleka pa je vključenih le 423 krav, ki bodo dale letos 650.000 litrov mleka. Reja govedi je v Krški občini slaba. Med čredami Je SAMOPOMOČ SE BO HITRO OBRESTOVALA meni, jutri tebi, zakaj pa ne? ^ ^fškem ne čakajo več na goloba na strehi — Odločili so se za medsebojno obliko pomoči - Gospodarstvo bo samo pomagalo gospodarstvu Odbomdkl občinske skupščine v Krškem so na 13. novembra izglasovali pomemben sklep o zbijaju sredstev deloi^h organizacij 2» pospešen oraz-domačega gospoda.rstva. Nadejajo se, da bodo način v občini raz3X>lagali s poldrugim milijo-dinarjev. o^anizacije to namenjene vsote pri banki. Pripravlje-tri lehodiSča, po ka-naj bi določali udedež-(U^J^^jetij. Svet za gospo-se je izrekel za to, bili merilo za deleže jj- Jeznih organizacij njl-f^ovmd skladi, kajti ti predstavljajo gospo-rnoč podjetja. ESnako ift^^^ilo je dala tudi skujpu poudarili, da je '^«ena akcija zbiranja sredstev za modernizacijo in razširitev gospodarskih zmogljivosti veliko dejanje. Odločitev skupščine bodo morala podpreti vsa podjetja, ker Je od njihove priprav-Ijenosti odvisen uspeh samopomoči. Denar, ki ga bodo nalagali v banki za te namene, bodo z obrestmi vred prejela nazaj. Na upravljanje s skladom za medsebojno pomoč bo Imelo gospodarstvo tudi največ vpliva. Sklad bo občinska skupščina povečala 5e s sredstvi bivšega inves^ti* cijskega sklada, do 'katerega je zadržala usmerjevalno pravico. . Vsota, ki se bo zbrala na ta način, bo pripomogla k zaposlovanju novih delavcev. Na to je že nekaj let opozarjal sindikat. Predlogi sindikata In delovnih organizacij so končffK) le našli posnemanja vreden odmev, čakanje na pomoč od drugod Je kakor golob na strehi, zato Je bolje držati vrabca v roki in se nasloniti na lastne moči. Pripraviljenosit za tako pomoč je tovarna papirja že dokazala ii) občinska skupščina ji Je za razumevanje sselo hvaležna. Njen zgled bodo zdaj posnemali dru^ kolektivi. J. T. le malo mlade čisto pasemske živine. Zato niti ni čudno, da dajejo krave, kd so pod molzno kontrolo, poprečno le 1800 do 2000 litrov mleka. Pri odkupni ceni mleka, ki ne presega 1 din, m večjih stroških za močna krmila se kmetom taka reja ne izplača. Da bi pospešili razvoj govedoreje, ki je nedvomno perspektivna i>anoga, je krška občinska skupščina pretekli teden sklicala posvetovanje, ki so mu prisostvovali zasebni kmetje, predstavniki Agrokombinata in številni slovenski živinorejski strokovnjaki. Referati m razprava so pokazali, da bo rentabilna le reja krav, ki bodo dajade najmanj 4000 1 mleka letno in katerih vsakoletno potonistvo bo v enem letu pridobilo na teži 350 kg. Ce bodo kmetje skrčili porabo kupljenih močnih krmil in jih nadomestili s kvalitetnejšo domačo krmo, bodo zaslužili z feno kravo in njenim potomstvom najmanj 5000 novih dinarjev. Da bi se take napovedi uresničile, potrebujejo kmetovalca živino z dobrimi dednimi zasnovami. V Sloveniji so že začeli s selekcijo bikov plemenjakov, katerih potomce bo odlikovala visoka milečnost in prirast teže. V ta program se bodo morali vključiti tudi krškd kmetje. Pomdadili naj bi svoje črede In Joh iapopolnili s plemensko živino. Kmetje bodo potrebovali za dvig živinoreje strokoviK) pomoč, ki bi obsegala nasvete pri reji, pridelovanju in pripravi kr- za javnost. Predlog zanj je dala delo\'na skupnost. To dol-?'"ost bo opravljal Letonja do poteka razpisa oziroma do pati ditve novega direktor-ja. čeravno je po zakonu dovoljeno največ dvakratno imenovanje vršilca dolžnosti, je tovariš Letanja deležen tega že četrtič od 1. 1. 1969 dalje. Vsi bodo imeli korist v krški občini pogrešajo karto komunalnih naprav. V nekaj letih bo to urejeno in zabeleženo. Prikaza so vsestransko koristni, ker odpravljajo nepotrebno prekopavanje cest, ki ga spremlja večkrat poškodovanje inštalacij ali celo nesreče. Kataster komunalnih naprav je tudi zanesljiv pripomoček za projektante. V nekaj letih ga bodo imeh tudi krški občini, vendar obžalujejo, da pri financiranju ne sodelujeta PTT in Gozdno gospodarstvo. Bo v Podbočju še svetila luč Ko smo v Podbočju dobili cestno razsvetljavo, smo bili nanjo zelo ponosni, čez nekaj mesecev se je veselje spremenilo v razočaranje: luč že leta .pogosto umira. Popravijo jo le za kak teden in to Se ponavlja že zelo do^ go. Cesta skozi vas je asfaltirana in zaradi tega zelo nevarna. Pelje tik ob potoku, zato se voznik lahko vsak hip znajde v strugi, zlasti če ne pozna kraja. J. S. Delavsko gibanje v Posavju Razvoj delavskega gibanja v Posavju bo preučevala komisija medobčinskega sveta Zveze komunistov. Vodil jo bo prof. Stanko Skaler, ravnatelj Posavskega muzeja in član sveta, ki to gradivo že dalj časa zbira. Komisija šteje devet članov po tri iz vsake občine. Sevniško občino zastopajo v njej Jožko Papež, Franc Pipan in Rudi Požun, krško občino Franc Dragan, Jože Urbanč in Minka Zupančič, brežiško pa prof. Stanko Skaler, Miloš Kd^ačič in Anton Jesenko. KRŠKE NOVICE ■ OTVORITEV RAZSTAVE. Ju tri popoldne bo v galeriji otvoritev razstave Idkovndh del filanov kluba likovnih umetnikav — amaterjev. Domači umetndki amaterji bodo približno teden dni rasastav-Ijali trideset del, največ grafiko in olja. ■ BLIZU PLANA. Tovarna celuloze in jjapirja je naiedila v desetih mesecih letošnjega leta za prodajo S2. 300 ton papirja, celuloze, lomspapirja in lesovine. S tolikšnimi koMčinami so realizirali plan z 99,8 odst. Pričakujejo, da bodo letnd plan kljub temu presegli za 1 do 2 odstotka. ■ OGLED GOSPODA IZ SlSKE. Osnovna organizacija sindikata tovarne papirja je preteklo soboto orgai^zirala za svoje člane o^led gledališke predstave »Gospod Bv-stalilj Iz Šiške« v Mestnem gledališču v Ljubljani. Obisk omenjene ' predstave so izkorlstUH tiidl za ogled rotacdjs^ naprav v tiskarni DELO, kjer tiskajo časopise na vsebino bo fcrSkem papirju. cah. ■ IZLET. Avtoturistlčno podjetje bo v soboto organiziralo enodnevni avtobusni izlet v Trst in v njegovo btožnjo okolico, ki je zelo znana po zgodovinskih znamenitostih. Cena izlete je 65 din. ■ SEJA ODBORA ZA GOSTIN-.STVO. V ponedeljek je odbor za gostinstvo pri gospodanski zbornici za Posavje Sklical ix)svet z gostinci v kri^ občini. Na njem so obravnavali slab odziv kan^datov za gostinski oddeli pri delavski univerzi v Brežicah. Udeležencem so obrazložili pravilnik o namenskem varčevanju pri Dolenjski kreditni banki, ker je to edina pot do posojil. Zanimiva je bila tiKii Informacija o obremenitvi gostinskih podjetij in zasebnih gostišč. Na seji so predlagali adružiitev strokovnega odbora za gostinstvo in turizem za Posavje z odborom v Novem mestu. O tem bodo razposlali anketo. Sestanek z enako ponedeljek v Brežd- KRSKl TEDNIK Šentjanž: družba naj pomaga Kar 50 kmetovalcev se Je pred kratikim zbralo v Šentjanžu, kjer jim je predstaiv-n!k celjsk^a zavoda za socialno zavaiTovanje obrazložil osnutek statuta za celjsko skupnost zdravstvenega zavaaxA'anja kmetov. Kmetje so odobravali, da se bodo njihove pravice v zdravstvenem zavarovanju naposled razSirile, menili pa so, da bd jim del obvessnosti, ki jih rais-širjeno zavarovanje zaCiteva, poluila družba. Zahtevali so invalix3sko zavarovanje za tudi, naj bd čamprej iiredill kmete, saj ni malo kmeC-kih zavarovancev, ki se ponesrečijo pri delu in postanejo invalidi. UdeJeženci razprave so naposled zahtevali stalnega zdravnika za krmelj-slko ambulanto. D. B. Dom tudi v Zabu-kovju Vaščani Zabiikovja in sosednjih vasi pripravljajo gradnjo doma, kd bi ga uporabljali za potrebe tailtume-ga življenja, hkrati pa še za gasilstvo. Tako so namreč sklenili na zboru volivcev v nedeljo, 25. oktobra. Imenovali so iniciativni odbor, ki‘ bo začel pripravljati graditev. Razen tega so na oanenjenem zboru predlagali, naj občinska skupščina sprejme odlok o obveznem prispevku prebivalcev za vzdrževanje vaških poti. Zdaj se namreč dogaja, da nekateri posamezniki nočejo prispevati, njihovega deleža pa ni mogoče izterjati. Sevnica: predlagajo dodatna merila Na skupni seji sekcije za gospodarske in družbesne službe pri občinski konferenci SZDL Sevnica in komisije za družbeno-ekonomske odnose pri občinski kotnfereinci ZK so razpravljali o osnutku zakona o pospeševanju razvoja manj razvitih območij Slovenije in o resoluciji o stanovanjski graditvi. Menili so, da bi zakon moral vsebovaiti med merili za nerazvitost tudi narodni dohodek kmečkega prebivalstva, proračunski dohodek in proračunsko porabo na prebivalca. A. 2. RADIO SEVN8CA ■ NEDELJA, 22. NOVEMBRA: 10.30 Reklame in oglasi. Zgodilo se Je v preteklosti, Elektrotehna vam predstavlja, Človek in delo. Pogovor z vodjem sevnlSke likovne galerije. Pogovor z načelnikom oddelka za gosi>odarstvo, Na£i poslušalci čestitajo in pc^ravljajo. ■ SREDA, 25. NOVEMBRA; 16.00 Reklame in oglasi, Zgodilo se .le v preteklosti, Radi ste Jih posluSali, Prod praznikom dneva republike, Ali to veste. Glasba za mlade. Ljudska tehnika je dobila prostore V ORJAŠKEM SKLADIŠČU LISCE: gostje so si za občinski praznik ogledali še graditev 10.000 površinskih metrov velik^^ skladišča, ki ga gradi novomeško podjetje Pionir. Krmeljska Metalna je vanj vgradila več sto ton konstrukcij. (Foto: M. L.) KO ODPIRAJO NOV VRTEC V SEVNICI: med pozdravnim nagovorom Jelka štojsa. (Foto: Le^an) S PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA V SEVNICI Vrtec - najlepše darilo za prazmk Sevnica Ima zdaj sodoben vrtec, ki ga Je zelo potrebovala — Gradnja je pokazala, kaj zmore skupna volja — Zgrajena stavba je že polna Prikupen nastop malčikov je pokazal vise. Neprikrito veselje je odsevalo iz njihovih pesmic in po zjdravov, ko so v novem vrtcu sprejeli starejše gD5te, odbornike In druge vabliene Ijiidii, M so si ogledali stavbo, na katero so stai^ in obrocd čakali s tolikšno nestopnostjo. Četrtkove slovesnosti so se začele s slavnot• V novdili prostorih je pro- bografsloo razstavo, ki je bi-stor za issvedbo tečajev m la dobro obdskana. organizacijo manjših raz- Spet pavšalna skočnina? Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je 11. novembra skle-nll predlagati občanski skujp-ščini Sevnica, naj sprejme občinski odlok, ki bo določal plačevanje pavšalne skočni-ne. Kot je znano, je to svoj čas sikupščdna odklonila kljuib opominjanju predstav- Ob tej priložnostii so na sevniSkem gradu odprM nove prostore RadnckihdJS* Ureddi jili je oddelek za nar rodno obrambo. Vse tn sekcije, Raddo&IIu8^> Kmoklub in Potokltiib, pripravljajo tečaje, na k^ rih bodo usposobili čim vec mladih amaterjev.. A. Z. Odkod znanje? GospodaiTStivo sevniSke občine dosega zadnja leta do-kajšen vzpon, vse pa nika veterinarske postaje, da da bo pomanjkanje stroikov so se že razširili »črni« jjri- no usposobljenih IJudd v pri pusti in da se zaradi tega de- hodnje veOika ovira za nada Cene ne bodo ekonomske, saj v njih ne bo všteta amortizacija stavbe niti osebnd dohodki vzgojiteljic, kar bo plačeval sklad za otroško varstvo. (S tem dopolnjujemo informacijo s seje komisije za družbeno aktivnost žensk). Vrtec je hkrati tudi pridobitev za sevftiško osnovno Solo. V njem Je namreč ureje-jena kuhinja za vrtec In Solo. Vrtec bo‘ mogoče tudi povečati, saj je že sedaj poln. M. L. la v živinoreji miliJonjSka škoda. Pavšalna skočnina, ki je obvezna, je (kot so se prepričali tudd drugod) najboljša oblika zbiranja denarja za osemnjevanje. Sevni-ška občina najbrž ni izjema. Loka: večji dom V E>omu jx>čitka v Loki pri Zidanem mostu, kjer mnx3gi ostareli ljudje ž^o preživeti večer življenja, je na voljo več prostora. V soboto so v okviru praznovanja sevniške-ga občinskega praznika odprli novo depandanso, ki ima 24 lepo urejenih sob s skupno 48 iK)steljami. Gradnja je veljala več kot milijon dinarjev, denar pa so prispevala društva upokojencev iz Laš-k^a, Trbovelj, Sevnice, Hrastnika in Zagorja ter občinske skupščine Hrastnik, Zagorje, Trbovlje in Laško. Sevnica: začetek plesnih vaj Pod pokroviteljstvom prostovoljna gasilskega društva v Sevnici se bodo 15. novembra začele tradicionalne plesne vaje v gasilskem domu. Vodil jih bo diplomirani plesni učitelj Jože Lavrin. Plesne vaje so primerna oblika združevanja mladih tn -starejših, hkrati pa je to tudi vzgoja. Tisti, ki se zanimajo aa plesne vaje, lahko dobe podrobnejše informacije v upravi sevniškega gasil-sk^a društva. P. P. Šolstvo: za sproti je Temeljna izobraževalna skupnost je do konca sep tembra letos dobila 75,2 odstotka dohodka iz občinskih virov, kar Je v skladu z letnim načrtom. Zaenkrat ni Ijnje napredoivanje. Po' njih podatkih premore go®" podarstvo le 0,5 odstotka Ijiidi z visoko izobrazbo ^ 0,8 odst. z višjo. Srednjo izobrazbo ima 6,7 odst. poslenih, visokolcvalificiira^i^ delavcev pa je vsega 4,7 odst, ali 134 po številu. Zato pa ima kar 53,6 odst. polfcvali-ficirandh in nekvaliticirain-ih delavcev, kvalificiranih delavcev pa je 29,2 odst. Kako je že bog brade delal? v enem izmed sevniških podjetij so si nekateri vodilni razdelili lepe milijončke ugodnega posojila za gradnjo stanovanjskih hiš. Ko pa je prišel eden izmed delavcev povprašat, če bi bilo mogoče dobiti kaj posojila, je dobil odgovor, da je zdaj drugače, da je treba poprej varčevati in vlagati, drugače s posojilom nič. »Sicer si naj delavci stanovanje zaslužijo,« je dobil v brK pojasnilo od človeka, ^ je dobil lepo stanovanje, ko se je zaposlil v teff^ podjetju. Lačni vlomilci v Boštanju ^ 2e dailj Časa se v BoStaW pa tudi na drugem ve vrstijo nočni obiski vabljenih gostov. v do so vlomilci hoteli vd^^ garažo, last F. P. ^ nja, vendar se Jim srečilo. Nato so obisk^^ oi}^’ shrambo in se na hišo pogostili s srbsko to, sirom in kruhom, ^ skali pa so še klet, večjili težav pri fmanciranju Jim vložene slive godili šolstva v občini. Sole sproti le. Pri sosedu so si sp dobivajo denar, seveda ne lestev, da bi vlomili ^ ^ p toliko, kot bi želele, saj bo vendar so se premisi"^ najbrže vedno tako, da bo- pustili na polju do potrebe pred možnostmi. A. 2. OPOZORILO vsem lastnikom, uživalcem in uporabnikom zemljišč mesta Sevnice, Šmarja, Radne, Dol. Boštanja in dela Gor. Občinska skupščina je sklenila pogodbo z Geodetskim zavoao iz Ljubljane, da izvede NOVO IZMERO vseh zemljišč In objektov mesta Sevnica, Šmarja, Radne, Boštanja in dela Gor. Bo.^itanja Dol> da To izmero bo Geodetski zavod Izvršil spomladi 1971, zato je vsi lastniki, uživalci in uporabniki zemljišč na tem območju posestne meje na svoje stroške z vidnimi in trajnimi mejniki. V ta je katastrski urad občine Sevnica že v mesecu avgustu tega leta P pozval vse lastnike, uživalce In uporabnike zemljišč, naj svoja zem zamejijo do 31. oktobra tega leta. Ugotovljeno je, da mnogi tega Se storili, zato ponovno pozivamo naj to store takoj, najpozneje pa > j^j 1970, ker bodo sicer vsi tisti lastniki, uživalci ali uporabniki zemlj svoje obveznosti ne bodo izpolnili, pozvani na zagovor, poleg morali rioslti vse stroške naknadnega zamejnlčesiija oziroma meritev. Izrecno opozarjamo vse prizadete, da temeljni zakon o zemljišč in zemljiškem katastru obvezuje vse lastnike, uporabnike valce zemljišč, da imajo svoja zemljišča stalno zamejničena z -eviziJ® in trajnimi mejniki. To pa velja zlasti, kadar opravi geodetski organ oziroma novo izmero zemljišč. SKUPSCINA SEVNICA KatMt«W «»>' OBČINSKA SREČANJE Nagnjenja ne utajiš Pri Sandiju Leskovcu, ki je mizar, pa se poskuša v rezbarstvu in celo v igralstvu Da zna Aleksander Leskovec narediti lepo mizico, da zna rezbariti na puškino kopito, da zna narediti okrasnega palčka 2a vrt, da je dober orga-*^izator, lovec in strelec, vse to bi človek verjel, ko stopi v njegovo hišo, toda da je roizar Sandi, kot mu pravijo, tudi režiser, to bi malo težje »pristojalo« njegovemu poklicu. Pa vendar je bil on tisti, ki je lani režiral Gang-lovega »Sina«, s katerim so Mirenčani gostovali v 15 krajih. Prekrižarili so vso ožjo Dolenjsko. Da prideš na 15 odrov, mo-raš že daleč naokoli! Vse, kar ga je sililo, da J® vztrajal, je bilo veselje do igranja. Tako pra-Pomagala je tudi beseda predsednika društva tov. Ivanca, ki je zbral ig-^ce in spodbujal, naj tu-^ na kulturnem področju Mirna pokaže, kaj zmore. »Ce bi bil še pripravljen voditi igraJce, da bi ^ naučili še kakega dela? Se, če bi spet zbrali igralce- Toda ne vem, vse tež-je. Nekdaj so učitelji svetovali in 'p>omagali, ^'^j kot da jih ni več. So se naveličali, nimajo ^^^sa? Morda bomo letoš-*^jo zimo spet kaj naštu-^rali. Decembra se bomo odločili,« pripoveduje A-leksander. Krajši tečaj, to je vse njegovo teoretično znanje o igralstvu. E, da bi bil denar, ko je končal obvezno šolo! Sandi ne bi bil mizar, čeprav vsa čast vsakemu poštenemu poklicu in poštenemu delu. V sebi je čutil nagnjenje do risanja, oblikovanja, do umetniškega 'ustvarjanja. Pa je bilo treba čimprej h kruhu, k zanesljivemu kruhu, saj je nujno najprej živeti... 2iveti, pa čeprav s pritajenim nagnjenjem v sebi. M. L. Občinski odbor ZZB NOV kot smo že poročaJi, ^edlagal in sklenil, prejši>ji ^en pa so se predstavniki ^Sanizacij iz trebanjske in ^^upeljske občdne ‘dogovo-*> da bo do prihodnjega ^3fslkje kadrovsko »šepanje« Četrtek je izvršni odbor konference SZDL yQ.^J^^val nedavne sestanke krajevnih organiza-Ugotovil je, da se dmž-jw^‘P®lltiertu, In na Svetinjah, sestankov še ni bilo, jih fiimprej opraviti, je treba izpeljati tu-pomoči ostarelim in ^^Jenim. pROBNE Z MIRNE NA MAD2AK.SKO. Ml-S*. J«Vfw »Dana« pripravlja jjilivv ^ na Madžarsko večjo ko-Izdelkov — tgonlh !?• Jo prvi Irvoz v to de*e- I?* tovarna prodala naj- *trijo PlJaC T aosednjo At- ^ ITALIJANI. Lov- ” Šentrupert In Mirna ^ t® dni v gosteh italljan-“O Imeli kar dober 5**llo V uplenili večje zajccv in srnjadi. ^«lni«lno Je bil izkupiček S pridobljenimi devl-1 ^ nakupili noT zarod. "^reditev IK)MA. Kra- k/; mmi V ponedeljek seja konference 23. 11 se bo v Trebnjem zno-va sestala občinska konferenca Zveze komunistov. Na dnevnem redu ima priprave za vseljudsko obrambo ter naloge članov organizacije, obravnavala pa bo tudi občinski akcijski načrt za kmetijstvo, ki sledi iz seje republiške konference, ki je junija letos obravnavala kmetijska vprašanja. DO ZIME^? Mirenska »Dana« bi rada še pred zimo imela novo skladišče. Zaradi znanih težav z zemljo je bilo izgubljeno precej časa, zato zdaj hitijo, kolikor morejo. Na sliki: začetek gradnje. (Foto: M. L.) REJCEM KRAV SE OBETAJO NEKAJ BOLJŠI ČASI Kočno se je mlekarna zganila Mlekarna bo plačala prevoz, v občini uredila dve sodobni večji zbiralnici in dala za prvič 200.000 dinarjev za preusmerjanje kmetij Pridobdvaaiije mleka je že dalj časa v krizi. Rejc^ krav dobivajo zanj dmar ali kako paro čez za liteir, stane pa jih na družbenih posestvih dihiar in pol in več, p(Ti zasebnih rejcih pa je po podatJah kmetijskega inštituta proizvodna cena okrog 1,30 dinarja. Kako ob vsem tem in ob zami’znjenih cenah vendarle obdrža^ti rejo krav in pridobivanje mleka? Poglejmo, kaj se obeta v trebanjski občini. V SPOMIN NA MEDVEDJEK APRILA 1942; Železen mitraljezec Mitraljezec, simbol boja — Kip bo delal A. Jerčič, odkrili pa ga bodo ob obletnici krajevn^a praznika Velike Loke in Sentlovrenca, do 18. aprila, na Medvedjeku stal spomenik. Zdaj, ko je večina važnejših bitk m dogodkov iz NOB že zaznamovana s spomeniki in spominskimi znamenji, je resda čudno, da je Medvedjek tako dolgo čakal na vrsto. Malo je bilo parti-zanskili akcij in moralnih zmag, kot je bila tista na Medvedjeku. Komaj 30 borcem druge grupe odredov, od katerih jih je danes živih Se 18, je uničila večjo skupino italijanskih vojakov. Sovražnik je imel Čez 40 mrtvih, partizani pa so bili ob tri borce. Odločilno besedo v tej bitki so imeli rafali mitraljeza, zato bd bdlo primemo, da bi tudi spomenik opozarjal na to. Kipar samorastnik Alojz Jerčič bo izdelal železnega mitraljezca, ki bo stal na Medvedjeku ob ' cesti Ljub-. Ijana—Zagreb in spominjal na eno prvih večjih partiaan-skdh bitk. Povečati pridelovanje mleka za dvainpolkrat, to je od sedanjih 1,1 milijona litrov na leto, na 2,5 milijona litrov, je kmetijska zadruga v Trebnjem, ki se zaveda-kakSne so možnosti prodaje zaradi bližine velikih mest in naraščajoče mlečnoprede-lovalne industrije. Toda kako povečati zanimanje kmetov; če so odkupne cene mleka že več kot štiri leta nespremenjene in tako že dolgo nič več spdbudne za rejce? To dokazujejo kmetje, podpira jih- tudi p>oslo^-no zduženje za mlekarstvo, ki pa gle^ Se na interes O organiziranosti Krajevni organizaciji ZK v Trebnjem in na Mimi je obiskal član komisije za razvoj in statutarna vprašanja pri CK ZKS ter se s člani sekretariatov pogovarjal o organizacijskih vprašanjih. Na sestankih je sodeloval tudi Slavko Krfan, predsednik komisije pri občinski konferenci ZK. mlekarn in se zavzema predvsem za, stalnost odnosa cen. Kakorkoli: trenutno velja odločitev zve2!nega izvršnega sveta, ki je zamrznil cene. Piskati je treba druge možnosti, kako spodbuditi rejo kra vin pridelovanje mleka, kar je osnova živinoreje. Kot so pokazali razgovori s predstavniki Ljubljanskih mlekarn, -so zdaj, ko mleka primanjkuje .vendarle pokazali več razumevanja. Direktor KZ Trebnje inž. Slavko Nemanič je dejal, da je mlekarna prejšnji teden obljubila, da bo plačevala prevoz mleka (zdaj je te stroške plačal kmet) do mlečne proge in celo do večjili zbirnih središč. To je zelo velika pridobitev. Omogočila bo, da bo zadmga lahko organizirala odkup mleka tudi na območjih, kjer doslej odkupa na bilo. Mlekarna je tudi obljubila, da bo v sodelovanju z zadrugo uredila dve sodob-lii zbiralnici za mleko v dveh krajih trebanjske občine, ki bosta om<^očdU, da bo odkup in zbiranje mleka potekal po vseh predpisih. skle- »!!?• Mimo 80 najbolje preurediti TVD Partizan v dvo-^ služila različnim po-Dvorano oziroma prosvet ni dom pri ccrkvi bi bilo, kot bo menili, najbolje prodati, kor ne ustreza naraščajočim potrebam. S skupnimi močmi bi bilo mogoče uresničiti to zamisel. Odkar je zasedena stara lola, Mlma nima več prostora za sestajanje krajevnih organizacij. ■ SOKOVI TUDI V STEKLENICAH. Ne samo v malih stekleničkah, tudi v litrskih steklenicah bodo začeli prodajati sokove mirenske »Dane«. Upamo, da jih bomo lahko kmalu vldoll v trgovinah. ■ LEPA POTEZA. Mlroroikl pev-skl zbor je obiskal v novomeSkl boInl.*lnlcl svojega člana JoSeta Markiča In mu zapol več pesmi. Malega »koncerta« so bili deležni tudi drugi bolniki, ki se zdravijo 'V oddelku. PRVA ZLATA POROKA NA MIRNI — 80-letna Matilda in 73-letni Anton Gracar iz Praprotnice pri Mimi si najbrž nista mislila, da bosta doživela tako lepe trenutke, ko bosta po 50 letih skupnega življenja še enkrat potrdiila to zvezo. Na nedeljski slovesnosti jima je zapel mirenski pevski zbor, predstavniki krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in »Dane« pa so jima izročili darila- Iz Gracarjeve družine so trije otroci sodelovali v narodnoosvob<^lnem boju. (Foto: I^gan) In še ena novica; Ijub-Ijan^a mlekarna je obljubila, da bo prispevala 200.000 dinarjev posojila za preusmeritev kmetij .v pridedoiva-nje mleka. Na tako pomoč je zadruga čakala že dolgo, vendar se takrat, ko je bilo mleka dovolj, mleOcarna ni zmenida zanjo. Vseka stvar je pač za neka jdobra. M. L. Danes o šolstvu in štipendiranju Za današnjo sejo obeh zborov občinske skupščine je pripravljenih kar 14 točk dnevnega reda. Odborniki bodo razpravljali o delu osnovnih šol v minulem šolskem letu, o štipendijski in kadrovski politiki, o pr^ipev-kih in davkih, o srednjeročnem prograimu geodetskih del, spremembi občinskega proračima ter o še nejcaterih zadevah. Z odločitvami bomo bralce seznanili prihodnji teden. Marija Bevec | Kot se jesen počasd nagiblje v zimo,-tako je te dni minilo življenje Bevčeve mame z Debenca. Umrla je 5. novembra. Dva dni kasneje se je od nje poslovilo precejšnje število ljudi, med njimi aktivistov in borcev, ki jim je tako vneto pomagala med zadnjo vojno. •Rodila se je 1892 v znani Vidmarjevi družini na Mimi. Leta 1919 se je poročila k Bevčevim na Debenec. Rodila je šestero otrok, od ka^ terih so bili tnje fantje in ena hčd aMdvnii sodelavca narodnoosvobodilna boja. Ker je v Bližini Debenca sloviti Blatni klanec, znano zbirališče partizanov, je z mo-žem m otroki pomagala borcem, kolikor je mogla. Ohranili jo bomo v lepem spominu. D. PUC Društvo (ne) prijateljev mladine? Slišimo, da so predstavniki društva prijateljev mladine zaradi vsakoletnih težav pri zbiranju denarja za novoletno obdaritev otrok predlagali, naj bi opustili to navado, češ da naj delovne organizacije same poskrbijo za obdaritev. Tak predlog je bil seveda odločno zavrnjen, saj nikakor ni sprejemljivo, da bi odpravljali prireditev, na katero čakajo otroci tako rekoč vse leto. Težko je tudi razumeti, da zdaj, ko postaja družba bogatejša, sploh razmišljamo o čem takem. Otroci, le potrpite: dedek Mraz vas bo tudi letos obiskal. TREBANJSKE IVERI ■ O AMERIKI IN ZSSR. Na povabilo občinskega komiteja ZK je V ponedeljek popoldne predaval v Trebnjem Franc Šetinc, odgovorni urednik slovenske izdaje »Komimlsta«. Govoril Je o vtisih s potovanja po Združenih državah Amerike ter zapažanja primerjal z razmerami v Sovjetski zvezi. Izredno zanimivo prhava-nje je bilo dopolnjeno to s filmskim in slikovnim gradivom. ■ DRUGAČNE URADNE URE. Podobno kot sosedne občine, ki so deljen delovni čas ob sredah že ukinile, predlaga tudi trebanjska občinska uprava, da bi ob sredah delala neprekinjeno od 7. do 17. ure, brez dveumega presled-Jca. Tak delovni čas Je ugodnejfii za delavce uprave, republiški zakon pa tako in tako ni bil nikoli v celoti uveljavljen, saj so' Se spominjamo, kakšne razprave so se razpletale okoli njega. Dodamo naj Se, da so stranke ob sredah od 17. do 19. ure dokaj poredkoma prihajale po opravkih. ■ MESNICE BREZ MESA? Lahko se zgodi, da bomo nekega dne ostali brez mesa. Kmetijska zadruga Trebnje ugotavlja, da ima pri kilogramu prodanega mesa zdaj sto in več starih dinarjev izgube, kar ne more iti v nedogled. Občinsko skupščino Je obvestila, naj nekaj ukrene glede tega, čeS da se Je živina podražila, cena mesa pa je ostala. Danes bodo odbomikd skupSčine obširneje obveščeni, kako Je a pro- dajo mesa v občini in kakšni so izhodi iz trenutnega položaja. ■ 2ELJA BREZ KRITJA. Na nedavni seji upravnega odbora komunalnega sklada Je prišla na dnevni red tudi želja prebivalcev, da bi asfaltirali cesto proti Po-nikvam. S to cesto Je tako kot z ono proti Stefanu. 2elja je, potreba Je, samo denarja ni. Kot Je znano, je Trebnje predlagalo republiškemu cestnemu skladu tudi ta dva dokaj prometna odseka, vendar o njiju le slišati niso hoteli, ko so sprejemali osnutek programa modernizacije cest r Sloveniji. ■ DIMNIKARJA NI. Dimnikarska služba ▼ občini spet šepa. En sam človek pač težko opravi vse delo, zato se dogaja, da dimniki niso redno očiŠSenl. Ljudje m prito^ejo, da ne morejo dobiti dimnikarja k hiši. Ostane vprašanje, kako poskrbeti za tako pomembno službo. Skupščina je svoj čas obravnavala razmere, pa jih bo morda kazalo spet. ■ BO POTEM DRUGAČE? Na seji upravnega odbora komimal-n^a sklada je bil izrečen predlog, naj bi tudi v Tretajem prevzela skrb za čiščenje naselja in vzdrževanje ulic trebanjska krajevna skupnost, ČeS da bi se dalo tako več narediti, ker bi bolj sodelovali prebivalci kraja. Po dosedanjih izktišnjah pa bi bolj težko trdili, da bodo sodelovali, saj je znano, da prav v Trebnjem, kjer Je središče občine, skorajda ni skupnih akcij. TREBANJSKE NOVICE Danes seja skupščine Za danes, 19. novembra, je sklicana seja občinalce skupščine Kočevje. Dnevni red je zelo obsežen, saj predvideva kar 14 točk. Najpomembnejše SO' obraivnava osniutka ce-stJiih del v Slo<\'eniji v naslednjih petih letih, sprejetje sklepa o najetju posojila za sofinanciranje posodobljanja ceste Livold—Brod, sprememba proračtina občine, preime-hovanje uilic v mestu, sprejem načrta odistrela divjadii v lovskem letu 1970/71 in sprejem odlokov v zvezi s cenami in njihovo kontrolo. O obrambi dežele Usklajevalni odbor za vprašanja obrambe pri občinski konferenci SZDL Kočevje je 30. oktobra na seji razpravljal o družbeni samoza^iti. Predvsem so se pogovorili o sklepih in priporočilih o družbeni samozaščiti, ki 'jih je sprejela občinska skupščina junija letos. Z vsebino teh sklepov bodo seznanili krajevne organizacije SZDIj, krajevne skupnosti in odbore za splošni ljudski odpor pri krajevnih skupnostih. Razen te^ bodo v sodelovanju s sekcijo za obujanje tradicij NOB seznanili prosvetne delavce, kako naj čimbolj učinkovito p>oučujejo v šolah o obrambni vzgoji. Volitve in imenovanja v usklajevalni odbor za boj proti alkoholizmu v kočevski občini so bili na p>osebnem posvetu, ki ga je sklicala SZDL, 13. novembra izvoljeni: Slavka Sega, Franc Žlindra, France Brus, Rezka Ožura, Vilko Ilc, Stane Pintar, Justina Sovre in Lojze Petek. svoOe člane v ta odbor bodo imenavaM še Rdeča križ, občinski sindikalni svet, Zveza mladine, Zveze koanu-nistov ter krajevna skupnosti Stara cerkev in Dolga vas. Nagrajeni delavci v soboto, 14. novembra, je bila v Kočevju manjša slovesnost Združenega kmetijskega in gozdarskega podjetja Kočevje. Na njej so podelili nagrade (iwe in knjige) 69 članom kolektiva, ki so pri podjetju oziroma njegovih pravnih predhodnikih že 20 let. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki dmž-benopolitičndh organizacij in občin Kočevje in Ribnica Več o slovesnosti prihodnjič. ZAKAJ TAKO? Taki smo pač ljudje. Toplo opoldansko jesensko sonce še vedno privablja številne malčke v peskovnik in na plezala, ki jih je pred kratkim postavila krajevna skupnost v Podgorski ulici v Kočevju. (Foto: FKK osn. šole Kočevje) Na nedavnem posvetu o pomoči ostarelim in osamelim sta predstavnika krajevnih skupnosti Livold in Stara cerkev povedala tudi za take primere: • Na območju Jjivolda životari ženska - mati, ki ne more premakniti ne rok ne nog. Sama ne more jesti in jo morajo drugi hraniti. Ta mati ima tri sinove: prvi je miličnik na Gomejskem, drugi dela v Nemčiji, tretji pa je pri vojakih. Nobeden ji ne pomaga, čeprav bi ji vsaj prva dva lahko. Spet na območju Livolda sta živela dva 'mlada zakonca. On dela zdaj v Avstriji, ona pa v Nemčiji. Doma pa sta pustila otroka, ki ga ne marata, in zanj nič ne prispevata. In kdo ga naj zdaj preživlja? Na območju Koblarjev je živel kmet, ki so ga njegovi otroci prepričali, da je prepisal nanje hišo in vse posestvo. Otroci so nato vse to prodali. Oče je zdaj v domu počitka, stroške zanj pa plačuje družba. Zenska, doma iz Stare cerkve, je zbolela. Vaščani so jo spravili v bolnišnico in jo med zdravljenjem obiskovali. Ko se je vrnila, so ji kuhali dietno hrano. Zdaj pa ženska trdi, da ji je nekdo ukradel pol milijona dinarjev, seveda starih. Taki smo pač ljudje, samo vse to ni več člove-škol J. P. Več predlogov v zvezi s cenami Določiti najvišje cene za posamezna živila in storitve — Nadzor nad cenami obrtnih proizvodov in storitev — Čene za osnovne živilske proizvode naj določa republika in ne vsaka občinh posebej trole cen za osnovne živilske proizvode na izvršni svet oziroma republiško skupščino. Po predlogu o najvišjih Na zadnji seji sveta 2& gospodarstvo in finance občinske skupščine Kočevje so sklenili, da bodo predlagali občinski skupščina, naj sprejme odlok o - --------- najv^jih možnih cenah za možnih cenah za posamezna posamezna živila in stori- živila in storitve naj bi velja-tve ter odlok o ukrepih le kot najvišje cene tiste, ki kontrole cen za obrtne sto- so veljale 29. oktobra letos, ritve in prodzvode. Ra2ien Te najvišje cene naj bi ve-t^;a bodo predlagali, naj Ijale za vse vrste kruha (rabi prenesli pristojnost kon- zen za pecivo), za vse vrste ---------------------------- svežega mesa (tudi za perut- ndno in ribe), za sveže ^avje Republiška priznanja ^ stanarine, za ko- r * munalne storitve m za' iz- Na seji avto-moto društva Kočevje 28. oktobra je načelnik oddelka za splošne zadeve in dnlžbene občinske deve in družbene službe ob. činske skupščine Kočevje Pe. ter Šubic podeail dapdome za 10-letno plodno delo, skrb in prizadevnost v prometno-vzgojni preventivni dejavnosti. Prejeli so jih: postaja milice Kočevje, osnovna šola Kočevje, Bojan Slohar in Lado Gašparac. Diplome je vsem naštetim v znak priznanja dodelila komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije, deOke ter storitve obrtndh delavnic (družbenih in zasebnih) in obrtnikov, ki oprajv-Ijajo obrtne storitve kot postranski poklic. Odlok o ukrepih neposred. ne kontrole cen za obrtne proizvode in storitve bo določal, da morajo vse obrtne delavnice (družbene in zasebne in obrtniki, ki oprav* Ijajo storitve kot postranski poklic) prijaviti upravnemu organu . občinske skupščine, ki je pristojen za cene, cenike svojili storitev in izdelkov; kjer to ni mogoče, pa višino cene režijskih ur. Ce bo hotel obrtnik zvišati cene, bo moral novi cenik poslati najmanj 30 dni pred uveljavitvijo novih cen upravnemu organu, ki je pristojen za ce-ne. ObrtniM bodo morali imeti veljavne cenike obešene v svojih delavnicah. Predilc^ za prenos pristoj- nosti kontrole cen za osnovne živilske proizvode na izvršni svet in republiško skupščino naj bi na predlog mariborske občinske skupščine sprejele vse občine v Sloveniji. Ta predlog utemeljujejo v Kočevju s tem, da so bile zdaj občinske skupščine običajno vedno postavljene pred dejstvo, da je nujno predlagane višje cene potrditi, sicer ne bo tega aU onega blaga. Tako potrjevanje je med odborniki vzbujalo nezadovoljstvo. Tudi gospodarske organizacije so bile nezadovoljne, če njihovi predlogi o višjih cenah niso biH v celoti sprejeti. Vse to je zelo slabo vplivalo na od. nose in vzdušje v občini. Razen tega je Slovenija majhna in nd nobenega opravičljivega razloga, da bi bile cene za isto blago v posameznih občinah bistveno različne. DROBNE IZ KOČEVJA la. To nikakor ni v zpodbudno za turizem. ■ ■ P NOVI MOST preko Rin-že proti rudniku Je zopet sposoben za promet. S tem so /Ado- ■ ■ ■ NASTOP IVICE SER-FinZIJA je bil izredno obiskan, čeprav so bile vstopnice celo po 12 din, kar Je za naše razmere zelo drago. Dvorana Doma Jože- — .------- - , ta šeSka Je bila natrpana mladih voljni vozniki In peSci. Je Pa poslušalcev, ki so bili z nasto- nekaj pripomb zaradi pločnikov, pom popevkarjev zelo zadovoljni, ki so tako visoki, da se pri sre- Med zimsko sezono bi lahko po- čavanju avtomobilov kolesa drg- „ _ Si ^ na^ nastopov znanih ansamblov na- rlstna, ker onemogoča v^- poudanli so, da mora biti lednjih letih hitreje napre-- ------------ --------- kom, da bi »peljali na_ pločnik, nodročiu v bo- dovaiti. Pri načrtovanju raz- Gospodarstvo mora hitreje naprej v zadnjih letih bi kočevsko gospodarstvo lahko hitreje napredovalo. Za pogumnejši razvoj potrebno več strokovnjakov, dobri ^ programi in večje sodelovanje z gospodarstvom izven občine Komite občinske konference ZK Kočevje je na giji)- Ce kje ni pogojev ali nedavna seji razpravljal o sklepih, ki so bili sprejeti zanimanja za gospodarsko nia zadnji sejd občinske konference v zvezi z gospo- sodelovanje, je potrebno is-darskih i>ok>žajeim v občini, in o nadaljnjem razvoju kati stike v drugem gospo-gospodarstva. Pri tem je dal komite poseben pouda- darskem območju rak tistim sklepom, ki govore o strokovnih kadrih, izdelavi srednjeročnih programiov gospodarskega razvoja in o odprtosti občinskega gospodarstva, ter po-sOovnem sodelovanju in združevanju podjetij. Ko so razpravljali o stro- voja širšega gospodarskega ko'wiih kadrih, so se zavzeli območja (regije). V zadnjih za ostvaritev družben^a do* nekaj letih kočevsko gospo-govora o izobraževanju, šti- darstvo ni napredovalo, kot Po seji komiteja je bil sklican tudi že sestanek se-kretarjv osnovnih organizacij ZK in aktivov. Na njem so se dogovorili, kako bodo te m druge sklepe komiteja in konference uresničevali. J. P. rodnih pesmi, zadnji hip odpovedanih, ker je bilo do pričetka prireditve prodanih komaj nekaj vstopnic. NI VEC OSKRBOVA delo na tem področju v bodoče načrtnejše,, doslednejše voja gospodarstva Pa mora in odgovornejše. Strokovnih precej dela' opraviti i^trezna delavcev v občini primanjku- komisija v občini, saj se ne in tako preprečuje nesreče. ■ ■ ■ BLI2A SE NOVO LETO, kar se čuti *e po obiskih ■ ■■NI VEC OSKRBOVA- delavcev v občini primanjKu- Koinisij« v v Kočevju i NA in odprta planinska k^ pri J^tSTari^čeS ^rSe«^ je. brez njih pa gospodarstvo morejo zanašati, da bo kdo maloprodajne Jelenovem studencu za Mestnim r»neinvr>ih nrHatellev. k« odjetji izven občine. Sodelovanje mora biti seveda tako, da bo koristno za obe strani. Pri tem pa se ni Kočevje Ribnica (cene v din za kg) ■ Ropiil>lLška v7.go.ja mladinske naravosloivne fotografije ter gramov in fotografij članov Fo-to-kino kluba osnovne Sole Kočevje bo odprta še do 22. novembra v Likovnem salonu v Kočevju. Razstavo, ki je bila odprta 10. novembra, organizira Prirodoslovno društvo Slovenije. ■ DruKU nagrado na pionirskem »Foto 70« v Kopru so prejeli mladi člani Poto-kino kluba osnovne Sole Kočevje za fotografijo »Na giigalnioi«. Razstava najboljših fotografij »Poto 70« bo odprta za dan republike v Kopru. krompir 0,95 0,90 sveže zolje 2,2«» 2,10 Idslo zelje 3,30 In 3,70 3,40 Icisla ropa 3,70 3,90 ohrovt 3,00 — cvetača 3,70 3,80 špinača — 5,10 solata 3,50 4,50 fižol v amju 7.80 3,70 čebula 3.0(' česen 7,90 7,80 korenje 2,60 2,20 peteršilj 3,80 — rdeča pesa 1,40 2,20 paradižnik 4.20 3,20 2,00 Jabolka 1,60 do do 3,20 hruške .1,20 5,05 grozdje 4,20 3,80 limone 5,90 5,40 pomaranče 5,00 — mandarine 7,80 12,20 banane 5,G0 5,70 jajca (cena za kos) 0,86 0,84 do 0,95 in 0,90 Potepanje po občini ■ STARA CERKEV: MANJKALO BO DENARJA — Svet krajevne skupnosti je v razpravah o uresničevanju nalog na področju komunalne dejavnosti ugotovil, da bo za te potrebe v prihodnje primanjkovalo denarja. Naselje se z gradnjo hiš veča, zato so pt>tre-be po komunalnih napravah toliko večje Ce so bili pred leti storjeni ukrepi za zagotovitev komunalnih naprav v mestih, bi kazalo te postojsoma uvajati tudi za manjSe kraje, ki take naprave potrebujejo. Za te namene pa je treba prej zagotoviti tudi denar. ■ MORAVA: OPUŠČAJO POLJŠČINE — Vaščani Morave zadrvja leta vse bolj opuščajo pridelovanje poljščin, ker jim divjačina vsako leto napravi več škode, redko kdaj pa jo dobijo povrjeno. Po njihovem mnenju bi morali to upoštevati pri ocbnerl davkov in prispev. kov, saj so prav zato. ker jim divjad dela veliko škodo, posamezne površine brez p>rave vrednosti. ■ STARI LOG: BOLJE VZDRŽEVATI CESTO - Prebivalci Starega loga so se v razpravah o posodobljenju, obnovi in vzdrževanju cest zavzeli, da naj W (Jestno podjetje Novo mesto, kJ upravlja cesto Kočevje—^Dvor, v prihodnje namenilo za vzdrževanje te ceste več denarja. Po njihovem mnenju je ta cesta Izredno slabo vzdrževana In je nujno po. trebna večjih popravil. Zavzemajo se, da bi pričeli tudi to cesto asfaltirati, saj bi potem imela več prometa. ■ MLINI IZUMIRAJO — Ob Kolpi In Cabrankl je bilo v preteklosti mnogo mlinov. Nagel "napredek, opuščanje pridelovanja žitaric in ostale okoliSčine so povzročile, da je teh mlinov iz dneva v dan manj Ce se bo tako nadaljevalo, bo po nekaj letih ostal le Se spomin na to obrt, ki je ena naj starejših, ■ KOČEVJE: SPOSOBNE NA 0D(30V0RNA MESTA - IzvrSnl odbor občinske konference SZDL Kočevje se Je med obravnavanjem kadrovske politike zavzel za večjo načrtnost na tem področju. Zasedbo vodilnih mest v delo\Tiih organizacijah In ust^ovah bi mo. rali omogočiti organizacijsko spa sobnim in delovnim ljudem. Dosedanje izkušnje na tem področju kažejo, da so kadrovska vprašanja obravnavali le v ožjih krogih. Doseči bi morali, da bi o teh vprašanjih razpravljal in tudi odločal SirSl krog ljudi. ■ ZDRUŽENO KGP: DELAVSKI CENTRI — Gozdno gospodarstvo Združenega kmetijskega In gosldarskega podjetja Kočevje posveča v sodelovanju z gozdni obrati vedno več skrbi izboljše. vanju življenjskih pogojev nlh delavcev. Razen za ur«lite» bivalifič se sedaj zavzemajo Se za urejanje večjih delavskih centrom Iz njih bi vsak dan vozili delavce na posamezna deloviSča v gozdovih. To bi omogočilo boljS* izkoriščanje prostega časa gozd. nlh delavcev, pa tudi prehrana delavcev bi bila bolj urejena. -S Denar za kolonijo Očinski odbor Rdečega kri* ža Kočevje je pretekli teden odobril občmski Zveai prijateljev mladine Kočevje 8000 din za kritje stroškov v zvezi z organdsacijo letovanja za socialno in adravstveno ogrožene otroke. Ta denar je RK zbral prav v ta namen v svoji letošnji akciji zbiranja prispevkov. Za letovanje otrok, ki je veljalo skoraj 20.000 din, So prispevali Se nekateri staršd, sociailno zavarova-nje in občinska Zveosa PM. OCENA ZBOROV VOLILCEV RIBNIŠKE OBČINE Kako asfaltirati občinske ceste? Zanimiv in uresničljiv predlog občanov — Z boljšim sodelovanjem krajevnih in občinskih organov ter delovnih organizacij bi se dalo marsikaj urediti — Vsak naj vestno opravi zaupano dolžnost Podpredsednik občinske skupščine Ribnica inž, Alojz Marolt in član komiteja pbčinsike konference ZK Ribnica Ciril Grilj sta zelo prizadeto in stvarno oceaiila nedavne zbore volivcev v ribniški občini, kd sita se jih udeležila. To so bild zbori za območje Ijošfkega i>otoka, Jurjeviče, Kota, Brež, Sušja, Blatnika in Gorenjih Lazov. Najprej i^otavljata, da so biiM dobro obiskani' tisti zbori volilcev, na katerih so se sveti krajevnih skupnosti do-govorili, o katerih krajevnih zadevah bodo razpravljali in odločali. Ljudi ne pritegnejo zbori volilcev s preveč sploš-ndm dnevnim redom, ker menijo, da bodo na njih o ne- katerih zadevah le obveščeni, odločati pa ne bodo mogli. Na vseh zborih so volilci kritično ocenili delo občin-skih upravnih odborov, na nekaterih pa tudd delo KOMUNALE. Taiko občinska skupščina kot KOMUNALA sta EK>ka2ali premalo pripravljenosti in iznajdljivosti za Veliki izdatki za socialno čeprav je proračun skromen, namenja ribniška občina precej za socialno Ribniška občina spada med tiste, ki odmerjajo precej denarja za sioialno skrb-sitvo in zdravstveno varstvo občanov. Občinski proračim za letos je določil za socialno skrbstvo 670.000 din, za zdravstveno varstvo pa Skupščinski drobiž Občineikfi skupščina Ribnica je na zadnji seji sprejela dve ga-mnciji: ■ Podjetje Komunala namerava Ba boljše In bolj redno vzdrževanje in urejanje cest 4. reda kupiti poseben avtomobil MAN, s katerim bodo lahko plužili in urejali makadamsko cestišče. Ka. mion stane 320.000 dinarjev. Polovico denarja bo prispevala Komunala sama, za ostanek pa bodo najeli pri banki kredit. Garancijo zanij je prevzela občina. ■ Zdravstvi dom Kočevje bo pri ribniškem zdravstvenem domu pridal ded za laboratorij, kuplU pa nameravajo še en re-šid^ avto in urediti centralno kurjavo v Ribnici in Sodražici. Potrebujejo 70.000 dinarjev kre-dlta; zanj je prevzela jamstvo občina. ■ Odborniki so potrdili koeficiente za določanje nagrade voljenim osebam. Mesečna nagrada se izračunava iz lanskoletnega povprečja osebnih dohodkov v občini na podlagi koeficienta, in adcer velja aa predsednika občine koeficient 3,10, za tajnika pa 2,80. ■ Sprejet je odlok o oblikovanju in dnižbenl kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov. Gre za evidentiranje cen nekaterih obrtnih storitev in izdelkov, ki bo omogočal gibanje cen. Ceniki, o katerih mora prej razpravljati ustreani občinski organ, morajo vsebovati firmo in sedež podjetja, naziv storitve oziroma Izdelka, mersko enoto, prodajno ceno In začetek uveljavljanja cenika. ■ Odložen je bil sprejem odloka o dopolnitvah odloka o ob^ dinskem prometnem davku ea razrez lesa^ ki naj bi se povečaj od 30 na 40 dinarjev. Odlok zadeva v živo davčno politiko, predvsem pobiranje prometnega davka od tistih »žagarjev«, ki nimajo prijavljene obrti. Po odloku naj bi bili oproSčeni prometnega davka ljudje, ki podarijo ks za javne namene ali ga uporabljajo za lastne potrebe v pri. merih elementarnih nesreč ali večjih gradenj t kmetijske namene. Ob dodatku, naj bi bili davka oproSčeni tudi pri stanovanjski gradnji, so se odborniki močno razhajali. Končno so menili, naj upravni organi odlok temeljiteje pripravijo do naslednje seje. —vec Razgledni stolp v Mali gori že lomijo kamen za ureditev razglednega stolpa pri ribniškem gradu. Č5e ne dela zavrl sneg, bodo kamen še letos pripeljali v Ribnico. Ureditev stolpa so naročili občinska skupščina, krajevna skupnost in turistič* no društvo, dela pa bodo pla> Čana iz sklada za urejanje mestnega zemljišča. Dela bo nadziral Medobčinski zavod s&a spomeniško varstvo Iz Ljubljane. 136.000 din. V devetih mesecih letos je izdala občina za socialno skrbstvo 480.027 din, za zdravstveno varstvo pa 63.849 din. Doslej je bilo največ porabljeno za oskrbnine za odrasle v domovih počitka, in sicer 132.761 din, na drugem mestu so izdatki za priznavalnine borcem NOV v višini 125.394, na tretjem stalne socialne podpore občanom, ki nimajo sredstev za preživljanje, in sicer 87.218, za oskrbnine v mladinskih domovih so odšteli 81.913 din. Najvdšji izdatek za zdravstveno varstvo je bil dan za preventivno službo Zdravstvenega doma Ribnica v višini 35.000 din, zdravljenje nepremožnih občanov je veljalo občino 17.480 din itd. Oba podatka veljata za prvih letošnjih 9 mesecev. Zaradi spreminjanja oziroma razslojevanja kmečkega prebivalstva ostaja posebno na kmetih vse več starih ljudi, ki so osameli in niso sposobni, da bi se sami prfe-življali. Zato je treba v prihodnje pričakovati še več prošenj za socialne in druge podpore iz naslova socialnega skrbstva in zdravstvenega varstva. -r reševanje posameznih komu-nalnili zadev. Posebno ostro so voliloi kritizirali slabo vzdrževanje občini^ih cest. Hkrati p>a so občani oblikovali zelo zanimiv in uresničljiv predlog, kako bi bile lahko ceste bolje vzdrževane, hkrati pa bi se še našel denar za postopno asfaltiranje občinskih cest. Tako so voliloi predlagali, naj bi denar za vzdrževanje občinskih cest dodeljevali z ozirom na dolžino cest posameznim krajevnim skupnostim. Te bi nato same ali pa v sodelovanju s KOMUNALO vzdrževale občinske ceste. Občani bi k temu denarju primaknili še svoje prispevke v delu, materialu ali denarju in bi bile ceste bolje V2jdr-ževane. Tega bi nato na pod, lagi sporazuma vseh krajevnih skupnosti združevali in ga namenjali za asfaltiranje občinskih cest. Seveda bi občinske ceste asfaltirali po prednostnem vrstnem redu, ki bi ga sprejele vse krajevne skupnosti. Oba sestavljalca ocene zborov volilcev sta pohvalila način dela oziroma izpolnjevanje sklepov, ki so ga uvedli v Loškem potoku. Tu so namreč za izpolnjevanje posameznih nalog določili skupine ljudi. V teh skupinah ko predvsem občani, ki se najbolj zanimalo za reševanje posameznih zadev. Občani so zahtevali, da je vedno treba ugotoviti, kdo so tisti, ki posamezne naloge niso izpolnili. Takim seveda v bodoče ne bodo več zaupali odgovornih nalog. Na vseh teh zborih so občani iaražaJi veliko pripravljenost za reševanje posameznih zadev. Na žalost pa pogosto taka pripravljenost m koristno izkoriščena, ker ni dovolj usklajenega sodelovanja krajevnih in občinskih organov pa tudi nekaterih delovnih organizacij, seveda najbolj pogosto tistih, ki so dolžne reševati komimalne zadeve. J. P. Delavnica IDEK v Loiškem potoku je začela redno delati maja letos. Predtem je 18 žena in deklet opravilo šestmesečni pletilni tečaj. Delavnico je ustanovila Delavska univerza Kočevje na pobudo domačinov. V Loškem potoku je bilo namreč brez dela precej žensk. (Foto: Jože Primc) Malo jih bo ob pomoč Komisija za borce v Ribnici razpravljala tudi .0 čakalnih dobah za stanovanjska posojila 12. novembra so v Ribnici na seji komisije za borce NOV pri občinski skupščini, ki so se je udeležili tudi predsednik Združenj borcev NOV, ugotovili, da nekateri ne bi smeli več prejemati priznavalnin, ker imajo večje dohodke, kot jih določa pravilnik o dajanju družbene pomoči borcem NOV. Glede na to, da so se v zadnjem času močno povečali življenjski stroški, pa so sklenili do konca leta pravilnik o priznavalninah dopolnita tako, da bi po njem izgubilo družbeno pomoč le manjše število uživalcev. Sindikati sprejeli delovni program Zajema obdobje do maja prihodnjega leta - Razpravljali bodo o gospodar-stvu, delu komunistov in o zamislih splošnega ljudskega odpora Občinski sindikalni svet Ribnica je sprejel delovni ■ občini in razpravljali o vpra-program za obdobje oktober 1970—maj 1971. Po šnajih, s katerimi se ukvar-njem bosta delala predsedstvo in občinslfi sindikalni jajo sindikati. Med temj so V drugem delu seje so razpravljali o 23 prošnjah za dodelitev posojil iz sklada za gradnjo stanovanj udeležencev NOV. Prosilci bi radi 610.000 din kredita, ustreči pa jim bo možno šele leta 1972, če se ne bo posrečilo dobiti dodatnih sredstev iz republiškega sklada za posojila borcem. Denar, ki ga trenutno premore občinsiki sklad, to je 200.000 din, je dejansko že »zaseden«, dobili pa ga bodo prosilci, ki so zdaj na vrsti. PrihCKlnje leto bo avgusta na voljo še 820.000 din, razdelili pa jih bodo prosilcem, uvrščenim v drugo skupino. Del prosilcev iz druge in tretje čakalne skupine ter novi prosilci bodo prišli na vrsto šele leta 1972. V razpravi so me nili, naj bi nekaj denarja, če bo na voljo, porabili za družbeno stanovanjsko gradnjo. J* Jutri otvoritev ceste Turistično društvo Sodražica bo jutri, 20. novembra, svečano odprlo novo cesto Vagovka—Travna gora. Pričakujejo. da bo cesta izrednega pomena za nadaljnji razvoj turizma na območju Sodražice in Travne gore. Cesto je gradilo Združeno KGP Kočevje v sodelovanju s krajevnimi organi in organizacijami. Nova trgovina INLES v teh dneh bo odprlo ribniško podjetje INLES spet novo prodajno sMadišče, in sicer v ćupriji. Že spomladi bodo odprM podobno skla-dišče tudi v Splitu. Doslej miajo v raznih krajih že 5 prodajnih s^adišč, do leta 1972 pa jih bodo imeli predvidoma 12. V teh skladiščih prodaja INLES svoje proizvode, se pravi stavbno pohištvo in še nekatere proizvode , drugih podjetij, ki se s stavbnim pohištvom dopolnjujejo. Zemljo analizirajo Vzorce zemlje je pred kratkim poslala Kmetijskemu inštitutu Slovenije v analizo Kmetijska zadruga Ribnica. Na območju vasi Vintarji, Cmi potok, Pugled in Dolenje Podpoljane so vzeli okoli 30 vzorcev zemlje. Analiza bo pokazala, kaj posameznim zemljiščem primanjkuje in kakšna gnojila so zanje najbolj primerna. Doslej so kmetje na tem območju gnojili le po svojem preudarku, kar pa ni bilo vedno najbolj uspešno. To bo prva analiza zemlje v ribniški občini, na kateri niso predvidene vzorčne kmetije. Sploh pi*vo analizo zemlje Pa so opravili lani, a le za vzorčne kmetije, ki so v občini 3, ustanoviti pa jih nameravajo še 10. Take analize bodo postopno opravili za vse kmetijske površine v občini. J. P. Priznanja AMD Ribnica Avtojnoto društvo Ribnica se je 10. novembra preselilo v nove poslovne prostore. N^aj dni kasneje so j£i na manjši slovesnosti odprli. Ob tej priložnosti so podelili pismena priznanja nekaterim svojim članom za 10 m večletno prizadevno delo pri društvu. Dobili so jih: Slavka Pucar, Marija Ogrinc, Oskar Hlucky, Jože Mohar, Tone Marolt, Andrej Ora-žem, Danilo Mohar, Rudd Brimšek, Tone Kovačič, Ivan Petrič, Mirko Goršič, Vinko Keršič, Janez Košanrlj in Zvonko Kličko. ORTNEŠKI POROČEVALEC svet. Program nalaga vodstvu občinskega sindikaln^a sveta in posredno osnovnim sindikalnim organizacijam odgovorne naloge v zvezi z reševanjem problemov, ki se porajajo. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima sindikat pomembno vlogo pri izgrajevanju samoupravne družbe. Za obdobje letošnjih dveCi mesecev posveča program največ pozornosti pripravam letnih občnih zborov sindikalnih organizacij. Na eni pr- Poceni pletilni stroji Ribniško podjetje RIKO prodaja rabljene, a temeljito popravljene enoredne pletilne stroje po 364,50 din. Na zalogi jlCi imajo le Se okoli 50. Seveda td stroji nimajo garancije, ^ pa zanje zagotovljeni rezervni deli in servisna služba. Dvo-redni, novi pletilni stroji pa so po 2550 dm. Prodaja jih trgovsko podjetje Ribnica tudi na posojilo. vih sej občinskega sindikalnega sveta pa bodo razpravlja tudi o organizaciji splošnega ljudskega odpora, kateremu bodo sindikati v bodoče posvetili večjo pozornost. Na skupni seji občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZK, občinske konference SZDL in občinske konference ZMS pa bodo razpravljali o srednjeročnem programu razvoja občine Ribnica in delovnih organizacij. Na tej seji se bodo pogovorili tudi o delovanju komunistov v organizacijah Zveze sindi'katov. V začetku prihodnjega leta bodo na seji občinskega sindikalnega svete ocenili občne zbore sindikalnih organizacij in razpravljali o uresničevanju zaščitne vloge sindikatov v posameznih delovniki organizacijah. Na naslednjih sejah bodo razpravljali o samoupravnih aktih, spre-ml j ali ekonomska gibanja v tudi priprave na drugi kongres samoupravljalcev Jugoslavije, na katerem bo navzoč tudi delegat ribniške občine. O sklepili in steliščih ob-člnsk^a sindikalnega sveta. ■ ■ ■ MLADINSKI DOM OB-NAVLJ.\JO — Malo po23io, tik pred zimo, so začeli obnavljati mladinski dom v Ortneku. Temu je kriva tudi medobčinska komisija, ki Je dolgo izdajala odločbo o potrebnih obnovitvenih de lih, a tudi uprava doma je z obnovo predolgo odlašala. Zima je ■ ■ ■ VODE ZMANJKUJE — Slaba stran izredno lepega vremena pozno T Jesen je, da ni dežja in da zato zmanjkuje vode, posebno v hribovitih krajih. Ljudje sl pomagajo na vse načine. Zbiralniki so prazni. Kdor ima razen vodovoda še vodnjak, pomaga sosedu, da bo prebrodil najhujSe Ce bi začeli z deli prej, bi lažje dobili delavce. Sedaj se gradbena sezona končuje in nihče ne izpusti delavcev, ampak jih bodo izkoristili do zadnjega lepega dne. NaS dom pa bo ostal spet neobnovljen. ■ ■ ■ dve OKNI' v SVET — Slemenci napeljujejo telefon iz Sodražice h Gregorju. Krajevna skupnost je predpisala vsaki hiSl prispevek v delu ali denarju. Ljudje so skopali 80 jam in postavili 80 drogov. Sedaj mora dokončati svoja dela Se PTT ni telefon bo delal. To bo drugo okno v svet. Prvo so Šolski avtobusi, ki že vozijo. Tudi gostilno bodo kmalu ponovno odprli, saj brez nje res . ^ .1 ne morejo biti, pa tudi zaradi du napravljene posebne ško- turizma je potrebM. de, kar je vsekakor zasluga dobre čuvajske službe. Grad z okolioo je lepo urejen in skrbno pripravljen na prezimovanje. Sklenjeno je tudi, da bo pozimi na območ-ju g^radu prepovedano sankanje in smučanje. odreSil težko priča- ki bodo pomembni za celot- tu in dela omajajo nedokončana, čase. Upamo, da nas bo teh te-no občinsko organizacijo Zveze sindikatov, bodo obvešče-ne vse osnovne sindikalne organizacije. To bo brez dvoma prispevalo k večji delavnosti sindikatov. P.phvala komunali Turistično društvo Ribnica je dalo KOMUNALI priznanje Za letošnje dobro vzdrževanje gradu v Ribnici in vestno čuvajsko službo. Letos ni bilo na območju gra. žav kmalu kovani deS. ■ ■ ■ DOLINA ŽALOSTI — Zadnje čase nas je v nekaj dneh kar trikrat obiskala smrt. Komaj smo pokopali priljubljenega Danila Stoparja, že smo odnesli na vaško pokopališče Koroščevo teto iz stare gostilniške rodovine »Pri Jožetu«. Za njima se je za vedno poslovil Se Kovačev Janez iz trdne kovaške rodovine Adamičev, ki so dolga leta kovali vsej dolini — od Ribnice j>a do Mišje doline — vse, kar Je naš kmet potreboval za dom in kmetijo. Kovačev Janez je bil znan tudi zaradi veselega značaja, saj Je vsa okolica prisluhnila, kadar Je povzdignil svoj lepi tenor. V. P. REŠET0 Kdo je pomagal šolam? v preteklem šolskem letu so bile tri šole v črnomaljski občini deležne podpor od zunanjih darovalcev. Tako je Gozdno gospodarstvo Novo mesto prispevalo za dokončno izgradnjo SoJe v Rožnem dolu, starši so s kmetijskimi pridelki p>odprli delovanje šoleke kuhinje na Vindcd. Razen tega je Kreditna banka Ljubljana ix)slada denarno jKjmoč v znesku 4.000 ddn viniški šoli in klubu OZN 300 din, podjetje Karoserija iz Ljubljane pa je viniški osemletki poklooiilo televizor in 20 kn}ig. Na Sinjem vrhu so od ijubljan^ega Ve-letekstila dobili za 3.000 din učil, prav tako je omenjeno podjetje po 150 din pri^ie-valo vsakemu siromašnemu učencu za naikup obleke. Buldožer v Radencih Prebivalci vasi Radenci ta Sodevci so se bali, da bo do zime cesta ostaila razkopana. Sami so naredili, kar so mogU z rokamL Zdaj je nujno i>otrebno nadaljevanje del s stroji, saj pot rd le neprevozna, temveč tudi neprehodna. Pred dnevi je na delovišče končno prišel buldožer. Področni posveti SZDL Občinska konferenca SZDL v Črnomlju sklicuje področne posvete s krajeivnimi organiza-cijarai, da l>i se do^^jvo-rili o nalogah, ki jih bo treba izpaljati v jeson-sifco-zimskem obdobju. Posvet bo 19. novembra za vindSko območje na Vinici; prav tako 19. novembra ob 16. uri v sejni sobd občinske skupščine v Črnomlju za oi^anizacdje iz: Gribelj, Ttribuč, Cerkvišč, Dragatuša, Kanižarice, CmonUja in Desinca. Nasledniji dan, 20. novembra, ob 8. uri v sejni sobi občinske skup-Sčdne jx)®v€t za pr^-stavniike krajevnih organizacij SZDL iz Tuševega dola, Petrove vasi, Vranovič, Talčjega vrha. Stražnjega vrha. Starega trga, Doblič in Butoraja. V Belo krajino se je vrnil znani strokovnjak ^ telesno vzgojo prof. Kolarič. Z njet-govim priliodom so športna igrišča takoj zaživela. (Foto: Ria Bačer) PRVI OSNUTEK ZA JAVNA DELA V NOVEM OBDOBJU Ne bo šlo brez sodelovanja občanov Občinska skupščina in družbeno politične organizacije v Črnomlju so že začele s pripravami na sprejetje novega krajevnega samoprispevka za naslednjih 5 let — Spomladi bodo o tem odločali volivci lakaaalo se je, da čmomaljslka občana v komunalni izgradnji v zadnjih letih ne bi napredovala niti za las, te ne bi k napredku prispevali občani sami. Tudi v bodoče ni druge možnosti za razvoj. Samoprispevek občanov lx) še naprej osnova, h kateri bo družba s jKDOojili primaknila svoje. Potrebe so velikanske, tako pri gradnji cest, vodovodov, elektrifikacije in gradnji javnih stavb, jasno pa je tudi, da ni mogoče pričakovati vsega naenkrat. Na osnovi želja, ki so jih občani že doslej povedali in id jih tudd občinski politični aiktiv ocenjuje kot potrebne v prvi vrsti, je narejen prvi osnutek predloga za gradnje v novem obdobju občinskega napredka. Za ceste in ulice so zbra- li 15,400.000 din. S tem bi modernizirali cesti Podzemelj—Adlešiči, Cmamelj— Kanižarica, v Črnomlju pa: Kolodvorsko ulico, Zadružno cesto in Pod lipo. Metliško, Trdinovo in Železničarsko ulico. Sadež, ceste v Loki, ulice na območju Čardaka in Partizansko pot. Začrtana je asfaJtna' pod od Črnomlja do Bezgovca, od Kanižarice do Doblič in od Vrtače pri Semiču’ do Strekljevca. Vodovodi in kanalizacije Z nakupom tdcstilnega blaga fn konfekcije v naši poslovalnici se ognete velikih potnih stroškov, ker nudimo enako blago po enakih cenah kot v večjih mestih. Oeletekstih^ ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR bodo zahtvali 9,750.000 din. Predihajo gradnjo čistilnih naprav in povečanje rezervoarja na Gričku pri Dobličah. Vodovod bi dobila Vinica z bližnjo okolico, Jelšov-nik in Tušev dol, Cerkvi-šče in Griblje. Prenovitev ter razširitev vodovoda bi ix>-trebovalo tudi mesto Črnomelj, obenem je predvidena razširitev mestnega kanalizacijskega omrežja. Za 350.000 din bi uredili kamp v Adlešdčih in prenovili cerkvico Sv. Duha v Črnomlju, da bi bila primerna za prirejanje razstav in koncertov. Izračunali so, da bi s krajevnim samoprispvekom občanov in delovnih organizacij zbrali 550.000 din na leto ali v petih letih 2,750.000 din. Od vodarine, ki gre obvezna za razširjeno reprodukcijo, bi dobili 1,750.000 din, podjetja naj bi prispevala 5 milijonov din, prispevek za uporabo mestnega zemljišča bi dal 1 ntilijon din, prispevek cestnega sklada SRS in najetje posojil pa bi dala 15.200.000 din. S tako zbra- nim denarjem bd lahko nar črt izpeljali. Razen vsega tega so v novem razvojnem obdobju črnomaljske občine predvidna še naslednja javna d^, ki pa jih bodo financirali drugi: razšlril^v ATO omrež. ja v Črnomlju, nova pošta na Vinici s postavitvijo ATO, ureditev mesnice v Adleši-čih, gradnja gostišča v Semiču, gradnja samopostrežnih trgovin v Loki in Kanižarici, gradnja stanovanj za učitelje v Dragatušu, gradnja zdravstven^a doma v Črnomlju in zdravstvene postaje v Semiču, gradnja novega vrtca v Črnomlju, ureditev kampa na Vinici., grad-naja II. faze posebne šole v Črnomlju, dograditev šole v Loki s telovadnico in gradnja telovadnice v Adlešičih. Po sedanjih ocenah bo za ta dela potrebnih najmanj 20,495.000 din. Osnutek predloga javnih del bo seveda v širši obravnavi in vsaj občan bo imel priložnost povedati svoje mnenje o njem. Se prej ga bodo temeljito pretresla družbeno politična vodstva vseh organizacij na občinski in krajevni ravni. Važno je, da se je akcija začela. Ker so se je ^odaj lotili, ima precej možnosti za uspeh. V MESECU BOJA PROTi ALKOHOLIZMU Ušel iz hudičevih krempljev Rudar Peter Matkovič iz Kanižarice je eden redkih ozdravljenih alkoholikov — Pet let je trpel sam, z njim vsa okolica, zlasti družina »Ni mi nerodno,« Je sam začel. »Po pravici bom povedal, kar sem doživel, zdaj je že mimo. Tri leta že nisem imel kaplje alkohola v ustih. Ozdravljen sem.« — Koliko časa je traja- lo gorje pri hiši in ali ste se zavedali, kaj sploh počenjate? »Skoro pet let sem bil pijanec. Ne tak, da bi pil vsak dan, pa vendar pravi alkoholik. Mene je zgrabilo na dva meseca. Ta- _ krat sem pil sedem dni skupaj. Pelinkovec! Tako daleč sem bil, da sem ga potreboval pol litra na dan. To ju huda strast. Zjutraj sem trepetaje ča-kM, da so odprli bife. Minute so se vleMe v neskončnost. Imel sem suha lista, vse me je peklo. Takrat se človek zaveda, kaj dela.« Vp>ričo dv^ hčera se je oglasila žena; »Naš je jokal, kadar ga Je minilo. Obljubljal je, da se bo poboljšal, pa nič. Doma ni razgrajal, hudo pa je bilo vseeno, če ne bi bila jaz v službi, ne bi mogli prehraniti vseh štirih otrok. Večkrat so ga namreč vrgli iz službe. Ni prihajal na »šiht«. Najhuje pa je bilo to, da so po cesti s prstom kazali za otroki. — In kako so vas spravili na zdravljenje? »Direktor rudnika meje nagovoril, sicer sem pa že prej sam o tem preniišljal Ko sem prišel v Škofljico, je bilo najhuje že za menoj.« — Je zdravljenje naporno? »Splc^ ne. Vsak se tega boji, a moram reči, da tako prijetnega dopusta v življenju še nisem imeL Dobra hrana, tablete, dopoldne delovna terapija, popoldne prosto. Samo prva dva dni sem dobil injekcije, po katerih sem spal. Domov sem prišel drug človek. — Vas pelinkovec prav čisto nič več ne zamika? — Niti najmanj! Prav dobro se počutim ob kisli vodi in sadnem soku. Ljudje pa so hudobni. Se danes, po treh letih ozdravljenja se najde kdo, ki me sili piti vsaj dva deci. Ne bodo me! Da bi spet začel in da bi spet s prstom kazali za mojimi o-troki? Nikdar več! RIA BAČER Zai‘es lep športni dan Dijaki črnomaljske gimnazije so imeli prejšnji četrtek športni dan, ki ga je vodil prof. Kolarič, znani strokovnjak 5sa telesno vzgojo. Medtem ko so prejšnje športne dneve največ preživeli na dolgočasnih pohodih, so bili tokrat vsi zaposleni: bdlo je prvenstvo Sole v šahu, tekmovanje v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, popoldne pa še rokomentni in nogometni turnir ter štafeta 4x en krog na malem igrišču. Tako so vso mladino pritegmli k sodelovanju in videti je bdlo, da so bili vsi zadovoljni. 50 roditeljskih sestankov la, poročila o šolstvu, la ga je obravnavala pred kratkim občinska skupščina Črnomelj, iKmemamo, da je bilo lani na šolah v občini Črnomelj 50 skupnih roditeljskih sestankov, 112. razrednih sestankov s starši, 1.298 govorilnih ur, medtem ko so učitelji opravili kar 230 obiskov na domu. Na sestankih s starši so poleg učnih uspehov obravnavali še uvedbo prostih sobot, ponekod pa so imeli tudi vpojna predavanja za starše in poklicno usmerjanje. Čez noč lahko vse postavimo na glavo ■ 34. NOVEA^IBRA bo T Novem mastu krvodajeldca aikclja za občane la £momalJake občine. Potrebujejo vsaj 50 prostovoljnih da. jaloenr krvi. PriJ»w« sprejemajo krajevne organizacije RK na terenu. Proaljo aa fiimvečjo udeletbo. ■ ŠTIRJE TEČAJI iz prve pomoči za voznike motornih voeil so v dmomaljsld občind že koočani, dva teCaJa pa potekata Se v Semiču m Cmocnlju. DosieJ je ij^jite iz prve pomoči opravilo to SO bodo^ voonikov motornih tozU. ■ IZVRi»Nl CN>BOR občinske konference SZDIL J« že napravljal o osnutku novega pax>mma Jev-ndh del in tivedbi krajevnega samoprispevka. Sprejeli so akcijski program, ki zanreauie poleg SZDL te druge organl^Bcij«! da bodo sodelovale v priipraivah na sprejetje novega programa Jaivnih del. ■ PO VSEM MESTU J« med otroki veliko zanimanje za hobby gumo. Otroci Jo kupujejo povsod, kjer Jo Je dobiti, ovitke pa zme- čejo na tla. Sest potrotačev krajem skupnosti si prizadeva mesto ohraniti čdsto, toda zadnj« čase Jim to ne uspeva. ■ IGRiaCA CISTUO — Šolska mladina in delavci krajevne skiq>-Doe^ 90 pred dnevi oCiiSčevaJi Športno igrišče r mestu in staddon t Loki. Oba Športna objekta sta ai-cer lepa, bila i>a sta zelo zanemarjena. ■ NI PRIMERNO, da Solarji po uro in te več čalnjo na avtobusne Bveze na Trgu svobode, kjer Je relik promet. Ker so ' n^gra-nd, bi l^iko priSlo do nesreče. Pi^agall so, naj bi se Sola In po(\}etJe Gorjand dogovorila o primernejšem načinu prevoza. ■ KRAJEVNA SKUPNOST predlaga, naj bd stanovanjsko podjetje nastanrilo goapodarja za stanovanja v družbeni lastnini Po. sebno t bk>ko>vskih naseljih ^ to potrebno, ker se predsedniki hi&nih svetov ne utegnejo baviti s strankami, katerih otroci delajo ilDO^. Krajevna skupnost v Adlešičih se Bo čez zimo ukvarjala s pripravami na poletno turistično sezono — Ko bi le dobili cesto!! v Adlešičih krajevna skupnost pod vodstvom Cirila Požeka in sekcija za turizem pri Soccialistični zvezi delata skupaj. V nasprotju z delom prejšnjih let, ko se niso zantoiali za kaj drugega kot popravilo vaških poti in pokopališča, se zadnji dve leti krajevna skupnost vedno bolj spvišča v turizem. Zakaj, Je povedal tajnik krajevne skupnosti Alojz Cvitkovič: — Na Pobrežju Je bilo poleti čuda kopalcev. Ko so taborili italijanski otroci, so Jih hodili obiskovat tudi starši, tako da Je bilo ix>-sebno ob sobotah in nedeljah vse polno avtomobilov z italijai^o registracijo. Na tak obisk nismo bili pripravljeni, gostom nismo nič nudili. SpraševaU so za kruh in kofidla, a kaj takega v Adlešičih ne mooreš kupiti, zila-8ti ne ob nedeljah. Sram nas Je bilo, zato smo sklenili odkupiti tri parcele ob Kolpi, da bi do poletja uredi- li primeren dostop v vodo, postaviti pa nameravamo tudi stojnice za jedačo ki pijačo. To bi bil začetek našega turizma. ^ Začeli so v Semiču 12. iK)vembra je bil v Se-niiču posvet predsednikov in sekretarjev skrajevnih organizacij SZDL za vasi: Sterk-IJevec, Črešnjevec, Stranska vas, Semič, Kot, Rožni dol in črmošnjice. S tem Je občinska konferenca SZDL začela področne posvete, na katerih obravnavajo programe dela za Jesensko obdobje. Sem sodijo priprave na izvedbo krajevnih konferenc, priprave na organizacijo vsesplošnega ljudskega odpora ter priprave na uvedbo novega krajevnega samoipoi-spevka. — Ali ste ob turističnih načrtih poipiravljanje poti povsem oipustiili? — Nismo, vendar Je to le ena od naših dejavnosti. Najvažnejšo pot, ki Je prav tako turističnega pomena, od Pobrežja do Vel. Sel, smo uredili. Dvajset ljudi je tri dni delalo, kamen pa Je plačala krajevna skupnost. — Kako občani gledajo na turistično bodočnost, saj tega ljudje niso vajeni? — Opažam, da z redkimi izjemami IJ^je zelo hitro dojemajo, kaj jim lahko prinese turizem. Kaiko veseli so Adlešičani, da se Je pojavilo v našem kraju zanimanje za vilkende! Nekateri Ljubljančani že gradijo, mi pa z velikim zanimanjem spremljamo gradnjo. — Imate morda zasnovane tudi širše načrte za razvoj turizma? — O i\jih Je zaman govori- ti, dokler ne bo sodobne povezave s svetom. Potegujemo se za gradnjo asfaltne ceste v doliiK) Kolpe, če jo bomo dobili, bomo laUko čez noč postaviU na glavo naše dosedanje življenje in navade. Prepričan sem, da izletnikov v našem kraju ne bo manjkalo, toda kdor nima tu sorodnikov, pride samo enkrat. Zaradi ceste, ki Je tako jamasta, da po njej še avtobus komaj pride. Bo tokrat več ljudi? 21. novembra bo v Črnomlju drugič sklican seminar za varstvo ostarelih občanov in organiziranju sosedske pomoči na vasi. Seminar vodi republiški odbor Rdečega križa, vabljeni pa 90 predstavniki krajevnih organizacij SZDL 8 terena, vodstva krajevnih organizacij RK ter mentorji RK na šolah. Upajmo, da bo tokrat dovolj udeležencev, kakJti ob prvem sklicu v začetku meseca, ni bilo zanimanja. „Zadovoljni? Pa še kako!“ v obratu IMV na Suhorju se je v dobrih dveh letih marsikaj spremenilo - Boljša disciplina, še enkrat večji osebni dohodki in red! o nekdanjem Lepisu na Siihorju že dolgo ni nič slišati, le tu in tam padajo pripombe, da niti na občini ni podatkov, koliko naredijo in kako se delavcem godi. Prav to me je privedlo v kolektiv. Martin Vrviščar, vodja izmene, in Anton Klemenčič, predsednik obratnega delavskega sveta, sta na vx>rašanje, če so pod streho IMV bolj zadovoljni, odgovorila: »Če smo zadovoljni? Pa še kako! Zlasti v primerjavi s stanjem, kakršno je bilo v Lepisu.« — V čem se najbolj kaže razlika? Martin Vrviščar: — V Lepisu nas je bilo 90. Odkar je EMV, imamo 142 zaposlenih. Red in disciplina sta se izboljšala za 100 odstotkov. Zdaj nimamo delavca, ki bi zaslužil pod 800 diii na mesec, prej so bile za plačo vedno težave. Včasih nismo po dva meseca dobili nič, polnih zaslužkov pa zadnja leta sploh nismo videli. Anton Klemenčič; — Spremenili smo proizvodnjo. Drobnega pohištva, obešalnikov, Pripravljeni pomagati Seminar za varstvo ostarelih ljudi in organiziranja sosedske pomoči je v Metliki je zelo uspel. Udeležilo se ga je 38 ljudi, predavala pa sta Miriam Belič' in prof. Jože Trček iz Ljubljane. Udeležence seminarja so tudi seznanili z ugotovitvami, ki jih je dal popis ostarelih na terenu. Vsi udeleženci seminarja so pokazali veliko pripravljenost pomagati socialno ogroženim obča- nom v svojem kraju, otroških posteljic in raznih drobnarij ne delamo več, pač pa se iikvarjamo samo.z izdelavo orodij za prikolice IMV. Spremenila sta se organizacija dela in tehnološki postopek. Na dan naredimo 40 ogrodij, morali pa jih bomo še več. — Torej nimate po združitvi prav nobenih pripomb? Težko verjamem ... — Pač, edina pripomba je, da v združenem podjetju še ni zaživela podpora zasebni stanovanjski gradnji. Te stvari bomo morali urediti, saj nismo dobili še niti dinarja. — Kako pa samoupravljanje? Ali sploh veste, koliko vaš obrat ustvari in kako se ta denar deli? — Po zaključnem računu tovarne dobimo na vpogled končni obračun, v katerem je prikazano tudi naše delo. Zdi se nam, da bi morali take podatke dobivati vsaj na tri mesece. Je pa tudi razumljivo, da vsega naenkrat ni mogoče urediti. Ob velikih investicijah in napredku tovarne so vse sile usmerjene v gradnjo ter razširitev proizvodnje, zato druga področja trenutno še trpijo. Se zasebnik, ki zida hišo, tačas doma nima pravega reda. — Omenili ste imresticije. Bo tudi vaš obrat deležen rekonstrukcije, če je ta sploh pK>trebna? — Prostori na Suhorju sploh ne ustrezajo, ne za proizvodnjo ne v higiensko-tehničnem smislu. O rekonstrukciji se že precej govori, vendar nam ni znano, kdaj bo in kako bo z njo. R. B. SEKCIJA ZA KMETIJSTVO PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL METLIKA razpisuj e TEKMOVANJE VINOGRADNIKOV Z območja občine Metlika za pridelek najboljšega vina POGOJI: 1. Na razpis se lahko prijavi vsak vinogradnik z mert;liškega območja, ki ima najmanj 20 arov vinogradov. 2. Vinska klet Metlika lahko prijavi za tekmovanje svoja vina, vendar izven konkurence. 3. Vino je lahko belo ali črno, imeti p>a mora najmanj 9 st(>penj alkohola. 4. Pridelovalci prvih treh najbolje ocenjenih beli in črnih vin bodo nagrajeni s 500, 300 in 200 dinarji, ostali dobijo diplome. 5. Vina bodo ocenjevali priznani slovenski enologi s kmetijskega instituta v Ljubljani. 6. O datimiu ih času odvzema vzorcev vin bodo vsd prijavljeni pismeno obveščeni. Predsednik sekcije za kmetijstvo: IN2. JANEZ GAČNIK, 1. r. Zlata poroka v Gradcu Ana in Martin Jurajevčič iz Gradca sicer 50-letnice skupnega življenja nista mogla potrditi pred matičarjem, ker je bil »ženin« bolan, pač pa so doma naredili pravo ohcet, kjer je bilo zbranih vseh 6 otrok z družinami. Ju-rajevčičeva sta se pred 50 leti poročila v Podzemlju, ubadala sta se s kmetijo, on še kot delavec na žagi, vendar sta vzgojila vse otroke v naprednem duhu. Njihova hiša je bila znano partizansko zatočišče, med vojno pa so morali veliko prestati. Na ohceti, ki so_ jo pra-znov^ prejšnjo nedeljo, je bilo zbra^ nih 50 ljudi. Vnukinja Marjanca je deklamirala, mi pa se pridružujemo njenim zadnjim besedam: še veliko srečnih let v krogu družine! (iB'oto: Ria Bačer) IZ ANALIZE DEVETMESEČNEGA POSLOVANJA Kje je gospodarstvo ob tričetrtletju? Metliška podjetja kažejo napredek, še vedno pa je glavna težava vseh pomanjkanje obratnih sredstev — Pogodbene obveznosti so večje! Oseim večjih gospodarskih organizacij občine je do konca septembra ustvarilo 130,504.000 din celotnega dohodka, kar je za 24 odst. več, kot so naredili v tem času laffii. Letošnji proizvodni plan je s tem izpolnjen z 81 odstotki. Uspeh je dokaj lep, če ga ocenjujemo samo z ene strani. Upoštevati je treba še, da so stroš- Prvak je METLIKATRANS v kegljaškem tekmovanju, ki je bilo prirejeno v počastitev občinskega praznika, je med ekipaind postal prvak Metlilkatrans, sledita pa mu Novoteks in obrat IMV. Pri posame23iikih se je najbolje odrezal Jože Gerbec, prav tako iz j>odjetja Metli-katrans, drugi je Branko Gašperič, tretji Janko Reba. Ostalo ne bo nič Proračunski dohodki se tudi v Metliki letos bolje nabirajo, kot so ‘ob začetku leta pričakovali. Tako je bil plan proiračlinskih dohodkov že oktobra za 130.000 din prekoračen. Tako, na videz ugodno stanje ima korenine tudd v inflaciji. Kar bo proračunskega presežka, ne bo mogoče z njim razpolagati, ker mora denar v obvezno rezervo. O proračunu za leto 1971 bodo odborniki v Metliki okvirno razpravljali že decembra letos. ki poslovanja močno narasli, kar se kaže v 24 odst. povečanih porabljenih sredstev, in da plan dohodka celo za 0,7 odst. zaostaja za predvidenim planom. Prav tako ne gre pozabljati, da so metliška podjetja letos za 63 odst. povečala amortizacijo, 22 odst. več denarja so namenili izplačilu osebndh dohodkov, po^fodbe-ne obveznosti pa so se v primerjavi z lanskim tričetrt-letjem povečale kar za 220 odstotkov. Metliško gospodarstvo si pri ustvarjanju pogojev za hitrejšo gospMarsko rast nalaga precejšnja bremena, zato ni čudno, če imajo prav vsi kolektivi večje ali manjše težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Kjer so več vlagali v razvoj in modernizacijo (primer Beti in Metlikatrans), je razumljivo, dobička manj, kjer pa takih izdatkov niso imeli, (primer Komet in komunalno ixxijet. je) je ostalo več. Metlika boljša V počastitev letošnjega občinskega praznika Metlike so se pomerili tudi šahisti. Metličani so imeli v gosteh Igralce Črnomlja m v birzopotee-nem dvoboju zmagali 20:16. Potem so šahisti igrali še belokranjsko brzoipoteasno prvenstvo posameznikov. 2^ma- lavoz je v devetih mesecih letc;;ijega poslovanja dokaj ugoden pri Beti, manj v Kometu. Beti je izvozni plan izpolnila s 110 odstotki. Komet le z 72 odstotki. Za obrat Novoteks ni podatkov, ker ne izvažajo direktno, prav tako se ne ve, kolikšna je proizvodnja v obratu IMV na Suharju. Z izgubo v tričetrletnem obdobju ni poslovala prav nobena delovna organizacija, če izvzamemo Cirostur, kjer pa izguba, ki je v obračunu še prikazana, ne izvira iz poslovanja hotela in zunanjih obratov, temveč iz tovamdške menze in, počitniškega doana v Seči. Z dotacijo, ki jo Beti vsako leto daje za prehrano in počitek svojih d^avcev, bo primanjkljaj pri podjetj-u Gostur v celoti krit in občine zaradi tega ne bo več bolela glava. Prejšnja leta, ko je hotel še samostojno iKjsloval v okviru gostinskega podjetja. Je bil primanjkljaj v tem kolektivu skoro na vsakem dnevnem redu občinskih sej. Podoba povojne Metlike v nedeljo, 15. novembra dopoldne, je bila v Belokranjskem muzeju odprta zanimiva razstava fotografij, ki prikazujejo razvoj Metlike v zadnjih 25 letdh. Zlasti velik napredek je bdi viden leta 1960, ko je skozi mesto stekla asfaltirana cesta. Zaradi razširjenega cestišča je bila takrat odstranjena cela vrsta manjših hiš in gospodarskih poslopij, namesto katerih so zrasle nove stavbe, zelenice in parki. Čeprav je vse to komaj bližnja preteklost, je že danes zanimivo gledati veliko preobrazbo Metlike, zlasti ker je z gradnjo novih tovarniških objektov poslovnih . in stanovanjskih zgradb dobila docela drugačno podobo, kot jo je imela prva leta po vojni. Metličanom priporočamo, da si ogledajo to zanimivo razstavo! Sindikat je razpravljal Na nedavni razširjeni seji občinskega sandikalnega sveta v Metliki, katere so se udeležiJi tudi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, so razpravljali o osnutku statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev. Po uvodni besedi Zvoneta Šušteršiča, direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, so navzoči pozdravili obetano raz-, širitev samoupravnih pravic, vendar so imeli tudi pripombe. Bojijo se, da bi večje obremenitve delovnih organizacij na račun razširjenih pravic težko zmogli. Po mnenju raz5>iavljalcev bi morali tudi drugače urediti klimatsko zdravljenje, da bi prišli v poštev tudi občani z nizkimi zaslužki. Pogrebi ovirajo promet Metlika ni več majhno naselje, po katerem bi se pogrebi lahko odvijali na način, kakršnega so ljudje vajeni še izpred 100 let. Prometa Je vedno več, pogrebi pa se iz hiše ža-loiSti vijejo skozi vse mesto. Predlagajo, naj bi občina to prepKJvedala. Pogrebni sprevodi naj bi šli skozi mesto do pokopališča po najkrajši poti, dokler ne bo zgrajena mrliška veža, potem bodo samo na pokopališču, kot je navada ix) vseh mestih. SPREHOD PO METLIKI Vabijo na proslavljanje občinskega praznika 26. novembra in dneva republike 21. novembra ob 10. uri: v kmetijski zad;rusi svečana seja zadmižnega sveta ob 25-letnicd ustanovitve zadruge. Ob 14. uri svečana seja delavskega sveta v podjetju KOMET ob desetletnici podjetja. 22. novembra ob 9. uri: v domu TVD Partizan podelitev odlikovanj in priznanj krvodajalcem. 23. novembra ob 17. uri: v sejni sobi občinske skup^>čdne zaključek delavskih in šolskih športnih iger z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo nagrad In priznanj najboljšim ekipam in športnikom. 26. novembra ob 8. uri: na Veselici otvoritev novih čdstilnih naprav in. vodnega zbiralnika; ob 9. url v tovarni BETI svečana seja občinske skupščine in občinskega odbora ZZB NOV; ob 10. uri otvoritev novih proizvodnih prostorov obrata kodranke; ob 12. uri v hotelu Bela krajina podelitev nagrad in priznanj najboljšim vinogradnitoom in prodavajalcem mleka. Obenem bo odprta pokušnja nagrajenih vin. 27. novembra ob 19. uri: v domu TVD Partizan svečana akademija v počastitev dneva republike. 29. novembra ob 7. uri: budnica, nato dopoldne na Trgu svobode promenadni koncert metliške inhalne godbe. ■ HLADNI DNEVI SE BU2A- JO in v Metliki so prejšnji teden že opravili prvo preventivno cepljenje proti gripi. Na vrsto . so priSli predvsem delavci iz tovarn in ustanov. Medtem ko so bili ti cepljeni z živim cepivom, so sta-gal je Avsec (Metlika) pred reJSe. slabotnejše ljudi cepiu z mrtvim cepivom. To sicer ravno Črnomaljcema Maleriičem in eioveka ubrani pred gripo, Dragošem, četrto mesto pa povzroča pa manjše ro&tcijo. Dru-sta si razdelila Metličana Pe- go cepljenje bo okrog 24. no- tric ia Hmjak. Igralo je 12 šahistov iz metliške in belokranjske občine. Komunalci presegli celotni plan Iz analize o tričetrtletnem gospodarskem poslovanju podjetij v metliSld občini povzemamo, da je komunalno podjetje že konec septembra za 12 odst. preseglo celotni plan realizacije. Dohodek se je v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem povečal za 48 odst., znesek, predviden za osebne dohodke, pa so presegli za 31 odstotkov. Tudi pri ostai^ dohodka s« za 48 odst. nad planom. Vse to je posledica povečanja obsega poslovanja. vembra, cembra. tretje pa okoli 8. de- ■ ZNANI METLIŠKI ZDRAVNIK dr. Evgen Blenenfeld Je. pred icratkim zbolel — bil Je operiran na slepifiu — in ga zato nekaj £asa ne bo v ambulanto. Vendar bo t zdravstvenem domu delo, ki sta sl ga porazdelila dr. 2eljko BoS-njsik in dr. Miljenko Raos, nemoteno teklo. ■ TAKO LEPE, SUHE JESENI, kakršna je letos, že dolgo ni bilo. Zato je tudi letoSnJe martinovanje poteklo v Čudovitem, toplem vremenu in so ga vinogradniki praznovali kar na soncu pred svojimi zidanicami in hisi. Pečene gosi in purice pa so ta dan in na Martinovo nedeljo imeli tudi v metliškem hotelu, kjer so Jih gostje lahko zalili z dobro črnino. ■ PRAV NA MARTINOVO, 11. novembra, so v 2akanju na Hrvat-skem pokopali učiteljico Vido Bla-sigovo, rojeno Božičevo, ki Je dolga leta poučevala na Suhorju. Bila Je Slovenka, čeprav Je živela na Jurovem brodu ob Kolpi, kjer Je imel njen oče, nekdanji oskrbnik Vranizanijeve graščine na Jurovem, svojo hišo. Pokojna, ki J« doživela 74 let. Je zadnje dni svojega življaoja prebila v metliškem Domu počitka. ■ PRECEJ ČLANOV metliškega filatelističnega društva si je v nedeljo, 8. novembra, ogledalo razstavo znamk v Cmomlju, ki so Jo uredili člani tamkajšnjega filatelističnega društva »Oton Zupančič«. 2al J« bila razstava, na kateri so bile prikazane predvsem tematske zfbirke, odprta le en dan. ■ 2E TRIKRAT Je bilo zadnje čase na metliškem letnem kopališču vlomljeno v leseno barako, v kateri imajo delavci, ki urejujejo obrežje kopališča, shranjeno svoje orodje in gradbeni material. Zmanjkala Je železna žica, macola, lopate, kladiva, zidarske žlice in podobno. Mogoče bo organom javne varnosti le tispelo odkriti ctolgoprstneže, ki se tako brea. vestno okoriščajo s tujo lastnino. metliški tednik Za dan republike gasilske nagrade Novomeška gasilska zveza bo za dan republike slovesno razdelila nagrade za imjbolj-Se naloge, ki so jih v letoš-njem tednu požarne varnosti pdsali učenci nižjih razredov osnovnih šol. Nerade bodo prav tako podelali za risbe, iki' so jih narisah otroci v tednu požarne vamoati in na njih upodobili gasilce, požare in podobne motive, čeprav je gasilska dejavnost hvaležna snov za pisanje šolskih nalog ali upodabljanje v sliiki, pa gasilska aveza ugotaivOja, da na raespis za nagrade nd bdlo tolikšnega odaiva, kot ga je ppičako-vala. Sklenjen topliški asfaltni trikotnik v torek popoldne so delavci novomeškega Cestnega podjetja v Podhosti položili zadnje metre asfalta na cesti Soteska — Podturn dolgi nekaj več kot 5 kiloonetrov. S tem so zakljvičili asfaltni trikot Dolenjske Toplice — Soteska — Podturn v dolžini nekaj več kot 9 kilometrov. Ob zadnjih metrih polaganja asfalta so prisostvovali tudi najvišji predstavniki novomeške občinske skupščine in krajevnih političnih organizacij. Ameriška pianistka pride v Novo mesto v ponedefljek, 23. novembra, bo prišla v Novo mesto znana aitmeiriSka poamistka Ruth Slencz^nsika, ki te dni gostuje y naši republaM. Ob 19.30 bo imetla v Domu kwl-ture fcofficert, s katerim bo Novo mesto počastilo 200-ileitr nioo rojstva skladateloa Lvtd-mga van Beethovna. Na spo* redu bodo: Đrahansova »Rapsodija«, Scarlattijevi »Dve sonati«, Chopinovih »12 etud«, Debussyjenni »Dv® slika« in Beethovnoiva »Sonata«. Koncert, ki ga skupaj prirejata Zavod za kulturno dejavnost om osnovna sdcupoost Glasbene mladine. Je namenjen predivsem mladi2)i. ^^abijo, da ga obiščejo tud& učenci oko-došndh osemletne Obisk Živka Pregla v to(reik: in sredo-je bil na obisku v Novem mestu član predaedsbvB ZMS 2ivko Pregl. Z dijaik^ novomeških srednjih Sod J» imel ve čmago-vozw o problemih saanou-pravnega položaja ddjaikov. Obi;^kaiI je etine cene, izdelava pa komaj petino. Zato si prizadevajo, da bd se zanižale tudi nabavne vrednosti materiala. Barvne kovine zdaj deloma .uvaža- Posebno priporočajo termo-akumulaoijsike peči, eleOctrič-ne radiatorje, peči na olje, plinske pečd in razne eleikt-rične pečd! Novost je mini-kuhinja, ki je sestovljena iz pomivailne omare, hladilnika in električnega kuhalnika. Primerna je za sam^a stanovanja. (PO-E) O oazi pod Gorjanci Da pričujoči pogovor s priorjem plet^ske kartuzije Janezom Drolcem nima tudi fotografije, »je kriv« predstojnik kartuzije sam, ki je zatrdil, da se ne sme fotografirati. Za kartuzijo Pleterje trdijo, da je oazd miru pod ijorjanci. Koliko prebivalcev šteje ta najbolj na vzhod pomaknjen kartu-zijarvski samostan? »21 menihov nas je,« de prior. »Devet je patrov, bratov je 12. številni kartuzijanski samostani nikoli niso bili. Strog red je glavna ovira. Od deveterice patrov sta dva mlada. Imata najboljšo voljo, mi pa upanje, da bosta zdržala.« — Strog red je, pravite. »Res, samota je najhujša. Samota je sploh odlika vseh meniških, redov. In prav samoto sodobni človek najteže prenaša.« —■ Samostan Pleterje že dolgo živi. »V srednjem veku, ko je meništvo cvetelo, je bilo veliko kartuzij. Zlasti po Jožefu III. pa 80 števllitL samostani propadli, med njimi tudi dva na Slovenskem, 2iča in Bistra. Za časa reformacije je propadlo tudi Pleterje; dolgo stoletje je bil samostan v rokah jezuitov, zadnja leta celo v zasebni lasti. V začetku našega stoletja Je bil obnovljen in v njem so se spet naselili kartuzijanci.« — In življenje? »Sami se živimo iz posestva. Prodajamo sadje in žganje. Za obdelovanje posestva 'imamo stalne de lavce. Prvi v Jugoslaviji smo začeli prodajati hrU' ške v steklenicah s' sadnim žganjem.« — Kljub mirnemu življenju novosti ne zmanj ka? »Prav zdaj smo na tr nih: bržkone imamo ce- lo več originalnih Van Dyckov.« Čakamo, kaj bodo povedali strokovnjaki iz Ljubljane. Sicer pa je n^e bogastvo v slikah, knji gah, lesorezih, knjižnico pa prav zdaj urejamo Sodim, da imamo v kartuziji 40.000 zvezkov.« J. S jo, nekaj pa jdh kupujejo tudi na domačem trgu. V Šentjerneju bodo v prihodnjem polletju skušali tretjo in četrto izmeno preusmeriti, taiko da bodo po-večali obseg dela prve in druge izmene dela. Delavcev eato ne bo treba odpuščati, povečali bodo le proizvodnjo potenciometrov. Investaoijski denar je že zagotovljen. V Iskri je zdaj nekaj več kot 770 zaposlenih; ob tri-četrtletju so naredili več kot 200 milijonov uporov in približno 8,5 milijona potenciometrov. Proizvodnjo so močno povečali, saj so lani naredili 160 milijonov up>orov in 7,8 milijona jKrtenciomet-rov. Oba izdelka se uporabljata pri izdelavi elektronskih naprav: raznih zvočnih in merilnih naprav — radijskih in televizijskih sprejemnikov, merilnih instrumentov in telefonije. Svoje izdelke prodajajo v glavnem industriji. Doma prodajajo 15 odstotkov potenciometrov in 20 odstotkov uporov, vse drugo pošljejo v izvOB. Največjd odjemalci so Italijani in Angleži, siko-raj vse pa prodajo na kon-vertdbHnem ixxiro6ju. V devetih mesecih j« bil šent- Prenovljeni PETROL 2e nekaj dni se nad črpalko na križišču pri, Industriji obutve sveti nov Petrolov napis. Podjetje je obnovilo zgrad;bo in postavilo popolnoma nove črpalke, tako da so v obnovitev vložili več kot 200.000 dinarjev. Dela so se nekoliko zavlekla, ker je Pionir moral narediti še nekaj del, ki sprva niso bila v načrtu. Črpalka bo odprta od 6, do 20. ure, na njej pa bodo postregli le osebnim avtomobilom. Prav tako na tej črpalki točijo gospodinjsko olje. V nafiflednjih dneh bodo uredili še okolico. jemejski izvoz vreden več kot 1,5 mUdjona dolarjev. In kako bo prihodnje leto? To bo odvisno od tega, kakšne bodo cene: zdaj so padle na 30 odstotkov, če bodo uspeli kupovati tudi material za 20 odstotkov ceneje, bodo lahko tudi ceneje prodajali. Letošnji poprečni osebni dohodka v tovarni so presegli 1.000 dinarjev, razmerje med osebnimi dohodki in skladi pa je 65:35. J. SPLICHAL Tribuna gimnazijcev 12. novembra so dijaki novomeške gimnazije organizirali tribuno z namenom, da se temeljito pomenijo o delu mladinske organizacije na gimnaziji ter o konceptu gimnazijskega glasila »Stezice«. Dogovorili so se, da bodo izdelali anketo o svobodnih dejavnostih in željah dijakov. Poudarili so, da morajo biti dijaki obveščeni o delu mladinske organizacije na oglasnih deskah in v Stezicah ter da je potrebna tudi dijaška skupnost, ki je ob dobri dejavnosti in organizaciji ne more nadomestiti mladinska organizacija. Govorili so tudi o neobjektivnem pisanju o delu gimnazijske mladinske organizacije v sredstvih obveščarya. Sprejeli so koncept Stezic, po katerem bo urejena naslednja številka tega glasila, nato pa naj bi se dijaki odločili, ali želijo imetd take Stezice ali ne. Prednost imajo invalidi Maja letos je Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov v Novem mestu dobil novega direktorja. Martin Bajuk se je z vso resnostjo, lotil dela. »Zavod je bil v težavah«, je povedal tovariš Bajuk. »Najprej je bilo treba zboljšati organizacijo dela po obratih. Sklenili smo, da morajo obrati preiti na rentabilno poslo- vanje. Treba je bilo tudi razširiti dejavnost RTV elektro servisa. Pokazalo se je, da mizarski obrat, tak kot je zdaj, ne more obstojati, zato ga bomo z novim letom ukinili. Lo-tiM smo se tudi študije o razvoju zavoda, ki bo v kratkem izdelana. Kleparski obrat smo razširi- li v inštalatersko-klepar-sJri, ki že lepo sodeluje z Ijoibljansikimi inštalacijami. Skratka, prizadevemo sd, da bi čiimbolje prodali proizvodno minuto, posebno v konfekcijskem obratu, kjer nam je uspelo, da smo ceno proizvodna minuti dvignili že za skoraj sto odstotkov. Vse to bo pripomoglo k boljšemu poslovanju zavoda.« — Kakšne so trenutne težave zavoda? »Večjih težav nimamo, razen z nabavo materiala in premajhnimi zmogljivostmi skoraj vseh obratov. Ker ne moremo redno izpolnjevati vseh naročil, moramo misliti na razširitev obratov. Težimo tudi za tem, da bd imeli čimveč kvalificirane delovne sile.« — Kako je z zaposlovanjem invalidov? »Pri zaposlovanju imajo vedno prednost invalidi. Sedaj je v zavodu okrog 40 odstotkov vseh zaposlenih invalidov. Vprašanje je, kam z mvalidno mladino, ki prihaja iz šol. Zato bo morala biti v prihodnje' ena glavnih nalog zavoda prav usposabljanje invalidov za proizvodnjo in s tem za samostojno življenje.« — Kakšni' so načrti zavoda za prihodnje obdobje? »Potrebe po zavodu, kakršen je ta, so na Dolenjskem in v Beli krajini veliko večje od možnositi, ki jih ima naš zavod. Predvsem bomo morali misliti na razširitev in več pozornosti posvetiti kad- -rom. Na kraju, kjer je sedaj poslopje zavoda, je v razvojnih načrtih Novega mesta predviden hotel, zato se bomo morali u-makniti kam drugam, s čimer pa je povezano vprašanje denarja.« A. VITKOVIČ INDUSTRIJA POD POVEČEVALNIM STEKLOM: Večja proizvodnja, več zaposlenih Oktobra zaposlenih 8.297 delavcev v industriji — IMV: 39 milijonov Obseg proizvodnje novomeške industrije se na račun neprestane modernizacije in novih strojev ter odpiranja celo novih obratov iz meseca v mesec povečuje. Tako je bila oktobrska proizvodnja industrije v novomeški občini vre^a ^o-raj 87 milijonov dinarjev, v enakem mesecu leni pa nekaj manj kot 60 mUijonov. Kot je že v navadi, so največ naredili v i>eitih največjih iKJvomeškiii podjetjih: v IMV za 39 milijonov, v Krki za slabih 20 milijonov, v Novolesu in Novoteiksu za 8,5 milijona ter v Labodu za blizu 6 milijonov dinar- jev izdelkov. Letošnja oktobrska proizvodnja je bdla manjša od lanske indu- strije obutve in še zlasti v mimoipeškem obra- tu Betd, kjer niso naredili niti polovico toliko kot lani oktobra. Sicer pa je bila vrednost industrijsike proiz- vodnje za 47 odstotkov več- V soboto, 14. novembra, sta se na novomeškem Rotovžu po 50 letih skupnega življenja ponovno poročila MARIJA in FRANC KLEMENČIČ z Regerče vasi pri Novem mestu. Zlatoporočencema se je v zalconu rodilo sedem otrok. Trije starejši fantje so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje že 1942, vendar ni niliče dočakal svobode. Franc je padel že istega leta, ko je vstopil v NOB, Filip leto kasneje; najmlajši, Bogomil, pa nekaj dni pred osvoboditvijo pri osvobajanju Primorske. Na sliki — ANA ZAJC, zastopnica krajevne organizacije invalidov, in MIL().'5 JANČIČ, predstavnik ZZB, sta jubilantoma čestitala in jima izročila lepa cU-rila. V imenu občinske skupščine Novo mesto jima je čestital odbornik RUDI MRAZ. (Foto: S. Dokl) ja kot lani v istem mesecu. V desetih mesecih je industrija nairedila za v^ kot 535 milijonov dinarjev izdelkov. N^rt je uresničen s slabima dvema tretjinama. Očitno je, da letnega plana ne bo mogoče ijjpolndbi; to je razumljivo, saj ima IMV pretirano visok plan. Sicer pa je prav Industrija motornih vozil s 332,7 milijona dinarjev vredno prodanrod-njo na prvem mestu. V Krki so naredili skoraj asa 230 milijonov, v NovoteOosu za 99, v Novolesu pa za 81 milijonov dinarjev. Proizvodnja se je povečala 55 odstotkov, v IMV pa cedo za 103 odstotke. To proizvodnjo je ustvarilo 8.287 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlen^ v 14 delovnih orgaoaizacijah industrije v novomeški občani, ševilo za5x>-sieni:i se je v primerjavi z lanskim oktobrom povečalo za 15 odstotkov, v primerjava z lanskim poprečnim stanjem zaiposlenlh v industriji Pa za dobro četrtino. Največ zaposlenih je v IMV — 2.096, v Krki oziroma v Novolesu pa nekaj več oziroma neikaj manj kot 1.350. O novih cenah pozneje v predalu službe za -cene pri novomeški občinski skupščini sta ob uveljavitvi' »zamrznjenih« cen ostala dva predloga za višje cene. Dokler bo ta ukrep v veljavi, bodo morali počakati na podražitev tisti, ki skrbe za preskrbo z mlekom in kruhom. Ljubljanske mlekarne' ma predlogoma o višijih ce-in 2ito sta namreč s svojima predlogoma o višjih ce-nah zamudila ukrepe zveznega izvršnega sveta. M«?-?' Učiteljica Nada Lapajne s svojo varovanko Ciganko Zdenko Foto: S. Dokl BO POSKUS ŠOLANJA CIGANSKEGA OTROKA USPEL? Ne hvali dneva pred večerom? Na Otočcu so trdno sklenili, da bodo Cigane postopoma civilizirali - Zdenka hodi v šolo Zadnji£i nekaj let v krajevni skupnosti Otočec nimajo ravno velikih težav s Cigani. Res, da živi tam samo nekati dnižin, vendar bi le-ta lahko povzročili precej več preglavic, Če se na Otočcu reševanja oiganskega vprašanja ne bi lotili na pravem koncu. Njihovi poskusi — načrtno delo z mladimi — so že rodili določme plodove, ki jih navdajajo z optimizmom. Vedo, da je s starejšima težko delatd, . zato so v«so skrb namenili doraščajo-čim Ciganom, ki jih skušajo postopamo viključiti v civilizirano življenje. Na prvem mestu je šola! Ob začetku letošnjega šol- V mladinskem klubu je živahno Mlalinski klub je odprt vsak dan od 17. do 21. ure, razen ponedeljka, ter ob nedeljah '^d 14. do 22. ure. Mladins’ii odbor, ki bo vodil delo po posameznih seikcijah' dejavnc^y, že pripravlja de- l0Vr.U A rrar ^ ^ javljen v Vitrinah na Glavnem trgu ter pred klubom v Seid-lovi ulici. Ob sredah in nedeljah bodo organizirali ples na plošče. V stari šoH MERCATOR? Za staro šolo v šmarjeti se zanima več interesentov, vendar kot kaže, je najresnejše trgoivsko podjetje Mercator, ki bo v teh prostorih uredilo sodobno trgovdno. Ena skrb je zdaj manj pri hiši Novomeška SDK druga v Sloveniji uvedla denarno poslovanje prek nočnega trezorja — Prednost: skrb manj za blagajnike, zajamčena varnost Novomeška podružnica Službe družbenega knjigovodstva je sledila Celju in kot duga v Sloveniji, vsekakor pa prva na Dolenjskem, uvedla odvajanje dnevnih izkupdč-kov v »banko« ob vsakem ' času. Tako imenovani nočm trezor (blagajno) je uredila ob vhodu v svoje poslovne prostore na Glavnem trgu v Novem mestu in za to od-štela približno 150.000 din. Blagajnikom trgovin, hotelov, gospodarskih .poslopij in drugih organizacij zxiaj ni treba več gledati na uro, da bodo denar še lahko oddali pri pultu SDK, niti ni treba skrbeti, kako bd čez noč naj- varneje spravili iztržke. Potrebno je le, da preštet denar potisnejo v okroglo škatlo, to pa skozi okence pod arkadnim vhodom v poslovne prostore SDK. Izpraznjena škatla in žeton sta dokazilo, da je trezor izkupiček v redu sprejel, za blagajn^e pa potrdilo, da so denar oddali. Denar, oddan v nočni trezor, je celo bolj zavarovan kot v marsikateri banki in hranilnici, zato je odveč bojazen nekaterili prekaljenih blagajnikov, da bi se kaj »izgubilo«. Razumljiv pa je začetni odpor, saj je poslovanje z denarjem prek te »no- skega elta so krajevni dejavniki sipet stopila skupaj. Šlo je za 7-Ietno Zdenko Brajdič, ki je p>o smrti matere Donde ostala v oskrbi Ciganov Jerč. ke m Miha. Vodstvo šole je poklicalo skrbnike in se z njima trdno dogovorilo, da mala Zdenka mora obiskovati pouk. Po dveh mesecih smo obiskali Zdenko in njeno drugo mamo, učiteljico Nado Lapanje, ki je povedala o mladi Ciganki naslednje; »Zdenka se je vključila v kolektivno življenje; nimam občutka, da bi jo vleklo nazaj v gozd. Dobro se počuti med sošolci, ki so jo sprejeli za svojo. Ko sem pozvala otroke, kdo bo sedel pri Zdenki, jih je več dvignilo roke. Se^j sedi pri Vilmi Vavpič m se lepo razumeta. Ce mala česa ne ve, pogumno dvigne roko. Ciganskih besed ne uporablja, edina, ki je še ostala, je »klajbus«, kar pomeni svinčnik. RazumJjivo, da otrok ne čuti nobene razlike, saj je čedno in sodobno oblečen. Stara Cigana vzorno skrbita zanjo, Emica, ki je tudi obi-skovala našo šolo, pa ji pomaga pri dodatnem pouku. Upam, da nam bo uspelo!« Srečal s«ii tudi malo Zdenko. To je drobcen otrok, črnih las in živih oči*, ki se svetijo kot dva žarka. V očeili sem ji zasledil solze hvalež-nosti, kajti mala je našla dobra srca, ki so ji nadomestila mater. * S. DOKL Zdaj mislimo na zimoi / Skrb za človeka je naša prva skrb! To geslo sicer velikokrat ponavljamo, upoštevamo pa ga največkrat na papirju, drugače pa nanj vse preradi pozabljamo. Ena takih skrbi za delavca je nedvomno tudi organizacija delavskih športnih iger, ki jih v novomeški občini že vrsto let pripravlja občinski sindikalni svet. Letošnje igre so mimo: zmagal je Pionir pred No-voteksom in družbenimi službami, čeprav vrstni red ni edino merilo, je dokaj zanesljiv znak, kje posvečajo rekreaciji zaposlenih več pozornosti in kje, na primer, so vodstva podjetij celo proti športnim nastopom delavcev. Zraven dolenjskih športnih iger delavcev, ki zajemajo tradicionalne letne športe, organizira sindikat vsako leto tudi zimske igre, ko sta na sporedu smučanje in sankanje. U-deleSba na teh igrah je žal, veliko šibkejša, zanimanje manjše in tudi gledalcev je manj. Zato bo potrebno za te igre več propagande, morda lažja smučina, da bodo lahko nastopili tudi manj vešči in ne nazadnje tudi mnogo bolj smotrne priprave. Dokler ne bo to tekmovanje prešlo v kri nastopajočih, kot se je to že zgodilo z letnimi igrami, toliko časa ni upanja, da bi bila udeležba številna. Ob delavskih športnih igrah v današnji izvedbi pa se zastavlja še eno vprašanje: marsikje težko zberejo ekipe za posamezne nastope, čeprav imajo dobre posameznike. Mar ne bi bilo dobro, da bi sindikat pripravil tudi' borbo delavoev — športnikov za posebne značke, diplome ali kaj drugega, kjer bi se pomerili v atletiki, plavanju, smučanju ali sankanju in morda še v kateri drugi panogi. Ponekod imajo tudi s tovrstnimi tekmami lepe izkušnje. Velja le eno: o vsem bro organizarano tekmo-volj zgodaj, ker samo doje treba razmišljaj do-vanie daje modnosti za uspeh. J. SPLICHAL V DESETIH MESECIH ZA LETO DNI Izvoz teče kot po maslu Letošnji izvoz se je povečal za 68 odstotkov miiitiiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim I Hvala za vašo kri, | I ^ ki rešuje življenja! | š Pretekli teden so darovala kri ne novomeSkl ransfuzljskl E = postaji: Martin Safar, član IMV Novo mesto; Franc Pirc in E = Silvo Kramariič, člana Novolesa, Straža; Marija BartolJ, Pa- E = Via Košir In Viktorija Košir, gospodinje iz Dolnje Straže; E = Janez MavHar, Član Komunahnega podjetja Metlika; Ivan Ve- = = likonja, čdaji Krke, tovarne adiravU, Novo mesto; Ivan Božič, E = Tone Muhič, Joža Ko.)imrlj, čland KZ Krka, Novo mesto; = = Marjan Somrak, član Novoteksa, Novo mesto; Martin Pa- = = vlin, Rudi Maceie, Janez Fink in Jožefa Trogrlič, člani Novo- = = tehne, Novo mesto; Miliael Gril, šofer iz Reges^e vasi; Jože E = Bartolj, klepar iz Ruperč vrha; Stefan Srebrnjak, član De- E = lav8ke restavracije, Novo mesto; Vinko Ržek, Stane Progar, E = Jasti Prhne in Strne Smrekar, čland Dolenjke, Novo mesto; E = Mirko PaSič, član Cestnega podjetja, Novo mesto; Karel Ce- E = lič, član Dinosa, Novo mesto; Ix;opold Saje, km^ z Velike- E s ga Kala; Albert Muhič, član sploSne bolnico Novo mesto; E = Dušanka Papič, čdanioa Iskre, Novo mesto; Peter Bevc, član E = hotela Orad Otočec; Ivanka Pavček, gospodinja iz Podgoire. E iiniiiiniiiiiiiniiMiiiiiiniiiiniiiininiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Letošnji lavoznd načrti industrije novomeške občine >so že skoraj izpolnjeni: v desetih mesecdii so podjetja iizvozila za 18,639.371 dolarjev, načrt pa predvideva 18,755.271 dolarjev izvoza. Oktobrski izvoz je bdi vreden nekaj manj kot 1,9 milijona dolarjev in je bdi za 110 odstotkov vlšiji kot lani oktobra. Samo za sto tisoč dolarjev- je industrija izvozila na vzhod, vse (toigo je šlo na konivertabilno področje. Oktobra je izvažalo pet podjetij, med njimi pa ni bilo tovarne zdravil. V desetih mesecih se je med izvozniki na konvertibilno področje najbolj izkazala IMV z 10,6 milijona dolarjev vrednim iavozom. Tako so izvoaild Za 171 odstotkov več kot lani in že za 30 odstotkov preseli svoj skupni izvozni ivačrt. Krka je izvozila za 2,2 milijona dolarjev svojih izdelkov, prehitel pa jo je Novoles z 2,4 milijona dolarji vrednim izvozom. Izvoz nobenega drugega industrijskega podjetja ne dosega vrednost milijon dolarjev. Takd so podatki, merjena z izvozom na zahodna tržišča. Ce pa seštejemo ves Izvoz, Krka spet prehiti Novoles s 4,5 milijoni dolarjev izvoženih izdelkov. Tovarna zdravil je pravzaprav edina, ki Zakaj požari? Novomeška občinska gasilska zveza je priredila pred kratkim posvete s predstan^ki gasilskih društev in gasilskih enot v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Mimi peči, Smarjetd, Šentjerneju in Novem mestu. Na 'po-stvetlh 90 med drugim govorili taidi o vzrokiLi za številne požare, ki jih je bilo letos znatno več dn so povaročiM večjo škodo kot lani. Zlasti veliko požarov je bilo na jesen. Ugotovii so, da Je c^enj dostikrat izbruhnil med otroško igro z vžigalicami, nadalje zaradi slabih ali nepravilno speljanih dimnikov, neprimernih električnih napeljav, na splošno pa zaradi malomarnosti graditeljev hiS in poslopij. O teh ugotovitvah bodo govorili občanom na številnih predavanjih. votarije« pri nas res novo, za novo pa se zlasti ljudje stare šole počasneje navdušijo. Potrebno je še omeniti, da je tako poslovanje zgrajeno predvsem na medsebojnem zaupanju — SDK na eni in interesentov na drugi strani. Razen tega pa sklene SDK z vsemi, ki želijo odvajati denar v nočni trezor, še posebne pogodbe. Z zmogljivostjo trezorja tudi ni težav; hkrati lahko sprejeme 200 škatel z denarjem. Marsikje so uvedbo nočnega trezorja pri SDK navdušeno pozdravili. Vida Šuštar, blagajničarka v poslovalnica NOVOTEHNE na Glavnem trgu, je povedala, da je stvar zdaj zelo preprosta; preden popoldne zaprejo trgovino, spravi izkupiček v škatlo, to pa odnese prek ceste in — ena skrb je manj pri hišd. Podobno menijo tudi drugje, kjer trezorju zaupajo. Teh pa je čedalje več. liZ NOVOMEŠKE PORODMišhliCE?lli; Preteldi teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Kle- menčič z Dolža — Franca, Marjana Strgar iz Sutne — Simono, Rozalija Mirt iz Krmelja — Marka, Kristina Brozovič iz Sečjega sela Jiirija, Albina Vrtačič s Pristavice — Božidarja, Marija Gazvoda iz iSentjošta — Andreja, Olga Tr-lep s Podturna — Roberta, Marija Globevnik iz Škocjana — Marjeto, Martina Vidmar iz Birtoe vasi — Alojza, Vera Murgelj iz Orehovice — Aleša, Angela Radoš iz Curil — Martina, ^nika Ban iz Velikih Brusnic — Andreja, Bariča Djordjevič ^ Srednje vasi — dečka, Ana Seničar iz Izubijane — Andreja, Milka Mihalič iz Metlike — Nenada, Marija Goršin iz Cegelnice — Igorja, Justina Rl-felj iz Kotov — deklico, Gabrijela Hrastar iz CemS — deklico, Rozalija Papež iz CvibelJ — deklico, Jožefa Gorenc iz Šmarja — deklico, Frančiška JuršinlC iz Perudi-ne — deklico, Darinka Turk iz Gornjega Polja — dečka, Ana Pelc iz Lopate — deklico in Pepca Muhič Iz Stranske vasi — Silva. — Čestitamo^ Hvala, skupščina! Delovna skupnost občinske skupščine Novo mesto je nas upokojence bivše občine, okraja in vseh družbeno političnih organizacij, 10. novembra povabila na srečanje s tistimi, ki delajo na teh odgovornih delovnih mestih danes. Veseli in hvaležni smo, da je do tega srečanja po 25 letih prišlo. Prijetno smo bili presenečeni nad prisrčnim in toplim sprejemom, nad skrbno pripravljeno zakusko v novih restavracijskih prostorih 'na Otočcu in nad razmeroma bogato denarno obdaritvijo. Delovni skupnosti želimo novih delovnih uspehov in upamo, da se bomo še zbrali. Menimo celo, da izmenjav delovnih izkušenj ni nikoli preveč! Hvaležni upokojenci SUHOKRAJINSKI DROBIŽ ■ 16-LETNEGA JANEZA KONCILIJA, prevžitkarja iz Prapreč pri Žužemberku, Iti je bil pogrešan od 29. oktobra letos, so 15. novembra našli mrtvega ribiči v reki Krki pri slapu blizu ruševm nekdanjega Vehovčevega nUina. ■ GOZDNO POT IZ Stranske vasi pri Žužemberku proti Lipju SO popravili. Na njej so opravili okoli 700 ur dela. m prispeval gozdni obrat Straža 4200 dinarjev. „ ^ ■ ZLATO POROKO sta na m-žemberškem matičnem uradu slovesno potrdila Feliks in Marija R/^?Tnan iz Brezove rebri, oba stara 71 let. To je letos že tretja zlata poroka, potrjena na tem matičnem uradu. __ ■ OKOLJE 2U2EMBERSKE SOLE urejujejo. Tako bo pred novim delom stavbe vlita škarpa, ki bo podaljšana tudi na zele-njadni vrt, nanjo pa bo postavljena žična ograja. Ce bo vreme še lepo, bo delo opravljeno še letos. ■ DVORSKI GASILCI pomagajo občanom ne le ob požarih, temveč tudi v času suše. V letošnji jesenski suši so napolnili marsikateri vodnjak, da so imeli občani vodo za preskrbo. ■ POKOPALIŠČE v ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU je lepo urejeno. Celotno obzidje je prenovljeno, prav tako mrtvašnica. V obzidju 80 označene vrste grobov. Večina dela Je opravljena z denarjem, ki 80 ga nabrali z groba-rlno in s prostovoljnimi prispevki. M. S. v večjih količinah izvaža tudi na vzhodni trg. Letošnji izvoz na zaliod se je poveč^ za 107 odstotkov, skupen izvoz pa za 68. ■ PREJŠNJI TEDEN so delavci Komunalnega podjetja na novo prepleskali zebre na prehodih za pešce. Dež, ki je začel padati kmalu nato, je belo barvo precej spral, vendar so prehodi še vedno dovolj vidni. ■ SKALNATI BREG na levi strani Ceste herojev in mesta proti Ločni so delavci komunalnega podjetja te dni očistili grmovja, ki je ponekod segalo že na pločnik. Grmovje so posekali in požgali. ■ ZIMA SE NAGLO BLI2A in treba se bo toplo obleči. V trgovinah s tekstilom imajo veliko izbiro volne v vseh barvah za ročno' in strojno pletenje. Ker so pletenine letos zelo modeme, je ' zadnje čase veliko povpraševanje po volni in volnenih izdelkih, ki Jih v naših trgovinah tudi ne manjka. Veliko izbiro puloverjev. Jopic in drugih pletenin tudi ?a otroke imajo v trgovinah Mercator in Obrtnik. ■ NOVA S.eharjev in še nekaterih drugih sem se tudi jaz skupno z nekaterimi kočevskimi polharji udeležil 16. oktotwa polšjega lova v Bedi krajini. Naj že na zadetku povem, da je bila to moja i>rva polharska noč, da je bil ulov skromen, vendar je ta noč zame nepozabna, saj sem na njej doživel, slišal in se nau/čil maTisdkaj zanim-ivega, legpega in prijetnega. v lovišče smo priSli najprej »kočevski gostje«, ki smo se pod vodstvom polharja Staiieta Štefančiča pripeljali skoraj do Kmšča z avtom. OstaJd polharji so krenHi na pot peš, in sicer v dveh kolonah: iz Špehar-jev in Sinjega vrha. Spotoma so nastavljah polšne. LOV POLHOV SE ZAČNE Tak način lova na polhe na Kočevskem ni dosti znan. Pr; nas love polhe s pastmi na drevju, Belokr^jcd, pa nastavljajo polsne na tleh. To pomeni, da pred polšje luknje v zemlj,i nasitavijo rogovilaste veje tako, da ujamejo pK>lha, ko pride iz liik-nje. Polhar Štefančič je šel takoj nastavljati polšne, midva s starmi kočevskim poUiar-jem Alojzom Komeričkim pa sva nastavljala x>asfcl na drevesa. Komerički je sekal in šilil palice ter nanje natikal pasti, jaz pa sem p^i napenjal in jih pod njegovim stro-kovnim vodstvom nastavljal visoko v rogovile dreves. Pri napenjanju vameti na pasteh — to sem delal prvič — sta md bili v začetku dve roki premalo, ko pa sem jdli nasitavil že kakih 15, sta mi hili dve roki že skoraj preveč, To samozavest pa sem bolj hitro plačal, saj se mi je v roki sprožila past in me zgrabila za prste, da sem po gozdu zaplesal pravi polharski ples ob divjih ssvokih kletvic. VRAG MED NAŠIMI POLHARJI Medtem se je počasi no-čilo. Polharski »naučnik« (vajenec), mladi Viktor Simčič iz Špeharjev, ki pa je že dobro »izipraksan« (mičen) — tako je o njem p>ovedal stari polhar Peter šeler — je med^ tem zaikuril ogenj. Polharji so se začeli zbirati ixri njem in okoli pol enajstih zvečer nas je bilo že 13. Belckrainjski gostitelji so razvezali nahrbtnike, ponudili vsem potico, prekajeno svi-nino in slanino, sadje in drugo. Seveda so odmašill tudi steklenice z moštom in vinom, češ: — Ali ste kateri kaj žejni? Bomo poskusili? Ali pa: — Tole je moij letošnji pii-delek. Velike pletenke so se počasi praznile.. Skujpaj z ognjem so se ogrela že nekoliko premražena naša telesa in vino je razvezalo jezike. Nekdo je šel gledat, če se je v bližini kaj ujedo, ostali pa so začeli pripovedovati polšje in druge šaljive, grozljive in zanimive zgodbe. Seveda ni šlo brez hudiča, ki polhe pase. Več zgodb sem si zapisal, kdo jih je pripovedoval, pa ni tako pomembno. Prisluhmte nekaterim: — Ko sva neko noč s prijateljem nastavila na Mestnem vrhu pri Kočevju vse pasti, sva legla in zaspala. Ležala sva skujpaj, da naju ne bi v hladni jesenski noči zeblo. In takrat se mi je sanjalo nekaj groznega: da me davi sam hudič. V sanjah sem tako zakričal, da se je gotovo slišalo v Kočevje. Hkrati sem se zbudil in začutil, da me nekaj drži za vrat, vendar ne hudič, ampak moj prijatelj, ki pa se je zaradi mojega kričanja zbudil. »Ja, zaikaj me pa stiskaš za vrat?« sem se razjezil. »Zato se mi je sanjalo, da me davi hudič!« »Meni pa se je sanjalo, da objemam svoje dekle,« se je opravičil tovariš. — Jaz sem šel neko noč bos za polhi. Takrat sem bil še mlad, neumen in preklinjal sem kot Hun. Kar naenkrat zagledam v liosti veliike oči in roge.* To sem jo ucvrl! Do doma se nisem usta-vil. Mislil sem, da se mi je prikazal sam vrag, ker sem takrat toliko preklinjal, v resnici pa je bil samo jelen, — Jaz pa sem šel nekoč ponoči skozi gozd na Somovi gori. Kar naenkrat zaslišim neko cigljanje. Ustavil sem se in cigljanje je prenehalo. Ko sem šel naprej, je spet začelo cingljati, m ko sem se ustavil, je spet prenehalo, To se je nekajkrat ponovilo, potem pa mi je bilo dovolj. Skril sem se za debelo drevo in čakal, kaj bo prišlo po poti. Nisem dolgo čakal, ko je prišla srnica, ki je imela za vratom obešen zvonček. Smioa je bila verjetno na pol udomačena in Polhar in lovec Andrej Pirnat iz Kočevja ia oba Levstika iz Ložin si ]mpovedujeJo svoje polharske dogo* divščine Stari kočevski polhar Alojz Komcrički nastavlja svojo past. Take pasti dela le on. Pretežno jili izdeluje iz lesa, se pravi, da ne uporablja za njihovo izdelavo nobene kovine. Pri nekaterih njegovih pasteh so izjemoma iz kovine le vzmeti. Vrag, ki polhe pase — tokrat z druge strani. Zadnjič smo objavili podobno fotografijo, na kateri pa je zadnji del podstavka hudiča, kjer so polhi. Na prvem delu podstavka pa je (glej to fotografijo) kočevski grb. Kip je izdelal Viktor Kobola iz šalke vasi pri Kočevju nekdo ji je obesil zvonček, da bi jo laže spoznal. — Zdaj vam bom pa jaz pravi strah povedal. Bila je noč, rosilo je, star sem bil 16 let, frkolinec, najbedastiji, ko sem šel za polhi. Naenkrat zagledam ob poti človeka: oči, roke, lase, nos, ušesa — vse. »Kdo si, božji?« ga vprašam, a ni nič odgovoril. Spet ga vprašam: »Kdo si-, božji?« in ^>et nič odgovora. Hlače so se mi tresle, lasje so mi narastu, da mi je klobuk tako visoko stal, čeprav' sem imel pri sebi samokres. Ko še tretjič nisem dobil odgovora, sem ustrelil in nato še enkrat in še enkrat. On pa je še zmeraj stal. Zdaj sem vzel nož v roke, skočil naprej in ga zasadil vanj — bil je trhlen panj. V noči se je svetil, jaz pa sem bil tako neumen, da sem si v fantaziji namalal oči, lase, roke in drugo. Takrat sem bil tako prestrašen, da Se filarja (.posebne luči) nisem priznal. Ce bi ga, bd takoj vedel, da je pred mano panj, in ne človek ali vrag. — Teta mi je pripovedovala, kaj je moj stric pri pol-harjenju doživel. Ko je nad ognjem polha pekel, je prišel k ognju lepo oblečen go-.spod. Nič ni rekel, le na pa- Tole je bil ves i^en polšjega lova v Beli krajinL Lov i*e bil namreč najmanj t^en dni prekasno. Vendar so »ili udeleženci lova zelo zadovoljni, saj so kljub temu doživeli in zvedeli marsikaj lepega in zanimivega. Del udeležencev ]M>lharskega lova v Beli krajini, ki so ga organizirali za goste iz Kočevja polharji s Sinjega vrha (Vse fotografije; Jože Primc) lico je nataknil žabo in jo začel peči ob stričevem polhu. Nato pa je kapnila mast s polha na žabo. Takrat je gospod strašno zarjovel, zasmrdelo je po žveplu in zbežal je v gozd. TRIJE POLHI, DVE MIŠI IN MODRAS Med pripovedovanjem teli in drugih zgodb je Ivan šne-ler spekel veliko rešto kostanja in -se pripravljal, da bo spekel drugo. Za Karla Riglerja, bivšega predsednika Turističnega društva Kočevje, je bilo to posebno doživetje. Povedal je, da je jedel tako pečen kostanj le enkrat v življenju m še takrat le zato, ker je bil gost nekega Amerikanca na Otočcu. Jaz sem nazadnje jedel tako pečen kostanj pred vojno, ko še nisem hodil v §olo in sem skupaj s sovi->tniki pasel krave. Nekdo izmed polharjev je začel peči še krompir, mladi »naučnik« Viktor pa je šel za polhi. Ko se je vrnil je fH*inese tri polhe in »Ive miši, ki sta se tudi u '^^^^past. Polhar Komerički je ugotovil, da tisto nista miši, ampak polha-oreharja. Ti pplhi ne zrastejo več kot miš, od nje pa se razlikuje samo po kosmatem repu. Do jutra so polharji povedali še marsikatero smešno in zanimivo o polhui, vragu, župnikih, vaških poseb-nežih in drugih. Tudi zapeli smo marsikatero narodno, saj sta pas ogenj in pijača, ki je kar ni hotelo zmanjkati, prijetno grela. Ko se je zdanilo, sano spet šli. Nekateri % avtom, pravi polharja pa peš, da so spo-poma pogledali, če se je kaj ujelo v polšne. Dopoldne smo se spet dobili v Spe-barjih in na Sinjem vrhu. Polšne so bile prazne, le v eno se je ujel — modras. PoUiarj.i so^ ugotovili, da lov ni bil uspešen, ker je vreme že mrzlo in so šli poUu spat. Trdili so, da bi morali organizirati tak lov najmanj teden dni bolj zgodaj, ko Se ni tako mrzlo in ko listje še ne odpada. Vendar nič hudega, če polhov ni bilo, saj smo preži, veli zelo prijetno polharsko noč. J02E PRIMC J^lja samo za tiste ki si ga še sposojajo ali kupujejo v trafiki! Tudi psihologi so potrdili dejstvo, da je 78 odstotkov takih ljudi, ki hočejo pryi prebrati časopis, ko izide. Ne marajo pomešar>ih ali drugače zapognjenih strani, kaj šele raztrganih ali zamazanih; celo to, da je časnik odprl nekdo drugi pred njimi, jih motu Podrobneje smo preučili sestav naših 150.000 bralcev in ugotovili, da je med njimi več kot 10.000 takih, ki ' morajo počakati. da DOLENJSKI LIST prebere najprej njihov sosed ali prijatelj, šele potem ga dobe v roke oni. Zakaj bi bili slabe volje, zakaj bi tekali od trafike do trafike, če je pa udobneje in ceneje, da Vam prinese pismonoša vsak četrtek list na dom? Polletna naročnina znaša 24,50 dinarja, v trafiki pa plačate zanj v istem času 26 dinarjev, pa še sami morate ponj! fn če ga zmanjka? Sosed sicer ne reče nič zaradi dobrih sosedskih odnosov in ker je vljuden^ - misli pa si svoje ... DOLENJSKI LIST naročite na svoj naslov, ne samo zaradi Predlagamo torej, da si gornjega, ampak tudi zato: ker edini redno poroča o novicah in zanimivih dogodkih iz Vaših krajev, '5' ker piše preprosto, razumljivo in kratko, ^ ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, ker je največji in najcenejši pokrajinski tednik v Jugoslaviji! Mi za Vas POSLUŠAMO, OPAZUJEMO in ZAPISUJEMO ... VSAK ČETRTEK pa Vam pismonoša to prinese na dom! Naročite ga lahko pri pismonoši ali z dopisnico v upravi Dolenjskega lista v Novem mestu! Za nove naročnike do konca leta 1970 BREZPLAČNO! Kmetijska zadruga Trebnje razpisuje JAVNO LICITACIJO, ki bo 28.11, 1970 ob 8, uri na delovišču v Mokronogu za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Z traktorja Ferguson žitni kombajn 780 3 traktorske prikolice kamion TAM 4500 razna druga kmetijska mehanizacija INDUSTRIJA KONFEKCIJE »MODNA OBLAČILA« - obrat TREBNJE sprejme na delo za nedioiločen čas KURJAČA za kurjenje avtoonatsikie peči. Osebni dohodek po dogovoru. Prošnjo za sprejem s potrdilom o kvalifikaciijd Je treba predik)žiti upira* vi obrata v Trebnjem. OGLAŠUJTE V DL! KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE NOVO MESTO - Glavni trg 9 išče stalnega AKVIZITERJA - ZASTOPNIKA za območje DoOanJske in Bele krajine. Dedo je primemo kot redna ali dopolnilna zaix)sili-tev os^roraa zaposlitev za upokojenca (upokojenko). Zasilužak je iigoden zaradi bogatega knjižnega programa Mladcnske kz>jige in Je odvisen od uspeha. Informacije dobite v knjigami MK Novo mesto. ProSiXj^ oddajte osebno v ki>Jigami MK Novo mesto. PRIVOŠČITE Si TO ZADOVOLJSTVO! j/^ć ////M Upravni odbor cestnega občine Brežice razpisu je JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovornega avtomobila znamke TAM 4500, leto izdelave 1964, nosilnost 4,5 ton, kiper 2. mopeda znamke TOMOS T 12 Izklicna cena znaša: pod 1. 35.000,00 ddn pod 2. 1.500,00 din Licitacija bo v četrtek, 26. novembra 1970, ob 9. uri v sejnd sobi občinske ^kui>ščine Brežice. Ogled je mežen vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 8. ure. Udedeaenci licditacije morajo pred pričetkom položiti. varščino v višind 10 odst. od izlklicne cene do 8. ure. Kupnina mora biti v ceOotd plačana ob pod-pdsu kupoprodajne pogodbe. OBVESTILO kzuha in peciva i>ovembrom 1970 Obveščamo pobrošnake Kandiji, da bomo s 30. prenehali poslovati v prodajalni kruha. Kruh si od 1. decembra 1970 dalje potrošniki lahko nabavijo v novi samopostrežbi »Mercatorjaa v Kandiji, v novi prevajalni »Dolenjke« pri otroškem vrtcu ali pa v mestu. Prodajalno zapiramo zaradi premajhnega prometa in pa zarada tega, ker lokal ne lustreza sanitarnim predpisom. Cenjene potrošnike prosimo, da vzamejo gornje obvestilo z razumevanjem na znanje in da se od 1. 12. 1970 dalje oskrbujejo z naSi-mi izdelki v zgoraj navedenih prodajalnah. »2ITO«, DE Pekarna In slaščičarna Vovo mesto ISKRA TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV -NOVO MESTO V ZP ISKRA - KRANJ razglaša: prosta delovna mesta za: 1. planerja proizvodnje 2. tehnologa 3. dva normirca 4. kontrolorja transformatorjev 5. terminarja 6. štiri električarje 7. tri PK delavce Od kandidatov zahtevamo strokovno usposobljenost, in sdcer: pod 1.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju planirar^ja; pod 2.: sredix}a strokovna izobrazba elektro smeri tal 3 leta ustreznih delovnih i:dnišenj pod 3.: srednja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 4.: KV elektromehanik in 3 leta ustreoiih delovnih izkušenj pod 5.: pokiiana šola elektro ali strojne smeri in 2 letd delovnih izkušenj pod 6.: eno delovno mesto VK električar, tri delavna mesta KV električarji ter 3 leta delovnih izkušenj. pod 7.: dokončana osnovna iola. Vsakogar, Id bi se želel vključiti v naSo delovno skupnost in strokovnim deilom na enem izmed raz-^lašmih delovnih mest prLspovati k nadaLjnjd raisti tovarne, vabimo, tuij se prijavi na ta razglas do 28. 11. 1970 ali pa se osebno zglasi v splošnem sektorju tovarne. Osebni dohodek po pravilniku OD tovarne. ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za sklepanje in inkaso življenjskih zavarovanj v zastopu Kočevje Prednost ima prosilec s srednjo izobrazbo. Prošnji Je treba priložiti zdravniško spričevalo, iz katerega naj bo raznddno, da Je sposoben za terensko deOo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. VELETRGOVINA MERCATOR PE »HRANA«, LJUBLJANA razglaša prosta delovna mesta: VEČ PRODAJALK Živilske stroke za prodajalne v Ljubljani POGOJ: poklicna šola, starost nad 18 let, bivališče v Ljubljani. Datum nasrtopa takoj ali po dogovom, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema B4ERCATOR PE HRANA Ljubljana, Tržaška cesta 37/b do izpopolnitve delovnih mest. I Jf I* DBH NOVOMfSTI 82 I NAGRAD!j DOLENJSKA | BANKA • IN HRANILNICA | NOVO MESTO S Ženske plašče moške bunde otroške bunde blago za ženske in moške obleke NOVO! diolen loft za ženske obleke velika izbira volne za pletenje PO UGODNI CENI dobite v Dolenjkmi prodajalni TEKSTIL na Glavnem trgu v Novem mestu JE NAMENILA SVOJIM VARCEVALCEM IMAGRADNO ŽREBANJE V s v katerem sodelujejo varčevalci vezanih hra- 9 nilnih vlog in deviznih račuiMv, ki so ali bodo • vložili na hranilno knjižico ali devizni račim 0 pri banki do 30 11 1970 najmanj 2.000 din na • odpovedni rok nad eno leto: ^ hranilne vloge sprejemamo: 2 — na sedežu banke v Novem mestu, Trdi* 0 nova 2 O — pri podružnici Krško J — pri ekspoziturah Metlika io Trebnje 0 — pri vseh poštah na območju banke • — pri kmetijskih zadrugah: Novo mesto. Me- 0 tJika, Trebnje Žužemberk ter Aprokorahl* ^ nata Krško • Vloge na devizne račune sprejemamo: 0 — na sedežu banke v Novem mestu • — pri podružnici Krško ^ — v ekspozituri v Metliki in Trebnjem 0 Pri žrebanju dobi vsak vlagatelj toliko žreb- • nih ILsitkov, koUikoricrat izpodnOuJe pogoj, ven- 2 dar je lahko samo enkrat nagrajen. S Nagrade so: S 1 osebni avtomobil »Austin-IMV 1300« • 1 motoma kosilnica »Alpir»« 0 5 mopedov »TOMOS« • 1 motoma žaga »Stahl« 9 1 pralni stroj »Gorenje« 0 1 televizor »Orion« • 1 šivalni stroj »Mima« S 2 hladilnika kapac. 801 • 5 fotoaparatov »Zorki« J 10 brivskih aparatov »Iskra« • 10 likalnikov na paro »Rowenta« J 42 stenskih ur S Žrebanje bo dne 14. 12. 1970 v prostorih banke, z Nagrade so namenjene morda tudi vam, aato — če S še niste — postanite in ostanite varčevalec DOLENJ-f SKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO. l RADIO LJUBLJANA ■ PEn?Eat, 20, NOVEMBRA — 8.10 Operna matineja; 9.05 Radij-slia šola za srednjo stopnjo — Na-Sa Sola; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Rezultati po-sejevanja semenskega krompirja; 12.40 Z ansambli domačih napevov; 13.30 — Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 človek in zdravje; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z an-samblcMn Borisa Franka; 20.00 25 let Komornega zbora KTV Ljubljana; 20.30 »Top—^pops 13«; 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih; 22.15 Besede In zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 21. NOVEMBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Godala v ritmu; 10.15 Pri vas dima; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Stanko Ma-t^Eovič: Katere podlage vinske trte ustrezajo pogojem v Slovnnijl; 12.40 Na obisku t sfjdiu 11; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.S0 Igr* mo za vas; 16.00 Propagadni vr:ll,’ak; 17.50 Deset minut z Sldo Viler; 19.00 Lahko noč, otroci; 19 15 IkCi-Dute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 »Nove melodije«; 21.15 Panorama zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELIA, SZ. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Igra za otroike — Marjan Marinc: »Zmaj Frfotaj«. 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši ... Stanko Rode: »Mrtvim v čast — živim v svarilo«; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napot. ki za tuje goste; 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji; 14.30 Hiunoreska tega tedna — S. Pe-relmann: Kuhinjski šopek; i5.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.30 Radijska igra — Momo Kapor; »življenjepis 1937«; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z nami. ■ PONEDEUEK, 23. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; — 9.20 Cidbanov svet; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročili — Turističm napotki za tuje goste; 12.30 Kme tljskl nasveti — inž. Julija Smole: Saj«;je sadnega drevja; 12.40 Koncert angleških pihalnih godb; 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inteor-mezzo; 17.10 Ponedeljkovo gias-bmo popoldne; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Stereofonski opeml koncert; 21.00 »Kdor prodre v bistvo moje umetnosti, bo rešen bede . . .«; 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 24. NOVEMBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Slo-venski narodne pesmi v raznih izvedbah; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 1V.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Žgajnar: DodaUri rudnin so potrebni živini v vsakem letnem času; 12.40 Filmske melodije; 13.30 — Priporočajo vam. . . 14.40 Mladinska oddaja; »Na poU s kitaro«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Prodajalna melodij; 22.15 — Komomo-glasbenl večeri. ■ SREDA, 25. NOVEMBRA — 8.10 Operna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Kostja Ito-l^j: Trsni izbor na Goriškem; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.25 Naša glasbena galerija; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana«; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 26. NOVEMBRA: 8.10 Glasbila maineja; 9.35 Nekaj slovenskih popevk; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Zvone Miklič: Predzimsko konzerviranje strojev; 12.40 Z orkestrom Radia Hannover; 13.30 — Priporočajo vam . . . 14.10 »Pesem iz mladih grl«; 14.40 Enajsta Sola; 15.30 — Glasbeni intenneazo; 17.10 Cfeemi koncert; 18.15 Popevke Mojmira Sepeta, Atija Sossa in Aleša Kersnika; 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 5«.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 »Svobodi nasproti«. TELEVIZIJSKI spored NEDEUA. 22. U. 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pcrfiorje, PleSivec) (Bgd) 9.35 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM RUDIJA BARDORFERJA — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Bratovščina Sinjega galeba, V Svetu gora (Ljubljana) 11.55 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 13.30 RADOST EVROPE — posne. tek otroške prireditve (Bgd) 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE 18.30 MESTEC® PEYTON — se-rijslci film ^Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 .(Ljubljana) 20.35 UNICEF ZA OTROKE — I. del posnetka prireditve ▼ Lausannu (Ljubljana) 21.35 ŠPORTNI PREGUnD (JRT) 22.05 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored; 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDEUEK. 23. 11. 9.35 TV V SOU (Za«reb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO-.BRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOJJ — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 16.55 ANGLEŠČINA ponovitev ■ (Zagreb) 16.10 FRANCOSCINA — do 16.40 (Beograd) _ 16.45 MADŽARSKI TV PREX3LED (Pohorje. PleSivec do 17.00) (Beograd) 18.00 Z(30DBE O TUKTUJU — mladinakl film (Ljubljana) 16.15 OBZORNIK (Ljiljana) 18.30 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.06 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—1 (Ljubljana) 20.35 M. Dyne: ZLATOUSTI drama TV Zagreb (Ljubljana) ZNANI OBRAZI; Hump hrey Bogart (Ljubljana) ...... POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sar) 17.46 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 LUTKE (Skopje) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (BeOgrad) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skop- J«) 16.50 TV PROSPEKT (Skopje) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALLJANSKE TV TOREK, *4. 11. 9.35 TV V SOU (Zagreto) 10.40 RUŠČINA (Zafljeb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOU — pononter — (Zagreb) 16.35 RUfclNA — ponovitev (Zg) 15.55 TV VRTEC — ponovitev (Zg) 16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40) — (Beosrftd) 17.00 L. van Beethoven: ni. SIM-FONUA (Ljubljana) 18.00 TIKTAK: Nari«me pesnU — (LJiri>ljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 16.30 VESEXA JESEN — I. del prireditve v Mariboru (Ljub) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 1®.05 ČE OSEDLATE TIGRA — oddaja iz cikla V temnem onkraju (Ljubljana) 19.30 NEGA IN MAKE UP OCI | (Izubijana) I 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) I 20.30 3—2—1 (Ljubljana) ! 20.35 ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE francoski film (Ljubljana) 22.00 PRAZNIK PLESA — ob 50 letiild slovenskega baleta — (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 25. 11. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.40 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev (Bgd) 17.15 MADŽ.\RSKI TV PREGIJiD (Pohorje, PleSivec do 1750) (Beograd) 17.48 NAPOVED SPOREDA (ljub) 17.50 RASTIMO (Beograd) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 18.35 OBREŽJE — oddaja ta ital. narodnostno skupino (Ljub) 16.30 OBZORNIK (Ljubljana) 19.05 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA (Sarajevo) 19.20 NASE MORJE, MOJE MORJE — reportaža (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) ‘ 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 TEH NAŠIH PETDESET LCT (Ljubljana) 22.25 OSCAR PETERSON NA MEDNARODNEM JAZZ FESTIVALU V LJUBLJANI (Lj) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RASTIMO (Beograd) 16.30 REPORTAŽA (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Sar) 19.20 POTJUDNO ZNANST\TENI FII2»! (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALUANSKE TV ČETRTEK, «6. 11. 9.36 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Z 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZO BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PRfiGLED (do 17.00) (Beograd) 17.45 KONCERT MED SLIKAMI (LJubljaxMi) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — seritafcl film (LJ\»bljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljub) 19.» DOKTOR V HISI — serijska oddaja (Beograd) 19.50 (3IKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 30.30 3—3—1 (Dubljana) 30.35 A. J. Crondn: PRIMERI DR PINLAVA — serijakl fUm — (Lj^ljana) Nonahammar ŠVEDSKI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE « J n Serija 2100 je moderen kotel z bakrenim bojlerjem. Dobi se pet različnih tipov s kapaciteto od 19 do 54 Mcal/h. Serija 2200 je predviden samo za ogrevanje. Pet vrst kotlov' s kapaciteto med 19 in 54 Mcal/h. Za devize lahko kupite te kotle in gorilnike BENTONE pri podjetju ROG, Novo mesto, Dalmatinova 1 (pri hotelu Metropol), ki je zastopnik podjetja UNIVERZAL iz I.jub]jane. MONTA2.\ IN SERVIS: ROG, N<)VO MESTO! 21.25 VEČER S STANETOM SEVERJEM (Ljubljana) 22.05 L. van Beethoven: VI. SIM PONIJA (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) Dru!^ spored; 17.20 POROČILA (Z^eb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreto) 17.50 DALJNOGLED (Beograd) 18.30 NARODNA GLASBA (Skoip.) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Skopje) 19.05 POTOPISNA REPORTAŽA (Zagreb) 19.20 DOKTOR V HISI (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zasreb) 21.00 SPORED ITALIJANaCE TV PETEK, 87. 11. 9.30 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.40 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, PleStvec do 17.00) (Beograd) 17.46 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA — 6. del (I^Jublje-na) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 GLASBA ZA STARO IN MLADO (Lhibljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SVET NA ZASLONU: Aljaska (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZBIRALCn PERJA — jugos- film (Ljubljana) UNICEF ZA OTROKE — posnetek II. d^ priireditve v Lausannu (LJublj po-pom očnico za slovensko družino v Švici. Primož Novšak, Celovška' 87, Ljubljana. ISCEM poSteoo, samostojno gospodinjsko i>omočnico, veščo ku. he, k SHČlansđti družini. Mehanizirano gospodinjstvo, centralna kurjava, dobra plača. Pismene ponudbe na naslov; ivan Tlaker, Ljubljana, Triglavska 23. ISČEMO mizarja. Možnost zasluž-ka preko 2.000 din. Samsko stanovanje preskrbljeno. Janez Iskra, Mednje 161. I&CEM 2ENSKO za. varstvo enega otroka v dopoldanskem času. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (2333/70). SPREJMEM DEKLE, ki ima ve^ selje do gostilne. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v upra- vi lista (2338/70). V GOSTILNI Marije Ceme, Za-kot 35, Brežice, se lahko takoj zapodi dekle, ki ima veselje do gostinskega poklica. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. SLUŽBO IŠČE PRIDNO DEKLE S končano osemletko išče službo v kakršnikoli tovarni razen Sivainic, blizu Ljubljane adi pa v mestu. Za preskrbljeno elužbo in stanovanje pomagam v gospodinjstvu in pazim na otn*e. Ponudbe pod »December«. INŠTRUIRAM matematiko za osnovno Solo in gimnazijo. Naslov v upravi lista (2339/70). STANOVANJA ZA HRANO in stanovanje pomagam pri gospodinjstvu v iaane-ni. Ponudbe — pismene — pod »Zanesljiva«. (M>DAM sobo in kuhinjo s posebnim vhodom. Interesenti naj se zglasijo pri Grebencu, Cesfta na Dobravo, Sevnica. ISCEM dvo ali trisobno stanovanje, vseljivo takoj, pogodbeno sa določen čas. Dober plačnik, ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite pod šifro »Stanovanje po dogovoru«. ODDAM opremljeno sobo in garažo. Mirana Jarca 36, Novo mesto. VZrVMEM V NAJEM opremljeno ali prazno sobo za občasno uporabo. Ponudbe: »Relacija Grosu,plje — Višnja gora«. PRODAM nov traktor 30 KM. Naslov v upravi lista (23i8—70). PRODAM avto fiat 750, prevoženih 24.000 km, in motor max. Franc Slapničar, Dol. Straža 36, Straha. PROD.V.M tovorni avto Mercedes 312 Kiper, letnik 1956, dolgi kuson, primeren za vse prevoze. Ogled v nedeljo. Alojz Perući, Trebnje 130. tomobilom. Jože Zaletelj, DOi. Toplice 35. NAtROD.^ vseljiva enostanovanj-ska hiša, majhno gospodarsko poslopje, 20 arov zelenjavnega in sadnega vrta. -Ogled in informacije 29. nov«nbra- od 10. ure dalje. Smarjeta 39, Rimske Toplice. PRODAM GOZD (jelov — bukov) v katastralni občini Dol. Pod-gora (občina Črnomelj). Peter Majerle, Stari trg ob Kolpi. PRODAM gradbeno parcelo v Brezovski gori v okolici Krškega, primemo za vikend. Informacije: Emica Pirc, Stefa- nova 23, Ljubljana. PRODAM PRODAM parcelo d« arov), 9 ar(>v vinograda (cepljene trte) in barako na Ljubnu, primerno aa vikend. Dostop možen % a/- PROD.\.M tridelno omaro, tri fotelje, mizico, stojalo za televizor. Zaman, Mestne njive 12, Novo mesto. PRODAM Stirit-aktno motorno tovorno zaprto prikolico za A kategorijo ali sam diferencial prikolico lažjega traktorja Ferrari ali Pasquali. Ivan Krajnc, Metni vrh. Sevnica. PRODAM motorno žf^o partner-co, v dobrem ^anju. Anton Vidmar, Skrjanče 7, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam mlatilnico Slava, tip 580, v dobrem stanju. Cisti žito in trosi. Ivan Jakše, Skrjanče 4, Novo mesto. PRODAM otroško posteljico z vložkom in odejo. Kristanova 25, Novo mesto. PRODAM skoraj nov hladilnik »Himo«. Luzar, Trdinova 39, Novo mesto (pri Opremalesu). ZARADI SELITVE ugodno prodam spalnico z zgornjimi vložki (orehov furnir), novejše izdelave; 1 kombinirano omaro, novo (orehov furnir), trajno žarečo peč Kippersbusch, novo, 2 in pol toni premoga (oreho-vec), novo temno moško obleko iz kamgama (vel. 50). Strlič, Šentjernej 138—1 nad. POCENI prodam divan in kuhinjsko miao. Gubčeva 9, Novo mesto. PRODAM električni štedilnik, kamin in kopalno kad. Kristanova 31, Novo mesto. PRODAM novo navadno harmoniko in globen! les. Krka 14, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko pohištvo in oddam ali prodam stanovanje. Zagrebška 9, Novo mesto. POCENI PRODAM polavtomatični pralni stroj. Marije Bučar, Ul. talcev 11, Kostartjevica na Krki. UGODNO PRODAM malo rabljen . traktor Ferari z vsemi priključki. Gričar, Ravni, Kr^o. UGODNO PRODAM dnevno sobo. Lenart, Novo mesto. Mestne njive blok 1/12. PRODAM PHILIPS kasetni magnetofon. Oglasite se v nedeljo. Cesta herojev 7*, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno kosilnico BCS, 110 cm širine. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto. PRODAMO PHILODENDRON, primeren za velike prostore, in okovje zidanega številnika. Informacije v Studijski knjižnici, Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 28, vsak dan ob uradnih urah. PRODAM nov krznen plašč za srednjo postavo. Naslov v upra- vi lista. PRODAM desni vzidljiv štedilnik, dobro ohranjen. Lenarčič, Glavni trg 13 B, Novo mesto. RAZNO NAŠEL sem žensko uro od Pionirja do Novoteksa. Lastnik naj se zglasi na naslov; Vesel, Kettejev drevored 43. IZGUBILA sem moške hlače sive barve od Šmarja do boštanjslie graščine. Kdor jih vrne, dobi lepo nagrado. Naslov: Nada Ila-tič. Poljska pot, Šmarje. TAKOJ sprejmem starejšo inštruktorico za poučevanje angleščine — dvakrat tedensko. Plačam dobro. Naslov v upravi Lsta. (2313—70). ZAPRTJE je zelo zoprna nadlega. ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo je voda DONAT vrelca. Zahtevajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (Mercatorju) — tel. 21-158 in DOLENJKI — tel. 21-440. K MODERNI OBLEKI — sodo ben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbira pri zlatarju v Ljubljani, Gk>sposka 5 (poleg univei^). — Z izreakom etga oglasa dobite 10 odst. popusta! INTIMNO PRIJATELJICO — za obča.*^na srečanja v ^ Novem mestu, Krškem, Brežicah ali Sevnici želi spoznati inž., 39 let, z avtom. Diskretnost zajamčena Ponudbe poslati; N. Kunej, Ljubljana, Tolstojeva 8. UPOKOJENEC dobrega zdravja, nekadilec, nealkoholik, r lepo majhno domačijo ob glavni cesti Zagreb, oddaljeno od avtobusne postaje sto metrov, sredi vasi v ravnini, nujno potrebuje ženo za gospodinjo, ki bi bila mirne narave ter dobrega srca. Lahko Je samska ali vdova upokojenka, stara do 60 let, ali lahko nekaj več ali manj. En otrok ni ovira. Le resne ponudbe na upravo, pod »Prijeten dom«. NOVO; praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ostale ^tarske usluge nudi; Sče-tarstvo »Armič«, Tržaška 52, Ljubljana. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO sporoča občanom, da lahko odslej kupijo devize na potni list za zasebna in službena potovanja v inozemstvo tudi v ekspozituri v METLIKI in TREBNJEM V teh ekspoziturah si lahko odprete tudi svoj DEVIZNI RAČUNI 5) Leopoldina Turk, Mirna 109, prepovedujem vsem svojim sosedom pašo kokoši in metanje smeti na moj vrt. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. igOBVESTIlA I CISTILEC OKEN obvešča cenjene stranke: sprejemam naročila za čištenje vseh vrst šip v Novem mestu in. okolici. Oglasite se na naslov: Ivan Cater, Sevnica 10, Mirna. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje naj^alitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljub-IjMia, Aljaževa c. 4 — šiška. STROJNO BRUŠENJE in polaganje vseh vrst parketov opraVlja Jože Benčina, Hudenje 10, Škocjan. Ob prerani in tragični smrti ljubljenega moža, sina, brata, svaka in strica ANTONA FRANKA iz Ločne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremiti na zadnji poti do preranega groba, mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami in nam na kakršenkoli način pomagali v najtežjih , trenutkih. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil »Krka« za izkazano pomoč s častno stražo in spremstvom, ISKRI, PIONIRJU in AGROSER-VISU. Hvala častiti duhovščini za pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala, žalujoči; žena Majda, mama, brata Jože in Stanko z družinama, Francka s hčerkama ter drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, žene, sestre, tete in tašče GIZELE GORŠE, roj. ŠTIMEC h Mirtovičev pri Kočevju se lepo zahvaljujemo številnim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in jo spremili na zadnji poti. Naj se zahvalimo zdravnikom in osebju bolnice r» Trnovem, dr. Nikoliču iz Vasi, sosedom in vaščanom, posebno Veroniki S. za lajšanje trpljenja, kakor tudi gospodu župniku iz Fare za poslovilne besede, žalujoči; mož Janez, hčerka In sin z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi moža in skrbnega očeta LADA ŠOLNA iz Brestanice se iskreno zahvaljujemo kolektivom za poklonjene vence: Elektrarni, Toplarni, Imperialu, ZB, Slovenija avtu, osemletki, ga^l-skemu društvu in vsem ostalim darovalcem cvetja. Iskrena hvala dobrim sosedom za pomoč v hudih težavah, zdravnikom in sestram za lajSanje bolečin pokojniku, častitima duhovnikoma za spremstvo, pevcem in godbi za žalostLnke, govorniku in vsem prijateljem ter sorodnikom za tako številno poslednje spremstvo. žalujoči; žena Anica, hči Ladica in sin Albin ter »ta in mama Ob boleči izgubi ^ragega moža, očeta in starega očeta ANTONA SLADIČA upokojenca iz Novega mesta, Gubčeva 23 se iskreno zahvailjujemo za nesebično pomoč vsem, id so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam vsestransko pomagali in z nainl sočustvovali. Obenem se zahvailjujemo vsem, ki so se ga spomnili in ga v tako lepem številu spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu poklonili cvetje in vence, posebno pa dr. Zoriču za pozornost in lajšanje zadnjih ur našemu očetu. Vsem Se enkrat prisrčna hvala, žalujoči; žena Anica, hčerka Vida z VIdko in Irenco ter sinovi Tone, Martin in Franci z družinami Novo mesto, 12. novembra 1970 Ob tragJčni izgubi našega zlatega sinčka, bratca in strička, bratranca in nečaka IVANA LEVSTIKA , iz Podgore, ki nas je za vedno zapustil sredi svojega cvetočega življenja (23), se iskreno zahvaljujemo darovaU cem cvetja in vencev. - Posebna zahvala velja prečastiti duhovščini, gasilskemu društvu Prečna za poslovilne besede, pevcem za petje ob odprtem grobu. Hvala lepa vsem sosedom in vaščanom, ki so »am kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga spremili k večnemu počitku, žalujoči; manui, ata, bratje; Jože, Franci, Tine, sestre; Marinka, Krisiina, Ivanka z družinami ter Marko, Metoda, Milena in drugo ■orudstvo ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenca moža, očeta, nonoia, brata, tasta in svaka Matije Wachterja st. urarja iz Novega mesta se najlepvše zalivaljujemo vsem, fci so ga v tako velikem številu spremili do aadnoega počivališča. Nadvse smo hvaležni primariju dr. Adolfu Spilerju, ki mu je šest let z izredno požrtvovaltnostjo lajšal txi> Ijjenje, prijateljem in zttiancem za vence in cvetje, njegovim tovarišem — soborcem za severno mejo 'ter obrtnikom, posebej pa uraiiyem, ki so ga ob krsti spremili do groba. Prav tako se iskreno zahvaljujemo tovarišema Poldetu Ciglerju in Lojzetu Mirtiču za tople poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sočutje. Žalujoči: žena Pavla, hči Ria i>oročena Bačer, sin Tičo, vnuki Renata, Ines, Aleš, sestri Ida in Tildi, zet Karlo, snalia Metka, svakin,ia Lojzi Kosch iin drugo sorodstvo. Novo mesto, Dimaj, 16. novembra 1970 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica MARTINA MALENŠKA iz Črmošnjic pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. Gozdnemu gospodarstvu, ŽITU Novo mesto aa ustne in pismene izraze sožalja, za vence in cvetje ter za tako veliko spremstvo na poti do pokojnikovega zadnjega doma. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Stopič za ganljivi govor, prav tako ostali častiti duhovščini ter pevcem Se enkrat vsem in vsakemu posebej lepa hvala! Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Ob žalostni izguibi moje žene, naše mame in sitare mame ALOJZIJE VAUPIČ roj. lUAS iz Obrtia pri šmarjeti se zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetje .'ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo lileparskemu podjetju iz Ljubljane, dr. Vodniku iz Novega mesta in gospodu župniku iz šmarjete. Žalujoči; mož Franc, sinovi Franc, Ivi^’i, Jože, Rafko in ličerke Minka, Ivanka, Justi in Slavita z družinami. DOLENJSKI LIST IX H Ms, m I DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Ria BaCer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey. Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik; Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v tel vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska OGP »Delo« T Ljubljani