moana m ^ obutev m J t v n j a :ajec loška 64226 -ti-FONZ 0штт letnik 33 žiri, maj 1995 Tik pred preobrazbo v delniško družbo . Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je 3. aprila 1995 izdala soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja Alpine v sodni register. Potre-"®n je torej samo še vpis, ki ga pričakujemo v mesecu niaju, saj je predlog že vložen na sodišču. Z vpisom preoblikovanja v sodni register bo Alpina delniška družba, z osnovnim kapitalom .047.750.000,00 SIT, razde^enim na 164.775 navadnih imenskih delnic, z nominalno vrednostjo 10.000 SIT. Prvi ustniki delnic in s tem družbe bomo udeleženci notrai\je-8» odkupa in interne razdelitve, torej zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Alpine, ki smo vložili svoje certi-'• sicer skupaj v višini 60%, Slovenski odškod- ninski sklad v višini 10%, Kapitalski sklad pokojninskega >n invalidskega zavarovanja v višini 10% in Sklad za v višini 20%. Že v juniju pa bo Sklad predvidoma eh 20% delnic ponudil v nakup pooblaščenim investicij-im družbam, tako da bodo te delnice in s tem Alpina "obile novega lastnika. Družba bo začela delovati po Pravilih delniške družbe. Se-^nji statut podjetja z vpisom У sodni register preneha ve-Jati, prav tako mandat seda-"jega delavskega sveta. Začel ^*•*1 porabljati statut del-niske družbe Alpine, ki ga je Glavski svet sprejel že v po- stopku preoblikovanja. Ostali akti sedanjega podjetja se bodo uporabljali kot akti družbe še naprej, če niso v nasprotju s statutom družbe. V okviru svojih pristojnosti bosta začela delovati tudi uprava, organ, ki vodi družbo, jo zastopa in predstavlja; nadzorni svet, katere- Kot veste, smo na prehodu iz samoupravnega podjetja, na čelu katerega je bil najvišji upravni organ delavski svet. Po novem, ko se bomo preoblikovali v delniško družbo, v kateri bomo zaposleni in nekdanji zaposleni 60% lastniki, je najvišji organ družbe skupščina, ki jo sestavljamo vsi delničarji (solastniki) oz. zastopniki, saj vemo, da so solastniki tudi Agencija za privatizacijo Republike Slovenije (20%), sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (10%) in odškodninski sklad (10%). Skupščina izvoli nadzorni svet, polovica od teh na predlog sveta delavcev (kot zastopnikov dela). Upravo pa imenuje nadzorni svet, vključno z delavskim direktorjem, ki pa ga predlaga svet delavcev. Volitve sveta delavcev kamenček v mozaiku novih odnosov (^uduljevanje na 2. struni) Ime in priimek Obrat glasov Vital Justin Tanja Lazar Vinko Bogataj Nataša Demšar Marko Kavčič Peter Trček Roman Berčič Matjaž Mezek Marta Grof Franc Kavčič Stane Čar Marta Petkovšek Sonja Simoniti MPM 558 skupne službe 551 Gorenja vas 543 Žiri 537 Žiri 521 Žiri 515 Žiri 487 Ziri 468 skupne službe 466 Žiri 440 Col 439 Rovte in Šentjošt 415 MPM 352 Vodja splošnoorganiza-cijskega sektorja Mojca Gantar ga poglavitna funkcija je nadzorstvo nad vodenjem poslov, torej nadzor nad delom (Nadaljevanje na 2. strani) v vsesplošnem prizadevanju za konkurenčnostjo in zmanjševanju stroškov poslovanja prav lahko zaidemo v dvojno nevarnost. Prvič, da o tem le pogosteje govorimo, ne najdemo pa prave poti ali drugič, da hitro zmanjšamo določene stroške in dosežemo kratkoročni efekt, dolgoročno pa spoznamo, da smo naredili napako. Tako eni kot drugi nevarnosti se lahko izognemo le s sistematičnim premislekom v začetku in potem z dosledno operativno izvedbo. Prav zato službe ne smejo imeti le operativni značaj, temveč morajo imeti tudi možnost analitičnega in organizacijskega delovanja. Se posebna nevarnost obstaja v večjih podjetjih (kot je naše), kjer je prilagodljivost podjetja prav zaradi velikosti težja, zato mora biti vsak korak (in posledica) še toliko bolj premišljen. Dobrodošle so domislice, ideje, zamisli; toda te morajo skozi sito učinkovitosti podjetja »danes, jutri in pojutrišnjem . Načrtno delovanje pa vključuje skladnost akcij vseh poslovnih funkcij na ravni podjetja, čeprav posamezne programe lahko realiziramo v ožjih organizacijskih enotah. Skratka, že pri prvem koraku se moramo zamisliti, kakšni bodo naslednji koraki saj je vsak korak vstran (najmanj) stran vržen denar. N. P. DOCOYARjnfflO fC -DOGOYORIll ffflO SC Tik pred... (Nadaljevanje s 1. strani) uprave; skupščina kot najvišji organ družbe, ki jo sestavljajo vsi delničarji, bo odločala o temeljnih vprašanjih delniške družbe (spremembah statuta, povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala, statusnih spremembah družbe, izvolila bo člane nadzornega sveta). Organizira se tudi delavsko soupravljanje. Izvoljen je že svet delavcev, soupravljanju pa je dana tudi že statutarna podlaga (član uprave je tudi delavski direktor, polovica članov nadzornega sveta so predstavniki delavcev). Zaradi kontinuitete upravljanja družbe sta bila uprava in nadzorni svet imenovana že v postopku lastninjenja s strani delavskega sveta podjetja in zato z omejenim mandatom, ki traja od vpisa preoblikovanja v sodni register do prve skupščine družbe, nakar bodo oba organa imenovali organi določeni z zakonom. Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki delničarjev (4 člani, kot smo določili v statutu), bo izvolila skupščina, člane, predstavnike delavcev (4 člani) pa bo izvolil svet delavcev, in sicer za mandatno dobo štirih let. Nadzorni svet bo nato imenoval upravo (predsednika in sedem članov, od katerih je eden delavski direktor) za mandatno dobo 5 let. Ena prvih nalog začasne uprave, poleg siceršnjega vodenja, zastopanja in predstavljanja družbe, bo sklic prve skupščine družbe, na kateri naj bi bila glavna točka dnevnega reda izvolitev nadzornega sveta. Glede sklica, objave in izvedbe skupščine zakon predpisuje določene postopke in roke, ki jih je potrebno spoštovati (sklic skupščine z dnevnim redom mora biti objavljen v javnem glasilu, in sicer najmanj mesec dni pred predvidenim zasedanjem skupščine). Kdaj torej lahko pričakujemo sklic prve skupščine? Lahko bi bila že v enem od (vročih) poletnih mesecev. Odločitev o tem bo, kot že rečeno, sprejela uprava. Kar okoli dvajset predstavnikov dvanajstih investicijskih skladov se je udeležilo predstavitve Alpine - pred morebitnim nakupom dela delnic Predstavniki družb o Alpini V okviru preobrazbe Alpine v delniško družbo je bila v četrtek, 13. aprila v Sindikalni dvorani Alpine predstavitev Alpine predstavnikom dvanajstih pooblaščenih družb iz vse Slovenije, ki bodo morda kasneje sodelovali pri licitaciji za odkup 20% delnic, ki smo jih morali v skladu z zakonodajo prenesti na Agencijo za privatizacijo. Poleg direktorja Bojana Starmana so na razgovorou sodelovali: Mojca Gantar, Franci Mlinar, Boris Markelj, Direktor podjetja je predstavil Alpino pooblaščenim investicijskim družbam Franci Kavčič, Janko Rejc in Aleš Dolenc. Uvodoma je Bojan Starman seznanil navzoče z osnovnimi podat- ki o Alpini. Zatem so si vsi skupaj ogledali proizvodnjo Alpine. Sledil je izčrpen pogovor, med katerim so predstavniki z zanimanjem povpraševali o naših finančnih razmerah, položaju na trgih, tehnični opremljenosti, načrtih za razvoj in investicijami, kakšna je struktura stroškov...? Pa tudi, katera podjetja imamo v tujini in kako leta poslujejo, koliko so vredna, kakšen je naš delež itd. Zanimalo jih je tudi, če prodiramo pod lastnimi blagovnimi znamkami, kakšne so naše cene v primerjavi s konkurenco, kako je z zalogami, zakaj se dvigujejo, pa z likvidnostjo, nivojem zadolženosti, s plačili... Skratka, pravi ognjemet vprašanj, ki so strokovnjakom kar precej osvetlila pismeno informacijo za predstavitev podjetja, ki smo jo pripravili našim gostom, morda bodočim solastnikom. Kako se bo v prihodnje razvijala preobrazba Alpine v delniško družbo, bomo še poročali. Kot kaže, se bomo kmalu dobili na skupščini delničarjev, da bomo izvolili organe nove delniške družbe in se dogovorili, kako naj menedžerji vodijo podjetje. N. P, Volitve sveta delavcev Mojca GANTAR izvolili smo svet delavcev (S'udaljeviinjv s I. struni) Svet delavcev, ki smo ga izvolili 13. aprila, tako ni organ delniške družbe, je pa pomemben zastopnik socialnih in kadrovskih vprašanj delavcev. Čeprav so pristojnosti formalno bistveno manjše kot pri delavskem svetu, je sindikat izkoristil zakonsko pravico, da izpelje postopek volitev in s tem zaposleni delavci dobimo možnost še dodatne participacije pri vodenju delniške družbe preko polovice članov nadzornega sveta in delavskega direktorja (kot enakovrednega člana uprave). Več o delu sveta delavcev lahko preberete v Razgovoru za urednikovo mizo. Volitev se je udeležilo 986 upravičencev, kar je preko 66% vseh. Ncjko PODOBNIK KAKO UfTYORinmO Obeta se pomanjkanje naročil Mesec maj je mesec zbiranja zadnjih naročil za sezono zima 95/96 in zato lahko na podlagi že sprejetih naročil in razgovorov s kupci, dokaj natančno ocenimo uspešnost prodaje. Na smučarskem programu smo zastavili zelo optimističen plan in sicer kar za 30% povečati prodajo iz sezone 94/95. Današnje informacije že kažejo, da smo se pri planiranju ušteli in da bo realno računati na lanskoletne količine -125.000 do 130.000 prodanih parov, z velikim porastom količine snovbord čevljev. Očitno je, da na tem programu Alpina ni tako uveljavljena blagovna znamka, da je konkurenca izjemno velika, od največjih uveljavljenih blagovnih znamk (Nordica, Salomon, Kossignol), do manj znanih proizvajalcev, ki na trgu nastopajo z lepimi, funkcionalnimi "P 'Cenovno konkurenčnimi izdelki in da se riziko zalog bolj in bolj seli proti proizvajalcu, "rav to dejstvo in pa zahtevana dinamika izdobav, nam narekujeta, da bomo morali s proizvodnjo že naročenih koli-čin pohiteti in pridobljene ure koristiti v mrtvi sezoni. Zamud Pn izdobavi si v teh razmerah ne smemo privoščiti. Na tekaškem programu ima Al pi ni na blagovna znamka v svetu vodilno vlogo, a se Vseeno srečujemo s 30% padcem prodaje, v primerjavi z lanskim letom, ko smo prodali skoraj 400.000 parov te obutve. Razlogi zmanjševanja prodaje niso izgube tržnih deležev na naših najpomembnejših trgih, temveč zmanjšano povpraševanje v svetovnem merilu. Temu botrujejo udi zaloge pri grosistih in tajlistih, ki so nastale največ zaradi vremenskih razmer, udi tu se riziko zalog seli pro-1 proizvajalcu, kar bo potrebno imeti v mislih, ko se bomo pogovarjali o spremembah Kolekcije za sezono 1996/97. ejstvo, da je Alpina na tem programu vodilna firma, mora iti za vse še dodatna obveza, ajti pravilo: »težko je doseči ober rezultat, a še teže ga je Ohraniti«, velja prav dobesed-slabšim rezultatom, oličinsko gledano, moramo nraniti ugled firme, ki se pri-^{jaja zahtevam tržišča ali v asih še celo več, sooblikuje tržne trende na tekaškem programu. Plan prodaje 61.000 parov trekking obutve bomo sigurno presegli, s čimer pa ne moremo biti zadovoljni. Trg je velik, poletni program za Alpino neobhodno potreben in obnašati se bomo morali tako, kot da doseženi plan v letu 1995 predstavlja šele četrtino količin, ki jih moramo prodati v obdobju 3 do 5 let. Pot bo težka, a ne nemogoča. Kolekcija za naslednje leto je že izbrana in trenutno tečejo priprave na izdelavo petparskih in potniških kolekcij. Hkrati se pripravljamo na razgovore s kupci o cenah. Sedaj je pravi čas, da pomislimo, kaj storiti doma danes, da bomo jutri od naših distributeijev lahko zahtevali boljše prodajne rezultate. In kje smo s pripravami za sezono 1996/97? Ideje (kaj želimo) so že izoblikovane, izdelani so že tudi nekateri prototipi. Dodelavo modelov po tehnično-tehno-loški plati, kjer sledimo osnovni izgled, funkcijo in ekonomičnost produktov, bodo spremljale aktivnosti določanja končnih designov, detajlov in barv. Vse aktivnosti so časovno programirane tako, da bodo končane do meseca septembra, ko bomo obe kolekciji za sezono 96/97 predstavili našim kupcem. še posebej pa velja omeniti, da je bila nedavno sprejeta odločitev, da se ponovno poizkusimo v in-line programu ali programu drsalk na kolesih, po domače povedano. To je program, ki se iz Amerike že seli tudi v Evropo, program; kjer napovedi prodanih količin za letošnje leto že presegajo število 10.000.000 parov; program, ki ni v takšni meri odvisen od vremenskih razmer; program, ki ga v Alpini znamo narediti in program, ki bi ga v začetku lahko izdelovali v tako imenovani mrtvi sezoni, kar bi nam skozi boljše obrate zalog izboljšalo ekonomičnost poslovanja. Boris MARKELJ Značilnosti trekking kolekcije 1996 Na zadnjem sestanku s kupci v začetku aprila, je bila predstavljena trekking kolekcija 1996, za katero je značilno nasledrge: Poskušamo se uveljaviti tudi na pomembnem ameriškem in severnoevropskem trgu (z Anglijo vred), zato imamo v kolekciji iz enega kosa nov model Forest za moške in Kid's Fun, narejen za otroke. Slednjega bomo (glede na ciljno skupino) ponujali v treh barvnih variantah. V tej kolekciji poskušamo oživiti letošnji model Eiger, ki bo namenjen tako moškim kot ženskam. Gre za obutev s kvalitetnejšim zgornjim materialom, ki naj bi zamenjal konvencionalni kroj St. Antona, ki ga iz kolekcije umikamo. Značilno za enodelne trekking modele je tudi to, da so vsi razen Triglava, ki je črn in Kid's Funa, ki je tudi viola, vsi umirjene temno rjave barve. Najbolj nespremenjena ostaja kolekcija, izdelana iz več kosov, ki je namenjena predvsem za srednjeevropski trg in tvori nekako hrbtenico celotne Alpinine trekking kolekcije. Tu predstavljamo nov model Joker - 6, ki zamenjuje lanski najboljše prodani model Joker. Novi Joker - 6 bo v cvikani izdelavi in racionaliziran, tako da upamo, da s tem uvajamo boljši model v isti cenovni kategoriji. Kolekcija iz več kosov bo podobna kot letošnja, z manjšimi barvnimi in racionaliza-cijskimi posegi. Kupci so prvič pokazali interes za city grupo (A & E -Nemčija) pri čemer naj bi imeli dva modela in sicer dražji, malo živahnejši Tomahawk in cenejši Easy Walker - enobarvni. Očitno se ta tip pohodnih čevljev uveljavlja, vendar bo treba še počakati sezono ali dve. Action grupo smo izločili iz kolekcije, ker letošnje leto ni pravega odziva nanjo (pustimo stvar dozoreti). Za naslednje leto prvič prinašamo tudi eko(loško) grupo, ki je zaenkrat izključno prestižnega značaja in ne pričakujemo velikega odziva trga. Namen te grupe, ki jo bomo v katalogu tudi primerno predstavili, je promocija Alpine, kot osveščenega proizvajalca okolju prijazne obutve. Uporabili bomo rastlinsko strojeno usnje in reciklirane podplate. Predstavljamo dva modela, in sicer dražjega, ki bo v skozi šivani izdelavi in cenejši v lepljeni izdelavi. Oba modela bosta narejena na posebno ergonomsko kopito, ki upošteva naravno obliko stopala. Za posebne želje pa naredimo tudi posebne modele, če naročilo presega minimalni prag rentabilnosti za pripravo. Miro KAVČIČ mi Organizacija: Ni toliko važno, kakšna je organizacija podjetja; bistveno je, da to pripomore k večji konkurenčnosti. Kadri: Ste kdaj pomislili, da lahko zaradi preveč prizanesljivega vodje vi (in podjetje) delate manj in slabSe. Denar: Ko bomo postali delničarji, bomo morda bolj razm išljali, kakšna je pot do dividende. Uredništvo кпко ufTvnRinmo Značilnosti kolekcije modne obutve Jana Erznožnik, vodja programa modne obutve Za sezono jescn-zima 1995/96 so naročila v n^večji meri žc zbrana, pospešeno teče vsa potrebna priprava za proizvodnjo, v razvoju pa že pripravljamo kolekcijo za naslednjo pomlad-poletje 1996. Najpomembnejša značilnost zadnjih dveh kolekcij je predvsem v obliki kopit in peta. Kopito in podplat na čevlju označita letnico kolekcije. Ta značilnost je zelo vidna tudi pri kolekciji jesen-zima 1995-96, ko seje pokazala potreba po razvoju treh novih kopit, pri večini starih pa smo zamenjali podplatni del. Oblika kopit je širša, na konici zaokrožena ali prisekana (»kare« oblika, ki se počasi uveljavlja tudi na domačem trgu). Podplati so še vedno debelejši, vendar ne več toliko športno rebrasti na spodnjem delu, ampak bolj gladki. Pete so močne, ravne, štirioglate ali okrogle. To velja predvsem za obutev, ki je namen- jena mlajšim potrošnicam. Damski čevlji so tudi nekoliko širši, rahlo zaokroženi ali rahlo štirioglati. Tudi pri tej vrsti čevljev so pete širše ali izrazito zvončaste oblike. Zelo močna je težnja k visokim, delno zvončastim petam, elegantnim klasičnim salonarjem. Za damsko žensko nizko obutev je za naslednjo jesensko-zim-sko kolekcijo značilno, da se uveljavljajo gladki dekolte čevlji, čevlji z enim ali več paščki. V obutvi za mladino se to izrazito kaže v tako imenovanem baby stilu. Gležnarji so še vedno zelo močno prisotni tako pri obutvi za mlade (buleiji), kot pri damski obutvi; elegantni gležnjaiji z visoko peto. Za novi stil gležnjarjev za naslednjo sezono je značilno, da se podaljšujejo z elastiko ali elastičnim pletenjem v visok škorenj. To pa je tudi značilnost škornjev za naslednjo sezono. Klasičnih visokih škornjev (širokih okoli gležnja) je zelo malo. Poudarek je na ozkih škornjih ob nogi, kar nam omogoča elastika ali zadrga na notranji strani. Ta stil gležnjarja in škornja se pojavlja pri vseh višinah peta in vrstah podplata. Tudi na področju barv in materialov je novosti veliko. Uveljavlja se gladek in prešan lak, predvsem Nekateri značilni modeli iz kolekcije modne obutve za jesen-zimo Strokovni posvet o varstvu pri delu v čevljarski in usnjarski industriji je bil tokrat v Alpini TREKKING P ROG R A M v črni barvi, čeprav je težnja (trend) tudi k pastelnim (nežnejšim) odtenkom in močnim živim barvam (baby stil). Močno so zastopani maščeni materiali, poleg črne in temno rjave je tudi svetlejša, natur, rjava. Te materiale smo uporabili za bolj športno obutev. Pri damski obutvi je največ zastopana gladka napa, nubuk, lak, poudarek pa je na potiskanih materialih, kjer pa količine niso velike. Jana ERZNOŽNIK Model z modno, štirioglato konico in paščki čez nart Modna, širša kopita, močna zvončasta peta, potiskani materiali... FOREST-6205-1 Nov model v enem kosu, namergen za ameriški in sev-emoevropski trg. Narejen je iz zalikanega cepljenca in podložen s hitro sušljivo »Cambrelle«. Podplat je gumijast, s poliuretanskim vložkom. KID'S FUN-6419-2 Nov otroški enodelni model, ki ga ponujamo v treh barvnih variantah in je narejen iz hidrofobiranega ce-pljcnca, toplo podložen in na dvobarvnem TR podplatu. Čevelj je primeren tako za šolarje, kot planinarjenje po sredryegorju. ECO-ST-6213-1 Nov, ekološko projektiran čevelj, se pravi iz rastlinsko strojenega usnja in podloge. Podplati so iz reciklirane gume, kopito pa je anatomsko oblikovano, tako da je počutje noge kar se da ugodno. Modni čevelj v potiskanem loku z modnim podplatom in peto Gležnjarji z močno štirioglato peto, podplat gladek »BULER« - obutev za mlade КДКО UfTVARIAfflO Na krožnem (rink) sistemu že prvi dan 800 parov »To se mi še ni zgodilo nikjer na svetu, da bi ring že prvi dan izdelal 800 parov,« je povedal g. Kochman, tehnični svetovalec nemške firme USM, pri kateri smo kupili dodatno opremo, ki je potrebna za normalno delovanje krožnega sistema organizacije proizvodnje. »Ponavadi smo štartali s 400, 500 ali 600 pari, tako kot so začeli delavci na tem traku, je prava senzacija.« Wilan Mrovlje vodi delo na ringu S prodajo na debelo po planu Konec marca in v za-cetku aprila so bile po nekaterih krajih Slovenije (Maribor, Celje, Novo •ttesto, Portorož, Žiri) predstavitve modelov obutve, ki JO bomo prodajali. Gre tako ^pinino obutev, kakor 'Udi za obutev, ki jo bomo ponujali iz dokupa. Predstavitve so bile združene z iiaročanjem (ali kot pravi-v operativi - zaključevanjem). ferzadevaAlpinino obutev, 80 upci naročili 24.000 parov Alpi-obutve in 2500 parov niučarske obutve. Od dokupa pa ° naročili okoli 9000 parov obu-P?'eg tega pa dokupujemo (in Л ®ЈЗП10) še nekaj tekstila, smu-rske rokavice, nogavice, tako kot smučarske. , ■ rečem, da so naročila v pričakovanj in približno v na? obsegu kot lani. Na tak je кЧ prodali precej obutve, ki S Л sicer namenjena za izvoz, v pripomogli k zmanjše- nju zalog, kar je ena letošnjih prioritetnih nalog L^hko rečem, da je naša kolek-kii široka, tako da imajo P« dobro izbiro. Če k temu pri-dopolnilno ponudbo (do-„ P ' "riajo res kaj izbirati. Kupci kkl tudi vedo, kaj od nas liioi ° pričakujejo; tudi z vidika ak-nosti kolekcije smo na teko- Vodja linije modne obutve Maijan Bogataj pa je menil; »Prvi vtisi so ugodni; to kaže, da so bile priprave kar dobre. Gre za večmesečne intenzivne priprave in raziskave in marsikatero neprespano noč tistih, ki so to organizacijo pripravljali. Zbrati je bilo treba veliko informacij, preštudirati postopke, dobrodošla nam je bila tudi pomoč ljudi, ki so strokovnjaki za tako delo. Ljudje so očitno z veseljem zgrabili za delo; to je tudi pogoj za uspešno delo. Kar zadeva opremo, smo morali dokupiti naprave za sušenje in stabiliziranje čevljev (v krajšem času) in nov stroj za cvikanje konic, ki ga v začetku še nismo vključili. Mislim, da smo res dobro začeli, čeprav smo prve dni izdelovali manj zahtevno obutev, da se ljudje priučijo postopka.« Milan Mravlje je mojster na sistemu, ki je sicer v okviru montaže modne obutve (ki jo vodi Janko Rupnik). Takole pripoveduje: »Tu dela 24 ljudi, v eni izmeni. Moram reči, da seje začelo bolje, kot sem računal. Proizvodnja teče kar enakomerno, tako da nimam kakšnih posebnih pripomb. Delo je v celoti stoječe, tudi v finišu. Sproti pa se bomo prilagajali, ko bomo delali druge artikle.« Tudi delavci so očitno kar zadovoljni, da je zadeva tako dobro stekla. Upajo, da bo še naprej tako in da se bo to poznalo tudi pri plači. Nejko PODOBNIK V Žireh razmišljajo o novih prijemih pri prodaji čem, saj se hitro (včasih celo prehitro) prilagajamo. Kar zadeva rezultate zaključevanja naročil oz. grosistično prodajo po regijah v Sloveniji, največ prodamo na Štajerskem, skupaj s Prekmuijem in Koroško. Sledi Dolenjska, za tem Ljubljana z okolico in Gorenjska, najmanj pa na tak način prodamo na Primorskem, kar je tudi razumljivo, saj se tu zelo pozna bližina Italije. Sicer pa je konkurenca povsod velika. Poleg že omenjenega, mi konkuriramo z dokaj kvalitetno obutvijo, s spoštovanjem rokov in sprejemljivimi cenami. Od večjih proizvajalcev se nekateri približujejo tudi po cenah (Peko). Treba pa je vedeti, da je prilagajanje težje v večjih sistemih kot v majhnih podjetjih. Nekateri naši kupci menijo, da izdelujemo obutev s preozkimi kopiti, drugi da imamo premalo obutve za mladino. Kot že rečeno, vsega ne moremo imeti, poleg tega pa so te ocene bolj odraz lanske ponudbe kot letošnje. Kar zadeva partneije na tem področju, je vedno manj majhnih trgovcev. Konkurenca je naredila svoje in sedaj vedno več organizacij zavaruje fakture z akceptnim nalogom. S tem si pridobijo dodatni odstotek kvartalnega popusta. To pa delajo zlasti večja trgovska podjetja, čeprav je tudi med manjšimi nekaj izredno solidnih kup-ccv Jani JERMAN »Kar zadeva prodajo v zadnjih mesecih, lahko rečem, da je bila leta v okviru plana. Dobro smo prodajali smučarsko in tekaško obutev, slabo pa ženske škornje atary,« je povedal poslovodja prodajalne Alpine Žiri 1 Vital Justin. »Pomladanska prodaja zaenkrat še ni prav zaživela, na kar vpliva tudi spremenljivo vreme, saj smo skoraj vsak dan imeli malo snega. Tako se bojim, da sploh ne bo prave pomladne prodaje in bodo ženske z zimske obutve prešle kar na sandale. Je pa seveda to tudi razumljivo: ker ni dovolj denarja, ljudje kupujejo kar pač potrebujejo. Sicer pa je kolekcija obutve, ki jo ponujamo, odlična. Seveda je na eni strani prednost, da smo tu v Žireh in da imamo skladišče pred vrati. Po drugi strani v našo prodajalno dobimo vse vrste obutve, tudi ostanke od izvoza (itd ). To seveda pomeni, da imamo širšo ponudbo, po drugi strani pa tudi večje zaloge. V takih razmerah seveda razmišljamo, kako bi pospešili prodajo. Čeprav ne morem reči, da je propaganda najboljša, z raznimi akcijami, ki jih spodbuja vodstvo mreže, poživljamo prodajo. Idej za pospeševanje prodaje je še veliko in bi jih bilo treba temeljito pretehtati. Imamo tudi precej stalnih strank, zlasti za smučarsko in planinsko obutev. Če govorimo o dobri kolekciji, pa vendarle ugotavljamo, da nimamo nobene vrste (grupe) za mlade. Za uspešno prodajo je pomembna tudi prava stimulacija zaposlenih za dobro delo, saj je uspešna prodaja veliko odvisna od znanja, prizadevanja in idej posameznikov v prodajalni. Kar zadeva samo prodajalno, je naša seveda nova in se ne moremo pritoževati (le v nadstropju je), marsikje pa ni tako in bi morali prodajalne res obnavljati, modernizirati in polepšati.« Nejko PODOBNIK RAZ60V0R Zfl URGDAIKOYO miZO ir Vloga sveta delavcev na katerem so sodelovali: Nataša Demšar, predsednica svobodnih sindikatov v Alpini, Zoran Kopač, predsednik delavskega sveta (in hkrati začasni delavski direktor) in Milan Sovine, član začasnega nadzornega sveta. Glede statusnih in kadrov- Delo-življenjc: Volitve v svet delavcev so za nami; svet (za razliko) od skupščine, nadzornega sveta in uprave ni organ delniške družbe, je pa organ, ki je pomemben zlasti za zaposlene. Kakšne so glavne naloge po zakonu in kako naj bi to izgledalo konkretno v Alpini? Milan Sovine: Morda se kdo sprašuje, zakaj smo kot sindikat sploh šli v to, da se izvoli svet delavcev. S tem smo dosegli, da bomo delavci imeli vpliv na dogajanje v delniški / družbi; tudi preko 4 članov nadzornega sveta, ki jih predlaga svet delavcev in delavskega direktorja. Zato morajo biti vsi štiije omenjeni člani nadzornega sveta in delavski direktor navzoči pri vseh sejah sveta delavcev (če so vabljeni) in potem zastopati interese, ki se izrazijo na svetu delavcev. Še enkrat bi rad poudaril, da bi bili brez sveta delavcev tudi brez svojih predstavnikov v organih družbe. Tu mislim na predstavnike delavcev, kajti trenutno smo v veliki večini tudi delničaiji Alpine, kjer ravno tako izberemo svoje predstavnike v nadzorni svet. Predsednik volilne komisije mora sklicati prvo sejo sveta delavcev in jo voditi do izvolitve predsednika in njegovega namestnika. Prva seja bo sklicana takoj po vpisu Alpine v sodni register. Način dela sveta delavcev se uredi s poslovnikom. Pa poglejmo 8 Čim vse se bo ukvarjal svet delavcev. Informiran mora biti o vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarski položaj družbe, in sicer: - o razvojnih ciljih, - stanju proizvodnje in prodaje. - splošnem položaju panoge, - spremembah dejavnosti, - zmanjšanju dejavnosti, - spremembah v organizaciji proizvodnje, - o letnem obračunu. skih vprašarg družbe se mora delodiyalec posvetovati in si prizadevati za uskladitev stališč: - pri statusnih spremembah, - prodaji družbe ali njenega bistvenega dela, - zaprtju družbe ali njenega dela, - o bistvenih spremembah lastništva, - potrebah po novih delavcih (število in profil), - sistemizaciji delovnih mest, - razporejanju večjega števila delavcev izven družbe, - zmanjšanju števila delavcev, - sprejemu splošnih pravil o disciplinski odgovornosti. Delodajalec mora dobiti soglasje sveta delavcev v zvezi z: - organizacijo in izvajanjem varnosti pri delu, - osnovami za odločanje o izrabi letnega dopusta in drugih odsotnostih, - merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, - s kriteriji za nagrajevanje inovacij v družbi, - razpolaganjem s stanovanjskim skladom in počitniškimi zmogljivostmi, - s kriteriji za napredovanje delavcev. Delo-življenje: Kako si ob svetu delavcev predstavljate delovanje sindikata? Nataša Demšar: V praksi se bodo pričakovanja o vlogi sveta delavcev šele prav pokazala. Je pa sigurno, da bo svet delavcev deloma prevzel vlogo, ki smo jo sedaj kot sindikat imeli tako direktno preko uprave (kolegija) kot delavskega sveta. Mislim, da slabše ne bi smelo biti. Svet delavcev bo moral odigravati svojo zakonito vlogo še naprej, seveda ne na področju gospodarjenja, temveč v zvezi s pravicami in socialno varnostjo delavcev. Že scd^j smo svobodni sindikati, ki imamo v tovarni okoli 1000 članov, delovali za vse delavce (in ne le za svoje članstvo). Zato mislim, da svet delavcev ne bo mogel delovati v nasprotju s sindikatom. Sindikat bo imel še naprej vlogo, da bo v vseh porah življenja in dela delavcev iskal šibke točke in jih poskusil reševati, svet delavcev pa mu bi pri tem pomagal. Sindikat bo bedel nad svetom delavcev, ki ima vendarle specifično omejene možnosti, saj bo stvari reševal na sejah, medtem ko sindikat deluje med delavci vsak dan. Kot že rečeno, bo svet delavcev imel svojo vlogo tudi preko štirih članov nadzornega sveta na dogajanje v podjetju. Kar zadeva sindikat, pa še enkrat; če mi rečemo: »Tega pa mi ne bomo dovolili«, hkrati pomeni, da se borimo za vse delavce, ne glede na to, če so člani sindikata ali ne (ali če so člani drugega sindikata). Pri tem seveda razpravljamo o problemih, ki so nam znani. V zvezi s tem bi odgovorila tudi na pomisleke, ki jih imajo včasih delavci v režiji - češ, da jih kot sindikat ne zastopamo. Vedeti je treba, da je na režiji malo članov sindikata in zato tudi nimajo toliko zastopnikov, ki bi sindikat seznanjali s problemi, kijih imajo. Milan Sovine: Sedajle se bomo v sindikatu dogovarjali tako za regres in za plače in sploh spoštovanje kolektivne pogodbe. Nataša Demšar: Najbrž bi pri delovanju sveta delavcev včasih prevladalo drugačno reševanje vprašanj iz splošne kolektivne pogodbe in podjetniške kolektivne pogodbe. Svet delavcev se morda kdaj opredeli za določila splošne kolektivne pogodbe in zanemari ugodnejše dogovore podjetniške pogodbe, na čemer bomo kot sindikati vztrajali. Sindikat deluje politično, tako v zvezi s kolektivno pogodbo, kot ostalimi vprašanji. Tako deluje tudi v sodelovanju z delavci. Milan Sovine: Svet delavcev se tudi ne bo ukvarjal s problemi posameznikov, temveč bolj z rešitvami za vse, medtem ko se sindikat ukvarja tudi s težavami vsakega posameznega delavca (ali oddelka). Je pa seveda še nekaj: če pride do nepravilnosti, lahko svet delavcev določene stvari onemogoči (blokira), medtem ko sindikat tega ne more. Še to bi rad rekel: morda se bodo v katerem od dislociranih obratov delavci počutili prikrajšane. Naj povem, da ima svet delavcev kot celota vpliv na dogajanje v celotnem podjetju, npr. v zvezi z izpolnjevanjem kolektivne pogodbe. Zato ni toliko pomembna sorazmerna zastopanost obratov v svetu delavcev. Delo-življenje: Smo pred dokončnim preoblikovanjem podjetja v del- niško družbo; kaj se bo v tem obdobju še dogajalo in kakšna bo vloga delavskega direktorja? Zoran Kopač: Po vpisu v sodni register se sestanejo najprej najbrž ločeno, svet delavcev, začasni nadzorni svet ter začasna uprava. Naloga vseh je, da pripravijo vse za sklic 1. skupščine delničarjev delniške družbe Alpina. Pred skupščino bo še zbor udeležencev notranjega odkupa, ki obravnava vse točke dnevnega reda skupščine. To so tako štirje glavni bodoči organi. Delavskega direktoija kot člana uprave predlaga svet delavcev, imenuje pa nadzorni svet. Delavski direktor pa po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe, zastopa in predstavlja interese delavcev glede kakovosti in socialnih vprašanj. Bil sem imenovan kot član začasne uprave, to je do prve skupščine, če pa bo mandat potrjen, se bom zavzemal za uveljavitev takega razmerja med delom in kapitalom, ki bo temeljil na normalni komunikaciji, brez nasilnih dejanj in sovraStva. Področje, ki naj bi ga pokrival delavski direktor, je tako obsežno in občutljivo, da je od uspešnega reševanja ter vprašanj odvisna tudi učinkovitost družbe. Takšna vloga in položaj delavskega direktorja je že praktično preizkušena v nekaterih gospodarskih sistemih v Nemčiji. Delavski direktor je po njihovih izkušnjah enakovreden zastopnik interesov kapitala (kot drugi člani uprave) in obenem zastopnik interesov dela delavcev, saj se od njega pričakuje, da pri vseh odločitvah uprave upošteva interese delojemalcev in jih usklajuje z ekonomskimi potrebami in zahtevami podjetja. Tu je široko področje kadrovskih in socialnih vprašanj kot so: Varnost pri delu in zdravstveno varstvo delavcev: Vloga sveta delavcev UfTYORinfflO Delavski direktor naj bi skrbel fa ustrezno organiziranje in izva-Jenje varnosti pri delu, kar je tako v interesu delavcev kot lastnikov družbe Gre za preprečevanje ^Skodb pri delu in poklicnih pplezni pa tudi bolezni dela. I P^^levati je treba, da je зпко samo zdrav delavec kreativen in učinkovit in da lahko samo zdrav delavec prispeva k ustvarjanju nove vrednosti. Izobraževanje: Tudi področje izobraževanja je enako pomembno za obe strani de-ovnega razmerja: za delavce in za delodajalce. Pri tem gre za nujno prilagajanje strukture zaposlenih novemu tehnološkemu razvoju in reševanje perečih kadrovskih Vprašanj kot so začasni in trajni presežki, varstvo starejših delavcev, invalidov itd. Izobraževanje povezujem tudi z motivacijo delavcev in njihovim napredovanjem. Izobraževanje je že po zakonu pravica in dolžnost vsakega zaposlenega. ... Varstvo invalidov in starej-delavcev in delavk: Gre za zaščito kategorij delav-ki na trgu ne morejo uspešno onkurirati drugim delavcem, remeti bi morali za tem, da se tu-' te kategorije vzdržujejo s svojim eiom in ne s socialnimi prejemki. . ®krb Јгц spoštovanje zako-•tosti pri urcjatnu delovnih razmery: Delavski direktor bo vplival na Witve, ki bi morebiti presegale Jikonske meje in bi škodovale "^^^'zaciji moralno in material-0^ ® kadrovskem področju gre za uUjivo uvajanje zadev v zvezi s prejemanjem kadrov, razporeja-delavcev, odpuščanju delavcev ^iQ.drugo Gre za pravilno vred-sk dela, stimulacijo inovacij-va^ ■ ^j^vnosti, reševanje stano-njskih vprašanj, dodeljevanje ^'■Pendij in drugo. Delavski direktor bo kot an uprave imel tudi vse oh-uprava do J nadzornega sveta, ko družbe in upni- j Izkušnje v nekaterih razvitih J Evrope kažejo, da se avski direktor pojavlja v svoji ka ■ vlogi med delom in tpm'." njegove naloge Г-, je, v čim težjih ekonomskih nierah posluje podjetje. Milan Sovine: Svet (Iclavccv ima pristojnosti tudi v zvezi z reorgani-zacgo proizvodnje, v slučaju, ko gre za zastopanje interesov delavcev. Prav sedaj, ko gre za uvajanje rink sistema, kjer stvari še niso popolnoma jasne, se bomo prav gotovo vključili. Zoran Kopač: Negativne stvari, ki niso v funkciji pridobivanja dobička, je v prejšnji številki opisal direktor. Upam, da bodo aktivnosti v zadnjem času, npr. rink sistem ali zagotavljanje kakovosti po ISO standardih, prinesle napredek. Veliko pričakujem od programa sanacije, ki ga bo direktor predstavil na naslednjem (zadnjem) zasedanju delavskega sveta. Strokovnjaki so nas že opozarjali, da se bodo po lastninskem preoblikovanju slovenska podjetja znašla v težavah, ker imamo preveč kratkoročnih finančnih sredstev, kar velja tudi za Alpino. Ker bo dobička tudi v prihodnje premalo, bo verjetno potrebno del posojil nadomestiti z lastniškim kapitalom. Pri poslovanju podjetja pa poudarjam veliko vlogo nadzornega sveta pri spremljanju dogajanja. Nataša Dem.šar: Nekaj bo moralo biti bolj jasno kot je bilo doslej; ko smo dobivali nekaj mesecev stare (in tudi izkrivljene) informacije. Informacije v zvezi s poslovanjem bodo morale biti bolj sprotne, strokovno utemeljene in resnične. Za to bo morala skrbeti uprava, da bo tudi odgovarjala, kar do sedaj v bistvu ni bilo. Zaključek: Če bomo sedaj postali delodajalci in delojemalci, se bodo sedaj stvari začele počasi kristalizirati v praksi. Odnosi, ki bodo iz tega nastali, bodo v veliki meri vplivali tako na uspešnost podjetja kot položaj, ki ga bomo imeli kot posamezniki v njem (perspektiva, plače, socialna varnost itd.). Zato bomo dogajanja v zvezi a tem še naprej spremljali in skušali pomagati, pritegniti h konstruktivnemu sodelovanju čim več različnih interesov. Ekipa »ALPINA-A2 že drugič skupni zmagovalec Ekipa Alpine, ki je tudi letos dosegla prvo mesto v pokalu Ski open s prihodom pomladi lahko začnemo delati obračune zimske sezone. Poleg uspehov našega novega tekmovalnega čevlja A2 na svetovni ravni, lahko pohvalimo tudi veliko uspehov domačih smučarjev, ki niso nastopali samo na najvidnejših tekmovanjih. Že lansko sezono smo z ekipo Alpine .A2 RACING TEAM, pro-movirali nov čevelj, ko smo po ogorčenem boju za točke za malenkost prehiteli ekipo »DASAL-SALOMON-, za kar smo na sklepni prireditvi maja lani v Portorožu prejeli prehodni pokal, katerega smo hoteli na vsak način obdržati. To nam je letos zlahka uspelo, kljub temu, da smo v ekipo sprejeli le enega novega tekmovalca. Škoda, da ekipa DASAL to sezono ni prijavila tekmovalcev, ostale ekipe pa so bile nekompletne. Ekipa Alpina A2 je v letošnji sezoni štartala z naslednjimi tekmovalci, ki so se uvrstili na vidnejša mesta v svojih kategorijah: Ženske do 30 let: zmagala je naša tekmovalka Mateja Krek-Erlah (včasih aktivna tekmovalka, sedaj učiteljica smučanja in športna delavka iz Škofje Loke). Mojca Pečelin je štartala le na nekaj tekmah in skupno zasedla 7. mesto. Ženske do 40 let: brez vidnejših uvrstitev (skupno 6. mesto Anuške Kavčič - po dveh tekmah in 7. mesto Romanc Pintar-Hafner - po eni tekmi). V kategoriji žensk nad 40 let po lanski zmagi Helene Zorjan, letos nismo imeli predstavnice. Moški do 18 let: po lanskem 1. mestu Marka Sande in 2. mestu Aleša Zorjana, sta se ta dva tekmovalca letos pomaknila za mesto navzdol. Moški do 30 let: lanski in letošnji zmagovalec je postal Matej Lunežnik (nekdanji tekmovalec, sedaj pa trener v Mariboru). Na odlično 5. mesto se je uvrstil Bojan Podobnik (s točkami se lahko pohvali kar 50 tekmovalcev). Moški do 40 let: absolutni zmagovalec vseh sedmih tekem je bil Marko Ribnikar - tudi bivši tekmovalec iz Tržiča. Takoj za njim pa se je uvrstil domačin Dušan Seljak, Brane Kankelj (iz Železnikov) in Tone Krvina pa sta se tudi uvrstila med prvo deseterico, kljub temu, da sta nekaj tekem izpustila. Moški do 50 let: tudi v tej kategoriji so bili najuspešnejši tekmovalci Alpine. 1. mesto - Tomaž Pogačnik iz Krope, drugi - Anton Primožič iz Tržiča (naš znanec iz Peka), šesti je bil Marjan Oblak. S točkami pa se lahko pohvalita še Bojan Zorjan in Кцјко Kosmač (ki pa sta tekmovala le na nekaj tekmah). Moški do 60 let: zmagovalec je Franc Plesec (naš tekmovalec s Koroške), na sedmo mesto pa se je uvrstil Rado Podobnik. Moški nad 60 let: Ciril Pleško iz Škofje Loke je bil po seštevku točk na petem mestu. Dobro sta se odrezala tudi naša mlada tekmovalca, in sicer je bil Dušan Oblak skupno drugi (zmagal je na zaključnem paralelnem slalomu), Grega Seljak pa je bil skupno peti. Tako je ekipa ALPINA A2 osvojila 1. mesto a 3084 točkami, druga ekipa LUNCE Škofja Loka 1053 točk, tretja »SK ŠMARTNO" 1036 točk, četrti ELAN, peti RTC KOPE itd. Tone KAVČIČ Uspešen začetek specializirane prodaje v prodajalni v Kranju so sredi prejšnjega meseca uredili oddelek za prodajo športne obutve, zlasti športnih copat. Tu prodajajo copate Kronosa (pri katerih je AJpina eksklu-zivni zastopnik za Slovenijo), Reebok, Nike, Ix>tto, Eurostar, Mizuno itd. Prodajalka Marija Gogala je ob tem povedala: -Lahko rečem, da ta program športnih copat kar dobro prodajamo. Res je, da ljudje ponavadi zelo natančno pregledujejo obutev po prodajalnah (tudi glede na cene). Je pa res, da je konkurenca huda tudi v Kranju, saj imajo podoben program prodaje tudi drugje, kar se pozna pri prodaji. Za pospeševanje prodaje se je dobro izkazala razstavna polica pred prodajalno, kjer si mimoidoči ogledajo obutev in se zato pogosto odločijo tudi za nakup. Blago na policah menjavamo vsak teden. Tudi drugo obu- tev (trekking program) prodajamo kar dobro. Kupce včasih moti, da je ta obutev sestavljena iz preveč delčkov. Imamo precej stalnih strank, vračajo se tudi mo&ki, ki kupujejo modno obutev, za ženske pa imamo sploh dobro ponudbo. Premalo pn imamo obutve za mlade, zlasti moške. Slabše prodajamo tekstil; kar dobro pa majice in kratke športne hlače za odrasle, za otroke pa manj. Poslovodja prodajalne Ivan l'c-vcc je tudi ugodno ocenil začetek specializirane prodaje športnih copat znanih proizvajalcev, saj jih ljudje poznajo in iščejo. Tudi akcijska prodaja ugodno vpliva na prodajo: kolekcija ženske modne obutve je res dobra, tu in tam ljudje sprašujejo za obutev ob raznih prilikah (matura, obhajilo) itd. Te ponudbe ni, vprašanje pa je, če bi šlo, če bi tega imeli več... N. P. vnzno IG ko' # # in тпп Moški pevski zbor Alpina uspešno nadaljuje bogato tradicijo petja Po jubileju (30-letnici) je v naših vrstah prišlo do velikih sprememb. Zbor so zapustili pevci, ki so v njem sodelovali vse od njegove ustanovitve in tudi tisti, ki so se jim pridružili že v njegovih začetkih delovanja. Vsem se za dolgoletno in požrtvovalno delo Se enkrat zahvaljujemo. Mlajši pevci so se svojega poslanstva dobro zavedali in pospešeno nadaljevali z delom. Tako je sedaj v zboru 15 mladih pevcev na čelu z zborovodjem Andrejem ^akljem. Sodelovali smo pri odkritju spomenika zamolčanim žrtvam m pri odkritju spomenika našemu nekdanjemu zborovodji, skladatelju in organistu Antonu Job.stu. Razveselili smo tudi naše občane, stare nad osemdeset let. Pesem pa razveseli in razneži tudi mlada dekleta; oživiti skušamo stare obi-^aje, in sicer tako, da smo iz sladkega sna že prebudili nekaj brhkih ueklet, katerim smo zapeli pod njihovimi okni. Odzvali smo se tudi vabilu žirovskih gasilcev, katerim smo popestrili kulturni program na zboru gasilskih veteranov bivše občine Skofja Loka. Prav tako pa smo obogatili tudi slovesnost ob razširitvi prostorov knjižnice v Zireh. V mesecu februarju, v katerem '"venci praznujemo svoj kulturni praznik, so nam v dvorani Svobode v Žireh lahko prisluhnili ljubitelji slovenske ljudske pesmi, kjer smo izvedli (s sodelovanjem našega gosta citrarja) celovečerni koncert z naslovom Sinoči sem na vasi bil. Le-tega nameravamo izvesti še v nekaterih drugih krajih in z ljudsko pesmijo predstaviti bogato pevsko tradicijo Žirov. V začetku marca smo si pevci Moškega pevskega zbora ALPINA organizirali intenzivne pevske vaje na Okroglem pri Kranju. V treh dneh trdega dela, vsak dan smo peli po 10 ur, smo naštudirali program pesmi, s katerim bomo poslušalcem približali lepoto (sakralne) glasbene umetnosti. Tudi s tem programom bomo sodelovali po različnih krajih Slovenije, dogovarjamo pa se tudi, da bi nastopili izven naših meja. V sezoni, ki je še pred nami, bomo z zanimivim programom sodelovali na vsakoletnem srečanju pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, kjer lahko s ponosom rečemo, da zelo ugledno zastopamo tovarno Alpina, saj nas na teh srečanjih uvrščajo med najboljše. Na žalost s strani vodilnih iz Alpine ni pravega posluha za to. Čeprav na teh srečanjih redno sodeluje že deset let, se nam doslej ni še nihče pridružil, da bi tudi v imenu podjetja - našega pokrovitelja, pozdravil prisotne, kot to počno ostali. To bi samo še povečalo ugled Alpine. Dve razstavi Jožeta Peternelja Jože Petemelj-Mausar seje aprila predstavil kar na dveh razstavah. V začetku meseca so v Galeriji Comerce skupaj z Edo Žibrat, ki je razstavljala keramične skuipture, pripravili lepo razstavo petindvajsetih Peterneljevih slik. V kulturnem programu so nastopali znani Kamniški koledniki. Kasneje je bila Mausaijeva razstava prenešena še v Studenec Pn Domžalah, kjer je slike predstavil dr. Mirko Juteršek, program pa je povezovala Mojca Blažej-Cirej. razstavo ob 50 letnic: osvoboditve, na kateri so OfJrf Ive Subic, Jože Petemelj in Janez Jan, je pri akademski slikar Stane Kosmač Poleg sodelovanja na prej omenjenem srečanju, se bomo udeležili še območnega pevskega srečanja v Školji Loki ter Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Naj na koncu še povem, da smo hvaležni vsem delavcem Alpine za njihove prispevke, ki nam omogočajo, da sploh lahko delamo. Ivo Beovič Učenci letos še uspešnejši Tekmovanje učcncev v znanju, športnih in drugih dejavnostih se zak^ućuje. Že doslej pa lahko z veseljem spet ugotavljamo lepe uspehe žirovskih učencev - in seveda zato tudi njihovih mentorjev. V območnem tekmovanju matematikov (Vegovo srebrno priznanje) so tekmovali 6., 7. in 8. razredi. Med učenci 6. razreda je Maja Kogovšek zmagala, medtem ko je bil med učenci 8. razredov Miha More 5. in se uvrstil na državno prvenstvo (Mentorica: Stojanka Samardžija). Na regijskem tekmovanju v kemiji (srebrno Pregljevo priznanje) je Majda Sedej med učenci 8. razredov delila 3.-4. mesto, Miha More pa je osvojil 6. mesto (Mentorica: Lili Justin). Na regijskem tekmovanju v angleškem jeziku so sodelovali trije učenci 8. razredov. Blaž Erznožnik je dosegel 2. najboljši rezultat, tretje mesto pa sta delila Alma Kavčič in Miha More. (Mentorica: Irena Rakovec-Poljanšek). V košarki so žirovski mlajši dečki na regionalnem tekmovanju zmagali in se uvrstili na državno prvenstvo (trener - Bogdan Erznožnik). Na regionalnem tekmovanju v košarki so zmagale tudi mlajše deklice in se tudi uvrstile na državno prvenstvo (trenerki: Maija Istenič in Adelina Poljanšek). Turistični podmladek je na regijskem tekmovanju zasedel 2. mesto (mentorici: Andreja Bogataj in Stana Kristan). V naslednji številki Delo-življe-nje bomo poročali še o preostalih prvenstvih. Na vsak način pa vsa ta prizadevanja dodatno bogatijo in gradijo doraščajočo mladino. Hkrati pa uveljavljajo tudi šolo in kraj. Slobodan POLJANŠEK v večjih prostorih tudi širši program »v knjižnici v Žireh imamo trenutno 15.000 knjig,« pripoveduje knjižničarka Majda Oblak. "Stalnih članov je preko 700, ki si izposojajo knjige ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldne, ob sredah pa tudi dopoldne. Posebna novost, ki smo jo uvedli, so ure pravljic za otroke. Za te ure je kar veliko zanimanja, saj prihaja preko štirideset poslušalcev, zato razmišljamo, da bi ure pravljic organizirali še večkrat. Pred kratkim so nas obiskali otroci iz osnovne šole; skupaj s šolo smo pripravili poseben kviz o našem rojaku Leopoldu Suha-dolčanu. Radi bi tudi organizirali srečanja s pisatelji. Smo pa seveda vezani na matično knjižnico Ivana Tavčarja iz Škofje Loke, ki vodi celotno delo knjižnice. Če se vrnem h knjižnici, naj povem, da imamo sedaj v novih prostorih kar dovolj prostora. Sicer pa imamo tu leposlovne knjige, splošno strokovne enciklopedije, najpomembnejše leksikone. Tudi o vsaki strokovni vedi lahko kaj dobite. Tu imamo tudi revije, nekatere časopise, kasete z risankami za otroke... Vse to je stalno v Žireh, marsikaj pa lahko dobimo v Škofji Loki, če se kdo zanima... Kar zadeva izposojo, je za zaposlene celoletna članarina 600,00 tolarjev, za otroke pa 200,00 tolarjev. Čas izposojanja je za obvezno branje - I teden, za drugo branje pa 3-4 tedne. Zamudnikom pa seveda zaračunavamo. Le-to pa je 5,00 SIT dnevno. Še enkrat naj ponovim, kdaj je knjižnica odprta: ponedeljek in petek od 14. do 19. ure, ob sredah pa od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ko se začne (prvo sredo v mesecu) ura pravljic.« N. P. Razstava tudi oh Dnevu zmage Uvodoma je na odprtju razstave 8. maja spregovoril akademski slikar Stane Kosmač, kije predstavil vse tri slikarje, ki so bili nekdaj partizani Ive Subicje Ш znan (njegova vdova Seli de Breya Šubic je bila na odprtju razstave) akademski slikar. Jože Peternelj se poklicno ukvarja s slikarstvom ie od leta 1971, Janez Jan pa šele po upokojitvi iz vojske Kazstavoje zelo lepo dopolnila muzejska zbirka NOB. М<џ omenimo Se, da so se izkazali tudi žirovski študentje, ki jih ie organizirala Tadeja Primožič, saj so več ur temeljito čistili prostore muzeja. N.P. TO K OAf KRdl № » I' IL*^; v.. s srečarja borcev na Javorču Koristni nasveti Slavka Zgonca Mant z nizko maržo do ugodnih cen Ponudbo sadja, zelenjave in pijač imamo v Žireh na več mestih. Kot pa kaže, so se v novi trgovini MANT v ulici Ob potoku, ki jo vodi Nevenka Trček, specializirali zlasti na široko ponudbo zelenjave in sadja, tako svežega, kot vloženega (npr. kompoti). Tu pridete in si kar sami izberete vse, kar je razstavljeno. Imajo tudi celoten program coca cole in tudi radenske. Tu so tudi sokovi in pijača vseh vrst. Pravijo, da imajo izredno nizko maržo, kar se pozna tudi pri ceni. Če imate težave z dostavo, vam seveda tudi tu pripeljajo na dom; lahko tudi samo telefonirate... Borci nekdanje škofleloške občine počastili dan zmage 27. aprila se je na Javorču v Žirovskem vrhu v lepem vremenu zbralo preko 1000 ljudi, nekdanjih borcev, njihovih svojcev in drugih, med njimi dosti mladih, da bi proslavili dan upora in 50-letnico konca druge svetovne vojne. Spregovoril je nekdanji komisar XXXI. divizije Ivan Franko-Iztok, ki je zlasti poudaril: »Nismo se borili za noben komunizem, temveč proti okupatorju in za večjo socialno pravičnost delavcev, kar smo tudi dosegli.« Opozoril je, da je narodnoosvobodilna borba bila vseljudski upor, saj je samo partizanskih borcev bilo na koncu 40.000. K vzdušju na srečanju je pripomogla tudi pihalna godba Alpine, ki je igrala partizanske skladbe. Poklon padlim sotovarišem ob igranju Tišine je prav gotovo pomenil vrhunec prireditve. V kulturni program so se z recitacijami pesmi Neže Maurer in Mateja Bora vključili tudi učenci osnovnih šol. Sledilo je tovariško srečanje, ki seje zavleklo do noči. Zmanjkalo je celo jedače in pijače... Prireditev, katere glavna organizatorja sta bila Janez Jan in Franc Gaiičič, lahko ocenimo kot enkratno. Poskrbljeno je bilo celo za prevoz iz Škofje Loke in Selške doline, medtem, ko so žirovski udeleženci povečini odšli kar peš. N. P. Občinski proračun sprejet Zaposleni v iirouskih podjetjih že desetletja dajemo denar za razvoj kraja. Zato je naHa pravica in dolžnost, da razvoj sooblikujemo, saj bomo še naprej dajali denar (in to veliko denarja) in delali... Izvolili smo vodstvo občine (župana in svet), ki so sedaj »v službi Žirovcev«, da s temi sred.'itvi gospo