Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2012 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2012/20 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-2024 Naslov projekta Skupinska in organizirana kriminaliteta kot izziv za slovensko in evropsko materialno kazensko pravo Vodja projekta 22662 Matjaž Ambrož Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 583 Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.05 Pravo Družbeno-ekonomski cilj .3 05 Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.05 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.05 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.05 Pravo B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek projekta2 SLO Sodobne pojavne oblike kriminalitete kažejo, da pri številnih kaznivih dejanjih (zlasti hujših) na tak ali drugačen način sodeluje več oseb, ki delujejo čedalje bolj organizirano. Ta okoliščina postavlja kazensko pravo pred nalogo izpopolniti mehanizme za obravnavo skupinske in organizirane kriminalitete. To področje je v zadnjem času deležno hitrega razvoja in spreminjanja, tako v slovenskem in evropskem kot tudi v mednarodnem pravnem prostoru. V slovensko kazensko pravo je bila uvedena odgovornost vodij hudodelskih združb kot posebna oblika udeležbe, prav tako je pomembna novost institut posrednega storilstva, ki prej ni bil pozitivnopravno urejen. V evropskem primerjalnem pravu (zlasti Nemčiji) se pravna figura posrednega storilstva naglo razvija, še posebno veliko pozornosti je namenjene njeni podvrsti, ki odgovornost posrednega storilca izpeljuje iz zlorabe »organiziranega aparata moči« (Roxin). Vzporedno s tem se je v mednarodnem kazenskem pravu (v sodni praksi MKSJ) izoblikovala pravna figura »skupnega hudodelskega podviga«, ki je v eni izmed izpeljav (t.i. razširjeni hudodelski podvig) upravičeno deležna kritik, saj relativizira načelo, da vsak izmed udeležencev odgovarja v mejah svoje krivde. Glavno problemsko torišče opisanih sprememb - kar je hkrati osrednji problem, ki ga je obravnaval raziskovalni projekt - je usklajevanje dveh ciljev, ki ju je pogosto težko uravnotežiti: na eni strani učinkovitosti pregona skupinske in organizirane kriminalitete, na drugi strani pa ohranjanja demokratičnih, garantnih standardov kazenskega prava, zlasti načela določnosti kazenske zakonodaje, načela individualne (krivdne) odgovornosti in načela restriktivnosti pri inkriminiranju pripravljalnih dejanj. Pri reševanju tega problema je raziskovalni projekt skozi analizo posameznih institutov materialnega kazenskega prava ponudil rešitve tako na področju zakonodaje (razvoj normativne ureditve na zadevnem področju) kot na področju sodne prakse sodne prakse (izdelava vsebinskih meril, ki konkretizirajo zakonske rešitve). Z upoštevanjem primerjalnopravnih rešitev, pa tudi s objavo analiz o slovenskih rešitev v mednarodnem znanstvenem prostoru je projekt prispeval k vpetosti slovenskega kazenskega prava v sodobne mednarodne tokove. ANG Research has shown that crimes committed by increasingly sophisticated organized groups comprise a large proportion of more serious criminal offences. The situation has presented criminal law with the task of adapting its mechanisms to address the growth of group and organized crime. The issue has pressed swift and significant developments in Slovenian and European criminal law as well as in international criminal law. As regards the Slovenian criminal law the liability of leaders of organized criminal groups has recently been introduced as a new, special form of criminal participation; a further important novelty has been the institution of indirect perpetration (mittelbare Tâterschaft), one previously unregulated in the Slovenian Criminal Code. In European comparative law (above all in Germany) the legal figure of indirect perpetration has been developing rapidly. In particular attention has been brought to the subtype of this legal figure which grounds the liability of indirect perpetrator on his or her abuse of "organized power apparatus" (Roxin). Parallel to that a legal figure of "joint criminal enterprise" has been developed in international criminal law (the judicial practice of ICTY): this legal figure, in one of its forms (extended joint criminal enterprise) has been a target of justified criticism, since it can infringe the principle that the liability of each participant must be limited by his or her own guilt. The key issue regarding the changes described above - and at the same time the central theoretical problem the research project - has been the reconciliation of two goals which are often extremely difficult to harmonise: the goal of efficiency in the prosecution of group and organized crime on one hand, and the goal of preserving democratic standards and guarantees in (substantive) criminal law on the other, in particular the principle of legal certainty (lex certa), the principle of individual responsibility (the principle of culpability) and the principle that mere preparatory acts should be punishable only exceptionally. With a comprehensive study of the institutions of substantive criminal law has the research project offered solutions in the field of legislation (in the development of relevant normative solutions) and judicial practice (through guidelines for the concretization of statutory law). Attention has also been paid to relevant comparative law, while at the same time Slovenian solutions have been presented in the international scientific area. In this respect the project gave a contribution to the inclusion of Slovenian criminal law in contemporary international trends. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Prvi sklop dela na projektu je obsegal izbor tuje literature, v tem sklopu sem obiskal knjižnice Cambridge University Library, Squire Law Library in Radzinowicz Library. Za pridobitev tuje literature so bile uporabljene tudi tuje računalniške baze podatkov, ki omogočajo naročanje knjig prek svetovnega spleta (na ta način sem zbral še nekaj angleške, predvsem pa nemško literaturo). Pri zbiranju sodne prakse se je uporaba računalniških baz izkazala kot nepopoln pripomoček, zato sem zbiranje dopolnil s tem, da se navezal stik z Vrhovnim sodiščem RS, kjer so mi omogočili neposreden dostop do sodnih spisov. Pri tuji sodni praksi sem se oprl na judikate, objavljene v zbirkah in periodičnih publikacijah, ki sem jih dopolnjeval z uporabo računalnikih baz podatkov. Ker je projekt obsegal tudi vprašanje, kako skupinsko in organizirano kriminaliteto obravnava mednarodno kazensko pravo, sem novembra 2009 obiskal Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), kjer sem pridobil podatke o uporabi dveh institutov, ki sta v praksi sodišča v povezavi s skupinsko in organizirano kriminaliteto najbolj prišla do izraza: poveljniška odgovornost in skupni hudodelski podvig (joint criminal enterprise). Izsledki projekta so bili objavljeni v obliki domačih in tujih znanstvenih člankov in poglavij v monografijah, kot izhaja iz točk 7., 8. in 9. tega poročila. Poleg potrditve izhodiščne hipoteze, po kateri imamo pri kazenskopravnem odzivanju na skupinsko in organizirano kriminaliteto opraviti z dvema nasprotujočima si ciljema, učinkovitostjo pregona na eni strani in ohranjanjem garantnih standardov kazenskega prava na drugi strani, je treba izpostaviti zlasti naslednje izsledke projekta: - dualizem storilstva in udeležbe je s spremembami kazenskega zakonika prišel bolj do izraza, razmejevanje med obema oblikama sodelovanja pri kaznivem dejanju pa zahteva nadaljnjo izpopolnitev; - kot dopolnilno merilo razmejevanja je primerno zlasti merilo oblasti nad dejanjem, ki se je izoblikovalo v germanskem pravnem okolju, vendar pa merila ne kaže umestiti v zakonsko besedilo (kot denimo trenutno še veljavni hrvaški kazenski zakonik), ker ni univerzalno uporabno (v poštev pride pri splošnih storitvenih naklepnih kaznivih dejanjih, ni pa primerno pri opustitvenih kaznivih dejanjih, malomarnih kaznivih dejanjih in posebnih kaznivih dejanjih); - sodna praksa v nekaterih primerih razširja uporabo sostorilstva na račun pomoči, kar bi uporaba merila oblasti nad dejanjem morda lahko preprečila; - kot pomemben branik pred širjenjem sostorilstva na račun pomoči se kaže koncept, po katerem je sostorilstvo možno le v času izvršitve kaznivega dejanja, ne pa v času pripravljalnih ravnanj; - kot zelo aktualna problematika v primerjanem pravu se kaže vprašanje, ali (in pod katerimi pogoji) opravljanje običajnih poklicnih zadolžitev predstavlja kazenskopravno relevantno pomoč; merila, razvita v primerjalnem pravu (zlasti germanskih, in manj anglosaških pravnih okoljih) je mogoče z določenimi popravki sprejeti tudi pri nas; - institut posebne odgovornosti vodje hudodelske združbe, ki ga je uredil KZ-1, ne daje enoznačnega odgovora, za kakšno vrsto odgovornosti gre, zato bi ga bilo treba postaviti na trdnejše pravne temelje (najustrezneje bi bilo, če bi bil institut urejen kot posebna oblika posrednega storilstva); - sodna praksa preširokemu krogu kaznivih dejanj (npr. večini spolnih deliktov) pripisuje lastnost »lastnoročnih« kaznivih dejanj, kar omejuje možnost konstrukcije sostorilstva in posrednega storilstva pri teh kaznivih dejanjih, za tako omejevanje ni videti prepričljivih razlogov in bi se mu bilo mogoče na podlagi ustrezne razlage zavarovane pravne dobrine pri posameznih kaznivih dejanjih odpovedati; - vprašanje malomarnega sostorilstva je v številnih evropskih sistemih sporno; novejša judikatura kaže na precejšen praktičen problem tega vprašanja; problem je v Sloveniji postal ponovno aktualen s spremembami kazenskega zakonika iz leta 2008; analiza pokaže, da je pravna figura posrednega storilstva, če je oblikovana in uporabljana restirktivno, sprejemljiva (tej zamisli je sledila novela kazenskega zakonika KZ-1B); - nekaterih podpornih ravnanj, ki sicer ne olajšujejo izvršitve kaznivega dejanja, vendar pa povečujejo stopnjo neprava oziroma korist za storilca, slovenska sodna praksa ne prepozna kot kazenskopravno relevantno pomoč, čeprav bi jih morala; - izvršitev kaznivega dejanja v organizirani hudodelski združbi se kot kvalifikatorna okoliščina uporablja v besedilu Kazenskega zakonika nedosledno in v nekaterih primerih v nasprotju z določbami splošnega dela (pomanjkljivost je novela KZ-1B odpravila, vendar ne v celoti. Kot izhaja že iz periodičnih poročil, je s spremembami kazenskega zakonika leta 2008 dualizem storilstva in udeležbe prišel bolj do izraza, hkrati pa se je odprla potreba po nadaljnji izpopolnitvi zakonske ureditve te materije. Na podlagi izsledkov projekta so bile pripravljene pobude za dopolnitev zakonske ureditve, ki so bile posredovane tudi Ministrstvu za pravosodje. Pobude so bile v pretežnem delu upoštevane v noveli kazenskega zakonika, ki je bila sprejeta konec leta 2011. Kot soavtor sem nato sodeloval pri pripravi uvodnih pojasnil k noveli, ta so izšla v začetku leta 2012. Potrdila se je tudi domneva, zapisana v programu raziskovalnega projekta, da pri skupinski in organizirani kriminaliteti obstaja določena vrzel med obravnavo pojava v teoretičnih delih in sodni praksi. Eden od ciljev projekta je bil prispevati k zbliževanju in uskladitvi obeh pristopov, zato je bilo precej naporov vloženih v sistematično zbiranje in analizo sodne prakse. V tej zvezi se je zdelo koristno pripraviti tudi nekaj krajših strokovnih prispevkov in ju objaviti v obliki, ki doseže širši krog bralcev (Vprašanja lastnoročnosti izvršitve, napeljevanja in posrednega storilstva, Problem malomarnega sostorilstva, Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč?). Na odzive je naletela zlasti problematika malomarnega sostorilstva, ki je bila tudi predmet zadnje novele kazenskega zakonika, hkrati pa je tudi del širših reform kazenske zakonodaje v regiji (novi hrvaški KZ iz leta 2011). Iz zbrane novejše judikature slovenskih sodišč na področju skupinske in organizirane kriminalitete je bil nadalje narejen izbor, ki je bil opremljen s komentarji in vključen v novo izdajo praktikuma Materialno kazensko pravo: splošni del, Judikatura slovenskih sodišč (praktikum se uporablja pri študiju kazenskega prava na dodiplomski in podiplomski stopnji). Namen izbranih judikatov je študentom približati pogosto precej zapletene probleme storilstva in udeležbe v kazenskem pravu. Razpisana je bila tudi tema magistrske naloge Posredno storilstvo (stari, znanstveni magisterij), mentorstvo katere je bilo uspešno zaključeno v letu 2011. S področja vprašanj, ki jih je obravnaval raziskovalni projekt, se opravil tudi več mentorstev diplomskih nalog (Sostorilstvo in udeležba v KZ-1, Razmejitev posrednega storilstva in napeljevanja, delno v ta sklop sodi tudi diplomsko delo Rimski statut in splošni pojem kaznivega dejanja), mentorstvo ene magistrske naloge pa je še v teku. Po drugi strani so bili izsledki projekta v letu 2011 predstavljeni na dveh zaporednih sodniških šolah v dvournem predavanju z naslovom: Napeljevanje, pomoč, posredni storilec in združba. Kar zadeva sodelovanje s tujino, velja izpostaviti dva vidika. Po eni strani je bil, ko je šlo za analizo domačih pravnih vprašanj, vzpostavljen stik z uveljavljenimi tujimi avtorji. Po drugi strani pa so bili dosedanji izsledki projekta predstavljeni tudi izven Slovenije, na znanstvenih konferencah in v pravni periodiki, kot izhaja in točk 7., 8. in 9. tega poročila. Med nastopi v tujini, ki niso dokumentirani v sistemu COBISS, velja omeniti še referat z naslovom Normativismus und sein Einflufi auf den Deliktsaufhau (Normativizem in njegov vpliv na deliktno zgradbo), ki sem ga imel v maju 2011 na Pravni fakulteti v Istambulu). Glede na odzive se potrjuje ugotovitev, da se s pravnimi problemi, s katerimi se je ukvarjal projekt, sooča tudi širša regija. S poudarkom na primerjalnopravnem pristopu je tako projekt po eni strani lahko prispeval k prenosu tujih izkušenj v Slovenijo, kot tudi seznanitvi zainteresirane tuje strokovne javnosti z razvojem slovenskega materialnega kazenskega prava na zadevnem področju. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Osrednja raziskovalna hipoteza, namreč da imamo pri kazenskopravnem odzivanju na skupinsko in organizirano kriminaliteto opraviti z dvema nasprotujočima si ciljema, učinkovitostjo pregona na eni strani in ohranjanjem garantnih standardov kazenskega prava na drugi strani, je bila potrjena. Zlasti kadar gre za dobro organizirane kriminalne skupine, se lahko tudi na ravni uporabe materialnega prava kaže težnja, da mora biti odziv pravosodja energičen, kar pa ima lahko za posledico žrtvovanje pravic posameznika (ilustrativne so denimo zadeve iz sodne prakse, v katerih je obdolženec sicer bil povezan z določeno organizirano hudodelsko združbo, vendar pa je pri izvršitvi nekega konkretnega kaznivega dejanja odigral zgolj manj pomembno, stransko vlogo, kljub temu pa ga sodišče obravnava kot storilca in ne zgolj udeleženca). V okviru projekta so bili predlogi rešitev, za natančnejše razmejevanje storilstva in udeležbe v takih primerih. Eden pomembnejših raziskovalnih ciljev je bil analiza sodne prakse na zadevnem področju. V ta del raziskovanja je bilo vloženega nekaj več napora kot sprva načrtovano, saj je bil za analizo večjega števila zadev potreben neposreden vpogled v spise, ker podatki v javno dostopnih bazah niso zadoščali. Tu se je potrdila izhodiščna domneva o obstoju vrzeli med teoretično obravnavo skupinske in organizirane kriminalitete in praktičnimi izzivi, s katerimi se sooča pravosodje. Ob tako potrjeni domnevi delo na projektu ni potekalo enosmerno (npr. poudarjanje teoretičnih načel in kritika pravosodnih odločitev), temveč je gradilo na predpostavki, da mora biti odnos pravne teorije in sodne prakse dvosmeren. Tako izsledki projekta med drugim opozarjajo tudi na to, da je neživljenjskost nekaterih teoretičnih nastavkov o storilstvu in udeležbi prišla do polnega izraza šele, ko so bili dosledno uporabljeni v sodni praksi (npr. subjektivne teorije storilstva). Cilj raziskave je bila tudi izdelava smernic (vključno s predlogi za konkretne normativne rešitve) za obravnavo skupinske in organizirane kriminalitete. Te smernice so bile izdelane, pri čemer je njihov pretežni del naravnan na razlago obstoječe zakonodaje, v manjšem obsegu pa gre za predloge zakonskih sprememb. Nekateri predlogi normativnih rešitev so bili upoštevani v novelirani kazenski zakonodaji (36.a člen, novelirana 40. in 41. člen Kazenskega zakonika -novela KZ-1B). Med cilji raziskovalnega projekta je tudi prenos pridobljenih znanj v prakso in njihova vključitev v študijski proces. Ta cilj je bil dosežen s sodelovanjem pri različnih izobraževanjih za delavce v pravosodju, z objavo ne le znanstvenih, temveč tudi strokovnih člankov, ter z vključevanjem vsebin iz projekta v študijsko literaturo dodiplomskega in podiplomskega študija prava. Uspešno je bilo zaključeno tudi mentorstvo znanstvenega magisterija na temo posrednega storilstva. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 / 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 11516753 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nekatera težavnejša vprašanja napeljevanja ANG Some more complex issues of instigation Opis SLO Napeljevanje je naklepno vplivanje na drugega, ki pri naslovniku povzroči odločitev, da izvrši dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je protipravno. Ta kratka in jedrnata opredelitev napeljevanja zastavlja številna nadaljnja vprašanja s praktičnimi posledicami. Odgovore na ta vprašanja članek izpeljuje predvsem na ravni kazenskopravne dogmatike. Poleg tega pa članek analizira tudi vrsto vprašanj, pri katerih v ospredje stopajo kriminalitetnopolitični preudarki. Sem spadata zlasti vprašanji kaznovalnih okvirov napeljevanja in kaznivosti neuspelega napeljevanja. ANG Instigation can be defined as intentionally influencing someone to commit an act which has the characteristics of a criminal offence and is unlawful. This short and concise definition of instigation nevertheless raises numerous further questions with various implications. The article derives answers to these questions from principles of criminal legal doctrine. In addition to those issues the article analyses whole range of questions in which criminal policy considerations prevail. In particular, here belong issues of the framework of punishment for instigation and punishability of unsuccessful instigation. Objavljeno v Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije; Revija za kriminalistiko in kriminologijo; 2011; Letn. 62, št. 1; str. 12-22; Impact Factor: 0.111;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.038; WoS: FE; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 12072529 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pogojni odpust v Sloveniji ANG Conditional release (parole) in Slovenia Opis SLO Pogojni odpust postaja v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah vse bolj pomembna oblika predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni. Avtorja v članku analizirata slovensko ureditev pogojnega odpusta skozi prizmo evropskega zaporskega prava in kriminalitetne politike. Predlagata določene izpopolnitve, še posebno na področju procesnih garancij prosilcev v posopku odločanja. Obravnavata tudi dobre prakse iz primerjalnega prava, ter skleneta s predlogi izpopolnitve sistema pogojneva odpusta de lege ferenda. ANG In Slovenia (as well as throughout Europe), conditional release (parole) is becoming an increasingly important means of obtaining early release from prison. The authors consider the Slovenian legal regime for conditional release from the perspective of European prison law and policy. They argue that the Slovenian parole system, needs certain improvements, especially regarding procedural safeguards in the decision-making process. Good practices derived from comparative law are also discussed and taken into consideration in the authors' proposals for possible improvements to the Slovenian parole system de lege ferenda. Objavljeno v Sage Periodicals Press for the Pennsylvania Prison Society; The Prison journal; 2011; Vol. 91, no. 4; str. 467-488; Impact Factor: 0.538;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.038; A': 1; WoS: FE; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž, Šugman Katja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 11930449 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pomoč in njene meje v kazenskem pravu ANG The boundaries of criminal aiding and abetting Članek obravnava pomoč kot obliko udeležbe v kazenskem pravu. Uvodoma Opis SLO so obravnavane časovne meje pomoči, ki jih je po avtorjevem mnenju treba opredeliti ozko in jih ne širiti prek formalnega dokončanja dejanja. Nadalje je obravnavana razmejitev s sostorilstvom, kar je eno bolj težavnih vprašanj. Avtor opozarja, da je pomoč lahko nujni pogoj za izvršitev dejanja, ni pa treba, da je. V tej zvezi kritično obravnava nekatere sodne odločbe, ki tipična ravnanja pomoči razglasijo za sostorilstvo, ker naj bi pomenila nujni pogoj za izvršitev dejanja. V sklepnem delu je obravnavano vprašanje kaznovanja pomagača, pri čemer se avtor zavzame za obligatorno omilitev kazni pomagaču. ANG The article analyses aiding and abetting as a form of participation in criminal law. Firstly, the attention is paid to the time-limits of aiding and abetting, which, according to the author, have to be defined narrowly, and must not be stretched over the formal completion of the act. Another crucial question is delimitation of aiding and abetting and co-perpetration. The author argues that aiding and abetting can be, however, it must not be a necessary precondition for success of the act. In this respect he critically analyses some judicial decisions in which typical acts of aiding and abetting are held for co-perpetration, since they are deemed as necessary precondition for the criminal offence. Finally, the article addresses sentencing, where the author pleads for obligatory reduction of punishment in cases of aiding and abetting. Objavljeno v Pravna fakulteta; Zbornik znanstvenih razprav; 2011; Letn. 71; str. 69-92; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 11145297 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Posebni del novega slovenskega Kazenskega zakonika (orig.: Der Besondere Teil des neuen slowenischen Strafgesetzbuchs). ANG The Special Part of New Slovenian Criminal Code. Opis SLO Članek analizira novosti v posebnem delu kazenskega zakonika iz leta 2008. Kar se tiče skupinske in organizirane kriminalitete, novi posebni del ni zanimiv le zaradi sprememb nekaterih zakonskih opisov (posebej so obravnavana kazniva dejanja zoper človečnost, življenje in telo, spolno nedotakljivost, premoženje in pravosodje), temveč tudi posebnih kvalificiranih oblik v primeru izvršitve dejanja v organizirani hudodelski združbi. Analiza teh kvalificiranih oblik pokaže, da so v nekaterih primerih uporabljene nedosledno v razmerju do določb splošnega dela. ANG The article analyses solutions in the special part of Slovenian Criminal Code from 2008. There are novelties relevant from the aspect of group and organized crime that can be found in new descriptions of certain criminal offences (special attention is paid to offences against humanity, life and limb, sexual freedom, property and judiciary), moreover a new system of aggravated forms has been introduced for crimes committed in an organized group. The analysis shows that these aggravated forms are sometimes inconsistent with the provisions of general part. Objavljeno v Beck; Jahrbuch fur Ostrecht; 2010; Bd. 51, Hb. 2; str. [319]-332; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 10909521 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Akcesornost udeležbe ANG The Accessorial Nature of Participation V kazenskopravnih sistemih, ki temeljijo na dualizmu storilstva in udeležbe, je kaznivost udeležbe praviloma odvisna od dejanja, ki ga je izvršil (ali vsaj poskusil izvršiti) glavni storilec (akcesornost udeležbe). V prispevku so obravnavani različni vidiki akcesornosti (kvantitativna in kvalitativna Opis SLO ANG akcesornost), še zlasti v tem trenutku aktualno vprašanje slovenskega kazenskega prava, ali naj bo za kaznivost udeleženca pogoj tudi naklepno dejanje glavnega storilca. Avtor tako omejitev kaznivosti udeležbe podpre in kritično analizira ureditev v slovenskem kazenskem zakoniku, ki je to vprašanje rešil neenotno (naklepno dejanje glavnega storilca kot pogoj za kaznivost pomoči, ne pa tudi napeljevanja). Sklepno je obravnavano tudi vprašanje upravičenosti odstopa od načela akcesornosti udeležbe v primeru kaznivosti neuspelega napeljevanja. In penal systems based on the dualism of perpetration and participation, the punishability of participation generally depends on the crime perpetrated (or at least attempted) by the prime perpetrator (the accessorial nature of participation). The article deals with various aspects of accessoriness (the quantitative and qualitative accessoriness) and the currently topical question in Slovenian criminal law of whether the prime perpetrator's intent should be regarded as a condition for punishability of the participators. The author supports such a limitation on the punishability of participation and critically analyses the regulation of this area in the Slovenian Criminal Code where the subject matter is not handled consistently (an intentionally committed act by the prime perpetrator is a condition for the punishability of aiding and abetting, but not for punishability of instigation). In the conclusion, the author discusses weather the deviation from the principle of the accessoriness of participation which is represented by the punishability of attempted instigation, is justified. Objavljeno v Pravna fakulteta; Zbornik znanstvenih razprav; 2010; Letn. 70; str. 41-63; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine7 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 12325457 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uvodna pojasnila (h Kazenskemu zakoniku) ANG Intruductory explanations (to Criminal Code) Opis SLO Gre za obširnejša uvodna pojasnila h Kazenskemu zakoniku (KZ-1) z novelama KZ-1A in KZ-1B. Slednja novela je upoštevala nekatere izsledke raziskovalnega projekta, ki je predmet poročila, zlasti na področju malomarnega sostorilstva in posebnih institutov, vezanih na organizirano kriminaliteto. ANG The introductory explanations refer to Criminal Code (KZ-1) with the amendments KZ-1A and KZ-1B. The last has paid attention to some of the results of the research project in question, especially those regarding reckless co-perpetration and special institutions regarding organized crime. Šifra F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v GV založba; Kazenski zakonik (KZ-1); 2012; Str. 33-240; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž, Jenull Hinko Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 254402560 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Materialno kazensko pravo ANG Substantive Criminal Law: Gemeral Part, Judicial Practice of Slovenian Courts. Opis SLO Gre za univerzitetni učbenik - praktikum, v katerem so zbrani izvlečki iz novejše sodne praksa slovenskih sodišč, opremljeni s komentarji in vprašanji za diskusijo. Nova izdaja je bila med drugim dopolnjena z izborom in analizo nekaterih pomembnejših zadev, ki zadevajo problematiko storilstva in udeležbe. ANG The textbook is a collection of excerpts from contemporary legal practice of Slovenian courts, together with comments and questions for discussion. The new edition has been supplemented, inter alia, with analyses of judgements in maters predominantly concerning issues of perpetration and participation. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v Uradni list Republike Slovenije; 2011; 268 str.; Avtorji / Authors: Korošec Damjan, Ambrož Matjaž, Filipčič Katja, Jakulin Vid Tipologija 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 3. COBISS ID 11929425 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Posredno storilstvo ANG Indirect perpetration Opis SLO Gre za mentorstvo znanstvenemu magisteriju, v katerem je magistrandka obdelala institut posrednega storilstva kot relativno novost v slovenskem kazenskem pravu, njegove oblike, možna področja uporabe ter razmejitev od drugih oblik storilstva in udeležbe. ANG The achievement refers to a supervision of successful master thesis, which dealt with the indirect perpetration as a relative novelty in Slovenian criminal law, its forms, possible scope of application and its delimitation from other forms of perpetration and participation. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v [K. Knez]; 2011; 106 f.; Avtorji / Authors: Knez Katja Tipologija 2.09 Magistrsko delo 4. COBISS ID 10978129 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Evropske zakonodaje in problematika sodelovanja več oseb pri kaznivem dejanju. (orig: Evropska zakonodavstva i problematika učestvovanja više lica kod krivičnog dela) ANG Issues of Criminal Participation in European Legislations Opis SLO Referat je problematiko sodelovanja več oseb pri kaznivem dejanju obravnaval v primerjalnopravni luči. Predstavljene so bile odlike in slabosti posameznih modelov (zlasti ekstenzivnega in restriktivnega modela storilstva), nadalje pa so bila obravnavana posamezna sporna vprašanja storilstva in udeležbe, ki so skupna večini evropskih pravnih sistemov, kot so razmejitev med posameznimi oblikami storilstva in udeležbe, pogoji za kaznivost in odmera kazni. ANG Issues of criminal perpetration and participation have been analysed through comparative perspective. Advantages and weaknesses of different models have been discussed (especially a comparison between so called restrictive model and extensive model of perpetration has been made). Furthermore, the paper has discussed certain disputable questions of perpetration and participation that are common to most of the European legal systems, such as problems of delimitation, conditions that have to be met for different forms of perpetration and participation and, finally, the issues of sentencing. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Srpsko udruženje za krivičnopravnu teoriju i praksu;Intermex; Krivično zakonodavstvo Srbije i standardi Evropske unije; 2010; Str. 158-164; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 5. COBISS ID 10252625 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Raziskovanje oblik storilstva in udeležbe v kazenskem pravu ANG Research of forms of perpetration and participation in criminal law Opis SLO Predavanje je skušalo prikazati pomen, ki ga ima raziskovanje oblik storilstva in udeležbe v kazenskem pravu. Na podlagi konkretnih primerov je bilo pokazano, da ima opredelitev za različne oblike storilstva ali udeležbe lahko za posledico precejšen razpon pri odmeri kazni, v nakaterih primerih celo odloča o tem, ali obdolženec sploh odgovarja. V tej luči se ustrezno razlikovanje oblik storilstva in udeležbe kaže kot pomembno praktično vprašanje, ki terja zanesljiva teoretična orodja. ANG The lecture aimed to show the importance of distinguishing different forms of perpetration and paricipation in criminal law. By the use of case-law it has been proven that deciding for specific form of perpetration or participation can greately influence sentencing, in some case it can even decide, whether defendant will be liable at all. In this respect a proper distinction of forms of perpetration and participation is a crucial practical question, which needs to be adressed with reliable theoretical tools. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Pravna fakulteta; 2009; Avtorji / Authors: Ambrož Matjaž Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 AMBROZ, M. Pojem storilstva v kazenskem pravu. Pravnik, 2010, 9/10, str. 631-649. [COBISS.SI-ID 11200337] AMBROŽ, M. Posredno storilstvo. Prav. praksa, 2010, 16/17, str. II-VII. [COBISS.SI-ID 10653777] AMBROŽ, M. Vprašanja lastnoročnosti izvršitve, napeljevanja in posrednega storilstva. Prav. praksa, 2010, 36, str. 15-16. [COBISS.SI-ID 10900561] ŠUGMAN, K., AMBROŽ, M. Recalling conditionally released prisoners in Slovenia. Eur. J. Probat., 2012, 1, str. 99-111. [COBISS.SI-ID 12226897] AMBROŽ, M. Problem malomarnega sostorilstva. Prav. praksa, 2011, 9, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 11404113] AMBROŽ, M. Storilstvo in udeležba v KZ-1 in sodni praksi. Podjetje in delo, 2009, 6/7, str. 1531-1539. [COBISS.SI-ID 2753224] AMBROŽ, M. Storilstvo in udeležba v slovenskem kazenskem pravu. V: KOROŠEC, D. (ur.) Razvoj kazenskega prava jugovzhodne Evrope. Ljubljana, Pravna fakulteta, 2010, str. 51-59. [COBISS.SI-ID 10640977] AMBROŽ, M., MIHELJ PLESNIČAR, M.. Slovenia. V: WEYEMBERGH, A., SANTAMARIA, V. (ur.). The evaluation of European criminal law: the example of the framework decision on combating trafficking in human beings, Bruxelles, Editions de l'Université de Bruxelles, 2009, str. 301-313. [COBISS.SI-ID 9718609] SUGMAN, K., AMBROZ, M. Slovenia. V: PADFIELD, N., VAN ZYL SMIT, D., DUNKEL, F. Release from prison: European policy and practice. Cullompton, Willan, 2010, str. 337-357. [COBISS.SI-ID 10589777] AMBROŽ, M. Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč? Prav. praksa, 2011, 26, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 11647313] AMBROŽ, M. Nova ureditev storilstva v slovenskem kazenskem zakoniku. V: KOROŠeC, Damjan, SIMOVIĆ-HIBER, I. (ur.). Evropski standardi i nacionalna krivična zakonodavstva. Beograd: Srpsko udruženje za krivičnopravnu teoriju i praksu, 2010, str. 119-142. [COBISS.SI-ID 12059473] lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Enako kot v periodičnih poročilih je mogoče ugotoviti, da se pomen raziskovalnih rezultatov projekta za razvoj znanosti kaže na več ravneh. Rezultati po eni strani predstavljajo sintezo in nadgradnjo domačih in tujih znanstvenih spoznanj na področju skupinske in organizirane kriminalitete. Ta sinteza pa je dopolnjena s soočanjem teoretičnih pogledov in sodne prakse, s čimer dajejo rezultati spodbudo za preseganje tradicionalne vrzeli med »teorijo« in »prakso«. Rezultati projekta prispevajo k razvoju znanosti tudi prek razvoja znanstvene in strokovne slovenske pravne terminologije. Navedeno daje spodbudo za uporabo izpopolnjenih pristopov pri razlagi kazenskega prava in njegovi uporabi. Konkretno gre zlasti za naslednje prispevke k razvoju znanosti na zadevnem področju: izpopolnitev mehanizmov razmejitve med storilstvom in udeležbo; dopolnitev pogleda na vlogo posrednega storilstva v sistemu kazenskega prava; dopolnitve pojmovanja akcesornosti udeležbe; doslednejše upoštevanje individualnega prispevka in krivde v okviru pripisovanja odgovornosti v primerih organizirane kriminalitete; razčlenitev podrobnosti storilstva in udeležbe v nekaterih manj tipičnih primerih; doslednejše upoštevanje razlik med oblikami storilstva in udeležbe pri odmeri kazni; prilagoditev in prenos mehanizmov presoje storilstva in udeležbe, značilnih za kazensko pravo, tudi v prekrškovno pravo. Ti izsledki so bili preneseni v študijske vsebine v okviru pravniškega študija. Predstavitev rezultatov projekta na konferencah z mednarodno udeležbo in v tujih znanstvenih publikacijah je napravila rezultate dostopne za širši znanstveni prostor. Ker gre za probleme, s katerimi se soočajo tudi drugi kazenskopravni sistemi, je rezultate mogoče šteti za prispevek k znanstvenemu sodelovanju v regiji, prav tako pa bodo navedene predstavitve lahko prispevale k promociji slovenske (pravne) znanosti. ANG As already indicated in the annual reports, the relevance of the research findings for the development science manifests itself in two ways. On one hand the results constitute the synthesis and upgrade of domestic and foreign scientific findings concerning group and organised crime. On the other hand they enhance this synthesis by confronting the legal doctrine with solutions developed in judicial practice, which enables us to overcome the traditional discrepancies between the »theory« and »practice«. The project findings also make a substantial contribution to the progress of Slovenian science through the development and promotion of domestic legal terminology. The aforementioned encourages the use of new tools in explaining the criminal law and its use. Especially the following ones should be emphasised: the upgraded mechanisms of distinguishing between the perpetration and participation; upgraded stance on the role of indirect perpetration in the system of criminal law; improved perception of the accessorship of participation; more precise consideration of individual contribution and culpability when attributing responsibility in cases of organized crime; elaboration of particularities in atypical cases of perpetration and participation; tools enabling careful consideration of differences between different forms of perpetration and participation on the sentencing level; adaptation and transposition of criminal law mechanisms of evaluation of perpetration and participation in the law of misdemeanors as well. These findings have been also integrated in the teaching process. The presentations of some project findings at the international conferences and in foreign legal press have made these findings accessible to the broader scientific milieu. Since other legal systems are facing similar challenges, the project findings have made a contribution to the scientific cooperation in the region, as well as a contribution in promoting Slovenian (legal) science. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Pomen rezultatov za razvoj Slovenije se kaže zlasti na naslednjih področjih: - vzdrževanje stikov s sodobnim primerjalnim pravom; - izpopolnitev zakonodaje; - prispevek k učinkovitosti pravosodja ob upoštevanju garantne funkcije kazenskega prava; - prispevek k prepoznavnosti slovenske pravne znanosti. Pomen rezultatov projekta za razvoj Slovenije se kaže najprej v tem, da prispevajo k vzdrževanju stika s sodobnimi tokovi v primerjalnem in mednarodnem pravu na zadevnem področju. Pri tem je ena od predpostavk dela na projektu, da je treba tuje pravne rešitve poznati, ne pa nujno tudi posnemati: pri tem je treba ravnati z dovolj kritičnosti in čuta za lastno pravno kulturo in tradicijo. Rezultati dela na projektu so podlaga za izpopolnitev zakonodaje in sodne prakse na področju obravnavanja skupinske in organizirane kriminalitete (nekateri izsledki dela na projektu so bili upoštevani pri noveliranju kazenske zakonodaje). Rezultati projekta bodo tako lahko prispevali k učinkovitejšemu delovanju pravosodja. Vendar pa si učinkovitejšega delovanja pravosodja na področju obravnavanja skupinske in organizirane kriminalitete kot cilja projekt ni zastavil ločeno od drugih družbeno pomembnih vrednot, kot je ustrezno varstvo človekovih pravic in svoboščin v predkazenskem in kazenskem postopku. V tem pogledu se pomen projekta kaže tudi v dograjevanju garantne funkcije kazenskega prava in s tem utrjevanju ustavnih načel pravne države. Na koncu velja še izpostaviti, da so predstavitve rezultatov projekta na mednarodnih konferencah in v tuji pravni periodiki prispevale k mednarodni prepoznavnosti Slovenije in njene pravne znanosti. ANG The relevance of the research findings for the development of Slovenia manifests itself mainly in the following points: - keeping in touch with contemporary flows in comparative law; - improvement of legislation and judicial practice; - contribution to efficiency of criminal justice system, while taking into consideration the guaranteeing function of criminal law as well (balancing »sword« and »shield« function); - promotion of Slovenia and its legal science. Firstly, the relevance of the research findings for the development of Slovenia is manifested by the fact that they give a contribution in keeping the contact with the contemporary flows in the comparative and international law in the respective filed. One of the research assumptions is the need to acquire the foreign legal solutions, but not necessarily copy them. Thereby it should be acted critically and with consideration of the own law culture and tradition. Moreover, the research findings constitute a foundation for the improvement of legislation and judicial practice in the field of group and organised crime (some of the project findings have been implemented within the current amendments of Slovenian criminal legislation). Hence, the research findings will contribute to the more efficient operation of the criminal justice system. However, a more efficient administration of justice in the field of group and organised crime is not conceived in this project as something which would be isolated from other socially relevant values, such as the adequate protection of human rights and liberties in pre-trial process and criminal proceedings. In this respect, the project is important also for the further development of the guarantee function of criminal law and through that the consolidation of the constitutional principles of the state with the rule of law. Finally, the presentation of the project findings at the international conferences and in foreign legal press have contributed to the international recognition of Slovenia and its legal science. 11.Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, F.18 konference) Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.2S Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.2S Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura O o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta in vodja raziskovalnega projekta: Matjaž Ambrož ZIG Kraj in datum: Ljubljana 14.3.2012 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2012/20 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2012 v1.00 41-4D-CD-A8-D8-E6-51-2B-E1-C2-50-75-66-39-0D-88-D8-FB-50-2C