Maribor, dne 27. jannarja 1932. Posamezna številka stane Din 1.50. SLOVE Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAS DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-., četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. KatoiišUi Časniki so naši voditelji (Jezernik Baltazar, kmet v Št. Ilju pri Velenju.) Kdor potuje na visoko, do sedaj ne-poznato goro, bo storil pametno, ako si oskrbi zanesljivega vodnika, ki ga popelje po varni poti, mimo prepadov in polzkih stezic do cilja. Kdor hoče v veliko mesto, mu je priporočati, da si nabavi tiskanega vodnika v obliki knjige. V njej bo našel načrt mesta in obvestilo o vseh mogočih nevarnostih in prevarah, ki se dogajajo v takih krajih, kjer stanujejo raznoliki ljudje. Ko prispe popotnik v veliko mesto, ga na prvi hip očarajo lepe zgradbe in izložbe, udobnost in razkošnost, pa tudi beda in siromaštvo imata tamkaj svoj dom. Taki potniki smo mi, stremeči na višino. Želimo in hrepenimo iz meglenega, sadušljivega ozračja bližje k solncu in njegovim blagodejnim žarkom. Kakor popotniki smo, blodeči skozi veliko mesto. Mnogokrat smo kakor omamljeni, ko potujemo mimo zemeljskega lepo-tičja. Gledamo palače, gledamo tovarne z različnimi stroji opremljene. Poleg bogastva nekaterih opažamo bedo in obupanje tistih, ki nimajo drugega, nego svoje delovne moči. Udobnost in raz košnost, velike dvorane, polne veselja in plesa na eni strani, na drugi pa borne sobice delavcev, polne bede in pomanjkanja, in kuhinje, kjer je glad za kuharja. Bratje kmetje in sestre! Poglobimo svoje misli, "avedajmo se, da so nam na našem zemeljskem potovanju potrebni zanesljivi vodniki. Ti so katoliški časopisi in knjige izrazito katoliških načel. Ti so naši p; Ljatelji, ki nam povsod kažejo pravo pot ter skrbijo za naš blagor. Cdklanjamo očala, ki nam jih hočejo potisniti pred oči razne komunistične, socialistične in liberalne struje s svojimi časopisi in knjižicami! Ta očala nam h "ejo življenje in svet pokazati v napačni barvi. Ne bodimo kakor otroci, ki gledajo včasih za zabavo skozi bar /ano steklo. V luči resnice in pravice gleclajmo na nvet in življenje. Z odločnostjo in vztrajnostjo raz-širjajmo >«Slovensl a gospodarja« ter druge katoliške liste, ki naj bodo naši vodniki in spremljevalci na naših potih, po katerih hodimo, mnogi utrujeni od trpljenja in dela, mnogi preganjani od bede in pomanjkanja. Kljub temu ne smemo biti kakor porumeneli listi v jeseni, ki jih že prva burja strese z dre- vesa. Temveč slovenski kmečki domovi, četudi stokajoči pod težo bede in težav, in družine v teh domovih ostanejo zveste vzorom svojega vodnika, budite-lja, učitelja, nepozabnega n. ai škofa — Slomšeka! Avstrija ne dobi posojila. Sredi januarja je zapadel kredit 190 milijonov, ki sta ga narodna banka Anglije in banka za mednarodna izplačila v Baslu dovolila Avstriji o priliki poloma največje avstrijske-banke, znane pod imenom Kreditanstalt. Mesto da bi Avstrija vrnila ta kredit, je poslala v Ženevo k Zvezi narodov svojega ministrskega predsednika dr. Bure-scha, in svojega finančnega, ministra dr. Weidenhoferja. Njuna haloga je bila, da dosežeta v Ženevi ne samo podaljšanje 190milijonskega dqlga, mar, več še tudi novo posojilo vsaj v znesku 60 milijonov, ki ga Avstrija nujno rabi za podporo svoje valute. Avstrijski ministrski predsednik se je mogel v Ženevi sklicevati na to, da je Francija že meseca septembra lanskega leta obljubila Avstriji novi kredit v znesku 60 milijonov ter da je avstrijska vlada po možnosti izpolnila vse pogoje, ki so bili Francoski ministrski predsednik Laval (levo) in novi državni tajnik v notranjem ministrstvu Cathal (desno). v to svrho zahtevani. Avstrijska vlada je pri sestavi državnega proračuna strogo se držala načela štednje ter jo proračun uravnotežila. Državno gospodarstvo je pod zunanjo kontrolo, saj sedijo inozemski kontrolorji v finančnem ministrstvu na Dunaju in v narodni banki in v direkciji državnih železnic. V Ženevi je finančni odbor Zveze narodov položil ves finančni in gospodarski položaj Avstrije na sti'ogo rešeto, da ga v tridnevni razpravi temeljito pretrese. Veliki napori vlade, da se uredi državni proračun ter se vse državno gospodarstvo postavi na zdravo podlago, so našli priznanje finančnega odbora. Od lega priznanja pa do dovolitve novega posojila Avstriji bi bil samo en korak. Toda ta korak ni bil storjen. Zveza narodov ima zdaj druge br^ ge. Toliko naklonjenosti so Avstrijci našli, da se je stari kratkoročni kredit, ki so ga dobili za sanacijo Kreditan-stalta ter bi ga morali 15. januarja t. 1. vrniti, v znesku 90 milijonov podaljšal za 3 mesece. Želja in prošnja Avstrijcev po novem posojilu vsaj v znesku 60 milijonov pa je trčila na gluha ušesa. V sedanjem času bi takšno posojilo mogla dovoliti samo Francija. Toda Francija je postala previdna, ker dosedanje njene izkušnje nikakor niso po-voljne, ter je postrožila svoje pogoje in zahteve. Izjava Lavalove francoske vlade. Dne 15. januarja se je predstavila zbornici >n senatu po izločitvi Brianda in vsled smrti, vojnega ministra izpopolnjena Lavafova vlada. Vladna izjava povdar-ja, da še Francija ne more odreči vojnim odškodninam, če se sorazmerno ne črtajo dolgovi. Francozi bodo vztrajali na stališču sklenjenih mirovnih pogodb. Začasna ureditev vojnoodškednin-skega vprašanja. Ker bodo letos volitve tako v Franciji kakor v Nemčiji in v Zedinjenih državah Severne Amerike, prevladuje v mednarodnih krogih na-ziranje, da sedaj ne bo mogoče doseči podrobne in končne rešitve vojnood-škodninskega vprašanja in vojnih dolgov. Zdi se, da bo med Parizom in Londonom dosežen sporazum na ta način, da se bo Nemčiji enostavno podaljšal Hooverov moratorij (odložitev plačil), ki poteče dne 1. julija 1932. Moratorij bo podaljšan pod dosedanjimi pogoji za 6 mesecev ali za eno leto. Istočasno bodo evropski dolžniki Zedinjenih držav, ki so obenem upniki Nemčije, podpisali skupno izjavo, v kateri bodo zahtevali od vlade Zedinjenih držav, da enako ravna z njihovimi dolgovi, kakor bodo upniki z Nemčijo s podelitvijo novega moratorija. Francosko vprašanje in odgovor Zedinjenih držav Severne Amerike. Francoska vlada je vprašala ameriškega zu-"^.ujega ministra Stimsona: ali bi bilo če pridobiti ameriški kongres — ■lent — za znižanje ali razveljav-vojnih dolgov? Ameriška vlada je tila Francijo, da mora urediti Ev-: sama vprašanje dolgov brez posre-aja Zedinjenih držav. Če bi se na i odgovor Nemčiji dovolila odložitev vojnoodškodninskih plačil, bi se to ne r^oglo izvršiti pravično, ker evropski 1rt1:?niki pri ameriški vladi ne bodo žari ogli do^eii odsroditvc svojih dolgov. Francosko stališče po odgovoru Amerike je: Moratorij za enega / 'žnika brez olajšav za ostale je nemogoč. Vojnoodškodninska konferenca v Lsasani — cdgodena. Ker ni došlo med na vojni odškodnini zainteresiranimi državami ter Zedinjenimi državami Severne Amerike do sporazuma, je vojno-odškodninska konferenca, koje priče-tek je bil določen za 1. februar t. 1. v T ^usani ob Ženevskem jezeru v Švici, odena. "enstljiv dvig nemškega izveza. i.čija je postala v minulem letu naj-jji izvoznik na svetu. Po vrednosti je "er nemški izvoz pod vplivom svetov-re krize padel od 12 na 9.6 milijard mark, toda ta padec je utemeljen v znižanju cen, dočim je po množini padec izvoza nesorazmerno manjši kot znižanje izvoza v ostalih državah. Ta razvoj izvira predvsem iz razmaha trgovine z Rusijo, kajti sovjeti so bili v preteklem 'otu najboljši odjemalci za nemške proizvode. Dogodki v Angliji so se pokazali v nemški trgovinski bilanci šele v zadnjih mesecih in v decembru se je nem-5ki izvoz v Anglijo zmanjšal na 96 od 120 milijonov mark v prejšnjem letu. Ker so poroška sredstva izčrpana in Rusi ne morejo plačati uvoza samo s svojim uvozom, so morali pričeti plačevati z denarjem. Zaradi tega je prišlo do uvoza zlata v Nemčijo, ki je znašal v letu 1931 skupno 416.3 milijona mark, 260 milijonov mark na pošiljke ruskega zlata. Nove zaščitne carine je uvedla Nemčija proti državam, ki imajo slabo valuto, ali katerih denarna vrednost je padla pod zlato podlfgo. Ta odredba Nemčije je naperjena v prvi vrsti proti Angliji in severnim državam. Zadnja bitki v Mandžuriji in proglasitev samostojne mand-hirske republike. Japonsko armadno poveljstvo je sklenilo, da pokonča zadnje ostanke bivše kitajske Čansuljanove armade, ki je prezimovala v sevc Mandžuriji pod poveljstvom generala Ma-a. Japonska vojska v moči treb peh tnih brigad in 800 mož konjenice, je zadela na armado generala Ma-a pri Čiušiju blizu REVMATIKI kater! vporabljajo za pomirjenje bolečin Fel-lerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in koz-metikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 0 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez na-daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Fl. 3. Harbina in jo potolkla. Velika kitajska armada je položila orožje in zbežala v gozdove. General Ma je poslal poveljniku japonskih čet odposlance, ki so prosili za premirje. Med tem sedi v Cinčo-vu »komisija nevtralnih opazovalcev«, ki jo je odposlalo Društvo narodov, in se strašno dolgočasi. Komisija, ki živi na stroške kitajske vlade Čansuljana, je stala dozdaj že 30.000 mchikansldh dolarjev, ne da bi Kitajska od te komisije imela dozdaj najmanjše koristi. — Japonska dela na vse lcriplje na to, da se proglasi samostojna mandžurska republika in se vršijo že v Mukdenu tozadevna pogajanja z uglednimi Kitajci iz Mandžurije in z mongolskimi kani ali knezi. * Letošnji evharistični kongres. Zadnja leta so se svetovni evharistični kongresi — v počastitev Kristusa v Najsvetejšem zakramentu — vršili v raznih delih sveta: v Rimu, Amsterdamu (Nizozemsko), v Chikagu (Zedinje-ne države), v Sidneju (Avstralija) in v Kartagi (Severna Afrika). Letos se bo tak kongres vršil v Dublinu, glavnem mestu Irske. Irska je bila radi tega izbrana za kraj, kjer se vrši svetovni evharistični kongres, ker letos obhaja Irska 1500Ietnico, kar je prišel na Irsko njen krščanski apostol sv. Patrik, ki je tej deželi prinesel luč Kristusove vere. Irska je postala, ko je sama bila po-kristjanjena, prava zibelka oznanite-Ijev vere za druge kraje Evrope in daleč preko evropejskih mej. Irci so od nekdaj bili veri in Cerkvi zvesto vdan narod, ki je moral za svojo vero veliko trpeti. Težko je najti narod, ki bi se mogel v tem oziru primerjati z irskim. Njihovo trpljenje je trajalo do sedanjega stoletja, šele zdaj se je usoda irskega naroda spremenila, ko je s politično osamosvojitvijo postal gospodar svoje usode. Vsled "tega je katoliški svet z velikim veseljem sprejel vest, da se bode evharistični kongres letos vršil na Irskem. Na tem kongresu bodo sodelovali razni katoliški narodi. Iz Evrope in Amerike je prijavljenih že več tisoč takšnih, ki se bodo udeležili kongresa. Na Irskem računajo na milijon katoliških romarjev iz celega sveta. Narod, ki bo zastopan po večjem številu udeležencev, bo tamkaj imel svoj poseben odsek, kakor n. pr. Poljaki in Čehi. — Kongres se bo vršil v Dublinu od 21. do 26. junija. Za udeležence iz naše države sprejema prijave »Permanentni (stalni) odbor za evharistične kongre- se« v Zagrebu (Trg kralja Tomislava št. 21). Kdor se želi udeležiti, naj to čim prej javi temu odboru v Zagreb. Obvezne prijave in izplačilo stroškov je treba poslati najkasneje do 1. aprila. Stroški znašajo skupno 7000 Din, kar ni veliko, če sa pomisli, da bo potovanje na kongres in s kongresa nazaj in bivanje na kongresu trajalo 18 dni. Odhod iz Zagreba 13. junija, povratek pa 30. junija. Ker ne sme noben katoliški narod manjkati na tem kongresu, je iskreno želeti, da bodo tudi katoličani naše države na njem častno zastopani. V Španiji gor§ cerkve. Komunisti in radikalni socialisti še nimajo dovolj.1 Njihova želja po razbijanju, rušenju in požiganju še ni zadovoljena. Morajo še' priti nove žrtve, da se zadosti komuni-: stično-socialističnim načelom. V mestu Bilbao so se vršile borbe med konservativci, ki hočejo avtonomijo severnih' španskih pokrajin, in med od komuni« stov nahujskano množico. Komunisti in anarhisti so množico nahujskali, da se je v neki avtomobilski garaži polastila bencina ter zažgala neki samostan. Vojaki in orožništvo je množico razgnalo. Duhovi pa se niso pomirili, Pri ponovnih demonstracijah so de-monstrantje udrli v prostore katoliškega lista »Adelat«, razbili pohištvo ter stroje in nato poslopje zažgali. V pokrajini Bilbao je razdejanih več cerkva. V Mazar Rochesu so komunisti in radikalni socialisti zanetili ogenj v farni cerkvi. Polili so glavni oltar z bencinom in ga zažgali. Ljudstvo, ki je prihitelo, je ogenj komaj pogasilo. V Št. Cruzu so cerkev zažgali ter je pogorela? V Valenciji so zažgali tri cerkve, ki so pogorele. Vlada je kakor navadno prišla prepozno ter je šele zdaj sklenila? da bo preprečila nadaljne demonstra-! cije. Hude skrbi povzroča vladi vedno bolj se razširjajoči pokret komunistov in radikalnih socialistov, ki že ima revolucionarni značaj. Ta pokret prejema podporo iz inozemstva, osobito iz Rusije. Vlada se čudi, kako je bilo mogoče vtihotapiti zadnji čas toliko orožja v Španijo. Samo v Kataloniji je oboroženih 14.000 delavcev. Proti njim ima vojaštvo in orožništvo veliko posla, da zaduši nemire, ki jih nahujskani delavci povzročajo po raznih krajih, zlasti po mestih in industrijskih krajih. Komunisti in radikalni socialisti se bojujejo ne samo proti vladi, marveč tudi proti katoličanom. Sedaj zažgejo kakšno cerkev ali samostan v tem mestu, potem v drugem. V Cadorni so požgali cerkev.' V Saragosi so vrgli bombe pred cerkev in nunski samostan. V tem mestu je eksplodirala bomba tudi pred semeniščem ter napravila veliko tvarno škodo. Vlada katoličanov ne ščiti dovolj. Cerkev in njene ustanove naj bi bile tista žrtev, ki naj bi potolažila revolucionarno razburjene duhove. Ločitve zakonov v Evropi. V vseh evropskih državah je po svetovni vojni število ločenih zakonov jako narastlo. Na 100.000 prebivalcev se je število ločenih zakonov v razdobju 1913 do 1929 tako-le povečalo: v Nemčiji od 27.9 na 61.6, v Avstriji od 11.4 na 89.6, v Švici ocl 41 na 67.5, na Finskem od 8.5 na 20.4, na Švedskem od 13.7 na 34.7, na :Norveškem od 20.5 na 28.1, na Danskem od 28 na 66, na Angleškem od 1.6 na 8.6, na Škotskem od 5.3 na 10.5, na Nizo-jzemskem od 18.1 na 35.5, v Belgiji od 15.9 na 29.5, na Francoskem od 37.7 na 47.7. V sovjetski Rusiji pa je leta 1922 prišlo na 100.000 prebivalcev 370 ločitev zakonov. Slep pater. Preteklo leto, in sicer 10. decembra, je obhajal 251etnico svojega mašništva belgijski frančiškanski pater Agnello. Kot duhovnik je bil 1. 1914 poklican v vojaško službo. Zadela ga je nesreča, da je bil ranjen ter je oslepel na obeh očesih. Od takrat se je popolnoma posvetil skrbi za slepce. Ustanovil je organizacije za slepce, katere so združene v posebni zvezi. Nešteto dobrot je ta slepi redovnik skazal svojim sotrpinom. Potuje od mesta do mesta, ima pridige in predavanja ter stori vse, kar more, da olajša bol in trpljenje svojih sodrugov v trpljenju. * P©H zemljo mmti Zgodovina rudokopnih nesreč je bogata na čudnih rešitvah. Ljudje, katere zasuje v podzemeljskih rovih ali ob priliki potresov, kažejo izredno vztrajnost. V grobni temi imajo le eno željo, da bi živeli in se ohranili pri življenju do rešitve. Ker ne vidijo solnca, tudi ne znajo, kako dolgo so zakopani. Smisel za čas pri takih ponesrečencih izgine in so po rešitvi presenečeni, ako jim povedo, da so bili zasuti po več tednov. . Duh Kalifornije. Pred leti je zasul potres v Ameriki moža, katerega so imenovali pozneje: »duh Kalifornije«. Črez šest tednov po zasutju je prišel zopet na svetlo. Nikdo ni več upal, da bi še bil zasuti pri življenju in so tudi ustavili vsa reševalna dela. Kopali so temelje za novo hišo in pri tem delu so naenkrat slišali prav slaboten človeški glas. Kopali so dalje in zadeli na zasutega, ki se je preživljal v kleti od odpadkov in ni mogel stati na nog"h. Rešitev tega zasutega je dokaz, kako mogočna je težnja samo obrane. - Po dveh in treh tednih izkopani. Pri znanem strahovitem potresu v sicilijanskem mestu Messina so izkopali zasute in še žive osebe po preteku dveh do treh tednov. Jamska nesreča na Francoskem. Največ živih pokopanih so rešili po jamski nesreči pri Courrieres na Francoskem. Dne 10. marca 1906 je prišlo v omenjenih rudokopnih jamah do strahovite eksplozije, koje žrtev je postalo 1100 delavcev. Tri tedne po eksploziji se je zgodilo, nekaj izrednega, kar je vzbudilo največjo ozornost. po celem svetu. Ko že niso več mislili na možnost rešitve, so je prikazalo na svetlo 13 črnih, suhih in od slabosti opoteka-jočih se postav. Bili so nesrečniki, zasuti 23 dni. Preživljali so se pod zemljo s kruhovimi drobtinami, jedli so še meso poginulega konja in so bili vedno trdno uverjeni, da bodo rešeni. 13 mož se je zbralo počasi iz vseh mogočih rovov. Štiri dni za tem se je prikazal iz rova smrti še en rudar. Životaril je sko-ro štiri tedne sam v temni jami, brez družbe in se nič ni zavedal, kako dolgo je bil živ pokopan. Vzdrževal se je pri zavesti s pomočjo tobaka za njuhanje. Čez nekaj dni je zadel pod zemljo na čudnega tovariša, na konja, ki je tudi še bil ostal pri življenju in mu je krajšal samoto. Ko je klical po nesreči na pomoč, se mu je oglasil konj, h kateremu pa ni mogel, ker je bil ločen od živali s peščenim zidom. Po 4 tednih je postajal glas konja vedno slabotnejši. Ko so se po rešitvi rudarja dokopali še do konja, je že bil ta poginil od lakote. NOVICE Kap je zadela smrtno p"i prenašanju premoga dne 2?. januarja v Maistrovi ulici v Mariboru delavca Matijo Krivea iz Orehove vasi pri Slivnici. Padel iz avtomobila in se poškodoval nevarno. Pri Veliki Nedelji je padel na ostrem ovinku iz avtomobila mariborski trgovec Alojzij Usar in dobil težje notranje poškodbe tei* pretres možganov. Zaklan. Iz Gornje Bistrice na Cigonco pri Slov. Bistrici se je priženil M. Pri-stovšek in si je moral kupiti na dan poroke vstop v Cigonco z mitnino. Fantje so pili za Jahko dobljeni denar, pa so prišli ženinovi tovariši iz Gornje Bistrice, da bi fnu zapeli v slovo. Med obema skupinama mladih ljudi je prišlo dvakrat do prepira in pri drugem prerekanju je zasadil eden od fantov Štefanu Šternu iz Gornje Bistrice nož v vrat, da je umrl pol ure zatem. £4ospodarsko jsesiopje je pogorelo v noči od 19. na "3. i mar j a- posestniku Francu Flisarju v Ivanjcih pri Gornji Radgoni. Prizadeti je bil zavarovan le malenkostno. 8©Ietna starka — požigalka. Dne 30. oktobra 1931 so se sprle ženske med seboj v Šalovcih pri Središču na domu Janeza Žitka. SOletna Ana Lepcša je imela pri omenjenem kot vnuku svoj pre-vžitek, a je bil na dnevnem redu prepir med materjo Janeza, Rozalijo Lepoša, in Janezovo ženo Etelko ter prevžitka-rieo. Omenjenega dne je starka po prepiru zažgala vnuku gospodarsko poslopje in povzročila škodo nad 20.000 Din. Mariborski senat je obsodil 801etno po-žigalko dne 19. januarja na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na pet let ječe in na povračilo prizadete škode °1 tisoč Din. Ogenj, V noči ne 17. januarja je uničil ogenj pri Novi cerkvi v Halozah posestniku Francu Mercu gospodarsko poslopje ter svinjak. Pogorelec je na zimo hudo udarjen, ker niti zavarovan ni bil. Občutna nesreča siromaka. Mali posestnik Jernej Šumečnik v Družmirju pri Šoštanju ima 11 otrok in med temi tudi 311etnega, duševno zaostalega Marka, ki je spal v hlevu. Dne i7. t. m, v noči so začuli domači iz hleva muka-nje. Ko so pribrzeli pogledat, so našli Markovo posteljo v objemu ognja, dve kravi sta že bili zadušeni, telica je poginila nekoliko pozneje in še 9 kur. — Marka so komaj obudili iz omotice, pa ni znal povedati, kako je nastal ogenj. Ogenj je uničil stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem vred tesarju Francu Podstenšeku, po domače Repe-cu, na Lomu pri Šoštanju. Škoda je ve lika, zavarovalnina malenkostna. Hitro izsleden tat. Dne 15. januarja je bila v Celju v krčmi na Ljubljanski cesti ukradena listnica s 500 Din delavcu Pavlu Vrhovšku. Policija je kmalu izsledila uzmoviča v osebi nekega 221et-nega brezposelnega delavca. Nogo je zmečkal stroj dne 19. t. m. v rovu v Zabukovci pri Celju 361etnemu rudarju Karlu GoV/šeku. Gospodarsko poslopje pogorelo. V Levcu pri Celju je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Kavalarja. Poleg sena in slame je uničil ogenj tudi poljedelske stroje in znaša škoda krog 50.000 Din. Ubit v fantovskem pretepu. V krčmi vasi Križ pri Gornjem gradu so se ste-pli fantje in ubili s koli 261etnega posestniškega sina Franca Natlačena. • Zastrupljenju krvi je podlegel v Tr bovljah ponesrečeni rudar Franc Eber-linc. O umrlem smo že poročali, da gc je zagrabilo na Kraljevo pri mazanju tečajev jermenje in ga potisnilo mec kolesa. Neznanega utopljenca so potegnili i: Savinje pri vasi Jagoče blizu Laškeg: Hlev zgorel. V Trnju pri Brežicah uničil ogenj hlev posestnika po domač Vogleža. Žrtev požara so postale tud tri kobile in dve kravi. Obstoja sur požiga. Hiša je pogorela posestniku Zeliču Šmarju pri Sevnici. V hiši je bilo po isto streho dvoje stanovanj ter hlev. Ka ko je nastal požar, še ni dognano. Gc reti je začelo v shrambi za krmo. Doma či so rešili vse pohištvo in živino, a sta novanjska hiša je pogorela. vlom. V Domžalah na Kranjskem ,i neznanec v noči vlomil v urarsko trgo vino ter delavnico Ivana Žlebnika te odnesel precej zlatnine. Neznani obešenec na pogorišču, 1 Kozarjrh nad Vičem na Kranjskem j Dogorel zadnje dni kczolec posestnik. Antona Dolin- -ja. Gasilci so zadeli m največje začudenje na sredini pogori šča na zoglenelo truplo mladega obe šenca. Hlod Is ubil d 19. januarja posest nika Janeza Rožiča iz Loke pri Črnom 'ju v Beli Krajini. Življenjsko nevarno je »oškodovali transmisijsko jermenje 201etnega do lavca Vida GlušiČa. ki ie bil uslužbei pri Aberšku v Ljubljani. Kdor potrebuje okiopčila, posebno kdor jr zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljive varuje z jačanjem mišic in Uit. kakor tudi t pospešenjem krvnega toka s Fellerjevim El safluidom, tem preizkušenim domačim sred stvom. Poskusna steklenica ti I)in, dvojna ste klenica 9 Din povsod. Po pošti !J poskusnih al: G dvojnih ali 2 velike specijnlne steklenice G J ! Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu gen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina. Tisočaki dobro naloženi v »Tekstilnem bazarja«, ugoden nakup raznovrstnih ostankov platna, sukna, barhenta, hlačevine svile itd. Če imaš vsaj malo več denarja, da si lahko kupiš več knjig, tedaj ti priporočamo roman v treh knjigah: Winnetou. Tega boš bral kar naprej, tako je zanimiv! Vse tri knjige obsegajo 12 zvezkov po Din 13.—. Vezana knjiga stane vsaka po Din 05.—, celo platno Din 70.— in z barvano sliko na prednji si'rani po Din 75.—. Knjižnice in čitalnice ne bodo imele za to zimo lepše knjige kakor je Winnetou. Naj poizkusijo, bodo videle, kako jo bodo ljudje radi brali! Zato naj vsa društva, ki še niso te knjige naročila, brž pišejo po njo, sedaj je že na razpolago. Člani društev zahtevajte v svojih knjižnicah roman Winnetou! Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Svetovati Kongres prete-oceoiishin letalcev. Pod pokroviteljstvom Mussolinija je razposlal italijanski letalski klub vabila na svetovni kongres oceanskih letalcev. Vsak udeleženec kongresa je že moral izvršiti najmanj eden prelet * Oceana. Pri tokratnem letalskem zborovanju gre za resno delo, ki bi naj osiguralo za bodočnost prekooceanski promet. Vsi udeleženci morajo predložiti pripravljalnemu odboru do 28. februarja poročilo, ki bo vsebovalo izkušnje ter opazovanja pri preletu Oceana. Kongres bo pričel dne 22. maja t. 1. in bo trajal 8 dni. Cilj kongresa je: se po-vzpeti do sigurnosti, ali je sploh možen pri sedanjih razmerah reden zračni promet preko Oceana in kateri predpogoji za to bi bili potrebni. Zboroval ci bodo obravnavali pred-v ?m n^1 lednja vprašanja: L Sedanji te7 '"ni položaj letalstva s posebnim c r-i gonilni materijal. 2. Izhodi- r- ' ^doči prekoocean=ki promet, or " , vme?na pristanišča. 3. Vre-r ^ in skupno delovanje med- ' - vremenskih postaj. 4. Brez- i -i r->r-':-rno sporazumevanje. °ko izmed zgoraj omenjenih vpra-bo obdelala posebna komisija. 1 liani pričakujejo, da bodo posetili -"»-•«s letnici iz v°eh delov sveta. Demonstracije proti obsodbi opozicijo**alnih poslancev na Poljskem. Smo £e poročali, kako js bilo na Poljskem obsojenih 10 poslancev iz vrst opozicije na več let. Na sliki vidimo, kako razganja policija na konjih demonstrante izpred sodišč^. Od izida posvetovanj je odvisna tudi udeležba mednarodnega kapitala na izvedbi stalnega prekooceanskega prometa. Kongres bo vzdramil tudi industrijo, da bo začela graditi res za te polete vporabna in trpežna letala. Na ta zbor so povabljeni tudi vsi svetovno znani graditelji aeroplanov. * kega občinskega urada na Bregu. Na obiino udeležbo vabi odbor. Čebelarska podružnica za srez Konjice ima svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom v nedeljo dne 31. t. m., ob 9. uri dopoldne v deški osnovni šoli v Konjicah. P. n. čebelarji posetijo lahko ob tej priliki vinsko razstavo in se udeleže tudi občnega zbora Sadjarske in vrtnarske podružnice, ki bosta tudi tega dne v našem trgu. Novi rozpršiSnik „Kovina". Občni zbor Sadjarske podružnice na Ptuju se vrši na Svečnico dne 2. februarja, ob 8. uri zjutraj pri g. Brenčiču. Ob tej priliki bo predaval g. ravnatelj Priol iz Maribora. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Oelju ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 31. t. m., ob 9. uri dopoldne v poslovnih prostorih okoliš- Pri škropljenju sadnega drevja ter vinogradov vporabljanio v -svrha razpršitve tekočine razne vrste razpršilnikov. Od razpršil-nikov, ki jih vporablj&mo bodisi pri drevesnih ali vinogradniških škropilnicah, jih je največ v praktični \ porabi onih, ki imajo spiralno iglo. Ti razpršilniki pa ne omogočajo regulacije obsega, jakosti in načina razpršen ja do najfinejše megle in na curek pri enakem pritisku. Najnovejše potniško letalo, ki ima 4 motorje (vsak po 200 konjskih sil). Mctorji sa nameščeni radi ravnotežja na vsaki strani pod peruti.— (Desno:) Blagcslavljanje voda vRumuniji se vrši za pravoslavni Božič. Duhovnik vrže posvečen križ v reko. Možje se podajo v ledeno mrzlo vodo in taisti, ki najde križ pod vodo, ga poljubi in ga izroči proti primerni nagradi kralju. Glavna naloga vsakega razpršilnika obstoja v tem, da tekočino enakomerno in čim fi-nejše razdeli na površini onih mest, ki se morajo zavarovati s škropilom proti napadanju s strani raznih škodljivcev. Neenakomerno razpršenje tekočine pomenja nepotrebno, torej prekomerno vporabo škropila. Kako važno je nadalje, ako nam omogoča razpršilnik brez nadaljnega dela samo z obratom nastaviti tekočino na curek pri enakem pritisku, bo razumel oni, ki z dosedaj-nim razpršilnikom ni mogel doseči višje ležečih mest. Pri zatiranju n pr krvave ušice, ki napada v kolonah sadno drevje, smo do-tično napadeno mesto močno oškropili, ako smo se posluževali škropilnice. Z razpršeno tekočino pa ni bilo vedno mogoče v jakem pritisku do dobra napadena mesta razmočiti, ako se nismo z razpršilnikom samim približali neposredno napadenim mestom. S čim večjim pritiskom je bilo mogoče doseči taka napadena mesta, tim sigurnejši je bil uspeh zatiranja. Razpršilnik »Kovina« omogoča, da z nezmanjšanim pritiskom tekočine v curku dosežemo 8 do 10 m visoko ležeča mesta ter jih intenzivno razmočimo. Isto velja n. pr. tudi za kaparja ali pa za razne gosenične za-predke itd., ki jih lahko, ako jih z ročnimi sredstvi ne moremo odstraniti, stavimo pod močni curek škropila •v /s C Razpršilnik »Kovina«, Kot ga kaže v prerezu gornja slika, sestoji iz treh delov in sicer iz ostrešja, razpršilnega stožca z ventilom in razpršilne kapice Ostrešje razpršilnika ima obliko velike črke T, samo da je vrh-na znotraj sitožčasto izbrušena cev dvignjena ¡ca 45° napram navpični priključni cevki s priključitvenim vzvojem. Razpršilni stožec je točno pribrušen notranjosti ostrešja tako da že vsled tega popolnoma zapira izstop tekočine in omogoča dohod le v odvodne kanale. Dovodni kanal stožca Al omogoča dostop tekočine k razpršilni spirali in služi razprše-jnju ,kanal A2 pa omogoča prosti izhod tekočine v obliki curka skozi stožec in kapico razpršilnika. Razpršilnik privijemo na nastavek razpršilne ali bambusove cevi vseh sistemov sadnih in vinogradniških škropilnic, ker Je priključeni vzvoj normaliziran. Dotok škropila v razpršilni stožec regulira- mo na razpršenje Al na ta način, da obrnemo ošpičeni del kraka ventila V v smer dovodne cevi (navzdol). Ako pa hočemo nastaviti na curek, obrnemo topi del kraka navzdol. Leži krak v vodoravni legi, je dotok škropila v razpršilnik zaprt. Pri vporabi bam busovih cevk je ta razdelba neobhodno potrebna, ker nam omogoča regulacijo, predno smo otvorili do.tok škropila v bambusove cevi iz škropilnega kotla. čiščenje razpršilnika obavljamo na ta način, da odvijemo matico M ter potegnemo raz pršilni sitožec iz ostrešja Sedaj lahko dobro očistimo vse dovodne kanale in spiralo, nakar zopet vtaknemo stožec v ostrešje in matico M dobro privijemo. Dobro je tudi, ako po čiščenju pred ponovnim sestavljanjem stožec namažemo z oljem ali mastjo, da se lažje vrti v ostrešju. Istotako lahko odvijemo kapico K ter jo dobro očistimo ter pazimo, da je brtvilo v redu. Novi patentirani razpršilnik »Kovina« torej združuje vse prednosti, ki jih zahteva danes napreden sadjar in vinogradar od razpršilne naprave. Enostavna konstrukcija, regulacija načina škropljenja, enostavno čiščenje vseh delov, neposredna zveza razpršilnika z zapornim ventilom, možnost priključka na vse sisteme škropilnic ter nizka nabavna cena. Univerzalni razpršilnik »Kovina« se dobiva v Mariboru pri Štajerski sadjarski zadrugi v Miklošičevi ulici, ali pa pri glavni zalogi J. Videmšek v Mariboru, Koroščeva ul. 36, po ceni od 35 Din. * Juha iz Msle smetane. Razžvrkljaj v mali skodelici mleka, 1 jajce in žlico moke. To vlij v pol litra vrelega mleka ali vode. K. zavre, dodaj četrt do pol lit"a smetane, p mešaj, da se smetana enakomerno razdeli, nato pa postavi juho na toplo, da postane zopet vroča. Vreti ne sme. Napravi sveti-- rumeno prežganje — maslo in moka - nanj vrzi ščep kumi-ne, zalij takoj s Vladno vodo, soli in pusti pokuhati. Prideni kisle smetane, še pusti malo prevreti in vlij v skledo na kockasto zrezan črn kruh. ""'-^a juha. V železni ponvi razpusti dve zvrhani žlici surovega masla. Ko so pene čiste, dodaj dve žlici moke in pusti, da zaru-meni. Prilij dva litra mlačnega pinje-nega mleka, med tem pa pridno mešaj. Soli in pusti, da vre pri malem ognju. Mešaj, da se ne p ipali. Že kuhano še pusti pokrito stati na toplem ob kraju štedilnika. Krompirjeva juha s kislo smetano. Olupljen, na krhlje zrezan krompir kuhaj v soljeni vodi, kateri si pridjala lavorjev list, peteršiljevo korenino in par celih poprov. Ko je krompir kuhan, razžvrkljaj v kisli smetani bele moke, prilij k krompirju in pusti kuhati. S Fižolovo juho napraviš ravno tako, opusti pa peter-šilj in poper. Prvo vodo oredi iz fižola, zalij z vročo vodo in dodaj ščep ku-mine. Krompir z : ilekom. Skuhaj v osoljeni vodi olupljen in na krhlje zrezan krompir. Vodo od1'j pa krompir zmečkaj s kuhalnico, prilivaj med mešanjem vroče mleko in mešaj tf ko dolgo, da nastane gosta gladka kaša. Dodaš še lahko sladke smetane ali košček surovega masla. Kisla repa s smetano. Kislo repo skuhaj, podmeti in prideni kisle smetane mesto zabeli. Pusti, da še prevre. Vmes zmešaj kuhan fižo' Jed za postne dni. JPrepečeni rezanci. Široke rezance skuhaj v slani vodi, vlij na sito in polij s hladno vodo. Hladne in ocejene rezance zmešaj s kislo smetano, v kateri si poprej razžvrkljala jajec in malo moke. Rezance nato vsuj v omaščeno pekvo in speci v vroči pečici. — Lahko dodaš nekaj presnega masla, če smetanu i mastna. Na krožnik kuhanih rezancev vzemi četrt litra, smetane, 2 jajca in pol k^- « moke. # Kako dobiš »Gospodinjski kc ¿d r« zss.^nj? Pridobi tri nove naročnike za »Slovenskega gospodarja« ali za »Nedeljo«, pa dol)'- kole lar zastonj. Samo sedem jajc stane »Gospodinjski koledar« pa ga še toliko naših gospodinj nima! Za sed.^m jajc dobiš 10 I)¡n, te daš v pismo, oziroma kupiš 10 znamk po 1 Din in pelješ na naslov Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Gospodinja, Imaš 30 lepih jabolk? Če jih imaš, prodaj jih, za teh 10 Din si pa kupi »Gospodinjski koledar« ki ga dobiš takoj, ko pošlješ 10 Din ali v znamkah Tiskarni ; Cirila v Mariboru. 5 litrov mleka pa dobiš »Gospodinjski koledar« ki ti bo rav no pri mlekarstvu služil celo leto! Gospodin a, ne pomišljaj! Pošlji 10 Din ali v znamkah, <; » dobiš lepo vezan »Gospodinjski koledar», Tis karni sv. Cirila v Mariboru. Katere slike so v »Gospodinjskem koledarju? 1. Naslovna slika kaže slovensko dekle s Koroškega. 2. Gospodinjski tečaj v Zidanem mp?tu. 3. Dekleta pri pranju — gospodinjski tečaj čč. šolskih sester v Mariboru 1931. 4. Dekleta v kuhinji — gospodinjski tečaj v Celju. 5. Dekliška zveza slovenskih deklet v Zagrebu 6. Gospodinjski tečaj 'Obrež pri Središču. 7. Gospodinjsko-nadaljevalna šola v Slovenski Bistrici. 8. Dekleta na vrtu — gospodinjski tečaj pri č. šolskili sestrah v Mariboru. Udeleženke teh tečajev še menda nimajo vse »Gospodinjskega koledarja« Pošljite znamk za 10 Din v pismu na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru. * Cene in scimska poročila. Mariborski svinjski sejem dne 22. jan. 1932. Pripeljanih je bilo 92 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 00 do 90 Din, -i Gornja Sv. Knngota. Na Sv.efčnieo dne 2. fe« bruarja, popoldne po sv. 'blagoslov ob treh, priredi Katoliško prosvetno društvo v Gornji Sv. Kunga'i rimsko igro iz časa divjega cesar-j j Nerona »Vestalka« v petih dejanjih z štirimi živimi slikami. Vstopnina nizka. lene in 3—4 mesece 150 do 200 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, eno leto stari 700 do 1100 Din, 1 kg žive teže 6—7 Din, mrtve teže 8.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 42 komadov. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 23. januarja 1932 so pripeljali špeharji 159 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 12 Din, slanina 12 do 14 Din. Kmetje so pripeljali 5 voz sena po 80 do 85 Din in 1 voz ržene slame po 70 Din, 4 voze krompirja po 1 do 1.50, 2 čebule po 5 do 6, 20 vreč zelja 2 do 3 (glava). Rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50, proso 1.75 d/> 2,- ajda 1.50, ajdovo pšeno 4 50 do 5, fižol 2 do 2.50. Kokoš 25 do 35, piščanci 25 do 65, gos 50 do 65, puran 60 do 100. Orehi 5 do 6, luščeni 16 do 20. llren 12 do 14. Kislo zelje 3 do 4, repa 2, ra^ič 12 Din. Jabolka 3 do 5 D. Mleko 2 do 3, smetana 10 do 12, surovo maslo 24 do 32. Jajca ^75 do 1.25, med 14 do 20, suhe slive 8 do 1.2 Din. i»" i0] Zadnja in najnovejša pristno ameri-kanska je ta-le: V Njujorku so izročili pred kratkem prometu res znamenit in izredno velik most. Predajo mosta prometu je izrabil velik njujorški list v to, da je razpisal nagrado, ki je vsekakor izvirna. Časopis obljublja 10.000 dolarjev nagrade onemu čitatelju, ki bi uganil: starost, spol, telesno postavo, barvo las, poklic in druge posebnosti onega človeka, ki bo skočil kot prvi z mosta v vodo in si končal življenje s samomorom. Od dneva, I.o je bila razpisana ta čudna nagrada, se drenjajo ljudje po novem mo^-tu, prebijejo tamkaj po več ur na dan in čakajo, ali se ne bo kedo žrtvoval in skočil v valove. Varnostne oblasti so toliko pritisnile na omenjeni list, da je razložil podelitev nagrade v tem smislu, da nikakor ni dovoljeno, da bi kedo v svrho nagrade najel samomor, ali da bi kedo koga na zvijačen način pognal preko ograje v vodo. V takem slučaju bo občutil tekmec za nagrado vso strogost ->kona in smrtne muke na električnem stolu. Št, Peter pri Mariboru, Vsled sklepa odbo-rove seje z dne. 14. januarja t. 1. se skliče v kratkem občni zbor dekliškega krožka prosvetnega društva »Skala«, nakar že danes opozarjamo dekleta šentpeterske župnije, da se občnega zbora v prav obilnem številu ter sigurno udeleže. Sv, Trojica v Slov. goricah. Domače katoliško izobraževalno društvo hoče tudi za ta predpust prirediti nekaj veselega. Vprizorili bomo v nedeljo dne 7. februarja, popoldne ob treh v samostanski dvorani š&loigro v treh dejanjih »Davek na samce«. Vstopnina običajna. K obilni udeležbi vabi odbor. Središče ob Dravi. Društveno delo je zlasti sedaj v zimski dobi b-'j živahno. Žal, da pri reditev ne moremo objavljati v časopisju, ker pride oblastno dovoljenje navadno šele 1 ali 2 dni pred prireditvijo. Zlasti za lepo Slomše-kovo proslavo dne 10. t. m. je bilo marsikomu žal, da se je ni udeležil. Slavnostno besedo o našem velikem apostolu Slomšku je govoril g. prelat dr. Kovačič iz Maribora. Možu, ki je za Središče že toliko storil (kronika »Trg Središče«), so bili poslušalci hvaležni. Ugajal je posebno še nastop belooblečenih deklic v de-klamatorični sliki in petje Slomškovih ter božičnih pesmi. Društvo je poslalo čisti dobiček od prireditve v znesku 150 D v fond za Slomškovo beatifikacijo. Sv. Tomaž pri Ormožu. Katoliško izobraževalno društvo vprizori v nedeljo dne 31. jan., popoldne po večernicah, dve čisto primerni burki za postni čas. V prvi »Krišpin in Fridolin«, kakor tudi v drugi burki »Usodna zamenjava« je pač dovolj snovi za smeh. Še celo tisti, ki se radi drže bolj resno in modro, se bodo lahko tokr t od srca in pošteno nasmejali. Četudi je dandanes hudo za denar, pa vendar pridite v velikem številu na to prireditev domačini in seveda tudi sosedje. Boste vsaj za tisti čas pozabili na težave, ki tarejo danes ljudi, pa tudi tisti, ki vedo, da še je na tomaževskem društvenem domu precej dolga. Na sedenje!. Polzela. Dramatični odsek Katoliškega Prosvetnega društva na Polzeli priredi na pustno nedeljo, to je dne 7. februarja v Prosvetnem domu Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Veriga«. Za slovo od predpusta bode še par kupletov in zabavnih prizorov. Opozarjamo posebno na kuplat »Županski kandidat«, prvič vprizorjen in zapet v tukajšnji okolici. Videli bomo, kako se palček predstavlja za županskega kandidata. Vabimo! Polzela. Kmo ijsko prosvetni tečaj. Katoliško prosvetno društvo prireja v letošnji zimski sezoni vrsto predavanj za naše gospodarje in gospodinje, sedajne in bodoče, pod imenom: Kmetijsko prosvetni tečaj. Predavanja e vršijo navadno vsako drugo nedeljo popol-Ine po večernicah v Prosvetnem domu. Prvo «e je vršilo dne 10. januarja ter se je udeležilo nad 200 ljudi. Predavala sta g. ing. Dolinar in A. Mihelčič. Drugo predavanje se je vršilo dne 24. januarja. Predaval je g. Pušenjak o zadružništvu Tretje-predavanje, katero je bilo prvotno namenjeno dne 7. februarja, se pa vrši že na Svečnico dne 2. februarja. Predavanja g. ing Oblak o živinoreji in g. Mihelčič o zavarovanju. Opozarjamo na to spremembo in vabimo na udeležbo na Svečnico. Gornja Ponikva. Društvo »Slomšek« naznanja, da priredi v nedeljo dne 31. januarja, po večernicah v šoli bogat srečolov s približno 500 krasnimi dobitki, kakor: blago za cele ženske obleke, mastne klobase, cela prašičja noga, ure, medene potice itd. Srečke se bodo prodajale isti dan po prvi in drugi sv. maši in pred začetkom v šoli. Cena srečki 1 I)in. Vabljeni domači in sosedje! Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev društvene, knjižnice. Kenjice. Katoliško izobraževalno društvo vabi za Svečnico dne 2. februarja, ob treh popoldne v Katoliški društveni dom v Konjicah k gledališki, predstavi »Revček Andrejček«, ljudska igra s petjem v petih dejanjih. V nedeljo dne 7. februarja, se vrši istotam ob pol osmih zvečer društvena pred,pustna zabava s šaljivo igro, petjem ter drugimi zabavnimi komadi. Ne zamudite obehkrai'nih prilik, ob katerih se vam bo nudilo prav zdravega pred pustnega veselja. — Odbor. Vedno pogosteje je slišati upravičenej pritožbe ženskega sveta, da ne odgovarja pravno stališče žene resničnim življenjskim razmeram in okoliščinam. Take pritožbe prodirajo v javnost iz ust onih žen, ki aiso zadele / zakonu na srečo in radi tega p.i zahtevajo napram možu svojo pravico od postave. Žene pa, ki preživljajo srečni zakon, tem ne pride niti na misel, da nekaj glede njihovih pravic ni v redu. Baš tako je bilo tudi v preteklosti. V prejšnjih časih je bila žena pravno veliko manj zaščitena in vendar si je znala svoje pravo sijajno ohraniti, da je bil večkrat mož vse drugo le »gospodar v hiši« ne in da j*. morala dostikrat poseči vmes javnost, če se je mož preveč osmešil v družinskem življenju. Tedaj v onih starih časih so bile vsekakor postave mnogo strogejše. V mestu Darmstadt v Nemčiji so obsodili prepirljive ženske, da so morale jezditi osla. Pri takem prizoru je znal vsakdo, koliko je bila ura. Tudi zmerjanje iz ženskih ust na ulici je bilo prepovedano. Ako se je ženska izpozabila tako daleč, da je javno oštela poštenega mešča< na, so jej prisodili batine. Na Francoskem je bilo glede ženskega vprašanja nekoliko drugače. Mož, ki je dopustil, da ga je pretepavala njego^ va žena, je imel poleg škode še sramoto. Njegove žene niso obsodili, da je jezdila osla, ampak njega so posadili naj osla tako, da je držal v roki živalski! rep. Taki prizori so bili dokaj pogostni.1 Podobne navade je izslediti v sred-! njem veku tudi po raznih krajih Nem-' čije. V mestu Fulda je bila dolžnost dvornega maršala, da je raziskal slučaj, ako je pretepla žena moža. Ako se je izkazalo, da je bil mož res taka copata, da si je pustil dopasti tako sramoto, so odkrili streho njegove hiše. Tal navada odkrivanja streh copatarjem' se je obdržala do konca 18. stoletja. Tudi v Blankenburgu v Turingiji so obstojale enake naredbe, ki so grozile pretepaškim ženam s strogo kaznijo: morale so plačati globo ali so jih tudi zaprli — a tudi možje slabiči niso ostali nekaznovani. Šlevaste zakonske može so obsodili na denarno kazen, so jih zapirali in jim razkrili hiše, da je lahko vsakdo videl, kedo gospodari v hiši. V mestu Mainzu so kaznovali copa-j tarske može v noči od pusta na pepel-1 nico. V tej noči se je zbralo mlado in odraslo z bobni, piščalkami, z zastavami, na konju in peš in so se podali pred hišo moža, ki je bil batinan od žene, in so mu razkrili hišo. Stari časi niso trpeli mož slabičev iti so jih skušali vzgojiti k možatosti z vso' strogostjo. »OPISI Kuše. Pri nas nismo čutili toliko svetovne gospodarske krize, ■ dokler se tovarna za dušik ni odločila, da bo odipustila svoje delavstvo, a sedaj, ko jih je že odpustila 86 in jih namerava še več, smo jo tudi mi začutili občutno. Da pa obupancem vsaj nekoliko od-¡pomoremo, smo ustanovili akcijski odbor, v katerem so zastopniki občine in vseh humanitarnih društev in kateri zbira imena ter podporo dobrih src da pomaga najrevnejšim, jln tudi naše Prosvetno društvo je priredilo v prid brezposelnim v nedeljo dne 24. t. m. popoldne ob treh v svojih prostorih Finžgarjevo [dramo »Razvaline življenja«. Ves čisti dobitek je dalo društvo na razpolago akcijskemu odboru za od dela odpuščene reveže. — Kakor smo doznali, je gospod Viktor Gla-ser, lesni trgovec v Rušah daroval brezposelnim revežem 60 metrov drv in tudi tovarna za dušik je baje dala akcijskemu odboru v isti namen na razpolago 10.000 Din. Hvale in posnemanja vredno dejanje! — Dne 7. februarja pa naše Prosvetno društvo priredi zvečer pustno komedijo, Gogoljevo »Ženitev«, ki jponazoruje čisto neverjeten, a resničen slučaj, da namreč ženin tik pred poroko uide skozi okno, samo da se reši tako »sladkega« zakonskega jarma. Komedija je polna smeha, zato pa vibimo k tej veseli prireditvi že zdaj vse prijatelje smeha. — 15. januar 1902 je oni strašni usodni dan, ko so tudi naši delavci, kot je že zgoraj omenjeno, vrženi na cesto. In to so skoro sami družinski očetje. Nikakor nam pa ne gre v glavo, da podjetja, kv imajo poleg Slovencev zaposlene tudi ino-zemce, odpuščajo le Slovence. Slovenski delavci so gotovo tudi dovolj izvežbani. Kako pa postopajo druge države? Ali morda svoje domače delavce odpuščajo, da obdržijo v službi naše? Naj bi merodajni krogi tudi v tem joziru napravili red in vsaj na domačih tleh ščitili domačega človeka. Vnrberg. Za božične praznike, praznik novega leta in druge praznike in nedelje so na-domestovali našega bolnega vlč. g. župnika čč. gg. patri minoriti iz Ptuja. Župljani vur- berški se čutimo- dolžne, da izrečemo omenjenim gospodom najsrčnejšo zahvalo. Zahvalo pa smo tudi dolžni gg. zdravnikom iz tukajšnjega ruskega sanaitorija, kateri so vse svoje moči in sredstva uporabili trr nam našega g. dušnega pastirja ozdravili in ohranili za svoje nadaljno težko delo. Naj bo ljubi Bog vsem plačniki Našega nad vse delavnega ter za božjo čast vnetega vlč. g. župnika nam pa naj Bog še dolga leta ohrani! — Vurberški župljani. Spodnja Sv. Kungota. Veselih novic nič ni pri nas. V preteklem letu smrt sicer ni kaj •jrehudo gospodarila, pobrala pa nam je najstarejši zakonski par, namreč Jožefa Žižek v 95. letu in Marijo Žižek v 88. letu, v zakonu sta živela 65 le^ Ob božičnih praznikih so zvonovi peli 801etnemu Alojzu Polanec, bivšemu županu v Dobr^nju, v novem letu pa je razen enega šolarja legel v hladni grob blagi Anton I.eber, ki je dočakal 81 let, črez 30 let bil cerkveni ključar in nekaj časa tudi župan v Gradiški. Naj počivajo v miru! — Špičke imajo o roci skoro pri vsaki hiši. — V preteklem letu so našo cerkev parkrat obiskali tatje ter odnesli oltarne prte, sveče itd., še celo na božični dan so se pojavile te hudobe. — »Kriza« slišiš povsod, pa jo tudi čutiš. Si. Peier pri Marikoru. V Viničkigori je umrla prevžitkarica Šnueti. M., verna žena spoštovana in priljubljena med farani. — V nedeljo dne 17. t. m. je bilo oklicanih 10 parov. Je pač ta šmentani pust letos kratek, zato se je treba požuriti. Vseh Š3 ni, pravijo-če še kateri manjka, bo gotovo prišel na vrsto po Veliki noči, ko bo že vse zazelenelo in zacvetelo po lepih šentpeterskih hribih in do linah. Sv. Foicr pri Mariboru. Tukaj smo pokopali Frančiško Fras, ženo Antona Fras. Nemila smrt jo je vzela v najlepših letih (50). Žalujoči soprog in sedem nepreskrbljenih otrok žaluje zanjo, kakor tudi vsa okolica. To je pričal veličasten pogreb, kakor ga naša vas šc ni videla. Rajna je bila prijazna 5n dobra napram vsakemu, zla?.fi revnim otrokom. Zanimala se je za vse lepo in dobro in zlasti podpirala godbeno umetnost. Zato so jej tudi godci od Sv. Martina in Št. Petra pod vodstvom g. Vinko Najvirta izkazali zadnjo čast na njeni poslednji poti. Pri nagovoru vlč. g. župnika Tkavca, ki jo pogostoma oskrbel s sv. zakramenti za umirajoče, ni ostalo skoro nobeno oko suho. V srce segajoč je bil pogled na obupno plakajoče otroke, ki so izgubili svoj najdražji biser. Ohranimo jej časten spomin! Naj v miru počiva! Podova. Tukaj je bil v noči dne januarja od ponočnjakov .lapaden obče priljubljeni fant Avguštin Skodič, ko se je vr-čal mirno domov od vaje ■'a igro. Surovine so ga brez povoda tako obdelale, da je obležal revež v nezavesti. Taka podivjanost je sraina.a! Sv. Lovrenc na Pohorju. Življenjska bilanca za našo planinsko župnijo kaže v pretečenem letu sledeči izkaz: Trikratni »da« pred oltarjem izgovorilo in zrkcnski križ na rame naložilo si je 17 parov. Najmlajši ženin je imel 23 in najmlajša nevesta 17 let; najstarejši ženin 57 in najstarejša nevesta 50 let. Umrlo jih je 36, moških 10 in 20 žensk. Najstarejši je štel 88 let; lepa starost, kaj ne? Pa »za seme« imamo še bolj »'arega, ki bo dne 4. marca t. 1. zdrčal v 90. leto. Leta 1929 jih je umrlo 55, leta 1930 46 in lani f!6; ako bodo smrtni slučaji v tej meri padali, po^m črez 3 ali 4 let:i sploh ne bomo -č -mirali in bo člen drugemu še bolj na poti, knkor smo zdaj. Da ta bojazen ni prazna, knže tudi število rojstev, ki je lan-ko leto d seglo število 93, dev:kov 52 in 41 dp'--if. Med lan ' ' krščenci je bila tudi deklica, katere vsled teže botra ni mogla na rokah drž:-, i, bila je nnmr. že 8. let stara in je prejela pri sv. krstu ime tiste zmmen '9 žene, ki edina izmed veh ni bi!" rojen;.. Po-mudimo se še malo pri novorojencih. Nek'laj je bila navada (nncoče zapoved), tla so krstne botre jemali veino dve .o~°bi, 'on.....i moškega in eno " --ko. Pri - s tega v.s davno ni več, ker so vlosto krstivh botrov pro-vz-ile skoraj izključno ženske. Z Ir kimi novorojenci si je »rc-'te gi 'o« 12 botrov in 81 botri c. Pa nismo «»voščljivi lepemu spolu te 'a-sti, katero nam odtehta izredno srečen slu "a j, da je lnn?ko leto pomrlo ve; žensk kakor moških in se naredilo več fantkov kakor «•* klic. — Kakor po vseh '-rajih, občutijo gocpodaivko stisko in pomanjkanje »krivičnega niamona«, enako nam Po''i ^rcem ni f 'zaneseno. Velik Pametni sodnik. Nekoč je živel na Kitajskem slep popotni muzikant, ki je z dolgo palico tipal pot in je tako prišel iz •kraja v kraj. Svoje gosli je nosil v vreči na hrbtu. Nekoč je pa prispel do plitve reke, n ni vedel, kako hi tu prišel na oni breg. — Tedaj je naletel na potujočega trgovca z .oljem in ta mu je zalili cal: »Pojdi, prenesem te čez vodo. Drži mi ta-čas mošnjo z denarjem, da mi ne pade v vodo!« j Slepec se je res obesil možu na hrbet in je držal v rokah težko mošnjo z bakrenim denarjem, katerega je Januš Goleč: Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. II. POGLAVJE. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. I11 tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Talii s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Ta-liovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tabu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem G;'egorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma ban-sko vojsko. Odpor Ileningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drngo polovico pa jo prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vclI-no bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladar,stvo Tahovo nepostavno 111 je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na drug-gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, ovo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid n» obe oči, ker se je obnesel za čast svoje-edina hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandui ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo veii domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stai i Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili v/. naše okolice 14 deklet in žen. Ke/ otroka lc in le revež je kmet-vinogradnik, ki pridelanega vina ne more prodati, a si ga v najslabšem slučaju vsaj sam lahko privošči ter v obupnem veselju jucka in pljše po zidanici. Mi Pohorci pa žalostni hodimo okrog naših žag, ker si s štuki, deskami in krajniki ne moremo več pokriti naših potreb; ako se oglasi kupec, moramo dati blago za vsako ceno, da se velikokrat niti delo več ne izplača. Sploh pa v se-dajnem času vsak pridelek, najsibo les, vino ali živina, nima vrednosti, dokler je v kmetovi posesti; šele potem, kadar pride v druge, tretje ali četnte roke, dobi svojo pravo, dostikrat čezmerno vrednost. Vzamimo n. pr. samo vžigalice. Okroglo 2000 škatljic jih gre v eden kubični meter. Kmetje težko dobimo za rezan les 200 Din; za plohe pa komaj 30 do 50 Din za kubični meter. Ako odračunimo polovico tega zneska k stroškom, ki jih ima tovarnar, mu še vseeno ostane 1000 Din dobička. Kdor zna in sme tako gospodariti, takemu se pač ni bati gospodarske »griže«. Obupni kme'ov položaj in rešitev iz tega stanja je na kratko pa stvarno orisal neki kmet iz sosedne župnije z naslednjimi besedami: »Ko sem posestvo prevzel, sem bil do vratu zadolžen; komaj sem se tekom let izkopal in izplačal dediče ter se malo oddahnil; zdaj, ko nobeden pridelek nima vrednosti in je hrana, katero povžijem, več vredna kakor pa moje delo, sem pa spet začel v dolgove lesti. Vem, kaj bom storil! Vložil bom stvarno sestavljeno in zadostno kolkovano prošnjo na pristojno ministrstvo in se dal — upokojiti!« Bog ga usliši! Ako se mu njegova nakana posreči, mu bomo drugi takoj sledili! Št. ilj v Slov. gcr. Nenavadna smrt je zadela vpokojenega železniškega čuvaja in posestnika Franca Žnidariča. Imel je na domu koline, na katere je povabil tudi svoje znance. Zvečer, ko je bilo že vse gotovo, je povabil goste v sobo, kjer je bila že pripravljena večerja. V veži pa je ostala še m;za, ki je spadala v kuhinjo in jo je hotel tudi tja prenesti. Pri tem pa je hipoma začutil strašne Večine v tr;-'-: hu ter se z glasnim kMcem vrgol na posteljo. Ker bolečine ni: o odnehale, so ga prepeljali ponoči v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran, toda je kmalu po operaciji umrl. Pri operaciji so ugotovili, da mu je vsled ' prenosa- sicer ne težke mize počilo malo črevo. Krattko pred usodno nesrečo se je še izrazil svojim znancem in prijateljem da bi rad živel še vsaj 20 let v Hočah, kiei se sedaj počuti tako srečnega na svojem novo kupljenem posestvu, poleg tega pa ši je pogosto želel, da bi ga Bog obvaroval, ko mu že enkrat istečejo ure življenja, dolge bolezni, v čemur je bil tudi uslišan. Pokopan je bil dne 16. t. m. na magdalenskem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pri nas se pogosto sliši glas župnijskih zvonov, ki naznanjajo, da je neusmiljena in neutrudna koščena žena prišla in vzela iz vrst naših župljanov svojo žrtev. Smrt menda hoče doseči ali pa še celo preseči število v ravnokar preteklem letu. 18. t. m. smo spremili na kraj večnega počitka Jakoba Hrga, prevžitkarja iz Kukave. Svojčas je blizu in tudi dalje okoli hodil kopat studencev in je s tem pripomogel, da imajo zdaj marsikje v neposredni bližini zdravo in dobro pitno vodo. Malo prej, to je dne 30. decembra, smo spremljali na isti poti njegovo ženo Marijo. Sedaj malo poglejmo nazaj, kako smo se v minulem letu 1931 gibali: rojstev smo imeli 90, poročenih je bilo 12 parov, umrlo jih je 80 in nekaj po raznih bolnišnicah. Malo je let da bi v naši župniji bilo števi'o umrlih tako visoko. Že samo v vasi in okolišu Gabernilc je tekom lanskega leta zapustilo pet ljudi to solzno dolino in so se preselili, kakor upamo v boljšo večnost. Zadnjega izmed teh smo iz ročili materi zemlji Antona Crk, zasebnika starega 77 let. Bil je svoj č^s kovač, potrpežljiv in mirnega značaja. Bil je tudi darcžMiv. kapljico, ki je zra-sestro. Žalujoči materi, bratom in sestram naše sožalje! Ti pa, blaga Radica, počivaj v Gospodu in v miru! Laški okraj. Posebna težava za našega kmeta pa tudi za mlinarje je žitno gospodarstvo, katero se je lansko leto uveljavilo. Poprej so kmetje, ako so imeli kakšen mernik odvišne pšenice, isto lahko prodali svojemu sosedu, malemu posestniku, kočarju ali pa najbližnje-mu mlinarju, kateri je pšenico zmlel in moko prodal kupovalcu, to je predvsem malim kmetom in delavcem v bližini. Moka iz domačih mlinov je bila navadno cenejša, kot pa v trgovini, pa tudi kruh je bil boljši. Na občnem zboru Kmetijske družbe smo slišali veliko tozadevnih priitožb in se je sam minister Pucelj izrazil proti, češ, da se je šlo z žitnim monopolom previsoko. V jeseni smo slišali obljube, da se bo žitni monopol za pšenico ukinil. Želimo, da se dane obljube tudi izvršijo! V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo objavili tiste določbe novega zakona, ki se nanašajo na lovsko pravico, razdelitev divjačine in na lovišča. Danes prinašamo lovno-policijske določbe. Lovopust, izjeme. Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, damja-ki in košute, divji kozli in divje koze se smejo streljati v označenem času vobče, a srne in srnjaki do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati v njihovem prvem letu. Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito pitic se s tem zakonom celo leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice kakor tudi njihova gnezda, .jajca in mladiči (čl. 17). Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo poljedelstva in gozdarstva. Kjer bi se ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža. Če lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršil odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve atopnje odstrel s pomočjo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskih upravičencev (čl. 20). Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladkoseč-nosti, izboljšuje naravna »Franz Joseiova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajno rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 18 Nedovoljen način lova. Zaščitena divjačina se sme loviti samo a puško, na konju ali s sokolom, s psom ali ps brez njega. Lov s hrti je prepovedan. Z braki loviti je prepovedano od 15. janu^ arja do 30. septembra. Prepovedano je: 1. lovljenje zaščitenih ptic in zaščitene dla3 kaste divjačine z zanjkami, pastmi, skopcij hrano, ki so ji pridejana omama sredstva,1 limanicami, mrežami in vsemi ostalimi slič-: ni mi sredstvi. Prav tako je prepovedano vsa-š kemu zasebniku, razen registrovanem trgov-j cu, lovskemu upravičencu in njegovemu ose-: bju celo samo hranjenje takih priprav za lov-?' ljenje zaščitene divjačine; 2. lovljenje in preganjanje divjačine in ptic' ob času velikih žametov, snegov in poplav in lovljenje jerebic, zajcev in fazanov na vozovih, avtomobilih, sankah ali z uporabo re- • flektorjev; 3. poškodovanje in uničevanje gnezd in legel ter pobiranje in uničevanje jajec in mladih ptic. Jajca smejo pobinti samo lovski upravičenci in "e ti samo za gojitev divjačine. Lovljenje, divjačine je lovskemu upravičencu dovoljeno tudi z mrežami ali drugimi pripravami, toda samo za gojitvene ali naučne namene (čl. 21). Zastrupljanje nezaščitene divjačine in zver-jadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem proti izrecni dovolitvi obče upravnega oblastva prve stopnje in sicer samo na krajih, ki so izrecno naznačeni v dovolilu (člen 22) Loviti divjačino je prepovedano: 1. po oranicah izvzemši okopavine: od 1. februarja pa dokler se ne pobero pridelki; 2. po travnikih: od 1. aprila pa dokler so ne spravi seno in otava; 3. po vinogradih: od 1. februarja pa dokler ne obero; 4. po tobačnih nasadih, vrtovih in zelenjad-ntkih: dokler se ne pobero pridelki (čl. 23). Osebe, ki nudijo na prodaj divjačino ali njene dele, morajo vsakokrat dokazati s potrdilom izvor divjačine. Kupci smejo divjačino kupovali samo od prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom (čl. 26). Lovska karta. S puško hoditi po tujem lovišču. Nihče ne sme vzeti lovišča v zakup, niti izvrševati lova, ako nima predpisane lovske karte (čl. 27). Prepovedano je hoditi s puško po tujem lovišču razen po javnih poti' Posebno je prepovedano vsakomur in tudi poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovolje, nja lovskega upravičenca nositi v lovišču puške malega kalibra s slabim pokom (čl. 33). Nihče ne sme zasledovati divjačine, ki Je bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče ('"I. 34). Na dvoriščih, v vrtovih in na zemljiščih, ki so trajno tako ograjena, da so piisitopna dla-kasti divjačini ~amo skozi vrata —■ razven zverinjakov — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zemljfd posestnik, razven da sta se oba dogovorila. 7a škodo, ki jo divjačina napravi na tako ograjenih zemljiščih, lovski upravičenec ne odgovarja (čl. 35). Ce je preveč škodljive divjačine: gonje, psi in mačke. Ako se divje svinje, lisice, jazbeci, divje mačke, dehorji in hrčki ali zverjad v katerem lovišču prekomerno razmnoži, pozove obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev za kupnika ali lastnika dotičnega lovišča, naj zniža število te divjačine v določenem roku. Ako ta rok poteče brez uspeha, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje gonje na divje svinje in zverjad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbecev, divjih mačk, dehorjev in hrčkov (čl. 36). Občina določi na zahtevo obče upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno število lovcev in gonjačev, ki ne smejo biti mlajši pod 18 leti. Gonjo vodi oseba, ki jo postavi oblastvo. Lovci in gonjači so dolžni odzvati ee pozivu kakor tudi pokoriiti se odredbam vodje gonje. Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje in zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije. Lovcu, ki izven gonje ubije risa ali volka, se da nagrada. Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o vi-Sini nagrade za ubito škodljivo divjačino in zverjad se izdajo z banovinsko uredbo v smislu Čl. 90 ustave (čl. 37). Lovski lastniki in zakupniki in lovsko osebje imajo pravico v svojem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več kot 200 metrov od najbližje hiše (čl. 38). Prepovedano je po tujem lovišču voditi pse, razen po javnih potih; izjemoma je dovoljeno pastirjem večjih čred voditi pastirske pse (čl. 39). Nadzorstvo nad lovom, lovski čuvaji. Lastniki in zakupniki lovišč so dolžni na svoje stroške in na svojo odgovornost nastaviti in občemu upravnemu oblastvu prve stopnje prijaviti kot lovske čuvaje izučene lovce ali vsaj takšne osebe, ki poznajo potrebne predpise in ki jim oblastvo priznava sposobnost za ta poklic (čl. 41), * Vprašani® in odgovori. J. C. v P. K vojakom moram, pa ne vem, kako velik kovček si naj napravim? Odgovor: Ni nobena mera predpisana. Naredite si pa takega, da ga boste lahko tudi nesli in zaklepali. Navadna mera je do 1 m dolg, 30 cm širok in 40 cm visok. J. J. v D. Kaj pomeni beseda robija? Odgovor: To je srbska beseda, pomeni strogi zapor po novem kazenskem zakoniku. Imate prav, ko se pritožujete, da se slovenščina pači. Slovenski jezik je državni jezik in ga morajo vsi spoštovati, posebno pa bi ga morali drž. uradi. Te dni smo dobili v roke uradno tiskovino, ki bi naj bila slovenska, pa je tako spakedrana, da so se merodajni krogi pritožili zoper tako pačenje našega lepega slovenskega jezika. F. J. v S. Namesto lesenega vodnega kolesa pri mlinu bi si rad dal napraviti turbino. Ali se izplača? Odgovor: To je odvisno od tega, kako velik je vaš mlin, kako močna je voda in kak padec ima. Je pa turbina draga stvar. Ako želife ofer-te. pišite po naslove trgovski zbornici v Ljubljano. mmi občni mm Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru» r. z. z n. z., se vrši v soboto, dne 13. februarja 1832, ob 16. uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ulica 23, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1931. 5. Volitev nadzorstva. 6! Volitev treh članov načelstva. 7. Slučajnosti. V smislu § 23 društvenih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 17. uri, istotam in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Načelstvo. K. F, v L. Ali smem tudi vinograd gnojiti z umetnim gnojem? Odgovor: Seveda smete. Saj je umetni gnoj samo nadomestilo za pravi gnoj. Treba pa je primerno gnojilo vzeti, kakor ga zemlja potrebuje. S. A. v P. Kupi! sem od Prometne bančne družbe v Mariboru srečko, vplačal vse obroke, skupno 720 Din, potem še 100 Din za časopis, pozneje sem poslal vsa potrdila vplačil in prodajni list tej družbi, dvakrat sem pisal priporočeno, sedaj še dobil pismo, da naj pošljem 10 Din v Beograd na prometno centralo. Srečke originalne pa ne dob' n. Kaj naj storim? Odgovor: Teh 10 Din še pošljite, ko ste jih že 820 poslali. Istočasno pišite družbi priporočeno pismo, da ste teh 10 Din poslali in zahtevajte nazaj vsa potrdila vplačil, ker morate ta potrdila vi imeti! Upam-, da br-'e srečko v redu dobili. Ako pa je ne dobite tekom 14 dni, se zopet oglasite. V. P. v Č. Brat je ostal v trgovini dolžen. Pet let ni bilo opomina. Zdaj pa naj jaz, ki sem svoj del plačal, plačam tudi za brata, ki ima tudi premoženje. Odgovor: Ako se račun glasi -ia vas in ni minilo tri leta od zadnjega opomina, ste dolžni plačati po positavi. Vest pa ne priznava zastaranja, če ste dolžni, boste plačali, če je brat dolžen, naj on plača. A. L. v B. Ali je pametno, ko oče ne pusti mlademu se poročiti, ko smo vsi na clomu od dela že onemogli? Odgovor: Težko je svetovati v družinskih zadevah. Toda v vašem slučaju vam dajemo prav. Oče, ki sam ne mara za posestvo, naj ga da sinu, boste vsi dobro živeli. J. R. v Z. O d g o v o r: O vaši zadevi smo že pred letom povedali svoje mnenje. Čemu nas nadlegujete vsak teden s pismi, ko sami veste, da je sodišče že reklo zadnjo besedo. V koliko je pa to prav ali ne, pa mi ne razsojamo. F. F. v L. Sem 19 let star in bi rad šel v misijone. Kam se naj obrnem? Odgovor: Pišite na Misijonišče Groblje pri Domžalah. Od tam izveste vse. V. M. v Sv. A. Ali res morajo otroci opustiti vsak drug pozdrav in pozdravljati le »Zdravo«? Odgovor: Glede pozdrava v šoli in izven šole ni nobenih predpisov, zato je to odvisno od vzgoje. Vsakega duhovnika pozdravljajo otroci z »Hvaljen Jezus« in je prav, če tudi druge. Vsi pozdravi so svobodni: Dober dan, Bog daj, Dober večer, Bog živi, kar komu pač ugaja. Sokolski naraščaj hoče veljati kot svobodna organizacija in se pod kaznijo ne sme nikogar siliti vanj. S silo se tudi uspeh ne doseže, to bodo gotovo tudi sami vedeli! F F. v V. Ali smo za dostavo davčne položnice dolžni plačati 1 Din? Odgovor: Ne! Občine imajo nalog, da davčne položnice razdelijo, ne sm-jo pa za ta posel nič računali. A. P. v B. Odgovor: Ne vemo kdo ste. V pismu na nas se morate že podpisati, sicer ne vemo, če ste naročnik. Odgovarjamo le naročnikom. K. Š. T. P. Ali bi me vzeli k orožnikom, ko moram biti vojak? Odgovor: Pišite orožniškemu poveljstvu v Ljubljano pa bo gotovo n ilo uspeha! J. G. " Imam še srebrni, -lati, nikljasti, bakren in železen denar iz prejšnjih časov. Ali lahko kje prodam? Odgovor: Zlati in srebrni denar kupuje Narodna banka v Mariboru. Nikljasti in železni denar b» vam pa ostal za — spomin, bakrenega lahko prodate na težo j ' kotlarju, če ga imate na kilograme- sicer se res ne izplača. M. D. v T Oddal sem posestvo v najem, ker sem bolan. Ali je zelo ™-ijhno, da kor~~.j živimo.. Moram res še od tega davek plačati? Odgovor: Žal, da ga morate! Vam ga bodo že predpisali. * Kako §c j€ Angleška polastila Indije Iz indijske pradobe. Menda ni na svetu dežele, ki bi bila skozi tisočletja torišče toliko osvojeval-nih narodov, kakor je Indija. Preteklo je 6000 let, odkar so se preselili Arijci iz severozapada Indije v rodovitne hin-dostanske doline, si podjarmili ondot-ne prvotne prebivalce in ustvarili kulturo, ki je rodila še danes med Indijci veljavno duševno življenje in nravstvene zakone. Iz one prastare indijske dobe se nI ohranilo nič drugega do današnjih dni nego nekaj pravljic. Prvo zgodovinsko dejstvo iz zgodovine Indije je leto 480 pr. Kr., ko je umrl bog Indijcev — Bu-dha. Prvi zgodovinski podatki o Indiji. Pred vojnim pohodom Aleksandra Velikega v Indijo, je bila ta čudovita pokrajina neznana kulturnim narodom ob Sredozemskem morju. Šele za tem je prišlo do trgovskih zvez med Indijo in Grčijo. Zveze starega kulturnega sveta z Indijo so ostale navezane le na trgovino ob morski obali. V prvih dveh stoletjih pr. Kr. so prodrli v notrajnost severne Indije grško-sirski vladarji, ki so ustvarili vladavino kratkega obstoja. Nad 1000 let je ostala Indija, ki je bila pod tujim — turanskim žezlom, popolnoma odtujena Evropi. Krog leta 100 pr.,Kr. so začeli osvojati severne indijske pokrajine islamski sosedni narodi. Le v južnem Dekkanu so se ohranili neodvisni indijski vladarji. Pravi Hindustan pa se ni več povspel do samostojnosti. L. 1526 je ustanovil Barbar, Timurjev naslednik, kraljestvo Velikih Mogulov s sedežem v mestih Delhi in Agra, ki je obsegalo v dobi največjega procvita celotni Hindustan in večji del Dekkana. (Prodiranje evropskih narodov v Indijo. Nekaj desetletij poprej je odkril Va-sco de Gama morsko pot v vzhodno Indijo. S teni odkritjem so si zasigurali Portugalci znatno posest v Indiji. Iz glavnega mesta Goa so obvladali eno stoletje vzhodno-indijsko trgovino. Začetkom 17. stoletja so zamenjali Portugalce Holandci, a skoraj istočasno so se vrinili na indijski trgovski trg tudi Angleži. Dne 31. decembra 1600 je izdala angleška kraljica Elizabeta Vzhod-no-indijski kompaniji pismo, v katerem je prejela družba londonskih trgov cev posebne trgovske ugodnosti od rta Dobrega upanja (Južna Afrika) do Ma-gkihaes morske ožine (v južni Ameriki). Dan izdaje omenjenega pisma lahko imenujemo rojstni dan angleške vladavine v Indiji. Seve je preteklo še dobrih 150 let, predno so se prerinili Angleži v Indiji do popolne veljave in nadvk.J3. . Vzhodna-indijska Iiompanija je opremila več rkspedicij. ki so dobro trgovale in izposlovale od Velikega Mo-gula pravico naselitve ob z-padni obali Indije. Portugalci in Holandci so se Angležem trdo ratno upirali in se je zainogla angleška kompanija šele leta 1640 usidrati s f vojim vplivom v mestu Madras. Leta 1661 je podelil kompaniji angleški kralj še civilno sodno pravico, vojaško oblast, pravico napovgdi vojne ter sklepa Jiiru in povrh še meeto Bom bay. Moč trgovske družbe je rastla pod pokroviteljstvom angleških kraljev, ki so uživali sami znaten dobiček od indijske trgovine. Omenjena konrinija v indiji je dobila leta 1698 konkurenčno podjetje, ki se je pa spojilo s prvotnim pod imenom »Združena vzhodno-indiiska kompanija«. Ta družba 'i povzd;°-nila trgovino do procvita L* prodrla tudi politično v indijske razmere. Francozi, ki so imeli svoja posestva v mestu Pondišeri in so od tamkaj prav znatno kljubovali Angležem, so izgubili ves vpliv v Indiji z mirovno pogodbo v Parizu leta 1763, ko so morali odstopiti svojo posest Angležem. Istega leta, ko je uLdila Prusija po " ončani sedemletni vojni svoje stališče v Evropi, so i ostali Angleži gospodarji v In-diji. Boji Angležev z domačini. Indija še seveda ni bila osvojena za Anglijo. Pričeli so brezkončni, krvavi boji z domačini, Li so trajali dobrih 100 let. Za Angleže najnevarnejša je bila Sepoy-vstaja (1857—58). Leta 1757 je premagal Anglež Clive Nawaba iz Ben-galije. Leta 1765 je osvojil celo Benga-lijo za Vzhodno-indijsko kompanijo. Anglež Clive je ustanovitelj angleške politične premoči v Indiji. Konec strahovitih bojev v Sepoy-vstaji je zasigural Angležem nadvlado v Indiji in je povzročil razpust Vzhod-no-indijske kompanije. Dne 1. novembra 1858 je bilo slovesno razglašeno, da je prevzela vlado nad Indijo angleška kraljica. Vrhovni upravitelj Indije je postal podkralj. Indijcem je bila zasi-gurana verska svoboda., lastnina in dostop do uradniških mest. Vsi indijski velikaši so postali angleški podaniki in knezi (maharadže) v svojih pokrajinah. Dne 1. januarja ",°77 je bila angleška kraljica Viktorija v mestu Delhi slovesno proglašena za cesarico Indije. Od tedaj je doživela Indija dvakrat spremembo ustave, 1909 in 1919, ki pa nikakor ni zadovoljila želj ter zahtev indijskih nacijonalistov. Zgorajni razvoj osvojitve Indije od strani Angležev smo objavili za boljše razumevanje razrr" ja med Indijo ter Anglijo danes, ko je boj za osamosvojitev Indije pod vodstvom Gandhija ter nacijonalistov zopet na vrhuncu. Silnica. Na Kranjskem so nazivali prej — če še danes kje, bi bilo treba še ugotoviti — kot »silnico« (ali »silno) nabiralnik s privešenim zvončkom za pobiranje milodarov v cerkvi med službo božjo za one, ki trpe silo, to je za ubožce ali kakor se tuli govori »v bo-goime« ali »bogajme«, pri čem pa ni popolnoma jasno, da li je to za Boga ali za uboge. Ker pa nimajo štajerski Slovenci nikakega posebnega izraza za omenjeni nabiralnik, kajti tudi ^esede »škrabljica«, ki ima privešeno škrab-ljo, odnosno. ker škrabota z zvončkom, n£ rabijo, bi bila splošna uvedba besede »silnica« zelo umestna. Izogibajo se sicer obem izrazom s tem, da dajajo kaj »na ofer« (ali »ofar«), kar bi pa bilo tudi opravičeno in celo najpravilneje, ko bi že bili popolnom , na jasnem, da je nemška beseda »Opfer« res od nas izposojena, kajti izraz »ofer«, če je pravilno pi«an i izgovorjen kot »ovar«. označuje točno to, kar je pravi namen te »silnice«, t. j. da ovaruje siromašne ljudi huje bede. Rad bi bil l .rznil. 251etni Gustafson v Fort Morgan v državi Colorado v Ze-dinjenih državah "rverne Amerike bi bil rad samega sebe usmrtil, a tako, da di ga nič ne boLlo. Po dolgem tuhtanju je brihtna glavica iznašla pravo. Slekel se je in samo v svojem spodnjem perilu sedel v mrazu v nedeljo celo noč in v ponedeljek celi dan poleg nekega pota, dokler ga niso našli, vsega zmrzlega sicer, a vendar še popolnoma pri življenju. Na ozeblinah, ki si jih je nakopal pri tem poizkusu, bo trpel celo življenje, ako si ga ne bo skrajšal na kak drug, bolj uspešen način. Globoko je padel. Nemški list poroča iz Moskve, kar je skoraj neverjetno. Nekega moškega, ki je bil pred poldrugim letom še na vrhuncu svoje slave v sovjetski Rusiji, je našla sovjetska policija v zanemarjenem stanju pijanega ležati ob cesti in ga je aretirala. In ta mož ni nihče drugi, kakor bivši sovjetski zunanji minister Jurij Čičerin. V juniju 1930 je mož sam odstopil zaradi slabega zdravja ter zapustil mesto, na katerem je dosegel velike uspehe. Pošla pa so mu sredstva in to je povzročilo, da je z viška slave padel v obcestni jarek. Štorklja in mladiči. V vaseh ob Donavi zelo rade gnezdijo štorklje. V neki vasi v Sremu je imela štorklja svoje gnezdo na strehi poda. Otroci so v neprevidnosti zažgali pod, ki je bil poln slame, ravno v času, ko sta bila v gnezdu dva mladiča. Ko je izbruhnil požar, ju je ravno čuvala štorklja, samec pa ie odjadral na lov za hrano. Ogenj se je razvnel tako naglo, da ni bilo misliti na kako rešitev. Vaščani, ki zelo čislajo te ljubke in prijetne ptice, so poskušali rešiti vsaj nje. Metali so kamenje in kričali, da bi opozorili štorkljo na pretečo nevarnost. Vse zaman; skrbna samica se ni dala odgnati od svojih mladičev. Čim večje je bilo kričanje, tem bolj jih je čuvala. Ogenj se je vedno bolj širil in ko se je vrnil samec s hrano za svoj zarod, je našej samo še pogorišče. Nekaj časa je krožil nad mestom svojega nekdanjega bivališča, nato pa se je sunkoma zagnal v žarečo žerjavico, kjer so končali tudi samica in mladiči. Tam, kier ie alkohol prepovedan. — Preko božičnih praznikov se je mnogo pilo v mestu New-Jorku v Zedinjenih državah. Pri pijačah pa mnogi niso bili izbirčni in tako je strupen alkohol pomoril deset oseb. Neka deklica je vsled njega oslepela. Naše slike. Objavili smo že, da bomo v letu 1932 namesto »Naših slik«, ki jih bomo itak vsak teden objavljali, prilagali »Naš dom«. To nojasnilo naj velja za vse, ki so poslali tozadevna vprašanja. »Šumi, šumi, Drava ...« — črtice iz zgodovine Maribora, mariborske okolice in Pohorja. Ta snopič je svojčas izšel kot 13. zvezek Cirilove knjižnice, pa je bil kmalu razprodan. Sedanji snopič ima nekaj novih črtic s Pohorja. Knjiga stane samo 5 Din (s poštnino C Din). Pri naročilu pošljite znamke! Naroča se pri Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. ¥ turobni zcmllL Marko je torej legel v posteljo, Marica pa je odpotovala. Slon je dolgo časa hodil čez neke hribe in nazadnje je postal pred nenavadno velikimi vrati. Bila so zaklenjena. Marica se je spustila na tla. Ročaj zvona pa je bil tako visoko od tal, da ga niti največji človek ne bi bil mogel doseči. Ali pametni slon se je postavil na zadnje noge in z dolgim svojim rilcem je res dosegel ročaj ter je krepko potegnil zanj. Ogromen velikan je odprl. Pogledal je na vse strani, da vidi, kdo je zvonil. Marico je komaj zagledal. »Prosim te, dobri velikan, da me odvedeš k tvojemu gospodarju,« je rekla. Velikan se jo pripognil, pa je dal roko za uho, da bi bolje čul. Morala je svojo prošnjo trikrat ponoviti. Nato jo je odvedel v ogromno dvorano. Hotel jo je dvigniti na stol. Ali rekla je: »Hvala, velikan, rajši stojim!« Ni trajalo dolgo, kar se je pojavil od drugega konca dvorane oče velikan, njegova žena in dva mladeniča-velikana, njuna sinova. Marica se je tako prestrašila, da bi s^ bila skoro zgrudila na tla, ker so bili ti "ljudje veliki kakor stolpi. Oče je imel dolge sive lase, dolgo brado in brke. Njegove oči pa so bile tako blage, da je Marico strah takoj minil. Posadil jo je pa stol, da bi jo mogel bolje čuti in ona je začela prositi: »Dobri velikan, prosim vas, zapovejte vašima otrokoma, naj ne mučita'več mojeara nesrečnega brata Marka!« »Zakaj pa muči tvoj brat nedolžne živali v moji deželi?« je vprašal velikan zelo resnobno. Marica je klonila z glavo in ni odgovorila nič. »Kje je Marko sedaj?« je vprašal velikan. - »V svoji postelji,« je odgovorila Marica. »Tam ne more nikomur delati nadlege. Zdaj ne muči več vaših živali, zdaj je dober.« Velikan je nekoliko pomislil, pogladil si je brado, pa je rekel: »Naj se mi dovede Marka!« »Oh,« je začela Marica, »prosim vas, da ga pustite pri miru, v njegovi postelji. Prestrašil se vas.bo.« »Prinesel ga bo moj golob. Da se pa preveč ne prestraši, napiši mu pismo, katerega mu bo golob izročil.« Golob je prifrfotal v dvorano. To je bil ogromen ptič, ali tako lep in krotak, da bi bila Marica najrajši na njem odletela. Napisala je Marku pismo, privezala ga golobu na nogo in ta je odletel. Ni trajalo dolgo, pa se je začul šum močnih kril. Golob se je vrnil in je nosil na hrbtu Marka, ki je bil videti zelo preplašen. Marica se mu je nasmehnila, da bi ga ohrabrila. Velikan je posadil Marka ob Marico, si je pogladil brado in je rekel: »Dolgo časa sta že v deželi igračk. Vrniti se bosta morala k babici.« »Joj!« sta zaklicala oba, neprijetno iznena-dena. »Kako? Vidva ne želita videti svoje babice?« »Midva zelo ljubiva svojo babico,« sta rekla otroka, »ali ne bi mogla priti ona sem? Midva bi nerada odšla iz te dežele.« »Vidva sta že dolgo tu,« je rekel velikan. »Če bi še ostala, bi nekega dne začelo listje odpadati z drevja. In cvetice? One bi se posušile in izginile. Tedaj za vaju tu ne bi bilo nobene zabave, posebno pa ne za Marka, ki niti sedaj ne uživa v tem, ampak se veseli mučenja živali. Torej otroka, vrnila se bosta k babici in tam se naučila delati. Ta vrt bo čaroben tudi nadalje, ali izpre-menil se bo kakor vidva. Ne bo vama nudil iste zabave kakor sedaj, ampak druge, ki vama bo zopet prijetna.« Otroka sta gledala velikana, nista pa razumela njegovih besed. Razumela sta le, da morata to deželo zapustiti. Solze so jima privrele na oči. »Ali se moreva kdaj sem vrniti?« je vprašala Marica. Velikan ju je blago pogledal. »Lahko, otroka moja. Ko bosta dovolj delala, pojdita v gozd in ležita na travo. Če je zima, sedita kraj ognja. Tedaj zaprita oči in zapovejta lokomotivi, naj pride. Nihče je ne bo videl, ko prispe. Ona vaju bo sprejela in povedla sem v moje vrtove, kjer se samo igra in sanja . . .« »Kuku! Ivuku! ... Marko! Marica! ... se je začul neki glas na vratih velikanskega dvora. Otroka sta brž pogledala tja, ali tedaj je izginil velikanski dvor in z njima velikani. Bila sta zopet na vrtu svoje babice, kjer so bile iste cvetice, iste grede z zeljem in grahom. Konec. Akte mlatiti. Kmet prepirljivec je izgubil pravdo ter se kislo držal, ko je odvetnik po* ložil na mizo osoljeni račun z akti. Kmet jih vzame v roko, pazno jih pregleduje in reče: »Plačati imam toliko denarja, tu pa vidim, da je vsaka pola papir*, ja popisana le do polovice, druga polovica je prazna; čemu taka potrata?« Odvetnik ga pomiri rekoč: »Dragi moj, tega vi ne umete; pri nas se to pravi akte mlatiti!« Ko kmet spozna, da je vse ugovarjanje zastonj, naprosi odvetnika potrpljenja, rekoč: »Gotovega denarja sedaj nimam, a če hočete, ponudim se za mlatiča ter sem voljen na vaši pristavi omlaltiti letošnje žito.« Odvetnik jo s to ponubo zadovoljen. Čez nekaj časa pride na pristavo in zapazi, da je vsak snop omlacen le na pol. -Nevoljen reče kmetu: »Ali imate še kaj vesti? Toliko služite, pa tako slabo delate, snopovje ima v sebi še dobro polovico zrnja, čemu taka nemarnost?« Kmet pa pomiri odvetnika: »Dragi, gospod, tega pa vi ne umete; to se pravi pri nas kmetih akte mla-J t i t.i I« Čuden stavek. Profe-. sor je imel navado, da' je poklical vedno po več dijakov skupaj, tla so morali iti pred prvo klop, kjer jih je izpra-ševal. Nekoč pa so bili v njegovem razredu dijaki, katerih eden se je pisal Pajek, eden Muha, eden Zaletel, e-den pa Proklet. Če je hotel proiesor te poklicati, rekel je: »Proklet Pajek se je v Muho Zaletel!« Povratna vozovnica. V vlaku je sprevodnik kontroliral karte. Nek potnik ni mogel najti karte. Vse žepe je prebrskal in začel končno kleti. Nek župnik se ni mogel zdržati moža o-pominjati: »Ljubi prijatelj, ne preklinjajte tako; vi boste prišli v pekel.« — »To ml ja vseeno,« odrvne potnik in drži karto, katero je ravnokar na o!, t Je: »Vidite, imam povratnico!« N®we|še. V Ženevi je pričelo dne 25. januarja 66. zasedanje sveta Zveze narodov. Vojnoodškodninska posvetovanja, ki so bila prvotno določena za 2 febr., so preložena na mesec junij. Španska vlada je razpustila red jezuitov, mu zaplenila premoženje in mu prepovedala svobodno razpolaganje z imetjem. Japonci so izkrcali v Šanghaju čete, ki bodo ščitile tamkajšnje Japonce napram Kitajcem. Zasedba Šanghaja je znatno poostrila spor med obema državama. Fransozi dvigajo zlato iz ameriških bank in hočejo s tem dati Ameriki odgovor na njeno odklonitev znižanja medzavezniških dolgov. Med Poljsko in sovjetsko Rusijo je bila dne 25. januarja podpisana pogodba o nenapadanju. Japonski cesar je dovolil, da se japonske čete umaknejo iz Mandžurije, ker so se umaknile tudi redne kitajske čete in se je sedaj položaj spremenil. Puščava. Pevski odsek tukajšnjega Prosvetnega društva vljudno vabi na prireditev igre »Stari in mladi«, katero vprizorijo naši igralci v nedeljo dne 31. januarja o-b treh popoldne v gostilniških prostorifi gospe Amalije Kores v Puščavi. Pred in po igri pa nam bo zapel naš pevski zbor pod vodstvom našega organista par lepih narodnih pesmic. Pridite pogledat vsi stari in mladi, revni in bogati. Polzela. Fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva vprizori na pustno nedeljo dne 7. februarja v Prosvetnem domu Finžgar-jevo igro »Veriga«, drama v treh dejanjih. Po igri bodo še razni šaljivi prizori. Vstopnina: sedeži 7 in 5 Din, stojišča 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Jurij ob ščavnici, Na pustno nedeljo hoče vsaki na kako zabavo. Bralno društvo vas vabi na pošteno "zabavo v Pergerjevo dvorano, kjer se bo popoldne po večernicah dne 7. februarja vprizorila velika Meškova koroška domoljubna igra »Na smrt obsojeni« v treh v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 10. februarja 1932. Efektna dražba od 9. do 12. ure popoldne. Dragocenosti od 14 do 18. ure (popoldne). Čevljarski Singer Flechstepp in ženski šivalni stroj za 700 Din z garancijo na prodaj: Mehanična delavnica Dadieu, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 148 l€¥€iill€S€ilII flillcarsiii f€€if (za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo) na banovinski trs-liici in drevesnici v Kapeli se bo letos zopet vršil od dne 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih mladeničev v starosti najmanje 16 let. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo in dovoljenje starišev, da puste prosilca ver čas v tečaju, je predložiti ali vposlati do najkasneje dne 15. februarja t. 1. upravniku banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, pošta in žel. postaja Slatina-Radenci. 127 BBBBBBEEEBBB B B □ B B B B B B B B B B Naročite za fanic, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: Molilvenik za mladeniče in še zlasti za vojake. Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po posti 1 Din več. Tiskarna sv. Cirila Maribor. B B B B B B B B B B B B B Lfj B BBBBBBBBBBBB dejanjih. Med odmori igra tamburaški zbor. Vstopnina znižana: 6, 4 in 3 Din. Pridijte vsi! Dramlje. Na pobudo vodstva podružnice Sad jarskega in vrtnarskega društva se bo vršila v dneh 31. jan. in 1. ter 2. februarja v prosto-* rih stare šole vinska razstava z nad 60 vzorci najboljšega vina. Ormož. Godbeno društvo »Slavček« od Sv< Miklavža priredi v tukajšnji dvorani Katoliškega doma v nedeljo dne 31. januarja, popoldne ob pol štirih jabavno predstavo »Repošiev gorski duh«, čarobno burko v petih dejanjih, s sodelovanjem godbe na pihala. Vstopnina: sedeži 7 in 5 Din, stojišča 3 Din. K mnogobroj-* ni udele-žbi vljudno vabijo igrici. Viničarja s 4 delavskimi močmi sprejme grad Slivnica pri Mariboru. Jabolčna in hruškova drevesca, priporočljive sorte, nudim po ugodni ceni. Anton Očko, Zlogona 9, p. Oplotnica. 152 Viničarja oziroma majerja sprejme takoj St. Lubienski, Jareninski dol 30. Viničar s 3 delavskimi močmi za posestvo v bližini Maribora. Knjigarna Maribor, Gosposka ulica 28. 146 Prodam od 32.000 Din naprej male hiše, vile, kavarna v najem: Rapid, Maribor, Gosposka ulica 28. 147 Pošteno dekle želi službe k boljši držini za harico. Naslov v upravi lista. 151 Sprejmem s 1. marcem šiviljsko pomočnico, ki ima veselje do moške obrti. Prednost pa imajo deželne. Ponudbe pismeno. Naslov v upravi lista. 150 Proda se krasno prostorno posestvo, hiša in hlev je zidano, s 3 orali, poldrugi oral rodnega sadonosnika z namiznim sadjem več vrst, poldrugi oral njiv in vrt, studenec pri hiši, pol ure od glavne ceste, proda se po ugodni ceni in se izve v Grušovi štev. 4, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 145 Sprejme se šivilja na stanovanje. Pismene ali ustmene ponudbe na naslov: Kari Knuplež, Jarenina. 142 Službo išče trgovski pomočnik, gre tudi v pisarno ali skladišče. Naslov v upr. lista, lil B B rp t_t S B B B E TI —\ il B B B i! S najboljše in najvarnejše pri 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. vamosi fir^ralSralta vlog famči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i gsgF* Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 V ¿..ogrndniki! Cene cepljenim trtam znižane po Din li—"in Din 1.25 Bovirjeva ranina na "Beri." X Rjp. Kober 5.' Selekcijoiiirani trsni 'materi jal "nudi: Jožef B ra tuša, -trsni čar v Ljutomeru. 1738 Nihče nI prlmoran, kupiiti v »Testilnem bazarju«, Maribor, Vetrinjska ulica 5. Vsak si pa lahko ogleda blago, ker je res lepo in poceni. Svileni robci, žamet, hlačevina,, sukno, nogavice, raznovrstno perilo ter velika izbira venčkov in šopkov za neveste. Postrežba točna in brez vsiljivosti. 108 Ženini in neveste ne zamudite ugodne prilike, da nakupite obleke, platno, odeje, perilo in drugo v vele trgovini Ludovik Kuharič, Ormož, kjer Vas najboljše postrežejo in najceneje zaračunajo. 110 V i.ajem se da takoj veliki vrt, cveUičnjak, 'tapie grede, stanovanje. Kje, pove trafika Kovač, Celje,. Aleksandrov a! ' 140 Nisem plačnik za svoji m »očetom. Fran j o Tik-vič, Pekre 55, p Limbuš. 133 Er:?. Rip. port. in Goethe št. 9: Bogomir Rezar, Kresnike, p. Štore. Cepljene trte, prvovrstne, komad 1 Din, korenjaki komad Din 0.25, izvanredna kvaliteta, pri naročilu vsestranske ugodnosti: Drevesnice J. Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. 49 _"Z1CII!DC3CjL3C30'__"_"OCDOIZICIIClIL_iLIlL_lI_Jl_H_lt_i Najprimernejši dar za neveste: Sve a rnailí vsaj do konca januarja kot celoleten naročnik, ali pa pozneje, tako da doplača vse za nazaj, dobi vseh 12 zvezkov, plača pa samo 10 mesečnih obrokov po Din 13.—. Kdor hoče dobiti v celoplutno vezane knjige vsako četrtletje eno, skupno tri knjige, vplačuje skozi 10 mesecev po Din 17.—. Dosedanji naročniki lahko dobijo tudi same platnice z originalnimi slikami po Din 10— — Vsak tak' naročnik ima nadalje tudi pravico do 25% popusta na vse knjige, ki jih je izdala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Za naročila se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. I Neveste In ženini ! kupujejo blago za obleke ter tudi gotove pri 58 ANTONU MACUNU V MARIBORU, Gosposka ulica 10 ker je tam res velika izbira po najnižjih cenah. Oglejte si izložbe v hodniku. BToJItvenik za žene in matere. Fodnčna stanovska knjiga. Trgovci na deželi! Dobite si od nas malo za logo tega molitvenika, da ga boste imeli vedno pripravljenega: in neveste vam bodo hvaležne! Priproste, pa tudi elegantne vezave v raznih cenah nudi Tiskarna sv. Cirila — Maribor. nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn ^BBHBNÉMH^HIHHBHHÉÍ ifvarnejše in nafbolfše naložite regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Hodniim ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog znaša n3d Din 100,000.000- -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.