narodskih v r reci Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nara řeč v sredo in saboto. Odgovorni vrednik lir* Janez Rlefiueis Veljajo za celo leto po pošti |j , scer 3 fl., za pol leta 2fl. po pošti\scer 1 fl.30kr. —- Te čaj XI. sredo 7. septembra 1853. List 72 Popis V kako delajo hrušové ali jabelčnik V v Sent-Jur ski fari Savinske doline na Sta jarskem. Sadja ([voča) tukaj v koritih ne tolčejo s toi- jjiša po drevésa pa pridejo spod koj na boljši zemljo , na kteri ima za vès cas obstati. v Ce veliko sveta ali velik prostor hoćemo s prekopanjem (rajolanjem) v sadni vert prenarediti, se to delo tako opravi, da se od enega konca zem ckami, kakor je sploh po svetu navada, ampak imajo do dolgem ali sirokem skoplje pervi graben čevlje globok, iz kterega se zemlja na vu posebno hvalevredno pripravo, s ktero gré delo ve- nanjo stran zmeče; je pervi graben narejen liko hit rej si od rok. y se skoplje vstric njega drugi, in tako naprej po ce krivein, dva sežnja ali še vec dolgem koritu se S a d j e se namreč tako mučka, da v nekoliko lem zemljišu; izkopana zemlja se pretresa in od bera se veči kamnje; zasipa se poredoma drugigra mlinski kamen po koncu semtertje poriva. Tride- ben z zemljo tretjega, tretji s zemljo četertega in set pavcov ali sežinj visoki kamen je blizo tri se- tako naprej , zadnji graben'se zasuje z zemljo per žnje dolgemu vitlu ali valcu (Wellbaum) pri koncu vega. Gledati pa je pri tem kopanju in zasipanju, nataknjen. Drugi konec valca je močnemu stebru da se izkopljejo grabni povsod enako globoki in se na tako vižo prikljenjen, da se vale z mlinskim kam nom obraćati dá. Korito je toliko kamen vaiivši stene ne dotikuje ; na koncili korito prostorno, da se tudi povsod enako in lepo zasujejo , da se pozneje zemlja nikjer ne vdira. Je tako prekopana zemlja zlo slaba ali ------ ^ ' -------J -----------------v ^ivn^nuu «i^it.ijc* /iiu o i a. M , a u ni v nagel ali ojster kot, ampak v breg na kroglo že poprej na tem mestu hirajoče drevje stalo 5 izsekano, da kamen v konec ne buta, ampak se v klanec potaka, in sam spet nazaj zavali. ce je naj se še le čez 2 leti potem vert na tein mestu na Na vsaki strani valca za kamnom en člověk pravi 5 berž po prekopanju pa zemljiše dobro po in skoz dvé poletji krompir ali repa na to ki z eno roko kamen poriva , z drugo roko zemljiše sadi in pridno obdeluje. Drugo leto v je gnoji ? stoji pa z lično lopatico ali s palico sad pod kamen ravna, seni naj se sadi drevje. Kamen smé na kraji kroglo ali voglato obsekan biti sploh jih imajo s kroglim robom. -----"J ~ - ----....-..........m» * y » * M. t*j A...J tako rabo dva člověka brez posebnega truda redbe, sicer pa ne, Le če zemljise ni mokrotno ali če zemlja ni preslaba, naj se kmetovavec loti take přena ker bi stroški na mokrem ali v dvéh urah in se poprej sadja za polenak jabele- na prepešenem sv.etu preveliki bili, da bi se tako nika alih rusovca namučkata ; se ve, da tepek hitrej ko drobninc ali lešnač. Dovolj je, če imajo le nekteri kmeti take ma šine, h kterim drugi svoje sadje vozijo in za maj hino plačo v krátkém pijaco dobijo. Samo po sebi se razume, da popisana raba je namest tolkanja, in da mora zmučkano sadje še v navadno tiskavnico (prešo) priti, iz ktere še le zemljiše zboljsalo. Komur bi pa pri vsem tem za stroske ne bilo da bi se vendarle hotel podstopiti na ljiših zboljšanja, naj takole ravná: enjenih zem 5 Prep emlj se mora s teško zemlj 9 z ilovco ali navadno travniško blatom pomešati. emlj in s cestnim most tece. H k. Z mokrim zemljišem je pa še več opraviti Zvediti je tukaj vpervo ali ker zemlj kod inočirnost pride Vf 1 a v • 9 Kam naj se vsajajo sadne drevésa, in ktere «teka in odtekati ne more prenisko lezi, da se deževnica 5 ali da voda plemena naj se izberajo iz podzemeljskih studencov drevj : (Dalje.) Kadar se svét prekopuje za vsajo sadnega , naj se to delo marljivo opravlja; vsaka gruča Ako je lega zemljiša preniska 5 morajo ali kepa razpokane zemlje naj se, kar koli je moč raztolće, vsaka debela korenina naj je od plevéla ali kakošnega drevésa, in vsak veči kamen naj se verže na stran, in jama naj se lepo poravná. bine zasuti in svet vzdigniti, — ali če bi to mo goče ne bilo, se morajo vodotoki (grabni za od tok) napraviti, in scer tako po legi zemljiša, da se iz več manjših grabnovs odteka voda v veliki graben, kteri potem vso nabrano vodo odpeljuje Iz grabnov izkopa emlja se razdeli po zemlj in če je treba, se je še več od drugod navozi. ? le Je svet spodej pesen ali kamnit j pesen an Kamnii, ali ce je ena te pa zemijise mina. na, uuucm ©nam umuna, druga slabji, vselej je pri preko- si zamore kmetovavec še tako pomagati, da si v zemlj bolj je Ce pa emlj • • V nima na nobeni strani odtoka — ^ ^ —- — —----j — I / ^ ^^ — ^^ 7 J i/ i j-f - ^ v - — — —— — — — --------i / povanju tako ravnati, da maiopridna plast ali lega enem kotu velik graben kakor za bajer napravi pride zgor. da se bo sčasoma zboljšala, korenine kterega se napeljejo vsi drugi grabni. 5 V # 286 So pa na zemljišu podzemeljski studenci ? ki močirni svet delajo, ni nikakor mogoce ga pre- v imenovanih krajih govoriti narediti za sadjorejo pripravnega, tudi z drenažo pa po Iz tega vidimo, da je res, da je slišal g. Kob le skutnik, g. Kapeli se ne dá v tacih okoljšinah nié prisiliti; drevésa na tem svetu ne bojo nikdar zdrave in terpežne. (Dalje sledi). Metliski in Cernomáljski okolici nikdar drug Jezikoslovni pogovori 5? Skupnik" in „skutnik", oboje med Slovenci. Ko eim v 64. listu „Novic" odgovor gosp. K bral pelle-ta gosp. Kobet da imata v poglavitni reci oba se mi je prec dozdevalo y poda prav i V da je slišal ti v Semiški okolici in v Rucetni vasi Cernomalj- fare (pa na dalje od Černomlja proti Semiču) po Semiski skjutnik ali ske « govoriti " • ~ ---- „----------------V-«V • kutnik), uni pa v Cernomáljski in Metlisk .... . . « il ______». _»_____: i. Li rn___ kutni k" okoli nikoli „oku tni k", pak „skup nik" lega sun se res takole prepričah Prebravši v 68. listu drug precej oštri poprasam ravno v Metliki prebi odgovor berž svojo v Rosavnicah blizo Metlike rojeno mater, je li ji znana beseda „skutnik". Odgovorila mi je, da ni. „Kaj pa k u p nik 35 » To se zna. Skupnik je odrasčen fant > ktereg vzamejo zakonski ljudjé, ki nimajo svoje dece, za sina y mu svoje premoženje dajo in ga ozcnijo y tem do smerti skup živijo. Majhene • • za svoje vzamejo, pravijo rej detetu jenk y ki po- Berz potem grem prašam zvunaj deklo iz Lešča blizo Metlike doma. Tudi ona ni nič vedila od skut nika skupnik pa ji je bil dobro znan. Še veliko dru gih iz Metliške fare mi je odgovarjalo na moje ízprase- ikutnik". Neki kmet ne » vanje razločno „skupnik4* iz Slamne vasi mi je kakor mati moja brez moje giba besedo „skupnik" tako razlagal, ker potem tak fant na s tistimi ljudmi kup V • f z 1 v 1. Kmalo po tem pride v hišo neki kmet iz Dola (tudi blizo Metlike). Tudi njemu ni bila beseda skutoik znana , dobro pa skupnik Skup ka mi je poterdila tudi neka Cernomaljk « « * . m m m # V il v It V t »r od k u t n i k ni pa, je djala, se nikdar slisala. K y sreći so bili pri sosedu zidarji iz Semiča doma. Skočim in po prašam vedičen enega izmed njih: „Brez zamere ■ « . t te r^ t v f i vam je beseda „skutnik" » semičar molčí , ali Rekši jo moram po Semiski zaviti, ne mara, da bo potlej ve vprašam na dalje: Kaj pa„skiitnik?" Semičar od Kobeta bal. Gavpra dil maje z glavo, sam, je li pa Že Ze sim se za 5) cr » 9 ■■ mož v ze slišal besedo skupnik ali skupnik odmajuje, kar se mu uteče domaća hci (Metli-nka), rekoč: Ali ne veste? to je tak fant, ki ga kdo k sebi za sina. A k u t n i k > numero), se oglasi zdaj Semičar nese kmalo potem neki Cerovčai hrušek na prodaj p onu jat-. Tudi < skiitniki (spet in plur, kutniki (in plur. Kakor nalašč pri-Semiške fare k nam skup- • V vedil od k mm, dobro znani. Gosp Rab > num.) so mu pa bili kaplan Metliški, mi je pa pravil, da je več ljudi tudi iz Semiške fare zastran tega skutnik" vprašal, ki so djali tudi razločno „skupnik ne Gosp. T pisal gosp. Rab kaplan fare Podzemeljske, je kole: nik", tako tudi v fari Adlešički pismo sim tudi jaz l 5 ta » Povsod v nasej fari se prav razločno veli „skup iorvati (za daljne > 4 V mc le sebno 19 piše gosp. Teran manj velé i bližnj kup nik. Tega sim se na lastna junija t V V mi ni znano) velikrat (po- na proscenju Oribljah pri sv. Vidu) prepričal C( zegnanju v Tudi meni je odgovoril Horvat iz Bobnaric (3/ od Metlike) razločno: „skupnik ? ne kutnik" Mestu .te ime č ne Cernomeljsk y pa pravijo C e r n o ni u 1 j s k Pis. kot s da g kup nik, da imata tedaj v tej reci oba prav y in Kap t ni treba skup nika preklicavati Čudno je pa, da ni nobeden slišal obojega, aii mogoče je. Ako bi bil mene kdo pred nekoliko dnevi vprašal sim li že besedo skupnik kterikrat v Metliki slišal, bi bil moral reći vidi , da nisim. Zdej sim jo pa. Iz tega se da ne smé nihče rabe kake besede v kterem kraju terdovratno tajiti, zato ker je ni ondi on slišal. Popra-sevati je treba. Vt čanov, ki niso tudi ljudjé vse znajo. Veliko je Metli besede „skupnik" kdar čuli. Ve liko starih čistoslovenskih besed se je le v p osame z-nih hišah ohraniio. Vernimo se spet k skupniku in skutnik u. Sli-šali smo, da beli Krajnci oboje govoré. Vsak bo menda zdaj vprašal: Ktera beseda je pa bolja? — Po moji misli tista, ktera se nahaja v takem pomenu v staroslo- venščini ali v v e čí u i drugih uarečij slovanskih. Kar se * f • V „skup nik a" ne • « Ve* « mene tiče, nisim uasel ne „skutnika" ne v staroslovenščini, ne v slovnikih slovanskih narečij, ko iikor jih imam pri roki. O priiiki bom iskal še do dru gih bukvah in popraševal tudi druge Slovane. i po Prosim da bi bila volja tudi drogih gospodov, pomagati mi, in da bi hotel, kteri pervi kaj tacega najde, tisto sl. vredni štvu Novic oznaniti. Da so (po misii g. Kobeta) morebiti od raše e-nega fanta na skut (na naročje) devali, kakor devajo Poljanci kolenčiča (okoli Metlike „nakolenče") nevesti na kolena, to je le morebiti, to ni še dognano. Dognano bi bilo, ako bi kje verjeten popis take navade našli ali verjetno ustno izročilo slišali. — Veliko verjet- nejša je izpeljava od » skup u Pravdo bi tudi tišti dognal, kdor pervi ktero sploh znano besedo očitno napačno glas razglasi, v kteri Semičarji namesto rabijo y ali pa da Metličani v kteri znani besedi namesto t očitno napačno glas p izgovar jajo kakor nekteri Slovenci njevajo £nalo y y na člaka priliko : ftnalo, glas t z glasom ftlaka y zame- feeden, namesto: y teden itd. Tukaj moram po pravici povedati, da Slovenci Metliške, Cernomáljske in Podzemeljske fare (razun malo krajev) vse besede tako razločno kakor jih pišemo. Semičarji pa močno za- izgovarjajo, vijajo in soglasnikov prav razločno ne brez zamere sicer poštovani sosedje! ízgovarjajo Pa Bodi si pa bo sja kterákoli, v spisih bo treba skupnikom med serpki , — skutnikom pa skup- pristavljati skutnike nike, ako borno hoteli, da nas bodo vsi Slovenci (ali vsaj vsi beli Krajnci) razumeli. Ne mara pa, da ste res obe besedi enako dobri tudi po jezikoznanskih postavah. Po Mikiošičevem n lexic. lin®* te* slov. vet. dialecti" pomeni namreč skut sinus, fimbria, s kutati V/ pa componere (skladati, zlagati, zdevati, skup devati). Pomen zadnjih besed bi se vjemal tudi s pomenom „skupnik". In tako bi bila zloga med skutniki in skupnik i. Toda si ne upam tega še za terdno reci. V nobeni reci se člověk tako lahko ne prenagli, kot v izpeljavanju besed. Po daljnem prebirauju in premišljevanju vidi, kako se je zmotil. Zdaj pa naj tudi povém, «zakaj sta Semičarja le v visebroju (in plur. numero) govorila. Zato ker si mi slijo skutnika in ženo njegovo, ktera je proti ta kim starišem ž njim v enaki razmerí. Pravijo : r> Zato, ker nima svojih otrok, bo skutnike vzeF. Zakaj ne govoré v takih primerlejih v dvobroju (in duali) bo vedil vsak, kteri se je koiičkaj s slovensko slovnico peča!. *) u po staroslovenski oy (ou), J. Navratii. Pis 28? Zgodovinske řečí iztis Pro daj bo bo ta knjiga po ođbornikih tega o. Ali se je duhovna oblast Solnograskih škofov kdaj na Krajnsko stegnila ? (Konec.) Kako dalječ pa da je djanje draztva tudi po vsih mestih, kjer so odborniki družtva * Ministerstvo uka je napravilo zbirko vsih učenih knjig od časov Marie Terezie do naše dobe. Solnograškega škofa ¥ A eeglo se na tanko spozna iz besed neimeno uka Gosp Skrivan prestavlja po naročilu ministerstva r» Mocnikovo aritmetiko za drugi red nižji vanega pisatelja, na ktere se je do zdaj premalo le real ke" v česko. dalo Zakaj stojí tako zaznamovano: „Pipin Karina Velicega, je šel v letu 796 skozi del dolnje Panonie Odbor galisko-ruske matice je imel 4. augusta v kterej je bilo sklenjeno „moiitvennik" v 3000 memo JVeziderskega jezera reke Rabe do D (ad iacum Pelisso, et Humen Hrabba usque ad Dravum flu sejo, iztisih izdati. spisai zgodovino bibliško za normalne sole. Poslednjić Naprosil se je tudi gosp. Galka, da bi se je posvetovalo o tem, na kak način da bi se zgodo vina gališke zemlje izdala. Gospod predsednik Kuže m sky je naznanil, da je nek m), in je ostanjke Slovencov in Hunov Amonu > nograskemu skofu izrocil, jih v véri podučiti spet: (^^■^■■■■■■■■■■■■l :u Sol- Dalje r> V letu 798 je Karl ukazal Arnonu, iti v straní ud gališko ruske matice ob Slovencov, in tisto deželo v naši véri preskerbeti. Teo-dorik je bil v škofa posvećen, kterega sta Arno sam in vojvoda Gerold v Slovenio (Sclaviniam) pripeljala, in mu kakor škofu zročila tisto stran Gorotancov in njih meje na severne ljubi!, darilo dati za spis tacega obsežka v narodnem jeziku , ki bi potřebám sedanjega časa zadostil. Poslednjić je bila sostavijena komisija za to opravilo, v ktero m b r e gu Đ (ab occidental! parte Drave fluminis), dokler da se Drava v Donavo so bili zvoljeni: Janovsky, Venkovsky, Kulčicky in Zu kovsky. , Ministerstvo uka je dalo spisati za rusinske na zlije u lz teh besed je očitno, da Solnograški škof rodne šole slabikar in pervi del beríia. Slabikar je bi! n i ë na j breg D v se kem in Stajerskem ne, manj v se na Kor na Kraj sostavljen po spirituálu Lvovskega semenišča Kulči kem. S tem ni rečeno s da ni nikdar noben Solno grašk mašnik D c k e m, in pervi del beríla po gospodu dekanu Dobřanskem. V Varšavi je gosp, Poluj an ski za tisk pripra-prestopil, ampak le to, kaj da je vil poljsko delo pod naslovom: „Opisanje lasów (gojzdov) »pioh veljalo. Tudi med cerkvami, ktere so dalje v królestwa polskiego i zachodnich gubernij cesarstva ro-tistim spisu imenovane, nobena kolikor se da razločiti, syjskiega, pod wzgledem historycznym, statystycznym ne zadeva na Krajnsko, ampak le na Koroško in Sta- i gospodarczym". To delo se bo v štirih zvezkih izdalo. v ze Val jersko, in sicer unstran Drave. Kar pa zadene Oglejske patriarhe, vazor pové iz spričevanja Sigonijevega (C. Sigonius lib. 2. de regno Italiae), da si je patriarh Jane z II. leta go-ii 8l0- V Vilni je ravno v tisku přestává Stockhardove kemije: „bkola lučby u 'i* Ludovik Zejszner , profesor v Krakovem, bo izdal 670 prizadeval za spreobernjenje Slovencov dalj svoje po raznih časopisih razti izdelke slovstvene vorí od s v. P da mu je AI k veči mož na dvoru Karina Velice Ilirska slovnica gosp. prof. Babukića , ki bo ob-v listu od leta eegla 15 do 16 pol bo še pred početkom prihodnjega 5 795 prigovarjal, si za pob d d solskega leta na svitlo prišla. v prizadevati, ravno tako, kakor je v letu 798 Gosp. Kaeser knjigotiskar je izdal na svoje stro tudi Arnonu tisteg lista > Solnograškemu nadškofu, priporočeval. Od ske česko i nemško prestavo Franklinovega spisa: * kteri je 112 med Alkuinovimi, tudi žl. sta k bogastvu". 55 Cg Rubeis v spominkih Oarlejske cerkve pripoveduje zra *»* Rusko imenitno delo : „Opita občesravnitelnoj gram ven še pristavi iz življenja sv. Pavlina pri Ferrarii (Fer- matiki ruskago jazika" se ze v drugo tiska, rarius in catalogo Sanctorum Italiae), da se je tudi za - oznanovanje v Gorotai; pripelja! sv. evangelia trudil, in bliž nj s kterim je ljudstvo ode k véri v Kristusa Slovensko slovstvo Te spričevanja so zadosti ocitne, dasiravno bi si v prijatel zgodovine se kaj bolj posebnega da se je na južnem bregu Dj za sveto véro godilo > najti želei, kaj zlasti na Krajnskem Zganju slovo! vojsko/" Na svitlo dal duhoven Ljubljanske ško/ije ; natisnil J. R. Milic v Lju bljani 1853. - ' ^ [ ' „Žganje, ktero so Arabci pred 800 leti nesrečno je skoz celih 600 let v lekarijah v versti stru- zna Po vsem tem se da sklcniti, kaj da je zadeval pov dobro zaklenjeno bilo" pravi gosp. pisatelj teh prepir med 0 glej ski m patriarhom Ursom in S graškim nadškofom Amonom kterega bukvić v predgovoru. „Pred 200 leti je ta etrup iz še skrivaj in na tihim je cesar svojiga zapora pobegnil 55 ter dolgo Karl leta 811 razločii. Ni bilo namreč prašanja ? ali ljudém škodo dělal. Še le pred kakimi 80 leti je očitno ima Solnograški nadškof na južnem Dravskem bregu kaj med ljudmí razsajati zacel, naj huje v zgornji Ameriki 9 duhovne oblasti; ampak to: ali ni oblast triarhov na ernem Oglejskih pc na Irskem in pozneje tudi v zgornji Slezii in od teh kra da nj bregu prikratena kj jo nek čas imeli. Cesar, kteri Solnogračanom ni hotel jev je tudi druge bližnje dezele s svojo strupenico pre mreži!, in zdaj tudi naše domaće". Treba ee tedaj j jemati, kar jim je bil v ze D meja kofij ostane zročil, je razsodil, da naj da se ljudstvu bukve v roke podajajo, v kterih je s pre _ ___ * ivu« « ř i v. «i«« i ____• • _ + _ y______• • P. Hicingei pricljivo besedo škodljivost nezmerne pijace zganja in prav po domaće razlaga. Castitimu gosp J a n e z u Slovanski popotnik Vol čiču gré hvala, da je oboje to prav dobro zadel, in živo priporočaje to knjižico vsim i'4. 1 ki so v stanu Družtvo sv. Mohora naznanja, da so premilost- jovpeljati med ljudstvo, razodenemo le iskrene ljivi Lavantinski knezoškof, g. S lom šek, v svojej ne- želje: naj bi lepi poduki ne ostali glasi vpijočega v pu šavi kakor so zalibog ! ostaii enaki poduki hvale vredno skončnej dobroti sklenili: „življenje svetnikov" na svoje stroške izdati in družtvu sv. Mohora toliko iztisov izro- knjižice „Čujte, čujte! kaj žganje dels!" Vatis bukvić čiti, kolikor je treba, da vsak družtvenik en iztis je ličen in vse hvale vredin. Dobiva se pri bukvovezu dobi. Do mesca oktobra t. 1. priđe I. polletje od « V • z1v g. Kremžarju po 15 krajc. lenja svetnikov" na svitlo, in vsak družtvenik dobi svoj 288 Novičar iz slavenskih krajev gornje V Polskave na Stajarskem sept bomo to svojim bravcem naznaniti. Tištim, . da Tudi nase rade oblezuje grojzdna bolezin, ene bolj je zvedilo 9 (kofé) pijó, naznanimo veselo novico,H| slavnega kemikarja Payen-a v Parizu se černa kava s polovico mleka zmešana in ene manj. Nekako razločen od tertje plesnine je pa toti cukrom oslajena je n a p bolj d kakor me prikazek na nekterih grojzdih: celi grojzd je viditi zdrav, sena juha (zupa) Gosp provikár dr. Knobleher je eperva se le ena jagoda zgerci, lena ěplj kakor civeba > je se ze že dosel v Aleksandrio , od kodar bo nove miaionarje v 9 pa kmalo zvene in rudečkasta postane, kakor če- Kartum spremil; sprcmlja pa njega neki gla _ - . • , « 9 a v # v • • « * _ _ _____ i • • ______• 1__!Ll_____ ____]___ J Vari ki se je skoz pol dné v pêci susila 7 kmalo se zamorcov, kije precej brihtenpa sila radoveden moz, in ki več jagod tako premení in poslednjič tadi grojzdni re- ima navado 5 da j če kaj novega vidi 9 svoje veselje tega celj od spodej gor. Menim da presilna sparica je kriva. Poslednje 3 tedne je cena vina zlo poskočila, r sr. dražji. in začudenje s tem razodeva, da zaćne na glas prepe vati Okoli 8. in 10. tega mesca se pričakuje odgo stertin je za 15 v * vor cara rusovskega ali je s tistimi prenaredbami za Še neko poseb novico vam moram povedati iz niste dovolin, ki jih je sultan v Dunajski predlog vrinul. Čudno kako se na Husovském odhod rusovske armade na našega kraja; stavim kar hoćete, da tak imeli v „Novicah", pa ne da bi mislili, da je le pripo- Tursko razlaga; tako je nedavnej neki pop blizo Var vedka, je čista resnica , čeravno se bojo častiti bravci, save pridigoval ljudstvu, da repata zvezda (ktero smo posebno pa oženjeni možje, čudili nad njo in jo komaj povsod vidili) je ravno tista zvezda, ki se je ob času verjeli. T Je E gostač se je iz žalosti, di mu je 70 let stara žena umerla, v gojzdu (Ja rojstva Kristusovega trem kraljem v jutrovi dezeli pri ku) ob Prezvestega moza, ki ni mosrel vec živeti brez drage svoje, čeravno 70 let stare, zarocmce, se pokopali tikama njenega groba. Iz Šmarske okolice na Dolenskem. Treba bi bilo tudi iz naše okolice povedati, da letina ne bo kaj prida, pa kaj pomaga to? Raji povém: kako dobro je paš nik e (gmaine) razdeliti, po ocitni s kušnji. Na lani omenjeni gmajni Nacikavi se bo, če bo po sreči šlo, letos přidělalo prosa okoli 50. ovsa 25, ajde blizo 15 mernikov; sena se je nakosilo 50 centov. Lejte, koliko dobička eno samo leto razdelitev pašnikov donese! Lejte koliko zakladov (šacov) je še zakopanih, kterih pa nočete izkopati, ker vam je morebiti delo preveč, da bi pusti svet predelali v rodovitno njivo ali senožet se pomisli 9 da .,ce!o brez muje se čevelj ne obuje 9 u naj M. J. Novičar iz mnogih kazala; ona stoji d Carigradom in je znamnje, da tje je pokl rusovska oblast, odtod razširiti edino zveličavno rusovsko po Ker se pa rusovska armada p re do 1 g bot a vi ja na svojem potu 9 zato se ne sveti zvezda tako jasno, kakor bi se scer sve tila ! (Berž ko ne , zdej popolnoma Posnemanja vredna tisti pop, je zginila inobli-mada ne bo šla nad Carigrad.j unidan v N 0 v e m J e rs e j u (v severní Ameriki) dana posta 9 po kteri sak p m J za ga ima in tudi tako z njim ravna; po stavljajo se pijancom kuratorji, ki oskerbujejo njih pre moženje. Žandarska Cuj 1 žvižgajo kro iz gošće hi v r Motivci mirú, tolovajska druhál 5 Bilé njih stanovje so hoste tamné Jih mec li osvete še ni pokončal ? ugrabi derzúne? Kdo užuga jih mar? Kdo i Kdo tvega živlenje li? hrabri žandar Ker bo železnica od Dunaja do Glognica s 1. prihodnjim mescom cesarska postala, se že delajo priprave izročiti jo novému in gotovo boljšemu go- spodarstvu. Kdaj bo nek gostivnica na postaji Celj ski kaj boljsiî Le ena tozba vsih popotnikov je: da elabeje (ćeravno dosto drage) postrežbe z jedili ne more po širokém svetu nikjerbiti. Po naznanilu Dunajsko banke je znesla přetekli mesec zaloga srebra 44 mi iionov in 677.652 íl., banknotov pa je bilo med ljudstvom za 191 mil. 932.226 íl., po tem takem se je znesek banknotov memo predzadnjega mesca pomnožil za 737.273 fl., zaloga srebra pa pomanjšala za 63.411 fl. — Iz Slavonie in Sirmie , ki ste znani kot naj rodovitniši češpljevi deželi, se zve, da so češplje tako polně, da se vse sibí 9 tudi na Horvaškem jih bojo dokuj přidělali. Tudi tr rojzdna bolezin, ceravno na Ogerskem seje prikazala se je poprej mislilo, da po ogerski segi obrezovanih tert se plesnjina ne loti. Duhovne vaje za Dunajsko sko fijstvo sose končale 2. septembra; vdeležilo se jih je le 82 duhovnov. — Ze dolgo ni bilo nič imenitnisega znaj-denega, kakor je ta znajdba, od ktere ravno sliš mo, namreč iz vode (to je, vodenoga za) prav naprosto vižo (s pomočjo elektro-magnetične naprave) si sveca vo, pa tudi kur javo napraviti. Že se je v Londonu osnovala družba, ki bo nek svečavo mesta na to vižo prevzela. Vsaka hisa v městu in na kmetih, vsaka fabrika itd. si zamore to napravo omisliti. s ktero se luč in oginj brez dima in brez nevarnosti napravlja. Da bi pač přišel kmalo čas, da si bomo z vodo svetili in ku- ? S plamenom oj ! -koca samotna gori Kak poka in derska! pomoci nikjer 0 čujte, kak vek se do neba glasi! Kak rad, 0 kak rad bi pomagal vsakter' Kdo reši pa, kdo gasi? Bog ga obvar! K' sosipa tramovje se? — smeli žandar Ob cesti pojema neboglj Sp ok dete ki nima donui Kdo sroti priskoči, pomaga navskok Nikdo li Poglejte Gojitelj ti deteta milega cul ni glasu ? z otrokom možá ! blag Kdo je žandar mar : 9 » Spustila se mirna je noč na stvari Objela je mesta, doline, goró 9 9 y t 0C1, Vsakdo že zatisnul je trudne Le zvezde na neb' še migljajo svitlo! Kdo čuje pa ž njimi, zmir čerstev ? Kdo mar? Ko sladko vi spavate 9 jaki žandar! kak lep in močán ! V ravnanji in ponaši, Kak prost, al možát, ko nevarnost pretí ! Sam Bog gleda na-nj iz nebesnih polján , In angeljček varh nad njim varno budi; Ljubav pa. ko opravlja zvecer hvalodar 9 En 99 Očenaš" moli tud za te žandar ! Jeriša. Ta pesem, ktero je v nemškem jeziku slavni pesnik dr. Hirsch zložil, je v c. k. deržavni tiskarni na Dunaju neizrek-ljivo lepo natisnjena, v glasbo djana, na vse žandarske polke razposlana in v vec jezikov že prestavljena. Mislim toraj slovenskim žandarjem ustreci, ako jim jo s tim tudi v njih domaćem jeziku podam. (Tudi naš gosp. J. Fleišman je ti slovenski pesmi napév zložil). Prevoditelj. Vatiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.