IAT11IM3I

v

vprašanjih in odgovorih.

Sedmi natis.

V Ljubljani, 1853.

V zalogi pri Ignaciju Klemenzu,  bukvo-
vezu na starim tergu pod hišno
številko 155.

V natis teh bukvic so milostivi Knez

GOSPOD GOSPOD

AHTTON ALOJZ,

/ v

Ljubljanski Škof, dovolili 2. dan listo—
pada 1837.

//!•-• Ol,

L  Od vere.

Kaj se pravi keršamko katoljško
verovati?

BLeršansko katoljško verovati se pravi:
vse verjeti, kar je Bog razodel, in
kar nam cerkev verovati zapoveduje,
naj bo v svetim pismu zapisano ali ne.
Ali je k zveličanju zadosti , de ka-
toljški kristjan le v sercu veruje ,
kar je Bog razodel?

Ni zadosti; temuč mora tudi 1)
svojo vero v delih ali v djanji kazati;
2) mora to, kar v sercu veruje, če
je treba, tudi očitno z besedo spoznati
ali pričati. — Vera brez dobrih
del je mertva.

1  *

— 4  -

'Lakaj moramo verovati , kar je Bog
razodel ?

Zato, ker je Bog večna resnica
in neskončna modrost, ktera ne more
ne goljfati ne goljfana biti.

Od kod vemo , kaj je Bog razodel?

To vemo nekoliko iz svetiga pi¬
sma, nekoliko pa iz besednjiga izro¬
čila svete katoljške cerkve.

Kaj je sveto pismo ?

Sveto pismo so tiste bukve, ki so
jih sveti možje z razsvetljenjem ali
navdihnjenjem svetiga Duha pisali, in
od kterih sveta katoljška cerkev pri¬
ča ali terdi, de so bile od takih raz¬
svetljenih ali navdihnjenih mo’ž spisane.

Kaj je beseduje izročilo svete ka¬
toljške cerkve?

Besednje izročilo svete katoljške
cerkve so tisti nauki, ktere so apo-
steljni ali iz ust Jezusa Kristusa samiga
slišali, ali pa po navdihnjenji ali raz¬
svetljenji svetiga Duha oznanovali, pa
jih niso v svetim pismu zapisali.

— O —

Ktere resnice mora vsak človek, ka¬
dar k pameti pride , vediti in vero¬
vati, če hoče zveličan biti ?

Teh šest resnic mora vediti in
verovati:

1. De je en Bog.

2.  De je Bog pravičen sodnik,
kteri dobro z dobrim, hudo pa s hu¬
dim povračuje.

3. De so tri božje peršone: eni-
ga bitja in ene natore; Bog Oče, Bog
Sin, in Bog sveti Duh.

4. De je Bog Sin, druga božja
peršona, za nas človek postal, nas s
svojo smertjo na križu odrešiti in večno
zveličati.

o. De je človeška duša neumerjoča.
6. De je gnada božja k zveličanju
potrebna, in de človek brez gnade
bošje nič zasluženja vredniga za večno
življenje storiti ne more.

Kaj je vsakimu katoljskimu kristjanu
znati zapovedano  ?

Vsakimu katoljškimu kristjanu je
znati zapovedano: 1. Apostoljsko vero

6  -

2. Gospodovo molitev ali Oče naš. 3.
Deset božjih in pet cerkvenih zapo¬
ved. 4. Sedem svetih Zakramentov. 5.
Keršansko pravico.

Kje je to posebno zapopadeno , kar

mora katoljški kristjan verovati?

Kar mora katoljški kristjan ve¬
rovati, je posebno v apostoljski veri
zapopadeno, ktera ima 12 delov ali
členov, in se tako glasi:

1. Verujem v Boga Očeta vsiga-
mogočniga, stvarnika nebes in zemlje.

2. In v Jezusa Kristusa, Sinu nje-
goviga ediniga, Gospoda našiga.

3. Kteri je spočet od svetiga Du¬
ha, rojen iz Marije Device.

4. Terpel pod Poncjem Pilatam,
križan bil, umeri, in v grob položen.

5. Doli je šel pred pekel, tretji
dan od mertvih vstal.

6. Gori je šel v nebesa, sedi na
desnici Boga Očeta vsigamogočniga.

7.  Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve.

8. Verujem v svetiga Duha.

— 7  -

9. Sveto keršansko katoljško cer¬
kev; gmajno svetnikov.

10. Odpušanje grehov.

11. Vstajenje mesa.

12. In večno življenje. Amen.

Ali je več Bogov ?

Samo en Bog je, kteri je sam od
sebe nar bolj popolnama bitje.

Ktere so lastnosti božje , ki jih je

treba sosebno vediti?

Lastnosti božje, ki jih je treba
sosebno vediti so te:

1. Bog je večin; je vselej bil, je
zdaj, in bo vselej.

2. Bog je zgol duh; je bitje, ki
ima nar bolj popolnama um in nar bolj¬
ši voljo, pa nima telesa.

3. Bog je vsigavedin; njemu je vse
znano, kar je zdaj, kar je že bilo,
in kar še le bo, tudi ve naše nar
skrivniši misli in želje; torej mu nič
ne moremo perkriti.

4. Bog je neskončno moder; vse
stori iz nar boljšiga namena, in izvoli
vselej nar perpravniši perpomočke svoj
namen doseči.

- 8  —

5. Bog je vsigamogočin; vstvaril
je nebo in zemljo in vse, kar je; nje¬
mu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je vsigapričujoč; povsod je,
v nebesih in na zemlji.

7.  Bog je neskončno svet; hoče in
ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničin in
svest, vse, kar reče, je res; in vse,
kar obljubi ali žuga, gotovo spolni.

9. Bog je nespremenljiv; je od ve¬
komaj do vekomaj ravno tisti.

10.  Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi
kakor dober oče za vse svoje stvari
vse dobro imamo od njega.

11.  Bog je neskončno usmiljen; nam
odpuša naše grehe, če se resnično
poboljšamo.

12.  Bog je neskončno pravičin; vse
dobro plačuje in vse hudo štrafuje,
popolnama po zasluženji.

Koliko je božjih peršon?

Tri božje peršone so: Bog Oče,
Bog Sin in Bog sveti Duh.

Kako se te tri božje peršone med

seboj razločijo?

- 9  -

Bog Oče je sam od sebe od ve¬
komaj; Bog Sin je rojen od Boga Oče¬
ta od vekomaj; sveti Duh se iz-haja
od Boga Očeta in Boga Sina od ve¬
komaj.

Ktere dela se vsaki božji peršoni
posebej perlastujejo ?

Bogu Očetu se perlastuje stvarje¬
nje , Bogu Sinu odrešenje, svetimu
Duhu posvečenje.

Kako se imenujejo vse tri božje per-
šone skupej ?

Vse tri božje peršone skupej se
imenujejo presveta Trojica.

S čem spozna katoljski kristjan pre¬
sveto Trojico ?

Katoljski kristjan spozna presveto
Trojico z znamnjem svetiga križa, ker
takrat, kadar križ dela, vsako teh
treh božjih peršon imenuje.

Kaj še zravin tega katoljski kri¬
stjan spozna z znamnjem svetiga
križa ?

Tudi še spozna, de je Jezus Kri¬
stus za nas na križu umeri in nas s
svojo smertjo odrešil.

1  m

- 10  -

Kdo je vse vstvaril?

Bog je vstvaril nebo in zemljo,
in vse, kar je.

Kaj pomeni beseda vstvariti?

Beseda vstvariti  pomeni: iz nič
kaj storiti.

Ktere so nar imenitniši stvari božje  ?

Nar imenitniši stvari božje so an¬
geli in človeki.

Kaj so angeli?

Angeli so zgol duhovi, ktere ima¬
jo um in voljo, pa nimajo teles.
Zakaj je Bog angele vstvaril ?

Bog je angele vstvaril, de bi ga
častili, ljubili, molili, mu služili in de
bi ljudi varovali.

Kakošni so bili angeli precej po
stvarjenji?

So bili dobri, v gnadi božji, in
v veliki popolnamosti.

Ali so vsi angeli v gnadi božji tostali ?

Veliko angelov je bilo, kteri so
gnado božjo po grehu napuha zgubili.
Kako je Bog te napuhnjene angele
štrafal ?

Te napuhnjene angele, ki se jim

— 11  -

hudiči pravi, je Bog vekomaj zaver-
gel in v pekel pahnil.

Iz česa je človek?

Človek je iz telesa in iz neumer-
joče duše, ktera je po božji podobi
vstvarjena?

Zakaj je Bog človeka vstvaril ?

Bog je človeka vstvaril, de bi ga
spoznali, častili, ljubili, molili, mu slu¬
žili, mu pokorni bili, in de bi bili ve¬
čno zveličani.

Ali so bili človeki zmirej Bogu po¬
korni ?

Že perva dva človeka Adam in
Eva sta bila Bogu nepokorna.

V kteri reči sta bila perva človeka
Bogu nepokorna?

Jedla sta sad drevesa, ki jima ga
je bil Bog prepovedal, in sta s tem
grešila.

Kakošen je bil stan pervih človekov
pred greham  ?

Predin sta perva človeka grešila,
sta bila prav srečna. Bila sta terdna,
zdrava in z božjo posebno gnado ne-
umerjoča, lahko jima je bilo Boga prav

- 12

spoznati in ljubiti ter njegovo voljo
spolnovati; živela sta v raji ali v pa¬
radiži, kjer sta vse potrebne reči imela,
de so jima je prav dobro godilo, in
sta bila Bogu dopadljiva ali v gnadi
božji.

Kakošen je bil stan pervih človekov
po grehu ?

Potem, ko sta perva človeka gre¬
šila, sta bila precej umerjoča in mno¬
gim boleznim podveržena; njih um je
oslabel, de nista več božjih lastnost
in božje volje prav spoznala; njih
volja je bila bolj k hudimu, kakor k
dobrimu nagnjena, de iz svoje moči
nista mogla božje volje spolnovati;
zgubila sta z greham gnado božjo,
sta bila Bogu nedopadljiva, in sta za¬
služila večno štrafana biti ali v pe¬
kel priti.

Ali je ta greh samo Adamu in Evi
škodoval?

Ta greh ni samo Adamu in Evi
škodoval, ampak tudi nam vsim, ki
smo njih mlajši. Ta greh nam je per-
nesel časno in večno smert, in še

— 13 —

veliko drugiga hudiga na duši in na
telesu.

Kako se temu grehu pravi?

Temu grehu se pravi izvirni greh
ali poerbani greh , ker se iz pervih
človekov v vse ljudje izvira, ali ker
smo ga vsi od pervih človekov po-
erbali.

Ali je bil Bog človeka zavolj tega
greha vekomej od sebe zaver gel?
Bog jih ni bil vekomej od sebe
zavergel, temuč je bil k odrešenju vsi-
ga grešniga človeštva odrešenika po¬
slati obljubil, ki se mu tudi Mesija
pravi.

Kdo je ta odrešenik ali Mesija?

Ta odrešenik ali Mesija je Jezus
Kristus.

Kdo je Jezus Kristus?

Jezus Kristus je: 1. Edinorojeni
Sin Boga Očeta. 2.  Bog in človek
skupej. 3. Naš Gospod, zapovednik
in učenik.

Zakaj se je Sin božji včlovečil ?

Sin božji se je včlovečil, de
nas je s svojo smertjo na križi od-

14 —

rešil, in de zamoremo večno zveliča¬
ni biti.

Kje je bil Jezus rojen ?

Jezus je bil v Betlehemu, v šta-
lici, rojen.

Kdo je rojstvo Jezusa Kristusa o-
znanil?

Rojstvo Jezusa Kristusa so ozna¬
nili: 1. Angel pastirjem. 2.  Zvezda
modrim v jutrovi deželi. 3. Modri He¬
rodu in pismejcam. 4. Simeon in Ana
ljudem v tempeljnu.

Kaj se je po oznanilu rojstva Jezusa
Kristusa zgodilo?

Po oznanilu rojstva Jezusa Kri¬
stusa se je to zgodilo: 1. Pastirji so
hitro gledat prišli, kar jim je bilo od
angela oznanjeno. 2.  Kristus je bil
osmi dan po zapovedi postave obrezan,
in Jezus imenovan. 3. Modri izjutrove
dežele so ga molili, so mu zlata, ka¬
dila in mire v dar prinesli. 4. On je
grozovitnosti Horodovi v Egipt ubežal.
5. Od tod je bil po Herodovi smerti
v Nacaret nazaj perpeljan, in v tem
mestu izrejen.

— 15 -

Kaj imenitniga vemo od Jezusove
mladosti ?

Od Jezusove mladosti to vemo:
1. Ko je bil Jezus 12. let star, je
prišel v Jeruzalem k prazniku s svoji¬
mi starši. 2. Je v Jeruzalemu ostal;
čes tri dni so ga pa starši v tempelj-
nu najdli, kjer je med pismouki se¬
del, ter jih poslušal in izpraševal, tako
de so se vsi nad njegovim urnam
in njegovimi odgovori čudili. 3. Se je
spet v Nacaret vernil in je ondi ostal.
4. Je bil svojim staršem pokorin. 5.
Je rasel v starosti, modrosti in prijet¬
nosti per Bogu in per ljudeh.

Kaj sosebniga se je zgodilo, predin
je Jezus učiti začel?

Predin je Jezus učiti začel, se je
to zgodilo: 1. Janez kerstnik je pri¬
čal, de je Jezus jagnje božje, ktero
grehe sveta odjemlje. 2. Jezus se je
dal od Janeza kerstiti v reki Jordanu.
3. Sveti Duh se je v podobi goloba
nad njim perkazal. 4. Bog Oče se je
oglasil s temi besedami: Ta je moj
ljubeznivi Sin, ki imam dopadajenje

— 16 —

nad njim. 5. Jezus je bil od svetiga
Duha v pušavo peljan, in ko se je 40
dni in noči postil, je bil od hudiča
skušan, in potem so mu angeli stregli.

Kaj posebniga se je zgodilo potem ,
ko je Jezus ličiti začel?

Potem, ko je Jezus učiti začel,
se je posebno to zgodilo: 1. Jezus je
po svoji domači deželi hodil od kraja
do kraja. 2. Si  je več učencov (jali
jogrov) zbral, in je iz med njih izvolil
12  aposteljnov. 3. Je pridigoval in
oznanoval postava milosti, je razode¬
val resnice, ki smo jih dolžni verovati;
in je učil čednosti, ki smo jih dolžni
v djanji spolnovati. 4.  je svaril neje¬
vero in pregrehe, in razodeval zmote
Judov, pismarjev in farizejev. 5. Je
poterdoval svoj nauk z besedami sve¬
tiga pisma, s čudeži in z lastnimi iz-
gledi. 6. Je prihodne reči prerokoval.
7.  Je povsod dobrote skazoval.

Ali so vsi verovali v Jezusa  ?

Veliko jih je verovalo v Jezusa.
Veliki duhovni, pismarji in farizeji so

— 17  -

ga pa sovražili zavolj njegoviga nau¬
ka, in so iskali ga umoriti.

Alj je zamogel Jezus terpeti ?

Jezus je zamogel terpeti, ker je
bil Bog in človek skupej, in je tudi
res terpel na duši in na telesu. Na
svoji duši je terpel veliko britkost in
žalost, na svojim telesu pa veliko rev
in težav, veliko tepenja in ran, ker
je bil gajšlan in s ternjem kronan.

Kje je bil Jezus Kristus križan ?

Jezus Kristus je bil na gori Kal-
varii blizo mesta Jeruzalema križan,
in je na križi umeri.

Kdo je telo Jezusovo pokopali

Jožef Arimatejic in Nikodem sta
Jezusovo telo' v nov iz skale izsekan
grob položila, kamor še nihče ni bil
pokopan.

Kam je šla duša Jezusova potem ,
ko se je od telesa ločila?

Ko se je duša Jezusova od telesa
ločila, je šla pred pekel, kjer so du¬
še pobožnih mertvih z veselim upa¬
njem odrešenja mirno in brez terpljenja

— 18  -

čakale tako dolgo, de je Jezus prišel
in jih je odrešil.

Kdaj je Jezus od mertvih vstal?

Jezus je tretji dan, in sicer iz
lastne moči, neumerjoč in častitljiv,
kakor premagavic smerti in hudiča od
mertvih vstal.

Kdaj je Jezus v nebesa šel?

Jezus je štirdeseti dan po svojim
vstajenji, vpričo svojih učencov, na
Oljski Gori, iz lastne moči v nebe¬
sa šel.

Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici
Boga Očeta vsigamogočniga?

To se pravi: Jezus je v vednim
posestvu nar viši oblasti in nar veči-
ga veličastva čes vse v nebesih in na
zemlji.

Ali bo Jezus še kdej prišel?

Jezus sam je rekel, in dva ange¬
la sta pričala per njegovim vnebo¬
hodu, de bo še na sodnji dan z ve¬
liko močjo in častjo v oblakih neba
prišel, zato, de bo vse ljudi sodil,
in de bo vsim po njih zasluženji po-
vernil.

19 -

Kdo je sveti Duh ?

Sveti Duh je tretja božja peršo-
na; on je pravi Bog.

Kje nas sveti Duh posvečuje?

Sveti Duh nas posvečuje: 1. Per
svetim kerstu. 2. V  zakramentu svete
pokore. 3. Kolikorkrat druge svete za¬
kramente vredno prejmemo.

Kako nas sveti Duh posvečuje ?

Posvečuje nas, ker v nas vlije
posvečujočo gnado božjo, in nas stori
božjo otroke, ali pa posvečujočo gnado
v nas pomnoži (ali pogmera.) Zravin
tega pa še tudi naš um razsvetljuje,
nas uči in nagiba po volji božji rav¬
nati in nam deli svoje darove.

Kteri so darovi svetipa Duha ?

Darovi svetiga Duha so ti: 1. Dar
modrosti. 2.  Dar umnosti. 3. Dar sve¬
tovanja. 4. Dar moči. 5. Dar uče¬
nosti. 6. Dar pobožnosti (ali brum-
nosti). 7.  Dar strahu božjiga.

Kaj je sveta katoljška keršanska
cerkev ?

Sveta katoljška keršanska cerkev
je vidin zbor vsih pravovernih kristjanov

- 20  —

pod vidnim poglavarjem, Rimskim Pa¬
pežem, kteri ene nauke verujejo, in
ene zakramente prejemajo.

Kdo je nevidni poglavar cerkve?

Nevidni poglavar cerkve je Jezus
Kristus.

Koga je bil Jezus vidniga poglavarja
svoje cerkve postavil?

Jezus je bil aposteljna Petra vid-
miga poglavarja svoje cerkve postavil,
kteriga nastopnik je Rimski papež.

Po kterih znamnjah se spozna prava
cerkev?

Prava cerkev se spozna po štirih
znamnjih, in te so: 1. de je edina;
2.  sveta; 3. vesoljna ali katoljška;
4. apostoljska.

Kako je prava cerkev edina?

Prava cerkev je edina, ker ima
1. eniga poglavarja, 2.  en nauk, 3.
ene zakramente.

Kako je prava cerkev sveta?

Prava cerkev je sveta 1. ker je
njen začetek Jezus Kristus svet; 2.
ker je njen nauk svet; 3. ker ima
svete zakramente; 4. ker svoje ude k

- 21

svetosti napeljuje; 5. ker so zmirej
svetniki v nji.

Kako je prava cerkev vesoljna ali
katoljska ?

Prava cerkev je vesoljna ali ka-
toljška, ker jo je Jezus Kristus za vse
ljudi, za vse čase, in za vse kraje
postavil.

Kako je prava cerkev apostoljska?

Prava cerkev je apostoljska 1. ker
veruje in uči, kar so aposteljni ve¬
rovali in učili, 3. ker so aposteljni po
Jezusovi zapovedi njegov nauk po vsim
svetu oznanovali; 3. ker so škofje
nastopniki aposteljnov.

Kakošno gmajno ali zvezo imajo
pravoverni kristjani?

Pravoverni kristjani imajo med se¬
boj gmajno ali zvezo, kakor udje telesa.
Kako se ta zveza pravovernih kri¬
stjanov imenuje?

Ta zveza pravovernih kristjanov se
imenuje gmajna ali občestvo svetnikov,
zato ker so vsi nje udje k svetosti
poklicani in per zakramentu svetiga
kersta posvečeni.

22  —

F čem obstoji gmajna svetnikov?

Gmajna svetnikov obstoji v tem,
de se vsi udje cerkve duhovnih dobrot
vdeležvajo.

Katere so duhovne dobrote , ki se
jih vsi udje cerkve vdeležvajo?

Duhovne dobrote, ki se jih vsi
udje cerkve vdeležvajo, so te : 1 . Sveti
zakramenti 5  2.  daritev (jofer) svete ma¬
še; 3. molitev; 4. dobre dela; 5. za-
služenje vernih kristjanov.

Kteri so udje cerkve, ki so med se¬
boj zvezani in združeni?

Udje cerkve, ki so med seboj zve¬
zani in združeni, so ti: 1. Verni na
zemlji; 2.  Svetniki v nebesih; 3. Du¬
še mertvih, ki so v vicah.

Kakošno zvezo imajo verni na zemlji
med seboj ?

Verni na zemlji imajo zvezo med
seboj, ker sleherniga molitev in zaslu-
ženje dobrih del tudi drugim pomaga.
Kakošno zvezo imajo verni na zemlji
z dušami v vicah?

Verni na zemlji imajo zvezo z
dušami v vicah, ker verni na zemlji

— 23

za duše v vicah Boga prosijo, in jim
z molitvijo, z dobrimi deli, in posebno
z daritvijo (ofram) svete maše poma¬
gajo, duše v vicah pa za verne na
zemlji Boga prosijo.

Kakošno zvezo imajo verni na zemlji
s svetniki v nebesih ?

Verni na zemlji imajo zvezo s
svetniki v nebesih, ker verni na zemlji
svetnike v nebesih časte in na pomoč
kličejo ; svetniki pa za verne na zem¬
lji Boga prosijo.

Kaj nas uče besede apostoljske vere :
Odpušanje grehov ?

Te besede nas uče, de je Jezus
Kristus svoji cerkvi oblast dal grehe
odpušati.

Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe
odpušati ?

Škofje in mašniki imajo v pravi
cerkvi oblast grehe odpušati, ker so
nastopniki aposteljnov.

Per kterih zakramentih se smertm
grehi odpušajo ?

Smertni grehi se odpušajo per
svetim kerstu in per sveti pokori.

- 34 -

Kaj nas je učil Jezus od stanu člo¬
veka po smer ti?

Jezus nas je učil od stanu člo¬
veka po smerti: 1. De je človeška
duša neumerjoča. 2.  De bo precej po
smerti vsak človek posebej sojen. 3.
De bodo duše tistih ljudi, ki v gnadi
božji umerjo, pa vender niso brez
vsih majhnih grehov, v vice prišle. 4.
De duše pravičnih, ki so popolnama
čisti, v nebesa pridejo. 5. De so
duše grešnikov, kteri v smertnim gre¬
hu umerjo", v pekel obsojene. 6. De
bodo na sodnji dan trupla vsih mert-
vih iz zemlje vstale in se zopet z
dušami sklenile. 7.  De bo potem
splošna ali zadnja sodba, po kteri bo¬
do pravični v večno življenje v nebesa,
grešniki pa v večno terpljenje v pe¬
kel prišli.

II. Od upanja.

n

J

L

tc

P'

li

2

Jj

Ul

S|

L

z,

v

čl

ir

si

g

2

Kaj se pravi kersansko upati ?

Keršansko upati se pravi: terdno
se zanesti, de nam bo Bog dal, kar

n

s

z

- 25  -

nam je zavolj neskončniga zasluženja
Jezusa Kristusa obljubil.

Kaj upamo od Boga?

(Jpamo od Boga večno življenje,
to je, večno zveličanje, in vse per-
pomočke (ali mitelne), ki jih za zve¬
ličanje potrebujemo.

Zakaj upamo od Boga?

Zato upamo od Boga, ker je Bog
vsigamogočin, v spolnovanji svojih ob¬
ljub zvest, ter neskončno dobrotljiv in
usmiljen; ker torej zamore in hoče vse
spolniti, kar je obljubil.

Kaj se pravi moliti?

Moliti se pravi: Do Boga narveči
zaupanje, hvaležnost in čast, ali samo
v sercu občutiti, ali pa te serčne ob¬
čutke in znotrajne misli tudi z besedami
in v zaderžanji na znanje dati. Zato
se tudi pravi, de je molitev povzdi¬
govanje duha k Bogu.

Zakaj molimo?

Zato molimo, de Boga, svojiga
nar vikšiga Gospoda, po dolžnosti ča¬
stimo , de se mu za prejete dobrote
zahvalimo, in de ga potrebnih reči

— «6  —

prosimo. Tudi prosimo Boga, de bi
nam grehe odpustil, in nam v vsih rs
nadlogah pomagal. k;

Na koliko viž lahko molimo ? je

Na dve viži lahko molimo, ali bf
samo znotrajno, ali pa znotrajno in nx
zunajno. v

Kdaj molimo samo znotrajno?  za

Samo znotrajno molimo, kadar nič P c
ne govorimo, ampak le misli, želje bi:
in občutke svoje duše k Bogu pov- Bi
zdignemo. l e

Kdaj molimo znotra jno in zunajno ?  zu
Znotrajno in zunajno molimo, ka- va
dar svoje znotrajne misli, želje in ob- na
čutke tudi z besedami izrečemo, in v s k
zaderžanji na znanje damo. M

Ali smo dolžni moliti?  t0

Dolžni smo moliti, ker z molit- sli
vijo Bogu živo zaupanje, perserčno de
hvaležnost, in nar veči čast skazu- ni
jemo, in ker nam je Jezus moliti za- * U(
povedal. me

Kakošna mora biti molitev , de je
Bogu prijetna in nam pomagljiva  ? SVl
Molitev mora biti: 1. Pobožna  (ali P a

- 27 -

bi andohtljiva ), to je: per molitvi mo-
ib ramo vselej v Boga in v to misliti,
kar molimo. 2.  Mora biti ser dna , to
je: moramo v sercu občutiti, kar z
ili besedami izrekujemo. 3. Mora biti res-
i n  nična,  to je: si moramo tudi sami
v resnici perzadevati, de bi od Boga
zadobili, kar prosimo. 4. Mora biti
ič ponižna , to je: moramo prepričani
je biti, de smo zavolj svojih grehov pred
r_ Bogam vsi nevredni, in de nam on
le iz samiga usmiljenja dobrote ska¬
lp zuje. 5. Mora biti skesana  (ali zgre-
L _ vana ), to je: moramo pravo žalost
nad svojimi grehi občutiti, in terdno
v skleniti svoje življenje poboljšati. 6.
Moramo v Jezusovim imenu  moliti,
to je: le v Jezusovo neskončno za-
_ služenje zaupati, ne pa v svoje dobre

0  dela. 7.  Moramo moliti s stanovit-
_ nim zaupanjem,  to je: ne jenjati, če
_ tudi nismo precej uslišani. 8. Mora¬
mo moliti z izročenjem v božjo vo-

q  Ijo,  to je: Bogu perpustiti, de nas po
? svoji modri previdnosti ali usliši, ali

1 pa ne. 9. Moramo moliti iz dobri-

2  *

— 28 —

ga konca  (ali namena ), to je: zato *
de bi Boga po dolžnosti častili, in /
vedno boljši in svetejši perhajali, ne J
pa, de bi nas ljudje hvalili.

Kaj nam da ali pomaga dobra mo-  p
litev  ? 1

Dobra molitev stori: 1. De do¬

sežemo, kar Boga prosimo, ako je C
v naše zveličanje. 2. De smo v nad- l
logah potolaženi in umirjeni, tako de
jih ložei preterpimo. 3. De smo v
skušnjavah pokrepčani, in de jih lo- v
žej premagamo. 4. De perhajamo zini- ^
ram boljši ali pobožniši, in Bogu pri—
jetniši.

Ktero molitev nas je Jezus molili
ličil ?

Jezus nas je Očenaš moliti učil,
ki se tak glasi: Oče naš , kteri si

v nebesih ! Posvečeno bodi tvoje ime;
pridi k nam tvoje kraljestvo: zgodi
se tvoja volja , kakor v nebesih tako
na zemlji: daj nam dans naš vsak-  s
danji kruh; in odpusti nam naše  s
dolge; kakor tudi mi odpušamo svo-  o
jim dolznikam , in nas ne vpelji  <1

Sa B Ofs Sa <

29  -

to v skušnjavo; temuč nas odreši od
in hudiga. Amen.
le Koliko delov ima Očenaš ?

Očenaš ima en ogovor in sedem
>- prošinj.

K ter e besede se imenujejo ogovor?

)- Ogovor se imenujejo te besede:

je Očenaš, kteri si v nebesih.

[- V koga kličemo s temi besedami
le ogovora?

v S temi besedami ogovora kličemo

>- v Boga, ki je naš oče.
i- Zakaj pravimo Bogu oče  ?
i- Zato, ker je ljudi po svoji podobi

vstvaril, in dobrotljvo za-nje skerbi.
ti Zakaj pravimo Bogu naš oče?

Zato, ker nam je per svetim kerstu
1 po svojim Duhu dodelil, de smo nje-
ii  govi otroci, njegovi erbi, in bratje
\;  med sabo.

U Zakaj pravimo: kteri si v nebesih?
o  Zato, ker Bog, desiravno je pov¬

sod pričujoč, vender posebno v nebe-
e  sih prebiva, kjer se svojim izvoljenim
od obličja do obličja kaže in vživati
H  daje. >

— 30 -

Kaj prosimo v pervi prošnji: Po¬
svečeno bodi tvoje ime ?

Prosimo 1. De bi bil Bog od vsih
ljudi na zemlji spoznan, in de bi bilo
njegovo presveto ime povsod znano in
češeno. 2.  De bi se grešniki k Bogu
spreobernili in resnično spokorili. 3.
De bi se božjimu imenu nikoli nečast
ne delala, ne s krivoverstvam in ne¬
jevero, ne bogokletstvam in nekeršan-
skim življenjem.

Kaj prosimo v dragi prošnji: Pri¬
di k nam tvoje kraljestvo ?

Prosimo: 1. De bi Bog svojo
cerkev in kraljestvo svoje gnade raz¬
širjal in uterdoval, kraljestvo hudiča
in greha pa razdeval. 2.  De bi nam
Bog vero, upanje in ljubezin dodelil,
in te čednosti v nas pomnožil. 3. De
bi nam po tem življenji nebesa dodelil.
Kaj prosimo v tretji prošnji: Zgodi
se tvoja volja, kakor v nebesih , tako
na zemlji?

Prosimo: 1. De bi nam Bog gna-
do dal, njegovo sveto voljo v vsih
okolišinah na zemlji tako na tanko in

v

s

b

s

I

d

U

2

it

fi

l

£

i:

s

J

I

<

31 —

voljno spolnovati, kakor jo angeli in
svetniki v nebesih spolnujejo. 2.  De
bi Bog vse od nas odvernil, kar je
spolnovanju njegove svete volje na poti.

Kaj prosimo v četerti prošnji: Daj
nam dans naš vsakdanji krulit

Prosimo: 1. De bi nam Bog vse
dal, česar nam je k o hranjenju te-
lesniga in dušniga življenja potreba.
2.  De bi Bog lakoto in draginjo, pa
tudi greh, kteri večkrat take štra-
e nanaša, dobrotljivo od nas od¬
vernil.

Kaj prosimo v peti prošnji: Odpu¬
sti nam naše dolge , kakor tudi
mi odpušamo svojim dolžnikam ?

Prosimo, de bi nam Bog naše
grehe odpustil, ravno tako, kakor mi
iz serca vsim tistim radi odpustimo, ki
so nas razžalili.

Kaj prosimo v šesti prošnji: ln
nas ne vpelji v skušnjavo?

Prosimo, de bi nam Bog ne dal
prevelikih skušnjav, in de bi nam ob
času skušnjave svoje pomoči ne od-

32 -

tegnil, in ne perpustil, de bi pod sku¬
šnjavo omagali.

Kaj prosimo v sedmi prošnji: Te-
muč nas odreši od  / uidiga ?
Prosimo: 1. De bi nas Bog po¬
sebno od greha rešil, in nas obva¬
roval večnih in časnih štrafeng greha.
2. De bi nas Bog tudi od časnih nad¬
log in težav rešil, če niso k našimu
zveličanju. 3. De bi nam gnado do¬
delil, vse nadloge in težave, ki nam
jih pošilja, poterpežljivo in stanovitno
preterpeti.

Kaj pomeni beseda: Amen?

Beseda Amen  pomeni, de vse to
poterdimo, kar .smo popred govorili.
Kaj je angelovo cešenje ali češ ena
si Marija?

Angelovo češenje ali češena si
Marija  je molitev, s ktero posebno
presveto devico Marijo, mater božjo
častimo in na pomoč kličemo, in se
zravin včlovečenja Sina božjiga hva¬
ležno spomnimo.

Kako v  se glasi: Cešena si Marija ?
CVšena si Marija, se tako glasi:

— 33  —

v

Cešena si Marija , v  ynade polna ,
Gospod je s taboj. Zegnana si med
ženami , m žegnan je sad tvojiga
telesa , Jezus. Sveta Marija , mah'
božja! prosi za nas grešnike , srfa/
m od nast' smertni uri. Amen.
Kdaj nas cerkev posebno opominja,
de bi se včlovečenja Sinu božji-
ga spomnili , m de bi mater božjo
častili?

K temu nas posebno takrat opo¬
minja, kadar zjutrej, opoldne in zvečer
k molitvi zvoni.

III. Od ljubezni.

Kaj se pravi keršansko ljubiti?

Keršansko ljubiti se pravi: Boga,
ki je nar vikši dobrota, zavolj njega
samiga, in bližnjiga zavolj Boga lju¬
biti, zavolj Boga vse radovoljno sto¬
riti, kar nam je zapovedal.

Zakaj moramo Boga še ljubiti?

Tudi zato moramo Boga ljubiti,
ker je proti nam neskončno dobrotljiv.

2 m

- 34  -

Kako moramo Boga ljubiti ?

Boga moramo ljubiti čez vse, iz
vsiga svojiga serca, iz vse svoje du¬
še, iz vse svoje pameti, in iz vse
svoje moči.

Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti?

Boga čez vse ljubiti se pravi:
Boga raji imeti, kakor vse stvari, in
ga bolj čislati ali obrajtati, kakor vse,
kar nam zamore prijetno in dopad¬
ljivo biti.

Kdo je naš bližnji?

Naš bližnji je vsak človek, naj
bo prijatel ali sovražnik.

Kaj se pravi bliznjiga ljubiti?

Bližnjiga ljubiti se pravi, bližnji—
mu dobro hoteti ali želeti, mu vse to
storiti, kar mu je dobro in k pridu,
vse to pa opustiti, kar mu ni dobro
in mu škodva.

Kaj se pravi bliznjiga zavolj Boga
ljubili?

Bližnjiga zavolj Boga ljubiti se
pravi, bližnjiga zato ljubiti, ker je po
božji podobi vstvarjen, z Jezusovo

35 -

kervjo odrešen, in ker je Bog zapo¬
vedal bližnjiga ljubiti.

S kterimi besedami je Kristus zapo¬
ved, bližnjiga ljubiti , razložil?
Kristus je zapoved, bližnjiga lju¬
biti , s temi besedami razložil: Vse,
kar koli hočete,  de  bi  vam  lju¬
dje storili, tudi vi njim storite.
V tem je postava in preroki.

Ali je keršanska ljubezin potrebna?

Keršanska ljubezin je tako po¬
trebna, de človek, kteri se svoje pa¬
meti zave, brez ljubezni ne more več-
niga življenja doseči.

Kako pokažemo ljubezin do Boga
in do bližnjiga?

Ljubezin do Boga in do bližnjiga
pokažemo s spolnovanjem deset božjih
zapoved.

Ktere so desetere božje zapovedi ?

Po poglavitnim zapopadku so de¬
setere božje zapovedi te:

1. Vervaj v eniga samiga Boga.

2.  Ne imenuj po nemarnim božjiga
imena.

3. Posvečuj praznike.

— 36 -

4. Spoštuj očeta in mater, de boš i
dolgo živel, in de ti bo dobro na i
zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvaj.

7.  Ne kradi. J

8. Ne pričaj po krivim zoper svo- 1

jiga bližnjiga. *

9. Ne želi svoji ga bližnjiga žene. 1

10. Ne želi švojiga bližnjiga blaga. •

Komu je bil dal Bog deset zapoved ?

Bog je dal deset zapoved Moj¬
zesu na gori Sinaji za Izraelsko ljud—
vo, ko je po izhodu iz Egipta v pu- 1

šavi bilo. j

Kako je bil dal Bog deset zapoved ?  '

Bog je bil dal deset zapoved na
dveh kamnenih tablah zapisane z gro-
mam in treskam, in to sicer 1. Ker
je hotel, de bi bili terdi in svojoglavni 1
Izraelci njegovo mogočnost in velikost '

spoznali, in de bi bili bolj perpravni
njegovo voljo spolnovati. 2..  De bi bili i
veči čast in pokoršino do njegovih za- 1
poved imeli. 3. De bi se bili prelom- 1
ljevavci njegovih zapoved bolj nje-

37 —

>š gove mogočnosti in zažuganih štra-
a feng bali.

Ali smo tudi mi dolini deset božjih
zapoved spofnovati ?

Tudi mi smo dolžni deset božjih
zapoved spolnovati. 1. Ker so izlaga
natorne postave, ktero je Bog v naše
serca zapisal. 2.  Ker jih je Jezus
Kristus sam poterdil, bolj na tanko
razložil, in nam spolnovati zapovedal.
? Kakošne dolžnosti imajo v sebi de¬
setere božje zapovedi?

Perve tri božje zapovedi imajo v
sebi dolžnosti do Boga, drugih sedem
ima pa v sebi dolžnosti do bližnjiga,
? in do samiga sebe.
a  Kje najdemo ob kratkim zapopadek
vsih deset božjih zapoved?
r  Zapopadek vsih deset dožjih za-

\  poved najdemo ob kratkim skupej v

t dveh zapovedih od ljubezni, ki so te:

i 1 Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsi-
[  ga svojiga serca, iz vse svoje duše,
iz vse svoje pameti, in iz vse svoje
moči 2.  Ljubi svojiga bližnjiga kakor
samiga sebe.

- 38 —

Kaj nam je v pervi božji zapovedi
zapovedano ?

V  pervi božji zapovedi nam je za¬
povedano : v eniga Boga verovati,
va-nj upali, ga čez vse ljubiti, mu nar
veči pokoršino in hvaležnost skazovati,
in ga moliti.

Kaj nam je v pervi božji zapovedi
prepovedano  ?

V  pervi božji zapovedi so nam

ti grehi prepovedani: 1 . Nejevera ,

kadar kdo ne veruje v praviga Boga,
in ne verjame tega, kar nam je Bog
razodel. 2. Malikovanje , kadar kdo
živim ali neživim stvarem, ali izreza¬
nim podobam božje češenje skazuje.
3. Krivoverstvo,  kadar kdo kako od
Boga razodeto resnico ali dolžnost svo-
joglavno zaverže. 4. Vedeževanje ,
kadar kdo misli in terdi, de zamore
iz kakih izmišljenih znaminj kaj pri—
hodnjiga povedati, kar se ne godi po
nam znanih postavah natore. 5. Pra¬
zna vera , kadar kdo kakim rečem
posebno moč perpisuje, ktere nimajo,
ne po natori, ne po posebni božji na-

- 39 —

ii  redbi. 6. Vraže  ali copernija,  kadar
kdo misli, de zamore s pomočjo hu-
l-  dobnih duhov kej posebniga storiti,
i, 7. Obupnost , kadar kdo misli, de. mu
ir Bog ne more ali pa noče več poma-
, gati. 8. Nezaupnost , kadar kdo ne
upa zadosti terdno, de mu bo Bog
'i  potrebne reči dal. 9. Prederzno za¬
upanje v božjo milost,  kadar kdo
i misli, de mu bo že Bog grehe odpu-
, stil, naj se spreoberne ali ne.

, Zakaj katoljški kristjani angele na
; pomoč kličejo ?

Zato, ker so angeli ljudem sa varha
odločeni, ker ljudi ljubijo, za njih zve¬
ličanje skerbe, za-nje prosijo, in mo¬
litev ljudi Bogu darujejo.

Zakaj katoljški kristjani svetnike na
pomoč kličejo?

Zato, ker so svetniki prijatli božji,
ker ljudi ljubijo, in za ljudi Boga prosijo.
Zakaj katoljški krifljani podobe ča-
ste?

Zato, ker nam podobe kaj ča-
stitljiviga, postavim, božjo peršono,
mater božjo, ali kakiga angela ali

- 40 -

svetnika pred oči stavijo. Češenje ni o
namenjeno podobi, ampak temu, ko- s
gar podoba pomeni. p

Zakaj katoljški kristjani trupla svet-  n
nikov časte ?  n

Katoljški kristjani časte trupla svet- I
nikov: 1. Ker so svetniki v njih sveto
živeli in Bogu služili, ali pa še clo
martro terpeli. 2.  Ker je Bog po tru- p
plih svetnikov večkrat čudeže delal, d
in ljudem mnoge dobrote skazoval. 3. J
Ker bo Bog te trupla po sodnim dnevu
v nebesa vzel.

Kaj nam je v drugi božji zapovedi  J
zapovedano?  1

V drugi božji zapovedi nam je p
zapovedano, božje ime posvečevati in >

častitljivo izrekovati. t

Kako posvečujemo božje ime?

Božje ime posvečujemo: 1. Če 1

Boga na ravnost pred vsim svetam 1

spoznamo. 2.  Ce Boga v dušnih in <

telesnih potrebah na pomoč kličemo. <

3. Ce per pravični persegi Boga na
pričo pokličemo, de v  se nam v kaki
reči verjame. 4. Ce Bogu storjene

— 41

obljube zvesto spolnimo. 5. Če be¬
sedo božjo pridno in s pobožnostjo
poslušamo. 6. Če vse, kar počne¬
mo, k češenju in k časti božjiga ime¬
na storimo, ali Bogu darujemo.

Kaj nam je v drugi božji zapovedi
prepovedano ?

V drugi božji zapovedi nam je
prepovedano, božjimu imenu nečast
delati.

Kako se božjimu imenu nečast
dela?

Božjimu imenu se nečast dela:
1. Z vsakim greham. 2.  Posebno z
bogokletstvam, kadar se od Boga, od
prave vere, in od svetnikov zaničlji¬
vo govori. 3. Kadar kdo brez potre¬
be, ali pa clo po krivim perseže. 4.
Kadar kdo Bogu storjeno obljubo pre¬
lomi. 5. Kadar kdo božjo ime brez
potrebe in brez časti izrekuje. 6. Ka¬
dar kdo božjo besedo kazi ali napak
obrača.

Kaj nam je v tretji božji zapovedi
zapovedano ?

V tretji božji zapovedi nam je

— 42  —

zapovedano, v nedeljo, ktera je že s -
od apostoljskih časov k spominu Kri- n
stusoviga vstajenja v naš praznik od- p
ločena, od dela prenehati in počivati, j_
ter pobožne dela opravljati.

Kaj nam je v tretji božji zapovedi
prepovedano ?  s

V tretji božji zapovedi nam je
prepovedano: 1. Vsako hlapčevsko de¬
lo brez potrebe in brez praviga per- v
voljenja. 2.  Vse druge opravila, kte- n
re temu dnevu ali nečast delajo, ali J
pa njegovo posvečevanje odvračajo.

Kaj je v četerti božji zapovedi za¬
povedano ? \

V četerti božji zapovedi je po- 1
sebno zapovedano, de naj otroci svoje ž
starše spoštujejo, ljubijo, in jim stre- j
žejo, de naj jim bodo v vsim, kar 1
ni zoper božje zapovedi, pokorni, naj J
jim v dušnih in telesnih potrebah po¬
magajo, in naj za-nje molijo.

Kaj je v četerti božji zapovedi pre-  1
povedano?  j

V četerti božji zapovedi je otro- j
kam prepovedano staršem se zoper- 1

b4<“rs

43 -

% e  staviti, jih sovražiti, zaničevati, zasra-
'i -  movati, zmerjati ali preklinjati, jih v
J" potrebah zapustiti, ali pa jim škodovati.
;i, Ali zadeva četerta božja zapoved
samo otroke in starše?
ii  Četerta božja zapoved ne zadeva

samo otrok in staršev, ampak tudi vse
je podložne, in vse njih duhovske in de-
s- želske gosposke, tudi vse učenike, in
vse tiste, ki so zavolj starosti ali ime¬
nitnosti časti vredni.

Ii Kaj je v peti božji zapovedi zapo¬
vedano ?

V  peti božji zapovedi je zapo¬
vedano: 1. Mir in edinost imeti z vsimi
ljudmi, tudi s tistimi, ki so nas raz-

e žalili. 2.  Slehernimu dobre zglede da¬
jati. 3. Bližnjimu dušne in telesne do-
r brote skazovati.

j Kaj je v peti božji zapovedi prepo¬
vedano ?

V  peti božji zapovedi je prepo¬
vedano, umoriti ali pa poškodovati ko¬
ga druziga ali pa samiga sebe; tudi
je prepovedano pohujšanje, jeza, so¬
vraštvo, in vse razžaljenje bližnjiga.

— 44  -

Kaj je v šesti božji zapovedi za-  a
povedano ?  c

V  šesti božji zapovedi je zapo- t

vedano, se na duši in na telesu čisto j
zaderžati, in sicer tudi v mislih, v J
besedah, in v obnašanji; tudi je za¬
povedano vsih grešnih perložnost se
varovati. ]

Kaj je v šesti božji zapovedi pre-  i

povedano  ?

V šesti božji zapovedi so prepo¬
vedane vse nečiste dela, nečisto ob¬
našanje, in nečiste besede; radovoljno
dopadenje in pervoljenje per nečistih
mislih in željah, in vse, kar v neči¬
stost napeljuje.

Kaj v nečistost napeljuje ?

V nečistost napeljuje: nečimerna
in nesramožljiva noša, lenoba, ne¬
zmernost v jedi in pijači, preprijazno
pečanje s peršonami drugiga spola,
radoglednost oči, in branje nečistih
bukev.

Kaj je v sedmi božji zapovedi za¬
povedano  ?

V sedmi božji sapovedi je zapo-

— 45  -

i- vedano, vsakimu to pustiti, dati in
opraviti, kar je njegoviga, ukradeno
)- blago poverniti, in storjeno škodo po—
to praviti.

v Kaj je v sedmi božji zapovedi pre-
i- povedano ?

ie V sedmi božji zapovedi so pre¬

povedani ti grehi: Tatvina, goljfija per
meri in vagi, perderžanje ptujiga bla¬
ga in zasluženiga plačila, odertija per
posojevanji, in vse poškodovanje bliž-
njiga na njegovim premoženji in per
o njegovih pravicah,
h Kaj je v osmi božji zapovedi zapo¬
vedano ?

V  osmi božji zapovedi je zapo¬
vedano resničnost, odkritoserčnost v

t  govorjenji in djanji, poganjanje za do¬
bro ime bližnjiga, in preklic opravlja—
, nja ali obrekovanja.

(  Kaj je v osmi božji zapovedi pre-
t  povedano ?

V osmi božji zapovedi je prepo¬
vedano, krivo pričevanje, kriva tož¬
ba, vse laži, tudi laži iz šale ali nor¬
čije in v sili, obrekovanje, opravljanje^

— 46 —

krivo natolcovanje, prederzna sodba, I
in podpihovanje. g

Kaj je v dveh poslednjih zapovedih  ž
zapovedano  ? 1

V dveh poslednjih zapovedih je

zapovedano, krotenje hudiga požele¬
nja, čistost serca, in posebno, de ne č
smemo nobenih želja do tega imeti, ri
kar ni našiga. č

Kaj je v dveh poslednjih zapovedih  j

prepovedano ?  s

V  dveh poslednjih zapovedih je I

prepovedano vse poželenje tega, kar

je drugih ljudi.

Zakaj je Bog tudi naše želje in na¬
še poželenje postavi podvergel?

Bog je tudi naše želje in naše
poželenje postavi podvergel, ker nam 1

je hotel pokazati: 1. De je on Go- !

spod naših sere. 2. De mu ni nič 1

skritiga od tega, kar se v naših ser- 1

cih godi. 3. De je njegova postava ]

veliko boljši, kakor so vse človeške
postave, ktere nam le zunanje dela
zapovedovati zamorejo, pa ne obse-
žejo tudi naših znotranjih misel. 4-

47  —

De če hočemo greh zatreti, je treba
ga precej per izviru, kar je hudo po¬
želenje, zadušiti.

Kaj se učimo iz dveh poslednjih ,
zapoved?

Iz dveh poslednjih zapoved se u-
čimo, de kristjan zapovedanih dolžnost
ne sme le zunanje spolnovati, temuč
de mora tudi znotraj voljo imeti, to
je, iz vsiga serca perpravljen biti, vse
storiti, kar je zapovedano, in vse o-
pustiti, kar je prepovedano.

'i' 'e

Ali smo dolžni cerkvene zapovedi
spolnovati ?

Dolžni smo cerkvene zapovedi spol¬
novati 1. zato, ker nam četerta božja
zapoved dolžnost naloži, duhovsko in
deželsko gosposko ubogati; 2.  sato,
ker je Kristus v evangelij naravnost za¬
povedal cerkev poslušati.

Ktereso cerkvene zapovedi, ki nam jih
je posebno trebaveditiin spolnovati?

Cerkvene zapovedi, ki nam jih je
posebno treba vediti in spolnovati, so te.

48 -

1. Posvečuj zapovedane praznike, s'

2.  Bodi ob nedeljah in zapoveda- ni

nih praznikih s spodobno pobožnostjo in
per sveti maši. jc

3. Posti se zapovedane postne dni, JV

namreč štirdesetdanski post, kvaterne z,
poste, in druge zapovedane postne dni: je
zderži se tudi ob petkih in sabotah S’
mesnih jedi. E

4. Spovej se svojih grehov postav- ir
Ijenimu spovedniku vsaj enkrat v letu, b
in o velikonočnim času prejmi sveto jf
rešnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve ob prepove¬
danih časih.

Kaj nam cerkev v pervi zapovedi  v
zapoveduje ?  j’

Cerkev nam v pervi zapovedi za- g
poveduje, praznike ravno tako prazno- j.
vati, kakor nedelje, torej tudi o pra- ^
znikih počivali, ne delati, temuč Bogu
prijetne dela opravljati.

Zakaj je cerkev praznike postavila ^
in praznovati zapovedala?

Nekaj praznikov je cerkev po¬
stavila k spominu velikih resnic naše j

— 49 -

ke. svete vere, in k spominu posebno ime¬
la- nitnih pergodeb Jezusoviga življenja,
stjo in ti se Gospodovi prazniki  imenuje¬
jo ; nekaj pa k časti presvete device
ni, Marije in drugih svetnikov, in sicer
ne zato, de bi se spomnili gnad, ki jih
ni : je Bog človeškimu rodu sploh; ali pa
ah svetnikam posebej dodelil, in de bi
Boga za-nje zahvalili, de bi zglede
v- in čednosti svetnikov posnemali, in de
u, bi svetnike na pomoč klicali.

:t0  Kaj cerkev v pervi zapovedi prepo¬
veduje  ?

Cerkev prepoveduje o praznikih
vse tisto, kar je v nedeljo prepoveda-
1  no; namreč: 1. Vse hlapčevske dela
brez potrebe in praviga pervoljenja.
2. Take opravila in rasveseljevanja,
ktere temu dnevu ali nečast delajo,
J -  ali pa njegovo posvečevanje opoverajo
,W  ali saderžujejo.

a  Kaj je v drugi cerkveni zapovedi
zapovedano?

V drugi cerkveni zapovedi je za-
e povedano, ob nedeljah in zapovedanih

3

— 50

praznikih per celi sveti masi s pobož¬
nostjo biti.

Kaj je treba storiti, de bi nedelje
in praznike po namenu cerkve po¬
svečevali?

De bi nedelje in praznike po na¬
menu cerkve posvečevali, ni zadosti
le per sveti maši biti, temuč je treba
tudi pridigo pazno poslušati, zakra¬
mente svete pokore in svetiga rešnjiga
telesa prejemati, duhovne bukve brati,
per popoldanski božji službi biti, in
druge dobre dela opravljati.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi
prepovedano ?

V  drugi cerkveni zapovedi je so-
sebno prepovedana lenoba v božji službi
ob nedeljah in praznikih, kakoršna je:
1. Če kdo ni per celi sveti maši, ali
pa ni per nji s pobožnostjo, ali pa
če je le malokdej per pridigi. Če kdo
čas zapovedane božje službe z jedjo,
pijačo, igro in drugim razveseljevanjem
potrati, ktero od božje službe od¬
vrača

o i —

ž- Kaj je sveta maša?

Sveta maša je nekervava daritev
'j e  noviga testamenta, vedni spomin ker-
9 _ vave daritve, ktero je Jezus Kristus
na križi opravil.

Zakaj se sveti maši daritev pravi?

Zato, ker se per nji Bogu vsiga-
5  mogočnimu telo in kri Jezusa Kristusa
)a  na altarji v dar opravlja.
l “ Zakaj se sveti maši nekervava da-
’. a  ritev pravi ?

Zato, ker se per nji ne preliva Je-
1,1  zusova kri kakor se je na križi zgodilo.

Kakošen razloček je med daritvijo
ti Jezusa Kristusa na krizi , in med

daritvijo svete maše ?

Sveta maša je ravno tista daritev,
d ktero je Jezus Kristus na križi opra-
: vil, samo v viži darovanja je razloček;

li na križi je Jezus Kristus svojo kri
a  prelil, per sveti maši je pa več ne
a preliva.

?  Kdaj je Jezus Kristus daritev svete
i maše postavil?

Jezus Kristus je daritev svete ma¬
še per zadnji večerji postavil. 1. Je

3  $

vzel kruh in kelih z vinam. 2.  Je o-
boje posvetil, in je rekel nad kruham:
To je moje telo , in nad kelham : To
je kelih moje kervi.  3. Je dal oboje pri—
čijočim aposteljnam zavžiti. 4. Je za¬
povedal: To delajte k mojima spominu.
Zakaj je Jezus Kristus daritev svete
maše postavil ?

Jezus Kristus je daritev svete ma¬
še postavil: 1. De je v svoji cerkvi
pravo in resnično daritev do konca sveta
zapustil. 2.  De je vidni spomin ker-
vave daritve na križi v svoji cerkvi
ohranil. 3. De nam je sosebno zna¬
menje svoje neskončne ljubezni dal.
Kdo opravlja daritev svete maše?

Per sveti maši se nevidno Jezus
Kristus sam daruje za nas svojimu ne-
beškimu Očetu, vidno pa mašnik to
daritev opravlja.

Kako opravlja mašnik daritev sve¬
te maše ?

Mašnik opravlja daritev svete ma¬
še, ker ravno to stori, kar je Jezus
Kristus per zadnji večerji storil: 1. Vza¬
me kruh in kelih z vinam. 2.  Oboje

53 -

posveti, in izreče besede Kristusove, s
kterimi se kruh in vino v telo in kri
Jezusa Kristusa spremeni. 3. On sam
zavžije telo in kri Jezusa Kristusa, in
da oboje v podobi kruha tudi drugim
vernim, kteri k obhajilu gredo, zavžiti.
Zakaj opravlja mašnik daritev sve¬
te maše?

Mašnik opravlja daritev svete ma¬
še: 1. De spozna nar viši gospostvo
božje in nar veči oblast, ktero Bog
čez vse stvari ima. 2.  De se Bogu
za vse prejete dobrote zahvali. 3. De
zadobi od Boga odpušanje grehov. 4.
De sprosi od Boga vsih tistih gnad,
kterih potrebujemo.

Komu se daritev svete maše daruje ?

Daritev svete maše se daruje in
se sme darovati le samimu Bogu. Oprav¬
lja se sicer tudi k časti in spominu
svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje
svetnikam, ampak le Bogu samimu.
Zakaj se opravlja daritev svete ma¬
še svetnikam na čast?

Daritev svete maše se opravlja
svetnikam na čast: 1. De Boga za tiste

— 54  —

gnade sahvalimo, ki jih je svetnikam
skazal. 2.  De svetnike na pomoč kli¬
čemo, in jih prosimo, de bi svojo pro¬
šnjo s našo molitvijo sklenili. 3. De se
zravin tega njih lepih čednost spom¬
nimo, in se spodbadamo jih posnemati.
Za koga se daritev svete maše daruje ?

Daritev svete maše se daruje za
žive in mertve.

Kako moramo per sveti maši biti?

Per celi  sveti maši moramo biti,
nobeniga njenih imenitniših delov ne
smemo po nemarnim zamuditi: pa ni
zadosti, de bi bili le pričijoči, kadar
se sveta maša bere, ampak moramo
^ tudi 1. pazno, 2.  pobožno, 3. častljivo
per nji biti.

Kaj se pravi per sveti maši pazno
in pobožno biti?

Pazno per sveti maši biti se pravi,
nobeniga radovoljniga raztresenja ne
imeti, v dele svete maše paziti, in
svoje misli per Bogu imeti. Pobožno
per sveti maši biti se pravi. Bogu v
ponižnosti moliti, ga za prejete dobro¬
te zahvaliti, ga novih gnad prositi,

— 55  —

svoje grehe obžalovati, in terdin sklep
poboljšanja storiti.

Kaj se pravi per sveti maši častijivo
biti?

Castljivo  per sveti maši biti se
pravi, se lepo per nji zaderžati, se ne
radovedno ozirati, in nič nespodobniga
ne početi.

Kteri so nar imenitniši deli svete
maše?

Nar imenitniši deli svete maše so:
evangeli, darovanje, povzdigovanje, in
obhajilo.

Kaj moramo per vsakim teh štirih
delov posebno storiti?

Per evangelii  se moramo spom¬
niti , de je dolžnost evangelske nauke
znati, jih pred vsim svetam terditi, se
za-nje poganjati, in po njih živeti. —
Per darovanji  moramo svojo misel
z mašnikovo mislijo skleniti, in se Bo¬
gu darovati. — Per povzdigovanji
moramo Jezusa Kristusa pod podoba¬
mi kruha in vina moliti, in kadar se
na persi terkamo, spoznati, de so naši
grehi Jezusove srnerti krivi. Torej

— 56 —

moramo svoje grehe obžalovati, ter
vero, upanje in ljubezin obuditi. — Per
mašnikovim obhajilu,  če sami k ob¬
hajilu ne gremo, moramo to vsaj v
duhu storiti, to je, moramo želje imeti
sveto režnje telo vredno prejeti.

Kaj gre še zravin svete maše k do¬
poldanski božji službi?

Tudi pridiga, ali poslušanje božje
besede gre še k očitni dopoldanski bo¬
žji službi.

Zakaj smo dolžni pridige poslušati?

Pridige smo dolžni poslušati: 1.
Ker se v pridigah božja beseda ozna-
nuje in raslaga. 2.  Ker je le malo
ljudi, kterim so resnice keršanske vere
prav in do čistiga znane. 3. Ker člo¬
vek zopet lahko pozabi, kar je že ve-
dil, in spolnovanje svojih dolžnost lahko
opusti, če ni na svoje dolžnosti več¬
krat opomnjen. 4. Ker je bila pridi¬
ga že perve čase keršanstva s sveto
mašo sklenjena, in se je k pervimu
poglavitnimu delu svete maše štela.

— 57

Kaj mora tisti storiti , kteri hoče,
de bi mu bile pridige k pridu?

Kdor hoče, de bi mu bile pridige
k pridu, mora: 1. Brez raztresenja in
prav zamerkljivo poslušati. 2. Kar pri¬
digar govori, mora na-se obračati, in
ne na druge ljudi. 3. Mora resnično
voljo imeti, in si perzadevati, nauke
pridigarja na tanko spolniti.

Kaj je v tretji cerkveni zapovedi
zapovedano?

V  tretji cerkveni zapovedi je za¬
povedano, ob petkih in sabotah se me¬
snih jedi zderžati, druge zapovedane
postne dni si pa zravin tega še tudi
kaj pertergati, kar se zgodi, če se
taki dan le enkrat do sitiga najemo.
Kaj je v četerti cerkveni zapovedi

zapovedano  ?

V četerti cerkveni zapovedi je za¬
povedano: spoved vsako leto, in tudi
sveto obhajilo o velikonočnim času vre¬
dno opraviti.

Kaj je v peti cerkveni zapovedi za¬
povedano ?

V  peti cerkveni zapovedi je zapo-

3 m

— 58  -

vedano, de ne smemo od perve ad- i

ventne nedelje do prašnika svetili treh i
kraljev, in od pepelnične srede do <

perve nedelje po veliki noči, ženitve
obhajati.

IV. Od svetili zakramentov.

Kaj je zakrament ?

Zakrament je vidno znamnje ne¬
vidne gnade božje, od Jezusa Kristusa
k našimu posvečenju postavljeno.

Kako nas sveti zakramenti posve¬
čujejo ?

Sveti Zakramenti nas posvečuje¬
jo, ker nam eni navadno posvečujočo
gnado božjo in opravičenje dodele, eni
pa to gnado v nas pomnožijo.

Per kterih zakramentih se nam po¬
svečujoča gnada božja in opravi¬
čenje navadno dodeli?

To se zgodi per svetim kerstu in
per sveti pokori, in zato se ta dva sveta
zakramenta zakramenta mertvih  ime¬
nujeta, ker grešnika, ki je po duši

o‘J  -

[- mertev, k večnimu življenju obudita,
;h in mu posvečujočo gnado božjo, ki je
o dušno življenje, is noviga dodelita.

Kteri zakramenti posvečujočo gna-
do božjo v nas pomnožijo ?

Sveta birma, sveto režnje telo,
sveto poslednje olje, sveto mašnikovo
posvečevanje, in sveti zakon v nas po¬
svečujočo gnado božjo pomnožijo, in
zato se ti sveti zakramenti zakramen¬
ti živih  imenujejo, ker morajo tisti,
ki jih prejmejo, posvečujočo gnado bo¬
žjo ali duhovno življenje že imeti.

Od koga imajo sveti zakramenti svojo
moč?

Sveti zakramenti imajo svojo moc
od svojiga začetnika Jezusa Kristusa.

Koliko je svetih zakramentov in kte¬
ri so ?

Svetih zakramentov je sedem in
so ti: 1. Sveti kerst. 2.  Sveta birma
3. Sveto rešnje telo. 4. Sveta pokora.
5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto ma¬
šnikovo posvečevanje. 7.  Sveti zakon.

- 60 -

Kaj je sveti ker st  ?

Sveti kerst je pravi in nar potreb-
niši zakrament, v kterim je človek z
vodo in z božjo besedo od izvirniga
greha in od vsili drugih grehov, če j ih
je kaj pred kerstam storil, ocisen, in
v Kristusu kakor nova stvar prerojen
in posvečen.

Zakaj se sveti kerst nar pervi za¬
krament imenuje ?

Sveti kerst se zato nar pervi za¬
krament imenuje, ker mora človek pred
keršen biti, predin zamore kak drug
svet zakrament prejeti.

Ziakaj se sveti kerst nar potrebniši
zakrament imenuje?

Sveti kerst se zato nar potrebniši
zakrament imenuje, ker ne more nihče
brez kersta zveličan biti.

Kaj nam dodeli sveti kerst?

Sveti kerst nam dodeli: l.Odpu-
šenje izvirniga greha, ter vsih drugih
pred kerstam storjenih grehov in vsih
časnih in večnih štrafing. 2.  Naša

- 61  -

duša zadobi per svetim kerstu posveču¬
jočo gnado božjo, po kteri smo opravi¬
čeni, in postanemo otrooi božji ter erbi
večniga sveličanja. 3. Tisti, kteri sveti
kerst prejmejo, gredo v keršansko cer¬
kev, in postanejo njeni udje. 4. Sveti
kerst vtisne duši neizbrisljivo znamnje,
in zato se ta zakrament ne sme več
ko enkrat veljavno in brez smertniga
greha prejeti.

Kdo sme kerstiti?

V sili sme vsak kerstiti, sicer imajo
pa le škofje in fajmoštri pravico ker¬
stiti 5  z njih perpušenjem pa smejo tudi
drugi mašniki in diakoni kerstiti.

Kaj mora tisti storiti , kdor ker suje?

Kdor keršuje, mora: J. Misel

imeti tako kerstiti, kakor je Jezus Kri¬
stus zapovedal. 2.  Mora človeka,
kteriga keršuje; s pravo vodo obliti.
3. Mora med oblivanjem te besede
izreči: Jest te kerstim v imenu O-
četa , in Sina , in svetiga Duha.

Kaj mora odrašen človek storiti ,
kteri hoče keršen biti ?

Odrašeni človek, kteri hoče ker-

62  -

sen biti, mora: 1. Nar potrebniši nauke
svete vere vediti in verovati. 2.  Mora
želeti ud cerkve Jezusove biti. 3. Mora
svoje grehe obžalovati. 4. Mora skle¬
niti in obljubiti, do konca svojiga živ¬
ljenja po keršansko živeti.

Kdo namesti otrok to obljubil

Botri in botre to namesti otrok
obljubijo.

Ali je človek dolžan obljubo svojih
kerstnih botrov spolniti?

Dolžan je; in spodobi se tudi ker-
stno obljubo večkrat ponoviti, in sicer:
1. Kakor hitro k pameti pridi. 2.  §voj
rojstni dan. 3. Pred sveto birmo. 4.
Pred spovedjo in svetim obhajilam.
Kako se kerstna obljuba ponovit
Kerstna obljuba se tako ponovi:
Verujem v Boga Očeta, $ina in sve-
tiga Duha. Verujem v Jezusa Kristu¬
sa, edinorojeniga §ina božjiga, kteri
je Bog in človek skupej, in kteri je
človeški rod s svojim terpljenjem in
svojo smertjo odrešil. Verujem vse,
kar je Bog razodel, kar je Jezus
Kristus učil, kar so aposteljni osna-

- 63  -

novali, in kar nam sveta katoljška cer¬
kev, v kteri hočem živeti in umreti,
verovati, zapoveduje. Odpovem se iz
vsiga serca hudiču, njegovimu napuhu,
in vsim njegovim delam. Odpovem se
tudi vsim greham in vsim zapeljivim
naukam sveta. Terdno sklenem po ker-
šansko živeti. Bog me poterdi v mojim
sklepu s svojo mogočno gnado. Amen.

Kakošno dolžnost imajo botri in
botre?

Botri in botre imajo dolžnost, tiste
ki so jih per svetim kerstu deržali, v
keršanski veri dobro učiti, posebno ka¬
dar nimajo več staršev, ali pa kadar
so njih starši zanikerni.

Kdaj so bili aposteljni in učenci
Jezusovi v veri poterjeni?

Aposteljni in učenci Jezusovi so
bili Binkuštni praznik od svetiga Duha
v veri poterjeni.

- 64 -

Per kterim zakramentu so tudi drugi
kristjani že ob času aposteljnov
posebno poterjenje v veri od sve-
tiga Duha prejemali?

Kristjani so že ob času apostelj¬
nov per zakramentu svete birme po¬
sebno poterjenje v veri od svetiga Du¬
he prejemali. V apostoljskim djanji
(j8, 14 — 17) se bere: „Ko so slišali
aposteljni, kteri so bili v Jerusalemu,
de je Samarija sprejela besedo božjo,
so jim Petra in Janesa poslali. In sta
prišla, in sta za-nje molila, de bi
prejeli svetiga Duha. Zakaj v njih no-
beniga še ni bil prišel, ampak samo
keršeni so bili v imenu Gospoda Je¬
zusa. Tedaj sta roke na nje pokla-
dala, in so prejeli svetiga Duha.

Kdo je perve kristjane birmoval?

Aposteljni so perve kristjane bir—
roovali.

Kdo ima dan današnji oblast bir-
movati?

Dan današnji imajo škofje to ob¬
last, ker so pravi nastopniki aposteljnov.

— 65 -

* Kako birmuje škof?
v  Škof z razprostertimi rokami nad

birmanci moli, in prosi, de bi sveti
Duh k njim peršel. Potem pomaže
vsaciga birmanca posebej s sveto kri—
zrno na čelu, položi roke na-nj, moli
nad njim, in ga nekoliko na lice vdari
i v znamnje, de mora po Jezusovi veri,

i ko bi še toliko zavoljo nje terpeti mo-

i gel, stanovitno živeti, in jo serčno do

i smerti pričati.

Kaj nam dodeli sveta birma?

Sveta birma nam to dodeli: 1. Po¬
množi v nas posvečujočo gnado božjo,
ki smo jo per svetim kerstu zadobili.

2. Nas še posebno v veri pokrepča ali
poterdi, de zamoremo po nji stanovitno
živeti, in jo serčno do smerti pričati.

3. Vtisne duši neisbrisljivo znamnje,
in zato se veljavno in brez greha ne
sme več ko enkrat prejeti.

Kaj je sveta birma ?

Sveta birma je zakrament, v kte-
rim je keršeni človek s poklado rok,
s sveto krizmo, in z božjo besedo od

- 66

svetiga Duha v gnadi poterjen, de
svojo vero stanovitno spozna ali terdi,
in po nji živi.

Ali se tudi k sveti birmi botri jemljejo ?

Tudi k sveti birmi se botri jem¬
ljejo, kteri imajo potem dolžnost, bir¬
mance opominjati in napeljevati, de
svojo vero stanovitno pričajo in po nji
žive.

Kakošen mora človek biti, kteri ho¬
če sveto birmo vredno prejeti?
Kdor hoče sveto birmo vredno pre¬
jeti, mora v stanu gnade. božje, in če
je odrašen, v veri in posebno v naukih
od svete birme dobro podučen biti, tudi
se mora z molitvijo in z drugimi dobrimi
deli k temu zakramentu perpravljati.

V/

3»c  **£

V V

Kaj potrebuje človek po zadobljenim
odpusenji greha >, de bi spet v
greh ne padel, in de bi v dobrim
rastel  ?

v

Človek potrebuje moči, ktera ga
zamore v dobrim pokrepčati.

— 67  -

Kaj je bil zavoljo teya Jezus svojim
učencam in vernim obljubil?

Obljubil jim je bil, de jim bo
svoje telo in svojo kri vziti dal.

Kdaj je Jezus to obljubo spolnil ?

To obljubo je Jezus per zadnji
večerji spolnil. Takrat je vzel kruh v
svoje presvete roke, ga je posvetil, je
zahvalil nebeškiga Očeta, je posvečeni
kruh razlomil, in ga je svojim apo-
steljam podal, rekoč: „Vzemite in jejte!
to namreč je moje telo, ktero bo za
vas v smert dano." Potem je vzel
kelih z vinam, ga je posvetil, in ga
je tudi svojim aposteljnam podal, rekoč:
„Vzemite in pite iz njega vsi: to nam¬
reč je moja kri, kri nove zaveze, ktera
bo za vas in za njih veliko prelita v
odpušanje grehov."

V kaj je Jezus takrat kruh in vino
spremenil?

Jezus je takrat kruh in vino v
svoje živo telo in v svojo živo kri
spremenil. Samo podobe kruha in vina
se niso spremenile.

68

Kaj so podobe kruha in vina  ?

Podobe kruha in vina so: vse to,
kar je zunajniga, ali kar s telesnimi
počutki vidimo in občutimo.

Komu je Jezus oblast dal , ravno to
storiti , kar je on per zadnji ve¬
čerji storil?

Jezus je svojim aposteljnam in vsim
njih nastopnikam to oblast dal, ker jim
je rekel: „To storite k mojimu spominu".

Kako so aposteljni in učenci to Je¬
zusovo povelje spolnovali?

Aposteljni in učenci so se po pri¬
hodu svetiga Duha večkrat z vernimi
k božji službi zbrali, so kruh in vina
po Jezusovi vsigamogočnosti v njegovo
telo' in njegovo kri spremenili, so to
nebeško jed sami zavžili,in so jo tudi
vernim zavžiti dali, in so storili to v
hvaležin spomin Jezusa Kristusa.

Kdo ima dan današni oblast kruh
in vino v Jezusovo telo in v Je¬
zusovo kri spremen jati?

Dan današnji imajo to božjo oblast

69  -

škofje in mašniki, kteri so nastopniki
aposteljnov in učencov. Oni sami za-
vživajo to nebeško jed, in jo tudi ver¬
nim dele.

Per kterim svetim opravilu se to
spremenjenje zgodi?

To spremenjenje se zgodi per sveti
maši, kadar namreč mašnik per po¬
vzdigovanji nad krukam in vinam tiste
svete besede izreče, ktere je bil Jezus
per zadnji večerji nad njima izrekel.
Kako imenujemo Jezusovo telo in Je¬
zusovo kri v podobah kruha in vina ?

Jezusovo telo in Jezusovo kri v
podobah kruha in vina imenujemo sa-
krament svetiga rešnjiga telesa.

Kaj je tedaj zakrament svetiga re¬
šnjiga telesa ?

Zakrament svetiga rešnjiga telesa
je nar svetejši zakrament, je pravo telo
in prava kri našiga Gospoda Jezusa
Kristusa v podobah kruha in vina.

Ali je v podobi kruha samo telo Je¬
zusovo  , in v podobi vina samo kri
Jezusova?

V podobi kruha je živo telo Je-

70 —

zusovo, in torej tudi njegova kri in
njegova duša; v podobi vina ni samo
Jezusova kri, ampak je tudi njegovo telo
in njegova duša. V 7  vsaki podobi, in
v vsakim, tudi nar manjšim delu po¬
dobe, je tedaj celi Jezus Kristus pri¬
čujoč, kakor Bog in človek.

Kaj se iz tega učimo?

Iz tega se učimo: 1. De smo dol¬
žni Jezusa Kristusa v presvetim rešnjim
telesu moliti. 2.  De tisti, kteri zakra¬
ment svetiga rešnjiga telesa le v eni
podobi, ali tudi le en kosčik svete ho¬
stije zavžije, celiga Jezusa Kristusa
prejme, in torej ne le njegoviga tele¬
sa, ampak tudi njegovo kri. 3. De
Jezus Kristus tako dolgo, dokler po¬
dobe niso spremenjene ali izcerane, pod
njimi zmirej pričijoč ostane.

Zakaj je Jezus zakrament svetiga re¬
šnjiga telesa postavil?

Jezus je zakrament svetiga rešnji¬
ga telesa postavil: 1 . V spomin svo-
jiga terpljenja in svoje srnerti. 2.  De
daje dušam vernih kristjanov živež za
večno življenje.

— 71  —

ii Kako se pravi svetimu opravilu , per
9 kterim zakrament svetiga rešnjiga

j telesa prejmemo ?

1  Temu svetimu opravilu se pravi

sveto obhajilo.

Ali smo dolini zakrament svetiga
rešnjiga telesa prejemati?

Dolžni smo, ker je Jezus Kristus
to zapovedal, in ker je ta zakrament
k temu postavil, de bi bil živež naših
duš za večno življenje.

Kdaj smo po zapovedi svete cerkve
dolini zakrament svetiga rešnjiga
telesa prejeti?

Po zapovedi cerkve smo dolžni
zakrament svetiga rešnjiga telesa k
manjšimu enkrat v letu, in sicer o ve¬
likonočnim času prejeti.

Ali smo dolini ta sveti zakrament
še kteri drugi čas prejeti ?

Dolžni smo ta sveti zakrament še
tudi v smertni nevarnosti prejeti, ker
je popotnica k večnimu sveličanju. Tudi
, želi cerkev, de bi verni ta sveti za¬
krament večkrat med letam prejemali,

72 —

ker je dušni živež in posebno dober
perpomoček k svetimu življenju.

Kaj zadobimo, če sveto rešnje telo
po vrednim prejmemo  ?

Če sveto rešnje telo po vrednim
prejmemo, zadobimo veliko dobriga in
sicer: l.Se z Jezusam na tanko skle¬
nemo in zedinimo. 2.  Posvečujoča gna-
da božja se v nas ohrani in pomnoži.
3. Naša duša se k dobrimu poživi in
pokrepča. 4. Mali grehi se nam od¬
puste. 5. Hudo nagnjenje se v nas
pomanjša. 6. Zadobimo zastavo več-
niga življenja.

Kaj moramo storiti , če hočemo za¬
krament svetiga rešnjiga telesa
vredno prejeti?

Če hočemo zakrament svetiga re¬
šnjiga telesa vredno prejeti, se mo¬
ramo k temu prav in skerbno perpra-
viti.

Kolikino je perpravljanje k svetimu
obhajilu ?

Perpravljanje k svetimu obhajilu
je dvojno, perpravljanje duše, in per¬
pravljanje telesa.

73 —

V čem obstoji perpravljanje duše?

Perpravljanje duše obstoji v či¬
stosti vesti in v pobožnosti serca.

Kaj se pravi čisto vest imeti?

Čisto vest imeti se pravi: brez
smertniga greha, to je, v gnadi bo¬
žji biti.

Kaj se pravi poboznjiga serca biti ?

Pobožniga serca biti se pravi: 1.
Vero, upanje, in ljubezin obuditi. 2.
Presveto rešnje telo' moliti. 3. S hva¬
ležnim sercam misliti v terpljenje in
smert Jezusa Kristusa. 4. Ponižnost
in druge keršanske čednosti, zlasti pa
ljubezin do bližnjiga, v sebi vnemati.

De bi s pobožnim sercam k svetima
obhajilu per s topili, kako se mo¬
ramo že poprejšnji večer perprav-
Ijati?

Poprejšnji večer se moramo z
molitvijo, s premišljevanjem, in z
branjem svetih bukev k svetimu obha¬
jilu perpravljati, in tudi perpušenih
kratkočasnost se zderžati.

4

— 74  —

V čem obstoji perpravljanje telesa?

Perpravljanje telesa obstoji v tem t
1. Moramo, razim nevarne bolezni,
od polnoči teš biti. 2.  Moramo v če¬
dni in spodobni obleki in z nar veči
častjo k božji miši perstopiti.

Kaj moramo storiti , kadar se pred
svetim obhajilam očitna spoved
moli ?

Takrat moramo na tihama žalost
nad svojimi grehi in goreče želje do
Kristusa v sebi obuditi.

Kaj moramo storiti , kadar mašnik
sveto hostijo kaže?

Kader mašnik sveto hostijo kaže,
jo moramo ponižno moliti, in na persi
terkati rekoč: Gospod, nisim vredin,
de greš pod mojo streho , ampak reci
le z besedo, in ozdravljenja bo moja
duša.

Kako moramo sveto hostijo prejeti?

Spodobno moramo usta odpreti,
jezik na spodnji žnabelj položiti, pred
se bukvice ali pa bel pert, če je per
rokah, podstaviti, in sveto hostijo po¬
nižno prejeti in zavžiti, ter je ne zve-

- 75

citi ali pa v ustih perderževati. Če se
sveta hostija ust prime, je ne smemo
s perstam, ampak le z jezikam od¬
pravljati.

Kaj moramo po svetim obhajilu sto¬
riti ?

Po svetim obhajilu moramo: 1.
Jezusa Kristusa zahvaliti za tolikošno
dobroto, de se je ponižal k nam priti.
2.  Ga ponižno moliti. 3. Mu obljubiti,
de bomo svoje življenje po njegovim
uku in zgledu vedno ravnali. 4. Ga
prositi, de bi s svojo gnado vedno v
nas ostal. 5. Vero, upanje, in ljube—
zin obuditi. 6. Mu vse dušne in te¬
lesne potrebe potožiti.

Komu je dal Jezus oblast grehe od-
pušati?

Jezus je svojim aposteljnam in
vsim njih nastopnikam oblast dal grehe
odpušati, ker jim je rekel: „Kakor je
Oče mene poslal, tudi jest vas po¬
šljem. — Prejmite svetiga Duha; kte-
rim bote grehe odpustili, so jim od-

- 76  —

pušeni, in kterim jih bote zaderžali,
so jim zaderžani w .

Kteri zakrament je Jezus zato po¬
stavil ., de zamorejo tisti , ki po sve¬
tim kerstu kak smertin greh store ,
zopet odpušanje zadobiti?

Jezus je zato zakrament svete po¬
kore postavil.

Kaj je zakrament svete pokore ?

Zakrament svete pokore je zakra¬
ment, v kterim v to postavljeni maš-
nik na božjim mestu grešniku vse po
kerstu storjene grebe odpusti, če se
j' h  skesano (jzgrevano) in do čistiga
spove, in tudi resnično voljo ima, se
poboljšati in pravo pokoro delati.

Kaj zadobimo v tem zakramentu ?

V tem zakramentu zadobimo: 1. Od-
pušenje grehov. 2.  Odpušenje večne
strafenge. 3. Gnado božjo. 4. Mir vesti.
Kaj se pravi resnično pokoro storiti?

Resnično pokoro storiti se pravi:
k Bogu se verniti, od kteriga smo se
z greham odvernili, svoje grehe stu¬
diti, se jih resnično kesati, se jih spo¬
vedati, in za-njo zadostiti.

77  —

Kterih pet reči je potrebnih k za¬
kramentu svete pokore?

K zakramentu svete pokore je teh
pet reči potrebnih: 1. Izpraševanje

vesti. 2.  Grevenga. 3. Terdni sklep.
4. Spoved. 5. Zadostenje.

Kaj se pravi vest izpraševati?

Vest izpraševati se pravi: premi¬
sliti, kaj smo grešili od svoje zadnje
spovedi, ali pa od tistiga časa, kar
smo začeli greh spoznavati.

Kaj moramo per izpraševanji vesti
nar popred storiti ?

Per izpraševanji vesti moramo nar
popred svetiga Duha na pomoč pokli¬
cati, de bi nas razsvetlil, in nam spo¬
znati dal, kaj in v čem smo grešili.
Kaj moramo per izpraševanji vesti
premišljevati ?

Per izpraševanji vesti moramo
sploh premišljevati, ali smo grešili z
mislimi, z željami, z besedami ali pa
clo v djanji. Zravin se moramo tudi
spomniti sorte in števila smertnih gre¬
hov, in okolišin, ktere greh nekoliko
veči store, ali ga pa spremene.

78 —

Kaj moramo še posebno premisliti?

Posebno moramo še premisliti:
1. Ali smo grešili zoper deset bo¬
žjih ali pa zoper pet cerkvenih zapo¬
ved. 2.  Ali smo krivi eniga ali več
lastnih ali pa tudi ptujih grehov. 3.
Ali smo dela usmiljenja bližnjimu ska-
zovati, ali pa kej drugiga dobriga sto¬
riti opustili. 4. Ali smo dolžnosti svo-
jiga stanu spolnili ali ne.

Kaj je treba pomisliti, kader se čez
yrešne misli in želje izprašujemo ?

Per izpraševanji grešnih misel je
treba pomisliti, ali smo imeli nad njimi
radovoljno dopadajenje ali ne; in per
željah, ali smo va-nje dovolili ali ne,
desiravno se djanje ni zgodilo.

Kako se zamoremo per izpraševanji
vesti števila grehov spomniti?

Per izpraševanji vesti se zamo¬
remo števila grehov spomniti, ako pre¬
mislimo, če smo greh vsak dan, vsak
teden, ali vsak mesec storili, ali pa
kolikrat v dnevu, v tednu, in v
mescu.

— 79  -

Ali si je treba per izpraševanji ve¬
sti veliko perzadevati ?

Per izpraševanji vesti si je treba
toliko perzadevati, kakor per kterim
drugim imenitnim opravilu; posebno
morajo to tisti storiti, kteri so se že
večkrat zanikerno spovedovali, ali pa
svojo vest malokdej izprašujejo.
Kolikokrat je treba vest izpraševati?

Prav dobro je: vsak dan vest iz¬
praševati, posebno zvečer, predin
spat gremo.

Zakaj je zanikernost per izpraše¬
vanji vesti velik greh?

Zanikernost per izpraševanji vesti
je zato velik greh, ker se lahko zgo¬
di, de se grešnik zavoljo nje kakiga
smertniga greha ne domisli. To se zgodi
posebno per takih ljudeh, ki velikokrat
greše, pa se malokdej spevedujejo.
Kaj je grevenga?

Grevenga je stud nad greham,
ker je greh nar veci hudo, in zno-
tranja žalost zavolj razžaljen ja Božji-
ga, sklenjena s terdnim sklepam Boga
ne več razžaliti.

- 80 -

Kakošna mora grevenga biti?

Grevenga mora biti: 1. Notranja.
S2. Čeznatorna. 3. Čez vse velika. 4.
Splošna ali nad vsimi grehi.

Kdaj je grevenga notranja ?

Grevenga je notranja, kadar ni
le v ustih, ampak tudi v sercu, to je,
kader grešnik ne govori le z beseda¬
mi, de se kesa, ampak mu je res žal,
de je grešil.

Kdaj je grevenga čeznatorna?

Grevenga je čeznatorna, kader
je grešnik z gnado svetiga Duha in od
česnatornih nagibov k grevengi na¬
gnjen, postavim , ker je z greham Bo¬
ga razžalil, ker je nebesa zgubil in
pekel zazlužil.

Kdaj je grevenga zgol natorna  ?

Grevenga je zgol natorna, kader
grešnik iz samih natornih nagibov greh
obžaluje, in studi, postavim, ker je v
časno nesrečo, ali v sramoto ali pa
v škodo peršel. Zavolj te grevenge
ne zamore grešnik odpušenja per Bogu
zabobiti.

81  —

Kdaj je grevenga čez vse velika?

Grevenga je čes vse velika, ka¬
der grešnika bolj greva, de je Boga
razžalil, kakor ko bi bil vse na sve¬
tu zgubil.

Kdaj je grevenga splošna ali nad
vsimi grehi?

Grevenga je splošna ali nad vsi-
mi grehi, kader obseže vse grehe brez
izjemka, ali kader grešnika vsi stor¬
jeni grehi grevajo.

Kolikina je čeznatorna grevenga ?

Čeznatorna grevenga je dvojna:
popolnama in nepopolnama.

Kaj je popolnama grevenga?

Popolnama grevenga je česnator-
na žalost in čeznatorin stud nad gre-
ham, ker smo Boga, nar veči dobro¬
to, ki ga čez vse ljubimo, razžalili.
Zravin pa moramo tudi terdin sklep
storiti, Boga ne več razžaliti.

Kako se popolnama grevenga obadi?

Popolnama grevenga se tako obu¬
di: O moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz serza žal, ker sim z njimi
tebe, svojiga preljubezniviga Boga, ne-

4  m

82  —

skončno svetost in dobroto, ki te iz
serca ljubim, razžalil. Terdno skle¬
nem s tvojo gnado svoje življenje po¬
boljšati, in raji vse, še clo smert pre-
terpeti, kakor tebe, svojiga Boga, ne¬
skončno svetost in dobroto, še kdej s
kakim greham razžaliti. Daj mi gnado,
ta tvoj sklep spolniti l Tega te prosim
po neskončnim zasluženji tvojiga bo-
žjiga Sina, našiga Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa.

Kaj moramo storiti , če hočemo po¬
polnoma grevengo obuditi?

Če hočemo popolnama grevengo
obuditi, moramo: 1. Boga prositi, de
bi nam k temu svojo gnado dal. 2.
Dobro premisliti, kdo de je tisti, ki
smo ga razžalili. 3. Se v ohudovanji
grevenge večkrat vaditi.

Kdaj je človek dolžan popolnama
grevengo obuditi?

Človek je dolžan popolnama gre¬
vengo obuditi: 1. Kader mu je treba
kak sveti zakrament prejeti, pa ni v
stanu gnade božje, in nima perložnosti
se spovedati. 2.  Kolikorkrat je v smertni

83 -

nevarnosti. 3. Prav dobro je popolna-
ma grevengo vsak dan obuditi, po¬
sebno zvečer, predin spat gremo.

Kaj popolnama grevenga grešniku
zadobi?


Popolnama grevenga zadobi gre¬
šniku odpušenje vsih grehov, če gre¬
šnik nima perložnosti, pa ima vender
resnično voljo, kakor hitro bo mogoče,
se spovedati.

Kaj je nepopolnarna grevenga ?

Nepopolnama grevenga je česna-
torna žalost, in česnatorin stud nad
greham, ker je greh sam na sebi ostu-
din, in ker smo z greham nebesa zgu¬
bili in pekel zaslužili. Zravin pa mo¬
ramo tudi terdin sklep storiti, Boga
ne več razžaliti.

Kaj mora grešnik, kteri nepopolnama
grevengo obudi, še dalje storiti?

Grešnik, kteri nepopolnama gre¬
vengo obudi, mora po zasluženji Je¬
zusa Kristusa odpušenje grehov upa¬
ti, in Boga, začetnika vse pravice ter
opravičenja grešnikov, ljubiti začeti.

— 84 —

Kaj je ter dni sklepi

Terdni sklep je resnična volja
svoje življenje poboljšati in ne več
grešiti.

Kaj mora tisti skleniti , kdor ima
resnično voljo se poboljšati ?

Kdor ima resnično voljo se po- j
boljšati, mora skleniti: 1. Vsih gre- ;
hov in bližnjih perložnost ter nevar- j
nost, ki v greh napeljujejo, se varo¬
vati. 2.  Vsimu nagnjenju k grehu se
ustavljati, in se vsih k ohranjenju gna-
de potrebnih perpomočkov poslužiti. 3.
Ptuje blago poverniti, in pohujšanje,
ki se je z greharn napravilo, ter škodo,
ki se je bližnjimu na njegovi časti,
na njegovim premoženji, ali kako dru-
gači zgodila, popraviti. 4. Vsim so-
vražnikam in razžalnikam iz serca od¬
pustiti. 5, Vse dolžnosti svojiga stanu
na tanko spolniti.

Kaj mora storiti grešnik , če hoče
imeti resnično voljo se poboljšati?
Če hoče imeti grešnik resnično
voljo se poboljšati, mora: 1. Boga

prositi, de bi mu k temu svojo gnado


- 85 -

dal. 2.  Večkrat premisliti, de je gna-
da božja veliko veči vrednosti, kakor
vse časne dobrote, in de je greh veči
budo, kakor vse časne nesreče.

Kaj je spoved?

Spoved je zgrevana obtožba, s
ktere grešnik mašniku, ki je v to po¬
stavljen ali pooblasten, vse svoje stor¬
jene grehe pove, de bi od njega od¬
vezo zadobil.

Kakošna mora spoved biti?

v  Spoved mora biti: 1. Ponižna;
2.  Čista; 3. Na tanko, po resnici, in
brez zvijačin.

Kdaj je spoved ponižna ?

Spoved je ponižna, kader se gre¬
šnik s pravo gre ven go in z resničnim
spoznanjem svoje nevrednosti spoved¬
niku obtoži, vse nepotrebne izgovore
odpusti in se spovednikovi sodbi po-
polnama podverže.

Kdaj je spoved čislat

Spoved je čista, kader se gre¬
šnik vsih svojih še ne spovedanih gre¬
hov spovedniku obtoži, kakor se jih

- 86  -

j« per skerbnim izpraševanji svoje ve¬
sti spomnil.

Kdaj je spoved na tanko , po resnici,
in brez zvijacin ?

Spoved je na tanko, po resnici,
in brez zvijacin: 1. Kadar grešnik
število vsili smertnih grehov, kakor
tudi okolišine, ktere greh veči store,
ali pa ga clo v drugačniga spremene,
po pravici pove. Vender pa človeka,
s kterim je grešil, ne sme nikoli ime¬
novati, in nič ne povedati, kar bi po¬
štenju bližnjiga škodovalo. 2. Kader
to, kar je per njegovih grehih goto-
viga, pove, de je gotovo; česar ne
ve prav, pa tudi pove , de ne ve prav.

Ali velja spoved , če grešnik per nji
kak smertin greh iz strahu ali pa
iz sramožljivosti zamolči.

Ce grešnik per spovedi iz stra¬
hu ali pa iz sramožljivosti kak smer¬
tin greh zamolči, njegova spoved nič
ne velja, ampak tak grešnik stori še
clo nov smertin greh, s kterim za-

— 87 —

kramentu svete pokore veliko nečast
dela.

Kaj mora grešnik storiti , kteri je
per spovedi kak smertin greh na-
laš ali pa iz pregrešne zaniker-
nosti zamolčali

Grešnik, kteri je per spovedi kak
smertin greh nalaš ali pa iz pregre¬
šne zanikernosti zamolčal, bi ne storil
prav, ko bi se potem le zamolčaniga
greha spovedal, temuč se mora tudi
obtožiti: 1. Per koliko spovedih je ta
greh zamolčal. 2.  Mora vse spovedi,
ktere je po zamolčanim grehu opravil,
in per kterih se je smertnih grehov
obtožil, popolnama ponoviti, kakor tudi
tisto spoved, per kteri je bil greh za¬
molčal, če se je bil per nji kakih
smertnih grehov obtožil. 3. Še mora
spovedati, ali je, in kolikrat je v ta¬
kim pregrešnim stanu zakrament sve-
tiga rešnjiga telesa prejel, in če se je
to tudi o velikonočnim času zgodilo.
4. Mora povedati, če je v tem pre-

— 88  -

grešnim stanu tudi kake druge svete
zakramente prejemal.

Kaj mora grešnik storiti , kteri se
kakiga smertniga greha po neve-
dama ali pa iz pozabljivosti ni
spovedoval ?

Tak grešnik se mora nespoveda-
niga greha per pervi spovedi obtožiti,
če ne more tega precej po storjeni
spovedi in še pred svetim obhajilam
storiti.

Ali se nam je treba per spovedi
sramovati ali bati ?

Per spovedi se nam ni treba sra¬
movati ali bati, in sicer: 1. Ker se
nismo sramovali, pred Bogam, ki vse
vidi, grešiti, in ker se nismo bali od
njega večno pogubljeni biti. 2.  Ker
je boljši svoje grehe skrivej spoved¬
niku povedati, kakor v grehih nepo-
kojno živeti, nesrečno umreti, in sod-
nji dan zavoljo tega pred vsim sve-
tam v sramoto priti. 3. Ker tudi spo¬
vednik za svoje slabosti ve, in zavoljo
tega z grešnikarn usmiljenje imeti mo¬
ra. 4. Ker je spovednik pod smert-

89 —

nim greham in pod ojstrimi časni¬
mi in večnimi štrafengami molčati
dolžan.

Ali smo dolžni se tudi malih grehov
spovedovati ?

Nismo sicer dolžni se tudi malih
grehov spovedovati, vender je pa to
prav dobro, de se jih tudi spoveduje¬
mo, in sicer: 1. Ker ne vemo vselej
prav dobro, kteri grehi so majhni in
kteri veliki. 2.  Ker so tudi mali grehi
božje razžaljenje in v nas gnado božjo
pomanjšajo, desiravno je nam popol-
nama ne odvzamejo. 3. Ker bi kmalo
v smertne grehe padli, ko bi se malih
ne varovali.

Ali smo se dolini večkrat spovedo¬
vati?

Dolžni smo se večkrat spovedo¬
vati: 1. Ker večkrat grešimo, in ker
je nevarno, spravo z Dogam odla¬
šati. 2.  Ker nas pogostne spovedi
nevarnost in perložnost greha obvaru¬
jejo, in dušo v gnadi pokrepčajo.
3. Ker pogostne spovedi čistost in

- 90

občutljivost vesti zlo pomnožijo ali po- 3
vekšajo. :

V kteri starosti so otroci dolžni se {

spovedovati začeti?  j

Otroci so dolžni se spovedovati *

začeti, kader k pameti pridejo, in za- j

morejo dobro od hudiga razločiti. 3

Kako mora grešnik per spovedi go¬
voriti?

Grešnik mora per spovedi 1 . vse¬
lej razločno, in kar je mogoče s po¬
štenimi besedami govoriti; 2 .  mora
tako govoriti, de ga le spovednik lahko
sliši, ne pa tudi okoli stoječi.

Kaj mora storiti grešnik , predin se
začne svojih grehov spovedovati ?

Predin se grešnik sačne svojih
grehov spovedovati, mora poklekniti,
sveti križ storiti, in spovedniku reči:
Prosim , duhovni oče , za sveti že¬
pen, de bi se mogel svojih grehov
prav in čisto spovedati:  Potem mo¬
ra očitno spoved moliti in reči: Jest ,
ubogi grešnik, se spovem Bogu vsi-
gamogočnimu, Marii materi božji,
vsim ljubim svetnikam, in njim na-

91  -

- mestniku božjimu , de sim po svoji
zadnji spovedi , ki sim jo opravil

e  (pred toliko in toliko čašam), veliko¬
krat in obilno grešil z mislimi, z
ti besedami , in z djanjem; posebno
pa se obtožim , de sim  (zdaj mora
svoje grehe povedati).

- Kako se spoved sklene ?

Spoved se sklene s temi beseda-
• mi: Ti in vsi moji drugi meni zna¬
ni ali neznani grehi, ki sim jih ali
i sam storil , ali pa kriv bil, de so
> jih drugi storili , so mi iz serca žal,
ker sim z njimi Boga, neskončno
1  svetost in dobroto , razžalil. Ter dno
sklenem, nič več ne grešiti , in vsih
perložnost v greh se varovati. Pro¬
sim jih , duhovni oče, zveličavne
pokore in svete odveze.

Kaj je zadosten je , ki je k zakra¬
mentu svete pokore potrebno ?

Zadostenje, ki je k zakramentu
svete pokore potrebno, so tiste dela,
ki jih spovednik grešniku zavolj spo¬
vedanih grehov v pokoro naloži, ka-

- 92  -

kor so postavim: molitev, post, milo-
šina, in druge dobre dela.

Zakaj se grešniku zavolj spovedanih
grehov pokora naloži ?

Grešniku se zavolj spovedanih
grehov pokora naloži: 1. De grešnik
s tem svojo žalost nad hožjim raz-
žaljenjem, in svoje zgrevano in spo¬
korno serce na znanje da. 2. Da gre¬
šnik s tem sam nad sabo greh štra-
fuje. 3. De grešnik zavolj opravlje¬
ne pokore odpušanje zasluženih čas¬
nih štrafeng zadobi. 4. De se grešnik
za naprej bolj skerbno greha varuje.
Ali zamore človek božji pravici za¬
dostiti ?

Človek iz svoje lastne moči ne
more božji pravici za svoje grehe za¬
dostiti, ker človekovo zadostenje ne
more nikdar razžaljenju neskončniga
božjiga veličastva enako biti; vender
pa zadobi pokora, ktero spovednik
grešniku naloži, ali pa ktero gre¬
šnik sam radovoljno opravlja, od ne¬
skončniga zadostenja Jezusa Kristusa
svojo vrednost.

- 93

Zakaj so grešniki dolini Bogu za¬
dostovat !*, desiravno je Jezus Kri¬
stus za grehe zadosti storil?

Grešniki so tudi še sami dolžni
zadostovati: 1. Ker morajo tisti, kteri
hočejo Kristusoviga zadostenja deležni
biti, tudi sami toliko storiti, kolikor je
mogoče, de svojo žalost nad božjim
razžaljenjem, ter svoje zgrevano in
spokorno serce na znanje dajo. 2.  Ker
Bog grešnike, kterim zadolženje greha
in večno štrafenga odpusti, še tudi
velikokrat časno štrafuje.

Ali je zadostenje potrebin del per
zakramentu svete pokore?

Zadostenje je tako potrebin del
per zakramentu svete pokore; de bi
bil sicer zakrament svete pokore nepo-
polnama, razun ko bi ne bilo mogoče
zadostiti.

Kako se mora naložena pokora o-
praviti?

Naložena pokora se mora opra¬
viti: 1. S ponižnim sercam. 2.  Šve-

- 94

sto, kakor je^bila naložena. 3. Brez
odlašanja, kakor hitro je mogoče.

Ali smo dolžni Bogu še zravin na¬
ložene pokore tudi z drugimi deli
zadostovati ?

Dolžni smo to storiti: 1. Ker

spovednik ne naloži vselej tako veli¬
ke pokore, de bi bila našim greham
popolnama premerjena, in se toraj mo¬
ramo še sami pokoriti. 2.  Ker moramo
po zapovedi Jezusovi vredin sad po¬
kore storiti.

S kterimi deli zamoremo Bogu še
zravin naložene pokore zadosto¬
vati?

Dela, s kterimi zamoremo Bogu
še zravin naložene pokore zadostovati,
so: 1. Molitev, post, in milošina (ali
almožna). 2.  Druge dobre dela, ki jih
zavolj tega radovoljno opravljamo. 3.
Nadloge in zopernosti, ki nas zade¬
nejo, če jih poterpežljivo in v duhu
pokore preterpimo. 4. Od cerkve do¬
deljeni odpustiki.

Ka j je odpustik?

Odpustik je odpušenje časnih stra-

95 —

feng, ktere bi po odpušenim zadolženji
greha, ali v zdanjnim življenji ali pa
po smerti (v vicah} terpeti mogli.

Kaj morajo katoljški kristjani od
odpustikov verovati?

Katoljški kristjani morajo od od¬
pustikov verovati: 1. Deje prava Cer¬
kov od Jezusa Kristusa oblast prejela
odpustike deliti. 2. De je za nas do¬
bro in koristno, od cerkve deljene od¬
pustike zadobivati.

Kdo ima v pravi cerkvi oblast od¬
pustike deliti ?

Rimski papež ima oblast v vsi
cerkvi odpustike deliti; škofje imajo
to oblast v svojih škofijah po nekte-
rih posebnih postavah.

Ali so vsi odpustiki enaki?

Niso vsi odpustiki enaki: Eni so
popolnama , eni pa nepopolnama.  Po-
polnama odpustik je odpušanje vsih
časnih štrafeng, ki jih je grešnik za¬
služil. Nepopolnama odpustik je pa
tisti, po kterim niso vse časne štra-
fenge odpušene, ampak le nekoliko

— 96 —

štrafeng. Taki so odpustiki od 40
dni, od eniga ali več let.

Ali nam cerkev z odpustikam dol¬
žnost za grehe zadostovati popol-
nama odvzame ?

Cerkev nam ne odvzame z odpu¬
stikam popolnama dolžnosti za grehe
zadostovati; ona le hoče: 1. V nas

duha pokore obuditi, in nas obdariti
za gorečnost, s ktero spokorne dela
opravljamo. 2.  Naši slabosti in ne-
smožnosti na pomoč priti, ker nam
včasi ni mogoče Bogu tako zadostiti,
kakor smo dolžni.

Kaj je treba človeku , kleri hoče
odpustik zadobiti?

Človeku, kteri hoče odpustik za¬
dobiti, je treba: 1. De je v stanu

gnade božje. 2.  De zapovedane do¬
bre dela opravi.

&

* v  *

Kaj je sveto poslednje olje ?

Sveto poslednje olje je zakrament,
v kterim bolnik po masiljenji s sve¬
tim oljem in po zapovedani mašni-

— 97 —

kovi molitvi gnado božjo k ozdrav¬
ljenju duše ali pa tudi k ozdravljenju
telesa prejme.

Zakaj se temu zakramentu pravi
sveto poslednje olje ?

Zato, ker se med vsimi svetimi
maziljenji, ki jih je Gospod, naš zve¬
ličar, svoji cerkvi zapovedal, nar zad¬
njič deli.

Komu se deli zakrament svetiya po-
slednjiga olja ?

Ta zakrament se deli bolnikam ,
ki so nevarno bolni, in sicer, če je
mogoče, dokler so še holniki popol-
nama per pameti.

Kaj dodeli bolniku zakrament svetiga
poslednjiga olja ?

Ta zakrament dodeli bolniku: 1.
Pomnoženje posvečujoče gnade božje.
2.  Odpušenje malih in tudi tistih smert-
nih grehov, kterih se bolnik, ali iz
nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz ne¬
zmožnosti ni spovedal. 3. Ga reši od
hudih nastopkov in ostankov greha.
4. Mu dodeli moč hudičevimu zape-

5

- 98 -

ljevanju in njegovim skušnjavam zo-
perstati. 5. Mu dodeli pomoč zoper
prevelik strah in trepet zavolj smerti ,
ki se bliža, in zavolj sodbe, ki ga
čaka. 6. Mu dodeli tudi večkrat te¬
lesno zdravje, če je duši k zveličanju.
S čem se mora bolnik k zakramentu
svetiga poslednjiga olja perpraviti?
Bolnik se mora z živo vero, s
terdnim zaupanjem v Boga, z izro-
čenjem v božjo voljo, pred vsim pa
s čisto spovedjo k zakramentu svetiga
poslednjiga olja perpraviti. Ce mu ni
mogoče se spovedati, mora vsaj pra¬
vo grevengo in žalost čez svoje grehe
obuditi.

Kolikokrat sme bolnik zakrament sve¬
tiga poslednjiga olja prejetih
Bolnik sme ta zakrament toliko¬
krat prejeti, kolikokrat v novo smert-
no nevarnost pride.

Ali je bolnik , kader nevarno zboli y
dolžan zakrament svetiga posled¬
njiga olja prejeti?

Desiravno zakrament svetiga po¬
slednjiga olja ni k zveličanju tako po-

- 99

trebin, de bi nihče brez njega ne mo-
r gel zveličan biti, je vender bolnik,
, kader je v nevarni bolezni, dolžan ga
i prejeti, in sicer zavoljo velikih gnad,
ki jih po njem zadobi.

c


Kaj je zakrament svetiga mašniko-
viga posvečevanja?

Zakrament svetiga posvečevanja
sploh  je zakrament, v kterim tisti, ki
se v cerkveno službo podajo, duhovno
oblast in posebno gnado prejmejo, ne-
ktere cerkvene opravila k časti božji
in k zveličanju duš prav in sveto oprav¬
ljati. — Zakrament svetiga mašniko-
viga posvečevanja posebno  je zakra¬
ment , v kterim se tistim, ki se v du-
hovski stan mašnikov jemljejo, oblast
dodeli do praviga telesa Jezusa Kri¬
stusa, in tudi do duhovniga Jezusoviga
telesa, kar so verni kristjani.

Kakosno oblast dodeli masnikovo po¬
svečevanje ?

Masnikovo posvečevanje dodeli ob
- . 5  *

- 100  -

last: 1. De mašniki kruh in vino v
pravo telo' in v pravo kri našiga Go¬
spoda Jezusa Kristusa spreoberniti, in
nebeškimu Očetu darovati zamorejo. 2.
De zamorejo vernim kristjanam grehe
odpušati ali jim jih pa perderževati.

Kaj še dodeli mašnikovo posveče¬
vanje ?

Mašnikovo posvečevanje še do¬
deli: 1. Pomnoženje posvečujoče gna-
de božje. 2.  Novi mašnik prejme du¬
hovno oblast nekoliko svetih zakra¬
mentov veljavno deliti. 3. Novi mašnik
zadobi posebno božjo gnado dolžnosti
svojiga stanu na tanko in s pridam
spolnovati. 4. Ta zakrament vtisne
duši neizbrisljivo znamnje, in zato se
ne more več kakor enkrat prejeti.

Kaj je zakrament svetiga zakona?

Zakrament svetiga zakona je ne-
razvezljiva zveza, s ktero se neože-
njen kristjan in neomožena kristjanka ?

101  —

moški in ženska, vzameta in zaročita,
tako, kakor gre po postavi, de bi jima
Bog po tem zakramentu gnado dal,
de bi v svojim zakonskim stanu do
smerti pobožno živela, in svoje otroke
po keršansko izredila.

Kako imenuje sveti apostelj Pavel
ta zakrament?

Sveti apostelj Pavel imenuje ta
zakrament velik zakrament v Kristusu
in v cerkvi, ker pomeni duhovno zvezo
Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo.

Zakaj je zakonski stan postavljen ?

Zakonski stan je postavljen: 1.
De se človeški rod ohrani in množi.
2. De zakonska v ljubezni združena
eden drugimu pomagata. 3. De je ta
zakrament perpomočik zoper nerodno
poželenje mesa.

Ali je zakonski stan potrebin?

Zakonski stan je sploh potrebin,
de se človeški rod ohrani in množi,
ni pa potrebin za vsakiga človeka po¬
sebej. Nezakonski stan je bolj po-
polnama.

- 102  -

Kaj dodeli zakrament svetiga zakona ?

Zakrament svetiga zakona dodeli,
razun pomnoženja posvečujoče gnade,
te posebne gnade: 1. De zakonska
človeka (mož in žena} pobožno do
smerti skupej živita. 2.  De svoje otroke
v strahu božjim izredita.

Kaj hoče cerkev od moškiga in od
zenske , ki v zakonski stan stopita ?

Cerkev hoče od moškiga in od
ženske, ki v zakonski stan stopita:
1. De ni nobeniga zaderžka med nji¬
ma. 2.  De stopita v ta stan iz takiga
namena, iz kteriga je postavljen. 3.
De tudi v strahu božjim in s čisto
vestjo v ta stan stopita, in de zatorej
popred k spovedi in k svetimu obha¬
jilu gresta.

Kaj morata tista človeka storiti , ki
hočeta v zakonski stan stopiti?

Tista človeka, ki hočeta v za¬
konski stan stopiti, morata po trojnim
oklicu pred dvema pričama in pred
njih lastnim fajmoštram eden drugimu
zakonsko zvestobo obljubiti, ter se dati
zaročiti in požegnati.

103 —

Ktere so dolžnosti zakonskih, ki jih
imata eden do drugiga ?

Dolžnosti zakonskih, ki jih imata
eden do drugiga, so: 1. De v miru
in po keršansko skupej živita. 2.  De
mož svojo ženo, kakor svoje lastno
truplo ljubi, za njen živež skerbi, in
jo varuje; in de je žena v vsili per-
pušenih rečeh možu pokorna. 3. De
eden drugiga v težavah ne zapustita,
temuč zvesto do smerti skupej ostaneta.

Ktere so dolžnosti zakonskih do otrok?

Dolžnosti zakonskih do otrok so,
de jih keršansko izrede, in ne le za
njih časno, ampak tudi za njih večno
srečo skerbe.

V. Od keršanske pravičnosti.

Kteri človek je kersansko pravičin?

Tisti človek je keršansko pravi¬
čin , kteri s pomočjo božje gnade vse
zapovedi božje, ki nas jih je Jezus
Kristus učil, in vse cerkvene zapovedi
radovoljno in na tanko, ter zato spol-

- 104  —

nuje, de bi si božjo ljubezin ali božje
dopadajenje perdobil. ..

Kaj tedaj je potrebno k keršanski
pravici  ?

K keršanski pravici je potrebno,
de se hudiga varujemo  in de dobro
storimo , to je, de vse studimo in opu¬
stimo, kar je zoper božjo voljo in zo¬
per Jezusov nauk, in de vse ljubimo
in storimo, kar je po božji volji in po
Jezusovim nauku.

Kaj je hudo ?

Pravo in edin hudo je greh.

Kaj je greh sploh?

Greh je sploh prostovoljno prelom-
Ijenje božje postave.

Kolikin (jali koliko sort j je greh ?

Greh je dvojin: 1. Poerbani ali
izvirni greh. 2. Djanski greh.

Kaj je poerbani ali izvirni greh?

Poerbani ali izvirni greh je tisti
greh, ki sta ga bila Adam in Eva v
raji ([ali paradiži) storila, in ki smo ga
mi od njih poerbali, ali kteri se iz per¬
jih človekov v vse ljudi izvira.

- 105  -

Ktere so štrafenge izvirniga greha?

Štrafenge izvirniga greha so: smert,
oslabljenje uma, nagnjenje k hudimu,
zguba gnade božje, ter veliko nadlog
in težav.

Kaj je djanski greh ?

Djanski greh je prelomljenje božje
postave; ktero grešnih sam radovoljno
prelomi.

Kako se djanski greh stori?

Djanski greh se stori: z mislimi,
z željami, z besedami, z djanjem, in
z opušanjem tega, kar je kdo storiti
dolžan.

Kakošen razloček je med djanski-
mi grehi?

Med djanskimi grehi je ta razlo¬
ček: eni so veliki ali smertni, eni pa
mali ali odpustljivi grehi; eni so lastni,
eni pa ptuji grehi.

Kaj je smertni greh?

Smertni greh je veliko prelomlje¬
nje božje postave.

Kaj stori, de je greh večH ali ostud-
niši ?

Koliko bolj vedama in prostovolj-

5

- 106 -

no kdo kaj hudiga stori, in kolikor
veči je dolžnost, ktero prelomi, toliko
veči je tudi njegov greb.

Kaj škodova smertni greh ?

Smertni greh odvzame duši du¬
hovno življenje, to je, posvečujočo gnado
božjo, in stori človeka Bogu nedopad-
ljiviga, ter večne smerti vredniga.

Kteri so odpustljivi ali mali grehi?

Odpustljivi ali mali grehi so tisti,
ki jih bolj iz naglosti ali nepremišlje¬
nosti, kakor iz hudobne volje storimo,
in s kterimi božjo postavo le v majhnih
rečeh prelomimo. Ti grehi nam sicer
ne odvzamejo popolnama gnade božje,
pa nas vender store Bogu nedopadljive
in časnih štrafeng vredne.

Zakaj smo se dolžni tudi malih gre¬
hov varovati?

Dolžni smo se malih grehov va¬
rovati: 1. Ker je vsak tudi nar manj¬
ši greh božje razžaljenje. 2.  Ker mo¬
ramo biti perpravljeni raji vse pre-
terpeti, kakor Boga z nar manjšim

- 107 -

greham razžaliti. 3. Ker majhni grebi
posvečujočo gnado božjo v nas po¬
manjšajo, in nas lahko sčasama v smert-
ne grehe perpeljejo.

Kaj so lastni grehi?

Lastni grehi so tisti, ki jih sami
storimo.

Kaj so ptnji grehi?

Ptuji grehi so tisti, ki jih sicer ne
storimo sami, pa smo jih vender krivi,
ker smo vzrok (uržoh), de jih drugi store.
Kteri so nar imenitnisi razdelki ali
razpoli dja?iskih grehov?

Nar imenitnisi razdelki ali razpoli
djanskih grehov so: poglavitni grehi,
grehi v svetiga Duha, v nebo vpijoči
grehi, in ptuji grehi.

Kteri so poglavitni grehi ?

Poglavitni grehi so ti: 1. Napuh,
2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Ne-
vošljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza.
7.  Lenoba.

Zakaj se ti grehi imenujejo pogla¬
vitni grehi?

Zato ker iz vsaciga teh grehov
mnogi grehi isvirajo.

- 108 —

Kteri so grehi v svetiga Duha?

Grehi v svetiga Duha so ti: 1. Pre-
derzno v božjo milost grešiti. 2.  Nad
božjo milostjo obupati. 3. Spoznani
keršanski resnici se ustavljati. 4. Svo-
jimu bližnjimu zavolj božje gnade ne-
vošljiv biti. 5. Do lepiga opominova-
nja oterpnjeno serce imeti. 6. V ne-
spokornosti radovoljno ostati.

Kteri so v nebo vpijoči grehi  ?

V nebo vpijoči grehi so (i: 1. Ra-
dovoljni uboj. 2.  Mutasti ali Sodom-
ski greh. 3. Zateranje ubožcov, vdov
in sirot. 4. Delavcam in najemnikam
zaslužik zaderževati ali utergovati.
Kteri so ptuji grehi?

Ptiiji grehi so ti: 1. V greh sve¬
tovati. 2.  Grešiti velevati. 3. V dru¬
gih greh pervoliti. 4. Druge v greh
napeljevati. 5. Drugih greh hvaliti.
6. K grehu molčati. 7.  Greh pregle¬
dati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh
zagovarjati.

Ali je tisti že po kersatisko pravi-
čin, kdor se le hudiga varuje?

Kdor se le hudiga varuje, še ni

109 -

po keršansko pravičin, ampak mora
tudi dobro delati.

Kaj je dobro?

Dobro je, kar je po božji posta¬
vi. Po božji postavi so pa čednosti  in
dobre dela.

Ali je več razpolov čednost , ktere
si mora kristjan perdobiti?

Več jih je: nektere so božje , ne-
ktere pa djanske  čednosti.

Ktere so božje čednosti ?

Božje čednosti so te tri: Vera,
upanje in Ijubezin.

Kdaj je človek posebno dolžan te
tri božje čednosti obuditi?

Človek je posebno dolžan te tri
božje čednosti obuditi: 1. Kakor hitro
k pameti pride. 2.  Večkrat v svojim
življenji. 3. Ob času hude skušnjave
zoper te čednosti. 4. V smertni ne¬
varnosti in na smertni postelji.

Kako se tri božje čednosti obude?
Tri božje čednosti se tako obude:

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini

- 110  —

Bog, Oče, Sin in sveti Duh, kteri si
vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vla¬
daš, kteri dobro plačuješ in hudo štra-
fuješ. Verujem, de je Sin božji za
nas človek postal, de nas je s svojo
smertjo na križi odrešil, in de nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje.
Verujem in terdim vse, kar si ti, o
Bog, razodel, kar je Jezus Kristus
učil, kar so aposteljni oznanovali, in
kar nam sveta Rimska katoliška cer¬
kev verovati veleva. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog, večna in neskončna
resnica in modrost, ki ne moreš ne
goljfati ne goljfan biti. O Bog, po¬
množi mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog, de
mi boš po neskončnim zasluženji svo-
jiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa
v tem življenji spoznanje, pravo ob¬
žalovanje, in odpušenje mojih grehov,
po smerti pa večno zveličanje dal, in

— 111  -

dodelil, tebe od obličja do obličja gle¬
dati, ljubiti in brez konca vživati. Upam
tudi od tebe potrebnih perpomočkov vse
to doseči. Upam to od tebe zato, ker
si to obljubil, kteri si vsigamogočin ,
zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen.
O Bog! poterdi moje upanje.

Ljubezin.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga
svojiga serca, in čez vse, zato ker si
ti nar veči dobrota, neskončno popol-
nama, in vse ljubezni vredin. Tudi zato
te ljubim, ker si do mene in do vsih
stvari neskončno dobrotljiv. Želim is
vsiga serca, de bi te ravno tako lju¬
bil, kakor so te tvoji nar zvestejši slu¬
žabniki ljubili, ali kakor te še zdaj
ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnama ljubezin; pomnoži jo v meni,
o dobrotljivi Gospod! čedalje bolj in
bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca
ljubiti želim, in si zavoljo tega veliko
perzadevam, mi je iz serca žal, de
sim tebe svojo neskončno dobroto, ktero

— na

čez vse ljubim, tebe, svojiga stvarni¬
ka , odrešenika in posvečevavca raz-
serdi!. Zal mi je, de sim grešil, de
sim tebe, svojiga vsigamogočniga Go¬
spoda, svojiga nar boljiga Očeta, raz¬
žalil. Terdno sklenem vse grehe in vse
grešne perložnosti zapustiti, storjene
grehe če dalje bolj obžalovati, in ni¬
kdar več zoper tvojo sveto voljo ne
ravnati. Vzemi me spet za svojiga otro¬
ka , in dodeli mi gnado (a svoj sklep
dopolniti. Tega te prosim po neskonč¬
nim zasluženji tvojiga božjiga Sina,
našiga Gospoda in zveličarja , Jezusa
Kristusa.

Ktere so poglavitne djanske dednosti?

Poglavitne djanske čednosti so te:
1. Modrost. 2.  Zmernost. 3. Pravič¬
nost. 4. Serčnost ali močnodušnost.
Ktere čednosti so poglavitnim gre-
ham nasproti?

Poglavitnim greham so te čedno¬
sti nasproti: 1. Ponižnost je napuhu
nasproti; 2.  dobrotljivost lakomnosti;
3. čistost nečistosti; 4. ljubezin ne-
vošljivosti; 5. zmernost požrešnosti;

— 113 —

6. poterpežljivost jezi; 7.  gorečnost do
dobriga lenobi.

Ktere dolžnosti je Jezus Kristus po¬
sebno perporočil?

Jezus Kristus je te dolžnosti po¬
sebno perporočil: 1. Nar prej božjiga
kraljestva in njegove pravice iskati.

2.  Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ
nositi. 4. Za Kristusam hoditi. 5. Kro-
tak in ponižin biti. 6. Sovražnike lju¬
biti ; tistim dobro storiti, kteri nas so¬
vražijo, za tiste moliti, kteri nas žalijo
in preganjajo.

Ktere čednosti je Jezus Kristus na
gori učil?

Jezus Kristus je te čednosti na
gori učil: 1. Blagor ubogim v duhu;
her njih je nebeško kraljestvo. 2.  Bla¬
gor krotkim; ker bodo zemljo posedli.

3. Blagor žalostnim ; ker bodo poto¬
laženi. 4. Blagor tistim, kteri so pra¬
vice lačni in žejni; ker bodo nasiteni.
5. Blagor usmiljenim; ker bodo usmi¬
ljenje dosegli. 6. Blagor tistim, ki so
čistiga serca; ker bodo Boga gledali.

114 -

7. Blagor mirnim, ker bodo otroci božji
imenovani. 8. Blagor tistim, kteri za¬
voljo pravice preganjanje terpe; ker
njih je nebeško kraljestvo.

Kaj so dobre dela kristjana?

Dobre dela kristjana so take dela,
ktere so Bogu dopadljive, in kristjanu,
ki jih opravlja, zaslužne.

Ali so dobre dela k zveličanju po¬
trebne ?

Potrebne so; ker vera brez dobrih
del je mertva.

Ali zamore človek iz lastne moči
brez pomoči gnade božje dobre
dela opravljati  ?

Dobrih del, kakoršne so k zve¬
ličanju potrebne in per Bogu zaslužne,
človek ne more iz lastne moči, ampak
3e s pomočjo gnade božje opravljati.

Kaj zaslužimo z dobrimi deli?

Z dobrimi deli zaslužimo pomno-
ženje posvečujoče gnade božje, ter večno
in časno plačilo, ki ga je Bog iz same
gnade tistim obljubil, ki dobro delajo.

— 115

Kako morajo biti dobre dela oprav¬
ljane  ?

Dobre dela, de bodo Bogu do¬
padljive in nam zaslužne, morajo biti
opravljane: 1. V  stanu gnade božje.

2. Badovoljne. 3. Ne iz samih nator-
nih ali nečimernih nagibov, temuč nar
bolj zavolj Boga.

Ktere so nar imenitniki dobre dela ?

Nar imenitniši dobre dela so: 1.
Moliti. 2. Postiti se. 3. Vbogajme dajati.

Ktere so telesne dela usmiljenja?

Telesne dela usmiljenja so te: 1.
Lačne nasititi. 2. Žejne napojiti. 3. Po¬
potnike sprejemati. 4. Nage obleči.

0. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti.
7. Merliče pokopavati.

Ktere so duhovne dela usmiljenja ?
Duhovne dela usmiljenja so te:

1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti.

3. Tistim, kteri dvomijo (ali cvibljajo),
prav svetovati. 4. Žalostne tolažiti.
5. Krivico voljno terpeti. 6. Tistim,
ki nas žalijo, iz serca odpustiti. 7. Za
žive in mertve Boga prositi.

— 116

Kteri so evangelski svet je ?

Evangelski svetje so ti trije: 1. Ra-
dovoljno uboštvo. 2.  Vedno devištvo.
3. Vedna pokoršina pod duhovnim po¬
glavarjem.

Od štirih poslednjih reči
človekovih.

Ktere so štiri poslednje reči člove¬
kove ?

»tiri poslednje reči človekove so:
l.smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa.
Kaj je smert?

Srnert je ločitev duše od telesa.

Po čem pride , de mora vsak člo¬
vek umreti?

To pride po grehu, ki sta ga bila per-
va človeka v raji (ali paradižij storila.

Kaj se pravi: človeška duša je ne-
umerjoča  ?

To se pravi, de ne bo nikdar
umerla, ampak bo še tudi po smerti
telesa lahko mislila in želela.

— 117 —

Kaj se zgodi s človeško dušo pre¬
cej po smerti ?

Precej po smerti sodi Bog dušo
vsakiga človeka posebej, in zato se
ta sodba posebna sodba  imenuje.

Kam je duša obsojena per posebni
sodbi ?

Per posebni sodbi je duša obsojena
ali v vice, ali v pekel, ali pa v nebesa.

Ktere duše so obsojene v vice ?

V  vice so duše tistih ljudi obso¬
jene, kteri sicer v gnadi božji umerjo',
pa imajo vender še male grehe nad
sabo, in kteri zavolj svojih grehov še
niso zadosti časnih štrafeng dostali.

Kako zamoremo dušam v vicah po¬
magati?

Dušam v vicah zamoremo poma¬
gati : 1. Z ofram svete maše. 2.  Z
molitvijo. 3. Z drugimi dobrimi deli.

Kaj se bo zgodilo na sodnji dan s
človeškimi trupli?

Na sodnji dan bodo trupla vsih
ljudi iz zemlje vstale, in bodo s svo¬
jimi dušami zopet sklenjene.

118

Kdo bo na sodnji dan sodit prišel?  d
Jezus Kristus bo takrat v oblakih 4
neba z veliko mogočnostjo in častjo t<
zopet prišel, in bo vsim ljudem očitno n
oznanil, kaj so dobriga ali hudiga sto- j(
rili, in kakošno povračilo zato zaslužijo. 5
Kako pravimo tisti sodbi , ki bo na
sodni dan ? *

Tisti sodbi pravimo: splošna  ali

očitna  sodba, zato ker bodo vsi ljudje n
skupej in očitno sojeni. s

Kaj je pekel?  *

Pekel je tisti ki-aj, kjer so pogu- j
bljeni, ki bodo vekomej martrani.

Kdo pride v pekel ?  b

Tisti pride v pekel, kteri v smert- a
nim grehu umerje. a

Kaj vemo iz Jezusoviga nauka od 1
štrafeng pekla ?

Iz Jezusoviga nauka vemo od štra¬
feng pekla: 1. De pogubljeni z brit- 1
kostjo in s straham na Boga, svojiga 1
pravičniga sodnika, mislijo, in so spred s
božjige obličja zaverženi. 2.  De jih J
zmirej huda vest peče. 3. De so v *

— 119 -

l?  družbi hudobnih in zaverženih duhov,
:ih 4. De bodo še veliko drugih štrafeng
jo terpeli, ktere sveto pismo premeri z
10  neugasljivim ognjem, in s temnim kra-
i- jem , kjer je jok in škripanje z zobmi,
o. 5. De bodo vse te martre brez upa-
ia  nja odrešenja terpele.

Kaj so nebesa?

jj Nebesa so srečno prebivališe svet-

j e  nikov, kjer se Bog svojim zvestim
služabnikam od obličja do obličja ra¬
zodeva, in je on sam njih neizrečeno
veliko plačilo.

Kdo pride v nebesa?

Tisti pride v nebesa, kteri v gnadi
božji umerje, in kteri za storjene grehe
ali v tem ali v unim življenji zadosti,
ali zadosti stori.

I Kaj vemo iz Jezusovtga nauka od
nebeškiga veselja ?

Iz Jezusoviga nauka vemo od ne¬
beškiga veselja: 1. De bodo izvoljeni
božje lastnosti in božjo voljo v nebe¬
sih veliko bolj popolnama, kakor tukej
na zemlji spoznali, in se zavoljo tega
j spoznanja zlo veselili. Od obiičja do

obličja bodo Boga gledali, ga ljubili
in vživali. 2. De ne bodo imeli v ne¬
besih nobene, tudi nar manjši težave
ali zopernosti. 3. De se bodo tudi za-
volj vsiga tega, kar so na zemlji do-
briga storili, neizrečeno veselili, in bodo
imeli zmirej dobro in mirno vest. 4. De
bodo v nebesih v družbi Boga, Jezu¬
sa , svete device Marije, angelov in
svetnikov , in de ne bo njih sreča ni¬
kdar minila.

Kaj se učimo iz nauka od nebeš-
kiga veselja?

Iz tega nauka se učimo : 1. De
moramo vse nadloge in zopernosti tega
življenja voljno terpeti, ker vse te nad¬
loge niso nič proti nebeškimu veselju.
2. De moramo božje zapovedi vselej
radovoljno in na tanko spolnovati, ko
bi ravno zato kaj terpeti mogli, ker
za bojevanjem pride večno plačilo.

Natisnil Jožef Blaznik.

I

NARODNA IN LINIUERZITETNfl
KNJIŽNICA

00000320731