Ano (Leio) XIV. (9)
No. (Štev.) 9

“E8LOVENIA LIBRE’

BUENOS AIRES.
1. MARCA (MARŽO) 1956

Pij XII. - osemdesetletnik

KOMUNIZEM V NOVI OBLEKI

Čudno naključje je bilo, da je bil kar¬
dinal Evgen Pacelli prav na svoj roj¬
stni dan 2. marca izvoljen leta 1939 za
vrhovnega poglavarja katoliške Cer¬
kve. S človeškimi očmi gledano bi lahko
dejali, da se je usoda spet enkrat poi¬
grala z zemljanom, ko ga- je na tak dan
dvignila iznad vrst svojih kardinalskih
sobratov. Morda pa je božja volja hote¬
la, da bi Evgen Pacelli na svoj 63 roj¬
stni dan začel novo življenje in da bi
to novo življenje prenesel tudi v vse de¬
lovanje Cerkve.

Ko bodo prihodnje dni po vsem šir¬
nem svetu proslavljali oba jubileja Pija
XII., bodo zapisali o njem nedvomno
mnogo in predvsem lepih ter pohvalnih
besed. Priznavali mu bodo, da je Petro¬
vemu stolu dal spet tisti blesk in sijaj,
kakor ga je poznal v najbolj blestečih
stoletjih; priznali bodo, da je Pij XII.
kljub vsej svoji vzvišenosti nad člo¬
veštvom vendarle bil vsem in vsakomur
vodnik, učitelj in pastir; ugotavljali
bodo, da je z enako lahkoto govoril mno¬
žicam preprostih delavcev kot izbrane¬
mu krogu svetovnih znanstvenih kapa¬
citet; z veseljem bodo ponovno slišali,
da je z ogromnim znanjem tujih jezikov
postal bližji milijonom in milijonom ver¬
nikov po vsem svetu; širnemu svetu bo
prijalo, in katoličanom še posebej, ko
bodo vsi resni predstavniki vseh ver na'
svetu izjavljali, da je Pij XII. resnično
moderen papež, res napreden poglavar
največje vere na svetu. Ne bodo šli v
svojih hvalnical) tudi preko neizmerno
dobrega, kar je Pij XII, storil ne samo
katoličanom, pač pa vsem preganjanim
in v stiski, in ne bodo pozabili njegove¬
ga odločnega zadržanja napram vsem
tiranijam na svetu, ki omejujejo svobo¬
do delovanja katoliške Cerkve.

V obilici zahvalnih pesmi, ki bodo
odmevale po vseh katoliških Cerkvah
po svetu, bo zvenela tudi naša. Ne samo
zahvalna pesem našega naroda doma,
ki se bo te dni še bolj zatekel v božji
hram, vedoč, da mu odtam prihaja edi¬
na moč, da more vzdržati vse tegobe in
grenkobe zemeljskega življenja. Za¬
hvalno pesem bomo še posebej zapeli
vsi Slovenci, ki živimo na svobodnih tleh
v tujini. Nam je osebnost Pija XII. še
posebej draga; nam je še posebej res
vrhovni pastir in varuh. Tudi mi se bo¬
mo spomnili, da je ob času naših avdi-
jenc pri njem dejal “živeli Slovenci” in
tako pokazal, kako globoko čuti z našo u-
sodo in kako silno ga je prizadelo trplje¬
nje vsega slovenskega naroda. Spomni¬
li se bomo na vse tiste grozne dni od
maja 1945 dalje, ko smo ostali čisto sa¬
mi na svetu. Tedaj so se naše oči obrni¬
le v Rim: papež nam bo pomagal, da,
samo Sveti Oče nas more rešiti, smo
bili mnenja. In res je prav posredova¬
nju Pija XII. treba priznati, da smo
slovenski begunci, dotlej sama sebi pre¬
puščena skupnost, mogli svobodneje za¬
dihati.

Neizmerno je delo, ki je bilo oprav¬
ljeno v korist slovenskih beguncev pred¬
vsem lahko samo zato, ker je kot naj¬
višji pokrovitelj nad njim stal sam
Sveti Oče. Z zavestjo, da je z nami naš
Prevzvišeni dr. Gregorij Rožman, je bi¬
la naša prošnja pot v Rim toliko lažja
in tudi uspešnejša. In po tej poti smo
šli vsi, brez izjeme, ne glede na pre¬
pričanje posameznikov, ne glede na na¬
še osebne odnose med seboj. Vedeli smo,
da nas bo Vatikan poslušal in nam po¬
magal. In v tej svoji veri nismo bili
prevarani. Da danes imamo slovensko
semenišče, da je veliko naših študentov
moglo nadaljevati svoje študije; da je
mnogo slovenskih beguncev, preganja¬
nih na vseh koncih in krajih Evrope, mo¬
glo iti varno preko morja, vse to so sa¬
mo zunanji, najbolj vidni dokazi na¬
klonjenosti Svete Stolice napram slo¬
venski begunski skupnosti.

Naša zahvalna pesem morda ne bo
najbolj glasna v zboru vseh narodov.
Bo pa zapeta z občutki hvaležnosti in
vdanosti, s pobožnimi željami in prisrč¬
nimi čestitkami nas vseh zunaj — pa tu¬
di naših bratov in sestra v domovini. Ta
dan bomo iz srca zapeli Tebe, Boga,
hvalimo, ker si nam v Piju XII. dal očeta
in varuha; hvalimo, ker si nam v Gre¬
goriju dal pastirja in vodnika; hvali¬
mo, ker si nas izbral za svoje sinove
in hčere. Prosili pa Ga bomo, da nas še
naprej vodi in brani in nam daje moč,

Kongres komunistične stranke v Mo¬
skvi je zaključen, Hruščev sicer ni bi
proglašen- za diktatorja, v novem vod¬
stvu stranke pa ima toliko svojih prija¬
teljev, da je dejansko danes on gospo¬
dar vse Rusije. Na kongresu je Mikojan
prvič napadel spomin na Stalina, poseb¬
na pozdravna brzojavka je bila poslana
Titu, Titova Jugoslavija je bila prišteta
med posebno prijateljske in bratske dr¬
žave Sovjetske zveze. Ves kongres je
potekel tako, da bi izgledalo kot da se
začenja nova doba v Rusiji. Konec je
Stalinizma — ameriški listi so celo pi¬
sali, da se je Stalinu posrečilo, da je
dvakrat umrl. Prvič naravne smrti, dru¬
gič pa sedaj na kongresu sovjetske ko¬
munistične stranke. Na kongresu sta zla¬
sti Hruščev in Mikojan govorila, da se
mora stranka vrniti na pozicije leniniz¬
ma; stalinizem je bil napaka, Lenin je
bil tisti, ki je učil, da mora znati komu¬
nizem mirno živeti ob strani kapitaliz¬
ma. Z zahodnimi kapitalisti bodo v Mo¬
skvi znali mirno živeti in trgovati, ko¬
munizem bo do popolne oblasti nad vsem
svetom prišel po drugi poti, po poti ne¬
krvave revolucije in parlamentarne de¬
mokracije. Tednik levega krila angleške
delavske stranke “Tribune” je celo na¬
pisal, da je na kongresu stranke v Mos¬
kvi Rusija, doživela svojo drugo revolu¬
cijo. Sovjetski socializem prehaja na pot
demokracije, moskovski komunisti so
sklenili približati se ostalim levičarjem
v Evropi, delavska progresivna demo¬
kracija doživlja veliko zmago — tako je
napisal vodja angleških socialističnih le¬
vičarjev Bevan.

DULLESOV OPTIMIZEM
Optimistično pa ne zre na moskovske
sklepe samo vodja delavske stranke
Aneurin Bevan, ampak tudi ameriški
državni tajnik Foster Dulles. V Filade-
fiji je imel te dni govor, v katerem je ob¬
širno razlagal dogodke na kongresu ko¬
munistične stranke v Moskvi. Tako je
povdaril, da je do zgodovinskih spre¬
memb v Moskvi prišlo zaradi tega, ker
je bil zahodni blok tako trdno povezan in
odločen upreti se vsakemu sovjetskemu
poskusu razdvajanja. Zahodni blok je s
svojo oboroženo pripravljenostjo Moskvo
prisilil, da je spremenila svojo taktiko
in da se komunizem sedaj odloča iti po
drugi poti v svoji borbi za izvedbo svojih
namenov. V Moskvi so se zbali taktike
zahodnih držav in zato je bil Hruščev
prisiljen, da delovanje komunistične
stranke demokratizira. Vojna nevarnost
in krvava revolucija nista več glavno
sredstvo komunistične politike. Dulles
celo meni, da je na obzorju taka po¬
litika sovjetov, ko bodo morali ti raču¬
nati na dolgo dobo mirnega razvoja v
Evropi in v svetu. Komunizem se mora
v dobi atomskih in hidrogenskih bomb
odločiti za drugo taktiko in to spremem¬
bo mu je narekovala odločnost in vojaška
pripravljenost zahodnih zaveznikov.

LJUDSKE FRONTE NA VIDIKU

Toda ob nastopu Eisenhowerjeve vla¬
de so v Washingtonu govorili čisto dru¬
gače. Dulles je takrat napovedoval, da
morajo zavezniki doseči, da se mora v
Evropi Sovjetska zveza, umakniti na svo¬
je stare meje in da morajo sovjetski sa¬
teliti v tem delu sveta doseči svobodo in
neodvisnost. Stalin je sprožil mrzlo voj¬
no, da je ob meji med komunistično in
sovjetsko Evropo držal napetost, ki je
zahodni zavezniki niso upali zlomiti.

Novi sovjetski oblastniki so dve leti po
Stalinovi smrti ne samo ohranili vso
oblast nad sateliti, ampak prehajajo se¬
daj proti zahodnim zaveznikom v novo
ofenzivo, ki se odreka mrzli vojni kot
taktičnemu sredstvu. Srednja Evropa bo
ostala razdeljena in v veliki meri pod so¬
vjetsko oblastjo, postala pa bo sedaj iz¬
hodišče za povečano sovjetsko delavnost
v Evropi in drugod. Kakor se je Stalinu
posrečilo, da je dosegel, da se sovjeti ni-

da bomo vzdržali v življenju: vzdržali
ne samo nad vodo, ki nas od vsepovsod
zagrinja, pač pa da se bomo vedno vi¬
šje in višje dvigali v svojem zemelj¬
skem ravnanju in delovanju.

Takšne prošnje bo Pij XII. najbolj ve¬
sel, ker bo v njem videl našo trdno vo¬
ljo, ostati zvesti sinovi tiste Cerkve, ka¬
teri je bil on izbran za najvišjega du¬
hovnika na zemlji.

so umaknili na svoje stare meje, tako se
je njegovim naslednikom posrečilo, da so
na tej črti ostali in da gredo sedaj s te¬
ga prostora z varnejšim korakom naprej
na poti osvajanja.

Ko so v ZDA govorili o tem, da bodo
dosegli, da se bo morala meja v Srednji
Evropi spremeniti, so pri tem računali
na veliko premoč v atomskem orožju.
Med tem pa se je mnogo spremenilo. V
ZDA žive v prepričanju, da imajo so¬
vjeti enako zalogo atomskega orožja kot
ga imajo oni v ZDA. To dejstvo je polo¬
žaj spremenilo v toliko, da je pravo voj¬
skovanje med obema blokama nemogo¬
če, dokler enemu bloku ne bo zasigura-
na tolikšna prednost, da bo drugega ob¬
vladal, ne da bi pri tem tvegal lasten
polom in razdejanje. Dokler se to ne zgo¬
di, v Moskvi ne bodo govorili o vojski
in krvavih revolucijah.

Pač pa napovedujejo, da so sklenili
spremeniti svoje nazore o socialistični
preureditvi Evrope, V Nemčiji, Italiji
in Franciji že prehajajo komunistične
stranke do tolikšne moči, da je možno,
da se bodo mogle polastiti vlade na miren,
parlamentarni način. Kjer pa bi to ne
bilo mogoče, tam se naj osnujejo skup¬
no s socialisti in naprednimi liberalci
ljudske fronte. Pod vodstvom komuni¬
stične stranke bi se progresivni elemen¬
ti polastili vodstva državnih poslov. V
nekaj letih bi Evropa bila godna za ko¬
munizem in onim v Moskvi ne bi bilo tre¬
ba oddati nobenega strela, pa bi bila
vsa Evropa pod njihovo oblastjo.

ZGLED TITOVE JUGOSLAVIJE
Titov komunizem je bil 1. 1948 sicer
izključen iz kominforma, toda danes je
prav Titov nastop pridobil veliko na svo¬
jem pomenu. Moskva Tita takrat ni zlo¬
mila (dasi bi ga bila mogla v prvih dneh,
ako bi hotela), pač pa je pustila, da je
šel k Amerikancem A; jih zaprosil, da
oni sklenejo podpreti njegov komunizem
in ga s tem obdržati na oblasti. V ZDA
so to tudi radi storili in proglašajo to se¬
daj tudi za svoj velik uspeh. Tak ko¬
munizem kot je v Jugoslaviji — baje
je ta drugačen kot moskovski in baje
je tudi popolnoma neodvisen — lahko
v bodoče vzraste v vseh evropskih drža¬
vah, kjer se bodo levičarji zbrali v ljud¬
skih frontah. Namesto da bi sovjetski
komunizem prodiral v Evropi s pomočjo
tankov in atomskih bomb, bo v posa¬
meznih evropskih prestolnicah prevze¬
mala oblast ljudska fronta. Taka ljud¬
ska fronta bo tako zelo “neodvisna” in
“samostojna” od Moskve, da ji bodo v
ZDA radi verjeli, kakor so verjeli dose-
daj Titu. Namesto, da bi za zaveznike
sovjetsko premoč v Evropi odrivali iz
Srednje Evrope, se bo začel razvijati
obraten proces. Režimi, podobni onim v
Pragi, Budimpešti in Beogradu se bodo
začeli oblikovati v Rimu ali Parizu —
komunizem je namreč za vedno odvrgel
masko krvave revolucije in nasilnega re¬
žima, postal je sposoben uživati popolno
zaupanje v Washingtonu in Londonu.

Dulles je v Filadefiji podčrtal, da je bil
uspeh ameriške in zahodne politike, da
so v Moskvi spremenili nazore in se od¬
ločili za drug način uveljavljanja komu¬
nistične ideologije in bodoče diktature
nad vsem svetom. Moderno atomsko oro¬
žje je trenotno onemogočilo uporabo si¬
le, komunisti v Moskvi pa so krenili da¬
leč naprej: ljudske fronte ne mislijo s
krvavo silo spravljati komunizma na po¬
vršje, začeli bodo s posebno propagando,
ki ne računa toliko na silo, pač pa mno¬
go bolj na globlje elemente v človeku
pri odločevanju, kam se je treba poli¬
tično nasloniti. V evropskih državah bo¬
do ljudske fronte slonele predvsem na
psihološkem prepričanju, da je konec ve¬
re, da bi se sovjeti hoteli kdaj umakni¬
ti na svoje stare meje. Valjarju iz Mos¬
kve se ni mogoče več upirati, saj zahod¬
ni zavezniki niso mogli doseči svojega
glavnega cilja in naraščajoči vpliv ko¬
munizma v Evropi bo samo še povečal
zbeganost tistih, ki gledajo samo na
najbližje učinke — in teh učinkov bo
mogla komunistična propaganda upo¬
rabljati dovolj.

Titov komunizem bo glavno propa¬
gandno sredstvo pri snovanju teh ljud¬
skih front. Glavni propagandni adut pa
bo ta, da se takega komunizma kot je bil
Titov, ni treba bati, saj so ga vsa leta

Esi el aniversario de sii nalalicio
banroNe a Sasa Martin

Con motivo de cumplirse el sabado
pasado 178 aniversario del natalicio del
general Jose de San Martin fue honra-
da su memoria con distintos actos or-
ganizados por las fuerzas armadas y
por instituciones de la Capital Federal
y del interior.

Los representantes del Ejercito, de la
Marina y de la Aeronautica colocaron
ramos de flores en el mausoleo que en
la Catedral metropolitana guarda los
restos del Gran Capitan de los Aiides.

En este dia en Mar del Plata se inau-
guro un monumento al Libertador San
Martin. La tela, que cubria el monu¬

mento corrio el interventor federal. Una
salva de aplausos corono esta breve ce-
remonia, mientras cientos de palomas
mensajeras eran puestas en libertad. En
esa circunstancia desfilo una escuadri-
lla de aviones Gloster Meteor M K. 4,
de la fuerza aerea con base en Tandil,
y despues realizo maniobras que desper-
taron la admiracion de la muchedum-
bre.

La banda de mušica de la escuela an-
tiaerea motorizada ejecuto el Himno
Nacional que fue coreado por la concu-
rrencia. Despues del bendicion del mo-
mento hablaron varios oradores.

Spominske slavnosti ob obletnici rojstva
generala San Martina

V soboto je bila 178 obletnica rojstva
generala San Martina. Spominjali so se
je tako v Buenos Airesu, kakor tudi v
notranjosti republike na raznih prire¬
ditvah.

V Buenos Airesu so predstavniki voj¬
ske, mornarice in letalstva položili ven¬
ce pred grobnico v katedrali, v kateri
počivajo posmrtni ostanki Velikega Ka¬
pitana Andov.

V Mar del Plati so tega dne odkrili
spomenik Osvoboditelju San Martinu.

Svilo, s katero je bil pokrit spomenik,
je odgrnil zvezni interventor v provin¬
ci Buenos Aires. Ob ploskanju velike
ga množice ljudstva so v tem trenutku
spustili več sto golobov, na nebu se je
pojavila eskadrila letal Gloster Meteor
M K 4 s svoje baze v Tandilu. Krožila
je nad mestom ter izvajala razne vaje.
Vojaška godba motorizirane protiletal¬
ske šole je zaigrala narodno himno.-
Po blagoslovitvi spomenika je govo¬
rilo več govornikov.

IZ TEMNA V TEMEN

BRAZILIJA: Vlada ima še vedno

opravka z nekaterimi uporniškimi čast¬
niki, ki se skrivajo v pragozdu. Med
tem, ko so vladne čete zasedle uporni¬
ško letališče Santarem v pragozdu ter
je uporniški letalski častnik Venoso s
svojim letalom pobegnil proti jugu dr¬
žave na drugo let. oporišče v pragozdu,
so pobegnili še nekateri drugi letalski
častniki s tremi letali. Pridružiti se
mislijo uporniku Velosu. Vojaške obla¬
sti so sedaj zavzele že drugo let. upor¬
niško oporišče Itaitu. "Uporniške letal¬
ske častnike so ultimativno pozvale na
takajšnjo brezpogojno predajo, sicer
jih bodo začeli bombardirati.

PERU: V Peruju so z revolucijo kon¬
čali. Uporniški gral. Marcial Merino v
Iquitos je kapituliral in pobegnil na
brazilski konzulat.

PANAMA: Ameriške oblasti so na¬
ročile upravniku hotela Washington v
mestu Colon naj sporoči biv. argent.
predsedniku Juanu Peronu, da si za bi¬
vanje v Panami poišče drug hotel. Ho¬
tel Washington je ameriška last. Peron
se je že preselil v drug hotel.

USA: V USA je prispel na uradni o-
bisk predsednik it. republike dr. Giovan-
ni Gronchi. Spremlja za zun. min. Mar¬
tino. -

ANGLIJA: V poslanski zbornici je bi
la živahna zunanjepolitična debata. Vla¬
dno zun. politiko je branil pred napa¬
di laburistov zun. minister Selwyn
Lloyd. Izjavil je, da vlada ni preklicala
vabila Bulganinu in Hruščevu za obisk
Anglije. Debato je zaključil s svojim
govorom predsednik vlade Eden. Odgo¬
varjal je na razne sovjetske obtožbe, ki
so bile izrečene na kongresu sovjetske
kom. stranke, ter naglašal, da so sovjeti
v veliki zmoti, če mislijo, da so atom¬
ske bombe nevarne samo kapitalistič¬

nim mestom in ne tudi sovjetskim. Po
njegovem mnenju je strah pred posledi¬
cami atomske vojne edino, kar prepre¬
čuje vojni spopad. Glede sovjetskih ob¬
tožb zaradi angleškega kolonializma je
pa Eden sporočil Sovjetom, da je danas
samo še Sovjetska zveza kolonialna
država. —

ZAHOD. NEMČIJA: Na neiskreno sta¬
lišče nemške liberalne stranke, ki je bi¬
la v zvezni vladi, med tem se je pa v
Westfaliji zvezala s socialisti in z nji¬
mi zrušila krščanskodemokratskega po¬
krajinskega predsednika Arnolda, je
kancler dr. Adenauer takoj odločno rea¬
giral. Liberalno stranko je pognal iz vla¬
de. Njeni dosedanji štirje ministri v zve¬
zni vladi so izjavili, da v vsem odobrava¬
jo Adenauerjevo zunanjo politiko. Osta¬
nejo še naprej v vladi. Tem ministrom se
je takoj pridružilo 12 liberalnih poslan¬
cev, ki bodo sedaj ustanovili novo nemško
liberalno stranko.

AVSTRIJA: V vladni koaliciji krščan¬
skih demokratov in socialistov je prišlo
do krize v vprašanju nacionaliziranja pe¬
trolejskih področij in nemškega premo¬
ženja v Avstriji, ki so ga avstrijskim
oblastem predali Rusi ob umiku iz Av¬
strije. Socialisti zahtevajo popolno na¬
cionalizacijo, krščanski demokrati so tu¬
di za nacionalizacijo, vendar dopuščajo
možnost tudi udeležbe privatnega kapi¬
tala v petrolejski industriji. Do sporazu¬
ma ni prišlo in so zato razpustili parla¬
ment. Nove volitve bodo 13. maja.

GRČIJA: Kralj Pavel je dal mandat
za sestavo nove vlade dosed. predsed¬
niku Karamanlisu. Pri kralju je bil
pred tem sprejet prvak liberalne stran¬
ke Venizelos ter mu je izjavil, da opo¬
zicija sedanjega parlamenta in vlade,
ki bo izšla iz njega, ne bo smatrala za
zakonito

Latinska Amerika - trenutni cilj sovjetskega komunizma

Opazovalci poteka zadnjega kongresa
sovjetske komunistične stranke opozarja¬
jo na dejstvo, je bilo povsod čutiti po¬
zornost, ki jo sedaj sovjetski komuni¬
sti posvečajo južnoameriškim državam.
To potrjuje tudi okolnost, da so bili na
tem kongresu zbrani tudi zastopniki ko¬
munističnih strank južnoameriških držav

ohranjali na oblasti prav oni v Washing-
tonu. Titizem v Beogradu je bil vreden
zaupanja, zakaj ne bi bil vreden enake
časti sličen režim, ki bi se z ljudsko
fronto ustalil v Rimu, Parizu ali Berli¬
nu.

Atomsko orožje je v Evropi dolga leta
ohranjalo samozavest pogleda, ko so
ljudje še zrli na komunizem kot na ne¬
varnost, ki mora podleči. Ljudskofron-
taško propagandno gibanje pa bo lomi¬
lo v ljudeh mnogo več, slonelo bo na obu¬
pu in na pomanjkanju vere v premoč na¬
zorov, ki so dosedaj vodili zahodno poli¬
tiko.

in so od samega Hruščeva dobili navo¬
dila za bodoče delo doma. Toda ti dele¬
gati na kongresu niso smeli govoriti s
časnikarji, in se z njimi tudi niso smeli
sestati.

Komunističnemu kongresu v Moskvi
so prisostvovali delegati 55 držav, kakor
tudi delegati iz južnoameriških držav.
Te so imenovali “bratske delegate”. Ko¬
munisti so poimensko objavili delegate
komunističnih strank samo iz Argenti¬
ne in Meksika. Tako so argentinsko ko¬
munistično stranko zastopali Victorio
Codovila, Rodolfo Ghioldi in V. Larralde.
Meksikansko komunistično stranko sta
pa predstavljala D. Encina in Encarna-
cion M. Terrasas. Sodijo pa, da so bili
na kongresu zastopniki komunističnih
strank iz Brazilije, Venezuele, čila, Bo¬
livije, Kube in republike Costa Rica.

Vsi ti so dobili na kongresu podrobna
navodila za bodoče delo komunizma v
južnoameriških državah, t. j. za sodelo¬
vanje s socialisti in drugimi delavskimi
organizacijami.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires. 1. JU. 1956

NASILNO VRAČANJE BEGUNCEV V JUGOSLAVIJO

Usoda ljudi, ki pribežijo iz Jugosla¬
vije v Italijo ali v Avstrijo, je v zad¬
njem času tako težka, da je treba o
tem tudi javno spregovoriti v časopisju.

Do podpisa londonskega sporazuma
med Italijo in Jugoslavijo dne 5. okto¬
bra 1954. je anglo - ameriška uprava v
Trstu begunce iz Jugoslavije sprejema¬
la in jih po najboljši možnosti odprav¬
ljala preko morja. Po podpisu omenje¬
nega sporazuma pa je begunsko vpra¬
šanje doživelo radikalen preokret v Ita¬
liji.

Podobno spremembo je doživelo be¬
gunsko vprašanje v Avstriji po času,
ko je ta dežela postala neodvisna in so
se okupacijske oblasti umaknile.

Po zanesljivih podatkih je v Italiji
okrog 6.000 beguncev iz Jugoslavije, in
mesečni dotok novih znaša povprečno
po 60 oseb. V Avstriji je beguncev več.
Cenijo jih na cca 13.000. Mešečni dotok
je pa približno isti kot v Italiji, t. j. o-
krog 60 oseb.

V tej številki bomo javnost seznanili
s postopkom, ki ga pri beguncih uporab¬
lja Italija. Ob priložnost pa bomo poka¬
zali, kako ravna z begunci avstrijska
uprava. Namen obeh člankov je, sezna¬
niti slovensko javnost v zamejstvu z
nečloveškim ravnanjem, ki so ga delež¬
ni ljudje naše krvi in jezika od strani
upravnih organov dveh držav, ki stalno
na vsa usta poudarjata, kako jima je
načelo političnega azila sveto, ravnata
pa v resnici prav nasprotno.

Ukrepi zoper vračanje

Pred pičlim letom smo poročali o ko¬
rakih, ki jih je Slovenska ljudska stran¬
ka v zamejstvu podvzela, da bi nasilno
vračanje beguncev preprečila. Na kon¬
gresu Kršč. demokratske zveze za sred¬
njo Evropo (CDUCE), čije članica je, je
bil lani meseca aprila sprejet sklep, da
se ta mednarodna organizacija begun¬
skih kršč. dem. strank iz Srednje Evro¬
pe zavzame na merodajnih mestih za
ustavitev vračanja jugoslovanskih be¬
guncev. Na pobudo in s polnim sodelo¬
vanjem SLS je bila izdelana posebna
spomenica, kjer so bili navedeni dote¬
danji primeri vračanja beguncev iz Ita¬
lije v Jugoslavijo in je bilo izraženo
odločno stališče CDUCE, da tak posto¬
pek ni v skladu z ženevsko konvencijo o
političnem azilu in tudi ne v skladu z
italijansko ustavo, ki ta azil izrecno
dovoljuje in ga jamči. Spomenico je
CDUCE poslala ne samo italijanskim
političnim krogom, marveč tudi kršč.
dem. strankam po drugih evropskih de¬
želah s prčšnjo za podporo; listina je
bila poslana tudi Visokemu komisaria¬
tu za begunce pri Združenih narodih
ter državnemu tajništvu (State Depart¬
ment) v Washingtonu.

Od več strani je CDUCE prejela
ugodne odgovore, med drugim od State
Department-a v 'Washingtonu. V zvezi
z omenjeno spomenico se je oglasil tudi
Hon. Merzagora, predsednik italijan¬
skega senata, dr. Maleta, glavni tajnik
avstrijske ljudske stranke, in Von Bren-
tano, nemški zunanji minister. Vsi so
izrazili prepričanje, da je pravico do a-
zila (zatočišča) treba spoštovati in da
se bo neopravičeno vračanje beguncev
ustavilo. Nekaj kasneje se je v zvezi s
spomenico oglasil v uradu CDUCE za¬
stopnik ital. konzulata v New Yorku in
je pojasnil, da Italija povsem spoštu¬
je azilsko pravico za politične begunce,
odklanja pa ekonomske begunce. Pove¬
dal je, da se je ustanovila posebna ko¬
misija za določanje, kdo je političen in
kdo gospodarski begunec. V komisiji je
poleg italijanskih oblasti tudi zastopnik
Visokega komisariata za begunce pri
Združenih narodih.

Kljub vsem takim pojasnilom in za¬
gotovilom se je prisilno vrečanje begun¬
cev nadaljevalo in se nadaljuje do da¬
našnjega dne. Tako v Italiji kot v Av-
strri. V oktobru 1955 se je v zadevi
vračanja beguncev iz Avstrije oglasil
v avstrijskem poslaništvu v Washingto-
nu načelnik SLS dr. Krek v družbi z
drugimi vodilnimi politiki iz Jugoslavi¬
je v begunstvu, in posredoval v tem
vprašanju. Tudi njemu je bilo zagotov¬
ljeno, da Avstrija spoštuje pravico do
azila in da to hoče tudi za naprej. Pri¬
silno vračanje se pa vendarle nadaljuje.

Nova poročila o prisilnem vračanju

Po nov'h poročilih se je pri italijan¬
skih upravnih oblasteh udomačilo na-
naslednje pravilo glede nasilnega vra¬
čanja beguncev v Jugoslavijo:

1. ) S silo vrnejo vsako osebo, ki po¬
begne iz jugoslovanske vojske in vse o-
sebe, ki so vojaške starosti.

2. ) Prisilno vrnejo vse mladoletne be¬
gunce.

3. ) Begunce in prebežnike, ki prosijo
za politično zatočišče, pa ne morejo do¬

kazati, da so bili doma v Jugoslaviji
preganjani zaradi političnega prepriča¬
nja, vrnejo s silo.

Značilno je pri vsem tem, da se ta¬
ko prisilno vračanje drži v največji taj¬
nosti (top secret) in se vrši največ po¬
noči.

Po dobljenih poročilih so italijanske
oblasti vrnile s silo 97 oseb od novem¬
bra 1954 do marca 1955. Dne 5. mar¬
ca 1955 je bilo prisilno izročenih 40 be¬
guncev jugoslovanski obmejni straži v
Parnetti. 12. maja 1955 je bila poslana
nazaj v Jugoslavijo večja skupina be¬
guncev iz Beograda. Ko so se javili ita¬
lijanski policiji v Torinu in prosili za
politično zatočišče, so jih oblasti pod
policijsko eskorto poslale nazaj. Samo v
avgustu 1955 je bilo nasilno vrnjenih
149 beguncev iz Jugoslavija, v decem¬
bru istega leta pa 65.

Komaj pred dobrim mesecem dni se
je dogodilo to-le: 12. januarja 1956 je
italijanska policija privedla 40 begun¬
cev na jugoslovansko - italijansko me¬
jo pri Farnetti in jih tam izročila jugo¬
slovanski obmejni straži. Te nesrečne
ljudi so naložili v železniški vagon št.
1674, ki bi imel prispeti iz mesta Udi-
ne v Trst okrog treh popoldne tega
dne. Rečeno jim je bilo, da bodo razme¬
ščeni po begunskem taborišču v Trstu.
Na postaji Sistiana pri Trstu so pa va¬
gon odklopili in ljudem ukazali, naj
prestopijo v dva policijska autobusa, s
katerima so jih prepeljali v Farnetti,
kjer jih je jugoslovanska obmejna poli¬
cija že pričakovala. Ko so nesrečne žr¬
tve zagledale jugoslovansko komunistič¬
no policijo, so začele kričati in jokati ter
prositi pomoči. Nekaj žensk je omedle¬
lo. Kljub temu se je italijanska policija
umaknila in ljudi prepustila milosti in
nemilosti komunistične oblasti, ki jim
je z žico zvezala roke na hrbtu in jih
po dva in dva uklenila, da bi ne pobeg¬
nili. To strašno kom. metodo dobro po¬
znamo iz onih hudih dni v domovini, ko
smo z grozo gledali izkopane mrliče z
zvezanimi rokami na hrbtu, ki so jih
komunisti tako zvezane postrelili in
zmetali v skupne jame). Onesveščene
ženske so obudili k zavesti z brcami in
puškinimi kopiti. Kakor hitro je kdo
izmed onih nesrečnežev zastokal, ko so
mu natezali žico na rokah, jih je dobil
po glavi. Kaj se je z njimi zgodilo ka¬
sneje, si je mogoče samo z grozo v sr¬
cu predstavljati.

Italijansko ravnanje z beguncem

Kakor hitro pribežnik prekorači mejo
in se javi italijanskim oblastem, ga
smatrajo, da je pod zapornim povelje-
njem in nima nobene možnosti, da bi si
iskal zakonito zaščito ali kako drugo vr¬
sto pomoči. Vtaknejo ga v taborišče
(Čampo di Smistamento) v Udine, kjer
pride pred zgoraj omenjeno komisijo. Iz¬
praševanje, zasliševanje in vse ostalo
postopanje se vrši v največji tajnosti in
nihče ne sme biti obveščen o čemer koli.
Tudi končna odločitev je tajna in zanjo
ne zve niti žrtev, dokler je r.e privlečejo
do jugoslovanske meje in pogleda ko¬
munističnim Udbašem v obraz.

Komisija, o kateri so Italijani mnogo
govorili v zvezi s pomenico CDUCE,
posluje res pod avtoriteto Visokega ko¬
misarja za begunce in ima svoje urad¬
ne prostore v Via Pradamano v Udine.
Predseduje ji Švicar dr. Schlater, član¬
stvo pa sestavljajo uradini italijanske
policije iz Trsta in Udine. Razsoja na
podlagi ugotovitve, ali je oseba politič¬
ni ali ekonomski begunec. Kako to u-
gotoviti? In kaj naj bi bila v osnovi raz¬
lika med obema, če pomislimo, da je Ju¬
goslavija komunistično vladana dežela,
kjer je politično in gospodarsko (in
vsako drugo) udejstvovanje pod totali¬
tarnim, policijskim sistemom povsem
nesvobodno? Kjer ni ne možnosti za
svobodno pobudo in ne za svobodno ak¬
cijo! Totalitarna vlada ima dovolj mož¬
nosti in sredstev, da izvaja nasilje tako
na političnem, kakor na ekonomskem
področju. Zato ni drugega zaključka,
kakor ta, da. so begunci iz Jugoslavije,
kakor iz vsake druge komunistično vla¬
dane dežele, ali komunisti, ali zločinci
(kriminalci), ali pa politični begunci, ki
so vzeli nase vsa težka tveganja, da so
prekoračili mejo in tako ušli sužnosti.

Če bi naj bila komisija pod zaščito
Visokega komisariata pri Združenih na¬
rodih pravična, bi morala razlikovati le
med beguncem - komunistom, begun¬
cem - kriminalcem in pa pravim begun¬
cem, ki je v vsakem primeru političen.
Toda, zanesljiva poročila govorijo, da si
člani komisije v Udine navadno ne be¬
lijo glave z raziskavanjem nagibov, ki
so bili odločilni za pobeg iz Jugoslavije
pri posameznih beguncih. Držijo se eno¬

stavno pravila, da se vsak nov begunec
zavrne in pošlje nazaj. Le zelo redki so
slučaji, da se komu dovoli bivanje v Ita¬
liji. So prave izjeme. Izpraševanje in
zasliševanje pomeni le zelo nevažno in
nebistveno obliko v celotnem postop¬
ku. Na ta način je mogoče razumeti po¬
razno sporočilo, da so opazovalci, ki so
videli posamezne skupine beguncev pri¬
vedenih do meje in izročenih jugoslo¬
vanskim mejnim stražam, izračunali, da
je okroglo 73% vseh beguncev iz Jugo¬
slavije, ki so pribežali 1. 1955 v Italijo,
bilo nasilno vrnjenih.

Odpor v delu ital. javnosti
Resnici na ljubo, in da bo naše po¬
ročilo povsem objektivno, moramo do¬
dati, da je ravnanje italijanskih oblasti
in ravnanje imenovane komisije izzvalo
nerazpoloženje v italijanski javnosti in
sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami ta¬
kega ravnanja. Vrsta časopisov v Ita¬
liji je objavila vznemirljive opise teh
dogodkov in zavzela stališče zoper pri¬

silno vračanje beguncev. Med časopisi
naj navedemo sledeče: II Piccolo v Tr¬
stu, II Messagero Veneto v Udine, II
Candido v Milanu, II Gazzettino v Tren¬
ti, La Vita Nuova v Trstu, Osservatore
Romano v Vatikanu, Oggi, Agenzia Ita-
lia, in zlasti slovenska lista v Italiji
Katoliški Glas v Gorici in Demokracija
v Trstu.

Člani rimskega parlamenta so prote¬
stirali zoper prisilno vračanje. V trža¬
škem občinskem svetu so padle ostre
besede na račun postopanja italijanskih
oblasti z jugoslovanskimi begunci.
Kljub vsemu ni videti okreta na bolje.
Nedavno je predsednik Narodnega odbo¬
ra za Slovenijo in načelnik SLS dr. Mi¬
ha Krek v družbi z drugimi političnimi
predstavniki iz predvojne Jugoslavije
ponovno vložil posebno, obširno spome¬
nico o tem vprašanju pri merodajnih ob¬
lasteh in prosil, da storijo primerne ko¬
rake, da se bo nasilno vračanje begun¬
cev za vedno ustavilo. L.P.

RRAEI SMO...

"PROGRESIVNI KATOLIČANI NA POLJSKEM" ...

Svetovni tisk in tudi naš list je po¬
novno poročal o preganjanju kat. Cer¬
kve na Poljskem. Istočasno, ko komuni¬
sti v tej deželi z /  vso silo preganjajo
katoličane, je istotam na delu skupina
katoličanov, ki se z vso vnemo zavze¬
ma za sodelovanje s komunisti. Človek
bi mislil, da bodo tako akcijo vodili ka¬
toličani iz revnejših slojev. Pa je ravno
obratno. Največji zagovorniki sodelova¬
nja s komunisti so nekateri biv. vele-,
posestniki, plemenitaši, bivši fašisti in
podobni elementi, ki se proglašajo za
“progresivne katoličane”.

Delovanje poljskih “progresivnih ka¬
toličanov” je dobro popisano in prikaza¬
no na osnovi verodostojnih poročil, zla¬
sti v angleškem katoliškem tedniku
“The Tablet” in v vatikanskem glasilu
“L’Osservatore Romano”.

Poročilo za angl. kat. tednik “The
Tablet” je napisal Auberon Herbert. O-
menjeni list ga je objavil pod naslovom
“Progresivni katolicizem na Poljskem”
dne 21. januarja t. 1.

Auberon Herbert o poljskih v progre¬
sivnih katoličanih v članku ugotavlja
naslednje:

“V Poljski, ki je trenutno pod
vlado Rusov, so protagonosti tega
gibanja neznatna kričava skupi¬
na bogatih “progresivnih katoliča¬
nov”, odnosno takozvana skupina
Paz, ki tvegajo najvažnejše stvari
kot n. pr. svoja življenja in svojo
neumrjočo dušo za sodelovanje z
režimom. Tem nasproti stoji uboga
in razjarjena brezmejna množica
poljskega naroda s svojo duhovšči¬
no. Na prvi pogled se bo zdelo čud¬
no, da je prav skupina, sestavlje¬
na po večini iz starih plemenitašev
in bogatih veleposestnikov ter biv¬
ših fašistov in skrajno desničar¬
skih reakcionarnih intelektualcev,
tista skupina, ki so ji komunisti
priznali obstoj in prvenstvo v
Ljudski republiki Poljski. Za razu¬
mevanje te okolnosti je treba po¬
iskati ključ 'v ruski politiki in v
njenih taktikah. Zdi se, da je Ru¬
sija med vojno trenutno priznala
vero kot živo silo in celo kot tako,
ki jo je treba mobilizirati za “zgra¬
ditev socializma”. Mentalita komu¬
nistov je lahko zelo prožna in po¬
gosto žrtvuje svoja načela v korist
trenutnih uspehov. To je potrdil
genialni general Ivanov Sierov,
vplivna osebnost v MVD, ki je or¬
ganiziral skupino Paz. Sledeč so¬
vjetskemu navodilu in praksi je ve¬
čino oseb za vodstvo skupine Paz
izbral tako, da ima vsaka izmed
njih iz enega ali drugega vzrokai
kako ranljivo mesto. V odi a giba¬
nja, Boleslaw Piasecki, je bil zara¬
di svojega nastopanja kot protiso¬
vjetski borec obsojen na smrt. Le¬
ta 19^5 se je nenadoma pojavil iz
ruskih globin ter se je s polno u-
radno zaslombo vrgel v to povojno
politično-versko kariero. Razen te¬
ga je bilo njegovo življenje pred
vojno vihravo. V mladostnih letih
je bil vodja komunistične dijaške
skupine (NAKOM), nato se ie pri¬
družil antisemitični in fašistični
oboroženi skupini Falanga ter je
bil neposredno pred vojno njen šef.
Tovariši Piaseckega in pristaši nje¬
gove skupine Paz so prav tako ran¬
ljivi. . . Mnogi od njih so bivši
plemiči, ali časnikarji ali pa inte¬
lektualci brez izgledov. da bi mo¬
gli dobiti kakršnokoli drugo mesto
ali da bi imeli kako bodočnost no
drugem mestu pod okolnostmi, ki
so sedaj na Poljskem. Čeprav se
je pri takem položaju Piasecki ne¬
prestano trudil, da bi postal po¬

srednik med Cerkvijo in komuni¬
stično stranko, nikdar ni mogel
storiti kaj učinkovitega, da bi u-
blažil položaj zaprtih ali obtoženih
poljskih škofov in celo ni mogel
preprečiti svetoskrunske konfina-
cije Kardinala Primasa.”

Herbert je svoj člonek napisal izključ¬
no na podlagi svojih osebnih stikov z
gibanjem poljskih, “progresivnih kato¬
ličanov”. Sam izjavlja, da ves čas svoje¬
ga bivanja na Poljskem ni mogel dose¬
či, da bi smel govoriti z enim samim
duhovnikom, ki ne pripada gibanju
“progresivnih katoličanov”. Njegova
opažanja so zadnji podatki o delovanju
skupine Boleslavva Piaseckega na Polj¬
skem.

Tako sliko o delovanju skupine Pax
na Poljskem je podal Anglež Herbert.
Vatikansko glasilo “L’Osservatore Ro¬
mano” je pa o njih objavilo dva članka.
Napisal jih je Federico Alessandrini. V
njih navaja, da se komunistične obla¬
sti na Poljskem v borbi proti kat. Cer¬
kvi poslužujejo dveh sredstev: Na eni
strani izvajajo direkten pritisk na cer¬
kveno hierarhijo in na kat. duhovščino
na drugi strani pa širijo svojo propa¬
gando s pomočjo progresivnih katoliča¬
nov. Alessandrini zatrjuje, da imajo
“progresivni katoličani” namen zlomiti
odpor Cerkve v državah za železno za¬
veso ter napraviti zmedo v mišljenju
vernikov.

L’Osservatore Romano naglaša dobe¬
sedno:

“Nobenega dvoma ni, da se ko¬
munistične oblasti hočejo poslužiti
gibanja progresistov, da bi povzro¬
čili neslogo in dosegli razkol med
katoličani. Komunisti upajo, da bo¬
do s tem razkolom zlomili Cerkev.
Gibanje progresistov proglaša za
svoj cilj koeksistenco vere s komu¬
nizmom, ideal,' ki so ga doslej za¬
vračali celo teoretiki komunizma.
Zadnji dekreti kongregacije Santo
oficio odklanjajo to gibanje ter so
obsodili knjigo, ki jo je napisal
Piasecki ter izdal pod naslovom
“Osnovni problemi”. V njih so ob¬
javljeni nameni in cilji tega gi¬
banja.”

Vse te obsdobe, ki jih je izrekel Va¬
tikan in vsa opozorila drugih činiteljev,
ki akcijo poljskih “progresivnih katoli¬
čanov” poznajo od blizu, niso niti naj¬
manj vplivali na Piaseckega in njego¬
ve tovariše, čeprav so vedno zatrjevali
svojo vdanost Sveti Stolici. S tem so
priznali, da v svoji akciji niso svobodni,
da niso neodvisen političen činitelj v
poljskem političnem življenju, ampak
da so samo orodje v rokah komunistič¬
nih moskovitov. Da je v resnici to, je
Piasecki po obsodbi s strani Vatikana
potrdil tudi s tem, da je potem kot
“Rdeča eminenca” poljskih “progresiv¬
nih katoličanov” povečal kampanjo za
to gibanje po vsej Poljski, razširil ga je
pa tudi v druge države. V ta namen je
izdal razkošno natisnjen tednik na 36
straneh z naslovom “Delo katoličanov
v Ljudski fronti”. V listu je podrobno
opisano sodelovanje katoličanov s ko¬
munisti v Ljudski fronti.

Gibanje poljskih “progresivnih kato¬
ličanov” budno zasleduje tudi papež Pij
XII. Ob proslavi 300 letnice čudežne
obrambe čenstehovskega samostana
pred navalom Švedov je pred Božičem
naslovil na poljske kat. škofe poslanico,
v kateri jim sporoča, da z veliko zaskrb¬
ljenostjo zasleduje akcijo omenjene sku¬
pine. škofe in vernike vzpodbuja na ču¬
ječnost in budnost ter jih poziva naj
z vso vnemo preprečijo nevarnost, ki
preti kat. Cerkvi in poljskim katoliča-
i nom s strani progresivnih katoličanov.

ARGENTINA

Predsednik general Aramburu bo
10. marca obiskal mesto Rosario.

Vlada je odobrila tudi vsemu dr¬
žavnemu uradništvu povišanje dose¬
danjih plač za 10%. Minimalna pla¬
ča v državni službi je pa 1.125 pe¬
sov.

Vlada je s posebnim dekretom-za
konom ustalila cene za najvažnejše
življenske potrebščine. Zakonsko
določilo navaja, da lastniki raznih
podjetij in drugi delodajalci ne sme¬
jo poviškov delavstvu in nameščen-
stvu, ki so bili odobreni od novem¬
bra 1955 do dneva izdanja tega za¬
kona, prevaliti na cene, ampak jih
morajo kriti sami s svojimi dobič¬
ki in s povečano proizvodnjo. Po
predhodni odobritvi bo mogoče zvi¬
šati cene samo tistim proizvodom,
za katere so se zvišali proizvodni
stroški, surovine itd. Cene novih iz¬
delkov mora predhodno odobriti mi¬
nistrstvo. Istočasno je minister za
narodno gospodarstvo izročil časni¬
karjem seznam raznih živil, za kate¬
re je vlada določila najvišjo ceno za
trgovca in potrošnika. Tako stane
sedaj 1 kg riža $ 3.50, v zavitku
$ 3.90, pšenična moka 1 kg ? 1.20,
zdrob 1 kg $ 1.45. Za jedilno olje,
sladkor, meso, pivo, testenine, led,
mleko, kruh, sodo, čaj in petrolej
veljajo še naprej sedanje cene.

Za pobijanje sabotažnih dejanj bo
vlada določila enega od generalov, ki
bo za izvedbo svoje naloge razpola¬
gal s potrebnimi sredstvi. V zad¬
njem času so zopet zaprli več sabo¬
terjev.

Za dovršitev velike jeklarne v me¬
stu San Nicolas je Uvozna in Izvoz¬
na banka v Washingtonu odobrila
kredit 60 milijonov dolarjev.

V prestolnici, v provinci Bs. Aires
in v nekaterih drugih provincah je
zadnjem času bilo nekaj novih pri¬
merov otroške paralize. Oblasti so
izdale točna navodila prebivalstvu
glede izvajanja raznih sanitetnih
predpisov, da bi preprečili, da ne bi
ta huda bolezen zavzela še večjih
obsegov. Od 1. januarja do sedaj je
bilo v prestolnici 190 obolenj za
otroško paralizo, v provinci Bs. Ai¬
res pa 374. Zaradi te bolezni so v
prov. Bs. Aires v privatnih šolah
pouk, ki bi se moral začeti 15. mar¬
ca, odložili.

V Argentini sta v zadnjem času
nastali zopet dve novi politični stran¬
ki in sicer obe v Cordobi. Tako so
si ustanovili svojo stranko idealisti.
Imenuje se Partido idealista. Vodi jo
dr. Rudolf R. Borelli. V zadnjih dneh
je pa v nastala stranka Partido Re-
publicano Laboral. Vodi jo Leopold
Oskar Barrios. Na delavstvo je iz¬
dala poziv naj preneha s sabotažni¬
mi dejanji in s sovražnim zadrža¬
njem napram vladi.

Za jutri v petek je napovedana vr¬
nitev v Buenos Aires iz Washingto-
na biv. predsednika republike gene¬
rala Lonardija, šefa zmagovite revo¬
lucije v Argentini, ki je zrušila Pe¬
ronov režim.

Med argentinsko in čilsko vlado
sta bili v zadnjem času izmenjani
noti glede točne razmejitve med o-
bema državama na področju Palena.
Argentinski zun. minister je pouda¬
ril željo argentinske vlade, da se to
vprašanje reši v duhu prijateljstva,
ki druži obe državi.

NASTOPA DIRIGENTA MARIJANA
DRAGA ŠIJANCA

Buenosaireška mestna občina je po¬
častila dvestoletnico Mozartovega roj¬
stva z dvema simfoničnima koncertoma,
ki ju je dirigiral naš rojak g. Marijan
Drago šijanec.

Prvi koncert je bil 27. januarja, t. j.
prav na dan dvestoletnice Mozartovega
rojstva. Bil je na prostem v mestnem
amfiteatralnem gledališču. Nastopili so
solisti, zbor in orkester gledališča Co-
lon. Izvajali so Mozartovo sinfonijo
■štev. 39 (Labodji spev) in Mozartov'
Requiem.

V istem gledališču je bil 6. februarja
zvečer Mozartov festival ob sodelova¬
nju simfoničnega orkestra mesta Bue¬
nos Aires. Izvajali so uverturo Don
Juan, Serenado za 2 orkestra, Klavirski
koncert v D molu za klovir in orkester
ter Sinfonijo štev. 40.

Številno občinstvo na obeh koncert¬
nih prireditvah je dirigenta g. Marijana
Draga Šijanca za uspela umetniška ve¬
čera nagradilo z odobravanjem. Tudi
glasbeni kritiki v buenosaireških listih
so o njem prinesli ugodna poročila.

Buenos Aires, 1. IH. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Z levice iz

V Ljubljani so se zbrali založniki iz
vse Jugoslavije na 3. posvetovanje.
Glavni referat “Deset let založniške de¬
javnosti na področju jugoslovanske
književnosti” je imel Enver Redžič. Na¬
vajal je, da je v desetih letih izšlo v
Jugoslaviji 3721 domačih knjig v nakla¬
di 21.505.905 izvodih. Govornik je pa
takoj poudaril, da to število “zbledi ob
statističnih številkah naše celotne
knjižne produkcije v desetih letih 36.007
knjig v skupni nakladi 220.881.000 izvo¬
dih”. Domača knjižna produkcija je ko¬
maj deseti del celotne knjižne produk¬
cije. Govornik je tudi navajal, da pri¬
de na vsakega prebivalca v ^Sloveniji tri
knjige, v krajih srbohrvatskega področ¬
ja ena, v Makedoniji pa komaj dobra
polovica knjige.

Na zborovanju slovenskih zgodovinar¬
jev v Kopru in Piranu je med drugimi
predaval ing. arh. Marijan Mušič o
problemu regeneracije slovenskih histo¬
ričnih mest.

V tovarni telovadnega, športnega in
gasilskega orodja “Elan” v Begunjah
pri Lescah so slavili 10 letnico obstoja
te tovarne. V tem času je tovarna izde¬
lala 171.283 parov smuči, 843 bradelj,
1347 telovadnih koz, 16885 gasilskih o-
pasačev, 2299 gasilskih lestev itd.

Na ustanovnem občnem zboru Okraj¬
ne gasilske zveze Maribor je predsedu¬
joči navajal, da je v zvezi včlanjenih
70 gasilskih društev s 3434 člani.

Na seji upravnega odbora Gasilske
zveze LR Slovenije so sklenili, da bo le¬
tos v Mariboru velik gasilski festival.

Baritonist ljubljanske opere Vekoslav
Janko slavi letos 35. letnico svojega
umetniškega delovanja. Ob tej prilož-

ALI DOBRO GOSPODARIŠ? — Kar
nekoliko preračunaj! Ali si s tistim pre¬
moženjem, ki si ga imel lani ob tem ča¬
su lahko nabaviš danes več kg sladkorja,
mesa, več oblek in parov čevljev, ali si
moreš kupiti večji lot na istem kraju
kot lansko leto? če to lahko storiš, po¬
tem si v enem letu povečal svoje premo¬
ženje in dobro gospodariš, če pa za pre¬
moženje, ki si ga imel lani ob tem času,
dobiš danes manj vseh teh stvari, potem
si slab gospodar.

Dragi rojak! Ali se spomniš, da je bi¬
lo to opozorilo objavljeno že pred šesti¬
mi meseci, pa si tedaj mogoče podvomil
nad njim? Če se ti je premoženje med
tem zmanjšalo, prepreči vsaj, da se ti v
bodoče to zopet ne pripeti. ,še je čas,
da naložiš svoje prihranke, kakor bo tu¬
di čas čez — recimo — pet let; razlika
je samo ta, da kdor prej pride, prej me¬
lje! Mnogo pametnih, varnih in donosnih
naložb se ti nudi v Argentini; dobro
premisli in preudari, katera se najbolj
prilega tvojim zahtevam in ,se nato čim-
prej odloči.

Če si pa v zadregi z izbiro, se obrni na
Franceta in Janeza Krištof, 25 de Mayo
533/3°, Buenos Aires, T. E. 31-6435, kjer
boš izvedel, kako svoj denar naložiš ta¬
ko, da ga vedno dobiš nazaj kadar ga po¬
trebuješ, in da ti obenem prinaša lepe
obresti!

nosti bo pel glavno vlogo v nanovo na¬
študirani Puccinijevi operi “Gianni
Schicci’.

V vodstvu ljubljanske opere so bile iz¬
vršene nekatere spremembe. Tako je
ravnatelj opere dr. Valens Vodušek za¬
prosil za razrešitev, za v. d. ravnatelja
je bil imenovan operni dramaturg Smi¬
ljan Samec.

Na seji Sveta za prosveto in kulturo
ljubljanskega okraja so sklenili, da
prevzamejo nove občine materialno
vzdrževanje predšolskih ustanov, osnov¬
nih šol, osemletk in samostojnih nižjih
gimnazij, ponekod pa tudi višjih gim¬
nazij kot n. pr. v Kamniku. Občine bo¬
do morale prevzeti skrb za vzdrževanje
vseh novih šol.

Na kirurgični kliniki v Ljubljani je
slavil prof. dr. Vladimir Guzelj 30 let¬
nico dela v kirurgiji.

V naslovni vlogi Puccinijeve opere
“Madame Buterfly” je gostovala v ljub¬
ljanski operi sopranistka sofijske opere
Emilija Georgijeva.

Na Vidmu pri Krškem je začela obra¬
tovati tovarna za izdelovanje rotacij¬
skega papirja. Za zgraditev tovarne so
porabili 4 milija/rde in 500' milijonov
din. Letna zmogljivost tovarne je
20.000 ton rotacijskega papirja.

V Ljubljani je bilo II. posvetovanje
konservatorjev FLRJ. Namenjeno je bi¬
lo utrditvi enotnih spomeniških načel
za vso državo in njihovemu vskladenju
s sodobnimi principi naprednega spo¬
meniškega varstva v svetu. Udeleženci
posveta so si po opravljenem delu ogle¬
dali vse važnejške slovenske zgodovin¬
ske in kulturne spomenike.

Na I. nacionalnem kongresu za zašči¬
to otrok in mladine v Beogradu je za¬
stopnica iz Slovenije poročala o smrt¬
nosti dojenčkov. Dejala je, da je Slove¬

nija “v boljšem položaju kot druge re¬
publike”. Iz podatkov, ki jih je pa go¬
vornica navajala, je razvidno, da v Slo¬
veniji umre več kot polovica novorojen¬
čkov do enega meseca življenja, oziro¬
ma štiri petine do prvih 6 mesecev živ¬
ljenja”.

V vasi Zagajiči pri Ptuju je treščilo
na tla letalo Matajur, last Aerokluba
v Ptuju. Pri nesreči so se ubili uprav¬
nik letalske šole v Ptuju Ljubo Viher,
učenka letalske šole Mara Fevžar in
Stano Cafuta.

Na Jesenicah je bila seja mešane ko¬
misije zastopnikov jug. in avstrijskih že¬
leznic zaradi elektrifikacije žel. proge
med postajama Jesenice v Sloveniji in
Podrožca na koroški strani. Obe posta¬
ji loči 8 km dolg karavanški predor.

Posebna komisija za kmetijska pose¬
stva in melioracije je na podlagi ankete
ugotovila, da pride na kmet. posestvih v
Srbiji na 111 ha en traktor, v Vojvodini
na 126 ha, v Hrvatski na 132, v Makedo¬
niji na 60, v Bosni in Hercegovini na 111
ha, v Sloveniji pa na 38 ha. Po podat¬
kih gornje komisije je pa 50% traktorjev
neuporabnih zaradi pomanjkanja nado¬
mestnih delov.

V založbi Obzorja v Mariboru je Sla¬
vistično društvo v Ljubljani začelo izda¬
jati mesečno revijo za kulturo sloven¬
sko jeziko “Jezik in slovstvo”. Ured¬
niki so dr. Tone Bajec, dr. Marja Boršt¬
nik in dr. Joža Mahnič.

Za desetletnico obstoja je Mestno gle¬
dališče na Jesenicah uprizorilo Cankar¬
jevega “Kralja na Betajnovi”. Iz Ljub¬
ljane je gostoval Pavle Kovič.

Tudi v Sloveniji so imeli zadnje tedne
hud mraz. Dne 16. februarja je tempe¬
ratura v okolici Postojne padla na 32
stopinj pod ničlo. V Rakeku so zamrznile
vodovodne naprave ter so bili zaradi te¬
ga nekaj dni brez vode.

Umrli so. V Ljubljani: Peter Lukek,
nam. podjetja “Merkur”, Miroslava
Svetič, roj. Lap, Anton Lovše, gimn.
direktor v p., Ivan Ferdo Gorjanc, Ma¬
rija Babšek, roj. Križaj, Miha Peternel,

Ana Anžlovar, Josip Menčič, vodovodni
inštalater v p., Toni Bolha, Mihaela
Svetličič, Jože Normali, kapetan I. razr.
V p., Ivan Balentin, kurjač v p., Janez
Vrisk, upok., Marija Kosec, Anton Bur-
jak, Ana Knez in Zdravko Delobst,
Uslužbenec tajništva za notr. zadeve o-
kraja Celje v Šoštanju, Ana Smitek, roj.
Rajgelj v Kropi, Franc Jazbec, fin.
upok. v Celju, Justina Babič, roj. Frej
v Dobrepolju, Frančiška Erjavec v Sav¬
ljah, Jakob Jeglič, trgovec in gostilni¬
čar v Sp. Dupljah, Drago Perkon, teh¬
nik v tovarni v Železnikih, Marija Mag¬
dič, ravnateljica meščenske šole v Za¬
grebu, Jože Peklaj, ortopedski čevljar v
Polju, Martin Gornik, rajonski monter
v Metliki, Ivan Ffajfar v Celju, Karol
Lap-černetov v Verju pri Medvodah,
Pepca Genussi na Jesenicah, Matilda
Lovše na Skomarju, Janez Keršmanec,
mlinar na Pšati in Peter Gašperin v
Srednji vasi v Bohinju.

Vsak teden ena

REGIMENT PO CESTI GRE...

Regiment po cesti gre,
pa moj fantič zraven je;
pa moj fantič se izmed vseh spozna,
ker zelen, zelen pušeljc ima.

Dala mu je belega,
iz svojega srca veselega;
pa če ga ima, le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.

Dala mu je plavega,

'iz svoj ga srca pravega,-
pa če ga ima, le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.

Dala mu je rdečega,
iz svoj ga srca gorečega;
pa če ga ima, le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.

LEPOSLOVNE NAGRADE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
RAZPIS LEPOSLOVNIH NAGRAD

Mecen, ki želi ostati neimenovan, je
Slovenski kulturni akciji v Buenos Aire¬
su zopet omogočil, da za leto 1956 raz¬
piše

Božične leposlovne nagrade
v skupnem znesku 10.000.— argentin-
pesov z namenom, da se poživi slovensko
ustvarjalno delo.

Slovenci v Argentini

Muemes Aires

Dekliški izlet

Nalahno je pršilo v nedeljo zjutraj, ko
so vstajala dekleta. “Naj grem ali ne”,
so omahovale nekatere in marsikatera
je dejala: “Dež bo” in smuknila nazaj
v posteljo. Tiste pa, ki se nekoliko razu¬
mejo na vreme in vedo, da prš iz megle
navadno obeta lep dan, so se korajžno
odpravile na izlet.

Kmalu po sedmi maši je izpred ra-
moške cerkve odpeljal omnibus okoli pet¬
deset veselih deklet.

Lepe spomine človek rad podoživlja in
na lepe kraje se rad vrača. Tako smo
dekleta, še polne lepih vtisov od lanske¬
ga leta, zbrale isti kraj. “Granja Dolo¬
res” je bil namreč naš cilj. Prijazni last¬
niki so nam ponovno dovolili vstop tja.

Petje in smeh sta nam krajšala čas
vožnje. Ob pol enajstih nas je že po¬
zdravil bel petelin ob vhodu na “granjo”.
Nismo se dale muditi in motiti. Takoj k
bazenu. Po petih minutah so najbolj na¬
vdušene že čofotale po vodi, čeprav se je
sonce še sramežljivo skrivalo za oblaki.
Vedno več skokic je bilo v vodi. “So ne¬

ugnane”, se je usmililo sonce. Posušilo
in pregnalo je oblake s svojo toploto in
se prijazno nasmejalo dekletom. “Sonce,
sonce!” Voda in svež zrak; mladost in
zdravje, pesem in smeh -— prekipevajo¬
če življenje. V takem raspoloženju je
prehitro minil naš čhs.

“Gremo, dekleta”, nas je pozivala na¬
ša skrbna predsednica okoli petih. “Še
malo, še malo”, in skupinica deklet je
pela naprej, igre so se nadaljevale, pla-
vačice so še nadalje merile vodo. Odkri¬
le smo nekaj plavalk, ki bi se lahko me¬
rile z najboljšimi.

Do šestih smo se le končno pripravile
vse za odhod. Zapele smo še nekaj pes¬
mi dobrim ljudem v zahvalo in slovo, čez
nekaj minut je že brzel omnibus nazaj
proti našim domovom. Odšle smo s pes¬
mijo, pojoč smo se vrnile.

OSEBNE NOVICE

t Franc Gliha Iz št. Jerneja na Dol.
je prišlo žalostno sporočilo, da je umrl
v 86 letu starosti po hudi bolezni orož¬
niški narednik v p. Franc Gliha. K
zadnjemu počitku so ga položili na far¬
nem pokopališču v št. Jerneju dne 10

februarja. Za rajnim žaluje doma nje¬
gova soproga Lina, roj. Perko, v Ar¬
gentini sin Viktor Gliha biv. jugoslo¬
vanski in domobranski kapetan, v Av¬
striji pa drugi sin biv. domobranski
podporočnik Slavko Gliha z ženo Mi¬
mi in sinom Slavkom ter ostalo sorod¬
stvo. Vsem izrekamo iskreno sožalje,
rajni pa naj v miru počiva v domači
zemlji.

t Jožica Jesenko-Kramar. V Ljubljani
je umrla 23. t. m. ga Jožica Jesenko-Kra¬
mar, roj. Kovač. Pokopali so jo na poko¬
pališču pri Sv. Križu dne 25. t. m. Rajna
zapušča v Argentini hčerke Mijo, por.
Vasle, Radojico, por. Šušteršič in Mile-
nu, por. Kovačič, v domovini pa moža
Rudolfa, hčerki Vekoslavo, por. Dolenc,
in Jožico, por. Kastelic ter sina Blaža
Jesenko. Vsem izrekamo sožalje, rajna
pa naj uživa večni mir in pokoj.

Druž ! nska sreča. V družini g. Vida
Belca in njegove žene ge Marije roj.
žagar, se je rodil sin. Pri krstu je dobil
ime Anton. Za botra sta bila g. Anton
žagar in ga Terezija Bukovec. Družino g.
Franca Koprivnikarja in njegove žene
ge Albine, roj. Pleško v Lanusu pa je raz¬
veselila hčerka. Srečnim družinama naše
čistitke.

Mereizategui

Slovenske družine v Berazategui so
prejšnjo nedeljo napravile skupni izlet
z avtobusom v Park Pereyra blizu La
Plate. V prosti naravi so z otroci prebi¬
le lep dan.

Adrogue

Bogoslovci so se vrnili s štiritedenskih
počitnic, ki so jih prebili v planinski va¬
si Carolina v provinci San Luis. Šolsko
leto v slovenskem semenišču se bo zače¬
lo 7. marca t. 1.

1. Nagrade so tri in sicer v zneskih:
5.000.—, 3.000,— in 2.000,— arg. pesov.

2. Prispevki morajo biti izvirna dela,
ki še niso bila objavljena ali delno izva¬
jana (roman, drama, zbirka pesmi ali
novel).

3. Sodelovati more vsak kjerkoli žive¬
či slovenski književnik, razen članov ži¬
rije in nagrajencev prejšnjega natečaja.

4. Rokopise je treba poslati do 31. ok¬
tobra 1956 in sicer v dveh na stroj pisa¬
nih izvodih na naslov: Slovenska kultur¬
na akcija — Leposlovne nagrade —
Alvarado 350, Ramos Mejia, Prov. Bue¬
nos Aires, Argentina.

5. Rokopisi morajo biti opremljeni s
šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega
nosilec pa mora biti znan vsaj enemu
članu razsodišča, je treba poslati v roko¬
pisu priloženi zaprti kuverti, ki nosi isto
oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na
dan razglasitve, t. j. 22. decembra 1956.
Objavljena bodo samo imena nagrajenih
avtorjev, ostali rokopisi ostanejo na upo¬
rabo piscem. Slovenska kulturna akcija
pa lahko z avtorjevim dovoljenjem obja¬
vi tudi nenagrajeno delo.

6. Pod psevdonimom poslano in na¬
grajeno delo se more tudi pod psevdoni¬
mom izdati, če avtor to želi.

7. Nagrade so izplačljive v Buenos
Airesu.

8. Sodelujoči pristane na to, da bodo
nagrajena dela izdana v knjižnem pro¬
gramu Slovenske kulturne akcije za le¬
to 1957 ali kasneje. Nagrajena dramska
dela bodo po možnosti tudi uprizorjena.
Za oboje bo avtor dobil še redni honorar
založbe.

9. Materialistično usmerjena dela ne
pridejo v poštev pri razpisu leposlovnih
nagrad.

10. Žirijo sestavljajo gg. Vinko Bru¬
men, Lojze Geržinič, Ruda Jurčec, Milan
Komar, Branko Rozman in Zorko Simčič.

11. Glasovanje razsodišča je tajno.

12. Razsodišče ima pravico proglasiti
kakšno nagrado za nedoseženo, če misli,
da predložena dela ne ustrezajo potreb¬
nemu merilu kakovosti. Pravtako si pri¬
držuje pravico združiti dve ali več na¬
grad in jih razdeliti.

Buenos Aires, 25. februarja 1956.

Slovenska kulturna akcija

NARTE VELIKONJA

Višarska poieraa

39.

Klančar se je gnal v temi že izven
mesta proti domu. V nepopisni srčni mu¬
ki in stiski je odletaval po razdrapani
cesti ter ponavljal sam pri sebi.

“Lagala, lagala, lagala!”

Parkrat ga je obšla skušnjava, da bi
odvezal pas. Ko je moral mimo visoke¬
ga drevesa, se je s silo zagnal na na¬
sprotno stran ceste.

“Jaz moram storiti, kar moram!” je
živel strašen sklep v njegovi duši. “Po¬
tem naj se zgodi, kar se zgodi!”

Zagledal je pred seboj luč na cesti in
zaslišal ropot voza. Umeknil se je in
čul znane glasove.

“Povsod jo vidim?” se je stresel, kaj¬
ti v medli svetlobi se mu je zdelo, da je
zazrl obraz svoje žene.

“In župnik je zraven in Blaž!” je
spoznal. Kakor da ga je nekaj vrglo
pred voz, je voščil dober večer.

“Ti, Klančar?” se je začudil župnik.

“Ali je že obsojen?” je kriknila že¬
na “da si tako bled?”

“Mislim, da je!” je trdo dejal Klan¬
čar. “Saj so mu vse dokazali!”

“Ali je kaj priznal?” je opreznil Blaž.

“Ta ne bo ničesar priznal!”

“Potem je v redu,” je dejal Blaž.
“Le poženimo, da ne bo prepozno! Z na-

(55)

mi pojdi! Matijec je nedolžen!”

“Nemogoče!” se je tresel Klančar od
strašnega boja, ki mu je divjal po udih.
“Če ga ta ni, potem sem ga jaz!”

“Kako govoriš!” je skočila žena z vo¬
za k njemu. “Kakšen si, ves prepaden?
Ali bledeš? Mi pa vemo, da je nedol¬
žen! Pričat gremo!”

“Prisedi!” je dejal župnik.

Klančar je šele sedaj zapazil otroka
na vozu. Oba sta dremala ter si zaspa¬
no in dremavo mencala oči. Župnik ji¬
ma je gladil lase ter ju miril:

“Saj ni nič, saj ni nič! Le nič se ne
bojta, prav nič!”

Klančar je mukoma prisedel. Sam ni
vedel, kaj mu je, nazadnje mu je šinila
ostra misel v možgane.

“Tako, zdaj vem: ona bi ga rada re¬
šila v zadnjem hipu!”

In je skočil z voza brez besede in
se ni oziral na klice, ki jih je slišal za
seboj.

“Ona bi ga rada rešila!” mu je šlo po
možganih.

Porotniki so sedali na svoja mesta.
Smrtna tišina je zavladala po dvorani.
Občinstvo je v strašni duševni napeto¬
sti strmelo v predsednika. Mesar La¬
pornik je držal v roki bel list ter si z
levico v zadregi privihoval brke.

“Mh!” si je odkašljal. “Mh! Porotniki
so potrdili, da je obtoženec kriv umora
sorodnika z osmimi glasovi proti šti¬
rim!”

Franca se je v prvem trenutku sklju-
čila, kakor da jo je zadel neviden u-
darec preko glave.

“Lažniki! Rablji! Krivičniki!” je po¬
novila polglasno ter vsa usmiljena in
drhteča od bolečine poiskala Matijčevo
roko, ki je ležala čudno mrtva na klo¬
pi.

Matijec je sedel, kakor da ne razu¬
me in da se ne tiče njega. Le ko se je
Franca doteknila njegove roke, se je
stresel, pogledal s toplo hvaležnostjo
Franco ob sebi, nato pa se je sklonil,
pograbil Franco za obe roki ter jih vro¬
če poljubil.

Dvorana je bila zavalovila, kakor da
je nekdo vrgel vročega olja med občin¬
stvo. Starikava ženska v prvi klopi je
začela od krčevitega živčnega napada
na glas kričati nerazumljive besede.
Predsednik senata je zahteval mir ter
divje zvonil. Žensko so pograbile močne
roke ter jo izvlekle iz klopi, babnica je
mahala okoli sebe ter prhala sline od
besnosti in kričanja:

“Obesiti, obesiti, obesiti!”

Franca pa je stala vštric Matijca.
Bled on, bleda ona, trepetajoča po vsem
telesu. Stala sta nema, vdana v čudno
usodo, stala ona na levici, on na desni¬
ci. Kakor pri poroki.

Tineta je ta prizor vsega pretresel.
Z vso silo je tiščal sence, da mu jih
ne raznese strašni pritisk krvi, in zde¬
lo se mu je, da mu zastaja kri v žilah:
“človeka moriš. Dva človeka moriš!”

In pred očmi mu je oživel tisti gali-
ški kmet, ki je še obešen napravil tri
korake v zraku, in njegov spačeni ob¬
raz je zadobil izraz in poteze Matijče-
ve. “Po nedolžnem bo visel!” mu je klju¬
valo v sencih kakor ostro kladivce ter
mu krčilo srce v čudnem blaznem stra¬
hu. “Zaradi mene bo visel!” Hotel je
vstati, stopil naprej, nekaj reči, toda
v njeni ni bilo nobene moči. Obsedel je
kakor brezčuten ter strmel predse.

Videl je, da se je senat podal v po-
svetovavnico.

Preteklo je par hipov.

V dvorani je nastalo žuborenje. Nena¬
vadno, ki je vedno bolj naraščalo. Paz¬
niki na vratih so postali pozorni, iz so¬
be za priče so se začuli vznemirjeni gla¬
sovi, ki jih je prevpil glas sodnega slu¬
ge: “Ne morete! Zdaj ne morete!”

Ljudje so zapazili, da tišči nazaj sta¬
rega župnika, ki sili v dvorano.

“Tak, pustite nas, pustite nas! Važ¬
no! Važno!”

Občinstvo se je vzpelo na prste. Zde¬
lo se je, da sega razburjenost v dvo¬
rani do svetlih lestencev na stropu. Vsa
dvorana se je majala kakor pijana. Sli¬
šali so se pridušeni kriki: “Pustite ga!
Pustite ga!” Nato je nastala smrtna

tišina.

Sluga, sam zmeden od nenavadnega
prizora, se je bil umeknil z vrat. Z na¬
glimi koraki, brišoč si pot s čela, je
pristopical stari župnik v dvorano med
priče. Ves se je tresel od razburjenja.
Ogledal se je v zadregi in za kratek
hipec postal pred Tinetom.

Tine se je zdrznil. Kakor neznana ve¬
selost ga je obšla, še nedoživljeni obču¬
tek olajšanja ob spoznanju, ki mu je
švignilo skozi misli. Vendar je za hip
preletela njegov obraz divja groza, kakor
da se je nekaj utrgalo v njem. Toda sa¬
mo za hip. Nato se je stresel, zamahnil
z rokami, kakor bi hotel vreči s sebe
strašno moro in strah, ki sta ga davi¬
la v grlu. Kot bi se odprla nevidna
vrata in da gleda v neizmerno globoči¬
no. Vzpel se je sunkoma v vsej visoko¬
sti in kakor iz groba zavpil svinčeno in
trpko:

“Ne, Matijec! Jaz sem udaril Kosma¬
ča!”

Vse to se je zgodilo z bliskovito jadr-
nostjo. Stopil je naglo pred Matijca ter
padel kakor blazen ra kolena:

“Matijec, odpusti — jaz sem ga!”

In je uprl svoj pogled v Franco ter
nadaljeval s strastno divjo samoobtož-
bo:

“Ne samo Kosmača, Franceta tudi!
Oba! Gospodje porotniki. Oba! Mene so¬
dite, ta je nedolžen!”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 1. III. 1956

SLOVENCI P O SVETU

ANGLIJA

V Bedfordu sta se poročila Anton
Gašpur in Pasqualina Gallo. Krščena
sta bila: V Londonu Franc Lucian Ko¬
rošec, v Bradfordu pa Allan Jenič.

“Naš dom”, t. j. Slovenski dom v Lon¬
donu na 62 Offley Road, London, S. W.
9, lepo služi svojemu namenu. Stro¬
škov z njim je še dosti, vendar jih od¬
bor skuša poravnati sproti z dohodki in
prostovoljnimi prispevki. Delno je od¬
bor že tudi plačal dolg, ki ga je napra¬
vil z nakupom pohištva. Dosedanje iz¬
kušnje so pokazale, da so prostori v
domu ob veliki udeležbi rojakov pre¬
majhni. N. pr. za večje prireditve. Vča¬
sih je že zmanjkalo tudi postelj za pre¬
nočišče.

FRANCIJA

USA ministrstvo za pravosodje je od¬
ločilo, da se ustavi proces proti lastni¬
ku ladij Stavrosu Niarchosu, Grku po
rodu, ki je bil obtožen, da je po konča¬
ni vojni kupil pod roko 19 petrolejskih
ladij, katere je prodajalo USA morna¬
riško ministrstvo samo svojim državlja¬
nom. Istočasno je bilo objavljeno, da bo
smel Niarchos obdržati 13 od 19 kuplje¬
nih ladij, plačati pa bo moral USA od¬
škodnino v višini 12,5 mil. dolarjev.
Prav tako se je moral obvezati, da bo
dal v USA graditi nekaj svojih petro¬
lejskih ladij, ki jih je sicer nameraval
graditi na Japonskem odn. v Nemčiji. —•
Niarchos, ki je svak znanega lastnika
petrolejskih ladij Onakisa, je pričel z na¬
kupovanjem ladij pred 30 leti, ko je
oba svoja strica, pri katerima je delal
kot pomočnik v trgovini sadja, prego¬
voril, da sta kupila samo eno ladjo, ki
je prevažala sadje iz Brazilije in polje¬
delske produkte iz Argentine v Grčijo.
Iz prve začetne ladje je do danes po¬
stal lastnik tolikšnega brodovja, kakor
ga niti tri največje paroplovne družbe ne
spravijo skupaj.

V novi sovj. petletki je predvideno, da
bo produkcija za življenje potrebnih
predmetov povečana za 60%. Precej¬
šen poudarek so dali tudi izboljšanju

Štiri leta je bil v vojnem ujetništvu v
Nemčiji, po končani vojni je pa prišel
na delo v Francijo. Bil je dober delavec,
bolehal pa je na posledicah vojnega u-
jetništva.

G. Stanko Grims, slov. izseljenski
duhovnik ob francosko - nemški meji,
je postal žrtev avtomobilske nesreče.
Ko se je 30.XII.55 vračal domov z av¬
tomobilom z opravkov v Metzu, se je v
mestu Homburg - Haut zaletel v nje¬
gov avtomobil drug. avto. Šofer tega
avtomobila je nenadoma proti vsem
predpisom spremenil smer. Pri trčenju
avtomobilov je g. Grims dobil poškod¬
be na desni roki, ki mu je večkrat na¬
lomljena. Z g. Grimsom se je v avtomo¬
bilu vozila tudi njegova sestra, ki je
zadobila poškodbe na glavi in rebrih.
Zdravstveno stanje obeh ni nevarno.

prevoznih sredstev in prevoza sploh,
prav tako pa tudi poljedelstva in težke
industrije. Daši so številke precej ble¬
steče, vendar se je pokazalo, da prejš¬
nja petletka ni dosegla predvidenih u-
spehov. Izzvemši težko industrijo, kjer
so prekoračili postavljene si naloge, je
zlasti slabo napredovala produkcija
predmetov življenskih potrebščin, ki
je bila izpolnjena samo za 50%. Tako
je n. pr. od predvidenih 330.000 ledenic
v letu 1955 bilo izdelanih samo 151.200.
Sicer pa mislijo sovjeti do leta 1960 do¬
seči naslednje številke v produkciji
predmetov splošne uporabe: čevlji —

1,9 para na osebo (Zah. Nemčija n. pr.
leta 1955 2,1), ure — 0.14 (Nemčija
1955 — 0.54), 43.4 radijskih odn. TV
aparatov na 1000 oseb (Zah. Nemčija
leta 1955 — 66,5). Dalje misli ZSSR do¬
seči: jeklo 290 kg na osebo v 1. 1960
(USA 642 kg, Anglija, Francija, Nem¬
čija skupno 374 kg), električna energi¬
ja 1362 KWh na osebo (USA 3775, An¬
glija, Francija, Nemčija skupno 1.379),
petrolej 574 kg na osebo (USA 2012
kg) in premog 2523 kg na osebo (USA
2715 kg). Pripomniti je treba, da šte¬
vilke za USA, Anglijo, Francijo in Nem¬
čijo veljajo za leto 1955.

FLRJ in rdeča Kitajska sta sklenili

prvi trg. dogovor, po katerem bosta iz¬
menjali med seboj blago v vrednosti 7
mil. dolarjev.

Krup je pričel v Sao Paulu v Brazi¬
liji z obratom svojega težko - industrij¬
skega objekta, v katerem bodo izdelova¬
li najprej vse vrste lokomotiv, hkrati
pa popravljali zastarane ali poškodova-
lokomotive. Zatem bodo izdelovali žer¬
jave za pristaniške naprave, končno
pa stroje za izdelovanje cementa ter
vse naprave za rudniško vrtanje zem¬
lje.

Londonski Times se v dopisu svojega
dopisnika iz Kaira ukvarja z nemškim
gospodarskim prodorom na Bližnjem
vzhodu in pripominja naslednje: “Nem¬
ški izdelki so tako odlične kvalitete,
nemški sistem klientov je tako izvrsten
in nastop njihovih trg. predstavnikov
ni obremenjen s kakšno nesrečno tra¬
dicijo, da je tako nemški gospodarski
uspeh doživel hkrati tudi silno poveča¬
nje nemškega prestiža... Iz enega ali
drugega razloga, je Nemčija edina dr¬
žava med velesilami, na katero nacio¬
nalistični Arabci gledajo z zavestjo, da
ne pripada nobenemu velikemu bloku.”

Francija je izvozila leta 1955 427
plemenskih konj v vrednosti 898,3 mil.
frankov (350. — frankov je 1. — dolar).
Od tega je odpadlo 124 mil. frankov na
Argentino, ki je leto prej kupila konj
samo za 82 mil. Frankov.

Leta 1960 bodo USA letala na zračni
pogon preletela Atlantik v 6 urah in pol.
Preden pa do tega pride, bo treba u-
rediti še vsa letališča, kajti letalo
DC8, ki bo te polete izvajalo, bo tehta¬
lo 150 ton. Takšni teži pa razen sedmih
letališč v USA nobeno ni kos. Ena iz-

FABRICA de TEJIDOS de PUNTO

. AN V A

OBLAK SOC.
Mendoza 5663 - T. E. 51-0236

išče

pletilko ali učenko za pletenje

??  e u n  » p a m  ”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z  živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so- v celoti zavarovani.
Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

EUROPAK  - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

V Carriere - sur - Seine sta se poroči¬
la Marija Gombav, doma iz Prekmurja
in Henrik Fournet. Umrli so: V Lensu
Ivan Bervar, rudar v p., v Bruay-u Franc
Simonič, znan kot dolgoletni reži¬
ser dramatičnega odseka Društva sv.
Barbarare, v Bignon - Mirabeau je tra¬
gično končal življenje Matija Rebolj.
Rajni je bil doma iz Dola pri Ljubljani.

BELGIJA

V Wat,erschei je prispela iz Avstrije
skupina rojakov. Slovenci v tem kraju
so jih lepo sprejeli.

V Juprelle-u pri Liege-u sta se poro¬
čila Stanko Osterc in Elise Poitier; V
rudniku v mestu Tamines je zasulo Slo¬
venca Emila Štulina. Rajni je bil pri¬
morski rojak.

NEKAJ IZ ŠSOSPODAMSKEGA ŽIVLJENJA

med glavnih skrbi predstavnikov letal¬
skih družb pa je, ako bodo našli dovolj
potnikov za ta letala, ki bodo trikrat
dnevno preletela Atlantik.

Amer. zun. min. je izjavilo, da je
pripravljeno priskočiti Argentini fi¬
nančno na pomoč, da pa je zato neob-
hodno potrebno, da Argentina pošlje po¬
sebno delegacijo v USA. Razume se sa¬
mo po sebi, izjavlja ministrstvo, da se
USA ne bodo same izrekle za takšno
pomoč, pač pa mora priti iniciativa od
strani Argentincev. Argentina tudi ni
USA uradno podala nikakega klica za
pomoč in tudi ne poročila o finančnih
potrebah dežele. O takšni arg. komisiji
je bilo govora že ob Hollandovem obi¬
sku v Buenos Airesu.

OBVESTILA

Občni zbor Slovenske Fantovske Zve¬
ze bo v nedeljo 11. marca ob 16. uri na
Pristavi v Moronu. Vršil se bo ob vsa¬
kem vremenu, člani naj udeležbo vza¬
mejo za važno in častno dolžnost. Vab¬
ljeni so tudi fantje, ki želijo postati čla¬
ni naše organizacije. Odbor SFZ.

Stavbišča Slovenske vasi v Lanusu.
Uprava obvešča lastnike, da so končni
obračuni dovršeni. Vsak lastnik lahko
dvigne svoj obračun pri našem zastop¬
niku, ki posluje v ta namen vsako sobo¬
to med 5. in 7. uro popoldne v pisarni v
ulici Granaderos 61, Capital Federab
Vsak interesent naj prinese s seboj svo¬
je eskrituro in vsa potrdila o posamez¬
nih plačilih. Uprava.

Članom Mladinskega Doma sporoča¬
mo, da bo redni članski sestanek prvo ne¬
deljo v mesecu marcu, t. j. 4. marca.
Ob 10. u,ri skupna sv. maša takoj n^to
bo predavanje voditelja Mladinskega
Doma g. Mernika o vtisih iz Se¬
verne Amerike. Po sestanku bo skupi¬
no kosilo (asado). Vse člane lepo pro¬
simo, da se sv. maše in sestanka točno
udeleže. Vabi odbor.

Slovenska kulturna akcija priredi
svoj naslednji izlet v nedeljo 11. mar¬
ca in to v grad Naveira pri Lujanu.
Grad Naveira je zidan v historičnem
slogu in hrani dosti pristnega umetni-

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

škega blaga, mobilij in orožja iz prej¬
šnjih vekov, zlasti iz Evrope. Vodil bo
č. g. Ciril Demšar. Vabimo člane in vse
prijatelje. Za odhod iz prestolnice pri¬
poročamo vlak, ki odhaja s Plaza On-
ce ob 7. urt, iz Iiaeda ob 7.32. Udeležen¬
ci, ki so jim avtobusne zveze bolj pri¬
ročne, naj počakajo ob pol desetih pred
baziliko v Lujanu, kjer bodo čakala
posebna vozila za Naveiro. Po prihodu
v grad bo sv. maša v grajski kapeli.
Hrano naj vzamejo izletniki s seboj;
popoldne bo verjetno možnost kopanja.
Za odhod se bomo pogovorili v NaveirL

Prihodnji poletni kulturni večer Slo¬
venske kulturne akcije bo v petek dne
16. marca ob 20. uri zvečer na vrtu Ili¬
rije, Alvarado 350, Ramos Mejia. Pred¬
vajan bo film “PARMSKA KARTUZI¬
JA”, ki je posnet po istoimenskem roma¬
nu francoskega pisatelja Stendhala. V
glavnih vlogah nastopajo Maria Casares,
Gerard Philippe, Louis Seigner, Renee
Faure in drugi. Režiral je delo Christian
Jaque. — Film bo razlagal Ruda Jurčec.

Radio del Estado bo v nedeljo 4. mar¬
ca t. 1. prenašal od 12.30 — 13.30 kon¬
certni spored. Ob tej priložnosti bo za¬
pel nekaj slovenskih pesmi tudi slov. ro¬
jak g. Angel Hrovatin, doma iz Briščk
pri Trstu.

V nedeljo dne 11. marca bo po sloven¬
ski službi božji ob deveti uri v farni dvo¬
rani sv. Jožefa v Lanusu II. redni letni
občni zbor Društva Slovenska vas. Vsi
člani in prijatelji vljudno vabljeni. Taj¬
nik Rome.

Prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 8. febru¬
arja 1956 umrl v Št. Jerneju na Dolenjskem po hudi bolezni v 86. letu sta¬
rosti naš dobri soprog, oče in stari oče

gospod FRANC GUMA,

orožniški narednik v p.

Pokopali so ga dne 10. februarja 1956 na farnem pokopališču v Št. Jer¬
neju na Dol.

Maša za dragega rajnika bo 18. marca ob 10.15 uri dopoldne v Salezi¬
janski kapeli na Belgrano v Buenos Airesu.

Vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v blag spomin.

Žalujoči
Lina, roj. Perko, soproga

Sinova: Viktor in Slavko z ženo Mimi in sinom Slavkom
ter ostalo sorodstvo

,št. Jernej na Dol., Buenos Aires, Avstrija

Dne 23. februarja 1956
je umrla naša zlata mamica

ga. Jožiea, deseti k o-K ram a r. roj. Movae

K zadnjemu počitku so jo položili dne 25. februarja 1956 na pokopa¬
lišču pri Sv. Križu v Ljubljani.

Za njo žalujejo v Argentini hčerke: Mija, por. Vasle, Radojica, por.
Šušteršič in Milena, por. Kovačič. V domovini pa zapušča moža Ru¬
dolfa, hčerki: Vekoslavo, por. Dolenc; Jožico, por. Kastelic in sina

Blaža Jesenko.

V bolezni je mnogo trpela; Bog naj ji bo dober plačnik!

. Žalujoče hčerke z družinami v Arg.

Buenos Aires - Ljubljana.

LOUIS DE WOHL (45)

Zemlja je ostala za nami

Mož za volanom je bil oblečen v pred¬
pisano večerno obleko. Tudi dama po¬
leg njega, ki se je s svojim ljubkim
in otroškim obrazom in vlažnimi ustni¬
cami posmehovala. Oba sta bila malce
vinjena. Tudi ostala dva potnika v se-
demsedežnem vozilu — mlad parček —
nista bila ravno prav pri sebi.

“Rad bi se zapeljal do Armitagovih
delavnic,” je mirno dejal Marmon.

“O. K., bratec, kamor koli želiš —
samo hitro vstopi!”

“Ti si zmešan, Marry, je dejalo z
otroškim obrazom. “Armitagove delav¬
nice leže vendarle daleč izven New
Yorka!”

“Točno”, ji je pritrdil sopotnik “prav
tjakaj se bomo zapeljali. Prav do tja
gremo, ti povem. In če ti ni prav, lahko
brez nadaljnega izstopiš, srček”.

Dama je skomignila z rameni in se
spet nasmehnila. “Ti si prav čudovito
prijetno zmešan,” je nežno dejala. “Po¬
noči ob pol treh se bomo peljali do Ar¬
mitagovih delavnic! Pa tudi naš cenje¬
ni sopotnik mora biti zmešan, saj so'de¬
lavnice sedajle prav gotovo zaprte. —
Toda, prosim te, prosim te, stori, kar
hočeš, Harry — se razume, kakor ho¬
češ!”

Prav nobenega smisla ni imelo, resno

z njim govoriti, če je bil nakajen, in še
manj smisla ugovarjati mu, kadar je bil
takšen. Sicer je pa Marry na široko
razkozoval denarnico, kakor je bil do¬
bre volje.

Marmon je vstopil v avto in se name¬
stil na zasilnem sedežu. Parček v oza¬
dju voza se zanj sploh ni zmenil.

“Najprej skozi Lincolnov tunel,” je
ukazal Marmon.

“O. K., stari,” je odgovoril Harry in
pognal voz. Niti za trenutek ni pomi¬
slil, zakaj je slepo ubogal. Vedel je sa¬
mo, da mora tako storiti; in važna je
bila zavest, da ga nihče pri tem ne bo
oviral. Mali možic sivega obraza je ho¬
tel priti do Armitagovih delavnic — sa¬
mo to je bilo merodajno. Marmon se je
držal naravnost kot sveča in ni sprego¬
voril besede. Samo enkrat se je oglasil
mož iz ozadja voza in z vinjenim gla¬
som vprašal: “Ali ne bomo še kmalu
doma?”

Ker mu nihče ni odgovoril, je mirno
spet zadremal.

Dekle z otroškim obrazom je poskuša¬
lo začeti razgovor. Marmon se je ostro
zazrl vanjo in takoj je obrnila glavo
proč.

“Boljše je, da molčiš,” je kratko pri¬
pomnil Harry. Za trenutek se ji je za¬

zdelo, da bi njih sopotnik lahko bil ne¬
kak gangster, pa se je zato sunkovito
ozrla nazaj: na vso srečo pa mali možic
sivkastega obraza ni držal revolverja v
reki. Pomirjena je skomignila z rame¬
ni in si prižgala opijevo cigareto.

Po polurni vožnji so ugledali delavni-
ce.

“Smo že tukaj,” je dejal Marmon
hladno,” zaradi mene lahko ustavite”.

Harry je zavrl voz, Marmon pa je iz¬
stopil in nadaljeval pot peš, ne da bi se
zahvalil ali pa vsaj enkrat okrenil gla¬
vo.

Harry je obrnil voz in pognal nazaj
proti New Yorku.

Ko je vozilo švignilo skozi tunel, se
je nenadno vprašal: “Zakaj smo, za vra¬
ga, tega možica peljali tako daleč izven
mesta? že zdavnaj bi lahko bili vsi v
postelji!”

Z odprtimi očmi se je ozrlo vanj dekle
z otroškim obrazom: “K psihiatru boš
moral iti na pregled, IIarry.”

Harryjevega krepkega odgovora pa
žal ni mogoče zapisati.

Marmon je stal pred glavnim vhodom
Armitageovih delavnic. Vedel je, da je
tukaj njegovo mesto, da mora biti tu¬
kaj in nikoder drugod, in to prav v tem
trenutku in niti minuto kasneje. Tukaj
in sedaj — to je pravi čas.

“Ime mi je Marmon,” je spregovoril
v praznino. “Jaz sem Marmon. Saj me

iščete, ali ne? Jaz sem... Marmon.
Kajne, da me iščete?”

Visoko nad njim je zaorgljalo. “Mar¬
mon?” Silno globok je bil glas, kakor
da bi nekdo igral na kontrabas.

“Da, jaz sem Marmon”, je potrdil
Marmon nič kaj presenečen.

“Marmon?” je ponovil globoki glas
visoko nad njim. “Poznate ...Brandei-
sa? Ali veste, kje je sedaj?”

“Poznam Brandeisa,” je odvrnil
Marmon, “sedaj je zelo, zelo daleč, na
neki drugi zvezdi je.”

“Pooblastili so nas, da vas pripelje¬
mo k njemu, ako hočete. — Hočete?”

“Hočem”, je odgovoril Marmon po¬
časi in pristavil: “Samo vprašati me
morate še enkrat!”

“Ali hočete oditi z nami — na neko
drugo zvezdo?”

“Hočem,” je odvrnil Marmon in spet
dodal: “Samo vprašati me morate še
enkrat!”

“Ali hočete oditi z nami — na neko
drugo zvezdo?”

“Hočem,” je izjavil Marmon.

Ko so nevidne, triprstne roke dvigni¬
le Marmonovo telo v višino, je začutil
kako so vsega obdale s silno tanko tka¬
nino. Pokrila mu je obraz, na katerem
je zasijal izraz radostnega zmagoslavja.

XV

Maksini, Chrisu in Brandeisu se je

zdelo, kako da so že cele tedne prepu¬
ščeni sami sebi. Boltežarja* Mihe in
Gašperja že nekaj dni ni bilo na spreg-
leh in tudi nihče drug ni prevzel njiho¬
vega posla.

Chris je celo trdil da bi njih služ¬
bo nihče z lahkoto ne mogel prevzeti,
četudi bi se visoki svet odločil, da jim
da nove spremljevalce. “Pogrešam jih,”
je dejal smehljaje, “in navadil sem se
nanje. In če jih še dolgo časa ne bo,
bom postal zelo redkobeseden.”

Sicer jim je pa družba z druli nudila
dovolj snovi za zabavo; prav zato so se
z mnogimi med njimi spoprijateljili.
Maksini je celo bila dana možnost, pri¬
sostvovati velikemu slavju v sosedni
hiši — rojstvu otroka. Vsi prijatelji so
bili zbrani ob tem veselem dogodku:
drulovke so se v krogu zvrstile okrog
bodoče matere, za njimi pa so čepeli
druli. Samo mož je sedel poleg svoje
žene — bodoče matere in se v njej ena¬
komernem ritmu pozibaval.

Chris je čisto pravilno domneval —
ni bilo nikakih bolečin in nobenega tr¬
pljenja. Kakor pri vseh veselih dogod¬
kih — rojstvu, poroki in smrti so druli
prepevali. To pot je bilo njihovo petje
ritmično, čeprav porod sam ni bil zdru¬
žen z bolečinami, je vendar zahteval
napor in sodelovanje. Vsi prijatelji in
prijateljice so združeno sodelovali in po¬
magali.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)