poštnina plačana v gotovini. V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na npravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse potil jatve je pošiljati frank o. Reklamacije so proste po-fitnine Rokopisov n: vra-hmo. Telefon uredn 2312 VI Liišbllani, 25, masa 1928. SSev. 45 Letnik Í.XWÍIL (Šol. I. 1927/28.) politiko ©lasfle UJU. Izhaja vsak četrtek Naročnina znaša za ueorga nizirane 60 Din, za inozem 8 ' Din Posamezna šlev ! '50 Din. Članstvo „Pov U |U — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in r«-klarnne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petil vrste, inseratni davek posebej, Pošt. ček. ur. 11.197. Mišljenje odličnih pravniških krogov v tem vprašanju. Popolnoma nepričakovano je prišlo slo« vensko učiteljstvo v ostro borbo, ki je zelo velike važnosti za svobodo in neodvisnost stanovske organizacije, za temelje, na katere je bila v zadnjem času postavljena — morda gre celo za njen obstoj v sedanji obliki. Ni to načelni boj, ki bi zadeval le uči« teljstvo, temveč je vse državno uradništvo interesirano na tej borbi, kajti kar se dogaja danes organizaciji slovenskega učiteljstva in njenemu tisku, se bo jutri lahko dogajalo drugim stanovskim organizacijam in njene« mu tisku. Ogroženi smo torej, vsi! Vse učiteljstvo ni morda niti globlje razmišljalo za kako veliko načelno odločitev gre; še manj pa je o tem razmišljala večina ostalega državnega nameščenstva izven pro« svetne stroke. Načelna vprašanja, katerih se je dotaknil ta boj, bi bila v ostrih potezah sledeča: Sile so na delu, ki bi rade zrušile teme« lje neodvisne stanovske organizacije, kakor si jih je postavilo slovensko učiteljstvo na celjski skupščini leta 1926. Slovenski stran« karsko«politični tisk je porabil ta trenotek ter si prizadeva zopet razdvojiti slovensko učiteljstvo, omajati avtoriteto organizaciji, izpodbiti njeno politično nevtralno osnovo ter jo udinjati enemu ali drugemu strankar« skemu režimu. To bi se reklo panniti učitelj« stvo zopet v medsebojne strastne strankar« ske borbe ter kovati iz tega kapital za stran« karske namene. Trdno računamo z neomaj« nostjo in zrelostjo slovenskega učiteljstva, ki jo bo pokazalo sedaj še v večji meri nego jo je pokazalo pred celjsko skupščino ter bo šlo preko namer dnevnega časopisja in njega podpiihovalcev z eno samo gesto prezira in samozavesti svojo ravno strogo stanovsko pot naprej v trdni zavesti, da le v tem leži bodočnost našega stanu. Kar smo pretrpeli očitkov prej od ene strani, iste nam sedaj servirajo od druge; a naša pot je ravna odkar smo združeni. Ne poznamo režimov in jih nočemo pripoznati, pa najsi bo to danes ali v bodoče — pri drugi situaciji. Sile so na delu, ki se postavljajo v borbo proti osamosvojitvi osnovnega šolstva; proti principu osnovnošolskega učiteljstva, da bi imelo nadzornike iz lastnih vrst, ter hočejo zgolj iz birokratsko avtoritativnega ozira in iz kruhoborskega stališča I./4 postaviti osnov« no šolo in osnovnošolsko učiteljstvo pod ku« ratelo stroke brez praktičnega upogleda v osnovno šolo in brez praktičnega smisla za njene potrebe in njeno notranje delo. Gre jim v prvi vrsti za to, da se stavi tudi nad« zorniški vpliv v partinzansko službo; za ko» liko časa, tega ne vprašajo in če bo šola trpela zaradi takih izprememb, tudi ne upo« števajo. V kolikor v tem oziru ne bo zmagal naš princip danes smo prepričani, da bo zmagal jutri; žal nam je le za čas, energije in žrtve ki bodo doprinešene v tem času. Sile so na delu, ki bi rade uničile tudi svobodo našim strokovnim organizacijam, ki jim je dana z ustavo in društvenim zakonom. Z disciplinarnim postopkom proti predsedni« kom in funkcijonarjem naših strokovnih or« ganizacij jim hočejo vzeti pravico svobodno izražati voljo članstva, t. j. voljo učitelj« stva nad npiravo in upravnimi zadevami. Sile so na delu, ki bi rade uničile tudi svobodo našega strokovnega tiska ter bi rade zamašile usta vsaki kritiki nad upravnimi zadevami. Z \ dSisciplinarriim postopanjem proti uredniku in celo proti izdajatelju so se razširile tiskovne omejitve, ki so predvi« dene po ustavi in s tiskovnim zakonom. Staviti društvene funkcijonarje preko do« ločb društvenega in tiskovnega zakona v di« sciplinarno preiskavo zaradi zadev, ki so jih izvajali v svojstvu kot društveni funkcijo« narji, se pravi izvajati službeni pritisk na svobodo društev in svobodo tiska. Priobčujiemo v tem oziru mnenje odličnih upravnih juristov in sodnih juristov, ki jasno osvetljuje, kako velik boj bije slovensko učiteljstvo proti silam, ki delujejo proti svobodi državnega uradništva, ki mu je za« jamčena z ustavo in z zakoni temelječimi na tej ustavi. Proti najnovejšemu jp|oizkusu omejitve svobode uradniških društev in uradniškega tiska, so nam dali odlični pravniški krogi sledeče mnenje: »Čl. 14. ustave daje državljanom brez razlike stanu in poklica pravico združevanja, dogovarjanja in zborovanja. Na temelju te določbe veljajo za Slove« nijo še vedno poprejšnji zakoni o društve« nem pravu. Te določbe izpreminja le zakon o zaščiti javne varnosti in reda v držav: z dne 2. avgusta 1921, ki prepoveduje dru« štveno propagando komunizma, revolucije itd. Čl. 96. zakona o civ. uradnikih določa, da državni nameščenci ne smejo biti člani združb, katerih nameni nasprotujejo intere« som države ali so protivni državnim zako« nom. Tudi jim ni dovoljeno, da bi se udele« ževali pdkretov, katerih namen bi bil ovirati ali ustavljati delo v službi. Tudi ne smejo biti brez dovoljenja pripadniki inozemskih društev. Iz navedenega sledi, da so vse v Sloveniji obstoječe stanovske in strokovne organiza« cije državnih nameščencev popolnoma legal« ne in v svojem delovanju ne ovirane, ker no» bena teh organizacij nima znakov omenjenih v čl. 96. urad. zakona. Ako bi zakonodajalec hotel kako druga« če državnemu nameščencu zabraniti ali ome« jiti pravico do stanovske ali strokovne orga« nizacije, bi bil moral to statuirati v uradni« škem zakonu iz leta 1923. ali v kakem poznej« šem zakonitem določilu. Ker take omejitve ni, je jasno, da imajo uradniške organizacije, kakor vsa druga le« galna društva, absolutno društveno avtono» mijo in da imajo kakor vsa druga legalna društva, pravico zahtevati od drž. oblastva, da se načeloma ne vmešava v notranje dru« štveno življenje in delovanje. Jasno je, da se označena društvena avto« nomija tudi ne sme kršiti po ovinku, potom disciplinarne preiskave. V mejah čl. 96. urad. zak. in lastnih pra« vil se vsako uradniško društvo in vsak po* samezni funkcijonar v društvu lahko svo« bodno kreta in udejstvuje. Na tem načelu avtonomnega društvenega delovanja ničesar ne izpreminjajo drugi di« sciplinski predpisi, n. pr. čl. 164., točka 6. urad. zak. (neposlušnost napram navedbam predpostavljenih oblastev). Kajti če na pri« mer ministrstvo predpisuje za pritožbe in predloge službeno pot, se tiče ta predpis le službenega dela in osebnih stvari uradnika poedinca, ne more pa veljati za uradniška in učiteljska društva, ki imajo po svoijih od ob« lasti odobrenih pravilih nalogo in dolžnost zastopati interese svojih članov pred kate» rimkoli oiblastvom. Z drugimi besedami: Društvena svoboda, zajamčena po ustavi, se more omejiti le z zakonom, ne pa z ministr« skim razpisom. Klicati na odgovor društvene funkcijo« narje radi prestopka predpisov, ki morajo veljati le za službeno delo uradnika=poedin= ca, bi torej pomenilo eklatantno kršenje po ustavi in zakonih zajamčene društvene avto« nomije stanovskih in strokovnih organizacij, državnih nameščencev. Glede tiska na je stališče sledeče: Poglavje VIII. zakona o tisku vsebuje določbe o tem, icatera dejanja se smatrajo po tiskovftem zakonu za kaznjiva. Dejanja, za katera ne predvideva niti tiskovni zakon, niti kazenski ali katerikoli drug zakon kako ka* zen — niso kaznjiva, ker čl. 8. ustave izrecno pravi, da se zamorejo kaznovati samo taka dejanja, o katerih zakon naprej določa, da se kaznujejo z gotovo kaznijo. Poglavje VII. citiranega zakona navaja osebe, katere je smatrati odgovorne za kaz« njiva dejanja učinjena potom tiska. Ako prevzame urednik odgovornost za tiskovno stvar nase, odpade avtomatično krivda izdajatelja. Kdorkoli kliče v takem primeru izdajatelja kljub temu na odgovor« nost, se pregreši proti členu 8. ustave, ker si prisvaja pravico kaznovanja, ki mu ne pri« stoja niti po ustavi, niti po tiskovnem zako« nu, niti po kakem drugem zakonitem dolo« čilu. Na tem ne spreminja dejstvo, da je iz« dajatelj slučajno državni uslužbenec ničesar, in tudi ne dejstvo, da je morda podal izda« jatelj formelno izjavo, da lahko istinitost objavljenih trditev tudi s svoje strani doka« že. Oblast, ki bi naprtila v takih primerih iz« dajatelju kakega lista disciplinsko preiskavo in ga morebiti tudi disciplinsko kaznovala, bi prekoračila svojo kompetenco in pošto« pala protizakonito. Svobodno zamore biti urednik kakega li« sta tudi državni uslužbenec, ker niti ustava, niti činovniški zakon, niti čl. 11. zakona o tisku, ki govori o tem, kdo sme biti urednik, tega ne prepoveduje. V predmetnem slučaju pa nastopa urednik — državni uslužbenec — še v drugem svojstvu: v svojstvu funkcijonarja legalne in avtonomne organiza« cije, za katero veljajo vsa ona zakonita do« ločila kot za vse druge v državi obstoječe korporacije (Pravne subjekte) privatno prav« nega značaja. (Čl. 14. ustave, čl. 96. fin. zak.). Iz tega izhaja, da je državni uslužbenec takrat ko nastopa kot funkcijonar take orga« nizacije, odnosno urednik lista te organiza« cije, ki ima pravico in naravnost dolžnost, da po pravilih svoje organizacije zastopa in« terese svoje organizacije, pravico, da se v mejah člena 96. čin. zak. svobodno kreta in udejstvuje. Klicati funkcijonarja legalne in avtonomne organizacije radi objave posa« meznih člankov v glasilu organizacije na od« govor disciplinarnim potom, pomeni očitno kršenje društvene avtonomije, ki je vsako« mur zajamčena po ustavi in zakonu. Tako postopanje pa je tudi v kričečem nasprotju s tiskovno svobodo, zajamčeno vsakemu državljanu brez razlike v členu 13. ustave in členu 1. tiskovnega zakona. Z di« sciplinarno persekucijo funkcijonarjev sta« novske organizacije državnih uslužbencev radi tiskovnih pregreškov se samolastno in protizakonito razširja omejitev tiskovne svo« bode, kar ni samo v nasprotstvu s pozitiv« nimi zakonitimi določili, marveč je naravnost naperjena proti duhu naše ustave in moderne demokracije.« • To je bistvo strogo stanovskega, ne« strankarskega boja, ki ga bije danes slo« vensko učiteljstvo, kar morda ni bilo do da« nes jasno javnosti in zaradi česar podajamo tudi tej temeljne orise sedanjega boja v sve« sti si, da bo jSvnoist solidarna z bojem slo« venskega učiteljstva in ga bo podpirala p o v« sod, kjer ji je dan vpliv v tem oziru. »Dan za dnem prihaja učiteljstvo skoro trumoma k piosvetnemu oddelku z najraz« ličnejšimi prošnjami, vprašanji itd., ki naj« večkrat nimajo nobene podlage in ne bi bilo treba zaradi njih osebne zglasitve. tDasi sta za sprejemanje strank določena le vsak torek in četrtek v tednu in je to na vseh vratih napisano, se vendar obiski vrste neprestano, da je vsako mirno in ne« moteno poslovanje referentov malone one« mogočeno. Zahteve teh neštetih obiskovalcev so prevečkrat neizvedljive in pretirane, njih utemeljitve so stvarno nezadostne, včasih pa si hoče kdo pomagati tudi s tem, da začne črniti svojega tovariša ali svojo to» * Ti članki naj veljajo onim, ki bi se tako radi sklicevali na prejšnje režime. Vsem onim, ki jim je bilo prej vse premalo ostro, sedaj jim je pa vse prehudo; ter onim, ki jim je bilo prej vse preostro, a jim je sedaj vse premrlo. Stanovska pot je samo ena, po kateri lahko hodi učiteljstvo šele od tedaj, odkar je združeno in po kateri bo lahko ho» dilo le dotlej, dokler bo združeno. Režimi se menjajo — učiteljski stan ostane! Drugi članki — za nazaj — po potrebi slede. Uredništvo. -..tí-*£;¿-3s?-' §Š3£ 1 Časopis »Učiteljski Tovariš« stanov-sko-politiško glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana št. 42. od' 3. maja 1928. letnik LXVIII. v 4. stolpcu prinaša črno obrobljeno notico »Kaj se godi?« Na osnovi čl. 26 in 27 zakona o tisku sprejmite in natisnite Bledeči popravek: Ni res,, da je dvojen postopek tudi glede državljanstva, res pa je, da je postopek glede državljanstva enoten. Ni res, da ob času predloga prosilec ni imel državljanstva, res pa je prosilec že imel državljanstvo. Ni res, da je tov. Š. že imel državljanstvo im se ga ni upoštevalo, re(s pa je, da iz njegove prošnje ni bilo razvidno, da bi imel državljanstvo in se vsled tega tudi ni mogel upoštevati. Ni res, da je tako, če drugi zmešajo štrene, res pa je, da pri nastavitvah odloča ministrstvo prosvete. V Beogradu, dne 12. maja 1928. Miniistrstvo prosvete O. N. br. 42.320/4. Načelnik: Dr. M. Krstič, s. r. Proti demoralizadji v šolski upravi. (Ponatiski člankov „Učiteljskega Tovariša" iz prejšnjih režimov: štev. 5., leta 1926.)* Sami moramo dvigniti službeno moralo in vrednost svojega strokovnega in poklicnega dela! — Boj proti demoralizadji mora izvesti učiteljstvo samo. — Brez službene morale ne bo stanovske morale in discipline. — Največ odločitve je v naših rokah. varišico, kar je seveda za prošnika naje slabše priporočilo. Mnogotere zadeve so tako malenkostne, da bi zaradi njih nikomur ne bilo treba trositi časa in denarja za pot v Ljubljano, ker bi vse to lahko stranke opravile doma pri šolskem upravitelju in pri svojem nad« zorniku. To razvado je treba odpraviti. Zato odrejam: Vsaka učna oseba, ki hoče v res nujni zadevi, ki je ne more nrediti doma, k pro» svetnemu oddelku v Ljubljano, se mora pri dotičnem referentu zglasiti ob dneh, ki so določeni za sprejemanje strank, s pismeno izjavo svojega upravitelja(ice), da ima do» pust, oziroma pristojnega sreskega šolskega nadzornika, da je njena pot v Ljubljano ne« izogibno potrebna. Kdor se poslej ne bi mogel izkazati s tako izjavo, tega ne bo sprejel noben referent in uradnik prosvetnega oddelka. Odlok prosv. odd. v Ljubljani, št. 6354 od 20. avg, 1926. Demoralizacija v šolski upravi deluje zelo vznemirljivo na učiteljske vrste in ubija avtoriteto > oblasti Ijsami ter! otnemogočuje dvig šolstva in prosvete. NAŠE GMOTNE TEŽKOČE. Učiteljstvo danes zelo težko živi ter v mestih neznosno drago plačuje stanovanja, na deželi pa izda domala vso svojo plačo za šolanje svojih otrok. Položaj družinskih očetov postaja naravnost brezupen. S svojo plačo ne more izhajati nobeden državni uslužbenec. Družine žive v pomanjkanju. Že par let nam odtrguje država prispevek za »poplavljence«. Vkljub zvišanju najemnin za stanovanja, ni dobilo drž. nam. nobenega poviška stanarine. Vsi klici za odpomoč nalete na nerazumevanje. Za odtegljaji za poplave je izdalo ministrstvo financ na osnovi čl. 374 fin. zak. za 1. 1928/29 uredbo s katero predpisuje, da mora biti vsak drž. nameščenec, omenjen v čl. 1. uredbe, obvezno član ene Nabavljalne zadruge drž. nam. in mora plačati 5 Din vpisnine in 100 Din za delež. Ako se sam ne vpiše, mu odtegne v 11 mes. obrokih drž. blagajna, kjer prejema plačo, ta znesek. Jamstvo ne more biti manjše od enkratnega deleža, a napram »Savezu nabavljačkih zadrug« odgovarja vsak član(ica) najmanj s petkratnim delom vloge. Po čl. 14 in 70 uredbe se zbira rezervni fond z odtegljaji vsem drž. nam. v 36 mesečnih obrokih počenši s 1. VI. 1928 poseben prispevek in sicer za I. kategorijo po 10 Din, za II. in III. kat. pa po 5 Din na mesec. Ti odtegljaji se izvrše potom blagajne od katere' prejemajo drž. nam. plačo. Stavimo samo eno vprašanje: S čim se bo okoristilo državno uradništvo oddaljenih, vilsoko ležečih krajev pri Nabav-ljalnih zadrugah in kakšno stališče je zavzel Činovniški Savez v tem vprašanju? Ali bi se dalo doseči, da bi s temi vlogami zidali svoj Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru? V čem pa obstoja demoralizacija v šol» ski upravi? V poedinih slučajih, ki s ponav« ljanjem demoralizujejo in korumpirajo uči« teljstvo. Pa ne samo s partizansko pristra» nostjo, tudi z napačnim uradnim postopkom se vrši in pospešuje demoralizacija ter se hote ali nehote korumpira 'učiteljstvo. Demoralizacija se pospešuje n. pr., če se izroči dekret o imenovanju direktno pro» silcu in se o tem ne obvesti ne nadzornik in ne šolski upravitelj, tako da je nadzornik presenečen, ko pride v razred in najde v razredu novo učno osebo, o katere name» stitvi ni vedel ničesar. Demoralizacija se pospešuje, če se pri oddaji službenih mest ne postopa točno po predpisih za nameščanje ob razpisu. (Čl. 61. čin. zak., O. N. br. 21.617 od 23. aprila 1925 in čl. 62. čin. zak.). Demoralizacija se pospešuje, če se na boljša službena mesta, ki bi morala biti pra» viloma razpisana, namešča stalno učiteljstvo brez razpisa po členu 71. čin. zakona. Demoralizacija se pospešuje, če se služ« beno mesto, ki je bilo razpisano, odda pire« den je namestilna komisija izvršila razpored oziroma predlog za ministrstvo, učni osebi, ki je ali pa ni prosila za dotično službeno mesto. Demoralizacija se pospešuje, če se jem» lje v postopek prošnja za službeno mesto ali v drugih slučajih, ki ni bila predložena instančnim potom in o kateri podrejeni ne» posredni uradi ne vedo ničesar. (Čl. 93. čin. zak. ter P. br. 17.562 od 26. dec. 1927). Demoralizacija se pospešuje, če podre» jeni uradi ne izvršujejo nalogov nadrejenih oblasti, če zadržujejo dekrete ali podobno. Demoralizacija se pospešuje, če pride uradnik k višjemu; uradu preko nižjih obla« sti razlagat morebitne pogreške svojega predstojnika, ne da bi se vsaka taka izjava takoj vzela na zapisnik in bi se zaslišal pri* zadeti. Demoralizacija se pospešuje, če se na pritisk politiških istrank odstavlja nadzor» nike, ne da bi se imelo proti njim kak tehten služben argument in ne da bi se jih prej za» slišalo in potom disciplinskega pravoreka izvršilo izmeno. Demoralizacija se pospešuje, če se stal» no učiteljstvo v obliki kazenskega preme» ščanja premešča brez zaslišanja prizadetega, brez disciplinskega postopka in brez discl» plinskega pravoreka. Demoralizacija se pospešuje, če pred» stojniki ne obrazlože napak podrejenemu uradništvu, a jih upoštevajo v svojih poro» čilih nadrejenim oblastem; če se službeni pregreški prezro brez potrebnega opomina in ugotovitve napram kršilcu. Demoralizacija se pospešuje, aiko se pri službenih zadevah in nameščanjih zaslišu* jejo in upoštevajo mnenja, ki jih podajejo lajiiki, ki so povsem subjektivna in brez zve» ze s službenimi dolžnostmi. Demoralizacija se pospešuje, če sc pri službenih zadevah upošteva predvsem izven» službeno delovanje in se službeno, šolsko delo zapostavlja pri nameščanjih in v drugih slučajih. Demoralizacija se pospešuje, če vsebuje vsa naša prosvetna politika le personalno beneficialno prosvetno politiko, s čimer se ruši mirno delo učiteljstva in se pri tem zapostavljajo druge šolske in prosvetne na» loge. Nujno potrebne bi nam bile posveto* valne šolske korporacije, potom katerih bi se ventilirala in dvigala tudi druga šolska in prosvetna vprašanja. Gre za dvig službene morale; gre za po« vzdigo službenega, strokovnega in poklic» nega dela; gre za dvig šolstva in prosvete! Na razmerah, ki so nastale, je deloma krivo tudi učiteljstvo samo in kolikor je sa» mo sokrivo, je sedaj tudi učiteljstva samega dolžnost, da izboljša zopet razmere in stori v poedinih slučajih vse, da zopet dvigne službeno moralo, da samo neizprosno zavra» ča zapostavljanje strokovnega in poklicnega dela in da samo zahteva tak postopek v vseh zadevah, ki bo služil v prospeh in dvig šo!» stva in prosvete. Vzpostaviti je treba zopet službeno in» stančno pot in sami bomo morali skrbeti, da bomo bičali vsako postopanje, ki bo kršilo instančno pot in zahtevali od nadrejenih oblasti da same zavrnejo in onemogočijo vsak tak slučaj. Sreskim šolskim nadzorni* kom in upraviteljem je vrniti njih avtonomni delokrog pravic, v katerem bodo lahko sami odločali, pri centralnih oblastih pa je treba urediti enoten in konsekventen postopek. Višjih instanc dolžnost je, opozarjati vsa» kogar na dolžnost, iskati v prvi vrsti pojasnil v službenih zadevah pri nižjih instancah in le v slučaju če one uvidijo nujno potrebo osebne intervencije pri višjih oblastih, je to izvesti instančnim potom. Vprašanje uradne tajnosti je posebno poglavje, ki v marsikaterem pogledu ruši službeno moralo in prinaša nepotrebna raz» burjenja in zavist v naše stanovske vrste. Odlok, ki ga prinašamo na čelu članka je prvi korak k izboljšanju razmer, k dvigu službene morale, k povzdigi strokovnega in poklicnega dela in k povzdigi šolstva in pro» svete. Konsekventno izvajanje tega odloka bo pridobilo prosvetnemu uradništvu čas, da se bodo hitreje reševale uradne zadeve, vzpo« stavilo bo instančno pot, dvignilo avtoriteto in službeno ter stanovsko moralo. Prvi pogoj pa je, da se zahteva striktno izvajanje te odredbe od zgoraj navzdol in da se jo dosledno izvaja v prvi vrsti pri ob» lasti ki jo je izdala. Organizacija bo ostala v zmislu novih smernic zvesta čuvarica pravičnega in objek* tivnega postopka napram vsem delom naše» ga stanu in nanio se lahko obrne vsakdo, ki se mu godi krivica in če se kršijo temelji službene in stanovske morale in discipline. Prepričani smo, da bo soglašalo z vzpo» stavitvijo službene in stanovske morale vse učiteljstvo, ki mu je na srcu povzdiga ugleda našega stanu, šolstva in prosvete, ker s tem dvigne vsakdo tudi sebe. »Učit. Tov.« 1. 1926., štev. 5. JOSIP GORISEK: "V Sola in narod. Kdor ni preizkusil razmer v iPrekmurju, ne ve, kaj nam je vzela tujina. Z dejanji pokaže narod svojo posebno vrednost. — Prijatelja spoznaš v nesreči, zlato pa se preizkuša v ognju. Naša narodna moč in vrednost je položena na tehtnico baš v Prekmurju, v zemlji, ki jo je Madžar s svojo narodno silo odtujil slovenski narodni duši. Najvztrajnejši in najglasnejši propo» "vedniki madžarske narodne mentaPtete v teh krajih so baš ljudje, Iki jih je rodila sloven« ska mati, a jih je sila tuje vzgoje odtrgala iz materinega naročja ter ustvarila iz njh —■ janičarje. Ali smol mi — kot milijonski narod — zmožni da zaustavimo delo madžarizac;je v lastni državi? Na žalost moram reči, da ne! In zakaj ne? Zato, ker smo narod, ki je pozabil da so njegovi pradedje sami volili »vero in postave«. To dejstvo in pa duševna sila tujine, ki je vzgajala naše narodne vo» ditelje — sta naš narod oropali onega notra» njega narodnega »jaz»a«, narodne posebno» st\ ki se ne zrcali samo v jeziku, temveč v mišljenju in čuvstvovanju sploh ter pride pri zavednih narodih do vidnega izraza oso» bito ob reševanju narodnih vprašanj — v prvi vrsti v vzgoji, ali če hočete naj se zrcali v narodnem šovinizmu, ki očituje občudova» nja vredno narodno silo. Tak narod je zmo» žen samoobrambe glede narodne časti in sa* mostojnosti. To silo so narodi dosegli z vzgojo. Na» rodno zavest jim je vcepila v dušo in srce šola, potom nje pa tudi starši in sploh oko» lica ter propagandni tislk. — Poglejmo lö nemške knjige cenejše izdaje s stalnim izre» kom »das deutsche Wissen« itd.! Poglejmo srbski del našega naroda v boju za »krst častni i slobodu zlatnu«! Da bi imeli mi Slovenci vsaj 1% one na» rodne odporne sile, kakor jo imajo oni, ki jih je usoda preganjala, da se kulturno niso mogli razvijati! A baš ona zla usoda jih jc utrjevala v narodni zavednosti, ki se očituje v narodnih herojih. In Hrvatje? Tudi oni so pokazali ob prevratu, da so pripravljeni. Val madžari» • zacije je bil hipno razbit ob trdni steni hrvatske narodne zavesti. Poglejmo Medji» mufje! Tamkajšnje šolstvo je očiščeno. To» da pi;i nas pa ne samo, da smo dobili to, kar ni imelo obstanka v Medjimurju, imamo celo ob meji lastne ljudi, ki so zmožni izstopiti iz organizacije v hipu, ko je ona prisiljena nastopiti v obrambo naših narodnih intere* sov. Imamo ljudi, ki so celo zmožni zagovar» jati individuje, ki blatijo to, kar mora biti vsakemu Jugoslovenu nedotakljiva svetinja. Imamo ljudi, ki so pretepali Slovence zaradi narodnega mišljenja. In sedaj naj pri» čakujemo o>d njih, da bodo v istem kraju vzgajali naš narodni naraščaj! Imamo ljudi, ki vzdržujejo protinarodn.i tisk. Kje bi še bil mogoč list kakor je »Nepujsäg«, ki blati delo narodnega učiteljstva? Nemoteno in brez kazni se vrši to satansko delo. Ali ni to voda na mlin onim, ki med bojazljivim ljudstvom propagirajo misel, da se Madžari zopet po* vrnejo? Spričo tega je bil že skrajni čas, da se učiteljstvo postavi v bran. Kdo naj širi med ljudstvom narodno zavest, če ne ravno oni stan, ki ga narod plačuje zato, da vzgaja nje* gov naraščaj? Narod, ki ga vzgaja suženj, bo sam zasužnjen! Ali Ista pojma »pedagog« in »nacioma» list« ločljiva? Z izgovorom: »Jaz sem peda» gog in ne nacionalist« se ne sme ni eden uči« tel j odtegniti narodni dolžnosti vzgojitelja. Le narodno neoporečen učitelj more storiti svojo dolžnost v polni meri in če narod ne moire postaviti takih, ki bi se dovolj zave» dali, da so tudi narodni vzgojitelji, mu ne morem zaklicati drugega kakor: »Kam plo» veš?« Tujina je vplivala na naše narodno miš* Ijenje v toliki meri, da se je vez med inteli» genco in preprostim narodom talko zrahljala, da je masa prepuščena prilikam in neprili* kam usode ter gre v negotovo bodočnost. Kaj bo rekla slovenska javnost, če izve, da mora v Dolnji Lendavi slovenska šolska deca v cerkvi madžarsko moliti? Pri Srbih opazimo, da so častniki tudi buditelji na» irodne zavesti. Le poglejmo srbskega častni* ka! Izbran je bil izmed preprostega moštva, pa kako budi nacionalno zavest. Svojemu vojalku je zvest vzgojitelj in mu kaže svet: »Glej, tudi to je naša zemlja!« Iz vsega sledi, da bo treba v našem šol* stvu neke ¡izpremembe v vzgojnem oziru, če bomo hoteli govoriti o šoli, ki bo res »naša šola«, o šoli, ki bo imela znake, po katerih se mora ločiti od šolstva drugih narodov. Ovire v tem oziru je treba brezobzirno z že* lezno roko odstraniti. Potem bo ves naš narod vzkliknil: »Do* movina, ti si kakor zdravje!«' Splošne vesti. PO TUJIH UKAZIH? Kakor je zadeva imenovanja oblastnega nadzornika za osnovne šole in vse, kar ji je sledilo oiziroma ji sledi, po svojem bistvu či« sto osebnega značaja, vidimo vendar, da se hoče iz vse afere napraviti — politična pc« sem. V koliko je ta politična pesem — lepa, ne moremo danes še svobodno komentirat", tem manj, ker je dovolj zamotana. Vzlic temu prosimo učiteljstvo, naj se ne pusti zavajati. Nekateri prizadeti hočejo iz osebne zadeve na vsak način napraviti strankarsko. To dokazujejo prenagljene notice v listih, dokazujejo argumenti, kakor je n. pr. oni, da organizacija UJU ni tako bičala krivic, ki jih je izvršil padli politični kurz, pri če* mer se seveda zamolči, da je učiteljstvo šele 1. 1925. strmoglavilo partizanstvo in njega go* spostvo v svojih vrstah. V resnici ni nikjer zadet kakršenkoli strankarski interes vsled kritik upravne prakse potom našega stanov* skega glasila. To nehote priznava celo oni članek v »Slovencu«, kjer se prav posebno povdarja, da oblast ne more trpeti nikakr« šnih napadov nase. Mislimo, da uradna avto* riteta — ako bi bila res napadena — te: stranka in njene koristi vendar še ni eno in isto. Potrebno je, da te stvan povdarimo, Iker se po drugi strani skuša ves potek za* deve izkoristiti po nekdanji strankarski paaksi, ki je tako primitivno zavajala lahko« verno učiteljstvo. Kdor to počenja, ve do« bro, da je iz prejšnjih časov vse preveč spornega netiva — četudi ničevega — v na* ših vrstah. Ve dobro tudi to, da se je uči* teljstvo vse prerado pustilo ščuvati z ene strani na druigo. To poizkušajo danes in bodo poizkušali v bodoče, kadarkoli bodo razmere količkaj dopuščale. Učiteljstvo je hvaležno za vse, kar stranke store za šolo, odklanja pa vsakršno namero, da bi stan delile in izrabljale v partizanske namene. Od učiteljstva je odvisno, da tako iz» igravanje konča. Kdor nas hoče izigravati, ne dela tega zaradi naših, ampak radi svojih Volnena obleka. Vse, kar je iz volne, se da očistiti z „Radionom". Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba z njo previdno postopati. Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca. Torej: VRAD10NX zaztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pre-gneti volnene stvari. „ RAD ION" bo odpravil čisto sam vsako nesnago. Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razprostreti po čistem platnu. S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje dražesti, kot da so nove. koristi. Tem tujim koristim služiti pa nima» mo najmanjšega razloga. Učiteljstvo ni ma» loletno, da bi si puščalo dopovedovati, kako je zanj važno, da se pobija medsebojno. Tako igro s stanom moramo odklanjati, v svesti si, da si še noben stan ni koristil, če se je sam trgal in uničeval. Zasebno gre lah» ko učitelj s katerokoli stranko, toda da bi radi stranke in morda celo zgolj radi oseb izdajal svoje stanovske in šoilske koristi, ta» ko bedast menda slovenski učitelj ni več. Kalkar se mi ne vmešujemo v druge stanove, da bi jih delili in hujskali nato eno skupino proti drugi, tako naj si tudi drugi ne lastijo takih pravic nad učiteljstvom. Take škod* Ijive kuratele ne želimo in je ne bomo več sprejemali kot rešitev iz naših neprilik. Če bo kdo iz naših vrst vendarle hotel podre» jati življenske interese stanu raznim ugod» nostim, s katerimi ga bodo skušali plačati za njegovo početje, bomo pokazali nanj in po» vedali, da vrši herostratsko delo, da je škod* ljivec stanu in naroda. Danes smo v nekoliko kočljivem polo* žaju. Stara nasprotja je prav lahko mogoče podnetiti; seveda, če človek sam ni dovolj razsoden, ali pa, če se pusti voditi nesmi* selni zlobi. Eno in drugo je sramotno in ne« vredno učitelja. Ako je slovenski učitelj res kulturen element, bo s pomilovalnim nasme» hom odklonil hujskače in njih namene. Ako ni, se bo pustil voditi na vrvici in sukati ta» ko, da bo koristil drugim in škodoval sebi. Če ne bi vedel, kako je to poniževalno, pa naj pomisli, kako je nizko, ako se piepušča nesmiselni zlobi, kako je ta v nasprotju z vsako resnično dobro vzgojo. Misl.mo, da nas je preteklost vendarle kaj naučila. Mi* slimo, da nam je palica toliko dopovedala, da je ne bomo — po vsem, kar je učiteljstvo že doživelo —• dvigali še sami nad seboj in to po — tujih ukazih. To naj velja učiteljstvu; velja pa naj tudi onemu časopisju, ki se je oglasilo v naši zadevi — ne z namenom, da bi branilo dr« žavljanske svoboščine učiteljstva, ampak da bi netilo ogenj v stanu — pa naj si bo »Slo« venec«, Slovenski Narod« ali katerikoli list. SPOMIN IZ AVSTRIJSKIH ČASOV. K nameravani disciplinski preiskavi proti funkcijonarjem stanovske organizacije naj navedem slučaj iz avstrijskih časov. Po upokojitvi iravnatelja Andreja Senekoviča leta 1907. je vlada hotela na I. državno gim« nazijo v Ljubljani vriniti nemškega ravnate» lja. Očividno pod vladnim pritiskom sta dva slovenska šolnika v deželnem šolskem svetu glasovala za to, da je nemški prosilec prišel v temo,»predlog. Odbor »Društva slovenskih profesorjev« je dotičnikoma izrekel nezaup» nico. Radi tega je takratni deželni predsednik baron Schwarz kot predsednik deželnega šolskega sveta skušal strahovati odbornike društva. Poklical je vsakega posebej »na ra» port«, da bi izvedel, kdo je stavil predlog za nezaupnico. Grozil je vsakemu posamezniku z disciplinsko preiskavo. Toda od vseh od« bornikov je dobil isti odgovor, da za sklepe odbora ne odgovarja posamezni odbornik svoji šolski oblasti, ampak društvo v celoti je odgovorno politični oblasti kot nadzirate« ljioi društvenega poslovanja. Če vlada srna» tra, da je društvo prekršilo svoja pravila, naj postopa proti, |društvu. Kot ptrofesor, torej kot državni nameščenec, je vsak od* bornik odklonil kakršnokoli izjavo o tej stvari. S tem se je stvar končala. Društvo ni dobilo nobenega akta v tej zadevi, a tudi proti posameznim odbornikom se ni pošto« palo, nobeden ni1 dobil niti kazni, niti ukora, niti najmanjšega opomina zaradi tega. Za ravnatelja I. državne gimnazije pa je bil imenovan — Slovenec. F. Vajda. IZJAVA. Tovarištvu objavljamo, da na zadnji po* pravek ne bomo priobčili nobenega odgo* vora in ne komentarja, ne tako in ne dru« gače. Vemo, da se nanašajo vsi slučaji na mariborsko oblast. Toda po najnovejši prak« si in interpretaciji se smatra službena pod* rejenost državnega uradnika za zadosten razlog, da se zasleduje službeno tudi za ured« niške zadeve in objave v listu. Na podlagi te prakse bi se vsaka objava dopisov nana» šajočih se na popravek, lahko smatrala kot službeni pregrešek urednika napram nadre» jeni oblasti in kot prekršilev službene disci« pline. Lažje stališče bi imeli, če bi prejeli oo« pravek od mariborske prosvetne uprave, ka* tere se slučaji tičejo in kateri urednik — kot uradnik — ni direktno podrejen. Storili bomo vse korake, da se omejitev tiskovne svobode s takim tolmačenjem odpravi in razčist', ker ni to samo v interesu učiteljstva, ampak tudi v interesu vseh uradniških organizacij in njihovih listov. Iz tega razloga dopisov ob« javiti ne moremo, pač pa jih z veseljem sprejemamo v osebno informacijo. — Ured« ništvo. — Tovariše prosimo v interesu stva« ri, naj se ne spuščajo v polemike v dnev* nem časopisju, da zadeva ne dobi strankar* skega obeležja in naj se tudi ne udajo vpli« vom tega časopisja, ki ne presoja zadeve s stanovskega stališča. Poverjeništvo UJU — Ljubljana. — Popravki po tiskovnem zakonu. V zadnji številki smo obljubili, da podamo še nekaj pojasnil članom in dopisnikom glede predpisov, ki jih vsebuje zakon o tisku. Zad* njič smo omenili, da mora uredništvo spre» jeti in natisniti vsak popravek, ki je formal* no pravilno poslan in pravilno sestavljen po zakonu in tisku, če je potem vsebina resnic« na ali tudi ne. Pojasnili smo, da mora biti popravek natisnjen v prvi številki, pod istim naslovom, na istem mestu, brez izprememb, brez kakih dostavfcov ali vstavkov. Obljubili smo, da danes nadaljujemo s pojasnili in dotakniti se hočemo vprašanja za katere slučaje je urednik oproščen natisniti popra« vek. Čl. 28. zakona o tisku določa glede tega sledeče: 1. Če popravek ni podpisan ali če ga ni podpisala ona fizična ali pravna oseba, katere ime je v besedilu omenjeno; 2. če je popravek, poslan po oblastvu ali privatni osebi, dvakrat večji od stavka stvari, ki se popravlja; 3. če obseza popravek kaznivo dejanje ali če je nevljudno spisan; 4. če je spisan popravek v drugem jeziku nego se« stavek, ki se popravlja; 5. če je minilo šest tednov od dne, iko je bilo besedilo objav» Ijeno.« — Posebno važna je okoliščina, da mora biti ime dotičnika, ki podpiše popra« vek, v besedilu omenjeno ter to, da ne sme biti nevljudno spisan. Kot nevljudno pisan se smatra, če koga žali. Prihodnjič nadalju* jemo s pojasnili, ki bodo predvsem služila našim dopisnikom. — Prihodnji sestanek »Šolskoupravnega odseka UJU v Mariboru je dne 4. junija t. 1. Ker bo ta sestanek najbrže zadnji v tekočem šolskem letu, se vabijo vsi člani naj se ga go« tovo udeleže. Člani, ki ste sprejeli predloge v reševanje prinesite iste s seboj. — Za pred« sednika Lovše. — Velik uspeh učitelja Do današnjega dne se ni posrečilo nobenemu zdravniku, da bi iznašel zdravilo proti raku. Kakor poroča dnevno časopisje je izumil po dolgoletnem študiju tov. Alojzij Poljšak, strokovni uči* telj v Celju, učinkovito sredstvo za zdrav« Ijenje raka in nevarnih kožnih bolezni. K tako pomembnemu uspehu moramo našemu tovarišu iskreno čestitati! — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka J. Rojila, Ljubl ana Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v LJubljani krepoa oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju. Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Poročilo iz 5. seje dne 17. maja 1928.) IZJAVA. Na temelju poročila o disciplinski preiskavi in tiskovni tožbi in po "vsestranski temeljiti debati izjavljajo podpisani člani ožjega sosveta, zbrani na seji dne 17. maja 1928 soglasno sledeče: 1. Z uvedbo disciplinske preiskave proti poverjeniku Andreju Skulju in uredniku Ivanu Dimniku je prizadeta vsa organizacija, ker se imenovana dva tovariša obtožujeta dejanj, ki so bila izvršena v smislu sklepa ožjega sosveta in v smislu programa dn načel organizacije. Zato se ožji sosvet glede odgovornosti za inkriminirane objave popolnoma solidarizira s prizadetima našima funkcijonarjema. 2. Smatramo, da je disciplinsko zasledovanje državnega uradnika radi dejanj, ki jih je izvršil izrecno v svojem svojstvu kot društveni funkcijo* nar v okvirju oblastno odobrenih pravil, v nasprotju z duhom naše ustave in moderne demokracije ter v neskladu z zakoni in zakonito zajamčenimi •državljanskimi pravicami, ki jih še doslej pri nas ni nihče nikjer izpodbijal •in ki so se rešpektirale celo v absolutistični Avstriji v dobah najjačjega političnega in nacionalnega pritiska, ko je »Učiteljski Tovariš« vodil cesto najostrejšo borbo1 proti najvišjim predstavnikom državne in prosvetne uprave. Priznavamo samo rednim sodiščem dn politični upravi pravico ugotovitve, kdaj je društveni funkcijonar oziroma društvo prekoračilo s svojimi dejanji po zakonu in pravilih dopustno mejo. 3. Dobro se zavedamo, da bi s takim omejevanjem društvene svobode in svobode tiska zgubile stanovske organizacije državnih 'uradnikov svoj pravi smisel, zato se boi organizirano uSiteljstvo proti vsakemu poizkusu omejitve po ustavi, društvenem in tiskovnem zakonu mu zajamčenih dr» žav.ljanskih pravic borilo z vsemi sredstvi in bo to storilo v zavesti, da brani avtoriteto zakona in smiselno njegovo tolmačenje iz namena zako» nodajalca proti samovoljni njegovi interpretaciji. 4. Ne dovoljujemo nikomur, da bi dvomil o najčistejšem našem na» menui, z ugotovitvami na tkzv. črni deski1 služiti samo dobri stvari in šoli ter opozarjati sproti dn pravočasno na posamezne pojave, ki se nam zde šolstvu in stanu v kvar ter tako preprečiti večje zlo. Zato smatramo kot svojo dolžnost, da s tem delom nadaljujemo, pri čemer pa ugotavljamo, da tkzv. 'črna deska nima namena koga smešiti ali žaliti, ampak je zgolj viden, učinkovit način objavljanja dejstev, na1 katera hočemo javnost opo« zoriti. Te pravice pa si ne damo kratiti. V Ljubljani, dne 17. maja 1928. Anton Hren, pov. nam. Josip Kobal tajnik. Rado Grum, gl. blag. Ciril Hočevar, Josip Lapajne, Rudolf Mencin, Anton Mervič, Ljudevit Musek, Robert Plavšak, Josip Ribičič Ljudevit Šijanec. Poverjenik tov. A. Skulj ugotovi sklepe» nost in opraviči tov. Godčevo. Pojasni, da je sklical sejo zaradi dogod* kov v zadnjem času v organizaciji. Omenja disciplinsko preiskavo proti sebi in uredniku tov. Dimniku. Tekom seje so se napravili sledeči sklepi: 1. Poslovnik »Mladinske Matice« se raz* množi dn pošlje članom ožjega sosveta. 2. Na glavno skupščino Saveza državnih nameščencev v Sarajevu odpošlje organiza* cija dva delegata. 3. Proti celibatu učiteljic se stavi na sej; glavnega odbora v Beogradu poseben pred« log. 4. Odobri se kredit 500 Din, ki ga je poverjeništvo ) nakazalo učiteljiščnikom ¡v Ljubljani. 5. Odobri se sklep poverjeništva, da po= veri zastopstvo odvetniku v zadevi tiskovne tožbe proti poverjeniku tov. Skulju in ured» niku tov. Dimniku. 6. Odobri se predlog Osrednjega izobra* ževalnega odseka, da se vrši v glavnih počit« nicah II. samodzobraževalni tečaj, ki ga pri* pravi odsek. Istočasno naj se podvzamejo koraki, da se zopet uvedejo okrajne in ob* lastne učiteljske konference. Za kritje stroš* kov samoizobraževalnega tečaja naj se na* redi prošnja za podporo. 7. »Mladinska Matica« naj tiska 1000 iz* vodov več nego je naročil. 8. Strokovno in pravno mnenje odličnih pravnikov Zveze državnih nameščencev v zadevi preiskave predsednikov okrajnih uči» teljskih društev zaradi referenta naj se raz« množi in pošlje vsem predsednikom in čla* nom ožjega sosveta. Sestaviteljem naj se iz* reče zahvala! 9. Vsi člani ožjega sosveta naj skliče j o predsednike svojih okrožij in jih pouče o po* loža ju. • 10. Načrt pravil, ki ga j.e sestavil Izvršni odbor v Beogradu, naj člani pregledajo in stavijo predloge do 22. maja. 12. Ker je pri več oddelkih velikega žu* pana v Ljubljani in Mariboru nameščenih mnogo uradnikov, ki prejemajo svojo plačo na račun prosvet, naj se ugotovi, da dobimo tako kredit za učna mesta, za katera ni krit* ja v proračunu in jim grozi redukcija. 12. Poverjeništvo pristopi pogojno k za* drugi Učiteljski dom v Ljubljani z 10 deleži proti naknadni odobritvi pokrajinske skup* ščine. Enak znesek se pošlje Učiteljskemu domu v Mariboru. 13. Zaradi prevedbe kronskih upokojen; cev na dinarske naj se store potrebni koraki pri Zvezi državnih nameščencev. 14. Gospodarski svet naj se skliče v naj* krajšem času k seji! Damam z deže«e je posebno priporočljivo trajno kod^anje in vodna onoulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh mansah, kakor tudi za izvrševanja vseh lasnih del ne priporotV IPotoiM ta za »¡i gos ade. im\)m S». Petr» cesta 12 Stanovska organizacija UJU Is poverjeništva UJU. (Namesto okrožnice.) —pov. Ona okrajna učiteljska društva, ki niso še sklepala o ustanovitvi obramb* nega sklada, naj to store na prihodnjem svo« jem zborovanju. Sklep naj sporoče poverje* ništvu. 2. Javite delegate in namestnike za po« krajinsko in državno skupščino, ako tega še niste storili. Za vsakih začetih 50 članov en delegat. 3. Vsak sklep ali predlog napišite na poseben list, ker nam prihranite prepiso* vanje. 4. Tovarišice naj se zaradi celibata ne vznemirjajo, ker smo in bomo še storili vse potrebne korake, da določba ne pride v šol* ski zakon. iz društev: Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LO= GAŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 2. ju* nija ob 8. uri v Dol. Logatcu. Med drugimi važnimi točkami dnevnega reda je tudi na* stop tov. Pibrovca iz Jesenic v smislu de* lovne šole. Pričakujem polnoštevilne ude* ležbe. — Predsednik. = NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo zborovalo v soboto 9. junija 1928 ob 10. uri v Črmošnjicah z običajnim dnev* nim redom. Izhodišče Uršna sela. Prijave za skupno kosilo sprejema šodsko vodstvo v Črmošnjicah. Odbor pričakuje polnošte* vilne udeležbe. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LJUTOMER=GOR. RADGONA zboruje v soboto 2. junija 1928 na Ščavnici z začetkom ob 11. uri po običajnem dnevnem redu. Pre* davanje tov. Koprivca: »Pismene in risalne vaje v osnovni šoli«. Zborovanje se vrši sa» mo ob lepem vremenu, v slučaju slabega vremena pa teden pozneje, t. j. 9. junija istotam. = UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO# VENJGRADEC zboruje glasom sejnega sklepa v soboto, dne 2. junija 1928 ob 9. uri v Slovenjgradcu. Na dnevnem redu je med drugim: 1. Razpravljanje o Lavtarjevih ra* čunicah in sklepanje o uvedbi istih v vse šole v srezu; glavna poročevalka tovarišica Ton* cka Vavpotova. 2. Volitev novega knjižnič* nega odbora in sklepanje o ustanovitvi ob* lastne učiteljske knjižnice. 3. Razgovor o vi* šini članarine za poslovno leto 1928./29. — Udeležba je obvezna in to tembolj, ker bo zborovanje nekako nadomeščalo nekdanje okrajne učiteljske konference. Kakor druge* krati, tako se tudi tokrat ne bodo pošiljala posebna vabdla; saj se je o tem zborovanju sklepalo na zborovanju dne 28. aprila 1928 in se vrh tega, kakor običajno, vabilo objavi v »Učit. Tovarišu«. Zdelo se mi je potrebno to radi tega povdarjati, da ne bo zopet kdo svoje neudeležbe opravičeval s tem, da ni dobil posebnega vabila. — Predsednik. = OKRAJNO UČITELJSKO DRU* ŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo zborovalo v soboto 9. junija 1928 po prihodu vlaka v šoli na Vrhniki z običajnim dnevnim redom. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA zboruje dne 9. junija t. 1. ob 10. uri v Bodo delnis k/il kmetijski tečaj od 9. do 28. julija t. 1. na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Udeleženci imajo stanovanje in hrano na Vinarski in sadjar» ski šoli proti plačilu 700 Din, polovico te vsote plača oblastni odbor. Prosilci morajo imeti usposobljenostni izpit; pri sprejemu se bo predvsem oziralo na one prosilce, ki so že delovali na kmetijsko»nadaljevalnih šolah. Oblastni odbor bo v bodoče podpiral samo one kmetijsko»nadaljevalne šole, ki jih vo» dijo učitelji, kateri so se udeležili kmetijske» ga tečaja v Mariboru. — Udeleženci naj se priglasijo do 15. junija t. 1. oblastnemu od* boru v Mariboru. — Gospodinjski tečaj za učitel jice. M a* nborski oblastni odbor hoče pomagati uči» teljicam, da se usposobijo za vodstvo gospo* dinjsko»nadaljevalnih šol na deželi. V ta na* men priredi za učiteljice, ki bi se hotele po* svetiti temu idealnemu delu, štiriteden* ski gospodinjski tečaj od 9. julija do 4. avgusta t. 1. v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Udeleženke imajo hrano in sta* novanje pri šolskih sestrah proti plačilu 1000 Din, polovico te vsote plača obl. odbor. Prosilke morajo imeti usposobljenostni izpit; pri sprejemu se bo predvsem oziralo na one prosilke, ki so že delovale na gospodinjsko« nadaljevalnih šolah. Oblastni odbor bo v bo» doče podpiral samo one gospodinjske*nada» ljevalne šole, ki jih vodijo učiteljice, katere so se udeležile gospodinjskega tečaja v Ma» riboru. — Udeležnke naj se priglasijo do 15. junija t. 1. oblastnemu odboru v Mariboru. Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA, Stari trg štev. 18. Ed.Škopek, Ljubljana, Mestni trg 8 priporoča birmanske ure, verižice po najnižjih cenah. Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Krasna birmanska darila najceneje kupite pri Fr.P.Zajet trgovina ur in zlatnine, Ljubljana, Stari trg štev 9. Afil cm <7)1 r P flor svilene v vseh barvah. 1V Ug 11 UILtZj Največja izbira, najnižje cene. Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Učiteljski pravnik. —§ Pojasnilo o kolkovanju raznih vlog. V zadevi kolko vanj a prošenj za razna od* sodstva (po privatnem poslu in radi bolova» nja) je izdalo predsedstvo delegacije mini» strstva financ v Ljubljani pod št. 7383/pr. B ex 1926 od 12. novembra 1926 jasna navodila, ki so ponatisnjena v Finkovem VI. zv. tek. štev. 83., str. 80. Iz njih sledi: 1. Kdaj se za» more uporabiti čl. 128. čin. zak. glede takse prostega vlaganja prošenj: Le takrat, kadar gre za vloge in pravice, ki se nanašajo na osebne in rodbinske pravice po čin. zakonu, kakor n. pr. za priloge k »Služb, listu« in, če odobritev teh zahtev ni odvisna od svobodne ocene pristojnih ministrstev oziroma starej» šin, temveč od sile zakona. 2. Vse prošnje za odsotnost po privatnem poslu in radi bo» lovanja, se morajo kolkovati po tarif, po» stavki 1. tarif, zakona, ker odobrenje ni od» visno od sile zakona, temveč od svobodne ocene pristojnega starejšine. 3. Iz interpre* tacije 'čl. 128. čin. zak. pa tudi sledi, kdaj so ostale vloge podvržene kolkovanju, to je če so predložene prosti presoji predpostavijo* nega starejšine. Dodatno k zgoraj citirani odredbi, je izšla še ena tozadevna odredba velikega župana ¡ljubljanske (oblasti, glej Fink VI. (šesti) zvezek br. 127, str. 125, ki se docela krije z gorenjimi izvajanji. (Šol. upr. ods. pov. UJU — Maribor). —§ Kontraktualci — prošnje za sprejem v državno službo. Ker so kontraktualci v službi države in ne v začasni državni službi, ne morejo prositi za stalnost v drž. službi, temveč za sprejem v stalno državno službo v smislu čl. 12. urad. zakona. — z dnevom, ko jim je podeljeno državljanstvo. Kako je opremiti prošnjo za sprejem v državno sluz» bo — glej »Ročni katalog za leto 1927./28.« na strani 34.—36. Poleg ostalih prilog je pri* ložiti prošnji uverenje o službeni dobi skle» njeno z dnevom sprejema v državljanstvo. V uverenju mora biti ločena doba prejšnjega od dobe kontraktualnega službovanja, ker se šteje kontraktualna služba le za pokojnino in osnovno plačo in ne za položajno plačo. — To v znanje vsem prizadetim in onim, ki so nas vprašali za tozadevna pojasnila Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! LISTNICA UREDNIŠTVA. V današnjo številko so prišli samo naj* nujnejši dopisi, ki so važni in nujni z ozi* rom na ¡položaj1 celotne forganizacije. Pro* simo, da dopisniki to upoštevajo. MALI OGLAS» Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln loeialn« namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanj» znesek Din 5 —. VSEH VRST SVILE za letne obleke — za reklamo — že od Din 28 naprej. I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. Lepo sobo oddam 1—2 osebam event. s hrano čez poletje v najlepšem delu mesta Ljubljane. — Dopise na upravo pod »Raz* ve dri 1 o«. r Floberl puške, lovske puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribških potrebščin ter umetalni ogenj. tv F. K. Kaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. Kdor oglašuje ta napreduje! Stran 4. UČITELJSKI T O VA R I S , dne 25. maja 1928. Štev. 45. OKr» ii ul i c» našo akcijo cene prodaje, s katero smo V/Ull« VlfčitllO imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. Nudimo Vam; 3 m modernega blaga e *; „ i r £ «^„J T\: „ QO£'_ za damske plašče s Ia podlogo po Ud|llO I13/KJ Ciilll Ulll OUO - in to na šestmesečna obroke. Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg štev. 17, I. nadslropje. M Telefon štev. 2825. Modni atelje Martin Pevec Ljubljana, šelenburgova ulica 4. Izvršuje obleke vseh vrst. - V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — De'o solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovora do 3 kratno odplačilo. W\U U/ U/ U/U/U/U/ U/ U/U/ U/ U/UAi/U/U/U/ u/ wwww\uw\u | Pomladanske plašče | moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih S; vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki S 3 Fran Lukid, Ljubljana, Stritarjeva ul. g S A.Škedelf, Ljubljana, Stari trg Ha priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! papir. Na debelo! Priporoča se knjigoveznica, galanterijska Sls»"- delavnica — okvirji za slike —«SS Matko Pogačnik Ljubljana, Sv. Florjana ul ca št.12. MEHANIČNO UM ETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entianje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčic, Ljubljana, Kongresni trg 3. Cvetličarna Pavel Šimenc Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 33 i-STi ffil fTT-i 'fi -ITI i-iift l~Sn priporoča veliko izbiro umetnega in svežega cvetja, vencev ter navadnih in poročnih šopkov. VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA IN ŠEV/JOTA ZA ŠPORT IN 7UR/S7/KO/ A.