ITALIJANI PRODAJAJO DELEŽ NA GÖLTEN NEVZDRZNE RAZMERE ALI NAGAJANJE SINDIKATA? KM I i II ZDRAVI NAPOTKI ST. 59 - LETO 61 - CELJE. 28. 7.2006 - CEMA 300 SIT -1.26 EUR ^ PROTE ZARADI Stanovanjski kredit, da! -mo stroški odobritve banka Celje »BLEFERJIIH ZVITOREPCI NISO PTIČI IZ MOJE JATE« DOGODKI Ni UVODNIK V Čigave čevlje ob asfaltni bazi? Pravijo, da v življenju slej ko prej naletiš na svojo asfaltno bazo, pa ne glede kaj počneš. Sliši se skoraj laka kot f vse hudo vdana stara mama. ki dobro ve. da mora skozi življenje vsak nositi svoj križ. In ta asfaltna baza je v resnici postala ležak križ, le da se vedno vpraša, ali res tako giben. Če je Mirko h. yvač prej čbvek. o zgodbe 7 kal TERZAN li kaj dobrega kot slabega. Krajevni veljak z debelo denarnico, ki da nekaj tudi na lokal-patriotizem. Ravno toliko, da nekaj velja in žal tudi ravno toliko, da se na »raja« ne ozira preveč. In to je verjetno tisto gnojilo, ob katerem je iz majhne obcestne delavnice zrasla za Planinsko vas megahmanskaželeznapošast. Vtistigmoti železja in betona je vloženega zelo veliko denarja. Zdaj. ko so zgrajeni ogromni betonski silosi, je niti ni tako enostavno prestaviti, kaj šele 30 ljudem povedati, da jim ne bo več rezala kruha. Do tu se človek čisto lahko postavi v Kovačeve čevlje in brez slabe vesti z njim 5piisri solzo ali dve. Na drugi strani pa si predstavljajte, da ste deveta ali bog-vekatera generacija kmetov, ki se preživljajo s pridelki ravno tiste zemlje ...Ali pa da ste priseljenec, ki si je pritrgal od ust za vikend hišico nad idilično vasico ... Ali pa da ste mlada družina z lepo novo hišo. ki ste si jo, tako ste mislili, postavili v neokrnjeno naravo ... Pa karsižebodi. nič od le.ga verjetno ne bi počeli ob kamnolomu Pirešica. Naj ini planinski asfalterji odpustijo primerjavo, a da zadeva ne hrumi, da skorajda diši in je ah in sploh lepa, se človek tudi ne more strinjali, pa njihovo pošteno delo gor ali dol. V čevlje teh okoliških ljudi se res nihče ne bi rad postavil. In kdo je vsega skupaj kiiv? Težko reči. Upam pa, da tisti šentjurski uradnik, polüik ali kdorkoli je že bil. ki je dal Kovača zeleno luč. češ bomo že aredili, vsaj kdaj pa kdaj zaradi tega slabo spi. Kdo bi torej šentjurskemu podžupanu zameril sila diplomatski odgovor na zelo direktno vprašanje: "Kaj pa bi vi storili, če bi vam postavil asfaltno bazo pod okno?" Odgovor »jaz sem pa doma v tej in tej vasi. Lepo povabljeni kdaj na obisk,« res ni v nobenem kontekstu. A dejstvo je, da nihče ne bi rad teptal poštenih in podjetnih ljudi (vsaj načeloma, če pustimo pregovorno slovensko fov-šijo ob strani), nihče ne bi bil rad komu poslovni krvnik in nihče ne bi hotel imeli na vesti 30 lačnih družin. Prav nihče od nas pa, roko na srce. tudi ne bi hotel imeti asfaltne baze pod oknom. Pa je lahko Mirko Kovač »še pa še fajn« gospod. Italijani prodajajo^ icupuje Zamerniic? Italijanski konzorcij prodaja 51-odstotni delež na Golteh - Pri iskanju strateškega partnerja sodeluje tudi poslanec Mirko Zamernik ineevrov.pri čemer je la sezona lastnikom pri-esla dobiček. Pa vendarle Ihajajo. Eden od nezane-larljivih razlogov naj bi bi-slabe izkušnje, zlasti bi-tkratske in politične na-Lve. Zdaj se seveda poraja irašanje, kdo bo odkupil ižnotirolski delež. 3 rečem ivvečina»! iski delež _iban veliko, čepr, naj bi italiji zela zreška I to, ker v Unior Turizmu zanikajo govorice. Menda so jili Italijani pred časom seznanili z namero, a to je tudi vse - od takrat se o nakupu naj ne bi pogovarjali. V Termah Olimia, ki so tudi med »kupci«, bi jih sicer center zanimal, vendar imajo druge obveznosti. Tudi številke o ceni se precej ra von se od 2,5 so bili na Golt menda želijo partnerja, čepn centra zanima vendar v italij menda vedo, da bi ' iztržili manj denarja, tvu želijo, da bi d> ■r Italij ih sedi vedel Nadvoz čez železniški Lipa, V občinski upravi v Štorah omenjajo, da ne gre Pred gradnjo nadvoza Začetek gradnje težko pričakovanega ObCina Stori ; je doslej zagc itovila plačilo ladvoza čez železniško progo v Štorali je projektne dokumentacije, kar znaša približ- iredviden za začetek oktobra. Pridobiva- no 40 miiijono v tolarjev, odku pila je večino ije izvedbenili dokumentov je v zaključ- potrebnitizem Ijišč ter pridobil a ustrezna so- it fazi, trenutno so v revizijskem postop- giasja. Občina mora poskrbeti osmih nadoms -smili garaž, ki bodo stale 8 v državnem proračunu ie za letos in j hodiije leto zagotovljenih 500 milijonov larjev, poleg tega zneska pa mora direkcija državne ceste zagotoviti 248 milijonov, ki nima, zato bodo v rebalansu državnega p računa za leto 2007. Gre za strošek za de\ cijo državne ceste na območju pri Godcu Nihalka Žekovec vozi tudi v poletnem času. Tako kot zimski se na Golteh veča tudi lei ni, ki nlet, ikega le za nakup tudi tujci -ski družbi ga čaka v centru - m tudi za- Emesta Kovača predsednik skit lian Ini Slovenski d to se najbolj pogosto ome- nadzornega sveta, v katerem beul ki ! iO namreč okti Ibra nja Rogla. sicer sodeluje kot predstav- 2003 ust anovili družbo S tem bi se strinjali tudi v nik slovenskih lastnikov. Ko- čimer so pristopili k Zgoruji Savinjski dolini, ven- vač italijanske namere ne ko- sniči uju dolgoročr lega dar po mozirskib ulicah ome- mentira, pravi le, da jih last- med 3dnega in Teglj ske- njajo nekoga drugega, in si- niki niso za nič pooblastili gapi kta obnove turi stič- cer zgornjesavinjskega po- niü nimajo kakšne tovrstno nega dišča. Družbeni] ,1 milijona ev občine 1-uče in tudi sicer zna- z ulice, pravi tudi direktor ružbe ie bila ra nega ljubitelja centra na Mo- velenjskega premogovnika centi ;olte v priljubi. ieno zuski planini Mirka Zamer- dr. Evgen Dervarič; »imena domače In mednarodno: nika; .S strani Občine Lute si bolj izmišljujejo. Resnih sko etuo turistično sem bil dvakrat pooblaščen. pogovorov, kolikor vem. saj dišči iodobno infrast ruk- I, kaj se bo zgodik pogovorih f -ridobivč apart a po- moč sem prosil tudi. ja Janeza Janšo.« Zamernik pravi, da pogovori niso končani, da v bistvu apapi Zamei B ni niče-zalo premosti po- Končno je po njegovem tudi cena italijanskega deleža, 2,5 milijona evrov, »malo huda«. Vendar je zagotovil, da bo vložil vse moči za pridobitev primernega partnerja, saj bi bila v nasprotnem primer lo. Seveda obstajajo inten: ne aktivnosti, da bi našli koga, ki bi bil pripravljen datno vlagati v razvoj cen saj ostali dmžbeniki nii mo kapitalskih možnosti Golte je bilo že veliko vlc nega, zdaj je treba nac vati in sam sem optimi Načrti Z bogato ponudbo . Med drugim so na-posodobitev žičniš-rav, ureditev cestnih 'zLjubnegainizMo-"npo- nočit' alje- •olei v se med vlja še 22 devet ob-nekaj po-:lj, med ka- dilka. o podat niki Golt p partnerjev. To čin Saša regije sameznih podj terimi izstopa HTZ, hčerii ska družba velenjskega pn mogovnika. Slednji se j pred leti pridružil Italijanoi ter v bistvu začel zgodbo združevanju družbenikov i vlaganju v center na Mozi dokončne valncga s krajinske) dobitev a Nekaj t( a parka ter poso-jskega vrta. jati na vsa »črna« d( a Golteh - od smr -eč dveh delavcev, t a 50- KRATKA SLADKA Žekovec, preko težav z infrastrukturo do zadnjega odmevnega dogajanja, ko je skupina upokojencev iz vse Slovenije za več ur v nevihti ob-:i Me dve d-pred krat- Pred 9 ivesticija v nadvoz med zadnjo domači-a Toharjah in pošto v blokovskem nase--ipa bo v celoti stala približno milijardo rjev. Konec gradnje je predviden za ko-prihodnjega leta. BRANE JERANKO Zdaj je cesta, zdaj je ni logaške Slatine Branko Kidrič je dejal, da je bilo ;to rekordno po naložbah. Kar sploh ni čudno. lajstimi dnevi, ko je v Rogaško prispel prometni minister, so vse, kar so že izkopali, da bodo zgradili kolesarsko stezo, zasuli, da se je minister lahko lepo in hitro peljal skozi zdraviliško mesto. Teden dni kasneje je bilo spet vse razkopano. Še dobro, da je predsednik Janez Drnovšek odpovedal prihod ob občinskem prazniku. mA Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri sedela na sedeži jak. Mimogrede kim je irisedežnica usj prestala dodaten tehniči gled, na Golteh pa p: da raste število obiskov mermrpo"udija, da ji lešm odgovor o odgovc e Dobrna, zato za olegom svetnikom postavlje-' " odgovornega kar sredi na Golte ■hvzadnj ih letih ve- hko nai ejenega. in prizna- »a. da j( lo precc ! Italijane ■j smole. spremlja-Vstop slo- venskih partnerje V je takrat 1 dodatei u impulz. vendar je treba i ladaljevati -vnasp ikoZamer- nik, bo začel čei iter drseti navzdol . In tako ie v bistvu dejstvo 1 e to. da It, ilijanipro- lolte. ki t ako In ta- ko potil !bujejo di Ddaten ka- pital za: nadaljnji i -azvoj.Os- talo, kd 0. kdaj, kako in za koliko. pa je vsa j zaenkrat velika n cznanka. SELIŠNIK lili Etiii. Psi lajajo, a karavana gre dalje Protestniki zahtevali nazaj svojo kmečko idilo - Asfaltna baza v Planinski vasi je poslovni uspeh »Smo daleč od pravne države, blizu divjemu zahodu. Smo kmetje sredi umazane industrijske cone. Župan Štefan Tisel, doktor medicine, in minister Janez Podobnik, doktor medicine -kaj pa naše zdravje? Ustavite nasilje nad naravo! Zavarujte nam vodo!« To so napisi s transparentov s sredinega protestnega shoda v Šentjurju. Krajani Planinske vasi se namreč že osem let neuspešno borijo proti podjetniku Mirku Kovaču in njegovi asfaltni bazi. Šentjurčani že lep čas niso videli spodobnega protestnega shoda. Karje z dobršno mero radovednosti vneslo kakšno pikro na račun oviranega prometa na Kvedrovi med policijo in knjižnico. Or-ganizatoi-ji, Gibanje za pravičnost in razvoj. Zveza ekoloških gibanj (ZEG) Slovenije n Civiln; vo okolja IZ o si zadevo: I pri Pia I nskev že. kar hoče. Planinska vas pa nikoli vec ne bo taka kot le bila. ker tudi če se vzpostavi prvotno stanje, tega miru, sožitja ter zaupanja med ljudmi in v državo nikoli več nc bo.« D prečkanje c I so občasno u Zgodbe krajanov, pri Ijencev, odseljencev in zg naključnih somišljenikov bile podobne. Asfaltna hi v to vas ne sodi! ilrupa, sm du in vsega, kar taka im strija prinese zraven, pa ti ne mislijo več prenašati. J n ko so kakšne pol ure J dili i Pi' I tja če2 so se s transparenti namenili še pred občinsko stavbo. Vidno razočarani, ker jih nihče ni sprejel, so pred vrati še enkrat prebrali svoje zahteve. Vse točke naslovljene šentjurskemu županu Štefanu Tislu, načelnici UE Andreji Stopar, ministru za okolje in. prostor .Janezu Podob-niku in ministru za javno upravo Gregorju Virantu lahko združimo v zahtevo, da asfaltna baza čim prej izgine iz njihove vasi, oni pa zaživijo življenje, kot so ga imeli nekoč. Zahteve so po nekaj zap L jevi in podžupanu Artnaku. Načelnica mag. Andreja Stopar, ki je v s tem povezanih postopkih pogosto tarča različnih obtožb zdaj z ene, zdaj z druge strani, je pojasnila, da je Kovačevo obratovalno dovoljenje legalno in omaje ga lahko zgolj in edino nova študija o škodljivih vplivih na okolje. Predsednik ZEG Karel Lipič j e ob tem večkrat poudaril, da je sistem, v katerem je potencialni kršitelj tudi naročnik raziskave, do temeljev zgrešen. Rezultatom pa kljub pooblaščenim izvajalcem enostavno ne zaupajo. Pri vsem skupaj pa je skregano z zdi-avo pametjo, da vsaka stran maha z pravnomočnimi odločbami. Stoparjeva je povedala, da je prišlo do določene pravne dvojnosti in si strokovnjaki vse do vrha niso enotni, kdo ima prav. V tem primeru seveda tej agoniji ni videti konca. Še posebej, ker je Matjaž Majerič iz Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj zatrdil. Predstavniki organizatorjev, Karel Lipič (ZEG). Mihaela Kotnik (Iniciativni odbor za varstvo okolja Planinska vas) in Matjaž Majerič (Gibanje za pravičnost in razvoj) da se bodo z vsemi sredstvi borili do konca in če baza ne ho zaprta danes, bo jutri zagotovo. Občina ni nič kriva Podžupan Jože Artnak si je pri vsem skupaj lahko pi-latovsko umil roke, češ oseba v postopku je država in ne občina. Slednji pa seveda ni vseeno, kakšne težave imajo občani. »Eni in drugi,« je dodal. »Seveda pa občina samo sledi državnim potezam in kot taka zakonov ne krši.« Mihaela Kotnik iz civilne iniciative Planinske vasi pa ga je takoj popravila, da je država sicer sprejela zakone, po katerih je bilo mogoče bazo legalizirati, občina pa je hila tista, ki je spremembo namembnosti kljub vprašljivim okoliščinam izpeljala. A občina stoji za svojimi postopki in jih ne more izničiti, je odvrnil Artnak, Kot-nikova pa, da bodo za to poskrbeli oni. O sporu, ki se je tudi zaradi Drnovškovega pisma v podporo protestnikom, objavljenem na njegovi spletni strani, razvnel med predsednikom države in predsednikom vlade, pa tako govori že vsa Slovenija. K predsedniku države se je zaradi tega namenil celo minister Virant, ki so ga večkrat obtožili, da je pritiskal na šentjursko načelnica, naj reši stvari v prid Kovaču. Stoparjeva je kakršnekoli pritiske kategorično zavrnila. Direktorica podjetja Asfalt Kovač Nataša Dober-šek pa jc Drnovšku vmila precej jedko odprto pismo, v katerem je med drugim zapisala: »Pustiva to, da ste bili predsednik vlade, ki je zako- nodajo, ki dovoljuje postavitev asfaltne baze v to območje, sprejela, nedopustno je, če že kot predsednik Gibanja za pravičnost in razvoi delate krivico in moralno Škodo nekomu, ki ga niste nikoli videli, ga ne poznate in ne veste o njem ničesar, naiboli nedopustno od vsega skupai pa je, da ste najprej in prvo predsednik države, tudi države, kjer ta »samostojni podjetnik« domuje, plačuje davke in kot dober državljan pripomore k tvornosti in razvoju.« O tem, kaj si Mirko Kovač misli o vsem skupaj, smo pisali že velikokrat. Tudi v zadnjem pogovoru je povedal enako. Protestniki in njihovo število ga ne skrbijo pretirano, ker naj bi šlo za peščico nahujskanih ljudi, ki so pač s seboj pripeljali še sorodstvo in prijatelje. Nedokončana sodba na vrhovnem sodišču se ga tako ne tiče, ker je zadeva prori državi. Vsi njegovi problemi pa so tako in tako zrasli na zelniku velikih asfahnih lobijev. Včerajšnji datum, ki ga navajajo njegovi nasprotniki, ko naj bi mu poteklo poskusno dovoljenje, pa je ničen. »Dovoljenje sem dobil 12. julija in je od 21. že pravnomočno. Imamo vsa dovoljenja in baza obratuje s polno paro. Trenutno imamo 30 zaposlenih in vse teče po načrtih,« pravi Kovač, ki niti slučajno ne razmišlja o kakršnih koli podjetniških spremembah. In morda bo najbolje, da končamo z njegovimi besedami - »psi lajajo, a karavana gre dalje«. SAŠKA TERŽAN Poto; ALEKS ŠTERN Rozalija Perčič. najbliž ja soseda baze: »Stvari se ni so nič spremenile, smrdi ropota sicer nekoliko J ampak vseeno preveč z Franc Bohinc: »Stvari se spremmiaio na .slabše. Emi-sii je vedno več. hrupa je vedno več, dela se vedno več. Čeprav so nekaj poskušali ukreniti glede hrupa, je vse skupaj bolj za šminko. Najbolj neznosen je asfaltni smrad. V hlevu smrdi po njem, namesto no dreku. Zadeva je skorumpirana že od začetka.« NaS mje ]e če, spremenilo se nam sto odstotkov. Mi tu nt remo več živeti. Mislil bosta država in občina f skupnimi močmi poskrbeli, da se ta svinjarija umakne iz naše vasi. Za njega je bilo vedno vse legalno, za nas pa nič. On se z nami sploh ne pogovarja. Iz naše tudi debela laž je, da smo ga kdajkoli podpirali pri gradnji baze. Krave so zbolele, dobili smo prepoved za oddajo mleka in naša eksistenca je ogrožena.« Tatjana Oset: »Tega shoda sem se udeležila zato, ker se v državi Sloveniji prepogosto dogaja, da zakon ne velja za vse ljudi enako. Zakon velja za vse. Ta človekova pravica se v tej mladi državi še zdaleč nc uresničuje. Kdor ima denar, vpliv in položaj, ima svoj prav in lahko doso- .........- more biti. Onesnažuje se voda nad izvirom, deponira se odpad, kar nikakor ne gre skupaj, kakšne bodo pa posledice, bomo še videli. Širša bo podpora, večja je verjetnost, da nain uspe. Sicer pa če bi šlo pu re- gul ispei poti, bi tako Če pa bo posredi spet korupcija in podobno, je pa vprašanje.« •fv Ii FOTOGRAFIJA POLETJA 2006 Deldicnzgrnüoviiziieska popoldansko rekreacijo Poletna razpoloženja Kot smo že zadnjič 7.api-sali, smo tudi v drugem tednu L odzivom na našo letošnjo akcijo izbora najbolj zanimivih, privlačnih in nenazadnje tudi tehnično dobro posnetih in izdelanih fotografij dopustniškega utripa v uredništvu zadovoljni. V petek smo vas opozorili, dajeprifotografiraniu treba paziti tudi na to, kako izbran motiv posneti - kaksm sta osvetlitev, kompoziaja -in nenazadnje tudi na to. da v ospredju fotografije m kdo, ki objekti\Tj kaže hrbet. Pa smo takoj dobili odmev našega naročnika Toneta, ki le opozoril, da sta bili aami s senčnikom, ki sta objektivu kazali hrbet, celo zmagovalni motiv lanskega poletja. Da se razumemo - »kazanje hrbta« ni vselej enako. Eno je, če je na fotografiji prijateljsko omizje in je večina nerazpoznavna, zato ker se obrača stran odfotografa, drugo pa, če fotografija prinaša kakšno sporočilo. Za primer takšne smo ta teden izbrali posnetek Danice Gobec s Spominske 5 v Ccljii, ki je v objektiv ujela mladeniča med popoldansko rekreaci- jo. Poletno razpoloženje odraža tudi fotografija Marije Vozlič, Laše 19a, Podplat, ki je v trajen spomin zabeležila deklico med gradnjo gradov iz peska. In še bela muca, ki jo je Luka Gobec, prav tako s Spominske 5 v Celju, zmotil med opazovanjem vrt- Mucln pogled ne svetilke. Za zadnji dve fotografiji morda še kratek nasvet: avtorja bi morala bolj paziti na izrez, saj so v vrhu fotografije deklice na plaži moteče iztegnjene noge drugega kopalca, pri beli muci pa moti odrezana posoda na levi strani fotografije. Cetis med »Top 50« Osrednja revija na področju biome-trije ID World, ki izhaja enkrat letno, je objavila 50 najpomembnejših podjetij na svetu, ki se ukvarjajo z biometrijo. Mednje se je uvrstil tudi celjski Cetis, družba za grafične in dokumentacijske storitve, ki bo slovenske biometrične potne liste začel izdajati 28. avgusta. Kot SO zapisali v reviji, se iskanje vse boljših varnostnih rešitev na področju potovalnih dokumentov odraža v na- domeščanju starih potnih listov z bio-metričnimi. Skupaj s potrebno prenovo sistemov za prestopanje mej je tako treba temeljito prenoviti tudi tradicionalno proizvodnjo in personalizacijo potnih listov. Prav zato so objavili lestvico petdesetih najboljših proizvajalcev biometričnih potnih listov, saj bodo le-ti omogočili, da bo do te tranzi-cije sploh lahko prišlo. Med »Top 50« so se po izboru revije uvrstila podjetja z najboljšo tehnologijo e-potnega lista. AKCIJA iNovi tednik m POTOZOOM SBndrovtrg,V( ^Iščeta ) poletja 2006. ?f»ošljite j originalne fotografije s svojega dopusta ^v (na morju, v hribih, na potovanju . ' : alipalcarpnvasdoma) na naš naslov: Novi tednili, Prešernova 19,3000Celje. Vsalt teden bomo ^izbrali in nagradili i fotografije tedna. >.. Avtorji fotografij bodoprejeK: , , 1. majico NT&RC 2. dežnik FOTO ZOOM i Nagrajencem tega tedna bomo nagrade - majico NT&RC. dežnik Foto Zoom in album za 200 fotografij fo-to Zoom - poslali po pošti, vas pa vabimo, da nam pošljete čkn več fotografij, rta katerih bo zaznati letošnji poletni ntrip. 3. Album za 200 fotografij FOTO ZOOM M^» ätaje. ki bo trajala 10 tadnov, pa bo^M»^. Avtorje teh čaluijo lepe nagrade, med drugim digitalni fotoaparat ki ga podarja g FOTO.;C'..-M. , Novi tednik .vomzoom Nanje, kot so zapisali v reviji, se vlade lahko zanesejo, da ponujajo učmkovi-te rešitve na tem področju. Kot smo že pisali, bodo prve biometrične potne liste iz celjskega Cetisa za-čeh pošiljati 28. avgusta Nov potni list bo po zunanjosti zelo podoben sedanjemu, na prvi strani spodaj pa bo imel znamenje, da je v njem čip. Potni list z 32 stranmi bo stal 6 tisočakov, medtem ko bo tisti z 48 stranmi 500 tolarjev dražji, US Št. 59-28. julij 2006 - 2G06i Ime in priimek: Od Guzeja do observatorija Obiskali smo Prevorje in izvedeli vrsto zanimivosti - Sobota in nedeli.i v znamenju prireditev in novih pridobitev Prevorje ob regionalni cesti Šentfur-Kozje je kot kokoš, pod katere perutmi sc varno skriva šest prijetnili zaselkov: Lopaca, Krivica, Košnica, Žegar, Straška Gorca in Dobje pri Lesič-nem. Na Prevorju živi nekaj več kot 700 prebivalci v južnem delu občine Šentjur. Ime pove, da je na tem predelu veliko prevalov oziroma prevojev. Svet je zelo razgiban že na kratke razdalje in je sestavni de) kozjanskega gričevja s številnimi vziwtinami in dolinami z najvišjim vrhom Pu-horje, 618 m. Čeprav smo Prevorje velikokrat obiskali in o njem in njegovih prebivalcih mnogo napisali, pa smo ob zadnjem poletnem obisku vseeno odkrili kai nekaj prijetnili novosti. Čeprav nas ob uri, ko smo bili v prostorih krajevnega urada, ni obisltalo veliko domačinov, pa smo s pomočjo predsednika KS Prevorje Mirka Pajka in tajnice Majde Rezec dodobra preče.sali zanimivo pokrajino. Majda Rezec je pred več kot desetimi leti pustila dobro službo in ostala doma. Ob delu v hlevu in na polju najde še vedno dovolj časa za delo v krajevnem uradu, različnih društvih in za vodenje Ljud-skili pevcev s Prevorja, ki pojejo šest let, izdali so dve kaseti in imajo v svojem repertoarju okoli 150 ljudskih pesmi. Je tudi odlična ljudska pesnica, ki je letos izdala drugo pesniško zbirko Naj zap o jem Mirko Pajek tebi. Je tudi aktivna članica Literarnega društva Šentjur, kjer so odlična ekipa in dobro sodelujejo in ustvarjajo. Razmetane številke in Sončna cesta Značilnost zaselka Lopaca je neurejenost hišnih številk, ki so dobesedno razmetane in brez repa in giave. Zgodba pripoveduje, da se je nekoč v kraju ustavil mož z nahrbtnikom polnim hišnih številk. Prišli so ki-ajani, vzeli vsak svojo in jo pritrdili na hišo. Tako je ostalo vse do danes. Zato ne obupajte, če obiščete Lopaco in koga iščete. iJodite vztrajni. Skozi Lopaco pa teče tudi edini potok v KS Prevorje, Bistrica, ki izvira v skalovju pod Že-grom. Še po 2. svetovni vojni se je ob Bistrici vrteio enajst mlinov, danes pa imajo samo še enega pri domačiji Marjana Žlofa. Po domače mu pravijo Reberšekov miin in ga poženejo samo ob določenih trenutkih. V Žegru imaj o v centru naselja velik spomenik, ki spominja na začetek gradnje regionalne ceste leta 1915. ob njem pa stoji kamniti knz z letnico 1644 m napisom Markus Vreshko. To kužno me nje le dal postaviti stav- benik iz Zegra in opozarja a kugo. Straška Gorca se po legendi pohvali z gaji, to je gozdom, p(} katerem so se njega dni sprehajali fantje od dekleta k dekletu. V gajih so delovale »čudne« sile, ki so mladeniče povsem zbegale. Vgajihjepo legendi tudi pokopano zlato tele, kar naj bi storili Turki ob svojih napadih na Prevorje. Brata Branko in Emil Amon imata v Suaški Gorci zanimiv muzej domače obrti. Dobje pri l.esičnera pa je najbolj znano po mladinski cesti, ki so io eradili v letih 1970 - 1975 ter stan cerkvi sv, Ožbolta. Prevone kot sredisce kra-lovne skupnosti pa se danes ponaša s sodobno osnovno šolo. zgrajeno leta 1999 s prvim observatorijem za ogledovanje nočnega neba v Sloveniji ter Anino cerkvijo. V kraj ti deluje pet društev -športno, kulturno in planinsko, gasilsko društvo in društvo konjenikov Imajo pa tudi Sončno cesto, katere čisto pravo tablo so cestarji, ki lam stanujejo, menda posta-viM na črno. saj sicer odloka o imenovanih cestah v KS i'revorje nimajo. Astronomska noč in Anina nedeija Predsednik KS Prevorje Mirko Pajek je z dosežki v letošnjem letu izredno zadovoljen, saj so po deseiih letih dobili nov vodovod, obnovljeno športno igrišče in asfaltirali so več krajevnih cest: »V soboto popoldne bo na obnovljenem športnem igrišču z garderobami, sanitarijami in razsvetljavo nogometni turnir, nato pa pohod do zaselka Krivica in spoznavanje kraja. Zvečer bo 4, astronomska noč, pred njo pa še predavanje Nočno nebo za vsakogar.« Verjetno je najbolj značilen posnetek Prevorja prav s sodobno šolo in večnamenskim kulturno-športiiim prostorom ter observatorijem za nočno opazovanje lepot vesolja. Za obi.sk se še posebej zanimajo šole in posamezna društva iz Slovenije. Novo šolo so zgradiU leta 1999. ko so staro, podprto s tramovi, zaradi varnosti učencev in učiteljev podrli. Letos je šolo obiskovalo 14 otrok, na Prevorju pa pravijo, da bo dovolj otrok tudi v prihodnje, saj imajo vsako leto več rojstev. v vašem kraju Na Anino nedeljo, 30. julija, bo ob 10.30 maša s petjem Ljudskih pevcev s Prevorja, nato pa otvoritev vodovoda iz Urastja do Prevorja v vrednosti dobrili 50 milijonov tolarjev in športnega igrišča v vrednosti 2,5 milijona tolarjev. V programu bodo sodelovali učenci domače šole in tercet Domima. Skupaj z Rdečim križem bodo prvič pripravili tudi preventivno akcijo merjenja tlaka in sladkorja v krvi. Med pomembnimi letošnjimi naložbami pa je tudi modernizacija in asfaltiranje ceste iz Že-gra do Presečnega v vrednosti 20 milijonov tolarjev, tako da bo povezava med občinama Šentjur in Dobje urejena z dobro cesto. Razbojnik Guzej na prevorskem pokopališču v Košnici je bil 12. julija 1880 ustreljen razbojnik Guzej, mož z bogatim in zanimivim življenjem, ki je jemal bogatim in dajal revnim. Ob smrti ga je pregledal in napisal mriiški list dr. Gustav Ipavec iz Šentjurja, eden izmed znamenitih glasbenikov Ipavcev. Na izredno lepo urejenem pokopališču ob cerkvi sv. Ane in športnim igriščem je na skrajnem robu tudi grob na žalost verjetno najbolj znanega Kozjanca, razbojnika Guzeja. Za grob skrbijo v krajevni skupnosti. Pred desetimi led je prišel nekdo iz Maribora (tako je baje sam povedalj in plačal postavitev spomenika za pokojnega Franca Guzeja, o katerem je bilo napisanih veliko knjig in tudi pesmi. TONE VRABL V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskovali manjše kraje, vasi in zaselke na našem ob-m,očju, kamor naši novinarji ne pridejo pogosto, imamo pa tam prav tako zveste bralce in naročnike. Pred kulturnun domom v Letušu bomo tako v torek, 1. avgusta. ob 17. un m takrat boste lahko naši novmarki zaupali zanimivo zgodbo ali svoj problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj. nam pišite ali nas pokličite! Grob Franca Guzeja, znanega razbojnika iz sredine 19. stoletja Šola in cerkev na Prevorju 6 GOa^niSTVO cetis Nevzdržne razmere ali le nagajanje sindikata? Grožnje z opozorilno stavko in postopkom o aupnici direktorju v Steklarski Novi - Bodo zaradi obtožb ogrožena delovna mesta? Sindikat KNSS Neodvisnost, ki mu zaupa največ delavcev Steklarske Nove, je v torek novinarje seznanil, kot pravijo, z zaskrbljujočimi razmerami v podjetju. Plani naj bi bili neu-resničljivi, pravice delavcev do dopustov kršene, najbol pa jih skrbi, da bodo z nadurami delavci morali nadoknaditi razliko, ki naslaja zaradi dela manj kvalificiranih romunskih delavcev. Če sindikat z vodstvom podjetja v osmih dneh ne bo podpisal socialnega sporazuma. obljubljajo celo opozorilno stavko in začetek postopka o nezaupnici »Sindikat ne more biti kriv za napake vodstva,« enoglasno zatrjujeta Drago Lombar in Majda Medved in s tem hranita Stjepana Miklaužt-ča. ki naj bi po nekaterih navedbah bil vir zdrah v podjetju. direktorju. edsedni Neodv celjske regije Majda Med- ved, so prišli t lo zaupr lih po- datkov, da bo ne plače proi: za 100-c wodTija )dstot- la narasti na 110 odsi .otkuv, kar ob podatku, da ron ski delavci delajo slabše, meni več nadurnega del ostale. »Ne vtikujemo i vodstveno delo,« pojasn Medvedova, >> ampak, slovne odločitve podje peljejo do tega, da ji delati ob nedeljah in praznikih, je pa to že naše delo.« Romunski delavci naj bi vpetih dneh naredili toliko kot domači v štirih urah, trdijo predstavniki delavcev. Poleg tega naj bi se nadurno delo pogosto odrejalo tik pred zdajci, zaradi česar si zaposleni težko planirajo dopu- 10- ste. »Veljal je celc )ri- govor, da se v vr< ?ba ko se temperatur ni- dvignejo do 55 sto 0.« opravljalo nadur, duje predsednik KNSS Neodvisnos ju Stjep. Je nadurno delo pri 55 stopinjah dovolj velik razlag za stavko v podjetju, ki Očitke sindikatu indikata v podjet-Miklaužič, »saj dela tako težka, da je beiiificirano. Poleg tega vročinske odmore odreja dikat opo-le nadzor-pa jim k nad- banka celje Qs/^XjiX^^ Obvezno preberi! Tega res ne smete spregledati! Banka Celje še do konca avgusta nudi akcijsko ponudbo stanovanjskih kreditov! Novost so tudi krediti z odplačilno dobo do 30 let! V določenih primerih lahko kredit dobite celo v celoti gotovinsko. Razkrijem pa vam še nekaj koristnih nasvetov, ki jih kreditojemalci ponavadi ne vemo. Saj vem, da trenutno vsi še razmišljate o minulem ali bodočem dopustu in se ozirate po klimatskih napravah. Pa smo že pn prvi dilemi - kam boste pa montirali ikfi-matske naprave? Menda ne v najemniško stanovanje? Ne bi bilo bolje končno oditi na svoje? Zdaj, ko Banka Celje pri najetju kreditov nudi toliko odličnih pogojev, lastno stanovanje ne bodo več le sladke sa- Prvič. Še do konca avgusta velja pri njih akcijska ponudba stanovanjskih kreditov, kar pomeni, da so stroške odobritve kredita zmanjšali za polovico. Novost je tudi podaljšanje odplačilne dobe do 30 let. Saj vem, da nekaterim to ne pomeni veliko, saj ga lahko s svojo plačo odplačajo že v 15 letih ali še manj, meni osebno In pri moji plači pa to pomeni, da si bom končno lahko privoščila takšen znesek kredita, kot ga potrebujem. Juhu, hiška, gremo! Če ga bom najela skupaj s svojo boljšo polovico, kar je pri Banki Celje tudi možno, bova »do svojega« prišla še hitre- 30 letih ... Pa so me v Banki Celje čisto pomirili. Povedali so mi za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev pri najemu kredita, ki omogoča dodatno zaščito njegove družine v primeru smrti, saj se dolg pokrije iz zavarovalne vsote sklenjenega zavarovanja, nepremičnina pa ostane v lasti dedičev. Poleg tega skienitevtakšnegaza-varovanja omogoča še nižjo obrestno mero pri najemu stanovanjskega kredita! Za svoje dediče lahko poskrbimo tudi daigače. Zdaj, ko se čas študija podaljšuje in so zaposlitve pogosto le za določen čas, starši velikokrat svojim otrokom pomagajo tako, da sodelujejo pri nakupu nepremičnine. To se pri Banki Celje uredi čisto enostavno - kreditojemalci za nepremičnino so pač v tem primeru starši, lastniki pa bodo njihovi otroci. Situacija je lahko sicer tudi obrnjena: odrasli otroci, ki so sami že dobro preskrbljeni, lahko poskrbijo za lepšo starost svojih staršev tako, da sami najamejo kredit za stanovanje, ki bo v lasti staršev. Malokdo ve tudi, da lahko stanovanjski kredit pri Banki Celje dobite tudi v gotovini. Delež gotovinskega koriščenja je sicer odvisen od namena porabe kredita in vrste zavarovanja. Avse to vam bodozve-seljem podrobneje razložili v najbližji poslovalnici Banke Celje. Zato nič čakat', hitro po kredit stopit'! zoril tudi vse člai nega sveta, odgo-s je poslal le predst zornega sveta Boštjan Zgonc. In kaj jim odgovarja? »Na podlap predlaganih dokumentov in pisma vašega sindikata je nadzorni svet ocenil, da napadi neodvisnega sindikata na vodstvo družbe v medijih, zbiranje podpisov o nezaupnici direktorju in nenehni inšpekcijski nadzori, pri katerüi ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti, ne koristijo niti sindikatom niti družbi, še najmanj pa ohranitvi delovnih mest in zaposlenim delavcem.« Istočasno tem odgovorom so novinarjem servirali tudi odločbo stiJe, vendar prerazpore siniacije D nekaj ( mačih Ij 10, ker v So nadure, ne ali koriščei problem, da j obvestiti javm eprav plača-, res tolikšer Jsedni No, že po dmgis malo zaskrbelo, kaj a me je nehote 3 lahko zgodi v Lombar. »Tisti, ki pozna 147. člen Zakona o delovnih razmerjih ve, da se nadure lahko organizirajo vizrednih razmerah, česar pa v tem primeru ni bilo.« Razlog, da mora podjetje, ki je že tako v težavah, za kupca naročilo dokončati pravočasno, sicer lahko izgubi posel, po mnenju sindikata ni dovolj dober. «Seveda ne. To, da se ne ve vnaprej, kdaj bo delo in kdaj ne, je nesposobnost uprave,« je odločen Lombar. »Žc v začetku leta smo napovedali, da bomo imeli nadure,« odgovarja direktor podjetja Mihael Kolar. »Tudi sam nad njimi nisem navdušen, saj so za podjetje dražje. A ker nekaj delavcev iz Romunije še ni prišlo, da bi izgubili kupca pa si ne mo- remo privoščiti, jiJi moramo opraviti.« Kako pa odgovarja na druge očitke? «Tisto o večji proizvodnji za enako plačo je čista izmišljotina. Proizvodnjci^res želimo dvjg- moiznerožnate pa zaposlujemo Romuni res rabij sa. da se uvedejo, saj so vajeni druge tehnologije, drugega stekla in podobno, a imajo za to mesec dni časa. Do-adi pa ni. Nekaj za-)dja sindikata Neodvisnost še na hrvaškem radiu razlaga, kako slabe plače imamo, nekaj pa tudi zalo, ker za ta poklic skorajda ni več vpisa v srednje šole. No, plače res niso bajne, so pa vsak mesec, pa tudi regres bomo do oktobra izplačali vsem delavcem.« Kolikšne so potemtakem plače, na primer, mojstrov pihalcev stekla? Po besedah direktorja od 90 do 200 tisoč tolarjev neto, po besedah člana sindikata 150 tisoč. Kar nekaj delavk v dodelavi pa prejema doplačila do minimalne plače. Po podatkih sindikata je takšnih okoli 70 do 80 delavk izmed 240 zaposlenimi v proizvod- Prisilno delo? «Pravzaprav je problem komunikacija med vodstvom in sindikatom,« končno kot največji problem izpostavi Lombar in dodaja, »od vods ;ktor prav logič fakrat cev doloc dneva za zvodnje i L. Zar Ii, da bomo dv; adi izpada proi jdoknadili 27. ii namesto 28. te • smo predlagal lelii podatke, k gaja. Saj je ocenU, da dikatoma seči spora vice delavi tekoče se v podjetju do-idi nadzorni svet ' treba med sin-1 vodstvom do- 0 soci iiiašal I Incm nična, delavci pa so 3je delati na praznik slednji dan, saj so tako imeli .zaradi prvomajskih praznikov potem proste .štiri dni skupaj. Na delo ni želel priti le en >majster<, ki pa je za sabo potegnil še štiri brigade, ki delajo pod nje- So sporne plačane nadure plod nesposobnosti ali sposobnosti direktorja, ki kljub cenejših izdelkom iz vzhodnoazijskih držav uspe obdržati kupce? Bodo škodo zaradi nesposobnosti romunske delovne sile trpeli domačini? »Upamo, da ne. Upamo, da se motimo,« pravi Lombar. »Se pa sprašujem o sposobnostih vods- Ce bi ijudje prihajali iz drugih branž, bi še razumel, tako pa ...« Kot so sami delavci, člani sindikata, kasneje povedali, tisti romunski dni, delaj gre le nov na star način. Ali potem še obstaja razlog za preplah, razlog za socialni sporazum? »Ta bi pravzaprav lahko bil v našem interesu. čc bi imeli težave z izplačih plač in bi se lahko dogovorili za zamik. Tako dobro. Slabo n, ki delajo še paizpolnj drugo. «Ze iske postopke, ki so jih uvedli za tisle, ki na državni praznik 27. aprila niso prišU na delo, bi bila to lepa gesta za nadaljnje komuniciranje,« pričakuje Majda Medved, »tako pa se delavci že spra- ivko ;a določil; žne pogodbe,« prav Tudi za opozorilne nunajo nobenih os o pa i ivka C izpad proizvodnje, ; manjše prihodke, pott bomo res imeli težave plačili plač,« zaključu ;ibon 1 žele « No, :e son ;Ko-vsee-ialni ■TEK letOlI PannenmJMjsmokusvm DKI Glasbena šola ostane ob škofovem stanovanju 21. maja letos so v Celju ustanovili škofijo in usto-Učili škofa dr. Antona Stresa. Vodilna ekipa nove škofije si je vzela čas do 1. septembra za pripravo vsega potrebnega za normalno delovanje škofije, ki se razteza od avstrijske V petek sem se peljal mimo s traktorjem in na polju ni bilo ničesar,« pripoveduje Vinko. »V soboto zjutraj, ko sem peljal mleko, pa kar >pozijam< to čudo sredi polja,« vzhičeno govori. Vasle-tovi niso ponoči slišali nič posebnega, tudi videli ne. »Kaj takšnega vživljenju še nisem vide! in ne znam si razlagati. kako je to nastalo,« se sprašuje. Vinko men lahko razlog v žarčei naj bi nerazumljivo delu, požgalo t Idi sli- vo in del ti jektu ales poleg hiše. A v žarče-nje ni povsem prepričan, le zdi se mu tako. In ko smo pred dnevi tako množično, ob našem obisku so se nam pridružili tudi sosedje in sorodniki ter ostali člani družine, »modrovali« o nastalem žitnem krogu, je Vinko ob pomisleku na Marsovce le zamahnil z roko. »Ah, dajte no mir, le kdo bo našel k nam,« je v smehu dejal, čeprav povsem prepričan v to le ni bil. »Ata, po tebe so prišli, da jim boš pokazal, kako se kmetu-je,« se je na pol v šali norčeval njegov sin. Žena Ivanka pa je zmedeno in z bojaznijo dejala, da jo je strah za živino, ki jo bodo hranili z žitom. s pšenico. Vinko ne verjame, da bi jim kdo čez noč »nastavil« kaj takega. »Ni takšnega norca, ki bi šel delat kroge v pšenici,« zatrjuje. Da bi na tem koncu sedaj zacvetel turizem, verski, mistični ali kako bi ga že pol vendar tudi bos ne zazna skoraj nič, kot pravi. Moč in energijo je hotela začutiti tudi soseda in plašno odkorakala na sredino kroga, pa tudi njej nekako ni uspelo ničesar začutiti ... i kar tako. i dovednosti.tudina lo Vinko le zamahne z roko in se prešerno nasmeji. Če pa že, bodo pa ljudje tako ali tako pri-hajah k Vasletovim in ne k tistemu, ki bi jim to »nastavil«, še družn Se pa kljub t. nosno postav na glas ugotavlja, d, nič posebnega. Pa mu predlagamo, da sezuje nogavice, igotavljamo. u Vinko po-edi kroga in -jula je delajo 1 obsi Nismo sami! Tako so vsaj prepričani v Projektni skupini Nismo sami, v okviru katere je scenaristka in raziskovalka čudežev Vesna Periček Krapež v založbi Zavoda Center za duhovno kulturo oblikovala dokumentarno-pri-čevanjski film z naslovom Čudeži na prehodu v novo tisočletje. Film je nastajal kar leto dni, gre pa za pregled široke palete nenavadnih pojavov oziroma dogodkov, za katere so nekateri prepričani, da jih je s pomočjo znanosti mogoče logično pojasniti, drugi pa, da gre nedvomno za delo »višje sile«. Dokumentarec je tako sestavljen iz več kot 70 fotografij s prizorišč dogodkov po SJoveniji in tujini ter osebnih pričevanj. V projektni skupini so prepričani, da gre za najbolj razburljive pojave sodobnega časa, ukvarjajo pa se predvsem s tistimi pozitivnimi, navdihujočimi in dobrodejnimi, ki naj bi se dogajali običajnim ljudem, verujočim in neverujočim. Takšnih pojavov naj bi bilo zmeraj več. vendar naj bi bili preveč stigmatizirani. da bi se o njih pisalo, zato ostajajo prezrti. V skupini trdijo, da gre za sporočila upanja in optimizma. Njihovo število naj bi se v svetu skokovito povečevalo, v filmu zbrano gradivo pa naj bi predstavljalo zgolj vrh ledene gore, saj se le redki odločijo spregovoriti o težko razložljivem. Tudi v Sloveniji naj bi porasel ppjav svetlobnih znamenj; predvsem križev in krogov, tako na hišnih pročeljih, kot tudi na avtomobilih, pa celo na rastlinah in živalih - nekateri naj bi imeli zdravilen in pomirjujoč vpliv. Veliko naj bi büo tudi čudežnih nav-dihujočih srečanj z neobičajnimi osebami, ki nosijo osebna in edinstvena sporočila, O enem takih je spregovoril tudi Stanko Bosnik iz Slovenj Gradca, ki je prepričan, da mu je ravno to kakšnih deset let nazaj povsem spremenilo življenje. »S prijatelji smo imeli zabavo v eni od planinskih koč in napil sem se domačega žganja, ki ga sicer nisem vajen. V popoldanskih urah sem se odločU za sestop do mesta, kjer sem parkiral avtomobil, vendar sem v snegu zaspal, audil sem se, ko se je že stemnilo in ugotovil, da ne morem premakniti zmrznjenih nog. Počasi sem se začel plaziti po trebuhu v smeri, za katero se mi je zdelo, da je prava, ko se je ob meni pojavil možakar, po videzu sodeč lovec, vendar je bilo na njem nekaj nenavadnega. Z njim sva se v mislih pogovarjala, medtem ko sem se plazil in izgubil čeveij, palico in nahrbtnik. Vmes pa, kot na bi se mi na nebesnem svodu odvrtel film o smislu življenja in kozmosa, vendar je se je spomin na to izbrisal. Nekako sem se ves krvav in opraskan po gozdni poti v njegovem spremstvu priplazil do hiše, spremljevalec pa je izginil,« se glasi eno od šestih osebnih pričevanj, ki jih je avtorica dokumentarca zbrala v Sloveniji. Stanko je prepričan, da je šlo za čudežno srečanje, saj za domnevnega lovca ni nihče sfišal, imel pa je veliko srečo, da jo je po dolgi rehabilitaciji v bolnišnici kar dobro odnesel. V Projektni skupim Nismo sami si ne belijo glav z dvomi in iskanji pojasnü za vsako ceno, niti z opredelitvami, ali gre za božje, kozmične ali kakšne drage sile, ki naj bi bile na delu. Kot pravijo, je bistvena osebna izkušnja, ki človeku spremeni življenje. POLONA MASTNAK Podobnega pojava Vinko Vasle v svojem življenju še ni videl. »Med nami so Nezemijani« Da je vedno več žitnih krogov tudi pri nas. pravi Sašo Šegula, član društva Share Slovenija. »Nismo izjema,« pravi in za primerjavo pove, da jih je na južnem delu Anglije vsako leto 300 in več in da so vedno bolj kompleksni. Nekatere, kot utemeljuje, res naredijo ljudje, kar je moč takoj opaziti- »Človek za sabo pusti sledi in zlomljeno žito.« Bilke na pravih žitnih krogih pa tudi po žetvi rastejo še bolj kvalitetno in zrastejo še višje, sougo-tavljali na nekem ameriškem inštitutu. Ugotovili so tudi, da so v pravih krogih, tistih, ki jih delajo Nezemijani. tako imenovane magnetne anomalije. Dokaz naj bi bil tudi eden naših snemalcev, ki mu je med snemanjem žitnega kroga pr skakovala slika. -------- prepričan, da kn ^ Nezemijani, O tem_____ celo posnetek angleškega študenta, ki ga je nad hribčkom južno od Londona pri kampiranju prebudilo čudno ropotanje. Zagledal je štiri svetlobne krogle, velike kot žoge, ki so nato v desetih minutah zaokrožile nad poljem inžitosejepoleglo.Tudipri nas nekateri kličejo in sporočajo, da so noč pred pojavom krogov videU svetlobne krogle, še pojasnjuje Šegula. Nezemijani naj bi po besedah Šegule bili vedno prisotni med nami, a na višjih, nevidnih ravneh. Njihova naloga je očistiti planet radioaktivnega sevanja, kar naj bi se kazalo tudi skozi žitne kroge. Postopoma in nevsiljivo bodo, vse dokler se ne bodo razkrili, vstopali v našo zavest in opozarjali nase, tudi z NLP-ji. Šegula se čudi, da Vasletovi niso v krogu ničesar začutili. »Skoraj vsakdo začuti pritisk v glavi ali vsaj mravljince in ta energija tudi po žetvi tam ostane.« A če se dobro spomnimo, nihče ni bil popolnoma prepričan, da ne čuti ničesar. Stroicovne raslage ni Igor Škerbot iz Kmetijsko svetovalne službe iz Celja pravi, da strokovne razlage za nastanek žitnih krogov ni. »Kot agronom nimam oprijemljivih in strokovnih razlag.« utemeljuje. Obstaja sum, da je krog povzročil vrtinec vetra, V zadnjih letih namreč poznamo tudi pri nas čudne vetrove, ki do sedaj niso bili pogosti. »So kot neke vrste tornado v Ameriki in v tropskih pasovih.« Vendar Vasletove v soboto ni presenetilo kaj takšnega. Škerbot še naprej ugiba, da bi lahko bile na delu tudi določene glivice, vendar tudi za to ne obstaja logična razlaga, Šegula še pojasnjuje, da sicer poznamo poleganje posevkov zaradi pregnoje-nosti z dušikom, kar pa v tem času ni mogoče, saj je pšenica v fazi zorenja in se zaključuje druga faza žetve. Obstaja pa še en sum. Kaj takšnega bi lahko storil tudi človek. Pa ga žal nihče ni zasačil pri delu in žitni krogi tako še naprej burijo duhove ... MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN 18 RT Začetek brez najboljšega igralca Dejan Rusič pripravljen šele v septembru - Gre za »prehodno« celjsko sezono? - Jutri v Areni Petrol zadnji prvak Gorica Jutri se bo začela Šestnajsta sezona prve slovenske nogometne lige. Otvoritveni tekmi sezone bosta CMC Publikum - HIT Gorica (20.00) in Maribor - Drava. V nedeljo sledita obračuna Primorje - Nafta in Domžale - Bela krajina, v ponedeljek pa še Koper - Factor. Publikum ima novega predsednika, Marka Zidanš-ka, in novega trenerja, Ja-nija Žilnika. Vse domače tekme bodo v istem terminu. Spremembe Od igralcev je Dejan Kel-har prestopil v Gieuther Fürth (2, nemška liga), odšli so tudi Matej Snofl, Duš-ko Stajic in Gregor Fink. Novinci so Emir Hadžič (Želj ez-ničar Sarajevo, enoletna pogodba), Luka Škrbina (Koper, 3) in Denis Halilovlč {Rudar Velenje, 2). Slednji še dolgo ne bo v pogonu, saj mora na operacijo meniskusa. Šele sredi avgusta pa bo začel po tretji operaciji trenirati reprezentančni napadalec Dejan Rusič. Po predvidevanjih bo mesec dni kasneje lahko tudi zaigrai. Nedvomno gre za najboljšega nogometaša Publikuma in brez njega bo sila težko. Morda bi veljalo tvegati in si sposoditi denimo Dragana Ca-dikovskega. čigar kvalitete niso sporne. Prvi tekmec celj- Na prvenstveni generalki je CMC Publikum v Kranju premagal domačega drugoligaša Triglava z 2:0. Strelca sta bila Brezič in Biščan. skega kluba - kdaj mu boste vrnili ime.Kladivar? - Gorica je izgubil Vallerja Birso, Mirana Burgiča, Andreja Kornea ... »Ne glede na to nam v soboto ne bo lahko. Morda je naša prednost v tem, da smo že cel teden osredotočeni na nasprotnika, medtem ko so Novogoričani razmišljali predvsem o Steaui,« meni Škrbina, predviden za desnega branilca. Ob njem bodo v zadnji vrsti še Marko Križnik, Jure Travner in Sebastian Gobec. Prvi vratar je seveda Amel Mujčinovič, kise mu je stegenska mišica popolnoma zacelila. Morda bo odslej zadnji vezist Nejc Peč-nik ali pa le Danijel Brezič, osrednja figura Publikuma. Poleg njiju bo na sredini še Domen Beršnjak, ki bo spet sila zagnan. Na prvi tekmi ne bo kaznovanega Dejana Ur-banča. Na priložnost bosta čakala Nigerijec Sunday Chi-buke Ibeji in Dejan Naprad-nik, ki bo moral izkoristiti že prvo priložnost, če želi izrabiti ves potencial. V konici napada naj bi bili Emir Hadžič (kot sredinski) ter Dejan Robnik in Mitja Brulc. Če bo Žilnik dejansko usposobil Robnika, bo že to njegova velika zmaga. Očitno manj razmišlja o Dariju Biš-čanu, ta pa bo storil vse, da dokaže neupravičenost. Tuje še Saša Bakarič. Antonijo Pranjič kot alternativa Gobcu je zelo razočaral v Velenju, a 45 minut ne bi smelo biti merilo. Koliko je lahko uporaben branilcc Damir Hadžič, ni (nikoli bilo) jasno. Tudi nizkemu napadalcu Tomažu Kožarju ne bo lahko. Od mladih doma- čmov so na pragu prvega moštva še Matej Centrih, Mario Močič, Jernej Leskovar in Sandro Berič. Čast vaditi s članskim moštvom so imeli še Anže Hvaleč, Ne)C Poto-kar, Juie Slomšek, Iztok Stus in Denis Omanovič. Zmaga z Gorico! »s pripravami sem izredno zadovoljen. Od 22. junija smo opravili 43 aktivnosti, v sredo pa smo odigrali deseto prijateljsko tekmo.« je začel Zilnik in nadalieval; »Fizično pripravljenost ocenjujem kot dobro. Ce so igralci med pripravami ob koncih prijateljskih tekem komaj hodili, to ne pomeni, da se bo to ponovilo v prvenstvu. Če smo pravilno načrtovali vadbo, bodo pokazale zgolj boji za točke.« Vodstvo kluba je začrtalo pelo mesto kot cilj, ki ga je potrebno uresničiri. »Strmjam se s takšnimi željami. Pri nas ni bilo tako drastične pomladitve, kot se morda zdi na prvi pogled.« Prejšnji trenerji so upravičeno tarnali, da premalo vadijo v Areni Petrol, kjer so vajeni razmer tako kot gostujoče ekipe. "Imeli smo pet ali Šest treningov. Dovolj? Povseml« poudarja Žilnik, ki o kandidatih za izpad ne žeh govoriti. Kdo pa bo prvak? »Domžale ali Maribor,« je dejal po daljšem razmisleku, »tretjega ne vidim. Gorica ne more kar čez noč nadoknaditi odhodov Burgiča in Bir-se.« Razpored prvih štirih krogov je »nor«. Za Gorico bodo v Celju gostovale Domžale, v 1. krogu še Koper, vmes pa bo treba pod Kal- Gledalci bodo zelo pogrešali mojstra Dejana Rusiča. varijo. Se lahko zgodi črni scenarij? »Morda bi me zadovoljilo šest osvojenih ločk. Glede na to, da pričakujem zmago 7 Gnriro, in če nam bo resnično uspelo, potem si bom želel še več točk. Z osvojeno točko proti zadnjemu prvaku seveda ne bi bil nezadovoljen. Pričakujem podporo s tribun!« je zaključil Jani Žilnik. Podpora? Medtem ko se zdi, da je člansko moštvo prepuščeno samemu sebi in da za vse na štadionu skrbi sekretar Darko Žičkar, pa je zagotovljena pomoč s tribun. Celjski grofje -prave povezave z originalno poosamosvojitveno postavo nimajo, na kar so nas opozorili »pionirji« sami - so se večinoma izkazali. Glede na relativno malo število so bili celo zelo glasni in prijetno presenečenje. Medtem pa v klubu ugotavljajo, da je prišlo do pivega odklona v sodelovanju. Celjski grofje so bili na Skalni kleti na prijateljski tekmi z Omonio očitno opiti, na i^šče so vrgli nekaj steklenic, namesto da bi bodrili, so žalili celjske nogometaše. Svoje ljubljence? Skupina, ki bo mislila s svojo glavo, je vsekakor dobrodošla. In obenem skupina, ki ne bo gostujočim razgrajačem pokazala zgolj pet. Skupina, ki bo zahtevala več od vseh na in ob igrišču. Pri Puhlikumu zanikajo nesporazume. S Celjskimi grofi jih ima le policija. Če ne bo porazov v prvih dveh krogih, potem ni prav nikakršnih razlogov za razgrajanje. DEAN SUSTFR Foto: GREGOR KATIČ Jani Žilnik je bil v Kranju boljše volje kot v Velenju. Nov uspeh slovenske Ikošarke Konec prejšnjega tedna se je v 1\irčiji končalo evropsko prvenstvo za člane do 20 let, in sicer z novim uspehom slovenske košarke. Naši fantje so namreč osvojili tretje mesto in bronasto medaljo, kar je po dveh naslovih prvaka in srehrni medalji četrto odličje za to starostno kategorijo. U.speli je še precej večji, če vemo, da je Slovenija v Turčijo odpotovala brez dveh prvih igralcev te generacije. Oslabljeni Sandi Čebular (do nedavna član šentjm"skega Alposa Kemoplasta, zdaj Uniona Olimpije) se je namreč poškodoval med pripravami za EP. medtem ko je Goran Dra-gičlGeoplin Slovan) priključen članski vrsti, ki se pripravlja na avgustovsko svetovno prvenstvo na Japonskem. Že prej pa je odpadel Žan Vrečko (Pivovarna Laško] . Tako je imel selektor Miro Alilovič na voljo vsega deset igralcev, ki so si priborili daljevali trend dviga reprezentančne moške košarke. Edini spodrsljaj so imeli naši izmučeni fantje, ki so garali iz tekme v tekmo, v pol-finalu proti Turčiji, ko so visoko izgubili, a so se dan kasneje pobrali in proti Italiji odigrali odlično v boju za tretje mesto. Tudi naši klubi prispevali delež K velikemu uspehu so pri-pomogli tudi fantje, ki igrajo v klubih na Celjskem. Drago Brčina iz Pivovarne Uško, Matej Krušič iz Alposa Kemoplasta, Aljoša Remus iz Pivovarne Uško, ki je lani igral za Banex, in bivši član Rogle. zdaj Uniona Olimpije Dejan Hohler. Slednji je na prvenstvu igral v povprečju slabih 23 minut, dosegal po 9 točk in imel še tri skoke in eno asistenco. Remus je zbral dobrih 24 minul na tekmo, dosegel v povprečju 5,5 točke ter Žan Vrečko, evropski prvak do 20 let v Brnu leta 2004. tokrat ni nastopil na EP, Zaustavila ga je poškodba hrbta, Še ena sezono (četrto) bo igral za Pivovarno Laško oziroma za KK Zlatorog, kot se bo klub spet Imenoval po 12 letih. Dvajsetletni branilec je sicer imel nekaj ponudb iz tujine. ime! še slabe tri skoke. Krušič je bil na parketu v povprečju 13 minut na srečanje, dosegel dobre 3 točke in imel 3,5 skoka. Najmanj je igral Brčina, ki je zaigral na le eni tekmi, v 11 minutah je dosegel 4 točke. Perspektiva obstaja Tudi to prvenstvo je dokazalo, da se v Sloveniji spodm-ladkom dobro dela, reprezentančni uspehi pa nekako izničujejo slabšo sezono, ki je za slovenskimi klubi. Ob tej medalji in uvrstitvi slovenske članske reprezentance na svetovno prvenstvo je namreč jasno. da je košarka pil nas še vedno kraljica ekipnih športov. Ce se bo takšno delo z mladimi, kot smo mu priča v zadnjem desetletju, nadaljevalo, se tudi za klubske uspehe ne bo treba bati. Pri tem bi bilo dobrodošlo, če bi gospodarstvo to spoznalo in pomagalo klubom v svojem hhž-njemin daljnem okolju in mdi ) podprlo uspešno pa- nogo. Seveda bi pri tem svoje morala prispevati tudi država. kajti samo močni klubi z dobrim delom v mlajših selekcijah so lahko porok, da se bo trend uspehov na tekmovanju mlajših selekcij nadaljeval. To pa je istočasno tudi prava promocija državice izpod Alp, kjer je košarka, o tem ni dvoma, doma. Velika spodbuda Sicer pa je za Novi tednik osvojitev bronaste medalje komentiral Memi BeCirovič, nekdanji selektor mladih reprezentanc od U-16 do U-20, zdaj uspešni strateg domžalskega Heliosa: »Ekipa je presenetila prav vse, najverjetneje tudi sebe, kajti na prvenstvo je odšla brez dveh prvih branilcev, presenetljivo pa se vrača z bronasto medaljo, kar je nov velik uspeh slovenske košarke. To samo dokazuje, da talentov v naši košarki nc manjka, dokazuje pa tudi odlično delo trenerjev z mladimi igralci v vsaj nekaterih klubih. Ta uspeh in uvrstitev na svetovno prvenstvo najboljše selekcije sta lahko samo spodbudi za še boljše delo v vseh klubih ter istočasno tudi spodbudi gospodarstvu in tudi državi, da pomagata športu, v tem primeru košarki, kajti le tako bomo ohranili serijo uspehov, na katere smo počasi že poštah navajeni. Vsem, igralcem in strokovnemu štabu, pa seveda iskrene čestitke.« Bronaste medalje so Sloveniji v Turčiji priigrali Luka Ambrož (Helios), Emir Preldžič. Jaka Klobučar. Rok Perko. Gašper Vidmar (Geoplin Slovan), Nejc Gla-vaš (Postojnska jama). Dejan Hohler (Union Olimpi-ja), Matej Krušič (Alpos Ke-moplast),AljošaRemus (Banex) in Drago Brčina (Pivo-iLaško), vodil jih je tre- er Mir ločnikoi ad Alilo- Rekorder v daljinskem plavanju med Koprom in Marina del Cavalinom iz leta 1987 (112 km), Celjan Jože Tanko, danes načrtuje nov podvig. Po dveletni pavzi, ko sta s hčerko Ma-jo v 14 urah preplavala 40-kilometrsko razdaljo od Ka negre do Trsta, bo skorajšnji šestdesetletnik skušal preplavati 60 kilometrov dolgo prugo iz italijanskega Caorlea do Pirana v približno 20 urah. Tanko mlje alno ekipo (reševalci in potapljači podvodne reševalne službe i; Celja, skipeija iz Celja in Izole ...) z ladjo ob 4, uri zjutraj štartal iz Izole, v Piranu uredil vse pouebno in nato od-pliil proti Caoricu. Daljinsko plavanje naj bi začel ub 11. uri dopoldne, jutri po 6. uii zjutraj pa načrtuje, da bi že lahko videl cilj v Piranu. »Računam, da lahko to raz-daljo preplavam hitreje kot v 20 urah. vendar je lahko nočno plavanje na poti. ki jo prečkajo prekooceanske ladje. nepredvidljiv mu laiiko rečem vanje ponoči zanimi lativno hitro. Upan bom imel kakšnih >spremlj. valcev< pod vodo, kar se n je v preteklosti na progi Ki per-Benetke že zgodile leg reševalcev, potapljače ski perja me bo spremljala Ui di hči Maja, s katero sva let. 2003 skupaj že prepl i. Kljub te-I, da je pla- 3k( do Trsta,« pred m vanjein pravi Tar podvig odlično Cilj plavanja n športni motiv, t ekološki - boj i: phnskega Jadransko morje. JASMIN, od Kanegre ipornimpla-iko, ki je na inala več tudi i gradnji NA KRATKO Juršetova odšla dokončno? Celje: Dosedanja kapetan-ka košarkaric celjskega Merkurja Simona JurŠe bo svojo kariero nadaljevala pri novem prvoligašu iz Kranjske Gore. 3 5-letna Juršetova se jev Celje vrnila pred tremi leti, prej pa je bila tudi članica Ježi-ce, Welsa, Livnega, Rogaške in Maribora. Celjanke bodo priprave začele, v torek, dan kasneje pa bo na skupščini izvoljeno novo vodstvo kluba. Simona Jurše bnkane ne bo več nosila celjskega dresa. Zvonareva usodna dvakrat zapored Stanford: Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je na turnirju WTA z nagradnim skladom 600,000 dolarjev, ^er je bila osma nosilka, v prvem krogu izgubila z Rusinjo Vero Zvonarevo s 4:6 in 3:6. Zvonareva je tri dni prej v finalu turnirja v Cincinnatiju premagala Velenjčan-ko prav tako z 2:0. Šinarčanka v prvem planu Šmartno ob Paki; Edini slovenski smučarki na treningu v Južni Ameriki bosta letos Korošica Tina Maze in Ana Drev iz Smartnega ob Paki, Tako se je odločil vodja ženskih reprezentanc Jani Hladnik, saj so v zadnjem trenutku bistveno poskočile cene za prevoz opreme ii\ prerasle proračun ekipe. Mazejeva in Drevova bosta v Ushuaio na argentinski Ognjeni zemlji skupaj s trenerjem Pavlom Gra-šičem in spremstvom odpotovali v torek. Sredi avgusta se bo slovenska odprava preselila v Čile. Celjana preplezala Riffelhom Zermatt: Člana alpinističnega odseka PD Celje-Matica Rok Dečman in Boštjan Kreže sta preplezala južno steno 2927 m visokega Riffelhorna. Osvojila sta Thermometeregg IV+A'. ni-IV, 210 metrov) in Zschreg Band (V+/1II-IV, 250 m). Preostali člani so se povzpeli na drugi najvišji evropski vrh Monte Roso (4634 m) ter še na dva štiritiso-čaka Matterhorn in Breithom. (DŠ) 5 po- JANEZ TERBOVC Ne le športni, tudi ekološki motiv Fo- Kuhar trener Hopsov Polzela: Dobra dva meseca pred začetkom prvenstva v 1. B SKL je prišlo do menjave na trenerski klopi Hopsov, na kateri bo v novi sezoni sedel mladi strokovnjak Boštjan Kuhar. Nova člana rumeno-modrih sta 26-!etni Peter Jo-vanovič, ki je na Polzeli že igral, lani pa je nosil dres Rogle, in 17-letni Daniel Viijasinovič, ki prihaja iz Laškega, (TT) Prvemu mestu naproti... štore: Nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so v pretekli sezoni v 3. SNL - vzhod osvojili 2. mesto, so se včeraj odpravili na štiridnevne priprave na Roglo. Odirali so dve prijateljski tekmi. Z velenjskim Rudarjem so izgubili z 2:1, v sredo pa so mladince CMC Publikuma ugnali s 4:2. Novinci so Peter Ferme, Jernej Sušnik in Simon Komn. Jutri bodo na Rogli (17.30) igrali z Dravinjo, dan kasneje pa jih ob isti uri čaka turnir (dvakrat po 45 minut) z Zreča-mi in s Krškim. (J2) m 20 KRONIKA jiir Norel s kladivom in z nožem z nožem ubil očeta in pošl^odoval hčer, 2 mesarslcim kladivom šel nad ženo - Ena hujših družinskih tragedij na Celjskem se je dogajala skoraj pred očmi treh otrok Do krvavega spora jepriš-lo v sredo okrog II. ure v stanovanjski liiši v Babnih Brdih 3 na območju Šmarja pri Jelšah. 41-letni Franc Frece je z nožem večkrat zabodel 69-letnega očeta Frančka Freceta, ki je zaradi hudih poškodb izkrvavel na kraju dogodka. Kaj je 41-letnemu sinu in očetu, upokojenemu zaradi epi-lepsije, stopilo v glavo, da je roko povzdignil ne samo nad ženo in očeta, ampak tudi nad otroke, je zdaj predmet obširne kriminalistične preiskave. Pri tem je sreča v nesreči, da so se ostali člani družine uspeli rešiti pred nasilnežem. 41-letnik naj bi družinske člane presenetil, ko so sedeli pri mizi in malici, le sin, star 13 let, je bil v svoji sobi. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi Franc dejal, da»,,, zdaj pa bo.,.«, nalo seje vnel prepir. V navalu jeze naj bi ženo, 29-letno Nežiko, najprej udaril po glavi z mesarskim kladivom, nakar naj bi se nanjo spravil še z nožem. Sin in mlajša liči, stara 11 let, sta pred očetom uspela zbežati do prvih sosedov, ki so poklicali policijo, nato sta do njih okrvavljeni pritekli še žena in starejša, 15-letna hči, »Nežika je imela poškodovano glavo, starejša hči pa poškodbe po roki in stegnu,« nam je povedala soseda Vera Lup-še, ki je poklicala policijo in ra svakinja Marica Frece in soseda Vera Lupše, ki je poškodovani Nežiki in otrokom nudila prvo pomoč. 69Hetni Franček Frece tokrat pred sinom ni uspel zbežati. poškodovanima takoj nudila prvo pomoč. Kot pravijo na policiji, naj bi ravno v času, ko sta iz hiše uspeli zbežati Nežika in starejša hči, 41-letmk dvignil roko nad očeta in ga s kuhinjskim nožem večkrat zabodel. Da se nekaj dogaja, je očitno slišala tudi sestra 69-letnega Frančka, ki stanuje v bliži- ni, zato je odhitela na pomoč. Brata naj bi poskušala rešiti, pri čemer je verjetno naletela na 41-letmka in končala z zlomljeno nogo. Grozil, da bo ubijal? Franc ni poskušal zbežati, policisti naj bi ga našli v njegovi sobi, medtem ko je oče izkrvavel v pritličju hiše, kjer so ga našli mrtvega na tleh, 41-letnika naj bi celjska policija že dobro poznala, saj so jo sosedje, kamor so se ob njegovem maltretiranju zatekh njegovi družinski člani, že večkrat klicali, pri čemer naj bi mu bila do zdaj že dvakrat izrečena prepoved približevanja, Moški naj bi tako nekaj časa živel v Što-rah pri nekem znancu, nato še v samskem domu, med- i Babna Brda 3, Še en naslov na Celjskem, ki ga je tragedija. Št. 59-28. julij 2006 tem ko seje 1, julija, na dan birme svojega sina, vrnil domov. Domačim naj bi tudi večkrat grozil, otrokom je menda znal povedati, da bodo enkrat ostali brez njega, mame in starega očeta, kar je v sredo skoraj udejanil. Po Pravilniku o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi lahko policist neposredno na kraju dogodka na podlagi okoliščin izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur. Preiskovalni sodnik lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Sodnik lahko ukrep izreče za čas do 10 dni, a če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj še naprej ogrožal oškodovanca, lahko na podlagi zahteve oškodovanca ukrep prepovedi približevanja podaljša na obdobje do 60 dni. Omenjen ukrep je le delček poskusa rešitve problema družinskega nasilja, miedtem ko je velik del odvisen od žrtve oziroma oškodovancev in predvsem od pristojnih ustanov, ki v takšnih situacijah morajo od reagirati. «Grozil je, grozil! Znal je razgrajati. Pred veliko nočjo je razbil vse po hiši, brat Franček je pravočasno zbežal. Vse je razbili Policisti so ga odpeljah, a se je vedno vrnil nazaj,« je ogorčen in šokiran zaradi smrti brata govoril Štefan Frece, Z ženo Marico sta prihitela k njihovi hiši, ko jih je pokhcal nek sosed, češ ali vedo, kaj se dogaja pri Frančku, »France je bil ljubosumen na očeta, ker se je le-ta dobro razumel z njegovo ženo Nežiko,« dodaja Marica, Tudi Lupšetova, ki nas je v sredo kljub šoku ob tragediji pri sosedovih prijazno sprejela, pravi, da je bil 69-letni Franček izjemno priden na domačiji- »Delal je vse dneve, tudi Nežika je čudovita oseba in pridna ženska ter ma- Začaran krog ... Storilca so izpred stanovanjske hiše odpeljali v policijskem kombiniranem vozilu okrog 13, ure, medtem ko so se preiskovalci na domačiji zadržali še kar nekaj časa. Kriminalistična preiskava okoliščin umora še ni končana- Medtem ko so za Franca Freceta odredili pridržanje, nato pa bo po vsej verjetnosti sledil pripor do sojenja, sc bodo v javnosti spet razvile debate o tem, kako za božjo voljo najti ustrezno rešitev, ki bo družine obvarovala pred nasilneži. Policija le izvaja zakonske predpise, zato je nemalokrat tudi znotraj nje možno slišati jezo, ker so v takšnih primerih kljub vsemu dokaj nemočni, medtem ko na drugi strani država piše zakone in predpise, po katerih lahko nasilnežu izrečejo prepoved približevanja žrtvam, toda kaj, ko se nasilnež nato prosto vrne - nazaj domov ,,, SIMONA ŠOLTNIČ Foto: MOJCA MAROT ; KRONIKA - pmi^ bralcev 21 Frančkov brat Štefan Frece: »Prepozno so reagirali! Če bi ga zaprli,: to ne bi zgodilo!« Sredina tragedija je letošnji peti umor na Celjskem. Marca smo poročali o smrti 37-letnega Simona Sivke in 22-letne Maje Možina. 37-letnik je dekle zadušil in nato storil samomor z obešanjem. Maja so v Kovinarski ulici 13 v Celju našli umorjenega 41-Ietnega Ivana Roperta -Janija. Umoril naj bi ga 58-letni Celjan, sojenje se še ni začelo. Junija sta se zgodila še dva umora. V Celju je mladoletni sin z nožem umoril svojega očeta 39-letnega Dejana Bonača, saj naj bi branil svojo mamo. le nekaj ur kasneje pa je v Skalah pri Velenju 23-letni sin prav tako zabodel svojega očeta, 53-letnega Borisa Vrenčurja. V sredo nja zgodil kodoval 3 venskili K med zavij HALO, 113! Neprevidno zavijal? okrog 15. ure se je na regionalni cesti i; 1 huda prometna nesreča, v kateri se j« '-letni traktorist. žišču mjski Vrh osebnega nju V noči na s stovcu zročiliti skega. Ii s kern, o Škoda j' iem levo trčil v 41-letnega voznika pripeljal iz nasprotne smeri, V silov ! poškodoval voznik osebnega vozila. Pobožni tatovi sredo so nepridipravi vlomili v garažo v Hra-1 območju Velenja in odnesli 200 kilogramov bare, vredne 200 tisočakov. Škodo so vlomilci pov-li v nenaseljeni stanovanjski hiši na območju Vran-hiše so namreč izginili dve sliki z nabožno vsebino riža z razpelom. Bolj pobožni pa so bili tatovi, ki n času vlomili v zidano kapelico v Selu pri Vran-koder je zmanjkal kip Marije in križa z razpekim. tudi tam ocenjena na 400 tisoč tolarjev. Predrsnežl zahtevajo denar Celjski kriminalisti preiskujejo ulični rop, ki se je zgodil v noči ;ta četrtek. Neznanca sta 28-letnega llraslničana najprej pospremila do bankomata, ki ga je iskal, in mu nato sledik do Gosposke ulice, ^ tam napadla in zahtevala denar. Oškodova-irec jima je izročil 5 tisočakov, pii čemer je m njegovo srečo v tistem trenutku mimo pripeljala policijska patrulja, zato sta neznanca zbežala. Tatvine se je lotil tudi moški v sredo popoldne, ko je iz neke pisarne na Ljubljanski ccsti odnesel denarnico z denaijera in dokumenti. Lastnica je oškodovana skoraj za pol milijona tolarjev. Bolj drzna pa sta bila neznanca, ki sta v sredo zvečer v Konkovi tillci v Celju pristopila do 13-lemega otroka, ga ogovorila in zahtevala tisočaka. 13-letmku sta iz nahrbtnika ukradla še mobilni telefon, vreden 70 tisoč tolarjev. SŠ Uredništvo objavlja pisma bralcev z uredniško politiko, razen ko gre ke v skladu z Zakonom o medijih. 50 vrstic, daljše prispevke krajšam Da bi jodpisan. telel na kate pismo podpišem jem, od koder je doi o preverimo njegovo idei 0 svoji presoji v skladu 1 odgovore in poprav-lolžtna naj ne presega v uredništvu oziroma e izognili nesporazu-in opremljena s celot- ilko avtorja. iasopis [ODMEVI Ob Savinji bodo zadrževainiifi Z zadovoljstvom sem prebral v Novem tedniku članek z navedenim naslovom. Iz članka veje optimizem, da bomo občani ob Savinji končno rešeni poplav, saj se je vlada seznanila z predlogom najboljše rešitve, ki je potrebna za pripravo državnega lokacijskega načrta. To Državi ;t še- leca 200; jale skoraj loiet. Vlada je bila seznanjena s predlogom rešitev julija 2006. Pot do ve Ijavnega državnega lokacijskega načrta bo ob taki dinamiki še zelo dolga. Preden bodo na načrt dale soglasje občine v porečju Savinje, bodo minila leta. Ko bo lokacijski načrt pripravljen, sledi priprava načrtov za gradbeno dovoljenje, kar bo tudi trajalo dlje časa. Poseben problem bo odkup zemljišč itd. Drug problem so sredstva za izgradnjo zadrževalnikov, če vemo, da se zbere v vodnem skladu med 4 in 5 milijardami SIT v Republiki Sloveniji, Od tega gre večji del za naložbe in to ne le za poplavno varnost. Če bi vsa sredstva namenili za porečje Savinje, kar je nerealno, bi gradnja trajala vsaj 3 leta. Porečje Savinje ima v letu 2006 iz državne blagajne za naložbe na voljo 491 milijonov sn; od tega za investicije v inirastrukturo le 362 milijona SIT. Delež naložb na območju Mestne občine Celje le 2 milijona SIT v tem direkto ?nsküi v vrednost izgradnje zadrževalnikov 14 milijard SIT. S takim deležem bo gradnja trajala 30 let. Če prištejemo še čas priprave, se bo čas podaljšal vsaj še za 5 let. Da čas na ministrstvu za okolje in prostor počasi teče, sledi tudi iz naslednjega primera. Aprila 2005 sem spomnil ministra za okolje in prostor dr. Janeza Podobnika, da po dveh letih še vedno niso imenovane konference za vode, ki bi zagotavljale litvah kandidiral za župana občine Laško. Omenjena naj bi med drugim razpravljala o tem, kje v Laškem bi bilo potrebno posaditi rožice. Da ne bi izgubljala preveč dragocenega časa, jima predlagam kar našo cesto. Cesta je bila pred sedmimi leti na grobo asfaltirana, danes pa iz nje raste trava. Vsekakor bi bilo lepše, če bi bila vmes kakšna rožica. Gospodu Zdolšku je ccsta zelo dobro poznana, saj je na njenem začetku domovala njegova žena, na njenem koncu pa do-muje njegov stric. Morda pa se bo iz tega le kaj izcimilo. □ DRI TELEFDN riimkom avtorja ter kra-UREDNIŠTVG vpliv javnosti na to področje. Minister je sicer vljudno odgovoril in obljubil konkretne ukrepe, vendar se po enem letuše ni nič premaknilo, čeprav za to nipotrebno finančnih sredstev. Sicer pa je že junija leta 2002 na sestanku županov savinjske regije na Polzeli takratni minister mag. Janez Kopač obljubil, da bo imela Savinja zaradi velike ogroženosti poplav prednost pri zagotavljanju poplavne varnosti. Dejstvo pa je, da smo med zadnjimi. Zgodovina neučinkovitosti se torej po- Prizadeti državljani Slovenije ob porečju Savinje, bodite potrpežljivi, V primeru poplav vas bodo prišli tolažit odgovorni v gumijastih škornjih, obljub bo na pretek. Ali se bomo sprijaznili s tako počasnim reševanjem poplavne varnosti? Menim, da ne smemo biti ravnodušni. Če se najde denar za druge namene, ga je potrebno najti v občmi tudi za ta namen. Bolj intenzivno in pravočasno lobiranje v Ljubljani in večja skrb za prizadele občane je naloga naših izvoljenih politikov. Vse se da. če se hoče, to smo v Celju dokazali! JOŽE BUČER, mestni svetnik MOC Celje miEJELI ; SIHIO Kje v Lašicem zasaditi rožice? V 57 številki Novega tednika je bila na zadnji strani pod rubriko Srečali so se ot pivu slika gospoda Janeza Podobnika in Franca Zdolška, Varstvo potrošnikov Bralka je nezadovoljna, ker je v petek, 23. junija, klicala na javno objavljeno telefonsko številko Varstva potrošnikov Celje (041/ 731-832) ter seji ni (med 12. in 14. uro) nihče oglasil. Direktor Urada RS za varstvo potrošnikov, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, Aleš Grbec odgovarja: »Varstvo potrošnikov Celje je ena izmed nevladnih potrošniških organizacij, ki je vpisana v register potrošniških organizacij pri našem uradu, Zakaj vaši bralki na objavljeni telefonski številki ni nihče odgovoril, žal ne vemo, saj Varstvo potrošnikov Celje ne opravlja svetovanja potrošnikov na podlagi pogodbe z uradom (torej namesto urada na podlagi javnega razpisa), ampak kot lastno dejavnost, Vaši bralki svetujemo, da se za nasvet v prihodnje obrne na naš urad, ki bo opravljal javno službo svetovanja do podpisa pogodb o svetovanju z na podlagi javnega razpisa izbranimi nevladnimi potrošniškimi orga- Invalidkino nadomestilo Bralka je zaradi težav s hrbtenico invalidka 111. kategorije ter opravlja 8-urno delo z omejitvami, čez šUri leta pa namerava v pokoj. Omenja, da prejema od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, pri čemer jo zanima, ali bo po upokojitvi nadomestilo ostalo enako ali se bo znižalo. Prav tako želi iCTedeti, v čem je razlika med nadomestilom iz invalidskega zavarovanja In invalidnino. Peter Šalej, vodja oddelka v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Celju, odgovarja: »Bralki ni mogoče v celoti odgovoriti ob po-dadcih, ki jih je zapisala, kajti pomembno je vedeti, katero nadomesülo iz invalidskega zavarovanja prejema in ali je bilo le-to odmerjeno še po starem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma po sedaj veljavnem predpisu. Zagotovo je le to, da potem, ko bo izpolnila pogoje za upokojitev, ne bo več uživalka nadomestila iz invalidskega zavaiovanja, ker se ji bo začela izplačevati pokojnina, ki pa bo odmerjena v višini glede na njeno pokojninsko dobo ob upokojitvi in plačo oziroma nadomestilo, kar je prejemala po 1.1.1970 dalje. Nadomestüo iz invalidskega zavarovanja je pravica, ki jo pridobi delovni invalid iz naslova invalidnosti (II. oziroma III. kategorije invalidnosti), medtem ko je invalidnina denarni prejemek, do katerega je posameznik upravičen v primera telesne okvare. Le-ta pa je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvena poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost po.sameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva več- alidnc apovi Voda k hiši starejša bralka, ki biva v Šmarjeti ob novem pločniku v Prekorje (posredovala je ločne osebne podatke), omenja po opravljeni investiciji hude težave. Pritožuje se, da se od takrat voda z višje lege zliva proti njeni hiši. ki je pol metra nižje, zato mora vstajati tudi ponoči ter jo odstranjevati. Pred gradnjo pločnika sta bila tam mulda in jarek, ki je zdaj zasut ter nadomeščen s kanali pod pločnikom. Želi, da pristojni zadevo čimprej rešijo. Marko Banovič, koordinator za ceste v oddelku za okolje in prostor Mestne občine Celje, odgovarja: »Investicija je bila zaključena zaradi zimskih vremenskih razmer letos. V tej zadevi je bralka pred nekaj dnevi že poklicala strokovno službo Mestne občine Celje, ki jo je zaradi neposrednega stika napotila na projektanta oziroma nadzorno osebo tega objekta. Ta si je objekt že ogledal, njegova prva ugotovitev pa je, da vidne projektantske napake na tem objektu ni, zato gre po vsej verjetnosti zgolj za posledice izdatnih padavin, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnUi, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Lašk Peščena plaža v zalivu Atlantskega leta približno 20 stapmj Celzija, itolnici na svetu. Po zaslugi termalne vode |e tam temperatura Najsevernejša in najčistejša prestolnica, poleti najbolj mrzla, ena najbogatejših in najdražjih ... Reykjavik, mesto med Atlantikom. skoraj tisoč metrov visoko goro Es j a in polji lave, je mesto presežni-kov. Lepo mesto v neprijazni naravi. V prestolnici Islandije živi že dobra polovica od skoraj tristo tisočih prebivalcev države, vendar se mesto še vedno širi in širi. Reykjavik je kol veliko gradbišče, kjer nove stavbe rastejo kot gobe po dežju. Nič čudnega, saj je Lslandija, ki živi predvsem od ribolova in turizma, med šestimi najbogatejšimi državami na svetu. Islandci bogastva ter visokega standarda ne razkazujejo, zato njüiova dežela ne daje tak- šnega vtisa. Na tamkajšnjih stav-bali, z izjemo posameznih sodobnih poslovnili in upravnih palač, ni blišča, kot ga poznamo iz Avstrije, Švice in podobnih bogatih držav. V Islandiji je vse preprosto in priročno, v tem se izraža njihova skandinavska mentaliteta. Islandsko bogastvo se žal najbolj odraža v izjemno visokih cenah, s katerimi si skupaj z Japonci delijo svetovni rekord. Tako je mogoče v Reyk;a\Tku jesti razmeroma poceni v nakupovalnem središču, kjer stanejo malice približno tri tisoč tolarjev, kar je za islandske razmere ugodno. Celo njihov sloviti losos, ki ga izvažajo blizu in daleč, je v samopostrežbah dvakrat dražji kot pri nas. ReykjaviSke n^ovine so skromno urejene ter s skromno ponudbo, bistveno skromnejše kot v naših krajih. Na pročelju ene od trgovin s konfekcijo je vzbudila mojo posebno pozornost reklama za slovensko podjetje Mma. Blagodejna topla voda Turisti redko obiskujejo trgovine, bolj jih zanima utrip Reykjavika in njegove znamenitosti. Teh ni veliko; med njimi je mogočna cerkev Hall-grimskirkja, ki kraljuje na vzpetini nad mestom ter jo je mogoče videti dvajset kilometrov daleč. To sodobno stavbo so začeli uporabljati pred tremi desetletji, potem ko so jo gradili vse od začetka druge svetovne vojne. Slaro mestno jedro Reykjavika, ki je imel takrat koinaj 40 tisoč prebivalcev, je v znamenju stolnice Domkirkja in parlamenta ratme so približno 7 stopinj Celzija), z veliko dežja in mrzlega veua, ki utrjene Islandce od kopanja v topii termalni vodi ne odvrneta. Posebna zanimivost je reykjaviška peščena geotermalna plaža Naut-holsvik v mirnem atlantskem zal i vu, kj er j e temperatura vode vse leto 20 stopinj Celzija. Ob njej so bazenčW z vodo, ki meri približno 30 stopinj Celzi-la, kjer se namakajo manj utr-leni domačini. Brez izkoriščanja poceni !;eotemialne energije bi bilo /jvljenje v Reykjaviku še precej diažje. Med geo termalnimi polji Nesjavellirja, pod vulkanom Hengill, je velik, supermoderen objekt s turbinami in termalno vodo z nič manj kot 380 stopinjami. Iz objek- ta pošiljajo vročo vodo po ceveh v prestolnico (približno trideset kilometrov daleč), ki je tudi po njeni zaslugi «najčistejša prestolnica na svetu«. V bližini Reykjavika so ogrevali prvo družinsko hišo s termalno vodo že pred stoletjem, davnega leta 1930 so poskrbeli za prve tri kilometre toplovoda ter tako začeli ogrevali prvi javni objekt, osnovno šolo ... Islandija in njena prestolnica sta v različnih pogledih kraj, kjer ure tečejo drugače. Ne le zaradi dveurne poletne časovne razlike... Med njenimi posebnostmi je celo poletna svetloba. Reykjavik, kjer pozimi gospodari tema, je poleti vznamenju večne svetlobe, ki traja vso noč. BRANE JERANKO V Reykjaviku ura teče drugače Islandska prestolnica kot mesto presežnikov - Bele noči severa Althing. Ta sta tako majhna, da bi zadostila potrebam kakšnega štajerskega podeželskega trga. Reykjavik je dandanes upoštevanja vredna prestolnica, zalo je njegova mestna hiša iz-jenmapostmodema stavba, deloma tik nad mestnim j ezerom Tjoem in s stebri v vodi. Ob njem se sprehajajo Reykjavi-čani in turisti ter krmijo race in druge ptice. Posebnost Reykjavika, ki ga po turistični plati radi reklamirajo kot mesto toplic, so številna kopališčas termalno vodo, z bistveno cenejšo vstopnino kot pri nas. Termalne vode je na vulkanski Islandiji seveda kolikor hočeš, z njo se med dolgimi zimami poceni ogreva večina prebivalstva. V bazenih, ki so skoraj vsi po vrsti na prostem, za Sred-nj eevropej ce v islandskan podnebju ni ravno prijetno. Na ter-mt)mctrih Reykjavika je na vrhuncu poletja ponavadi 15 stopinj Celzija Qutranje tempe- NOVO v Zdrovilišču Laško!!! FITNESS WRAP - Biodroga spa sensotion Nega telesa s kormetiko Biodroga. Že po treh zaporednih terapijah izguba obsego telesa do13 cm. Informacije in rezervacije: 03 7345 166 •wmft POLETJI 2006 immai'Mi »ii, 7 «pol» SB kK4CK4'.6.8. ri'TT^.y-rwil^tX-l.T-a iuuctjaas I (i [fflftauai EtSKTi-. ri m m i. CSTO Ä19.8.. .IV, PM . M..I4.09..2: K PARIZ M . MMW.«(U!.'M:03 S42QaMUMVCUMK, »T. 03 69 8.4 370. PAIM* I 4S.6«). mUKkKMB.; CSä» 33 MO: PMM* PCHKMCOi. lei <3 UOOOm KMiBM POODJI DO 34 OBimOVIVM Miw s» « lITl p(yZ(imf Paniz 4a.900 Sončkov klub Rodos Sončke Sttiliiica Dtimkirkjii Inr Islniiilüki |i zadostila potrebam kakšnega štajerskega trga. v stnrum jedru Reykjaviks. Tako majhnn sta, da hi NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do I knjig, kijih izdaja STT&RC VEDO VEČ Inugo brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika 24 ' RADIO, Kl GA BERETE SÖi'l iky-, TEDENSKI SPORED 1 RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.30 N lodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 80-šh, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje -Z jadralnim padalom z Dooačke gore (svof e želje pošljite na radio@radiocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Akuialni ritmi, 13.000dmev-So razmere V Steklarski Novi res nevzdržne ali gre le za nagajanje sindikata? - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - gost: umetnik lectovih src Hrabroslav Perger, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12-10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - voditeljica Klavdija Winder - gostje: Ansambel Korenine, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Sora] 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ceije, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska p.reobrazba - pevka Mi-nea, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - gostje: skupina Vrt iz Oplotnice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 i^oročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkanrija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z jadralnim padalom z Donačke gore (ponovitev reportaže), 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeme informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O • posta, 13.30 MaH O - klici, 14.00 Regijske novice, LS.OO Šport danes. 15.30 Dogxlkiin Odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Popčvek-skupina Inspiracija, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukuriem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETimK 3. iMiaHat 5.00 Začetek juuranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.20 Javljanja iz Term Zreče, kjer na bazenu Radio Celje pripravlja čofotanjezanimadjskimi igrami (do 17. ure), 15.00 Šport danes, 15.15 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Klonirano scrvirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Nakubik, 19,00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Fesüvaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23,00 YT Lebei, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Čofotajte z Radiem Celje Radio Celje v poletnem času pripravlja čofotanja po bazenih na Celjskem v sodelovanju s Pivovarno Laško. Bili smo vAqualuni, včeraj vZdra-vilišču 1-aško, prihodnji teden pa se nam boste lahko pridru-žih kar dvakrat, 3. avgusta bomo v Termah Zreče, pridružila pa se nam bosta Tanja Žagar in dvanajstletni David. S pesmijo Ta ljubezen, ki sta jo napisala Tanja Žagar in Milu Šarac, je prepričal gledalce in urednike radijskih postaj, ki so mu namenili največ točk in je tako osvojil prvo nagrado na letošnjem Fensu. Prihodnjo soboto, S. avgusta, bomo od 14. ure čofotali na bazenu v Šentjurju. Že jutri pa ne pozabite na Radio Balkan Radia Celje na Špici v Celju. Vstopnine ne bo, bo pa marsikaj drugega... christina aguilera (6) .smilb iiivaiivn (3) thatompalrofjeans- haiuuysu (11 aneftsillial-falk gcaiglmiulall 15) icalirtldve-udnelrichie (4) uni/\]nil-ul rihanna (5) ay-z (2) er- .samdithom W valhhih thh7im.lns (1) ihowcj)llidyinhrrinchim hdme-eamcw (2) DOMAČA LESTVICA plastika-siddharta 171 tarzan ml? (5) ffvsta monika plliyi.i (1) kot dan in noc-pftifi janus 12) yikimpin nunf- (4) itpumdfw kataifna (3) pquetvojih sanj-omar (4) banana rxtmfnkiimfr id ,san,if fitoiia 131 naulani lunapauk (21 iZATUJO LESTVICO: iivi mm ^ WMSwn Nad kilograme s »fitfc cunjicami! Pripravila: VLASTA CAH Zerovnik Poležavanje na plaži, pikniki, sladki koktajli ... o, groza! Se tudi vam prav v času, ko bi morali kilogrami zaradi poletne vročine kopneti, maš-čobne blazinice nesramno kopičijo? A nič joka in stoka - kar prve in najprimernejše šporUie aktivnosti se lotimo. In to ne jutri, temveč že danes. Da nimate kaj obleči? No prav, potem pa v ponedeljek... Vmes se odpravite na posezonsko razprodajo, pokukajte malo tu in malo tam, nii pa vam ponujamo še nekaj prijaznih modnih namigov. Tudi za korekcijo postave, saj zna biti včasih prav dobrodošla kakšna mala oblačilna zvijača, s katero vizualno že izgubimo kak kilogram. Ob plavanju, ki je najbolj priročen poletni šport, je v hladnih jutrili in večerih še vrsta različnih možnosti rekreacije - hitra hoja, tek, odbojka, tenis ... Začnite pa z dobrim nedrčkom, saj je pri vseh teh dejavnostih zelo pomembno, da prsi ne poskakujejo z vami vred brez sleherne ali s slabo oporo. Po specialne športne nedrčke bo treba v specializirane trgovine s spodnjim perilom in pri tem upoštevati, da se športnega perila ne kupuje le na oko, temveč se ga tudi pretipa, obrne naokoli, pogleda sestavo materiala in seveda pomeri. Bombaž že dolgo s strani mode ni več med zvezde kovan material. Sodobna tekstilna tehnologija je zanj našla imenitne nadomestke, ki dovolijo koži dihati in so prijetno elastični. No, zdaj pa še trendi - tako kot ostale smernice večkrat diktirajo uspešni medijski projekti in zgodovinski dogodki, se dogaja tudi z najnovejšo »fit« modo. Svetovno prvenstvo v nogometu ijuaiuu še v svežem spominu, moda pa se je navdušila za športne nogometne hlačke, ki jih lahko nosite domala pri vseh športnih aktivnostih. Tudi enodelnim »olimpijskim« kopalkam je moda letos dovolila, da se posušijo - vključila jih je namreč kot enakovredno športno-dnevno oblačdo. Morda pa bo za začetek dovolj nakup črnih vročih hlačk in majčke. Tak komplet vas bo »naredil« vitkejše in vam vlil začetno voljo za vsakdanji tek. 25 * TEDENSKA ASTROLOSKA ^ NAPOVED / - Petek, 28 julij: Luna bo dopoldne v čudovitem sekstilu z Jupitrom, zato bomo umirjeni in polni novih idej. Sreča nam bo na vsakem koraku izredno naklonjena. Pričakujemo lahko dobro sodelovanje v poslovnem in tudi na zasebnem področju. Tudi kasneje bo Luna v prijetnem sekstilu z Venero prinašala samo lepe zadeve, ki so povezane z ljubeznijo, prijateljstvom in finančnimi zadevami. Zelo ugoden čas je za nakupe. Zvečer pa velja opozorilo, da zaradi napete opozicije Lune in Plutona preti stres in nenavadne, težje okoliščine. Izpostavljen bo notranjinemir in otožne misli. Sobota, 29 julij: Luna bo v sekstilu z Merkurjem ugodna za urejanje poslovnih in uradnih zadev, nakupe in dogovore, pa tudi za ljubezen samo. Imeli bomo potrebo po harmoniji v medsebojnih odnosih, vendar se laliko zapletamo, ker ne bomo točno vedeli, kaj si sploh želimo. Luna bo v kvadratu s Plutonom povzročala, da bomo iskali krivca za notranje nemire, ki bodo prišli sunkovito brez opozorila. Velja dvojna previdnost pri komunikaciji. Popoldne bo Luna v praznem teku, zalo bomo lahko umirjeno preživeli vroč poletni čas. Privoščimo si počitek in sprostitev prav posebne vrste. Nedelja, 30. julij: Luna ponoči prestopi v Tehtnico, kar bo poudarilo potrebo po usklajenih medsebojnih odnosih. V ospredje bo prišla naša družabna stran narave, odnosi bodo harmonični in obogateni s prijetno energijo. Povečana bo želja po ljubezni. Luna bo v sekstilu s Soncem izpostavila poslovno stran našega življenja, izpostavljeno bo umsko delo. dan je primeren za dogovore, sestanke in finančno razreševanje situacij. Venera bo ponoči v prijememtrigonu s Plutonom izpostavila usodna srečanja, doživimo lahko presenečenje posebne vrste, zanimiv in romandčen preobrat. Ponedeljek, 31. julij: Luna bo v sekstilu s Saturnom izpostavila poslovne odnose in zahtevala od nas resen pristop k vsem vprašanjem v življenju. Urejevali bomo uradne zadeve in sposobni bomo za težavnejše intelektualno delo. Luna v kvadratu z Venero bo te pozitivne vplive malce postavila na glavo. Če bomo le nekoliko spretni, bomo iz vsake situacije iztisnili tisto najboljše. Luna v tri-gonu s Plutonom bo sprožala intuicijo, imeli bomo umetniško vizijo in povečano bo naše sočutje. To harmonično energijo bo rahlo izničila Luna v kvadratu z Merkurjem, a bomo uspeli, če se bomo izognili kritiki in obsojanju drugačnosti. Torek, 1. avgust: Dopoldne bo Luna še vedno bivala v Tehtnici, zato bomo neodloč- ni in pripravljeni veliko narediti za dobre medsebojne odnose. Povečana bo neodločnost. Primerno je, da uredimo vse zaostale zadeve in se ne lotevamo ničesar na novo, saj je Luna vse do 15. ure v praznem teku, potem pa prestopi v Škorpijona. Zelo bo izpostavljena erotična stran naše narave, povečana bopoü-ebapo spolnosd inlju-bezni, vendar se lahko tudi v negativnem smislu pojavijo težave kot na primer pose-sivnost in ljubosumje. Previdno pri besedah in dejanjih. Z ničemer se ne smemo prenagliti. Večer bo primeren za ljubezen in načrtovanje. Sreda, 2. avgust; Ob 10.46 nastopi Lunin krajec, to pomeni, dabosta Luna in Sonce negativno aspektirana. Zaradi bivanja Lune v Škorpijonu se pazite eksplozivnih reakcij in prehitrega sklepanja. Potrpežljivost bo tokrat naša največja vrlina, prilagajanje pa naša odlika. V medsebojrih odnosih bo prihajalo do trenj. Ta napete aspekt bo omililo srečanje Jupitra in Lune, saj se bo marsikomu ravno ta dan nasmehnila sreča. Izredno ugoden aspekt za urejevanje financ. Naša intuitivna zaznava bo odlična, izžarevali bomo tudi magnetizem, možnosti na ljubezenskem področju so tokrat nadpovprečne. Sonce bo za razliko od Lune v negativnem kvadratu z Jupitrom, zato bo treba usklajevati moško in žensko energijo. Ta aspekt lahko prinaša neupoštevanje pravil. Zvečer nas bo obremenjeval negativni kvadrat med Luno in Saturnom in v nas prebujal tesnobo, strah in nezadovoljstvo. Četrtek, 3. avgust: Zaradi čudovitega tranzita med Luno in Venero bomo prijazni, sočutni in polni nenavadnih, novih domislic. Zelo primeren čas za uvajanje novosti, ki so bile v preteklosti potisnjene na stranski tir. Luna bo v trigonu z Merkurjem usklajevala čustva in razum. Zaradi vpliva retrogradnega Merkurja lahko ravno v tem času pride na dan kakšna skrbno varovana skrivnost. Ta dan lahko drugim poveste, kaj čutite in dosegli boste razumevanje in dobili podporo, ne glede na to, da so bile v preteklosti prenapete reakcije v medsebojnih odnosih. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOtORES 090 43 61 gsm: 041 519 265 26 ZAAVTOMOBILISTE Znana ameriška družba J.D. Power & Associates tudi v Nemčiji že dolgo časa meri zadovoljstvo s posameznimi avtomobilskimi znamkami. Te ugotovitve imajo veliko marketinško in siceršnjo ležo. Tokratno študijo je podjetje pripravilo v sodelovanju z dvema znanima nemškima aviomobilističnima revijama in vanjo vključilo 22 tisoč Nemcev. Ti so najbolj zadovoljni z avtomobili tovarne Toyota, komaj kaj zaostaja Honda, na tretje Med evri ;enijo Voh itila Audi )pskin Sebring krepi napad Ameriški Chrylser, združen v koncer-nu DaimlerChrysler, se že dolgo trudi, da bi na evropskih trgih igral pomembnejšo vlogo kot doslej. Morda se mu to posreči, saj je sprožil pravo ofenzivo. Leios je ponudü 300C v touring izvedbi, caliberja, prihaja nitro ... Sebring je novi adut tovarne in se bo pomeril v višjem srednjem oziroma višjem razredu, kjer naj bi konkuriral recimo BMW 5, u 6, peugeotu 607, renaultu ZDRAVI NAPOTKI intime... Gre Legend evropskih Predstavili novega freeianderja Britanski Land Rover je že nekaj časa pri Fordu in spada med razmeroma uspešne tovarne. Zdaj so prenovili najmanjši avtomobil pri hiši, torej freeianderja. Navzven se veliko bolj kot prej spogleduje z drugimi, večjimi land rover]'i, kar je še najbolj očitno pri maski. Prvič je tovarna freeianderja predstavila leta 1997 in je pobrala precej tržne smetane v razredu t.i. kompaktnih terencev oziroma SUV-ov. Novi freelander bo med drugim na voljo z dvema motorjema, in sicer z 2,2-litrskim turbodizlom in s 3,2-litrskim bencinskim šestvaijnikom. Pri nas naj bi avto začeli prodajati pred koncem leta. Nemčija: Japonci spet v vrhu le je uvrstila Mazda, na četrto pa Su- Honda s svojim prestižnim modelom legend na tej strani oceana vse doslej ni imela prav veliko uspeha, morda pa si ga tudi ni prav posebej želela. Zdaj je tovarna svoj največji avtomobil (496 centimetrov) obnovila in načnuje malenkost bolj ambiciozen nastop tudi na evropskih trgih. Zanimivo je, da je prenovljeni legend v primerjavi s prejšnjo izvedenko za 38 mihme-trov krajši, kar je precej neobičajno, kajti skoraj vse nove izvedenke so običajno dalj- še. Res pa je, daje nekaj širši in višji- Kakorkoli že, s svojo notranjostjo legend dokazuje, da se hoče voziti v visoki družbi. Posebnost novega legenda je tudi štirikolesni pogon. I'll tem ne gre samo za različno moč med prednjo in zadnjo osjo, pač pa elektronika poskrbi tudi za to, da se zmore - glede na oprijem -moč različno prenašati tudi med posameznimi kolesi na isti osi. Legend ima zaenkrat samo en motor, in sicer 3,5-liü-ski šestvaljnik, ki ponuja 217 k- trgih W oziroma 295 KM pri 6.200 vrtljajih v minuti. Ima S-sto-penjski samodejni menjalnik, tovarna pa napoveduje v povprečju porabo okrog 12 litrov goriva. Honda napoveduje tudi di7:dski motor, ki bi bil v Evropi vsekakor dobrodošel. Zanimivo je, da naj bi letos na vseh evropskih trgih prodali vsega 2.500 vozil, kar kaže na zelo skromne načrte. Pri nas ga bodo začeli ponujati avgusta, računajo pa na kakšnih deset kupcev, pri čemer naj bi avto stal približno 15 milijonov tolarjev. arnami Nemci najbolj 1, medtem ko sta se za njim uvr-T BMW. Zanimivo je, da Mercedes Benz, nekdaj pojem in ponos nemške avtomobilske industrije, v tem pogledu zaostaja tudi za češko Škodo. Očitno je, da so nemški kupci avtomobilov najbolj nezadovoljni z avtomobili tovarn Fiat, Chrysler, Suzuki, Smart in Daewoo. Caliber na siovensicem trgu Dodge, ki je sestavni del Chryslerja, ta pa koncema DaimlerChrysler, računa, da bo s caliberjem mešal štrene v nižjem srednjem razredu. kjer je že dolga leta nesporni prvak VW golf. Caliber je po obliki dovolj drugačen, da bo skušal privabiti predvsem malo bolj ne-konvencionalne kupce, čeprav pri Dodgeju upajo, da bo to njihov najuspešnejši avtomo- bil na evropskih trgih. V dolžino ga je za 441 centimetrov, od tal je dvignjen skoraj 20 centimetrov. V prdjažnik gre ob osnovni postavitvi sedežev 524 litrov prtljage, ob podrtih zadnjih sedežih pa 1.339 litrov. Motorji so trije: 2,0-litrski dizel, ki si ga je Dodge sposodil pri Volkswagnu, ponuja 140 KM in ima 310 Nm navora (najvišja hitrost je 196 km/ h, pospešek do 100 km/h pa iel; ludbi pa valjnikz za skoraj klasično limuzino, ki malce spominja na večjega 300C. Avtomobil bodo prodajali v kombinaciji s štirimi motorji, in sicer s tremi bencinskimi in turbodizlom. Osnovni bencinski agregat bo 2,0-litrski štirivaljnik, sledil bo 2,4-litrski motor, na vrhu je 2,7-litrski V6 motor. V ponudbi bo tudi 2,0-litrski turbodizel. Vse kaže, da se bo sebring pri nas pojavil še pred koncem le- Močnejši in iiitrejši Mercedes Benz ima v svoji ponudbi veliko močnih avtomobilov. Med slednje šteje tudi sloviti kupe, ki nastaja v sodelovanju z McLarnom. Zdaj so se odločili za posebno izvedenko z oznako 722 edition. Številka jc enaka kot tista, Id jo je leta 1955 na sloviti dirki po Italiji Mille MigÜa nosil prav tako sloviti Stirling Moss in tedaj zmagal s SLR-jem. V novi varianti zmore mercedes SLR mclaren 641 KM ali 24 KM več kol prej, kar pomeni, da pospeši do 100 km/h v 3,6 sekunde oziroma za 0,2 sekunde liitreje kot prej; končna hitrost presega 310 km/h. O ceni niso še nič rekli. BMW: prihaja Reithc»fer Na krmilu nemškega BMW bo 1. septembra prišlo do zamenjave. Dosedanjega prvega človeka Helmuta Pankeja, ki bo avgusta dopolnil 60 let, bo zamenjal SO-Ietni Norbert Reitho-fer. Ta je pri BMW od leta 1987 in je doslej opravljal različ-sle, bil pa je tudi direktor BMW tovarn v ZDA i Afriki. Kaj bo delal Panke po 1. septembn se. da bo ostal pri BMW. 'e pa 9,3 sekui Sla še bene gihnu prostornino 2,0 litra in 156 KM ter 1,8-litrski motor, ki zmore 150 KM. Caliber je že pripeljal na slovenski trg, v izvedbi s šibkejšim bencinskim motorjem hočejo zanj 4,3 milijona tolarjev, medtem ko sta drugi dve izvedenki na voljo za malenkost manj kot 5 milijonov tolarjev. Londonsici taksiji so »umazani« Po Londonu vozi skoraj 21 tisoč slovitih črnih taksijev, ki s svojo zunanjo podobo spominjajo na čase pred nekaj desetletji. Londonske oblasti zdaj ugotavljajo, da vsaj polovico taksijev ne izpolnjuje predpisov o vsebnosti izpušnih plinov eurol, kar dokazuje, da so motorji izjemno zastareU. Tudi novi taksiji z novimi motorji se po tej strani zelo težko približajo zahtevam euro3, medtem ko ta hip veljajo predpisi o vsebnosti izpušnih plinov euro4. Kaj bodo storili z zastarelimi še ni jasno. Beemveji na pregled a izredni pregled poklical kakšnih 46 Hsoč avtomobilov serij 5,6 in 7. i, bi se lahko pojavila napaka oziroma težava na zadnjem odbijaču, Približno 10 tisoč takšnih vozil, izdelanih od začet v Nemčiji, drugi na drugih evropskih trgih. Tovar na zadnjem C januarja do sredine aprila letos, je bo pregled stal približno 16 mOijo- mmii uiimi'' Monborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 tfww.nvtodeliregfleinef. MERILCI PRETOKA ZRAKA VW,AUDI, SKODA-1,9701 KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMtHSORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE mm iRNiK iMÄLIOGI#SI - INFORMACIJE 27 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Iuščenje koruze, kupim. Telefon zvečer, (03)5471-832. 46i4 TOVORNO vozilo Mercedes Benz 12-13, z delom,proi!am.TeleFoii 041 690-265. CLIO 1,9 dieseUetnik 1996, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 683-227, 031 847-844. 4S16 PASSATIS, letnik 1992, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 847-844,031 683-227. 4615 DAEWOO racer, letnik 1996, prodam. Ostale informacije potelefon« 040 721-812. ž 430 CITROEN jumper 2,5 d, iiovišan, znprt, letnik 1999,dobroohronjen,reg. dal2. 6., prodom. Cena po dogovorit. Teleton 041 807-060. Ž431 GOLFsdi,letnikavgust2004, dobro ohranjen,pfodam.Telefon (03)5707-095. Ž437 GOlfIldiesel, letnik 1992,5vra1, rdeč, pni lastnik,prodom.Telefon 041951-S27. 4636 MITSUBISHI cdr 1,3, letnik 1990, reg. do decembro, lepo ohranjen, prodom. Tele-fon041836-228. šS4S NEPREMIČNIt^E SAMONAXUDALKO Sip, tračni obračalnik in puhalaik Tajfun, no traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. 4537 PLUG, 12 in lOcol in trosilnik mineralnih gnojil, prodom. Telefon 041 65W)78. 4559 MUN zo sadje, nov,ugodno prodam.Tele-fon041818^99. 4590 TRAICrOR Imt 579, reg., lepo ohranjen, prodam.Teiefon04181S481. L882 OBRAČALNIK Pojek,no4vretena, prodam. Telefon 031 505-250. Ž435 TRAKTOR Utb 4''4, letnik 1984, kabina, reg., 2870 dii, prodam za 1300.000 SIT Telefon 031 640-437 Š847 HIŠO,2,5kmiz(entiaCeija,tDkojvselNHi, prodam.Telefon041226-247. 4336 CEUt, Lokrovet. Poslovno stonovanjsko stavbo, lohko tudi dvostonovonjsko, stanovanjski del tetnikl985,približno 120 in',poslovniletnikl992,približno 130 m', vsi priključki, prodamo za 35.000.000 SIT/146.052 EUR.Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, U brova23a,Celje. UeOJE.Vikend,li!lnikl98], približno SO m' uporabne povreine, portela 2336 m^, no lepi, sončni legi, prodorno za 9.500.000 SIT/39.643 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje. ŠENTJUR. Hišo, dvojček, polovico, letnik 2001, moderno razgibani bivolni prostori, 90 m', s teraso, dve partcirni mesti, vsi priključki, piodomo za 30.000.000 SrT/125.188EUR.Telefon04136&i25. PgPNep.emičnine,Dobrova23a,(elje. PRODAM V NASEUU Ljvbečno prodam gradbeno parcelo, velikost 500 m'. Cenn 9,5 mio SIT Telefon 041 389-238. PARCf LO, 300 m', s staro hišo, nodomestno gradnjo, v Trnovljah, prodam. Telefon 041 620^62. 4597 GRADBENO parček), 4300 m', v Malem Vrhu pri Šmartnem ob Poki, prodom za 12 mioSITTelefon041 299-911 Ž42i BIVALNI vikend,5'7m,,|indii>ii2SUI)DEIIR.Tel>-f.nD41 571-946. 4654 KAKRŠNO koli slanovanie v (eliu, polrebno .daplaciju, kupim. ItWon 041 «26-594. 4046 STMIOVANIE, do 45 m', gotovina inkui brez posr.diiikov,kiipl!lo.tiinosobo.H.-fon 041515447. Š76i DV01«P0Lollliisobnoitnnot.dCiliolnl km od ovfotosto, prodom. Vse iolomiofi. ie po lelefoou 0416254)14. Ž436 CEUE. 2 km izvon prodamo hi» no sončni !e,i,ilopimr.zg!.dam.El.ktaka,voda, telefon, tolv, tenlraloo ogrevoaje, lem. liišie 348Bm",nr.žnojr.dnioviken. dov, goid 7103 m", moien nok.p manjšibporrel.Telefon041 589439. KUPIM lOVLŠOolisti (EUlZo STANOVANJE, Aliožev hrib, Celje in hišo, Umborg pri Novi Cerkvi, prodom.Tet lon051 33H77. 4633 VOJNIK. Poslovno stanovonisko slovbo, 3. gradbeno fozo,pm,letnikl9t5, vtlotisu262m',parteln769m',prodD. mo za 29.000.000 511/121.014,86 EDR.Teloloa04l 360-625. PgP Nept» mii.ine,Dobfava23o,C.lie. VOJNI«, obllia. Vikend, letaik 1995,60«" uporabno povrsiae, pnrtelo 1124 nr', prodoma za 13.000.000 Sli/ 54.248,04 E«l.rolefaa 041 368-625. PgP Nopremiroine, Dobravo 23 o, Celje. ŠENTJ»«,akaliio.7azidolnapariela,616 m<, prailamo zo 5.500.000 SIT/ 22.951,09 EOR.Telolan 0413SM25. PgP Nepremioiine, Dobrovo 23 o, Calje. VOJNJK, «nlei. Parcelo s staro sloaovonjsko hišo, primerno za nadomestno gradajo, 494 m^ prodamo ZD 13.700.000 SIT/ 57169 EUR.Telelon 04136M25. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Colje. „ jšohrsa,vC.ljuahok.lid, 0 041826-594. 4046 «rčeli,približm,1000n.', kupim. Telelon031623.242. 4S7i NE!AZlDUI»0portela,1000dol500m', okalirožomahk. oh oaoMi,kupim. Telolon 041 807060. Ž432 ODDAM ŽALEC, (enter. Pisomiški prostor, 25 m=, mesečno najemnino 200 EUR/47.928 SIT in poslovm piostor, 68 m', storiwe-na,s.rasno ah imdobnudejnvnost, mesečno nojomnino 720 EDR/ 172.540,80 SIT,oddnnia.TelerDn 041 368.625. PgP Nc 23o,Coll.. Hadinji,oddom. Telolon 031 456226. vonjo.Telelon031 35S-755. S83» DVAKRAT dvosobno in dvokrotiaosobno stanovonje, Brodorjevo 8, Celje, pri baJ nišniti, takoj oddam v nojem- Telefon (031545-3486. 4621 vaUU, Pod kastonji, oddam onosobno opremljeno stanovonje v prvem nod-strap(u.Telefan041 762-718 . 4653 APARTMAIE v Kopru, v septembru zelo ugodna, 7.500 SIT no don, oddam. Telefon 831 3984169. p NAJAMEM MANJŠE stanovanje oli starejšo hišo rsčem v nojem. Možno je tudi pomoč. 5em neko-dile- lORpopustveljapil v MÜ&DRUlMJ UEMKNfflmPreš 3fl00Celie,telefon: 034901420,e-pošta;kniigarnKe@celjskMiohoijeva.si, i% popust na knjižne izdaja Celjske Mohorjeve VODNIK KINO 20.30 Stari ti^ Slovenske Konjice NostalgičnapaletjBvkinu: Intervju z vampiijen) 18.00 (ponedeljek, torek HI ^eda) nrati s Karibov: mitvečeva skrinja n.3Q U.DO I7.[M 18.0D, 20.00, 21.00. 23.00.23.59 la^llic Podzemlje Evolueii» 21.30, 23.50 Amerlik« sanje 14,30. 16,50. 19.10 Skrito 18.20, 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja i2Jfi-15.20, 18.30 21.40 Hitri in drzni: Tokio Drift 14^0^16.40, 19.00, 21,20,23.40 Superman s< vrača 12,10. 15.30, 18.40, 21.50 Ultraviolet 1$,20 PETEK in NEDEUA 21.00 Popolno SOBOTA 16.00 Obuti mač^ - Niko «ebi SLOVENSKE KONJICE 19.00 16 ulic 21,00 Ljubezen je NEDEUA 20.00 16 ulic PRIREDITVE 10.30-11.30 in 16,30-17,30 Muzej Demonstracija obrti predstavlja se urarBožo Codnik 0.00 Otroški muzej Hermanov brlog Lutkovno gledaUščeTO: Ojoj, boli hitkoma predstava 2.00 Občinsko dvorišče Laško nedep, torekin sreda), m2a2l40. 23.50 Ulični tango J32!Ln,30 (vsak dan), 17.40 (ponedeljek, torek in sretfaj, 20.00 (ponedeljek in torek), 20.10 (ponedeljek, torek, sreda In iSetrtek), 23.10 Hitri in drzni: Tokio Drift imi5.50,18.10,20.30 (ponedeljek, torsk, sreda), 16.30,19.00,21.20 (vsak dan I. Da Vincijeva šifra 17.30,20,50 (ponedeljek, torek, sreda), 15.50, !8.50, 21 50 (vsak dan) Divjina 10.30, 13.30^15.40, 18.00 Gospodar vojne 21.20 (ponedeljek, torek, sreda) Podzemlje: Evolucija 21.10 (ponedeljek, torek, sreda), 20.30.Ä5Ö im 17.10, 20.20,23.30 Matador 16,00,20.40 (ponedeljek, torek, sreda), 17.10 Melissa P. 19.10 (ponedeljek, torek, sreda) LEGENDA: predstsveso vsak dan pmhßve so v petek m 10.00 Rogla SrečanjeZŠAM Sloveiüjein koncert Okroglih muzikantov 6,00 Dolina mlinov, Dobrn.- l,Mlinarska nedelja nastop pevskih zborov KUD Dobrna. Sester Jakob, Folklorne skupine KUD in Vaških pevk Dobrna, igrajo Fušarji in harmonikarji z Dobrne 16,00 Gozdvšmani -Zlaka RAZSTAVE Muzej Gornji grad: HabsburSaiii, razstava ob 90-letnici smrti Franca Jožefa 1„ sobota in nedelja oci 14, do 18, ure Savinov likovni salon Žaiec: Nova fotografija - Dokument, razstava fotografij Jureta Eržena. Branka Cvetkovi-ča, Bojana Salaja in Antonia Žiukovi-ča, do 31, 8, Likovni salon Celje: Odprti termin: Plac - video inštalacija, video film Ane Hušman. do 2, 8. Lapidarij Pokrajinska muzeja Celje; Celeia ujeta v objektiv - pleminama predstavitev rezultatov arheoloških raziskav ob rekonstrukciji IV. etape Mariborske ceste v Celju, idejna zasnova Danijele Brišnik, do 31.8, Osrednja knjižnica Celje - avla 2. nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: razstava plakatov na temo glasbenih filmov 2 naslovom Radi ste jih gledali, radijih poslušale, iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Marjan J^ai;ec. Galerija Otto Škofja vas: olja na platno, razstava slik Vesne Filipčič. do 7.9. Avla Splošne bolnišnice Celje: Hu-ra počitnice, razstava gradiva .ciyakof Srednje zdravstvene šole Celje, mento-nd Helena Brežnik in ft)/o?ia Podlesnik. do 31. 7. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava slik; morje in rože (tempera) Majde Žličar. do 31. 8. Galerija Mik Celje razstava slik; olje na plamo, les in grafične tehnike Irene Gašperšii in Kristoferja Meika, do 7. Račka, galerija erotike Celje: Ljubezni Bog, razstava Dalihorja Barija Zupančiča, do 30, 8, Muzej novejše ^odovine Celje: razstava Enotni v zmagi - osamosvojitvena vojna leta 1991 na celjskem območju Galerija sodobne umetnosti Celje: študentske poletne premiere: 18 korakov, razstava avtorjev Aleksandre Kaj-bič in Mihe Ermana, do 30,7., razstava umetniškega tandema Cnmelia Gensc-how(slikarka), Samo Skobme (kipar), do 10, 8. Mestna galerija Riemer Slovenske zstava grafik Boi " !l976, do 1,9. Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih zbirk. Galerija Nikca, Celje: otroška dela društva Otroci ofrofcom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Zgodovinski arhivCelje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celjemed 2, svetovno vojno, avtorja mijg, Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30, MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v 133 slikah Celje 1941-1945, do 31, 7. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico. avtorica Tbtjana Badovinac. do 30, 11, STALNE RAZSTAVE Od sobote do ponedeljka: Krlžjurje-njc - pohod po šentjurski občini Galerija 3oKo (Prostor): na ogled so Space cookies (Mija Špindler) Redno: Uradne ure v pisarni: Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park), v petek od 13, do 15, ure Mladi za razvoj Šentjurja in Dob- ja: predmet razpisa jenagraditev kakovostno napisanih raziskovalnih nalog osnovnih šol občin Šentjur in Dobje, srednješolcev, študentov in mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma se šolajo v omenjenih občinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem. kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike. razstava o AlmiM, Karlin. numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šraid, Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev, zaraiä vzdrževalnih del soodL do 15. 8. zapne vse stalne po-slavitve Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče HohkrautTremarje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada CerSaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik KudoifaSpoTizta na temo Celjski grofi. Cffiff Folat7aTW v Celju KNEZJElJvi MESTU SOBOTA, 29.7. 11.00 Mestni kino Me tropol ZaplešimozNikom otroška plesna delavnica 21.30 Atrij Celjskega mladinskega centra Jadranka Jura koncert 23.00 Vodni stolp Uvcinapršič- Powder him- nočnikino, vpr imeru slabega vremena vMesl tropol ■nem kinu Me- Klub Smeh Program poletnih počitnic: Ponedeljek od 9. do 14. ure: proste igre (namizni tenis, nogomet, košarka. odbojka, badminton) Torek od 9.30 do 12. ure: obisk v Domu starejših Šentjur (druženje, pogovori, sprehodi) in od 12. do 14. ure proste igre Sreda od 10. do 13. ure: ustvarjalne delavnice (slikanje na kamen, izdelava vaz, nakita, poslikava telesa, okra-ševanje oblačil) Četrtek od 9. do 14 ure: dan rekreacije (izleti, pohodi, športne aktivnosti) Petek od 11. do 14. ure: fUmsko druženje (ogled filmov) Klub bo zaprt I pjmoHj Počil iški program za otroke: do 25. 8. Ponedeljek in sreda: odbojka na mivki in nogomet; Rečica od 9. do 15. ure (odhod z avtobusne postaje Laško) Torekin četrtek: kopanje; bazen Radeče od 9. do 15. ure (odhod z avtobusne postaje Laško) Redne aktivnosti: Fanzin Flašzin - nismo še hin; k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, siriporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje: Evropska prostovoljna služba - postani evropski prostovoljec Nefiks - indeks neformalnega izobraževanja PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 11. in 12. 8. na Jezersko kočno. Odhod 11.8. za AP ob Glaziji. Prijave do 31. 7. na tel. številkah: 03/545-29-27 ali 040/ 324-667. www.novilediilk.coiii m 1 r celsM Na ogled je razstava fotografij Da- vida Soštarja v kolaž tehniki; izbor dogodkov MCC. V atrijtt lahko ig rate namizni tenis. badminton, ulič :no košarko in dru- žabne igre. Redno: tae do (ponedeljek in sreda ob 19. uri) breaktlance (ponedeljek, sreda in pe- tek od 16. do 18. ure) Petek ob 20. Plaža pod z Slovensko Ljodsko Gledališče Cel|e leperto 10 2006/2007: Joe Masteroff, Fred Ebb, Joe Kondor: Kabaret Režiser Miha Alujevič, dirigent Simon Dvoršak, koreografmja Mojca Horvat Vinko Mödemdorfer: Šah mat Režiser Dušan Mlakar Marius von Mayenburg: Paraziti Režiser Mare Bule Oderpododrom Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi Režiser AlcksandarPopovski Patrik Marber: Howard Katz Režiser Matjaž Zupančič za mladino: Aurand Harris: Kočevski medved Režiser Andrej Jus Vabijo k vpisu abonmajev med 1. in 16. septembrom. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA mšA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, leL: 03 492 57 50. CÜN IER ZA PÜMÜC NA ÜÜMU Tfelefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEL\ Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje •ftlefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ah 051/ 418 446 Podjetje NT&RC.d.o.o. disko-tr radijsko iil Naslov: ProSeniova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 2519Ü. fax; (0.^) .S4 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in peteK cena torkovega kvoda je 150 (€l».63). petkovega pa .?00 tolarjev (€1,26). Tajnica: lea PodpeCan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. MeseCiia narui^iiina je 1.700 tolarjev (€7,10). Zd tujino ie letna naročnina 40.800 tolai]'ev i€l7D,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nc vra Camo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5 direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z katero se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatj Tehni icj čič. Urednik fotografije: Gi Dr Katic. i prelom: Igor; nja Bajagič. E-mail uredništv tehničnega uredništva tehnil ?rlah. Oblikovanj ;tednik@nt-rc:.si;! i.lednik6<'>nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Sii Telefon studia (za oddaje (031 49 00 881. F.-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v sludiu: info@ra UREDNIŠTVO ;o): (03) 49 00 880 AGENCIJA Opravlja uženje oglasnega prostora v Nnvem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna I.e-jič, Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar. Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: [03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (0.^)54 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencijai®ni-rc.si Nagradna križanka / fll, . ^ 1 ; ^iEi J SS twist tvmo* II" rushd) ss p.. 16 (^še) 1 smt 8 memhu josip 33 GWGOHU 18 15 26 34 ► 2 ss 'Kl- p™ 13 iSSli Tstr kotiček 21 20 četvorki nem pisa. (charlotte) au talfeed! 5 »UM 3 31 odpadnik (p "•ff 17 grška 12 p^eu 27 - 30 7 = 10 tÄr pg;;» človek lir ^ca)" puška 9 14 28 32 'S- 23 25 S JAHeZ SS! poIaSju - 24 venik šv1creka aare v^en« uoški 19 velika ŽELJA 6 IS 22 4 Sli 11 'S" 29 Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 sit za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo vgostišču Hochkraut v Tremerju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na šentjurskem taa- Pri žrebanju homo upoštevali vse pravUne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. a^^usta 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 21. julija. Prispelo je rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 57 Vodoravno: NJIVA. AASEN, INANA, MARK, TRG, URNIK, OBI, IVtCA, I.OVRAN, OLEASTER, TB, ONEGA, INKA-SO, REISTKA, OSLO, ARAL, TKON, UKMAR, MT, ATA, REMl, IME, ADIVAR, NIAGARA, RESK, KARNIT, RA, ANO-LI, ATO, BOJAN, TI, OKNO, I-AURANA ORESTES, ORF, STA, NONE, OG, PEN, RAN, DONAVA, ZINEDINE, RJ, ZIDANE, ASAD, SALON, SOČA Geslo: Junaki mundiala v Nemčiji Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 5.000 sit za nakup v optiki Salobir, prejme: Marinela Šef, Polzela 205, 3313 Polzela. 2. nagrado - bon za nedeljsko kosilo v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Milka Prešiček, Sevce 4a, 3272 Rimske Toplice. Ona.- Sistematično boste začeli izločevati možne vzroke za neuspeh na poslovnem področju in kaj kmalu boste našli napako. Pri tem vam bo zelo pomagal nekdo, ki vam zadnje čase kar pogosto priskoči na pomoč. On: Bodite karseda zmerni in zadržani, saj bi vam vsak prehiter korak naredil več škode kol pa koristi. Za tvegane in povsem nepremišljene poteze bo še dovolj priložnosti. Ona: Neka odločitev bo sicer težavna, a je na žalost neizogibna, zato je najbolje, da z njo pohiti le. dokler je še čas. Prijeten pomenek vam bo razsvetlil prenekatero zadevo, poleg tega pa nakazal morebitno rešitev. On: Prijateljicd bo potrebovala pomoč. Pomagajte ji. gotovo vam bo poplačala. Zdaj ste res v obdobju, ko vam gre vse kot po masla, ziUo poskušajte to ämbolj izkoristiti. Predvsem na ljubezenskem področju. 3.-5. nagrado - vstopnico za kopanje na celjskem letnem kopališču, prejmejo: Leopold Leskošek, Planina 61, 3225 Planina pri Sevnici, Janez Ocvirk, Škofja vas 30 h, 3211 Škofja vas in Anica Poredoš, Plankarjeva 6, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestilamo, Ona; Prijatelj vas bo prosil za neke vrste pomoč, ki mu je nikakor ne boste odrekli. Izkoristili boste svoja poslovna poznanstva in zadeve se bodo začele reševati kol po tekočem traku. On: Zdravje se vam je izboljšalo in v bližnji prifiodnosti ni pričakovali buitvenega poslabšanja. Zato si oddaimite in se mirne vesti odpravite na zabavo, na katero se že dolgo pripravljate. Prav lepo vam bo ... ŠKORPIJON^ Ona: V vaše življenje bo vstopil neznanec, ki vam bo v pri-hodnosti veliko pomenil Mkar prm/eč ne hitite, raje pustite iniciativo njemu. Na koncu bosta zadovoljna oba. kar pa je tadi najvažnejše, zlasti v ljubezni! On: Se vedno se niste spustili z oblakov na realna tla. vendar vam tak način življenjaprav odgovarja. Toda nikar se preveč ne prepuščajte lagodja, ker se boste prav kmalu morali spoprijeti z nastalimi težavami! DVOJČKA Oruu Očitno boste morali povsem sami rešili problem, za katerega do nedavnega še vedeli niste, da obstaja. Ne vzemite ga preveč zlahka, saj je kljub temu, da izgleda čisto enostaven, precej komplicirarui zadeva. On: Najprej se boste pošteno čudili naklonjenosti nove prijateljice, kmalu pa vam bo postala celotna zadeva veliko bolj jasna. Iz prijateljstva se bo kar naenkrat razvila obojestranska ljubezen. Ona: Nekdo bo vztrajno širil laži o vaših namerah, vi pa se mu boste uspešno postavili po robu. Ostali boste trdno na svojih nogah, kar vam bo v veliki meri pomagalo doseči vi-sokoleteče načrte. On: Prepričati se marate, preden boste ukrepali. Ni vedno dobro biti prehiter, saj hitre odločitve niso vselej tudi najboljše odločitve. In tokrat bo prav tako in nič drugače. Vi pa kakor hočete ... Ona: Poskusili se boste otresti spominov na preteklost, a vam tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pndßbiti vašo naklonjenost. toda vaše obnašanje ga enostavno odbija. OrL Priložnosti, ki se vam ho ponudila, ne smete zamuditi, sicer si boste še zelo dolgo očitali in se žrli. Poskusite, četudi je make rizično! Nekdo vam pripravlja presenečenje. ki pa ga na tihem celo pričakujete. l-Jil IMil I Ona: Ne glejie preveč v denarnico, saj vas ta pogled že nekaj česa spravlja v slabo voljo. Tako slabo pa spet ni. Problem je le v tem. da se pri vas gibljejo stvari od slabih k še slabšim. Lepših časov pa ni in ni. On: Lahko se zgodi, da ga boste polomili, če se ne boste pogovorili z osebo, ki te reči obvlada veliko bolje kol vi. Je že res, da imate lastrw pamet, vendar paje tu in tam ire.ba poslušati tudi nasvete drugih. mm Ona: Kdor išče. la najde. Toda vprašanje je, ali boste s tem zadovoljni ali pa boste hoteli še vei? Ne bodite nenasitni, zadovoljite se s tem. kar ueniurw imate. Saj veste: kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni! On: Zakaj ste tako sramežljivi? Če se boste preveč, obotavljali. se lahko vsi vaši načni kaj hitro popolnoma porušijo, kasneje pa si boste oatali. Le pogumno naprej, z malo sreče vam bo uspd zastavljeni načri. mm Ona: Postajate vse bolj nervozni in naveličani vsakdanje-gaživljenja, zato je skrajni čas. da storite nekaj za prihodnost. Privoščite si malo spremembe v življenjskem ritmu in videli boste, da bo takoj veliko bolje. On: Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje in izkazalo se bo. da je med vama veliko več, kot sta hotela priznati Izkoristite priložnost in si uredite čustveno plat življenja. ki ste jo zadnje čase kar preveč zanemarjali. VODNAR % Ona: Čnstva vas bodo vse preveč zanesla vvode, kjerlah-ko kaj hitro nasedete na čeri svojih polresnic. Manj govorite in več naredile! To vam bo olajšalo prenekatero zadrego, ki vas bo vsekakor doletela. On: Obvskali boste morali neko osebo, da vam bo lahko partnerka odkrito povedala, ka) si nii-sh o vas in vašem ravnanju. Ne delajte si nepotrebnih skrbi, saj ste v precejšnji prednosti, ki je zlahka ne boste izgubili. Ona: S prijateljem si boste izmenjali izkušnje na poslovnem področju, kar bo koristilo obema. Domenila se bosta za konkreten posbvni podvig v prihodnosti. ki lahko prinese kar precejšnje nove dohodke. On: Posrečilo se vam bo tudi tisto, kar se vam ni uresničilo niti v najlt^iših sanjah. Obdržite trenutno optimistično razpoloženje. zabavajte se, srečo pa uživajte skupaj s panne.rko. Veselo bo! RUMENA STRAN Senca, limonada in ventilator v dneh, ko se temperatura dvigne nad trideset stopinj, ima v «• ikiln svoj način sproščanja in premagovanja vročine. Uspešni gia; lit niki s Celjskega so nam razkrili, kam so se letos odpravili na diipii-si oziroma kam se bodo še odpravili in kakšen je njihov re< sprostitev in ohladitev. TINA VE Marko Zoreč, kitarist si Yogiiit: »Letos sem bil na stu v Grčiji, bilo je super. poletnih dneh se najbolj sp........ na motorju, na ta način tudi premagujem vročino, zadržujem se tudi v hladni senci.« 9 Maja Slatinšek, pevka; «Na dopust sem se žal že odpravila, žal zato, ker se letos najbrž ne bo več ponovilo. Odpravila sem se v manjši kraj naprej od Šibenika, kjer je zelo mirno in lepo, tako da sem se res dobro spočila, kar je bil tudi cilj. Bilo je zelo lepo, z mano so šli še fant, brat z ženo in 5 hčerjo. Vse je bilo tako, kot smo si zamislili, res super. Vročino zelo težko premagujem, najraje se zadržujem v sena in hladnih prostorih, v hiši na pfimer, ali pa s kakšno hladno pijačo ali sladoledom kot vsi ljudje.« Alya, pevka: »Letos sem bila na Komatih in sem zelo vesela, da sem si lahko vzela dopust, ker je bilo res 'fajn<. Dopust sem preživela s prijatelji. Septembra odhajam z MTV Adria za deset dni še v Grčijo, kjer bom imela nastope in bo sicer bolj delovno. V poletnih dneh se najbolj sprostim zglas-. bo, najbolj pa me osveži svež pomarančni sok.« Tone Kregar, pevec skupim^ Mi2: »Letos sem žal svoj najlepši dei tega poletja, se pravi dopust, že pustil -a, sabo. V začetku julija sem se podal na Korčulo. Tam sem preživel desetdnevni miren dopust v čudoviti naravi, ob dobri hrani, dokaj mirno, kar sem nenazadnje tudi potreboval po kar burni pomladi, predvsem glasbeni, Naužil sem se sonca, miru in zdravega övljenja, tako da se lahko spet počasi vračam v polni tempo. V tej vročini ni najbolj pametno preveč skakati na okrog, Mto se poskušam držati v senci, na sprehod se odpravim šele, ko se zvečer malce ohladi, poskušam piti čim več vode in se čim mani naprezati in nasploh obremenje- 041/051 OSA in 03/490 0222 Sergeja, pevka; «Letos še nisem odšla na dopust in če iskreno povem, mislim, da sploh ne bom mogla nikamor, razen morda za konec tedna na morje. Če bom imela prost konec tedna, se bova 5 fantom, ki je iz Celja, najbrž odpravila na hrvaško obalo, a nimam le nobenih rezervacij, ker imam veliko dela v studiu, pripravljam se tudi na Slovensko, popevko. V najhujši vročini se hladim kar s sobnim ventilatorjem, ne odpiram oken in pijem veliko limonade. Rada se odpravim v senco s kakšno dobro knjigo ali literaturo za fakulteto,« Boštjan Dermol, pevec skupine Nude: »Na dopustu letos še nisem bil, proste dni sem izkoristil za študij, ker mi je ostalo še nekaj izpitov. V kratkem bom odpotoval na Bližnji vzhod, nato na jadransko obalo in nato v Evropo. Potovanje bo trajalo 14 dni, pri čemer bom potoval z različno dniž-bo. Z vročino nimam težav, poletje mi pri-ja, sicer pa pij em več vode kot ponavadi in uporabljam klimo,« Anžej Dežan, pevec: »Letos še ni; na dopustu. Čez manj kot teden dni bova s prijateljico odšla na Malto. Letošnje poletje se nič kaj preveč ne sproščam, ker me čakajo Šolske obveznosti, končujem zadnji letnik gimnazije, zato tudi vročine ne opazim.« V Le Mujke v Celju Na kavici so se dobili bivši soigralci pri nogometnem klubu CMC Publikum. Celjan Simon Sešlar bo igral v Avstriji (z leve), Štorovčan Aleksander Šeliga išče novi klub, potem ko je zapustil praško Slavio, le Amel Mujčinovič, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine, ostaja pri celjskem prvoligašu. Foto: AŠ