GLAS
1 llPniM j	S ffiufli	ctIwHSL _^(IllP^ H^BH ^HraH	■ 1|||||||| M ■JjjjsS
a ^m	mm—%.	_
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ISTO-^tst- ^STozs^ISL^ 31. a-srg^Lsi^a 1898.
0 položaju na Kuhi in na Filipah.
Poulični boj v Manili.
M a ii i 1 a. 27. avg. Ko se jo v gredo baterija B topuičarjev iz 1'tah izkrcala v Cavite, poslali so v me.->to dva vojaka in korporala izvršit neko naročilo. Patrulja je korakala |K> ulicah in vojak Hudson ustrelil v nepriiični razposajenosti z revolverjem v zrak. To je domačine tako razburilo, da so jeli takoj streljati. Vojaki so skušali ljudstvo pomiriti, sled oje pa jih ni razumelo in prijelo sej« splošno streljanje. Vojak iludson je bil ustreljen, kor-poral je bil nevarno in trije drugi vojaki lahko raujeui. Aguinaldo je slučaj obžaloval in obljubil krivce kaznovati.
Beda in revščina.
Mountauk Point, 27. avg. Nagli odpust prostovoljnih polkov je bar najbolj jasni dokaz, da so Alger in pristaši vsaj uvideli svojo nezmožnost in korupcijo, vsled ktere je tisoče amerikanskih vojakov zapadlo smrti in hiranju. Sedaj I ji radi grozne posledice svoje malomarnosti, kakor hitro mogoče pred ljudstvom zakrili, kar se da najhitreje z odpustom vojakov do-fa.-či. Ko enkrat ne bodo več skupaj v večjih oddelkih, izginila bode izpred oči ljudstvu grozno gorje, kajti ako bodo siromaki raztreseni po vstih državah bode od posameznih kaj malo čuti. V malem krogu sorodnikov in znancev liodo počasi izmrli. Kratkovidna taktika pa brezvestnim politikarjem le ne bode mnogo pomagala, kajti ljudstvo jih je že zdavnej spoznalo in v bodoče se ne bode več tako lahko dalo zamotati v vojsko s ptujimi narodi.
Zahtevajo preiskavo.
Od vseh strani se pritiska na vlado, da bi vpeljala preiskavo, zoper iste, kteri so za grozno bedni položaj v vojnih taborih odgovorni. Tisoče pisem dohaja vladi vsaki dan, v kterih zahtevajo preiskavo. Celo mnogo častnikov pravi, da je vlada storila strašanske napake, in da bi bilo na prostoru, ako bi celo vojnega tajnika posadili na zatožno klop, oziroma odstavili, kajti edino le on je največ kriv tem groznim razmeram.
Kakor je videti se popolnoma strinjajo z mnenjem bivšega državnega tajnika Shermaua* kteri se je javno izrazi!, da bi morali Algerja in njegove podložne uradnike ojstro kaznovati. A Iger se izogiblje vsem nadležnim vprašanjem in noče povedati, kaj misli v tej zadevi storiti. Le toliko je povedal svojim prijateljem, da misli kmalu iti v Detroit na poči tu ice.
Generalni zdravnik mornarnice Dr. Wyman je danes dobil iz Key Westa poročilo, da ima tam 10 pomorščakov rumeno mrzlico. Za Key West je napovedana kvaran-teua.
Kaša Kuba.
Santiago, 27. avg. Kubanski general Castillo pravi, da ne bode težko Kubance pregovoriti, da odložijo orožje, kajti spoznali so ne-spametnost od A meri kancev z silo kaj zahtevati. Kubanske vojne se sedaj same preživijo iu v tem oziru le redkokrat nadlegujejo.amerikan-sko vlado. Od Kubancev zasedenih krajih vlada mir in red in le redkokrat Be slidi o kakej tatvini.
Na vseh javnih poslopij vihra amerikanska zastava. Izven službe je amerikanskim vojakom prepovedano orožje nositi. Policijo bodo pomnožili, potem pa vojaške straže razpustili. Letno plačo nadškofa
Crespo so od 818.000 znižali na «6.000.
Havana, 27. avg. Na povelje španskega vojnega ministra, so podmorske torpede iz luke pri Ha-vaui odpravili, brodarstvo se tedaj razvija brez nevarnosti. Gospodiči na Clara Barton in drugi člani društva rudečega križa so ponudili pomoč skrl>eti za siromake v Havani. Civi'.ni governer Femandes de Castro pa je odklonil, češ da bode ko-lonijalna vlada sama skrbela za mestne siromake. Minoli četrtek so v Havani siromakom razdelili 36.000 porcij.
Naša vojna na Porto Rico.
P o n c e, 27. avg. Vojni oddelki so se začeli tukaj zbirati, da se bodo potem vkrcali za odhod v Zjed. države. Blizu 5000 mož pešcev, konji-kov in topničarjev je že skupaj pripravljenih odriniti vsaki čas. Ko ti odidejo bode ostalo še 10.000 amerikanskih vojakov na otoku.
S an Juan, 27. avg. Odličnost Amenkancev trpi, ker so tako počasni v uradniških formalitetah. Splošno se govori, da so važne spise o zadevi otoka poslali na Špansko. Vse pravdne zadeve so z delovanjem začasno popolno ponehale.
Stanje v Havani.
Havana, 27. avg. Parnika Conal" in „Macedonia" sta danes pripeljala živež, istotako španski paruik ,,Pius IX." na kterem seje vrnilo 172 odličnih družin, ktere so vsled vojske pobegnile v Meksi-ko. Ljudstvo prosi špansko vlado, naj bi odpravila colnino na govejo živino, ktera znaša $6 od glave. Meso stane sedaj 60 centov funt. Od tod bo včeraj poslali 894 bal tobaka, 2 milijona smodk; iz Man-tanzas 1267 bal tobaka in 3,028.475 smodK in $15.000 srebra v Zjed. države.
Vstaški polkovnik Frederico Nu-uezje pripeljal iz kubanskega tabora in izročil španskim oblastim nekega zamorca, kteri je svoje dni v Havani umoril neko žensko, potem pa pri bežal k vstašem in general Diaz pa je vse zvedel in zločinca poslal Spancem s poročilom, da zločinski ubežniki ne najdejo zavetja pod njegovim poveljništvom.
Santiago, 27. avg. Daues je odpljul prevožni parnik „Panther" z 108 bolnimi vojaki v New York. Jutri bode odšla ,,Roumania" z 428, v sredo pa „01ivette" z 500 bolnimi vojaki. Nevarno bolne bodo tako dolgo tukaj pustili, da nekoliko okrevajo.
Danes seje vkrcalo 6000 španskih vojnih vjetnikov, 3000 pa jih še tukaj ostane. 1000 bolnih španskih vojakov so na ,,Cheribouu" poslali v domovino. Zdravniki pravijo, da bolniki so v tako slabem stauu, da bode 30 odstotkov od njih na prevožnji umrlo.
Mar hočejo prikriti?
Camp, \V i k o f f, Montauk, 29. avg. Vkljub zanikanju uradnikov se čedalje bolj iu določno širi vest, da v taboru že razsaja rumena mrzlica. Nemogoče je poizvedeti kako se počuti tistih 50 bolnikov, ktere je pripeljala „Catalina" in ktere so takoj po prihodu odvedli v posebni oddelek tabora. Nihče ne more ž njini govoriti, celo zdravniki, strežnice iu lazaretni poma-gači, kteri imajo pri bolnikih opraviti, so tako osamljeni, da ni moč ž njimi priti v dotiko ali od njih kaj zvedeti. Vsakdanji živež in zdravila prinese na določen kraj, kteri je 50 čevljev od straž oddaljen in jih Um puste. Ko nosači odidejo, pridejo lazaretni pomaga-či in odnesejo reči v osamljeni tabor.
Pravijo, daje pri tej priliki neka strežnica,, ktera je sama zdravnica
poizvedela, da je pred nekoliko dnevi nek bolnik v osamljenem taboru za rumeno mrzlico umrl. Radi te vesti in jako čudnim in opreznim naredbam se je podal odbor časnikarj.-v k majorju Eberlu, poveljniku lazar» ta in ga vprašal kaj je resničega o trm. Poveljnik j« zagotavljal, da o boleznih v osamljenem taboru ne ve več nego vpra-ševalci. Istinaje, daje dr. Booth^ zvedeuec o rumeni mrzlici na ,.Oa-talini" došb- boln;ke skrbno ogle dal in določno zatrdil, da ni našel med njimi rumene mrzlice. Oprezne naredbe pa so le zato vpeljali, kt-r je m kaj bolnikov že na Kubi imelo rumeno mrzlico.
Aguinaldo odjenjuje.
Washington, 29. avg. General Merritt, nima naravnost povelja Filipine ostaviti, pa tudi ne tam ostati. V vladnih krogih pa se splošno misli, da bode ravno Merritt zbran kot član pomiroval-ne komisije, k.<r malokdo razmere na Filipinah tako d«>bro pozna kakor on.
Kakor je videti se domačini sedaj bolj mirno obnašajo. Sedaj razdirajo nasipe pri Santani in Passav, tudi se čedalje bolj popri-jemajo poljedelstva. Aguinaldo bode premestil svojo vlado iz Bakoor v M al or os 20 milj proti severu. Vsa dežela do Cavite hode potem vstašev prosta.
Pretresljive novice.
Washington, 29. avg. Vojni oddelek je poslal generalu Milesu povelje vsa vojna krdela, ktera niso za posadke na Por to Rico neobhodno potrebna, poslati nazaj v"
Zjed. države
Vlada je zelo vznemirjena radi neugodnih poročil, ktera so došla slednji čas o zdravju armade na Porto Rico. Poročila so prikrivali kolikor dolgo bilo mogoče, morebiti zato, da bi ne vznemirili sorodnikov vojakov, najbrže pa zato. da bi se ognilo vojno nadzorstvo kritiki. Sedaj pn vlada sama pripo-znava, da so v«-sti iz Porto Rico zelo neugodne.
Zahtevajo več topov.
V vojlitim oddelku imajo pripravljen načrt,, po kterem hočejo topuičarstvo pomnožiti, tako da bode štelo 14 polkov. To pa opravičujejo h tem. da posadke na Ha-waji, Guam, Porto Rico, Kubi in v Manili pomnoženje zahtevajo. Dalje pa potrebuje naše obširno obrežje pos^bnegtt pomnoženja top-uičarstva.
Zopet so doma vojaki 71. newyorskega pešpolka. Pred štirimi meseci je zapustilo tisoč mladih, čvrstih in nad vse navdušenih vojakov naša obrežja in se podalo z drugimi Amerikanci vred v tropično Kubo. Dne 29. avg. pa se je vrnilo le kakih 300 v New Vork nazaj, toda bili so siromaki v takem stanu, da so jih njih bližnji sorodniki komaj spoznali. Nekaj je bilo tako omaganih, da so se vdeležili na vozovih slavnega vhoda. Res je še precej njihovih tovarišev pri življenju, toda ker so večinoma po lazaretih in bolnišnicah, je zelo malo upanja, da bi še kdaj videli ljubo domovino. Že stari Sheridan, general konjikovje enkrat djal: „Vojska je pekel". Da ima ta krepko-vojaški izraz vsebi mnogo resničega jedra, videli smo posebno slednji čas pri vračajočih se vojakih. Koliko so prestali bo-ritelji za našo slavo v tropičnih deželah pod pekočim solncem in nevarnim deževjem, dalje koliko pomanjkanja so trpeli zdravi posebno pa bolniki, o tem mi niti pojma nimamo. Seveda so newyor-čani te vojake slavno sprejeli inf jih burno pozdravljali.
Izpred Santiago.
S a n t i a g o. 29. avg. Danes je odrinilo zadnjih 2200 španskih vojakov na Špansko. Bili so v jako žalostnem stanu. Sedemnajst vojakov je čakalo na vkrcanje, toda pomrli so preje n^go so prišli na krov. V Guautanamo še leži 1.500 španskih bolnikov, ktere mislijo s prvim parnikom poslati na Špansko.
Washington, 29. avg. V prvih 25 dneh meseca avgusta so v Santiago, nabrali $102.000 colnine. Ko so plačali policaje in za snaže-nje mesta je ostal še preostanek 890.000. Španski stroški pri col-nini so popreje znašali $40.000 na leto, Amerikanci pa so jih znižali na $28.000.
General Lawton brzojavlja, da je začasno 300 bolnikov v bolnišnicah. Včeraj je 9 osob na novo obolelo, 97 zopet ozdravilo. Včeraj je umrlo 8 vojakov in sicer vei za malarijo in grižo.
Kuga v taboru \V i k o f f.
Washington, 30. avg. Generalni zdravnik mornarske zdrav-nišnice Dr. Wyman oficijelno poroča o treh slučajih rumene mrzlice v taboru Wikofl" in o enem v Franklin, La.
Rumeno mrzlico so zanesli iz neke prevozne lad i je v tabor. Na novo ni na tej bolezni nihče obolel. V Franklinu je to drugi slučaj, o kterem se poroča in sicer pravijo, da je na rumeni mrzlici obolel zdravnik, kteri je prvega bolnika zdravil.
--G a r_c,i_a ^o d s t a v 1 j e n.
Santiago, 30. avg. General Lawton, poveljnik amerikanske vojne v pokrajini Santiago je prejel danes zjutraj poročilo iz zanesljivega vira, daje kubanska vlada generalu Calixto Garcia odvzela poveljništvo čez kubansko vojno na iztočnej Kubi, njegovim naslednikom pa imenovala ganerala La-creta. General Demetrio CaBtillo, kteri je bil dve leti, kubanskej vojni governer v Santiago je imenovan brigadnim generalom. General La-cret seje podal v Santa Cruz blizu Santiage, da bi se z generali Častilo in Pedro Perez posvetoval kaj je s kubansko vojno v pokrajin; San ti ago storiti.
Poljedelci se pogostoma pritožujejo pri generalu Lawtonu o izgredih kubanskih vojakov. Nadzornik Cuavite železnice seje pritožil, da vstaši ovirajo promet. Včeraj je zahteval poveljnik dveh kuhan skih polkov pri Guantanamo od amerikanskega polkovnika Raya dovoljenje mesto zasesti, ker mu pa ta ni dovolil. Potem je hotel imeti 4000 porcij živeža, pa tudi to mu Amerikanci niso hoteli dati.
General Lawton misli, daje Calixto Garcia zaradi tega odstavljen, ker je bil sovražen Amerikancem.
Dopust v španski vojni.
Washington, 30. avg. Španski vojni minister je sklenil častnikom in moštvu Toralove armade, ktera se je v Santiagu podala, dati tri mesece dopusta, kakor hitro dospejo na špansko zemljo. Za vojake iz kolonij v vojašnicah nimajo prostora, zato bodo najbrže po preteku treh mesecev vojake razpustili.
Po Cervero bodo prišli.
W a s i n g t o n, 30. avg. Iz Ca-dixa se porGča, da je španski minister mornarice dal povelje iz ladij ,,Alfonso XIII.", ,,Buenos Aires'-in „Cindad de Cadiz" sestaviti naglo brodovje, ktero bode imelo nalogo admirala Cervera iz amerikanskega ujetja odpeljati iz Southamp-tona nazaj na Špansko.
Razorozenje.
Ruski car priporoča to.
P e t ro g ra d, 28. avg. Minister zuuajnih zadev grof Murawjew je na carovo povelje vsem pri ruskem dvoru nastanjenim zastopnikom izročil nastopno noto: „Vzdržanje miru pri vsem mogočem znižanju velikanskega oboroženja, ktero tlači vse narode je ideal, kterega doseči bi morala biti vseh vlad reBua naloga. Nj. veličanstvo car, moj zvišeni gospod je tega prepričanja in meni, da je sedajni položaj ugoden razmodrivati vprašanje kako bi se dal zagotoviti mir, pred vsem pa kako bi se dalo oboroženje ustaviti.
V minolih dvajsetih letih so želje po trajnem miru čedalje večje. Velike države so sklenile zveze, da bi ohranile mir, vojne moči so izobra-žile kakor nikdar popreje, pa tudi sedaj se ne strašijo nikakih žrtev da dosežejo ta cilj. Taka prizadevanja pa do sedaj niso imela posebnega vspeha. Narodi morajo plačevati čedalje večje davke in njihovo blagostanje zginja. Stotine milijonov izdajo za morilne stroje, ktere danes slavi zuauatvo, jutri pa že zavrže kot nerabljivo orodje, ko so iznašli kaj boljšega. Omika se ovira, napredek zaostaja posebno v poljedelstvu. Kolikor več se države oborožujejo, toliko manj pridejo bližje svojega cilja. Oboroževanje in vedna bojazen pred nako-pičevaujem morilnega orodja pro-vzročilo je že mnogo gospodarstve-nih kriz in premenilo mirovne armade današuih časov v neznosno ur feme, kt&Ki ijudlt^-6*&2je težje prenašajo.
Polom neizogiben. Ako bode šlo tako naprej, mora nastati neizogiben polom, kar bi bilo strašno. Oboroževauje ustaviti in splošno nesrečo, ktera preti narodom prepreči, je najvišja dolžnost držav.
To je bilo vodilo Nj. Veličanstvo, da je izvolil zastopnikom oblasti, kteri so nastanjeni pri carskem dvoru predlagati naj bi sklicali zborovanje, ktero bi razmodrivalo težavno vprašanje.
Rim, 2b. avg. Carjev predlog sklicati mednarodno zborovanje zaradi splošnega razoroženja oblastij časnikarstvo različno sodi. Eni ga brezpogojno odobravajo, drugi pa mu ne zaupajo,. Pravijo, da si je ruski minister zagotovil pripozna-nje Nemčije in Avstrije preduo je napravil predlog.
Loudon, 2S. avgusta. ,,Daily News" pravi, da sije car radi predloga o razoroženju stekel večjo slavo, nego vsi njegovi predniki v vojskah. Vtis je tem bolj značilen, ker predlog izhaja ravno iz Rusije. Nihče ne more o predlogu dvomiti, ali misliti, da deluje iz sebičnih namenov. Samoumevno je, da bode Velika Britanija povabilo k zborovanju sprejela.
O centralizaciji.
Nam Slovencem, ker smo odločna večina zgolj delavci, je zelo živa potreba, da si ustanovimo vzajemno bolnišno podporno društvo in to, da vsa mala društva in posamezno živeče rojake central izujemo v neko sredino, od ktere bode vodjen ves aparat. Vb& društva bi imela enaka pravila in vbi odborniki po vsej deželi enako delo, vsi člani enake pravice in dolžnosti, vsi bi bili enakoveljavni in enakopravni. O kaznih ne bi bilo govora, kaznujejo se v tej deželi niti ne razposajeni otroci, gotovo da zlo-dejci in predstopniki državnih po-
Xj©130 VI.
stav, ali ni na prostoru kaznovati proste ljudi, ker na ta način se le udje odganjajo. V vzajemno društvo bi se sprejemali Člani od 18 do 45 leta, seveda dobrega značaja; vsakdo bi imel vplačati primerno vstopnino, ktera bi bila pa njegov rezervni zaklad in sicer ako bi član bil ob delo in zaslužek, bi se od te vstopnine plačevali mesečni asea-menti, kadar bi ta rezervni zaklad pošel, bi član seveda moral gledati, da ga namedomesti, ali pa potem vsaj sam redno plačuje meBečne asesmeute; ali o tem več kasneje.
Vsak član vzajemnega podpornega društva naj bi dobil $6—7 na teden bolnišue podpore, ali dolar na dan, nedelje vpoštete, ker v nedeljo ima isto bolezen kakor jo je imel v soboto; cela bolnišna podpora naj bi se delila skozi 26 tednov ali pol leta, po preteku tega čaBa pa le polovico skozi 26 tednov, ako bi še ne ozdravel mu društvo nakloni gotovo svoto od njegove usmrtnine, enako bi dobili gotovi del usmrtnine oni, kteri so se ali pokvarili ali tako zboleli, da ne bi nikdar več okrevali pač pa leta iu leta bolehali. Vsak člau tega društva bi imel z onim dnevom vse pravice, s kteri m je pričel opravljati svoje dolžnosti, ali ko je bil v društvo sprejet. Podporo ne bi dobil, ako je pri zdravniški preiskavi prikril kako staro bolezen, ali ni navedel kronične bolezni.
Za vsakim umrlim členom naj bi dobili njegovi zaostali S400, kar se ima izplačati kmalu po izročenju mrtvaškega lista. Ud naj bi dobil za ženo za pogreb $75. Neopravičnd ,se mi vidlj da morajo samci plačevati asesmente ža umrle žene; ali ker ima vsakdo stroške pri pogrebu, naj bi se dovolila svota $75 in pomaga članom v zadregi.
K vzajemnemu podpornemu dru-štyu bi lahko pristopila cela društva, ali podružnice : ali tudi posamezno stanujoči Slovenci, ali sploh .Jugoslovani; seveda bi posamezno stanujoči člani morali plačevati svoje doneske najbliž-njeinu društvu, od kterega bi dobili tudi vsa navodila in naznanila. Kamorkoli kam bi kak Član vzajemnega društva prišel, bi si obdržal vse pravice, ako bisezglasil pri odhodu in zopet pri stalnem name-stenju v kakem mestu ; le v Evropo bi se ne plačevala bolnišna podpora pač pa usmrtuiua, ako bi član od tam plačeval za usmrtnino določene aBesmente.
Mesečni asesmenti ali plačile bi ■je ločila in sicer za bolne bi bilo posebej naveden asesment, za umrle posebej, kakor tudi upravni stroški. Vsak mesečen račun bi se razglasil natanko, navedli bolni člani in njih bolezen, priobčili mrtvi
Venec zmage
pristuje
SUPERIOR v STOCK
p i v.i ter nema dandanes tekmeca.
Prašajte za to pivo in ne pijte druzega.
BOSCS B&EWIM8 CO.,
LASE LINDEN,
MIQH.
Si4:5 _
Entered as second clas matter at *he New Yokk, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I zd;ijat«lj in urednik : Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
za pol ta..............$ 1 50,
Za Kvropo za va* leto . . . gld. 7.—,
„ pol leta----- 3.50,
, „ „ č^trt leta . . . „ 1-75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
t,Glas Naroda' in
izhaja vsako aredt soboto.
„GLAS NARODA
(,,Voi»*e of thk People") Will isu^d every Wednesday and Saturday.
Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača tU centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnej".
Denar naj se blagovoli poslati p« Money Order.
Pri spremembi kraja naročniko\ nosimo, da se nam tudi prejšnje hivališč« naznani, «ia hitreje najd*-liio naslovnika.
Dopisom in poAiljatvaui naredite .aslovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St New York Citv
i
ko leto opraviti velikonočno spoved pa itak veleva cerkvena zapoved ; dlani Jednote tudi lahko z spovedjo goljufajo ako le hočejo, ko druzega z listkom k spovedi pošljejo itd. Društvo naj bi skrbelo za svoje društvene namene, za zve-ličanje duše pa mora itak sam skrbeti, k temu mu Jednota nič ne pripomore. Saj ima Jednota v svoji sredini člane, kteri so na Slo venskem kradli in goljufa-I i, škode še danes niso povrnili, kaj pomaga tem še tako praktično katoličanstvo in trikrat K. K K. Jednota, ako ne povrnejo škode loprin^šfinp nad svojim bližnjim ; vsi po takih ljudeh prirejeni misi joui so humbuk; naša katoliška vera nas uči: škodo povrnite; ni pa dovolj se le kesati za greh, ker potem bi kar kradli in goljufali, ter rekli grem pa k spovedi se skesano h po vem, dobim odvezo, potem pa stari ,,bizniB" nadaljujem. O ceh spregovorimo še znamenite besede. Slovenski delavci, na noge, sami se vladajmo v tem društvu, v dušnih stvareh pa bodemo tudi sami morali dati odgovor pred najvišjim Sodnikom, saj to vendar vsakdo vfe. Glede vzajemnega društva sem že dobil par pisem in rojaki se strinjajo z mojim načrtom, ali zato je potreba že za začetek par sto članov, potem se bode samo pomnoževalo. Na delo! F. S.
Prestrasljivo množenje rezervne armade.
č »ui, ali njih žene. Vzajemno p<>dporn«j društvo bi hi nabiralo tudi r-zervni zaklad za čase kake epidemije, ali kake druge nepri like.
Nekdo mi je ugovarjal, da je ne pri lično ustanoviti vzajemno pod poruo društvo z glavnim namenom podpirati bolne, češ, da imajo ne ktera društva denar, ali vsako leto veselice, ktere veliko dobička ntso D'«bro, naj le imajo to, ali pa ne bi ta društva zamogla dati k pod pori od vzajemnega društva, bol
•	članu kako doklado sleherni
teden ali mesec, ali plačalo zdrav nika, lekarno, ali dalo vdovi kak donesek za pogreb ali kako svoto brezposelnim članom iz svoje bla gaj ne plačevalo asesmente i. t. d. Društva naj bi imela svojo lastne blagajnico in od članov ua mesec pobiralo kakih 5 do 10 centov za take namene kakor prejn navedene in kako bi se članom prileglo ako bi bili valed pomanikanja dela ali štrajka brez zasluška, da bi društvo za nje plačevalo mesečni ases-ment, ali pa dalo kako podporo. Kojaki, to bi bilo društvo, ponos slovenskih delavcev! Večja društva bi lahko tudi prirejala slovenske zabave in čisti dohodek od njih sama zase rabila v dobrodelne namene.
^ Ves odbor moral bi biti izvoljen w\ enem mestu ali kraju, da deluje r skupno, najbližje mesto temu bi pa imelo pregledovalce knjig, računov in blagajnice; kar bi imeli vsacega pol leta temeljito pregledati, ter poročati nadzornovazne* mu odboru. Ta poslednji naj bi hranil rezervni zaklad, gledal, da glavni odbor pošteno in redno opravlja svoj posel, uadzorovalni odbor bi tudi poravnal kak raz-por med glavnim odborom in kakim društvom, ali pa med članom in odborom kakega društva.
Nobeden član bi se ne mogel izključiti, raz ven ako ne bi plačeval doneskov, ko je že vporabljen nje-rgov rezervni zaklad in bi se na pismene terjatve ne oziral, ali ne dajal odgovora, dalje pa člani, ktere bi zasledovala sodnija, ali pa ob-•odiia zaradi navadnih zločinov.
To bi bili glavni podatki vzajemnega podpornega društva in prosim rojake naj mi pišejo, ako jim dopadejo, agitirajo med rojaki, da bi zvedeli za to namero, in ako mogoče mi celo navedli, koliko članov bi so utegnilo v kakem kraju dobiti.
Nikakor pa naj nikdo ne kriči, to društvo ni katoliško! ali Bog vfe kaj. Vsi Slovenci smo vendar katoličani, samo da so nekteri kri-čafii in vpijejo kakor farizeji; vsa-
C. Wood Davis je prav dobro kritikoval od C. D. Wrighta seBtav-Ijeno statistiko. Davis je med drugim dokazal, da so za izdelovanje poljedelskih strojev 1. 1890. rabili manj delavcev nego 1. 1S70., v tem času pa so omenjeni stroji odrinili od dela milijonov delavskih moči pri poljedelstvu.
To pa ne smemo tako misliti, da bi se bilo od 1. 1870 do 1890 število v poljedelstvu poslujočih osob ab solutuo za. 4A milijone zmanjšalo. Tako velikansko zmanjšanje potrebe delavskih moči se že zaradi tega ni pripetilo, ker se je ob jednem poljedelstvo tako mogočno razširilo Kajti od 1. 1870. do 1880. so poleg starih 1,357.000 novih in od 1. 1880 do 1890. 555.000 novih farm ustanovili. Toda vkljub tako velikanskem pomnoženju in razvitku farm so vendar stroji faktično odrinili poljedelske delavce in sicer od leta I860 do 1880 blizu 42.000 od 1. 1880 do 1890 pa celo 1,450.000 osob.
V slednjej dobi se je prebivalstvo v starosti od 10. leta naprej pomnožilo za 29 odstotkov. V poljedelstvu poslujoče delavne moči bi se v tistem primerju morale pomnožiti za 2,190.000, dejansko pa se je pomnožilo le za 732.000. Ostalo je tedaj 1,457.000 oseb v poljedelstvu odveč, kteri so bili primoraui v drugih poklicih iskati zaslužka.
Kakor statistika kaže, obrnili so se od poljedelstva odgnani deloma k obrtniji, deloma pa h kupčiji in prevožnji. Istinito najdemo v dobi med letom 1880 in 1890 ne samo pri obrtniji, ampak tudi pri kupčiji in prevožnji presežek delavcev in sicer čez naraščaj primerno pomnoženega prebivalstva. Pri obrtniji je ta presežek štel 686.000, pri kupčiji in prevožnji pa 918.000 osob. Opomniti pa je treba, da te številke le naznanjajo, koliko osob dotičnih poklicov je bilo odvisnih od glavnih virov zaslužka, ne pa da so dotični redno in polnoštevilno delo dobili.
Naši čitalci vedo, da tiBti delavci, kteri so v poljedelstvu odveč ne morejo v obrtniji zavzemati prostore tistih, kteri so Že preje delali v obrtniji, ali pa njihovemu normalnemu naraščaju obrtnijskih krogov prebivalstva, ne da bi tem kratili zaslužek. Pri posameznih obrtni j ah se je pokazalo, da se slednje ne razvijajo enakomerno z stroji, si ne morejo več priboriti novih področij in ne odpreti novih tovarn, da bi vsaj nekterim tistih delavcev, ktere so izbacnili iz kakega oddelka obrtnijf dali delo kje drugod. Ako celo naravni slučaj obrtnijskega prebivalstva ne more dobiti zaslužka, toliko manj presežek druzih poklicev. Skoraj gotovo je bilo od leta 1890 naprej 6e veliko več polje-
delskih delavcev odrinenih nego v prejšnji dobi, toda kakor je iz zgoraj navedenega razvidno, obrtnija niti najmanjšemu delu pomnožene rezervne armad«- dela dati ne more.
Navedene številke kažejo, da je do 1. 1890 večji del žrtev zboljšane poljedeiske tehnike iskalo zavetja pri kupčiji in prevožnji. Število osob, ktere so spadale k tem opravkom se je pomnožilo v desetih letih v trikrat tolikih odstotkih kakor celo prebivalstvo. Kaj lahko je torej, da je tudi od 1. 1890 naprej veliki del tistih, kteri so tudi drugod prestajali pri kupčiji in prevožnji dobili delo.
Novejše poročilo komisije zveznih železnic nam podaja nekaj resničnosti, ktere vprašanje deloma po-jasuijo. Dokazuje nam, da se je v kljub razširjanju prometa število poslujočih pri železnicah proti prej šnemu letu zmanjšalo. Fiskalnega 1. 1897. je poslovalo pri že!F"micah 823.476 oseb proti 826.610 1. 1896 in 873.602 1. 1893. Nasproti pa se je število v prometu rabljenih lokomotiv od 1. 1893 pomnožilo za 1200, vozov pa za 21.000. Te številke so v znamenitem nasprotju razširjanja prometa v letih 1880 do 1890.
V omenjenem desetletju se je pomnožilo število poslujočih od 418.-000 na 749.000, toraj naraščaj za 80 odstotkov. Iz preostanka Čez povprečni naraščaj prebivalstva, kterega navaja kupčija in prevožnja, spada na železnični posel skoraj četrtina namreč 208.000 oseb. Od 1. 1890 se je v razvitku poslovanja pri železnicah nekaj spremenilo. Od 1. 1890 do 1897 seje število poslujočih za 10 odstotkov pomnožilo, od 1893. leta pa se je celo za 6 odstotkov zmanjšalo. Ako bi šlo z naraščajem prebivalstva primerno, moralo bi pri železnicah 150.000 več delavcev poslovati, negol. 1890, posluje jih pa samo 75 000 več. Železnice torej ne morejo Jati zaslužka tistim delavcem, kteri so pri poljedelstvu in obrtniji odveč, ker imajo same veduo več brezposelnih, toraj se tudi od te strani vedno bolj množi rezervna armada brezposelnih delavcev.
nifcofjub" vdau v božjo voljo vsklik-nil s potrpežljivim Jobom: ,,Gospod je dal, Gospod je vzel, njegovo ime bodi vedno češčeno"; ne pa Sakserju pripisovati krivice. Komu bodeš pa Resnicoljub" pripisoval krivico, da imajo zajci kratek rep? Sakser gotovo ni potnikom nesreče kriv, ali more kdo potnikom, kteri gredo na daljno pot bodisi po suhem ali po morju, dati poroštvo in zagotovilo, da bodo tudi srečni tja dospeli kamor bo namenjeni, ali zamore to storiti „Resnicoljub"? Najbrž me modri-njak ne bode hotel dobro razumeti, ker neče ločiti, ali pa ne zna : kaj je zaslužek in kaj je dobiček. Njemu je oboje vsejedno, zato mu pa hočem nekoliko to pojasniti: ,,Ako bi Sakser od parobrodne družbe parobrodne listke prav po ceni prekupil in jih potem potnikom drago prodajal, potem bi naredil dobiček, ali temu ni tako; Sakser prodaja (in jih mora) listke po ravno isti ceni kakor družba sama in vsi njeni agentje in ima od tega le svoj določen zaslužek, nikakor pa kakor on pravi: hajdi dobiček v žep ; seveda denar se spravi, ali ga ,,Resnicoljub" na ulico mečlje? Francosko družbo pa še jaz pripomorem Sakserju hvalit in sem o tem prepričam, da je v prvi vrsti dobra in pohvale vredna.
Naročnik obeh listov.
(Dostavek uredništva. Pri pa-robrodnem listku za medkrovje se zasluži S2, reci dva dolarja; poudarjati pa moramo, da naši rojaki kaj radi odtegnejo cente kar je čez dolar; listek francoske družbe velja do Inšpruka $35.30 s kolekom vred : malokdo plača rad več uego $35, toraj ostane zaslužka le še $1.70; kje je pa čas za pisarenje, čas ko gremo potnike iskat na kolodvor in zopet na ladijo spremimo, pomagamo kovč^ge čekat in to vse za $1.70 k večemu 82, toraj kakšen eleganten zaslužek! Koliko pa je že prišlo siromakov ko smo mu še kak dolar iz lastnega žepa dali, o teh ne ve nič ,Resnicoljub.')
Razne vesti«
Dopisi.
Iz države Illinois, 24. avg.
„Resnicoljub'4, tako se naziva dopisnik iz Illinoiške vasi v štev. 36. „Am. SI." Res lepo in pošteno ime si dopisnik sam prilastuje, ali tega imena on ne zasluži in si nikakor ne sm§ ponašati, daje „resnico-ljub", zato ker ga Čitatelj v njegovem dopisu na mah vjame v laži, ker on krivično in obrekljivo piše. Pravi, da v list ,,Glas Naroda" nihče drugi ne piše kakor kako ničvredno človeče, in da je umazani listič, seveda po pravični sodbi ,,Resnicoljuba". ,,Glas Naroda" je zelo razširjen med Slovenci in naj-brže mnogo bolj nego ,,Am. SI." (prav gotovo tudi, „G1. Nar." ima 2500 naročnikov. Uredu. ) V „Glas Narodu" čitamo dopise iz raznih krajev in tudi dobre spise, ktere so pisale ali še pišejo spoštovane oso-bf», večkrat tuii kdo od čast. gg. duhovnov in vendar vse te imenuje smešni ,,Resnicoljub", vse Bku-paj ničvredno človeče. „Resnico-ljub" ni samo lažnik, temveč tudi krivičen sodnik, ker Sakserja sodi, da je on kriv nesreče potnikov, kteri so na parniku ,,La Bourgo-gne" vtonili v morskih valovih, ter pravi, da jih je Sakser ob življenje spravil. O ubogi, umobolni „Resnicoljub", ali nisi še nikdar čul slovenski pregovor, ki pravi, da nesreča nikoli ne praznuje, ne orje niti ne seje pa vedno žanje. Zakaj vendar niste uzroka navedli kaj je vendar uzrok te grozne nesreče? Ali je mar kriva nemarnost francoske parobrodne družbe, ali je lenoba uradnikov in mornarjev na parniku, ali je bil morebiti parnik poškodovan in za dolgo pot nesposoben ter odpljul iz New Yorka? Ne 1 nikakor ne! To vse nič ni krivo, le osoda je to hotela. Božja dela so čudna m mi jih ne umemo; saj je gotovo dopisniku Resnicoljuba" znano, da brez božje volje niti las iz glave ne izpade. Tako se tudi ta grozna nesreča ni pripetila brez bod^e volje, zato naj bi le ,,Res-
Calumet. Mich., 25. avg. Ila, ha, ha, lep glas iz Calume-Jita,- Greenhorni" in zelenci smo postali ker se ne damo za nos voditi. He, gospod dopisnik ,,Am. Slov." ali točiš krokodilove solze, a ne za nas delavce; joj, joj kaj bo ako društvo sv. Petra odstopi od K. S. K. Jednote; ko tebi ne bode uič v mošniček prišlo! Poznamo se g. J. R. S., ali se še kaj spominjaš kako si nas napeljal pri Knights of Labor in ožulil? in bratec g. J. R. in nekaj Slovencev tvoje vrste. Kaj pa naB druge briga, ako si pri K. S. K. Jednoti, ali ti to kdo za-branjuje, nikari pa ti drugi ne s i 1 i v njo, ako pa ne ubogajo, jih pa takoj pitaš z ,, Greenhorn i" in zelenci; ti jih zmirjaa, predsednik jih pa kaznuje ker so kričači. Kako so se predsedniku solze otrinjaie pri zadnjem zborovanju, ha, ha, ha, to je bila komedija v treh dejanjih, joj to pa je celo ganolo stole in stene! Le pitaj kakor hočeš z „Greenhor-ni", saj sam nisi nič boljši, sodeč po pameti, Siij se poznamo po faj-fici.
Zopet drugi dopisun towerskega kljukca napada —a— ; ali ta ne vč kako mu je Petrovči sapo zaprl, ali če ne tiode miroval, ga jaz dobro zavrnem. Ud si društva sv. Petra in bv. .Tožeta, ali malo te je bilo videti na piknikih, a ti tega nihče ni predbacival, dokler se nisi sam ponudil. Vem na koga meriš v tvojem dopisu, ali ta gospod grG kamor sam hoče in ti g. M. S. mu ne ubraniš tega, akoravno on ni bil na pikniku, ali mar ne spolnu-je svoje dolžnosti? Premajhen si še, da bi temu gospodu zapovedoval, zlobno pa je koga sumničiti. Oba dopisuna naj se le jezita kakor le hočeta, mi bodemo pa z našimi dolarji ravnali kakor bodemo sami hQteli, ne pa kakor nam bode pred-pisavala K. S- K. J.
Vi gospod urednik pa le pogum nq ustrašite se teh veternjakov, le naprej in širite neustrašen list po trkrat na teden; joj, potem bi se pejnil towerBki Kljukec in njega agentje!	Ivan Pernik.
...
___________: • .. i. Š
r Rojaki podpirajte „Glas Na-" ob vsaki priliki.
Velik požar v New Yorku.
V	laboratoriju firme R. H. Macy & Co. na 12. in Greenwioh cesti je 30. avg. ob osmih zvečer vzbruhnil ogenj in napravil $35,000 škode. Predno je dospela požarna bramba je bilo prvo nastropje že v plamenu. Trajalo je celo uro, predno je bilo moč ogenj zadušiti. V poslopju je poslovalo 100 delavcev pri izdelovanji dišav in medicin.
Klobnčarna v plamena.
Y	o n k e r s, 30. avg. Včeraj večer je pogorela John T. Waringova klobučarna. Mislijo, da je ogenj nastal v sušilnici, kjer je bilo nakopičenih mnogo klobukov, pa tudi v druzih prostorih je bilo velike množine suhega blaga. V desetih minutah je bilo petnadstropno poslopje v ognju in trebalo je vse požarne brambe mesta, da so ogenj omejili. Škoda znaša $25,000, ktero pokrije zavarovalnina.
Preprečen rop.
Utica, N. Y., 28. avg. Včeraj zjutraj so hoteli lopovi oropati pošto v Whiteboro. Zvrtali so že luknjo v železno omaro, v kteri je bil shranjen denar in tudi dinamita v luknjo nasuli, kar pride po na ključju nek čevljar mimo. Roparji so ga hoteli prisiliti, da bi bil pri stopil k njim v pisarno, čevljar pa je nalašč padel na tla in med tem ko bo se roparji posvetovali kaj sto riti, jim je v temi pobegnil. Ko so kmalu potem prišli na pomoč poklicani ljudje, tudi roparjev ni bilo več tam. Zbali so se in pobegnili no izpršivši rop.
Pobegnili iz joče.
G o s h e n, N. Y., 29. avg. Danes zjutraj je pobegnilo 12 vjetuikov iz tukajšne ječe. Po noči sta dva vjet-nika prežagala ključavnice pri njihovih celicah in se potem skrila v stranišče. Ob dveh zjutraj je nek vjetnik zahteval vode. Ko je ključar Halstead isto prinesel, pobila sta ga osvobodena vjetnik a na tla, mu vzela ključe in ga zaprla v prazno celico. Potem Bta odprla vse celice iu vsa družba je pobegnila. Dva vjetnika sta se branila iti ž njimi, toda z napetim revolverjem so jih k temu prisilili. Jed-nega vjetnika so še isto jutro vjeli, bil je skrit v hlevu svojega sina. Nek drugi vjetnik pa se je sam zglasil pri sodniji, kakor hitro seje zamogel ločiti od tolpe begunov.
Moderni morski tolovaj.
SouthNorwalk, Conn., 27. avg. Nek mlad mož Harry Wirtz po imenu Bi je pridobil z viteškim obnašanjem občudovanje vseh mladostnih letoviščarjev ženskega spola. Mislil je namreč te dni ladijo ,,Fanie" odpeljati. Dva moža pa sta zapazila gizdalina pravočasno in mu sledila z ladijo. Pričel se je razvnet lov in sicer do obrežja Long Island. Konečno nevajeni mladenič ni mogel več uiti zvedenim ribičem. Predno so ga vjeli, pretil je z revolverjem toda zbili so mu ga hitro iz rok. Ko ho ga privedli v zapor, je Wirtz trdovratno trdil, da ni mislil ladije ukrasti, ampak se samo prepeljati preko zaliva.
Kačja krotjlka nsmrtena.
Boston, 29. avg. Mrs. Minni Rian, 25 let stara kačja krotilka je danes vsled kačjega pika umrla. Rian se je predstavljala v nekem „Dime" muzeju na Washington cesti. Ko je danes na novo došle kače klopotače jemala iz zabojev in devala v zato odmenjene posode, jo je kača pičila v prša. Zdravnik je bil brzo na mestu, izžgal jej rano in ženo poslal v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem umrla.
Jedli so strnpene gobe.
Schippeusburg, Pa., 29. avg. Pridigar George Jeffers iz Philadel-phije je na počitnihah pri svojemu tastu George Davidsonu. V petek se je šel s ženo in otroci sprehajat. Ob poti so nabrali gobe in ker jih niso poznali, da so strupene, so jih jedli. Mrs. JefFers in njena osemletna hčerka Bte včeraj umrli, pridigar je pa še v smrtni ne varno b ti.
Zamorci štrajkajo.
H a z 1 e t o n, Pa., 29. avg. Danes so pričeli tudi nedavno impor-tirani zamorci štrajk. Kakor znano, so delodajalci importirali mnogo zamorcev namesto štrajkujočih pre-mogarjev.
Za varstvo trdega premoga.
W i 1 k e s b a r r e, Pa., 28. avg. »Anthracite Association", ktero društvo se je nedavno ustanovilo, bode tožilo železnice, ktere dajejo prednost mehkemu premogu. Omenjeno društvo se obrača do svojih članov in prijateljev, naj bi mu naznanili resnične prigodke, kteri do-kažujejo, da mehki premog, apno, rudo, železo, žice itd. bolj po ceni prevažajo. Okrožnici je pridjan izvleček postavnih določb, po kterih je prepovedano dajati prednost posameznemu blagu. Dopisi naj se blagovolijo poslati tajniku društva W. K. Lord v Mount Carmel.
Ponesrečen poskus.
Cleveland, 29. avg. ,,American Wire Trust" je hotel danes delo pričeti, toda štrajkarji so izpostavili 500 straž, ktere so pregovorile 500 delavcev, da so se zopet vrnili domov. Ker ni bilo delavcev v tovarno, kakor so poprejo obljubili, niso mogli z delom pričeti.
Novo politično drnstvo.
Springfield, 111., 28. avg. Novemu političnem društvu, ktero se imenuje „Social Democratic Association" je državni tajnik dal dovoljenje za inkorporacijo. Kot inkorporatorji so se vpisali: Evgen V. Debs, Viktor L. Berger, in Sey-mor Steadman.
Židovske naselbine na Porto Rico.
Kansas City, Mo., 29. avg. Mnogo osob je jelo resno pretreso-vati idejo o ustanovitvi židovskih naselbin na Porto Rico. Barnett Pruzan dobiva o tej zadevi vsak dan mnogo pisem iz vseh krajev Amerike. Webster Davis, pomožni tajnik pri oddelku notranjih zadev je prejel poziv, poročati o podnebju in zemlji na otoku. Takoj ko bode dežela naselnikom odprra, misli 500 židovskih družin odpotoyati na' Porto Rico.
Sehley ni obiskal Cerveroa.
Annapolis, Md,, 28. avgusta. Admiral Schley je danes zopet zapustil meBto, in ni Cervoro obiskal. Spremljala ga je njegova soproga, ktera je tukaj doma. Gospa Schley je hči umrlega George E. Franklina in Schleyeva gospa je z soprogom obiskala svoje sestre Lizzie in Carrie Franklin.
Razstava dela denar.
O maha, Nebr., 27. avg. Krasno vreme v minolih dnevih, je tako ugodno uplivalo na obisk pri razstavi, da je isto vsaki dan več uego 20.000 oseb obiskalo. Višji nadzornik Clark pravi, da se bodo v dvajset dnevih vsi Btroški izplačali, ako namreč ne nastanejo kake neugodne pruuiembe. 10. oktobra nameravajo povabiti predsednika in mnogo odličnih politikarjev.
Vojaki ponesrečili.
Birmingham, Ala., 28. avg. Vlak na kterem se je vozil 69. polk iz Fernandina, Fla., v Huntsville, Ala., je 10 milj od tod iz tira skočil. Lokomotiva iu dva voza sta zdrčala po 8 čevljev visokem nasi' pu navzdol. Enemu vojaku je skoraj odtrgalo glavo od telesa, bil je takoj mrtev. Nek desetnik je bil tako močno poškodovan, da je kmalu po nesreči zdihnil dušo. Kar je do sedaj znano, je še pet druzih vojakov več ali manj poškodovanih.
V gošči se je zgnbila.
Charleston, Out., 28. avg, V tukajšni okolici se nahajajo gosti gojzdi, kjer rastejo različne jagode. Ob tem čaBu taborijo ljudje na po-lju, da hodijo jagode brat. Med temi je bil tudi Izak La Rose, njegova žena z sedemletno hčerko in malim detetom. Stariši so ostavili tabor zaradi nekega opravka in izročili dete v oskrb sedemletne deklice. Med odsotnostjo starišev je nastala nevihta, dekle se je bala in Sla stariše iskat. V gošči pa se je
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAgniČ, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ;
I.	tajnik : Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec ; Blagaj.: John Globokar, Box 302.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Prešikn, Box 286; Josip Mantel ;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Glasilo: ,,GLAS NARODA".
zgubila in š*i le dva dni pozneje je našel otroka ob obrežju jezera nek mož, kteri je po naklučju s čolnom tja privesljal. Deklica je preživela sebe iu dete z jagodami in vodo.
Stric Sam dober rednik.
W a s h i n g t o n, 26. avg. Kakor poročilo minolega tiškaluega leta kaže, je bilo dne 30. juuija 1897. v zapisniku agentov 976.014 pokoj-ninarjev. Novih penzij vpoštevaje v poročilu, ne pa v zapisniku so dovolili U852. Ponzij tudi za nazaj omenjeni v poročilu ne pa v zapisniku je bilo 752 dovoljenih. L, 1Š97. so splošno 52.648 novih penzij dovolili, tacih ktere so tudi za nazaj plačali so dovolili 4089, torej skupno 1,040.365. Iz penzij -skega zapisnika so jih 1. 1898 izbrisali vsled smrti 33.691, vsled zo-petnega zakona pa 1369.
Vsled doraslih mladoletnikov je odpadlo 2124 penzij, 3037 oseb ni vzdignilo pristojne penzije, 6436 osobam pa iz druzih uzrokov, torej skupno 46.651 penzij niso izplačali. Dne 30. junija 1898 je bilo v zapisniku 993.714 osob, toraj 17.700 več nego prejšnje leto. L. 1S98. so izplačali 8144,Gol.800pokojnine. Ako vpoštevauio nagrado za agente in preiskovalne zdravnike, znašajo stroški za pokojnine $149,265.741.
„F&ragnt" zopet poškodovana.
Sail Francisco, 28. avg. Torpedovka ..Farragut4' je zopet to-toli poškodovana, da so morali poskus bližnje vožnje za več tednov odložiti. Štiri palce debel železui klin seje zapičil v najvažnejši del stroja in sicer bodo morali dotični del poslati na iztok, da ga bodo popravili.
O Doveiskem zastrupljenjn.
S a n Francisco, 29. avgusta. Policija išče nekega moža, kteri je pred štirimi tedni na poštni postaji D, vide! neko žensko, ktera je dala na pošto zavitek sladčic. Mislijo, da bi on morda zamogel žensko spoznati. Zaslišanje Mrs. Botkins bodo odložili, dokler ne dobe potrebnih papirjev.
Dover, Del., 29. avg. Danes bodo izpovedbe prič in druge dokumente, ktere potrebujejo pri izročitvi Mrs. Botkins, poslali v San Francisco. Ako to ne bode zadostovalo, bodo vjetnico še tam obdržali, dokler se več dokazov ne nabere.
900 Špaucev utonilo.
T a c o m a, Wash., 29. avg. Še le sedaj se je zvedelo, da je takoj od začetka vojske pri Filipinah 900 Špancev in med temi 16 katoliških duhovnikov vsled viharja na morju zgubilo življenje. Španska topni-čarka „Leyti" je vlekla tri ladije napolnjene z Spanci, kteri so ubežati pred domačini. NaBtal pa je hud vihar, da bi rešili topničarko, so prerezali vrvi, s kterimi so bile ladije zvezane, ljudi pa prepustili osodi. Na potu v Manilo je „Leyte" padla Amerikancem v roke. Od z ubežniki napolnjenih ladij niso nikdar več slišali.
Vojak utonil.
Ponce, Porto Rico, 29. avg Vojak Brooke 1. pešpolka iz Ken-tukyja je hotel včeraj preplavati reko, ktera je vsled nevihte močno narastla. Toda potopil se je in ni ga bilo več na površje. Dva doma Čiua sta skočila vojaku na pomoč, toda tudi ta dva so odnesli dereči valovi in sta utonila.
Prihodnja svetovna razstava.
Le dvajset mesecev je še do svetovne razstave v Parizu koncem te-
kočega stoletja, ktera bode tako rekoč zaključek obrtnijskega in umetniškega napredka devetnajstega Btoletja. Da moramo to točko pri nadaljnej razpravi imeti pred očmi je umevno. Kolumbova svetovna razstava je svetu sicer prav sijajno dokazala, kaj Amerika vse zamore, še veliko bolj živo pa bode to dokazala prihodnja svetovna razstava v Parizu. Naši tovarnarji in veliki kupci, naši tehnikarji, umetni rokodelci in umetniki, morajo napeti vse svoje stvoriteljne moči, da se bodo na pariški svetovni razstavi tako sijajno odlikovali, da bode Evropa in drugi deli sveta občudo-dovali in čislali naše izdelke, kakor je strmela nad našim pojavom na bojnem polju.
Pariška razstava se bode pričela 15. aprila in zaključila 5. novembra 1900. Naš višji komisar Fred. VV. Peck je ravnokar objavil določena splošna pravila in predpise kakor tudi skupno razdelitev razstave. Po tej objavi bode razstava razdeljena v 18 oddelkov in 120 razredov. Prvi so: 1. Šolstvo; 2. Umetnosti; 3. Pri umetnostih, znanstvih in književnosti porabljajoče priprave in ravnanje ; 4. Mehanično orodje in stroji; 5. Elektrika ; 6. Civilno zemljeinerstvo, pre-vožnja in zrakoplavstvo; 7. Poljedelstvo; 8. Vrtnarija; 9. Gojzdar-stvo, lov iu ribištvo; 10. Hrana; 11. Rudokopstvo iu topilnice; 12. Hišno orodje; 13. Šivalne robe in robe za obleko; 14. Kemija; 15. Različne obrti ( Pisarije, uožarstvo, zlatarstvo, urarstvo, livarstvo, igrače, itd.); 16. Socijalna znaustva, životoslovstvo, javne dobrodelnosti ; 17. Kolonizalne stvari; 18. Voj-ua in mornarica.
Skoraj od vseh navedenih področij imamo kaj pokazati, od enih več in kaj velikega, od druzih morda manj, le o gojzdaretvu prav nič. Pred vsem je sedaj potreba, ako hočemo, da se bodo naše zmožnosti na prihodnji razstavikar le mogoče odlikovale. Čas beži kaj hitro, do 31. decembra prihodnjega leta se morajo naznaniti vsi razstavni predmeti, do 28. februarja 1890 pa imajo biti na razstavnih prostorih.
Evropejske in druge vesti.
R i m, 27. avg. V Foggia, 80 milj severoistočno od Neapola, podrlo se je neko poslopje, kamor je mnogo ljudi pribežalo pred pretečo ue-vihtoo. 18 oseb je našlo smrt v razvalinah, več oseb je oilo ranjenih.
P e t r o g r a d, 29. avg. Vsled slabe letine v sedmih pokrajinah je beda na Ruskem velika in na vseh krajih se pripravljajo kolikor mogoče pomagati. Toda beda je od dne do dne hujša, kmetje trgajo strehe raz pohištev, da krmijo ž njo živino. Mnogo goved in konj ježe poginolo. Gosposka deluje z navadno počastnostjo in do sedaj ni druzega določila, nego da sme ubc-žno ljudstvo v gojzdih nabirati suha drva in steljo za živino. Kmetje so vsled pomanjkanja obnemogli in ako kmalu ne pride pomoč, bode prišla strašna stiska nad ljudstvo.
Simla, 29. avg. Kakor Be ofi-cijelne poroča je v pokrajini Bombay minoli teden 2300osob za kugo pomrlo. V državi Hyderabad je kuga z nova izbruhnila.
R i m, 29. avg. Izjemno stanje, ktero so minolo pomlad proglasili v Milanu in Florenci ima prenehati 1. septembra t. 1.
Tudi je popolnoma nemogoče kar pravi. Vrata od kuhinje so od znotraj zaprte, to se po sebi ume, to-, raj bi moral človek, o kterem čveka vlomiti skozi vrata prodajalnice, da bi njo napadel. In od prodajalnice do kuhinje vodijo vrata, ktera bo vedno zaprta in ključ od njih imam sam, to je skladišče za moko. Toraj bi moral jaz biti. Gospod — ožeujeu mož Bem. . . . ! — Kaj. . . . ? Ali nI to smešno! — Prav slaba ženska je, kar usilila se je v mojo hišo, kakega značaja je vem še le sedaj.—Napraviti je hotela škodo, ali pa imela veselje do perila. Drugače si nemorem predstaviti."
,,Barbka Zgouc, kaj pravite Vi nato?"
„--Gospod Rogel je bil oni,
kteri meje napadel.
Komisar je pogledal peka in ta povesil oči.
Hišni upravnik se je obrnil kakor bi hotel reči, no sedaj se pa vse neha, kaka predrznost je to. Policaj je preseneten stal, pisar se je prikrito nasmehnil in to izpoved smeje zapisal v zapisnik.
,,Barbka Zgouc", rekel je uradnik čez nekoliko časa, ,,mi nemo-remo to zadevo dalje preiskavati, ker se ne da dokazati. Ali imate kaj sredstev? Ali imate kaj denarja?"
„Ne", gospod komisar.
„SIužbe, v kterej bi dostojno živeli, tudi nemat^. Gospod Rogel, vse kaže, da imamo opraviti s poškodovanjem tuje imovine."
,,Popolnoma prav, predrzno poškodovanje".
,,Ali zahtevate zadevo dalje preiskati in dognati? Priporočam to opuHtiti, škode itak nemate velike
—	in —lt
,,Prosi m gospod komisar, nič mi ni na tem, moja žena bode še ve-Bela, da dobi novo posodo. Opustim vso zadevo."
„Barbka Zgonc, Vi ste brez sredstev, brez dohodkov in uprizorite take stvari. Po predpisu bi imel vse te spise izročiti deželnej sodniji.
—	Vi ste pa stražo razžalili — je nekoliko jecljal — nevedoma. V sredo Vas bodem poslal po odgonu (pošub) v vašo vas, do tja pa pri nas ostanete in lahko premislite, da se je na ptujem potreba dobro obnašati. Ali si bodete to zapomnili? Zadeva je rešena!"
Barbka je pa odgovorila: ,,Vem. da siromaka povsod preganjajo in uikjer ne najde pravice, ker za tega je globoko zakopana, dtfklisko čast bi torej le smel oskruniti tak pre-objednem pekovski mojster; ali to je pravica 19. veka pod cesarskim orlom."
Drobnosti.
je takoj uuel in začel z velikim plamenom goreti. Ogenj se je kmalu razširil n? hiše Franca Kirarja in Martina Šumra, kteri sta popolnoma pogoreli ter še pet zraven spa-dajočih gospodarskih poslopij, zgorele so tudi tri svinje. Kmalu bi bili zgoreli tudi štirje možje, kteri so že spali na tistem podu, v koje-ga je treščilo. Le z veliko težavo so jih vse omamljene še pravočasno rešili gotove smrti. Škoda znaša do 1800 gld. Franc Kirar je bil zavarovan za malo svoto, Martin Šu-
mer pa ni bil zavarovan.
* * *
Samomor. Jakob Žnidar, iz Kamna v Bohinju doma, večletni dacar, sedaj brez posla in zaslužka, se je vsled pomanjkanja due 4. avg. na skednju domače hiše obesil. Gosp. župnik Simen Ažman je nesrečnega cerkveno pokopal, za kar mu gre topla zahvala, ker je naravno, pa bodo odslej vsacega samomorilca tako pokopali, ne samo ti-tih, za ktere se potegne klerikalna
žlahta.	„S1. Nar."
* * *
Zaloigra. Poštni kontrolor Miilier na Dunaju je zagrešil v uradu malenkostno napako. Ker je bil sila nervozen in razburjen ter se je bal, da se začne kaka preiskava, si je v treuotku hipue omotice duha prerezal grlo ter umrl. Ko je zvedel najstarejši sin nesrečnika, daje oče mrtev, je tekel z Dunaja ter se vrgel v valove Donave. Neki redar pa ga je rešil. Vdova iu otroci Miillerjevi dobe pokojnino, saj napaka, vsled katere se je Muller usmrtil, je namreč do cela ničsvna.
Popravek.
V ,,Am. Slov." Štev. 36 je čitati naznanilo, da se naj oni udje, kteri kaj delgujejo društvu sv. srca Jezusa in Žalostne Matere Božje zglase pri tajniku Joe Cvelbarju. To naznanilo ni od vsega odbora, ampak od samega predsednika.
Naznanim pa, da sta omenjena društva popolnoma razpadla, sam predsednik je ostal na praznem gnezdu. Večinoma ostalih udov je pristopilo k novemu društvu sv. Barbare štev. 3 v La Salle, 111. in šteje sedaj 20 udov ter bilo sprejeto v Jugoslov. K. J. dne 18. avg. 1898.
Prihodnja seja bode dne 4. sept. ob 1. uri popolud.ie; volil se bode stalni odbor za eno leto. Kteri rojakov hoče pristopiti k novemu društvu sv. Barbore in k novej Ju-goslov. Jedooti naj se oglasi pri Joe C v e l b a rj u, 942, First Str., La Salle, 111. Do prihodnje seje dne 4. sept. je vstopnina prosta.
ODBOR.
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G. F. S. Susteršič dobi na njegov dolgi članek odgovor v soboto, za to številko nam je oni list prepozno dospel, ko smo že imeli dovolj stavka.
Naprodaj.
Lepa HIŠA v dva nadstropja, lota meri 40X100 v hiši je tudi
ssliooiel
z vso pripravo kakor tudi LEDENICO. Poslopje je v dobrem stanu, saloon pripraven za Slovenca, ker je tukaj dosti Slovencev, kdor hoče kaj več zvedeti naj piše: Josef P e z d i r t z, Saloon, Browns, Iowa.
Slovenci 1 Ako pošljete denar y staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co.
Naznanilo.
Ker imam v zalogi mnogo
molitvenikov in povestnih slovenskih knjig
razuih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktero vrste kdo želi. Glede knjig naj me le pismeno vpraša iu priloži v pismo znamko za 2 centa za odgovor. Molitvenike imam od 30 centov do S2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej; imam različne podučne in šaljive knjige.
MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mich.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj
SALOON
112 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
v kterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST. LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi.
S poštovanjem
Mike Krawl,
t	1205 Scott Street, Joliet, 111.
Podpisana priporočava vsem Slovencem iu Hrvatom v Jollietu iu okolici svoj lepo, na novo urejeni
SALOON
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA s> bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bluth & Co.,
SALOONER CORNER OTTAWA £ JACKSON STR., JOLLIET, ILL.
-jfrmmian. iiin,.i.iai., iiiiiii.i.ijj ^ inai.hiifr. -iai-. ^mi i..,iii. -iv......a- ^ .. ^ . ,.h ., . j.. .ju. ^
Lis^bolfc-Na begu.
(Konec.)
GoBpod Rogel je bil zelo preseneten, komaj se je vzdrževal. Njegov debel obraz kakor polua luna iu njegove male oči so srpo gledale deklo. Popolnoma razjaren je bil, da ta ženska napada čast njegove hiše. ,,Ali gospod komisar, ta je lažuji-va. Dvajset let sem že na prostoru pekovski mojster, dvanajst let sem že hišni posestnik in vedno pošteno plačujem vse davke in pri-klade, ali v mojej hiši se še ni nikdar kaj tacega pripetilo in se tudi ne sme. Zato spejo moji pomočniki popolnoma odstranjeni
Naglo umrl je 7. avg. popoldne bivši hišui posestnik na Sv.
Petra Cesti št. 7 Anton Avbelj. * * *
Poskušen samomor. Za-sebnikova soproga gospa Jera T. v Gledaliških ulicah št. 5. v Ljubljani si je 18. avg. ponoči prerezala vrat in se tako težko ranila, da so jo morali takoj odpeljati v deželno bolnico. Gospa Jera. T. je umobol na iu je ša le v soboto prišla iz opazovalnice domov.
* • *
V treh dneh dva požara. V škocijanski fari pri Mokronogu sta bila v treh dneh dva požara. Dne 2. avg. popoldne ob 6. uri nastal je ogenj pri posestnici An| Praznik v Hrastuljah, četrt ure oa, Škocijaua oddaljeno; zgorele so v kratkem do tal hiše posestuice Ane Praznik in Martina Sedlarja ter k temu spadajočih pet gospodarskih poslopij. Posebna škoda je tudi okolu hiš nasajenega zelo lepega in mladega sadnega drevja, škoda se ceni na 1100 gld. Ana Praznik je je bila zavarovana za 650gld., Martin Sedlar pa za 300 gld. Ogenj je zanetil Praznikov triletni deček, kteri je z žvepleukami pod kozolcem zakuril. Zopet jedua britka Skušnja, kako se res vse premalo pazi na maj hue otroke. — Drugi požar je bil dne 4. avg. v Grmovljah, pol ure oddaljeno od Skocijana. Ob devetih zvečer je začelo zelo modne grometi in konečno je treščilo v do posestnika Fr. Kirarja. Pod
Kje sta?
ANTON ZONE in JAKOP PAPEŽ, doma iz Hinj na Dolenjskem, njun naslov bi rad zvedel: Frank M u-hich, 639 Chicago Str., Butte City, Mont.	(1—2)
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
Francoska parobrodna družba
Coipapie Generale Tr
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča fitv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne La Navarre La Normandie La Touraine La Champagne La Navarre La Gascogne
10. septem. 17. sept. 24. sept. 1. oktobra. 8. oktobra. 15. oktobra. 22. oktobra.
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, Neiv York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda'*).

V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.

I
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz j^kla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, 111.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
Podpisani priporoča v&am Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil ramo izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okuBna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Iszeglj isce _
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
, Se spoštovanjem
Frank Go!ef
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER Sc CO.
„GLAS NARODA'
109 Greenwich Street,
posreduje
New York,
THE PRINCE LINE
listke za vse paroferodne in železniške proge.
Parobrodne družbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMNARSKI LLOYD, HAMBURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD?

Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOIVLOVINO
c e n o in zanesljiv o, dogedaj smo odposlali že nad
poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave.
Pri večjih svotah in menjavi priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice.
Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Veak potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York ne vozijo železnic: Wabash, Nickelplate. Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do Chicage. ali Buttale potem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. V New York dospe železnice: Pennsvlvanije, Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie. Delaware Lakawana, \Wst Shore, Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers ti ketov, ker ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsod i oslepe; računajo 82.50 do $3 za dan, a ni kaj jesti: pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali pismeno naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se miilali, ali kaj drugače. Pri nas govori vgakdo. toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko lireenwich Str. na koncu Carlisle Street!
V poslednjem času lovi naše rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govorč poljski, slovaški, hrvatski in tudi kdo zelo slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo in od rej o, kar je že marsikdo okusil.
Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na koujsko železnico in kondukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str žet, kjer to pri našej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom ,,Glas Naroda".
Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli.
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do f»000 ton ter vozijo iz
UsTe^w	in. USTeapol
,,Spartan Prince", „Trojan Prince". ,,Parter Prince", ,,Afghan Prince", ,,Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Cene: v Trst $24.50. Reko $27.04», Zagreb $28.04», Ljubljano $27.75. Karlove«- $2S.50. Insprnk $26.4)0.
Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
61
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO.,
BROADWAY,	-—
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
NEW YORK.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO. OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE S M OD K E in /A JANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOIIN BRK D L, prop.
358 Ohio Str., Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, likerje in prodaje d o b r e s m o d k e.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro E15KUHA RT in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 Willi&B Street . Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaniee, nenjiee, dolžna pisma. Icposlnje ^n izterjuje sapnšeine in dolg«ve.
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin * za % katoliška * društva.
Posebnosti naše hide so:
regalije (društvena znamenja).
Zastave, handera, prepasniee in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
Vae to napravimo natanko predpisu raznih dru&tev.
Zlate in srebrne kidanje našaspeeijaliteta.
Ustanovljeno: New York, 18:3. Cincinnati, I860. Chica? 1887.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, Mich.,
je odprl
VEL IKO TJtGOVl.yo
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO o NAJNIŽJI CENI.
zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenja vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjil Meznij.
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem j.- ude lana zlata podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . ^13.50
in na 15 kamnov samo «J)1.P3.00
Na zahtevanje se razpošiljajo, ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočan* z vsem poštovanjem :
Jfakob Stonich,
K. MADISON STREET. CHHAttO,
r


* * W
J
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je cudoj sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije bo lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov.
... . .. . .	veljajo le $0. Sedaj
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam $3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem.	\
Veseli me, da imam tako dobec- organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, katfor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelc dapade. C. Justan.
Dvojne ceneje vreden kolikor tem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
,	Rud. Pechauor.
Toplo priporočam organ vsem jprijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Ve i ga ljubijo. John Zoblich.
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO.,
P. 0. Box 1355.	45 Vesey Street, New York.
! Glasovi t i in proslavljeni zdravnik, ki Se je izučil in prejel diplomo na sl< >ve-čili zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monako vem, New Yorku,Phi-ladelliji itd. itd. je bil rojen v Sa-inoboru na Hr-' vatskem, ima 2o letno zdravniško : skušnjo, zdravi najtežje in naj-opaBnejše človeške bolezni. Prišel je m lad v to deželo, z žulji in 1 Migati m znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN J'OUKK, joga rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
sl3crb±m_o ±:rx skotim.®
postal je predsed ni k dveb večjih medicinskih za-v< »d o v in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsa-kcio, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen tikih bolez in itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
neyarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljul.o pomagati syojemn rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. a. /\ \i\ JROMBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
VSI ONI,
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako starajo bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker nečo da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
_ NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN P0HEK,
So. East 10. AValnut Str.,
KANSAS CITY,
miqchmdi
g	-■■ .-at-ML. 1 -1. ..... .............-*■■ ■*»■„	I-A...^.^ M|1
JOSIP SOTLICH
I	priporoča svojo
j ^TKG-OTTUTO^
j t gruče rij a in i, razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala f za rudarje; obuvala za moške, ženske in deta ; hišno in kuhinj-I sko upravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo
J v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeuo
meso in fine kranjske klobase, i	Prodajam
| parobrodne in železniške listke
1 za v»e črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare
f domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let.
Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
ftojaki, podpirajte domačina!
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijsl.ih prodajalnic vsakovrstne fine sin o tke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DK CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars'' z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih ti o l g i h v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, .Money Order ali eliek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
32š E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim !
Spretni avenije se sprejmo proti n^odnim pobojem.
HRVATSKE DOMO V I iN E SIN
glasoviti 111 proslavljeni zdravnik
Dr QJWMN mum
sedaj nastanjeni zdravnik na	.. .
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
j kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik | zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih