St. 7. V Gorici, v soboto dne 25. januvarja 1908. ' Letnik X. Iihaja T«ak torek innobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva prasnik iiida dan prej ob 6. zroäer. Staue po polti prejemaii ali v Gorici na dom poilljan celoletno 10 K, pollotno 6 K in jetrtletno 2*50 K. Prodaja «evQorici ˇ to- bakanian Schwarz t Šolskih ulicah, Jelleriitx t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliiÖu po 8 Tin. GORICA Uredniitvo in upraynifttvo •« nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopite je nasloriti na uredniitvo, opiate in naročnino pa na upravniitvo »Gorice«. Oftlaii ie računijo po petit- Tratah in licer ako le tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-kr»t po 10 Tin. Ako te Tečkrat tiikajo, raču- nijo se po pogodbi. izdajatelj in odgoTorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lukežič). Deželna uprava ob kon- cu šesHefne dobe. V prvem člankn smo omenili, da je bila zadnja deželnozborska šestletna doba najplodo?ilejša in izdatoejša od T«eh prej- änjib. V dokaz team podajemo čitateljem r kratkih potezah glavne točke o delo- ranju deželnega zbora in odbora ˇ tej dobi. Podrobno poročilo o tem izda ob časn deželni odbor sarn, in komnr je re- 8nica pri srca, bo moral priznati, da sloni Daäa trditev na resnični podlagi. Do leta 1902 je prevladaio načelo t deželnem odbora, da je istemu glavna nalcga, natančno izvrševati odredbe, pred- ! Icge in ukaze deželnega zbora, sicer pa ; da leži težišče Tsemu delovaoju v vestni ! rcšitti nradoih spisov. S to dobo pa je ; prešinila deželni ^odbor in tob deželni ! arad misel, da deželne nprave glavna oaloga je zanaj urada, v naših gorah in ; v dolini. Pospeševati in dvigniti kmetij- j stro, ki je temelj državi in deželi, skr- ¦ beti za izboljšanje vsega, kar je ž njim T z»ezi in je njema vpriiog; skrbeti ka- kor tndi sploh nepoaredno seči pod ra- mena Tsem panogam jarnega življenjs, to je bila dež. cdboru deviza t novi dobi. Naj le rohnijo naži naeprotniki, kolikor jim dr8go ; dejntfa, ki se no dajo ntajiti, jim bijejo in bodo bila po zobeh, da ko- nečno poTsem obmolknejo. Rer ne morejo teh dejslev ntajiti, oklepajo se kakor ntopljenec bilke, da bi 8e rešili. S prirojeno jim periidnostjo iščejo v deželni npravi pomanjkljiToati, prestrojajo muhe v konja, zavijajo in obreknjejo brez konca in kraja, da bi sroje verne pristaše preslepili i n z nji- hoTO pomočjo priäli na vrhanec. Toda laž im a kratke noge, in vsi njihoTi na- pori se razbijejo kakor morski ?al ob skaiovjn dejstev. Našim aomišljenikom in priataiem S. L. S. podajamo sledeče nredbe, ki so se izvršile ˇ tej dobi in ki kažejo resnič- nost naših trditev: CManovila se je bipotečna banka, katere važnost se ne sme podcemti. Tudi če je nje delovanje tiho in nevidno, je ; ˇkljnb tema yelikega pomena za deželo. Po nji se je T oboe znižala obreatna mera za 1%. >n to je za vsakega, po- ; sebno za našega kmeta in poseetnika, velikega pomena, če poroislimo, d«. je ˇ deželi nad 90 milijonoT Tknjiženega dolga. Mnogo, nanogo posestnikoT je rešila ta banka pogina, in tndi oni, ki javno naj- bolj nanjo zabavljajo, ižčejo tam denarne pomoči. V podrcčje tega zavoda je priälo 8edaj tndi zaetopstvo avstro-ograke banke za Goriško. Vainoet tega koraka se po- ! kaze v kratkem. Da bi zmanjšali Tažnost in veijaTO te ostaDOve deželnega cdbora, zaganjajo se liberalni listi v dež. odbor in t urad- nike, ki tam posinjejo, čes" da so sami Italijani. Priznamo, da se je pri imeno- ; vanjih Uh aradnikov Slovencem krivica godila, dostikrat Telika krivica ; toda i iz?estno je, da sta se prcti temn npirala sloTenska odbornika z vsemi močmi in storila todi Da to stran srojo polno dolž- noBt. i Velikega pcmena za deželo je tndi zgradba deželne norišnice, Tprašanje, ki 86 je vleklo nad 40 let po deželni hiši, ne da bi se bilo nresničilo. In vendar je bilo vrepničenje tega Tprašanja deželi tako potrehoo kakor ribi Toda, in to ne le iz zdraTstrenega, marveö tndi iz go- spodarskega ozira. Doslej je romalo leto za letom moogo denarja za amoboine iz dežele, odslej bode ta denar ostajal v deželi. Sereda, tndi to ni liberalcem po Tolji; kar pa strari nič ne škodu- jejo. i Čin naJTečjfga goapodarskega pc- mena za Goriäko in tndi za Istro je bila odstranilev starega sit-tema pobiranja nžit- j nine potom zaknpa. Vse droge kronovi- , ne, kjer se jo bil n«edel oni siatem, so : ga vže davno odalovile; le tn na joga se je bil tako nkoreninil, da ga ni bilo . lahko izrati, poaebno pa tndi radi tega < ne, ker so 86 team apirali nekateri po- slanci in časnikarji z vsemi Štirimi. Re- | latirno velikanski dobički, ki so se do- j segli po novem sistemu, so odprli oči j ˇladnim krugom in drngim interesentom, da ee stari sistem ne vrne več t deželo ; in odpravi tadi v Istri. In kdo je pripomo- mogel T to premembo? Ali ni bil to se- danji deželai odbor in naši poslaoci? Edor se boče pončiti natanko o ngodnih poaledicah tfga kornka, naj čita noinradno glanilo deželnega odbora „Sa- moapravo". Tam izve med drugim, da je iraela dežela od tcga ˇ letib 1905 in 1906 čiatega dobička 4(i8.145 K 23 h, občine pa 377.11.'> K 45 b, dočim je dofcila vla- da T teh dreh letib 326.3Ö2 K 30 h Teč nego T eDaki prejšni dobi. Ogromna Tsota 1 milijon 171.012 K 98 ll bi bila re mala torej t žepe špeku- < lantoT le v teka dteh let, ako bi se ne bili postaviii naši pof.lanci z deželnim odborom po robn tar odločno zahtevali odločno cd vlade, da predrogaci sistem pobiranja ažitnine, bodisi da je sama gprfjroe v stojo režijo, ali pa da prepn* eti to zadeTo deželi. Ker cam je članek naraBel pod rc- ko, naj omenimo za dans s le še ene ak- cije, ki je telike važnosti za nase po- eefctnike in kmftovalce, namred nabave krme pctom deželnfga odbora. Koliko dela, trnda, skrbij, sitnosti in neprijet- noBti pcDzrocoje to podjetje za nase ob- sežne tri slovenske okrsje, Te le oni, ki delo izTaja ali Tcdi ali Tsaj pazljivo za- slednje. Deželni odbor si je bil tie na- prej v zaveui, vsrga tf g», a se ni strasil ncbeDib zaprek, nTidn.e živo potrebo take akcije in v skrbi za zle posledice t živinorejeUn, ako se živiDorejcem ne ekoči na pcmoč. Vse njegovo prizadeva- nje za zboljšanje živinoreje bi bilo sicer tničeno. In kdo se je trndil in prizadeval, da sprejme deželni odbor to akcijo? Kdo ga je podpira), da se je pedjetje poerečilc? Niso bili to naši poslacci, t prvi trsti gosped Fon in oba deželns odbornika? Ne bojimo se agovora od nobeue strani, ako trdimo, da bi bila padla v Todo vsa ta akcije brez pomoči naših poalancev? In sedaj vam pride na shod vele- poseftDikoTte'etrzec, zabaja stojekriticoo kljnte in prtdbsciva našim pos). v vele- posestvn, da so slabo zas-topali interese telepoeestDikov. In if to dolgcčasno pesem zapoje jnnaški snnbač dr. Franko. Ne boli nas to očitanje. Pribijemo dejstvo, da 86 bodo naii eomiiljeniki ?edeli rai- nati. „Agrarni" roditelji so padli na Gabrsčeko? niui! Nam je prar, če bo pa njim d to to i mo. Kmefova samostojnosL Med sTOJim predaTanjem o sociali- zmo pri soc. knrza t Girici je dr. Krek med drngim sprožil tadi sledečo misel: Zdravilo za rse bolezni, kar jih je T driavnem ÜTljenja, je menda podržar- : Ijenje. CloTek bi Tsaj tiko lahko sklepal, ko tolikrat za Tsakim Toglom čaje to mi- rakelj-žBTbo. Ž?leznice in paroplovbe se morajo podrzariti, o tem smo že tsi edini; pridejo še premegokopi in rodo- kopi, eglaiajo se ačitelji; nekateri hočejo, da bi bili taJi dohovniki kakor držnTni nradniki; ob dreginji se slišijo nasveti: podrzarimo mesanje in pekarije. Social- ni demokrat, ki trdi, da se mora Tse pri- deloTanje, izdeioTanje in trgovanje po- držarit», že kmaln ne bo imel potemta- kem nobenega nasprotnika Teč. Da nies tičirao že t socializma, pa 86 tega niti ne zaTedamo. Kam pridemo po ti poti ? Četa nrad- nikoT se na ta način strašno zTeča. Ved- no Teč gospodarskfga življenja bo t arad- niških rokah in pr?o in glarno Tpraia- nje T držaTi bo potem nradništro. OJkod dubiti dobrih nradnikor, kako jib. nadzi- rati, to je teiavu, ki nanjo le inalokdo misli. PodržaTljenje bo brez dTOjbe na- predoTalc. Grozno bi se pa motil, kdor bi misli), da je že s tem kaj pomaganfga. Ce ne bomo imeli Testnega, skrbno nad- ziranega nradnistra, bo ie alabše nego doslej. Zato pa moramo na Tsak način skrbeti, da za nore razmere poskrbimo T tem ozirn. Na Tidez je odgOTor lahak. PraTi se: Drzaroi zbor je poklican, da nadzornje; izToljen je zdaj pri nas po splošni in enaki Tolivni praTici ; zato ima Tse ljndstTo nadzorstvo t svojih rokab. To je samo deloma res, ker predrsem je treba, da tadi za deželne zbore izto- jnjemo ravno tako ToliTno praTico. Po- leg tega sta pa potrebni za tako delo- Tanje driavnega zbora dre stTari: 1. DržaTni zbor mora res enotoo LISTEK. Oj radostno gostovanje! (Odlomki.) i Ruski: D. V. Grigorovid. .' . (Konec.) Ž"na aklene roki, zgane z rameni in reče: „Čim dalje te gledam, toliko bolje Tidim, da si glnb čloTek.u „Ah zakaj, drag ca? Ne razamem te.u „Same nenmnoati ti hodijo po glavi," reče žena ter se srdito obrne. I „Meoto načrtoT za izlete bi imel pomisliti rajsi na to, kako bi se popraTile stopnice, sicer si otroci noge polomijo, na to bo j lahko pripraTiš. Mi pojdemo na izlet, a • v tem 8.6 n»m doma posuje streha, t kn- b'uji ni ploiče, paradnih dari — če j h siueai tako zvati, — stoji le jedna platnic*.." „Ali, draga — Tse to se ne more tskoj spremeniti, res ne gre naenkrat; Bicer pH ne Tem, zakaj se tako srdiš, jaz »idim T tem nereda posebno poezijo, posebno priprostost ž-Tljenja na deželi, 'se to..." V^topi Štrfan. Avenio Vasilefiö ma pomigne neBtrpno z roko in gleda, da ga skrije b hrbtom pred ženo. : ; ' :' ¦ , I „Ali nkažete, gospod, da grem spet na cesto?" ypraäa ŠU fan tožno. NDa gttoTO, idi, idi le!u prekine ga | Avenio ter nn odločno kima, naj bi bo odtttrani). „Aii gospod, izvolite se zastonj TznemiroTati", reče Siefan, „v takot>labem Tremeon oihče ne pride keir..." „Idi ko ti velevam!" zmkliče Arenio z Teliteljskim glasom in kretnjo. „Kam pa poäiljas?" rpraäa žena. „Na cento, draga, poiskat oskrbmka, ki je nbknin odšel, potrebojem ga zelo", odrrne mož, pa se skoaa pokazati kot skrbm gnspodar. „Mislila sea) že, da pošiljai iskat kakega gosta. Aii res nikogar ne čakas? No, ä« tega bi »e nam zdaj trebalo!" Vnaka beseda je bila.Avenijn kut nož T »rce. „Proaim te, kaj pa meniš o mini, draga moja?' Tpr«äa z glasom čloTeka, ki je po knvici ožnljen. „Ali misliä, dt sem znore ? C^ma pa mi treba gostoT, čfma pa? Ali ne morem biti brez ojih? Zttradi njih nisem potoTal sem in traden sem, priiel sem, da bo odpoöi.em/ Zinaida Lvorna je miolila, da so je morda preveö adala sTOji ilabi Tolji in mcža res nžalila, za to se je malo nblažila. „Tedaj res nisi nikogar Tabil?" Tpraša ga mirno, ali pri tem ni spnstiia ž njpga hkrbno preisknjočih oči. Avenio VasileTič je bil tos zbegan. „Bog Tarnj" reče, ter ae premaguje na Tse nnčine „čemn bi zTal koga sem, cemn?' Tn zgane z rameni. „Ali to Ted, draga moja, tema se nisem mo gel cgniti, da bi pred odbodom ne bil omenil par beaed, to je zahterala nijndnott.. L»» kar tako sein rekel Aleksandra Ivaničn?" „Khkema AlekBandru hanicn?" „Šciepetilnika.u NKaj je bilo treba tega!?" reče žena očitno srdito. „Zahtevala je nljudnost..." „J*z ga ne morem trpeti." „Ai, daäica, saj ga niti videla nis'." pZn to sem pa tuliko Tec sliiala o njen>" printavi Zinaida LvoTna, Tedno bolj razorjena. „Tj ni ilo drugaöe, draga moja. Sodi Hhntit»... Ta dlovek, od katercga Bern Tčasih vzel.. tako lahko se ga razordi — le kar Uko iz aljodnosti sem..." „Saj sem slot,la!14 prekine ga žena srdito „vedcla aeuu, da ne prebiješ brez gostoT. All povem Tam, gospod, že naprej..." nDraga moja, zagntoTijam te, po- miri se, prosim, saj Teš, da ti to iko- dnje. Saj si lahko gctoTa, da ne pride... Na, poslaäaj me Tendar... ne, ti si zme- rom taka... R^kel mi je razloöno, da ne pride — in tema bi hodil, saj se je nastanil na Črni reki." „Gctpa, zakliče Nadežda Nikitiäina, TstopiTSa T sobo, nekdo se je pripeljal sem'" — „O moj B(g!" vzkiikne Zinaida Ltotdb. ATenio VasileTič priskoöi k okna. V tem hipa se začaje na Btopnicah Btrnšno hreščenje, zdelo se je, da se nekaj podre. „Gospa," klicala je Nadežda iznoTa „neki gospod je priiel." „K»k gospod?» „Tako debel je. Vpraia po Arenija VasileTičn." „Kaj to pomenja?" Tpraäa Zinaida LTOTna Tstajaje, „kdo ima biti?' „Za res da ne Tem, Ziniöka, angelj moj, res ne vem. Triato namalanih — siknil je potihoma: Saj Tendar ni on?lM wOb, Aleksander ivanič!u Tzklikne- hoteti nidzoratvo nad aradniitvom. Do* sedaj je nekoliko to že pokital, toda bil si je nedoaleden. Praviöai moramc bid in naglasiti, da le je sedaoji drlavni zbor moogo bolj izkazal zti delo kot prejif nji Izvriil je teike naloge t primerom krat- kern äasa. Toda enega oöitka mu ne mo- remo prihranili: Domala vse stranke bo pokazale, da bi si rade izlicittrale prijaz- nost aradniitva. Taka licitaoija je silno nevarua, ker pahne zbornico ˇ odvisnost od aradnikov in ji jemlje sposobnost nad- zorotalnega dela. Umljivo j*», da se vaeh Tnt nradniki obraöajo oa driavni zbor. Ni pa pra?, da s svojo veljavo posamne Btranke irik in vik najbolj kriöavih ljudi v zbornici spravljajo na dao. Eia stranka izkaša s te/n prekositi drago in jasno je, da taki licitaciji ne more biti konca. Zato pa ni dovolj, da se postopanje posamnih aradnikov t takih interpelacijah okrca, marveö je treba, da se ?saj vodivne in odloöivne stranke otresejo sedanje lici- tacijske ratvade. Vse, kar je pray; to mora veljati t prri vrsti tndi za urad- niitTO, sicer nastane zmeda, ki je ne bo nihöe aredil. Slovenska Ljucbka Stranka se je T tern ozirn dozdaj dobro držala; naj si pridobi tndi pri dragib strankah pametnih zaveznic t tem ozira. 2. Državni zbor temelji t ljudstvn. Samostojnost državnega zbora je zvezana s samostojnostjo Ijadstva. Mdd ljadstvom imamo pa pravzaprav edini stan, ki si je še ohranil zmisel za samostojnost v kmeökem stanu. ^Tadi tn Be žalibog že krha. Maogi se že kar brez težav loöijo od BTOJih rodnib grantor, ki so na njih uživali kolikortoiiko samostojnosti in ne- odrisnosti, ter gredo daleč proč z doma iskat si kraha. Emečka dekleta se rajše ženijo zavoljo penzije s kanclisti in žan- darji, nego s kmečkimi posestniki. To so nevarnosti, toda sploino ie labko reöe- mo: T večini aaših kmetov, hvala Boga, še živi Tolja po samostojnosti in goapo- darski nezavianosti. Z»to pa pravimo: državni zbor in d&želni zbori mora jo, če bočejo res biti nadzorniki nad vedno naraičnjočim uradništvom, skrbeti z vse- mi silami, da kmečkemu stana ntrdijo podlago za njegovo samostojnost in go- spodarsko nezavisnost. Skrb za kmeta je skrb za trden in neodvisen državni zbor in a tem za red y držari. Politični pregled. Proračunski odsek. Proračanski odsek je predvöeraj- Snjim razdelil referate o proračann. Sko- raj Tse stranke so dobile mesta poroče- yalca, tadi sfobodni Vsenemci, Schöne- rerjanci in socijalni demokratje. Ti-le po- slednji so sicer dobili ie en referat, one- ga za tržaška javna skladiiča, o katerih bo poročeval posl. Pittoni. Levji del so odnesli krščanski socijalci. JogosloTanski referentje so sledeči: dr. Ploj za neposredne davkein poštno hranilnični nrad, dr. Žitnik za mono- pol soli in pokojnine, dr. Koroiec za monopol tobaka in dr. Vakor i 6 za priataniiko slalbo, pomorski obBervatorij in sobvencije za pomorski promet. Veterinanki svet (živinozdravniškl svet) v poljedelskem ministeratvn je zboroTal 13. t. m. Povdarjalo se je, da je neob- hodno potrebno, da se zviäa itevilo ii- vinozdravnikov. Zaatopnik* „Slovenskega klnba" je sprožil vpraSanje, kaj roisli vlada akreniti glede živinske kage. Mi- nister je obljabü, da se zakonski na- črt kmala predloii. Sklenili so nadalje z»hterati, da naj se za konje, ki jih po- bijajo radi konjskega smrklja, gospodarju izplača odškodnina, ker je kriviöno, da morajo gospodarji toliko trpeti. Obenem je veterk.arski svet zahteval od rlade, aaj ostro zastraži naäo mejo pred vtiho- tapljenjem tnja živine, ki zanaša k nans živinsko kago. Vlada je obljubila podpi- rati tadi srinjerejo. Seji je predsedoval sioveaski poslanec g. Povše. Poljedelski odsek T državnem zboru je izfolil pododaek, ki se bo bavil z razdelitvijo knieö- kih posestev. Prihodnja seja je 4. fabr. * Gibanje mohamedancev v Bosni. Odposlanci Tseh mohamedaaskih or- ganizacij B)sne in Hercegorine so imeli miaolo nedeljo in pondeljek oböai shod, na katerem je bilo fsprejeto na znanje poroöilo mohamedanskega eksekativnega odbora o njegovih pogajanjih z bosansko deželno viado r Sarajevem. Shod je izra- zil odbora sroje zadovoljstvo na njego- vem vspešnem deiovaaja. Zborovalci so na koncu pooblastili izvrševalni odbor, naj nadaljnje in dovrši pogajanja z vlado glede ureditve kaltarnih vprašanj in to na podlagi narodil, ki jih je odbor prejel. Odbit svobodomiselni napad v Turinu. Po zgleda rimskega jadovskega ža- pana Nathana so predlagali socialni de- mokrati v tarinskem občinskem sveta, da naj odpravijo krščanski naak iz Jjad- skih šol. Predlog je pa bil odklonjen Med 09 občinskimi sretniki je glasofalo za krščanski naak 46 občinskih sretnikov, proti 12 in 1 (jad) je oddal prazno gla- sornico. Japonska se oborožuje. Iz NewJorka poročajo: Jiponska je baje sklicala pod orožje svoje reserre, kajti Japooci, bivajoci ob Tibem Ocean a, so neoadno in priöakorano odpotorali t domoTino, češ, da se pokore došleraa povelja. Neki londonski list poroča iz San- Frančiška: Glaaom neke brzojavke iz Portlanda sta bila r Oregona aretorana baje dva japonska Yohana, ki so ja za- lotili, ko sta si ogledovnla glavno bate- rijo Forta Sterons; sicer niso naäli pri njib niö samljivega. Penzijsko zavarovanje zasebnih uradrvkov. V kratkem izda ministrstro odredbo o aredbi penzijskega zavarovanja zaaeb- na to veselo pa hiti naproti prihajajo- čemu gosta. „0 moj Bog, taka sreča!u In razkrilii je roke ter dostaril res nar- dnšen: „Reči morem: to je najkrasnejäi dan mojega žirljenja!" „Kako prijetno ste me iznenadili — zares nepričakorano. Kar očaran sem. Dpra? sva gOTorila o ras!" Pri tem je objemal gosta, t dnhn pa ga neprenehoma pošiljal k rraga... V hiši niöesar, vse narobe, ?ee po- ropano — pa pride on — Sčepetilnik, pred katerim se je Avenio tresel, ker ma je bil dolžan in ker je bil oni tako izbircen... V hiii niöesar — soproga bo- lehna, čemerna! Arenio je obapoval! Ali kazati se je moral reselega... Za nekaj casa pride Bodasor. Zt njim Črnaškin! Tadi oni grobi Faratejev ni izostal. Arenio bi bil zbesne). Zinaida se zaklene t sv>jo sobo. Pride pisrao, da so na poti ie: ZdobnoY, PetraSa, SapelnikoT, Apolinar HjhloT, Vasja Kokojev, Dioior Mostovskoj. „Samo pet nas je, ali tadi dragi se ne bodo madili", so pisali. „Le napravi postelje, medico, barke, paike, dobro rino in izvrstne smodke. Bavimo se 8 tem, kako aredimo domače gledališče; a res, ukaži, da se za to izprazni sobana, in oskrbi, kar je treba — slikarja, barve godce... AU imate ribnik? Tadi ametne ogoje nesemo Boboj... Nekoliko naa rzne- miruje Uoja žena; rekel si, da ni pri- jazne nrati... škoda, t ostalem se že po- botamo kako... Do svidenja kmala !u Zinaidi Ltoyni je bilo tega vendar preveč: nJaz odidem, mahoma, ? tej hiii ne bom. Grem k teti Ani Petrotni. Zabataj se dobro 8 prijatelji!" „Ha, ali... pa zdaj po noči? Ne! AH rendar, öakaj! Jazbitadi... NapiSera jim pismo T izgoror potem grem z tami. Da tako bo ilol Skrivii akažem zapreči, pa, pojdimo. Zbadi otroke, pa tiho. Strani, strani od njih! Da, edina reiitev IM In odili so iz lastne hiie — iz straha pred vabljenimi gosti... Oj Teselo potoTanje — — oj ra- dostno gostovanje! nib aradnikov. Oaobito se polaga Tažnost na nitanöno omejitev pojma, kdo da pri- pada zavarovanja in pa o pravicah že obstojedh zavodoT. Izprememba ogrskega državnozborskega poslovnika je goto?a stvar, Formalno se paö ie po- BTetajejo o njej koalicijske etranke. No- tranji minister grof Andrassy je izjatil, da razpasli cgrski državni zbor, ako ˇprizore proti poslornikovi irpreraembi disidenti, zastopniki narodnoati in Hrratje obstrakcijo. Meseoa Jmajnika pa razpiie nose Tolitve. Prepričan je, da pride ko- alicija t držatni zbor saj tako moöna, kakor je zdaj. „Tri mesece bomo trpeli obstrakcijo, dalj öasa pa ne." Premestitev vojaštva proti jugu. Ob premestitvi vojastva letos me- seca marca in aprila se zopet zdatno pomnoži število vojasUa na jaga države. V III. armadnem zbora bodo sledeöe iz- premembe: Z Danaja ˇ ^Trst premeste 4. bosanski polk, iz Badimpešte pa r Ro- vinj 24. lovski bataljon, 11. lovski ba- taljoa se prideli goriiki brigadi, r Celo- Tec pa pride iz Eomorna 19. loTski ba- taljon. laomoiki 14. armadni zbor bo tadi precej pomnožen. Iz Liboric preme- ste T Lieoz 1. iovski bataljon. V Rro in Palj premeste 5. stotniji praškega in kremškoga piopirskega bataljona, iz Pf- zemyila pa 3, in 4. stotnijo 11. pionir- akega bataljona ˇ Gorico. Batal oni "trd- njavske artiljerije ˇ Tridenta, Pulju in r Kotora se podrede trdnjavskema artilje- rijskema rafnatelja, oziroma poTeljništva ˇ RiTi. PoTeljništro lovske kavalerijske divizije premeste t Lvov in mn podrede 16. in 3. mariborsko kavalerijsko brigado. Mariborska brigada ostane kljab tema podrejeaa graäkeaau armadnema zbora. Gotovo je, da name.avajo tudi pri III. armadnem zbora sčasoma ufesti divizi.sko kayalerijsko poveljništvo, ker ima 3. ka- valerijska brigada meseca aprila že tri polke. Nenormalno močna je Ijabljanska 28. pehotaa divizija, ki bo itela 24 ba- taljonoT, to ja toliko, kolikor bataljonov ima 7. armadni zbor t Temeirara. V najkrajšem časa se pokaže potrebno, da nstanoye v III. graikem armadnem zbora še 3. pehotno divizijo. Ni izkljaöeno, da dobi tadi inomoški armadni zbor tretjo pehotno diyizijo. Daroui. Za „Šolski Dom": Našemu aprarnistyu je doälo: Aat. Lozar, žapnik v NemSkem Ra»u 5 K; It. K 'dre, žapnik Sr. Križ 20 K; Henrik Čmigoj, fcarat Vel. Žiblje 10 K; Iran Spitzer, vikar Ravnica 9 K 50 ?; S. G. Sedlo 55 20 K. Sröna hvalal Movice. Združeni veleposestniki slorenske Ijndske in agrarne stranke so imeli da- nes na povabilo Ijadake Btranke v Gorici po^ovor radi prihodnjih volitev t deželni zbor. Dr. Gregoröiö je opisoval delo- vaoje poslancer \z skapine veleposest- nikov y zadnji dobi deželnega zbora ter branil jih proti napadom, ki so se slišali na nekem dragem zbororanja. Pojasnil je razmere in delotanje v deželnem od- bora ter označil kot neopravičene na- pade na bivSa deželna odbornika. Poztal je naYzoöe, naj t medsebojnem dogovora imenajejo iz svoje srede može, katerim hooejo oddati glasove pri prihodnjih Tolityah. Grof Žiga Attems iz Podgore pravi, da krščansko-socialni in agrarni program si ne nasprotajeta, da oba ho- četa koriBti kmeta in posestnika, da te- daj zdražiteT je naravna in potrebna in da navzoči teleposestniki naj kot apo- stoli delojejo ˇ tem zmisla med srojimi znanci. Izrekel se je za kandidate: Leo- pold Bolko T Črničah, Anton Moze- tič v Solkanu in Anton Zncchiati y Medani. Poprimejo Sebesedo gg.: Klan- öiö, Marinid, Mozetiö, Zaochiati, dr. Breoelj in zopet dr. Gregoröic. Z naTdaienjem in soglasao je bila sprejeta kandidatura predlaganih veleposestnikov. Zdaj pa na delo z d r a L e n i Teleposest- niki Ijad8ke in agrarne stranke. Ajdovskft „Kmočka zveza" \m\ T nedeljo ob 3b popoidne »pri Rebkau sestanek odbornikor in zaapniko*. RazgOTor boo kandidatih za deželai zbor. „Kmečka zveza" za tolminski okraj priredi v nedeljo ob 1h popoldae pri Sr. Liciji ˇ prostorih g. Vage po- svetovavea shod odbornikov in pover- jenikov in zaapnikoT. Dnerni red: Do- loöiter kandidator za deielni zbor. Odbor „Kmečke zveze" za go- riški sodni okraj je imel ˇ č< trtek do- poladne svojo sejo. Predsedoral je na čelnik g. žapan Latman. Sklepalo se je o kandidatib za deielni zbor. Odbor goriške „Kuečke zvezeM je tn.li sklenil spomenico na vlado, kako odpomoöi kmečkema ljadstva v okolici in dragod. Spomenica je izroöena pos1. Fona. „Goriška zveza gospodarskih za- drug in društev" ima zabeležiti ˇ zad- njem meseca prav reseli napredek. Pri- stopili sti dve zadragi, ena posojilnica in eno kon8omno draitvo, tri nove zadrage, ki so se astanovile s posredovanjem in sodelovanjem „Goriške zveze", se bodo te dni registrirale. Število sedanjib za- drag se je pomnožilo v teka enega me- seca za pet zadrag. Te dni je doilo „Giriski zveziM 100 kvintalov saperfosfita, 300 kvintalov be!e in radeče soli za živino, 10 kvint. Bar- j tholoTega klajnega vapna, 16 kvint. öil- skega solttra in okola 400 kvint. sirka in moke. j Ssdaj je „Goriika zveza" naroöila 400 kvintalov otrobi iz vajaäkih maga- I zinor v Maribora. Kakor nam poroča ] visoko c. k. poljedelsko ministerstvo, je i blago izvrstno. C^na bo ˇ primeri 8 ce- nami pri domaoih tvrdkah nizka. Za me- i sec marec ima zveza naroöenih 500 kvint. angleškega bakrenega vitrijola po jako agodnih cenah. | Tdko je storila naša domača „Go- riška zveza" v zadnjem meseca velike korake naprej, kar bilježimo z veseljem. Opozarjamo p. n. čiane in pridra- žene zadrage na raziirjeni delokrog BG)- riške zveze" v blagovnem prometn in priporočamo ta za gospodarski razvoj goriSke dežele velevažni zavod prav toplo. Zadoji torek je dr. Brecelj pre- daval y Centralu o alkohol izmu. Pre- davanje bilo strokovnjaško in zelo za- Eiimivo. G. predavatelj je oznaöil vpliv alkohola na človeško telo, na človeiki dab. in na človeško dražbo sploh. Pre- davanje so razjaänjevale krasne skiopti- ike alike. Prihodnje predavanje bo zopet ailno zanimivo 1 Predaval bo o starem in novem Rimu g. dr. Srebrnič. Ž9 naslov predavaoja, kakor tadi ime predavatelja nam jamöi, da bo dvorana zopet polna. Pozabiti pa ne «memo, da bo skioptikon pri tej priiiki kazal krasne barvane alike mesta Ri- nn a, na podlagi katerih se bo predavanje vršilo. Člani „Zveze" so prosti; nečlani plačajo 20 vinarjev vstopnine. Zmaga S. L. 8. — Pri oböinskih volitvhh T Črničah so ˇ sredo in četrtek zmagali pristaii S. L. S. V III. razredn so izvoljeni le 4 liberalci in 4 naši; prvi in dragi razred sta skozinskozi naSa. Živeli vrli volivcil nSoöinoft hujskaaj« ni niö pomagalo! Liberalna nepoštenoet. — Pod tem naslovom Brno priobčili članek, po- vBem objektiven, ki pojasnjnje zadevo Je- lezniške proge Sr. Lacija-kranjska meja, kakorina je v resnici. To smo objavili Tsled tozadevnih napadov v nSoči". Ta odgOTor pa ni g. A. Gabrsäeka po goda, zato odgovarja v „Soei" z dne 23. t. m. — po atari navadi s praznimi besedami i brez dokazov, pustiväi povsem 'na strt»n« jedno naših trditev. ;V tem odgovoru je , le ena pozitivna trditev, namreö da de- želna odbornika slovenska sta spaa td se brigala za to red toliko kot sa lanaki sneg, da Be deielni odbor ni brigal za predkonoebijo ter dm si je jnoral prido- biti upravni Bvet vrhniike železnice pred- koncesijo za to prR? ^potrebao delo ua goriškili tleh. Čajte, kaj je res na tej trditvi: D e- 1 e 1 n i odbor goriiki i m a že pri- bliino deset meiecer tako predkoncesijo r roknh. 0 tern Be prepriöa g. A. Gabriöek lahko pri kranj- skem Hribarja v Ljabljani ali pa pri de- Ž°lnem odborn v Gorici. S takimi sred- stvi „delaje" A. Gabršflek! Zinaga „SIov. ljudske stranki)" na Stajerskem. — V tietrtek se je viiila na spodojem Štajerskem, in Bicer za eeljski kmeöki Tolilni okraj deželno- zborska dopolnilna volitev, pri kateri je dobil kandidat „Slov. ljudske stranke" 2676 glasov, doöim je dobil slovenaki naprednjak 1332 glasov. Izid te volitve je liberalce neizrečeno poparil, kajti do- Bedaj bila je aavinjska dolina njih naj- boljša trdnjava. „Slov. Narod", pisoö ie pred par dnevi o ti volitvi, bil je po- polnunoa goto?, da bode zmagal liberalni kandidat, a zdaj tako straäen poraz. To je najboljši dokaz, kako obrača slovensko ljndstvo povsod hrbet liberalcem; in tako je tadi prav. — Nova cesta iz Ročinja na Kambreiko, ki se gradi pod imenom cestnega odbora, je v toliko dodelana, d» spravljajo Ijadje iz hribof svoje pri- delke na lahkem v dolino. Ola Sredenj- ska planota je s tem reftena stoletnih težav in trpljenja. — Mesnice zaprte. — Tak. ma- nicipij razglaäa, da stopi z jatrajinjim dnem v veljavo namf^taiätrena naredba 2 dne 6. jannarja 1908 Hew. III. 30—07, valed katere ostanejo mesnice od 1. no- vembra pa do 31. marca in sicer ob nedeljah ves dan zaprte. Od 1. aprila pa do 31. oktobra odprte bodo mesaice ob nedeljah od 6. do 10. are predpoladne. — Odprti lekarni. — Jatri po- poladne boat» odprti v Gorici lekarni •Cristcfolatti — Gliabich, t katerih dveh lekarnrh bo tadi poooöna služba v öasn od 26. t. m. pa do 2. febraarja. — Novi društvi. — C. kr. namesl- niitvo je vzelo na zcaoje pravila novih drnštev: „Kmetijsko pevsko in bralno drnštvo" b sedežem t Loka?cu in „Ka- toliško slovensko izobra Jvalno draitro" s Hedežem t Biljani. — Prve zvončke so videli te dni ˇ Grojni, ? naši takoimenofani Sibiriji. Če kje T naši okolici, zavzama gotovo Grojna prvo mesto, kar se mraza tiöe. — Novi ravnatelj v podgorski papirnici gosp. Leo Wodiczka si je s sTojim nastopom pridobil splošne sim- patije. -— — Rib ni. — Vže par let sem opa- žajo devmski ribiči, da je vedno manj rib. Od poletja in celo zimo niso vlövili ničeaar. Ubogi ribiči gledajo s strahom t bodočnost, ker preti jim grozna lakota. .Zaslnžka nikjer, v prodajalnicah „pas", doma lačni otroci — to je gorje! Pad bi bila to amestna državna podpora! — Jeb'ilni voz na progi državne železnice Št. Vid-Trst. Od 1. [febraarja 1908 oaprej se bo brzovlakom it. 1. in it. 2. alpskih železnic, na progi Št. Vid n/G-Trst c. kr. drž. žel. prideval jedilni voz, da bo potujočema oböinstva omo- goöi pripraTnejše zajntrkovanje oz. ve- öerja, ker se z ozirom na kolikor mo- goöe hitro vožnjo teh vlakov pripravni postanek t to svrho na medpostajah ne more preskrbeti. Popotnikom I. in II. rnzreda stoji jedilni voz vsaki čas, po- potnikom III. razreda pa samo ob casa skapnega jela brez kakega doplaöila na razpolago. — Danes zvečer veliki draStveni pies kolesarskpga drnitva „Gorica" v dvorani hotela Central. Mod odmorom cvetliöni korzo na kolesih. Priöakaje se obilne ?deležbe. Odbor. — Slovenski trgovski sotrudniki prirede 1. febraarja prvi trgovaki pies. Prireditelji bo oam z ozirom na Bobotno notico trgovBkih Sefov, poslali drago no- tico v odgofor, iz katere na kratko po- snamemo, da niso vsi slovenski trgovski iefi nasprotni tej prireditri ter da bodo drago prirediter podpirali, da bo lepo nspela. Tako nekako trg. eotradniki; Bicer pa se mi v notranje zade?e gg. šef)v in sotrnünikOT, kolikor se tegt plesa tide, ne spaščamo. — Tatvina. — V četrtek dne 23. t. m. ob 4t nri pop. ˇlocaili so tatovi t gostilno M ToroŠ t Medani. OJneali so nekaj zlatnine t vredno^ti 200 K, gotorega danarja 600 K, ekapaj 800 K. Doma pa je bila saraa 9 letna »luikinja. Posrecilo se je latoTom, da so odnesli zdrave pete. — NesreJfl. Iz Gorjanskega: Preddaeri J6 trgovec A. Sigmond rozil gnoj na bliinjo njiro. Pri dela ma je pomagal 13 letni sinko. Ker se ma nekoliko apodrsne, pade pod voz, kateri ma zlomi eno nogo. Prepeljali so ga takoj v tržiško bol- nišnico. — Nabrežina. — (Nesreöa.) — Vže bliza dvajset let ae tradi komenski cestni odbor, d* bi ee pri nabrežiaski postaji zgradil most örez železnico, ker 8« veduo pooavljajo nesreče. Toda že- lezniäka aprava ne dopašča niti pedi zemlje v to evrbo. (To bo treba sotovo interveiicije državnih poslancev). Ta dni bi prišle kraala tri oiebe ob življeaje. L°> izredoa sreöa jih je apreraljala, da so odnesli življenje in raztrgano kožo. Na-* čelnik komenskega ceetneg« odbora se , baje tradi, da bi doaegel most črez že- leznico. ali aprara želežniška se nesie adati. Morda bo pa sedaj še bolj ener- gičoo zahteTai, ker tadi njega skrbi neko- liko koža. — l'inrla je najstarejäa iena v Cerknem, Marijana Bevk, ki je dosegla starost 94 let. N. v m. p. — Ni bil bratomor. — It Gor- janskega nam piäejo: — G. orednik! Poročilo iz Gorjanskega o bratomora v naii vasi ne odgovarja popolni resnici. Stvar je ta le: Dva malovredna brata sta izvabila dva draga mladeniča na pijaöo. Najprej so se napili žgaoja In nato so ili ie pit vino. Ko bo se do dobra napili, sta se ona dva mladeniča vraöala proti doma in mlajii izmed onih dveh bratov. Na ceati vrže mlajši brnt kamen v neko okno in jo razbije, na kar ga mladenič posvari in okrega. Tt se takoj vrne k svojemu brata, ki je ostal v gostilni in jedel sir ter ma pova, da ga hočeta ona dva mladeniöa tepsti. Brž ae spravita na noge in gresta za onima d?ema in začne ae prepir in tepei. Brata oborožena z noži sekata neaamiljeno okoli sebe tako, da enega popolnoma usmrtita, drazega, ki je imel glavo in roko skozi in skozi prebodeno, je rešil Ie srečni slaöaj, da je prise) po cesti nekdo v saknji, o katerem sta mislila brata, da je orožnik in ata ate kl a. — Smrtuo nevarno ranjeni mladeniö se je privlekel ie do doma, ta poklical oöeta, padel v nezavest in v detrt are bil mrtev. Drazega je pa zdravnik zalil in mislim, da bo pomnii, da ponorievanje in pijaöa ne prineseta blagoslova. Oaa dra brata sta jako malopridua, ki ne spolnajeta no- benih dolžnosti. Rar sta zaalatila, sta zapila, bila ata prepirljiva, tako da sta celo svojega starega oöeta oa ceiti zmer- jala in ga botela tepeti. Sploh ni sta spolnjevala nobenih üapoiedi, ampak bila sta trmoglava in jezava do skrajnosti. Zato se nihče ne cadi, da sta tadi kaj takega storila. Pa ne mislite g. nrednik I da je pri nas res tako sploino pokvarjena mladina. Ne, tega ne! Nafta mladina je še v pri- meri z drogimi ie dobra in nepokvarjena. L.9 ta nesreöoi slaöaj je vrgel sicer senco na celo oböino, ali krinöno, ker cela obcina ne more trpeti radi dveh po- kvarjencev. Ob enem je to dober naok naši mladini, da pijanöeranje in pono- öevanje ne koristita nikomar. Le življenje aravnano po krlöanakih naöelih prinaša sreöo in blagoslov. — ProtJ iredenti. — Iredentovske demonstracije drhali v Palja ob pnhoda delegatov obsojajo seveda vai trezni ele- menti. Proti demonstracijam so proteatirala sledeöa pnljska draštva: .ÜAimatinski , akapu, pod prediedütvom Mardesiöa, rNa- I rodna delavaka organizacija", pad pred sedatvom Križa, „Society Aaatria", pod predaedstvom Milovana, „Veteranako dra- Stvo", in 3500 patrioitako misleöih de- lavcev v paljskem arzenala. — Puljske mestne volitve. — Z Danaja javljajo, da je rekarz glede paljskih meitnih oböinskib volitev baje reien na naöin, da so volitre za pr?i razred razveljavljene, v dragem in tretjem razreda pa potrjene. — Nova hoc. dein. organizacija. — Prihodnji teien se astanon v Tmta nKlab alovea8kih sociaino-demokraikih oradnikov." — Roparki umor pri Volovski. — Na cesti, ki vodi proti Mataljam, se je sopet zgodil krvavi amor. S^dem ro- parjev je napadio, amorilo in orapalo nekega delavca iz Mikroti, ki §e je ne- davno vrnil it Amerike. Napadli ao ga, ko ae je vračal iz neke gostilne proti doma. N.egOTO od strelov in noiev raz- meaarjeno traplo so nasledniega dne naäli kmetje, ki ao takoj sporociii amor v Volovsko. Oroiaidtro je ie zaprlo vseh sedem roparjev. L)povi priznavajo sroj öin; trdijo pa, da jih je delavec izzival s tem, da je proti njim metal kamenje. — Stavko pekovskih pomo^uikov imajo v PqIjq. — O iz§eljevanju v Zjedinjene države «everoauienske se razpoiilja nastopna iofjrmicija: M^d prebivahtvom na deželi ae r«zäirja vest, da boio vse tovarne v Zjedinjeaih driarah ameriikih, ki si sedaj radi «labeg* knpöijskega po- ložaja stavljene izven obrata, v nekoliko Riese ei h zopet v polnem poslovanja in da vsled teg* nastane v tej deželi v kratkem zopet velika potreba po ptnjih delavcih. Dosedaj ni nikakib jamstev za to, da so te vesti resniöne. Iite ae bržkone razäirjajo od paroplovnih dražeb in njih agentov v namen, da se pojema- joöe izaeljevanje c Zjedinjene države zopet oživi. V resnici so razmere tamkaj tadi aedaj še vedno take, da treba najno odsvetovati izaeljevanje tjakaj. Drušfva. dr Obfni zbor slov. nCitalnieeM ˇ Dornbergu se je vriil v nedeljo dne 19. t. m. Predsednik pozdravi navzode in preöita drnitvena pravila. Nato poda tajnik poroöilo o delovanjn v minnlem leta. Iz raöanov je razvidno, da je dra- štvo v dobrem atana, ker ima vse ra- čuoe piačane za minnlo leto in stare dolge. Navzoöi mladeniöi so predlagali sa novi odbor, sledeöe, gg., ki no biii so* gUsno sprejeti: Predsednik: Fr. Kiaöiö, trgovec; podpredsednik: Franc B^rco, žapanov; tajnik: Franc Šinigoj; od- borniki: J >Lef Zorž; J )žef Šmigoj; Andr. Harej; Joief Sinigoj; Franc Kaaöiö; Andr. Hojc; Andr. Birce; na kar je bil oböat zbor zakljačen; zborovalci so se ie po- madili pri kozarca rajnegt vina in so zapeli par lepih peamic. Tadi napitnie ni manjkalo, tako da amo bili vai veseli. Ob mrakn smo se razSIi veseli domov. Tacih mladeni^ev kakor so pri nas, je malo dragod. Cast jim! dr Konsumno drudtvo goriäkih uradnikov naznanja v smia'a draitveaih pravil, da bode letni oböni zbor dne 5. fdbraarja t. I. ob 8. ari zveöer v mali dvorani restavracije „Central". Dnevni red se p. n. gg. članom pravoöasno na- znani s posebnim vabilom. Knjižeunost ¦ umefnosf. * tilasba. — I. S avnema pevskema droitva MLjablj»n«u. Dra troapeva. 1. Cigan, za možke (ali ženske) glase. 2. S*j ni čada, za žensk« (ali možke) glase. Besede zlcžil Alojzij Merbar za tri enake glase. (Tadi za en glas) s k'a'irjein. Uglaabil Aaton Foerater. Op. 88. C)na: Partitara: 40 v., glaaovi: 20 v. vsak. V Ljabijani 1907. Ztložil aklad«telj. II. 3 M)iki zbori. 1. „G)ri na pla- nine-. 2. .Ne vdajmo ae". 3. „V-^öerni Aveu. Z!ožil Anton Foerater, Op. 89. Ona: Partitara 75 v. glasovi: 20 r. vsak. V Labljani 1907. Ztložil skladatelj. III. Pomlad. Basede zlotil Alojzij Merbar. Za sopran solo in ženski tri- glasni zbor a klavirjem. Uglaabil Aaton Foerster. Op. 95. Cina: Partitara: 1 K. Glasovi: 40 v. vsak. V Ljabljani 1937 Založil skladatelj. Taki so naslovi treb liöno tiskanih zvezkov, katere nam je podaril nai glas- beni prvakoöaea svoje sedemdesetletaice, katero smo Slorenci praznovali v de- cembra 1907. Gospod Anton Foerster ima neštetih zaslag za razvoj cerkvene glasbe med Slovenci. On je bii prvi, ki je v dahn vzrl lepcto in veličastnost prave c^rkvene glasbe in zato ie nad 30 let žrtvaje svoj öas in svoje eminentno glasbeno znanje v prospeh iste. Spoöetka ma se jo bilo pač boriti s takozvanimi mazikaši, staro- kopitneži, ki so ma na vseh poteh me- Uli polena pod noge; toda on se teh kavk ni prestrašil ter hodil in ie Indi po poti prave in öiste cerkvene glasbe z njema lastno energijo. In sad tega trada ? Popolna prenovitev cerkveae glasbe v duha sv. C )rkve. Ds, cacilijanska ideja, katero je izprožil on, zašla je med brate Hrvate, od kojih nismo priöakovaii kmala kaj takega. Tadi Zagreb je v naiem tabora; tarn goje jako vapeino koral in imajo svoj cerkvenoglasbeni list. Se celo v daljni Bosni in Hjrcegovini je zmagala naša ideja in to zlasti po prizadevaoja našega glasbenega prvoboritelja, gospoda Ant. Foersterja. Kot skladatelj. bodiai cerkvene ali posvetne glasbe pa stoji g Foerster na prvem mesta med Slovene Novoporoeeneem-novicem priporoca „KROJASKA ZAPRUÖA" V siORTCI svojo bogato zalogo: Eumberško, belgijsko in slezijöko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, ovilh, žime in volne v dlaki za ma- drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. f Blago izvrstno. Cene prau nizhe in sfalne. Koliko pr>kraanih del iz njegoveg* peresa je že prišlo ? javnost! Cudno je to, da iron skladstelj t afoji staroiti Uko no 1ft- deniiko fcntazijo! Zdi ae, kakor bi nje- govM glaebena moö 8 aUrOBtjo raatlr Naznačene akladbe ao krasne in htaliti jib, bi se reklo: Todo ? morje noiiti; kritiöno analiso?ati, pa mi jih tukaj ni mogoče, zato bi moral spisati brolaro. Torej, pevsha druitva, öitalnice in sasebni glasbeniki; trad, ki ga boate imeli ¦ tern, da jib proačite, se vam iz- plača tisočkrat! Danilo Fajgel. Razno. x Nemški ccsar na masksradi v Kielu. — Popolncma nepričakorano je doiel nemäki ceBar Viljem s preftolc- naslednikom na maškarado, ki jo je priredil pruski princ Adalbert. Nihče ni znal, da sta na maškaradi cesar in pre- fitolonaslednik. Precfj porno bo äele aga- nili, da sta črna domina cesar in pre- Btolonaslednik, ki sta pozneje menjala kostoune, tako da je cesar predstavljal knez», prestolonaslednik pa Rasa. — To nemški ce*ar. x Grof Tolstoj za Poijake. — Grc f Let Tolstoj je Sienküwiczn püal pifDco kjer cbsoja prosko nasilsvo proti Poljckem in imenoje Prase „pripadnike roparbke države. x Za d\a milijoiiA kron psov pcgorelo. — Najznanopnitejii hlev za pse na sveta je bil Brcokside-hley t Anrerki, cigar ponestnik je bil milijonsr Jonb Grer. V njem je žifelo 2500 psov najplemenitejših p»f»fir. Od notega leta 1907 so bili ti psi 500kr»t odlikoTani Da raxstaiab, poseetmk je debil ITOfastnih diplciroY za nje. Škcda znaia dva mi- lijona kroo; od veeb psor je oetal le eden, ki ob požara ni bil t hloia. Pozor! Edino naš rojak v Gorici, optikar 1 Primožič, na Kornju St. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izüelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh števil- kah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barorr.etre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, Iiv»le za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. It an Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 9. ^ mizar in ^ lesni trgovec v Poflpri, oa vodn novep železoiep mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiiki) o o o Tr^uje tudi z opeko, ima ve- liko zalo^o vHakovrHtufga trde- ga in inekhega I^hii domačepa in tujtwa, veliko zalogo pohiöt- va, vinHkih posod, HtiHkaluic ltd. ppva goriška tovarnä umetuih wm wwraw oqujev s strojnim obratom iideluje: raketc, bengaličnc luči, rimskc svcče, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosli 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. > Ferd. Makuc ¦¦¦¦¦•« pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, (. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske =z= palace.) zu------ Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privigilirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tam vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Fani Drašcek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke, Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu 0] zmrznil je pofoček, /V/\ cez reko čez in čez je led. A zi- \/\J ma nam nudi tudi svoje posebne AA prijetnnosli in zabave kahor: sani, vV/ drsali^ee, pies in razne druge ve- af\ selice. Toda marsikdo plača prijet- XJ no zabavo se zdravjem, ako takoj 00 v za^e^u bolezni ne uporablja pra- VV vega sredstva. Kdor se je prehla- ffjfj dil, naj povžije takoj nekaj Fay- #\X ov''1 soc^en'n Pasn'j» k.'itere mu bo- \JI/ ^° gotovo pomagale. Oobe se za ft A K 125 po vseh lekarnah, mirodil- yV nicah in trgovinah mineralnih vodä. W. Tb. Guiitzert, Duuuj IV-1 Grosse Äeu- gasse 27 ! Izvrstno pecivo priporoča spoatovanim meačanom iu okolidanom pekovski niojstor 1AH0B BRÜTUÜ v Gorici ŠolHka ulica M. 6. V lalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdiöevega mlina. flnton Ivanov Fecenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih beiih in örnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzerjskega plva »prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske ^,, vovarncc, in domačega 8teklenicah, kojega pristnosi se jamc. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino doatavlja na dom in razpošiljs po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš ten a in točna. m m m m m ft Tuji izdelkl v deželah, ki so gospodarsko ¦ in kultureliio zaostale, so navadno tuji i/.dnlki ve- liko bolj upoštevajo nc^o pa donmčl. I'd lias po- staja vondarlo vcča Ijubezen do domučili i/.del- kov. K t«Mim so najveö pripomopli oni obrtniki ki so poiittsajo s lotn, da izdolujejo čisto in no- ponarojono blapo Tako izdolujojo Schirlitovn de- lavnice milo na tako popolnn naßin, da mu je zastonj iskati para/, največjo lobkobo ao poro 8 Sehiclitoviin niiloin še lako umazano porilo. S 25.000 K zajamčono čistost tako tnilo jainöi tudi' zalo, da se porilo ne poäkodujo. l/.ibudovo milo (Schichtovo trdo Koljovo milo je za lino porilo, kakor tudi za svilono blago najboljšo nülo na- tem svetu. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini Mn slav- nemu občinstvu v mestu in na dežell svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago nrve vrste. NajEpastem honju, se ne more jelena doteii! -" Ravno tako se ne more izpodriniti co L z rNČistim, slabim niilom S- I Sch'chi.:l _g kajti vsaka previdna gospodinja ve, ; rj «ö da nečisto niilo perilo pokvari, < ! Seh'«1":: S o « o pa perilo prav nič ne razje, ker je popolnoma in zajamčeno '"&> L čisto. S; I Za listost se jamči i 25.000 K. . ~ C/3 ' CENJ. PÄME IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc- dolgoleinih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljsi. Originfli-üictoriu stroji deiajo ¦ Po 10 letni uporabi brezšumno. Oriyinal-lfictoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Opiginol-Victoria stroji ,, ^v^^^m za umetiiu vezenje (rekatiiiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria stroji so najboijši izdeiek t vc^h dosedaj obstoječili tovaren. ji Za vsak stroj jamčiva 10 let. l] Nikdo naj ne zamudi priliko \ ogledat si pred nakupoin „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, muuicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.