Pit»•	'
Hü # • Ai	;VI i Im*' i
ft ,	*!
LETNIK LXXVI
ČEBELAR
Št. 2	1.	februar	1974	leto	76
VSEBINA
France Guna: Glej, sveče ledene..............33
Jože inž. Babnik: Čebelar in čebele v februarju .....................................34
Ludvik inž. Klun: LR panj v slovenskem čebelarskem prostoru...........................36
Pflesser: Dodajanje matic z biološkega vidika — prevod julij Mayer....................39
Analiza medu in ugotovitev njegove kakovosti .......................................43
G. Varga: Euodia —- medeče drevo na Madžarskem (nadaljevanje in konec) ... 45 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV
Ivan Krajnc: Še nekaj o Farrarju .... 47
Dušan Mercina: Naše misli....................48
CEBELNE BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE
Dr. Nežka Snoj: Pršičavost...................49
NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA
V	SR Romuniji imajo eno najnaprednejših čebelarstev v Evropi.........................53
IZ POPOTNE TORBE MLADIH ČEBELARJEV
Stanko Šauperl: O pouku in delu čebelarskega krožka pri tehnični kmetijski šoli
v Mariboru............................  57
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA OSMRTNICE
BILTEN MEDEX — export-import, d. e. kooperacija
Kakovostni premiki v odnosih med Mede-xom in čebelarji — direktor A. Mižigoj Medex je delovna organizacija — Jože Ko-šorog
Informacije po telefonu
List izhaja vsakega 1. v mesecu. Člani, ki plačujejo letno članarino 50,00 din, ga prejmejo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/II, tiska Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani
Uredniški odbor: France Guna, Alojz Kastelic, Ludvik Klun, Martin Mencej, Boris Modrijan, dr. Nežka Snoj in Jožko Šlander
Glavni urednik: Martin Mencej, odgovorni urednik: Boris Modrijan
Letna naročnina za nečlane 55,00 din, za tujino 60,00 din. Odpovedi ined letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. Številka žiro računa pri SDK v Ljubljani Miklošičeva cesta: 50101-678-48636.
Telefon: 20-208
Zunanja stran ovitka delo Vilija Kožarja
GLEJ, SVEČE LEDENE!
FRANCE GUNA
Kaj siliš, čebelica	Glej sveče ledene —
drobna, iz panja,	te ndže jeklene,
kaj vleče te venkaj	kaljene ob siju
v burjo in mraz!	v srebrnih noččh:
Saj bratec tvoj — teloh	Morana jih kuje,
še zimski sen sanja,	ko zldbno ti snuje
pod belo odejo	usodo pogubno
svoj skriva obraz.	na zračnih potčh.
Medvedek res prišel	A tamkaj sinička
je malce na dan,	navihana ptička —
a koj se je vrnil	mar veš, da ob žrelu
nevoljen v svoj stan,	na tebe preži!
saj bilke še ene	Kak kljuva in vrta
ni našel zelene,	v vratca priprta,
zavit v kožušček	da zvabi te v zimo,
je legel zaspan.	ti krila zdrobi.
Na vrtu sneženi	Ne želi, čebelica
mož niti ne zmeni	ljuba, iz spanja,
za sonce se zläto,	saj zate, ne zame
ki sije z neba:	čas prišel še ni, —
s klobukom na glavi	brž v ulj se povrni,
v kristalni opravi	s sestricami strni
se röga ošabno	še v gnezdece toplo
mu, se krohota.	in varno zaspi!
ČEBELAR IN ČEBELE V FEBRUARJU
JOŽE INŽ. BABNIK
Čeprav je pred nami še drugi del zime, že občutimo, da se naša pozornost obrača vedno bolj k čebelam.
Ko posije toplo opoldansko sonce, kar je že zelo pogosto v sredini meseca, privabi čebele iz panjev. Dobro prezimljene družine ne bodo kazale nobenih posebnih znakov. Če ne bodo izletavale vse družine ob prvem izletu, se ni bati, da bo zato njihov uspeh med letom slabši.
Vsa dela v tem mesecu bodo le izven panja in pustimo družine v čim večjem miru, da ne bo neuspehov ob novih ohladitvah v mesecu marcu.
Pri prvem izletu opazujemo družine le pri žrelu. Iz posameznih znakov lahko ugotavljamo spremembe, ki so se dogajale v panju.
Če vidimo skozi žrelo, da mrtvice pokrivajo dno panja, je lahko več vzrokov: ali je družina umrla od lakote ali je vdrla v panj miš ali rovka in vznemirjala družino v prezimovanju. Večkrat pa je tudi vzrok, da smo zazimili preveč starih izčrpanih čebel.
Kadar čebele izletavajo tudi pri temperaturi izpod 10" C v senci, je lahko vzrok v neprimerni zimski hrani ali nepredelanem sladkorju. Take čebele, ki izletavajo, imajo napete zadke. Vodeno blato je znak griže, tej pa se rada pridruži še nosema-vost.
Če opazimo na bradi čebele, ki poskakujejo, a me morejo zleteti, je lahko to prvi znak pršičavosti. Seveda je pri vseh teh znakih bolezni najbolje, da naberemo okoli 100 mrtvic in jih takoj pošljemo na pregled bližnji veterinarski postaji.
Čebelne družine lahko tudi prisluškujemo z gumijasto cevko, ki jo porinemo skozi žrelo najmanj 10 cm.
Močan strnjen šum je gotovo znak, da je družina brez matice. Rahlejši šum nas opozarja, da družini primanjkuje vode. Ti šumi so pogostejši po prvem čistilnem izletu. Od tega izleta dalje sili vsako daljše hladno obdobje čebele po vodo iz panja tudi v neprimernih dneh.
Naš prvi učitelj Janša zelo lepo in preprosto opisuje, kaj lahko najbolj škoduje družinam pozimi, ko pravi: »Mehka in mokra zima je čebelam zelo škodljiva. Čebele uživajo več hrane, zaradi česar popokajo, druge pa onesnažijo satje in panj.«
Prvi izlet, ki ga imenujemo čistilni, je navadno v srednji Sloveniji nekje od 10. do 20. februarja. S tem izletom nastopijo v družinah prve večje spremembe.
Matica prične zalegati po nekaj več jajčec v sredino zimskega gnezda. Za razvoj prvega zaroda je potrebna višja temperatura. Ta se sedaj dvigne v gnezdu od najvišje zimske 22 °C na okrog 34 "C. Pod to temperaturo se prekine ali podaljša razvoj jajčeca. Z višjo temperaturo je vezana večja poraba hrane. Iz podatkov naših opazovalnic vidimo, da je poprečna mesečna poraba hrane v februarju 1,5 kg, medtem ko je v januarju le 0,90 kg. Zalega potrebuje za razvoj tudi vodo, ki jo čebele v začetku dobe na odkritem medu, po čistilnem izletu pa jo prinesejo od zunaj. Za prvo zalego vzamejo cvetni prah iz jesenske zaloge, proti koncu meseca pa že dobe novega na zgodnjem cvetju.
Čebelarjeva skrb v tem času je naslednja: Če ni uspel jeseni dokončno odeti družin in zavarovati pred prepihom, mora to nujno opraviti na sam dan čistilnega izleta. Ob vsakem novem snegu mora tega posuti s pe-
pelom, žaganjem, slamo, časopisnim papirjem ali podobnim, kar bi zaščitilo pred mrazom čebele ob prvem izletu.
Kdor ima .čebele poleg stalnega bivališča, lahko ob toplih dneh polaga na izletne deščice kepice snega, ki so ob toplenju prvi izvor vode. Kadar je toplo, odpremo tudi zadnji del čebelnjaka. Tu je še prava hladilnica, ki zadržuje družine, da prezgodaj ne izletavajo. Ta razlika se lepo opazi pri nakladnih panjih in pri zložljivih čebelnjakih, kjer topli zrak ogreva panje z vseh strani in so izleti zgodnejši.
Po prvem čistilnem izletu, kot nam že pove samo ime, pustijo čebele iztrebke tudi na panjih. Dokler so ti še sveži, jih lahko hitro umijemo s toplim lugom in s tem razkužimo zunanjost panja. Hkrati pa dajemo tudi videz urejenega čebelarstva.
Za dopolnilo k opravilom pri čebelah si sedaj lahko pripravimo obrazce za zapiske. Ti naj vsebujejo vse, kar opazimo pri družinah novega ob rednih pregledih. Zapiski nam morajo pomagati pri ocenjevanju
družin, ko jih odbiramo za nadaljnje razmnoževanje in pri obnavljanju matic. Zapiski bodo bolj pregledni, če jih zberemo na enem listu, kot pa če so po posameznih panjih. Težje vodimo zapiske pri nakladnih panjih, ker se večkrat menjajo sestavni deli panja in jih zato vodimo po mestu panja od leve na desno po posameznih vrstah. Zapiski v panjih se kaj radi zgubijo posebno ob prevažanju, poleg tega pa jih tudi uniči vlažna notranjost panja. Najbolj neprimerno je, če ;pišemo zapiske s kredo, ki se hitro izbrišejo in tako ostanemo brez osnovnih podatkov o družinah.
Vsebina zapiskov naj bi zajela naslednje:
— številko ali lego panja,
— starost matice,
— poreklo matice,
— 8 kolon, kamor ob vsakem rednem spomladanskem pregledu od marca do junija zapisujemo število zaleženih satov,
— kolono za vpis vseh sprememb v družini, kot so: preleganje, trota-vost, rojenje, izmenjava matice in podobno.
V	tem mesecu je tudi zadnji čas,
V tem mesecu že pregrizejo prve mladice voščen pokrovček, kar pomeni novo življenje v družini Foto: Janez Skok
da nabavimo dodatno število panjev in dopolnimo inventar. Pri izbiri stremimo za tem, da bomo imeli čim prej enotne panje, ker bo oskrba družin potekala mnogo lažje. Če smo ob začetku čebelarjenja zbrali več tipov, skušajmo te sčasoma poenotiti.
Ko začne kopneti sneg na prisojnih legah, je najprimernejši čas, da
izberemo novo lego za zimsko stojišče ali čebelnjak, če nam dosedanji ni primeren. Čim bolj bo lega zavetna, tem ugodnejše bo prezimovanje in hitrejši spomladanski razvoj. Poleg tega pa si ob izbiri stojišča oglejmo še bližnji pašni okoliš, ki nudi čebelam prvi izvor nektarja, cvetnega prahu in vode.
LR PANJ V SLOVENSKEM ČEBELARSKEM PROSTORU
INŽ. L. KLUN
Nakladni LR panj, ki mu je dal osnove L. L. Langstroth (1810—1895) in ga je kasneje poenostavil A. J. Root (1839—1924), je panj, ki se je tako prilagodil podnebno-pašnim in ekonomskim razmeram ZDA, da je postal standardni panj in s 95 % udeležbe praktično izpodrinil vse ostale panjske sisteme.
To in uspehi, ki jih dosegajo ameriški čebelarji, pa odseva tudi v drugih deželah. Kdo bi sicer ostal ravnodušen ob podatkih:
— Ameriški čebelar oskrbuje sam do 600 panjev. Z enim pomočnikom lahko oskrbuje do 1000 panjev.
— Ameriški čebelar je rentabilen, če je dosegel donos 37 kg na panj.
— Posamezne družine dosegajo tudi nekaj sto kg donosa letno.
In tako naprej ...
Podobne uspehe dosegajo tudi v drugih državah ameriške celine. S takimi uspehi se pa evropski čebelarji ne morejo pohvaliti. Še več; često so donosi v njihovih domačih panjih večji in slovensko čebelarstvo pri tem ni izjema. Zakaj?
Značilnosti ameriškega čebelarstva
Uspehi in neuspehi čebelarjenja z LR panjem nam bodo razumljivejši,
če si prej ogledamo razmere v »rojstnem kraju« tega panja.
1. Ekonomske razmere (nizke cene uvoženega medu, draga delovna sila ipd.) zahtevajo cenen panj. To pa je lahko le enostaven, standardiziran panj, ki ga je moč izdelovati v velikih serijah. Mimo tega mora panj omogočati maksimalno uporabo mehanizacije. Tem zahtevam ustreza ta panj bolj kot katerikoli doslej poznan panjski sistem.
2. Dobre, trajajoče paše zahtevajo panj, iki mu je moč prostornino večati glede na živalnost družine, oziroma prinešeni nektar, kajti nektar še ni med in je za izhlapevanje vode potrebna velika površina satja. Število naklad se ob dobrih pašah poveča tudi na 10 ali celo več.
3. Dobre jesenske paše ugodno vplivajo na razvoj družin. Zato gredo družine v zimo močne (slednje si bomo še posebno zapomnili, ker je to odločilno za spomladanski razvoj v naših krajih).
4. Glavne paše začnejo razmeroma pozno. To pa je osnovni razlog, da so družine tudi v prostostoječem panju s stenami 20 mm dovolj zgodaj pripravljene za pašo.
5. Prvo mesto v ameriškem čebelarstvu zavzemajo italijanske čebele
in njih hibridi. Naša kranjica je na tretjem mestu, za kavkaško čebelo. Italijanske čebele so manj rojive. Da je to v ZDA pomembna lastnost čebel, nam je popolnoma razumljivo, če si predstavimo čebelarja s 600 panji samega v rojilni dobi.
Še en razlog je, morda še pomembnejši. Matica-italijanka intenzivno zalega tudi tedaj, ko je slabša paša. To pa pomeni, da bodo družine šle živalne v zimo tudi v slabi beri. Seveda čebelar poskrbi, da številni zarod ne pade zaradi lakote, saj jim
doda 25—35 kg prvovrstnega medu za zimo.
Morda bi že tu omenili našo sivko, ki zelo varčuje s hrano in preneha zalegati ob slabši paši ali hladnem vremenu. Je pa sivka znana po izrednem spomladanskem razvoju. Ta lastnost pa, kot smo videli, za ameriške pašne razmere ni pomembna (»dolga pomlad«),
6.	Čeprav ima standardni LR panj 10 satnikov v eni nakladi, izdelujejo tudi panje oziroma naklade z 8 satniki. Slednji so ugodnejši za hlad-
Detajl iz ameriškega čebelarjenja
nejše kraje, saj družine v njih bolje prezimijo.
Množično uporabljajo zunanjo zaščito panjev z impregniranim črnim papirjem ali folijo. V krajih s hudimi zimami zaplinijo pred zimo družine in naselijo spomladi panje s pa-petnimi čebelami, ki jih dobijo z avi-onsko pošto iz južnih krajev.
Tako v ZDA. Kako pa pri nas?
Lil panj v Sloveniji (splošne ugotovitve)
1. Kljub znanim prednostim pred drugimi vrstami panjev (cena, čas za upravljanje, prostornina itd.), se LR pa v Sloveniji ne razširja tako hitro, kot bi bilo pričakovati (SC 12/72, 1/73).
2. Panji iz znane »razprodaje« so se večinoma preselili v obmorske kraje.
3. Družine se v teh panjih razvijajo počasneje kot tiste v čebelnjakih. Zato lahko izkoristijo le kasnejše paše.
4. Poraba hrane pozimi je v teh panjih večja.
5.	V slabših pašah je donos v teh panjih slabši. Družine se namreč ob takih pašah razvijejo v živalne družine ter porabijo med za zalego.
Odkar je odpovedala ajda, nimamo v Sloveniji več dobre jesenske paše.
7. Ob slabih pašnih ali podnebnih razmerah prenehajo naše matice zgodaj zalegati. Družine gredo zato šibke v zimo. Šibka družina pa ne more ogrevati spomladi zalege v panju, ki ima zelo velike toplotne izgube (o tem več kasneje).
8. Poprečni donos na panj (okrog 7 kg) ne dovoljuje nikakršnega dodajanja medu za zimo. Vsaj ne v podobni količini kot v ZDA.
Poiščimo sedaj skupne točke z ameriškim čebelarstvom.
Površen opazovalec jih ne bo našel drugje kot v dimenzijah panja, ki smo ga s slovensko natančnostjo izdelali po njihovih merah. Do milimetra natančno smo jih preračunali iz col v milimetre. Medtem ko jih proizvajalci panjev v tistih državah, ki prehajajo na metrični sistem, prav praktično zaokrožujejo in prilagajajo strojni izdelavi.
Tako pa pri nas z nakladalnimi panji v polhograjskih hribih
Foto inž. L. Klun
Dalje bi lahko sklepali, da ta panj glede na povedano ne more dati dobrih rezultatov. Pa vendar je tu nekaj, kar nas žene v razmišljanje. Tu so namreč čebelarji, čeprav redki, ki dosegajo v teh panjih odlične uspehe. Tu so tudi čebelarji, ki jih kmalu razočarani opustijo.
Kdaj je čebelarjenje na med v LR panjih uspešno
Uspešen bo čebelar, ki izpolnjuje enega ali več naslednjih pogojev:
1. Čebelari v krajih z ugodnim podnebjem (npr. I. podnebni pas v Sloveniji).
2. Pozna tehnologijo čebelarjenja, ki omogoča močne družine v jeseni in za zgodnjo pašo (pomožna družina nad osnovno, pomožna družina poleg osnovne in združevanje z »na-
letom«, dvomatične družine, ojačeva-nje z zalego, kombinirano čebel j ar j e-nje in ojačevanje iz listovnih panjev ipd.).
3. Izkorišča intenzivne letne paše in tam »odreže« za celo sezono. Predvsem velja to za prevaževalce.
4. Posveča več pozornosti toplotni zaščiti panjev v jesenskem in spomla-manskem času, ko matice zalega j o in toplota puhti iz tankostenskih panjev.
V	vseh naštetih primerih se kot rdeča nit vleče problem toplote v panju. Pri tem je seveda vseeno, kaj jo omogoča. Ali sončna toplota na Primorskem, ali toplota, ki jo zagotavlja močna družina (2), ali čas in toplota do paše (3), ali majhne toplotne izgube v panju (4).
Prav pri slednjem pa se lahko veliko učimo pri naših prednikih.
Nadaljevanje prihodnjič
DODAJANJE MATIC Z BIOLOŠKEGA VIDIKA
PREVOD
Prevajalčev predgovor
Pred leti sem v pašem listu objavil »najzanesljivejši« način za dodajanje matic: »Mlado, v medeni raztopini okopano in izmučeno matico položimo med čebelni vrvež pred žrelom — in delo je končano. Čebele takoj temeljito očistijo matico, pri tem od nje naberejo toliko telesnih vonjav, da zleze matica brez zaprek v panj.« Dve ali tri leta pozneje me je prijatelj Grom iz Vrhnike opozoril, da tudi zgoraj omenjeni recept ni zanesljiv. Z obžalovanjem sem sprejel opombo, vendar si nisem mogel pojasniti neuspeha, ker nisem vedel, v kakšnih okoliščinah se je odigrala zamenjava matice. Morda sem šele sedaj zasledil, zakaj odpove včasih sicer zanesljiv način dodajanja.
V	Zahodni Nemčiji se na veliko bavijo z dragocenimi plemenskimi maticami, ki jih vzrejajo na zanesljivih plemenitilnih postajah majhnih predobalnih otokov. Za dodajanje teh dragih matic so izoblikovali način dodajanja preko narejencev, ki imajo že pokrito zalego lastnih matic. Pa tudi pri tem načinu nastajajo izgube, ki si jih ne morejo razložiti. Zato je razumljivo, da se strokovnjaki poglabljajo v to zamotano vprašanje. Sedaj objavlja raziskovalec Pflesser v časopisu Die Bienenzucht, glasilu čebelarjev deželnih zvez Schleswig-Holstein in Hamburg, svoje zanimive izsledke. Iz 8 strani dolgega članka zajemam najvažnejše misli v prevodu, ker so izredno zanimive.
Kadar hočemo panju zanesljivo zamenjati matico, moramo poznati, kakšni so odnosi med čebelami in matico.
• Navadno govorimo, da matica gospodari in odloča v panju. Pa smo se hudo zmotili. V resnici čebele vodijo matico, jo nekako krmarijo in jo včasih celo priganjajo. Čebele dajejo te »ukaze in navodila« na podlagi podedovanih nagonov in po dedno določenem potekanju življenjskega utripanja v panju. Opazovali so namreč že, da so čebele zadrževale matico skoraj 20 minut pri eni sami celici, in sicer toliko časa, da je v celico zalegla.
• Splošno vlada načelo, da čebele trpijo v panju le eno matico. Zavedati pa se moramo, da so dopustne tudi izjeme. Vsakdo je že doživel, da je našel v panju hkrati dve matici. Navadno se to dogaja pri preleganju, da je poleg stare še zalegajoče matice že nova matica, ki navadno tudi že zalega.
• Matice izločajo poseben vonj; to je njihov spolni vonj. Čebele natančno razločujejo spolni vonj stare zalegajoče matice od spolnega vonja še ne sprašene mlade matice. Obenem je tudi zelo važno, da vemo, da spolni vonj zalegajoče matice preko leta močno niha. Na pomlad postaja ta vonj vedno močnejši, doseže v poletju svoj višek, nakar na jesen polagoma upada in ga preko zime skoraj ni več. Spolni vonj matic mora biti v jpanju vedno navzoč, ker urejuje celoten potek življenja v panju. Čebele kaj kmalu opazijo, da matice ni več med njimi in to tudi takoj najavijo.
• Zavedati pa se tudi moramo, da čebele ne morejo takoj spoznati, ali ima matica močno razvite jajčnike in ali samo začasno manj delujoče jajčnike. Čebele tudi ne morejo razločiti, ali se nahaja v pokritem ma-tičniku prvovrstna ali slaba matica,
v izjemnih primerih celo mrtva matica. Toda čebele se odločijo že v zelo kratkem času, da je treba matico odstraniti zaradi nezadovoljivega zale-ganja. V tem primeru čebele ne ocenjujejo fizičnega stanja matice, ampak le trenuten učinek zaleganja. Pri tem pa čebele ne morejo spoznati, da matica takoj ne more obilneje zalegati zaradi regresivnega razvoja jajčnikov.
• Pašne čebele se ne zanimajo za prisotnost matice neposredno po spolnem vonju. Že po obnašanju matic spoznavajo, da »je z matico vse v redu«. Zaradi tega pašne čebele napadajo matico, če zavoljo čebelarjevega posega v panj prileze v njegove kote, kjer matica nima kaj iskati.
* * *
Katere vidike mora torej čebelar upoštevati, kadar dodaja družini novo matico?
• Panj, kateremu hočemo dati novo matico, mora biti resnično brez matice.
• Nove matice morajo dobro zalegati in imeti že popolnoma razvite jajčnike. Take matice so bolj umirjene in bolj hladnokrvne. Matice pa, ki so komaj začele zalegati, so bolj razburljive in opozarjajo čebele nase.
• Panji, ki se že pripravljajo na rojenje ali celo že gojijo matičnike, ne sprejemajo novih matic.
• Brezmatične trotovce komaj kdaj »ozdravimo«.
• Glavno vodilo za dodajanje novih matic naj se vedno glasi:
Enako pridružuj enakemu!
Obe družini, tako tista, iz katere izhaja nova matica, kakor tista, ki naj sprejme novo matico, morata biti v enakem stadiju razvoja in tudi zaleganja.
Zanimive pojave smo opažali, ko so čebelarji z domačo črno čebelo
dodajali nove matice plemena karnij-ke. Zamenjava je potekla v redu in matice so pridno zalegale. Toda nekako po 24. dnevu je bila prva kar-nijka mrtva pred žrelom in druge so ji sledile. Kateri skrivnostni faktorji so sodelovali v teh tragedijah?
Prvotno so čebelarji valili krivdo na novo pleme. Pa za čuda se dogaja isto, kadar dodajamo nove matice istega plemena, toda različnega rodu. Kot vzgled navajamo rodova »troiseck« in »peschetz«, ki sta oba iz plemena karnijke. Vendar sta rodova različna v zaleganju. Troiseck goji stalno skozi vse leto enakomerno majhno gnezdo. Matice rodu peschetz pa zalegajo veliko večja gnezda.
Ko smo družini rodu troiseck dodali novo matico iz rodu peschetz, je gnezdo kazalo tole podobo:
Pogled na satnik kaže zgoraj močan venec medu, pod njim precejšen venec obnožine, spodaj pa relativno majhno gnezdo zalege.
Nova matica peschetz je prve dni zalegala preveč jajčec, ki so jih domače čebele rodu troiseck sproti odstranjevale. Po podedovani naravi gojijo namreč majhna gnezda. Polagoma so dojilje rodu troiseck pripravile matico iz rodu peschetz s skromnejšim pitanjem do tega, da je začela zalegati manj jajčec, kot je bila po naravi navajena zalegati. Njeni jajčniki so zaostali v razvoju in niso bili več tako produktivni kot prej.
V	tem času je v družini vladala navadna harmonija, o čemer je pričala lepo strnjena zalega. Nekako 23. dan potem, ko smo družini dodali novo matico, so se začele izlegati mladice iz jajčec, ki jih je zalegla matica iz rodu peschetz. Te mladice prevzemajo sedaj čiščenje in pripravljanje celic. Najprej pripravijo prostor za veliko gnezdo, ki ga morajo gojiti po podedovanih zakonih. Gnezdo v troiseckovi družini prikazuje sedaj tole podobo:
Sat vsebuje sedaj: zgoraj tanek venec medu, pod njim primeren kolobar obnožine, nato mnogo ostro-robnih očiščenih celic s povišano gnezdno temperaturo, ker so jih čebele vključile v gnezdo, in relativno majhen kolobar zalege. Nastal je torej velik prazen prostor okoli malega troiseckovega gnezda.
Od tega trenutka dalje raste v družini nesoglasje, ki ga lahko opazi vsak oster opazovalec. Med 24. in 25. dnem prevzamejo peschetzove matice v oskrbo tudi matico in krmljenje zalege. V prav kratkem času je tu obilica dojilj, ki zahtevajo od matice, da takoj obilneje zalega. Ta zahteva je odločilni trenutek v panju. Družina se nahaja v najbolj kritičnem obdobju, nesoglasje je popolno in na višku. Prostora pa, ki so ga ustvarile novinke matičnega rodu okoli troiseckovega gnezda, matica kratko malo ne more takoj žaleči, ker tega tudi fizično ne zmore. Troiseckove dojilje
so jo zadnje tri tedne le skromno pitale, ker obilna zalega ni bila zaželena. Sedaj je matica v življenjski nevarnosti! Ker množice pripravljenih celic ne more takoj žaleči, jo hočejo lastne čebele zaradi »slabega« zaleganja odstraniti. To je pa odločilno pri čebelah. Nove dojilje namreč ne morejo spoznati, da je matica istega rodu kot one same in da ima tudi po naravi v sebi »zahtevo po velikem gnezdu«. Čebele dojilje pa trenutno občutijo le pomanjkljivo za-leganje. To spoznanje pa vodi brezpogojno v njeno odstranitev. Z drugimi besedami bi to izrazili: čebele dojilje spoznajo, da matica ne more ugoditi zahtevi po obilnem zaleganju in je gotovo bolna ter jo morajo odstraniti, da za obstoj rodu lahko še vzgojijo novo matico.
Kaj stori lahko čebelar v tem primeru, da čebele ne bi odstranile matice?
S polno zavestjo obravnavamo tako situacijo, ki nastaja, kadar zeme-njujemo matico zmerno zalegajočega rodu z matico močneje zalegajočega rodu. Prepričan sem, da se z lahkoto izognemo vsem izgubam tudi v takem primeru. Kadar vemo, zakaj čebele umorijo matico, smo bitko tudi že dobili. Spoznati moramo biološke sovisnosti, po katerih se odvijajo življenjski ritmi v čebelni družini. Vedeti namreč moramo, da se čebel-na družina ravna po podedovanih, izrazito oblikovanih in globoko zasidranih zakonih. Večina čebelarjev je prepričana, da sta zaleganje in rojenje najgloblje zasidrana nagona v čebelah. Temu pa ni tako. Najmočnejše je v čebelah zasidran nagon nabiranja, v tem primeru celo nagon nabiranja medičine. Od nabiranja medičine je bila skozi tisočletja razvoja odvisna vsa usoda čebelne družine. In tu je vzrok, zakaj je ta nagon tako globoko zakoreninjen v dednih lastnostih naših čebel. V naših klima-
tičnih razmerah živeče čebele morajo imeti nabiralni nagon tako izrazito izoblikovan, ker so pašne razmere bile vedno nenadne in kratkotrajne. Pašne razmere se pri nas ne oblikujejo kakor v tropskih pokrajinah po periodičnem časovnem zaporedju podnebja, ampak po neperiodičnih klimatičnih razmerah.
Kadar v čebelni družini resnično zbudimo nabiralni nagon, lahko odrinemo vse druge nagone, tako rojil-nega kot tistega za negovanje zalege. Zato pa moramo ta nagon res temeljito »pognati« in družina bo takoj in točno reagirala. Družina naj pozabi, da bi pazila na matico, in se popolnoma posvetila močno »tekoči paši«. Če hočemo resno preprečiti, da čebele še po 24 dneh odstranijo novo dragoceno matico, moramo s temeljitim izrabljanjem njihovega nabiralnega nagona vsak drug nagon v če-belak izključiti oziroma prekiniti. Edina pomoč, da odpomoremo stiski v panju, je:
Čebele moramo takoj močno krmiti!
Prevarajmo troiseckovo družino z nastopajočo »obilno pašo« nekako od 22. dne dalje, odkar smo ji dali novo matico. To res močno krmljenje pa ima še drugo, neposredno posledico. Od tega dne dalje blokira veliki pritok hrane vse proste celice okoli zalege. Vsako celico, ki jo očistijo peschetzove mladice, naj takoj napolnijo stare troiseckove čebele. To vendar doživljamo vsako leto ob cvetenju oljne repice. Pri tem pa se matici prav nič ne zgodi. Znan čebelar je nekoč imenoval ta pojav »biološko omejevanje zalege«. S tem pa je mislil omejevanje zalege, ki ga družina ob dobri paši ne občuti kot motnjo.
Peschetzova matica tako pridobi na času. Njene hčerke jo sedaj obilno krmijo, da se njeni jajčniki zopet razvijejo do popolnosti. Matica pa
zmore po petih do sedmih dnevih »svoje dojilje« zadostno zaposliti, ker zaleganje napreduje. Zato krmimo po glavnem dotoku, ki naj traja vsaj 5 do 6 dni, polagoma naprej v vedno manjših količinah. Le na ta način
lahko peschetzova matica z gotovostjo preživi krizo v troiseckovi družini.
PFLESSER v Die Bienenzucht 7 in
8,	1973.
Povzel Julij Mayer
ANALIZA MEDU IN UGOTOVITEV NJEGOVE KAKOVOSTI
PREVOD
Analiza za ugotavljanje kakovosti raznih vrst medu se opravi na podlagi desetih točk:
1. netopljive snovi,
2. vsebina vode,
3. kislost medu,
4. mineralne snovi,
5. HMF (beri: hidroksi metilni furfurol1),
6. količina diastaze,
7. električna prevodnost,
8. vsebina sladkorjev,
9. aroma,
10. strupeni ostanki in razno.
Pri analizi medu moramo upoštevati tale dejstva:
• kakovost,
• čistost,
• potvorbe.
Med izgublja zaradi nestrokovnega točenja in skladiščenja določen del svoje kakovosti. V med lahko pridejo tako delci rastlinskih zaščitnih sredstev kot tudi delci zdravilnih drog za čebele. Med se da celo z lahkoto ponarediti in te potvorbe tudi strokovnjaki težko dokažejo. V tem pogledu pa sedaj mnogo pomaga analitična kemija.
Z njo lahko ugotavljamo razne primesi v medu: invertni sladkor, trsni sladkor, industrijski sladkor, grozdni sladkor, melaso, škrob, želatino, razne klice, rastlinski zdriz in podobno. Ravno tako lahko določimo, od katerih rastlin izhaja med.
K točki 1. Čisti tržni med ne sme vsebovati več kot 0,1 odstotka onesnaženosti, ki jo določamo na ta način, da filtriramo med skozi posebne prepustne mrenice. Tuji predmeti, ki se nahajajo v medu, ne kvarijo samo njegovega videza, ampak lahko povzročajo njegovo vretje ali da kristalizira neenakomerno in dela debele kristale, čiščenje medu naj ne bo prekratko in naj se ne izvaja pri prenizkih temperaturah.
Z eno besedo, čiščenje medu moramo izvesti zelo skrbno.
K točki 2. Trgovini smemo oddati le med z neznatno količino vode, kar je že znak dobre kakovosti in pravilnega shranjevanja. Količino vode določamo z refraktometrom2, in sicer z dobro razredčenim medom, ki naj normalno vsebuje manj kot 20 procentov vode (pri medu iz jesenskega vresja 23 odstotkov). Visoko vredne vrste medu vsebujejo običajno le 17 do 18 % vlage. Kadar je več vode v medu, se laže razmnožujejo kvasne glivice in med zavre.
K točki 3. Zaradi organskih kislin učinkuje med kiselkasto. To so vinska, citrono-va, oksalna in ocetna kislina, ki pa jih bomo v posebnem članku opisali. Vse te kisline izvirajo iz medičine.
K točkam 4, 5 in 6. Vse dobre vrste medu vsebujejo določene količine encimov, bioloških katalizatorjev1, torej hormonov. In-vertaza razstavlja pesni ali trsni sladkor v njegova sestavna dela — sadni in grozdni sladkor. Manjše količine te invertaze izvirajo iz medičine, večja količina pa iz čebel-nih žlez. Diastaza spreminja škrob v enostavni sladkor — grozdni sladkor. Nahaja se v vseh vrstah medu in izvira iz medičine.
Ugotavljanje diastaze je lažje kot ugotavljanje drugih fermentov, ki je vedno v določenih razmerjih do drugih fermentov. Zaradi tega smo se odločili za ta način ugotavljanja ter nato sklepamo na količino drugih encimov.
Vrednost diastaze izražamo v kubičnih centimetrih enoodstotne škrobove raztopine, ki jo v teku ene ure razkroji 1 gram medu. Čisti trgovski med mora izkazati vrednost 8. Kljub temu bodo nekatere vrste izkazale nižje vrednosti, če je količina HMF pod 1 mg/100g medu (pri medu z oranžev-cev in limonovcev celo 4 mg).
Višja količina HMF in razkroj vročinsko občutljive diastaze so posledica segrevanja v previsoki temperaturi ali daljšem skladiščenju v slabih temperaturnih pogojih. Strupene snovi utegnejo ustaviti učinkovanje diastaze. Kadar manjka v medu diastaza, ali se je HMF vrednost podvojila, je to znak, da se v medu nahajajo strupene snovi.
K točki 7. Med vsebuje mineralne soli in kisline, ki prikazujejo električno prevodnost, ker ne obstajajo iz atomov, ampak iz ionov. Ioni (tujka iz grščine v pomenu potujoči), ker potujejo ob električnem toku k obema poloma. Eni so nabiti negativno, drugi pa pozitivno. Električno prevodnost lahko natančno določimo, kar nas opozarja na botanični izvor medičine. Tako so ugotovili, da ima med iz monokultur (med od ene same vrste rastlin) določene prevodne značilnosti. Mana ima zelo veliko prevodnost, nad 10. Rožmarinov med koleba med
1	in 2.
K točki 8. Do pred kratkim si nismo mogli ustvariti natančne podobe o posameznih sladkornih vrstah v medu. Doslej smo domnevali, da sestavljajo med le grozdni, sadni in le majhen del trsnega sladkorja. S kromatografijo4 pa so ugotovili, da vsebuje med znatne količine zamotanih sladkorjev. Tako so ugotovili do 10 odstotkov sladnega sladkorja maltoze5 in izomaltoze". Nekatere vrste medu iz mane vsebujejo do 18 odstotkov trisaharidov7 (melicitoza!). S pomočjo plinske kromatografije lahko v eni uri določimo vse vrste sladkorjev, ki se nahajajo v medu. Še pred nekaj leti smo rabili za to analizo deset dni, pa še nismo vedeli vsega točno.
Z vso gotovostjo ugotavljamo s to metodo cvetlični med od manovega. Prej so večkrat sumili čebelarje, da so medu primešali tržni sladkor, ker so sladni sladkor, ki se lahko nahaja v medičini, šteli po stari metodi kot trsni sladkor. Nekam pozno, pa vendar opravičilo za osumljene nedolžne čebelarje!
K točki 9. Za ugotovitev strupenih ostankov v medu uporabljamo fizikalno-kemične metode, pri ostankih mikrobnega porekla pa biološke in bakteriološke metode.
Iz Apiacta 2/1972 v Bienenwelt 8-9/1973, poslovenil J. M.
Obrazložitev tujih izrazov.
1 Hidroksi metilni furfurol je kemična sestavina, ki nastane, kadar se trsni sladkor pod vplivom raznih kislin v medu zaradi višje toplote pretvarja v invertni sladkor. To snov najdemo zaradi tega v vsakem »umetnem« medu in se mu jo mora po zahodnoevropskih predpisih celo dodati, če je ni v zadostni količini.
Naravni med v satovju te snovi splošno ne vsebuje. Šele, kadar segrevamo strd, da jo utekočinimo, se dela furfurol in ga sme med vsebovati največ 1,00 mg na 100 gramov. Ta spojina nastaja tudi, kadar stoji posoda z medom dalj časa v toplem prostoru (okoli 18° C). V tem primeru se vsebina HMF dvigne lahko na 10,00 mg na 100 gramov medu. Tak med pa tržno nadzorstvo lahko že osporava.
2 Refraktometer je priprava, s katero ugotavljamo odklone v razstavljanju svetlobnega žarka.
3 Kataliza = v kemiji pospeševanje določene kemične spremembe s pomočjo posebne snovi —■ imenovane katalizator — ki pa pri tem ne utrpi nobene spremembe.
1	Kromatografija je postopek, da na podlagi spektruma'1 določamo razne snovi.
■r’ Maltoza je sladkor, ki nastaja iz škroba.
0	Izomaltoza = maltozi enak sladkor.
7 Trisaharidi so zapleteno sestavljeni sladkorji.
8 Spektrum se imenuje razstavljanje svetlobe v posamezne barve (mavrica).
OPOZORILO
Naročnina za Slovenskega čebelarja v letošnjem (1974.) letu znaša za tiste naročnike, ki plačujejo oziroma nakazujejo svoje obveznosti direktno Zvezi čebelarskih društev Slovenije 55 dinarjev za tuzemstvo, 60 dinarjev pa za tujino.
Uprava
EUODIA — MEDEČE DREVO NA MADŽARSKEM
DIPL. INŽ. G. VARGA, SOPRON, MADŽARSKA NR
(Nadaljevanje in konec)
Les mednega drevesa prikazuje prav odlične lastnosti. Trdota zračno suhega lesa prikazuje vzporedno z vlakni 341 kg na cm2 in sliči macesnovemu lesu, njena trdota je torej večja kot pri smreki, jelki in boru. Tlačna trdnost (zračno suhega lesa) znaša 340 kg/cnr in je za 15 % večja kot pri vrbi in za 7 % večja kot pri topolu.
Njena natezna trdnost je 1175 kg/cm2 ter jo prekašajo le robinija, gaber, bukev, jesen in breza. aZradi te postavke prekaša vse iglavce, pa tudi cer, lipo, javor, brest, jelšo in celo dob, ter izkazujejo vsa ta drevesa za 15 do 40 % nižjo natezno trdnost.
Strižna trdnost vzporedno z vlakni prikazuje vrednost 369 kg/cm'- in jo prekašata le dob za 19 % ter hrast za 6 %.
Strižna trdnost navpično na vlakna v smeri proti srčiki znaša pri zračno suhem lesu 139 kg/cm-’ in jo prekaša edinole robinija za 5 %. Ta vrednost je za 51 % višja kot pri iglavcih. Oreh, jelšo, vrbo, kostanj, gaber, lipo in javor prekaša celo za 57%, celo jesen, breza in hrast imajo za 25 % nižjo strižno vrednost!
Strižna vrednost navpično na vlakna v radialni smeri prikazuje s 137 kg/cm2 iste vrednosti kot v smeri proti srčiki.
Upogibna vrednost zračno suhega lesa je 805 kg/cm2 in izkazuje višjo vrednost kot jelka, smreka, lipa, vrba, javor, topol in brest. Višjo vrednost pa izkazujejo le hrast, breza, jesen, kostanj, oreh, cer, bukev, robinija, gaber, bor in macesen.
Prožnostna vrednost pri upogibanju meri E = 65 786 kg/cm2 in je enaka kot pri jelši, kostanju in lipi, pri drugih lesovih je večja.
Specifična teža |e večja kot pri iglavcih in topolih, se približuje javorjevi in plata-nini ter znaša 65 do 70 dkg na dm;!.
Odpornost proti sukanju (uvijanju) je še posebno izredna. Pri zračno suhem lesu znaša 286 kg/cm2, kar je zelo visoka vrednost, ki jo lahko primerjamo le z vrednostjo pri hrastu, ki je za 17 % večja kot pri euodii. Ko se je poskusni primerek razlomil, smo ugotovili 877 <> zasuka! Ko smo les zasukali za 360 °, smo opazili komaj majhne razpokice in odpornost proti pritisku se ni spremenila do zloma. Preiskovanja je opravljal dr. Aleksander TANKA v lesno tehnološkem laboratoriju univerze Sopron.
Medno drevo začenja cveteti proti koncu julija in cvete skoro štiri tedne. Torej
je euodia dragoceno pozno cvetoče drevo, ki izpolnjuje tisti presledek, v katerem je zelo malo cvetja. Posamezni cvetovi se odpirajo v jutranjih urah in jih čebele obiskujejo do zgodnjih popoldanskih ur. Cvetove, ki se odpirajo proti koncu cvetne dobe, pa čebele redkeje obiskujejo. Izgleda, kot bi za medenje bila potrebna razmeroma
Ravnokar odprti cvet daje v jutranjih urah mnogo peloda, v popoldanskih pa ne več
,.V.-
visoka zračna vlaga, oziroma, da nastajanje rose prispeva k 'izločanju medičine. Posamični cvetovi se odpirajo pri 20 UC. Pri višjih temperaturah, ki so pri nas običajno sredi poletja, uvenejo cvetovi zelo hitro, se pravi, prej kot v dveh urah. To sklepam iz opazovanja v pretečenem letu, ko so čebele 29. julija, zelo toplega poletnega dne, množično obletavale cvetove že pred 8. uro. Ob 11. uri sem videl čebele le še na cvetovih ne ustvarja medičina ali pa v zelo Cvetovi, ki so stali na sončni strani, so bili opoldne uveli, ker so jih čebele že v zgodnjih jutranjih urah oprašile. Od drugega avgusta dalje nastopajo pri nas zelo topli in sušni dnevi brez padavin. V teh dnevih odpirajoče cvetove pa obiskujejo čebele zelo redko. Iz tega -sklepamo, da se v cve-
tovih, ki so stali v senci, majhnih količinah.
Raziskovanje medičine je pokazalo, da vsebuje posamezen cvet euodie dva- do trikratno količino medičine kot pri robiniji. Ker pa nastavlja medeno drevo večkratno množino cvetov od robinije, poleg tega pa že v četrtem letu zacvete in požene nato vsako leto več cvetja, je izboren pašni vir za naše čebele. Zaradi svojih odlik v pašnem merilu, zaradi kakovostnega lesa in tudi zaradi lahkega razmnoževanja že po drugi vegetacijski dobi, se bo euodia še nadalje širila. Pri nas zasajamo euodio na robove cest in v nasade kot vetrobrane.
Garten KTZ 14/15 1973. Prevedel Julij Mayer.
V	Sitarjevcu pri Litiji ima Ivan Žunko vzoren čebelnjak
'Jzku&vije. in pie Izkušnje. na&ib čebelacjea
ŠE NEKAJ O FARRARJU
IVAN KRAJNC
V	zvezi člankov tov. Raka in tov. Škafarja, objavljenih v Slovenskem čebelarju št. 9 in 10/72, bi rad osvetlil še naslednje:
Od leta 1936, ko je profesor Farrar objavil svojo metodo dela z dvomatičnimi družinami, so se v svetovni čebelarski literaturi pojavili številni članki raznih preizkuševalcev tega sistema čebelarjenja.
Profesor Farrar, oziroma Etnološki odsek Kmetijske raziskovalne službe v ZDA, je v svojem laboratoriju v Madinsonu pozneje ugotovil, da standardni 10-okvirnl LR panj ne zadovoljuje, če se v njem čebelari po dvomatičnem sistemu. Zato so preizkušali panje s polovičnimi nakladami na 12 okvirjev in ugotovili, da nizka oprema omogoča boljšo kontrolo družine pri opravljanju s temi nakladami. Delo zahteva manj časa s posameznimi okvirji kot pri standardnih nakladah. Družine se bolj razvijajo. Nizka oprema je razen tega veliko lažja. V nizkih nakladah čebele pokrijejo med prej ter se naklade tako lahko odvzamejo za točenje 7 do 10 dni prej kakor standardne naklade.
Dalje so ugotovili, da dobre družine v takih panjih trošijo preko zime več medu in obnožine, ali zato pa, zahvaljujoč svoji izredni razvitosti in veliki moči, pozneje dajo večje količine medu kot vsi drugi sistemi panjev. (Pogoj za to pa je obilna zimska zaloga medu in obnožine). Pri takih super-družinah je to možno. Družine so namreč v jeseni združene iz dveh družin, ker le poleti v panju zalegata dve matici, medtem ko pozimi v panju kraljuje le ena matica.
Prepričan sem, da bi Američani takoj zamenjali panj — toda to bi bila zanje predrago. Ko pa jim bo računski stroj povedal, da se to splača, bodimo prepričani, da bodo to storili. Njihovi laboratoriji ne spijo. Poskusi z velikimi gmotnimi sredstvi tečejo naprej. Sicer pa smo tudi mi Slovenci pred podobnimi problemi. Sam čebelarlm v AŽ in LR panjih (tudi po dvomatičnem sistemu), pa mi niti na pamet ne pride, da bom začel še v Farrarjevih panjih. V LR panjih se da čebelariti po dvomatičnem sistemu po zgoraj naštetih tegobah. Za to delo je res potrebnih šest naklad že pri srednjih donosih. Saj vendar naš Mirosan po tem sistemu zelo
uspešno čebelari, nikakor pa ne moremo trditi, da je za dvomatično čebelarjenje boljša visoka naklada.
Dr. inž. Rihar si že desetletja prizadeva in nam dokazuje, da smo Slovenci imeli že v 18. stoletju to, kar je pater Lang-stroth slučajno odkril v zabojčku testenin. Če bi tisti zabojčki takrat bili večji ali manjši, bi verjetno še danes bil LR panj večji ali manjši. Tudi to, kar je pred kratkim Farrar znanstveno v laboratoriju dognal, smo Slovenci že imeli. Torej vzemimo to za svoje, saj se je Alberti-2nideršičev panj iz Nemškega k nam pritepel. Žalostno je to, da je pri nas vedno tuje blago boljše kot naše.
Kako bodo naši zanamci čebelarili, naj nas ne skrbi. Moj naslednik pravi, da samo v amerikancih. Vprašanje pa je, če bo lahko v 50 S panjih dobil toliko medu kot v 100 LR, če bo sploh LR ali katerikoli drug panj pogledal. To so resnice tovariši. Ko sem letos v septembru pripeljal domov vse čebele, so AŽ tehtali do 71 kg, medtem ko so LR na isti paši dosegali do 90 kg. Za mene je to vse, drugih dokazov za mojo odločitev ne rabim. Moj naslednik, kakor vsi mladi čebelarji, starta z mojim znanjem. Razvoj pa gre vedno le naprej.
Že pred dvema letoma sem tovariša Raka informiral o mojih stališčih do S-panja. Tudi tovarišu Benedičiču, predsedniku Zveze, sem priporočil, naj po izgradnji ČIC tam vpelje čebelarjenje v Farrarjevih panjih. Če mu bo to uspelo, mu lahko vsi napredni čebelarji čestitamo. Pravilno bi bilo, da ga v takih prizadevanjih vsi podpremo.
Farrar je res v grobu, ali njegovo delo je pri Apimondiji in po vsem svetu v naprednem čebelarstvu kronano z največjimi priznanji. On je vrnil čebelo v prvotni dom, zato pa v tem panju daje več kakor je zgodovina do sedaj zapisala.
Poglejmo še mimogrede, kako čebelna družina zaseda.
1	v	DD	ali	AŽ
2
v LR in v S-panju
Ko to pogledamo, vidimo, kako lahek je pozimi prehod za hrano s sata na sat v drugem in tretjem primeru, znotraj čebelje gruče, še bolj pa nam je jasno, zakaj se v takšnih panjih družine tako krasno razvijajo in kaj sili čebelo, da je delavna; tj., vedno
je dovolj prostora nad zalego za zalogo hrane. Pri polni skledi v panjih z nizkim okvirjem ni smrti od gladu v ostrih zimah, medtem ko se to kaj rado zgodi pri panjih z višjim okvirjem.
NAŠE MISLI
DUŠAN MERCINA
Stopili smo v novo koledarsko leto. Staro se je končalo z različnim uspehom, kakor je bila narava posameznim pokrajinam naklonjena. Novo čebelarsko leto se začne nekoliko pozneje. Vsak dober čebelar ga nestrpno pričakuje. Nešteto misli in vprašanj je pred nami. Od kod to? Menim, da nam ta vprašanja postavlja naše znanje o čebelah. Kdo nam je dal to znanje? Kje smo ga pridobili? Odgovor je različen: oče, ded, ta ali oni čebelar itd. Nazadnje pa vsi skupaj črpamo in širimo svoje znanje o čebelah iz našega lista — »SLOVENSKEGA ČEBELARJA«.
Ko sem bil še majhen, mi je oče marsikaj povedal o čebelah iz svoje prakse, vendar moram poudariti, da ml je največ posredoval tistega, kar je bilo napisano v »ČEBELARJU«. To pa pomeni, da je glavni vir znanja le v pisani besedi.
Kje smo zvedeli, kako najde čebela pašo, o njeni govorici, o čebeljem vonju, o načinu oplojevanja matic, o čebeljih boleznih, o zdravilnem vplivu njenih proizvodov, kako čebela zrači, kako si pozimi ogreva svoje gnezdo, kje in kako ji mora čebelar priskočiti na pomoč, vzreja, odbira matic in še vse polno drugega znanja? Mar nismo vse to brali v našem listu?!
In kaj sedaj naprej? Kakšne novosti bomo slišali v prihodnje iz čebelarskega sveta? Kakšni bodo novi izumi, posebno glede panja? Dilema glede oblike in uporabe materiala, trdnosti in trpežnosti; se bo upo-
rabljal različen material v kombinaciji? Les, plastika, kovina. Vse polno misli in vprašanj je pred nami. Bomo v bližnji prihodnosti vgriznili v to jabolko? Bomo v stanju rešiti problem novega panja ali več tipov, za katere pa še ne vemo, kako naj bi izgle-dali? Nekaj tega sem že pisal v letniku 1969. Problemov je veliko, različni so in nekateri tudi težki, vendar ne smemo pustiti, da bodo šli tiho mimo nas.
Čas nas prehiteva — moramo začeti delati, pa čeprav v prvi fazi ne bi imeli popolnega uspeha.
Z vsiljevanjem lastnih mnenj ni mogoč pravi uspeh, potrebno bo najti skupni jezik, upoštevati mnenja vseh dobrih čebelarjev, nastopiti združeno, če hočemo doseči plodne rezultate.
Ko sem pred dobrim letom prejel jubilejno številko našega lista, sem se počutil ponosnega in počaščenega, ker smo ravno mi Slovenci — čebelarji, ki imamo že stoletno tradicijo. Kot čebelarja me je naravnost prevzelo. Skoraj nisem verjel, da so že pred sto leti naši predniki z besedo postavljali temelje čebelarski znanosti in organizaciji. Če pomislim na našega čebelarskega velikana Antona Janšo, ki je že pred 200 leti širil čebelarsko vedo, me prevzame občutek, ki ga ne znam opisati.
Slovenski čebelarji smo znani po vsem svetu, naš list doseže vse kontinente in prav zaradi tega smo dolžni gojiti največja prizadevanja.
KAKOVOSTNI PREMIKI V ODNOSIH MED MEDEXOM IN ČEBELARJI
Kaze, da smo priče izredno pomembnim tokovom v našem pridelovalnem gospodarstvu. Pri dosedanjem pridelovanju je spremljala pridelovalce stalna negotovost, kako bodo, oziroma, ali bodo sploh lahko vnovčili svoje pridelke. Danes pa pridelovalci že lahko načrtujejo tako pridelovanje, kakor tudi vnov-čenje svojih pridelkov, v najožji povezanosti z ustrezno predelovalno ali odkupno delovno organizacijo.
Z ustanovitvijo delovne enote KOOPERACIJA pri organizaciji združenega dela MEDEX exp.-imp. smo slovenski čebelarji dobili vse možnosti, da se vključimo v te tokove. Hkrati pomeni ta korak pomemben in kakovosten premik v odnosih med Medexom in čebelar ji-pridelovalci. Ti premiki se zrcalijo zlasti v naslednjih, že zaključenih sklepih DE KOOPERACIJA.
1. Delovna enota se vključi kot popolnoma enakovreden člen v delovno organizacijo. S tem smo postali čebelarji po svojem izvršnem organu, SVETU KOOPERANTOV, ki šteje sedem članov, in po svojih dveh delegatih v delavskem svetu, enakopraven oblikovalec Medexove odkupne in pospeševalne politike. Na ta način je zagotovljen vpliv čebelarjev kooperantov na predelovalno in prodajno medexovo politiko.
2. V okviru delovne enote KOOPERACIJA se oblikuje fond za pospeševanje čebelarstva in čebelarskega pridelovanja. S tem fondom naj bi dobili če-belarji-kooperanti, preko njih pa tudi vsi ostali čebelarji pridelovalci, določena vsaj minimalna sredstva za ispopolnje-vanje svojega znanja v svoji stroki.
Kako se bodo ti sklepi izvajali v praksi, kakšne bodo konkretne možnosti sodelovanja posameznega čebelarja pridelovalca z delovno organizacijo MEDEX in kako si zamišljajo prihodnje
sodelovanje med delovno organizacijo in čebelorejo sploh, pa bodo v naslednjih številkah Biltena poskušali pojasniti nekateri vodilni uslužbenci delovne organizacije MEDEX, na katere smo se obrnili.
Tokrat smo zaprosili generalnega direktorja delovne organizacije MEDEX etp.-imp. tov. ALEŠA MIZIGOJA, ki že nad 12 let uspešno vodi to delovno organizacijo, da nam pojasni okvirne zamisli v zvezi z gornjimi vprašanji:
I. letnik	1974	številka	2
bilten
medex exp.-imp.	d.	e.	kooperacija
Sodelovanje »Medexa« s čebelarji Slovenije in Jugoslavije obstaja že od ustanovitve delovne organizacije »Medex«. V prihodnje pa je to sodelovanje možno povsem na novih ekonomskih temeljih, kar pomeni novo obdobje sodelovanja. Predvsem mislim omeniti velike kvalitetne spremembe, ki jih prinaša osnutek nove ustave glede povezovanja organizacij združenega dela z zasebnimi proizvajalci, v našem primeru s čebelarji. Na ta način pripadajo kooperantu enake pravice kot delavcu v proizvodnji, čeprav je položaj kooperanta nekoliko drugačen, ker le-ta ohranja lastniški odnos do proizvodnih sredstev. Seveda v združenem delu to v bistvu ne spreminja odnosov med delavcem in čebelar j em-kooperantom, bistveno vlogo igra razmerje in proces dela in na podlagi tega so pravice in dolžnosti med njima lahko izenačene. Z novo ustavo, s katero bomo še bolj čvrsto postavili temelje na-daljnega razvoja našega samoupravnega sistema, je med drugim tudi zapisano: »Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.«
Naša organizacija združenega dela ima že nekaj let pogodbene — kooperantske odnose z večjim številom čebelarjev. Na podlagi sprejetega Statuta je dana čebelar j em-kooperantom možnost, da si pridobijo enake pravice iz združenega dela kot delavci, ki so redno zaposleni. V delovni enoti kooperacija, ki je ena od šestih delovnih enot Medexa, je s tem uresničeno tudi načelo pravice soodločanja in upravljanja delovne enote kooperantov in s tem dejansko vključitev kooperantov v Medex.
Na kratko naj navedem samo nekaj osnovnih pridobitev za čebelar j e-kooperante:
1. Kooperant lahko postane redni delavec Medexa s tem, da opravlja delo na domu in tako pridobi vse pravice iz naslova socialnega zavarovanja, ki jih imajo redno zaposleni delavci.
2. Medex nudi kooperantom na kredit ves reprodukcijski material, ki ga ima na zalogi, oziroma dobi kooperant denarno posojilo, da si lahko drugje pravočasno nabavi potrebščine, ki jih rabi za proizvodnjo.
3. Medexovi strokovnjaki nudijo brezplačno vso strokovno pomoč kooperantom.
4. Po zaključnem računu Medexa se ugotovljeni finančni uspeh priznava tudi kooperantu tako, da bodo tudi ti udeleženi pri delitvi čistega dela dohodka sorazmerno njihovemu prispevku k celotnemu dohodku.
Zaradi kvalitetnih pridobitev sem prepričan, da bo število kooperantov iz dneva v dan večje. Zelo smo zainteresirani, da bi se vključilo čim več perspektivnih mlajših čebelarjev, ker imajo mimo drugega vse pogoje, da so socialno zavarovani. Mislim, da je prav v tem obdobju nastopil nov čas za čebelarje, ker jim je v zgoraj navedenih pogojih zajamčena ekonomska varnost veliko bolj kot je to bi-
lo	do zdaj, saj so praktično del naše organizacije združenega dela.
S sprejetjem nove ustave in dejstvom da bo letos 20 let delovanja naše organizacije, bomo vložili vse naše materialne možnosti za nadaljnji razvoj čebelarske proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji in tako dali svoj delež k tesnejši povezavi neposrednega proizvajalca s trgovino oziroma potrošnjo.
»MEDEX« JE DELOVNA ORGANIZACIJA
Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihov vpis v sodni register določa, da morajo delovne organizacije izdelati elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti njene "ustanovitve, da pa je konstituiranje delovne organizacije pogojeno z odločitvijo delavcev o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije.
Da bi onemogočili formalno obravnavo ustavnih dopolnil 21., 22. in 23. amandmaja, je zakonodajalec s pripravljalno fazo konstituiranja delovnih organizacij točno navedel opravilo, ki mora biti v tej fazi opravljeno. Ena izmed najvažnejših nalog je izdelava analize o pogojih za organiziranje TOZD.
Komisija, ki se je ukvarjala z reorganizacijo podjetja, je dala vsem članom delovnega kolektiva analizo, v kateri predvideva dve možnosti, in sicer:
— da se ustanovijo TOZD,
— da je »MEDEX« delovna organizacija.
Na zborih delovnih ljudi je bilo soglasno sklenjeno, da je »MEDEX« ena DELOVNA ORGANIZACIJA s šestimi delovnimi enotami:
— delovna skupnost skupnih služb,
— delovna enota-proizvodnja s skladišči,
— delovna enota-maloprodaja Ljubljana,
— delovna enota-maloprodaja Beograd,
— delovna enota-komerciala,
— delovna enota-kooperacija s čebelarji.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da bo delovna organizacija imela v svojem sestavu tudi delovno enoto-koope-racija s čebelarji.
Ta enota ima nalogo, da pospešuje organiziran način proizvodnje z individualnimi proizvajalci. V ta namen sklepa s proizvajalci-kooperanti kooperantske pogodbe, nudi kreditna sredstva za proizvodnjo in repromaterial, nudi strokovno pomoč in opravlja odkup čebelarskih proizvodov.
Jože Košorok
tržno mapiranje
smer d odlična
PA ŠE TOLE ...
Jovan Živanovič, menovan tudi »Vojvodinski Dziefcon«, je poleg bogate čebelarsko- literarne zapuščine zapustil tudi velik čebelarski obrat. Njegovi potomci, med njimi zlasti Žarko Živanovič,	so	v	ličnih
5-kilogramskih pločevanastih posodah razpošiljali med v skoraj vse kraje naše zemlje. Vsaki pločevinki	je	bil	priložen
plav listek z naslovom »Zdravilnost medu«, iz katerega povzemamo:
Lipov čaj z medom je	posebno	dober
proti katarju in kašlju!
Med je ljudsko zdravilo proti žolčnim kamnom in bolečinam v ledvicah.
Med, pomešan s kisom v žajbljevem čaju, je odličen za isplranje grla!
Med s stolčenim česnom pomaga proti glistam!
Dober med je pravi življenjski balzam za prebolevnike!
Med se uporablja kot učinkovito zdravilo proti sklerozi!
Lipov med je odlično zdravilo proti gripi! Itd_____
Mar ne bi tudi danes veljalo ubrati slično pot pri propagiranju večjega uživanja medu?
INFORMACIJE PO TELEFONU
V	zvezi s člankom »Pripravimo se na pridelovanje propolisa« bi bilo zanimivo vedeti, kdaj bo pričel MEDEX z odkupom tega pridelka.
Odgovarja MAKS GREGORC, direktor komercialnega oddelka:
Trenutno še iščemo kupca. Kot nam je znano, se zaenkrat pri nas nihče ne zanima za propolis, zato bomo morali poiskati kupca v tujini. Prepričani smo, da se bo to zgodilo v teku tega leta. Kakor je razvidno iz navedenega članka, pravilno hranjen propolis ne izgubi na kakovosti tudi več let, zato priporočamo čebelarjem, da ga začno takoj zbirati. O pričetku odkupovanja bomo čebelarje obvestili v BILTENU.
Veliko je takih čebelarjev, ki najdejo čas za izkopavanje cvetnega prahu šele v zimskem času. Medtem pa je pri nepravilnem odvzemu in nepravilnem hranjenju ispostavljen raznim kvarnim vplivom. Kakšni kvari so pri zimskem odkupu izkopanca najpogostejši in v kakšnih primerih odklonite predvzem takšnega cvetnega prahu.
Odgovarja HERMINA ERENT, vodja oddelka za pripravo poživil:
Najpogostejši kvari, ki jih ugotavljamo pri zimskem odkupu cvetnega prahu
—	izkopanca so prevelika vlažnost in plesnivost. Prvi kvar nastane; če je prodajalec hranil sate s cvetnim prahom v vlažnih prostorih ali če je iskopaval cvetni prah iz medenih satov, pa se mu je med iskopavanjem pomešal z medom. Drugi kvar, plesnivost, pa se ponavadi pojavi pri cvetnem prahu tedaj, če je bil odvzet čebelam preden je dodobra dozorel, ko še ni bil dovolj prekrit z medeno prevleko v celicah in so imeli trosi plesni lahek dostop do njega. Medtem ko pri prevzemu toleriramo določen odstotek vlage, pa plesniv cvetni prah-iskopanec dosledno odklanjamo.
Kdaj bo MEDEX začel s sklepanjem kooperacijskih pogodb?
Odgovarja ČEŠNOVAR, referent za kooperacijo:
S sklepanjem kooperacijskih pogodb bomo začeli v mesecu marcu. Prosimo pa vse čebelarje, ki se zanimajo za kooperacijsko sodelovanje in bi hoteli skleniti kooperacijsko pogodbo, da se čimprej, najpozneje do konca februarja, prijavijo komercialnemu oddelku podjetja MEDEX, da jih bomo imeli v evidenci.
Do kdaj se bodo letos prevzemale voščine v kuho?
Odgovarja JANEZ KASTELIC, vodja trgovine s čebelarskimi potrebščinami:
Voščine bomo prevzemali nepreklicno do 15. aprila 1974. Po tem datumu ne bomo prevzeli nobenih voščin več! Nujno naprošamo vse, ki mislijo oddati voščine, da to store čimprej in naj nikar ne odlašajo z oddajo do zadnjega dne. Le na ta način si lahko zagotovijo kakovostno ocenitev in prevzem, kar zadnje dni zaradi gneče ni vedno mogoče!
Čebelje katezviL in zcLta&ijenje.
REPUBLIŠKA VETERINARSKA UPRAVA SPOROČA V DNEVNEM POROČILU Z DNE 4. 1. 1974 O STANJU ČEBELNIH KUŽNIH BOLEZNI V SLOVENIJI:
— Kuga čebelne zalege:
v občinah Ljubljana-šiška v 1 čebelnjaku, Škofja Loka v 5 čebelnjakih.
— Nosema:
v občinah Maribor v 16, Trebnje v 1 čebelnjaku.
— Pršica:
v občini Ptuj v 1, Trebnje v 1 čebelnjaku.
ZDRAVIL ZA ČEBELE še nimamo na voljo. FUMIDIL-B, FUMAGILIN in FOLBEKS so naročena in jih bomo predvidoma dobili v februarju. Morebitna naročila bomo odposlali takoj po prejemu zdravil.
PRŠIČAVOST (Acariosis)
DR. NEŽKA SNOJ
Pršičavost je kronično obolenje odraslih čebel. Ker živi povzročitelj predvsem v tistih delih čebeljih dihal, ki oskrbujejo prsno in letalno mišičje ali pa celo okoli krilnega sklepa, povzroča pri obolelih čebelah hromost kril, kar pomeni, da čebele kril ne morejo uporabljati.
Bolezen povzroča zajedavec — pršica — Acarapis Woodi, ki se preživlja tako, da sesa čebeljo kri povsod tam, kjer trenutno je. Zato pa mora zabadati rilček v čebelje tkivo, pri čemer ga seveda poškoduje. Posledice tega so vidne poškodbe na mestih, kjer živi ali pa je živel odrasel zajedavec. Vendar te poškodbe, če so samo v dihalih, ne vplivajo toliko na zdravstveno stanje čebel, kolikor vpliva količina zajedavcev, njegovih jajčec ali pa razvojnih oblik v zračnicah. Poškodbe povzročajo neposredno hromost kril samo takrat, če so okoli krilnega sklepa. Drugače pa nastane
hromost kril zato, ker letalno mišičje ne prejema zadosti kisika, zaradi česar deluje slabo ali pa sploh ne. Pršica povzroča torej hromost kril v obeh primerih, pa če živi v zračnicah (dihalih) in jih sčasoma zamaši ali pa okoli krilnega sklepa, ki ga s tem poškoduje.
Ker se pršica prehranjuje s čebeljo krvjo, je tesno vezana na živi organizem. Zato najdemo živo pršico v glavnem samo v živih čebelah ali na njih, nikoli pa ne dalj časa v mrtvicah, na predmetih, satju ali panju. Če okužena čebela odmre, pršice v najkrajšem času zapustijo mrtvico in si poiščejo drugo, živo čebelo. Ce pa so pršice globlje v zračnici, je razumljivo, da v kratkem času ne morejo zlesti iz nje; zato so take pršice obsojene na pogin. Za pršico je torej značilno to, da lahko živi sama brez žive čebele samo izredno kratek čas. Če v tem času ne najde žive če-
bele, pogine. Zato se bolezen lahko širi na vse mogoče načine, vendar samo z živimi čebelami ali pa s čisto svežimi mrtvicami.
Za širjenje in vnos bolezni so hudo nevarne zlasti matice ali pa roji neznanega porekla. Nujno je torej.
ba čebel poleti. To je tudi vzrok, da poleti ne opažamo kliničnih znamenj bolezni, temveč so v tem času družine samo šibkejše od zdravih.
Klinično torej lahko bolezen opazimo samo spomladi, še bolje pa ob čistilnih izletih, posebno še pri prvem
Vnanje pršice ob korenih čebelnih kril
da vzrejevališča matic te bolezni nimajo. Od vsakega neznanega roja je pa treba poslati vzorec v preiskavo. Dokler nimamo izvida preiskave, držimo tak roj ločeno. Ker so matice najbolj nevarne za širjenje bolezni tudi na izredno velike razdalje, jih kupujte samo tam, kjer njihov lastnik lahko predloži izvid o tem, da so bile njegove čebelje družine tisto leto laboratorijsko pregledane in zdrave.
Ker sta življenje in obstoj pršice nujno navezana na žive čebele, se najlaže širi takrat, ko so čebele v zimski gruči, ali pa, če zaradi slabega vremena ali dolge zime dalj časa ne morejo izletavati. čimveč je torej dni v letu, v katerih čebele ne morejo izletavati in so zato doma, tem hitreje se lahko okužba v panju širi. Posebno nevarne so dolge zime, kajti prši-čavost je — kot je že rečeno — kronična bolezen, takšna pa se lahko razvije samo, če živijo čebele dalj kot 36 dni, kolikor je življenjska do-
čistilnem izletu. Bolnice ob tej priliki prihajajo na brado, nekatere od njih vzletijo, toda kmalu zatem padejo na tla, druge pa sicer poskušajo vzleteti, vendar jim to ne uspe. Tiste, ki so vendarle vzletele, kmalu zatem pa se spet znašle na tleh, si prizadevajo vrniti se ponovno v panj. Večini to ne uspe, zato se zberejo v gruče, otrpnejo in odmro. Tiste pa, ki sploh niso mogle vzleteti, ostanejo kar na bradi panja. Ce pridejo na njen rob, navadno padejo z nje na tla, ker se zaradi hromosti kril ne morejo ujeti. Te čaka enaka usoda kot tiste, ki so sicer vzletele, so pa kmalu zatem padle na tla. Preostale bolnice pa, ki niso mogle vzleteti in so ostale na bradi, se tu otrebijo in se nato vrnejo v panj. Zato je v panju po vsakem čistilnem izletu manj čebel. Pri zelo okuženi družini se celo zgodi, da ostane spomladi ob izzimitvi čebelje družine le matica s peščico čebel. Ob izzimitvi čebelje družine je značilno
za pršičavost še to, da na dnu panja ni mrtvic več, kakor jih je v sosednjih zdravih panjih, zato pa so številne mrtvice pred čebeljakom.
Če podrobneje pogledamo posamezne čebele, ki so ostale zunaj po prvem čistilnem izletu, opazimo, da imajo nekatere nepravilno položena krila, ki jih z lahkoto izrujemo.
Bolezen zdravimo z osemkratnim dimljenjem v enotedenskih presledkih. Za dimljenje uporabljamo fol-beks v obliki ozkih zelenih lističev. Med tlenjem se iz lističev izvija in širi zdravilni dim, ki ubija samo od-
stvom pristojnega veterinarskega inšpektorja.
Čebelje družine morajo biti za dimljenje pripravljene. Pripravi pa jih čebelar. Njegova naloga je:
1.	da skrči (stisne) družinam va-lišča na toliko satov, kolikor jih zasedajo, sicer se čebele ob dimljenju preveč razburijo. Zasedeno vališče ogradi s pregradno desko. Čebelar mora vališče pripraviti za vsako dimljenje posebej, ker je spomladi razvoj čebelje družine buren, zaradi česar je treba vališče iz tedna v teden širiti;
Na levi: povečana pršica, na desni: zračnica zagatena s pršicami
rasle primerke zajedavca. Prav zato pa je potrebno osemkratno dimljenje v točnih časovnih razdobjih, kajti vsako pršico, ki se zvali, moramo uničiti prej, preden začne zalegati jajčeca.
Dimljenje opravljajo čebelarski pregledniki pod vodstvom in nadzor-
2. da nakrmi pred prvim, drugim in tretjim dimljenjem čebelje družine z vsaj po 2 del sladkorne raztopine;
3. da zatesni panj s starimi cunjami ali pa reže v njem zalepi z lepilnim trakom. Pripravi tudi zamaške za žrela in kose žice v obliki črke
S za pričvrščanje folbeksovih lističev;
4.	da z valovito lepenko tesno ogradi vališče od medišča tako, da je prostor s čebeljo družino tesno zaprt.
Čebelarski preglednik pred dimljenjem ugotovi prostornino za vsako čebeljo družino posebej in glede na to obesi zadaj na okence ustrezno dolg listič. Za prostornino celega AŽ panja bo obesil cel listič, za celo vališče AŽ panja pol lističa, za četrt vališča AŽ panja pa četrt folbekso-vega lističa.
Ko so zvečer doma vse čebele, lastnik maši žrela, čebelarski izvedenec pa vzporedno z njim prižiga lističe v panju in jih sproti upihuje, tako da tlijo. Čez pol do tričetrt ure izvedenec odpre samo žrela.
Čebelja družina ob začetku dimljenja najprej močno zasumi, kmalu za tem pa se umiri. Pri zadnjih dimljenjih, ko so družine že močne in so tudi noči že toplejše, se večina čebel po navadi umakne iz panja takoj zatem, ko smo ga po dimljenju odprli. Navadno se čebele v obliki grozda obesijo na brado in tako osta-
nejo ves čas, dokler se ne vrnejo v panj. S tem omogočijo preostalim čebelam v panju hitrejšo ventilacijo. Ko je v panju nastopila za čebeljo družino znosna temperatura, se čebele takoj vrnejo vanj.
Pri prvem, drugem in tretjem dimljenju močno okužena žival odmre, z njo pa tudi okužena matica. Odmirajo ne samo močno pršičave, ampak tudi zelo nosemave čebele. Na ta način se hitro znebimo vseh tistih čebel, ki itak ne bi več dolgo živele, so pa nevarni kliconosci in zato nevarne za vso družino.
Namesto folbeksa lahko uporabljamo za zdravljenje pršičavosti te-dion v obliki praška. Za razliko od folbeksa uničuje tedion poleg odraslih pršic tudi njihova jajčeca in ličinke. Zato je zdravljenje z njim veliko krajše: čebele dimimo desetkrat, vendar vsak drugi dan. Družine pripravimo za dimljenje enako kot pri uporabi folbeksa. Tedionov prašek pa stresemo na žerjavico v dimilici, iz katere potiskamo dim skozi gumijasto cev in žrelo v panj.
Žal trenutno tediona pri nas ni na trgu.
OBVESTILO
Drugi tečaj za mikroskopiranje ho 8. in !). februarja 1974 na Biološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani, Lipičeva 2/1, z začetkom ob 8.30 uri. Glej navodila na strani 351 Slovenskega čebelarja, št. 12 73.
Čebelarska društva in družine prosimo, da naj nam pošljejo sezname članstva za leto 1974.
Tajništvo
cz/j/a&Lee iz eebeLazäkega 6&eta
V SR ROMUNIJI IMAJO ENO NAJNAPREDNEJŠIH ČEBELARSTEV V EVROPI K 100-letnici romunske čebelarske organizacije
Za ta jubilej je napisal predsednik filiale romunskih čebelarskih organizacij v Bukarešti inž. Albinel Harnaž obširen pregled romunskega čebelarstva za revijo Pčelovod-stvo, iz katere povzemamo glavne misli in podatke, ki bodo zanimali tudi naše čebelarje.
Obširni starodavni gozdovi v predelih Romunije so že v davnini nudili odlične pogoje za čebelarjenje, saj sta že zgodovinar Ksenofont in rimski naturalist Ellionus ugotavljala v svojih delih (430—355 pred našim štetjem), da so tam gojili čebele zavoljo medu in voska in sicer zase in za prodajo. Da je tam bilo zelo razširjeno čebelarstvo še pred prihodom Rimljanov, dokazujejo v beli marmor vklesani reliefi v Rimu, ki prikazujejo dake (tedanji prebivalci na ozemlju Romunije), kako ogrebajo roj in podobno.
Prva čebelarska organizacija je bila ustanovljena na iniciativo zaslužnega čebelarja in učitelja Nikolae Granda v Banatu 1873. leta. Temu so pa sledile organizacije tudi v drugih predelih Romunije, ki pa niso prinesle zaželenih uspehov tedanjim čebelarjem. Šele z vključitvijo novih kadrov, ki so
Pokazatelji
jih izšolali z najnovejšimi dognanji čebelarjenja, so poživili tamkajšnje čebelarstvo.
Na podlagi statistike ministrstva za kmetijstvo je leta 1900 od 487.580 panjev čebelarilo še vedno v pletenih koših 449.980 ali 90,7 % čebelarjev. Se je pa potem v nadaljnjih 27 letih stanje bistveno spremenilo, saj je čebelarstvo naraslo za 37,3 %, število odbranih novih panjev pa je naraslo več kot za štirikrat (kljub prvi svetovni vojni in drugim nevšečnostim).
V	novih družbeno-političnih in gospodarskih razmerah po drugi svetovni vojni pa je napravilo čebelarstvo Romunije ogromen razvoj. Da bi pospešili interes za čebelarstvo, je organiziral čebelarski oddelek društva tehnikov in inženirjev enomesečno konferenco (simpozij), na kateri so razpravljali o novih tehničnih metodah in znan-stveno-raziskovalnem delu. Leta 1956 pa je oblast ustanovila Centralno znanstveno-raz-iskovalno postajo. Hkrati pa so organizirali enotno profesionalno organizacijo čebelarjev. Rezultati teh prizadevanj so se kmalu pokazali, kar nazorno kažejo spodnji podatki.
1945	1957	1971	1972
Število čebelnih družin	460.000	583.300	1,040.500	1,080.000
Srednji donos medu na čebelno družino v kg	5—6	7	11,2	11,3
Pred 23 leti je bilo prevažanje čebel na pašo še redko in naključno, danes si je pa težko zamisliti čebelarjenje brez tega. Samo v letu 1973 so prepeljali na akacijevo, na polja sončnic, lipovo, gozdno, malinovo in metino pašo več kot 800.000 čebelnih družin. Seveda tudi uspehi niso izostali. Ne samo da pokrivajo s čebeljimi pridelki notranje potrebe, ampak jih tudi izvažajo. Danes so si že priborili glede izvoza medu prvo mesto v Evropi in peto na svetu. Po sedanji statistiki je Romunija glede števla čebelnih družin na enajstem mestu na svetu in šesta po številu družin na hektar uporabne površine. Ti uspehi pa so bili možni samo na podlagi organizacijskih in material-no-tehničnih prijemov od strani partije in
oblastvenih organov. Naj navedemo nekaj teh dejavnosti.
1. Organizirali so centralno in pokrajinske komisije, ki skrbijo za planirano in učinkovito prevažanje čebel na medonosna pa-sišča.
2. Med ministrstvom za transport in čebelarsko organizacijo je dogovor, s katerim se zagotavlja čim ugodnejše koriščenje paš od strani transporta; prevaževalci imajo 50 % popusta; čebelarjem prodajajo po privilegiranih cenah biostimulatorje; na podlagi pogodbe za prodajo pridelkov dobijo čebelarji kratkoročna posojila, dolgoročna posojila pa za nakup opreme in biološkega materiala, ki je potreben za nova čebelarstva.
Glavno poslopje čebelarskega kombinata, ki je ponos romunskih čebelarjev
3. Z zakonom so določeni odnosi v pogledu uporabe pesticidov.
4. V Bukarešti so odprli srednjo čebelarsko šolo, kjer vzgajajo čebelarske kadre na osnovi najnovejših dognanj in dosežkov.
5. Zadnji dve leti je postala čebelarska organizacija odgovorna za izpolnjevanje plana in je dobila pravico sklepati pogodbe ter zagotvljati čebelarske potrebe.
6. Danes razpolaga njihova asociacia s specializirano mrežo področnih organizacij; tako je v 39 okrajnih društvih vključenih 1500 družin, v katerih je organiziranih
55.000 čebelarjev. Družbeni sektor ima
630.000 čebelnih družin, zasebniki — prijatelji čebel pa jih imajo 776.000, od katerih jih živi v Bukarešti 25 %.
Ponos romunskih čebelarjev je pa čebelarski kombinat, kar je eden od največjih dosežkov njihove organizacije. Nahaja se na najlepši zelenici mesta Bukarešta. Grajen je v slogu sodobne arhitekture, pri čemer so koriščeni čebelarski motivi. Kombinat
proizvaja potrebščine za čebelarjenje in predeluje čebelne pridelke za notranji in zunanji trg. Tu so laboratoriji za izdelavo farmacevtskih in kozmetičnih proizvodov, čebelarska razstava, zgradba znanstvenoraziskovalnega čebelarskega inštituta, zgradba srednje čebelarske šole in zgradba tiskarne mednarodnega inštituta tehnologije in ekonomike; poleg materialne-tehnične baze in znanstveno raziskovalne dejavnosti skrbijo tudi za biološki fond. V zadnjem desetletju so vzgojili novo linijo visokopro-duktivnih čebel, izvozili 86.000 visokokvali-tetnih matic, izvedli oceno skupin medovi-tih rastlin itd.
Vse delo temelji na ustreznem programiranju in je tako napravljen že razvojni program do leta 1980 in sicer za čebelarstva v državnem sektorju, v kooperantskem in amaterskem sektorju.
Kdo jim ne bi čestital ob priliki 100-let-nice njihovega organiziranega dela?!
Priredil M. Mencej
Razstavni paviljon
čebelarskega
kombinata
ENOSTAVNO ZNAČKANJE MATIC
Čebelar HOLT označuje svoje matice na zelo enostaven način. Ujeto matico nese v sobo in zapre okno. Na mizo položi raven kos klobučevine in pripravi stekleničko z raztopljenim šelakom ter staniolske barvane lističe tistega leta. Poleg tega ima za dlan velik kos matične rešetke.
Na klobučevino izpusti matico, ki se zaradi hrapavosti podlage le počasi pomika. Predno se prav zave, jo čebelar pokrije z matično rešetko tako, da leži matično telo natanko v izrezu in je tako ujeta pod težo
rešetke. Čebelar ima prosti obe roki. Ošiljen konec porabljene vžigalice pomoči v šelakovo raztopino in naglo prenese kapljico na matični hrbet. S slino ovlaži drugi konec vžigalice, z njim pobere staniolski listič in ga rahlo pritisne na kapljico še-laka. Delo je v hipu končano in matica zleze v nastavljeno matičnico, od koder jo takoj spusti med čebele.
MELLMANN v Die Bienezucht 6/1973, povzel J. M.
KRANJSKE ČEBELE IN NAKLADNI PANJ
čebelarji v Tahovu pet let čebelarijo v več kot 3000 nakladnih panjih. Njihove izkušnje potrjujejo, da je rojivost čebel v teh panjih minimalna. Pomembno pa je, da čebelam pravočasno dodajo naklade in tako povečajo prostornino panja za intenzivno gradnjo satnic in gradilnih satnikov. Kranjske čebele, ki jih tu gojijo, so zelo občutljive na velikost prostornine panja. Ker imajo bu-
ren spomladanski razvoj, potrebujejo veliko prostora, da lahko popolnoma razvijejo svoje sposobnosti.
Nakladni panj, ki ga omenjajo, je najlažji panj v Češkoslovaški, saj tehta s tremi nakladami 30—35 kg, medtem ko ostali panji tehtajo do 50 kg.
Včelarstvi 9/1973.
L. K-n.
BOLJŠE IZKORIŠČANJE GOZDNE PAŠE
Da bi bolje izkoristili gozdno pašo, priporočajo pred pašo postaviti na izbrano stojišče panje z narejenci. Družinice naj bodo brez pokrite zalege in pojačane s pašnimi čebelami. Taka družina hitreje najde pašo z gozdne mane, ker ne nabira cvetnega prahu. Ko na pasišče pripeljemo pašne ali produktiv-
ne družine, odstranimo narejence in na njihovo mesto postavimo te panje. Pašne čebele z narejence v se vrnejo na staro mesto in tu s plesom nakazujejo izvor paše.
Včelar 9/1973.
L. K-n.
O PREPREČEVANJU ROJEV
1.	Kadar hočemo preprečiti rojenje, dajemo družinam satnice, da jih grade. Gradnja pa zelo ugodno vpliva na zdravstveno stanje čebel, obenem pa jih spodbuja k večji delavnosti. V nakladnih panjih naj družine izdelajo čimveč satnic. Na naši preizkusni postaji je Baumgartnerjeva skupina leta 1969 izdelala v povprečju po 21 satnic, pri tem pa je bil povprečen donos 47,75 kg medu na panj. Družina št. 3 je bila celo iz-
redna: izdelala je 28 satnic, oddala je 12 zaleženih satov (zaradi preprečevanja rojev) in to leto prinesla 70,05 kg medu!
2.	Dr. O. WAHL je preizkuševal, kako vpliva pojačana gradnja satnic na donos medu. V prvem letu je iz družin, ki so morale mnogo graditi, iztočil 5,3 %, v drugem letu pa celo za 7 % več medu.
Obenem je ugotovil, da družine, ki mnogo gradijo, zjutraj začenjajo prej izletavati
in se zvečer pozneje vračajo s paše (podaljšan delovni dan!). Najvažnejše pa je dejstvo, da so gradeče družine mnogo manj silile na rojenje, kot družine, ki niso imele prostora za gradnjo.
3. Medišča, polna pokritega medu, povzročajo posebno v maju in juniju, da se družine raje pripravljajo na rojenje. Zato pri
takih panjih zelo priporočamo, da med pravočasno iztočimo. Iztočeno satovje pomakamo v vodo in takoj vrnemo v panj. Priporočamo tudi, da satovja ne iztočimo popolnoma, kar vpliva na družine kot nova močna paša in tako zavira rojenje.
Dr. PFLESSER v Die Bienewelt 6/1973, povzel J. M.
ČEBELARSTVO V LUKSEMBURGU
2e leta 1885 so luksemburški čebelarji ustanovili sedanjo zvezo, ki danes zajema 12 kantonalnih čebelarskih organizacij. Od lea 1886 dalje izhaja tudi njihov strokovni list.
Danes je v deželici 1120 čebelarjev, ki imajo 14.325 panjev. Po poklicu je 225 uradnikov, 244 kmetovalcev, 214 upokojencev. 2e te tri skupine zajemajo 64 % vseh čebelarjev. Med njimi je tudi 40 čebelaric. Mlajših od 30 let je samo 3,5 %, med 30 in 50 leti je 29,5 %, nad 50 let starosti pa je 67 % vseh čebelarjev.
Tudi v Luksemburgu pada število čebelarjev, raste pa število panjev. Od leta 1925 do leta 1973 se je znižalo število čebelarjev za 51 % (od 2450 na 1120 oseb). Število panjev pa se je pomnožilo za okoli 25 %, kar kaže, da se čebelarji specializirajo. Prvovrsten med je v prosti prodaji po 50 dinarjev za kilogram. Na žalost pa v celih predelih izginjajo čebele zaradi zastrupljanja narave z zaščitnimi sredstvi.
Čebelarji največ uporabljajo listovne panje nemške normalne mere, teh je 70 %. Plodišče navadno obsega 10 satnikov, me-dišče pa 10 do 14. S kuntschevimi panji če-belari nekako 25 % vseh čebelarjev. Le majhen del čebelarjev upravlja nakladne panje.
Zadnji čas močno vpeljavajo pleme kar-nijko, čeprav je domači črni rod Samson še precej razširjen. Dve plemenilni postaji pa sta zaradi terenskih razmer zelo nezanesljivi.
Posebno zahodni vetrovi prinašajo z morja nasičene oblake s stalnim dežjem. Zato
ima Luksemburg vlažno in milo podnebje. Zelo vroči ali zelo mrzli dnevi so prava redkost.
Po geoloških in pašnih razmerah je dežela ločena v dva dela. Na jugu je gričevnat svet z zgodnjo in poletno pašo, na severu pa visoka planota, ki jo režejo globoke doline, s poletno in jesenisko pašo.
V	obeh predelih medita izdatno predvsem bela deteljica in malina. V severnem predelu pa dostikrat res izborno zamedita ciprije (Epilobium angustifolium) in vrdni: kov jetičnik (Veronica chamaedrys). Gozdna paša pa je zelo nezanesljiva.
Zdravstvene razmere v čebeloreji urejuje živinorejski zakon iz leta 1948. Država namešča in plačuje bolezenske izvedence. Ob kužnih bolezenskih primerih so čebelarjem brezplačno na razpolago veterinarsko nadzorstvo, vsa laboratorijska dela in zaščitna sredstva. Zaradi bolezni uničeni material povrne država z dvetretjinsko odškodnino.
Luksemburška kmečka zveza je ustvarila moderno urejeno odkupno postajo za med, ki ga plačujejo po 32 din za kg. Centrala vzdržuje malo skladišče čebelarskih potrebščin in skrbi za razdeljevanje denaturirane-ga sladkorja.
Za izboljševanje čebelne paše daje gozdna uprava na željo brezplačno na razpolago medeče grmičevje in drevesca, uprava za kmetijstvo pa potrebno semenje.
J. POOS v Bienenvater 11/1973, povzel J. M.
OBVESTILO
V	kratkem bo izšla v založbi ZČDS knjižica z aktualno in poljudno posano vsebino »GOZDNO MEDENJE IN PROIZVAJALCI MANE«, ki jo je napisal naš znani strokovnjak dipl. inž. Franci Šivic. To naj bi bila prva občasna publikacija, ki jih namerava izdajati naša Zveza.
Urednitvo
Iz p&p&tne tar.be mladih čebelarje o
O POUKU IN DELU ČEBELARSKEGA KROŽKA PRI TEHNIŠKI KMETIJSKI ŠOLI V MARIBORU
Radijsko
STANKO
Vsaka stroka skrbi za svoj podmladek. Tudi kmetijstvo, v okviru le-tega pa tudi čebelarstvo. Pouk čebelarstva pri kmetijski tehniški šoli v Mariboru in njenih predhodnicah ima že polstoletno tradicijo, kolikor imamo na voljo pismene vire, verjetno pa že več.
Obseg tega pouka se je občasno menjal, pač glede na usmerjenost in potrebe posameznih kmetijskih panog, ki so občasno imele večji ali manjši poudarek v kmetijskem gospodarstvu. Čebelarstvu je bila vedno dodeljena bolj obrobna pozornost v okviru kmetijskega šolstva, kot je tudi vrednoteno v sestavu te gospodarske panoge.
Med učenci kmetijske srednje — sedaj tehniške kmetijske šole v Mariboru je bilo vedno zanimanje za to zanimivo kmetijsko stroko, ki spada med uporabno žužkoslovje — entomologijo. Od leta 1958 deluje neprekinjeno tudi čebelarski krožek pri tej šoli, v katerem se seznanjajo s čebelarstvom tudi tisti učenci, ki ni majo tega predmeta za obveznega. Le-ta je obvezen v sadjarsko-vino-gradniškem oddelku, kjer so čebele nepogrešljive opraševalke žužkocvet-nih rastlin.
Teoretičen pouk iz čebelarstva pri tej šoli izvaja profesorica Štefka Lorbek, dipl. inž. agronomije, pri katerem seznanja učence in krožkarje z osnovami biologije čebel in čebelje družine, da potem lahko sledijo uporabni biologiji in praksi.
predavanje
ŠAUPERL
Zadnja leta sem inštruktor praktičnega čebelarjenja. Pri praksi čebelarjenja se učenci seznanjajo z načini čebelarjenja in pridelovanja različnih čebeljih pridelkov, kot so: med ali strd, vosek, cvetni prah ali pelod, matični mleček, propolis in zadelavi-na. Spoznavajo razmnoževanje čebel-nih družin s pomočjo naravnih ali narejenih rojev, selekcijo ali odbiro čebel, načini vzreje čebel-matic. Največji poudarek dajemo različnim tehnikam organizacije in usmerjanja čebel na opraševanje na določeno cvetočo žužkocvetno kmetijsko kulturo, varstvu čebel pred zastrupitvami ob izvajanju varstva rastlin s strupenimi pripravki, ki so nevarni tudi za čebele. Učence tudi seznanjamo s pripravami čebelnih panjev in družin za prevoze v čebelne paše, kot tudi sam način izvedbe prevozov, ki so med najzahtevnejšimi čebelarskimi opravili.
Pri vseh čebelarskih opravilih je seveda najhujša gneča takrat, ko se iz točila cedi sladka strd, ko bi želel vsak od navzočih preizkusiti svoje organe okušanja, zlasti če niso zatajili okus po sladkem. Ker je inštruktor praktičnega čebelarstva tudi sam selekcionar in vzrejevalec čebel matic na veliko za svoje potrebe in prodajo, so krožkarji vsako pomlad ime-
li	pri njem praktični prikaz odbire in vzrej ne tehnike čebel-matic.
O tem, kako smo v deževni pomladi 1972 ob cvetenju sadnega drevja v sodelovanju sadjarjev in čebelarjev v plantažah kmetijskega pose-
stva tehniške kmetijske šole v Mariboru uspešno posegli s čebelami ob pravem času in tako v celoti rešili sadno letino, bomo poročali v katerem izmed naslednjih predavanj.
Zadnje čase je v kmetijskih šolah
—	razveseljivo — močno porasel vpis kmečkih mladenk in mladeničev, ki se vračajo na svoje kmetije in tam gospodarijo. Prav taki učenci in učenke so najbolj vneti pri pouku čebelarskega krožka. Od poprečno 20 do 25 krožkarjev kljub menjavi generacij, ko se mlajši vključujejo, starejši pa zapuščajo šolo, jih ima že sedaj kar pet svoje čebele, in sicer 3 do 5 panjev; nekateri med njimi so že želi pridelke od teh mini gospodarstev. Ne toliko vrednost pridelka, ki je tudi ni moč podcenjevati, marveč veliko več je vredna zavest, da je kot učenec kmetijske šole lahko sam neodvisno uporabil in preizkusil svoje znanje, ki si ga je pridobil v krožku in šoli. Vsak od teh že »samostojnih« čebelarjev potem poroča na delovnih sestankih krožka, ko se na jesen vrnejo v šolo, kako je doma čebelaril med počitnicami. Učence tudi seznanjamo o boleznih in škodljivcih čebel in čebelje zalege.
Pri tej šoli se pri pouku čebelarstva na moč zavedamo vrednosti podmladka kmetijske stroke, kjer nam najprej dozorijo mladi čebelarji-kme
tijci s širokim znanjem iz praktičnih kmetijskih strok, ki se s čebelarstvom samo dopolnjujejo. To bodo naši prihodnji čebelarski delavci in upamo, da nas ne bodo strokovno razočarali, ko bodo zapustili šolske klopi in posestvo in se vključili na delo po raznih krajih naše ožje domovine od koder so prišli v to šolo.
Krožek je organiziran tudi kot društvena organizacija — čebelarska družina s svojim izvoljenim odborom: predsednikom, tajnikom, bla gajnikom, gospodarjem in nekaj odborniki, ki pomagajo pri delu krožka ali pa ga samostojno vodijo, odvisno od »možatosti« teh nadebudnih mladenk in mladeničev, ki se tako privajajo tudi društveno organizacijskemu delu. Občni zbor krožka je najvišji organ in njemu dajejo odborniki svoja poročila o poslovanju krožka. Vodstvo šole ima izjemno razumevanje za delovanje krožka, saj nenehno spodbuja k še večjim uspehom pri 'pouku čebelarstva pri tej šoli. V teku so tudi priprave, da bi šolsko čebelarstvo preraslo v selekcijski in vzrejni center čebel-matic v sodelovanju s širšim krogom čebelarjev čebelarskega društva Maribor, pod strokovnim vodstvom Zavoda za čebelarstvo iz Ljubljane in ob naklonjenosti Zveze čebelarskih društev Slovenije.
VABILO NA PREDAVANJE
ČEBELARSKO DRUŠTVO CELJE priredi v nedeljo, dne 24. februarja 1974 PREDAVANJE O GOZDNEM MEDENJU in to ob 8. uri v dvorani Skupščine občine v Mozirju, ob 15. uri v osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah.
Predaval bo ing. Šivic Franček. Čebelarje vabimo, da se teh predavanj polnoštevilno udeležijo.
Odbor
7-z. cln±&foenega zi&Ljevija
V	SKLAD
za gradnjo ČIC so nadalje prispevali:
Čebelarsko društvo Murska Sobota, in sicer:
Čebelarska družina M. Bencak Ludvik Benko Alojz Cipot Štefan čer Štefan Debelak Ivan Ferenčič Nikolaj Gabor Štefan Gyerfy Nikolaj Hajduk Štefan Horvat Franc Horvat Jože Horvat Jože Kodila Janez Kološa Karel Korpič Koloman Kuštor Eugen Lončar Mirko Magdič Mihael Miholič Koloman Norčič Ivan Pavel Ludvik Perkič Rudi Podlesek Vinko Ružič Ludvik
Sobota 770.— 72,— 180,— 93,— 144,— 24 — 168 — 60,— 120.— 90,— 60,— 144,— 36,— 60,— 180,— 60.— 150,— 120,— 18,— 180,— 240,— 60,— 72,— 150.— 90.—
Sapač	Štefan	60.—
Sever	Janez	60.—
Šavel	Rudolf	162 —
Šerak	Matija	198.—
Škrilec Štefan	30.—
Šušteršič Milan	150.—
Tručl Ciril	100.—
Zafošnik Ivan	150.—
Zrim Zoltan	48.—
Magyar Štefan	48.—
Merklin Ludvik	30.—
Rogan Jože	36.—
Bohar Adam	48,—
Podgorelec J.	36.—
Horvat Vinko	12.—
Pihler Alojz	48.—
Čontala Aladar	24.—
Vereš Jože	144.—
Pertoci Jože	108.—
Tivadar Marija	24.—
Merklin Koloman	30.—
Bolkovič Ivan	120.—
Horvat Milan	30.—
Vauhnik Edo	12.—
Hirci Franc	50.—
Škrlec Jože	60.—
Čebelarska družina Beltinci	275,—
Horvat Franc	300,—
Mecilošek Roman	24.—
Žižek Štefan	270.—
Murat Ciril	80,—
Zver Ivan	72.—
Zver Štefan	240.—
Bohnec Štefan	60.—
Zver Janez	150.—
Zver Jože	240.—
Törnar Štefan	120.—
Hozjan Štefan	66.—
Hozjan Ivan	132.—
Horvat Ivan	120.—
Horvat Štefan	84.—
Prelog Stanko	180,—
Horvat Anton	90.—
Geč Albin	108,—
Balažič Janez	90.—
Duh Franc	120.—
Horvat Ignac	42.—
Zver Franc	60.—
Vučko Ivan	60.—
Maroša Jože	30.—
Erjavec Jože	36.—
Dominko Štefan	90.—
Kreslin Štefan	48.—
Rešek Silva	30.—
Čebelarska družina Hodoš	70.—
Gal Aleksander	108.—
Trajber Bela	12.—
Gal Zoltan	108.—
Lukač Peter	48.—
Čebelarska družina Mačkovci	10.—
Temlin Jože	108.—
Luteršnit Jože	42.—
Kološa Geza	48.—
Spiljak Viljem	120,—
Novak Ludvik	12.—
Zrinski Ludvik	20.—
Čebelarska družina Bakovci	200.—
Antolin Štefan	85.—
Cigüt Jože	60.—
Čahuk Alojz	144.—
Denko Ignac	90.—
Ferenčič Franc	48.—
Lapoši Franc	120.—
Vohar Jože	132.—
Čebelarska družina Tišina	30.—
Avguštin Zoltan	84.—
Černjavič Janez	30.—
Horvat Alojz	300.—
Horvat Jože	60.—
Klanfar Ivan	30.—
Kofjač Jože	48.—
Kuhar Viktor	150.—
Polak Alojz	300.—
Rogač Janez	120.—
Ružič Evgen	120.—
Ouček Karel	12.—
Čebelarska družina Bogojina	195.—
Berden Jože	60	—
Benkovič Jože	24.—
Časar Jože	60.—
Časar Matija	210.—
Kržanko Izidor	120.—
Klar Štefan	120.—
Lovrenčec Štefan	18.—
Meričnjak Štefan	30.—
Ošlaj Franc	18.—
Ptičko Jožef	180.—
Vogrin Janez	90.—
Vugrinec Štefan	24.—
Šabjan Ivan	72.—
Lovrenčič Franc	18.—
Varga Vinko	48.—
čebelarska družina Rogaševci 290.— Kikec Karel	300.—
Hajdinjak Alojz	120.—
Mencinger Janez	240.—
Horvat Friderik	48	—
Hajdinjak Jurij	180.—
Čontala Franc	60,—
Flegar Jože	60.—
Sukič Jože	90.—
Hajdinjak Viljem	60,—
Gaber Anton	48.—
Čebelarska družina Prosenjakovci 100.—
Danč Janez	240,—
Hujs Elemir	120.—
Pap Jenö	180.—
Eri Ernest	12.—
Herco Osman	48.—
Lutar Elek	210.—
Panker Emil	30.—
Smodiš Vladimir	60.—
Grabar Aladar	60.—
Pap Julij	48.—
Kološa Koloman	30.—
Varga Koloman	12.—
Čebelarska družina Grad	175.—
Roudi Rudolf	60.—
šparaš Ernest	150.—
Železen Štefan	60.—
Recek Edmond	180.—
Huber Mihael	60.—
Ivanšič Janez	36,—
čebelarska družina Kobilje	90,—
Berden Franc	72.—
Bukovec Pavel	180.—
Vugrinec Viljem	360.—
Varga Štefan	120.—
Nemet Pavel	120.—
Nagy Franc	120.—
Čebelarska družina Križevci	200.—
šparaš Leopold	420.—
Šanca Anton	120.—
Kerčman Geza	100.—
Vratar Aladar	30.—
Küronja Jože	120.—
Hari Aleksander	120-
Kelemen Zoltan	90.—
Kerčman Gizela	60.—
Kelemen Aleksander	360.—
Žilavec Jožef	30.—
Čebelarska družina Puconci	220.—
šoštarec Franc	54.—
Bertalanič Štefan	6.—
Štivan Štefan	84.—
Berglez Aleksander	12.—
Banko Štefan	54.—
Veren Viktor	24.—
Kološa Ernest	42.—
Ficko Franc	60.—
Tremelj Janez	30,—
Čebelarska družina Strukovci	166.——
Benkič Karel	120.—
Kuzmič Bela	120.—
Rituper Štefan	150.—
šbtil Viktor	180.—
šparaš Ernest	72.—
Barbarič Franc	60.—
Štivan Franc	60.—
Čebelarska družina Šalovci	25,—
Kardoš Oskar	24,—
Kiičan Aleksander	90,—
Panker Ivan	120 —
Ropoš Karel	60,—
Ružič Janez	72,—
Horvat Karel	36,—
Kalamar Franc	30,—
Skupaj člani vseh družin	
Čebelarskega društva M. Sobota 20.675.—	
Mirko Grad, Dragomelj	100,—
Andrej Rihtar, Ljubljana	50,—
Ivan Rodman, Rodine	50,—
Janez Mahkovic, Ljubljana	65,—
Stanko Vedlin, Majšperk	150,—
Ignac Omahen, Ljubljana	14 —
Anton Globokar, Ljubljana	55,—
Janez šmelcar, Žlebe 12 a	50,—
Janez Urbas, Šentvid	45,—
Janez Tavčar, Ljubljana	15,—
Jože Hribar, Maribor	20 —
Anton Rebolj, Kranj	45,—
Mirko Šircelj, Ljubljana	100 —
Anton Horvat, Celje	95,—
Neimenovani, Smlednik	150,—
Člani čebelarske družine	
Slovenska Bistrica	705 —
člani čebelarske družine Jarenina	210 —
Člani čebelarske družine	
Preddvor pri Kranju	100,—
Člani čebelarskega društva	
Novo mesto	341,—
člani čebelarske družine Maribor-mesto in sicer:	
Boris dr. Ogrizek, Maribor	100,—
Alojz ing. Podjavoršek	45,—
Franjo Dokl	15,—
Ivan Hajnc	13,—
Leopold Fras	10,—
Hinko Kenda	10,—
Franc Kocjan	10.—
Franc Škripač	10.—
Ivan Dokl	5.—
Jože Kumberger	5.—
Franc Ornik	5.—
Marica Pukl	5.—
Franc Žnidar	5.—
Franc Peklar	45.—
Slavko Curk	15.—
Stanko Hribernik	15.—
Franc Vogrinec	13.—
Jože Ivačič	10.—
Jože Knedl	10.—
Ivan Soršak	10.—
Franc Vrečko	10.—
Miro Kamenšek	5.—
Anton Oberžan	5.—
Srečko Pukl	5.—
Stanko Sajko	5.—
Vlado Venuti	5.—
Čebelarsko društvo
Vrhnika (značke)	150.—
Pisarna ZČDS (potrdila)	50.—
Čebelarsko društvo Gornja
Radgona	900.—
člani čebelarske družine Poljane-Gorenja vas:
Martin Krumpačnik	20.—
Filip Dolinar	5.—
Pavel Peternelj	20.—
Ivan Strniša	30.—
Skupščina občine Novo mesto 1.000,—
Skupščina občine Vič-Rudnik 1.000.—
Skupščina občine Kamnik	15.000.—
Čebelarsko društvo Središče
ob Dravi (značke)	1.000.—
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Uprava sklada ČIC
VABILO
Čebelarsko društvo Dolomiti iz Polhovega Gradca vabi čebelarska društva, družine in posamezne čebelarje ter ljubitelje čebel na zanimiva čebelarska predavanja, ki bodo po naslednjem razporedu:
3.	februarja 1974: prof. Edi Senegačnik — Čebele skozi čebelarsko leto
17. februarja 1974: inž. Franjo Šivic — Gozdno medenje
3.	marca 1974: dr. Nežka Snoj — Bolezni čebel
17. marca 1974: Ciril Jalen — Vzreja matic
Predavanja bodo zanimiva in opremljena s številnimi barvnimi diapozitivi, zato vas vabimo, da si jih ogledate v čim večjem številu s svojimi prijatelji in znanci.
Predavanja bodo v dvorani Zadružnega doma v Polhovem Gradcu, pričela pa se bodo ob deveti uri zjutraj.
Čebelarsko društvo »DOLOMITI«
OPOZORILO
Funkcionarji nekaterih čebelarskih družin oziroma društev naj se končno zavedajo, da v današnji stvarnosti čudežev ni. Uprava ZČDS, zlasti računovodstvo, ne more, oziroma zelo težko opravlja svoje odgovorno delo, če ne dobiva s terena računski material in denar ob pravem času, to se pravi vnaprej ali v določenem roku. Le približno 20 odstotkov družin (društev) jemlje naša navodila z našimi željami resno, drugi pa — »bo že nekako-! Ta zelo pomemben material prihaja polagoma, skozi vse leto in tudi še po izteku leta ali pa sploh ne prihaja, o čemer smo pogosto pisali v Slovenskem čebelarju. Do česa pa pride ob taki brezbrižnosti in malomarnosti družinskih (društvenih) funkcionarjev? Da, tudi do neopravičenih opominov, terjatev, celo do mandatnih tožb, s tem do negodovanja, zabavljanja in težkih nepotrebnih stroškov, da o krivičnih obtožbah na naslov nedolžnega sodelavca v centrali, ki le s težavo in s skrajno požrtvovalnostjo premaguje in obdeluje ves material, sploh ne govorimo. Njegov delovni dan se razteza od zgodnjega jutra do poznega večera le z dvema presledkoma. Njegova nagrada? O tej bomo raje molčali — upoštevajoč njegov nasvet, kajti v posmeh bi bila marsikaterim, ki koristi čebelarstva za človeka in družbo ne razumejo in si niso nikdar jemali dovolj časa, da bi o tem razmišljali. So pač pravi egoisti! V taki organizaciji kot je naša, ne bi bi smelo biti prostora za take sebičneže, zlasti ne v izvršilnih odborih.
Izgovorov, ki bi pomanjkljivo delo opravičevali, ni! V dokaz in okrepitev smisla tega stavka naj govore naslednja dejstva: Od tehle čebelarskih družin (društev) smo npr. že do danes, 10. januarja 1974, dobili podatke v seznamih članstva in skoraj 100 % tudi že članarino: Lovrenc na Pohorju, Besnica, Poljčane, Smlednik, Kranj, Radeče, Preserje, Barje, Maribor mesto, Tabor, Pobrežje v Mariboru, Malečnik, Hoče, Pernica, Rače, Sp. Kungota, Predvor, Begunje na Gor., Polzela, Brežice, Naklo, Nova Gorica, Ljutomer, Homec, Griže, Središče ob Dravi, Starše in Maribor P. M. Studenci; večinoma izmed teh že v decembru vnaprej. To že prejšnja leta in tako tudi letos, čeprav so večinoma to družine z močnim kadrom; skoraj vse s čez 50 člani.
Bele vrane bi rekli, vendar premajhen odstotek z ozirom na ostalih 211 družin (društev), ki store to šele pozneje. Danes je npr. že 10. 1., pa nam manjkajo podatki in od nekaterih tudi še denar; od nekaj več kot 10 družin nismo prejeli še za leto 1973. Sodelavci teh družin (društev) naj se predramijo. Le z močno voljo in z nekolebljivim zaupanjem v našo moč bomo premagali težave ter delali v korist in procvet naše skupne stvari.
Uprava
KUPIM
večje število naseljenih AŽ panjev. STANKO VUKOSAV, 61000 LJUBLJANA, Ka-
20 naseljenih AŽ panjev-gromovk. PETER IVI IŠKO VIC, 11000 BEOGRAD, Ulica 14. decembra hr. 90-1.
petdesetkilogramske kante za med. Inž. FRANČEK ŠIVIC, 61000 LJUBLJANA, Ulica padlih borcev 31.
Zveza čebelarskih društev Slovenije odkupuje knjigo SODOBNO ČEBELARSTVO II. (Knjigo o čebelarjenju).
Prosimo čebelarje, ki le knjige več ne rabijo in svojce čebelarjev, ki knjigo nekoristno posedujejo, da nam jo ponudijo v odkup z navedbo cene.
Uprava
Osm.dn.iee
CIRIL CEROVŠEK
Sredi lepe bele zime smo se na dov-škem pokopališču 8. I. 1973 za vedno poslovili od našega dolgoletnega in marljivega člana Cirila Cerovčka.
Pokojni je živel tiho in mirno življenje in neizmerno ljubil svoje čebelice. Rad se je udeleževal sestankov in prenašal znanje na mlajši rod.
Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu.
Čebelarska družina Dovje-Mojstrana
VALENTIN NOČ
Vsako slovo je težko; če pa se poslavljaš od pokojnika kot je bil Tine, je toliko teže. Pokopali smo ga 8. decembra 1973 v 68. letu starosti. Zapustil je ženo, otroka in čebelice, ki jih je ljubil bolj kot samega sebe. čebelariti je pričel kot otrok pri svojem očetu s kranjiči; postal je vajenec v mizarski stroki, mojster v izdelavi A2 panjev, ker je v njih čebelaril do zadnjega dne svojega življenja.
kot mlad mizar se je ob največji svetovni krizi po prvi svetovni vojni zaposlil pri železnici. Povsod kjer je bil in služboval so ga cenili kot dobrega in vestnega uslužbenca. Čebelice so ga vedno spremljale, razen med zadnjo vojno, ko jih je moral zapustiti kot tudi svojo družino, ali na srečo le začasno.
Po osvoboditvi se je takoj vključil zopet v čebelarsko organizacijo, katere predsednik je bil dolga leta. Dajal je vzglede in strokovno znanje; za svoje nesebično delo in priznanje je prejel odlikovanje A. Janše II. in III. stopnje.
Sam pogreb je dokazal, da je bil res priljubljen, kajti velika množica, ki ga je spremila na zadnji poti in mu v slovo izrekla ob odprtem grobu besede, katere je zaslužil, je dokaz njegovega nesebičnega dela.
Za njim ne žalujejo samo domači, ampak ga bodo pogrešali prijatelji čebelarji in čebelice, ko se bodo zbudile
iz zimskega spanja; pogrešali te bodo vsi, ki so te poznali.
Dragi Tine, ostal nam boš vedno v spominu, ti pa mirno počivaj v domači zemlji, tako blizu svojih čebelic, ki te bodo gotovo obiskovale na tvojem preranem grobu. Tvoji družini pa naše iskreno sožalje.
Čebelarska družina Bled
ERNEST KERČMAR
Čebelarji križevske čebelarske družine smo 25. aprila 1973 pospremili na zadnjo pot Ernesta Kerčmarja, člana naše čebelarske družine iz Domanjševec.
Pokojni se je rodil 7. aprila 1918. 2e v zgodnji mladosti so ga zanimale čebele in takoj po poroki si je na ženinem domu ustvaril malo čebelarstvo. Kmalu pa s tistim ni bil zadovoljen. Postavil je lep čebelnjak in postal član naše družine. V času čebelarjenja je bil dolgoletni član nadzornega odbora. Rad se je udeležil vsakega sestanka ali posvetovanja. V letu 1973 pa je bil imenovan za vodjo čebelarskega krožka na osnovni šoli v Do-manjševcih. Vendar mu je to delo smrt kmalu preprečila.
Bil je dober čebelar, eden tistih, ki se težko ločijo od čebelic. Zahvalo smo mu dolžni predvsem mladi čebelarji. Bil je vedno pripravljen dati nasvet vsakemu mlademu, ki se je pri njem oglasil. Vedel je iz lastne izkušnje, da se čebelar začetnik včasih težko znajde. Izdeloval je tudi satnice. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb in številni venci.
Zahrbtna bolezen in smrt sta pretrgali vse njegove načrte. Dom je ostal brez očeta, čebele brez svojega gospodarja. Skrb zanje pa bo najbrž prevzel naj mlajši sin Aandrej, ki kaže za to največ volje. Kolikor bo v naših močeh, mu bomo pomagali.
Ob tej priliki izrekamo njegovi družini naše globoko sožalje, pokojniku pa želimo mirno spanje v preranem grobu.
Čebelarska družina Križevci v Prekmurju
M
FRANC AHAČIČ
Dne 4. 11. 1973 je nepričakovano umrl član čebelarske družine Kranj, tovariš	Franc
Ahačič, rojen 3. 9. 1903 na Bregu pri Preddvoru.
Za čebele se je pričel zanimati že v mladih letih. Leta 1929 je pričel čebelariti z dvema kra-njičema.	Pred	drugo
svetovno vojno je povečal število že na 20 A2 panjev.
Leta 1945 je pričel aktivno sodelovati v čebelarski družini Kranj. Njen tajnik je bil več let. Bavil se je tudi s prodajo čebelarskih potrebščin. Poleg tega se je trudil z vzrejo matic in je vestno vodil plemenilno postajo v Preddvoru.
Po odhodu	v pokoj se	je še bolj posvetil svojim	čebelam, ki	so mu	nudile
edino veselje.
Na zadnji seji čebelarskega društva Kranj je bil predlagan za odlikovanje A. Janše III- stopnje.
Žal mu je prezgodnja smrt onemogočila, da bi se mogel veseliti zasluženega priznanja.
Čebelarska družina Kranj
FRANC HORVAT
Dne 20. julija 1973 je zapel	zvon begunjske
farne cerkve in nam oznanil žalostno vest: umrl je čebelar Franc Horvat.
Rodil se je kot kmečki sin 10. septembra 1893. leta. Njegovo življenje je bilo polno težav, razočaranj in bolezni. Bil je skromen in tih, a pošten in zaveden Slovenec. Njegovo plemenito srce je ljubilo naravo, saj si je za poklic izbral vrtnarstvo, za razvedrilo pa čebelarstvo.
Ljubil je svoj poklic, prav tako pa tudi čebele in čebelarsko organizacijo. Bil	je	ustanovni član	čebelarske družine	Anton	Janša na	Breznici, pozneje
član čebelarskega društva Radovljica,
nazadnje ustanovni član čebelarske družine Begunje-Rodine. Dolga leta je deloval v organizaciji kot odbornik družine in društva v Radovljici.
Za njgovo več kot petdesetletno zvestobo in delovanje v čebelarski organizaciji ga je čebelarska družina Begunje-Rodine odlikovala z redom Anton Janša III. stopnje.
Z izgubo čebelarja in člana je v naših vrstah nastala vrzel; ostal pa je spomin na vzornega čebelarja in plemenitega človeka.
Na njgovi zadnji poti ga je spremljalo veliko število ljudi od blizu in daleč, njegov grob je bil zasut z rožami in venci.
V	imenu vseh čeblarjev in čebelarske družine Begunje-Rodine se je pri odprtem grobu poslovil od pokojnika predsednik družine Janez Krmelj.
čebelarska družina Begunje-Rodine
IVAN KLONFAR
Ko se je poslavljalo poletje 21. septembra 1973, smo se za vedno poslovili od dolgoletnega in priljubljenega čebelarja Ivana Klonfar-ja iz Murskih Petrovec, rojenega 7. februarja 1910. leta. Ves čas svojega čebelarjenja je redno prejemal »Slovenskega čeblarja«, kar mu je gotovo koristilo, da je vedno imel zdrave in močne čebelne družine. Čeprav je bil posestnik in tako precej zaposlen z raznimi kmečkimi deli, je vedno našel dovolj časa za svoje čebele (40 AZ panjev).
Odšel si, dragi Ivan. Tvoji znanci in prijatelji te ne bodo nikoli pozabili. Pri svojem delu si bil kakor čebela in mož, kakršnih je malo. Tvoj pogreb je bil naj lepši dokaz, kako si bil spoštovan in priljubljen, posebno med čebelarji, ki so te z žalostjo v srcu spremljali na tvoji zadnji poti.
Počivaj mirno, dragi Ivan! Vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v lepem spominu.
čebelarska družina Tišina
DANILO VERDEL
Minilo .je že precej časa od tvoje nenadne smrti, naš Danilo Ver-del!! Še vedno ne moremo verjeti, da te ni, saj smo v mislih zmeraj pri tebi. Naročeno mi je, naj ti v »Slovenskem čebelarju« nekaj napišem.
Ko si prišel pred 21 leti v Jarenino za šolskega upravitelja, ki nam pri čebelarski družini hitro priskočil na pomoč in postal naš član ter tudi tajnik. Pomagal si nam prebroditi razne težave. Posebno skrb si posvetil našim otrokom pri petju in v raznih krožkih. Ustanovil si tudi čebelarski krožek ki je večkrat prav dobro deloval, pas pet usahnil, kakor plima in oseka na morju.
Za občne zbore si nam navadno pripravil poleg navadnega tudi veseli del s kulturnim programom, petjem in domačo zabavo. Na izletih si nam bil dober vodič in tolmač pri spoznavanju naše lepe domovine. Vedno kadar smo prišli k tebi s kako prošnjo, nam nisi nikdar odklonil.
Tudi ti gre velika zasluga, da je naša čebelarska družina lahko tako lepo in dostojno proslavila 50-letnico. Čebelarsko društvo Maribor te je za tvoje zvesto delo tudi odlikovalo z redom Antona Janže III. stopnje.
Odšel si nam nenadoma. Po napornem delu si dobil hud glavobol. Hitro so ti nudili zdravniško pomoč v mariborski bolnišnici. Ko si se poslovil od svoje žene, si se poslovil tudi od svojega življenja; komaj si se srečal z abra-hamom, torej v najlepših letih.
Naj ti bo slovenska zemlja lahka!
Čebelarska družina Jarenina
Tudi danes imamo še poslikane panje, vendar pa s sodobnimi motivi
THOMY
n\f'
PO
ŠVICARSKEM^! RECEPTU
Kolinska