I Edini slove nskTdnernik | T A TWlt A I B A 1 ■< t Zcdinj enih^držaTab.:- 1 | 1 J\ W J\ i I I 1 j\ 1 in the Unite! Stat«| f Velja za vse Teto.;; $3.00 § VJ -i- ^ JlM. XvV/ U11. f Isuned er" Ly except § I^^^^J Ust slovenskih dda^vV Ameriki,' ' I, I wlmtom mani um comlahm. n»ii m —»o«d-qnse n. im, miipwi og» «t —- te«*, m, ifce a* ei poir— * hm s, i«t», pklktox pmameŠ «sn po*tlae* NO. 298. — ŠTEV. 298. __NEW YORK, MONDAY, DECEMBER fcl, 1914. — PONEDELJEK, 21. DECEMBRA, 1914. TOLIJMl M LETJUJC NEMŠKA ARMADA JE ZAVZELA LOWICZ NA RUSKO-POLJSKEM. AVSTRIJSKI POSADKI V PRZEMYSLU SE JE POSREČIL IZPAD. Z zavzetjem Lowicza so se približali Nemci Varšavi do 25 kilometrov. - Nemci nameravajo sedaj močno utrdili nove postojanke ter odposlati velik del armade v Francijo in Belgijo. -- Boji na zapadnem vojnem pozorišču se vrše z veliko srditostjo ter poročajo Francozi, da so odbili vse nemške naskoke. - Zavzeli so todi več nemških zakopov med rekama Lys in Oise. - Konferenca v Mabnoe se je končala z ugodnim uspehom. - Obstreljevanje nemških pozicij ob Severnem moiju. Vest o Hindenburgovi zmagi potrjena. Karlsruhe, Badensko, 20. dec. Velika vojvodinja Lujza Baden-hka je poslala danes nemškemu ce-.serju Viljemu sledečo brzojavko: Feldmaraal Hindenburg mi je ravnokar sporočil, da se je začela ruska armada po izvanredno vročih bojih na celi črti umikati. Cesar je poslal 14. armadnemu zboru (badenskemu) posebno brzojavko, v kateri se mu je zahvalil za hrabrost. V novih pozicijah. Berlin, Nemčija, 20. decembra. I z poročil, ki jih je izdal danes nemški generalni štab je razvidno, da si ruski poveljniki na vse načine prizadevajo ustaviti umikanje desnega in levega krila ruske armade. Desno krilo namerava doseči utrjene pozicije pri reki R&vski, levo pa pozicije pri reki Nidi, ki se izliva v Vislo. Iz Zapadne Prusije ni Mlo zadnje dni-nobenih sporočil. -Skoraj-gotovo se tam situacija ni veliko izpremenila. Poljska legija, Varšava, Rusija, 20. decembra. Vrhovni poveljnik ruske armade, veliki kuez Nikolaj NUcolajevič je dovolil, da se je organizirala legija, ki je sestavljena iz samih Poljakov. To jo prvi oddelek Po- I Ijakov, kateri se smejo boriti pod poveljstvom nekega starega poljskega pans. Sedaj šteje legija že štiri tisoč Poljakov. V teku pe-tl\h ali šestih tednov se bodo podali na fronto. Kaj nameravata Nemčija in Avstrija? Petrograd, Rusija, 20. dec. — Pred kratkim se je vrnil neki ruski general, ki je bil prideljen ruskemu generalnemu štabu in se je nahajal precej časa na fronti. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel: Prva perioda vojne bo kmalo končana. Mi ne tajimo, da smo se umaknili; Nemci so uporabili to priliko in zavzeli nekaj ozemlja, ki pa nima zanje nikakega pomena. Nemci so stopili pri Kališu na Poljskem v ofenzivo. Centrum je začel prodirati d oči m sta zasedli armadi generala Mackensena in Francaisa nekaj postojank oh reki Bzuri. Avstrijska armada, ki ima nalogo pognati naše izpred Krakova. je dospela do reke Du-najeca. Avstrijci so tudi prekoračili jugovzhodno od Przemysla Karpate. Av«trijske in nemške operacije »o bile le zato povsod uspešne, ker jim je bilo mogoče po železnicah dovaiati zadosti ojačenja. M i smo bili slednjič prisiljeni braniti se proti ttiridesetim nemškim in avstrijskim srmadnim zborom, ki so Iteli ve« kot 1,600,000 mož. Nemci se nameravali zavzeti li-tavske trdnjav« Kovno, Dvinsk in Orodno ter ▼ zapadni Rusko-. Poljski prodreti do Varšave, nameri Avstrijeev je pa prepoditi iz Ce se sovražniku vse to posreči In če zavzeta mesta dobro utrdi, ne bo vež prodiral. Zadovoljil se Ho, če bo talfeeffel na tej črti ostati v defenzivi in poslati najmanj trideset srmadnih zborov na za- T® se ntn pa nikakor ne bo po-t ker dobi ruska armada dsv^mdnem nova ojačenja in se- morejo lažje kopati strelne jarke. V okolici Sochaczeva je streljanje čisto potihnilo. Pozorišče prtihod-nje velike bitke bo skorajgotovo ozemlje med Krakovom in Prze-myslom. "Zeppelin" nad Varšavo. London, Anglija, 20. decembra. "Central News" je dobila iz Rima brzojavko, da se je pojavil včeraj nad Varšavo nemški balon Zeppelinovega sistema. Posadka je vrgla v mesto osemnajst bomb, ki so usmrtile nad štirideset oseb. Nekij hiš je zelo poškodovanih. Prebivalci so balon šele takrat zapazili, ko se je približal mestu na daljavo ene milje. Ruski vojaki so ga obstreljevali, toda vse krog-lje so zgrešile svoj cilj. Nemci prekoračili reke Pilico. Berlin, Nemčija, 20. decembra. V južnem del" Rusko-Poljske se vrže silno vročfi boji. Rusi so se morali na celi črti umakniti. Nemške čete so prekoračile reko Pi-1 lico. Jetniki. London, Anglija, 20. decembra. Avstrijska posadka je vprizorila danes uspešen izpad iz Przemysla, Po kratkem boju so se vrnili Avstrijci s par sto jetniki v mesto. Rusi so se presenečeni umaknili. Hindenburg je zavzel mesto Lo-• witz. Berlin, Nemčija, 20. decembra. Iz velikega glavnega stana poročajo: — Hindenbnrgova armada je zavzela po večdnevnem boju mesto Ijowitz na Rusko-Poljskem. Ustaja v Indiji Berlin, Nemčija, 20. decembra. Neki perzijski časnik je sporočil, da so sklenili vsi indijski rodovi vprizoriti ustajo in se enkrat za-vselej otresfii angleškega gospod-stva. V teku nekaj dni lahko izbruhne v Indiji revolucija. Prebivalstvo je z veseljem pozdravilo napoved svete vojne. Egiptovski sultan. Kairo, Egipet, 19. decembra.— Danes so inštalirali z velikimi ceremonijami in častmi princa Hus-seina Kamela za egiptovskega sultana. V posebni proklamacij* je bilo razglašeno, da je dosedanji kediv odstavljen. Kralj Jurij V. sultanu Husseinu. London* Anglija, 20. decembra. Angleški kralj Jurij je poslal no-voimenovanemu sultanu brzojavko, v katerej mu obljubuje svojo naklonjenost in ga poziva, da naj vedno dela le v korist Egipta. Brzojavka se gla^i: Vaša Visokost je določena, da sprejme ravno sedaj v tem kritičnem času zelo odgovorno službo. Prepričan sem, da vam bo mogoče s pomočjo svojih ministrov in Anglije doseči vse, in premagati vsf zapreke. Odbiti francoski ^v^tj Berlin, Nemčija, 20. decembra. Vrhovno armadno vodstvo je izdalo danes sledeče poročilo: "Na zapadni frontf so ustavili zavezniki njih brezuspešne naskoke pri Nieu-port in v okolici Bixschoote. Naskoke pri La Bassee od strani Francozov in Angležev se je odbilo z velikimi izgubami za zaveznike. Ujeli smo 200 črncev in Angležev in 600 mrtvih angleških vo-. jakov je ležalo ob naši fronti pr* Notre Dame de Jborette. izgube so bile le. malenkostne. — V Argonlih smo nekoliko napredovali ter zajeli tri strojne topove. Nemške bombe v Calais. London, Anglija, 20. decembra. Poročevalec "Times" poroča iz Calais, da se vrglo danes z nekega nemškega hidroaeroplana dve bombi v mesto Calais. Ena je padla v morje v bližini fortov, druga pa v bližini kolodvora. Škode nista povzročili nobene. Boji na vseh točkah. l*ariz, Franeija, 20. decembra. V danes popoldne izdanem, ofi-cijelnem poročilu se glasi, da so pridobili zavezniki na ozemlju med Sevenlim morjem in reko I/ys. Pred Nieuport. in St. George, kakor tudi južno in iztočno od Yipres so ojačili Nemci svoje postojanke in vršili so se tukaj ar-tiljertijski boji. Nadalje se poroča, da so zavzeli zavezniki med rekama Lys in Oiše več nemških zakopov. V poročilu se zopet povdarja boljšo kakovost francoske artilerije, s pomočjo katere se je razdejalo nemške zakope ter preprečilo koncentriranje nemških čet. Glede bojev v Argonih pravi poroČtlo, da so odbili Francozi v gozdu pri La Grurie tri nemške naskoke. V večernem oficijelnem poročilu se glasi, da ni zaznamovati nikake izpremembe. Obstreljevanje pozicij z morija. London, Anglija, 20. decembra. Angleške bojne ladije in monitorji so obstreljevali nemške pozicije na obali med Nieuport in Mid-delkerke. Obstreljevanje se je pričelo v petek popoldne ter se je končalo v soboto zjutraj ob 7. uri. Nemci so s podmorskimi čoM , naskočili angleške bojne ladije. Angleški parnifc zadel na mino. London, Anglija, 20. decembra. Admiraliteta je danes objavila, da je zadel angleški trgovski parnik j"Tritonia" na severni obali Irske na mino ter se potopil. J Malmoe-konferenca končana. Malmoe, 20. decembra. — Včeraj so se končala posvetovanja treh kraljev skandinavskih dežel. Doseglo se je popoten sporazum glede nevtralnosti teh treh dežel. Iz poročil ministrov za zunanje zadeve v Švedskem in Norveškem je razvidno, da so se gibala poganjanja v prvi vrsti v dveh smereh. Najprvo se je hotelo doseči spo-razun glele enotnega postopanja v težavnih in dvomljivih slu-' čajih, ki so v vojnem času na dnevnem redu. Naprimer glede razoroženja rezervistov vojskujočih se držav ter glede odhoda in prihoda skandinavskih parnikov. Drugič se je doseglo sporazum glede korakov, katere naj bi se započelo, da se odpravi težkoče, ki eo nastale za skandinavsko pa-robrodstvo vsled sedanje vojne. Z enotnim postopanjem vseh treh držav se upa več doseči kot pa bi mogla doseči posamezna država. Na vsak način pa je dokazala konferenca, da je izginilo vse sovraštvo med skandinavskimi narodi. Verniki oesar baje trpi na bol«. nI t vrata. Mtm, Italija, 20. decembra. — Glasi se, da je bolezen nem&kega cesarja bolj nevarna kot pa M tfllfjltlft dfUIIIV* i.., J ' |«jr_ I pnaeeva • qs je s«icon Canadci so dobili korajžp. Toronto, Canada, 20. decembra. Obstreljevanje angleške obali od strani nemškega brodovja je povzročilo, da se je jelo priglasati več prostovoljcev za eanadski kontingent angleške armade. Italijanska narodna liga zahteva intervencijo. Rim, Italija, 20. decembra. — Novoimenovani nemški poslanik knez Buelow je 'imel včeraj posvetovanje z bivšim predsednikom Giolitti-jem in sedanjim Salandro. V Milanu se je ustanovilo narodno ligo, ki zahteva pravočasno intervencijo Italije v vojni, s katero naj bi se oprostilo tujega go-epodstva še "neodrešene" litali-janske teritorije. Jstotako se je ustanovilo itali-jansko-rumunsko ligo, koje namen je napraviti stike med obema deželama tesnejše. - > Nemške izgube znašajo 1,200^300 mož. Ženeva, Švica, 20. decembra. -^ Švicarski in nemški listi so priobčili statistiko, iz katere je razvidno, da znašajo nemške izgube na mrtvih, ranjenih in pogrešanih 1,200,000 mož. Potopili sta se dve nadailjni angleški ladiji. Scarborough, Anglija, 20. dec. Nemške mine ob angleški obali so zahtevale danes nadaljni dve žrtvi. Potopili sta se dve angleški ladiji, ki sta iskali od Nemcev položene mine. Demontirano nemško poročilo.. London, Anglija, 19. decembra. Angleška admiraliteta je izdala j danes sledečo izjavo kot odgovor! na nemška poroffila, da so se po-topil'i angleški rušilci tekom zadnjega napada nemških bojnih ladij na angleško obal "Nobena angleška bojna ladija katerekoli vrste ni bila izgubljena tekom zadnjih operacij. Vsa nasprotna nemška poročila so neresnična. ; Nemški poslanec v francoski armadi Pariz, Francija, 20. decembra. SocijalSstični nemški državni poslanec iz Metza, George Weill, ki je izginil ob pričetku vojne, je dne 4. avgusta vstopil v francosko armado. Oficijelna Italija si želi miru. Rim, Italija, 20. decembra. — I Po soglasni izjavi v prilog miru I se je odgodil včeraj sf.nat. Tekom tseje je dal ministrski predsednik Salandra izraza upanju, da bo ^prineslo leto 1915 trajen mir, ki bo povečal velikost in slavo Italije. Salandra je tudi izjavil, da so absolutno izmišljena vsa porodila o dozdevni mobilizicaji italijanske armade. Milijarda vojnega poaojila. Kim, Italija, 19. dccembra. — Italijanski kralj je podpisal danes dekret, glasom kojega se av-torfzira vojno posojilo v znesku 1,000,000,000 lir. Posojilo se bo odplačalo v teku 25 let. • Japonska imMj« vrnila is Toldo, Japonska, IS. decembra. Ravno dovršeni centralni kolodvor se je danes otvorilo ob priliki povratka jmpmtAik M iz I pf' kajšnje odlične ženske v nalašč postavljenih lopah 500,000 hrisan-tem. To je bil prvi slični poskus v dobrodelne svrhe. Avstrijske izgube. Rim, Italija, 20. decembra. — Avstrijci so izgubili v Srbiji 60 tfspč vojakov. Srbi so zaplenlili 3 zastave, 126 topov, 29 havbic, 363 munieijskih vozov, 2160 konj, 32 poljskih kuhinj in ogromno število pušk. Zaradi špijonaže. Bern, Švica, 20. decembra. — Jamesa Mayerja, dopisnika nekega newyorskega časopisa so švicarske oblasti aretirale in ga obsodile na šestmesečno ječo. Dokazali š3rmu, da je bil v službi Francije. Turki in Rusi. Berlin, Nemčija, 20. decembra. Iz Carigrada poročajo, da so turške čete z naskokom zavzele višine pri mestu Kotur, ki leži ob jezeru Urumiah. Obstreljevanje DardaneL London, Anglija, 20. decembra. Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Aten brzojavko, da je obstreljevalo zavezniško' brodovje v soboto dardanelske u-' trdbe. Povzročena škoda ni velika. j Operacije v Kavkazu. j Petrograd, Rusija, 20. dec. —j Neki ruski štabni častnik je takole popisal časnikarskim poročevalcem situacijo v Kavkazu: — Zadnji čas so se razmere zelo izpremenile. Vsled slalbega vte-l mena so morali stopiti Rusi v de-fenzivo. Turki so že večkrat poskušali prodreti do Tiflisa in Ell-zabetpola, pa se jim dosedaj še ni posrečilo. Med Karsom in ErSeru-mom, kjer so se vršili prvi boji, je streljanje popolnoma pojenjalo. Rusjja je začela obstreljevati obrežje. Izza obstreljevanja Ba-' turna se ni pojavilo turško bro-; dovje še pred nobenim ruskim pristaniščem. ; ; | Revščina v Palestini. j London, Anglija, 20. decembra. V Jeruzalemu in po Palestini sploh je zavladala silna revščina. Ce ne bodo dobili Židje takoj potrebne pomoči, jih bo moglo najmanj 50,000 lakote umreti. Med prebivalstvom so se pojavile tudi strašne nalezljive bolezni. Zdravnikov je malo, zdravniških potrebščin je jelo primanjkovati, i Prizorov, ki se odigravajo po cestah, ni mogoče popisati. Če bi se hotelo razmere že vsaj deloma u-rediti, ' bi bilo treba najmanj $100,000. Dospela je VELIKA PRATIKA ta leto 1915. V tej Pratiki so tiskani tudi* Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — 0 potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških drŽav. — Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja e'poitnino vred 12 centov. Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8. 1 _______• ^ Revolucionarno gibanje na Ruskem. Berlin, Nemčija, 20. decembra. Petrograjska policija je aretirala več možkih in žensk, ki so obdol-žene zarote. Vojno sodišče v Permu je obsodilo 22 delavcev na smrt, ker so začeli stavkati. Zekki paša. Carigrad, Turčija, 20. dec. — Danes je odpotoval proti Berlinu turški general Zekki paša, ki bo ostal po naročilu turškega sultana v nemškem glavnem stanu. General Zekki paša je bil že za vlade Abdul Hamida v Nemčiji. Turško poročilo. Berlin, Nemčija, 20. decembra. Iz turškega generalnega štaba se poroča, da so se one čete, ki so se izkrcale z neke angleške križarke v luki Akaba, morale zopet u-makniti. — Akaba leži na polotoku Sinai. ■ ii*. General Scott Naco, Ariz., 20. dec. — Danes je dospel sem brigadni general Hugh L. Scott, šef generalnega .štaba ameriške armade, in uvedel preiskavo, kdo je kriv smrti zadnje dni ustreljenih petih Ameri-kancev. j 4700 ameriških vojakov tabori pod poveljstvom brigadnega generala Blissa nasproti mehiškega bojišča. S Fort Sill a in Texas Ci-J ty so dospela danes zadnja ojačenja. Washington, D. C., 20. dec. — Enrico Lorente, tukajšnji zastopnik provizoričnega mehiškega J predsednika Gutierreza, je dal danes zvečer časopisju na razpolago brzojavko, katero je dobil od svojega šefa. Iz brzojavke je razvidno, da je Gutierrez sprejel v avdijenci governerja Mavtore-no in mu naročil, da naj se s svojimi četami umakne. Carranzov manifest, i Vera Cruz, Mehika, 20. dec. — General Carranza je izdal danes | manifest, ki je v prvi vrsti namenjen ameriškemu časopisju. "V j n^anifestu pravi, da si je vedno želel prijateljstva Združenih držav, kar bo lahko dokazal s svojimi deli. Njegov finančni minister, Luis Cabrera, je obiskal danes z dvema članoma kabineta ameriško bojno ladijo "Rhode Island". Admiral je obiskovalce zelo prijazno sprejel. Bojna ladija "Tam- Ipico" je odplula danes proti New Yorku. Pristaši generala Carran-•ze so izvedeli, da sta se general Villa in general Angeles sprla. Samomor po domačem prepiru. Po prepiru s svojo ženo, ki mu je očitala, da je zapil denar, mesto, da bi kupil božična darila, se je ustrelil kapitan Frederick Johnson. Poveljeval je nekemu parniku na Hudson reki. Nazflanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in sa to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige". Kakor hitro bodemo obvett* ni, da te nahajajo na kakem par. nHcti, bodemo to naznanili Zato saaadaj i flroaur n% moramo mtra-6i s temi knjigami . lov. Pnbt Oo. MT Om^MhIs qglaa glede - Naselniška predloga v senatu. Washington, D. C.; 20. dec. — - Razmerje v moči: glede nove na-i selniške predloge' je prišlo včeraj - do izraza, ko je sklenil senat s 50 - proti 10 glasovom, da bo pri-i čel posvetovati glede.nove naselniške predloge, j Predlog, naj sfc soglasno sklene, da se bo dne 4. januarja de- - finitivno glasovalo o predlogi, ni i prodrl vsled odpora newyorskega > senatorja O'Gormana, ki je - javil, da ni še dosti pr. resetano - vprašanje o naobraženosti. Senat se je skoro celo popoldne posvetoval glede te predloge ter je tvorila središče določba o naobraženosti. i Tatica iz nečim urnosti. i Washington, D. C., 20. dec. — i Žena tajnika neke vladne kom';- - sije je bila včeraj aretirana v ne- - ki prodajalni, potem ko je izmaknila nogavice in svile v vrednosti $40. Pred policijskim poročnikom Hartley-em je priznala, da.je postala tatica, ker mi mogla shajati 5 s plačo moža v znesku $3000 Žr-1 na je mati dveh otrok. Hartley i je informiral njenega soproga, ki 1 je bil popolnoma potrt ter stavil . varščino $100 do zaslišanja pred . policijskim sodiščem. i Ženska je postala sodnik. Jefferson City, Mont., 20. dee. 1 Miss Frances Hopkins, hči zapuš- - činskega sodnika Hopkinsa iz - Clay County, ki je uinrl pretekli petek, je prihodnjega dne nasto- - pila mesto svojega očeta ter je - prva ženska v Missouri, ki zav-1 zema tako mesto. Sodnikom jo je 1 imenoval governer Major. / ' Škof pozvan na dvoboj. j Memphis, Tenn., 20. decembra. Nemec Gustav Huebner je pozval " škofa Thomasa F. Gailora na dvoboj, ker se je zaničijivo izrazil o Nemcih v sedanji vojni. Škof se za poziv ni zmenil, in si na vse načine prizadeva preprečiti, da bi - se govorice o aferi preveč ne raz-5 nesle. ; Denarje v staro domovino, Promet s Avstrijo se je tolik* »boljšal, da zopet pošiljamo de i nar v staro domOvino. V slučaju, - da bi se razmere pozneje na kak > način predrugačile, in bi se denar . ne mogel izplačati določenim ose- - bam, bodemo istega vrnili pošilja . teljem. V sedanjem položaju pa ni m). - slitl, da bi denar dospel v roke na 1 slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v , Evropo, ali iz Evrope sem 22 de l 26 dni in v približno tem času bo de denar v stari domovini tncK > izplačan. Zato svetujemo rojakom,, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več tak kor BOO X. Olll! K l* 'IM * * S.... 1.10 100...« 20 00 rlO--------9.10 110.... 22.00 . 15--------3.10 120.... 24.00 ' 10.... 4.10 130.... 26.00 I 25.... 6.10 140.... 28.00 t 30.... 5.10 160.... 30.00 36.... 7.10 160.... 32.00 40.... 8.10 170.... 34.00 . 41.... 2.10 180.... 38.00 60.... 10.00 190.... 88.00 " 65--------11.00 >00... 40 00 > 60.... 12.00 260.... 60.00 . 65.... 13.00 300.... e0 00 70.... 14,00 85».... 70.0J 75.... 15.00 400.... 80.00 80.... 16.00 450.... 90.00 •5.... 17.00 100*00 > k GLAS NARODX 21. DECEMBRŽ, 1911, ^ ~~ ~ "GLAS NARODA" (Slovenk: Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (« corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BEXEDEK, Trwwm. » Place of of the corporation and •ddnesaes of ftbove officers : fe>2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, htv York City, K.Y. Zft Cflo leto velja Hit za Ameriko in Canado........................$3.00 - pol ietft....................... 1.50 ** leto za mesto New York........ 409 - poi If ta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za v«e leto —........4.60 " " pol leta............. 2.56 ......četrt leta............ 1.70 ••GLAS NARODA*' izhaja vsak dan izvzerofii nedelj in praznikov. "glas Naroda-' ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly (8.00. v AJmUxtrowrt on a«i mmnt Dopisi brez podpis« in osobnosti se ne pr> občujejo. - Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov prosimo, da se nam tudi prejftnje blvaliiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. _'■Ngjjgg^_ "Nevarna" ideja. —o— Glasom poročila generalnega poštnega mojstra Burlesona ni imela posta Združenih držav prvič, odkar obstaja, nikakega deficita. Nasprotno se je izračunalo, da bo imela nekako tri milijone in pol dolarjev čistega dobička. To dejstvo je napotilo generalnega poštnega mojstra, da je vnovič predlagal podržavljenje brzojava in telefona ter je kot predkorak za to podržavil brzojavni in tele- i sistem na Havajskem otočju. v A laski in Porto Ricu. V njegovem poročilu se glasi: "Brzo-jav in telefon sta naravnim potom i/rasla v monopol ter spadata pod državno kontrolo." S tem pa je dregnil Burleson v sršenovo gnezdo. Podržavljenje teli obrh velevažnih in neodoljivih naprav se je že večkrat priporočilo. Vselej pa je naletel tozadevni predlog na oster odipor. To je lahko umevno. Te naprave dajejo tako ogromen dobiček, da je povsem naravno, če so se interesenti obrnili proti tej "nevarni" ideji. Z velikim veseljem je kazalo bur/oazijsko časopisje vedno na dejstvo, da je ukazovala zvezno upravi jena pošta vedno primanjkljaj ter je izjavljala, da bo izguba še večja, a ko se bo podrža-vilo brzojav in telefon. To dozdevno odločujoči ugovor, katerega se je splošno priznavalo, je sedaj brez vsake vrednosti. Glasom poročila generalnega poštnega mojstra ni prebitek posledica slučajnih okoliščin, temveč ga je pripisovan v prvi vrsti uspehom paketne pošte in poštne hranilnice. Ogorčenje nekega dela buržo-ftzijskega časopisja glede tega nameravanega vmešavanja v posvečene pravice profita je precej splošno in intenzivno. Članki v listih pa so ravno dokaz, kako se celo stvar pretirava ter obrača pozornost na druga polja, ki nimajo ničesar skupnega z vprašanjem, ki pride v poštev. Nasprotni časopisi čutijo, da imajo o-pravka s principom. Ta princip pa je utemeljen v razvoju narodnogospodarskih razmer modernega časa ter postaja z vsakim dnem nnjnejši. To pa gre preko razumevanja slepih priganjaeev kapitalizma. Mogoče ni dežele, v kateri bi bilo težje pripraviti ljudi do razumevanja prednosti, katere vsebuje zvezna posest takih javnih naprav. Raditega pa je potreba najhujše agitacije, da se vcepi ijudem misel in prepričanje, da se mora take javne naprave po-državiti, nakar bi prišle v korist splošnosti in ne posameznikov, ki vlečejo sicer od tega največje dobičke. Kedor rojakov ve za naslov g. FRANKA PUCELJ, ga prosi-nio. ^la^ga nam ^Mroča. Doma Dopisi. ; Gowanda, N. Y. — Z delom ne gre še posebno slabo in tudi ne predobro; delo se težko dobi in je veliko brezposelnih, posebno veliko je Poljakov. Slovenci prihajajo sera od vseh strani, ker pa ne dobijo dela, se zopet poslove. Tukajšnja slovenska naselbina je v enem letu močno narasla, kljub temu imamo pa le eno društvo in še to bolj počasi napreduje. Kaj je temu vzrok! Jaz bi rekel, da premalo zanimanje za dobro stvar. Veliko je tukaj rojakov, ki niso pri nobenem društvu. Kaj taki mislijo, mi ni znano. Včasili sem že slišal katerega, ki pravi: E, kaj mi bo društvo, saj sem zdrav in mlad! Treba je malo premisliti, da človek ni vedno mlad, pa tudi nesreča in bolezen nikoli ne počivata. Danes si zdrav in vesel, jutri te pa lahko zadene nesreča ali pa ti že zapoje mrtvaški zvon. Rojaki, pristopite k društvom in pridite pod okrilje naše slavne Jugoslovanske Katol. Jednote, ker ona je dobra mati svojim članom in lepo skrbi zanje v nesreči in bolezni. Poroke se pri nas zelo hitro vrste, kar je vsekakor dobro znamenje, O sedanjem evropskem klanju se tudi tukaj včasih malo pcxpričkamo, ker se še dobijo rojaki, ki se potegujejo za našo mačeho presneto Avstrijo, ki nam Slovencem niti ni dala dosti kislega zelja, še manj pa pravic. Vsem rojakom želim vesele božične praznike in srečno novo leto! — Louis Skube. Fort Mills, Philippine Islands. Dovolite, da se zopet malo oglasim iz teh daljnih krajev. Sedaj se je tukaj zopet malo izpreme-nilo. V zadnjih par mesecih je mnogo dosluženih vojakov odšlo nazaj v Združene države, sedaj je pa prišlo na dveh parnikih toliko novineev, da so vse izpraznjene prostore napolnili in jih pridno vežbajo. Pred nekaj dnevi so imeli v eni tukajšnjih utrdb strelne vaje z dvanajsfcpalčnimi možnarji in so dosegli prav krasne uspehe. Lepo je opazovati krogi je, ki žvižgajo do 5 milj visoko v zrak in potem v velikem loku padejo v morje. Angleška križarka je bila precej blizo tarče in je z zanimanjem opazovala, kako pravilno zadevajo velikanske kroglje. Sploh so Amerikanci dobri strejci kot sem tukaj videl. V naši utrdbi bomo imeli strelne vaje decembra; ini imamo tudi 12palčne topove, samo da so daljši od možnarjev. Možnar je dolg 11 čevljev, top pa 42 čevljev. Sploh je to strašno orožje, o čemur so se Evropejci v tej strašni vojni že prepričali. Tukaj se imamo kakor ponavadi. Različne telovadne igre in športe imamo vsak dan, prvo mesto zavzema seveda base-ball igra in druge take reči. Prostor za igro so zgradili z velikimi stroški, ker ni na tem otoku (Corregidor) toliko ravnega sveta, da bi človek brez skrbi šel okoli. Same skale in med njimi krasno tropično drevje. Sedaj gradijo igrišče skoraj na vrhu, kjer bo prostora za vso posadko za vežbanje. Od pomola do vrha, to je do svetilnika, vozi električna železnica vsake pol ure, s katero se vozimo na iz-prehod k morju. — Ko prebiram tukajšnje časopisje, vidim, kako so Nemci oholi. Listi namreč dobivajo brzojavke od različnih a-gentur, med njimi je tudi "Ost-asiatiseher Lloyd"; ker tukajšnji listi niso posebno naklonjeni Nemcem, so te okrajšane brzojavke po svoje razlagali, seveda na škodo Nemcev. To jih je tako u-žalilo, da je dotična agentura enemu tukajšnjih listov ustavila pošiljanje brzojavk, drugi dan se je pa dotični list lepo ponorčeval iz Nemcev. Vseeno mi je Glas Naroda še najljubši, kjer berem vse, kar se tiče Slovencev. Druge vojne novice pridejo sem pozno in me ne zanimajo, ker tukaj berem vsak dan sproti ravno iste stvari. Pač bodo imeli letos žalostne božične praznike, na Slovenskem in za vse to so odgovorne kronane glave "Nj. Veličanstva" in druge take osebe. To se godi v "civiliziranem" 20. stoletju. Jaz sem sam vojak, pa ne zato, da bi se pretepal, ampak zato, da varujem nevtralnost in se obenem kaj naučim. — K sklepu želim vsem rojakom širom Amerike vesele božične praznike in srečno novo leto. — Jožef Marela. NI S^&BNSKI DNEVNIK V ZD^,MŽAVAH. NAROČITE SE Varšava. V sedanji vojni vzbuja Varšava posebno pozornost in zato bo morda tega in onega zanimalo izvedeti, kako je kaj bilo v Varšavi pred vojno. Varšava ima svojo posebno družabno konstrukcijo. V tem mestu žive namreč tri družbe, ki se med seboj razločujejo o tipu, po jeziku, po veri, po navadah, po načinu življenja in po idejah, da, celo po obleki. Te tri družbe, ki imajo sicer med seboj mnogo stikov, pa so — govorim le o tem, kako je 'bilo pred vojno — vendar v vednem navskrižju, so poljska, ruska in židovska družba. Poljakom na Ruskem se je po delitvi dobro godilo, medtem ko Poljaki v Avstriji takrat niso imeli vzroka, da bi bili zadovoljni. Toda to se je spremenilo po poljski vstaji; v Avstriji se je začeli Poljakom dobro goditi in bili so kmalu negovani Ijubljen-c ivlade, dočim je na Ruskem zavladal krut sistem. Vsa uprava na Ruskem Poljskem, vojaška in civilna, je postala ruska in to je povzročilo, da se je naselilo v tej provinci vse polno Rusov. Vsi državni funkeijonarji so bili Rusi. po jeziku in po veri. Poljska družba je bila strogo katoliška. Poljakom, živečim med pravoslavnimi Rusi in luteran-skimi Nemci, je bila cerkev res mogočna zaščitnica njihove narodnosti in zato so se je s takcf vnemo oklenili. Strastno so čuvali svoj jezik in gojili z ljubeznijo in požrtvovalnostjo svojo literaturo in svojo umetnost, ki sta obe vseskoz narodnega značaja. Birokratski element je bil v poljski družbi le maloštevilen, kajt. zgodilo se je malokdaj, da je kak Poljak dobil uradniško mesto, iz vzemši pri železnicah. Poljske družbo so tvoril v prvi vrsti bogati aristokratje, ki so živeli v( Varšavi iz nekake tradicije, izhajajoče še iz onih časov, ko so bili vse javne službe rezervirane poljskim plemičem. Dalje so bil. v družbi bogati posestniki in pa neodvisni inteiigenti, advokatje, zdravniki, pisatelji, žurnalisti, u-metniki in privatni uradniki. Poljaki in Rusi se niso marali. Rusi ljubijo Varšavo, morda zato ker je — izvzerasi Petro grad — najbolj zapadno civilizirano mesto v ruskem carstvu. Časih so Varšavo imenovali severno Flo-renco in zaslužila je to imenovanje. Občevanje med Poljaki in Rusi je težko ne le vsled naravnih predsodkov in ljubosumnosti, ampak poglavitno zaradi jezika. Izobraženi Poljaki so vsi ruskega jezika popolnoma zmožni, saj je v javnih šolah ves poduk ruski. A če tudi je Poljak ruskega jezika zmožen, govoriti ga neČe. Jezik mu je usiljen in kadar ni njegova zakonita dolžnost, da ga govori, ne spraviš iz njega ruske besede za nobeno ceno. Pred sod-nijo in sploh v uradih mora tudi Poljak ruski govoriti, a v privai^ nem in družabnem življenju ti ne izgovori po ruski tudi Če je še taka zamera. Rusi znajo pa poljski samo za silo. Ker je v uradih vse ruski, se jim ne zdi za vredno, da bi se poljskega jezika naučili in zato mu jeziku na napetost med Rusi in Poljaki skoro nemogoče, če bi ne znali eni in drugi francoski. Nič ne kaže bolje krepke življenjske sile poljskega naroda, kakor dejstvo, da z železno trdovratnostjo skrbi za veljavo svojega jezika. Vzlic francoskemu o>bčevalne-mu jeziku jen aetost med Rusi in Poljaki v Varšavi velika. Mnogo pripomore k temu, da odlično poljsko meščanstvo sploh ne mara imeti stikov z Rusi. Poljska aristokracija je vsled swje vzgoje v družabnem oziru nekoliko internacijonalna, meščanstvo pa je ponosno, skozinskoz narodno in nepopustljivo. Vse polno je takih poljskih meščanov, ki pravijo, da noben Rus ne sme v njihove hiše. Še strasnejše in brez-obzirnejše pa so poljske žene. Tako so vnete za poljsko stvar, da se niti ne zmenijo, kake sitnosti in težave morajo njihovi o-troci prestati od ruskih učiteljev v šoli. Poljski starši prepovedujejo svojim otrokom vsako občevanje z ruskimi otroci. Vsled tega poljski otroci niso izvežbani v ruskem občeval nem jeziku in se morajo torej šolske lekcije od : besede do bekede na pamet učiti. To je silna težava, a ravno poljske matere ne odnehajo niti z& : las. Tako je bila ^i110 nepre- in med Rusi. Časih zadobi prav čudne oblike. Tako na primer je bilo pred kakimi 20 leti v Varšavi ustanovljeno rusko gledališče. Poljaki so bili jeze iz sebe in so na dan o-otvoritve vprizorili posebno demonstracijo, pokupili so namreč vse prostore, v gledališče pa ni šel nihče. Ker poljsko časopisje ni hotelo nič poročati o ruskih predstavah, je polieija spisovala ocene in je časopise prisilila, da so morali te recenzije priobčeva-ti. Poljski žurnalisti so se maščevali s tem, da so policijske recenzije namenoma napačno v smešnem smislu prelagali na poljski jezik.' To nasprotje je šlo v vseh ozi-rih do skrajnosti. Nikoli ni bilo Poljaka v gledališču, kadar se je igrala carska himna, nikoli niso Poljaki nič dali za dobrodelne namene, če so jih bili deležni tudi Rusi, vedno in dosfedno so izvajali načelo: Rus je sovražnik Poljaka. Židovska družba v Varšavi je velika in Žid je so si ohranili vse svoje posebnosti. Svoj jezik imajo — nemško-židovsko-poljski žargon — in poljski se uče tako kakor mi francoski, dasi so že šest-sto let v deželi. Židje se drže svojega jezika ravno tako trdovratno, kakor Poljaki svojega. Se kot izseljenci v New Yorku in v Londonu ga goje in imajo tam časopise in gledališke predstave v tem žargonu. Tudi svojo obleko imajo. Oe ima kdo v Varšavi uniformo, je to gotovo Rus, če je meščanski oblečen pa Poljak ali tujec, Žid pa nosi do tal segajoč kaftan in posebnega kroja čepi-30. Orijentalsko izgledajo in če vidiš v večji skupini na trgu, se i zdi, kakor da si v starem Jeruzalemu. Kakor se razlikujejo od Rusov n Pojakov po veri, po jeziku, po obleki in po tipu, tako se raz-ikujejo od njih tudi po soeijal-.lem poklicu, vsi se bavijo izključ-io s trgovino. Poljski Žid nima lič zaupanja v zemljiško posest; tudi najbogatejši Židje imajo ves svoj denar naložen v zavodih in / papirjih. To se je ohranilo iz časov, ko je bilo še mogoče, da io Žide kar,; pregnali iz kakega i kraja in jim zaplenili posestva. Tudi z industrijo se bavijo Židje v Ruski-Poljski le izjemoma. Trgovini pa so naravnost strastno udani. Tudi Židje se ne razumejo dobro ne z Rusi, ne s Poljaki. Ta-Rusi kakor Poljaki ne marajo Židov, ki so se vsi priselili pred itoletji iz Nemčije; Židje so bili lz poljske in iz ruske družbe vedno izključeni, kar je gotovo mno-*o pripomoglo, da so jim ostale vse njihove posebnosti. Zlasti se je v zadnjih letih poostrilo nasprotje med Poljaki jn Židi. Po-itični pritisk ruske vlade je poljsko prebivalstvo navdal s skrajnim nezadovoljstvom, ne le proti Rusom, nego tudi proti Židom, ki so se vse bolj približevali Ru-1 >om. Vrh tega je zemljiška posest, ki je skoro vsa poljska, izgubila mnogo svoje vrednosti, dočim so Židje silno obogateli — in to je tudi poostrilo nasprotje. Tako je varšavsko prebivalstvo razdeljeno na tri skupine. Vsaka je do vojne živela zase, vsaka se je ločevala od druge kar je najbolj mogla, vsaka je misli-,la, da ne more obstati, če drugi ne izpodnese taL Na tako uničenje pa do vojne resno še misliti ni bilo. Ruska družba je imela na svoji strani vso upravo in vojaško moč države, poljska družba je reprezentirala nravno in intelektualno dušo celega poljskega naroda, vse njegove ideje in vso njegovo gospodarsko silo, židovska družba pa je potegnila v svoje roke važne socijalne funkcije in ogromno mnogo premoženja. Š. v "Slov: Narod". Psiček v vojni Že od avgusta meseca spremlja 1 nekega oficirja po severnem bojišču njegov psiček. Gospodar in psiček sta bila že v 19 večjih in manjših bojih, pa se jima ni še nič zgodilo. Oficir je pisal svoji materi o vojnih doživljajih in pravi v tem pismu o svojem psič-jkn: Streljanja je vajen od manevrov, a rusko streljanje ga je vendar naredilo nervoznega. Dasi že dolgo ni več bel, bi ga bil sovražnik lahko že ustrelil, a naši vojaki so mu napravili iz ru- i skega plašča suknjič in mu glavo ; in noge s čokolado rjavo pobar- ( vali, tako d0 in pet galon za •"}*(»•-•>• RDEČE VINO: ena galona $1.25 in pet galun za $5.00. prava domaČa slivovka: steklenica po pr avi trop in j ev ec: steklenica po $1.25. Zajedno pa naznanjam, da vsak teden koljem zdrave prešiče in izdelujem prav po starokrajskem načinu krvave, jetrne in mesene KLOBASE. Letos se bom tudi preskrbel s prekajeninii ple5eti in rebrcami. Za obilo naročil se priporočam s spoštovanjem Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N, Y. Kadar je kako drnStvo namenjeno kopiti bandero, uetave, rrgilje god bene instrumente, kape itd., ali pa ktdar potrebujete uro, verižico, privtf k • pntan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene »cene vpiaiat«. Epralpwe Vae atane le 2c. pa li bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite poaj. IVAN PAJK & CO., Ccnemaugb, Pa. Box 328. | J POZOR! POZOR! POZOR! C J K ! ' Edino te vrste slovensko podjetje v Ameriki. [ j [ j Moderna brusilnica in trgovina S i I v kateri imam na izbero najboljše šivalne ( f stroje po najnižjih cenah. ^JMMB^ f ] Poleg tega imam največjo zalogo impor- rafefflCTSBBKBlHfc'' • S tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, | S nožev, strojev za rezanje las in vsakovrst- f 2 no drugo brivno in rezalno pripravo. IMpTj^n ■ j Nadalje brusim britve, §kar- — nai je, nože in vse drugo orodje. Popravljam puške, sa- > J __ mokresein druge različne stva- * | 3D ri. Popravila kakor postrežba točna in zanesljiva Bi ■n po najnižjih cenah. Se priporoča lfiEA {K Karol Bauzon HI S BSOO St. Clair Ave, Cleveland, O. ju MiBiaiaiMfM J ' ' ' ' " - . . .1 ..iSSSB^SapB J ROJAKI. NAROČAJTE SB HA "01*48 NAHODANA|> IN NAJCENEJŠI DNEVNIK- J MAS KABOPX 21. DBCEMBBX »«■ Jogislovanski Katil. Jednita Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ADOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUJS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVBC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th. St., Calumet, Mich. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSJEC, 6413 Malta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF &IERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od druStva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva atv. 114., Ely, Minn. Yd dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli jatre naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« m na predsednika porotnega odbora. Na oenbna ali neuradna piima od atrani Hanov o* nebodt oiiiio Drafttveno glasilo t -GLAi NABOCX«, NOVICE [IZ STARE DOMOVINE. I s KRANJSKO. Padel na južnem bojišču. Kakor je poročal profesor Serko svojemu tastu, poslancu Josipu Zurcu v Kartdiji, je padel v Srbiji metliški sodnik Ivan Kralj. Rajni je bil po svoji pravičnosti in lju-domiJosti priljubljen pri svojih tovariših in pred ljudstvom. Še pretlno je odšel na jug, je mudil z večjim vojaškim oddelkom v Novem mestu. Dr. Joeip Pedobnik utonil v reki Drini. S srbskega bojišča je do£lo žalno poročilo o smrti rezervnega poročnika dr. Podobnika. Bil ji» večkrat v ognju; svojim prijateljem je sporočil marsikatero zanimivost z bojišča. Ko ni bilo več glasu o njem, se je čulo, da je utonil v Drini, kar se sedaj potrjuje. Pokojni doktor eapuši-a vdovo in tri mesece starega otročiča. Bil je zvest in priden uradnik pri deželnem odboru kranjskem in zabaven tovariš. Pokojni je bil doma pri Zatičini na Dolenjskem. V Novo mesto je poročal to žalostno novico prof. Serko. Ponesrečil se je dne 17. nov. 13 let atari Jože Majde iz Luže pri Dob3i'ičah. Peljal je voz ajde za so&edinjo, ki ima moža v vojni, in tekel zraven voza. Pri tem se mu je pa spodrsnilo in je padel pod voz. Zlomil ai je desno roko in o-drl na glavi precej kože do lobanje. Pripeljan je bil v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo. — V tej bolnišnici se nahaja tudi Janko Predovič, posestnik iz Hra-ata pri Suhorju. Sel je v Rajhen-burg na kupčijo, kjer ga je zadela kap. Ker je mož že preeej star, je njegovo stanje opasno. Teden ponesrečencev. Tekom enega tedna so pripeljali v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji sledeče ponesrečence: Drobnič Jožef, 17 let stari gozdni delavec iz Žalne, je žagal s svojim očetom v gozdu neko deblo, pri tem mu jo padlo rfa noge in zlomilo levo nogo. — Jože Velšt, posestnik v Družčah, si je pri napravi drv '.zlomil levo nogo. — Jožef Meše iz Roba je napravljal drva v gozdu in jih spravljal v dolino. Pri tem ga je konec enega debla zadel v desno nogo in mu jo zlomil. — Ri-hard Spreitzer, posestnika sin v Mittenwald pri Planini, je vozil napravljena drva domov. Med vožnjo so se zrušila drva na njega. Obležal je z zlomljeno levo nogo. — Fran FrankoviČ iz Malega Bana pri Št. Jerneju, je dobil pri te-jježu precej ran na glavo. Povod tapeža je bil alkohol. Vodiika Johanca zopet obao-pna. Ker je znana vodiška Jo-p banca zopet začela s sleparijami in to pot gleparila v škodo Rdečega križa, je bila obsojena pred ljubljanskim sodiščem na 10 te-\ duo v strogega zapora, poostrene- žiščema na teden. Kakor se vidi. postane Johanea stalni gost ljubljanskih zaporov. Nov list. V Ljubljani je začel izhajati nov list "Delavec*', ki naj služi slovenskemu delavstvu kot informativen organ. List izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Poročil se je 26. nov. trgovec! Josip Kobe iz Novega mesta z go-spieo Milko Tornic iz Trebnjega. ŠTAJERSKO. Odlikovanje. Frane Škrget, 24-letni posestniški sin, doma na Gomili. župnija Sv. Bolfenk pri Središču, desetuik pri 87. pešpolku, je dobil srbrno kolajno JI. razreda za izredno hrabrost pred sovražnikom. Škrget je bil 29. avg. poslan na patruljo in tam je trčil skupaj z mnogo močnejšo rusko patruljo, s katero so se slovenski fantje v nekem gozdu spoprijeli in zmagali. Več Rusov so ujeli in prinesli poveljstvu važna poročila o ruskih postojankah. — Drugi odlikovanec je Alojzij Rudolf, 27-letni posestnik in kovač v Here-ruancih pri Sv. Bolfenku. Imenovani je rešil nadporočnika, ki je težko ranjen ležal v nekem potoku. Rudolf se ni oziral na to, da so se nahajali Rusi v neposredni bližini. Naložil je častnika na ramo in kljub silnemu ruskemu ognju je odbežal z ranjenim poročnikom iz prednje bojne črte ter ga zanesel na varno. Rudolf je dobil za svoj junaški čin srebrno kolajno IT. razreda. — Oba vojaka sta se vrnila zopet v boj. Drugi dan je zadel oba ruski šrap-nel. — Dne 8. sept. je ruska arti-lerija zapazila avstrijsko poljsko kuhinjo. Takoj jo je začela silno obstreljevati. Kuharji so morali zbežati in kuhinjo z vso opremo pustiti. To je videl Karol Blatnik, računovodja pri prvem bosanskem polku. Takoj je v družbi z drugim računovodju hitel rešit poljsko kuhinjo, kar se jima je tudi posrečilo. Nista se menila za točo krogel in strašni ogenj srap-nelov in granat ter sta srečno rešila kuhinjo in sebe. Računovodja Karol Blatnik, kateri je doma pri Sv. Juriju pod Taborom v Sav. dolini, je bil za ta hrabri čin odlikovan s srebrno kolajno. — Istotako je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost Franc Močnik, računovodja pri 7. pešpolku, doma od Sv. Martina na Pa k i. Pet bratov v vojni. Posestnica Neža Stuhec iz Lahonc, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu, ima 5 sinov, kateri so bili poklicani v vojsko. Najstarejši sin Vincenc služi pri 26. ernovojniškem polku in je star 27 let. Sin Martin služi pri 4. trdnjavskem polku, star je 35 let Jožef je pare^iik pri sanitetnem oddelku št. 17, star je 31 let. Lov- v Skadru v Albaniji. V Srbiji je bil težko ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Ormožu; star je 24 let. Najmlajši sin Marko služi pri pionirskem bataljonu št. 3 in je star 23 let. Dobil je v Galiciji srebrno hrabrostno kolajno I. razreda. Vsi skupaj so odslužili 14 let pri armadi. Pač redek slučaj in težko, če pridejo vsi nazaj na našo krasno slovensko Štajersko. . V ruskem vjetništvn se nahaja Matevž Deželak, doma od Sv. Miklavža nad Laškim. Dne 25. nov. so dobili od njega dopisnico, katera je bila oddana dne 6. nov. in nosi 5 ruskih in 1 avstrijski pečat. Nahaja se v Akarsku, guber-nija Saratov. Še živi. Rudolf Simonič, bivši načelnik mariborskega Orla, še živi in se ni nahajal na ponesrečenem podonavskem čolnu "Te-meš*', kakor se je zadnjič poročalo. Simonič se nahaja na topovskem čolnu "Bodrog". Padel pri Lvovn. Sv. Peter pri Mariboru. Pravijo, da potapljajoč se človek še za slamo prime, ki plava po vodi, da bi se rešil. Tam se godi tudi nam. Ko smo slišali, da so nekateri naših vojakov padli v vojni, tolažili smo se: Menda pa to ni on. — Padel je, padel, pa še mrtev ni. — Rusi so ga ujeli in sedaj biva v kakšni bolnišnici na Ruskem in ne more pisati. —- Tako in enako smo se tolažili, a zaman. Te dni smo dobili natančno poročilo, da je padel pri Lvovu v Galiciji Janez Črnko, kmet v Nebovi št. 31 na Kunačevem posestvu. Zapustil je ženo s tremi otroci. Rojen je bil v Zimici. Priučil se je tesarskega dela ter bil kot priden in zvest delavec daleč na okrog jnan. Pogreb črncvojnika. Devica Marija v Puščavi. Dne 15. nov. se je vršil v naši fari pogreb na železnici ponesrečenega črnovojnika Antona Steier, kojega se je udeležila vojaška straža občine Kamen in mnogo občinstva. Žalujoča vdova s tremi majhnimi otro-čiči je vzbudila občno pozornost in sočutje, nje bolest in obupncst privabila je marsikomu solze v oči. Komaj pa je naš župnik končal mrtvaške molitve za rajnega ter, nato zapustil pokopališče, so se slišale ob grobu v spačeni nemščini izgovorjene besede nekega uradnika: "Proč od tukaj, tu sem jaz gospod!" Na bojnem polju ranjen je bil v glavo 19. oktobra bivši načelnik ptujskega Orla Mihael Meno-ni, desetnik pri 10. stotniji domobranskega pešpolka št. 27. Sedaj se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Gajiški begunci. Iz Vurberga. Naš grad je postal zopet živahen, kot je bil v nekdanjih časih. Ga-liški begunci stanujejo v njem. Koncem septembra je prišlo o-krog 30 Rusinov in Poljakov. Drugi so sledili v začetku oktobra. Dne 19. nov. pa je prišlo kar 150 Judov in 36 kristjanov-Polja-kov. Začudeno so gledali naši c-troei te gališke Jude z njihovimi črnimi lasmi in dolgimi suknjami. Toda Judom ni bil po volji vur-berški grad, gradu pa ne Judje, zato so zopet odšli 23. novembra, kristjani-Poljaki pa so ostali. Poročil se je pred odhodom na bojišče 25. nov. v cerkvi sv. Magdalene v Mariboru vojak-rezer-vist, inštruktor novincev^ Ljude-vit Kacijanar z gdč. Pepco Stuhec, sestro kaplana Stuhca pri , Kapeli. Duhovniška vest. Anton Kuhar, kaplan v Solčavi je prestavljen na Ljubno v Savinjski dolini. PRIMORSKO. Denuncijacija pred sodnijo. V Gorici se je moral zagovarjati g. Andrej Gabršček pred kazenskim sodnikom zaradi prestopka razža-ljenja avstrijske vojske. Bil je o-proščen, in sicer tako sijajno, da je razsodba z razlogi vred obenem najhujša obsodba denunei-janta. Stvar je taka-le: Natakar Pietro Basilio je ovadil policiji in pozneje izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, da sta bila Andrej Gabršček in Adolf Urban-čič v soboto pred mobilizacijo 25. julija med 8. in 9. uro zvečer v točarni "Pri zlatem jelenu", kjer sta živahno govorila o preteči vojni. Basilia je to zanimalo, zato se je ustavil par korakov daleč in poslušal. Gabršček je med drugim dejal, da avstrijski vojaki niso za nič, Urbančič pa je govc-ril nekaj o "streljati", česar ni razumel. V točarni sta sedela še dva neznana mu moža, z ulice pa se je vspela na okno neka možka oseba. Na to ovadbo je bil Gabršček zaslišan že na goriškem gradu, kjer je bil interniran, in 16. nov. je stal pred sodnikom. Gabr-ščeku se je posrečilo z mnogimi pričami dokazati, ga Ipritične- e tem jelenu", ker je bil v gostilni v pri Paliču proti Soškemu mostu, i kjer so imeli tiskarji iz Gorice in i j Trsta sestanek. Tudi običajni e gostje pri Jelenu so izključili, da -jbi bil Gabršček takrat tam na-!- vzoč. Lepa je tudi ta, da niti Ur-tjbančiča ni bilo takrat pri 'jelenu. iJKonečno je prišla za pričo še go--Jspa Happacher, lastnica hotela ["Angelo d' oro", ki je živahno i opisala Basilia, da je to človek, - kateremu se ne sme verjeti nobe-. ne besede, da si z največjo lahko- - to izmišljuje o drugih ljudeh cele i historije in to na način, da posta- - nejo lahko nevarne itd. — Sod- - nik dr. Vinei je proglasil oprostilno razsodbo z motivacijo, da je i Gabršček sijajno dokazal svoj ; alibi, t. j. da ga niti ni bilo pri - Jelenu, toraj da je podtikano mu - razžaljenje popolnoma izmišljeno; ■ sicer pa da ovaditelju in priči Ba- ■ siliu ne gre nikake vere itd. Gabršček se je zagovarjal sam. i Dva soseda — devet sinov v ■ vojni. V Ložicah sva dva soseda, , ki imata skupno 9 sinov v vojni. . Anton Gabrielčič, podomače Mi- • hov, inm 4. in N. Gabrielčič, po-' domače Šimen, ima pa 5 sinov. Morilec tržaških, kočij ažev naj-, den. Tržaški " Piccolo" poroča: • V kaznilnici v Kopru internirani l kaznjenec Aleksander Hamerle. 1 ki je obsojen na 10 mesecev ječe ' vsled tatvine, je priznal, da je u- moril leta 1907. v tržaški okolici ■ 3 kočjaže in jih oropal. Priznal je : tudi, da je neko damo umoril, raz- sekal in vrgel v morje. Priznanje 1 da mu je izsilila pekoča vest. Poročil se je Anton Sovre, nam. gimnaz. učitelj na goriški slovenski gimnaziji in e. in kr. poročnik v pešpolku št. 96, z gospieo Albino Sch<»ner iz Krškega. I HRVAŠKO. Čudež v Zagrebu. Zagrel>ški listi proglašajo za pravi čudež, da se je pojavila po dolgem času na zagrebškem trgu kmetica, ki je prodajala jajca. Prodajala je jajce po 14 vin. Zagrebčanke so se malodane steple za jaica. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za. leto IQIS Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williams J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno n-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštni, no vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštni-no vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virgi-' nia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho. V naši podružnici "Frank Ba-ksv, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ol, pri L. Balantu v Barber-tonn, O., in pri Frank Lebenn ▼ Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-» lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, aaj ss OKtapa na te cena. IBMMflLra&HM NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-1 da in v državi Ohio naznanjamo, i da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravo vel javna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem ' Upravništvo Glas Naroda. POZOR, KOVAČI! Prodam, takoj lepo urejeno ko-! vačnico 36X50, hišo s 5 sobami in vse pohištvo, vsakovrstni stroji in gasolin stroj 4 konjske moči. Vse to je na dveh lotih. Mesto je novo in dovolj dela za tri kovače. Pišite na naslov: Anton Waeak, (17-21—12) Big Piney, Wyo. PRIPOROČILO. Dva Slovenca, ki igrata na ban-donion in flavto, se priporočata rojakom za vsakovrstne plesne veselice. Igrata starokrajske in ameriške komade. Pišite na naslov: Leo W. Ivnik, 1134 Hickory St., Joliet, 111. (19-21—12) IŠČEM deklo za v kuhinji. Plača $15 in več na mesec. Oglasite se na: Frank Mikoletitz, P. O. Box 42, Crosby, Pa. (19-22)—12 VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri m aa-ly* mtravali potovati v staro jHT* domovino ta teden ali na* T meravajo potova v prt. hodnje, nsj ostanejo na svo-W jih mestih, ker so vse paro-brodne dražba prekinila za W nedoločen čas s prometom. Kadar se sopet razmera pre-■F' drugačijo, bodimo pravo- ■ VP* časno poročali na tam me-sta. Tvrdka Frank Saksar. HARMONIKE bodisi kakoritaekoll vrst« iadetajna ta popravljani po najnlijih eecmb. a telo trpežno in sanesljlvo. V popravo aana-■IJivo vsakdo polije, ker sem ie nad II let tukaj ▼ tem poslu In sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vaam«fla kranjske kakor ts« druge harmonik« ter računam po delu kakorlno k4« bb-btsva bres -rpnient JOHN WENZEL, 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI J priporoCa m vsem ' Slovenskim tam-bnraikim zborom, | kakor tudi posa- j meznikom, ki Iju- I bi jo tambuie. V I tej tevsxai se izde- | lnjejo tambure po | tuJnoTej iem siste- i ■tu ln asjpopalaej- J ilk maefcsiiklh na- j Okrašene bo z bi- I seri in vsakovrat- | ni m i roiamL | Velika salogt i vsakovrstnih goda) j in najboljlih gra» j mofonov ter finih I Bloveuskih p!oSč L | Veliki llustrova- | ni cenik a slikami j polljem vsakem« • Ivan Benčic 4054 St. CUir Avs., Cleveland, Ohio. Najmodernejša. ■ TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine ponizkihjcenab. Delo olrano.^Izrriflje pmodej drofe jtzftk • Unljsko orgfinlzirsumm Posebnost m draitoai pnvfla, skrobik^pau^^ca^ttl Vsaaaročilapožljite"cug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. as EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. % Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. S41 East Okla St., £ Allegheny] N. 3. Plttebv«. Pa. Nasproti "Hotela PstIIdcs -- Kar iter. 1.12. S lo 4 vozijo rssemo maje dlt« * * • * * * frAAAAAAAA A A ^ - - - - . Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........$1.00 galon I Iwes............65—70c. galon Katawba....----75— S0c. galon | Rudeče..........55—G0c. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokraj3kem načinu žgana kot DROZENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrže samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. J » f f f T V v f fVVVVVVVVVVVVVff r~l — m m — — - ^ » ■ ■ » ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ IS m mmmrn m m m p ■ ■ m Mmm SwS rnmmm w—mm — mi i Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost ]e> pri 28 palclH. i jO Cena 15 centov. ' Zadej jejnatančen popis koliko obsega kaka država, kolikolima*vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, I Belgije m Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov, i Naročila in denar pošljite na: | Slovenic Publishing Company, ! 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. PošiljbfeTč ne pridejo y sedanjem času tako brzo naslovniku v roke; pač pa v teku 20 do 24 dni. 100 K je sedaj $20 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. Frank SaJk* ■■■■■»» 11 t & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. j SLAVNI ODBOR* Predsednik: Frank Bakeer, SS Cortland St, New Tact, X T. Podpredsednik: Paul BchneUar, Calumet. Midi. Tajnik: Prank Kerie. 2711 8. Xlllard Ave., CU«n Shjijnlfc: Geo. k Broad, Wkj, Wnn. < OlRKKTORUi DirelrtertJ obetoji la jednefa aaatopnlka od T*eh SloTensklb podpornih organlaadj, od neb Slovenskih listov In od vseli samostojnih drultev. ansmke, knjlilce In rue drugo se obrnite na tajnika: Frank Karta, ST11 S. Mlllsrd Ave.. Chicago, lil. Tudi tss denarne poSUJatve paiUJajte na ta Narod ld ne skrbi sa svoje reve, nima postom med efvUlaovanlml narodi Človek ki ne podpira narodnih ■svodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega BavetUfia. MAŠI ZASTOPNIKI, ] kateri to pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse drugo v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. S an Francisco, OaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. LzadviUe, Colo.: Jerry Jam elk. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Cos t ell o (The Bank Saloon). Walsenbnxg, Colo.: Ant. Isf-ich in Frank Blatnik. Iidianopolii, In ® ® NAJBOLJŠA WWW& ~ SLOVENSKO-ftNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, b bo-delovanjem več strokovnjakov, je JSjKi založila Slovenic Publishine Co., 82 Cortlandt Street, New Yore, N. Y. cms ▼ platni rauQSUO. Bqaki ? Qevdaai, 0. Mt agg mto T ftrwtud fr. SnkMT, 16N SL Q«r Avt^ M. 1. "olas naboda" js bdi ni slovenski dtibvnik v — ► >■ ■ ■iBfcf—— — mm ■ ■■■ i Izšla je lična knjiga: 1 "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal-' kanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po ' 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Na-1 roča se pri: Slovenic Publishing Co., ■ 82 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIG, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naa list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*'. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK X ®HB. OBJAVAH. e ■ n m—•—»—■ ■ ■ m --- -PO^ J* Itai idIMI 7 ^llfllj^^sab. ujoipcin«] - jffip' fgl^BSM^Ml ke tinktur« ob f Iffl^^aM^M mtn SIb— % tfjfl m ^E^H tinktur« la gVIlf' IbAlgiB AhwuiiMli U|F 1SH W*r HV - twkai la ■r m i/ » »oiklin. k*> K t*H jo rmfatio. mitajevl*-BtUa Mnl las* p«ocUjn»- yfi^H^^n^ hwtaU bi n« /^^mgswmfmmt' ■^■^mPBi^^^ Kifio teka naata moštml ▼ kaatlk tadmlh brada ta brka. ki aa bodo fspadala la na bodo »oatala ttra. O taka 8 inl popolnoma eadraTtm rarmaHaam. koatlbol. tr-«aaja pa rekah, noaah ta hrbtenlel. Bana. opaktt. am, bala. tura, krasta la kana ačssa. bndnka •otanja as«, aabllna Itd. odstranim ▼ tnb daak. Mota Bdiavlla so raalsU Irana v Wasblnataao. ———f- da so Cista ta najbolj asp sins PHtta takaj po eonJkl PoiUsm ea sastonj, JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th 8t^ Cleveland, O. rc^JWL ». Ona^ kl M taM mmSm adrarlla bsas iaerika ii Amerikanci, i ( o ^ Spisal EEV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCL Ni nai namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dnu Čudimo se le, da je povprasanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v atari de* ■evfnL r ^ I Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil Obsega. 11 raznih zemljevidov. na^20tih Btraneh in vsaka stran je 10i pri 13^ palca velika, Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Obaega^devet raznih zemljoridor •na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ !Viir*emljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vBa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povBod tud£označen obsegfpovršine, katero* zavzemajojposamezne države. Pošljite 26c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naBlov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem j odjemu damo popust, I Slovenic Publishing Company, rn 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. gnmpagnie Generale TraisaMpe ^Francoska feparobrodna dru2ba.)l Direktni črta do iHaire, Pariza, Slice, Inomosta ta LJubljana Poštni parniki so: OSVOVKNCK1* "LA SAVOmBaKClAIMSAlMV! "LA nUNCV •■■MraMJaka Mftravitta aMfravUaha laaSdrfHUke Kkspresni parniki so: , "Ckicafo", la Tonraine", "Rochambeao" b "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building1. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah is pristanišča številka 67. n. rojaki, naročajte se na "giias naroda", največji in najcenejši dnevnik. tm^mmm^ mmmmmmmmmm^ PtMMai Ouul lSSi n „ , w _ M BMT Denar mefeteproCI^S | sko ne podpirsts svojegs rojsks. §§ Pri meal dobits R izirstm domaČe rini I fslon po 75 e. in vsč. « Pri odjema več kot 10 geloa dajem pa« S past, ter se posebno pri porotam elaraim B iloveukim druitvam ob priliki kake tmc- Uea, tudi okibk sa sratbe. ■ V salofi imam izvretno domače klobase H in vaako vratno frocerijako blago, katerega m ljubi nai narod. Poiiljaza denar aa ese H ■trani sreta in parobrodne listke za vse M proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam & in kapafem avstrijski denar. B trrdko Frank m Bakaer sem ▼ trgovski aveal. Upravljam vse ■ v notarski posel apadajeCe dela, ker sem R javni ne tar. (Met«ry Public.) m prank jurjovrc; s 1SS1 V. 22mi SkMt. Okata, p • Frank Petkovsek ^ Javni Notar (Notary Public) M 718-720 MARKER STREET B waukbqan, ku1*. f PRODAJA fina vina, izvrstna unotko, f patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-phone 244 skih črt. „ .. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo Zastopnik in pogteno. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, UPRAVLJA t* v notarski počel spada-New York, M. Y. joča dela. ...... M ■ ............ "GLAS naroda" je edini six)vbn8ki dnevnik » zdr. državah, naročite se nanji imki