Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 11 (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta ‘25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo Številka 82. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica ‘23. Tel. ‘25-52. Uprava : Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Izhaja vsak torok in petek Ljubljana, torek 10. oktobra 1944 Preis - Cena L O'80 Maksimalni cenik za stavbeni les Na podstavi člena l. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dne 1. marca 1944, št. 19, Službeni list št. 03/22 iz 1944, komisar za cene za Ljubljansko pokrajino odreja: čl. 1. — Določajo se naslednje najvišje cene za stavbeni les: I. Hlodi za žago, smrekovi in jelovi, zdravi, ravni, brez lubja: lir 750 000 080 dolžina 4 m in 4.5 m, najmanjši premer 20 cm blodi za žago pod 4 m dolž. 26% popusta hlodi za žago od 4 m. dolž. navzgor, premer 10 do 19 cm, 10% (>opusta Za hlode za žago dolž. oiL 5 m navzgor veljajo ti pribitki: od 5 m do 7.90 m 10% od 8 m do 9.90 m 20% od 10 m do 12 m 40% nad 12 m in več za vsak lek. meter 10% II. Smrekov in jelov rezan les: Konično smrekove in jelove deske: dolž ina 4 in 4.5 m, širina od 10 cm navzgor, debelina od ‘20 mm navzgor: za m* lir I. razred, čislo 2000 L razred 1750 II. razred 1500 III. razred 1250 kakor pade od žage 1880 »): 1440 1230 Širina od 8 do 15 cin (podiner I. in II. razred, debelina 20 mm lil. razred, debelina 20mm kakor pade od žage, debelina 20 mm L in 11. razred, debelina 25 do 30 mm III. razred, debelina 25—30 mm kakor pade od žage, debelina 25 do 30 111111 Smrekove in jelove kratice od 1—3.75m, širina od 16cm navzgor: I. in II. razred Ul. razred kakor pade od žage Kratice od 2—3.75 m, širina od 8 cm navzgor, z največ 10% dolž. po 1 m: debelina 12—15 mm za 100 kg debelina 12—15 mm za Im’ deli. od 20 mm navzgor za 100 kg deb. od 20 mm navzgor za 1 ni® Pribitki: za paralelne deske za deske, debeline 10 nun za deske, debeline 1‘2 do 13 mm z;i deske, debeline 14 do 15 mm Za po naročilu prizmiraiie de-ske, na določene širine: širine do 15 cm » od 10 do 20 cm » od 21 do 25 cm » od 26 do 30 cm > od 31 do 35 cm > od 36 do 40 cm za dolž. od 5 do C m za deske in morale za doli. nad G m, za vsak meter ali začeti meter Žagani trami pn seznamu, s trgovsko običajno oblico: debeline do ‘20 X 20 cm, dolž. do 4 m in 4.5 m Pribitki; debelina nad 29 X 20 centimetrov: za vsaka 2 cm večfe debeline in širine dolžina nad 4.5 m, za vsak meter ali začeti meter ostrorobni trami za m® 10% Po dolgem na polovico prerezani trami: dolž. 4 do 6 m, debelina 8—20 in 10—20 cm is trgovinsko običajno oblico ostrorobni, pribitek za 1 m® 10% Tesani tratni (uso Triestc). smreka, jelka in bor; debeline do 16 X 21 cm, dolž. od 4 do 6 m debeline do 16 X 21 cm, dolž. od 7 do 8 m debelina do 16 X 21 cm, dolž. od 9 m navzgor debelina nad 16 X 21 cm, dolž. °d 4 do 6 m 1330 1500 1250 1380 1420 1190 1320 270 1320 250 1220 70 180 140 100 90 130 180 220 270 310 60 50 1600 30 50 1530 1070 1130 1190 1130 debelina nad 16 X ‘21 cm, dolž. od 7 do 8 m • 1190 debelina nad 16 X 21 cm, dolž. od 9 m navzgor 1250 isli macesnovi, povišek 320 Tesani trami, jelka, smreka in bor, dolž. 4 do 6 m, 27 X 27 do 40 X 40cm: povišek na cene '“razreda nad 16 X 21 cm uso Trieste 190 povišek na cene razreda nad 16 X 21 cm uso Fiume 320 Morali, dolž. 4 in 4.5 m: I. razred, debelina od 6 X 6 do 10 X 10 cm 1820 II. razred, debelina od 6 X 6 do 10 X 10 cm 1600 III. razred,, debelina od 6X0 do 10 X 10 cm 1380 kakor pade od žage, debelina 6X6 do 10 X 10 cm 1490 Polniuraii, dolžina 4 in 4.5 m: L razred 1K70 II. razred 1640 111. razred - 1420 kakor pade od žage 1530 Letve I. in II. razreda: debelina od 10 X 20 do 10 X X 30 111111, dolž. 4 111 2080 debelina od 12 do 15 X ‘20 do 40 mm,, dolž. 4 m 1870 debelina od 12 do 25 X 45 do 100 nun, dolž. 4 111 1810 debelina od 20 do 50 X 30 do 100 mm, dolž. 4 m 1750 debelina od 10 X 20 do 10 X X 30 mm, dolž. od 2 do 3.75 m 1970 debelina od 12' do 15 X 20 do 40 111111, dolž. od 2 do 3.75 m 1750 .debelina od 12 do 15 X 45 do KM) mm, dolž. od 2 do 3.75 111 1040 debelina od 20 do 50 X 30 do 100 mm, dolž. od 2 do 8.75 111 1640 Kakor pade »d žago: debelina od 12 do 15 X 20 do 40 111111, dolž. 4 111 1700 debelina od 12 do 15 X 45 do 100 111111, dolž. 4 m 1640 debelina od 20 do 50 X 30 do 100 mm, dolž. 4 111 1530 debelina od 12 do 15 X 20 do 40 111111, dolž. od ‘2 do 3.75 m 1580 debelina od 12 do 15 X 45 do 100 mm, dolž. od 2 do 3.75 111 1530 debelina od 20 do 50 X 30 do 100 mm, dolž. od 2 do 3.75 111 1410 Kratice: dolžina od 1 do 1.75 m lir 100 manj kot dolžine od 2 do 3.75 m Drobni trami, trgovsko običajna kakovost in oblica: dolžina od 2.5 do 6 m, debelina od 6 X 8 do 10 X 12 cm 1420 Krajniki: debelina 20 mm, dolžina, od 2 do 4 111 za lek. meter 4. III. Hlodi za žago, macesen: zdravi, ravni brez lubja: za 111® 1 1 v. lir dolžina 4 111 in 4.5 111, najmanjši srednji premer 20 cm 820 hlodi za žago pod 4 111 dolž. 20% popusta 650 hlodi za žago od 4 111 dolž. navzgor, 'premer 10 do 19 cm, 10% popusta 730 ostali pribitki za dolžine, kakor pri smreki ^ IV. Macesen: konične desko: dolžina 4 in 4..) m, širina od 16 cm navzgor, debelina od 20 111111 navzgor: za in* lir 2530 2080 1870 1370 1090 1630 I. razred, čislo L razred, II. razred III. razred IV. razred kakor pade od žage Širina od 8 do 15 cm: razred L in II., konično, 20 mm debeline 1750 razred I. in II., konično, 25 do 30 111111 debeline 1810 razred I. in II., paralelno, 20 mm debeline 1870 razred I. in II., paralelno, 25 do 30 111111 debeline 1920 razred III., konično, 20mm debeline 1270 razred III., konično, 25 do 30 111111 debeline 1310 razred III., paralelno, 20 mm debeline 1380 razred III., paralelno. 25 do •' 30 mm debeline 1420 kakor pade od žage, konično, 20 mm debeline 1430 kakor pade od žage, konično, 25 do 30 nun debeline 1480 kakor pade od žage, paralelno, 20 mm debeline 1530 kakor pade od žage, paralelno, 20 do 30 mm debeline 1590 Kratice: macesen, dolžina od 2 do 3.75 m, širina od 16 cm navzgor: razred L, od 20 do 30 mm debeline 1870 razred L, od 35 od 60 mm debeline 1970 razred 11., od 20 do 30 mm debeline 1640 razred 11., od 35 do 60 111111 debeline 1750 razred III., od 20 do 30 mm debeline 1200 ra zreli 111,, od 35 do 60 mm debeline 1310 kakor pade od žage, od 20 do 30 111111 debeline 1300 kakor pade od žage, od 30 do 60 111111 debeline ' 1920 Kratice od 1 do 3.75 m, širina od 8 cm navzgor, debelina od 20 mm navzgor 195 lir za 100 kg, t. j. 1320 Neobrobljeni macesen, mizarsko blago: dolžina od 2 do 4 111, »Roversi« 1640 Macesnovi morali: dolžina 4 jn 4.5 m: L razred 2090 II. razred 1870 III. razred 1420 kakor pade od žage 1750 Pribitek: dolžina od 5 do C m 100 Žagani macesnovi trami, po seznamu s trgovinsko običajno oblico: ■ debelina do 20 X 20 cm, dolžina do 4 m 1870 Pribitki: debeline nad 20 X 20 centimetrov: za vsaka 2 cm večje debeline in širine 30 dolžine nad 4 m za vsak meter ali začeti meter 50 ostrorobni trami 10% V. Hlodi za žago, bor: zdravi, ravni, brez lubja: za m® lir dolžina 4 in 4.5 m, najmanjši srednji premer 20 cm 750 za hlode za žago pod 4 111 dolžine, 20°/» popusta 600 za hlode za žago do 4 m dolžine navzgor, premer 10 do 19 cm, 10% popusta 680 ostali pribitki za dolžine, kakor pri smreki VI. Bor: konične deske, dolžina 4 in 4.5 m, širina od 16 cm navzgor, debelina od ‘20 mm navzgor: I. razred, čisto 2090 I. razred 1870 II. razred 1640 III. razred 1310 Za ostale sortimente in mere veljajo tozadevne cene jelovega rezanega lesa. VII. Jamski les: smreka, jelka, bor in macesen, sortiran v dolžinah od 1.60 do 5 m, debelina na tanjšem koncu 12 do 14 cm: za m® lir dopušča se 20% debeline 10 do 12 cm in 10% debeline 14 'do 18 cm . 570 VIII. Celulozni les: za m® lir smreka in jelka, brez lubja, prirezan na dolžine 1 in 2 m 450 IX. Drugi in jambori smrekovi, jelovi, borovi in macesnovi: dolžina 6.50 do 11.50 m navadno obeljeni, debelina na tanjšem koncu 12 do 10 cm, ista cena kot za ustrezajoči okrogli les za žago z dovoljenimi pribitki za dolžine. Dolžina od 12 111 navzgor, najmanjša debelina na tanjšem koncu 16 cm navadno obeljeni, popolnoma ravni, ista cena kot za ustrezajoči okrogli les za žago z dovoljenimi pribitki za dolžino ter posebnim pribitkom za m® 25%. X. Bukovi hlodi: za m® lir Hlodi za luščenje (za vezan les), popolnoma zdravi, kot taki prevzeti, najmanjša dolžina 2.2 m, dopustno 15% bd 1.20 do 2.10 111, najmanjša debelina na tanjšem koncu 30 cm, brez lubja za 100 kg 190 hlodi za žago (z lubjem), ' zdravi, ravni, ev. samo z enostransko krivino, najmanjša ■» dolžina 2 m, dopustno 10% od 1.60 do 1.90, najmanjša debelina na tanjšem koncu 20 cm, brez lubja 770 XI. Bukov žagan les (neiihrnbljen): za m® Ur 1. razred, čisto, najmanjša dolžina 2 111, najmanjša širina v sredini deske in oblice 20 cm, najmanjša debelina 30 mm 2030 I. razred, najmanjša dolžina 2 metra, najmanjša širina v sredini deske in oblice 18 cm, najmanjša debelina 30 111111 1720 II. razred, najmanjša dolžina 2 metra, najmanjša širina v sre- ' dini deske in oblice 18 cm, najmanjša debelina 30 mili 1500 III. razred, najnTanjla dolžina 1.5 m, najmanjša širina v sredini deske in oblice 15 cm” najmanjša debelina 30 mm 1170 kakor pade od žage 1440 XII. Bukove deske, parjene: za m® lir 3290 3170 2790 2670 razred I. obrobljene razred I. neobrobljene razred II. obrobljene razred II. neobrobljene Občne določbe. Člen 2. — I. Za vse druge vrste .mehkega in trdega lesa se prodajne cene določajo po sporazumu med prodajalcem in kupcem. Tako dogovorjene cene se morajo gibati v mejah, ki so dopustne po veljajočih proti-draginjskih predpisih. II. Vse cene se razumejo na žagi ali lesnem skladišču do največ 2 km oddaljenosti od najbližje železniške postaje, in to tudi v primeru začasne ustavitve obrata na tisti železniški postaji. Pri prodajah okroglega lesa v gozdu se odbijejo prihranjeni prevozni stroški od gozda do skladišča. III. V cenah niso obseženi davek na poslovni promet ter morebitne trošarine in takse, ki padejo v breme kupca ter se morajo v računu posebej izkazati. IV. Blago se mora v računih označiti po sortimentih iz čl. 1. V. Cena za porabnike se izračuna kot sledi: a) iz cene, določene v ceniku ih b) iz prevoznih stroškov. Pri prevozu po železnici stroški prevoza iz žage ali skladišča do železniške postaje in stroški nakladanja ter železniška voznina po tarifi; prj prevozu z motornimi vozili ali z vozili na živinsko vprego pa stvarni stroški prevoza ; c) stvarni stroški vskladiščenja največ 50 lir za kubični meter; d) iz trgovskega pribitka. V trgovini na debelo se sme pribiti največ 7%, v trgovini na drobno največ 8% k ceni, določeni v ceniku. Skupni trgovski pribitek ne sme, tudi če je udeleženih več trgovcev na debelo ali na drobno, presegati 15%; e) pri direktni prodaji blaga iz proizvodnje brez vmesnega vskladiščenja ni dopusten noben pribitek k ceni. VI. Za uvrstitev v razrede in presojo lesa, veljajo smernice iz določb o sortiranju. VII. Cenik mora biti v prodajnem lokalu izvešen na vidnem mestu. VI[L Kršitelji se kaznujejo po veljavnih zakonskih predpisih. ■Pri prekrških splošnih določb o ce-'iia h ter določb o sortiranju se lahko odredi poleg kazni tudi zaplemba blaga in ustavitev obrata. Sortiranje smrekovega in jelovega rezanega lesa Deske in plohi Čl. 3. — I. razred, čisto: Kakovost I. razreda, vendar se trpe male grče. I. razred: Popolnoma zdravo in dobro rezano blago. Trpe se lahko na-poke v koncih, posamezne rdečkaste pege, od slabega sušenja izvirajoče male maroge in male grče. II. razred: Kosi z večjimi pri I. razredu dopustnimi hibami, kosi. z vpreč-nimi grčami in rahlimi stranskimi napokami, kakor tudi z napokami v koncih. III. razred: Slabo rezane in slabo obrobljene deske. Trpe se tudi močnejše izražene pri II. vrsti navedene hibe. Kakor pade od žage (tonibante). Originalno blago, kakor pade od žage, brez gnilega in razbitega. Morali in polmorali. I. razred: Popolnoma zdravo in dobro rezano blago. Trpe se žive grče, v omejenem številu tudi male črne grče, posamezne rdečkaste pege in posamezne po vlagi povzročimo črne maroge. II. razred: Blago z močnejše razvitimi pri prvi vrsti navedenimi hibami, nadalje blago z vprečnimi grčami ter z napokami, ki sta jih povzročila zrak in sonce. III. razred: Kosi z izrazitejšimi go- ’ ri navedenimi hibami, nadalje črvivi kosi ter kosi z izpadajočimi grčami, zakrivljeni in napočeni kosi ter slabo in pod mero rezani kosi. Kakor pade od žage (tonibante). Originalno blago, kakor pade od žage, brez gnilega in razbitega. Čl. 4. — Naredbi z dne 26. junija 1942, št. 133 Službeni list št. 226/51 iz 1942, in z dne 31. marca 1943, št. 36, Službeni list št. 81/27 «iz 1943 prenehata veljati. čl- 5. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu-. Ljubljana, dno 2. oktobra 1944. Komisar za cene: Ing. Možan France s r. Zapiranje* trgovin z živili zadnji delavnik popoldne v mesecu Na prošnjo Združenja trgovcev je Pokrajinska uprava s svojini odlokom VIII št. 4788/2 z dne 3. oktobra 1044 odločila, da smejo bitj trgovine z živili zaprte vsa,^ zadnji delavnik popoldne v mesecu brez ozira na to, ali je ta delavnik sobota ali dan prod'praznikom. Nadomestno zapiranje naslednji prvi delavnik prihodnjega meseca popoldan odjiade. S tem je ukinjeno tozadevno določilo razpisa Pokrajinske uprave z dne 28. VI. 1944 VIII št. 4788/1. Združenje trgovcev. Reorganizacija pridelovanja tekstilnih rastlin na Madžarskem Tud j na Madžarskem ao v zadnjih letih pospeševali pridelovanje 'bombaža, letos pa je centralna kmetijska zbornic^ predlagala, naj se to pridelovanje opusti, ker vremenske razmere zanj) niso ugodne. Samo v redildh letih bombaž dobro dozori, navadno pa je zanj premalo sončnih dni. Namesto bombaža bodo v večjii meri pridelovali lan lin konopljo, kot važna tekstilna rastlina so se izkazale v zadnjem času tudi koprive. Jubilej znamenite tovarne klavirjev Najslarejša nemška tovarna klavirjev Rud. Ibach ,in sin obstoja že 150 let ter prehaja njeno vodstvo skozi pet generacij od očeta na sina. Vnuki ustanovitelja so začeli izdelke svojega podjetja izvažati tudi v čezmorske dežele in Ibackovi klavirji so kmalu dosegli svetovni sloves. Od svoje ustanovitve je poslala tvrdka v svet nad 100.000 klavirjev. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 10- oktobra 1944. Štev. 82. LJUBLJANA • PODMILŠČAKOVA UL.11 Obrtniški vestnik Maksimalni cenik za dela modistini Na podstavi naredbe V lsokega komisarja o predpisih gliede cen blaga, storitev in rabokupov /. dne 9. maja 1941 št. 17, Službeni list št. 319/38 i/. 1941. odrejam: Cle^n 1. — Najvi.šje cene za dela inodistinj v mestu Ljubljana se določijo takole: Izdelava klobuka 'u velur tulca lir 07.—. izdelava klobuka iz »har« ali 1'laiiKK tulca lir 54.—. Izdelava klobuka iz »vol« tulca lir 40.—. Izdelava klobuka iz novega bar-žutia lir 07.—». Izdelava klobuka iz svile ali volnenega blaga lir 07.—. Preoblikovanje velur klobuka lir 40.—. Preoblikovanje »vok, »har« ali . Tlamo« klobuka lir 40.—. Preoblikovanje baržunastih ali svilenih klobukov lir 54.—. izdelava žalnih klobukov iz žor-?.eta lir 07.— do 80.—. V teh cenah so obseženi tudi režijski stroški in je nedopustno zaračunavati kakršne koli pribitke. Dela inodistinj, ki niso navedena v ceniku, se plačajo po predhodnem dogovoru stranke s podjetnico. Člen 2. — Najvišje cene v ostalih krajih Ljubljanske pokrajine določajo okrajna glavarstva, upoštevaje krajevne razmere. Te cene ne smejo biti višje od cen, določenih v tem ceniku. Clien 3, — Ceniki 'z naj višjimi cenami morajo biti izvešeni v vseh obratovalnicah na občinstvu vidnem mestu. Clen 4. — Kršitve te itaredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 5.000.— lir ali z zaporom do dveh mesecev. Clen 5. — Ta naredba stopi Razdeljevanje oblačilnih nakaznic šef pokrajinske uprave je odredil, da se mora takoj pričeti z razdeljevanjem oblačilnih izkaznic. Izjemno od dosedanjih predpisov dobe individualno oblačilno izkaznico tudi osebe, ki skupno žive v samostanih, zavodih .in slično in se oskrbujejo iz rednega civilnega sektorja, tako da doslej običajna skupinska nakazila za te skupine oseb (konvence) odpadejo. Oblačilna izkaznica v smislu veljavnih predpisov ne pripada osebam, ki morajo nositi uniformo, pripada pa organom, ki imajo uniformo poleg civilne obleke kakor na prim. finačni kontrolni organi. Rok za dodelitev oblačilne izkaznice, ki pripada osebam z dopolnjenim 15. letom, se določi s 15. oktobrom; kdor do tega dne dopolni 15. leto starosti, prejme oblačilno izkaznico za odrasle, kdor to starost doseže po tem roku, pa prejme oblačilno izkaznico za mladoletne. Občinski preskrbovalni uradi smejo na račun stroškov za tisk, pisanje in raznašanje oblačilnih izkaznic računati odškodnino v znesku lir 2.—. Oblačilne izkaznice se pričenjajo uporabljati s 15. oktobrom t. 1. in sicer za obdobje mesecev oktober in november v tejle izmeri: a) Oblačilna izkaznica za moške in ženske: 10 arabskih točk, dve abecedni točki in nakupni izkaz I. za nogavice; b) Oblačilna izkaznica za mladoletne: 20 arabskih točk, 2 abecedni točki in nakupna izkaza I. in II. za nogavice; Ureditev prodaje čevljev 1. Nakup in oddaja čevljev, ki so I lej pokrajini svoje stalno doinova- v celoli ali delno izdelani iz usnja, se vrši po določbah moje naredbe o izdelovanju in nakupu ter popravilu čevljev z dne 80. oktobra 1943, M. 20 (Sl. 1. 281/88) in mojih izvršilnih določb št. 2 po čl. 1 in 4 naredbe Vrhovnega komisarja v ■)• Oblačilna izkaznica za dojen- zagotovitev tekstilne oskrbe delov- čke: 80 orabskih točk in 4 abecedne takoj ob izstavitvi izkaznice, nadaljnjih 40 arabskih točk šest mesecev po izstavitvi. č) Dodatna oblačilna izkaznica za bodoče matere: vseh 30 arabskih točk, veljavnih od dneva izstavitve. V tem obdobju se sme razdeliti med potrošnike količina, ki je že določena s posebno odredbo. Trgovci so opozarjajo, da pred to odredbo izdane nabavnice ali nakaznice niso več veljavne in da morajo voditi strogo natančno evidenco nad prevzetimi oblačilnimi nakaznicami oziroma odrezki in točkami oblačilnih izkaznic. ^Postopek je v ostalem predpisan v izvršilnih določbah k cit. naredbi. Iz pisarne šefa pokrajinske uprave, oddelka VIII, odseka za oskrbo VIII, št. 6003/1. Denarništvo in zavarovalstvo Sprejem poškodovanih bankovcev Šef pokrajinske uprave je z od- , . iločbo z dne 3. oktobra 1944., VIII. vezavo z dnem objav,e, v Službe- 5g91/14 odredi,5 da m0rajo po_ nem listu se a po rajins e upi a gkodovane bankovce in novčanice, Z ishmdnem preneha veljati na-1 ^ e redba iso ga oinrs rja ' . sprejemati od oblastev in uradov 13. junija 1942 st. 122, Sluaben) £ ' list št. 2>10/49 Iz 1*942. Ljubljana dne 2. oktobra 1944. XI. št. 216/1. Prezident: Div. general Rupnik tudi privatne stranke v plačilo: V primeru, da bi se kdo branil sprejeti znesek poškodovanih bankovcev, ki še smejo krožiti v prometu, se lahko smatra, da je odklonil sprejem plačila. E. Skaheme odročij. 4. Za izdajanje nakaznic so pristojna tale oblastva: a) šef pokrajinske uprave p6 odseku za oskrbo pri oddelku VIII, glede javnih potrošnikov državnih službenih mest in dobrodelnih ustanov; b) okrajna glavarstva in župan mesta Ljubljane po svojih preskrbovalnih oddelkih za posebne nakaznice posameznikom, ki imajo svoje stalno bivališče v njih upravnem območju; c) župan mesta Ljubljane po svojem preskrbovalnem oddelku za posebne nakaznice beguncem z območij pokrajine, ki so ogrožena po partizanih, ako imajo v 1 išče; č) Pokrajinski gospodarski svol za nameščenstvo vojno važnih obratov z omejitvijo na delovne čevlje. 5. Upravna oblastva I. stopnje in Pokrajinski gospodarski svet vpisujejo izdane nakaznice v kartotečne liste, ki so predpisani za tekstilno oskrbo. 6. Trgovci in obrtniki smejo oddajati čevlje samo proti izročitvi nakaznice in istočasnemu odtrga-nju odrezka oblačilne izkaznice. Za sprehodile čevlje je določen odrezek A in za delovne čevlje odrezek B oblačilne izkaznice. 7. Trgovci na drobno in obrtniki morajo do 5. dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu nakaznice in odrezke oblačilne izkaznice, ki so jih prejeli v prejšnjem mesecu. Na osnovi tega in glede na obstoječe zaloge čevljev prejmejo za to naročilnice, s katerimi nadalje lahko čevlje nabavijo. Pokrajinski gospodarski svet razdeli vsakokrat določeni kontingent čevljev pO navodilih, ki se bodo izdala sporazumno z nemškim svetovalcem. 8. Kršitve prednjih določb se kaznujejo po veljajočih zakonskih predpisih. 9. Prednja navodila naj okrajna glavarstva razglase na primeren način. Gospodarske vesti Fran Slamič Ljubljana - Gosposvetska cesta F. & /. Goričar Liubliana. Sv. Petra cesta 29 0 priporoča razno manufakturno blago # Restavracija Union, Ljubljana Trgovine z živili morajo biti v Celovcu odprte od 8. do 13. u>re ter od 15. do 20., da si morejo v industriji zaposleni nabaviti živila. Mlekarne se morajo odpreti že ob <5.30. Ostale trgovine morajo biti odprite od 8. do 12.30 in od 16. do 20. Pekarne in mesarije pa morajo biti odpnte od G. do 12. ter od 1(5. do 20. Tudi gostinski obrati y Nemčiji so se morali zaradi totalne vojne omejiti. Jedi se smejo oddajati v bodoče sam j proti oddaji živilskih nakaznic. Jedi marajo biti pripravljene okusilo in tečno. Jedi se morajo servirali gostom do 22. ure. Oblasti bodo nadzirale hrano in tudi ceno z,a posamezne jedilne obroke. V graških kavarnah si gostje že nekaj, časa strežejo aarai Država je tako dobila precejšnje število delovnih sil, iki bodo zaposlile v oboroževalni industriji. V naturalno zamenjavo, ki ee vedno bolj udomačuje na Hrvait&kem, se je sedaj vključila tudi hrvateka država. Tako dobi kmetovalec za oddanih 100 kilogramov češpelj poleg plačila v gotovini Se 10kg soli, 2ikg sladkorja, 000 listov cigaretnega papirja in 10 škatlic vžigalic. Kmetijske stroje kupi lahiko samo kmetovalec, ki je oddal predpisano količno kmetskih pridelkov. V Helsinkih mnogo razpravljajo o vprašanju, kako bodo moflli v bodoče živeli brez uvoznih predmetov. Finska bo namreč morala svoj izvoz v druge,, države ustaviti na sovjetsko zahtevo. Ce pa ne bo izvažala, tudi ne bo mogla uvažati. Ker je švedska vlada proglasila zaporo švedskih vzhodnih vodovij za netjiško plovbo, je ostalo mnogo švedskih mornarjev brez posla. Pri borzi dela v Stockholmu se je javilo že nad tisoč brezposelnih mornarjev. A. Janežič Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig Ljubljana, Florjanska ul. 12-14 — Tel. 32-22 Matej Orehek trgovina z modnim galanterijskim blagom in feviji Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 priporoča se M. Tičar Ljubljana — šelenburgova ulica A. J ANEŠ delikatesna trgovina Ljubljana, Ulica 3. maja Ali ste že poravnali naročnino? i- dr. Ivan Plees - Schrittleiter - Urednik: Aleksander Železnikar — Ftir die Druckerei »Merkur« A. G Mr *» Konsorlium »Trgovski ll.K d. V.riH- - to"-‘S v'