Stari in mladi Slovenec. Steni. 8. Stenja-nije umbra, kar nsl. senca; a stenj, tudi tenj, tenja nsl. ellyclinium docht, serb. lychnus , stenj za rane leniniscus; stjenj dininjiv. 0. Razun teh jc stsl. i seni f. - ka - ca i tenja umbra, tentorium. 8. Hrov. sinj, m. nmbra, za-osiniti, sinnica taberna- culum, serb. sjenica, sjcnište laube, čes. sifi atriuni. Snmiiija. 0. Dubitatio, suniinčti sg, - njtj. - niši s§ dubitare, disceptare , cavere, reibrmidare; cf. sa^ii - . $. Nsl. sumniti meininissc, - se coniicere; jest liočo da se sumnite na ta cvangeli trub.; suninja suspicio, soninja me obaja (obliaja), v sumni in dubio, ga iniam na suinu; serb. sumice, nasumce teniere. Surovu - sjrovti. 0. Crudus, immitis, viridis, p. s urovii človeku, -va koža, -vo drevo, suroviti sg - vljg,—viši se arrogantem esse, surovčti acerbum fieri; surovo napadati, biti kogo crude, crudeliter, veliementer, surovije - vica - vistvo - vije arrogantia, teraeritas. S. Jeli iste korenike sur- i sirov? 0. Suru adj. in fontibus psl. non videtur legi; nsl. suri leucophaeus, bulg. suri jelen, serb. sur ferrugineus; syrii a_) caseus cf\ Iat. serum scr. sara - s geronnene milch; s y r ii bj adj. humidus, crudus, čes. syry p. svro mgso, - ra koža; syriti s§ congelari, sjreti virere; syrište coagulum, .stomaclius. 8. Nsl. sirišče, telečji želodec, s kterini žarki sir delajo; siršik, hrov. serb. sirišče coagulum, stomachus. Suvada. 0. Suvada a) copula, svaždati iungerc, svaditi sg contineri, cf. su cum; b) contentio, calumnia, svaditi - ždevati dissociare, -ždati ad rixam incitare, svaditi sg contendere, cf. sii de; svadinti qui litem habet, - diteli caluinniator, - dilivtidiniku contentiosus. <S. Nsl. svada, svaja seditio, svajati se, svadnik, osvaditi koga hrov. accusare (cf. vaditi VI, 9.). Suvetii. 0. Consilium, pactum, suvetije - tovanije, suvetivii prudens, — tinikti consnltor, -nica <(uae consulit, curia; sii— vetovati — veštati - štinikti consiliator. 8. Vi na tanko ločite: a) s v e t u m. lux, uiundus; b) s v e t ii adj. sanctus; c) suvetii m. consilium; jaz pa pisarim vse enako: svet, svetnik, in mnogokrat se ne ve, jeli svetnik moj božji človek, ali posvetnjak, ali svetovavec! Metelko je pač ločil vse tri v svoji pisavi; jaz jih celo ne smem: svet, svet, svet! V poslednjem smislu bi morebiti ne bilo napak pisati sovet, sovetnik tim več, ker je hrov. serb. tudi savet, savetovati. Suliči. S. Suličl adv. facie ad faciem obličje v obličje, od obličja do obličja; siiličiti comparare, - čije similitudo, -činii adj. similis, conformis, congruus; cf. lice, ličina. Siilogii. 0. Conipositio, symbolum, fundamentum, exemplar, in kar siilognja syllaba; stiložiti, - žinii composilus na pr. - no img. $. Stiloga stsl. tudi species; nsl. slog lectica, porca; sicer pa mi je slog s(ylus, sloga concordia, zlog coniposilio, syllaba itd. Sumotrl. 0. Sumotrili spectare, considerare, contemplari; stnatra(rja-štrjati i smotrja-štrjati, sumotrino prudenter, -triteli oeconomus, dispensafor, - Inlivu - vinu oeconomicus, modestus; sumotri ni. scopus. S. V poslednjem ponienu se piše smoter tudi novoslov.; bratje jugoslovanski rabijo smotriti - sm a trati pogostoma (cf. motriti VII, 66). Sumerinu. 0. Stimera je mensura, sumerjati aptare; sumeriti - rjati humiliare, sumerinii - niku - rjenu humilis, - ristvo humilitas. iS. Znamenito se mi zdi, da je stsl. sumerjati tudi contumelia aificere, in da s tem primerjate nsl. zmerjati vitiiperare; mislil bi sicer kdo na stsl. siimirjati - riti reconciliare, pacare (sti t. j. de, ex, iz-z). Sumerjenu je tudi miser, vilis (vere est part. verbi sumeriti). Sunsidi. 5(. Supeilicies, in stinadinu adj. qui in superficie est, cf. polj. snadny; ali smem pisati jaz: znad f. -di? Suprgtati. 0. Supr§tajii - aješi contrahere, supprimere, perdere; - tavali - ovati - yvati, - s§ componere, compescere p. jezyki - lovaj et — tuj, — dušu itd. iS. Pomenljivo mi je, da sklepale s tera glagolom nsl. spreten geschickt, spretnost, nespret- ungestalt, serb. sprotan exiguus. Suprgšti. 0. Suprgga - žcši, - gnati - zati - ovali coniungere, intendere; siiprggu-ži, -žinii, i stipragii, -žinu iugnm, coniugum, siipr^gu m. iu supr^ga f. — žinica f. coniux, siiprgženije — praiistvo coniugium. 8. Kar nsl. pisarijo soprog, soproga, toraj tudi soprožnica, ali soprug in sopruga, morebiti celo soprega? Nsl. pravite spregla macula. Suroku. 0. Soroku, sroku terminus, siiročiti s§ pacisci. /S. Den sreči diem dicere; srok si dati salutare (vid. rokii, obrokti VII, 102).