Poštnina plačana v gotovini!
(zdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:  Delavska univerza Domžale.
D omžale, 28. september 1977 LETO XVI - Št. 15
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
_Naš dogovor — temeljna banka_
Med pomembna vprašanja, ki jim moramo dati posebno mesto, spada tudi reorganizacija bančnega sistema. To spreminjanje moramo sprejeti kot proces na gospodarskem področju, saj gre za tisto institucijo, ki ima zaradi svojega mesta neposreden vpliv na ekonomski in družbeni razvoj. Zakon o združenem delu in zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema sta osnova za oblikovanje internih, temeljnih in združenih bank, kar pomeni, da moramo v javni razpravi oblikovati takšna stališča, ki bodo omogočala povezavo denarno—monetarnega sistema z dograjevanjem družbenoekonomskih odnosov.
Sedaj poteka javna razprava o samoupravnem sporazumu za ustanovitev TEMELJNE BANKE v Domžalah. Ta razprava mora zajeti vse sredine v združenem delu, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in tudi slehernega občana. Ker smo vsi sodelovali v razpravah ob sprejemanju družbenega plana razvoja občine za obdobje 1976—1980, v katerem smo začrtali naš gospodarski in družbeni razvoj, potem smo se Že takrat opredelili tudi za to, da bo v teh prizadevanjih soudeležena tudi banka s svojimi sredstvi. Zavestna odločitev za velike naložbe v gospodarstvu in družbenih dejavnostih je torej sestavni del velikega občinskega programa razvoja.
Takšne industrijske objekte bomo tudi v bodoče lahko gradili, če bomo združevali sredstva v reorganizirani
temeljni banki
Če izhajamo iz teh izhodišč, potem se moramo sedaj zavedati, da smo dolžni pomagati pri oblikovanju pogojev za ustanovitev TEMELJNE BANKE V DOMŽALAH. Možnosti so, toda reorganizacija zahteva tudi to, da mora priti do izraza NAŠ SKUPNI INTERES, ki izhaja iz blagovno—denarne povezanosti in danih možnosti za nadaljnji razvoj. Čeprav smo načelno vsi za oblikovanje temeljne banke v naši občini, pa moramo vendarle to svojo načelnost izraziti s tem, da:
— bomo temeljno banko kot soupravljalci obravnavali kot našo institucijo, ki bo pomagala izpeljati predvidene naložbe;
— bomo v javni razpravi kot komitenti banke razpravljali o vseh pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma;
— bomo vsa sredstva usmerjali preko nje in tako omogočili izvedbo naložb in razvoj gospodarstva.
Pri tem ne smemo stati na stališču, da je vprašanje ,,bančništva" samo stvar gospodarstvenikov, saj smo kot samoupravljala dolžni urediti odnose tudi na tem področju. Dejstvo je, da samoupravna organiziranost terja ureditev dohodkovnih odnosov tudi v širši družbeni skupnosti, kot znotraj TOZD in drugih asociacij, ki so med seboj ekonomsko povezane. Poleg tega pa se moramo zavedati, da pri preobrazbi bančništva ne gre samo za odnose med „gospodarstvom", ampak tudi za tiste, ki neposredno zadevajo vse nas kot varčevalce. Prizadevanja, da postane domžalska podružnica servis za vse naše denarne zadeve, so obrodila sadove in ravno zaradi tega moramo biti še bolj zainteresirani, da bo v Domžalah takšna denarna hiša, ki bo pomagala dograjevati ekonomske odnose in iz njih izhajajočo samoupravno organiziranost. To pa lahko dosežemo z našo aktivnostjo v času do 15. oktobra, ko potekajo javne razprave o ustanovitvi TEMELJNE banke v Domžalah.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:
* PROGRAM DELA DELEGATSKE SKUPŠČINE
* PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V NAŠI OBČINI
* IZID JAVNEGA NATEČAJA O DODELITVI STANOVANJ
Prvo štiriletno obdobje delegatske skupščine se počasi izteka. Narejene so bile analize, ki so pokazale vse dobre strani in tudi slabosti ter opozorile na stvari, ki jih bo potrebno odpraviti do prihodnjih volitev.
Delegatska skupščina ni mišljena kot organ, v katerem prihaja dc glasovanja, temveč kot tribuna, kamor delegati prenašajo stališča svoje delegatske baze. Tu je tudi mesto za DELEGATSKA VPRAŠANJA, ki terjajo nedvoumne in strokovne odgovore. Lahko zapišemo, da so delegati dobili veliko odgovorov, napotkov in pojasnil, vendar eno je ostalo nedorečeno: URBANISTIČNI PROGRAM. Ne meseci, ampak leta minevajo, od kar se ponavlja vprašanje: kdaj bo posredovan v javno razpravo in sprejem? Delegatska skupščina je celo sprejela sklep, da bo na vsakem zasedanju povedano, kako delo napreduje in kdaj bo zaključeno. Toda odgovora še vedno ni/
Vemo, da smo in še delno živimo v občini „rezervatov" za ceste, dalekovode, plinovod in še za kaj drugega. To poznamo in se tudi zavedamo, da zaviralno vpliva na delo, vendar poznamo tudi pogodbene roke, ki so minili že pred leti za urbanistični program in pred mesecem za kmetijski prostorski plan. Kje so vzroki, da delo ni narejeno? Kdo je odgovoren?
Po vsej verjetnosti ne ljudje, ki gradijo „na črno", ki hočejo priti do svojega doma, ki zahtevajo legalizacijo „crnih gradenj", ljudje, ki že leta čakajo na „zeleno luč", da bodo lahko brez strahu pred inšpekcijami legalno gradili. Mnogi imajo odobrene kredite -del denarja iz vloženega minulega dela — radi bi izkoristili denar, pa nejevoljno hodijo od vrat do vrat, pišejo prošnje in pritožbe, moledujejo, gradijo brez soglasij in dovoljenj in plačujejo kazni inšpektorjem, sodnikom...
Ali je to res začarani krog? Ali res nihče nima moči, da bi izterjal pogodbeno dogovorjeno in že plačano delo? I
Delegatska skupščina je mesto za družbeno dogovarjanje in dogovori so obvezni za vse partnerje in to brez demokratično"se ponavljajočih vprašanj: KDAJ?
Čas dela svoje, toda verjetno pa ni v stanju narediti prepotreb-nega na področju urbanizma, tolikokrat obljubljenega, pa ne narejenega. Morda se bo kdo od prizadetih zamislil in opravil svojo dolžnost. . . MOR D Al?
Delegat
Gospodarska gibanja
V PRVEM POLLETJU IN FINANČNI REZULTATI GOSPODARJENJA - VZPODBUDA NADALJNJEMU PRIZADEVANJU ZA URESNIČITEV LETOŠNJIH PLANSKIH CILJEV
Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Domžale v letu 1977 nakazuje med najpomembnejšimi nosilci gospodarske aktivnosti povečanje industrijske proizvodnje za 9 %. Že prvi meseci letošnjega leta so pokazali, da so se konjunkturna gibanja prenesla iz zadnjega četrtletja lanskega leta tudi v letošnje in tako smo ob polletnih rezultatih lahko ugotavljali, da je bil obseg proizvodnje za 17 % večji kot v lanskem prvem polletju. Zavedati se moramo, da je to visoko povečanje tudi odraz izredno neugodnih rezultatov v lanskem letu, ki služijo kot primerjalni za izračunavanje indeksov. Tako bi bil ob normalnem povečanju industrijske proizvodnje v lanskem prvem polletju indeks za letošnje povečanje precej nižji.
Obseg industrijske proizvodnje so najbolj povečali v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo v
občini še zelo ugodno 78,4 %. Zaskrbljujoče je dejstvo, da imajo velike zunanjetrgovinske primanjkljaje le nekatere OZD, ki bodo naletele v novem letu verjetno na precejšnje težave, ko bodo začeli veljati novi sistemski zakoni, ki urejajo področje zunanjetrgovinske menjave. Rezultati v trgovini in gostinstvu so bili v prvem polletju ugodni in se je promet v trgovini na drobno povečal kar za 42 %, v gostinstvu pa celo za 48 %. Na takšno veliko povečanje vpliva predvsem povečan promet v novih prodajnih in gostinskih kapacitetah delovne organizacije Napredek, ugodna povečanja prometa pa so beležili tudi drugje. Hkrati z ugodnimi gospodarskimi gibanji in ob višji inflacijski stopnji kot je bila v lanskem istem obdobju so se izboljšali tudi finančni rezultati poslovanja. Postavlja se vprašanje ali smo lahko zadovoljni s finančnimi rezultati.
Dejstvo je, da se je celotni prihodek povečal v prvem polletju za 38 % in je znašal 209 milijard starih dinarjev. Prav tako se je povečal družbeni proizvod iznad pričakovanj za 60 %, istočasno pa
Nova bencinska črpalka v Blagovici
letu 1976 v Hidrometalu iz Mengša za 78 %, zelo ugodna povečanja pa so dosegli tudi v TOKO - TOZD Usnjarna, Tosami, Heliosu — TOZD kemična industrija Domžale, Tekstil - TOZD Filc, Lek -TOZD Kemija, Mengeš, itd. Kljub živahni rasti industrijske proizvodnje so se zaloge zmanjšale, povečala pa se je prodaja praktično za enako stopnjo rasti kot industrijska proizvodnja. Prodaja se je povečala predvsem na domačem trgu, kljub sorazmerno hitremu naraščanju cen, prodaja na tuja tržišča pa je zaostajala za obsegom iz lanskega prvega polletja. Tako so naše OZD izvozile do polletja 9,934.782 dolarjev, kar je za 5 % manj kot lani, uvozile pa so za 12,675.710 dolarjev blaga. Rezultati za mesec julij kažejo še večji razkorak med naraščanjem uvoza in izvoza. Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo glede na slovensko in jugoslovansko  povprečje  v naši
so porabljena sredstva brez amortizacije naraščala počasneje. Ti visoki porasti bi bili ob lanskem bolj ugodnem poslovnem letu dosti nižji, saj se moramo spomniti, daje npr. družbeni proizvod v lanskem prvem polletju zaostajal v primerjavi z 1. 1975 za celih 18%. Ta podatek nam daje realno sliko in tako lahko računamo, da bodo vsa indeksna povečanja že ob koncu leta precej nižja. Ob analiziranju podatkov se moramo tudi zavedati, da so finančni rezultati kljub vsem tem dejstvom zelo ugodni, vendar še vedno doseženi ob prenizkem povečanju delovne produktivnosti, ob izrednem povečevanju izostankov z dela in ob še dosti prenizki izkoriščenosti gospodarskih zmogljivosti.
Delitev dohodka v prvem polletju je potekala ob dejansko stabilizacijskem obnašanju in si lahko le želimo, da bi to obveljalo tudi ob
koncu leta. Tako se je del čistega dohodka namenjen za OD, povečal za 23 % in je ob polletju znašal 31 milijard starih dinarjev. Del čistega dohodka, ki so ga v OZD namenili za poslovne sklade, pa se je povečal kar za 253 %, oziroma je znašal 6,7 milijarde. Spomniti se moramo, da so bila delitvena razmerja v lanskem prvem polletju izredno slaba.
Ob vseh teh rezultatih je ugodno to, da se je število OZD, ki so še v prvih treh mesecih letošnjega leta beležile izgubo, zmanjšalo z 18 na 2 OZD in je izguba znašala le še 266 starih milijonov dinarjev, istočasno pa lahko ugotavljamo, da je še vedno nekaj rezerve v neplačanem prihodku. Ob koncu velja poudariti še to, da smo takšne rezultate dosegli z 9415 delavci za-
poslenimi v gospodarstvu in 1245 delavci zaposlenimi v negospodarstvu. V prvem polletju je zaposlovanje potekalo nekoliko prehitro zlasti v negospodarstvu.
Osebni dohodki so se nominalno dvignili za 17 % in so znašali v povprečju 4361 din na zaposlenega, realni OD pa so se prav tako dvignili kljub hitremu povečevanju življenjskih stroškov za 2,9 %.
Ob zmernem naraščanju osebnih dohodkov in splošne porabe smo lahko ob polletju ugotavljali prehitro rast skupne porabe, ki pa je bila posledica začasnega financiranja in jo bomo lahko do konca leta, ob doslednem izvajanju sprejete politike za letošnje leto, spravili v želene okvire.
M. M.
Zaključki posvetovanja vodij kadrovskih služb in predsednikov osnovnih organizacij sindikata
Povetovnaje je bilo sklicano z namenom, da se predstavniki kadrovskih služb delovnih organizacij in sindikata seznanijo s kadrovskimi problemi in vprašanji, ki izvirajo iz problematike štipendiranja, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, izobraževanja ob delu, soodvisnosti načrtovanja kadrovskih potreb glede na usmerjeno izobraževanje in izvajanja zakona o združenem delu.
K posameznim točkam dnevnega reda so bili posredovani krajši uvodni prikazi stanja na posameznih področjih, ki so v razpravi odprli vrsto vprašanj na vseh navedenih področjih. Tako so na osnovi razprave bili oblikovani zaključki, ki naj bi bili izhodišče za večjo aktivnost na področju kadrovske politike in to v kadrovskih službah in organizacijah sindikata. Zaključki so bili naslednji:
1. Glede na stanje kadrovskih služb v delovnih in ostalih organizacijah je potrebno doseči, da bodo le-te zasedene s primernimi kadri, kajti uveljavljanje načel družbenega dogovora o kadrovski politiki nikakor ne more biti samo vzporedna „zadeva", ampak stalna naloga, ki zahteva:
— organizacijsko in kadrovsko ureditev delovnih mest v delovnih organizacijah povsod tam, kjer do-sedaj to ni urejeno;
— dolgoročno načrtovanje kadrov za vse potrebe, njihovo spremljanje v procesu proizvodnje in v družbenopolitičnih aktivnostih;
— stalno izvajanje ukrepov, kajti le tako bo mogoče zadostiti vsem potrebam gospodarstva in realnemu reševanju zaposlovanja na nekaterih področjih družbenih dejavnosti.
2. Pri reševanju kadrovskih zadev bo potrebno posvetiti več
pozornosti tudi tistim kadrom, ki odhajajo na delo izven občine. Rešitev tega vprašanja ne bi spremenila le sedanje dokaj slabe strukture zaposlenih — predvsem strokovnih kadrov — ampak vplivala tudi na to, da bi delovne organizacije prišle do tistih strokovnih kadrov, ki jih že ali bodo nujno rabile, posebno še, če upoštevamo velika investicijska vlaganja. Pri tem bo potrebno sočasno reševati tudi vprašanje nagrajevanja teh kadrov, saj izgleda, da je ravno nagrajevanje tudi eno izmed vprašanj, ki ga bo potrebno rešiti in s tem pridobiti kadre za gospodarstvo.
3. Na področju štipendiranja smo naredili veliko, vendar nismo povsem uspeli pri tem, da je štipendiranje sestavni del združenega dela, saj pomeni izenačevanje materialnih možnosti šolanja. Če smo dosegli zadovoljive rezultate na celotnem področju štipendiranja, pa ne moremo biti zadovoljni glede odnosa med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Ta odnos je sedaj 30:70 v korist štipendij iz združenih sredstev.
4. Štipendijska politika, ki izhaja iz sedanjega družbenega dogovora o štipendiranju, ne kaže popolne usmeritve glede samih kriterijev, kar pa se odraža tudi pri zaposlovanju kadrov, ki končajo šolanje. Zaradi tega bo potreben večji vpliv združenega dela na zatečeno stanje in prizadevanja bodo morala biti usmerjena v to, da se bo stanje spremenilo v korist kadrovskih štipendij.
5. Pri tem pa je potrebno dobiti pregled tudi nad kadri, ki se izobražujejo ob delu, saj večini teh kadrov pokrivajo stroške šolanja
(Nadaljevanje na 3. strani)
2
i
(Nadaljevanje z 2. strani)
delovne organizacije iz sredstev za izobraževanje. Le tako bo mogoče ugotoviti dejansko stanje vseh, ki se izobražujejo s tem, da dobivajo štipendije, ali pa šolnine iz sredstev za izobraževanje.
6. Zaposlovanju invalidnih oseb so delovne organizacije posvečale dosedaj toliko pozornosti, kolikor je bilo to vprašanje aktualno znotraj samih delovnih organizacij. Glede na to, da je izšel nov zakon o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb, bo potrebno posvetiti temu vprašanju več pozornosti, posebno še v tem obdobju, ko se urejajo samoupravni akti na osnovi določil zakona o združenem delu.
7. Zakon o zaposlovanju invalidnih oseb bo potrebno sprovesti v življenje in zaradi tega bodo morali samoupravni organi skupaj s kadrovskimi službami najti rešitve in to glede prekvalifikacij določenih delavcev, kakor tudi z odpiranjem delavnih mest, na katerih bodo lahko delale invalidne osebe.
8. Izobraževanje ob delu je v občini dokaj razvito, vendar pa je odprto vprašanje, ki izhaja iz družbenega dogovora o kadrovski politiki o tistih mlajših delavcih, ki nimajo dokončane osnovne šole in s tem nobene možnosti nadaljnjega šolanja. Dosedanje kadrovanje v posamezne šolske oblike je bilo usklajeno v nekaterih delovnih organizacijah z dejanskimi potrebami po kadrih, vendar bo potrebno temu izobraževanju dati še večji poudarek, kajti le tako bo mogoče spremeniti dosedanjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih.
9. Pri izobraževanju ob delu pa ne moremo tudi mimo družbenega izobraževanja, kajti nadaljnji procesi na področju samoupravne organiziranosti, samoupravljanja in delegatskih razmerij, morajo še bolj postati permanentna naloga tako vodstev delovnih organizacij, kot družbenopolitičnih in samoupravnih struktur znotraj delovnih organizacij. Dejstvo je, da do pravilnega razgrajevanja določil zakona o združenem delu lahko pridemo po dveh poteh:
— potom šolskih oblik izobraževanja ob delu, v katerih slušatelji pridobivajo dodatna znanja s področja družbene ureditve, samoupravljanja in delegatskih razmerij in
- v oblikah družbenega izobraževanja, kjer gre za organizirano delo in usposabljanje, v čemer je pogojen stalni proces dopolnjevanja prepofrebnih družboslovnih znanj.
10. Pri prizadevanjih za usmerjeno izobraževanje smo v preteklosti skušali najti takšna izhodišča, ki bi zagotavljala določene profile kadrov za potrebe združenega dela in družbenih dejavnosti. Pri velikem številu učencev, ki letno končajo osnovno šolo, vedno bolj prihaja do izraza na eni strani nujnost poklicne usmeritve, na drugi
strani pa ni dovolj čutiti vpliva združenega dela oziroma načrtovanih dolgoročnih potreb po kadrih. Zaradi tega bo potrebno tudi reorganizaciji srednjega šolstva posvetiti več pozornosti, predvsem v združenem delu.
11. Usmerjenega izobraževanja si ne moremo predstavljati brez stalnega planiranja kadrov, kar pa bo mogoče doseči le tedaj, če bodo kadrovske službe stalno zasledovale potrebe po kadrih. S tem bi tudi lahko rešili določena vprašanja primanjkljaja kadrov že z obstoječih srednjih šol, ki trenutno vzgajajo kadre v samih Domžalah. Tudi bodoče usmeritve ne bo mogoče izvesti brez stalne prisotnosti kadrovskih služb tako združenega dela, kot ostalih družbenih dejavnosti.
12. Posebno vprašanje na kadrovskem področju pa se odpira z pripravami na druge delegatske volitve. Kadrovanje ni samo stvar družbenopolitičnih organizacij v združenem delu in krajevnih skupnostih, ampak tudi kadrovskih služb. Skupno sodelovanje sindikata in socialistične zveze mora priti do izraza v obdobju evidentiranja kadrov in seveda njihovega spremljanja v procesu kadrovanja. To pa zahteva kritično presojo dela sedanjih delegatov in delegacij in odklanjanje negativnih pojavov, ki so bili zapaženi v posameznih sredinah.
13. Glede na to, da so v osnovi že znana merila in kriteriji za kandidiranje na prehodnih volitvah je osnovna naloga vprašanje, kako zadostiti strukturi posameznih delegacij: ženske, mladina, neposredni proizvajalci, organizatorji dela.
14. Kadrovske službe in samoupravni činitelji v vseh sredinah bodo morali v fazi evidentiranja odigrati pomembno vlogo, saj bo zasedba delegacij v bodoče odvisna od izbora kandidatov in njihove družbenopolitične angažiranosti. To pa zahteva veliko odgovornost na eni strani, na drugi strani pa tudi odstranjevanje nekaterih slabosti, ki so se pojavljale v dosedanjem razvoju delegatskega sistema. Glede na to, da ni več veliko časa za urejevanje teh zadev, je dolžnost vseh, da pospešijo priprave na predstojeće volitve tako v samih organizacijah združenega dela, ki izhajajo iz nove samoupravne organiziranosti, kakor tudi za vse oblike delegatskih razmerij.
Iz vseh teh zaključkov je razvidno, da se nahajamo v obdobju, ko bo potrebno resiti mnoga kadrovska vprašanja. To reševanje pa ne sme biti samo enkratno, ampak mora nujno postati stalna naloga. Da bo pa mogoče to doseči, je potrebno kadrovsko utrditi delovanje kadrovskih služb v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, kar pomeni tudi konkretizacijo družbenega dogovora o kadrovski politiki v naši občini.
Komisija za oblikovanje zaključkov
Praznik KS Jarše-Rodica
Med svečanim govorom tovarišice Ane Testen pri spomeniku talcev pred tovarno Jnduplati v Jaršah
Krajevna skupnost Jarše-Rodica je v letošnjem letu prvič praznovala svoj krajevni praznik. Organi krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije so se odločili, da bodo svoj praznik praznovali 29. avgusta kot spomin na dan, ko so Nemci ustrelili 5 talcev pred tovarno Induplati Jarše.
Predsednik zbora delegatov ing. Štefan Oražem je na svečani seji zbora delegatov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij podal pregled opravljenega dela v krajevni skupnosti in med drugim poudaril velik pomen zgraditve mnogih objektov, ki so plod samoiniciative in prostovoljnega dela občanov. Tako imajo sedaj v krajevni skupnosti ne samo novo osnovno šolo in športno igrišče, ampak tudi otroški vrtec, asfaltirane ceste in urejeno kanalizacijo ter vodovod. Organi krajevne skupnosti so vseskozi v sodelovanju z občani skušali reševati najbolj pereča vprašanja svojega kraja in pri tem stremeli za tem, da bi s prostovoljnim delom in s samoprispevkom nadoknadili tisto, kar ni bilo zgrajeno v prejšnjih letih. Kljub temu, da so rešili mnogo problemov, pa ostaja odprto še vprašanje trgovine in nekaterih    drugih komunalnih
objektov, ki jih terja sodoben razvoj kraja. Program, ki so ga začrtali v srednjeročnem planu do leta 1980, uresničujejo in upajo, da bodo rešili tudi odprta vprašanja na urbanističnem področju in pri nadaljnjem urejanju komunalnih zadev.
Po svečani seji je bila spominska slovesnost pred spomenikom talcev pri Induplati v Jaršah. Na spominski svečanosti je spregovorila predsednica Krajevne organizacije ZZB NOV Ana Testen, ki je v svojem govoru orisala dogodke, ki so se odigrali, 29. avgusta 1941. leta in delovanje naprednih sil tako v sami delovni organizaciji kot tudi na širšem terenu, na katerem je 27. julija 1941 vzplamtela vstaja proti okupatorju na kamniško-domžal-skem območju. Streljanje talcev je bilo posledica napada na okupatorjevega sodelavca, ki je bil obrato-vodja tkalnice v Induplati. Zaradi tega je okupator ustrelil 5 talcev kot opozorilo vsem tistim, ki bi se upirali njegovemu nasilju. Med drugim je tovarišica Testenova dejala:
„Toda tudi to ni zatrlo političnega dela ne v tovarni, ne v Jaršah in ne na Rodici. Organizacija je
(Nadaljevanje na 4. strani)
Predstavniki Krajevne organizacije ZZB NOV JARŠE RODICA so položili venec k spomeniku talcev
Obisk v partizanskih krajih
V počastitev jubilejev tovariša Tita sem sklenila, da bom obiskala pomembne partizanske kraje v zahodni Srbiji.
Tako sem si ogledala spomenik revolucije in dela pri zgradnji spominskega parka v Čačku, kjer je pokopanih okrog 800 borcev in žrtev fašističnega terorja, med njimi tudi naši rojaki-izgnanci. Poklonila sem se tudi padlim žrtvam v Kraljevu.
V počastitev Dneva borca in Dneva vstaje srbskega naroda so v Preljini pri Čačku odkrili spominsko obeležje izgnanim Slovencem, ki so prišli v ta kraj v vročih julijskih dneh leta 1941. Spomenik je v obliki cveta s petimi kraki, ki simbolizira končno zmago za svobodo in enakopravnost. Na bronasti plošči so vtisnjene besede:
,Jzgnani sa rodnih ognjišta Sb-venci su, 6. juh 1941, na ovom mestu stupili na tlo Preljme.
Podelili smo so i hleb i zbratimljeni započeli borbu za slobodu i socializam "
Spomenik so postavili v bližini bivše železniške postaje, kjer urejujejo tudi spominski park. Veliko del so prispevali mladi, sredstva za izgradnjo spomenikov so zbrali občani. Pri spominski svečanosti je bil prisoten tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve tov. Miloš Minić, tukajšnji domačin.
Ne morem verjeti, kako sta se • spremenili vasi Jezdina in Loznina. Stare požgane hiše so nadomestile lepe, zidane. Tukaj sem obiskala partizansko mamo, 88-letno Bori-ko Vuković, mater štirih partizanov-prvobor cev. Najmlajši, Božidar, je imel takrat 14 let. Starejši, Dragoljub je bil takrat obveščevalec in kurir. V lepi, pisani torbici, ki mu jo je stkala mama iz domače volne, mi je prinašal partizanski tisk. Zaposlen je bil v Čačku kot mehanik. V skladišču
streliva so mladi komunisti organizirali sabotaže v tistih vročih julijskih dneh. Vse je šlo v zrak. Še danes se spominjam strašnega bobnenja, da se je vse treslo in ognja, ki se je dvigal visoko v zrak in oznanjal upornemu in neuklonljivemu ljudstvu upor. Domači izdajalci, četniki raznih barv in Nemci so takrat mnoge mlade ustrelili, še prej pa mučili, da bi izdali tovariše. Med njimi tudi Dragoljuba. Izdali niso ničesar. Slišala sem vzklike: „Gde si, srce moje, dušo moja, oči moje, mladost moja!? "
Pri samotnem mlinu in rečici Lupinjači, ki se izliva v Zahodno Moravo, je bilo v vročih julijskih dneh leta 1941 zbirališče prvobor-cev. Tukaj se je začelo. V spomin na te slavne in težke dni naše zgodovine so na tem mestu, prepojenem s srčno krvjo najboljših sinov, zgradili veliko tovarno „SLOBODO". V njej izdelujejo električne štedilnike, sesalce za prah, pralne stroje in drugo. V tovarni je zaposlenih nad 5.000 delavcev iz bližnjih in daljnih okoliških vasi. Nad tovarno je na gričku pokopališče, kjer počivajo na mrtvi straži prvoborci in narodni heroji: Dragoljub Vuković, Ratko Mitrović, Milan Fi-lipovic in mnogi, mnogi drugi. Opozarjajo nas, da varujemo pridobitve NOB, da se ne bi več ponovilo nekaj tako strašnega in hudega. Njihov duh, njihova ideja, za katero so padli, nas opominja, da nadaljujemo njihovo delo, da stopamo po pravi poti naprej, kjer so oni obstali.
Česar niso oni zmogli, nadaljujejo nove generacije. Kajti naša revolucija za svobodo in socializem se še vedno nadaljuje v drugačnih oblikah in z drugačnimi nalogami.
Kakor takrat, je tudi letos žito dobro obrodilo, razen v nekaterih naseljih, kjer je ves pridelek uničilo neurje z debelo točo. Pšenica, ta preprosta trava, ki daje milijonom
in milijonom vsakdanji kruh in je njena zgodovina stara kakor človeštvo, je tudi takrat zorela in dala vsem kruh. Rekli so mi „Za vse bo dovolj, lačni ne bomo." Z nami so delili dobro in slabo. In v tej zgrad-
bi, ki jo gradimo z združenimi močmi, je mogoče tudi majhen delež vseh tistih, ki so bili izgnani iz svojih domov.
Danica Zidarič
(Nadaljevanje s 3. strani)
bila trdno zgrajena in kljub mnogim preganjanjem in žrtvam ni prenehala z delom. Štiriletni boj je zahteval od ljudi ogromne napore, delavke in delavci so postali borci v partizanskih enotah, aktivisti v odborih Osvobodilne fronte, Protifašistične ženske zveze in v mladinski organizaciji. Iskra upora je zajela vse in ljudje so vedeli, da je njihov obstanek mogoče le v neenakopravnem boju in da brez žrtev ni svobode. Dolga je bila pot do svobode, preveč je bilo gorja, da bi lahko pozabili vse tiste, ki so za današnjo stvarnost dali vse, kar so imeli: svoje lastno življenje. Vse to nas obvezuje, da se vedno znova vračamo v tragično, vendar veličastno našo preteklost, to je smisel spominskih slovesnosti, kajti naša zahvala gre njim, ki so omahnili v srcrt: ne~-očni privezani na kolih, v gozdovih in grapah, v taboriščih, kjer sta glad in krematorij pokončala toliko nedolžnih življenj."
Ko je govorila o nasprotjih v današnjem svetu, je poudarila, da se ne smemo uspavati na dosežkih, ampak moramo nenehno biti na mejnikih zmage in revolucije. „Tako kot morata biti naša zavest in tovarištvo neomajna, tako morajo biti prisotna na naši poti imena vseh tistih 922 ljudi iz naše občine, ki so vklesana na več kot 100 spomenikov. Spomeniki so in bodo ostali simbol naše svobode in tudi mi si bomo prizadevali, da bodo enako svobodo imeli tudi tisti naši rojaki, ki so ostali izven meja naše domovine. To je dolg, ki nas obvezuje, kakor tudi to, da svečano uredimo prostor, kjer je omahnilo v smrt 5 talcev, ki jim danes posvečamo te besede."
V kulturnem programu so sodelovali Moški peski zbor Dom-žale-Radomlje, Dcmžalska godba ir recitatorka osnovne šole Josip Broz-Tito
ar
MOJA POT DO PRIJATELJEV
Kmalu bo obletnica, ko obujam spomine, kako sem nasla srbske prijatelje. Bilo je poletje, zorelo je žito. Letina je bila dobra in rekli so mi, da bo kruha za vse. Bila je to dolga, dolga in trnova pot. Morda jih prav zaradi tega imam tako rada, kakor svoje najljubše ljudi. Zopet jih bom obiskala in že razmišljam, kaj bi jim nesla, s čim bi jih razveselila, čeprav imajo vega. Saj so njihove trgovine prav tako založene z vsem, kakor pri nas.
Pisalo se je leto 1941. Leto grozot in nasilja. 10. maja je bil krasen, sončen majski dan. Dan, primeren za razmišljanje in za kovanje načrtov za bodočnost. Takrat sem bila na svojem pvem službenem mestu v Miklavžu pri Ormožu, v središču vinorodnih Slovenskih goric. Zgodaj zjutraj sta prišla k meni dva moža: eden kulturbundovec, domačin, drugi gestapovce, v črni uniformi, z mrtvašico glavo na kapi. Ukazala sta mi, da moram z njima. Stiskati me je začelo pri srcu, kajti vedela sem, da ne bo nič dobrega in da bodo šli vsi moji lepi načrti po vodi. Prva postaja je biJ Ptuj. Bilo nas je veliko v minoritskem samostanu. Tam so bili zapori. Zasliševali so nas in nas pošiljali iz ene zastražene sobe v drugo in tretjo. Vsepovsod sami gestapovci, v zelenih, rjavih in črnih uniformah, mrkih obrazov in kruti. Spraševali so nas kaj smo. Ali smo „vindiši". Tudi naših imen in priimkov niso znali izgovarjati, tako da nam je šlo na smeh, kjub njihovi krutosti. Tukaj smo bili nekaj oni, kakor obkoljeni. Vsepovsod sami vojaki, samo smrtonosno orožje. Spali smo v nekih sobah na golih tleh, s tistim, kar smo imeli na sebi. Nič nismo vedeli, kaj bo z nami.
Nekega lepega jutra so nas naložili kot živino v zaprte kamione in so nas peljali daje. Druga postaja je bil grad Bori. Krasen grad, na zelenem griču, na hribu, ob Dravi. Bil je last nekih Zidov, na meji med Hrvaško in Slovenijo. Zopet smo spali na tleh. Začelo se je zaslišanje in zopet zaslišanje. Kaj smo, kje smo rojeni, kaj so starši? Izsiliti so hoteli, da bi rekli, da smo „vindiši". Zopet so bili z nami grobi, nečloveški. Od jutra do večera 'vno stali zastraženi pred vrati, kjer so nas zasliševali. Po hodnikih so ropotali s škornji in vzbujali strah. Tudi med sabo nismo smeli govoriti. Bili smo pač obsojenci, zločinci, ker smo ljubili domovino, domačo trpečo žemljico in govorili materin jezik malega, izmučenega, zatiranega in večno zaničevanega naroda. Mnogi nismo prišli na zaslišanje tisti dan in smo morah' v vrsto pod stražo drugi dan, zelo zgodaj. Tam so nekatere tudi pretepali. Spominjam se dveh Studentov iz Ptuja, ki so jih pretepli do nezavesti. Tudi kolegice Etne Potrč se spominjam, ki je bila po glavi in obrazu vsa otečena in imela podpludbe. Nekatere so tudi ustrelili. Lepi, pravljični grad je bil ves zastražen, obdan z orožjem. Imeli so nas za talce, če bi se kaj zgodilo. Možje v črnih uniformah so pač strejali, kakor se jim je ljubilo, za razvedrilo in zabavo. Podnevi so nas zastraševali. Ponoči pa so popivali, peli, kričali, se zabavali z ženskami, razbijali, plesali in zganjali orgije.
Ker ni bik) vode, smo jo morali nositi iz gozda in Drave, vedno pod stražo. Iz Drave smo jo vozili v sodih na vozovih, vpreženi kot živina. Spominjam se, da sem po kamenju raztrgala podplate na čevljih in hodila bosa, da sem imela krvave žulje. V gozdičku, pri vodnjaku me je nekega dne čakala naša mama, kjer sva se poslovili za dolgo, dolgo. Tukaj smo ostali nekaj dni. Nekega lepega jutra so nas sklicali na dvorišče in nas zopet naložili v zaprte, vojaške kamione. Rekli so nam, da nas peljejo na letovišče. Vedeli smo, kaj to pomeni.
Stiskalo nas je pri srcih. Tretja postaja je bila Maribor, Meljska kasarna, kjer je bilo že veliko naših. Na drugi strani so bili naši vojni ujetniki, lačni, izmučenih obrazov. Na stolpih je bila straža in vsakega ustrelila, če se nam je približal. Tukaj smo spali na golih tleli in čakali, kaj bo. Tudi tukaj so nas pretepali. Spominjam se nekega Žida, ki je bil ves iznakažen in otečenega, modrega obraza, da ni mogel niti gledati. Gestapovci, ki so ga pretepali, so se iz njega norčevali in ga spraševali, kakšen je in od česa. Vse je moral požreti in potrpeti. Na hrbet so mu obesili list z napisom: Jaz sem Zid.
Tukaj so nas zopet zasliševali, zasra-movali, spraševali, kaj smo. Vedno smo dajali iste odgovore, čeprav so se nekateri gestapovci hoteli tudi komu prikupiti. Od tukaj so nas peljali naprej, v Srbijo. Pred odnodom so nas postavili v vrsto. Drug za drugim smo morali mimo njihovih straž, ki so bile v strnjeni vrsti. Tu so nam vzeli vse, kar je bilo vrednega. Poročne prstane, uhane, verižice. Tudi meni so vzeli lep prstan, edini drag in ljub spomin. Nekega poletnega jutra so nas postavili v vrsto in nas peljali na železniško postajo, kjer nas je čakal tovorni vlak z zaprtimi vozovi. Pot je bila dolga, trajala je par dni. Bili smo zaprti, brez zraka, hrane. .Čepeli smo na tleh, se razgovarjali in razmišljali. V vozu sem spoznala veliko Slovencev iz Maribora, s katerimi sem bila skupaj. Ker nisem imela nič hrane, in mi je bilo slabo, mi je dala Brank ina mama malo kruha s slanino. To mi je veliko pomenilo in še danes sem ji nvaležna. Neke noči smo prišli v Sarajevo. Tu smo smeli dol, na postaji je bilo veliko ustašev, ki so nam govorili, da se petje živina na trg. Sli smo daje in dalje. Končna postaja je bil Čačak. Tja smo prišli enkrat dopoldne. Bil je lep, sončen, topel dan. Na postaji so nas postavili v vrsto, nato v četvero-' rede, nas zopet klicali, nato nas zastražene, kot največje zločince, peljali po mestu. Ob cestah so stali domačini. Spominjam se, da so jokali in stokali. Slišala sem vzklike: „Jadni. Jadni""! Tako smo prišli do poslopja gimnazije. Tam so nas Nemci pustili, se obrnili in se odpejali nazaj, po druge.
V gimnaziji so nas čakali prijazni ljudje, domačini, ki so nam dali jesti. Tu smo ostali nekaj dni. Nato so prišli po nas odborniki in nas odpeljali k dobrim, prisrčnim ljudem, odprtih src, v sosednje vasi, h kmetom, ki so nas zelo lepo sprejeli. Pri njih smo se oddahnili, mak) sprostili, se o vsem porazgo-vorili. Prišli smo v kotel, kjer je vse vrelo in se pripravjjalo na vsejjudski upor. Treba se je bik) odločiti in tvegati, postavljati svoje življenje na kocko. Tako so nas učili.
In danes, ko o vsem tem razmišljam, si ne morem drugače, kot da jih imam res prisrčno rada. Vse moje prijatelje v Jezdini, Loznici, Ježevici, Gornji Gori-jevnici, Mršincih in Slatini. Vse te vasi so v bližini Čačka, na gričkih, sredi šumadijskih gozdov, ki so nudili zavetje našim prvim borcem za svobodo. Kakor takrat, me tudi danes kličejo „naša Slovenka". Ponosna sem. Spominjam se tudi starega opančarja v Čačku, ki mi je naredil podplate na mojih edinih, raztrganih čevljih, s katerimi sem prišla v Srbijo.
Taki so bili naši prijatelji v težkih dneh, taki so ostali. Dobri, prisrčni, iskreni, širokogrudni, kot znajo biti le oni. Po drugi strani pa ponosni in junaški.
O vsem tem bo pisala zgodovina. Kajti zgodi se, da mah več zmorejo kot veliki. To so tisti, ki ljubijo domovino in z njo našo socialistično, samoupravno, neuvrščeno ureditev. Tako nas uči naš veliki voditelj, tovariš Tito.
r--^
TEKMOVANJE V KOŠNJI IN GRABLJENJU
r i * rt*^]
Tekmovanje koscev v Češeniku
Mladi kmetovalci so v počastitev občinskega pra/nika in obletnic, ki jih praznujemo v letošnjem letu, organizirali tekmovanje v košnji, ki so mu letos priključili še tekmovanje grabljic.
Kot vsako leto je bilo tudi letos tekmovanje na travnikih EMONE v Češeniku, pokroviteljstvo nad tekmovanjem pa je prevzela TOZD Kmetijska kooperacija, katerega predstavniki so zelo veliko pomagali mladim kmetovalcem in s tem prispevali k res dobro organizirani prireditvi, ki je privabila veliko število obiskovalcev. Marsikdo izmed njih si je radovedno ogledoval motorne kosilnice, pa kose, stare in mlade kmetovalce, ki si kar niso mogli zaupati, kako se da čim hitreje in čim lepše kositi. Samo tekmovanje je pokazalo, da so se tekmovalci dobro pripravili na tekmovanje, ki je bilo zaradi tega zelo zanimivo.
Najprej so se pomerili kosci z ročno motorno kosilnico. Pri tem je bil važen začetek, kajti če kosilnica ni takoj ,,vžgala", je tekmovalec izgubil dragocene sekunde, ki so tudi ptivale na rezultat. Sicer pa je strokovna komi -sija ocenjevala tudi kvaliteto košnje, če so bile redi ravne, ter druge elemente, ki so pomembni za to vrsto košnje. Tekmovalci so pokazali veliko spretnosti in tudi znanja, pokazalo pa se je, da so mladi tekmovalci še premalo izkušeni, da pa bodo morali pravi kmetje kar kmalu računati nanje. Po ostri borbi je zmagal Jože JASENC iz Krtine, eden izmed mlajših tekmovalcev, ki je že večkrat tekmoval, drugo mesto je zasedel Lojze KREVS iz Zagorice, na tretje mesto pa se je uvrstil domačin Primož GROŠELJ, ki je letos tekmoval prvič.
Tekmovalci, ki so kosili s koso, so pritegnili največ zanimanja gledalcev. Med njimi je bilo nekaj pravih trdnih kmetov, nekaj takih, ki kosijo le občasno, pa tudi nekaj „turistov", ki so pravzaprav skušali sami ugotoviti, ali znajo kositi ali ne, zato so bili odstopi neizogibni. Tudi pri tem tekmovanju ni odločala samo hitrost, tekmovalci so morali napraviti lepo red in babo, obenem pa gledati, da je bila vsa trava pravilno ob tleh pokošena. Tudi tu je imela strokovna komisija precej dela, kajti nekateri tekmovalci so bili zelo izenačeni in kar težko se je bilo odločiti, kdo je najboljši. No, izkazalo se je, da je to Franc STARE iz Turnša, njemu je sledil Jakob ROKAVC iz Cešnjic pri Moravčah, tretji pa je bn Štefan JUG iz Češenika.
Tekmovanje grabljic, letos prvič na sporedu, ni bilo tako zanimivo, ker so tekmovale samo tri tekmovalke, ki so pokazale veliko volje, pa manj znanja in spretnosti. Prvo mesto je zasedla Terezija KOREN, druga je bila Mojca REMS, na tretje mesto pa se je uvrstila Marija NEMEC.
Ob koncu tekmovanja je bila razglasitev rezultatov in podelitev priz-
nanj in praktičnih nagrad najboljšim tekmovalcem. Vsem udeležencem je spregovoril tudi direktor EMONA TOZD Kmetijska kooperacija tovariš Janez Hren, ki je poudaril pomembnost takih in podobnih prireditev.
Po tekmovanju je bila v grajskem parku veselica, katere dobiček bodo
Ne vem kdo je napisal pesem, ki smo jo včasih otroci vsi znali in smo jo masovno prepevali in tudi ne vem, če jo danes v šolah še učijo in če jo sploh kak otrok pozna. „Bežimo, tccimo, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso, Ce rad se ne umivaš, cigana se boj, če on te zasači, te vzame s seboj."
Včasih so cigani bolj kot danes hodili po naših krajih. Bili so strah in trepet umazanih otrok. Čim so se pojavili smo se otroci hiteli umivat, da je bilo veselje. Cigani so prinašali s seboj neko nepozabno romantiko, s seboj pa odnesli kakšno kuro in še kaj. Danes pravimo: gorje Novomeščanom in okolici, kjer jih imajo toliko.
Naša zgodba o ciganih se začne s kulturo. Z neko kulturno akcijo. S tednom kulture, ki sta ga dokaj uspešno organizirali kar dve organizaciji. Ena od njih ima politični značaj in dolg naslov. Zbrali so domače umetnike, povabili nekaj tujih in vsak dan se je nekaj dogajalo skozi ves teden. Vmes so delali neko posebno letečo anketo o kulturi. Prav zanimivo, kaj ljudje vse rečejo in želijo.
Pred seboj imam brošuro, ki so jo organizatorji izdelali ob tem tednu z izidi omenjene ankete. Zanimivo. „Kulturen človek je tisti, ki ne meče papirčkov na tla," meni vprašani. Spraševalec pravi, da je to stvar morale. Rad bi vedel, kaj misli o kulturi kot umetnosti. In tako teče pogovor naprej.
Potem so se zmenili, da uspešno akcijo o kulturi proslavijo. Zakaj pa ne?
Danes vsi nekaj slavimo. Piknik južno od Domžal v dokaj čisti naravi ob bistri studenčnici, s sončnim popoldnevom in topli junijski noči. Tedaj, ko je trava tik pred košnjo. Ciganov pa še vedno nikjer.
Če udeleženci piknika kulturniki niso imeli dovolj kulture in ne morale (zaradi papirčkov), kaj šele politične in človeške zavesti, je vzrok v tem, da niti eden ni nikoli živel na kmetih, da nihče nima pojma o težkem kmečkem življenju in da so vsi skregani z geslom o varstvu okolja.
Cigani bodo vsak čas tu.
Povsem razumljivo je, da se veselimo svojih uspehov. Neod-pustljivo pa, da ob tem pozabljamo na sočloveka, ki bo prišel za nami in moral preklinjajoč pospravljati naš veselični prostor.
Zakaj je moral lastnik parcele, preprost človek, ki ni član nobene kulturne organizacije, jokati, da jokati s pravimi solzami, ko je videl vso to nesnago in travo kot bi šla čeznjo ne vem kakšna fron-
mladi kmetovalci namenili organizaciji ekskurzije.
Upamo, da se prihodnje leto srečamo na podobni prireditvi, s še večjim številom tekmovalcev in obiskovalcev, ki jih tudi letos ni bilo malo.
V. G.
ta. Zakaj ni bilo niti enega od organizatorjev ,, kulturnišk ega'' piknika, ki bi rekel, da gozdne jase, poljske in vaške poti niso primerne za avtomobilske dirke ali da bi vsaj eden na koncu ostal in pospravil veliko odpadkov ali po domače „svinjarije", ki je ostala razmetana povsod naokoli.
Prišli so cigani. Pravi cigani, gotovo Brajdiči, ki živijo pri Novem mestu. Prišli so slučajno teden kasneje, na mesto, od koder
Člani dramske skupine kulturnega društva Jožef Virk, v okviru katerega uspešno deluje tudi mešani pevski zbor, so v letošnjem letu pripravili komedijo DVE NEVESTI, ki jo je napisal Cvetko Golar.
Kot navadno so imeli igralci vaje v Gasilskem domu v Dobu, Jćajti svojega prostora društvo nima. S prizadevnim delom in dobrim obiskom vaj so igro naštudirali do srede julija, ko so pripravili tudi letno gledališče na Močilniku, za katerega lahko rečemo, da je res lepo urejeno.
Ze precej časa je minilo, od kar smo v Dobu gledali komedijo, zato nas je zanimalo, kako bo pretežno mladim igralcem v dramski skupini uspelo nasmejati številne gledalce, ki so v soboto, 16. julija, napolnili letno gledališče, nič manj pa jih ni bilo tudi v nedeljo, če-pav je vreme nekaj časa grozilo, da bo lep kulturni dogodek v naši krajevni skupnosti preprečilo. Vsebina komedije je preprosta, smešni so dialogi, posebej izstopajo po svojem humorju nekatere osebe, ki so jih mladi igralci uspešno predstavili.
V duhu smo se preselili za nekaj desetletij nazaj, v čas, ko so imele ženitvene posredovalke pri možitvah zelo veliko vlogo. Revno dekle Liza, ki ima še neomoženo sestro Minico, se želi poročiti in prav srečna je, ko ji ženitvena posredovalka najde bogatega ženina s celimi čredami krav, dobro stoječo kmetijo in sploh z vsem, kar si mlado dekle more zaželeti. Ženin, ki kar naprej spašuje, če se govori o njem, ji sicer ni najbolj po godu, vendar če ne gre drugače, bo pač vzela tega, važno je, da ne bo ostala stara devica. Na drugi strani pa spremljamo prizadevanja bogatega kmeta, ki je po srcu zelo mlad, po letih mak) starejši, da bi pomagal obema tako ženinu kot nevesti, ki sta sicer revna kot cerkvene miši, pa bi rada drug drugemu predstavila svojo veliko doto, ki jo sploh ni in obenem zvito računa, da bo mogoče zanj kaj ostalo, obenem pa pazi na sina, ki bi rad dobil nevestino miajšo sestro Minico.
Igra se v veselje vseh srečno izteče. Obe gruntarski hiši sta razkriti kot be-račrji, ki nič nimata, bogati kmet pa si mane roke. Poročil se bo z Lizo, sinu bo dovolil poroko z njeno sestro in vsi so zadovoljni, celo ženitvena posredovalka, ki ni najbolje opravila svoje vloge, pa je vendar le poročila obe dekleti. Pozabiti še ne gre ženinovega strica, ki uspešno napolnjuje ženinov hlev, vendar potem sam najmanj dobi. Nehvaležna živina, ki odide na svoje domove v svoje hleve, ga celo rani.
Gledalci so se skozi vsa dejanja prijetno smejali, najbolj seveda ubogemu
so odšli ,,kulturniki". Prišli so z namenom, da nabirajo zdravilna zelišča za novomeško Krko. Prvi sosed se je pogumno podal mednje, da bi jih opozoril na morebitno še hujše onesnaženje od prejšnjih. „Ne boj se brate, sve če biti dobro", so mu rekli potem, ko so mu postregli z viskijem in pivom in še z drugimi pijačami, ki so jih hladili v mrzli studenčnici Ko so odšli, za njimi skoraj ni ostalo sledu. Vse so pospravili Vse do potankosti, pa so dolgo pospravljali za „onimi prvimi", ki so odšli pred tednom dni.
Odslej imam o ciganih drugačno mnenje.
Mi pa lepo stisnemo.......in
samo hvalimo, posebno, če gre za ljudi, ki bodo jutri zasedli odgovorna mesta.
Zgodbe še ni konec. Nekdo mora spremeniti tekst v pesmici o ciganih. Ej, cigani! Premalo vas je.
A. Zaje
nevednemu ženinu, ki jih je razveseljeval s stalnim vprašanjem: „A jest? " in stricu, ki si je z močnim glasom prizadeval čimpreje oženiti svojega varovanca.
Tudi ostali člani dramske skupine so po svojih najboljših močeh prispevali k uspešni izvedbi komedjje, ki je navdušila vse gledalce, ki si želijo še videti takih in podobnih predstav.
Prav škoda je, da je letno gledališče na Močilniku, kije izredno lepo urejeno in v katerega je vgrajenih veliko ur prostovoljnega dela, tako mak) izkoriščeno. Upamo, da nam bodo svoje igre na njem prikazale tudi druge dramske skupine iz naše občine in od drugod in tako popestrile kulturno življenje v naši krajevni skupnosti.
Vera Grofclj
f--\
ZAKAJ TAKO?
V___J
Nedelja popoldan, 7. avgusta. Na križišču v Homcu so močno zaškripale zavore in se zaslišal pok. Zopet nesreča in to že druga v letošnjem letu. Letos je minilo 17 let, odkar se je tu zgodila nesreča s smrtnim izzidom Od tedaj je te precejkrat počilo. Ob vsaki nesreči zmigujemo z glavami Kaj res ne moremo imeti v Homcu preglednega križišča? Po nesreči je prepozno meriti cestišče. Živimo v času, ko se iz dneva v dan povečujejo vse mogoče nesreče. Zakaj jih ne preprečujemo tam, kjer je to mogoče? Se vedno upamo, da bodo zato pristojni organi ukrenili vse za varno vožnjo po naših cestah, saj končno tudi mi prispevamo zanje denar.
Občan
r--^
Nataši Rogač iz Trzina, ob srečnem dogodku v družini, čestitajo sodelavci Občinskega poročevalca in IBM-čki!
v___)
ZGODBA 0 CIGANIH
»DVE NEVESTI« V DOBU
Koncerti groblje 1977
pa menda širši krog domžalskega kulturnega okoliša, bolj naklonjenega zborovski glasbi, pri čemer nastajajo pomisleki — prisluhniti občinstvu ter seči po kompro-
3. junija Trio Lorenz (Primož Lorenz - klavir, Tomaž Lorenz -violina, Matija Lorenz - violončelo) in Mitja Gregorač — tenor
10. junija Trio labacensis (Pri-
Aci Bertoncelj klavir
Muzej Jelovškove umetnosti v Grobljah je bil tudi letos prizorišče srečanja glasbenih umetnikov iz domovine in celo tujine ter glasbo ljubečih obiskovalcev iz Domžal ter bližnje in daljne okolice.
Sedmi ciklus koncertov je bil v akustičnem in z Jelovškovimi freskami poslikanem objektu iz 18. stoletja posvečen 150-letnici smrti občečloveško razumljivega in prepričljivega Ludvviga van Beethovna. V svojih delih je spregovoril z univerzalnim jezikom vsem ljudem, se vzdignil nad svojo ozko omejeno okolico in čas ter razmišljal o človekovi usodi vseh časov.
Beethovnove simfonije so danes največ izvajane skladbe; pianisti ne morejo mimo njegovih klavirskih sonat; najbogatejši in najintimnejši pa je nedvomno v komorni literaturi: v prečudovitih godalnih kvartetih, klavirskih triih, sonatah za violino in celo s klavirjem.
In prav ta, komorna glasbena literatura, je bila letos najbolj prisotna na vseh koncertih. Poleg tega
Heinrich Schiff (Dunaj) - violončelo      Susanne Basler violončelo
pa so poslušalci lahko prisluhnili, kako zvenijo sodobnejše skladbe Lojzeta Lebiča, Antona VVeberna in Arnolda Schonberga ob klasični glasbi Ludvviga van Beethovna. Včasih prav posrečeno. Tudi pri poslušalcih je taka oblika naletela na zanimive odzive.
Kulturna skupnost poskuša s postopnostjo in kontinuiran ostjo teh koncertov vzpodbuditi zanimanje za prave umetniške vrednote v delovnih ljudeh in občanih. Potrebno bo še nekaj časa, da bodo ti koncerti prodrli v zavest slehernega občana, da jim bodo del njihovega življenja in dela. Pavel Mihelčič je v Delu 24. junija 1977 med drugim napisal, da si ni mogel kaj, „da ne bi prisluhnil vodilnim možem domžalske kulturne skupnosti ( . ..), ki so s sedmimi komornimi koncerti, letos posvečenimi 150. obletnici smrti Ludwiga van Beethovna, podali zaokrožen pogled v najintimnejši kot Beethovnovega komornega ustvarjanja, zanemarili
"V
BRIGADIRJI — NAŠ PONOS
Kdor še ni bil v mladinski delovni brigadi, naj to stori čimprej. Če more. In če bi bil rad v brjgadi kot gost, brez krampa, težkega, da je kaj in brez simpatične delovne obleke, drap barve, polepšane z raznimi nalepkami in našiv-
Jaz sem bil v njej, v brigadi. V taboru brigade. V brigadi, PEČE 77. Sel sem iz radovednosti in ker me je povabila Justi. Justi je glavna, ki povezuje „za-ledje s fronto" in sploh. Če niste povabljeni in če do brigadirjev in do dela nimate čistih odnosov, ne hodite med nje, če hočete da se vam ne zgodi kot kuharju, ki se je nepovabljen, fraierski kot je, pripeljal z Božorom in vsak dan vozi hrano iz Domžal. Se dobro, da ga niso vsi slišali, ko ie dejal, daje pripeljal hrano Za „bačke* . Komandant Sine in drugi mu te žaljivke dolgo ne bodo odpustili.
Grmeb je nad Limbarsko goro in k nevihti se je pripravljalo, ko sva se pripeljala s prazno gumo ravno, ko so se skupine vračale v tabor z dela. Prvi vtis me ni presenetil. Red v taboru sem pričakoval. Ničesar preveč in ne premalo. Mislim na dekoracijo: zastave, parole in
Sdobno. Tudi utrujene obraze sem prikoval. Vstajanje ob četrti uri in po jutranjih formalnostih vse dopoldne v precejšnji vročini vrteti kramp, lopato, samokoLnico, še za odrasle, utrjene ljudi
ni kar tako. Mladim, v nekaj primerih premladim, se je to poznalo. Vendar ne toliko, da se skupine med seboj ne bi dovo|j vedro in hrupno, zlogoma pozdravljale. Čeprav je bilo kosilo: rižota, solata in jabolčni zavitek tu in so vodje že klicali v zbor, se jih je večina zvalilo v šotore, vse pisane in lepo razporejene. Videl sem obraze, obliže in razne druge antiživljenjske pripomočke.
Vlila se je ploha in na vsem lepem sem bil sam, nekako nebogljen, dokler me ni opazil komandant akcije Sine, saj ni važno kako mu je v resnici ime. Prav lepo pa od mene ni, da sem pustil šoferja Božota in brigadirja - orjaka atleta -iz Moravškega, na katerem ni bik) sledi utrujenosti, da sta sama med ploho menjala gumo na kombiju.
Ko mi je«ne v svojem komandnem šotoru v prisotnosti svojih dveh, zaradi utrujenosti nič kaj tajniških tajnic, neprisiljeno pripovedoval, kako poteka delovna akcija in življenje brigadirjev na trasi in v taboru se mi je toplina in spoštovanje utrdila do takšne stopnje, kakršno čuti oče do svojih pridnih otrok. Pa ne, da bi moja čustva povzročilo domače žganje, ki so ga v brigado prinesli hvaležni domačini m s katerimi Sine postreže samu starejšim gostom, ne da bi ga sam poskusil. Vsak kdor dela je vreden spoštovanja, še posebej, kdor dela brezplačno in prostovoljno.
misnih odločitvah ali vztrajati ha novi, stilni poti in tvegati... Odločili se bodo organizatorji; na voljo imajo več variant, izhodišče pa je in ostaja grobeIjska baročna cerkvica, poslikana s čudovitimi Jelovškovimi freskami, primerna za in-timnejša muzikantska srečanja, za tista, ki se .prilegajo' akustičnim posebnostim grobetjske cerkve in dosegajo v njej prava zvočna razmerja."
Prepričan sem v to, da si bo marsikateri Domžalčan v juniju rekel: „Ne morem si kaj, da bi ne šel v Groblje!" To je želja organizatorjev. Upam, da bo to že prihodnje leto.
S tako obliko koncertov je vsekakor nadaljevati tudi v prihodnjem letu!
Letošnji koncerti niso bili zveneči samo zaradi Beethovnove obletnice, ampak so zvenela tudi imena izvajalcev; nekatere med njimi domžalska publika že poznz in jih ceni, z drugimi se je seznanila letos. Predstavih so se:
Primož Novšak violina
mož Novšak - violina, Mile Kosi -violina, Susanne Basler - violončelo)
18. junija Dejan Bravničar -violina in Nada Oman -j klavir
20. in 21. junija Heinrich Schiff (Dunaj) - violončelo in Aci Bertoncelj - klavir
24. junija Dejan Bravničar -violina, Alojz Zupan - klarinet, Mile Kosi - viola, Ciril Škerjanec - violončelo in Aci Bertoncelj -klavir
1. julija Vladimir Krpan (Zagreb) - klavir
Kritiki, ki so spremljali letošnji ciklus koncertov, so si bili enotni v oceni, da so letošnji koncerti uspeli. Se uspešnejši pa bodo, ko bo domžalska publika začela jemati te koncerte za svoje in do zadnjega kotička napolnila sicer majhni koncertni hram. Naj se to zgodi že prihodnje leto!
M. M.
Sine je mlad in suh kot trlica. Skrbi in obveznosti, ki si jih je nakopal, ga delajo znatno starejšega. Pa še temni brki ustvarjajo videz pravega moža, kar tudi je. Prav z užitkom sem sledil njegovim akcijam. Ne vem, če je bilo potrebno, da so si podajali ,Jc|juko" šotor-skih vrat ob simpatični plohi „tehnič-ni" akcije s svežnjem map v rokah, razni vodje, neki posamezniki, pa še domačini, ki so želeli nekaj pomagati. Vsi hkrati, pa še „tajnice" so nekaj brkljale. Sine je vsem odgovarjal in ..ukazoval" kot pravi vojskovodja, pa še mene je imel na grbi.
Ne da bi kaj dosti spraševal, sem imel kaj poslušati in zvedeti, medtem, ko sem gledal z izrednim užitkom na sosednjem velikem vojaškem šotoru, kjer je bila jedilnica, kako se zbirajo številne deževne kaplje v eno veliko in potem polžjo po impregnirane m platnu k tlom. Čudovito okolje in še lepša igra narave, v katero je skoraj posijalo sonce.
Nikjer pa Igorja, filrnarja s svojo kamero, da bi posnel te kapflc. Zamujena priložnost, ki se ne povrne.
Mladinci s sodelovanjem družbenopolitičnih dejavnikov delajo v Pečah vodovod. Tehnične zadeve urejajo plačani strokovnjaki. Mladinci samo kopljejo, rjjejo, voz jo in podobno. Zato tudi žulji, ki bodo prihranili težke milijone domačinom in vsem nam.
Napačno mišljenje pa ima tisti, ki trdi, đa se ▼ mladinskem delovnem taboru ne dogajajo tudi čisto človeške stvari, zaradi kakršnih smo tudi mi na svetu. Ali je to kaj narobe?
In zdaj, ta hip, ko zaključujem moje vtise slišim, da bo v brigadi, v taboru tudi poroka. Prava. Z županom in vsem ceremonialom in svatbo s svatovskim kosilom. Zakaj pa ne? Reportažo o svatbi pod šotorom pa bodo napisali drugi.
Andrej Zaje
OBVESTILO
Društvo invalidov Domžale vabi vse invalide in tiste, ki so kakorkoli pomagali organizaciji, na
SVEČANO RAZVITJE PRAPORA
dne 8. oktobra 1977 ob 9. uri v dvorani Komunalnega centra Domžale.
Po pozdravnih besedah bo slavnostni govor, zabijanje žebljičkov in svečana izročitev prapora.
Ob zakuski vas bo zabaval ansambel Franca Flereta s pevci.
Vabijo invalidi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage n;arr-
ALOJZIJE DEEEUAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako lepem štev'-u pospremili na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali ter nam ustno in pismeno izrazih sožalje. Hvala vsem gasilcem za zadnje slovo. Posebej se zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu za ves trud in skrbno nesebično dolgotrajno zdravljenje naše ljube mame. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Hčerki: Adela in Linca z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE ZANOŠKAR
se iskreno zahvaljv emo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo: sodelavcem Komunalne skupnosti Domžale, družbenopolitičnirr. organizacijam skupščine ob fine Domžale, Krajevni skupnosti Tomo Brejc Vir, Krajevni konferenci SZDL Vir, sosedom, sorodnikom in drugim znancem.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Jakob Zanoškar v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame
ANE ŠUŠTAR
se iskreno zahvaljujeva SZDL Vir za poklonjeno cvetje, dr. Pevcu za
Zrtvovalnost in pomoč pri dol gotrajnem zdravljenju ter dobrim sosedom Novakovim, ki so bili ob vsakem času pripravljeni pomagati.
Vsem še enkrat prisrčna zahvala!
Pepca Šuštar in Majda Zupan
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, oddelek za splošne zadeve in
družbene službe
objavlja
na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRSšt. 31/76)
JAVNO DRAŽBO NAJDENIH STVARI
dne 5. 10. 1977 v Domžalah, Krakovska 26, ob 8. uri. Na javni dražbi bomo prodajalai najdena kolesa in druge predmete.
Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu omenjenih predme tov, imajo možnost ogleda 28. 9. 1977 od 11. do 15.30 v Krakovski ulici 26, Domžale.
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe
Razpis	
„Universale" tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije Domžale, Kidričeva 4	
sprejme več industrijskih šivilj	
Prednost imajo kvalificirane šivilje in krojačice ter mlajše delavke za priučitev. Pogoj je ta, da ima kandidatka zagotovljeno stalno in ustrezno stanovanje.	
Prijave sprejema kadrovski oddelek.	Odbor za medsebojna razmerja delavcev „Universale" Domžale
/O
ljubljanska banka
OBVEŠČA
PODRUŽNICA DOMŽALE
da na podlagi sklepa delavskega sveta
PRODA
POČITNIŠKI DOM
na Kolovcu pri Radomljah
Počitniški dom je zgrajen do III. faze.
Pismene ponudbe pod oznako „za gospodarsko komisijo" sprejemamo do 3.10. 1977.
OGLAS
Ugodno prodam trajnožarečo pt Kuppersbusch — ogled v popoldanskem času Cerar Jože - Petrovčeva 8 - Rodica -Domžale
ZAHVALA
Gasilsko društvo Krašnja se zahvaljuje folklorni skupini Osnovne šole Radomlje, učenkam Osnovne šole Krašnja in njihovima tovari-šicama za lep kulturni program na proslavi, ki je bila v počastitev 50. obletnice našega delovanja.
Gasilsko društvo Krašnja
r
OGLAS
V.
r
V Domžalah vzamem v najem garažo. Zglasite se na naslov: Kraševec, Ljubljanska 101, Domžale.
OGLAS
„PLANIKA", prodajalna obutve Domžale, Cesta talcev 2
sprejme v delovno razmerje ČISTI LKO
za eno do dve uri na dan. Javite se v prodajalni.
OGLAS
Zaposlena stara mama z vnukinjo prosi za primerno, suho stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici.
Pišite prosim na uredništvo glasila, kjer je najin naslov.
v__J
mlado ogledalo - kakovostno Šolsko glasilo
Mak) pred zaključkom šolskega leta 1976/77 je izšla 6. št. Mladega ogledala, ki je glasilo Osnovne šole Venclja Perka v Domžalah.
Na petdesetih straneh sta urednica prof. Milena Vodopivec in tov. Tone Pajer razvrstila obsežno gradivo, ki so ga zbrali od učencev v nižjih razredih razredniki, v višjih razredih pa slavisti te šole. Mlado ogledalo je lično natisnila tiskarna Delavske univerze Domžale.
Glasilo vsebuje časovno projekcijo šolskega dela, prikazuje delo izvenšol-skih dejavnosti m delno tudi dogajanja s terena. Večji del sestavkov nas seznani, kako mladi rod prikazuje v lepi luči maršala Tita za svojega učitelja m vzornika in kako visoko ceni njegove politične in državniške sposobnosti.
Rdeča nit, ki se vleče od začetka do konca v glasilu, je urednikova skrb, kako čimbolj vključiti mladi rod, da se bo načrtno vzgajal in usposobil za pisanje.
Glasilo vsebuje preproste pesmi, krajše in daljše prozaične sestavke, v katerih učenci opisujejo tudi svoja osebna doživetja. Nekateri prikazujejo v svojih sestavkih heroja Venclja P3rka, ki ga je okupator ustrelil kot talca pod Sumber-kom in se zdaj po njem imenuje njihova šola.
Sestavki kažejo veliko mero optimizma, s katerim mladež gleda na prihodnost. Različni vzgibi učencev nam vlivajo prepričanje, da naše učiteljstvo vzgaja mladi rod v napredne ustvarjalce in glasnike naše stvarnosti. Bilanca teh teženj je kar se da bogata. Učenci so svoje prispevke napisali jasno in živo ter hkrati pokazali svojo jezikovno gibčnost.
Urednica je vključila prispevke učencev v osem strnjenih in zaokroženih celot. Tako je objavila prispevke prvih razredov pod geslom: Tito, mi smo tvoja četa; drugi razredi: Tito, naš veliki
fionir; tretji; Tito, naša ljubezen; četrti: ho, naša pesem in mladost; peti: Tito, naša lepota, radost in ponos; šesti: Tito, delavec, ustvarjalec in heroj; sedmi: Tito, resnica naših sanj in osmi: Tito, juriš na nebo.
Glasilo vsebuje bogat izbor sestavkov, ki kažejo, s kakšno ljubeznijo spremljajo tudi mladi našega voditelja.
Kajpak, da je treba polvvaliti prizadevnost posameznih razrednikov in slavistov, ki so učence navdušili, da so sodelovali in zbrali tako bogato bero prispevkov.
Mlado ogledalo je odmerilo dovo|j prostora tudi grafikam, kj so jih izoblikovali učenci in s tem popestrili posamezne strani glasila.
Pohvaliti je vsekakor urednico in mentorico glasila Našega ogledala prof. Mileno Vodopivec, ki že vrsto let zaledno opravlja odgovorno in zahtevno uredniško delo in pa Toneta Pajerja, ki vsakič poskrbi za ilustrativni del glasila.
induplati
j
I
LEBA ZAVESA ponos gospodinje I
zavese „RUSTIKA"
ffl
Induplati
Občinsko gasilsko tekmovanje
9. TOPOLE
10. RADOMLJE
11. MORAVČE
12. VRHPOUE
13. STUDA
14. PREVOJE
15. DOMŽALE H.
16. ROVAH
17. LOKA
18. IHAN
19. PSATA
SKUPINA B (nad 30 let):
1. VIR
2. TOPOLE
3. JARSE-RODICA
4. TRZIN
5. STOB
6. LUKOVICA
733,5 točke 725,5 točke 723 točk 723 točk 717 točk 706,5 točke 697,5 točke 686 točk 620,5 točke 564 točk 530,5 točke.
830 točk 784 točk
735,5 točke 721 točk 716 točk
697,5 točke.
2. TOKO Domžale
3. LEK Mengeš
752 točk 6784 točke.
ČLANI - industrija - skupina A:
1. HELIOS Domžale 835 točk
2. PAPIRNICA Količevo 827 točk
3. SLOVENIJALES Rad. 814 točk
4. INDUPLATI Jarše 710 točk.
SKUPINA B: l.FILC Mengeš
ČLANICE - teritoriaDce - skupina A:
1. TOPOLE 844 točk
2. ROVA 840 točk.
SKUPINA B:
1. BLAGOVICA 767 točk.
ČLANICE - industrija - skupina A:
1. SLOVENIJALES Radomlje
2. INDUPLATI Jarše
MLAJŠI VETERANI (40-
1. MENGEŠ
2. RADOMLJE
3. SLOVENIJALES
4. INDUPLATI
822,5 točke
55 let):
930 točk 908 točk 912 točk 890 točk.
806 točk
STAREJŠI VETERANI (nad 55 let):
1. MENGEŠ 961 točk
2. LOKA 947 točk
3. DOMŽALE 929 točk.
Tekmovanje gasilcev vetera
Letošnje občinsko gasilsko tekmovanje je potekalo po programu Republiške gasilske zveze in je bilo istočasno posvečeno Titovim in partijskim jubilejem, ki jih praznujemo na najrazličnejših področjih. Na nogometnem igrišču v Ihanu se je v soboto 11. in nedeljo 12. septembra pomerilo v tekmovanju kar 71 ekip in to od najmlajših do veteranov. Na tekmovanju so bila zastopana z desetinami vsa gasilska društva in tudi industrijske gasilske enote oziroma društva.
Tekmovanje si je ogledalo veliko ljudi, med katerimi so bili tudi Jernej Lenič — predsednik skupščine občine Domžale, Aleksander Rihtar — predsednik skupščine Protipožarne skupnosti, Alojz Komočar — komandir PM Domžale in predstavnik Republiške gasilske zveze.
Iz podatkov in ogleda tekmovanja lahko ugotovimo:
— da sta se množičnost in kvaliteta v posameznih društvih povečali, kar je posledica stalnega dela;
— da uspešno opravljeni izpiti za gasilske sodnike in častnike pomenijo novo kvaliteto dela v društvih;
— da so kvalitetno napredovala mnoga društva, ki v preteklosti niso nastopala na tekmovanjih, ali pa so pošiljala slabo pripravljene ekipe;
— da bo potrebno še več dela med nekaterimi članskimi ekipami v Črnem grabnu in na območju Moravske doline, saj imajo vsa društva dovolj podmladka;
— da bo potrebno v nekaterih delovnih organizacijah ustanoviti ekipe oziroma društva, ker bo s tem dana še večja varnost na tem področju.
Poleg tega pa ne moremo mimo dejstva, da je v pripravah in na tekmovanju sodelovalo preko 1.000 ljudi, kar kaže, da je gasilska organizacija velik in pomemben dejavnik tudi v konceptu SLO in družbene samozaščite. Da je tekmovanje potekalo po programu, gre zasluge tehničnemu vodstvu, predstavnikom vseh društev, posebno pa še Francu Blejcu - do-
mov je bilo zelo spretno
veljniku ObGZ, ki je bil vodja tekmovanja in Marjanu Lenarčiču, ki je bil tehnični vodja.
Tekmovanje je bilo organizirano po novem programu, kar je zahtevalo veliko priprav, rezultati pa kažejo, da so se društva dobro pripravila. Brez dvoma pa bo dejavnost na tem področju še napredovala, saj bo Protipožarna skupnost s svojim programom in samoupravnimi organi lahko vplivala na bodoče delo.
Tekmovanje pa bo dobilo končno obeležje v okviru „Protipožar-nega tedna", ko bo organizirana večja vaja, slavnostna akademija in ko bodo podeljene značke in priznanja, ki jih vsako leto podeljuje vsem nastopajočim Občinska gasilska zveza.
Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
PIONIRJI A (7-10 let):
1. DOB
2. MENGEŠ I.
3. MENGEŠ H.
4. Homec
5. TOPOLE
6. BLAGOVICA
7. LOKA
8. LUKOVICA 9 PEČE
10. MORAVČE
PIONIRJI B (11-14 let):
1. RADOMLJE I.
2. MENGEŠ
3. DOB II.
4. ROVA
5. HOMEC
6. TRZIN
7. STOB
8. LOKA
9. PREVOJE
10. IHAN
11. JARSE-RODICA
12. MORAVČE
MLADINCI (15-18 let):
1. DOB
2. MENGEŠ
3. TRZIN
4. VIR
MLADINKE:
1. JARSE-RODICA
920 točk 914 točk 911 točk 910 točk 910 točk 888 točk 884 točk 881 točk 868točk 776^ točke.
865 točk 848 točk 829 točk 810 točk 806 točk
803 točke 800 točk 769 točk 755 točk 733 točk 728 točk
708 točk.
818 točk 784 točk 695 točk 578 točk.
793 točk.
ČLANI - teritorialni -
1. DOB
2. MENGEŠ I.
3. MENGEŠ II.
4. ROVA I.
5. DOMŽALE I.
6. VIR
7. STUDENEC
8. KRASCE
skupina A:
845,5 točke 842 točk 840 točk 817 točk
8124 točke 788 točk
7694 točke 752 točk
Košarkaji pred tekmovalno sezono
Sredstva javnega obveščanja (časopisi, radio) seznanjajo širšo javnost da se K K Domžale letošnji republiški prvak seli iz 1. razreda v višji razred tekmovanja — II. zvezno ligo. Informacije so točne, vendar udeležba našega kluba v II. ligi še ni zagotovljena iz zelo pogostega in prozaičnega razloga — niso zagotovljena finančna sredstva, ki so potrebna za pokritje stroškov tekmovanja.
Naš kraj se lahko ponaša, da je selekcija, ki tekmuje v ligi pod imenom KK Domžale osvojila prvo mesto v republiki in s tem izpolnila pogoj, da nastopa v II. ligi. KK Domžale so republiški prvak od aprila, kljub temu pa do danes še ni rešeno vprašanje, kje — v kateri ligi naj KK nastopa. Po predračunu bi stroški tekmovanja v II. zvezni ligi veljala približno 350.000 din in to vsoto ni mogoče zagotoviti!? V želji, da se sporno vprašanje reši, je bil 25. 8. 1977 sestanek IO in aktiva ZK KK Domžale, na katerem so bili prisotni člani občinskega ko-
miteja ZK Domžale, TKS in ZTKO naše občine. Čeprav so sestanku prisostvovali predstavniki najodgovornejših asociacij telesnokul-turaega življenja v občini, je končni rezultat nespremenjen - stanje ni jasno.
Telesnok uit urna dejavnost se financira iz sredstev prispevka združenega dela. Celoten priliv sredstev, ki so namenjena za vrhunski šport, dejansko niso velika, saj komaj presegajo vsoto 1,000.000 din. Iz teh sredstev je potrebno financirati vse kakovostne kolektivne športe in posameznike. Poleg višine sredstev, je problematična tudi delitev istih po porabnikih. Nerazumljivo je, da vse do danes niso izdelana osnove in merila za financiranje klubov in kakovostnih posameznikov, kar je predpogoj za sožitje in podlaga, da se dosežejo boljši rezultati. Vse prepogosto se slišijo očitki, da košarka „požre" vsa sredstva in ne malo športnih delavcev je prepričanih, da je to (Nadaljevanje na 20. strani)
Mladi košarkarji Osnovne šole Šhndrove brigade Domžale- Z leve proti desni stojijo: trener Savnik, igralci: Kocmur, Matičič, Govekar, Stebe in Cukrov; spredaj: Ješebiik, Lamberšek, Kržan, Skobir in Vidmar
Telesnokulturni objekti
Objekti in površine so eno od osnovnih pogojev za razvijanje te-lesnokulturne dejavnosti. Prav tem objektom je bila v srednjeročnih planih krajevnih skupnosti posvečena velika pozornost, saj so bili po „finančnih zahtevah" na drugem mestu za objekti komunalnega značaja.
Ker smo želeli ugotoviti dejansko stanje na tem področju in dobiti tudi realno osnovo za načrtovanje tega področja, smo skladno z metodologijo, ki je veljavna za vso republiko, opravili popis na območju občine.
V svojih planskih dokumentih si postavljamo kot prioritetno nalogo širjenje množičnosti, kar pa je nemogoče, če ne širimo tudi materialnih možnosti za dejavnost, od katerih je ena tudi zadostno število odprtih in pokritih objektov. Namen popisa je bil, da se v občini napravi preciznejša bilanca telesno-kulturnih objektov, ki vključuje tudi nekatere navidez manj pomembne podatke in da se ustvari tekoča kartoteka objektov.
Metodologija je vsebovala naslednje elemente: 1. Objekte, ki jih popisujemo Popisovali smo samo tiste objekte, ki se uporabljajo predvsem za telesno vzgojo, šport in športno rekreacijo z navedbo upravljalca    in    z najmanj
50 %-no     koriščenostjo za namen telesne kulture; 2. Opredelitev pojmov
Telesnokulturni center predstavlja ozemeljsko strnjeno celoto telesnokulturnih objektov, vadišč in drugih površin. Vadišče je odprta ali zaprta površina v telesnokulturnem centru.
Koristna površina je tista, na kateri neposredno izvajamo te-lesnokulturno aktivnost in je omejena z mejnimi črtami. Koristna površina ni merljiva pri naravnih kopališčih, TRIM stezah ter smučiščih. Vrsta gornjega sloja. Kapaciteta za gledalce je prikazana samo v primeru, če je prostor za ta namen posebej urejen. Vzdrževanje je ocenjeno s tremi stopnjami: zelo dobro, dobro, slabo.
Adaptacije ali konstrukcije — navedba leta, rekonstrukcije ali adaptacije.
Izkoriščenost vadišča je izračunana v urah preračunanih na eno osebo in sicer tako, da smo vzeli za posamezne vrste vadišč razpored vadbenih skupin v tipičnem tednu in to v tistem, ko je možnost uporabe najprimernejša. Izračunali smo jo tako, da smo število sodelujočih pomnožili s krajem vadbe.
Število pomožnih prostorov. Kapaciteta pomožnih prostorov, kot so: prhe, umivalniki, VVC.
Prezračevalne naprave. Kanalizacija.
Število strelnih mest - postaj. Ti podatki so opisani pri streliščih, kegljiščih in TRIM stezah.
S prikazom metodologije smo hoteli pokazati samo širino zajemanja podatkov oziroma kaj objekti lahko imajo ali kaj bi morali imeti.
Rezultati popisa — pomembnejši podatki
Popis je bil opravljen na območju vse občine in nam daje naslednje važnejše podatke: Število   in   koristna površina pokritih vadišč
Na območju občine imamo: 6 velikih telovadnic, 4 male telovadnice, 3 avtomatska kegljišča, 2 strelišči za zračno puško, skupno imamo 15 pokritih vadišč z koristno površino 4.365 m2 in globalno oceno vzdrževanja 33 % dobro in 67 % zelo dobro. Koristna površina pokritih objektov na prebivalca znaša 0,13 m2, kar nas na ravni republike razvršča na 8. do 12. mesto, skupaj z občinami Idrija, Koper, Kranj in Ljubljana Mo-ste-Polje. Na tako visoko mesto
nas postavlja število telovadnic ob šolah. Isti vzrok daje tudi globalno oceno vzdrževanja zelo dobro.
Odprta vadišča
8 nogometnih igrišč, 5 košarkarskih, 2 odbojkarska, 2 kombinirana igrišča, 1 krožno teka-lišče 400 m, 3 krožna tekališča pod 400 m, 1 ravno tekališče, 1 skakališče, 1 veliki bazen, 1 mali bazen, 1 otroški bazen, 2 mali smučarski skakalnici, 2 balinišči, 2 TRIM stezi in 1 planinska koča. Skupaj imamo torej 33 odprtih objektov z koristno površino 56.441 m2, kar znaša 1,66 m2 na prebivalca in nas razvršča na 9. mesto v republiki. Vzrok za to je predvsem veliko število nogometnih igrišč, ki pokrivajo 2/3 celotnih površin.
Ugotavljamo, da ni zelo dobro vzdrževanih zunanjih igrišč, da je dobro vzdrževanih 60 % in slabo vzdrževanih 40 % vadišč. To stanje najbrž pogojuje upravljanje teh objektov, saj praktično ni zunanjega objekta, ki bi bil v lasti organizacije, ki ima za ta namen posebej zadolženo osebo.
Lociranost vadišč Pri razporedu vadišč po KS na območju občine pridemo do naslednjega pregleda:
KS Štev.   Skupna koristna    Koristna   % vadišč    % pomož-
vadišč    površina vadišč    povr. po- nih prost,
v m2 možnih prostorov v m2
(Nadaljevanje z 19. strani) resnica. Take in podobne izjave so tendenciozne in koristijo vsemu drugemu, kakor cilju, da se uredijo tovariški odnosi v duhu sporazumevanja in sodelovanja med predstavniki posameznih klubov, telesnokulturnih organizacij in športne javnosti. Skrajni čas je, da se sredstva delijo po kriterijih, ki so že prisotna v združenem delu, to je, nagrajevanje po delu. Merilo za športne kolektive in posameznike je delo — športni uspeh oziroma tekmovalni rezultati. Za ureditev takih odnosov se zavzema naš Klub in smo prepričani, da je naša zahteva utemeljena.
IO KK Domžale se (do danes še) ni postavil na stališče, da mora 1. selekcija tekmovati v II. ligi in da bi zaradi tega vsa ostala športna dejavnost v občini zamrla, vendar se postavlja vprašanje, ali bo delo nekaj stotin košarkarjev in košarkaških delavcev prejelo družbeno priznanje za svojo dejavnost. Upamo si trditi, da je naš Klub aktiven in da dosega zavidljive rezultate in to ne le z I. ekipo oziroma selekcijo. Koliko je športnih društev v občini, ki imajo organizirano vzgojo in tekmovanja šolskih aktivov, da ekipa kadetov konkurira za 1. mesto v medobčinski (daleč najmočnejši v republiki) ligo, da mladinci uspešno zastopajo barve kluba v istem tekmovanju, da ženska ekipa - KK Mengeš nastopa v rep. ligi in končno, daje I. ekipa rep. prvak. Naštevanje uspehov je formalnost, vendar veliko je
truda potrebno vložiti, da se dosežejo uspehi. Malo je kadetniških ekip v SRS, ki bi premagale ekipo Bresta, res je na svojem terenu. Progres v delu je zagotovljen le v primeru, ko kolektiv ali posameznik prejme za svojo dejavnost primerno nagrado, ki je v skladu z olimpijskim izrekom: hitreje — višje — dalje in v korist naši samoupravni socialistični družbi.
Naloga košarkaških delavcev je, da usmerjajo mladino na igrišča, da mladini omogočijo tekmovanja in s tem krepijo fizične sposobnosti mladih generacij, utrjujejo tovarištvo ter kolektivno miselnost, kajti košarka je igra kolektiva. In kaj je v našem primeru dolžnost TKŠ. Odgovor je zelo preprost:
a) da pomaga razvoju panoge, ki dosega daleč največje tekmovalne uspehe v občini ali
b) da se dokončno izjasni: ekipam ali posameznikom je mogoče tekmovati v okviru občine največ - republike.
10 KK Domžale poziva T KS, da v javnem občilu objavi porazdelitev sredstev za financiranje telesno-kulturne dejavnosti v občini po porabniku z utemeljitvijo in ne zgolj z navajanjem suhoparnih številk. Ponovno poudarjamo, da ni primarnega značaja udeležba Kluba v zveznem tekmovanju. Zahtevamo pa jasen odgovor in obrazložitev od strani Telesno-kulturne skupnosti, v kateri pristojnosti je usmerjanje športne dejavnosti v občini Domžale.
IO KK Domžale
Domžale	10	13.097	309	21,55	32,90
Mengeš	9	7.324	163	12,05	18,35
Vir	1	504	104	0,80	11,05
Radomlje	4	7.456	104	12,25	11,05
Dob	1	5.600	31	9,20	3,30
Prevoje	2	364	—	0,60	_
Krašnja	1	4.784	12	7,85	1,25
Trojane	1	189	—	0,30	_
Lukovica	5	7.348	29	12,10	3,10
Ihan	2	6.405	71	10,60	7,55
Jarše	9	7.735	116	12,70	12,35
SKUPAJ:	46	60.806	939		
V pregledu ni zajeto strelišče v Trzinu in atletska steza pri Osnov-ni šoli Josip Broz Tito Domžale. Objekta še nista bila merjena. IZVLEČEK
Iz vsega naštetega izhaja nekaj glavnih ugotovitev:
— da kljub dokaj visoki koristni višini vadišč na prebivalca nimamo površin, ki bi služile široki množični telesnokulturni dejavnosti občanov;
— da so odprte površine slabo vzdrževane, predvsem pa tiste, ki so namenjene atletiki;
— da nimamo nekaterih objektov, ki so za izvajanje dogovorjene lelesnokulturne politike potrebni, in to predvsem atletskih površin in naprav, velikih dvoran in pokritega bazena;
— da je razporeditev objektov v okviru občine neenakomerna, saj so objekti zgoščeni ob večjih naseljih;
— da velike površine pokritih objektov še ne pomenijo, da je
dana tudi možnost koriščenja ob vsakem času — večerne ure, sobote in nedelje.
PREDLOGI
Telesnokulturne površine bo treba graditi načrtno, tako da se bodo gradile skladno z gradnjo stanovanjskih naselij. Prav tako je potrebno zagotavljati tudi sredstva za izgradnjo teh objektov.
Za smotrno koriščenje in vzdrževanje vseh obstoječih in novozgrajenih objektov je važno tudi to, kdo je njihov lastnik. Predlagamo, da se vsi telesnokulturni objekti - razen objektov ob šolah — prenesejo v last krajevnih skupnosti, ki naj skrbe za smotrno večnamensko uporabo teh objektov. Upravljanje naj krajevne skupnosti poverijo telesnok uit urnim organizacijam.
Ena od nalog Telesnokulturne skupnosti bo tudi, da dobi vsaj po en objekt vsaka krajevna skupnost.
C.R.