oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXIX.—LETO XXIX.
Norveška in Čile zahtevata akcijo Pfoti gen. Francu
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 28, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 211
Zbori
^lushing, N. Y., 26 okt.—
'ornica Združenih narodov je
anes vzela na dnevni red vpra-
Prancovega režima v Špa-
z zahtevo za akcijo proti
J. atorskim režimom, ki so pri-
' na površje s fašistično inter-^eticijo.
špansko vprašanje je sprožil /■ Nieto del Rio, delegat bil prvi izmed šti-7a ^°^°^ikov pred zbornico ^ženih narodov.
načela neintervencije ^ notranje zadeve držav
Norveška je istočasno apeli-a na zbornico, da se odpre formalni debati glede špa-v svrho najdenja metode za ^^pno akcijo, potom katere bi ^ Španiji odstranil«režim ge-, ala Franca in upostavila svo-demokratična vlada.
Rio je rekel, da je načelo-
ifta tran čelo torsk
Sicer proti vmešavanju v noje zadeve držav, da pa to na-pride v poštev pri dikta-'kih režimih, ki so prišli na
•^ilo potom fašistične intervencije.
^el Rio je tudi izjavil, da med-^ ko čile ni vneta zagovorni-da oblasti velike petorice, 2 pa se strinja s predsednikom narodov Paulom Hen-Hi	ki je rekel, da sedaj
da bi se podvzela revizija Združenih narodov. *
delegat nastopil ' španskemu fašizmu
^Norveški delegat Halvard M. ige je rekel, da obstoji nujna ^Gba, da zbornica Združenih fodov poda narodom, ki so v I včlanjeni, izdatna navodila njih odnošajev s Franco-*"» režimom.
,	tega smatra norveška
j %^cija umestno svetovati," ^^jal Lange, "da bi bilo ko-no, ako bi se špansko vpraša-, od te zbornice vzelo v pre-od vseh strani."
Lange je nato opozoril, da je orvegjjg^ mnogo trpela pod oku-kel totalitarne Nemčije in re-[j ' je norveško ljudstvo glo-^ o Zaskrbljeno vsled dejstva, J. ®Pansko ljudstvo še vedno je-^pod vlado režima, ki je prišel ^iTnilo z vojaško pomočjo po-
ražej
VA2HOZAVOIIL(EVAKRONUIN (ANTONU; ORGANIZIRANO DELAVSTVO U THOMA IN HUBERJA
(Iz urada CIO—-Political Action Committee)
Državljani države Ohio v okrajih Akron in Canton spadajo med one Amerikance, ki so si pridobili velikih zaslug za vojni industrijski napor, kije omogočil zavezniške zmage. Moški in žene vseh narodov so delali ramo ob rami v vseh tovarnah, ki so izdelovale orožje za vse zavezniške narode.
(Iz urada CIO—Political Action*
Committee)
Komisija za pravično name-ščevanje, katero je ustanovil predsednik Roosevelt, je med vojno ščitila pravice vseh teh delavcev, tako, da ni bilo nobene diskriminacije. Toda predsednika Roosevelta zdaj ni več, in radi tega si sile reakcije prizadevajo, da bi onemogočile obnovo te komisije.
Reakcija noče, da bi se Huber in Thom vrnila v kongres
Med onimi, ki so v zadnjem kongresu podpirali zakonodajo za pravično nameščevanje, se nahajata tudi demokrata Walter B. Huber in William R. Thom, o katerih upajo reak-cionarji, ki so preprečili, da zakonodaja za pravično nameščevanje ni prišla na razpravo, da se ne bosta vrnila v prihodnji kongres.
Huber in Thom sta mnenja, da velja zaposliti tudi v miru 1'se ejie, ki so v urah največje
Oba kongresnika se borila proti Case-ovi predlogi
Oni kongresmani, ki žele razbiti delavske unije, sov zadnjem zasedanju kongresa podpirali proti-delavske zakone kot na primer Case-jev zakon. Ta zakon je tako poguben, da ga je moral vetirati predsednik Truman. Huber in Thom sta bila med onimi, ki so se borili proti temu zakonu. Ako bi bil ta zakon prodrl, bi bil Wagnerjev zakon izgubil vso svojo moč, zakon Norris-LaGuardia bi bil skoro popolnoma odpravljen in delavska pravica do svobodnega organiziranja bi bila silno pristrižena.
Ker sta vedno skrbela tudi za pravice veteranov, sta Huber in Thom glasovala za $4,-400,000,000 podpore za stanovanja veteranov. Govoreč v prilog tej podpori, je izjavil Thom naslednje:
"Ako je nespametno dajati
potrebe delali ne glede na to,, ,	^	. , . .
katerega pokoljenja so blU.'!"*::««? =» stanova.],^ zakaj ]e . ., . , ,	bilo potem tako pametno m po-
Amerikanci slovenskega pore- , , ^	,
,, . v. v... , . „ trebno, da se sprejmejo opdpo-kla naj bi bih zaposleni po na-	^ f L
. . .	» vu 1 4. • J , re za baker m petrolej?. Po
tancno istih načelih kot vsi dru- .	.	, ,v .
. ,	.	. mojem mnenju smo tega dolžni
gi Amenkanci.	i	.
svojim veteranom, pa magar bi
V sedanjem trenotku trpi se morali poslužiti sredgtva ameriški narod pod posledica- podpor."
mi silne draginje. Oni kongres
®ih sil
osisca.
mani, ki so pomagali razbiti kontrolo cen, naj zdaj tudi pb-razlože, kako in zakaj smo se znašli v tem položaju. Izgovarjajo se v zadevi pomanjkanja mesa na ta način, da trde, da je bila poleti v času brez kontrole cen obilica mesa. Toda kako bodo odgovorili na obtožbo, da je takrat prišlo na trg mnogo premlade živine, ki bi bila bolje ostala nekaj časa na paši?
Huber in Thom sta bila med onimi kongresmani, ki so se zavzemali za vse zakone, ki so pomagali pobijati draginjo.
^^stavljen, ker je "preveč" govoril o zve-med odličnimi Amerikanci in naciji
jJ^I^SHlNGTON, 25. okt.— tajnik Tom C. Clark je ^ naznanil odstavljenje po-j ,'^e&a justičnega tajnika O. ^ogge-ja, ker je v nekem govoru izjavil, da je ^ v nacijsko delovanje za po-p. Predsednika Roosevelta za-več znanih Amerikan-
Ž
^oienom je Rogge navedel J ^®dnika premogarske unije L. Lewisa in mednarodne-r\ ®'jnega magnata William R. ^visa b
J ogge je rekel, da so naciji Gdno podpirali vsakega kan-^ ^ta proti Rooseveltu, pa bil ijj ^andon, Willkie ali Dewey, K 80 bili posebno naklonjeni
^»ey-u.
jav ni glede Rogge-jeve iz-i^. ® do danes podal še nobene jjj. Kakor znano, je v zad-dil J^^^^Gdniški kampanji vo-w proti Rooseveltu in se za-®nial za Dewey-a.
Rogge je bil posebni pomočnik pri prosekuciji večje skupine Amerikancev, ki so bili obtoženi kolaboracije z naciji. Proces se ni nikdar zaključil, ker je
sodnik med obravnavo umrl.
•
Pravi, da bo nadaljeval z razkrinkanjem fašizma
SEATTLE, 26. okt.—Odstavljeni justični pomožni tajnik Rogge je v govoru v Swathmore kolegiju danes izjavil, da bo nadaljeval z razkrinkanjem fašizma in njegovih zaveznikov v Ameriki.
Rekel je, da bo nadaljeval s predavateljsko turo po deželi in obiskal tudi vzhodna mesta, nato pa se bo vrnil k odvetniški praksi v New Yorku.
Justični tajnik Clark je ob od-slovitvi Rogge-a rekel, da je slednji v svojih govorih rabil informacije, ki so bile uradno zaupnega značaja.
Se zavzel za veteransko podporo v času stavk
V cilju, da pomore veteranom, ki ne morejo dobiti dela v času stavk, je predložil Huber poseben zakon, da se dovoli izplačilo posebnih podpor po poteku 3-tedenskega čakanja, za vse veterane, ki so prizadeti od stavk.
Ljudje iz povprečnih slojev, ki so se odločili podpreti Huber-ja in Thoma, pravijo kot sledi:
"79. kongres bo ostal zabe-Iježen v ameriški zgodovini radi važnih zakonov, katere je spravil v kot. Zakonodaja za najpotrebnejše reforme na polju stanovanj, zdravniške nege in plač, je del programa, o katerem bi bil moral glasovati. Razlog, da do tega ni prišlo, je le ta, da razpolagajo reakcijo-narne sile, ki so jo pobijale z več glasovi kot Huber, Thom in vsi drugi, ki so to zakonodajo podpirali. Te sile gledajo zdaj v bodočnost in čakajo na novi kongres v upanju, da možje kot Huber in Thom ne bodo več njegovi člani, tako da ne bi mogli več nasprotovati odpravlje-nju socialnih pridobitev, katere je prinesla doba predsednika Roosevelta
Vabilo na opereto
"MASCOT"
ki jo poda glasbena matica v nedeljo 3. novembra
ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Lauschelova zmaga odvisna od volilcev v okraju Cuyahoga
Vsa poizkusha glasovanja, ki jih vodijo razni časopisi delajo vtis, da bo republikanski governerski kandidat Thomas Herbert v ospredju v pretiežni večini okrajev po državi, in da bo gov. Lausche to pot prodrl edino, ako dobi v svo-jeip domačem okraju Cuyahoga, t. j. v Clevelandu, enako veliko večino kot pred dvema letoma.
Leta 1944 je Lauscheto-va večina v okraju Cuyahoga znašala 192,000, dočim m u poizkusno glasovanje letos daje le okrog 64,000 glasov večine.
Iz tega je jasno, da bo Lausche 5. novembra v Clevelandu in okolici potreboval sleherni glas. Kar ga ogroža, je dejstvo, da je njegov proti kandidat letos tudi Clevelandčan, dočim je bil republikanski governerski kandidat pred dvema letoma iz Cincinnatija.
Lep uspeh "Našega gospoda župnika"
Snoči je dramsko društvo "Ivan Cankar" podalo "Našega gospoda župnika" v petih dejanjih ob prilično dobri udeležbi. Predstava je bila pod pokroviteljstvom podružnice št. 39 SANSa.
Pričetek je bil napovedan ob izrednem času, namr^ 6:30 zvečer, toda kot po navadi, se je igra pričela nekoliko kasneje.
Igralci so vsi izvrstno rešili svoje naloge in občinstvo se je dobro zabavalo. Vprizoritev te igre je zanimivost tudi v tem, da so v njej igrali štirje režiserji dramskih iger: Steblaj, -Wid-mar, Skuk in Česen.
Četrto dejanje pri "Opatu" so opustili in ga nadomestili z novo sceno "na cesti." Potežkoče so vedno težje, ker ni veliko igralcev in ne vsakovrstne opreme, ki se potrebuje na odru.
Namen predstave je bil plemenit, saj je namenjen ves preostanek od prireditve v sklad za otroško bolnišnico v Sloveniji.
VILE ROJENICE
Prošli petek so se vile rojenice zglasile pri Mr. in Mrs. Edward Tomsic in pustile v spomin zalo hčerko, prvorojenko, ki je tehtala 8V4 funtov. Mati in dete se nahajata v Women's bolnišnici in se dobro počutita. Dekliško ime matere je bilo Frances Spik, ter je hči poznane družine Spik iz E. 72 St., oče je pa sin poznane družine John in Margaret Tomšič iz Collin-wooda. Čestitamo!
ČASTNO ODPUŠČEN
Od vojakov je bil častno odpuščen Pfc. John Straus, sin Mr. in Mrs. John Straus iz Fuller Ave. Nahajal se je na Japonskem. Njegov brat Bili je služil pri mornarici, sedaj pa se nahaja v Ohio State univerzi. Oba sta vnuka Mr. in Mrs. Frank Straus iz 16305 Trafalgar Ave.
NA OBISKU
V Clevelandu se je nahajal 10 dni Walter Desmond, sin Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 19037 Neff Rd. Walter je zastopnik John Hancock zavarovalninske družbe in se je tu nahajal na opravkih. Snoči je odpotoval z letalom nazaj v San Francisco, kjer biva s svojo soprogo.
Rastoča opozicija proti Bevinovi zunanji politiki med britskim strokovno organiziranim delavstvom
MEHIKANSKI BANDITI UMORILI NEVESTO NA POROČNEM POTOVANJU
MEXICO CITY, 26. okt.— Prošlo sredo so banditi napadli kočo v poltropični pokrajini blizu reke Balsas, kjer sta se nahajala na medenih tednih new-yorski komercialni umetnik Charles Edward Beach, star ,28 let, in njegova nevesta, 19-letna Nancy Peiker Beach, rodom iž Tulse, Oklahoma.
Dvojica se je poročila pred štirimi tedni ter se podala v Mehiko na ženitovanjsko potovanje, kjer je ostala. Mlada žena 'e bila ustreljena, ko se je nahajala v objemu svojega moža.
Danes so pričele lov za banditi mehikanske čete, ki prodirajo v gosto džunglo s pomočjo indijskih kažipotov.
LA GUARDIA LETALIŠČE V NEW YORKU SE POGREZA V MORJE
NEW YORK, 25. okt.—Frederick G. Reinicke, mestni komisar za plovbo in letalstvo, je danes izjavil, da se bo v teku dveh let zaprlo- največje trgovsko letališče v New Yorku, La Guar-dia Field, ker se stalno pogreza v morje, v Flushing Bay.
Reinicke je dejal, da odkar se je leta 1939 odprlo letališče, se je pogreznilo že od tri do pet čevljev. Velik del vzhodnega dela letališča bo ob visoki klimi kmalu pod vodo. Vsled tega se bo že v prihodnjih dveh tednih pričelo rabiti za trgovsko letališče Floyd Bennett Field, katerega je do sedaj rabila mornarica.
V štirih mesecih bo to letališče že tako izpopolnjeno, da bo do 150 odletov dnevno od tamkaj. Okrog 1. junija 1947 pa bo odprto novo mestno letališče v Idlewildu.
MAŠKERADNA ZABAVA
Klub Ljubljana bo imel za svoje člane in prijatelje jutri večer prijetno maškeradno zabavo v Slovenskem društvenem doAiu na Recher Ave. Poleg običajne družabnosti na takih priredb bah se bo oddalo tudi nagrade za različne maske.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Milwaukee. — Dne 29. septembra je v West Allisu umrl Frank Terchak, star 69 let, doma iz Rečice v. Savinjski dolini. Štajersko, v Ameriki 40 let. Zadnja leta je veliko pretrpel kot invalid, kajti pired leti je izgubil obe nogi. Zapušča ženo, dva sinova in vnukinjo. — Dne 4. oktobra je umrl na svojem domu pri jezeru Potters Lake Math Leskovar, star 59 let. Zapušča ženo, dve hčeri, vnukinjo, brata Viktorja in več drugih sorodnikov. — Poročili so se Joseph Arch ml. in Frances Dernovšek iz Chicaga, Frank J. Bewitz in Mary A. Vodnik, Albert V. Korošec in Christine J. Guzenda, Sylvester Kupkow-ski in Olga Barlich. — Pri družini Frank Semrad so se oglasile rojenice in pustile sinčka.
Med delavstvom prodira mnenje, da ni med laboristično in torijsko zunanjo politiko nobene razlike
4-
BRIGHTON, Anglija, 26. oktobra—Največje presenečenje petdnevnega kongresa britskih strokovnih unij je bila močna manjšina, ki je izrekla kritiko proti politiki zunanjega ministra Bevina.
Resolucija, ki je bila sicer poražena, je ostro kritizirala stališče svoje lastne delavske vlade glede zadržanja napram Rusiji,
Ameriki, Nemčiji, Grčiji in Španiji.
Proti resoluciji so glasovali delegatje s 3,577,Q00 glasovi,
medtem ko so zanjo glasovali delegatje z 2,444,000 glasovi.
Izid glasovanja je bil hud sunek za Bevina in njegove kolege,
ki niso niti zdaleka pričakovali,
da bo okrog 40 odstotkov brit-skega delavstva javno izreklo'
svojo resno zaskrbljenost nad vlogo, katero igra laboristična vlada v svetovnih zadevah.
To je prvo resno svarilo delavskemu kabinetu iz delavskih vrst samih, da opozicija proti zunanji politiki, ki sledi Church-illovim stopinjam, narašča.
Močna opozicija stresla Bevina in delavsko vlado
Izid glasovanja je povzročil splošno poparjenost v visokih vladnih krogih in zunanjem ministrstvu. Občutek raste, da je navdušenje, ki ga toriji in Churchill javno izrekajo za Be-vinovo politiko, "poljub smrti" za delavsko vlado.
Bevin, ki se nahaja na poti na zborovanje Združenih narodov v New Yorku, se je podal preko morja z znatno omajanim stališčem med člani svoje stranke v Angliji.
Vsi pretekli nastopi proti Bevinu bili poraženi
Ko je šibko levo krilo delavske stranke prošlega januarja v parlamentu poskusilo klicati Bevina na odgovor, je bilo temeljito poraženo. Istotakd so bile vse resolucije kritičnega značaja, ki so bile predložene pred štirimi meseci na letni konferenci delavske stranke, bodisi umaknjene ali pa odločilno poražene.
To pot pa je malo manjkalo, da ni britsko organizirano delavstvo Bevinu izreklo nezaupnice.
Neka druga resolucija, ki je zahtevala prelom odnošajev s Francovim režimom, je bila sprejeta na kongresu delavskih unij z ogromno večino 4,534,000 glasovi proti 1,391,000.
Vehementen nastop premierja Attlee-a na kongresu
Premier Attlee je v četrtek pred istim kongresom vehe-mentno napadal resolucijo, o kateri je malo manjkalo, da ni bila sprejeta. V svojem govoru je resolucijo označil kot nekaj takega, kar se pričakuje "od komunistov in njihovih sopotnikov."
Glasovanje pa je pokazalo, da se je nezadovoljstvo proti Bevinovi politiki razširilo v delavskih vrstah daleč preko komunistov in njih simpatičarjev.
Resolucija, za katero je bilo
oddanih 40 odstotkov glasov, je med ostalim rekla:
Očitanje podpore za reakcijo v Grčiji, Španiji in drugod
"Ta kongres je lesno vznemirjen nad nekaterimi aspekti vladne zunanje politike. Mi vidimo, da je ta politika v Grčiji ojačila roke reakcionarnih sil, pripravila pot za povratek monarhije in vodila k zatrtju progresivnih sil.
"V Španiji se z nadaljevanjem ekonomskih in diplomatskih odnošajev z generalom Francom pomaga držati na krmilu fašistični režim.
"V Nemčiji se ne izvaja dena-cifikacija niti se ne upostavlja demokratičnih institucij, kar je v nasprotju 8 Potadamakim sput razumom.
"Razmerje med Sovjetsko unijo in Britanijo se je tekom zadnjih 12 mesecev zelo poslabšalo, kar je rezultat anglo-ame-riške dominacije in izolacije Sovjetske unije, skupno z naveza-njem britskega gospodarstva na kapitalistično gospodarstvo Amerike, kar je po našem prepričanju zelo nevarno."
Špansko ljudstvo se ne more samo osvoboditi
Tekom debate o resoluciji glede Španije je delegat unije kemičnih delavcev R. Edwards izjavil:
Španija je danes igrišče mednarodne finance in to je ono, kar podpiramo v Španiji. Ako se pričakuje, da bodo španski delavci sami strmoglavili policijsko državo, tedaj rečem Attlee-u, da jih poziva k samomoru.
"Nemci imajo v Španiji ogromne investicije. Te investicije so še vedno v rokah nemških industrialcev. Nemški in-dustrialci, ki so pomagali Hitlerju na krmilo, še vedno živijo v najbolj razkošnih hotelih v Madridu. Vseh 60 oljnih rafinerij v Španiji je še vedno v rokah nacijev in nemških tehnikov.
"Dvajset milijonov španskih delavcev zre na vas in pričakuje, da jim priskočite na pomoč."
26 OSEB UBITIH V NEMIRIH V CALCUTTI
CALCUTTA, 26. okt.—Danes so dospele semkaj nadaljne vo-jašTje čete, v prizadevanju, da omeje boje med muslimani in hinduji. V zadnjem spopadu je bilo ubitih 26 oseb.
Veljavnost znamke za sladkor podaljšana
OP A urad v Washingtonu je podaljšal veljavnost znamke za sladkor v svrho konserviranja, ki je imela poteči 31. oktobra, do 1. januarja. S to znamko se v prodajalnah dobi pet funtov sladkorja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
28. oktobra 1948
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. <1231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Pu raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)__^__
For Half Year—(Za pol leta) __t__
For 3 Months—(Za 3 mesece) ___. _
_$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ____
For Half Year—(Za pol leta) ___
For 3 Months—(Za 3 mesece)	___ , .
.$8,00 - 4.50 _ 2,76
For Europe, South America mod Othor Foreign Countriea;
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto) ____$9.00
For Half Year—(Za pol leta) ____ 5.00
entered as Second Class Matter April 26th, 1919 at thg Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Miarch 3, 1879.
ZGODBA, KATERE GEN. STILWELL NI MOGEL NIKDAR POVEDATI
Dne 12. oktobra je umrl v San Franciscu za rakom na jetrih general Joseph W, Stilwell, ena najbolj slikovitih ameriškilv vojaških osebnosti, znan pod imenom "Vinegar Joe", vojaki, ki so se borili pod njegovo komando, pa so ga običajno nazivali "Uncle Jge." Umrl je v starosti 63 let, ne da bi imel kdaj priliko povedati ameriškemu narodu polno zgodbb svojih izkustev kot poveljnik ameriških in kitajskih sil v Kini in Burmi tekom druge svetovne vojne,
v	kateri je igral odlično vlogo.
Gen. Stilwell je bil profesijonalen vojak starega kova in demokrat z dušo in srcem. Bil je dober poznavalec Kitajske in kitajskega ljudstva in govoril 11 kitajskih dialektov. Leta 1942 je postal šef generalnega štaba genera-lisima Ciang-Kajšeka in poveljnik ameriških čet v Kini, Burmi in Indiji. Omenjenega leta je vodil ameriške, kitajske in britske čete na njihovem epskem umiku v Burmi, tekom katerega seje boril ob strani svojih mož in prenašal vse težave navadnih vojakov, ^elotni umik je napravil s svojimi možmi peš, oblečen v stare delovne hlače in kempanjski jopič in z neizogibnim širokokrajnim klobukom na glavi, kakršne so svoj čas nosili ameriški vojaki. Stilwell je umik imenoval "hell of beating", ampak s svojimi ameriškimi in kitajskimi četami je leta 1944 vodil zmagovito ofenzivo, v kateri so bili Japonci vrženi nazaj in iznova odprl takozvano Loredo cesto iz Burme v Kino, ki je danes znana kot Stilwellova cesta. Na pritisk generali-sima Ciang-Kajšeka, kateremu je bilo več do tega, da se pripravi za povojno borbo proti demokratičnim silam med svojim lastnim narodom, kakor pa da bi se boril proti Japoncem, je bil gen. Stilwell odpoklican iz Kitajske, potem pa je bil poveljnik ameriške pehote v zgodovinski borbi na otoku Okinawi. Na smrtni postelji je bilo generalu, ki ni nikdar nosil svojih odlikovanj, podeljeno edino odlikovanje, ki ga je vedno želel dobiti, namreč znak bojnega infanterista.	i
Tom Wright, urednik uradnega glasila "United Electrical, Radio and Machine Workers of America, CIO", je objavil v tekoči izdaji unijskega organa črtico, ki meče žarko luč na naziranja, katera je imel gen. Stilwell glede demokracije v Kini in glede borbe med generalisimom Ciang-Kajšekom in kitajskimi "komunisti". Wright je bil namreč v skupini urednikov delavskih publikacij, katero je vlada tekom vojne poslala na turi v pacifičnem vojnem gledališču, in je govoril z gen. Stilwellom na Okinawi nekaj dni po kapitulaciji Japonske.
"Prvo znamenje, da je gen. Stilwellu kot vojaku še vedno prepovedano govoriti, je bila izjava častnika od urada za javne odnošaje," piše urednik Wright. O čem pa
vi	gospodje želite govoriti z generalom?" je vprašal major. Ko smo odgovorili, da o Kitajski, je major odvrnil: "Bojim se, da o tem z generalom ne boste mogli govoriti. Ako ga boste vprašali o Kitajski, vam bo odgovoril, kakor odgovori vsem drugim, ki ga vprašujejo o tem, da mu je vojni department ukazal, da se o tem vprašanju vzdrži vsake diskusije."
Wright piše, da ako je vojni department res ukazal generalu molk o Kitajski, je to samo na sebi važno in da še vedno želi videti Stilwella, nakar je major skomizgnil z rameni in odvedel skupino delavskih uradnikov v generalov glavni stan, ki se je nahajal v mali preprosti koči, ki je bila kamoflazirana kot velika skala. Stilwell je po kratkem razgovoru prvo direktno vprašanje o Kitajski zavrnil, ko pa je zadeva zopet prišla na površje v nekoliko drugačni obliki, je general po trenotnem molku dejal z resnim glasom;
"Upam, da me razumete. Ne morete pričakovati, da bom kot vojak kritiziral postopanje vlade Zed držav. Rečem pa to: po mojih mislih so Kitajci vrlo in demokratično ljudstvo in da bi Kitajska mogla postati velika sila za sta-bilizacijo demokracije v Aziji in na svetu."
Ko je bil vprašan, koliko možnosti je, da se to uresniči, je gen. Stilwell nekoliko pomislil, potem pa odvrnil; "Kar vam sedaj povem, ne boste mogli objaviti. To se ne bo moglo zgoditi toliko časa, dokler bo na krmilu Kitajske sedanja tolpa. To je vlada ene stranke z gestapom in blaznim človekom na čelu." Potem je Stilwell dostavil,
UREDNIKOVA POŠTA
Pridite na 40. obletnico S, N. Čitalnice
Slovenska narodna čitalnica praznuje svoj 40-letni jubilej 10. novembra tega leta. To je dolga doba za kulturno ustanovo v tuji deželi. Bila je vsestranskega značaja od početka do danes. Zato čitalnica žanje veliko spoštovanje vseh tukajšnjih Slovencev; katoličanov, socialistov in svobodomiselcev. V prvotnih letih se je rodilo v čitalnici mnogo idej, katere so vzklile v raznih kulturnih skupinah. Te kulturne skupine so doprinesle lep delež kulturnega udejstvovahja v slovenskem Clevelandu. Marsikdo se je seznanil s slovenskimi pisatelji, pesniki in dramatiki, prebirajoč čitalniške knjige. Vse te in slič-ne prijatelje in znance čitalnica vljudno vabi, da posetijo njeno 40-letno slavlje 10. novembra v Slovenskem avditoriju, 6417 St. Clair Ave., ob štirih popoldne.
T a čitalniška prireditev b o imela program zelo raznoličen.
Vsebina programa bo brez dvoma zelo ugajala slovenskemu občinstvu. Na programu bo govor o svečanosti čitalnice; godba na vijolino; umetni ples; petje v zborih, kvartetih, due-tih in solospevih. Vse te točke bodo proizvajali naši domači slovenski umetniki. Torej n e zamudite te »prilike, ker take prireditve ne prihajajo pogosto. To je mogoče le ob velikih slavnostih, takih kakoršnih ena bo Slovenske narodne čitalnice.
Med nami živi Š3 vedno nekaj članov-ustanoviteljev. Drugi so šli po zakonu narave k večnemu počitku. Te živeče
joč se Slovanstva v raznih ozi-rih, j e čitalnica sklenila n a svoji letni seji meseca decembra. Poleg tega je bilo tudi sklenjeno, da se čitalnica naroči na več dobrih revij v angleškem jeziku. Nekaj teh revij že prihaja v čitalnico, tudi nekaj knjig v angleščini imamo. Želeti bi bilo, da-bi se pričelo zanimati več ljudi iz mlajše generacije. To bi dalo početek, kateri bi imel bolj gotov povda-rek, temu oddelku v angleškem jeziku. Pa tudi slovenski oddelek bo potreboval mnogo knjig. Skozi vso vojno dobo ni prejela čitalnica nobene slovenske knjige iz stare domovine. Sedaj bo treba nabaviti mnogo knjig, V starem kraju kar mrgoli nove povojne literature. Na rokah imamo vsakovrstne cenike teh novih knjig. Čitalnica bo potrebovala tisoč dolarjev samo za nove knjige iz starega kraja.
Pa še nekaj naj vam povem. Slovenska narodna čitalnica je n^ svoji zadnji redni mesečni seji sprejela predlog, da vsi do-brostoječi člani društev in raznih ustanov, ki podpirajo čitalnico, lahko postanejo polno-močni člani Slovenske narodne čitalnice, ako se izkažejo s potrdilom od tajnika svojega društva na seji čitalnice. To velja za slovenska društva in angleško govoreča društva. Prosim, da tajniki društev vzamejo to na znanje. V tem smislu bodo vsa društva obveščena, to pa enkrat po čitalniški prireditvi, ker sedaj imamo druge opravke.
Torej rezervirajte drugo nedeljo v novembru za čitalniško
udarwvKeye boom	ob treh popoldne.
Videti na odru, da iim čestita- L, v, • i i - -i. i
, , , i Kdor pa bo iz kakšnih vzrokov
mo. Ti pionirii slovenske kul-l , __... ,,
,	^1 I J	1 J -• I zadržan priti popoldne, nai ne
ture v Clevelandu so sledeči:	...	^
T Tjr , r,_ , 13 , ti . , pozabi priti zvečer na ples. Ce Job. Kalan, Frank Belaj, Frank . 4. ,	• ji
J. . ' , _ ..v ^ . se boste oglasih v prizidku av-Cerne in Frank Zupančič. Oni i,.. .. , , .	....
,	, -.,"01 , ditorija, boste imeli priliko sre-
80 bill soustanovitelji Slovenske'v	, ,
•'	cati vse dobre ljudi slovenske-
ga Clevelanda.
Vas kulturno pozdravlja Josip šircel, ' tajnik čitalnice.
narodne čitalnice. Pa ne samo,
da so ustanovitelji čitalnice, bilo je treba tudi skrbeti zanjo. V prvotnih letih obstoja čitalnice so bile velike težkoče dobiti primeren prostor, kjer bi jo na- . "7"] ~
stanili. Tudi v finančnih stis-	misli m ogled
kah je bila večkrat. Takrat ni, Calif or ni je .
bilo Slovenskega narodnega do-1 Cleveland, O. - S temi vrsti-ma, da bi ji^ nudil streho, ni bilo cami želim napisati nekaj spo-ducate društev in ustanov, na j^juov iz našega potovanja v katere bi se obrnila za finančno'
CUifornijo. S soprogom sva se
pomoč.	I dogovorila, da greva za nekaj
Sedaj živi čitalnica pod do- časa, mogoče za stalno, v lepo mačo streho, lahko bi rekli, v sončno Californijo. Tako se je svoji lastni hiši, v Slovenskem ■ približal dan 5. avgusta, dan na-narodnem domu, in to že 23 let, i jinega odhoda. Težko nama je odklr je bil Dom zgrajen. Ni bilo zapustiti Cleveland, ker ta-se ji treba bati, da bo* prišel go- krat sva res mislila ostati v Ca-spodar in rekel: "Pojdi, čitalni-1liforniji, da povem kar narav-ca, išči si drugega gospodarja, j nost.
zakaj oddali bomo te prostore Moj gin Walter mi je večkrat drugemu odjemalcu, takemu, pisal, da naj si vzameva neko-ki bo več zanje plačal." Tako liko časa za počitnice. Mlajša pribrž io je bilo s čitalnico v pr- generacija ne verjame, da bi vi polovici dobe njenega obsto- se moralo samo delati in prav ja. Sedaj je pa vse drugače. Tu, imajo. Ako bi človek vzel ne-di za finančno pomoč čitalnice koliko počitnic in s tem bi si skrbijo številna društva, ki zbo- najbrž; marsikdo podaljšal za rujejo v Slovenskem narodnem nekaj let svoje življenje. Saj domu.	človek vendar ni stroj ali mlin-
Torej za vse to blagostanje,' ^ki kamen, katerega vedno vo-katero čitalnica uživa v naši da žsne.
sredi, čuti tudi obveznosti. Za-! Bilo je v veliko moje začude-to se dobro zaveda, da mora "je že prvi dan, ko sva dne 8. siv žiti splošni publiki slovenske avgusta dospela v Oakland, Ca-ijaselbine v Clevelandu. Postre- lif. Tam je bilo tedaj prav mr-čj mora čtiva-žcljnim od jemal- zlo kot tukaj v novembru. Oble« cem v slovenskem in angleškem ^ena sem bila v poletno obleko, jeziku. Da prične oddelek s knji- brez površne suknje. Mož je gami v angleškem jeziku, tika- imel na glavi slamnik, Verjemi-
da hi nobene možnosti, da bi se v Kuomintangu (centralni vladi Kitajske) uveljavil zmernejši elen^ient, dokler bo Ciang-Kajšek imel kaj besede, glede "komunistov" o severni Kini pa je rekel:
"Imenujejo jih komuniste, ampak ime nas ne sme prestrašiti. Izkazali so se kot dobri borci proti Japoncem in so veliko bolj demokratični kot ona druga tolpa, poleg tega pa so storili marsikaj dobrega za svoje ljudi. Moglo bi se reči marsikaj njim v prilog."
I Gen. Stilwell je zatisnil svoje oči, predno je imel pri-, liko povedati, ameriškemu ljudstvu resnico o položaju v j Kini, Njegovi zadnji dnevi so bili zagrenjeni ob misli, df njegova lastna dežela s podpiranjem Ciang-Kajšeka diktature, vodi borbo proti dvigu demokracije v Aziji.
te mi, da me je kar pogrevalo, ko sem op&zila, da se ljudje ozirajo v mojega moža. Mislila sem si: ali res izgledamo tako čudni, kot da smo priseljenci? Kmalu sem op&zila, da sp ljudje gledali na možev slamnik. Ko sva dospela do našega cilja, naju je že čakala dobra in topla soba, pa tudi že polna miza jedil, o čemur pa nerada pišem. Bila gva skoraj tri tedne vedno v gostiji, zdaj pri enem, potem pri drugem.
Prvo nedeljo najinega bivanja v Oaklandu, to je bilo 11. avgusta, smo bili na ženitova-nju v San Franciscu, ko se je poročila neka mlada Hrvatica. Ko smo čakali pred cerkvijo, je bilo tako mraz in vetrno, da sem mislila, da nas bo sapa odnesla v morje. Potem smo šli v tamkajšnji Narodni dom. Tam pravijo tistemu kraju "kranjski hrib". Res je tako strmo za gori iti, da sem jaz vedno mislila, da gremo več nazaj kot pa naprej. Bili smo v svetovno znanem mestu San Francisco.
Videli smo res veliko zanimivih reči, na primer najdaljši most na svetu, kateri veže mesti Oakland in San Francisco. Ta most je sedem in pol milj dolg. Na sredi je nad morsko površino 444 čevljev. Drugi zanimiv most je "Golden Gate". Pozabila sem omeniti, da je treba plačati 25c od vsakega avtomobila, ko se pelje čez ta most.
Potem je znani Alcatraz, kjer je najhujša jetnišnica cele Amerike. To je otok na morju. Zelo zanimivo je kitajsko mesto. Tam si človek predstavlja, da je na Kitajskem. Tam imajo vse urejeno po domači šegi, kot tudi domače izdelke, trgovine, ulice, obleko, napise, godbo, petje, plese in vse, kar premorejo je vse po domače, Kitajsko, To pa nosi mestu velike dobičke. Zato so popolnoma pro? sti. Imajo tudi svojo budhovo cerkev, pa vseeno jih ne kličejo za komuniste. Za komuniste imajo danes samo slovanske narode, ker vsi drugi narodi vedo, da so Slovani napredni, kulturni in močni. Zato nas dražijo, češ: vi, vi komunisti itd. Pa* naj bo dovolj tega za enkrat, pride še na vrsto.
Videli smo velik zverinjak, v katerem pa ai nismo mogli vsega ogledati, ker je bilo preveč mraz. Bili smo tudi v Golden Gate gledališču, ki je res krasno. kot se je meni videlo, so tam poslopja precej podobna onim v starem kraju, ne modernega časa, pač pa iz starih časov. Ceste so pa v Californi-ji skoraj vse širše, kot pa na vzhodu. Tudi avtomobilskega prometa je dosti več ^ot tukaj. Tam je mnogo več razkošnosti, kot v Clevelandu, to menda zato, ker je tam mnogo izletnikov turistov in ti seveda prinesejo s seboj denar. Tam je tudi vse dosti dražje kot hrana, stanovanje in obleka.
•Bili smo tudi v Alamida. V tem mestu se nahaja največje letališče in pristanišče za aeroplane v celem zapadu. Na morju smo videli ladjo, nosilko letal "San Jacinto", kjer je bil moj sin v službi 23 mesecev na pacifiku. To je nekaj takega, da je sMoraj nemogoče popisati, brez da človek sam vidi. Priporočam materam, katerim je dana prilika, da si tisto ogledate. Tako dobite malo vpogleda, kje in kaj je delal vaš sin, če je služil pri mornarici in kaj je vse preizkusil v času vojne. Ta ladja je 7 ali 8 nadstropij »isoka; štiri nadstropja so pod vodo in štiri nad vodo. Ogledali smo si skoraj vsak kompartment. Pri tem sem videla, kako so tiste bingljale. Ko smo prišli končno na streho, bi bila kmalu ome, dlela od straha, pa je bila ladja priklenjena. Kaj šele je bilo, kadar je tista ladja prišla na odprto morje. Saj sploh ni za misliti. Kljub vsemu pa je ta ladja prinesla nazaj 145 zastav. To je zelo velika čast za vojno brodovj# in mornarico.
(Nadaljevanje og 3. sUaoU
Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem
(nadaljevanje)
"Ali je bil polkovnik bivše jugoslovanske vojske?"
"Da."
"Ali ga je spremljal k *po-glavniku'?"
"Prvi je bil Frkulič, minister, ne vem kakšnih zadev,"
"Frkulič, ustaški minister."
"Ustašjci minister in polkovnik AlekMč sta bila tudi v Ljubljani pri meni. Pri meni nista nič zahtevala. Samo vprašala sta, kako mi je. Bila sta na konferenci v škofiji. To mi je Alekšič sam povedal v Tarantu. Nato sta spremljala Škrbca in še nekoga drugega v Zagreb. V Za^ grehu je bil škrbec kot delegat 'Slovenskega narodnega odbora' pri poglavniku in Stepinacu."
"S kakšnim namenom?"
"Ne vem."
"Ali vam ni Alekšič povedal, da bo Slovenijo in Hrvatsko zasedla anglo-ameriška vojska?"
"Menim, da je vsa stvar o zasedbi Slovenije po Anglo-Ame-ričanih prišla iz Zagreba od Ste-pinaca."
"Kaj veste o tem, da sta župnik Škulj in Markun izdala neki razglas za domobransko mobilizacijo?"
"Nekega dne mi je prinesel neki policaj z uprave velik plakat. Rekli so mi, da je že vse plakatirano po mestu. Mislim, da je to napravila kmečka pisarna v najožjem sporazumu in po nalogu vodilnega odbora s domobranskim štabom in sporazumu z Roesenerjem. Ta me je nahrulil telefonsko, sam pa tudi ni nič nadziral. Poklical sem tega Markuna in Škulja in sem jima rekel, da so to povzeli, ne da bi kaj vprašali in brez vednosti in dovoljenja oblasti."
"Zakaj je hodil kaplan Križ-man k Gestapu septembra in oktobra 1943?"
"Mislim, da je bil posredovalec v imenu odbora vaških straž in Šmajda."
"Kakšna je bila vloga kate-heta Volbanka v Novem mestu?"
"Po pripovedovanju mojega sina, je bil Volbank nezanesljiv politikant, ki je v Novem mestu zastrupljal ljudstvo. V noči od 8. do 9. se je pridružil ta Volbank k skupini, ki se je zbirala v Novem mestu in se jo potem umaknila h Kostanjevici. Tam mu je sin odredil posel ad-jutanta."
"Ali so to dušebrižniški posli?"
"Ne."
"Torej je bil katehet kot vojak v službi vašega sina Vuka."
Rupnikove zve^e z ustaši v Italiji
Na vprašanje tožilca je nato Rupnik izpovedal svoje vtise v taborišču Fermo, ki je bilo povsem ustaško. Hrvatska je bila notri samo skupina vojakov, ki je prišla z Rupnikom, okrog 120 nemških vermahtovcev, ujetih od Angležev, Štajercev in potlej še dve družini iz Ljubljane, žene z enim ali dvema otrokoma.
Na vprašanje, če se je kaj govorilo o izročitvi "poglavnika" in če so imeli ti Hrvati kakšne stike s Vatikanom, je dejal Rupnik ;
"Ko sem bil v Fermu, se je pravkar vrnila deputacija taborišča Fermo iz Rima in je imel predsednik dr. 2anjko predavanje o njihovem obisku v Rimu in Vatikanu ter o sprejetju pri papežu. Dosegli so prav za prav gmotno precej v denarju in ustanovitev konvikta za šoloobvezne srednješolce iz taborišča Fermo, in sicer za moške in ženske. Papež jih je imel v avdijenci skoraj pol ure. Tako so vsaj pripovedovali. Rekel jim je, da sicer nima s svetovno politiko nobenega stika, a bo prosil Boga in faktorje, do katerih se lahko
obrne, za pomoč hrvatskemu narodu."
Na vprašanje, če so to bili ustaši, je Rupnik pritrdil, nakar je opomnil tožilec, da papež moli in prosi Boga za pomoč ust*' šem.
Rupnik je smehljaje odgovoril z "da!"
Rupnik je nadalje povedal, dJ je bil poleg njega pri obeh p#' šegah domobrancev navzoč tudi škof Rozman. Pred prisego j® najprej bral mašo in potlej 3^ bil zraven kot gost.
Rupnik je nato priznal, da J« Hacinova policija mučila turja* ške žrtve, zlasti dr. Vita Kraig' herja, "iz katerega je bilo težko kaj ven dobiti." Spominjal se j® tudi, da so Kraigherja nekoliko "privili in je verjetno, da so # dali tudi 'batine'."
Tožilec je nato podrobnejš®
izpraševal Rupnika o seji
28.
aprila 1945 pri škofu Rožman"' na kateri je bilo zaključeno, da naj Nemci takoj zapustijo vensko zemljo, pri čemur dol"' 'O jamstvi, da ne bodo napad®* ni. Seji je predsedoval direktor (Narodnega odbora) dr. Reme<^ kateri pa ni dosti govoril. NaJ" več besede je imel dekan ŠkrbeG škof Rožman pa se je mešal v te razgovora z raznimi pripomb^' in vprašanji. Navzočih je bil" kakih 24 oseb, med katere j® Rupnik prišteval Remeca, Bas^' ja, Šmajda, Zajca, Stareta, lika, Smrdeta pa še kakih 1 drugih. Na vprašanje, če bi do* Tiobranci zaščitili umik NeiHce]|j če je bil tak dogovor, je Rup# odločno, potrdil z da. Iz RuP"'' kovih beležk v koledarčku jo to tožitelj prečital sledečo ležko od 23. marca:
"Don\a-r-radost sa vestim^ " predstoječem ugovoru sa mačkom."
Ribnikarjevi nasveti RupnU'"
Pomožni tožilec je vprašal ob" toženca Rupnika, če pozna Ado'" fa Ribnikarja, lastnika "Več®'" nika" v Mariboru.	,
"Da," je dejal Rupnik. "Pri^® je enkrat v Pokrajinsko upr^^" in se predstavil kot pisec člank®' ko sem postal župan."
Tožilec je nato prečital dol^^ pismo, ki ga je Ribnikar pi^ Rupniku junija 1942, v kater®"!! se huduje nad 'bivšimi vodit®'J' slovenskega naroda, ki so zdaj poskrili po mišjih luknj®^ er apeliral na Rupnika, da ■janizira akcijo za propaga^^^, proti partizanstvu. Prej ali sl®J Di bila potrebna objava pro^j^ nentnih Slovencev, najvidnejši kulturnih, socialnih in goSP®^ darskih delavcev—starih po''^'
kov bi ne smelo biti vmes-
.k*"
teri bi Slovence kot rodoljij ^ pozvali narod na solidarnost, delan bi moral biti podroben črt akcije, preden bi se zac®* izvajati. Zd izi^rševanje javn^V ^ reda in miru, za kontrolo nistov bi morda bila kot na sila okupacijske oblasta mestu tudi kaka mestna . . . formiranja kake meŠča^ ^
garde, seveda v sporazumV' okupacijsko oblastjo ...
Rupnik je izjavil, da ni do originalnega pisma, temveč italijanski prevod.
(Nadaljevanje sledi)
le
IlOKOBORBA
bo
Kot vsak torek večer,
tudi jutri večer vršila zanW^ rokoborba v Centralni za katero je promoter Ed merchak najel najboljše ro borce. Nobeden izmed tekn^f^ . ne tehta nad 200 funtov. kratkim je Gemerchack na^ lil, da bo ob vsaki priliki če uredil program tako, da ^ bodo štirje rokoborci borili sabo hkrati, kar ie vzbudil®
T
liko zanimanje posetnikov • koborbe. Vstopnice so napr" od torka opoldne naprej.
28, oktobra 1946
enakopravnost
STRAN 3
#44^4
FRANCE BEVK:
MED DVEMA VOJNAMA
ČRTICE IN NOVELE
(Nadaljevanje)
se je bojeval v sebi, sled-je spregovoril; "Otroci mo-J'-" Rafael je opazil v mladih oceh blagodejni vpliv materin-Gkcga jezika. Mali Peterček si je Jjtrisal nos in se je dvignil: Mala piska je tako govorila, da J® HisRio razumeli." Otroci so planili v glasen smeh. Leban je pomislil: tudi jaz bi moral go-^oriti, da bi me otroci ne razu-toeli. Vse drugo, le tega ni mo-6el- Srce mu ni dalo.
Hkrati je občutil vso slast Prepovedanega; nekaj lepega, "^'kavnega je bilo v tem. Bilo je kakor obsojenemu na ki v smehu pove vse, kar je na srcu, vedoč, da mu ne morejo zvišati. Tiste bile najbolj sladko raz-^j^ljive, najlepše v njegovem ^^Ijenju. Otroci so bili mirni, Poslušni; on si je celo želel, da ' bili razposajeni. Vsako uro, ^sako minuto je pricakoyal, pride zlo in se zruši na-
katerem jeziku poučuje-■ &a je slednjič vprašal vo-'•^elj. "Slovenski", mu je od-S^Voril Leban mirno, dasi mu je burno razbijalo in so mu ^Petale roke. "Človek, vi si sa-' kopijete nesrečo! Dovolj ste da bi vas ne bilo treba ^^dzorovati ..." Ne, tega ni eba. Leban se je trpko na-^Uehnil. Molče je šel v razred. ./^^Premično je gledal po otro-• Bili so mu neizmerno Iju-y ' mili. Nekateri so bili ne-spogledovali so se, a ne-den sg jjj zasmejal. Ali so 5'' spoznali, kaj se godi v Ali ga vidijo v srce? ^j mu ni šlo več za discipli-^rno preiskavo, za izgubo služ-za pokojnino, zdaj ni šlo ^ 2a njegovo besedo, ampak nekaj drugega, večjega, '^embnejšega. Ali bo mogel dvoriti te otroke v tujem je-. Včasih je mislil, da je ^oično to mogoče. Tako kot je jj ^ Mogoče, da se je proti svo-^ Volji vpisal v sindikat. Neka-_ ! Mlajši tovariši se niso vpi-'• & vendar poučujejo v lašči-
^ blag spomin
obletnici smrti naše '^»dvB© ljubljene soproge in matere
ni. Nihče bi mu ne mogel česa očitati. Zdajci je šlo le za to, ali bo mogel spregovoriti: Če ne odpre ust ali če spregovori slovenski, zanj tu ni več prostora. In če bo spregovoril italijanski, bo moral nadaljevati. Ali je to samo zadeva telesnega napora brez vsake zveze z dušo? Kakor bolnik, ki po dolgem času zopet skuša stopiti na noge — ali bo hodil, ali pa se bo zgrudil?
Otroci so postali nemirni. Zresnil se je in z ravnilom udaril po mizi. Naglo se je odločil in spregovoril . . . Sprva se je zdrznil, kakor da glas, ki ga sliši, ni njegov, ampak jeclja nekdo za njegovim hrbtom. Nato je govoril dalje v eni sapi, kakor da se mu je beseda splašila in beži . . .
"Cari hambini! Da oggi in poi dobbiamo parlare e studiare in lingua italiana. Non piu in lingua slovena, che e la lingua dolce delle vostre madri . . . perche ..."
Dragi otroci! Od danes nadalje moramo govoriti in se učiti v italijanskem jeziku. Ne več v slovenščini, ki je vaš sladki materinski jezik . . . zakaj . , .
Perche? Zakaj? Beseda se mu je ustavila. Otroci so ga gledali z nedolžnimi, zavzetimi očmi. Že koj spočetka so bili začudeni, odprli so usteca in niso več obrnili obraza od njega. "Kaj mislijo, kaj čutijo, kako me sodijo?" je spreletelo Leba-na. Ni se bal nobene druge sodbe, razen sodbe otrok.
Perche? In ni vedel, zakaj. Ali vedo oni, ki so to ukazali?
Predolgo j e molčal, otroci, so znova postali nemirni. Ali ne čutijo, ne slišijo, kako mu bije srce? Dvignila se je neka učenka in vprašala: "Prosim, gospod učitelj, ali se ne bomo več učili po naše?"
(Dalje prihodnjič)
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico u Sloveniji
Naprodaj
je dobroidoča grocerija in mesnica; zraven je stanovanje s 6 modernimi sobami. Se lahko takoj vselite. V slovenski naselbini. Kogar zanima, naj pusti svoje ime in naslov v uradu tega lista.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371

Terezije
pruateu
svoje mile oči %a vedno dne 22. okt. 1941
fiolgih l«l v večnost je
^Teljc, draga več mod nami
"aša bolefel, ker smo "bili naše najdražje, našo vprego in mater.
v miru v hladni zem-
Oici
f- y ^ u
ostaneš v spominu, „ ®'' fic enkrat skupno ue ®'^'demo,
na kraju večnega miru!
ŽALUJOČI OSTALI:
Anton, soprog in otroci
Cl,
Ohio, dne 28. okt. 1048
j07-C3H3r
urednikova pošta
(Nadaljevanje z 2. strani)
I Stražnik, kateri nas je spremljal, nam je povedal, da sem jaz j tretja mati v Ameriki, ki sem I si prišla ogledati to močno I morsko hišo, na kateri je služil j moj sin. Nikdar ne bom pozabila te velike ladje. Tam smo bili dne 22 septembra.
Za časa najinega bivanja v Californiji sem srečala več poznanih oseb, tudi duhovnika Voduška, ki pastiruje na hrvaški fari. Po njegovem govorjenju se tudi njemu dopade Cleveland. Srečala sem tudi Mrs. Stariha. Ona je doma iz iz Malih Loč pri Hrušjci, med tem ko sem jaz doma iz Velikih Loč. Pomenile smo se marsikaj o zadevah starega kraja. Povabila me je tudi na svoj dom, toda žal, nisem imela časa je obiskati na domO, kar upam da mi bo oprostila, kaj ne, Rosie?
Ne smem pozabiti nam vsem dobro poznanega Slovenca "Big Tonyja", to sta Mr. in Mrs. Tomšič iz Oaklanda, Calif. Prav iskreno se Vama zahvalim za vso vašo prijazno postrežbo in uslugo, kar še nismo in ne bomo pozabili. Tudi Ti imaš pot široko odprto, tako kot je Tvoje pošteno in narodno zavedno srce. Vse je veselo okrog njega, ker vedno zabava množico s svojo koncertino. Veliko se Tony zanima za napredne stvari. Škoda da Te ni tukaj v Cleve-landu, ker tam ni mogoče polja tako orati kot tukaj, ker ni dosti takih, njemu enakih. Srečala sem tudi dosti takih, o katerih sem dobila vtis, da so še 50 let za nami.
Prav lepo se zahvalim tudi Mr. in Mrs. Johnu Ogulinu, ki stanuje na 2528 Main St., Richmond, Calif. Ta človek je nekaj podoben Franku Česnu v Cle-velandu. Tudi on se mora sam s seboj tolažiti, ker jih tam okrog ni dosti, da bi bili sličnih misli.
Dne 25. avgusta smo bili na hrvaškem izletu, ki je bil prirejen za v korist bolnišnice v starem kraju. Ob 6. uri popoldne je bilo že vse končano. Imeli smo kosilo, seveda, jagnjetino in dobre špagete. Zalivali smo pa z dalmatinskim vinom (?), katerega je prinesel s seboj naš prijatelj Mr. Pavlin. Z njim je bila tudi njegova žena. Onadva lastujeta veliko posestvo zasajeno s samimi črešnjami in apricots. Navzoča je bila tudi mati Mrs. Pavlina, Mrs. Marija Gre-
Trpi+e vsied debelosti?
Pri nas si ženske lahko nabavijo trebušno opore, katere vam umeri izurjena ženska.
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
IV. 9611
Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
goric iz Anaconda, Montana, tam, kjer sem jaz živela pred 21. leti.
Usoda je res muhasta. Nikdar si nisem mislila, da bom videla po tolikih letih svoje stare prijatelje. Dejstvo še drži, da svet nikoli ne stoji, ampak ved-ne se obrača in vrti in z njim seveda tudi mi. Tako sem bila res zelo zadovoljna na tem pikniku. Pijače je zmanjkalo, sem pa darovala kar v gotovini za bolnišnico. Mislite si, v manj kot dve uri časa so nabrali $740 za ta namen. Ljudje so stopili lepo v vrsto, trije možje so bili pri mizi in naenkrat je bila skupaj lepa vsota. Meni se vidi zelo priporočljiv tak sistem. Slovencev je bilo navzočih 10 do 15. Iz tega se vidi, da tam še ne morejo tako kot mj tukaj. Mogoče bodo začeli čez leta, ker kot se vidi, se je pričelo ljudstvo seliti tja. Tako že vidimo, kaj čas prinese.
Končno sem vesela, da sem spet doma med mojimi sorodniki' in prijatelji. V nedeljo, ko je krožek št. 3 Progresivnih Slovenk praznoval svojo lO-let-nico, sem bila v resnici tako
Godbenik
na električni bas, bi rad prišel v iotiko z popularno slovensko or-kestro, ki igra po 4 ali 5 večerov na teden. Lahko takoj sprejme ponudbo. Joe Zuberny st., 3501 E. 46 St., MI 4057.
Dvoje deklet
želi dobiti v najem spalnico, med E. 55 St. in E. 82 St. Kdor ima za oddati, naj blagovoli poklicati po 4. uri popoldne — EX 0771.
Pomivalke posode
dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther.
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik seiščen po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
ALBERT PUCEK
je kandidat za urad MLADINSKEGA SODIŠČA
Glasujte zanj 5. novembra!
IMAMO NOVO PLOŠČO
"LAMP LIGHTER'S" POLKA
za katero igra FRANK ZAJC
v zalogi imamo tudi veliko drugih slovenskih plošč— polk in pesmi, kot tudi hrvatske in druge narodnosti plošče.
SMERDA'S
5»00 BROADWAY
AUGUST KOLLANDER
v Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. #
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
ginjena, ko vidim na predstavi toliko prijateljev. Srce se mi je treslo od veselja in sem po šepetala mojemu možu: Vidiš Tony, povsod je lepo, a najlepše je pa še doma. Sedaj se bom spet nekoliko potrudila in bom še kaj opisala. Srčna hvala tudi mojemu sinu, ker nas je povsod peljal in si prizadeval, da smo bili vedno veseli.
To je res v največje zadoščenje staršem, ko vidimo, da nas otroci spoštujejo in nam izkazujejo hvaležnost, ko pokažejo, da se zavedajo našega truda tolikih let, predno si obuje lastne čevlje. Zatorej še enkrat hvala sinko in želim ti mnogo sreče v tvojem življenju! Spominjam se iz mladih šolskih let, ko smo se učili v šoli: Išče te sreča, um ti je dan. Našel jo boš, če nisi zaspan. Bodite mi pozdravljeni vsi prijatelji in či-tatelji Enakopravnosti!
Anton in Jennie Hrvatin.
I^ICENCIRAN KURJAČ
dobi delo 48-urni tednik Plača od ure—poleg overtime ATLAS CAR & MFG. CO. 1140 Ivanhoe Road
Moški in ženske
Izkušnja ni potrebna Dobre delovne razmere Dobra plača od ure Stalno delo
American Box Co.
1900 W. 3 St.
Scranton Rd. bus
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway ^
ČE KDAJ
MISLITE PRODATI VAŠE POSESTVO, SEDAJ JE ČAS
ZA TO Te cene ne morejo trajati
Mi imamo kupce z gotovino za hiše za eno dryzino, 2 družici, apart-mente in vsakovrstne biznese ter prazne lote.
Za zavarovalnino in zemljišča, se obrnite na
SINTIC REALTY
Glavni stan za domove
18419 St. Clair Ave. KE 0974
»♦»»♦»♦♦»♦♦♦»♦♦♦I
IŠČE SE
izurjene
DIE-REPAIRMEN
Dobra plača od ure za dobre delavce
Izvrstne varnostne naprave na vseh strojih
GEOMETRIC STAMPING CO.
1111 E. 200 Si
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede jp uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Društveni koledar
1.	novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma.
2.	novembra, sobota, — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St-Clair Ave.
3.	novembra, nedelja. — Glasbena Matica priredi opereto "Mascot" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3. novembra, nedelja. — CoUin-wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
3. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S.D.Domu, Recher Ave. ob 3. uri popoldne.
9.	novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	novembra, nedelja. — Koncert zbor "Planina" v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
16. novembra, sobota. — Carnival ples društva Slovenski dom št. 6 SDZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	noven%bra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
33. novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24. novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
24. novembra, nedelja—Schwa-bisher Ipevsko društvo, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28,	novembra (Zahvalni dan) četrtek—Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clajr Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke kro&k ŠL 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples
v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15. decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgor-njidvoram Slov. delavskega doma na Waterloo Rd.
15. decembra, nedelja. — Prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v korist stare domovine.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
28.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29.	decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
19 4 7
4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. % KSKJ. — Plešha veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. januarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
Volite Benjamin D. Nikola sa sodnika	%
GREEN BEVERAGE
256 EAST 156th ST.
PIVO—VINO—ŠAMPANJC
Pripeljemo na dom
PAULINA IN ANTON JANBA KE 2570
Benjamin D. Nicola je prišel V Ameriko leta 1888, kot devetletni deček iz sončne Italije. Tukaj je obiskoval razrede javne šole in končno graduiral kot advokat. V Cleveland se je naselil leta 1904 in je od tedaj mnogo pomagal priseljencem pri dobavi državljanstva in na druge načine. Sedaj je star 67 let in kandidira za okrajnega sodnika. Izkušnje za sodnika si je pridobil v dolgoletni službi kot vladni komisar v Clevelandu, katero službo je obdržaval od 1931 do lanskega leta, ko je sam resigniral.
Za sodnika na okrajni sod-niji ga priporoča Cleveland Bar Association, Citizens liga in Cleveland Plain Dealer; Cuyahoga Bar Association pa mu priznava prvefistvo med kandidati za urad sodnika na okrajni sodniji. Mr. Nicola pravi, da bo rabil kot sodnik svoj razum, ne samo postave, na katere se veliko sodnikov opira. — Advt.
L
STRAN 4
SNAKOPRAVNOST
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
PonatU Iz "Slovanskega poročevalca"
ŽRTEV ANGLEŠKE POLICIJE NA KOROŠKEM
Dne 10. avgusta je Amalija Oraže ves dan žela na njivi, zvečer pa je kljub utrujenosti hitela iz Lobnika v Železno Kap-lo na mladinski sestanek. Komaj je prispela v Železno Kap-lo in krenila mimo cerkve v smeri hiše, kjer je bil sestanek napovedan, je nanjo streljal izza vogala cerkve angleški vojak. Dva strela sta jo zadela v nogo, eden pa v roko. Poklican? zdravnik dr. Kreulitsch, bivši zagrizeni nacifašist Amaliji Oraže ni dal zadostne zdravniške pomoči iz golega sovraštva do Slovencev in tako je mlado dekle, ki je bilo polno upanja v skorajšnjo osvoboditev koroških Slovencev, podleglo poškodbam.
Amalija Oraže se je komaj 17 let stara pridružila leta 1943, ko so nacisti morili, izseljevali koroške Slovence in požigali njihove vasi, koroškim partizanom in se z njimi nad dve leti borila proti nacifašistom za svobodo Koroške. Po zlomu na-cifašizma se je agilno udejstvo-vala v mladinski organizaciji
OF za slovensko Koroško.
*
NADALJNI ZLOČINI FAŠISTIČNIH SKUPIN V GORICI
V ulici Oberdan je tolpa podivjanih moških in žensk brez vsakega povoda napadla preprosto slovensko kmetico. Ta je zbežala pred napadalci, toda mlada, elegantna šovinistka ji je sledila in ji vrgla v glavo poleno. Napad se je primeril v navzočnosti ameriških vojakov, ki so se temu smejali. Agent civilne policije, ki je tudi opazoval dogodek, je hotel celo aretirati kmetico, kar pa so mu preprečili.
Okrog polnoči od 9. na 10. avgust je civilna policija skupno s civilisti vdrla v prostore severne četrti SIAU v ulici Car-ducci. Po natančni preiskavi v kleti in na podstrešju, kjer so celo izruvali deske, ter v zasebnem stanovanju družine Mura-vec, so aretirali tri tovariše, ki so stražili prostore.
V petek 9. avgusta okrog 11. ure je prišla skupina 80 šovinističnih razgrajačev, med njimi tudi duhovnik Peršič ter bivši fašistični oficir, sedaj civilni policist Vittorini Vittorio na trg Sv. Antona, kjer so pričeli metati kamenje v odprta okna gostilne Kodermac.
Razbili so šipe in steklenino, ki je bila na mizah pred gostilno. F^išel je tudi kamion civilne policije ter pričel brizgati vodo v gostilno proti mirnim ljudem, ki niso ničesar zakrivili. Policist Vittorini Vittorio j e skupino hujskal, naj meče kamenje v gostilno. Ta skupina šovinistov je pozneje grozila Ba-daliču, lastniku mesnice v ulici Rabatta, da bo k malu napočila tudi zanj ura. Med šovinisti je bil zopet duhovnik Peršič, ki mašuje v stolnici.
Dne 10. avgusta ob 1. uri ponoči je skupina CLN-ovskih teroristov skušala zažgati prostore zapadne četrti SIAU na trgu Verdi. Osebje okrožne zadružne menže je uspešno preprečilo napad na prostore SIAU. Nato je prišla civilna policija, ki je vdrla v prostore menze, preiskala lokal in dvorišče, aretirali so več oseb, ki so tam usluž-bene, med njimi Angelo Mozetič, Julko Trošnovec, Alojza Jurco, Vladka Juga, Edija De-vetaka, Viktorja Maraža.
Alojza Jurco so že v restavraciji močno pretepli brez vzro-
ka, zvedelo p^ se je, da so ga pretepli tudi še pozneje. Okrog 10. ure dopoldne je deset civilnih policistov z dvema agentoma v civilu preiskalo prostore severne četrti SIAU v Gorici v ulici Carducci. Preiskavo so izvršili, čeprav ni bil navzoč nihče izmed osobja. Zdi se, da so iskali letake, ki se pojavljajo te dni po Goriških ulicah in ki opozarjajo civilno policijo, naj zapusti svoje mesta, da jih ljudstvo ne bo kaznovalo.
* .
ZBIRANJE STARIH STROJEV
Ministrstvo za trgovino in preskrbo vlade Ljudske republike Srbije je ustanovilo pri Deželnem gradbenem podjetju poseben oddelek za promet s starimi stroji, s starim orodjem in tehničnim materialom. Posli
tega oddelka sa bodo vodili na trgovski osnovi in z tesnim sodelovanjem državnega podjetja za odpadke "Odpadom". Marsikje leže pokvarjeni stroji, stari motorji, deli aparatov itd., ki se ne uporabljajo, ker so pokvarjeni, ki pa se dajo z manjšimi stroški obnoviti in lahko še koristno služijo svojemu namenu. Da se zberejo ti stari stroji-in staro orodje, je potreben poseben aparat, ki skrbi tudi za potrebno obnovo. Novi oddelek za promet s starimi stroji, orodjem in tehničnim materijalom bo izpolnjeval delo državnega podjetja "Odpada", ki bo odstopilo novo ustanovljenemu oddelku stare stroje, orodje, dele motorjev itd., kolikor bodo ugotovljeni med starim železom in kolikor bodo primerni, da se obnovijo.
Klopotci so zapeli .
PonstU Iz "Slovenskega poročevalca'
(Pismo iz Laporja)
Poletje se nagiba h koncu. Bližajočo se jesen naznanjajo pri nas klopotci po goricah, ki neprestano drdrajo v avgustovem vetru.
Da, ti le naši klopotci! Takole v začetku avgusta se oglasi prvi. Dečki prisluhnejo njegovi pesmi in se vprašujejo:
"Oho, ali je že čas?"
In res je čas klopotcev že tu, kajti grozdje se je pričelo mehčati. Celo barva se že tu in tam, zgodnje sorte pa že zorijo. Dečki kar tekmujejo, kdo bo naredil lepši klopotec in kateremu bo lepše "pel." Na paši rezljajo ki-jece, stojalca in vetemice, da se jim menda še ponoči sanja o njih. Kmalu se sliši drdranje klopotcev od povsod, kjer je le krpa vinograda, saj celo fantje in nekateri možje postavljajo

THE FUfORE
ri
WAY
%
klopotec, ki je simbol vinskih goric.
Res je lepo sedaj pri nas. Njive, na katerih je raslo žito, so preorane ali oplete. Korenje je letos'Zaradi suše sicer nekoliko redko, zato pa tem bolj bujno rase repa in mlada ajda, ki poganjata na preorani zemlji. Koruza je naredila stroke, ki letos prav lepo obetajo. Tudi trava se je dobro obrasla in druga košnja bo obilnejša, kot je bila prva. Ponekod klepljejo že kose in glasen tok-tok-tok seka rezko v šumenje vetra.
V nekaterih sadonosnikih se drevje šibi pod težkim plodom in gospodarji že pripravljajo posode za sadjevec. Tudi sadna sušilnica v naši vasi bo letos dobro zaposlena. Boljše sadje pa se bo odprodalo, čeprav je letos bolj poceni, vendar bo še vedno lep dohodek za tistega, ki mu je drevje dobro obrodilo. Seveda sadja ni povsod. Kjer ga je bilo lani mnogo, tam drevje letos počiva.
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sčistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
Frank J. Fortuna in Johnny Vadnal, last. E. 152nd St. in Waterloo Road
Pač pa je v vseh vinogradih težko obložena vinska trta. Veliki grozdi visijo drug ob drugem, da rozga komaj drži. Upamo, da bo dobra vinska letina, če nam bo le s točo prizanešeno, kajti čeprav je trgatev blizu, bo vendar do tedaj še marsikatera temna megla prejadrala naše nebo. Ravno ta teden je ledeni bič udaril preko nekaterih vinogradov v Hošnici in škoda po toči se kar precej pozna. Pravijo, da je tudi Dolgi vrh prizadet, medtem ko v Laporski Gorici niti pravega dežja ni bilo.
Sedaj mlatijo skoro povsod. Ponekod na motorje, drugje z mlatilnico, a tudi cepci že v ranem jutru, posebno če se obeta deževen dan, pojo svoj starodavni: pik-pika-pok ... S cepmi mlatijo navadno le še kočarji, ki imajo malo žita, in pa oni, ki slamo "škopajo," ker jo potrebujejo za prekritje slamnatih streh.
Delo podaja roko delu. Komaj je eno opravljeno, že čaka drugo. Ljudje so utrujeni in marsikje komaj čaka nedelje, da si nekoliko odpočije. A vendar te dni povsod živahno razpravljajo o vprašanju Trsta in Primorske. Celo stara viniq^.rka, za katero ne bi nikdar mislila, da se zanima za svetovne dogodke, mi je ondan dejala:
"Trst je bil naš in moral bi biti naš, če je na svetu še kaj pravice. Dovolj je bilo, ko nam ga je prvič požrl Taljan, ni treba, da bi ga še sedaj, ko so se naši tepli zanj."
Zdi se mi, da starejši mnogo več vedo o tem našem lepem obmorskem mestu, kajti marsikateri izmed njih je bil že tam in občudoval njega lepoto. Kar
NAPRODAJ
Ave.
Za 2 družini na Dibble
Fornez in garaža. E. 75 St.—Za 2 družini, fornez, garaža.
E. 63 St.—Za 4 družine, 4 kopalnice, garaža.
Sylvia Ave.—Za 2 družini, 2 for-neza v prvovrstnem stanju. 2 garaži. Lahko takoj prevzamete. — Poizve se pri
TISOVEC REALTY
1366 Marquette Rd., EN 4936
' I ^ELEFONSKI kabelj bodočnosti * je prišel v Ohio. To je nov so-osiscni kabel, ki se vzpostavlja med Buffalom in Clevelandom kot del vsenarodnega so-osiščnega omrežja.
Ta čudoviti novi kabel se zelo razlikuje od navadnega telefonskega kablja. ki je natrpan finih žic v svinčenem ovoju. Vsebuje osem votlih cevi tri osminske palca v premeru. Skozi sredino teh cevi je potegnjena bakrena žica v debelosti grafita v svinčniku.
THE OHIO BILL
Te drobne cevi vsebujejo skrivnost bodočega napredka v komunikacijah. Skozi vsako teh gre lahko 480 telefonskih razgovorov istočasno, ali pa ena sama telefonska oddaja. Ohio je na glavni črti od vzhoda proti srednjemu zapadu tega vsenarodnega so-osiičnega omrežja.
Oddelek iz Philadelphije do Chi-caga preko Clevelanda in Toledoa bo izgotovljen pozno v letu 1947 in bo postavil državo divjega kostanja ali Buckeye State direktno na črto večje telefonske postrežbe in novih ugodnosti, kot na primer televizije.
TILIPHONI CO.
SUPERIOR GARAGE
Splošna avtomobilska popravila 5132 SUPERIOR AVE	ENdicott 0367
AL LEVEC, lastnik
V prihodnjih šestih mesecih vam lahko dobimo do $1.000 več za vaše posestvo, ako ga daste nam v prodajo.
PERK REALTY CO.
Edward A. Perk, Realtor 5710 PORTAGE AVE. MI 3660

PRIJATEL RADIO AND APPLIANCE SERVICE
RADIOS, WASHERS, SWEEPERS, etc.
We Are as Close as Your Nearest Phone
4 to 10 p. m. 1142 E. 66th St. 4 to lO p. m.
EX 2680 W# fully guarantee our EX 3985
J Mr J J	••rvice«
Closed Wednesday Saturdays 10 a. m. to 6 p. m.
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction Loans
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
nas je mlajših, poznamo Trst le po pripovedovanju in iz knjig, a hrepenimo po njem, ker vemo, da bi moral biti naš, saj smo že v osnovni šoli peli tako z navdušenjem :
"Tam za Trstom,
tam so naše meje, za Gorico,
28. oktobra 19^ ;■
tam je naša kri . .
In sedaj v teh dneh, ko kl^ potci nad goricami naznanja]" ■ bližajočo se jesen, se naša srca vprašujejo;
"Ali bodo oni, ki odločajo meje sveta, toliko pravični, da bodo določili naše meje tam, kjer je naša kri ?" Erna iz Lapof)"'
ZAHVALA
Ob smrti mojega soproga in očeta
James Blanc
se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti. vsem. ki so darovali za sv. maše. in vsem. ki so dali svoje avtomobile za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so prišli kropit in ga spre j mili na njegovi zadnji poti.
Hvala pogrebnemu zavodu August F« Svetek in Rev. Monsignor V. Hribar za opravljene cerkvene obrede.
Hvala vsem za vse!
Žalujoči ostali:
LOUISE DEMOJZES BLANC. soproga DENNIS, sin
Cleveland, Ohio, dne 28. oktobra 1946
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanja®" vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt vzela iz naše srede naše ljubljenega in nikdar pozablje* nega soproga, očeta, starega očeta in brata
1886

19#
MAX MALOVAC
Blagopokojnik je preminil dne 23. septembra v starosti 60 let. Pogreb se je vršil dne 26. septembra i:
Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravlj®®^^ cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida sitio 9® položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje o® Calvary pokopališče.
Doma je bil iz Jelšan na Primorskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno *8' hvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlic® v zadnji pozdrav pokojniku.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše, kot tudi vsem. ki s® darovali v gotovini mesto vencev.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste prišli P®" kojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vse"®' ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu i® vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavod** Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb In vsestr®"' sko pomoč in postrežbo v dneh žalosti. Enako se 1®?" zahvaljujemo duhovščini pri sv. Vidu ^a lepe cerkv«®® obrede, ter nosilcem krste.
Bodi vsem, ki ste nam na en ali drugi način izka*«'' sočutje in nam bili v pomoč, ko nas je zadela brltkost.
Ljubljeni soprog, oče in brati Prišla je bela žena I* Ti s svojo koso prestrigla nit življenja, ki si ga ljubil. Prestal si trnjevo pot tega življenja. Nič več »• čutiš bolečin, a v naših srcih seje naselila žalost, k®' smo Te tako prerano izgubili iz naše srede. Zdaj poči^® Tvoje truplo v hladni ameriški zemlji, spomin na TvoJ* blago srce, pa bo živel med nami na vekomaj—doki*' tudi mi ne pridemo za Teboj 1
Žalujoči ostali:
Elizabeth, soproga; Albert, sin; Mrs. Mmrc®!^' Kubacki, hči; Joseph in John, brata v Sunnydd* Utah: Stephania. sestra v Hoquiam, Wash.; vnuka in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 28. oktobra, 1946.