Telefon St. lit. Poštnina plačana v gotovim. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. R okopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'-za inozemstvo mesečno 32’— Din. Din POLITIČEN DNEVNIK Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne nameoe delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1‘— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 91. ¥ Ljubljani, četrtek 22. aprila 1926. Leto I. Perspektive narodnega gospodarstva v sovjetski Rusiji. Ali se bo v prvi socijalistieni republiki razvilo gospodarstvo in ali bo prešlo v socijalizem t Vedno in povsod se govori o tem vprašanju. Internaci-jonalua buržuazija si dela sive lase, kajti danes postaja soci jalistična Sovjetska Rusija — konkurentka na mednarodnem trgu. Ona zaničevana Sovjetska Rusija je prebila vse gospodarske krize, odbila vse napade zapad-noevropske buržuazije in dokazala, da ■se delavska vlada razvija v pravilnem praveu na poti h komunizmu. Produkcija. Začnimo >s produkcijo. V 1. 1925-26. je dosegla agrarna produkcija za okroglo 11 milijard in 436 milijonov rubljev z agrikulturo v pravem smislu besede pa 10 milijard in 236 milijonov rubljev. Ako sedaj’ primerjamo predvojno produkcijo n. pr. iz leta 1913. z to 1. 1925-26., vidimo, da je dosegla že 89% predvojne; agrikultura pa 87%. Z ozirom na produkcijo iz 1. 1924-25. pa se je produkcija 1. 1925-26. povečala za 26%, to se pravi — več kot za četrtino! In če vštejemo še produkcijo žita, ki je dosegla povišek 49%, bi torej ta poljedelska produkcija dosegla že 79% predvojne produkcije. Dohodek tehničnih kultur pa je že prekoračil predvojnega. V industriji je situacija sledeča: Takoj po revoluciji je začela uvajati NEP (Nova Ekonomska Politika) svoje smernice in se začela uveljavljati zlasti v industriji. Uspeh ni izostal! Skupno z sovjetskim ekonomskim ko-misarijatom (ministrstvom) je NEP dosegla že leta 1923-24. — 46% predvojne produkcije, a leta 1924-25. že 70%. t o sezono, torej 1.1925-26. pa že 94%. Na ta način se je v Sovjetski Rusiji z NEiP-om razvilo tekom par let gospodarstvo in produkcija veleindustrije do predvojne višine. Sigurno pa je, da bo tekom enega ali dveh let prekoračil ta nivo, zlasti, če bo napredoval tako hitro, kot je v letih 1923-24., 1924-25. in 1925-26.! V absolutnih številkah bi to razmerje izglodalo tako: Vzemimo 1. 1913. V tein letu je bil čisti dohodek — 5620 milijonov rubljev. Leta 1923-24. je bi] 2570 milijonov (torej 46%), 1. 1924-25. že 3950 milijonov (70% predvojnega) in I. 1925-26. — 5280 milijonov (94%). Ta produkcija je sedaj vzeta v splošnem. Poglejmo pa sedaj še posa-™oano Panoge te sovjetske industrije, azdelimo ,)fl |(l industrijo v tri grupe: ■) ^strategični stvaritelji«, to so glavna m tiajvečja naeijouatna pod-jetja; B.) podjetja ki . • , ... , ’ lu s<> upravljana po nasvetih narodnega , , , . gospodarstva; .so manjša od prvih m „lanj važna. C.) podjetja korporacij, zasebnikov in državna podjetja. Prirastek skupne produkcije je 34 odstotkov. Prirastek grupe A je 48%, prirastek grupe B je 26% in prirastek grupe C je 8%. Za leto 1925 26. igra pri povečanju produkcije najvažnejšo vlogo tovarniška, fabriška [mnoga. Že tekom zadnjih lot ,se opaža, da sovjetska Rusija že prekaša predvojno produkcijo in da izvaža v inozemstvo, kor ima za domači trg ze dovolj produktov. Glavna Industrijska panoga za pridobivanje mangana je že predvojno produkcijo prekoračila. za 141%! Električna industrija je dosegla že 75% predvojne produkcije, steklarska industrija 73% in industrijska panoga metalurgije (kovinarstvo) 63% predvojne produkcije. Te panoge so že v letu 1924-23 dosegle 55% predvojne produkcije, v letu 1925-26. pa že 93%. Električna pa je danes že 4krat večja od predvojne. Približna produkcija (agrikulture in industrije) je v 1. 1925 181 milijard rubljev, in je prekoračila produkcijo iz leta 1924 za 28%! Treba bi bilo še samo eno tako »srečno« leto in produkcija bi se zvišala na 100%, ali bi pa celo presegla predvojno. Na tak način se bo do lOletnice revolucije sovjetska Rusija ozdravila od ran, zadanih ji v imperijalistični svetovni vojni in domači civilni vojni 1. 1917 in izboljšala ekonomsko situacijo. Trgovina in gibanje cen. Razvoj trgovine v sovjetski Rusiji je po revoluciji zelo hitro napredoval, zlasti pa je napredovala komercijaliza cija v zadnjih letih. L. .1925-26. je trgovina dosegla 81% predvojne. Kako hitro pa se širi komercijalizacija na kmetih, nam pa dokazujejo številke. L. 1925-26. je že za 27% boljša od leta 1924-25. (torej 3.639 milijonov proti 2.857 milijonov rubljev). Torej, če se predvojno izvaža z 100, se iz 1. 1924-25. z 64", in 1925-26 že z 81. Ves razmah trgovine se je dvignil za 25%, torej za eno četrtino, (1.149 milijonov proti 7.307 milijonom rubljev) in na ta način dosegel 79%. Kar se tiče smernic za cene v sovjetski Rusiji povzemam po statistiki sledeče: glavni indeks se je zmanjšal za 8.3%, industrijski za 9% in poljedelski za 7.9 odstotkov. (Med industrijskimi produkti se je najbolj pocenil kavčuk (gunni) z nad 20%, les nad 10 in kovine do 10%. V splošnem draginja pada in se bo tekom par let, zlasti, ko se bo valuta stabilizirala, zmanjšala na minimum. Transport. Gibanje in razmah trgovine zahte-htava in zveča pomenljivo intenzivnost transporta. Z ozirom na vedno večanje produkcije, zlasti poljedelskih produktov in tudi industrijskih, se je proporcijelno z vsemi panogami večal. Zlasti je to večanje in intenzivnost pospeševal razmah trgovine 1. 1925. Pa poglejmo statistiko: L. 1924-25. trgovski transport že doseže 460 milijonov pudov (11%), v letu 1925-26. pa že 1524 milijonov pudov, to se pravi, več kot še enkrat toliko (33%). Ce pa primerjamo s transportom iz leta 1923, torej predvojno leto, vidimo, da je danes transport v sovjetski Rusiji že dosegel 80%. I v transportu v Rusiji se kaže napredek, kar dokazuje, da sovjetska Rusija napreduje povsod. Ek spori in im po rt. Isto kot s transportom, povečanjem trgovine i.11 industrijskih ali poljedelskih produktov moramo zaznamovati velik porast in napredek uvoza in izvoza. Eksport se je v sovjetski Rusiji skoraj potrojil (iz 270 milijonov rubljev na 750 milijonov rubljev). Glavni je seveda eksport agrikulturnih produktov. Ta je skočil od 204 milijonov že na 559 milijonov ali 174%. Industrijski se je podvojil, in sicer iz 66 milijonov na 121 milijonov. Im po rt pa je sledeči: /'A' '• 1924-25. je bil 339 milijonov, rt'Pa 'r>^ milijonov, torej že • R"ronuii napredek in razmah eksperta m rinporta nam dokazuje impozanten korak naprej v ekonomiji soei-jalistične sovjetske, Rusije. N tem postaja sovjetska Ruija važen in odločujoč faktor na internacijonalnem trgu \ prihodnjem članku sr boimo og’le-dali finančne, investicijski*, stanovanjske in druge socijalne probleme sodobne Rusije. Nova bratovščina. Beigrad, 22. aprila. Dejstvo, da je bivši radičevec Nikič začel žugati z odkrivanjem korupcijskih afer na rovaš Radiča, je koncentriralo vso pozornost javnosti na to stran, in Nikič je bil za sinoči tudi povabil k sebi novinarje, da jim marsikaj novega in važnega pove v zadevi Standard OH Company. Medtem pa se je moralo zgoditi za kulisami nekaj prav hudega, kajti v razpletu notranje krize se je pojavil nenadoma senzaeijonalen preokret. Dr. Nikič je imel daljši razgovor z dr. Kra-jačem, ki je kakor znano, ostal Radiču zvest. Krajač je ponudil Nikiču spravo. 1 zgleda, da je Radič pripravljen pogoditi se zopet s svojimi desi-denti in stopiti tudi sam v kakršnokoli vlado. Strah pred razkrinkanjem medsebojnih korupcijskih afer jih bo zopet združil. Ves notranji položaj se sedaj razvija okrog vprašanja kraje in korupcije, in ni čudno, če v takih slučajih Pašič s svojimi intrigami zopet uspe. Beigrad, 22. aprila. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, ki se je ba-vila z vprašanjem jutrišnje seje Radičeve stranke. Dr. Nikič je bil uauo reč obljubil Uzunoviču, da privede s seboj večino radičevih poslancev, medtem jih pa ima doslej samo S. Uzunovič je izjavil, da bo počakat do jutri, da izve za rezultate seje HSS. Poudarjal je potrebo, da se zopet nadaljuje politika narodnega sporazuma. Iz tega je sklepati, da ni izključena možnost, da se bodo radikali zopet pogodili s celokupno Radičevo. stranko. Z razkrivanjem korupcije se nadaljuje. Beigrad, 22. aprila. Opozicija z vso odločnostjo hoče zahtevati raz-čistitev številnih k o r n pci j on is ti c n i h afer in dela na vse, samo da bi preiskave prišle v tek. Država je oškodovana iza več milijonov, gotovi krogi pa hočejo celo zadevo spraviti s tira, z novimi detajlnimi razkritji •zakriti Kadetove mahinacije in malverzacije, Iki so pač najobsežnej--šo iizuned dosodaj znanih korupcij; vzporedno z n j mn je borba proti dr. Pečarju, ki si je baje pri intervencijah zaslužil mastno tisočake. Pridno so na delu za razkritja tudi Radičevi odpadniki, ki v raizne nečedne zaslužke ‘zapletajo tudi dr. Mačka in Koš utica. Zdi tse, da bo to razkrivanje šlo ad infinitum in ise koncem koncev pozabilo na naj-ogalmejšo korupcijsko afero Stanci-a,rt Orl Company in celo na raskri- TAJNI DOGOVOR MED ITALIJO IN GRČIJO. MUSSOLINIJEVA KRTOVA POLITIKA. London, 21. aprila. „Chicago Tri-bune“ poroča, da je tajni dogovor med Italijo in Grčijo naperjen v prvi vrsti proti Turčiji. V glavnem obsega tele točke: 1. Obe državi bodeta podpirali v Turčiji propagando za vpostavitev kalifa ta. 2. Grčija naj dobi v vojni izgubljeno ozemlje nazaj. 3. Italija naj dobi ves južni del Male Azije. 4. Jugoslavija naj dobi kot odškodnino (kompenzacijo) Albanijo. 5. Če bi Turčija napadla Grčijo, jo napade takoj Italija. Enako tidi omenjeni list, da je Chamberlem Mussoliniju pri zadnjem sestanku v Rapallu obljubil, da bo Anglija glede tega dogovora nevtralna. Nasprotno pa je Mussolini obljubil, da opusti fa-šistovsko propagando v Indiji med tamošnjimi domačini ter podpiral britansko zahtevo po Mosulu. — 1 ej senzacijonalni vesti sicer nasprotuje izjava grškega zunanjega ministra Rufosa, vendar pa je verjetna, ker odgovarja metodam Mussolinijeve politike. TURČIJA ZBIRA VOJSKO V MALI AZIJI. London, 21. aprila. V Turčiji vlada silno vznemirjenje zaradi vesti, da nameravata Italija in Grčija nadaljevati napad v Mali Aziji. Turčija je mobilizirala vse prebivalstvo v Anatoliji med 19. in 25. letom, ter nastani to vojsko v Smirni, pristanišču Mersina in na križiščih železnic. Turčija je odločena zavrniti vsakršno izkrcanje italijanskih ali grških čet mi maioazjiskem obrežju. čano »izarado« (p.ri ogromnih državnih'nabavah Rade Pasica sc najbrž strankarska slepota in strast no bo spomnila, mogoče vsled pije-teto do Radeta ali pa morebiti iz pijete te do ostalih državnih funtkci-jonarjev, ki neradi vidijo, 'da bi se razkrito gnilo gospodarsko življenje »zarad« v vladi in ki podpirajo vsako akcijo, da. hi ,se kompromitiral, .recimo kak prečam 'Opozicij;! zahteva Radetov islučaj še posebne (komisijo. Bati se je pa v celem, da ostane pri komisijah in da se bo Rade svobodno gibal in prejema! ogromne nabavno procente še nadalje in dr. Pečar z denarjem, katerega je vložil v angleško banko, svobodno manipuliral. V inozemstvu uživamo vsled korupcijskih afer nekaj dni dostojen sloves. ROMUNSKI POLJSKI GARANCIJSKI PAKT. Bukarešta, 21. aprila. Včeraj je bil objavljen garancijski dogovor med Romunijo in Poljsko, ki se nar naša na^ kakršenkoli zunanji napad obeh držav na njiju sedanjo terito-rijalno integriteto. Pakt je sklenjen za pet let, in je dejansko vojaška konvencija. RAZOROŽITVENA KONFERENCA. London, 21. aprila. V spodnji zbornici je na interpelacijo izjavil državni tajnik Chamberlein v zadevi razorožitvene konference, da se te konference ruska sovjetska vlada, če se bo vršila v Švici, noče udeležiti'. Konferenca se pa bo vršjla kljub temu le v Švici. Zveza narodov se na spor med Rusijo in Švico v tem oziru ne more ozirati. DEMISIJA POLJSKE VLADE. Varšava, 22. aprila, Po seji ministrskega sveta je včeraj ob 1. uri oonoldan dal predsednik vlade grof Skrzvnski v roke predsednika republike lemisijo cele vlade. Borza. Danes notira Zagreb: Berlin 13.519 do 13.559 (13.52—13.56), Italija 228.03 do 229.23 (228.04—229.24), London 276—277.2» (275.987—277.187), Newyork 56.665 do 56.965 (56.655-56.955), Pariz 188.03 do 190.03 (190—192), Praga 168,15 169.15 168.154—169.154), Dunaj 8.0054 8.0454 (8.0065—8.0465), Curih 10.956- 10.996 (10.9554—10.9954). Curih. Beigrad 9.1175 (9.115), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.2875 Stran 2. „D 1; L A V S K A PO LI '1' I K A" Štev. 91. Deželna konferenca Socija-listične omladine Jugoslavije. * Zveza, socijalistične omladine Jugoslavije sklicuje za nedeljo, 23. maja t. 1. v Sarajevu I. Deželno konferenco Soeijalistienc omladine Jugoslovije z dnevnim redom: 1. otvoritev konference; 2. stanje socijalistienega omladin-skega gibanja v Jugoslaviji; J. splošni položaj delavske mladine; 4. naloge in cilji Saveza soeijali-,stične omladine Jugoslavije; 5. organizacijska, vprašanja in na-daljne delo; (J. raznoterosti. Na tej konferenci imajo pravico sodelovati, poleg delegatov krajevnih organizacij šSOJ, tudi delegati krajevnih strankinih organizacij, zato se poživljajo organizacije, da pošljejo iz svoje sredine vsaj po enega mlajšega delegata, ter da v interesu splošnega soci.julistie.uega. gibanja, njegovi, potovanje na konferenco same financirajo. Delegati vživajo 50 odst. popust na železnici, ker se vrši v istem času tudi proslava 2(1 letnice splošne delavske stavke v Sarajevu. Delegati in organizacije naj se v tej stvari obrnejo direktno na izvršilni odbor Savi za socijalistiene omladine Jugoslavije, Sarajevo, Hodnički dom. Izvrševala! odbor Saveza soc. omladine Jugoslavije. kruha, krvni davek na ročno delo in druge take patri.jotske ugodnosti. Kje je danes svoboda za nas, ki smo se v Dobrudži in drugod kot do-brovoljci borili za novo državo, kje je za nas, ki vstvarjamo sedaj bogastvo te zemlje, blagostanje! Kaj je ostalo od vseh prelepih vaših obljub, ki ste nam jih dajali v Kijevu, Odesi in drugod! Kako ste se gospodje velepatri-jotje oddolžili onim delavcem dobro-voljcem, ki niso slučajno poginili na krvavih poljanah Dobrudže? Da navedem samo nekaj primerov: Z Joško Bitencem iz Medvod sva stopila skupaj v armado in se skupaj borila v Dobrudži. Bil je hudo ranjen isti čas kot jaz. Prišla sva v bolgarsko ujetništvo, in kako je bilo potem z nama, to vedo lahko saimo oni, kateri so to poizkusili. Le slučaj je hotel, le čudež je bil, da sva še pri življenju. In ta človek je bil dve leti brez pošla, imel družino, povsod je prosil za delo in službo, povsod je bil enako odklonjen. Moral je končno na Francosko, ker mu domovina, za katero se je tepel, ni dala niti najskrom.nejšega kruha. Ista in morda še hujša usoda je doletela Musea Matevža, tudi ilobro-voljea iz Dobrudže, tudi »hrabrega borca« za jugoslovansko stvar. V vojni je popolnoma oslabel, obolel je živčno tako hudo, da ni več za nobeno službo: država bi morala nuditi temu dobrovoljeu vsaj toliko podpore, da ne bi stradal najpotrebnejšega kruha. Pa r državi za njega: Dobruška slavnost in do-bruški delavski dobrovoljci. O krvava Dobrudža! Koliko nedolžnih ljudi si uničila, koliko slovenskih in jugoslovanskih sinov je na tvojih poljanah z nasmehom žrtvovalo svoje življenje v_ globoki veri, da pomagajo osvoboditi jugoslovansko zemljo izpod jarma Avstro-ogrskih zatiralcev in izkoriščevalcev, v trdni nudi, da se bo ustvarila moderna in svobodna Jugoslavija, v kateri bo delovnemu človeku zagotovljeno blagostanje in enakopravnost! Koliko smo pričakovali, in koliko so nam gospodje še več obljubljali, ko smo pred desetimi leti stopili v dobroveljsko armado... * Obljubljali so nam ti zgovorni ljudje med drugim tudi to, da bo vsak dobrovoljee, ako ostane pri življenju, dobil pet hektarov zemlje, primerno službo in zvrhano mero najrazličnejših drugih dobrot. Da, nekateri so tudi res dobili plačilo, namreč oni, ki so se po francoskih in švicarskih hotelih, kavarnah in barih junaško borili za našo milo domovino. Ti so dobili lepo plačilo, in ti vladajo danes in zatirajo jugoslovanske državljane, katerim dajejo, mesto Še pred kratkim si je prostovoljno vzel življenje drugi junak iz onih dobrovoljskih časov, dovobrovoljec A. Čebokli. Živel je v najstrašnejši bedi, onemogel je, šel je sam v smrt. Zapustil je ženo, njegova žena pa še dane.-. ne prejema nobene podpore. Kaj, ko bi človek še naprej navajal take in enake slučaje! Ali bi ne bilo to najčastnejše in najslavnejše poglavje naše povojne buržujsko - patri-jotske zgodovine, vredno večnega spomina in čaščenja! Tn kaj porečeš ti, bedna slovenska javnost, na take stvari! Ko eitam v Sl. Narodu . »Jutru in drugih takih meščanskih listih, da se pripravlja velika slavnost na čast padlim dobrovoljeem v Dobrudži, si vprašam, če bi ne bilo bolj umestno pozvati one, ki to slavje pripravljajo, da nam raje povedo, kaj mislijo z onimi prostovoljci, ki žive tu v. bednem stanju. Ali so voljni popraviti krivice, katere so tako v nebo vpijoče, da se kar ne morejo popisati! Vnaprej vem, da jih ne bodo popravili. Kaj njim za delavca! Potrebovali so ga takrat, ko je bilo treba dati življenje za njihovo domovino, sedaj pa naj pogine, če že ni takrat! Toda vedite: v Dobrudži ste nas zadnjič potegnili za nos. Zavedamo se, da nam velepatrijotske meščanstvo, ki ima to in drugo v državi v zakupu, ne bo dalo nikoli .prostovoljno tega, kar bi nam moralo dati. Rešitev je le v nas Samih. Habe Tone, dobrovoljee iz Dobrudže. V znamenju časa. Ljubljana, 21. aprila 1D2G. Ovekovečeno strašilo današnjih dni je demokracija, ujedi njen je in tako-zvani sporazum. S tem strašilom stra-še vse mogoče meščanske stranke j n ena se oprijemlje ujedinjenja, druga demokracije in tretja sporazuma. Vsipa ostanejo pri besedah in so .jim omenjeni prilastki le mašilo za idejno praznoto. In vsak stavek jo zabeljen s temi navlakami, prav kot je bil vsak liberalni govor svoje dni popopran in osoljen z rodoljubjem in trikratnim: živijo narodna vzajemnost. Ih vse to je že prešlo v bolezen, v kronično recimo in na tej bolezni hira večji del naše inteligence, zlasti take, ki se še hrani s tradicijo in blagruje čase frakov, cilindrov in oficijelnib parad. In strašno zamerijo današnji dobi, da izgublja smisel za oficijelnost in da sine zna in noče ob potrebah navdušiti, kakor bi zahtevala resnost položaja, kakor bi bilo za narod in za državo prav. So privrženci metod, ki brezpogojno zahtevajo pri zajutrku, pri kosilu in pri večerji navdušeno patriotsko deklamacijo in med deklamacijo čitajo mrliške oglase, ženitne ponudbe in dnevno kroniko. Več ne potrebujejo in morebiti bi jim drugo skvarilo ape-tit in rodoljubno misel; kajti kdo bi prenesel očitke vladnih korupcij, ee je po potrebi postal patriot in mogoče še konvertit? Konvertitu zadostuje fraza ujedinjenje, demokracija in sporazum, dalje politike ne zasleduje, če jo, pa že ve zakaj in kako. Kadar je skromen, je premišljeno skromen, kadar je pa javen političen delavec, nastopa previdno in nikdar ne zleze preko ujedi-n jen ja preko demokracije in preko sporazuma; k u jedi.u jen ju pritakne sporazum, k sporazumu demokracijo in se pred narodom igračka s temi lepoti li besednega zaklada. In gorje, če narod ne ploska, zabit je in ne zna za duhom časa, za duhom demokracije, uje dinjenja in sporazuma;‘kajti ploskanje in živijo klici so bistveni del tradicije in neobhodni .s u rogat narodnega navdušenja. Navdušenje je pa poglavitna lastnost, ki nuj se je oprijemlje vsak, zlasti pa narod i.n če bo šlo tako dalje, potrebno bo ministrstvo za narodno navdušenje. In tudi zaposleno bo, ker bo dobivalo večne pritožbe o uenavdu-šenosti delavstva, recimo. Zastopniki nar. navdušenja so namreč mnenja, da mora biti tudi lačen človek navdušen za idejo ujedinjenja, demokracije in sporazuma in tudi pod bičem davkov, zapostavljanj in v iz-mozgavanja klcati trikratni živijo. Sicer zastopniki narodnega navdušenja še nikoli niso stradali, navdušenje jih je zdebelilo in zaokrožilo. Ali borili so se za ideale in ideali so nekaj, mehak stol tudi nekaj, pri vsem pa je po treben blagor naroda, domovine in države. In če navdušenju i.n propagandi za navdušenje ne gre prav posebno gladko in če narod, ali pa recimo delavstvo zakriči po kruhu, dandanes tudi po delu in ne samo po kruhu, smrtno se je pregrešil in smrtno .se je pregrešilo delavstvo, na ideale je pozabilo in na hvaležnost, ki jo je dolžno demokraciji, u jeilinjenju in sporazumu. Bog nas varuj, da bi ti ideali le količkaj trpeli, nedotaknjeni 'morajo ostati, vsaka definicija bi jih oskrunila, zato naj ostanejo brez definicij, svete dogmo svetega narodnega navdušenja. In tako se je zgodilo, da je navdušenje ostalo pri dogmah, narod se jih je sicer že preobjedel, ampak dogme so dogme in kdor greši proti dogmam, čaka ga težka kazen na tern svetu, na onem svetu zastopniki narodnega navdušenja ne mislijo dosti. Delavce reducirajo, zmanjšujejo jim plače in •na ljubo in v korist navdušenja ostalim dajejo priliko za večji delovni čas, da ja ne utegnejo razmišljati o drugem, kot o delu in eventuel.no o navdušenju. Za vse to pa zastopniki že znajo poskrbeti, ker .so mnenja, da navdušenje mora biti in priti, pa naj je potem odkritosrčno ali pa lili njeno, navdušenje pač mora biti in pa živijo klici. In iz kraja v kraj roma navdušenje, obseda zakrknjena srca, razvozlja va zavozljane jezike i.n slavi svoje zmage take ali take. Zmage so pač in po zmagah litersko oduševljenjo, vse za blagor domovine in države Pravijo... da je Narodna socijalistična stranka izdala naslednji parte: Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, ua ,'C naša iskreno ljubljena Narodna socijalistična stranka po dolgi neozdravljivi bolezni v nedeljo, dne 18. aprila 1920 mirno zaspala. Svoji neozdravljivi bolezni, na kateri je hirala žo od svojega rojstva, 3e zastonj iskala leka v raznih enotnih frontah: v ju-goslovenski zajednici, v socijalistični fronti, v narodni fronti in nazadnje v socijalno-napledni fronti. In končno tudi njena zadnjič javljena zaroka z mladoliberahtim taborom ni nič pomagala. Testamenta ni zapustila. Njeno prezadolženo zapuščino so prevzeli samostojni demokratje. 1 udi pogrebščina se je izvršila na stroške samostojnih demokratov. Večnaja ji pamjat! V Ljubljani, dne 18. aprila 1920. Rudoli Juvan I. r. bivši zadnji predsednik. ivan Deržič 1. r. bivši narodni poslanik bivše NSS. Anton Brandner 1. r. bivši, narodni poslanik bivše NSS. Namesto vsakega posebnega obvestila. lfi Jack London: Železna peta, (Socijalni roman. Prevel 1. V.) (Dalje.) »Preiskovala sem Jacksonovo zadevo," sem rekla. Bil je pozoren, kaj bom dalje povedala, dasi je bilo videti v njegovih očeh prepričanje, da so moji vzgledi omajani. „Zdi se, da se z njim ni lepo ravnalo," seru priznala. »Mislim — da nekaj njegove krvi kaplja Modna vojska v Budimpešti. I 'IV dni so bili v Budimpešti objavljeni razglasi proti kratkim krilom in bubi-1 rižu rum. Razglas ni vzbudil posebne •Pozornosti. Sklican je bil tudi shod dolgokriIk, kjer je prva govorila neka visokošolka z biibifrizu.ro proti kratkim lasem. Sprejeta je bila ostra resolucija proti današnji modi, ki pa menda ne bo imela ravno hudih posledic. Pet mrtvih v mehiškem gladališču. V meksikanskem kinogledališču Ti tanje se. je podrla galerija, ki je bila polna gledalcev. Pet oseb je bilo ubitih in 02 ranjenih. Med žrtvami je največ žensk in otrok. Riba odnesla prsian iz Amerike v Evropo. Evropski ribič je našel v trebuhu ribe, katero je ujel, prstan z di-jarnantom v vrednosti 25.000 dolarjev. Pozneje se je dognalo, da. je prstan lastnina neke bogate Američanke, ki ga je izgubila pred več leti v kopališču Palm Beaeh v Floridi. Izgubljeno strežnico v zaporu so našli. Strežnico Lee Dellibac, ki je pred nekaj tedni misteri jozno izginila iz čikužke bolnišnice, kjer si« je učila, iti radi katere je bil dr. Bressler aretiran v sumu ji, da jo je morda on kani spravil, ker je imel z njo Ijti ,,UY.....azrnerje, je. bila v ponedeljek "ujdena v policijskem zaporu. Areti-bila zadnjo sredo v neki pro-^‘•bilnioi radi tatvine. Dr. Bressler • '*.l grozi, da bo tožil za odškodnino vso one w; . -i- ’ m so povzročili njegovo aretacijo. I oroil brez bolečin. Ur. .Limes T. i \v. 11 1111 ( \ je zadnje dni poročal na zboru zdravniškega društva v New Yorku o novih metodah poroda brez bolečin. Sredstva, ki jih danes poznamo za odstranitev porodnih bolečin, niso zanesljiva, ker ostane žena bolna še več dni po porodu. Navadno so ženo omotili, da. je bila v nezavesti, kadar je porodila. Po novih metodah pa ni treba nobene omame. Žena. dobi pred porodom tri injekcije (vbrizganje) sulfata magnezije in majhno količino morfija ter kinina. Ta zmes, ki se ubrizgne v trebušne mišice, omrtvi živce, tako da žena ne občuti nobene bole čine, dasi je pri polni zavesti. .Dr. Gwafhmey je poizkušal to sredstvo v neki newyorški bolnišnici z.najboljšim uspehom. Caristične sanje. Knez Nikolaj še vedno sanja, da bo ruski car. V svoji domišljiji je zašel tako daleč, da ima podnevi in ponoči telesno stražo, ki ga čuva pred »boljševiki«. Stanuje v predmestju in pod pretvezo, da, mu »boljševiki« strežejo po življenju, no zapusti svoje hiše in ne pride v Pariz. Vse opravi njegova žena. V tej svoji hiši ohdržava konference s takimi prismodami, kot je 011, za strmoglavljenje ruske sovjetske vlade. Dasi so njegovi načrti blazni, dobi še vedno dosti podpornikov, ki. sanjajo, kako se bodo šopirili po carskem dvoru, ko Nikolaj postane ruski car. Čudodelstvo najde povsod dosti podpornikov, in ima jih tudi med takozvaniini »plemenltniki«, ki si domišljajo, da. imajo plavo, in ne navadno rdečo kri. Otročje ženitve. Pred kratkim so dospela poročila o otročjih ženitbah, ki se vrše v Zedinjenih državah. Take ženitve med nedoraslimi, ki jih imenujemo »indijsko barbarstvo se vrše tudi na Angleškem. Po nekem starem zakonu, ki je še ostanek rimskega cesarstva, se smejo v Veliki Britaniji ženiti dečki od 14 let, deklice z 12 leti, ako dovolijo starši. Šele sedaj se bo spremenil ta zakon. Po štetju iz leta 1921 se je poročilo 132 parov v starosti 15 let. * V naglici. Gospodar proti slugi, ki mu je naročilo izvršil napačno v hudi jezi: »Če hočeš kedaj poslati kakega osla, pojdem raje sam! Pozna jo. Piskrovezec: »Kaj lon- cev za vezanje?« — Gospod: »Ne! »Sinoči sem prišel o pravem času domov! Kultura. Drama. Četrtek, 22.: »J. G. Borkman«. 15. < Petek, 23.: »Naša kri«. F. Sobota. 24.: »Idijot«. Predstava v sp’o-min. obletnice Putjatove smrti. Izv. Nedelja, 25.: »Deseti brat«. Izv. Pravkar je izšla Mladina 4-—5 številka. Razlikuje se od prejšnjih številk, da prinaša tudi pesniški del. Kreft je začel s tragedijo Tiberij Gra,kh. Začetku bi /bilo jezikovno oporekati in iz začetka še ni razvidna potenca za plet ja jev dramatične vsebine. Nad vse značilen je pa odlomek Debevčevega obsežnejšega dela: Cankar m Narodno gledališče v Ljubljani. Članek je kot nalašč za petdesetletnico Cankarjevega rojstva in osvetljuje v marsičem naše takdzvane narodne veličine, i\i se danes klanjajo spominu Cankarju, v duši ga pa še vedno črte in hočejo zabrisati na skrivaj vso silo njegovih dol. Grahor je posvetil članek »Jubilejno obzorje« SGletniei izhajanja tržaške Edinosti in vsebuje marsikaj literarno in publicistično historičnih domislekov in orisov. Bolj ali manj jo polemičen in morebiti tudi prijateljsko subjektiven Kocjančičev članek s precej čudnim naslovom: »Ker so mariborskemu gledališču prepovedali uprizoritev Corkvenikove drame V vrtincu« Že podnaslovi so kričeči, da bi vzbujali resnost, preveč odražajo osebnostno ogorčenost, ki naj v stvarni debati in resnem listu ne najde drugiš mesta. Prof. Veber nadaljuje z orisom Sokrat, in zdi se, da že predolgo nadaljuje. Potrebna in umestna ,je karakterizacija Bralka Krefta Jack London. Vse ga čila, nihče ga pa ne pozna. Vtis imam, da ho revija Mladina postala vodilna glasnica današnje razrvanc akademske omladine. Gre svojo pot in prav tako. J. p. Demokratom je silno žal, da so gospodu Puclju pomagali do politične-ka-rijere. S pomočjo demokratov je ustanovil lastno stranko, postal poslanec in končno je tudi ministroval v Pašiče-\ em kabinetu skupaj z jugoslovensko demokracijo. Ko pa radikali niso rabili ne železnega Pribičeviča ne samostojnih kmetov, so jih odstranili iz vlade. S tem so se pa tudi pota med demokrati in Pucljem ločila. Demokrati od tedaj Puclju očitajo vse mogoče in nemogoče stvari. Povedali so mu celo, da ni kmet. Kaj je, mu pa tudi ne vedo povedati. Na vse mile viže ga vabijo, da skupaj z njimi ustanovi »napredno« fronto, obenem mu pa dopovedujejo, da nima nikogar za seboj. ITbogi Pucelj! Mnogo ljudi res ne šteje njegov tabor. Vsekakor je pa na boljšem in sc bo pri prihodnjih volitvah sijajnejše odrezal kot demokrati .njihova »Domovina« in »Vodnikova družba«. Lep uspeh naših hrvatskih sodru-gov. Preteklo nedeljo so se vršile v Valpovu in v Bjelovaru občinske volitve, za katere je vladalo veliko zanimanje tudi v zagrebških političnih krogih, ker so se vršile v času najboljših notranjih kriz in vsesplošnega razpada meščansk. sporazumaškili strank, vsled česar so te volitve nudile poučen vpogled v mišljenje in razpoloženje širokega naroda. Volitve so pa izpadle tako, kakor so te meščanske stranke najmanj pričakovale. Socijalisti so dobili v Bjelovaru 234 glasov, v Valpovu pa 323 glasov. Socijalisti so napredovali v obeh občinah. Če vpoštevamo posebne razmere v industrijsko šč nerazvitih hrvaških mestih in trgih, moramo našim hrvaškim sodrugom le čestitati na. tem njihovem lepem uspehu, ki priča, da »se socijalistično gibanje tudi med zavednim hrvaškim delavstvom dviga in konsolidira. Privatni nameščenci, vsi na shod! Nocoj morajo vsi privatni nameščenci, trgovski nastavljene! i,n sploh vsi zavedni delavci na velik protestni shod proti ukinitvi Burnega dela. Vsi na shod, vsi na plan! Predavanja. Zdravnik državnega bigi jenskega zavoda g. dr. Hribar je imel zadnjič predavanje, v katerem je ,s pomočjo zanimivih filmov predočil navzočim kako se najlažje in največkrat prenašajo nalezljive bolezni, ki imajo težke posledice. — Prihodnje predavanje priredi okrožni urad v nedeljo, dne 25. marca 1920 v Mariboru, v mestnem kinu. Okrožni urad prosi delavske in delodajalske organizacije, da takim predavanjem posvečajo naj-večjo pažnjo, ker so taka predavanja sposobna, da odstranijo marsikatero utemeljeno ali neutemeljeno kritiko o »soc. zavarovanju. V 4. in 5. številki »Mladine« je napisal Bratko Kreft nekak oris Jack kondona in ga posvetil »tistim, ki ga Prevajajo, pa ne povedo resnice o njem 111 tistim, ki ga čitajo, da bodo vedeli, koga čitajo.« Nekako v sredini je tudi odstavek, ki se nanaša na roman »Železna peta«. Prevod romana prinaša naš list. Piše namreč: Največ razburjenja je vzbudil Jack London z »Železno peto«. Meščansko čitateljstvo se je tekom časa navadilo njegovih pustolovskih in živalskih povesti, pozabilo na njegovo proletarstvo. Zato ni bilo malo začudeno, ko je z omenjenim romanom, v katerem se je odločno postavil na stran ponižanih in razžaljenih, stopil pred aimorika.nsko javnost. V njein popisuje bodočo revolucijo v Ameriki, pokaže senčne strani proletarcev in ogromno moč kapitalizma, ki se naslanja na vojaške organizacije, po Londonu imenovane »Železna peta«, ki pogazi vse, kar ji pride pod stopalo. Urez obotavljanja zapiše propadu vse one proletarce, ki se ne zavedajo boja med ostalimi tovariši in kapitalizmom. Njih usoda je podobna usodi klavne živine. Razni gospodje so hoteli Londona. okrtačiti, dajati mu očetovske nauke in opomine (kakor pri nas Cankarju), toda London je ostal zvest samemu sebi in svojini do konca življenja. Zadel jih je v živo, ker je v lepem, erotičnem zapleti jaju romana populariziral revoluci jonarne ideje marksizma tako spretno in umetniško, da še danes nima primere v svetovni literaturi. »Železna peta« je za ameriški pro- letarijat to, kar bi naj bil za slovenskega Cankarjev »Hlapec Jernej«. Vsc^ prav, vendar bi posvetitvi oporekali, ker smo si v svesti, koga smo prevajali in smo si svesti, da so čitatel ji tolikanj izvežbani, da vedo koga čitajo in da za Jack Londona ni treba posebej po-v dar jati, išči v njem soeijali stični h ali pa komunističnih načel. Našli jih bodo sami, kakor že in kakor ne že — v tem je vendar avtonomija umetnosti in avtonomija eitatelja. Pa ta posvetitev še ni tako huda. Bratko Kreft je hotel s posvetitvijo braniti meščansko časopisje in karakteristiko Londona je koncentriral prav na roman »Železna peta«. Bil je tolikanj lojalen, da je navedel slovenske prevode, Mladike, Slovenca, Slov. Naroda in Nar. Dnevnika, bil pa tolikanj nelojalen, da si je pozabil kot kroničar tukaj, ogledati »Delavsko Politiko«, ki prinaša prevod Železne pete«. Torej prevod njemu najljubšega in tudi nam najpomembnejšega Londonovega romana. Zopet železniška nesreča. Na nepojasnjen način sta na postaji Sevnica predvčerajšnjim popoldne trčila dva tovorna vlaka. Človeških žrtev sicer ni bilo, znatno je pa poškodovanih 111 vagonov. Škoda še ni precenjena. Radi te nesreče so vlaki imeli precej zamude. Oddaja košnje. V soboto, 24. aprila 1926 ob 9. dopoldne se bo vršila pro.to-voljna javna dražba košnje na mestnih potih in štradonih v Trnovskimi predemestju za dobo tekočega lota. Zbirališče dražiteljev je na mostu koncem O pekarske ceste. Zakupnino bo plačati takoj po končani dražbi. Interesenti se vabijo, da se napovedane dražbe udeleže. Nesreča pri žganjekuhi. V Dvorniku pri Splitu so kuhali žganje, kar je zahtevalo težko žrtev. Pri kotlu sta bila zaposlena, dva delavca, Jure Snu-dov in Juraj Barič. Nadziral je pa stražnik finančne kontrole. Ko je hotel Sundov dvigniti z železno palico kapo, je s palico zadel na električno napeljavo in se zgrudil mrtev na tla. Barič ga je hotel rešiti in ga pograbil za roko. Tok je tudi njega- vrgel po tleh. Finančni stražnik ga je še pravočasno udaril s polenom po roki, in ga tako rešil gotove smrti. Ženinova smola. Na ljubljanskem gradu je obiskal Š. svojo nekdanjo nevesto, s katero se je precej dolgo paj-dašil in ji za nameček preskrbel naraščaj. Ker pa ni izgledov, da bi ženin kdaj poročil nevesto, se je ljubezen na nevestini strani nekaj ohladila, ohladile so jo tudi žalostne izkušnje, bolnica, sodnija in otrok in ženina se hoče izogibati. Toda ženin je trdovraten in ker se je dekle čedno popravilo, in so samo zaveda svoje ponovne brhkosti, je trdovratno tudi dekle. Ali Š. to ni šlo v glavo in pri zadnjem obisku je hotel na vsak način govoriti z njo. Razgovor so mu pa preprečili grajski fantje, oklofutali so ga in zapodili iz »grajske republike«, češ, kaj boš mešal naša dekleta. Baje je bilo dekle zadovoljno in je ponosno na svoje zaščitnike. Tolikanj zadovoljna pa ni njena mlajša sestra, katero je sestrin ženil klofnil, ker mu je zabrusila v obraz, da sestre ni doma! Ker jo je klofuta skelela, je seveda klicala na pomoč in fantje so napravili po svoje. Ženin je pa v svoji užaljenosti o zaljubljen ih klofutah -razodel na policiji, ni pa računal, da je v svojem junaštvu zakrivil prvo klofuto sauuin da se tudi njegova klofuta lahko primerno kvalificira in spravi v sklad z obstoječim c. kaz. zakonom. ^ Samomor v umobolnici. V Vračacu se je oke.sil v blaznici Mirko Celeb-džič. Že prej je večki%t poskušal končati si življenje. Obesil se je v podstrešju blaznice na dolgi vrvi. V delikatesno trgovino Franca Krištofa na Sv. Petra cesti je nekdo s ponarejenim ključem vlomil in se založil s šunko, salamo, sirom. Baje je vlomilec član čedne družbe, katero so zadnjič zalotili v Turkovem dvorišču. , K trgovki Mencej na Ilovici je prišlo v službo mlado deklo in trgovka je je takoj sprejela. Naslednje jutro je pa opazila, da je dekle pobegnilo in da je iz njene ročne torbice v nočni omarici izmaknilo 391) Din. Stran 4. ..DELAVSKA POLITI K A" Štev. 93 širimo socijaiistično znanje. Neokusna komedija. Ljubljana, ‘20. aprila. V človeku je večno hrepenenje po izpolnitvi, hrepenenje po duševnem in materijelnem ravnovesju, o bog1, da je še tega hrepenenja! V tem hrepenenju •si je človek ustvaril znanost, poezijo, delo in način dela. In čim večje hrepenenje je prevevalo človeka pri ustvarjanju, čim več delovnih sil je vodilo hrepenenje, ustvaritev taka ali taka je bila tem popolnejša in uspešnejša. In prišlo je tako daleč, da je vsak stan začel ustvarjati delo po svojih potrebah, po svojem gledanju; vsak se približeval vesoljstvu, sicer vsak drugače, toda približeval se je. Delavstvo je ustvarilo svoja dela, ustvarilo je svoje, sebi primerno znanstvo, ga prikrojilo, ustvarilo svojo pesem, pesem ritma strojev in rok, trpljenja in dela in ustvarilo takorekoč svojo literaturo. Vteh slednjih ustvaritvah je postavilo močno komponento k vesoljnemu gibanju duševnih sil; v tej komponenti je moč in sila delavstva in je garancija za pravilnost njegovega hotenja in gledanja. V delavski literaturi je še sila in ueusahljivost sil, v literaturi svoji more delavstvo še ubiti mračnjaštvo in otopelost; ali kaj, vsi znaki kažejo, da delavska literatura in delavska znanstvena literatura ne najde odmeva, ali pa vsaj takega ne, ki bi močneje vzgibal notranjost delavskega po-kreta. Temu je krivo dosti tudi meščansko časopisje, ki namenoma in sistematično zavaja posamezne neza-vedneže v mreže svojih tendenc in jih odvaja od naturnega pojmovanja svoje bitnosti in to s sestavki, ki mu vcepijo samo fanatično miselno omrežje brez kakšnih logičnih in razmišljenih zaključkov. Dokler se delavstvo povsem ne bo zavzelo za svojo literaturo, in je ne ho začelo izčrpavati, je težko misliti na iztreznenje posameznih grupacij. Torej, več poglobitve v smiselnost razredne borbe, več podkrepitve z logičnimi rezultati socijaiistično vede. Trbovlje, 21. aprila. V četrtek 15. t. m., je sklicala neka znana skupina ljudi pod firmo nekega akcijskega odbora protestni shod, ki naj bi bil naperjen proti mesečnemu izplačilu kakor ga je TPD z dovoljenjem ministr. za rude in šume uvedla, vkljub neštevilnim protestom in resolucijam, katere je delavstvo na velikih javnih shodih Zveze rudarjev Jugoslavije sprejelo in odposlalo ministrstvu. Ta pisana družba, sestavljena iz beruotovcev, orjunašev, klerikalcev, sam. demokratov, radikalov, radičev-cev, Vodušek-Korenovih nadstrankar-jev in bogve še od katerih strančic, se je spomnila te krivičnosti šele sedaj, ko je parlament in ko je vlada, v kateri sede po večini tudi zastopniki teh strank, v krizi. Zavedali so se šele sedaj, da je postopanje družbe nezakonito. Da pa niso imeli vsi skupaj poguma nastopiti proti vladi in TPD, se je takoj pokazalo. Vsi slavni govorniki tega slavnega akcijskega odbora so namreč napadali samo Del. zbornico, ker jim baje ni hotela dati denarja, da bi se peljali v Belgrad gledat na uro, in napadli so tudi Zvezo rudarjev, ker noče sodelovati v tej pisani družbi. Kako pa naj sodeluje? Saj bi bilo pod njeno častjo, da bi se vsedla k eni mizi z ljudmi, ki so na 1. 'junija streljali na delavce, ubili sodr. Fakina, zažgali »Rudarski dom« in uganjali še druga grozodejstva nad trboveljskim delavstvom. »Jutro« je že kar v naprej poročalo, da bo na tem shodu 4000 ljudi, seveda delavci niso nasedli »Jutro-vernu« poročilu, zato jih tudi na shod ni bilo, da se pa vendar iz te zagate izmuznejo, je gosp. Koren konštatiral, da jih je 4000. »J ut rov« poročevalec je pa pogledal .skozi svoje motne očale in zabeležil to konštataeijo vzlic temu, da je zapisal najmanj eno ničlo preveč/ Ko so na shodu ti dični in pisani bojevniki delavstva svoje govore zaključili, so se priglasili še k besedi ss. Krušič, Arh in Žorga, ker pa gospodje sklicatelji niso imeli čiste vesti, niso hoteli gosp. predsednik bernotovskih socijalistov, ki so za javnost in za javno kritiko, dati nobenemu besede, seveda, saj so jim orjuuci bili bližji kakor pa delavci iz razrednih organizacij. Ko je navzoče delavstvo videl,o in spoznalo njihovo nečedno igro, je začelo glasno protestirati, govorniki pa pritiskati na predsednika za besedo, tako da je shod, ki ga »Jutro« in »Slovenec« tako lepo opisujeta, končal s popolnim neuspehom za to pisano družbo. Ob drugi priliki bodo dobili še poštenejšo lekcijo, in sicer tako, kakršno si pač take švige švage zaslužijo. Naše delavstvo predobro ve, da jih taki akcijski odbori ne bodo rešili, ker se zaveda, da je rešitev delavstva le v njegovi razredni borbi, v njegovi razredni zavesti in moči in v njegovih enotnih organizacijah. Lakota je, ki rodi obup. A lakoto širi kapitalistični red, ki meče delavstvo na cesto, kar jih pa še ostane pri delu, zaslužijo, kakor rečeno, tako malo. da ne morejo izhajati. Lakota širi obenem propalost, širi bolezen, upropn-šča moralno in fizično delavski rod. Taki so učinki kapitalizma v našem do-la\ 'kem okraju, taki so menila tudi l>o\ sod tam, kjer vlada današnji pravični red. Mi smo se organizirali, da to odpravimo, i.sto naj store delavci tudi. drugod. I. j}; Prevalje. Litija. Lakota in obup, to sta sedaj dva najzvestejša delavska prijatelja. Obup dela delavcem sive lase, da je obupa vedno dosti, za to skrbe gospodje kapitalisti. Najprej reducirajo plače, nato pa, če jim ni taka redukcija zadosti, zreducirajo delavca še iz dela. Ni čuda, če delavec nazadnje omahne in reče, da mu je vse eno, če tudI takoj pogine, ali če si vzame kar sam življenje. Potem pa to meščanski časopisi lepo ponatisnejo, češ, naj pride to v javnost, da bo drugo ljudstvo vedelo, kakšne znamenitosti se vrše po svetu in kako malo krščanske vere je med delavstvom. Pravijo navadno, da se je delavec ubil zaradi družinskih razmer; ni čuda, če pa šteje delavska družina po 3—8 članov, pa so vsi brez dela in brez sredstev, pa imajo kvečjemu po 42 Din plače, ali še celo manj, pa še to vbogo plačo jim nato reducirajo za 2(1 odst. Potem naj se pošten človek zamisli, ali je čudno, da prevzame družinskega očeta ali člana obup, ko se ga pa na tako sramotni način tlači v bedo in propalost. Tudi grešniki so potrebni. Župnik se jezi, ker so se luk. farani v povojni dobi tako znatno »poboljšali«, posebno moški, da je spravilo g. župnika v zadrego, to pa zato, ker ,so baje gg. misi-jonari imeli s spovedjo bolj malo kšefta. Zato so pa raz prižnice bolj vneto pitali uboge ovčice z raznimi priimki, ter seveda pogubljali one. ki so prišli k spovedi, ali bolje rečeno, ki niso hote*Ii sebi ne misij, lagati, ker star običaj je, da pred spovedjo Mori trden sklep, da ne bo dela! več napak ozir. grehov, če pa ta sklep ne drži, kakor je že v navadi da ne, kaj pomaga potem spoved i Ta greh laganja so nekateri tudi spoznali, zato so bile spovednice bolj prazne. No, saj to še ni tako hudo, bolj hudo jo pač to, če je manj čebel, da je tudi manj strdi. Ali kaj nas to grešnike briga, samo da so bili gg. misijonarji »fejst«, posebno pa takrat, ko so pridigali o svetem postu in o izkoriščevalcih itd. Kar luštno jih je bilo gledati, kako je njihov lepo zaokroženi trebušček odskakoval, kako so jim polzele potne srage po lepo rejenem licu. To trpljenje gospodov za naše grešnike, je napravilo na verne ovčice tak vtis, da so jokale, ne ve se pa zagotovo, ali zaradi usmiljenja, ali le zaradi pajčevine, ki se jim je predla v želodcu zaradi postnih dni. Pa bilo tako ali tako, glavno je, da je bil misijon, ker farani so neverni, to so je pač dovolj pokazalo pri zadnjih volitvah v Del. zbornico. KRUH iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je noj boljši. Zahtevajte ga v vsaki prodajalni! ZaBoga pohištva in pletenih izdelkov! Kdor želi pohižtaa »a «t»m»wanj», ali želi popolni«, kar mu manjka, naj »e ogleda veliko »alalogo »Produkcijo** na Triailii ceati ir Ljubljani. — Na pismeno povpraianjc takoj odgoroi*. — Priloži naj ge znamka. .PRODUKCIJA' M. mi ata, hlinili ..Stan in iknf. 2ADRU2NA BANKA V LJUBLJANI • Aleksandrova esesta je centralni denarni zavod delavskih in kmetskih zadrug Slovenije Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. Izvršuje vestno in kulantno vse posle, ki spadajo v bančno stroko. Izvršuje nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne Izdaja uverenja za izvoz blaga, "ro- papirje.--------— -------------.,— — . , , daja srečke državne loterije i. i > i. t. d. Telefon štev. 367 Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. dlavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) \ Ljul ljam. 1 Glasnika nas' v Linhliani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.