Učnina na srednjili šolah. Krivica je plevel, čije koreaiBe tič6 globoko in je torej težko izruti jo. Ako se je ne lotiš aa pravem kraju, požeae ti še rada le več steblic ia škoda ti postaae po njej še večja, odkar jo odpravljaš. Taka krivica pa so pri aas šole, šole ne same aa sebi, pač pa šole, kakor ao sedaj pri aaa. Ljudskih šol smo dobili zadnja leta precejšaje število ia maraikoma bi ae zdelo, da aam jih je že preveč aaatalo Mi aismo te miali. Mogoče, da bi te ali one ne bilo treba, toda v celem iniamo jih mi, po aaaih krajib še vae premalo, izlasti ae, če primerimo število našib a številom onih, kar jih je po drugili krajih, po dragih deželab. Da se nam tedaj skrči število teli, ljndskih šol, zoper to ugovarjamo z vao reanobo in aarobe, mi še želiBio. da ae nam njih število pomaoži ter dobo vsak kraj svojo šolo. ako je še nima, pa mu je je treba. Dobro vemo. kaj koristi Ijndstvu dobra šola ia za to amo le veseli, kedar vidimo, da ae Ijudstvo zaBima zaBJo. Dobra aola mu je glavaica, ki noai dobre obreati in če si apravi tudi težko to glavnico v kupe, ni(" ne dč, aaj bode pozaeje le bolj veaelo lepih obresti, ko ma bodo jele teči. Otroei, lepo podueeni, ajih nravno, krščaasko življeaje, njih razamno, pošteno delovaaje — to je veaelje za atariae, kiač za sreajo, podlaga za prihodajo arečo ljadatva. V ljadskih aolah, v njih števila po takem ne tiči krivica, o kateri govorimo, če je je kaj v ajih, ai je drage, kakor to, da ao jih stavili v čaaili hlastao in jih torej poatavili na krajih, kjer ni prav meata za aje. Krivica pa je v sredajih šolali in v teli je je po naših krajih veliko. Najprej že, kar ae tiče števila. Koliko jib imamo na Malem Štajarju? Na pratih eae roke aašteješ vae. Dve celi gimaaziji, v Mariboru in Celju, eae pol pa aa Ptaja; realko, v Maribora ia pa ačiteljiače, tudi v Hariboru — to ao pri aas aredaje šole. Več kakor teh petero nimamo ia to je ubogo malo za '/* miljona prebivalcev. Gledo tega aiso tadi aa nemškem Štajarju veliko aa boljem ia ima torej štajaraka dežela le malo srednjih šol. Po drugih deželah je to drugače. Vzemimo aamo Brao, glavao meato Moravake vojvodiae. Oao še nima toliko prebivalcev, kolikor jih ima Gradec, glavao meato atajarake vojvodine, toda srednjih šol ima malo, da ne vec, kakor jih imamo po celem Štajarju. V Braa je aamrec petero gimBazij, troje realaih šol ia dvoje ačiteljišč. Praga šteje prebivalcev menda dvekrat toliko, kolikor Gradec ali sredajih šol ima kacih dvajset, tedaj za osem več, kakor jih je aa Štajarskem. Na Dunaju samem je 20 gimaazij ia realk a meato šteje ae blizu za eao tretjino prebivalcev maaj, kakor cela štajerska dežela. In tako gre to naprej po vaeli mestih in akorej po vaeh deželah. To je tedaj gotovo, da glede števila Bi prave razmere med nami ia BJimi. Mi pa jim vse eao ae zavidamo onih. aol ia pastimo jim jih radi. Imeli bi pač pravico tirjati jih tudi vec za naše kraje, za naae Ijudstvo, a ker vemo, da še šole aame ae atore vsega, za to smo veseli, ako ae aam le aes6 te, kar jih imamo, prav ia po^ volji. Ali pa so oae take? — Skoda, da ne moremo reči, da so. Na ajib ao iz velike večiae tuji možje gospodarji in taj duh, ki veje itak v učaih načrtih teh šol, taje ae oai bolj. Otroci, alov. mladeaiči ao jim izročefli na milost ia nemiloat in da jhn dele raji zadfljo, kakor pa prvo, ači aas obila izkušaja. Dobro še aam je v apomiau. da je bilo na eai Baših gimBazij izmed 15 oamošolcev padlo jih devet pri zadnji izkašaji aa aekej gimaaziji aa Daaaju pa ae je iato leto bilo 54 areacev podvrjtrlo enaki izkuanji, a padel ai aobeden. Tajec ima trdo peto. Najhajo pa ae za kmečko, v prvi vrati za naae kmečko ljadstvo ai to. Sedaaja vlada, katero podpira konservativna večina v drž. zboru, aplela je za-BJ ae haji bir, to pa s tem, da je uČBiao na sredajih šolah zdatao vzvišala. Ker imamo veliko srednjih šol, izlasti gimaazij, v celem ceaaratvu, ači se na Bjih veliko mladeni("ev, vsi pa store to v namenu, da molzejo državno kravo, t. j. da stopijo o svojem čaau v državne alažbe. Vsem v drž. slažbab. ai proatora ia vendar imajo vee ali maaj pravico do tacih služeb; ako so potrebne šole dobro izvršili, Be more jih država ae z lehko odkrižati. Da pride pa temu v okom, vzvišaje država posehmal učfliao v Beču, na 50 gld., v mestili, ki štejo več, kakor 25 tiaoč prebivalcev, aa 40 gld., dragod pa Ba 30 gld. S tem upa vlada, da bode precej mladih ljadi odvraila od tacih šol. Reči ae mora, da vodi vlado pri tem dober, blag namea; tadi to govori za-ajo, da ni po vaeh meatih eaaka ueaiaa. Kjer je aamreč večje število prebivalcev, tam aili po navadi tadi več otrok v take šole ia da se odvrae od njih, terja ae viaja učaiaa od njih, ako še vse eno gredo va-nje. Doelej je vae prav, toda ali bo vlada doaegla s tem, kar aamerava? — Naš odgovor je odločea, da ae. Stariaem, ki stanajo v mestu, kjer je kaka aredaja aola, ne atori to vzvišaaje učaiae veliko, aaj jim ni treba skrbeti za drage potrebe otrok, vaaj v večji meri ne, kakor to store^ tadi tedaj, kedar se obrno otroci aa drajre šole ali pa na obrtaijo. (Koaec prih.)