Hladnikia 1: 17-21 (1993) 53 Srečanja slovenskih botanikov V letu 1986 so se na pobudo prof. dr. Toneta Wrabra začela vsakoletna srečanja slovenskih poklicnih in ljubiteljskih botanikov. Te sestanke je organiziralo Društvo biologov oziroma njegova Sekcija za biosistematiko. V osmih letih se je zvrstilo precej prikazov delovanja botanikov na področju rastlinske sistematike, floristike, fitosociologije, fitogeografije, varstva redkih in ogroženih rastlinskih vrst, zgodovine botanične vede na Slovenskem in botanične didaktike. Sodelovali so naši in tuji strokovnjaki, predstavili so Slovenijo in tudi bolj eksotične predele; nekaj prispevkov je obravnavalo nižje rastline (alge, lišaje, glive). Na srečanjih smo se spomnili tistih kolegic in kolegov, ki so praznovali okrogle obletnice. Prva štiri srečanja so bila v Ljubljani, 5. srečanje pa v slovenskih "botaničnih Atenah", kjer smo akademiku prof. dr. Ernestu Mayerju čestitali ob sedemdesetletnici. 6. srečanje je bilo spet v Ljubljani. V letu 1992 je bil ob 50. obletnici smrti A. Paulina (1853- 1942) in 40. obletnici izida "Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja" E. Maveija (1952) v Krškem organiziran simpozij Flora in vegetacija Slovenije. To je bil znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo. Sodelovalo je več kot 40 botanikov s 35 referati in posterji. Ob Turnski graščini v Leskovcu smo odkrili spominsko znamenje A. Paulinu. Zadnji dan pa je bil namenjen spoznavanju Krakovskega gozda. Izšel je tudi Zbornik povzetkov referatov. Istega leta je bil organiziran še delovni sestanek, na katerem smo razpravljali o publicistični dejavnosti pri raziskovanju flore Slovenije. Dogovorili smo se, da bomo novo glasilo slovenskih botanikov poimenovali Hladnikia po prvem botaniku slovenskega rodu. V Hladnikii bi objavljali predvsem krajše prispevke z vseh področij botaničnega delovanja; važna bi bila ažurnost objavljanja najnovejših najdb oziroma rezultatov dela. V organizacijski oziroma pripravljalni odbor so bili imenovani prof. dr. Tone Wraber, prof. dr. Andrej Martinčič, dr. Blanka Druškovič, dr. Franc Batič in Nejc Jogan, dipl. biol. 8. srečanje slovenskih botanikov je bilo 13. 11. 1993 v Mariboru. Pripravili so ga kolegi Oddelka za biologijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Na tem srečanju je mag. A. Seliškar predstavil dr. Darinko Trpinovo, ki je praznovala 60. letnico, dr. F. Batič pa dr. Franceta Šuštarja, ki je dopolnil 70 let. V delovnem programu srečanja je T. Wraber govoril o Raziskovanju štajerske flore od začetka do Hayekove flore, D. Trpinova in B. Vreš o Registru slovenske flore, M. Kaligarič o Botanični in krajinski oznaki Šturmovca pri Ptuju, A. Seliškar o Združbi razreda Isoeto-Nanojuncetea v Sloveniji, N. Jogan o dveh novih vrstah v flori Slovenije - Woodsia ilvensis in Jovibarba arenaria, A. Munda o Razširjenosti in ekologiji štorovk (Armillaria) v Sloveniji, B. Anderle pa o Florističnih novostih z Gorenjske. Prof. dr. Andrej Martinčič je za leto 1994 predlagal, naj bi bilo 9. srečanje slovenskih botanikov v Ljubljani v novih prostorih Biološkega središča pod Rožnikom. Naslednje leto bo minilo 75 let biologije na Univerzi in 54 Srečanja slovenskih botanikov obletnico bi najbolj primerno proslavili s simpozijem Flora in vegetacija Slovenije. Na popoldanskem botaničnem martinovanju je skupina botanikov predstavila poskusno številko naše revije Hladnikia. Številka 0 je izšla v nakladi 20 izvodov in z željo, da bi še pred Božičem zagledala luč sveta številka 1. Krški simpozij in osem botaničnih srečanj v zadnjih S letih kaže na ustvarjalno moč slovenske botanike. Ob tem pa je treba še poudariti, da kar nekaj botanikov ni dobilo priložnosti, da bi svoje delo na teh sestankih predstavilo. Srečanja so pokazala, da veliko delamo, rezultati dela pa prevečkrat ostajajo v predalih in herbarijih. Naše delo je tudi premalo usklajeno; veliki projekti ostajajo ob strani: Mala flora Slovenije je razprodana, o atlasu razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji samo razmišljamo. Dogovor o reviji Hladnikia se uresničuje, neizpolnjena pa so prizadevanja oziroma želje, da bi se enkrat na leto srečevali tudi na terenu na določevalnih ekskurzijah. Namesto svoje zaključne misli naj navedem besede prof. dr. Toneta Wrabra, ki jih je zapisal na koncu svojega prispevka Razvoj rastlinske sistematike v Sloveniji po izidu Mayerjevega "Seznama" : "Po izidu "Seznama" je bilo opravljenega mnogo drobnega dela, predvsem pa nam manjka dobra sinteza, to pa tako v obliki Flore kakor tudi Atlasa." Nada Praprotnik