IV
&
WH
44510

Leto Vin., ste v. 1 („Jutro* xvl, it. sa> Ljubljana, ponedeljek 7« januarja 1935
Cena 2 Din
kpax'uivu	tviuuijeva
alice 5. - feiefon št. 3122. 3123, 3124 fi 25, 3126. liuerau» oddelek Ljubljana, Selen« Durgova ui — Tel. 3492 lo 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
ät 11. — TelefoD St 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru St 100.
Podiu7Tiua Novo mesto: Ljubljanska
cesta àt. 42. Podružnica Trbovlje: v biSl dr. Baumen rt n^na
		
	1	
	I 1 ■	ah
Ponedeljska izdaja
Delo,
naloge in cilji
Zveze kulturnih društev
Zveza je imela včeraj svoj redni letni občni zbor — Za predsednika Je bil soglasno in z ovacijami izvoljen minister dr. Kramer
Ljubljana, 6. januarja.
V društveni dvorani v Kazini se je danes dopoldne vršila redna letna skupščina Zveze kulturnih društev. Skupščina se je vršila ob polnoštevilni udeležbi delegatov včlanjenih društev in je prinesla mnogo novega duha in delovnega razmaha. Posebno važnost je dobila v vrsti vsakoletnih skupščin s tem, da je bil za novega predsednika izvoljen minister dr. Albert Kramer, kar so z velikim navdušenjem pozdravili vsi zbrani predstavniki kulturnih društev.
Ker je bil predsednik direktor Jug zadržan, je v njegovem imenu otvoril skupščino podpredsednik Marn ter med delegati še posebej pozdravil ministra dr. Kramerja, zastopnika mariborske ZKD ravnatelja Pir-ca in polkovnika Vidmarja, prof. dr. Čer-melja za Jugoslovensko profesorsko društvo, načelnika prosvetnega oddelka na banski upravi prof. Breznika in inšpektorja Vrhovnika, dr. Brezigarja, dr. Jegliča, prof. dr. Zalokarja in dr. Pestotnika.
Počastitev spomina
Velikega kralja
Po opravljenih formalnostih se je predsedujoči spominjal tragične smrti velikega kralja v zbranih besedah, ki so jih vsi zbo-rovalci poslušali stoje. Naš narod je svojemu velikemu vodji upravičeno vzdel ime Viteški kralj. Z njim je padel vojak in heroj, ki je z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil svoje čete od zmage do zmage. Vsa njegova zgodnja mladost in vse delo dozorelega moža tvori niz velikih dejanj za osvoboditev od dednih sovražnikov zasužnjenih delov domače zemlje. V zgodovini bo trajno ostal kot kralj Uedinlreij. Ko je bila Jugoslavija po svetovni vojni te-ritorijalno združena, je z železno voljo, silno energijo m neizmerno ljubeznijo pričel urejati in zedinjevati državo. Zedinjenje Jugoslavije je bilo vprav gigantsko delo spričo različnih pravnih, prosvetnih, socialnih in gospodarskih struktur, v katerih so se doslej izživljale razne pokrajine, in spričo težkih problemov, ki jih je sprožila svetovna gospodarska kriza, katere valovi tudi naši državi niso prizanesli. Največje notranje delo pokojnega Viteškega kralja pa je bilo duhovno zedinjenje. Steber tega duhovnega zedinjenja predstavlja manifest od 6. januarja 1929. Veličina Viteškega kralja predstavlja v eni osebi kralja borca, kralja Uedinitelja in kralja tvorca svetovnega miru. Da obvaruje Evropo pred novim požarom, katerega najnevarnejše ognjišče je bil vedno Balkan, in da s tem zagotovi gospodarski, socialni in kulturni razvoj svojega naroda v podunavskem bazenu, je samostojno kakor redko kak vladar posegel v svetovno politično diplomacijo. Kar se ni posrečilo nikomur, to je dosegel ta veliki državnik z balkanskim paktom. Konsolidacija Balkana je največja svetovno politična zasluga, ki našemu mučeniškemu kralju zagotavlja eno najodličnejših mest v svetovni zgodovini. Slava Viteškemu kralju! Živel kralj Peter II.!
Idejni program ZKD
Ko se je občni zbor na ta način dostojno oddolžil spominu velikega vladarja, je tajnik prof. dr. Mihelak v obširnem in izčrpnem poročilu podal sliko enoletnega dela. Delo Z.KD v teh časih kompliciranega državnega gospodarskega in socialnega razvoja ni samo prosvetno, ampak tudi emi-netno nacionalno in politično delo, toda seveda ne politično v smislu strankarskih obračunavanj ali dnevne politike, marveč t smislu one globlje politike, ki oblikuje usodo in bodočnost naroda. Nevtralnost prosvetnega dela je stara metoda, ki se je postavila na stališče tako zvanega znanstvenega svetovnega gledanja, ki najvažnejša duhovna in socialna vprašanja pušča v neraar. To gledanje je povzročilo, da se je razvila zoper nevtralno prosvetno delo konfesionalno in marksistično svobodomiselna prosveta, Poleg teh dveh postavlja ZKD svoj program nacionalne, sokolske, solida-ristične prosvete, tako na polju kulture in državne vzgoje, kakor gospodarske izobrazbe. Ljudska prosveta ZKD je gibanje, usmerjeno k smotru, da dviga v poedincu in narodu nacionalno in družabno zavest in zadovoljnost. To gibanje je zlasti danes, v dobi velike duhovne in gospodarske krize, ogromnega pomena da privede narod in mladino k pravilnemu pojmovanju vseh naših nacionalnih problemov. Dvigniti v narodu politično, socialno in gospodarsko zavest, odkrivati mu sodobna dogajanja in dati mu vero v jugoslovenski razvoj — to ;ie zgodovinska naloga ZKD.
Včlanjenih Je 380 društev
V smislu sklepa zadnjega občnega zbora je dobila ZKD nova pravila, ki v bistvu določajo, da nc eksistira več širši upravni odbor in da ima vsako društvo pravico poslati na občni zbor le po enega delegata. Zaradi ožjih stikov z akademskim društvom »Jadranom« je upravni odbor koopti-rai visokošolca Hitra ki je prevzel knjižnični odsek, in Gosaka Zvezna pisarna, ki zaposluje dve uradniški moči slugo in služkinjo, je rudi to leto imtla zelo velik promet Prejetih je bilo 1124 dopisov, odposlanih pa 065. a iger je bilo izposojenih 527 Poslovanje ZKD brez dvoma zahteva, da itevilo osebja ostane vsai tako kakor je doslej Vsi nameščenci so vršili svoje posle z največjo marljivostjo in vestnostjo. 7 preteVem letu je bilo zvezi prijavljenih
380 društev, med njimi 133 ustanovnih in M7 rednih članov. Število članstva beleži znaten prirastek: pristopilo je 45 novih društev, izstopilo pa 9.
Predavanja
Poleg dobre organizacije je za uspešno prosvetno delo treba pred vsem tudi modernih pedagoških sredstev. ZKD svojega prosvetnega gradiva še ni tako izpopolnila z zbirkami diapozitivov, filmov in drugega vzgojnega materijala, kakor to vrše slične zveze drugod. V arhivu se nahaja 172 iger v 791 izvodih in 23 partitur Število gledaliških komadov se je v tem poslovnem letu pomnožilo za 12.
Eden najlepših uspehov sedanje uprave pa je seznam predavanj, ki daje na razpolago nad 430 predavanj nacionalne, kulturne in druge vsebine. 50 predavateljev je stalno na razpolago za širjenje prosvete po deželi. Vsega je bilo lani prirejenih 1/0 predavanj, katerih se je udeležilo nad 20 tisoč oseb. Pri organizaciji propagande je šlo zlasti »Jutro« ZKD v vsakem oziru zmerom na roko. Izmed večjih prireditev je treba omeniti nacionalno-političen tečaj, ki je trajal od 16. do 19. aprila in ki se ga je udeležilo 140 mladih prosvetnih delavcev in organizatorjev iz raznih krajev banovine. Stroški za ta tečaj so znašali 12.873 Din. Upravni odbor je sprejel tudi pobudo, da se izda Žerjavov zbornik in da se organizira Žerjavov muzej, da se tako v živem dejanju počasti spomin velikega voditelja in ideologa, ustanovitelja ZKD. V ta namen je bil izvoljen poseben odsek, ki ga vodi sodnik dr. Bajič.
Delo odsekov
Knjižnični odsek je osredotočil svoje poslovanje v tem letu na razdeljevanje knjig, ki jih je ZKD prejela od knjižne akcije, ki jo je predlanskim izvedla akademska podružnica CMD Knjig je bilo vsega skupaj 6953, a večina med njimi je bila nerabna. Porabne pa je ZKD razdelila med 54 društev, ki so prejela vsega skupaj 3549 zvezkov. Potrebno bi bilo, da bi ZKD prejemala od slovenskih knjižnih založb stalno po več izvodov knjig za knjižnice na deželi, ki spričo slabega gmotnega stanja ne morejo nabavljati knjig in tako ne morejo svojega prosvetnega dela med ljudstvom izvrševati v oni meri, kakor bi bilo to potrebno. Prav tako pa bi bilo potrebno, da bi vse knjižnice poslovale po istem načrtu. Večino podeželskih knjižnic vodijo učitelji, ki pa pogosto men ju je jo svoja službena mesta in se morajo zmerom iznova uvajati v sistem poslovanja. Če bi vse knjižnice imele enako vodstvo, se bi efekt njihovega poslovanja znatno dvignil in šele tedaj bodo dosegle tisto višino, ki jo nivo naše prosvete zahteva.
V dramskem odseku, ki ga vodi pisatelj Spicar, se opaža, da bi društva rada imela na razpolago več narodnih iger in lahkih spevoiger. Manjka zlasti veselih, lahkih del, ki zahtevajo enostavno scenerijo in majhno itevilo osebja. O delovanju kinoodseka je tajnik navajal, da je na neko grajo, ki se je pojavila v listih, odsek podrobno preštudiral vse gradivo o odnosih med kinoma Matica in Ljubljanski Dvor in je ponovno dognal, da je poslovanje povsem v redu in da donaša Ljubljanski Dvor ZKD trajno lepe dohodke. V prav dobrih odnošajih je bila naša ZKD s svojo mariborsko posestri-mo, prav tako pa tudi z vsemi ostalimi nacionalnimi kulturnimi organizacijami.
Ustanovitev Ljudske univerze v Ljubljani
Med najlepša dela, ki jih je Zn.D izvedla v zaključnem poslovnem letu, pa je brez dvoma treba šteti ustanovitev ljudske univerze. Lani je zveza votirala v ta namen 10.000 Din in pod predsedstvom direktorja dr. Lokarja nova ustanova prav uspešno dela. Doslej je bilo pod okriljem ljudske univerze 5 predavanj v dvorani Delavske zbornice, ki se jih vsakokrat udeležuje povprečno okrog 300 poslušalcev. V prostorih državne trgovske akademije pa sta se vzporedno vršila dva tečaja, prvi o naši državi, drugi pa o sodobnih socialnih in političnih vprašanjih. Tudi teh dveh tečajev se redno udeležuje okrog 116 poslušalcev. Pri snovanju te prepotrebne vzgojne ustanove je ZKD sicer naletela na mnogo neprilik in nerazumevanja, a z vztrajnim delom je vendarle njena misel prodrla in uspehi niso izostali
Vprašanje ljubljanskega radia
O vprašanju reorganizacije radia je ZKD po lanskem občnem zboru poslala posebno resolucijo posameznim ministrstvom in z nekaterimi drugimi kulturnimi instancami je nekaj časa tudi sodelovala v radijskem svetu, čeprav je bila od vsega početka na stališču, da je naš radio potreben temeljite preureditve. Z dohodki, ki jih prejema naša ljubljanska postaja, bi se naš radio lahko tehnično in programsko lepo izpopolnil Če že vseh perečih vprašanj, ki se tičejo v enaki meri ljubljanske, zagrebške in beograjske postaje, ni mogoče rešiti enotno, pa naj se vsaj za ljubljanski radio najde mož nost. da bo njegovo delo v korist radiu samemu in celotni organizaciji naše narodne prosvete
Blagajniško poročilo
Na koncu je tajnik v imenu blagajnika Pogorelca prečital še blagajniško poročilo
in pri tej priliki izrekel toplo zahvalo tudi banski upravi in mestni občini za njuno podporo, Proračun za novo leto, ki znaša 123.000 Din, ima med dohodki kot največjo postavko 50.000 Din dohodek od kina Ljubljanski Dvor.
Zborujoči so vsa poročila z živahnim odobravanjem sprejeli na znanje, nato pa je ravnatelj Jeran v imenu nadzornega odbora izjavil, da so pregledovalci našli vse račune in vse poslovanje v najlepšem redu, za kar predlaga dosedanjemu upravnemu odboru absolutorij.
Za sodelovanje med kinematografi kultur, društev
Pri tej priliki se je razvila kratka debata o vprašanju kina Ljubljanski Dvor Delegat Dolinšek iz Šiške je izrazil mnenje, naj bi ZKD sama vzela kino v roke, češ, da bi na ta način lahko dosegla znatnejše dohodke, in je obenem naglašal potrebo, da bi ZKD
uredila ožje sodelovanje z vsemi nacionalnimi in kulturnimi organizacijami na periferiji in v provinci, ki imajo svoja kino-podjetja. Po kratki repliki tajnika dr. Mi-helaka in podpredsednika dr. Mama, ki je navajal, da je imela ZKD od kina Dvor v
Betih letih sodelovanja z Matico 561.000 ►in dohodka, česar bi najbrž ne dosegla v nobenem drugem aranžmanu, je občni zbor pooblastil novi upravni odbor, da po svojem preudarku sklepa o stvari. Nato je skupščina soglasno sprejela absolutorij in odobrila novi proračun.
Dr. Kramer izvoljen za predsednika
Po kratkem premoru so sledile volitve novega odbora. Tajnik dr. Mihelak je najprej sporočil, da je dosedanji predsednik, direktor mestne ženske realne gimnazije Jug javil upravnemu odboru, da zaradi pre-obloženosti z drugimi posli ne more več prevzeti predsedniške funkcije. V te« važnem času, ki ga preživljamo, ko se n« vseh področjih javnega življenja zastavljajo novi problemi in tudi prosveto čakajo nove težke naloge, se je upravni odbor v sporazumu z zastopniki podeželskih društev odločil, da predlaga za novega predsednika ljubljanskega narodnega poslanca, ministra dr. Alberta Kramerja. Skupščina je ta predlog sprejela z burnim odobravanjem, nakar je predsedujoči zaprosil novoizvoljenega predsednika, da zavzame svoje mesto.
Programatičen nagovor predsednika dr. Alberta Kramerja
Predsednik dr. Kramer se je najprej v toplih besedah zahvalil za zaupanje. Sprejmem to važno in odgovorno mesto, je nadaljeval, čeprav bi raje videl, da bi bilo v drugih rokah. Dosti bremen je že na mojih ramah. Z željo, da jaz prevzamem mesto predsednika Z-KD, čeprav je polje mojega delovanja prav za prav drugod, ste najbrž hoteli dati naši osrednji kulturni organizaciji poseben poudarek. Razmere so dandanes takšne pri nas, da se kulturno delo ne da ločiti od državno in nacionalno političnega dela. Napredna misel je nerazdružlji-vo zvezana z jugoslovensko mislijo. Zveza naprednega kulturnega dela je na j j ačja duhovna trdnjava jugoslovenske ideje.
Teren za napredno prosvetno delo je bil med Slovenci od nekdaj težaven. Veliko zaprek je bilo na vseh straneh stavljenih temu delu in treba je oAo vedno velikega napora, da so se dosegli uspehi. Bilo je to že od nekdaj delo prostovoljcev, ki so bili navezani na same sebe in na svoje moči, brez podpore od zunaj. Tudi v naši nacionalni svobodni državi napredno kulturno delo, ki je obenem eminentno državno in nacionalno, ne uživa še tiste pozornosti, ki jo zasluži. Tu bo treba zastaviti sile in v največje zadoščenje mi bo, če bom mogel tu kaj pomagati.
V	preteklem letu smo dosegli za naše kulturno življenje razveseljiv uspeh: vprašanje osnovnega šolstva v dravski banovini smo za dobršno mero premaknili naprej s tem, da je bilo nastavljenih čez 500 novih učiteljev. To pomeni za naš kulturni napredek mnogo, nekaj pa pomeni tudi za našo ZKD. Na deželi leži vse breme prosvetnega dela na učitelju in na onih drugih prav redkih inteligentih, ki žive po svoji javni ali privatni službeni funkciji na vasi. Mi iz centra lahko podeželju pač dajemo pobudo, a brez požrtvovalnosti in inicijative onih tam zunaj ne bi bilo nobenega uspeha. Moja dolžnost bo, da kot predsednik skušam poglobiti stike med njimi, ki jim je odmerjen prav za prav važnejši delež, in nami, ki delamo v centru, da bomo napredni jugoslovenski ljudje v resnici tvorili četo, ki bo s prosveto in kulturo znala dvigniti nacionalno zavest in smisel za pomen samostojnega nacionalnega življenja.
Posebno drago mi je, da vidim toliko mladih prosvetnih delavcev v tem zboru. Mi stari, ki smo zbrušeni in dostikrat utrujeni v dolgih borbah in po vrhu še obremenjeni od nevesele prošlosti, često ne znamo dosti objektivno in jasno gledati na probleme, ki jih zastavlja sodobno življenje. Tu nam je treba priliva novega duha, novih svežih sil, kakršnih premore samo mlada generacija, ki je že rojena v svobodi. Z vami nam bo lažje razumevati, da je naša največja in najsvetejša dolžnost, čuvati in preko vseh pokrajinskih in plemenskih mej utrjevati zavest skupnosti in nerazrušnega edinstva. Pod nobenim pogojem ne smemo izgubiti zveze z ostalimi deli našega naroda, za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da se Slovenci v nacionalni državi kulturno izoliramo. Takšna izolacija bi bila naša smrt. ZKD ima torej še mnogo večje naloge, kakor je njeno vsakdanje podrobno delo. Poleg dela na terenu mora postati spojka med našo slovensko prosveto in prosvetnim delom Hrvatov in Srbov. Če bomo tako razumeli svoje naloge, potem smemo računati, da se bo še bolj cenila važnost ZKD v celotnem jugoslovenskem državnem življenju.
V	skromnosti naših razmer seveda za kulturno delo ni na razpolago sredstev, kakršnih so deležne kulturne organizacije pri drugih narodih. Nam so še zastavljeni problemi. ki so drugod že davno rešeni. Film, radio, ljudska univerza, vse to je pri nas šele v prvih začetkih. Kar so Nemci. Čehi in drugi dosegli s svojim nacionalnim filmom in s svojim radijem, vsega tega pri-nas še ne poznamo Mnogo, mnogo dela nas čaka še vse. ne v mali meri tudi našo ZKD Z zadoščenjem in veseljem moramo pozdraviti uspeh naše m'ade Ltudske uni verze, ki je pokazala, koliko žeje po znanju živi v naših širokih krod'h če bi le bil«« več ljudi za to delo in več sredstev na raz polaffo Nasproti drugim nacionalnim orf* nizacijam. kakor so Sokol. CMD. Narodna odbrana. Jadranska Straža itd, s katerimi smo v najboljših delovnih stikih, im» ZKD
povsem točno odrejeno mesto: njej ostane teren, kjer je treba z naukom jačiti duhovne sile naroda, da dvignemo nivo njegove kulture in ž njo nacionalne samozavesti ter občutek sile. ki nas navdaja v sklopu vsega jugoslovenskega naroda. ZKD je eminentno jugoslovenska organizacija in eminentno slovenska obenem, ker hočemo s
fUliL^.. ■ j-j**^	UttJ»*	M•	m.
vsa' ponedeljek zjutraj. » zarota se posehei tn velja oe poŠt promana Din t- po razna&al-
db dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
LJubljana- Kna'ljeva ulica 6. Telefo* ét 3122 3123. 3124 .4125 in 3126 Maribor ìosposka ulica 11. leietot «t. 244U.
Celje: Stroasnayerjeva nI. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ta rifu
svojim delom afirmirati slovensko kulturo v sklopu jugoslovenske narodne celote.
Na koncu svojih izvajanj je predsednik dr. Kramer prosil sodelovanja vseh. če bodo centralna organizacija m vse njene članice združene v optimizmu in delu. bo to delo brez dvoma dalo velike rezultate in bo zmagovito okrepilo moč nacionalnega elementa v državi in pred svetom. Z zagotovilom svoje iskrene udanosti nacionalnemu delu je predsednik zaključil govor, ki ga je skupščina sprejela z burnim odobravanjem.
Soglasno so bili izvoljeni nato v upravni odbor še direktor Pavlič, Spicar. dr. Bajič. Hiter, Poharc, ing. Zaje, agronom Jam-nik, Juvan, Tonja, Pogorelec, Marn, Ribičič, dr. Gruden, dr. Boris Puc, dr. Mihelak, v nadzorni odbor pa ravnatelj Jeran, ing. Beve, Breznik, direktor Jug in Verbič. Predsednik ZKD Pire iz Maribora je nato izrazil še bratske pozdrave sestrske organizacije iz severnega obmejnega pasa in predsednik dr. Kramer je obljubil, da bosta obe prosvetni centrali gojili med seboj najintimnejše stike.
Zaključek občnega zbora
Občni zbor je poveril predsednika dr. Kramerja, da dosedanjemu predsedniku direktorju Jugu sporoči prisrčno zahvalo za njegovo dolgoletno požrtvovalno vodstvo ZKD. Dalje je bilo naloženo novemu odboru, da ponovno poizkusi izvesti v življenje kulturni svet. Ko so bile pri slučajnostih urejene še nekatere podrobnosti internega organizacijskega značaja, je predsednik dr. Kramer prosil prosvetnega načelnika Breznika in inšpektorja Vrhovnika, da bi bila na odločilnih mestih verna tolmača važnosti dela, ki ga vrši v naši javnosti ZKD, in je malo pred poldnem zaključil lepo uspeli zbor.
Takoj nato se je konstituiral novi odbor, delegatje pa so se zbrali k skupnemu kosilu v Zvezdi.
Popoldne so zborovali še posamezni odseki in podrobno izdelali delovne načrte za novo poslovno leto.
Novoletna amnestija
Oproščajo se zaporne kazni do 6 mesecev zapora in tiskovni prestopki — Od pomilostitve so izvzeta dejanja, kazniva po zakonu o zaščiti države
Beograd, 6. januarja p. Današnje Službene N ovine objavljajo naslednji ukaz:
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji m volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki po predlogu ministra pravde in na osnovi čL 30 ustave kraljevine Jugoslavije odredili splošno amnestijo v naslednjih mejah:
I.	Pomiloste se vsi tiskovni prestopki, ki so kot takšni kaznivi po zakonu o tisku m ki so bili storjen do 1. januarja 1935 ne glede na to, ali je obsodba it izrečena ali ne. aH je sodba izvršna ali ne in ne glede na to, ali se je kazensko postopanje že pričelo ali ne. Izvzeta so kazniva dejanja. ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti držav« ter kazniva dejanja iz poglavja XII. k. z.
II.	Podeljuje se splošna amnestija za kazniva defanfa po gozdnem zakonu z dne 21. decembra 1929, v kolikor so bila za-grešen« do 1 januarja 1935. ne glede na to, ali je sodba že izrečena ali ne, odnos-no all je sodba pravomočna in ne glede na to, ali se je kazensko postopanje že pričelo. Izvzeta so kazniva dejania po ČL 142, 143. 144, 146. 148 in 149 zakona o gozdovih z dne 21. decembra 1929.
III.	Oproščajo se kazni osebam, ki so obsojene od civilnega ali vojaškega sodišča na zaporno kazen do največ treh mesecev aH na denarno globo do 2000 Din, odnosno ostanek te kazni. Izvzete so klevete in žalitve, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi.
rV. Oproščajo se kazni osebe, obsojene od civilnega ali vojaškega sodišča na za-
porno kazen od 3 do 6 mesecev m sicer ta kazen v celoti odnosno njen ostanek pod pogojem, da pomiloščene osebe v teku 5 let od dneva te pomilostitve ne za-greše drugega kaznivega dejanja, prestopka ali prekršntve iz koristoljubja, kakor tudi ne dejanja, kaznivega po zakonu o zaščiti države ali iz poglavja XII. k. z. Izvzete so klevete in žalitve, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi.
V. Od pomilostitve pod L H, III. so izvzeta kazniva dejanja po t 307, 306 in 309 k. z., od amnestije pod I. III in IV tega ukaza pa so nadalje izvzjete:
1.	Osebe, ki so obsojene po zakonu o zaščiti države ali za kazniva dejanja rt poglavja XII. k. z.
2.	Osebe, ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi obsojene zaradi prejemanja podkupnine.
3.	Osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in se do dneva objave tega ukaza niso vmile v država
4.	Osebe, ki so obsojene poleg glavne kazni tudi še na sporedno kazen izgube častnih pravic ali na izgubo službe.
5.	Osebe, ki so že od sodišča pogojno obsojene.
Določbe pod III. in IV. tega ukaza veljajo samo za osebe, ki so zagrešile kaznivo dejanje do 1. januarja 1935. Pri vseh teh pomilostitvah pa ostanejo nedotaknjene pravice države in zasebnikov glede povračila Škode.
Spore, ki bi nastali pri izvajanju tega ukaza, rešuje minister pravde.
Grozna nesreča v Beogradu
V času največjega prometa je nastala v trgovini igrač eksplozija raket — Stiri osebe so zgorele, pet se jih v
bolnici bori še s smrtjo
Beograd, 6. januarja, r. Sinoči se je pripetila v Beogradu grozna nesreča. Na predvečer božičnih praznikov je vladalo v vseb trgovinah veliko vrvenje, zlasti trgovine z igračami so bile nabito polne. V veliki trgovini EUasa Mandla bliža kavarne »Čubura« na Slavifi je bflo okrog 7. zvečer kakli 50 ljudi Tik pri vhodu )e nekdo izbiral božične rakete ter M pri tem tako nepreviden, da je kadil cigareto. Nenadoma je nastala strahovita eksplozija, trgovina je bHa v hipu potna dima in dušljhih plinov, v naslednlem trenutku pa so že švignili kameni, ki so zajeli v par sekundah vso prostorno trgovino, naH'to polno ierač. raznega okrasja za božična dreves» in drn^h lahko «w-"ivlh pre^me^ov. V trsrovln? V» nastal? <»Ir?a n?»«ika. Kt rorHo n«"bol» h-»*
nrl Mvxft». rt» lindi® n!«<* mo»ll fe?H; * fiidV WVih- |r ftn« drvH' «mi tn
M* In fokal? fThoda. VI na tr* ni b*k>. Fdino i*5»!	trgovine Miko M a«
le	sVatI «»atnone In c£ tpko
rešM. Ntewov o*e F H** Mandl ie skušal gasiti, toda pri tem so fa zajeil plame-
ni hi vpričo vseh, ki so biti v trgovini, je zgorel kot živa baklja Ko so prihiteli gasilci, je bilo v trgovini ie skoro vse onesveščeno. Le z velikim naporom se je posrec'lo oceni lokalizirati hi pogasiti ter rešiti ljudi iz goreče trgovine. Kolikor so mogli dosedaj ugotoviti, je nesreča zahtevala štiri smrtne žrtve. V plamenih so našli smrt lastnik trgovine Elias Mandl, uradnik državnega monopola Aleksa Diurič. ruska begunka Marija Demiscenko hi soproga beograjskega zdravnika Dobrila IHč. Pet liudi so s smrtno nevarnimi poškodbami prepeHall v bolnico, kjer se bore s smrtjo, okrog 20 ljudi pa le dobilo lažle POšW»<fl*ft in delno zastrup-Ijenie s plini. Po'ici'a »e uvedla strogo orefekavo. da nuotavi, kdo le zakrivfl to strp*«o nesrečo, k! je pretresla ves Beoerad.
htHWrofcfrero novi«PrH
Beograd, 6. ianuarfa. r. Danes j* preminil v beosraiski bolnici bivši urednfk »Ma-riborer Zeitung-« In dopisnik raznih Inozemskih listov Desider Fried. Pred par dnevi se Je prehladi! In dobil pljučnico.
V Rima vedno manjši program:
Zaenkrat samo konzultativni pakt
Tudi včeraj sta Lavai in Mussolini ves dan nadaljevala pogajanja, toda za izvršitev celotnega prvotnega programa so ovire še prevelike
Rim, 6. januarja, t. Pogajanja, k! so so včeraj pričela med Mussollnijem in francoskim zunanjim ministrom Lava-kwn, m> bila, kakor vse kaže, že danes v slavnem končana. Po informacijah h KalüaoskHi in francoskih virov pogajanja niso rodila pričakovanega uspeha. Srednjeevropsko vwa^nie. ki tvori prav za prav jedro dosedanjih nesoglasij med Francijo te Italijo, je ostalo tudi tokrat nerešeno, čeravno je bil baš to glavni namen Lav^lovega potovanja v Rim. Poleg rešitve kolonijal-nih sporov v Afrikj sta se Mussolini ta Lavai sporazumela le glede splošnih problemov mednarodne politike in dogovorila tesneje sodelovanje med Francijo te Italijo v zunanje političnih zadevah, kj bo prišlo do izraiza v sklenitvi konzultativnega oakta. Poleg tega sta se Mussolini in I a val dogovorila glede skupne obrambe neodvisnosti Avstrije, dočhn je vprašanje srednjeevropskega varnostnega pakta ostalo še vedno odprto. To se vidi tudi iz govorov, ki sta rh imela Mussolini in Lavai na staočnfem banketu.
(Mede sredn?eevropskega problema se bodo zagovori nadaljevali po diplomatski poti. Klhib temu pa smatrate tako v tfatfjansVIh kakor v frai*c©sk*h krogffi tudi že sklenitev konzultativnega pakta za véfài uspeh pričakujoč, da se bo s tem znatno omilila dosedanja napetost, ki je često prihajala do izra-
za v velikih mednarodnih vprašanjih,
pri katerih sta se Francija in Italija običajno znašli v nasprotujočem si taboru.
Včerajšnji razgovori
Rim, 6. januarja. r. Mussolini in Lavai »ta imela danes tri in pol ure trajajoče razgovore. Nocoj je francosko poslaništvo priredilo na čaet Lavalu in Mussoliniju banket, ki «o se ga udeležili vsi člani italijanske vlade in drugi italijanski odličniki ter vse spremstvo Lavala. Lava] in Mussolini boste jutri dopoldne še nadaljevala svoje razgovore, kj pa bodo služili zgolj še formulaciji eklenienega konzultativnega pakta in zaključnega komunike i«.
Odlikovanja
Rim, 6. januarja. w. Francoski zunanji minister Lavai je prejel veliki križ reda Sv. Mauriciia in Lazara. dočim ie ministrski predsednik Mussolini dobil veliki križ častne legije.
Parìsld komentarji
Pariz. 6. januarja. AA. H ava« poroča; Listi podčrtavajo prisrčnost prvih sestan-kov med Mussolinijem in Lavalom. Prepričani so, da se bo po tem sestanku v Rimu začelo med Italijo in Francijo plodo-nosno godelovanje.
»Excelsior« piše med drugim; Po prvih razgovorih med zastopniki Francije In Italije so izginile vse ovire, ki so razdvajale Francijo in Italijo v zadnjih letih. Tu ne govori več čuvstvo. marveč gTe za triumf logike, idealov in čuvstev.
zdravice
Mussolini in Lavai o ciljih svojih prizadevanj
Rim, ó. januarja. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je priredil snoči v palači »Venezia« svečano večerjo v čast trancoskega zunanjega ministra Pierra Lavala.
Večerje so se udeležili vsi člani italijanske vlade in mnogi visoki državnj uradniki. Od gostov so bili prisotni poleg Lavala francoski poslanik de Chambrun, glavni tajnik zunanjega ministrstva Leger, svetnik francoskega poslaništva de Dampierre, knez Saint Quentin, namestnik ravnatelja oddelka za Afriko v zunanjem ministrstvu, šef kabineta zunanjega ministra Lavala Rocha in drugi uradniki francoskega poslaništva v Rimu.
Mussolini
Tekom večerje je predsednik italijanske vlade Mussolini imel govor, v katerem je pozdravi! svojega visokega gosta z besedami:
Italija in njena vlada sta srečni, ker moreta po dolgih letih pozdraviti v Rimu francoskega zunanjega ministra. 2e opetovano so se pojavljala znamenja stvarnega zbli-žanja med Francijo in Italijo, zbližanja, za katero ste delali na eni strani vi in vaš bla-gorodni predhodnik, na drugi strani pa jaz. Delujoč na osnovi skupnih ciljev, ki pa prehajajo iz področja italijansko-francoskih odnošajev. smo jim dali najširše temelje, in sicer evropske temelje. To smo storili ima-
cije.
Lavai
ko se je po dvajsetih letih nepoznan, z denarjem in družino vrnil v domači kraj
Beograd, 6. januarja.
Is Bele Crkve poročajo o grozovitem zločinu, ki se je v petek ob 2. zjutraj primeril v gostitaiei »Lepa Katarina« v naselju Oravici. Pred 20 leti je Petar Niko-lav zaradi bede odžel v svet, da si polžfie kruha. Doma je zapustil mater in sestro. Takoj po njegovem odhodu se je mati vdova Marija poročila z Jovanom petrakom, gostilničarjem. Ker je bila Se mlada in dobro ohranjena, so jd dvorili tudi mladeniči gostje, petrak se je večkrat pritoževal prijateljem zaradi ženine lahkomiselnosti. Ni pa trajalo dolgo in petraka so lepega jutra našli v nekem jarku mrtvega. Uboj je vse doslej ostal nepojasnjen.
Zadnji čas so vdovi Mariji oblastva zaprla gostilno, ker so se v njej neprestano ponavljali pretepi in ker je bdlo splošno znano, da se tam shajajo sami potepuhi, zločinci in tihotapci. Za sinovo usodo pa se mati nikoli ni dosti brigala. Peter je hodil za kruhom po Rumunijii, nato po Madžarskem Pred 10 leti se je znašel v Re-gedinu. kjer je dobil službo v nekem mlinu za mletje paprike. Ker je bil priden in posten, so ga pred tremi leti postavili za nadzornika mlina. Odtlej je začel Stedi ti in je redno pošiljal denar tudi domov, materi In sestri.
Po dolgih 20 letih se je Peter pred dvp-ma dnevoma vrnil z iskreno željo, da bi z materjo in sestra preživel pravoslavne božične praznike. V četrtek zvečer je prispel z ženo in 31etnim sinkom v domači kraj Da bi presenetil mater in sestro, je odvede' žena in otroka k stricu, potem pa se je sam odpravil na dom. Ko se je v temi pojavil na dvorišču, ga je prva srečala mati in ga ni spoznala Peter je poprosil za prenočišče, nakar ga je mati po-vedla v sobo. ki je do nedavna služila za gostilno Peter je precej časa ostal sam S seboj je bil prinesel lepo premoženje 20 tisoč dinariev. ki jih je položil na mizo in vsoto razdelil tako, da je 10 000 namenil materi 10 000 D'in pa striou Ko Je ravno štel denar, mu je mati prinesla vode, za katero jo je bil poorosil. Vsa pohlepna za denar je mati Marija nato zapustila sobo. hitro poklicala hčerko Katarino in ji	»Tu^ec im» celo kopo denarfa. kaj če bi ga mu vzeli?«
Kakor da jima je sam zlodej navdihnil peklensko misel, je bil storjén sklep, da
jod pred očmi ne le ureditev posebnih vprašanj, ki se nanašajo na naši dve državi, temveč tudi to, da ohranimo tiste idealne vrednote, ki jih črpamo iz našega skupnega izvora in ki so nam posebno potrebne v tako nesigurni dobi, kakršna je sedanja. Pri tej priliki želim poudariti na kakšnih načinih sloni splošna politika, ki jo preši-njajo zadnjih 10 let. Kar se tiče srednje Evrope, ne gre nikjer za to, da bi se odpovedali svojih prijateljstev, oziroma, da se v dunavski kotlini ne spravijo v medsebojno sklad interesi in življenjska vprašanja vsake države v okviru splošnega reda in za splošni napredek Evrope.
Gledajoč stvar s tako širokim pogledom, mi ni treba poiasn;evatl. da soglašamo z njim in da ustvarimo na ta nnčin prijateljstva samo s tistimi državami, ki žele sodelovati pri delu. ki j»a hočemo zafetl. Sporazum med našima dvema vladama mj zatorej uresniči predvsem zbližan ie med dvema državama, nato pa zajamči mir v Evropi,
Dvigam čašo v zdravje njegove eksce-lence predsednika francoske republike in v vaše, gospod minister, in za napredek Fran-
N« Mussolinijevo zdravico je odgovoril francoski zunanji mnlfiter I*val: Zahvaljujem se vam za besede, ki bodo
neznanca ubijeta.
Peter je ostal do 1. po poiucči pokonci. Pogovarjal se je z materjo in sestro o vsem mogočem, m se pa izdal. Ob 2. ponoči je šel spat v sobo, ki mu jo je od-kazala mati Seveda mu niti na pamet rd prišlo, da bi v lastnem domu zaklepal, ko je bil v globoKem snu, sta si mati in sestra pripravili kuhinjske nože, se vtihotapili v sobo in začeli neusmiljeno udrihati po neznancu. Peter je mogel samo Se krik-niti: »Joj, mati moja!«
Nato je izkrvavel. Mati hi hčerka sta zavili truplo v rjuho in ga zakopali ▼ hlevskem gnoju, denar pa skrili na podu.
Naslednje jutro že ob 6 je prišla Petra iskat njegova žena Terezija. Vprašala je za Petra vsa zaskrbljena in je takoj oove-dala, da je imela ponoči grozne sanje. Petrova mati ji je hitro odgovorila, da je tujec odšel že prav zarana. Ko pa je Terezija povprašala, ali se jima ni razodel, da je sin, odnosno brat, sta se zločmki samo spogledali in zaihteli. Ob samem tem prizoru je mogla Terezija doumeti, da se je Petru zgodilo nekaj zlega. Nemudno je pohitela k orožnikom. Ko so prišli varuhi postave na dvoriSče, je Petrova sestra Katarina pravkar skočila v vodnjak. Orožni-kom je sicer uspelo, da so jo spravili iz vode, vendar je že pol ure nato izdihnila. Pred smrtjo je še priznala zločin in je povedala, kje je bratovo truplo zakopano. Orožniki so res nažli truplo, kakor tudi denar. Medtem so tudi že iskali mater Marijo, ali v hiši je ni bilo nikjer, gli so jo torej iskat Se v prostrani sadovnjak. Ker je bil že beli dan. so lahko od daleč opazili zločinsko mater, ki je bingljala na drevesu V obupu si je sama sodila z vrvjo. Sodna komisija Je mogla samo ugotoviti vsa ta dejstva, ki smo jih navedli. Prebivalstvo je daleč n» okrog pod strahovito mučnim vtisom nenavadnega čina.
Anmestna v BoVanii
Sofija, 0. januarja. AA. Bolgarski tiskovni urad poroča: Za božične praznike Je Nj. Vel. krali Boris m. izdal popolno am-nestüo. ki je bo deležno kakih 80 oseb. obsojenih no zakonu o zaščiti države. Z isto amnest.Ho je znižana ka:?sn drugim 100 obsojencem.
n&Sle globok odmev v Franciji, in vam pri*
nasaui pozdrave svoje države. Srečen sem, ker so mi razmere dovolile ta oDiok. ki je bil zamišljen ie leta litól. Omenili ste ime mojega pieduodmka, ki nas spominja na njegovo plemenito žrtev.
Pred dnevi eeui v senatu poudaril, da verujem v uspeh pogajanj, ki smo jih začeli- Sporazum med Italijo in Francijo je potreben. To delo je potrebno De le zaradi interesov naših dveh držav, temveč tudi v interesu svetovnega miru-
Hoteli smo urediti vprašanja, ki so nam zadana, hoteli smo. da «pravimo v «klad svoja naziranja o načelnih vprašanjih splošne politike. Ves »vet motri naša prisade ra-nja s interesom. Vsi tisti, ki jim je ideja mira pred očmi, so uprli sedaj svoje poglede na Bi m. Svet bo lahko videl. s kako iskrenimi èuratvì delamo sa to (trar-
Govorim v imenu Franc je. ki niti en hip ne m:sli samo na 6voje življenjske cilje. Res da mora skrbeti za svojo varnost, toda njej gre v resnici za delo zbližanja med narodi.
Vi ste na čelu italijanskega naroda, ki ste mu s svojo avtoriteto umelj določiti mesto. ki mu v Evropi pripada. Vi ste v knjigi moderne Italije napisali najlepše strani. S tem. da svoj ueled postavljate v «lužbo evropskega miru, pa hkratu ohranjate njegovo veljavo.
Nedavno tega »m» r Äenevj refill spor. toda mir še vedno ni gotov. Osta] je na
svoj] dosedanji osnovi. Narodi pa notejo
dalje fakati. Narodi žive v negotovosti. Toda narodi iele hkratu. da bi aiivali srečnejšo bodočnost in zato so pripravljeni braniti svojo svobodo, žele. da bi jim ilo kar mofi lepo in dobro. Ni izdaistro lastne domovine, kdor želi. da se njegovi interesi *pravi<o v sklad a mednarodno »olidamost io. VVmo, da •e ta Iella ni vselej srwn'fil», toda od tistih, ki odcrovarìaio za evropske narode. Se zdai zahteva hrabrost
Mi smo rodili veliko upanfe. zato ga moramo izpolniti in utrditi. Naše zbližanje ne «me prooaeti. Iz zgodovine vemo. in v njej čitamo. da je voina tista, ki povzroča, da je zbPžanje propadlo.
Živimo v zgodovinskem trenutku, v katerem more posameznik s «ivereno roko služiti tihemu. kar so grad'1* pokolenja-Tu pred ohl'fiem starega Rima storimo «kunno raoblhtbo. da ne bomo ve^ dovolili da bi se človeštvo vrnilo v borbe, ki ga tepta io že ve? stoletij.
Dvf«am svo'o čaSo v zdrav le Nf- Vel. kra-lia TtaH'e. Nf. Vel- kraljice. Ni. Vi*. i>r#-stolon**Wnika? Pijem za osebno sreoo vaše ekselence In napredek Itali l«>!
Recepcija
Po snočnji svečani večerji, ki jo je priredil predsednik italijanske vlade v čast francoskega zunanjega ministra v palači »Venezia«, je bila velika recepcija.
Evropski trikot Pariz — Berlin — London
London se po zfelizanju Francije z Italijo zavzema za sporazum z Nemčijo — Nova pota nemške zunanje politike
London, 6. januarja, r. V angleških diplomatskih krogih z največk) pozornostjo spremtfa.k) rimska pogajania ter so z zadovoljstvom sprejeli vest o sklenitvi komzir'fatfv«ega paVfa med Francijo In Italijo. V tem vldlV» prvi korak h končnemu razčiščen«! ne samo vseh evropskih, marveč tudi Sr^ih mednarodnih problemov. Skorajšnji po. set Flandlna In Lavala v Londonu naj tvori drug* odločilni korak za ml«-no re-srtev spornih vprašanj, zlasti pa za ureditev razorožltvene^a vpr?.*an'a In za prijateljsko sodetovan'e vseh evropskih držav. V Lon^mi so prepričani
da bo fraucosko-tta'i'anska anfani In rešitev saarskega vprašaja otv>riia pot za snorarnm Francije In Nemč"e. Na ta nač'n bi se Nemčl?° mogla v doslednem čast» vrniti v ?°revo. kar W omogočilo nadaljevanje r^TOTvčffvpne konference. Ranpovorl v Londonu naj bi položaj razčVr,i tako daleč, da S' mogel nato F-ava I čimprei poseffti tudi Beril« ter pričeti neposredna pogajanja s Hitlerjem.
Be-Hn, 6. jamnr'a. r IVem^a zf*»«wfa poilfcSka se že dolgo časa popravlja na
popolno preorijentacljob Prijateljstvo z Italijo se je v zadnjem leta zaradi italijanskega Protektorats nad Avstrijo do skrajnosti ohladilo In baš to je tudi eden slavnih vzrokov, da se je Mussolini odlo^'1 7» č?m tesneiše sodelovanje s Francijo. Ne R'ede na to pa tudi v BerPnu vedno bol? prevladuje prepričanje da ie Izhod iz sedanje negotovosti mogoče n»5tl edh»o v sporazumu med Franrlv* it? Nemčik). V tem pogledu ?e zbtidH veliko pozomosi v diplomatskih krorrfh članek elavne^a na-rodposoe^IT^I^eea «rlasfla »Völ^techer Reobs^hter«. k? poudarja, da Imata F. anc?4a i* Nejnflla docela s^oredne Interese. V? se nlV'er ne križalo. Po rešitvi saarsk. vprašanja je zato odprta pot za SDorazum. Tudi AngPia je za-?nteresi*-?ma na pomirienhi med Nem-čilo In Francijo. k»*tj netn«vo-franooski Wok W tudi AnsW v najv«»č»l meri zavaroval hrbet. Trikot Pariz-Beri-n-l-Of-^on mora post**? credile evroo^e rmtVfke, Vi mora s»o«pt? na medrfr'vi-nem sode'ovatiln. ka»« le ta^a po>'Jf|ka more v Evropi za jamčiti freien mir.
Geodeti In geometri
so zborovali
Ljubljana, 6. januarju.
Danes dopoldne so zborovali v prostorih katastrske uprave v Hrenovi ulici geometri in geodeti ljubljanske sekcije. Zbor je otvoril dolgoletni predsednik višji in-spektor g. Bidla, nato je pa tajnik g. Fakln prečita! zapisnik lanskega občnega zbora.
Predsednik je za njim na kratko očrtal delovanje sekcije, nagluiajoč, da se položaj geometrov in geodetov v dravski banovini v splošnem ni prav nič izboljšal, temveč še celo poslabšal. Vse akcije in številne intervencije za izboljšanje položaja in da si geometri in geodeti pribore vsaj to, kai jim pritiče, so bile zaman. Še do danes tudi ni rešeno vprašanje položaja, odnosno čina geodetov, absolventov dvoletnega tečaja. V tem pogledu pa ne zadene krivda ljubljanske sekcije, ki je ukrenila vse potrebno in dobita tudi od dekanata tehnične fakultete ljubljanske univerze zadovoljivo mnenje glede čina. ki pripada tem geodetom. Ni pa storila svoje dolžnosti zagrebška sekcija ki doslej še ni prejela od zagrebške laku) tete takega mnenja, čeprav je že ooieic'o xei kot šest mesecev. Žaradi tega ni bi1-mogoče predložiti prosvetnemu min« ru spomcnice glede teženj teh absoi»entov l'redscdrik je nato še poročal o k » '4rc3b v Splitu, na katerem so se obravnavala važna stanf\ska vprašanja, med dru<J«*.n tud" giede zaposlitve in piače mlajših mo^i, k' s». 3r?ir.otno nizke. V tem pogledu se ic n« pravila t loga na bansko upravo.
Tajnik g Fakin je v bistvu oopolnil predsednikovo poročilo, zlasti gleJc akcij za priznanje čina geodetom absolventom dvoletnega tečaja. O stanju blagajne je po poročal g. Vazzaz in obenem navedel, da šteje sekcija 55 članov, od katerih pa se mora osem zaradi neplačevanja članarine in drugih prispevkov izključiti Njegov za devni predlog je bil sprejet, tako dfl š^eje sekcija zdaj 47 članov V imenu nadzorne ga odbora je g. Bo'ec predlagal staremu odboru absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Sledile so volitve. Ker je dosedanji pred sednik inšpektor g Bidla glede na neusne h«, odklonil nadaljnje predsedstvo, je bi1 za predsednika predlagan in so<'lf»«tnr> izvo l?en o Č^ernivec. za	«osp
Tomšič, v odbor pa gg	F*kin, Re-
gally, Stare, Senčar, Fajdiga, Plevnik in
Snežni zameti v Bosni
Banjaluka, 3. januarja, r. V vsej Bosanski krajini že dva dni neprenehoma sneži. Napočil je tudi pravi zimski mraz. V dolinah je bilo danes 11, na planinah pa do 27 stopenj izpod ničle. V mnogih krajih so nastali snežni meteži. tako da so ceste ponekod do 3 metre visoko zatrpane s snegom in je vsak promet nemogoč. Kotorva-roà in Teslič sta docela odrezana od zunanjega sveta.
Zopet nesreča v rudnika
T*	v»
I repa
Beograd, 6. januarja, r. Kakor poročajo iz Kosovske Mitrovice. se je v rudniku Trepča pripetila huda nesreča. Večja skupina rudarjev je polagala mine, pri tem se je v dolžini skoro 120 metrov zrušilo na nje izpodkopano pečovje. Pet rudarjev i je popolnoma zmečkalo, šest pa je hudo • ranjenih. Boje pa se. da je pod plazom še ' nekaj žrtev, ki jih do sedaj še niso mogli Odkopati. Sodna komisija vodi preiskavo, ki naj ugotovi, kako je prišlo do te nesreče.
Danes ob ^43 uri popoldne ZKD film Smeh in zabava
Ljii^avni regiment
Vstopnina 3.50. 4.50. 5.50 in 6.50 Din
Poročilo Madžnn&e sveže DN o preiskid preti teroristom
Budimpešta. 6. januarja, r. V smislu sklepa sveta Društva narodov v zvezi s pritožbo Jugoslavije proti Madžarski ie madžarska vfada končala preiskavo, ki jo je bila dolžna izvršiti, ter sestavila svoje poročilo, ki ga bo madžarski delegat Tybor Eckhardt predložil svetu Društva narodov že 12. t. m. Poročilo madžarske vlade bo objavljeno šele po izročitvi tajništvu Društva narodov.
Reorganizacija rtimunskih
financ
Kiikareita. 6. januarja, g. Včeraj so ee vršili v Sinaji važni sprejemi pri kralju Karlu. Popoldne eta b?la sprejeta notranji minister Inculec in nvnieter Pop. zvečer pa ministrski predsednik Tatarescu. Nato so imeli vsi trije ministri skupno konferenco. V političnih krogih se doznsva da so predložili kraliu načrt za reon'an zacijo rumun-ekih financ, ki naj bi odstranil obstoječe težkoČe Krali je odobril ta načrt
Kerriot nevarno bolan
Pariz, 5. januarja AA. zdravstveno stanje ministra Herriota se je zadnje čase zelo poslabšalo. Herriol boleha za hudo črevesno boleznijo
Menati In za civilne geometre Babnik, v nadzorni odbor pa gg. Boječ in Bidla.
Na dnevnem redu so bila nato še razna druga vprašanja, med drugim javne meritve in določitev delegatov za kongres v Zagrebu.
Prvo glasovanje v Posaarju
Saarbrücken. 6. januarja- r. Kakor znano se bo prihodnjo nedeljo vrSilo ljudsko glasovanje, ki naj odloči alj pripade Po-saarje Nemčiji ali Franciji. Glasovanje se bo vršilo pod kontrolo Drugtv« narodov- Ker bo aaradi tega v nedeljo promet v Posaarju naravnost oeromen. je glavna volilna komisija odredila, da «o že danes glasovali vai nameščenci železnice in vsi policijski uradniki v Posaariu. tako da bodo mogli na dan el««ivania nemoteno in neovrano vršiti evoio «birbo. Pane» je (r|3/^>valo na oodlagi te?a odloka okrog R0 000 Prv»arcev. nri čemer «o se vrSMe enako stroge formil-nosti. kakor so določene za «davno glasovanje- Rezultat dan»»$nieea srlawivanja ne bo oosebei objavljen Danes oddane glasovnica bodo shranjene v posebni «obi vladne ko-misMe ter v nedeljo prižtete ostalim glasovnicam-
Berlin, 6. januarja. AA. DNB poroča iz Saarbrückn«: Danes se je tu vrJj1 ogromen manifestaciiski shod. Udeležilo se ga ie 350 000 liudi. Zborovalci so orisneli s nosebniml vlaki, avtomobili, avtobusi, vozovi. koleti. na konjih In peš. Sud 10non "udi ni dobilo mesta v posebnih vlakih. Prvi le govorM *ef organlzacilske "em?ke fronte Britck. ki je med ^noim ''eifll. da ie me«1 «ve»ovr>o volno	7tL
Vemčilo okro« ?0000 Posanrrev Za*n le "«ravno, če se Po««*>irie vrne V Vemč-ili Po njegovem govoru te nenrettedo« množica zapel* zn*no nem'ko nesem »Tmel sem ••ovario« rVn»f»; govornik le bil vodia pro-rvngnndne <='"'be nenvVe fronte K'effer. ki ie naoadal «hod na dr»"»i «tr»nf reke. kjer so zborovali zagovorniki statusa quo.
„Vodnikove družbe"
k r E70A5Ž
Drama Začetek ob 20. uri. Poned-ljck ?.: zaprto.
Torek, 8.: C\rček za pečjo. Gostovanje ▼
Sreda, 9.: Matiček se ženi. Red A. Cetrte.-i, 10 £n'Hcč< ostali. Red C Opera. Začetek ob 20. uri. Ponede'Vc. 7.: zaprto. Torek. S.: Štirje grobjani. Red B, Sreds 9.; jtnufa Red Sreda. Četrtek, 10.. Rigol ir*»». Gostovanje tenorista Agi. Dariana Ljubljanska drama. Prihodnja prem«sra bo delo pisatelja Bruna Franka »Vihar v čaši vode«. Sodobna komedija, polna duhovitih strelic na današnje razmere. Solidna igra z literarno vrednostjo Delo je prevedel in ga režira Fran Lipah.
Ljubljanska opera Opozarjamo *bonei-te B, da bodo imeü v torek Wolf-Ferrari-jeve »Štiri grobjane«. — Občinstvo opozarjamo na drugo gostovanje Ada Dariana v četrtek v Verdijevi operi »Rigoletto«. Ado Darian, ki je dosegel s svojim gostovanjem v opereti »Dežela smehljaja« najlepši uspeh, se predstavi občinstvu kot vojvoda Mantuanski. v partiji, ki daje pevcu možnost, da razvije vso igralsko in pevsko znanje. — V operi pripravljata dirigent Niko Stritof in Golovin Odakovo delo »Dorica pleše«, katerega premiera bo v doglednem času. — Ravnatelj Polič m režiser Primožič sta naitudirala Zando-naievo opero ».Francesca da Rimini« Premiera bo najbrže okrog 22 L m. — 16. t m. pride v Ljubljano znameniti nemški režiser Hagemann, ki bo režiral Strausso-vo opereto »Netopir« z Gjungjenčevo, Gostičem in Franclom v glavnih viogah.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj cašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vremenski oregled
Splošni vremenski pregled 6 januarja
Evropa: Ciklon nad Srednjo in Južno Evropo Visok pritisk v drugih delih Evrope Oblačno z dežjem na zapadu s s «e-gom v Srednji in lužni Evropi Največji mraz v evropski Rusiji in Poljski.
Jugoslavija: Oblačno povsod sneg v sredini države, na vzhodu in na 'ngu. Temperatura je malo padla v vsej državi. Minimum: Kalinovik —15, maksimum: Hercegnovi +7.
Vrnmans^
Vremenska napoved za danes: Pretežn« oblačno mestoma de" '-'hodni veter iz premcnljive moči.
Tradicija In revolucija
v politiki
V soboto zvečer je v društvu „Soči" o tej zanimivi snovi predaval g. dr. Stanko Jug
Ljubljana, 6. januarja.
Društvo »Soča« je sinoči nadaljevalo svoj letošnji ciklus predavanj. Na govorniškem oaru je nastopil g. dr. Stanko Jug, ki ga je poslušalcem preustavii g. Stiiigoj, agiini preüseünik predavateljskega odbora. Predavatelj je imel za snov tradicijo in revolucijo v politiki ter je v zgodovinski prospettivi razčlenjeval današnje politično vrenje m naše gospodarske težave.
Ni težko opaziu, aa živimo v času velikega vrenja in presnavljanja. Stare častitljive tradicije se rušijo v borbi s stremljenji, ki bi hotela namesto tradicije postaviti nekaj boljšega in popolnejšega. To borbo proti tradiciji z namenom, uvesti na njeno mesto neka popolnejšega, imenuje predavatelj revolucijo.
Niso pa pojavi, ki jih danes opažamo, ničesar novega, ker se v življenju skoro vse ponavlja. In če pogledamo v zgodovino, dobimo odgovor na marsikaterega današnjih pojavov Napredek v človeškem življenju urejujeta namreč dve veliki načeli: načele svobodnega razvoja, borbe za obstoj in svobodnega tekmovanja in pa načelo izločenja borbe za obstanek in organizacija skupnega boja za kritje Človeških potreb Tako obstaja človeški razvoj zdaj iz ustanavljanja organizacije in ustvarjanja do podrobnosti urejenega življenja, kar ima za posledico utesnitev svobode, cen-
tralizirano vodstvo in krepitev avtoritete. Nato pa prav nasprotno v odpr%vi nepotrebnega, če ne celo kvarnega vmešavanja države v svobodno delovanje človekovo in v obnovi svobodnega tekmovanja. Zgodovina niha med dobami, v katerih prevladujejo individualizem, cepljenje sil in pa univerzalizem, kolektivna ureditev in avtoritarno vodstvo.
Sgodni srednji vek je bil doba univerzalizma, katerega zamenja individualizem fevdalizma, dokler prosvitljeni absolutizem ne stre teh tendenc cepljenja in ustvari enotno kraljevo oblast, ki združi v sebi vse pravice in prerogative. Z zmago francoske revolucije se obrne tehtnica spet na nasprotno stran in 19. vek Je bil doba čistega individualizma in liberalizma, ki je v teku enega stoletja i spremenil vse politično in gospodarsko obličje Evrope.
Toda tudi ta razvoj je zdaj zašel v zagato in podoba je, da si človeštvo spet išče nova pota, kjer naj bi se v sinteza obeh načel individualizma in univerzalizma našla za človeštvo sprejemljiva rešitev in izhod iz današnjih hudih dni.
Predavanje je bilo poljudno znanstveno, tako da so mu vsi poslušalci z lahkoto sledili ter predavatelja ob koncu nagradili s toplim aplavzom. Posebej pa se mu je še . zahvalil odbornik »Soče« upokojeni šolski j nadzornik g. Urbančič.
©IsSlC® kronik©
Ljubljana, 6. januarja.
Pravoslavni božič
Na naše sv. Tri kralje pade pravoslavni badnjak Kakor je že stari običaj, so dopoldne odšli vojaki tukajšnjih vojašnic in civilisti dopoldne v gozd, da nasekajo bad-njake za popoldansko proslavo. Z okrašenimi badnjaki so ee nato spet vračali ? mesto na vozovih-
Opoidne pa je krenil iz vojašnic skozi mesto do!? in Düster sprevod s trobentači na čelu■ Trobentačem so sledili konjeniki, oficirji, podoficirji in vojaki, za njimi pa vrsta okrašenih voz- Šli so pred stanovanje komandanta dravske divizije generala Cu-kavča v Gledališki ulici, kjer so se mu poklonili in mu žeieli čestit božič. Obenem eo mu izročili badniak. Komandantova eo-prosa ie nato pocostila oficirje, podofieirje in voiake Po pogostitvi je voiaštvo odšlo ▼ voia*n;ee. Komandant badn»aka ie vsakemu komandantu polka ;zroči] badniak in ko ta 7.p.ninnolai v o<rniu. ie stopil komandant pred zbrane voiake in jih nagovoril. V vseh voiflSrneab =o h?1i rrtiikf no?oščeni.
Poslovilni večer tečajnikov JasäransSte straže
V soboto zvečer je bil zaključen pomor-sko-propagandni tečaj Jadranske straže v Ljubljani, ki se je začel v sredo na trgovski akademiji in ki se ga je udeležilo okrog 160 učiteljev in učiteljic in več srednješolskih profesorjev in dijakov.
Večer je otvoril načelnik prosvetnega oddelka banske uprave profesor Jos. Breznik. se tečajniom zahvalil za njihovo štiridnevno požrtvovalnost in jih izpodbujal k nadaljnjemu širjenju ideje JS po deželi in po šolah. Kot drugi se je oglasil k besedi učitelj Lapajne iz Cerkelj, ki je v ognjevitem govoru naglašal važnost JS in nje
pomen. V zanosnem govoru je nato opisal lepoto našega morja in naših pomorskih krajev g. dr. Rnbič iz Splita in izrazil željo, da bi ta tečaj rodil stoteren sad. V zaključku govora je omenil, da bodo najboljši tečajniki poklicani v pomorsko propagandni tečaj, ki ga priredi izvršni odbor JS letos poleti v Splitu.
V imenu tečajnikov se je zahvalila prirediteljem in predavateljem gdč. Rabičeva iz Mojstrane. Prav tako učitelja gg. Luznar in Jankovič. Naposled sta pa še izprego-vorila v imenu krajevne organizacije JS generalni tajnik TPD g. Pogačnik in tajnik učitelj g. Viktor Pirnat.
Slavistično društvo
2e od svetovne vojne sem se je čutila leto za letom vedno nujnejša potreba organizacije, ki naj bi družila vse srednješolske učitelje narodnega jezika, ki naj bi v šolstvu in kulturnem življenju reševala strokovna vprašanja in ki naj bi bila živa vez med šolo in univerzo, to je ono ustanovo, iz katere so profesorji izšli in ki jim je dala izobrazbo, da jo poneso v kulturno last narodu Stroka se razvija, razmere pa so take, da se profesor v praksi čedalje bolj odmika od univerze in, kar je najhujše, tudi od svoje stroke, ker marsikdo nima priložnosti in sredstev, da bi se. sam izobraževal dalje in tako korakal vzporedno z razvojem. Da se obvarujejo takega odmikanja, ki drži samo v okostenelost in filistr-stvo, ki sta sovražnika napredku nas vseh, naše šole, našega naroda in države, se je v prostorih Slovenske Matice ob obilni udeležbi vršil ustanovni občni zbor strokovne organizacije. Slavističnega društva. Za predsednika je bil soglasno izvoljen univerzitetni profesor in dekan filozofske fakultete g. dr. Rajko Nahtigal. v odbor pa so izbrani profesorji gg.: dr. Rudolf Kola-
rič, Ivan Kolar, Stanko Bunc, Vida Vriov-
čeva, dr. Silva Trdinova in dr. France Tomšič, za preglednika pa dr. Mirko Rupel in dr. Alojz Türk.
Tako imajo poleg klasičnih filologov,
zemljepiscev, zgodovinarjev, prirodoslovcev in celo telovadnih učiteljev tudi slavisti svoje društvo, svoj organ pa začasno v »Akademskem vestniku«.
Obrtniki za onemogle tovariše in svoj naraščaj
Sinoči se je vršil v Kazim tradicionalni in v vseh slojih prebivalstva priljubljeni obrtniški ples. 11. po številu. Ze ob 20. se je pričela polniti dvorana, ki je bila kmalu nabita polna. Med obiskovalci nismo videli le obrtnikov z njihovimi družinami, nego se je njihovemu vabilu odzvala tudi optala naša javnost v velikem številu in jim tako pokazala svojo naklonjenost, a njihovemu delu priznanje. Med posetniki smo opazili tudi odlične zastopnike ljubljanske javnosti.
Zabava se je razvijala v prav prisrčnem razpoloženju, za kar je skrbela dobra godba, a tudi plesni učitelj g. Cerne, ki ie vo- i dil ples. V ličnih paviljončkih so obrtniške dame prodajale cvetje in robčke, vse v korist onemoglih in nepreskrbljenih obitni-kov kakor tudi obrtniškega naročata. ki smo mu zarad: njegove pomemb.iosij v našem nar.d' im gospodarstvu di'ini posvečati največ»o pažnjo. Prireditev j^itueia še pi\«cbn»' :•« i.imivost: volitev icra'jic ro^ čkov Ri bčki, ki so jih prodajali, jo imjti okusne s'Iki obrtniškega orodja ali pa b dc'kov Oi'cih spretnih obrtnikov. Za kr* jiri t-'K'ko sta bili izvoljeni gd*~ D' rs Za'a, eva ir. gdč Ida Igli*iva
Predsednik obrtnega odseka Zbor ucc za TOl g. Josip Rebek je naglasi!, da XI. obrtniški ples za onemogle obrtnike in obrtniški naraščaj ni bil predvsem namenjen zabavi, nego mu je bil glavni smoter, p«.2i veti naše družabno življenje in dati obrtnikom izpodbudo za stanovsko društveno življenje. S prireditvami naša javnost tudi pospešuje trgovinski in obrtni promet, ki ga je gospodarska depresija najhuje zadela in ki je zaradi tega tudi najbolj potreben pomoči vse naše javnosti. Lepe obleke na tej zanimivi prireditvi so poazale, da se naše krojačice in krojači lahko kosajo s tujim modnimi saloni. Paviljončki v našem domačem slogu pa so pokazali, da obrtniki nočejo izvrševati svojega dela zgolj ša-blonsko, nego mu hočejo dati tudi individualno noto — umetno obrtno. Tudi okusna reklama na robčkih je pričala, da naši obrtniki počasi spoznavajo ogromno pomembnost sodobne reklame.
Zbirka, ki jo je vodil eel odbor organi-taeije s predsednikom dr. Klepcem in tajnikom Gregoričetu in ko jo je v podrobnem izvršil socialni odsek, je dosegla letoé v resnlei prav lep uspeh- Obdarovanih je bilo 65 družin in vsaka gospodinja je prejela lep in bogat dar: v vsakem zavitku je bilo po 5 ks bele moke. 1 k« koruzne, 1 ks sladkorja. 2 ks makaronov. 1 Jtruca kruha, nekatere družine so prejele tudi nekaj suheca mesa. starim ženicam pa so pridelali 5e malo k«ve in eikorije. Po možnosti so potrebn5 dobili tudi po par čevljev in nekaj manufakture- «Prireditelji pa seveda tudi malčkov niso porabili in eo ta wakoear privreli nekai sladkorja Gdč. Petanov« se je funkriinn«»rjem JNTS v rrnv prfarfn'h besedah zahvalila za darila. Za nm<»tnlsko J«nn ?zvf»d<*no orired'tpv Ptn mno-m potrudili ui"telj?ei ge. Gregorjeva in St»»b!ja?f»va Posebne?« pondarks je potrebno dejstvo, da «o bile obdarovane
samo resnično potrebne družine, ki po navadi sicer ne tècejo podpor okroa razn.h «ocialuib ustanov.
Lepa mladinska prireditev „Tafesra"
Danes dopoldne je priredilo društvo »Tabor« v dvorani Delavske zbornice -jfošljeve pravljično igro »Dve Marički«. Igrali so sami otroci članov pod režijo g. Figarja. ki je imel vlogo kralja. Okusna scenerija je poleg prisrčne igre zadovoljila dvorano, nabito polno malčkov s starši. Zahvala, da so malčki lepo podali svoje vloge, gre neumornemu trudu režiserja g. Figarja.
Nesreča pri negonetu
Pri nogometu na Stadionu se je ponesrečil brezposelni čevljarski pomočnik Karol Kocijnn. Zlomil si ie nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Maribor
Božičnica na Poljanah
S praznikom av. Treh kraljev se prav za prav zaključijo božični dnevi in tako ne anieuio šteti za zamudo, če je organizacija JNS za poljanski okraj včeraj popoldne priredila lepo pripravljeno in bogato založeno božičnico za siromašne družine svojega okraja- V prav lepo okrašeni telovadnici II. državne realne gimnazije, ki jo je dal v ta namen na razpolago direktor Pavl;Č, so ae polea obdarovanih družin, predvsem mamic in otrok, zbrali k svečanosti tudi predsednik mestne občine dr. Puc, mestna svetnika Rupnik in Cotar in predsednik
Maribor, 6. januarja.
Otvoritev tezenskega postajališča
Davna želja prebivalstva je izpolnjena. Dvajset let že poteka, odkar je bila za-iskrila v vrstah tezenskih prebivalcev želja, ki ni mirovala, dokler ae ni uresničila. Ze leta 1913. se je napravila prva zbirka za postajališče. Tedaj je bilo Terno majhna predmestna vaa. Po vojni se je razvilo v izrazito industrijsko naselbino. Z današnjim dnem so kronana prizadevanja obeh pripravljalnih odborov z g. Tomažičem in pozneje pobreškim županom g. Matijo Volkom na čelu. Danes sta bili slovesna otvoritev in blagoslovitev novega tezenskega postajališča. Zasluga, da se je mogel načrt izvršiti, pa gre tudi številnim podpornikom z narodnim poslancem g. Krejčijem, «reškim načelnikom g. Milanom Makarjera in mestnim predsednikom dr. Lipoldom na čelu. Mariborska mestna občina je napeljala zastonj električno razsvetljavo in vodovod, kar znaša skupaj preko 40.000 Din.
K otvoritvi se je zbrala velika množica ljudL Na Teznem je bilo vse v zastavah. Novo postajališče, okusno okrašeno, je pričakovalo prvi vlak, ki se je ustavil na novem postajališču ob 9.06, prihajajoč iz Ljubljane Tudi odlični predstavniki mariborskega življenja so prišli. Pozdravil jih je prvi predsednik pripravljalnega odbora g. Tomažič, uradnik Mestne hranilnice. Navzočni so bili med drugimi mestni predsednik g. dr. Lipoid, sreski načelnik g. Milan Makar kot zastopnik banske uprave, narodna poslanca gg. dr. Pivko in Krejči, poročnik g. Vukoman Pušela kot zastopnik mestnega poveljnika, policijski komisar g. Kos, šef mariborske progovne sekcije g. inž. Hinterlechner, šef prometne službe g. Kovačič, šef. mariborske postaje g. Perme, šef tezenske premikalne postaje g. Flor-| jančič, celotni odbor za gradnjo postajališča s pobreškim predsednikom g. Volkom , na čelu in številni občinski odborniki po-' breške in studenške občine. Tujsko-promet-i no zvezo je zastopa) ravnatelj g. Loos.
organizacije JNS dr- Klepec, ki ie zbrano s prvim vlakom g« pripeljali zastop-
družbo na kratko pozdravil in voščil materam in otrokom, ki so prijeli darila, sreC-
niki ljubljanske železniške direkcije načelnik gradbenega oddelka g. inž. Vladimir
■ ,	g 4 uvii ck m m f mé • v mul
no novo leto- Lumbarjev kvartet je nato	i 2akič g^t^ ^ Drago Leskovšek in g.
zapel božično pesem, da se je po dusab	j dr Dekleva Xakoj ^ postanku vlaka je
razlilo prav praznično razpoloženje, na o	vse navzočne prisrčno pozdravu predsednik je zapel še dekliški zbor. Maiben fantek je
prav pogumno izdeklamiral lepo prigodni-co. nakar je sledila živa slika, ki je zbudila najlepše občudovanje: majhna, belo
oblečena deklica je na vozičku pripeljala , knez0škof imel lep nagovor. K zaključ-danla siromašnim. Mestn, svetnik Cotar je | *u ^^ tople ^^ ^^ ^ ^
pripravljalnega odbora pobreški župan g. Matija Volk in nato prosil g. knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, da Izvrši blagoslovitev novega postajališča. Pred obredom je
še izpregovoril nekaj razdeljevanje daril-
besed in sledilo je
MONI «MENTALNI VELEFILM
V NARAVNIH BARVAH
Film, ki ga mora vsak videti
/ e 1 e d e 1 o kakoršnega Ljubljana še ni videla
UZEJ ŽIVIH LUTK
Predstave ob 4., 7JL5 in 9.15 uri zvečer. — Vstopnice si oskrbite v predprodaji od 11.—Vfel3.
ELITNI
KINO
Telefon 21-24
MATICA
ki so pripomogli k uresničenju davne želje. Nato je blagoslovil najprej kraj, potem postajališče in nato progo. V toplih besedah se je zahvalil g. knezoškofu g. Volk. Zbrani predstavniki in ljudstvo so počakali še na prihod prvega vlaka iz Maribora. — Pri Achtigu je bila potem prisrčna maia južina.
Mariborski pravoslavni verniki
so obhajali danes svoj badnjak s tradicionalnim pestrim obhodom po mariborskih ulicah k Trem ribnikom. Obhod je zbujal ■ svojo pestrostjo in slikovitostjo zanimanje mariborskega prebivalstva. V sprevodu so bili oficirji, vojaki in civilni pravoslavni verniki.
Pave! PoHanšek-
Smrek®
Imam to smolo, da na svojih potih mnogokrat zajdem tja, kamor nisem povab'jen ne dobrodošel. In dano mi je, da čujem časih besede, ki jih drugi ne
čujejo.
Bilo j« v jutru zadnj-ega dne pred božičem. V zelo ranem jutru, komaj uro po polnoči. $>el sem iz kavarne s samoto in puščobo v srcu. megla ie ležala ne ene zvezde ni bilo na nebu. In tudi človeka nisem srečal. Pač: ko natančno pogledam, onkraj vremenske hišice v dve črni gubi. v starikav očetov plašč zavit čepi kmečki fantič. Varuje božična drevesca, ki so že štirinajst dni na prodaj. Varui-e tih. čeprav ni strahu da bi üh kdo ukradel. Ali pa nima kam drugam položiti glave. V sanjah m v mrazu je prevzdihnil. zato sem ga opazil
Bog. tako dolgo se že vleče adventni čas ;n jaz ga še nisem zaznal. Prav bo. semč si velel, če stopiš med božična drevesca Olei. kakšen velik gaj rh je ostal Ves Kongresni trg iih je no!n in še obrana ale,:a Zve7de poleg 2e štirinajst dn; «.n na r>rodaj. le kdo bo vse to nokuni'! Prisluhnem — čuj. spet sem priča eneea tistih pogovorov, ki jih dnTf; ne čuieto.
Tiho. tako nežno, kakor dekletce, ki šp v ne hodi. ie vzd!hnila m^'cena č'sto majcena smrečica: »Zeb*3 m» «
^»vda, za nf>t vrš^čev v<*č:a v:tkr rasla že 'zkušena se je skoro materinsko odzvala: »Kaj te ne bi zeblo, si-
rotica. Tu stojiš na ledeno mrzlem tlaku. ko bi komaj bilo, da bi še pet let rasla na mehkem in toplem mahov.iu pod Krimom.«
»Res je, sestra,« je tedajci v žametnem altu pritrdila košata hoj-ka. »Rej» je še meni hudo. ko vidim tole otročad v naši družbi. V naš:h krajih onkraj Dobriiuj je takisto trda za božjake. toda takšnega bomesra vejičevja vendar niso pobrali za božič.«
»Ho.« je na lepem vzrojil nekdo čisto tam zadaj. Bil je bor. kakšnih sedem let star bor Le sam Bog vedi, kako je on prišel v to družbo, v gai bož;čnih drevesc na Kongresnem trgu. I. saj je bilo očitno na prvi pogled: mso ga namenili. da bi s'užil najsvetejšemu prazniku. roistvu Gospodovemu, in da b; delal veselie otrokom kakšne ljubljanske gosooske družine. Kar tako je menda z drugimi zašel na trg iti je gospodar še!e tu orevidel zmoto pa ga ie položil ob ograjo, da ne bi delal sramote in zdrahe
»Ho,« se je grenko porogal bor 'n se
vzravnal, ko'ikor se je lačen in uporen še mogel zravnati. »Ali n; bedasto in prebedasto izgub^ati besede o usnrlje-niu? To so samo čenče za vas za bab niče Kar nogleite okrog: od vsepovsod. do koder moreš v enem dnevu i ? Unb'iane r>p? ? vozom od vsepovsod 'p ta dr"*ba ma^rt'h fn ve?: k:h Pa ka orav'm ve!'k;hf AJ' n!str vsi skuna- ^t vas je smrek in hojk sama otročad?«
»No, no,« se je malo vzbohotila <k>-
brunjska lepotica.
»Le malo bistrejše poglej, ti škiljasti bor,« ga je kar odkrito užaljena zbodla smreka izpod Toškega čela.
»Kaj?« se je skušal še bolj vzravnati bor in kar hripav je postajal. »Kaj. še nosove boste vihale! Ne rečem, neka* malega vas je že izpodr°canih. toda vse drugo je še sama smrkava, hočem reči smolasta drobn;ad In zakaj. m.i povejte. >e zakaj so vas toliko privlekli v L;ubljano kar takole očitno na sejem?«
»U. tepec! Se vpraša, zakai,« ie takoj imela besedo na jeziku košata hoj-ka »Da boš vedel: zato da bomo pri gospodi leDO in toplo postavljene, v sobi okrašene kakor neveste in da bodo otrokom Hca žarela na sveti v^čer. ko na nas zažge^o vse sorte lučke, tudi fakšne ki same zvezde meček) Tedai da boš vedel, zato smo v mestu, da ori ensDndi ostanemo.«
»Hahaha,« se ie ho*e1 zakrohotat» bor. Pa ga ie malo t>o*i'il kašelj, zaradi nreh'ada v zadn'ih noč^h In že je tud1' dobruniska zalka ier'kavo ooseg'a vmes: »Kaj p? ve takle kmečki Stor o gospodi in o Liublian'!«
Tega je b;V) boru nreveč. Samo malo je r>o?ieda! okrog če ni kje stražnika v Ljubljani, potem je pa zače! levite brati:
»Tak vas ni sram, mrcine revne, da še tega ne veste, kai se bo z vanr *«rod'V>! Seveda vas bodo nač'čkali in nal'čka|i s cukrom nosu", s samim 9Žn;vim' ''prvinami navlekli . o t^ te za va* kar ?m°n:tnn Kai ofi po tem? Kar bodo navlekli na vas. vse
bodo počasi spet strgali, sneli in obrali, le verjemite. In nazadnje: še peči vam ne bodo privoščili, tja kam na dvorišče vas bodo zavrgli!«
Smrečica je zajokala: »Mene pa menda še okrasili ne bodo. kar tako me bodo zavrgli...«
»Seveda te bodo zavrgli,« je neusmiljeno bleknil bor. »Le zakaj — vprašujem — le zakaj so vas takšno jato semkaj privlekli!«
»Kriza je pa gospodarji niso izbirah',« je ooh'evneje odgovorila hojka.
»Kaj kriza!« je vzrojil bor. »Zakaj sploh vlačijo takšno mladost na prodaj. Prekleto takšna je pamet in usmiljenje: kadar se hoče človek najbolj razveseliti. takrat najrajši seže po mladem Jaz. kmečki štor. vam povem kar smo lani okrog božiča v pratik* bra'i: Nek'e daleč ie dežela Astrahan fn tam že breüm materam-ovcam ja-genica 'emlico. da oo'em kožo stro-jijo za žensko modo V svetem p?smu se bere. kako je Herodež dal otroč;če moriti ker se je enega samega majhnega kral'a zbal In iagen'ca !n kozličke so ž* od stare zaveza na "»re i morili in Mh ko'jeio še danes Za bo?:č pa — *ako'e — Dosekaio m'ado «mrečie — in kà' bo iz vs*ea te^a"3 Kar je b'lo najlepšega 'e že šlo Danes bodo samo še revež: kupovali, poooldne pa mora trr b'ti nra /,en ..«
Neka' časa je bilo vse tiho. Zgale so borove b?spde.
»AH liub Bog.« ie vzd'hnf'a ho:ka In nič več n- b!,a n" košara ne oho'a »Saj s teHni 'inb' hr*t v Hosnodu, ni nič
-Jrn «r^ r - i- -> Vo r j nami.«
' n* smr,m dan se vs*-kako stvari stoje. Mi
Starokatoliška cerkvena občina
je imela danes dopoldne v dvorani Narodnega doma občni zbor. O delovanju je ;x>-ročal staro katoliški duhovnik g. Franc Regula. Nato se je izpopolnil dosedanji odbor, ki mu predseduje g. Tone Hren.
Dve nesreči
V	Tomanovi ulici je padel 881etni zasebnik Franc Strnad in si pri padcu stri desnico. V Židovski ulici 12 je spodrsnilo 67-letni zasebnici Ivani TremeljevL Pri padcu si je zlomila desno nogo nad kolenom.
Življenje si je hotela vzeti
211etna posestnikova hči Milka K. od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Oskrbela si je neki strup in ga zaužila. Domači so jo nezavestno našli in jo po zdravnikovem nasvetu prepeljali v mariborsko splošno bol-n ionico
Rokovnjaška zalega,
ld v zadnjem času vznemirja Maribor, se je v noči na danes nepričakovano pojavila na drugem koncu mesta, in sicer v Kopališki ulici 4. Vdrli so v klet in odnesli razno blago.
Racija na nočne ptice
V	noči na danes je policija po dobljenih informacijah izvršila temeljito racijo na nočne ptice po raznih mariborskih lokalih in ulicah. Plen ni bil najmanjši: šest jih je romalo v Ključavničarsko 2.
Začetek pravoslavnih božičnih praznikov v prestolnici
Beograd, 6. januarja.
Danes je prvi dan pravoslavnih praznikov. Ves Beograd je bil v znamenju bad-njaka. Vojaštvo beograjske garnizije je odšlo po badnjake (božična drevesa) na Košutnjak. Poseben oddelek, v katerem so bile zastopane vse edinice beograjske gLi-nizije in vse vrste orožja jugoslovenske vojske, je pod vodstvom konjenice kraljeve garde pripeljal badnjak na dvor. kjer ga je po starem o čaju osebno prevzel Nj. Vel. kralj. Na dvoru sta se zglasila tudi predsednik senata dr. Tomašič in predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi ter sta v imenu Narodnega predstavništva žela NJ. Vel. kralju in vsej kraljevi rodbini prijetne božične praznike in srečno novo leto, Nj. Vel. kraljici materi pa še poseh«* čestitala k njenemu rojstnemu dnevu.
Vajenski dom priredi drevi ob 19. pod okriljem ZKD predavanje o postanku nase države. Predaval bo g. Vekoslav Bučar.
Opozarjamo na nocojšnji koncert Za-grebikega kvarteta, ki bo ob 20. v dvorani kins Ljubljanskega dvora na povabilo Ze-lezničarskega glasbenega društva »Sloge«. Zagrebški kvartet si je vzadnjih letih osvojil koncertno publiko skoro vse Srednje Evrope. Z velikim uspehom je nastopil na Češkoslovaškem in Nemčiji in tudi v Italiji. V naši državi je splošno znan in tudi priznan kot eno najboljših komornih združenj. Pro-
fjram je zelo interesanten. Cene sedežem ze-o nizke. Obisk najtopleje priporočamo. Začetek točno ob 20. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
bori nismo vajeni padati kar takole ... zavoljo božička, zavoljo gospode. Kakor sem mlad. že nekajkrat sem se z burjo spreje lin poleti je treščilo naravnost v mojega očeta. Nas puste gospodarji. da rastemo počasi, vzdržno in hrabro, šele ko pridejo leta in smo vzdržali na skopi zemlji, ob burji in streli, šele tedai nam zapoje sekira.«
»Pa kako, da so tebe tako mladega pobrali?« Spet jezikavo hitro povzame hojka.
»Vidiš, jaz sem pa žrtev pomote in nevednosti. Prišel je skupl.ievalec božičnih drevesc, ki ne loči gobe od štora ne smreke od bora. in je zaznamoval tudi mene. Kaj takega se dandanašnji rado primeri. Nai bo Krasili me res ne bodo za božič, ali tudi na dvorišče me ne bodo zavrgli. Veselo bom zgorel.«
Daleč, o kako daleč nekje od vzhoda je morda že tipala zarja zimskega jutra, toda Ljublana je bila še za dolge ure vsa pogreznjena v spanje, v mrak in mezlo.
Tam pred univerzo se je počasi pre-stoir1 s^ražnk
V nekaterih zvonik;h ie zaklenkalo, na-T*re' txvasi oofem kleDetavo.
»Pa $e ma'o zasn'mo.« ie reke' bor. se nasTr' na/a1 na osraio 'n zadremal.
»Zeeebe me « ;e ka^or dmenček ;ečala smrečica, Nikdo več je ni poslušal
Opo'dne sem še' spef tam m;mo Ves ?ai. kar ea ie b?V> osta io so b'M raz-se^ali v	P^^vkar s^ na'ovorih
dvq vrt?a H'drant' <?n hr'7gaW ;n *:ctiV t-ta ji ìp V1 not^tr» Knnoresn1 reg ve<; 'e^ n ?iadek za prazn'k rojstva Gospodovega.
sitnem
V Bruslju pripravljajo svetovno razstavo
. ...........————————————— i urnim imi t
T belgijski prestolnici pripravljajo svetovno «ustavo, » katero Je že vse aranžirano. Slika nam kaže imposanten vhod na razstavišče
» ___ __
Novi «rcrverner Katalonije

Angleži gostijo posaarske otroke
Angleški vojaki iz Essena, ki so stacionlrani v bližini Neunkirehna pri Sarrebraeko,
gostijo mlade Posaaree z vojaško Joto
Nov most v San Francisco
V San Francisco se pripravljajo na gradnjo novega mosta, Id bo vezal mestno pristanišče z Oaklandom. Preden začnejo z deli za pravi most, pa se morali zgraditi
ogromen jez
illllli^
„Jutrove" male oglase,
" ki imajgo vedno uspeh!
I. IW to E. Petrov:
V znamenju rib in Merkurja
Ivan Antonovič Filipikov, sotrudnik v merosodnem uradu, je zelo ljubil svojo pisarno. Mr-ep-enel je celo po tem, da bi merosodnemu uradu bila poverjena najvišja vlada v državi. Neznansko mu je bil všeč urad, red v n,em, lesketajoče se uteži, metri in litri, da je že sam pogled na vse to govoril o strogosti m delavnosti.
S takimi prijetnimi mislimi se je nekoč državljan Filipikov sprehajal po mestu. Prišel je do živahnega križišča in zagledal lepak z napisom: Ko greš čez ulico, se ozri na obe strani. Zaradi večjega poudarka je bil na lepaku naslikan stražnik s smehlja em manekena in z rdečo paličico v roki.
Ivan Antonovič ie resno pogledal proti zapadu Naro proti vzhodu Z očesom je kratko ošinil tud' iug in se na-pos'ed obrnil Droti severu. Tu je pred trgovino z učnimi pripomočki, v katere izložb' so si veselo stiskali roke okostnjak'. zagledal fanta, ki mu je na rami sede'a papiga.
»Državljan.« ie z dolgočasnim glasom govoril fant, »ameriška papiga-čarovni-
ca Gavrjuška razkriva skrivnosti preteklosti. sedanjosti in prihodnjosti. Kuverta s srečo devet kopijk!«
Papiga-čarovnica je srepo gledala Fi-tipikova.
»Poskusil bi vsaj za šalo,« si je dejal Ivan Antonovič. Cez trenutek mu je sel sreče že stisnil v roko rožnato kuverto. Ivan Antonovič si je nataknil naočnike in vzel iz ovitka napoved svoje usode.
»Rodili ste se,« je čital, »v znamenju rib in Merkurja. Mnogo ste prestali od udarcev usode, toda ne izgubljajte poguma. Usoda vam bo naklonjena. Sko-ro prejmete prijetno obvestilo. Sreča in ugodnosti padajo na vaš delež. Dobili boste veliko posestvo, ki vam bo prinašalo lepe dohodke. Prorok vam napoveduje, da bo vaše življenje veriga srečnih dir «
»Prorok 1« je deial zadovoljno Filipikov. »Prorok! Moje življenje bo veriga srečnih dni. Kmalu prejmem prijftno obvestilo.« Šivajoč od smeha Ivan Antonovič ozrl v izložbo z učnimi pripomočki. kjer so v vrstah stale konjske lobanje in se odzibal proti domu.
»Slišiš. Nežika,« je dejal ženi, »naie življenje bo veriga srečo Si dni.«
Ptice selivke se ravnajo po mesecu
Odhod in prinod uasin selivk se v rii m« Ione vsako leto v drugem času in se premakne po času dostikrat za več tednov. Navadno se zdi, da je vreme vzrok temu. Ko pa so jeli sistematično opazovati in raziskovati ta pojav, so prišli na misel, da bi mesec utegnil vplivati na to. Dolgoletna opazovan ia po mnogih deželah so res ugotovila, da so tiste selivke, ki letijo na jesen in pomladi tudi ponoči, odvisne od mesečine. Čas njihovega odhoda in prihoda mora biti bolj ali manj v zvezi z luninimi izpreme-njami. Noči med prvim in zadnjim krajcem so za selitev najugodnejše. In odhod in prihod ptic se v resnici zgodi največ v tem času, kakor so ugotovili. Potemtakem ne vplivajo v prvi vrsti vremenske prilike na selitev ptic, temveč zadržuje ptice manjkajoča mesečina. Vreme samo po sebi pride šele v drugi vrsti v poštev.
Slovar barv
Savni kemik Ostwald je s svojimi barvnimi tablami ustvaril znanstveno osnovo in poimenovanje barvnih odtenkov. Do dobrega pa je to nalogo rešil odbor za barve, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen na Angleškem in je pravkar izdal slovar glavnih barv v dveh knjigah. V eni je opisanih 220 barv, ki so na svilenih trakovih sestavljene, imenovane in numerirane. Drugi del vsebuje zgodovino vsake barve. Kako potrebno je to znanstveno poimenovanje, se vidi že iz dejstva, da ima n. pr. ruščina za rjavo barvo in njene odtenke šest različnih izrazov. Novi slovar razločuje tri vrste barvnih imen. 1. Taka, ki se izvajajo iz obstoječih stvari kakor n. pr. wedgwoodska modra barva, imenovana po lončenih izdelkih wedgwoodskih; 2. barve, ki se imenujejo po prigodnih predmetih, n. pr. rubin, makov cvet, srnina koža. Najtežja pa je bila za osnovanje slovarja tretja vrsta, kajti po tradiciji so barve počasi skoro vse izgubile svoj prvotni pomen. Okus raznih človeških generacij je zbral pod nebesno modrino kakih 80, pod belo barvo 60 in pod črno kakih 40 odtenkov raznih barv. Zanimiva je zgodovina barvnih imen. Kraljeva sinja izvira iz 16 stol„ prašno modro prihaja iz francoščine in pomeni barvo v prah stolčenega stekla, ki je po oksidiranem kobaltu postalo sinje. Prav zanimivo so utemeljena imena nekaterih barv. kakor n. pr. mesna barva, ki je barva obraza in rok ljudi anglosaškega plemena. Ta novi angleški barvni slovar bo gotow> veliko pripomogel k ureditvi in jasnosti v preobilici barvnih odtenkov.
Novi ruski poslanik v Parizu
m
Po zadnjih uporih in krvavih nemirih Je Španska vlada imenovala za novega guvernerja Katalonije Manuela Fortele Valladaresa
Županske dolžnosti
Sir Percy Greenway, ki je bil do minulega septembra župan v Londonu, je zdaj. ko ga ne tarejo več uradne skrbi, izračunal, kakšne družabne dolžnosti je moral vršiti za svojega županovanja. Številke, ki jih je tako ugotovil, so njega samega presenetile. Tisoč govorov je moral imeti. Udeležil se je 162 shodov in 157 slavnostnih banketov. Moral je pri 77 sprejemih zastopati občino, se udeležiti 36 svečanih maš in odpreti 20 razstav. Pri 29 športnih prireditvah je moral dati znamenje za začetek in uradno sprejeti 7341 ljudi. Zaradi tega ni čudno, da je svojemu nasledniku želel v pozdravnem govoru močne živce.
Indijanski rod, ki ]e hotel vzgajati Američane
L. 1744. je bila v Lancastru, Pensylva-nia, sklenjena pogodba med vlado ameriške države Virginije in Indijanci. Pri pogajanjih so Američani izrazili željo, da bi Indijanci pošiljali svojo mladino v šole belih. V tej točki so si Indijanci izprosili kratek čas, da si vso reč premislijo. Drugi dan je njih odposlanec prišel k Američanom ter jim izjavil: »Dobro nam je znano, da b« vam pouk naših otrok povzročal mnogo stroškov in truda. Prisrčno se vara zahvaljujemo za vašo ponudbo. Toda, ker ste modri in veste, da ima sleherni narod druge nazore in pojme, nam ne boste šteli v zlo, ako ne soglašamo z vašim predlogom.«
Govornik je nato nekaj časa molčal, potem pa je nadaljeval; »Glejte, Več naših mladih ljudi je že obiskovalo vaše šole v severnih pokrajinah. Ko pa so se vrnili spet k nam, so bili slabi tekači, niso mogli prenašati mraza in glada, niso znali ne graditi koč ne loviti živali. Niso znali ubiti sovražnika, svoj domači jezik so govorili slabo. Zaradi tega niso za rabo niti kot lovci niti kot vojniki niti v zboru. Da vam pa doka-žemo svojo hvaležnost, prosimo, pošljite mlade ljudi iz vašega tabora v našega. Radi bomo skrbeli za njih vzgojo in naredili iz njih možake.«
m

mmmKm
Ruska vlada je poslala v Pariz svojega novega zastopnika. To je poslanik Vladimir Potemkin (na levi). Poleg njega stoji šef protokola francoskega zunanjega ministrstva de Fouquière
Prej ministrski predsednik, zda} jetnik
Bivši predsednik španske vlade A z a n a, Id bo ga zaradi nedavnih krvavih dogodkov v Barceloni prijeli ln zaprli. Zdaj so ga sicer te Izpustili, slika pa nam ga kaže na mo-sttču vojne ladje, kjer je bU pod strogim nadzorstvom
»Zakaj neki veriga?« se je ustrašila žena.
»E, tale prorok tu je dejal tako.« In državljan Filipikov. član mnogih dobro-voljnih društev, je podal svoji ženi. državljanki Filipikovi, ovitek s srečo.
Nežika se ni niti malo začudila, da se je njen dragi mož rodil v znamenju rib in Merkurja Ljubila je Ivana Anto-noviča in ni nikoli dvomila, da se ne bi bil rodil ravno v tem znamenju. Toda kot praktična gospodinja je obrnila svojo pozornost na stavek, obetajoč neposredne gmotne ugodnosti.
»Dobili boste veliko posestvo, ki vam bo prinašalo lepe dobičke. To je dobro,« je dejala Nežika. »Veliko posestvo! Lepi dohodki! Kako prijetno!«
Prav do večera je bilo Ivanu Anto-noviču iz bogve kakšnih razlogov nekako neugodno; pri večerji pa ni več zdržal in je rekel ženi: »Veš. Nežika. meni ni všeč... to se pravi, ne da b' mi ne bilo všeč. vendar ie to n^kam čudo Kakšna »osestva na nai bodo sedai in s kakšnimi dohodki iz njih? Saj so zdai vendar sovjetski časi.«
»Kaj neki govoriš?« se čudi žena. »Jaz sem že davno pozabila na tega proroka. ti pa še vedno besediSÜ o
njem.«
Noč je prebil Filipikov slabo. Cesto je vstajal, pil vodo in pregledoval rožnati listek z napovedjo. Ne, vse je bilo v redu. po novem pravopisu. Ni dvoma, listek je bil tiskan že pod sovjeti.
»Kakšno posestvo neki,« je mrmral. »Morda sovhoz? Dohodki s sovhoza:' Ali bi se opekel! No. to bo lepa veriga srečnih dni. Kar je res, je res.«
Proti jutru pa je imel Ivan Antonovič strašne sanje. Sedel je v progasti suknji in v plemiški čepici na verandi plemiške hiše. Sedel je tam. vedoč, da morajo hišo vsak čas zažgati kmetje. Rdeči plameni so že švigali po psarni tn ko-košnjaku. ko se je Filipikov zbudil.
V merosodnem uradu se je Filipikov počutil grozno. Ni vzdignil glave iznad papirjev in z nikomer se ni razgovar-ial Dva tedna je traialo. preden si je opomogel od pretresa, ki mu ga je po-vzročMa napoved papige Gavrjnške Tako te mei H to so se izpremenile predstave o sreči To. kar ie bilo 1. 1913 še vrhunec sreče, je danes nekai groznega Vk'jub svoiemu novemu pravopisu se ie ororok prav pregrešno zakasnil za časom in prav po nepotrebnem plaši mirne sovjetske državljane.
Velikost človeka se man)Sa od tečaja proti ravniku
Ako ne uvazujemo nekaterih i^jem, lahko razvrstimo narode po velikosti med obema tečajema in ravnikom kakor pišča-li pri orglah. Razlika med Patagonci na jugu Južne Amerike in pritlikavimi poderi v Osrednji Afriki znaša okoli pol metra Na severni polobli so največji Skan-dinavci, ki merijo povprečno 175 cm. Za njimi pridejo Angleži s 173 cm, Nemd a 168, Srednjeevropci s 167, južni Francozi s 163 im Sicilci s 158 cm, ki so prav tako tako veliki kakor Japonci. Bušmani ▼ Afriki merijo samo 143 cm, pritlikavski rod Afcka pa 138 cm. Domnevajo, da je vzrok tega pojava, da teleana velikost pojema, odnosno rase s stopinjami severne, odnoe-no južne širine, način delovanja notranjih izločevalnih organov.
S toploto lahko naredimo vsako «val prej spolno godno in v toplih deželah se zaradi tega spolne žleze prej razvijejo. Spolna žleza pa je nekako nasprotje Seže thymus, ki ureja rast telesa. Potemtakem deluje spolna žleza kot zavora žleze thymus to zmanjšuje rast.
Razne izjeme na videz nasprotujejo temu tolmačenju. Zlasti telesno majhni Eskimi, ki žive na isti severni širini kakor veliki severni Američani, ali visoko rasli Kafri v Somaliji, ki žive ne daleč od pritlikavih afriSkih rodov. Pri tem gre delno za narode, ki so nekoč bivali v drugih deželah ln pri katerih premena, ki jo povzroča podnebje, Se ni dovršena. Delno pa se morajo tudi upoštevati neugodne življenjske razmere blizu tečajev živečih Eskimov, Bušmani so majhni, ker bivajo po nerodovitnih pustinjah. Hote®toti pa so večj4. ker živijo v ugodnejših okotaostih gl eck hrane.
VSAKA DOMAČA KNJIŽNICA mor« imeti tudi sloveči Voeeov roman >Dva človeka«, ki je izšel v lepem slovenskem prevodu. Okusno, moderno, v celo platno vezana in n« finem papirju tiskana knjiga stane 50 Dia, enako vezana a na cenejšem papirju tiskana 34 Din. broširana po Din- Cene so izredno nizke, če pomislimo, da stane knjiga v nemškem originalu 60 do 100 Din. Naročite, da se Vam pošlje položnica- Ko nreime založba denar, odpošlje knjigo- Založba da onemu, ki dobi pet naročnikov in pošlje zanje denar, en izvod zastonj, in sicer tak izvod. za kakršne ie dobil naročnike- Naročila sprejema prijaznosti ur<»d"'S+vo »Domovine«. Knafljeva ulica 5, Ljubiiana.
Iz akvaristovske torbe
Vode pozimi, činklje in piškurji
Zimski mir v prirodt. Solnce pogledava le v presledkih izza zastora megla, ki se dvigajo s tal borovniške kotline, kakor bi pomikala nevidna roka gornji del zastora sem in tja, se nam prikazujejo menjaje se vrhovi Krima, Srobotnika, Ljubljanskega vrha in drugih hribov, da se spet skrijejo za meglicami. Oživljajoča žarka svetloba v višavah, moreča megla na nižavah.
Pred nami je stara Ljubljanica, ki nas zdrami iz zamišljenosti. Bistra je voda in do dna vidimo. Črni strohneli stebli lokvanjev nam štrle nasproti, noseč gnile, rjave, objedene liste, a na nespretnih gibljajih po-edmih mlakarjev in svitkov spoznamo, da je voda že prav hladna. Ko pa prebijemo gladino, da zajamemo z mrežico dobršno količino blata, se lahko prepričamo, da je mrtvilo v vodi le navidezno, kajti potap-niki, kozaki in razne ličinke, pisanci, kores-lji, pupki, žabe in tu in tam kaka činklja nas s svojimi, dasi okorelimi kretnjami po-uče, da so še živi Ko bo pa mraz še malo bolj pritisnil, bodo vse te živalice zaspale in se šele zdramile, ko bo Vesna priplavala v deželo.	_
Ker smo prej govorili o činkljah, bo dobro naglasiti, da je prav zdaj čas za lovljenje, kajti poleti so zelo živahne, bojazljive in se bliskovito izogibajo mreži. Zc svoječasno je bilo omenjeno na tem mestu, da so na Barju razne činklje. Medtem ko ima večina normalne plavuti, jc opaziti pri drugih plavutim podobne krpice od hrbtne, odnosno podrepne do repne plavuti Dr. Karaman piše, da so v Aziji činklje, ki imajo hrbtne in podrepne plavuti spojene z repno plavutjo; imenujejo se Misgurnus anguilli candatus in so gori omenjenim podobne. Glede teh činkelj bo treba pač še ugotoviti, po čem se razlikujejo od navadnih.
V rod činkelj (Cobitidae) spadata tudi polzača in pa brkasta babica. Prej »mo metali vse poizače v en koš. danes pa razlikujemo v Sloveniji ▼ vrsti polzač tri živalce. Prva je navadna polzača (Cobitis tae-nia), druga balkanska polzača (C. balcanica) in tretja po Hecklu in Kneru kačehca (C. elongata). Medtem ko prvi dve ne zrasteta preko 10 cm, zrase kačelica do 15 cm in je razmeroma tanjša kakor prej omenjeni. Prva in tretja imata na korenu repne plavuti črno piko, balkanska je pa brez pike in se razlikuje tudi po risbah na telesu od ostalih dveh. Akvarist, ki se zanima za poizače, jih bo lahko razločil; morda najde še kako posebno vrsto.
Sleherni ljubitelj vodozitja je poklican, da pomaga pri ugotavljanju živalc in rastlin, ki žive v naših vodah. Če se potrudi na univerzo, dobi vedno vsa potrebna pojasnila. Glede vodožitja imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov, specializiranih v poedinih panogah prirodoslovja, ki utegnejo ustreči v vsakem pogledu, a na jugu se bavi dr. Stanko Karaman v Skoplju zlasti z ribami Jugoslavije. Nedavno je izjavil glede piškurjev, da je njih rod ponovno sistematično predelan. Preiskal bo tudi piškurje, poslane mu iz Slovenije, zaradi ugotovitve, kake vrste so v Sloveniji. Zanimivo je, da ve gospod Lichtenberg na Kominu za mesta s piškurjevimi 30 cm dolgimi ličinkami, ki ne pripadajo potočnim, temveč rečnim piškurjem. Znano je, da pride rečni piškur, ki zrase 30 do 50 cm. iz morja v reke. Tu drsti. Ličinke, ki nimajo oči. žive v blatu, a v teku četrtega ali petega leta se preleve v piškurje. Rečne piškurje vidimo le redko. ker so to nočne živali Potočne piškurje, ki zrase jo do 20 cm, vidi vztrajen opazovalec pri drsti nomi adi Z blatom vred zajamemo z mrežo pogosto kako svelčico potočnega piškurja, naši ribiči jih pa love. ker so izvrstna vaba za sulce in druge ro-parice. 5 do 8 cm dolge svelčice. kf fih spusti akvarist v akvarij, se takol zariiejo v blato in samo v nrimern izpraznitve akvarija se prikažeio Krapovcl se bole piškurjev, kajti odrasli (ne svel*ice) se cesto vsesajo na kako bolj leno ribo. Za akvarije niso prikladni.
Polževo je otvorjeno
Včeraj je SK Polž pri Sv. Duhu nad Višnjo goro otvoril nov smučarski dom — Otvoritvenemu slavju je prisostvovalo poleg številnih odličnih zastopnikov okoli 1000
ljudi
Višnja gora, 6. januarja.
K mnogim novejšim smuäkim domovom, ki so zadnja leta pri nas take mogočno razširili smuški sport, se je z današnjo ofi-cielno otvoritvijo pridružil še dom SK Pol-Sa, najmlajšega med našimi športnimi društvi Ni treba, da še pri tej priliki govorimo o domu samem, o tem so prinesli naši dnevniki že več podrobnih poročil, pač pa ponovno poudarjamo. da je na moč vzgledno. kaj zmore mlado športno društvo tudi v enem samem pičlem letu svojega obstoja, kadar ima v svojih vrstah delavce, kakršni so pri SK Polžu. Brez dvoma je, da ga v podjetnosti, iznajdljivosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti v doglednem času ne bo prekosilo katerokoli novo ustanovljeno športno društvo. Ni nobena tajnost, da so večina delavnih odbornikov bivši člani starejših naših športnih društev, koder so si v letih pridobili izkušenj, posebno v organizatornem pogledu. Da pa je bilo vse to veliko delo z izgraditvijo lepega doma dovršeno tako hitro, je pripomogla velika ljubezen odbornikov za lepo zamisel, ki jo je bilo treba prav dobesedno uresničiti iz nič. Prav to pa je vse podžigalo in priganjalo k vztrajnemu delu, kii je z današnjo presrčno slovesnostjo otvoritve dobilo svoje plačilo in priznanje.
Jutranji dolenec, ki je imel priklopljenih več posebnih vagonov za goste, je pripeljal s seboj nekaj sto Ljubljančanov, ki so jim Višnjani in okoličani na železniški postaji priredili lep
sprejem
z mlaji, godbo In gasilci. Z vlakom so se pripeljali številni zastopniki oblasti, državnih in športnih pa tudi vojaških, za blago siovitev doma pa se je pripeljal sam škof dr. Gregor Rozman, ki so mu pri postajnem izhodu priredilii pozdrav z nagovorom in rožami.
Od postaje se je razvil proti mestu
sprevod,
kakršnih je Višnja gora menda še malo doživela. Spredaj so hodili škof z društvenim predsednikom inž Milanom Sukljetom ter litijskim okrajnim načelnikom dr Podbojem, zastopniki JZ.S3, športnih klubov, lokalnih oblasti, uprav n šol, pa duhovščina okoliških fara z dolgim redom gostov, ki se je vil skozi edino cesto vso z zastavami okrašenega mesta mimo razvalin Starega gradu, na katerem je vihrala velika trobojnica,' v breg proti Polževem. V dveh vaseh je mladina z nagovori in rožami pozdravila goste, posebno škofa, ki ga pot sicer ne bi nikdar popeljala v te prijazne dolenjske hribovske vasice.
Polžev dom je bi! ves kakor nališpana nevesta. Med dvema ogromnima mlajema je vihralo sto zastavic, pravtako z doma in govorniškega odra pred njdm. Takoj pv prihodu je škof ob asistenci župnikov bral v stari svetoduški cerkvici mašo, nakar so se vsi gostje zbrali pred domom k otvoritveni slovesnosti, ki jo je prenašala ljubljanska radio postaja.
Otvoritvena slovesnost pred domom se je začela okoli pol 12. Pomembnemu dogodku, ki je bil pripravljen z vso skrbnostjo in veščo propagando, je prisostvovala velika množica ljudi, med njimi številni posetniki iz Ljubljane, največ pa kmetskega ljudstva iz bližnje in daljne okolice Višnje gore. Med odličnimi gosti smo opazili knezoškofa ljubljanskega dr. G. Rozmana, zastopnika banovine načelnika dr. R. Marna, komande dravske divizije kpt. Kapetanoviča, ljubljanske mestne občine dr. Brileja, sreskega načelnika litijskega dr. Podboja, JZSS dr. Pavlina, Josa Gorca in dr. Kmeta, predsednika SPD dr. Pretnarja ter delegate številnih športnih in smučarskih klubov in ustanov
Po blagoslovitvi novega doma, ki jo je izvršil škof dr. Rozman, je imel daljši govor predsednik SK Polža inž. Milan Šuklje, ki je uvodoma pozdravil številne oficielne zastopnike in vse došle goste, nato pa v daljših izvajanjih orisal velik pomen te nove športne in smu carske postojanke za procvit naše lepe Dolenjske. Saj je znana stvar, da je prav Dolenjska v tujsko-prometnem oziru daleč zaostajala za ostalimi predeli dravske banovine, tako da je otvoritev smučarskega doma nad Višnjo goro, v tem prvem smučarskem kotičku Dolenjske, še tem večjega pomena. Mnogo je bilo treba dela in žrtev, toda agilni Polžarji so v kratki dobi srečno izvršili svojo zasnovo in 8 tem dali najlepšo pobudo še ostalim Čas je. da se tudi Dolenjska priključi našemu lepo se razvijajočemu tujskemu prometu. Polževo pa naj bo njena prva privlačna točka — za zimo in poletje Predsednik je nato bežno omenil nekatere zapreke, ki so Polžarjem otežkočale uresničenje načrtov nato pa se je zahvalil raznim podpor nikom in vsem. ki so kakorkoli pripomogli, da je novi dom v rekordnem času zrastel v tako ponosno stavbo H koncu je izra zil željo, naj bi Polževo ne bilo samo dom počitka in veselja, temveč tudi dom izobrazbe in prosvete za naiega kmeta, kateremu ga ie ori poročil v čuvanje kot svojega
Za njim so se nato
s pozdravi in čestitkami razvrstili v govorih številni predstavniki ^blastev in športnih ustanov, ki so vsi «oglašali v sodbi da je SK Polž prekosil vse nade. ki jih je mnogo obetal s svojim agilnim delom na Dolenjskem, in se z otvoritvijo novega doma otvarja tujske mu prometu m procvitu te lepe pokrajine nova koristna doba
Tsko ie v imenu odsotnega namestnika bana dr Pirkmaierja spregovoril pozdrav ne besede s toplimi želiami za bodočnost Polževega načelnik dr. R. Marn. Prav ta-
ko navdušeno in z veseljem je pozdravil otvoritev četrtega smučarskega zavetKča v svojem srezu sreski načelnik dr. Podboj iz Litije. Kot vrhovna zimskosportna ustanova je zimskosportni savez po podpredsedniku dr C. Pavlinu toplo pozdravil to novo smučarsko postojanko, ki bo dala naraščajoči smučarski armadi možnost, da se v udobju in zadovoljstvu navžije smu- i carskega veselja tudi na lepih, žal še premalo znanih belih poljanah po Dolenjski. V imenu SPD in planincev Jugoslavije je pozdravil in čestital SK Polžu predsednik SPD dr. J. Pretnar, v imenu LZ9P pa podpredsednik dr. Kuhelj, ki je naglasil. da šteje podsavez med svoje člane kot najmlajšega SK Polža z željo, da bi Polžarji čimprej dobili še zadnjo zahvalo — zvrhano mero bele mane. Za odsotnega župana Ljubljane je čestital snovateljem in lastnikom lepega Polževega dr. A. Brilej, ki je najbolj naglasil, da se Ljubljana od vsega srca veseli otvoritve te lepe smučarske postojanke. Saj bo — če že ni — šte-
vilo ljubljanskih smučarjev kmalu doseglo desettisoč, pa je več kot prav, da jih bo nekaj sto uživalo zimsko veselje tudi po dolenjskih gričih. Polževo pa naj bo matica za nove takšne domove! Za dvema govornikoma, ki sta bila tudi kratka in jedrnata in želela Polžarjem še mnogo snega in mnogo uspehov, so fantje zapeli dvoje pesmic, nato pa je zastopnik bana proglasil
Polževo za otvorjeno.
Zaprav tudi na Polževem danes Se ni bilo prave zime. Le nežna plast snega je pokrivala svet. kar pa ni oviralo nekaterih gorečih smučarjev, da so preizkusili svoje plohe na strmini pod cerkvico. Prav vsi pa so že pri tem revnem snegu spoznali, da morajo biti tu prave zime z visokim snegom za smučarje pravi raj. Ko zapade kaj več snega, pa je gotovo, da to prepričanje ne bo našlo nobenega dvomljivca več. Otvoritev prvega smučarskega In pi* ninskega doma na Dolenjskem naj pomaga Dolenjcem v boljše čase.
Gostje so v domu zatrpali vse prostore, pa je bilo kljub temu vsem postreženo, saj so zunaj lačne in žejne tešili trije veliki, dobro oskrbovani paviljoni.
Častnim gostom so pripravili kosilo, med katerim je bila izrečena marsikatera lepa beseda na zdravje kralja, prijaznih Dolenjcev in lepih dolenjskih krajev ter proapeh društva in novega doma.
Turnir za trening
Z udeležbo štirih klubov je Ilirija organizirala majhen turnir, na katerem sta včeraj zmagala z enaldm rezultatom oba favorita
Ljubljana, 6. januarja.
Nogometna sezona je zdaj pri kraju, zimska se precej trdovratno obira in tako je bila današnja nedelja štirim ljubljanskim klubom še dovolj pripravna za trening, ki so ga moštva absolvirala v okvirju ad hoc prirejenega turnirja SK Ilirije. Igrišča pokriva tenka plast strjenega snega, tudi veter, ki je posebno Siškarjem precej ostro bril pod kolena, ni bil najbolj prijazen, toda namen sta tekmi gotovo dosegli. Da je občinstvo danes potegnilo na druge — sezoni primernejše — prireditve, je razumljivo, in zato menda tudi popolnoma v redu. da je bilo na igriščih komaj dvakrat po 50 gledalcev.
IHrifa : Jadran 6:1 (0:1)
Na Stadionu sta nastopili enajstorici jesenskega prvaka — z nekaterimi občutnimi rezervami in — Jadrana. Izid po računih na papirju ne bi mogel biti senzacija. toda kljub temu so se Jadranaši do odmora krepko upirali in si celo osigurali vodstvo in gol naskoka do odmora. Potem sta seveda le prišli do izraza vztrajnost in znanje, tako da je moral Jadran prepustiti precej visoko zmago boljšim. Igra ni nudila nogometa posebnega razreda, toda nasprotnika sta vzela nalogo dovolj resno in sem in tja so prišli celo maloštevilni gledalci — sami ožji pristaši — na svoj račun Trening pa je bil brez dvoma prav dober.
Tekmo je sodil g. Kušar. Kar v začet-
Nogomet v Zagrebu
Concordia : Hašk 3:2 (1:1)
Zagreb, 6. januarja.
V današnji revanžni prijateljski tekmi je Concordia, dasi je nastopila z nekaterimi rezervami, zasluženo zmagala nad kompletnim Haškom Zmagovalci so igruti skoraj ves drugi polčas tudi še samo z 10 igralci, ker je bil Jazbec zaradi incidenta s stranskim sodnikom izključen. KljuB hladnemu vremenu je bilo na igrišču okoli 1000 gledalcev.
Concordia je bila tehnično in kombina-torno mnogo boljša. Hašk pa je imel glavno moč v obrambi. Vodilni gol je zabil v 30. min. Zankovič za C., nato pa je Leinert še pred odmorom izenačil. Po odmoru je v 17 min. Martinovic ustrelil najlepši gol dneva in spet dosegel vodstvo za C., nakar se je umaknila v defenzivo, H. pa ▼ napad. Kljub temu je v 20. min. ix zasluženo prisojene enajstmetrovke padel še tretji gol za njene barve. Zdelo se je, da bo ostal rezultat takšen, toda v 44. min. je imel H. prost udarec proti C in Slivak je z lepim strelom znižal rezultat na 3:2.
Ostale nogometne tekme
Kranj: Grafika : Korotan 5:3 (2:1). Zaslužena zmaga tehnično boli5ega moštva.
Osijek: Hajduk : Bata (Borovo) 2:1 Gradjanski : Grafi čar 0:0. Prvenstvo I-razreda Po slednji tekmi je Grafičar t 11 točkami postal jesenski prvak ONP.
Rim: Ambrosiana : Brescia 5:1: Lazio : Napoli 3:1; Bologna : Milano 6:3: Roma : Alessandria 6:1. Palermo : Juventus 0:0.
Le Havre: Ferenczvaros (Budimpešta) : Le Havre AC 7:1.
Nica: Vienna (Dunaj) : ASC Nicé 4:4.
Boks in rokoborba v Mariboru
Maribor, 6. januarja.
Včeraj je bil v Kazini težkoatletski večer tukajšnje Svobode, ki je prav lepo uspel in pokazal, da ima novo ustanovljena težkoatletska sekcija tukajšnje Svobode dobre moči ter ambiciozne atlete, ki jiim gre priznanje za včerajšnji večer Z ustanovitvijo te sekcije se je v Mariboru poživilo zanimanje za to športno panogo ki je bila doslej precej zanemarjena Ka-zinsk8 dvorana je bila nabito polna za ta sport navdušenega občinstva, ki ie dajalo nastopajočim mnogo priznanja Večer >e otvoril s kratkim nagovorom g Ošlak. ki ie označil težnje mlade sekciie Potek in ;zid nosameznih borb je bil sledeč:
Bantam: Veber ie premagal Kolmančiča. Mur«ič Omana. Lebenik pa Pirnata
Perolahka: Lafcič je zmagal nad Blago-jevičem T.ahka: PlatoSek |e dobil proti Kranerju Welter: Kramberger ie zm*eal (no točkah) nad Kemnerlom Poftežka: Kovačič je premagal D'vjaka. Cokan I pa Cokana H Težka: Borba med Markežem
ku igre sta trčila drug ob drugega Varšek in Kocjan, pri čemer je slednji ušel nesrečno — s poškodbo na nogi. Reševalci so ga kmalu nato prepeljali v bolnico.
Hermes : Sloga 6:1 (1:0)
Hermes h) Sloga, dva zanimiva nasprotnika že po plasmanu v podsaveznih razredih, sta odigrala svojo tekmo istočasno na igrišču Hermesa. Hermes, ki je bil favorit v tej tekmi, se je do odmora rudi večinoma »boril« sam s seboj in plod tega naprezanja je bil pač — edini gol ▼ 45 minutah. Spuščal se je v dolgovezne kombinacije in nepotrebna zavlačevanja, kar je spretno izrabila Sloga in se uspašno branila morebitnih zgoditkov.
Po odmoru je bila premoč Herrn ^sa zmerom izrazitejša; razen tega pa je začel Hermesov nanad pošiljati precei nevarne udarce na Stogino svetišče. Stoga je medtem dvignila rezultat na 2 1. toda »a-koi nato je prišlo onih šibkih 10 minut in Sloga je v kratkem razmahu dobila tri gole. Igra je bila več ali mani »zimskn«; Hermes pa je tako zelo gospodaril na terenu, da menda nihče med navzočimi prijatelji obeh enajstoric ni mogel biti v skrbeh ali dvomih za rezultat. Tudi ta t-e-ning je bil dober, čeprav so ga bili v večji meri deležni Hermežani, ker so bili vis-a-visi proti koncu že precej ob vse veselje.
Tekmo je sodil g. Jordan. Zaključek turnirja bo prihodnjo nedeljo.
(106 kg) in Geršakom (86 kg) je ostala neodločena. Poltežka: Borba med Lašičem in Cokanom II je ostala neodločena, rav-notako tudi borba med Geršakom II in Cokanom L
V boksu pa to bili rezultati naslednji: Senekovič je premagal Fornezzija (po točkah), štrukl Kaiserja in Lipanca.
ASK Prtmorfe (nogometna sekcija). Dane« ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Zaradi važnosti prosim polnošte-vilne udeležbe
Ljubljanski table-teniškl podsavez (Službeno). Dane« v ponedeljek Izredno važna seja upravnega odbora. Naprošajo se vsi gg. odborniki, naj bodo točno ob 20.15 v običajnem lokalu.
Tako služijo boksačl
Koliko zasluži svetovni prvak ▼ boksu, kaže pregled, ki ga je objavil »New York Herald« o dohodkih Maksa Baera, o katerem vemo, da si je po zmagi nad italijanskim velikanqm Carnero osvojil svetovni prvenstveni naslov. Baeru plačajo za plesne nastope v varietejih — in tudi pevske točke — 2000 dolarjev na večer. Razen tega pa ga obsipajo še x drugimi postranskimi dohodki. Tako prejema za svoja predavanja v radiju 5000 dolarjev mesečno, dalje za pristanek, da so dali samoveznicam, rokavicam, zobnim pastam, milom za britje, raznim obliSem in stičnemu, nazive po njem. še 5000 dolarjev posebej Od tanti jem za filme se nabere mesečno 10.000 dolarjev, za časopisne članke najmanj 3000 dolarjev, za bo-ksaške »predstave« tudi toliko, tako da cenijo, da ima — razen dohodkov v poklicu — najmanj 25.000 dolarjev postranskih dohodkov Vsekakor večkratni za-služkar, ki med najbolj podjetnimi nima para!
41 držav prijavljenih
Po izjavi državnega tajnika In predsednika prireditvenega odbora za XI. olimpi-jado dr Lewaida je dozdaj prijavilo udeležbo v Berlinu 41 narodov Na IV. zimski olimpijadi v Garmisch-Parten-Kirche-nu računajo z udeleženci iz 20 držav Aktivnih športnikov bo v Berlinu okoli WU0, gledalcev pa bo lahko naenkrat v stadionu nad 100.000 Ce jih bo kdaj. ker kriza ii prizanesla niti športu! Da bo otvoritev <e posebno svečana, bodo »večni« ogenj na olimpijskem drogu v Berlinu prižgali z »>ak lo. ki jo bo 3000 tekačev v skoraj 3000 km dolgi štafeti prineslo iz Olimpije klasične vns!c- na zapadu Grške kier fe bilo "e dlšče starih grških olimpijskih iger Seveda je tudi v vseh drugih ozirih poskrbljeno i% čim veličastnefta proslavo te «aivečie športne prireditve sveta, ki se ponavlia sa mo vsaka Stiri leta «n bo njena organizaci ja leta 1936 v rokah nikoli mirujoče Nemčije. ;
FILATELIJA
Slovenska Izdaja
1919-1920
Frankovna znamka za tri vinarie (vijoličasta)
Razlika v tisku: V kamnotisku je veriga, ki visi z desnice kratka, a v knjigotisku je daljša in sega do znamkinega okvira.
Knjigotisk
Naklada: 7,316.000 kosov. Kamnotisk: L naklada (Blaznik; IZ II. 1919) 4,976.000 kosov. Knjigotisk: II. naklada (Reisser, Wien; 10. XII. 1919) 1,000.000 kosov; III. naklada (Reisser, Wien; 11. L 1920) 1.340.000 kosov.
Kamnotisk
Tiskovne in poštne pole: Kamnotisk: Znane so tiskovne pole: 2x150 kosov = 300 kosov na poli: poštne (šalterske) pole: 10X10=100 in 5X10=50 kosov. Knjigotisk: tiskovne pole: 10 vrst po 20 kosov =r 200 kosov; poštne pole: 10X10=100 kosov m 10 X 20= 200 kosov.
Poizkusni tisk: Kamnotisk: v črni barvi na časopisnem (novinskem) papirju.
Knjigotisk : v rdeči, pomarančasti in modri barvi na trdem belem papirju. V zadnjem času so se pojavih poizkusni tiski rdeče barve na cigaretnem papirju, pa nisem mogel dognati, ali so avtentični. V poštnem muzeju takega papirja ni.
Paipr: Pri kamnotisku se je uporabljala samo ena vrsta papirja, in sicer tanki ra-skavi (hrapavi) beli papir »Ga (ponekod zaradi vpliva lepila rumenkast). Posebnost tega papirja je tako zvani »marmornati« papir: če tak papir gledaš proti luči. opaziš svetle bege. slične marmornatim. Pri knjigotisku se je uporabljalo troje vrst papirja: gladek beli papir »A«, slonokošče-norumeno barvani papir »E« in raskavi siv-kasti papir »H«, sličen časopisnemu. Slednji papir je ponekod zadaj bolj ali manj rebrast.
Barva: Pri kamnotisku so tri temeljne nianse:
a/G motno vijoličasta, bel hrapav papir; a,/G. ista niansa, papir je zaradi lepila precej rumenkast:
b/G. živovijoličasta z rdečkastim pri-meskom: b./G ista niansa z izrazitim modrim priveskom;
c/G. črnovi joličasta. Pri knjigotisku opažamo tri temeljne nianse:
a/A. sivovijoličasta na gladkem belem papirju; a,/E, ista niansa na papirju alo-noko»čeno-rumene barve;
b/H. purpurnovijoličasta na časopisnem papiriu: b./H. purpurnolilasta;
c/H, živomodrovijoličasta na časopisnem papirju; c./H, ista niansa, toda bleda
ia motna.
ista niansa, toda bleda In motna
Lepilo: Kamnotisk: Lepilo je bledo do temno rumenkaste barve, je neenakomerno nanešeno, prodira papir in ga s tem oru-meni Knjigotisk: Lepilo na belem papirju »A« je belo do bledorumeno, enakomerno; na časopisnem papirju »H« je lepilo izrazito rumeno.
Zobčanje: Kamnotisk: zgolj linijsko zob-čanje 11»/». Knjigotisk ima dvoje vrst zob-čanja: L) 11J4 pri vseh treh niansah, II.) 11 pri niansah b/H in c/H. Nezobčani ali samo delno zobčani kosi se dobe pri obeh tiskih. Nezobčanih, uradno rabljenih kosov doslej nisem ugotovi'. Pogreske. nastale pri zobčanju: pri obeh tiskih opazimo: dvojno zobčane, slepo zobčane. igla»te ali široke luknjice in njihove kombinacije, mišje zobčane, širokorobno zobčane. Zobčanje je v obče slabo, tako da vzorno centriranih kosov ne najdemo pogosto.
Izrazite in tipične pogreške plošč: Kamnotisk: 94. znamka v poli po 100 kosov ima v gornjem loku številke 3 belo pikico (samo pri polah v barvah »a« in »c«). Knjigotisk: 95. znamka: zareza (vseklina) levo na zatilniku; 126. znamka: kontura desne strani lica manjka; 48. znamka: zareza od za-tilnika preko vrata; 16 znamka: levi krak latinskega A vodoravno podaljšan; 167. znamka: okvir v desnem zgornjem oglu okrnjen; pri barvah »b« in »c« je v vsakem prvem gornjem levem četvercu (viererblock) obroček v sredini.
Tiskovne napake: Kamnotisk: Znane so nastopne napake: odtisk (Abklatsch), predirajoči tisk (Druchschlag) in gube (Falte). Dvotisk in tisk na gumirani strani doslej še ni bil ugotovljen. Prehod barv: Znan je le prehod od svetlejše do temnejše barve pri eni in isti niansi; prehod iz ene nianse v drugo doslej ni znan. Knjigotisk: Imamo odtisk, predirajoči tisk in gube. Dvotisk In tisk na gumirani strani doslej še nista javljena. Prehodi barv v eni in isti niansi so pogosti. »Iris«, to je prehod iz ene nianse v drugo, je znan le pri purpurni in modrovijoličasti barvi; obe barvi se prelivata druga v drugo.
Obeski: Obeskov pri kamnotisku n*. Pri knjigotisku imamo pri modrovijoličasti znamki zgoraj obesek 5 kronske pomaran-časte z levim robom.
Tipe solnčnih žarkov: Kamnotisk: Vsaka znamka v vodoravni vrsti kaže drug črtež solnčnih žarkov. Obstaja tedaj 10 tip. Navpične vrste so vse iste tipe, kakor prva zgornja znamka. Knjigotisk: V poli po 200 kvsov so znane štiri tipe, ki so v poli neenakomerno razvrščene. Prvi četve-nec v gornjem levem oglu vsake polpole (tedaj 1., 2-, 21. in 22. in 11., 12., 31. in 32 znamka) vsebuje vse štiri tipe.
Vodni znak: Kamnotisk: Znan je vodoravni vodni znak. Knjigotisk: Navpični vodni znak na purpurno vijoličasti znamki.
Razpolovljene znamke so v kamnotisku doslej neznane.
Začasne_ znamke (provizoriji): Kamnotisk: Ljubljanska začasna portovna znamka z natiskom »P«. Od teh znamk so priznano pristne le take, ki nosijo žig ljubljanskih pošt 2a, 2b. 2a, 2d in 2e in če je na pismu zgolj po pet kosov; vse druge manjše ali večje količine niso uradne. Knjigotisk: Začasne znamke dosedaj niso znane.
Kamnotisk: mešana frankatura. Knjigotisk: posebnosti niso znane.
Zanimive službene poštne izkaznice: in knjigotisku doslej neznane.
Redkosti: Kamnotisk: niansa b/G • povsem bledim tiskom, niansa b/G živovijoličasta z modrim primeskom, niansa c/G jako temna črnovi joličasta. Knjigotisk: zobčanje »11« pri niansi c/H modrovijoličaste znamke.
Ponarejene znamke se dosedaj še niso pojavile niti pri kamnotisku niti pri knjigotisku.
Rabljeno — nerabljeno: Število rabljenih znamk je neprimerno majhno, ker je poštnina po 3 vinarje že ob izdaji te vrednote postala nepotrebna. Pri knjigotisku so se uporabljale v vodi občutljive barve; zaradi tega se je pri opranih znamkah barva razlila.
Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe poSjejo na naslov: S. prav tako tudi sporoče, ali jim je o zgornji vrednoti znano kaj takega, kar ni bilo omenieno.	S. V.
Tri leta je spal
Prebudila ga strašna vest o kraljevi smrti
Smederevo, januarja
Primeri afriške spanjske bolezni so v Evropi pač res redki, medtem pa so, kakor se čita v zdravniških listili, v njeni vroči domovini prav vsakdanja prikazen. Pri nas v Jugoslaviji je zdaj znan primer, ki se je pripetil v vasi Ratarih v smederevaki okolici.
Imoviti kmet v Ratarih Velimtr Jokič, ki ima že svojih 50 let. je na pravoslavni dan sv Nikole 19. decembra 1931. leta odšel v gosti k svojemu zetu v vas Ku-satak S seboj je vzel tudi svojega najmlajšega sinka 2e takoj, ko je stopil v zetovo hišo, je začel tožiti, da mu ni nekaj prav da mu je. kakor bi ga tiščala mora Pripravili so mu kuhanega žganja, da bi se ogrel. Pa se je celo tudi nekoliko opU.
Tisto noč Je Velimir prespal pri zetu, zjutraj ps se je vrnil domov v Ratare. Tožil Je. da je truden m zaspan, ter je takoj legel v posteljo Spal je ves dan in vso noč. ali se ni prebudil niti naslednjega Jutra. Zaman sc ga budili, tresli in celo polivali z vodo Spal je in ga ni bilo mogoče prebuditi.
Poklica' Iso zdravnike, ki ga pa tudi niso mogi' prebuditi iz trdnega sna Ker to ni pomagalo so seveda poizkušale na njem vse evo je čarovnije razne zagovornice Pa je b<lo tudi vso to zaman Skoraj cela tri leta je spal Zdaj pa zdaj se je pač toliko vzdramil da je slišal, kaj govore ljudje okoli njega ali čisto prebudil pa se le ni Hraniti so ga seveda morali na postelji
V noč* po zločinskem napadu aa našega kralj» «Voli oolnoč* pa je na občin, skem poslopju v Ratarih zakukala kukavica in je kukala skoro eelo uro. Pri JO-klčevlh so se bili zbrali sosedje ta so se
pogovarjali o kraljevi smrti. Kakor bi ga bil prebudil kukavičji glas, je Velimir nenadno skočil s postelje in začel povpraševati, kaj se je zgodilo kralju.
Od tistega časa je Velimir zdrav. Dela, hrano uživa in spi redno. Bolezen, ki ga je mučila skoro tri leta, se ne vrača več. ljudstvo meni, da ga je kukavica, ki je oznanjevala kraljevo smrt. toliko zdramila, da je slišal pogovor o kraljevi smrti, in ta strašna vest je toliko pretresla njegovo živčevje, da se je čisto prebudil.
PRIDE vesela opereta
Enkrat v življenju Največji slap na svetu
Niagarski slap je najslavnejši, a še davno ne največji, t j. najvišji na svetu. V tem pogledu stoji komaj na 22. mestu!
Največji slap na svetu je pač na Labradorju Ta slap grmi nič manj nego iz višine 610 m na tla. Potem pride slap na Sutherlandu v Novem Zelandu a 581 m. tretji je Veliki Tosemitski slap v Zedinje-nih državah s 483 m, četrti Gavarnierski slap na Francoskem (422 m), peti je v Britski Kolumbiji (366 m). Zedinjene države pa imaje Se celo vrsto slapov, lei so večji od Niafrarskega. n. pr. Multhnomaha z 259 m. Srednjega Yo*omiukega (191 metrov). Spodnjega TPosemit-skcga to Tel-lowstoneskega (oba po 122 m 1 Kje Je t« še Niagarski slap s svojimi 50 m!
TEDEN DNI FILMA
Zanimiv film iz domovine Eskimov
Eden izmed najslovitejših filmskih režiserjev Je v an Dyke. Znani so njegovi eksotični filmi »Bele sence«, »Trade Horn« in »Tarzan«, ki jih je režiral za podjetje Metro-Goldwyn-Mayer. Lani m predlan-iftatm je bival van Dyke devet mesecev z ekspediaijo v arktičnih krajih, kjer je za podjetje režiral film »EJskimo«.
ocena, ki jo je napisal o tem delu nemSki pisatelj Emil Ludwig in ki je polna super-laüvov. Vsebina je v glavnih obrisih nastopna:
Mala, znan lovec na daljnem severu, živi srečno a svojo ženo Abo. Ljubi ženo tar-ko zeio, da je morda prvi Eskim, ki je v du& preklinjal eskimski običaj, po kate-
>um, ki je zlasti zavoljo lepih poterajin-rftih slik: ta posrečenih prizorov, predstav-JJajočih borbo z divjo prirodo v večnem ledu. zbudil splošno pozornost, je narejen po romanih Petra Freuchena »Eskimo« in »Beg v belo deželo«. Sam pisec Freuchen, neumoren raziskovalec arktičnih krajev,
Lovec Mala v filmu »Eskimo«
M je v večnem snegu ta ledu izgubil levo nogo, je sodeloval pri ekspediciji kot svetovalec :!n je sam odigral vlogo ladijskega frtyit«ai«L- v filmu sodelujejo sicer sami Sfekimi. Tako Mala, kd igra glavno vlogo, arirtA*nn Greta Garbo Dortuk in drugi

rem je treba ponuditi tujcu gostu ne samo prenočišče in hrano, temveč tudi lastno ženo. Mala je dober Eskim, pa se drži starih tradicij in kljub svoji hudi duševni borbi prepusti Abo za eno noč prijatelju Urajaku, kd mu je žena umrla.
V eskimski vasi, v kateri živi Mala, govore o čudni ladji z belimi ljudmi s čudnimi rečmi, ki jih eskimsko oko §e nd videlo. Tudi Mala se na prigovarjanje svoje ljubljene Abe odpravi na več sto kilometrov dolgo pot s sanmi, napolnjenimi s kožuhovino, da vidi bele ljudd in zamenja svoje dragoceno krmo za produkte civilizacije belega človeka.
Toda Aba je lepa žena ne samo po mišljenju Eskimov, nego tudi belcev. In okrutni beli kapitan si jo vzame za eno noč na ladjo, ne da bd prosil Malo za dovoljenje. Mala ne zameri Abi ta jo drugega dne spet sprejme nazaj. Toda ko beli kapitan nekaj dni pozneje ponudi Mali službo harpunarja, Mala pristane na to s pogojem, da mu ženo pusti pri miru.
Beli kapitan pa ne drži besede. Medtem ko je Mala na lovu na kite, se polasti Abe, ki jo zjutraj po pomoti ubije neki mornar. Da se maščuje, prebode Mala s svojo harpuno kapitana 'n se vrne domov.
Mala si pridene drugo ime, Kripik, in si poišče drugo ženo, Ivo. Tudi z Ivo živi srečno, dokler ga ne doseže roka zakona belih ljudi. V vas prideta dva policista in z zvijačo izvabita Malo s seboj na policijsko ekspozituro. Tam ga uklenejo. Pa jim pobegne in se z ženo Ivo napoti dalje proti severu.
Od belcev sodelujeta poleg omenjenih Freuchena ta v an Dykeja (v vlogi inšpektorja kanadske policije) še dva člana posadke kot policista.
Da se je film posrečil, dokazuje tudi
Eskimi se pozdravljajo, odnosno poljubljajo z nosovi
Ta fihn dobimo tudi v LJubljano. Zanimanje zanj bo nedvomno veliko, saj imamo redkokdaj priložnost, videti na platnu dobre stike iz arktičnih pokrajin.
žena v sodobnem svetu
Argumenti proti žen* ski enakopravnosti
Profesor dr. Wieth-Knudsen je izdal lrcjigo »Kulturno zgodovino o evropskem ienskem svetu« (Kulturgeschichte der europäischen Frauenwelt). Knjiga predstavlja prav za prav le besen napad na žensko emancipacijo in njene pristaše in so v njej zbrani vsi argumenti proti ženski enakovrednosti in e tem tudi enakopravnosti Ti argumenti so nam sicer že davno znani, a je vendar zanimivo, pregledati Jih v celoti, čeprav so podani enostransko in očitno s predsodki in malicioz-nostjo.
Pobudo za to delo je dal profesorju Japonec. ki se je zgražal nad tem, da ravna Evropec s svojo ženo s takšnim spoštovanjem Profesor Knudsen se je zamislil nad temi očitki, spoznal, da ima Japonec prav, ln sklenil, to tudi dokazati v posebnem delu Nameraval pa je to svoje delo napisati pozneje, ko bo že onostran dobrega ln zlega (v erotičnem poarlednV ali kakoi sam pravi- ko ho z eno nošo že v grobu
Ker se je pa v zadnjih letih feministično gibanje tako »razpaslo«, je bilo treba takoj povzdigniti svoj glas človeštvu v svarilo, da ne bo prepozno, zakaj tisk, literatura in zakonodaja že obravnavajo enakopravnost spolov kot samo po sebi umevno dejstvo.
Pisatelj že v uvodu pokaže, da se mu »za malo zdi«, da moški vseh časov tako neumno opevajo žensko lepoto in ženske vrline, medtem ko pisateljice, od katerih imenuje zlasti znano Karin Michaelis, pridno bije Jo po moških. Toda to moških ne moti, da se ne bi umikali s svojega trona in prepuščali ženam tudi onih po-prišč, ki so bili do nedavna njihova izključna domena. Tolaži ga edino dejstvo, da žene mnogin neevropskih rodov še vedno izkazujejo svojim možem spoštovanje, vdanost, uslužnost, dobrotnost in občudovanje do češčenja ln ljubezni ter da se za moža tudi popolnoma žrtvujejo, če Je potrebno Celo v Evropi sam* lahko naleti mo na te plemenite lastnosti ženskega značaja — pravi goepod profesor In navaja ta-le zgled: Ko so Črnogorci oblesaii Skader, Je pisatelj (najbrže kot poročeva lec) več mesecev opazoval požrtvovalno*'
črnogork, kd «o bone brodile po vodi tn
blatu ter možem donašale hrano in stre-ljivo. Vračale so se v edinem črnogorskem parniku, na katerem je bil tudi pisatelj. Kar ga je najbolj očaralo, je bila nastopna epizoda: Ko je pisal dnevnik, mn je padlo nalivno pero iz rok na tla Ženske okoli njega so planile, kakor b> udarila strela med nje ter se pretepale in ruvale za čast, katera bo smela pobrat* pero. Ena izmed mlajših žen je ostala zmagovalka in je prinesla žareča od veselja najdeno pero. To je profesorja očaralo, saj Je bil kot severni Evropec vajen povsem drugačnega obnašanja žensk v takih primerih. Tam bi moral svoje pero brž sam poiskati in pobrati, kakor piše profesor, in bi moral biti še vesel, če se ne bi njegovi nerodnosti ženske posmebo-vale.
Res, ganljiva zgodbica, a tudi Btvarna ln prepričevalna!
še bolj pa mu ugajajo Orientalke, kajti one imajo pred možem še večje spoštovanje. Tudi o njihovih suženjskih navadah j govori z Davdušenjem in občudovanjem.
Nato preide pisatelj k »znanstvenim« dokazovanjem ženine manjvrednosti. V splošni analizi spolnega značaja in njegovih lastnosti se mudi najprej pri zoološkem pregledu ter se bari z raznimi živalskimi vrstami, ki ga prisili k priznanju, da »razlika med duševno in telesno izgra-jenostjo obeh spolov nikakor ne izpade vedno v prilog samca«. Toda nazadnje mora pisatelj vendarle ostati sam sebi zvest, zato zaključi z ugotovitvijo, da kljub telesni enakovrednosti samic in samcev pri nekaterih vrstah kopitarjev vendarle prevladujejo temperament, aktivnost, vo-diteljska sposobnost, torej duhovna nad-moč. vedno pri samcih, celo tam. kjer telesna moč samic samca nadkriljuie.
Kaj pa pri človeku? Tu je ralika med duhovnimi in fizičnimi lastnostmi obeh spolov večja kakor pri vseh drugih živih bitjih Dokazi : povprečna višina severnega Evropca je 170 cm, ženske pa 157 cm, povprečna teža moža je za 20 odstotkov večja kakor teža ženske (teža moža znaša 65—70 kg, ženske pa 55—60 kg); mož je -jo—20 odstotkov močnejši in za 50 do 100 odstotkov vztrajne jši kakor ženska Tudi krvna sestavina govori v prilog moža, ki ima pol milijona več rdečih krvnih telesc kakor ženska. Tudi znamenita teorija o možeranski teži ln velikosti prid* na vrsto: moževi možeani obserajo 1523. ženini pa 1362 kubičnih centimetrov, teža moževih možganov znaša 1425. ženskih pa 1225 gramov Profesor pravi, da so tudi možeairi velikih mož vseh narodov nadpovprečno obsežni.
Tudi oblika glave in poteze obraza govore v prilog moške superiornoeti, kajti ženska glava in vse njene posameznosti odločno pričajo o ženski infantilnosti.
Celo dokazana večja umrljivost med moškimi je njim, odnosno njihovi nadmoči samo v prid in so tudi tu ženske le navidezno na boljšem, zakaj ta pojav je utemeljen v biološkem zakonu, na podlagi katerega živo bitje tem laže prenese nasilje nad svojim organizmom, čim bolj primitivno in čim manj diferencirano je zgrajen ta organizem. Pisatelj svojo trditev takoj podpre z zgledom: gotove gliste lahko presekaš kar čez sredo, pa živi še naprej vsak del zase. Profesor prizna, da se tak eksperiment s človekom gotovo ne da napraviti, »da, celo z žensko ne« Tudi pri prenašanju bolečin pokaže mož, da je nekaj več kakor ženska: pri operaciji stisne mož zobe in Junaško umre, ženska pa kriči in živi dalje.
Res je. pravi pisatelj, ki samega sebe imenuje znanstvenika, ko občuduje svojo duhovitost, da se mož'-' %olj počasi razvija kot ženska, zato pa se razvije lepše in popolnejše, medtem ko ostane ženska
na gotovi stopnji razvoja, U sa nikdar
ne pi-ekoračl. äevernjakinja dozori s 14 leti in doseže z 21 leti svoj biotoèki maksimum, medtem ko doseže moški polni razvoj svoje osebnosti med 30. Ut 35. letom, njegovi možgani (o katerih govori pisatelj s posebnim ponosom) pa rasejo do 40. in celo 45. leta, pn znamenitih osebnostih pa se izvrši razvoj ée bolj počasi, zato pa bolj popolno. Celo pri povprečnem možu višek ne nastopi pred 50. letom (To v praktičnem življenju večkrat opazimo).
Tudi pri analizi duševnoetl izpade primerjava odločno v prilog moškega. Pri primerjavi intelekta se pisatelj ne zadrži dolgo, ker se mu zdi to absolutno nepotrebno spričo blesteče superiornoeti moškega duha, ki Jo srečuje profesor ob vsakem koraku. Moški intelekt je zgrajen iz treh glavnih elementov: sposobnost opazovanja vseh stvari v naravi, medtem ko ima ženska le smisel za ljudi, ki Jo obdajajo. (2al, da nima tudi moški več smisla za ljudi, vsaj potem bi čutil več odgovornosti in ne bi v vojnah z lahkoto in z mirno zavestjo žrtvoval milijonov ljudi.) Posebno prednost kaže moški intelekt v sposobnosti primerjanja in sklepanja, iz česar slede praktični rezultati (ki so večinoma v službi egoizma posameznika). V splošnem velja pravilo, da žena razvija svoje resnične sposobnosti v dru-Sini in domu. (Tega ženi ne odrekajo niti fašisti, ki jo sicer ob vsaki priliki ponižujejo na stopnjo manjvrednega bitja). Toda pisatelj tega dela dokazuje, da bi bili moški tudi kot gospodinje in sobarice mnogo bolj porabni, kakor so ženske, zakaj kdor hvali ženske, odnosno njihovo sposobnost, prezre edino odločilno dejstvo, da je treba k vsakemu opravilu človeka, pri katerem prevladuje razum, kar o ženski nikdar ne moremo trditi.
Po pisateljevem raziskovanju (kot univerzitetni profesor) stoji štirim odstotkom manj nadarjenih moških 15 odstotkov manj nadarVnib žensk Druge statistike kažejo povsem drugačne, često nasprotne rezultate). Pri svojih trditvah se sklicuje pisatelj na dejstvo, da večina bolnikov rajši poišče moškega zdravnika kakor žensko, pa naj je napravila tudi vse izpite z odliko. (Ne le. da ta dokaz bije v obraz vsaki logiki, se pisatelj tudi prav nič ne ozira na v teku tisočletij zakoreninjene predsodke kakor tudi ne na kruho-borsko gonjo proti ženskam) Svoje raz-motrivanje o ženskem intelektu zaključi pisatelj s krilatico, ki jo smatra za vele pomembno: »Dolgi lasje, kratka pamet« Brez komentarja.
Edinole. kar se tiče zmožnosti reprodukcije. posnemanja, koraka ženska vzporedno z moškim Iz tega dejstva si lahko tudi razlagamo, zakaj ženska včasih dosega moža kot pevka in igralka Ta sposobnost je v zvezi z žensko zmožnostjo pretvarjanja in ponarejanja. (Kar je torej za moškega umetnost, je za žensko le pretvarjanje!)
Do danes so bill vsi psihologi enotni v spoznanju, da je v ženski duševnosfci dominantno čuvstveno življenje, ki Je pri ženski globlje in intenzivnejše kot pri moškem Toda Knudsen Je odkril, da tu«Jl to ne dTŽl te vedno je dvomil nad tem. kajti s psihološkega stališča Je skrajno neverjetno, da bi »narava možu nekaj odrekla glede na njegovo čuvstveno življenje. ko je vendar tako bogato obdarila njegov intelekt.« Vendar je pa treba to zmoto človeštvu oprostiti, da ni spoznalo ženskih čuvstev v njihovi okrnjenostl, ker ženska zna čuvstvo spretno markirati s svojim pretvarjanjem. (Tndl mati, ki strada za svoje otroke, se pretvarja).
V dveh lastnostih značaja se pa Sena tako temeljito razlikuje od moža, da je ta razlika v prvi vrsti odločilna za udejstvo-
vanje obeh v socialnem življenju. To je pojmovanje pravičnosti ln resničnosti Tu velja kot osnovno spoznanje, da je ženi v veliko manjši meri od narave dana sposobnost, pravično in resnično misliti in ravnati kakor možu To je pa treba po pisateljevem mnenju tako razumeti, da si je mož vedno v «vesti svojega ravnanja, tudi kadar nepravično ravna, torej tudi kadar ravna v namernj zlobi ali v potrebi, medtem ko žena svojega ravnanja ne more presoditi, ker njena duša dobrega od zla očitno ne razlikuje ženska presoja reči (in ljudi) z osebnega vidika tn v trenutnem čuv&tvenem zanosu, zavoljo česar se le redkokdaj povzpne do tako jasne presoje kakor mož. Zato se vidi pisatelju čisto prav, da je bila v starem veku ženska prisega neveljavna in da je srednjeveško pravo dajalo eni moški izpovedi isto veljavo kot dvema ženskama. (V dobi sežiganja čarovnic so po srednjeveškem pravu celo na očitno moško laž žensko sežgali. V dobi inkvizicije, ki je gotovo izro-dek moškega intelekta, ne ženskega, so iz ljudi izseljevali z mučenjem priznanje največjih nesmiselnosti. Kje je bil takrat toliko opevani moški razum? ženske emancipacije tudi še ni bilo, da bi kvarila družabno ureditev moških, saj je vsaka samostojna ženska zgorela na grmadi kot čarovnica in krivoverka).
Najbolj odločilen dokaz za ženino manjvrednost pa je po pisateljevem mnenju razlika v spolni potenci moškega in ženske. To je pa najhujše! Knudsen je dognal, da Je popolnoma hladnih žensk (anaesthesia totalis) 20 odstotkov, ravnodušnih ali frigidnih (anaesthesia partialis) S5 odstotkov, dobrohotnih (a brez občutkov) 30 odstotkov, prisrčnih (warm) 15 odstotkov, temperamentnih (enakovrednih z moškim) 10 odstotkov. (Kak Don Juan bi' gotovo napravil drugačno statistiko). Take so pa samo bele evropske in ameriške žene. Zato se pisatelju ne vido prav nič čudno da Je polnovrednemu evropskemu možu mnogo ljubša Malajka, Kitajka, Japon-ka in kaka druga eksotična ženska, ki je srečna, »če se je mož samo dotakne« Na drugi strani pa pisatelj posebno poudarja prednost moškega, ki ga spolno udejstvo-vanje zelo malo, da, samo trenutno okupira, medtem ko lahko ves ostali čas posveča delu in boju za obstanek Nasprotno pa je vse žensko življenje zavzeto od spolnosti: menstruacija, nosečnost, porodi dojenje, vzreja in vzgoja otrok Toda če pogledamo v današnje družine, vidimo, da žena kljub vsem njenim spolnim funkcijam več dela kakor povprečni moški, zlasti žena, ki je tudi v poklicu. Ali delavko, ki preživlja svojo družino sama, spolne
funkcije kaj motijo?
• • •
To so glavni argumenti, ki Jfh navaja profesor Knudsen proti ženski enakopravnosti in ki predstavljajo tudi proWfemint-stični evangelij fašistov vseh barv, zato Je prav, da ženske spoznajo, kako jih cenijo tisti, ki se povsod ponujajo za njihove rešitelje Tn vendar bi bilo dobro, da bi le-ti svoj proslavljeni moški razum porabili najprej za to, da rešijo svojo lastno potapljajočo se barko — po moškem razumu zgrajeno civilizacijo. A prav ti rešitelji znajo reševati samo z razdiranjem in uničevanjem — saj proslavljajo vojno kot najbolj primeren izraz moške sile in moškega — razuma. V resnici: ženska takega razuma nima, a ga tudi pri drugih odklanja
Kupujte samo
domače blago!
TRGOVCI SO NAM VZGLED
Kako se da Dre* flkode za napredek Stediti. Reklama na stenskih ln drugih tiskovinah izginja ker nima stika z občinstvom »Jutrovi« oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem.
Ko sem želela dobiti mesto v Senslcem simfonijskem orkestra, mi je dejal dirigent, da ni dovolj, če znam dobro svirati, marveč da mora biti privlačna tudi moja zunanjost. Kolika škoda, ker sem popolnoma zanemarila svojo polt! Moja koža je imela razširjene znojnice in zajedalce, ki «o dajali lict» grd in ovenel videz. Dirigent mi je pripovedoval, da »o ostale članice orkestra ohranile baržunasto lepoto svoje kože z reJno vporabo kreme Tokalon bele_ barve, ki ni mastna. Po tridnevni vporabi je moja polt postala svetla in bela ter se ie odliko vala z mehkobo in »vežo dražestjo Ne samo da sem dobila želieno mesto, marveč zbudila sem pozornost tudi nekega bogatega moža. ki me ie zaprosil za roko Prepričana sem. da «ta posneta smetana in olično olje. ki se nahajata * krem« Tokalon. baS ono. čemu» ?e treba oripisat! velike uspehe t* krem*
X<Ät&4 iw^jfwod Obóia* Ljutkljaa*
V globoki žalosti naznanjam, da mi je dne 6. januarja L 1935. po daljšem bolehanju in previdena s tolažili svete vere umrla moja srčno ljubljena sestra, teta, sestrična in svakinja, gospa
šolska voditeljica ▼ pokoju
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 7. januarja L 1935. ob % 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip št 49, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. januarja 1935.
Globoko žalujoča sestra Franja
-
CJreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za
teci ver mpsvrf» npujnvni oran vm « mos« ^^^h^hhhhh^^hhhh^^hhhd^^	——___________—-	------—
konzorcij »Jutra« Adoil Ribniku. - Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Pr&nc Jezerèek. - Za usereuu del je odgovoren Aioja Novak. - Vai t Ljubijatu.