Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto X. - Štev. 38
Gorica - četrtek 25. septembra 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Slovenski krščanski demokrati v mednarodno - političnih gibanjih
Glavna skupščina OZN zaseda
Za pravilno oceno dela, ki ga slovenska emigracija po drugi svetovni vojni izvaja na političnem področju, je potrebna vsaj površna analiza tiste delavnosti slovenskih političnih emigrantov, ki se odigrava na mednarodno-politični pozornici. Pričujoči sestavek se bo omeji! samo na tiste emigrante, ki pripadajo taboru krščanske demokracije.
UVODNA POJASNILA
Ime krščanska demokracija za politično gibanje, ki izpoveduje in uveljavlja krščanska etična, kulturna, socialna in gospodarska načela, se je pojavilo v splošni rabi šele po drugi svetovni vojni, čeprav se je ta naziv osamljeno uporabljal že tudi poprej. Poseben poudarek so mu dale krščanske stranke v Zahodni Nemčiji in v Italiji, ki so to ime dobesedno privzele (Christlich-demokratische Union Deutschlands - Democrazia Cristia-na), dočim so podobna politična gibanja pred drugo svetovno vojno imela drugačne oznake (Centrum, Popolari). Danes je naziv krščanska demokracija dobil že svetoven pomen in označuje politična gibanja s krščanskimi in demokratičnimi programi, čeravno se stranke v posameznih deželah imenujejo drugače: n. pr. Mou-vement Republicain Populaire v Franciji, ali pa pri nas Slovencih naša Slovenska ljudska stranka.
KAJ JE VSEBINA NAZIVA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA?
V	prvi vrsti so politična gibanja, ki izpovedujejo to ime, na celi črti demokratična. Beseda demokracija se v naši dobi tako brez sramu uporablja za gibanja, ki so v svojem bistvu popolnoma protidemokratična (n. pr. ljudska demokracija pri komunistih), da je pri govorjenju o demokraciji izrecno treba naglasiti pristnost. Demokracija, ki v prevedbi v slovenščino pomeni vlado ljudstva, je pristna samo takrat, ko so posamezni osebi resnično zagotovljene vse osebne svoboščine. Vlada ljudstva brez osebne svobode je nemogoča in taka demokracija je zlagana.
Krščanstvo je življenjski nazor, zgrajen na nauku Kristusovem, ki je človeka-posameznika z njegovo neumrljivo dušo povzdignil nad vse zemske vrednote in tako poedincu zagotovil nesporno prvenstvo v vsem stvarstvu. Človeško dostojanstvo je osrednje gibalo krščanskega nauka, ki je to dostojanstvo postavilo v pravilen odnos do Stvarnika. Vsaka pristna demokracija ima torej v sebi prvine krščanskega nauka, čeprav ne nosi krščanskega imena.
Beseda »krščanska« zatorej ne pojasnjuje pojma demokracije, marveč pomeni program te demokracije. Ta program, kakor vsi vemo, je osnovan na krščanskem pojmovanju življenja in vseh pojavov, ki v človeški družbi in v javnem Udejstvovanju tako krščansko pojmovanje uveljavljajo. V politični aplikaciji ni Vezan ta program na nobeno krščansko Veroizpoved in torej ni ne katoliški, ne Pravoslaven, ne protestantski itd. Stranke, ki so na njem zgrajene, torej niso in nočejo biti predstavnice kake določene Cerkve ali verske organizirane skupnosti (občestva), pač pa na krščanski osnovi delujoče politične organizacije ljudstva, ločene in neodvisne od tega ali onega Verskega občestva.
Da je med Slovenci Slovenska ljudska stranka tista politična organizacija, ki ji Sre naziv krščanska demokracija, ne more biti nobenega dvoma. Ali potem takem SLS ni katoliška stranka? Je, če hočete •o ime rabiti, ker so njeni člani in pri-®taši dejansko vsi (ali skoro vsi) katoličani. Vendar se mi ne zdi — z ozirom na zgoraj povedano — primerno rabiti naziva katoliška, ker to ime tesno veže Politično stranko na katoliško Cerkev,
kar ne more biti v korist ne veri, ne Cerkvi in ne stranki. Zdi se, da je imel kongres 1. 1905 to v mislih, ko je sklenil preimenovati dotedanjo Slovensko katoliško stranko v Slovensko ljudsko stranko.
NOUVELLES EQUIPES INTERNATIONALES
Ko se je tik po drugi svetovni vojni ustanovila mednarodna zveza krščansko-demokratskih strank, ki se imenuje po francosko Nouvelles Equipes Intematio-nales (po naše: Nova mednarodna ekipa ali zveza), je bila SLS s svojim vodstvom že v begunstvu. Kakor je begunstvo huda reč za posameznika, je dvakrat huda reč za politično organizacijo, ki so se ji popolnoma izpodmaknila tla. Boriti se je treba s posebnimi zaprekami, ki jih v domovini nismo poznali. Stranka nima legalne osnove in begunski politik je na neki način političen gostač, ki ga svobodni svet sprejme in posluša, če je to v skladu s tem, kar svobodni svet hoče doseči, ali pa se ne meni zanj, če njegova prizadevanja niso na politični črti, ki jo zasleduje svet.
In vendar nam zgodovina davnih in nedavnih časov ponovno priča, da je politična emigracija bistveno pripomogla k zlomu prenekaterega režima v domovini In s tem k spremembi političnega položaja, kar bi se ne bilo zgodilo brez političnih akcij emigracije. Uspeh največkrat zavisi od ugodnih mednarodno- političnih okoliščin, pa seveda nič manj od spretnosti in sposobnosti političnega vodstva v emigraciji, ki zna take okoliščine izkoristiti v svoj prid. Je pa na drugi strani tudi dovolj zgledov, kako najboljši politični voditelji v emigraciji niso uspeli, ker je svetovni politični razvoj delal zoper njihove načrte. Imamo tudi primerov, kako je to ali ono politično gibanje v emigraciji uresničilo — vsaj delno — svoje načrte s tem, da se je vključilo v soroden političen tok in skušalo ta tok uravnavati v smer, da bi mogel odnesti politične nasprotnike v domovini.
Za vodstvo SLS je bilo le naravno, da se je v emigraciji začelo ozirati po zaveznikih. Politično največ vredni so seveda zavezniki iz svobodnih dežel, kjer krščansko-demokratske stranke pomenijo resnične politične sile. Po ustanovitvi NEI si je vodstvo SLS vztrajno prizadevalo, da bi bila stranka sprejeta v to organizacijo, kar se je zgodilo 1. 1953. Od tega leta dalje predstavlja SLS slovensko krščansko demokracijo v NEI, formalno pa je zastopnica krščanske demokracije iz Jugoslavije, ker gre članstvo po državnih (ne narodnih) enotah.
S sprejetjem v to internacionalo je bilo SLS priznano legalno zastopstvo Jugoslavije v NEI in njen položaj se je vsaj približal, če že ne izenačil, položaju strank iz svobodnih dežel (Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije. Italije, Švice, Avstrije itd.). Načelnik SLS dr. Miha Krek je član širšega odbora NEI, kjer predstavlja krščanske demokrate iz Slovenije (in Jugoslavije) zastopniki stranke se udeležujejo zborovanj in kongresov te internacionale, ki se vršijo vsako leto kje v Evropi. L. 1955 so bili naši predstavniki na Kongresu NEI v Strasbourgu, 1. 1956 v Salzburgu, naslednje leto v Arezzo (Italija). Letos je bil kongres v Scheveningen na Nizozemskem.
Vsako tako priložnost izkoristijo strankini delegati, da iščejo stikov z zastopniki strank iz svobodnega sveta, da govorijo o Slovencih javno in zasebno in da svet seznanijo z usodo našega naroda ter i-ščejo zaveznikov v delu za osvoboditev. Sodelovanje SLS v tej »evropski« internacionali je zlasti v sedanjem položaju stranke tako velikega pomena in važnosti, da tega ni mogoče podcenjevati nikomur, ki ima kaj smisla za učinke mednarodnopolitičnega dela. Taki učinki se navadno ne pokažejo jutri, a so v daljši dobi razvoja prav pogosto odločilnega pomena. Članstvo SLS v NEI je zatorej važen, pozitiven faktor pri njenem delu za dobro slovenskega naroda in je treba storiti vse, doprinašati tudi denarno žrtev s plačevanjem znatne letne članarine, da se stranka v tej internacionali uveljavlja in s tvornim sodelovanjem dokazuje svojo življenjsko moč tudi v begunstvu.
Pretekli torek se je zbrala na svoje redno jesensko zasedanje Glavna skupščina OZN, glavni organ te največje mednarodne organizacije, ki po številu članov (81) resnično teži k univerzalnosti. Zato imajo njeni sklepi neizpodbitno pravno in moralno veljavnost. Letošnje zasedanje v New Yorku se je pričelo v tihem, a napetem ozračju oživljenje hladne vojne. Senca krize na Daljnem Vzhodu se je močno odražala v zadržanju zastopnikov držav tako Vzhoda kot Zahoda, čeprav se je ni nihče direktno dotaknil. Oba svetovna kolosa, Amerika in Rusija, sta v tej psihološki vojni preizkusila ves svoj vpliv in ponos.
Najprej so bile na vrsti volitve novega predsednika. Potegovali so se trije kandidati: libanonski in sudanski minister, Malik in Mo-goub, katerega slednjega so podpirale afro-azijske države, ter Če-hoslovak Nosek. Zadnji trenutek pa je Sovjetska zveza umaknila kandidaturo Noska z očividnim namenom, da bi z osredotočenjem glasov na Mohameda Mogouba o-nemogočila izvolitev Malika. Vendar je ameriški diplomaciji uspelo za kulisami pripraviti filoza-hodne države, da so glasovale kompaktno, in tako preprečiti sovjetski manever, ki bi v slučaju uspeha prav gotovo izzvenel kot nezaupnica afriško-azijskih narodov do Zahoda. Tako je bil Charles Malik že pri prvem glasovanju izvoljen za novega predsednika Glavne skupščine s 45 glasovi proti 31.
Njegova izvolitev predstavlja
Alžirska vlada v begunstvu
Nad Francijo so se začeli zbirati temni oblaki. Prav na predvečer ljudskega glasovanja o novi ustavi, so alžirski nacionalisti zaigrali še zadnjo karto proti njej; ustanovili so začasno alžirsko vlado v begunstvu z glavnim sedežem v Kairu. Sporočilo o tem so istočasno objavili v Kairu, Rabatu in Tunizu. V Kairu je to naznanil sam predsednik nove vlade Ferhat Abbas, ki je nato obvestil vsa tuja veleposlaništva v egiptovski prestolnici s prošnjo, da novo vlado čimprej priznajo. Prve so jo priznale ZAR, Irak in Libija, katerim so sledile Jordanija, Tuniz in Maroko.
Medtem je francoska vlada obvestila vse prestolnice, da bo smatrala priznanje nove alžirske vla-
Eisenhovver odklonil sovjetsko noto
Nikita Hruščev je poslal ameriškemu predsedniku pismo kot odgovor na ameriško noto z dne 13. t. m., s katero ga je Eisenhovver pozival, naj SZ posreduje pri vladi kom. Kitajske, da bi ta o-pustila nasilje pri reševanju krize na Daljnem Vzhodu. Toda Eisenhovver je sovjetsko noto zavrnil in jo vrnil nazaj v Moskvo, ker jo je smatral za drzno in žaljivo za ugled ZDA ter v nasprotju z mednarodnimi običaji. Poleg tega da je sestavljena v skrajno o-strem in polemičnem tonu, sta njeno vsebino objavila agencija Tass in moskovski radio, še pre-den jo je dobila v roke ameriška vlada, kar vsekakor ni korektno v odnosih med državami.
V noti je med drugim rečeno, da bi predstavljal ameriški napad
na kom. Kitajsko direkten napad na Sovjetsko zvezo in s tem začetek svetovne vojne. Zato bi kakršenkoli nastop proti Kitajski takoj izzval atomsko represalijo. Nato poziva Amerikance, naj se brž umaknejo s formoškega področja, ter grozi, da jih bodo kitajski komunisti s silo izgnali, če se ne bodo zlepa sami umaknili, ker drugače ne bo miru na Daljnem Vzhodu.
Dejstvo, da so Sovjeti pričeli z diplomatsko ofenzivo prav v trenutku, ko se v Varšavi vršijo težka in zapletena pogajanja med Pekingom in Washingtonom, kaže, da bi hoteli z ustrahovanjem vplivati na potek pogajanj. Toda odločni nastop Amerike je dal razumeti, da ne bodo s silo nič dosegli ne Sovjeti ne Kitajci.
de od strani njihovih vlad kot ne-prijateljsko dejanje do Francije. Francija je bila postavljena pred izvršeno dejstvo v zelo delikatnem trenutku. Doma ima s pripravami za nedeljske volitve in s pobijanjem terorizma dela in preglavic čez glavo, v Alžiru itak ni miru. Z Nasserjem se je prav te dni pobotala po sueških dogodkih, prav tako s Tunizijo in Marokom, ki so prvi priznali začasno alžirsko vlado. Ali naj si Pariz spet pokvari odnose z njimi zaradi tega?
S sestavo alžirske vlade v begunstvu je alžirski spor s Francijo stopil v novo obdobje, čeprav pariška vlada kategorično zanika, da gre tu za zakonito začasno vlado v tujini, ker ne obstojajo pravni pogoji, ki jih določajo mednarodni običaji. Toda bolj kot za pravno utemeljitev gre tu za politični pomen, učinek, ki je po navadi prva diplomatska stopnja v
diplomatski uspeh Zahoda, ki še vedno razpolaga z zadostno večino tudi brez podpore afro-azijske skupine.
NASTOP DULLESA IN GROMIKA
Zatem je Skupščina začela pripravljati delovni spored. Najprej je govoril Dulles za ZDA in nato Gromiko za Sovjetsko zvezo. Oba sta se dotaknila najvažnejših svetovnih vprašanj in dogodkov na Daljnem Vzhodu, seveda vsak s svojega stališča. Pri tem sta si marsikatero krepko povedala. Tako je Dulles očital SZ, da spoštuje voljo Združenih narodov samo, kadar gre nji prav in na škodo svetovnega miru. Dalje, da je v Varnostnem svetu kar 85-krat postavila veto, da ovira nemško združitev itd. Gromiko pa je obtožil ZDA vmešavanja in napadalnosti v formoški ožini ter jih o-stro pozval, naj umaknejo svoje vojaške sile s tega predela. Kljub ostremu besednemu spopadu nista zunanja ministra zahtevala vpisa na dnevni red Skupščine, ampak sta oba dopustila, da se vprašanje formoške krize najprej razčisti na pogajanjih v Varšavi.
Kar se Srednjega Vzhoda tiče, je Dulles dejal, da se bo umik ameriških čet začel, brž ko se bodo o tem sporazumeli z novim libanonskim predsednikom Šeha-bom. Gromiko pa je od svoje strani predložil generalnemu tajništvu OZN spomenico, v kateri zahteva stalno prekinitev termonu-klearnih poizkusov, čeprav je SZ pred tem že sprejela ameriški predlog za pogajanja v Ženevi v tem smislu.
Medtem je notranja komisija odbila indijski predlog, naj se vpiše na dnevni red zasedanja sprejem komunistične Kitajske v Združene narode. Zato je razprava o tem vprašanju odložena za eno leto.
Kadar je mera polna
V	Bonnu v Nemčiji pripravljajo poseben aparat za merjenje vinjenosti, A-parate bodo razdelili gostilničarjem, da bodo mogli presoditi, ali naj svojim gostom še postrežejo s pijačo ali ne.
boju za poznejše popolno mednarodno priznanje.
Res, da trenutno s tem še ne obstoja alžirska republika, ne pravno, ne dejansko, toda klice ima za to že v sebi, kakor so jih imeli med prvo svetovno vojno razni poljski, češkoslovaški in jugoslovanski Narodni odbori, katerim je prav Francija velikodušno nudila svojo diplomatsko podporo.
: ti,	N	-p^n. ‘
!:>r r
Zavod šolskih sester - Tomaj na Krasu
NAŠ	TEDEN
29. 9. nedelja, 18. pob.:	sv. Venceslav,
kralj, m.
29. 9. ponedeljek: sv. Mihael, nadangel
30. 9. torek: sv. Hieronim, c. učenik
1.10. sreda: sv. Remigij, škof
2.10. četrtek: sv. Angeli varuhi
3.10. petek, prvi: sv. Terezika, d.
4.10. sobota, prva: sv. Frančišek Asiški
SV. MIHAEL je kristjanom med vsemi angeli najbolj poznan. Vodnik nebeške vojske proti satanu Luciferju in tovarišem.
Mihael je hebrejska beseda, pomeni: Kdo kot Bog! To je tudi geslo tega nadangela, na katero so pristali vsi do-
bri angeli v boju z upornimi — češ, zastonj se upirati: kdo je tako svet, tako dober, tako mogočen kot Bog, ne boste nič opravili. Mi ga priznavamo, se borimo zanj.
Pri sv. maši za rajnke molimo pri darovanju: Gospod Jezus Kristus, reši duše vernih mrtvih kazni pekla... Zastavonosec Mihael naj jih privede v večno luč...
Po vsakdanji sv. maši pa prosimo: Sv. Mihael nadangel, brani nas v boju zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha... satana in druge hudobne angele, ki hodijo po svetu v pogubo duš... v pekel pahni!
Kdo kot Bog! velja tudi danes, velja velikim in malim.
IZ SV. EVAN G E L I J A
/”	isti čas je vstopil Jezus
v čoln in se prepeljal ^ in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudnemu: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.« In glej, izmed pismoukov so si mislili: »Ta govori bogokletno.« Ko je Jezus videl njih misli, je rekel:
»Zakaj 'V srcu hudo mislite? Kaj je lažje reči: ,.Odpuščeni so ti grehi", ali reči: ,JV stani in hodi"? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« — reče tedaj mrtvoudnemu: — »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.« In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast.
Jz življenja Ctrkve.
Obsodba beneške razstave filmov
Mednarodni katoliški urad za film na zadnji filmski razstavi v Benetkah ni podelil nagrade. Svojo odločitev utemeljuje tako: Čeprav so nekateri filmi na XIX. mednarodni razstavi filmov v Benetkah odgovarjali zahtevam Mednarodnega katoliškega urada za film, se razsodišču ni zdelo primerno, da bi te filme vzelo v pretres, ker je bilo na letošnji razstavi veliko izredno nemoralnih filmov. Če se filmska umetnost uporablja tako, gotovo ne pospešuje duhovnega napredka in razvoja človečanskih vrednot. —
V	filmskih krogih je to sporočilo napravilo globok vtis. Razsodišče katoliškega urada za film sestavljajo zastopniki Avstralije, Avstrije, Belgije, Egipta, Francije, Italije in Urugvaja.
Ameriška katoliška pomoč
Pomoči ameriških katoličanov je bilo deležnih v preteklem letu 40 milijonov ljudi v 53 različnih deželah po svetu. Pomoč je bila razdeljena v živilih, obleki in zdravilih.
Pet tisoč novih krstov na Formozi
V	tekočem letu so v apostolski prefekturi Tajchung našteli 5000 novih krščen-cev. število je tem bolj pomembno, če pomislimo, da je prefektura štela pred šestimi leti 3000 katoličanov, sedaj pa jih ima 21.000.
Spreobrnjenje na smrtni postelji
Znani ameriški sindikalni delavec Frank Kierdorf je prejel sveti krst nekaj ur pred smrtjo. Umrl je miren in vdan v božjo voljo.
Vere v Združenih državah
Zanimivo je, kako v Združenih državah narašča zanimanje za vero. Leta 1870 je samo 18 odstotkov Američanov izrazilo, da pripadajo kakšni veri; leta 1900 je število zraslo na 36 odstotkov; leta 1920 na 43 odstotkov; leta 1940 na 49 odstotkov, leta 1950 na 57 odstotkov in preteklo leto na 61 odstotkov.
Razne protestantske vere imajo skoraj 59 milijonov članov, katoliška vera skoraj 36 milijonov, Judje pet milijonov in pol in končno pravoslavni 2 milijona in pol.
Lurške proslave v Vietnamu
Do 150.000 ljudi je v slovesni procesiji spremljalo po glavnih ulicah mesta Sai-gon kip lurške Matere božje, podarjen od mednarodne zveze Marijanskih kongregacij stolnici v Saigonu; blagoslovil ga je sveti oče 17. junija letos.
Pomen kat. šol v misijonih
Važnost katoliških šol pri pokristjanjevanju poganskih narodov je razvidna posebej še iz statistike misijonskega dela v vzhodni Nigeriji, kjer je razvidna vzporednost med vzgojo in krščanstvom. Nad 80% krstov odraslih je sad osnovnih šol za odrasle, ki so v vsakem kraju. Po šolah je 18.000 katoliških učnih moči, od katerih je sicer manjše število tistih, ki so prejeli redno učiteljsko vzgojo, toda vsako leto se na katoliških učiteljiščih
g§s8nwni?
izpopolnjuje do 2.000 učiteljev. V vzhodni Nigeriji so učitelji plačani delno od države, kar je velikega pomena, delno od cerkvenih ustanov. Razmerje med Cerkvijo in državo je kar najboljše. Razvoj krščanstva v vzhodni Nigeriji in angleškem delu Kamerama daje največjih nad za razvoj v bodočnosti. Je pa doslej le 14% prebivalstva katoliškega, to je skoro poldrugi milijon.
Duhovniški poklici v New Yorku
Na letnem zborovanju organizacije katoliških Amerikancev za duhovniške in redovniške poklice je pomožni nevvjorški škof msgr. Fearns poudaril, da je povprečno na leto na Japonskem več duhovnikov na leto kakor v New Yorku, kjer jih je 35 na poldrugi milijon katolikov, na Japonskem pa jih je 40 na
300.000	vernikov. Razlog temu je težko dušnopastirstvo v velemestih in težko približanje mladini.
Še en spomin na Lurd iz leta 1908
Ne vem, ali so naši lurški romarji ob zadnjem romanju zasledili spominsko ploščo, ki so jo naši romarji v letu 1908 nesli s seboj in jo dali vzidati v kripto nad lurško votlino. Na tej spominski plošči je vklesano naslednje besedilo:
Virgini immaculatae — devoti Sloveni.
Brezmadežnemu spočetju, čudodelnici
premogočni. Materi najmilejši se klanjajo in posvečujejo Slovenci v jubilejnem 50. letu, kar se je tukaj prikazala. — O Marija, brani in razširjaj sveto Cerkev, utrdi vero v naših dneh, vzemi v varstvo našo domovino, prosi za grešnike, čuvaj nedolžne, varuj Tebi posvečene, stori nas vse kakor Bernardko srečne, ako ne na tem, pa na onem svetu. Amen.
Delavnost svetega očeta
V zadnjem času so se vršili v Rimu številni kulturni in znanstveni kongresi. Skoraj vsi udeleženci so si želeli srečanja s svetim očetom, ki je imel zanje več nagovorov, v katerih je pojasnil katoliški nauk v zvezi z raznimi poklicnimi vprašanji. Tako je govoril udeležencem kongresa za transfuzijo krvi, za klasično arheologijo. Preteklo sredo je sveti oče z radijskim govorom zaključil deseti mednarodni marijanski kongres v Lurdu.
Izjava francoskih kardinalov
V Franciji imajo prihodnjo nedeljo ljudsko glasovanje o novi ustavi. Nekateri ljudje so širili med katoličani propagando, naj ne glasujejo za novo ustavo, ker je v njej izpuščeno božje ime. Pet francoskih kardinalov pa je pretekli teden izdalo posebno izjavo, v kateri pravijo, naj se katoličani udeležijo glasovanja. Po mnenju kardinalov nova ustava katoličanom ni nasprotna, saj v drugem členu zagotavlja svobodo veroizpovedi. Želijo pa, da bi že skoraj prišel dan, ko bi s privoljenjem vseh Francozov bilo vstavljeno v ustavo ime Boga.
Cardijn na Daljnem Vzhodu
Ustanovitelj gibanja Mladih katoliških delavcev, kanonik Cardijn, je odšel na daljše potovanje na Daljni Vzhod. Obiskal bo Avstralijo, Novo Zelandijo, Vietnam, Malezijo, Indijo, Pakistan, Irak in Libanon. V teh deželah si bo ogledal, kako živijo mladi delavci in v koliko organizacija Mladih katoliških delavcev sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami. Organizacija šteje sedaj 1,500.000 članov.
Slovesnosti v Lurdu
Pri velikih marijanskih slovesnostih v Lurdu je bilo v preteklih dneh prisotnih mnogo odličnih osebnosti, med njimi: 150 nadškofov in škofov, francoski ministrski podpredsednik Pflimlin, irski ministrski predsednik De Valera in mnogi drugi.
Zborovanje Marijine legije na Japonskem
Nad 600 članov japonske Marijine legije se je zbralo na skupno posvetovanje. Zborovanje je trajalo tri dni. Govorili so o dosedanjem delu in o načrtih za bodočnost.
Rast Cerkve na Japonskem
V	enem letu se je število katoličanov na Japonskem povečalo za 12.300 oseb. Japonskih domačih duhovnikov je 359. Zelo številni so ženski redovniški poklici. Domačih redovnic je sedaj 3.047, novink pa 1.942.
MEDNARODNI MARIJANSKI KONGRES V LURDU
Namen in pomenjgospodinjskih šol
1. KAJ JE GOSPODINJSKA ŠOLA?
Osnovni poklic vsakega dekleta je gospodinjstvo. Prvo praktično zanje more dekletu dati pametna mati sama. To znanje pa spopolnjujejo posebne strokovne, tako imenovane gospodinjske šole, za kmetska dekleta še posebno kmetsko-go-spodinjske šole, ki usposabljajo dekleta teoretično in praktično za dobre matere in gospodinje. V nadaljnjem študiju se v posebnih gospodinjskih seminarjih pripravljajo gospodinjske učiteljice, ki vodijo po deželi gospodinjske tečaje, ki posredujejo kmetskim dekletom zlasti v dolgih zimskih večerih potrebno znanje v gospodinjstvu.
Gospodinjske šole se po vrednosti enačijo srednjim šolam, saj morajo gojenke po dovršeni šoli položiti potrebne strokovne izpite na tako imenovanih višjih gospodinjskih šolah, ki so navadno štiriletne in ki pripravljajo bodoče gospodinjske učiteljice na zrelostni izpit ali maturo.
Gospodinjske šole posredujejo gojenkam tudi moralno in versko vzgojo, ki jim v življenju pomaga preko zaprek in razočaranj.
2. VZGOJNI SMISEL GOSPODINJSKIH ŠOL
Gospodinjske šole pripravljajo dekleta za življenje. To je osnovni namen vsake gospodinjske šole. Dekle, ki je notranje in praktično pripravljeno, da si ustvari družino, ga dobra mati in vzgojiteljica
svojih otrok, bo zvesta žena in družica možu. Gospodinjsko znanje ni samo v tem, da zna dekle kuhati, prati, pospravljati; važen je predvsem način, kako to napravi, notranji nagib, ljubezen, ki jo polaga v vsako delo, njeno obnašanje, strpljivost in vztrajnost.
Ničesar ne zanemarja.
Svoji družini je sonce, ki zares sveti. Z jasnim obrazom govori otrokom o Bogu, o stvarstvu, z njimi raste, se igra, se veseli, jim ljubeče celi rane, jih kot angel dobrote varno vodi skozi življenje. Moža ljubi, skrbi zanj, da je ponosen nanjo, jo ima rad in jo spoštuje. Rad se vrača po trdem delu v družino. Krščanska žena, mati in gospodinja, je resnična vez, ki spaja srca v domači družini. To vse pa zmore z vero in zaupanjem v Boga, ki spremlja in blagoslavlja družino, v kateri je žena svečenica, ki moli in se žr-
3.	POTREBA NAŠEGA CASA
Bolj kot kdajkoli je potrebna dobra vzgoja v gospodinjskih šolah dekletu današnjih dni. Moderno dekle se ne zaveda naloge, ki jo je sprejela v vstopu v življenje. Udeležuje se zabav; vsakovrstnega športa, iger. Kinopredstave, skriti sprehodi, nevarna družba, to je njeno veselje, to ljubi. Tako življenje pa vodi nujno v pogubo. Prenaglo se izživlja in naveliča vsega. Tako pripravljena stopi v zakon. Kaj naj pričakuje Bog in človeška družba od takih zakonov?! Ker je bila nava-(Nadaljevanje na 3. strani)
Stoletne proslave Marijinih prikazovanj v Lurdu so dosegle svoj višek sredi septembra, ko sta se vršila v Lurdu dva mednarodna kongresa: mednarodni ma-riološki kongres za bogoslovne znanstvenike od 10. do 13. sept. in mednarodni marijanski kongres za vse Marijine častilce od 14. do 77. septembra. Bili so to dnevi Marijinega zmagoslavja, ko so se dobesedno uresničile Marijine besede: »Blagrovali me bodo odslej vsi rodovi!«
V	Lurdu so se ob tej priliki zbrali predstavniki vseh narodov in jezikov, vsi so v en glas vzklikali: »Ave! Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega• telesa, Jezus! Ave, ave, ave, Marija!«
MEDNARODNI MARIOLOŠKI KONGRES
Mariološkega kongresa se je udeležilo krog 4.000 teologov vsega sveta. Pod vodstvom priznanega mariologa p. Karla Batiča, hrvatskega frančiškana, predsednika Mednarodne marijanske akademije, je nastopila cela vrsta bogoslovnih znanstvenikov in teologov, ki so skušali z raznih strani osvetliti osrednjo misel: »Marija in Cerkev«.
Zborovanja so bila dvojne vrste: splošna zborovanja za vse kongresiste, pri katerih so se obravnavala temeljna vprašanja, ki so se nanašala na problem Marijinega soodrešilnega dela pri zveličanju človeštva, in zborovanja po 13 ločenih odsekih, kjer so se podrobneje proučevali problemi Marijinega delovanja v raznih področjih življenja Cerkve kot mističnega Telesa Kristusovega.
Pri splošnih zborovanjih so med drugim proučevali nauk o Mariji Soodreši-teljici, s posebnim poudarkom na njen delež pri učlovečenju Sina božjega in pri smrti Odrešenikovi na Kalvariji. Ugotavljali so odnose Matere božje do Kristusa kot glave Cerkve, do duhovništva, do presv. Evharistije. Razglabljali so nauk o Mariji srednici vseh milosti in posrednici sadov odrešenja, o Marijinem deležu pri ustanovitvi, razširitvi in obrambi Cerkve božje na zemlji.
V	ločenih odsekih so medlem drugi teologi razpravljali o raznih Marijinih vlogah pri odrešenju in posvečenju človeštva: o pararlelizmu med Marijo in Cerkvijo, o Marijinem vplivu na Cerkev kot Skrivnostno teto Kristusovo, o Mariji in apostolatu v Cerkvi, o Marijinih prikazovanjih, o Marijinem češčenju v liturgiji itd.
Tudi slovenski teologi so prispevali častni delež pri teh ločenih odsekih. Tako je P. Bruno Korošak, frančiškan, predaval o razmerju med Marijo in Cerkvijo v luči soodrešenja; p. Anton Koren, slov. jezuit, o razvoju mariološkega nauka v ruski patriarhalni Cerkvi; prof. Janez Vodopivec o Mariji kot znamenje sedanje ločitve in bodoče združitve vseh kristjanov.
Prof. Vodopivec je vodil posle predsednika odseka »Marija in združenje Cerkva«.
Mednarodni mariološki kongres v Lurdu je bogato poglobil in razsvetlil mario-logijo, to je vedo o Marijinem poslanju pri odrešenju in zveličanju človeškega rodu, kar bo nesporno prikazalo nebeško Gospo še v lepši luči njenih izrednih odlik in povečalo v vseh častilcih ljubezen in zaupanje do Matere božje.
MEDNARODNI MARIJANSKI KONGRES
Mesto Lurd se je na izredno lep način pripravilo na mednarodni marijanski kongres, ki je sledil mariološkemu od 14. do 77. septembra. Ulice so bile okrašene z Marijinimi, papeževimi, državnimi in mestnimi zastavami; na raznih križiščih so stali neonsko razstavljeni slavoloki; vse je bilo v cvetju in iz vsega je dihalo praznično razpoloženje.
Sveti oče je poslal kot papeškega delegata kard. Tisseranta, ki ga je na letališču Ossun sprejel minister Pierre Pflimlin kot zastopnik drž.avnega predsednika De Gaulle-a. Marijanskega kongresa se je udeležilo 13 kardinalov, krog 150 patriarhov, nadškofov in škofov z vsega sveta, krog 5.000 duhovnikov in nepregledne množice romarjev, ki so jih lurški časopisi cenili na čez pot milijona.
Tudi na marijanskem kongresu so se vršila splošna zborovanja in zborovanja po narodnih odsekih. Bilo, je kar 29 narodnih odsekov, in med njimi tudi slovenski, ki ga je vodil prof. Janez Vodopivec, profesor na Propagandi v Rimu.
Pri splošnih zborovanjih, ki so se vršila v rožnovenski baziliki, so predavali kardinali in škofje o Marijinem češčenju.
Govore so kongresisti lahko poslušali s . slušalkami v istočasni prestavi v pet jezikov. V zunanjosti bazilike so verniki lahko slišali po zvočnikih predavanja v izvirniku.
V	popoldanskih urah so se vršila predavanja po narodnih odsekih. Predavanja so obravnavala na splošno, kako častijo Marijo razni narodi.
Največje prireditve marijanskega kongresa pa so bile različne pontifikalne svete maše v raznih obredih, slovesen križev pot v podzemeljski baziliki sv. Pija X. za Cerkev molka in zlasti zaključna procesija s kipom Brezmadežne, ki so ga prvič po sto letih sneli z mesta prikazovanj in ga nesli po celem mestu Lurdu. Procesija je bila dolga krog dva kilometra in je trajala poldrugo uro. Vila se je po mestnih ulicah med nepregledno množico, ki je vzklikala lurški Kraljici. Po povratku pred rožnovensko baziliko je množici spregovoril po radiu sveti oče. Nato je papeški delegat kard. Tisserant dal bolnikom blagoslov z Najsvetejšim.
Delo marijanskega kongresa je bilo vključeno v običajne lurške slovesnosti. Popoldanska procesija z Najsvetejšim in z blagoslovom bolnikov ter večerna marijanska procesija s svečkami so bile tokrat toliko bolj veličastne zaradi izrednega pritoka udeležencev.
SLOVENCI NA MEDNARODNEM MARIJANSKEM KONGRESU
Med to nepregledno množico romarjev, ki je prihitela z vseh delov sveta na mednarodni marijanski kongres v Lurd, je bilo tudi slovensko ljudstvo častno zastopano z več kot sto udeleženci. S Koroške sta dospela dva avtopulmana, iz Gorice in Trsta pa eden. Slovensko skupino je počastil s svojo navzočnostjo prevzv. ljubljanski škof Gregorij Rožman, ki se je po slovenskem julijskem romanju zadržal v Evropi, da bi se udeležil teh slovesnosti.
Goričani, ki smo imeli v svoji sredi goriškega vladiko nadškofa Ambrosija, smo odpotovali iz Gorice dne 11. septembra in prenočili v Savom. Drugega dne smo občudovali lepoto ligurske obale in francoskega sinjega morja, bežno obiskali državico Monako in Montecarlo in prenočili v Toulonu. Naslednjega dne smo pohiteli v slovito svetišče Marije Varuhinje nad mestom Marseille, kjer smo duhovniki maševali. Zvečer smo dospeli v Marijino mesto ter pohiteli pozdravit lurško Gospo v masabielski pečini.
Slovenski odsek je priredil za svojo skupino posebna predavanja, o katerih bomo pozneje še pisali. Slovenska skupina je obiskala v Lurdu zgodovinske kraje in spomenike, ki se nanašajo na sv. Bernardko. Kot posebne verske pobožnosti je opravila izmenoma križev pot na Kalvarijo in je prisostvovala blagoslovu s petimi litanijami Matere božje z ljudskimi odpevi.
Med izrednimi slovesnostmi Molčeče Cerkve, ki se jih je udeležila tudi slovenska skupina, sta bili pontifikalna sveta maša škofa Budka v vzhodnem obredu ter predaja zastave narodov Molčeče Cerkve Marijinemu svetišču v Lurdu.
Po tridnevnem bivanjem v Lurdu smo odpotovali z nepozabnimi vtisi proti domu. Obiskali smo srednjeveško mesto Carcassone, Montpellier, Avignone, Bezier in dospeli v Turin, kjer smo naslednje jutro obiskali sloveča Marijina svetišča »Consolata«, »Ausiliatrice« in še zlasti Co-tolengove ustanove. V Gorico smo se vrnili dne 19. septembra zvečer, hvaležni Materi božji za milost, ki nam jo je dala s tem, da smo se udeležili tega nepozabnega romanja.
Zaslugo za zamisel in izvedbo tega goriškega romanja v Lurd pa imata nadškofijski kancler dr. Rudi Klinec in stolni vikar ter profesor Artur Zalatel, katerima gre vsa pohvala in zahvala!
»Baragova pratika« za leto 1959
izšla v Illinoisu (ZDA)
Pred kratkim je med ameriške Slovence prišla »Baragova pratika« za leto 1959. To je že osemnajsti letnik pratike. Njena vsebina je zelo pestra in bogata. Med drugim so štirje članki posvečeni spominu zaslužnih in odličnih Slovencev, ki so umrli v Ameriki:	Ivanu Zormanu,
Antonu Grdini, p. Zakrajšku in p. Urankarju; več člankov se spominja raznih obletnic slov. literature. Poleg tega vsebuje »Pratika« veliko pripovednih sestavkov, poučnih in šaljivih zgodb ter raznih zanimivosti.
.
Stran 3
Cernu volitve ?
spomladanskih političnih volitvah. Takrat smo imeli malo izbire. Katoliški ljudje nismo mogli voliti komunističnih in drugih marksističnih strank, tudi ne strank, ki zagovarjajo Cerkvi neprijazno laici-stično politiko, kakor na primer social-demokratje. In spet nam je bilo težko oddati glas kaki italijanski stranki, ki ni doslej pokazala umevanja za položaj tržaških Slovencev. Udeležba pri volitvah je neke vrste politična obveznost. Agitirati, da oddaš belo glasovnico, je spet delikatna zadeva, ker te tudi lahko zašijejo, češ da je taka agitacija proti duhu kake postave.
Sedaj pa smo predložili svojo lastno »Slovensko listo«. Ne bodo nam mogli očitati, da se čutimo tako maloštevilne, da smo se skrili pod kako italijansko slovensko spakedranko, kjer ni mogoče ugotoviti, koliko je slovenskih in koliko italijanskih glasov. »Slovenska lista« je dokaz, da še živijo v Trstu Slovenci, ki se upajo samostojno nastopiti z lastno listo s slovenskimi kandidati, kateri pred
Med trnjem in osatom
Občinski praznik demokratičnega tiska
Vedno, kadar me pot zanese na Tržaško, odkrijem ali slišim kakšno novo komunistično potegavščino. Ko sem bil v nedeljo na Krasu in pozneje v Bregu, sem videl po zidovih velike plakate z napisom: Občinski praznik demokratičnega tiska. Imenitno na prvi pogled! Vendar se je našla neka slovenska občinska uprava na Tržaškem, ki skrbi za pravo vzgojo občanov z resnim demokratičnim tiskom! Toda resnica je bridka, ko človek prebere celotno besedilo plakata. Na občinskem prazniku demokratičnega tiska v Boljuncu bosta govorila novi tržaški partijski tajnik Sema in znani dolinski župan Lovriha. Torej to ni več občinski praznik demokratičnega tiska, ampak dobesedno: partijski praznik komunističnega tiska!
Plakat z vabilom na občinski praznik demokratičnega tiska je nova laž starega
laziiia ivamuaizma! Smešno in obenem
stari del mesta, ki, čeprav manjši od modernega dela mesta, vzbudi v turistu več-umuju,	jo	pozornost	in	zanimanje.
vso javnostjo pokažejo, da so pripravljeni braniti v občinskem svetu koristi slovenskega prebivalstva.
Posebno dobrodošla je »Slovenska lista« katoliško mislečim Slovencem, ki želijo upoštevati željo Cerkve, da glasujemo le za take ljudi, ki uživajo zaupanje resničnih katoličanov.
»Slovenska lista« si je določila tudi svoj program. (Ta program zaradi pomanjkanja prostora, objavimo v prihodnji številki. Ured.). To je nekaka pogodba med bodočimi izvoljenimi kandidati in volivci »Slovenske liste«. Tako bodo volitve tudi javna manifestacija za pravice in zahteve slovenskega prebivalstva v okviru tržaške mestne občine.
Preden smo predložili »Slovensko listo«,' smo povabili nekatere volivce, da pridejo podpisat od zakona predpisano u-radno vlogo, ki1 mora nositi vsaj tri sto podpisov. Pri tem smo nekatere prijatelje nehote prezrli. Ko so za zadevo zvedeli, so kljub temu prišli na sestanek, kjer so se zbirali podpisi, in tako oddali svoj podpis. Taki primeri dokazujejo, da je med nami še dokaj demokratično u-smerjenih Slovencev in da je bila »Slovenska lista« resnična potreba mnogih slovenskih volivcev.
billa Franko - Franko Ivan - Gergolet Karel - Buzzinelli ‘Anton - Gruden Joško -Klanjšček Vladimir - Pintar Danijel - Fi-gelj Antonija - Gomiscech Cvetka - Lapanja Marija - Nabergoj Iva - Pelicon Jožica. — Zavrnjeni so bili štirje dijaki.
Na Strokovni šoli v Gorici so izdelali v jesenskem roku sledeči dijaki:
Čez I. razred: Ferfoglia Slavko - Fer-letti Viljem - Lutman Severin - Peric Boris - Prinčič Jožef - Vizzutti Albert - Volk Rudolf - Florenin Boža - Miklus Silva.
Čez II. razred: Ambrosi Aleksander -Cingerli Ivanka - Ferfolja Darko - Koren Ivan - Jarc Ivan - Ožbot Ivan - Stanič Branko. — Zavrnjen je bil 1 dijak.
Zaključni izpit: Braini Ivan - Brisco Li-vij - Cernic Branislav - Nanut Ivan - Pe-teani Peter - Saher Marij - Cuk Diana -Kumar Lucija - Nanut Diana. — Trije dijaki so bili zavrnjeni.
GIMNAZIJA - LICEJ
Čez IV. gimnazijo: Figelj Ivan, Paulin
Danijel.
Sesti mednarodni glasbeni m"ik°fii-ej I festival v Arezzu,
Trst, 22. sept. 1958.
Tržaški ljudje imamo letos posebno smolo, že drugič moramo iti na volišče. Razumljivo je, da se marsikomu vse to zdi neumno. Saj je bil razumen človek sit že prejšnjega občinskega sveta. Občinski svetovalci so se med seboj prepirali kot otroci. Za resnično občinsko gospodarjenje je bilo manj zanimanja kot za visoko politiko, ki ni spadala v občinski svet. Ko je prišel komisar, so se ljudje nekako oddahnili, ker ni bilo več treba poslušati brezplodnega prerekanja. Posebno niso za občinskimi odborniki žalovali Slovenci. Saj nismo imeli od takega upravljanja občine čisto ničesar. Ko je šlo na primer za čisto nedolžno zadevo: za predlog, da bi vsaj kako ulico v predmestju, kjer so vedno prebivali Slovenci in kjer tvorijo Italijani čisto gotovo poznejše priselnike, imenovali po kakem slovenskem pesniku, so sprejeli ta predlog z žaljivim ironičnim posmehom. Za takimi občinskimi gospodarji ne bomo nikoli žalovali, pa naj pripadajo katerikoli stranki.
Kljub temu se volitvam ni mogoče izogniti. Ako si prebivalstvo samo ne izvoli svojih občinskih gospodarjev, mora take gospodarje imenovati vlada. V tem primeru imenuje komisarja. Saj so nam še v spominu občinski komisarji, ki so jih naprtili našim slovenskim občinam fašisti in ki so spravili občinsko gospodarstvo v velike dolgove. Lahko se včasih zgodi, da je kak komisar dober gospodar. Tudi ima veliko lažje stališče, ker se ne boji volivcev in lahko izvaja tudi nepopularne ukrepe, kadar je to v korist občine. Toda komisar je vedno nekaj izjemnega. Če bi bila to stalna uredba občin, bi to pomenilo najhujši vladni absolutizem, ki se nikakor ne da združiti s sodobno demokracijo. Dandanes se Po vseh državah bojijo zoper centralizem v upravi in za avtonomijo pokrajin, kakor pri za nas za avtonomno tržaško in furlansko pokrajino. Posebno se Poudarja čim večja avtonomija občinske uprave. Ako bi danes kaka vlada dalje časa ne razpisala volitev v občini, kjer imajo komisarja, bi bilo to nekaj nezaslišanega za današnjo dobo.
Res so se celo med italijanskimi someščani pojavili glasovi, da so volitve nekoristne. To pa zato, ker se boje, da tudi novi občinski svet ne bo mogel izvoliti dela zmožnega odbora, ki bi upravljal občino. Toda možno je tudi nasprotno. Brez dvoma si nobena stranka ne želi prepogostih volitev, ki političnim organizacijam temeljito izprazni blagajne. Občinski svetovalci bodo želeli skozi vso Poslovno dobo ohraniti svoj stolček, ki si ga bodo s težavo priborili. Nove volitve so za vsako stranko neprijetna zadeva in volilni izid je vedno negotov. Zato je možno, da bodo s težavo in muko izvolili po ponovnem glasovanju žu-Pana in odbor, ki jih bodo potem pustili životariti, in bodo pazili, da ga s kakim neprevidnim glasovanjem ne vržejo. Pri glasovanju o občinskem proračunu pa bodo že kako zbarantali potrebno večino Za odobritev. Eno je namreč, kar politiki Pišejo v listih in kričijo po shodih, drugo pa je, kar v srcu mislijo.
Tako smo sedaj spet pred volitvami. Naš položaj je sedaj ugodnejši kot pri
Čas brezskrbnih počitnic gre h kraju. Mladina, ieljna sprememb, se že veseli novega šolskega leta. In zakaj ne! Saj je vendar tako zanimivo zbirati se v svetlih učilnicah, tekmovati s sovrstniki pri igri lt> učenju in tako »velik« postajati. Za rMado srce je vsak dan poln doživetja.
Za starše pa prinaša novo šolsko leto Polno novih problemov. Kako otroku omogočiti uspešno učenje, kako mu vzbujati veselje do dela, ki ga šola zahteva, kako n,u oskrbeti tudi pošteno druščino in razvedrilo?
Marsikateri dijak oziroma dijakinja bi gotovo lepše izdelavala v šoli, če bi imela na razpolago primeren prostor za učenje ,fl oporo od strokovno sposobnega člove-^a■ Starši navadno zato nimajo potrebnega časa, večkrat pa tudi sposobnosti >le. zlasti če gre za srednjo šolo. Tu pridejo v poštev zavodi in dajanje lekcij.
Slovenska mladina ima to oboje na razpolago v Trstu in Gorici, Starši, ki jim ,e pri srcu ne le umsko napredovanje, Marveč tudi poštena vzgoja in oblikovale značaja, bodo našli dragoceno oporo v katoliških vzgojnih domovih. Za dekleta °bstoji dom pri čč. šolskih sestrah pri Sv. [vartu, kjer je prostora za okrog 40 oseb, ln Zavod sv. Družine ali sirotišče v Gorici.
žalostno je to, da se zdi nekim dijakom, ki niso komunisti, besedilo na tem plakatu popolnoma slovniško in idejno pravilno... Četudi bi se vsi Slovenci po tržaških komunističnih vaseh rekli belemu črno, bomo pravi demokrati do konca izpovedovali, da je komunizem zločinstvo in delo za komunistični tisk izkopavanje lastnega groba!
ŠOLSKI USPEHI
Na Nižji srednji šoli v Gorici so izdelali v jesenskem roku sledeči dijaki:
Čez I. razred: Ambrosi Branko - Boškin Ladislav - Devetta Vojko - Markočič A-lojz - Milič Zmagoslav - Mikulus David -Persolja Aldo - Hvala Stanislava - Mikluš Ksenija - Šekli Tatjana. — Zavrnjen je bil 1 dijak.
Čez II. razred: Bassa Vojko - Kogoi Lucijan - Leghissa Darij - Sosterčič Nadja.
—	Dva dijaka sta bila zavrnjena.
Nižji tečajni izpit: Berdon Ivan - Bram-
Za fante pa imamo na razpolago Alojzi-jevišče v Gorici in Marijanišče na Opčinah.
V	mesecu juliju smo po slovenskih župnijah na Tržaškem dobili v roke lepak oziroma listič »Marijanišče«. V njem je vodstvo zavoda med drugimi zanimivostmi obrazložilo tudi načrte za novo šolsko leto. Poleg redne oskrbe notranjim gojencem, bo Marijanišče nudilo pomoč tudi zunanjim dijakom. V poštev bodo prišli openski dijaki srednjih šol in učenci okoliških vasi, ki bodo obiskovali na Opčinah strokovno industrijsko šolo (ta stoji sedaj čisto zraven zavoda!).
Ti zunanji dijaki, openski in okoliški, bodo imeli lahko v Marijanišču tudi kosilo in malico v času, ko se bodo pripravljali na šolo. Za dajanje lekcij bodo nekaj malega prispevali, zato bodo pa imeli na razpolago par učiteijev oziroma profesorjev.
Nekaj podobnega bodo oskrbele tudi čč. šolske sestre pri Sv. Ivanu, Alojzijevišče pa to že delno vrši in prav tako sirotišče v Gorici.
Starši, ki žele dati oporo svojemu sinu oziroma hčerki pri učenju, morejo že sedaj stopiti v dogovor z vodstvi omenjenih
zavodov. '
Čez I. licej: Černič Marijan, Di Battista Roman, Gergolet Maksimiljan, Kerševan Silvan, Mikluš Aleksandra, Sfiligoj Majda.
Čez II. licej: Brumat Irena, Kocjančič Valniera, Marcusa Jožef.
Sprejemni v I. licej: Anselmi Ernest, Cussich Aleš, Devetak Venceslav, Elsba-cher Marija, Maurensig Pavel, Peršolja A-dolf, Venosi Salvatore.
Radio Trst A
od 28. septembra do 4. oktobra 1958
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
16.00 Zaključni večer s VI. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu. —
17.00 Novela: France Bevk: »Faraon«. — 18.20 Enesco: Dve rapsodiji. — 18.45 Vokalni kvintet »Niko Štritof«. — 21.30 Narava poje v pesmi.
Ponedeljek:	18.00 Beethoven:	Sonata
št. 29. — 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stoletja (8.). — 20.30 Francis Poulenc: »Pogovori Karmeličank«, približno ob 22.25 Mala literarna oddaja.
Torek: 19.15 Širimo obzorje: »Mladi državljan. — 20.30 Iz opernega sveta. — 21.00 Obletnica tedna: »Evropska jesen pred 20 leti«. — 22.10 Literatura v Sovjetski zvezi (11.): »Emigranti«.
Sreda: 18.00 Bach: Brandenburški koncert št. 5. — 18.30 Z začarane police: »U-kradena jabolka«. — 19.00 Slovenski samospevi. — 19.15 Zdravniški vedež. — 21.00 Ivan Tavčar: »Otok in Struga«.
četrtek: 18.00 Chopin: Koncert št. 1 za klavir in orkester. — 19.15 Radijska univerza (14.): »Evropska gospodarska skupnost«. — 20.30 Zbor Slovenske filharmonije. — 22.00 Sodobna književnost in u-metnost: Karel Mauser: »Jerčevi galjoti«.
—	22.30 Čajkovski: »Hrestač«.
Petek: 18.00 Velika dela slavnih mojstrov. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 21.35 Schumann: Simfonične e-tude. — 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel.
Sobota: 15.00 Mozart: Koncert za klavir in godala. — 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev (9.): »Kant«. — 17.00 Razni samospevi. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Sonja Sever - Vilko čekuta: »Lena mravljica Cici«. — 18.50 Beethoven: Sonata št. 5 za violino in klavir. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 »Prevejanka«. I-grajo člani Radijskega odra. — 22.00 Ra-velova glasba.
Po njegovi smrti je Arezzo začel polagoma propadati, dokler ga ni Pier Saccone Tar-lati prodal Florenci. Florenca se je tedaj vedno bolj širila in začela vladati čez vso okolico, dokler ni dosegla pod vlado znamenitih Medicejcev ustanovitev toskanske vojvodine.
Arezzo se je še enkrat proslavil, in sicer ko se je postavil po robu Francozom (1. 1799), ki so prodirali skozi severa v Italijo in so podjarmili tudi toskansko vojvodino. Slednjič pa je Arezzo bil vključen v novo ustanovljeno italijansko dr-
III. AREZZO — MESTO UMETNOSTI IN ZNANOSTI
Arezzo nima lica kakega velemesta. Ko izstopiš iz vlaka v Arezzu ter se pomakneš na mali trg pred železniško postajo, zagledaš pred seboj skoro vse mesto. Tedaj ti pade pred oči moderno zgrajeni del mesta, v njem pa skoro zadušeni
Arezzo je sicer res glavno mesto province, a se po številu svojih prebivalcev in po svoji razsežnosti lahko meri kvečjemu samo s srednje velikimi italijanskimi mesti. Toda visoka obljudenost in razsežnost mesta še ne tvorita odliko ali važnost kraja in ljudi. Odliko kraja odtehta le vloga, ki so jo igrali kraj in ljudje skozi stoletja, ter doprinos h kulturi, ki so jo ustvarili veliki možje kakega kraja v vseh panogah umetnosti, znanstva in politike. Ako gledamo areško mesto in provinco ter njeno prebivalstvo pod tem vidikom, potem moramo kar zastrmeti nad gigantsko ustvarjalnostjo na polju kulture in znanosti, ki so jo pokazali v teku stoletij. Kratek oris areških velikih mož nam bo izpričal resničnost teh trditev. Pa poglejmo jih!
Če jih naštevam, moram najprej omeniti Kaja Kilnija Mecenata iz davne preteklosti (1. 68 p. Kr.), ki je bil pisatelj, politik in vojak. Kot pisatelja ga lahko približamo Horacu, Virgilu.in Properciju. Pomaknimo se za tisočletje bliže in srečali bomo glasbenika meniha Guida d'A-rezzo, ki je dosegel velevažno mesto v razvoju glasbene umetnosti. Njegov izvirni domislek notnega sistema, njegova iznajdba eksakorda ali, z drugo besedo, iznajdba prve prave tonske lestvice, na kateri sloni naša moderna lestvica; njegova zbirka »Micrologus musicae« ter An-tifonarij so povzdignili njegovo ime med najbolj vidne reformatorje na glasbenem polju.
V prvih letih 13. stoletja najdemo pisatelja Guittoneja d'Arezzo (1. 1225), ki je bil med prvimi, ki je začel pisati v poleg že obstoječem latinskem jeziku tudi v tako imenovanem vulgarnem narečju. Prvi je bil, pravim. A tisti pa, ki je stoletje pozneje (1. 1304) dosegel višek na tem literarnem polju, je bil Petrarca. Nadvse zanimiva in važna so v tem pogledu njegova dela, kot so Canzoniere, Egloghe, Epistole itd. V tem stoletju najdemo že prvega areškega slikarja, ki se je imenoval Margaretone. Ena izmed njegovih lepih slik visi še danes v Areški Pinakoteki.
A še večje omembe je vreden vsekakor slikar Spinelli, ki je znan kot eden izmed najboljših trecentistov.
V naslednjem 14. stol. se pojavi močan slikar, Masaccio (r. 1. 1401), ki postane pravzor vsem slikarjem tiste dobe zaradi svojega novega globljega izrazitega stila.
Med štiri velike mojstre, ki predstavljajo začetek renesanse, spada Arečan
Piero della Francesca, ki se je med prvimi lotil prospektive in pokazal izbrano fineso.
Njegov učenec, kot zatrjuje Vasari, je bil slikar Luca Signorelli, ki je omembe vreden zaradi vnesene plastičnosti in svojevrstne barvitosti. V to dobo spada tudi Sansovino, kipar, ki je postal znamenit po svojih podobah, ki kažejo bogato, ljubko izrazitost, dozirano mensuracijo ter elitno poduhovljenost.
A največji in do sedaj v gotovem oziru nedosegljivi veleum pa je bil in je Arečan Michelangelo Bounarroti, slikar, ki-
par in arhitekt (* 1. 1475,f 1565). Dela, ki ki jih je pustil ta genialni mojster, so taka mojstrovina, da jih ne moreš dostojno z besedo prikazati, ampak samo občudovati.
Naslednji možje, pisatelj Pietro Areti-no; zdravnik in filozof Cesalpino Andrea; slikar, arhitekt in literat Giorgio Vasari; slikar Pietro da Cortona, spadajo tudi med vidne in ugledne može iz Arezza in okolice v 16. stoletju.
V	17. stoletju najdemo v Arezzu zdravnika, znanstvenika in literata Franca Re-dija, ki nam je zapustil zelo znan diti-ramb »II Bacco in Toscana«. Poleg njega je še omembe vreden odlični vojskovodja Dal Borro Alessandro, ki je za svoje uspele pohode nad Turke zaslužil častni vzdevek »II terrore dei Turchi« (Strah Turkov).
Naj za zaključek omenim še Viktorja Fossambronija, važnega politika, ekonomista in matematika, ter slikarja Pietra Benvenutija ,ki je zaradi svojih dobrih slik zaslužil ime obnovitelja italijanskega slikarstva.
Iz vsega tega, kar sem tukaj navedel, si lahko ustvarimo jasno mnenje, kaj so vse ustvarili odlični areški možje v vseh panogah umetnosti in znanstva v teku zgodovine. Bodi jim čast in slava!
(Se nadaljuje)
Namen in pomen gospodinjskih šol
(Nadaljevanje z 2. strani) jena na lagodno življenje, so ji družinske žrtve pretežko breme in ovira v prostosti. čuti se zvezano, nesrečno. Delo je ne veseli, moliti ni navajena, gospodinjiti ne zna. Tako skupno življenje postane neznosno za oba zakonca. Najbolj pa pri vsem tem trpijo otroci, ki so ji v breme. Težko čaka, da dorastejo. Mož ji je le tedaj ljub, če jo vodi v družbe, na zabavo. Drugače pa ga zanemarja.
Zena brez pravega gospodinjskega znanja zgubi veselje in smisel za dom in družino, ki notranje in zunanje propada. Gospodinjske šole so torej velika dobrina za doraščajoča dekleta.
Vsekakor so gospodinjske šole zamisel sester redovnic, ki se že po svojem poklicu rade žrtvujejo za druge zaradi Boga. Streme le za tem, da bi čim več dale, čim več pomagale bližnjemu.
Koliko deklet se hvaležno spominja svojih nekdanjih plemenitih vzgojiteljic, ki so jim dale osnovno vzgojo, in okolja, v katerem so se tako skrbno in lepo pripravile za življenje.
Mnogo gospodinjskih šol- je bilo v rokah slovenskih redovnic. Zal, da so tiste, ki so v Sloveniji resnično procvitale, zdaj ukinjene.
Tomajska gospodinjska šola, ki slavi letos svojo 50-letnico, je bila prva na Primorskem in je dala Vipavi, Krasu in Brdom lepo število dobrih mater in modrih gospodinj, predvsem pa zvestih in velikodušnih varuhinj in braniteljic verske in narodne zavesti.
Novo šolsko leto - nove radosti in skrbi
žavo.
Otroški zbor iz Arezza poje pri svečani otvoritvi VI festivala
LURŠKA PROSLAVA V PODGORI
Po vsem svetu se letos prirejajo proslave v čast lurški M. B. Zato se ji hočemo oddolžiti tudi mi Slovenci, bivajoči na Goriškem. V ta namen smo zbrali rožnovensko nedeljo, ko se vrši vsako leto procesija v Podgori. Tja bomo letos poromali vsi, kar nas je še zvestih častilcev Marijinih, posebno seveda vsi letošnji in bivši lurški romarji. Da bo Marijina čast še večja, bo z lurško procesijo združen tudi nastop pevskih zborov, ki bodo v cerkvi izvajali koncert Marijinih pesmi. Razni zbori se že nekaj časa pridno vadijo za ta nastop. Procesija bo lurška, to se pravi, da bomo med procesijo peli lurške odpeve poleg litanij M. B. — Začetek slavja bo ob 3h. Da se ne bo pobožnost preveč zavlekla, bo procesija nekoliko krajša kot običajno. — Natančnejši spored objavimo prihodnjič.
Nedelja za duhovniški naraščaj
Verniki iz štandreške in devinske dekanije naj ne pozabijo, da bo rožnovenska nedelja tudi nedelja za naš duhovniški naraščaj. Silno potrebujemo novih in dobrih duhovnikov. Letos so v goriški škofiji umrli že trije duhovniki, posvečen pa je bil samo eden. če ne 'bo novega naraščaja, bodo verniki ostali brez duhovnikov in s tem brez zakramentov. Naj-hujša kazen za ljudstvo je, če mu Bog odvzame duhovnike, če ni duhovniških poklicev. Zato vsi srčno molimo in se žrtvujmo za duhovniški naraščaj!
Šolska mladina na Stari gori
Dne 18. septembra je poromalo na Staro goro več kot 200 otrok iz števerjana, Gorice, štandreža, Sovodenj, Rupe, Gabrij, Vrha in Doberdoba. Izredno lepo je uspela skupna mladinska maša z lepo pridigo č. g. Hilarija Cotiča. Potem pa je med igrami, petjem in smehom in obedom prebila naša mladina prav lepe urice po bližnjih gričih. Obiskali smo še Bamas in poslušali govor navdušenega Marijinega častilca č. g. Hvalice.
Pričetek šole
Na Nižji srednji in Strokovni šoli se pouk prične v četrtek 2. oktobra s šolsko mašo. Dijaki teh dveh šol naj se zberejo ob 9.30 na šolskem dvorišču v ul. Randac-cio, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v stolnico, kamor so vabljeni tudi njihovi starši in sorodniki.
Naslednji dan (petek) bo že reden pouk ob 8.30.
f Msgr. Enrico Marcon
Povsem nepričakovano je umrl goriški stolni kanonik msgr. Enrico Marcon. šel je s prijatelji na potovanje po Siciliji, ko ga je v Palermu zalotil hud napad sladkorne bolezni. Zaradi oslabelosti srca je bolezni v soboto 20. t. m. podlegel v bolnišnici v Palermu. Prepeljali so ga v Gorico v sredo 24,, drugi dan (četrtek) ob 3.30 pop. je bil pogreb v goriški stolnici. Po pogrebnih svečanostih so pokojnika prepeljali na pokopališče v Tržič, kamor je sam želel.
Pokojni monsignor je bil še mlad, imel je 54 let. Po posvečenju je bil v dušnem pastirstvu v Ogleju in Gradežu, nato pa se je v glavnem posvetil profesuri. Učil je v malem semenišču in tudi na javnih šolah. Zelo se je zanimal za domačo zgodovino, zlasti za Oglej in Gradež. Napisal je več razprav, le škoda, da ni znal zgodovine vedno presojati objektivno in nepristransko, kot se od pravega zgodovinarja zahteva.
f Prof. dr. Viktor Devetak
Slovenske šole v Gorici so izgubile novo učno moč s smrtjo prof. dr. Viktorja Devetaka. Pokojni je bil Goričan po rodu,
saj se je tu rodil pred 68 leti. Postal je odvetnik, po zadnji vojni pa, ker smo potrebovali profesorjev, se je posvetil šoli. Učil je na učiteljišču, zadnja leta pa na strokovni šoli.
Blagega značaja in srčno dober je bil priljubljen pri vseh. Dolga in neozdravljiva bolezen ga je ugrabila pretekli petek 19. septembra, pogreb se je pa vršil v soboto popoldne. — Pokojnemu daj Gospod večni pokoj, sinu ing. Darku in sestri Adeli pa naše sožalje.
Štandrež
Vendar nekaj novega tudi pri štan-dreški cerkvi. Kakor že na nekaterih zvonikih v mestu, imamo tudi na našem zvoniku zvonove na električni pogon. To je bilo pri nas zelo potrebno, ker so zvonovi zelo težki in zvonik precej visok, tako da je bilo nemogoče lepo zvoniti, ne da bi spretni zvonarji stopili prav do zvonov, kar pa je zelo nevarno bodisi za zvonarje same, bodisi za zvonove. Ta težava se je sedaj odpravila; pritisneš na gumb v zakristiji in zasliši se prav lepo zvonenje.
Dne 12. oktobra bomo šli tudi štandrežci na božjo pot v Motta di Livenza. Čas za vpisovanje je do 5. oktobra.
Doberdob
Romanja iz osmih kraških vasi na Mon-te Berico (15. sept.) se je udeležilo okrog 250 romarjev s petimi korierami; med njimi tudi 55 iz naše vasi. Verske pobožnosti v Marijinem svetišču in v cerkvi sv. Antona v Padovi je poživil z lepo pridigo in razlago č. g. Jožef Vidmar. Razveseljiv je bil tudi obisk po vedno lepih in zanimivih Benetkah.
Praznovanje komunističnega tiska se je
v	naši vasi vršilo v znamenju besede »prazno-vanje«. Saj poznamo rdeče časopise: prazne Boga in njegovih večnih resnic, pa tudi prazni vzpodbudnih naukov in zgledov zlasti za mladino! Niti »prazne miši« niso vzbudile drugega kakor posmeh in pomilovanje, vsaj pri pametnih vaščanih. Uboge matere, ki pustijo, da celo nedorasli mladini polnijo glave s praznimi frazami, prevzetnostjo in domišljavostjo! — Res: prazno gre vanje in prazni ostanejo!
Ves svet že ve, kako se skeptična mladina že v obraz smeje komunističnim »modrijanom« — in na stotine pobeglih zdravnikov in profesorjev iz »rdečega raja« dovolj glasno priča, da je že prav bedasto ono opičje ponavljanje, da je človek iz opice in podobno! Še otroci jim tega ne verjamejo, kaj šele odrasli in izobraženi! * * *
Asfaltiranje ceste po naši vasi je končno res prišlo iz papirja na cesto! Pripeljali so že grušč, zaznamovali cesto, opozorili vse vrste voznikov in kmetovalcev, da bi pazili, dokler ne bo delo gotovo. Asfaltirana pa bo cesta tako kakor v So-vodnjah. S hvaležnostjo vsem bližnjim in daljnim, sedanjim in bivšim, ki so pripomogli do tega važnega napredka, želimo, da .bi bilo delo dobro narejeno in držalo še več kot šest let!
Kontovel
Preteklo nedeljo 21. t. m. smo bili na Stari gori, starodavnem svetišču, ki ga patri lepo in načrtno prenavljajo. En avtobus nas je bilo in, če bi bilo prostora, bi prišlo še več ljudi. Od naše vasi do svetišča so se oglašale naše prelepe Marijine pesmi. Od Čedada do Stare gore je cesta precej strma, a zdaj je lepo asfaltirana, čeprav je še vedno preozka. Ko smo prišli do trga pod svetiščem, je bil že prostor zaseden od avtobusov. Ljudi pa kot listja in trave, Italijanov in Slovencev. V cerkvi so prepevali Nabre-žinci, potem Furlani, potem pa mi iz Kontovela, za nami pa Openci. Zanimivo je to, da nas nihče ni po strani gledal, kakor smo večkrat vajeni, ampak so nam vsi šli zelo na roko, posebno patri kapucini. Maša za našo župnijo je bila ob lOh; imeli smo na razpolago dva slovenska patra za spoved. Zato je bilo tudi iz naše romarske skupine veliko sv. obhajil. Popoldne ob 2h smo imeli blagoslov, ko je bilo bolj malo ljudi, ker so se drugi ustrašili dežja. Na povratku smo si ogledali še hudičev most in čedadsko stolnico in njeno zakladnico. Imajo zelo dragocene kelihe, ciborije in zlate kipe iz IX., X., XI. stoletja. Največja dragocenost pa so ostanki patriarha sv. Pavlina, ki je imel oblast tudi nad Slovenci. Šli smo potem v Videm počastit Mater vseh milosti. Prišli smo ravno ko so se
pripravljali na procesijo s kipom M.B. 7 žalosti, še eno cerkev smo si nato o-gledali: novo cerkev posvečeno sv. Miklavžu, sezidano v spomin padlih v pr-
vi	svetovni vojni. Je zgrajena v modernem slogu, vsa v marmorju, ravno prav razsvetljena, da človek lepo moli. Oltar sredi cerkve s svojo črno barvo spominja na katafalk. Na glavnem oltarju je Kristus, ki je premagal smrt, Kristus-Bog. Zelo lep je oltar z Najsvetejšim z mozaikom apostolov, ob straneh ima po-
Dramski odsek Marijine družbe v Rojanu
priredi v nedeljo 28. septembra veselo trodejanko
Skrivnostni polnočni sen
Začetek ob 17.15 — Sodeluje cerkveni pevski zbor — Med odmori srečolov! Vabljeni !
memben napis v latinščini — Jezus včeraj in danes in na veke. Vsi smo bili začudeni nad veličastnostjo stavbe in njeno skladnostjo. Iz Vidma domov ni bilo ne konca ne kraja pesmim in veselju, ker smo vsi vživali v bratski ljubezni, ko smo pozabili na svoje grehe, ki so bili izbrisani v jutranji spovedi, in ko smo čutili, da smo vsi ne samo iz iste vasi, ampak tudi enih misli in enih želja.
TOMAJ 1908 - TRST 1958
Vabimo Vas
V	TRST 28. SEPTEMBRA 1958 k
PROSLAVI
50-letnice ustanovitve tomajske gospodinjske šole
Poroka
Preteklo nedeljo 20. t. m. je p. Anton Prešeren, generalni asistent D J, poročil v Rimu v cerkvi sv. Petra g. Vinka Levstika in gdč. Danijelo Žerjal iz znane slovenske družine pri Sv. Ivanu v Trstu. — Novoporočencema naše iskrene čestitke in voščila.
Mladinsko romanje na Barbano iz Trsta
Naša vsakoletna skupna romanja se odlikujejo po veliki udeležbi in dobri organizaciji. Opažamo pa to pomanjkljivost, da se skupnih romanj udeleži premalo mladine. Na to nas je opozoril pri letošnjem lurškem romanju tudi voditelj Pa-vlincev iz Milana g. Slatri. Ta gospod spremlja nešteto romanj in dobro ve, kakšna je udeležba mladine pri drugih narodih. Morda se mladi med seboj premalo poznamo, premalo pridemo skupaj.
Prvi poskus za večje zbližanje med tržaško mladino bi bilo skupno mladinsko romanje na Barbano. Vršilo se bo prvo nedeljo v oktobru (5. okt.). Stroški bodo malenkostni: za koriero 500 do 600 lir in kolikor bo stal prevoz z barko iz Gradeža na Barbano. Po možnosti bo poskrbljeno tudi za skromno kosilo na Barbani. Na povratku si bomo ogledali Oglej.
Priglasite se pri svojih dušnih pastirjih ali na sedežu Slov. prosvete, ul. Trento 2.
Iz mesta bi odpotovali ob 8. uri zjutraj. Druga obvestila bodo v prihodnji številki lista. — Vsi dobromisleči fantje in dekleta, udeležite se skupnega mladinskega romanja!
Zgonik - Samatorca
25-letnica slavne procesije in 100-letnica
turških prikazovanj
Pred 25 leti, ko je krščanski svet obhajal 75-letnico prikazovanj v Lurdu in sveto leto odrešenja, so pod župnim upraviteljem Emilom Westrom v podružni cerkvi sv. Ulriha v Samatorci postavili nov oltar in lurško votlino. Po večmesečni zelo živahni pripravi je dne 1. oktobra šla procesija z novim kipom lurške M. B. iz Zgonika v Samatorco. Ob treh popoldne so dvignili v cerkvi kip, ki so ga nosila dekleta; procesija je nato šla iz Zgonika mimo Koludrovice, skozi Salež, Bajto in Kresijo v Samatorco, kamor je dospela pod večer. Ob poti so postavili kar devet slavolokov v čast M. B. Pri procesiji so bili zastopani verniki iz skoro vseh kraških vasi; prišli niso samo bližnji iz Proseka, Sv. Križa, Nabrežine, Šempolaja, Opčin, Repentabra, Devina s pevskimi zbori, nego tudi iz Trsta, Trebč, Ban, Velikega dola, Gorjanskega, Pliskovice, Tomaja, Dutovelj, Skopega in Krajne vasi. Udeležencev je bilo toliko, da je procesija segala od Koludrovice do Kresije (nad dva km).
Po 25 letih se v nedeljo 28. septembra hoče zgoniška fara spomniti tega slavnega dogodka s tem, da priredi procesijo z istim kipom v obratni smeri, iz Sama-torce v Zgonik. Tu bo Marijin kip ostal do zaključka misijona, ki bo v začetku decembra. Misijona ni bilo v Zgoniku že od leta 1921, zato je fara tem bolj potrebna duhovnega prerojenja.
Spored nedeljske procesije bo naslednji: ob 2.30 pop. začetek molitve rožnega venca v samatorski cerkvi, nakar se dvig-
ne kip M. B. ter se razvije procesija, ki bo šla skozi Samatorco, Kresijo in Bajto v Salež, kjer se bo nekoliko ustavila zaradi kratkega nagovora. Iz Saleža pojde procesija dalje mimo Koludrovice v Zgonik. Po prihodu v cerkev bo takoj večerna sv. maša s pridigo; po maši zahvalna pesem in blagoslov. Na željo vernikov se bo po blagoslovu vršilo tudi darovanje za cerkev.
Naj bi Mati božja pripravila duše naše obširne in duhovno tako zapuščene župnije na milost sv. misijona.
Mavhinje
Preteklo nedeljo smo imeli v naši fari prelepo slovesnost v proslavo stoletnice prikazovanja Matere božje v Lurdu. Tri večere prej nas je pripravljal na to praznovanje z vnetimi govori g. župnik iz Devina. Na predvečer je skupna spoved in sv. obhajilo pripravila duše, da so se približale nebeški Materi. V nedeljo zvečer je veselo zvonenje poklicalo iz bližnje okolice veliko število Marijinih častilcev k nočni procesiji z lučkami. Iz zvonika je zvočnik razglašal lavretanske litanije in lurško pesem ter spremljal petje vernikov v dolgi procesiji po vasi. Marijin kip, obdan z neštetimi lučkami, so pogumno nosili naši fantje. Vsa dekleta iz Mavhinj in Cerovelj so. v belih oblekah povečale lepoto procesije. Nad deset duhovnikov iz treh držav je s svojo pobožno navzočnostjo povzdignilo slovesnost. Na trgu pred cerkvijo smo skupno obnovili posvečenje naši nebeški Materi in zaključili z zahvalno pesmijo. Zasluga za lepo uspelo slovesnost gre vsem iz Mavhinj in Cerovelj, ki so z veseljem in navdušenjem pripravili in sodeloval^ pri njej.
OBVESTILA
VODSTVO TRETJEGA REDA v Gorici
sporoča, da bo tridnevnica na čast sv. Frančišku As. dne 2. - 3. - 4. oktobra pri Sv. Ivanu ob 5. uri zvečer. Iste dni bo ob 6h zjutraj sv. maša s premišljevanjem v stolnici. — Vabljeni vsi častilci sv. Frančiška in Matere božje.
SESTANEK Z ORGANISTI. Vsi organisti iz štandreškega dekanata so prijazno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. sept. ob 8.30 zvečer v prostorih SKPD na Placuti. — Razgovor bo o lurški proslavi, o izletu in o tekmovanju zborov. — Prosim, da bi nihče ne manjkal.
M. Filej
ROMANJE: SKPD in Skalnica oorgani-zirajo romanje, 'združeno z Marijinim koncertom, v Motta di Livenza k Marijinemu svetišču, imenovano »La Madonna dei Miracoli«. — Vpisovanje se vrši pri g. fotografu Kleindienstu na Travniku, kjer dobite tudi tozadevne informacije. Pohitite! Romanje bo enodnevno, in sicer v nedeljo 12. oktobra. — Odhod s Travnika točno ob 5h zjutraj.
V	prid Zelenega križa bo 28. sept. na trgu Battisti velika tombola.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Trstu sporoča, da se prične pouk po naslednjem urniku: ljudske šole 2. okt.; Nižje srednje šole in Strokovne šole 2. okt.; Višje sdernje šole 8. oktobra.
Širite »Katoliški glas"
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7H
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Na rožnovensko	nedeljo	ob	3h	bo	lu
Wilhelm Hiinermann:
69
lAJ-a božjih okopih
»Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; zakaj videle so moje oči tvoje zveličanje!«
Na stopnicah oltarja pa je z žarečimi očmi klečala skupina dečkov. Dolgo je že bilo, kar so odrasli letom ministrantov. Danes.pa hočejo še enkrat opraviti sveto službo, in sicer zadnjič. Potem naj zavzamejo njihova mesta dečki, ki že dolgo čakajo na to. Danes pa je njihovo mesto še enkrat ob oltarju, na častnem prostoru mlade božje garde iz let preganjanja.
Slavnostni govor je imel duhovnik Coudrin, ki si je kot voditelj novoustanovljene družbe svetih Src nadel sveto ime Jožef Marija.
Dolgo je gledal ganjenega srca na goste vrste vaščanov. Nato je rekel tresoč, se od veselja in otožnosti:
»Danes sem vam na velikonočni dan pripeljal nazaj vašega župnika, za katerim ste v letih njegove odsotnosti pretočili veliko solz. V letih strahovlade je v lisoč težavah in nevarnostih delal na drugem božjem polju; sedaj pa se je vrnil k svoji čredi. Sprejmite ga kot dobrega pastirja! Mene pa kliče drugo delo. Prosim iz srca. molite zanje in spominjajte se ga! Montbernage pa, ta sijajni božji okop v času strahot, mi bo vedno ljuba domačija. Bog daj, da vas bom spet videl tisti dan, ko se bodo spet odprla vrata vaše častitljive cerkve! Bog daj, da se bomo vsi spet videli na vratih v večno domovino! Vedno nas bo vezala ljubezen najsvetejših Src!«
Globoka tihota je bila v svetem prostoru. Poslušalci so si komaj upali dihati, da ne bi preslišali nobene besede ljubljenega duhovnika, čeprav so jim srca od veselja in bolečine tako močno bila, da bi skoraj počila. Ko pa je Coudrin končal, so verniki težko skrivali svojo ganjenost.
Ko je pri svetem spreminjevanju Gospod sam spet prišel k svojim hrabrim otrokom, so vsi v solzah molili za blagoslov za oba duhovnika: za tistega, ki je prišel, in za tistega, ki bo odšel. Zraven oltarja pa sta stala pošteni brigadir
Carabin in še en orožnik, ki je v letih preganjanja ohranil zvestobo Cerkvi. Z dvignjenim mečem sta počastila Kralj*-1 vseh kraljev.
Vsa občina je šla ta dan h Gospodovi mizi. Bilo je kot obljuba boljših dni, ko je župnik Pruel podelil nebeški kruh tudi celi vrsti srečnih prvoobhajancev.
Po končani maši se je pa Robert Bernard prignetel k duhovniku Coudrinu in mu vroče zašepetal:
»Ali lahko ostanem pri vas, prečastiti?«
»Ti, pri meni?« je vprašal spoznavalec začudeno.
»Ali nimate v velikem delu, ki ste ga ustanovili, nobenega mesta zame?« V očeh mladega božjega bojevnika je ležala resna prošnja. Tedaj je ustanovitelj nove družbe dal svojemu najbolj korenjaškemu učencu roko in rekel z ganjenim glasom:
»Prav imaš, Robert! Bog potrebuje pogumnih src. Prišel bom pote!«
Mladeničev obraz je svetlo zažarel v sončnem sij11 vstajenja.
(Konec)