Ishaja vsak četrtek. Cena mu je .8 K na ieto. (Za Nemčijo 10 K, ža Ameriko in druge tuje državo 1" K.) — Posamezne številko se prodajajo -——— po 30 vinarjev. .....
Štev. 35.	V Ljubljani, dne 29. avgusta 1918.	Leto XXXI.
Salcburška posvetovala.
Nemški nacijonalci pri svojih slavno-itih in v frazarskih člankih svojih precej plitvih časopisov mnogo kriče o poglobitvi gospodarske zveze med Nemčijo in našo državo, ki se mora izvršiti v bližnji bodočnosti. To poglobitev proglašajo kot svojo poglavitno politično zahtevo, od katere pričakujejo splošnega odrešenja.
Od navdušenih slovesnih sklepov in lepo donečih fraz do resnega dela je pa težka in dolga pot. Cele mesece so se vršili o' tem razgovori poročevalcev v Berlinu, na Dunaju in v Budimpešti brez pravega uspeha, sedaj se zopet vrše v Salc-burgu, pa nemški listi nič posebnega ne poročajo o njih, dasi bi gotovo nad vse radi razbobnali važne in dalekosežne sklepe, če bi jih bilo kaj.
Nemška vlada želi doseči popolno carinsko prostost med obema zveznima državama, dasiravno bi ttfdi v Nemčiji gotovi krogi radi ohranili razne varstvene carine. Bavarci bi radi varovali svoje kmetijske proizvode, pa tudi razne industrije, zlasti predilna in steklarska industrija, se trudijo za ščitenje pred avstrijsko konkurenco. Naša vlada ne mara preveč jasno izraziti svojih ciljcv. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle se je za vsa tozadevna vprašanja spretno izognil jasnemu odgovoru, naš trgovski minister Wieser je bil v gosposki zbornici bolj odkrit, toda njegov govor je naredil prijateljem gospodarske zveze malo veselja.
Avstrijski in ogrski mešetarji ponujajo Nemčiji razmerje, ki bi dalo nekaterim rstam blaga carinsko prostost, drugim pa -čje ugodnosti kakor vsaki drugi državi, ^cla reč je pa združena z ogromnimi težavami. Težko je določiti, katere industrije bi bile varstva potrebne, in če zahtevamo
varstva za naše industrije, ga tudi nemškim ne moremo odrekati, in kakor hitro smo na tej poti, bomo težko prišli bliže, kakor smo sedaj, in kje naj potem ostane poglobitev? V sedanjih razmerah je tudi jako težko govoriti o višini posameznih carin, ker se cene tako strašno izpreminjajo. Carine, ki so pri predvojnih cenah znašale po 30 odstotkov in več in nekaj pomenile, znašajo že pri sedanjih cenah komaj 10 odstotkov in ne pomenijo skoraj nič, v primeri s slabo valuto se kar izgube, Pri dolgotrajnih pogajanjih se že med pogajanji razmerje občutno spremeni.
Naša država bi od Nemčije potrebovala takih pogojev, da bi mogla po vojni razrušeno gospodarstvo postaviti na trdne noge, da bi mogla prenašati velikanska davčna bremena, ki n;"n jih bo vojna zapustila, potrebovala bi od Nemčije pomoči, da bi dobila iz inozemstva ccnih surovin, ki bi jih pridnost državljanov predelala v drago izvozno blago, s katerim bi si sčasoma ria svetovnem gospodarskem trgu toliko opomogli, da bi dosegli vsaj tako stopnjo, kot smo jo pred vojsko zavzemali. Nasprotno more naša država Nemčiji iako malo nuditi, edino carinska svoboda bi prišla v poštev, ki bi pa pomenila smrt za velik del naše industrije. Industrijci pa imajo v avstrijski politiki tako veliko moč, da bodo to znali preprečiti.
Večji pomen ima monarhija za Nemčijo kot politična sila. Ravno politična vprašanja med Nemčijo in Avstrijo, ki morajo tvoriti podlago za tesnejšo gospodarsko zvezo, so pa po mnenju strokovnjakov sedaj komaj godna za rešitev. V najvažnejšem izmed teh vprašanj v poljskem vprašanju gredo mnenja daleč narazen, in kar je posebno značilno, celo med avstrijskimi politiki samimi. Kar pa zadeva strogo gospodarska vprašanja, bo za Nemčijo veliko važnejše, kakšno stališče bo zavzela Anglija v carinskem vprašanju, kot kakršnakoli zveza z Avstrijo.
Zato do kakšne odločilne razrešitve vprašanja poglobljene gospodarske zveze med Nemčijo in Avstrijo še ne bo prišlo tako kmalu, ostalo bo pri dolgotrajnih brezplodnih posvetovanjih strokovnjakov in votlodonečih frazarskih sklepih na nemško-nacijonalnih političnih shodih.
X
Na francoskem bojišču se boji nadaljujejo. 18, avgusta so pričeli Francozi med rekama Oiso in Aisno na 16 km dolgi fronti veliko ofenzivo, s katero so na tem delu presenetili Nemce, ki so se za par kilometrov umaknili. Tej francoski ofenzivi je sledila severno angleška ofenziva, ki je pa Angležem prinesla le majhnih uspehov. Angleži so zavzeli mesto Albert. Nemci se časi kilometer za kilometrom umikajo, delajo silovite protisunke, Angleži pritiskajo za njimi. Ustaviti se hočejo šele na črti za mesti Bapaume in Pe-ronne, katera črta je baje močno utrjena, na tej črti imamo pričakovati jeseni velikih bojev, ki odločijo usodo nemške armade v Franciji, Sovražniki z vso silo bite za nemško armado, francoski vojskovodja Foch je obljubil, da še letos odločno porazi Nemce, a odpor Nemcev je tako velik, da bo sovražni vojskovodja gotovo goljufan. Amerikanci zbirajo svojo milijonsko armado ob alzaško-lotarinški meji, kjer hočejo v kratkem pričeti z veliko ofenzivo, s katero hočejo osvojiti Alzacijo in Lotarinško. Pričel se je torej res odlo' čilen del svetovne vojne.
Na italijanskem bojišču se vrše le poizvedovalni boji, posebno močno so delovali zrakoplovi.
Na albanskem bojišču smo dosegli lepe uspehe, zasedli smo mesti Fieri in Berat in prekoračili reko Semeni, zračnoi brodovje neprestano napada mesto Vale-
V
na, kjer je važno pristanišče za laško armado, ki se bojuje v Albaniji.
Tudi na macedonsken. bojišču je- sovražnik pričel z napadi, a so ga Bolgari povsod odbili.
Iz Rusije nimamo nobenih pravih poročil, katera si drugo drugemu nasprotujejo. Samo eno je gotovo, da gre boljševi-ška vlada h koncu, njen padec je le še vprašanje časa. Povsod se vrše upori, Rusija stoji pred domačo meščansko vojno. Od severa prodirajo Angleži, katere zadržujejo vladne čete, od vzhoda pa Čeho-Slovaki, ki osvajajo mesto za mestom in se bližajo Moskvi, kjer se tudi pripravlja velika vstaja proti boljševikom. Čeho-Slo-vakoin hite na pomoč že tudi Japonci in Kitajci. Za boljševiško vlado se bore tudi naši in nemški vojni ujetniki, med Čehi se bore tudi ruski revolucijonarji. Tako razjedajo veliko Rusijo domači boji,
V petem letu svetovne vojne nikake "olje za mir, sovraštvo še vedno napolnjuje srca državnikov in ljudstva trpe. Hin-denburg še zmeraj sanja o močnem miru, Amerikanci še večino govore o odločilnem porazu Nemčije.
O medsebojnem sporazumu ni nobc-nega. govora, še eno zimo trpljenja bo tre ba, preden najdejo vodilni državniki pot do treznosti in pameti.
Bolgarske skrbi in težave,
Bolgari nosijo tatarsko kri kakor Ogri, a govore slovanski jezik, žive po slovanskih običajih, verujejo pa razkolniško kakor Rusi. Slovanski jezik in običaji so jim tako preustrojili meso in kri, da mislijo in čutijo popolnoma kakor Slovani,
Svojo državo imaio komaj sto let. Prej so jih stoletja in stoletja tlačili Turki, Slednjič so jih Rusi popolnoma odrešili turške odvisnosti. Zato so Bolgari do zadnjega časa videli v Rusih svojrj rešitelje in so z njimi zvesto držali ter ce nanje opirali.
Odkar je bolgarska država postala samostojna, ima v svoji zunanji politiki že od nekdaj dva cilja. Prvi cilj je združitev vseh Bolgarov pod krono bolgarskega carja. Drugi cilj bolgarskega koprnenja so pa pristanišča ob sredozemskem morju, da ne bi bili zaprti kakor v kletki, temveč da bi lahko prosto poleteli s svojim brodov-jem po svetu iskat sreče in bogastva.
Večina neodrešenih Bolgarov biva v Macedoniji, ki je bila pred kratkim še turška. Bolgarija je z veseljem gledala, kako so Turki slabeli. Zakaj upala je, da si tako preje oriklopi maccdonske Bolgare. V vseh spornih slučaji!) se je potegovala za maccdonske brate pri turški vladi; skrbela je, da so se povsod po macedonskih krajih ustanavljale bolgarske narodne šole in društva, da se je razprezala bolgarska trgovina; podpirala je v Maccdoniji celo bolgarske katoliške misijone. Tako je bila Mace-donija že takorekoč bolgarr.kp dežela.
Ko je izbruhnila pred nekaj leti bal-kansko-turška vojska, so bili Bolgari prepričani, da je sedaj prišel dolgo zaželjeni čas, ko bo Macedonija padla Bolgarom v roke kakor dolgo negovano zrelo jabolko, 21
zraven pa še Solun, Kavala itd,, sama pristanišča za zunanjo trgovino.
Up je Bolgare kruto varal. Večino Macedonije so dobili Srbi, Solun s Kavalo vred je postal grški, le ozek pas z neznatnim- Dedeagačem ob morju je ostal Bolgarom. Vrh tega so jim Romuni iztrgali še Bobrudžo.
Bolgarija je ob izbruhu svetovne vojske živela v smrtnem sovraštvu s svojimi sosedi. Spoznala je, da je prišel ugodni trenotek za maščevanje in da zopet lahko dobi nazaj, kar je zgubila. Vnel se je med diplomati hud boj za Bolgarijo. Ententa ji je ponujala morsko mesto Kavalo, deželo Macedonijo in nekaj turškega ozemlja proti Carigradu. Bolgarija pod vodstvom ministrskega predsednika Radoslavova ni poslušala teh obljub, temveč se je odločila za Osrednje države, posebno ker ji je hkrati odstopila Turčija več ozemlja ob reki Marici od Odrina do morja.
Pri orožju je imela Bolgarija srečo. Zasedla je vso Macedonijo, ob morju gospodari v Kavali, na severu ob Donavi pa vlada v Dobrudži. Trenutno so bolgarske želie izpolnjene. Toda gre za to, da ostanejo te želje izpolnjene za vedno, pa naenkrat vstajajo zauieke. Turčija zahteva nadomestila, a Bolgarija se brani. Ta boj se vleče že celo leto od prvih mirovnih podajanj sem. Zlasti je siopil ta boj v osirclje pri zadnjih mirovnih pogajanjih v Buka-reštu.
Turčija namreč zahteva: »Vi dolvte vso Dobrudžo, a ker smo se tudi mi bo;e-vali zanjo, nam morate za plačHo odstopiti ozemlje ob reki Marici. Lahko imate Kavalo, ram pa morate nrenustiti De'e-agač.« Ministrski predsedn;k Rados^avov bi se bil že rkoro vdal, pa je ino-al vsled splošnega odpora odstoniti. Sledil mu je Malinov, ki ie napram Turkom bolj neizprosen. Na bukareštanskih nrrovnih noga-janjih so se na ta način »poglihali«-, da je Bolgarija dobila zaenkrat samo del Do-brudže, drugi del pa ostane .v rokah vseh štirih zveznih držav, dokler se Bolgaria in Turčiia na ta ali on' način ne pobotata.
Kakor Turčiia zavistno gleda Bolgarijo, tako pa tudi Bolgarija ne more gledati Turčije z mirnim očesom. Bolgare skrbi Črno morje. Z brest-litovskim mirom ie namreč dobila Turčija obširne dežele na Kavkazu in Batumu, ki re vlečejo ob južno-vzhodni obali Črnega morja. S tem lahko dobe Turki nehote nadvlado nad Črnim morjem. Seveda to Bolgarom ni všeč. Zato zahtevajo, da mora biti Črno morje svo-I bodno ter ostro pišejo proti turški osvoje-valni politiki na vzhodu.
Avstrija in Nemčija igrata kolikor mogoče vlogo nepristranskega gledalca in iz-javliata, da so ti spori izključno bolgarsko-turške zadeve. Res, povsod so križi in težave!
Nadaljevanje o Poljski, ki ima priti.
Princ Radzivill, zastopnik začasne poljske vlade, je na potovanju. Hodi od cesarja do cesarja, od ministra do ministra, od politika do politika. Menda poizveduje, kako misli nemški in avstrijski svet o prihodnji Poljski, da se bodo vedeli Poljaki prav obračati. Morda so govorili tudi o čem drugem, pa je ostalo strogo tajno,
Svojim narodom so razodeli samo toliko, da bodo uredili poljsko državo s sodelovanjem Poljakov, in sicer tako, da pri tem ne bo trpela škode ne Nemčija in ne Avstrija.
Bolj zgovorni kot Radzivill s svojimi svetovalci so časopisi. Poljska ne bo združena z Avstrijo, temveč ostane samostojna, kakor smo že omenjali. Sedaj gre predvsem za meje, za priklopitev Galicije, za dohod k morju, za volitev prihodnjega kralja. Glede teh vprašanj je še vedno mnogo nasprotij. Obsegala naj bi nova Poljska samo tisto ozemlje, k:i sta fia iztrgali Av-strija in Nemčija Rusiji. Kaj bodo k temu | rekli poznanjski Poljaki v Nemčiji in gali-ški Poljaki v Avstriji, je drugo vprašanje. | Gotovo ie, da se Nemčiji niti ne sanja ne, I dp bi odstopila poznanjske Poljake novi | kraljevini. Avstrijsko-nemška vlada m gle- k de galiških Poljakov ne ve, aH bi ali bi ne, B ali bi jih pustila al; ne.
Začasna poljska vlada pre'"V» nc- ■ kako tele meje: Na zahodu proti "err.čiii j* naj ostane ista meja, ki ;e bila pred vojsko med Nemčijo in Rušilo. Na vzhodu n-' meji f med Poljsko in Ukraj'ro reka Bug. Na severu naj bi Poljska mejila tik ob Ru ijo -o gubermji Grodno. Tudi prost doho-1 k baltiškemu morju zahtevajo Polj-kl, V to svr-ho naj bi Nemčija zasigurala Pcl;ski ■ rosto plovno po reki Vir1: co morja, mesto 'dansko ob izlivu V':;l? ra naj bi se pro-;':-,s:!o za svo'bodno pristanišče.
Da bo Poljska č mpre'e tudi v re~n!ci ne pa farno na papirju izvrševala pravico samosto-nosti, žele Poljaki, nai do i takoj dostop k medsebojn m pogajanjem samostojnih držav, naj s ma upravi ja f nance ter naj sc ji c'ovo'i povišati število 'astne arm;-.'e. Tudi kralja mislijo v kratke n voliti. Pa o vsem te n bo še odločala posebna konferenca nemšk.h, avstrijskih-in poljskih zastopnikov. Koliko bo pri tem cmelo govoriti ljudstvo, še niso edini.
»Prager Tagblalt« je mnenja: Poljaki z obsegom svoie nove drŽave ne bodo zadovoljil:. Vsekakor sc bo ustvarilo farno začasno stanje, ki se bo moralo na snlošni mirovni konferenci umakniti drugačnemu trajnemu stanju, v svoji sedanji obliki bo pa neprestano oviralo evropski mir, ki ga končno vendarle želimo doživeti. Najnevarnejše je pa, da pri reševanju vzhodirh vprašan) narodov samih zopet niso r.č vprašali.
Ruska cerkev se maje.
S carjem je padla tudi moč ruske raz-kolne cerkve. Iz državne vere so jo boljševiki ponižali v navadno zasebno vem, ki pred državnimi oblastmi nima nič več veljave in nič več pravic kot kaka druga vera, n. pr. na Ruskem toli zatirana katoliška vera. Zaplenili so tudi cerkveno premoženje, duhovščini pa odtegnili državno plačo, I
Zaeno so proglasili versko svobodo, To se pravi: država se prav nič ne bri^a, kake vere je kdo, kako se ta ali ona vera razširja in procvita. Ta svoboda je prišla i prid zlasti katoliški Cerkvi, ki se je za časa carizma zastonj borila za svobodo. № vseh koncih in krajih so jo zatirali in pn-strigavali.
Katoliška Cerkev je takoj ob siju svobode začela lepo procvitati. Stare škofij*
vstajajo, župnije zopet urejujejo kljub ne-številnim zaprekam, ljudstvo se trumoma vrača v naročje katoliške Cerkve, posebno po tistih krajih, ki so bili nekdaj katoliški, a so jih Rusi šiloma porazkolili.
Tudi v ruski razkolni cerkvi se kažejo pojavi, ki so razveseljivi za katoliško Cerkev. Tc dni se je namreč zbrala v Moskvi večina ruskih škofov in imenitnih duhovnikov, da zborujejo. Tu so izvolili tudi odsek, ki bo delal na to, da bi se združile vse krščanske cerkve. S tem je odprt vsaj en okenček, da se bodo zopet lahko raz-govarjali, ali ne bi kazalo, da bi se pridružili Rusi katoliški Cerkvi z rimskim papežem na čelu, ker so zgubili v carju svojega poglavarja,
Bog daj, da bi Rusom iz sedanjih zmed m razvalin vzrastla tudi sreča katoliške Cerkve!
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Narodni svet. Ogromno delo v Na-odnem svetu so prevzeli razni odseki, ki so se ustanovili. 1. Organizacijski odsek, ki bo organiziral narodno delo po posameznih okrajih in občinah. 2. Ustavnopravni odsek se bo pečal s temelji bodoče ustave in uprave, 3. Odsek za propagando bo ožji in širši javnosti pojasnjeval naše cilje ter agitiral zanje. 4. Odsek za varstvo naših interesov napram sedaj obstoječi upravi se bo boril za enakopravnost našega jezika v šolah in uradih. 5. Odsek za gospodarsko koncentracijo bo zbiral in skušal osredotočiti naše gospodarske sile. 6. Odsek za tujski promet (Jugopromet) bo urejal tujski promet v jugoslovanskih deželah, 7. Pokrajinski odsek se bo brigal za obmejne kraje. 8. Finančni odsek bo skrbel za denarno stanje Narodnega sveta.
Odmevi slovanskega slavlja v Ljubljani in Št. Janžu. Vsi večji avstrijski časopisi obširno razpravljajo o posvetovanjih avstrijskih Slovanov v Ljubljani, Vsi, nemški in nenemški časopisi priznavajo dale-kosežen pomen ljubljanskih dogodkov. Medtem ko slovanski časopisi z veseljem poudarjajo, da se je sklenila v Ljubljani med Jugoslovani, Čehi in Poljaki ttozveza, da se je ustvarila enotna slovanska politična fronta v Avstriji, nemški listi jadi-kujejo in natolcujejo. In kar je glavno — strah jih začenja biti za njihovo nadvlado. Vedno bolj prihajajo do prepričanja, da avstrijski Slovani ne bodo odnehali od svojih upravičenih zahtev in da se bo vseeno treba z njimi pobotati. Nas more co spoznavanje resničnega položaja le veseliti, obenem nas pa ravno to utrjuje v prepričanju, da ne smemo tudi pičice od-chati od svojih zahtev, ker z vsakim gli-'anjem za vladne drobtine, kakor hočejo to dr. Šusteršičeve »Novice«, bi se še bolj nogreznili v hlapčevanje. Zakaj vlada bi • ain morda na eni strani dala nekaj drob-!in, na drugi strani pa bi obenem potisnila Четсеш v roke cel kos kruha, katerega '>i nam vzela,.zato da bi Nemce potolažila. ' ako se je dosedaj godilo, in naše pravice so bile vedno manjše. Mi hočemo cel hleb, tato ker ie naš.
Za Čeho - Slovaki — Jugoslovani?
Angleška vlada je proglasila Čeho-Slovake za zavezniški narod; sedaj pišejo sovražni časopisi, da naj tudi Italija' proglasi Jugoslovane za neodrešen in zavezniški narod. — No, nas naj Italija kar lepo pri miru pusti, nas bo odrešila majniška deklaracija.
Veliki patriotje so mariborski Nemci. Ko je bil rojstni dan nemškega cesarja Viljema, je bilo vse mesto v zastavah, ko je obhajal rojstni dan naš cesar Karel, ni visela iz nobene zasebne nemške hiše zastava. Veleizdajalci smo pa seveda mi.
Pravijo, da se je pri.posvetovanjih v nemškem glavnem stanu doseglo glede Poljske popolno soglasje med Avstrijo, Nemčijo in Poljsko in sicer tako, da Poljaki pridejo do svojih pravic, da pa vendar ne bo nasprotovalo koristim osrednjih držav. Glejte, glejte,,Poljaki so zadovoljni in Nemci v rajhu tudi, kaj takega se v zgodovini še ni zgodilo. Nam pa vseeno manjka vere.
Novi kralji. V novonastalih državah v prejšnji zahodni Rusiji bodo v najkrajšem času voljeni kralji, ki so sami Nemci in veliki prijatelji osrednjih velesil. Poljska
bo menda volila dne 2. septembra t i
V Litvi postane menda kralj nemški vojvoda Urah, na Fins' em pa bo vladal vojvoda Adolf Friderik Me-klenburški.
Med Nemčijo in Španijo ni več vse jasno. Nemci so torpedirali reko špansko iadjo, ki se je potopila, zato pa hoče Španija vzeti eno nemških ladij, ki so še od začetka vojske zasidrane v španskih pristaniščih, Nemčija pa temu odločno ugovarja. Hudega iz tega menda ne bo nič,
DOMAČE NOVICE.
Občni zbor »Slovenske Straže« in »Slov. krščanskosocialne zveze« za vse slovenske dežele se bo vrši! v Ljubljani dne 10. septem-lira. Natančnejši spored še objavimo. Izobraževalno d.-uštva in podiužnice »Slovenske Straže« nr.j se pa že danes dogovore, koga bodo poslale kot zastopnika v Ljubljano.
Častri član občine Velika Loka je postal presvetli knezoškof dr. Ant. B. Jeglič.
Sirotišče v Št. Vidu nad Lmbljano bo sprejelo letos 15 do 20 osirotelih dečkov. Več jih iz začetka ni mogoče sprejeti. Prošnje za sprejem in pojasnila naj se pošiljajo Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani. Ce bo le mogoče, se otvori sirotišče že v začetku novega šolskega leta; če ne, pa malo pozneje.
Z divjo besnostjo zopet v zadnjem času konfiskujejo male množine živil, ki jih ubogi jačni ljudje naprosijo več ur daleč od doma zase in za' družino, da ta lakote ne umre. Čudno je to; Dajo ti ničesar, kupiti ne smeš ničesar, edino žalostno poginiti imaš še pravico. Sicer je z 21. oktobrom 1917, št. 96.844, izšla naredba, po kateri se ne smejo male množine živil zapleniti, toda pri nas je zdaj tako, da naredba pobija naredbo in nihče več prav ne ve, kaj je ukazano, kaj ni. Ncmnljiva je modrost avstrijskih uradnikov!
Pol kile kruha velja sedaj v Ljubljani 48 vinarjev.
Zdravilišče za jetične je bilo otvorjeno dne 17. avgusta v belgijski vojašnici v Ljub-ljani.
Prediluico v Ljubljani je kupila »Zadružna Centrala«.
Ne se preveč voziti po ze'ezmcah. Uradno se poživlja prebivalstvo, naj se ne vozi brez resnične potrebe z želcznico, ker se radi pre-
velike gnječe dogodi toliko nesreč. — ludi železniška varnojt sama na sebi je vediio manjša, ker je železniško osobje radi preobilnega dela in pičle hrane taico izmučeno, di pride v prometu do raznih pomot, katere večkrat povzročijo velike železniške nesreče; zad . nji čas je o tem vedno več slišati.
Železniška nesreča. Pri Ukvah sta trčil ponoči 14. avgusta zjutraj dva vojaška vlak vkup. Vsled prevelike utrujenosti službujočeg uradnika ogibi niso bili prav postavljeni. Dv vozova je čisto strlo, druge in stroje močno poškodovalo. Izpod razvalin so potegnili 12, po drugem poročilu 19 mrtvih, 24 težko in veliko lahko ranjenih.
Dva tovorna vlaka sta trčila pri Otočah na Gorenjskem dne 21. avgusta. Pet vozov je inočno poškodovanih. Ranjena sta precej dva železničarja Vinko Schreiber in Henrik Brcner.
Angel varih. 10 metrov globoko je padel 2. t. m. otrok Franc Kukovič iz Hrastnika, pa se ni prav nič poškodoval. Pač pa je mati vsled strahu zbolela.
Padel je na tirolski fronti dne 17. junija 1918 Jožko Pistolnik iz Senožet ob Savi Naj v tuji zemlji v miru počiva!
Padel je dne 15.' junija 1918 na južnem bojišču pri Asiagu mladenič Franc Weis iz Spod. Gastcraja v Slov. goricah na Štajerskem. Rajni je bil vzor krščanskega življenja in zaveden Slovenec ter večletni naročnik »Domoljuba«. Naj v miru počiva!
Tatvine. Mariji Oblakovi na Bukovem Vrhu je odnesel neznan tat raznega blaga za 1700 kron. Barbari Pogačnikovi v Zabreznici \ je izginilo iz hiše, ko je delala na njivi, dva para črevljev, ena žepna ura in še nekaj drugih reči. — Ivani Metelkovi v Tacnu je bilo ukradenega raznega perila za 2000 K. — V Sv. Križu je izginilo posestnikovi hčeri Mariji Dolinarjevi iz sobe 1300 K. — 13 kg prekaje-nega mesa, več kilogramov salamov in 200 K denarja je odnesel neznan tat tovarniški delavki Frančiški Pezdir na Viču. — Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je bil ukraden neki služkinji zavoj z obleko in perilom v vrednosti 1000 K. — Železničarju Anionu Goršku v Toplicah pri Zagorju so odpeljali tatovi eno kozo. — V Dobrunjah je bilo ukradenih Franu Koširju 400 K denarja in nekaj obleke, posestniku Franu Jagru pa je tat odpeljal mladega prašička. — Iz dvorne žrebčarne na Prestran-ku ie izginila plahta, vredna 2500 K. — Ovco, vredno 250 K, je odpeljal tat posestniku Jakobu Bitencu v Dobrunjah
Aretirali so uslužbenca za straženje in zaklepanje Kocjana, ker je v Bambergovi tiskarni ukradel dva jermena, kar sam priznava. Jermena sta vredna 10.000 kron.
Z voza je padla 13ietna hči Ivane Golo-bove iz Št. Jurija in se tako nevarno poškodovala, da je nastopno noč umrla.
Ubitega so naš'i ob cesti med Dutovljami in Tomajem 30—40lctnega moškega. Očividno se je izvršil roparski umor.
Kdo ve kaj o Ivanu Košir z Gore? Služil je pri 17. pp., 13, komp. Zadnje nismo je od septembra 1914. Naj se sporoči Mariji Košir, Kržeti št. 37, p. Gora pri Sodražici.
RAZNE VESTI.
Društvo sv. Jcror-ima v Zagrebu, katero je podobno naši Družbi sv. Mohorja, obhaja ietos petdesetletnico svojega obstoja.
Častniki v zaledju dobijo pravico radi »nezanesljivih razmer«, kakor pravi odlok, nositi tudi strelsko orožje.
Število častniških slug zniza'o. Znižati nameravajo število častniških slug. Dalie so ukrenili pregled vseh častniških slug, če imajo častniki pravice do njih in če bi jih ne bili morali že zamenjati.
Brezmesne tedne bo menda uvedel pre« hranievalni urad.
Železniška nezgoda v Dunajskem Novem mestu. Po neprevidnosti nekega delavca, kakor se poroča iz Dunajskega Novega mesta, so Se začele ponoči 15. avgusta premikati z Dunaja tri garniture vlakov, ki so tekli vedno hitreje do nostaje v Dunajskem Novem mestu, kjer so trčili na samo stoječo lokomotivo, ki ie zadela vsled tega na lokomotivo tržaškega vlaka štev, 35, ki se je ravno pripeljal na postajo._ Neka) vagonov je razbitih, 18 potnikov ranjenih.
na, kjer je važno pristanišče za laško armado, ki se bojuje v Albaniji.
Tudi na macedonskem bojišču je sovražnik pričel z napadi, a so ga Bolgari povsod odbili. 1
Iz Rusije nimamo nobenih pravih poročil, katera si drugo drugemu nasprotujejo, Samo eno je gotovo, da gre boljševi-ška vlada b koncu, njen padec je le še vprašanje časa. Povsod se vrše upori, Rusija stoji pred domačo meščansko vojno. Od severa prodirajo Angleži, katere zadržujejo vladne čete, od vzhoda pa Čeho-Slovaki, ki osvajajo mesto za mestom in se bližajo Moskvi, kjer se tudi pripravlja velika vstaja proti boljševikom. Čeho-Slo-vakom hite na pomoč že tudi Japonci in Kitajci. Za boljševiško vlado se bore tudi naši in nemški vojni ujetniki, med Čehi se bore tudi ruski revolucionarji. Tako razjedajo veliko Rusijo domači boji.
V petem letu svetovne vojne nikake volje za mir, sovraštvo še vedno napolnjuje srca državnikov in ljudstva trpe. Hin-denburg še zmeraj sanja o močnem miru, Amerikanci še vedno govore o odločilnem porazu Nemčije.
O medsebojnem sporazumu ni nobenega govora, še eno zimo trpljenja bo treba, preden najdejo vodilni državniki pot do treznosti in pameti.
Politični obzornik.
Bolgarske skrbi in težave.
Bolgari nosijo tatarsko kri kakor Ogri, a govore slovanski jezik, žive po slovanskih običajih, verujejo pa razkolniško kakor Rusi. Slovanski jezik in običaji so jim tako preustrojili meso in kri, da mislijo in čulijo popolnoma kakor Slovani.
Svojo državo imajo komaj sto let. Prej so jih stoletja in stoletja tlačili Turki, Slednjič so jih Rusi popolnoma odrešili turške odvisnosti. Zato so Bolgari do zadnjega časa videli v Rusih svoj-; rešitelje in so z njimi zvesto držali ter зс nanje opirali.
Odkar jc bolgarska država postala samostojna, ima v svoji zunanji politiki že od nekdaj dva cilja. Prvi cilj je združitev vseh Bolgarov pod krono bolgarskega carja. Drugi cilj bolgarskega koprnenja so pa pristanišča ob sredozemskem morju, da ne bi bili zaprti kakor v kletki, temveč da bi lahko prosto poleteli s svojim brodov-jem po svetu iskat sreče in bogastva.
Večina neodrešenih Bolgarov biva v Macedoniji, ki je bila pred kratkim še turška. Bolgarija je z veseljem gledala, kako so Turki slabeli. Zakaj upala je, da si tako preje oriklopi maccdonske Bolgare. V vseh spornih slučajih se je potegovala za mace-donske brate pri turški vladi; skrbela je, da so se povsod po macedonskih krajih ustanavljale bolgarske narodne šole in društva, da se je razprezala bolgarska trgovina; podpirala je v Maccdoniji celo bolgarske katoliške misijone. Tako jc bila Mace-donija že takorekoč bolgarska dežela.
Ko je izbruhnila pred nekaj leti balkansko* turška vojska, so bili Bolgari prepričani, da jc sedaj prišel dolgo zaželjeni čas, ko bo Macedonija padla Bolgarom v roke kakor dolgo negovano zrelo jabolko,
zraven pa še Solun, Kavala itd., sama pristanišča za zunanjo trgovino.
Up je Bolgare kruto varal. Večino Macedonije so dobili Srbi, Solun s Kavalo vred je postal grški, le ozek pas z neznatnim- Dedeagačem ob morju je ostal Bolgarom. Vrh tega so jim Romuni iztrgali še Dobrudžo,
Bolgarija je ob izbruhu svetovne vojske živela v smrtnem sovraštvu s svojimi sosedi. Spoznala je, da je prišel ugodni trenotek za maščevanje in da zopet lahko dobi nazaj, kar je zgubila. Vnel se je med diplomati hud boj za Bolgarijo. Ententa ji je ponujala morsko mesto Kavalo, deželo Macedonijo in nekaj turškega ozemlja proti Carigradu. Bolgarija pod vodstvom ministrskega predsednika Radoslavova ni poslušala teh obljub, temveč se je odločila za osrednje države, posebno ker ji je hkrati odstopila Turčija več ozemlja ob reki Marici od Odrina do morja.
Pri orožju je imela Bolgarija srečo. Zasedla je vso Macedonijo, ob morju gospodari v Kavali, na severu ob Donavi pa vlada v Dobrudži. Trenutno so bolgarske želje izpolnjene. Toda gre za to, da ostanejo te žeije izpolnjene za vedno, pa naenkrat vstajajo zaureke. Turčija zahteva nadomestila, a Bolgarija se brani. Ta boj se vleče že celo leto od prvih mirovnih podajanj sem. Zlasti je stopil ta boj v os-irclje pri zadnjih mirovnih pogajanjih v Buka-reštu.
Turčija namreč zahteva: »Vi dob'te j vso Dobrudžo, a ker smo se tudi mi bo'c-vali zanjo, nam morate za p'ač>lo odstopiti ozemlje ob reki Marici. Lahko imate Kavalo, nam pa morate prepustiti De'e-agač.« Ministrski predsedn:k Rados''avov bi se bil že fkoro vdal, pa je mo-al vsled splošnega odpora odstoniti. Sledil mu je Malinov, ki je napram Turkom bolj neizprosen. Na bukareštanskih urrovnih noga-janjih so se na ta način »poglihali«, da je Bolgarija dobila zaenkrat samo del Dci-brudže, drugi del pa ostane, v rokah vseh štirih zveznih držav, dokler se Bolgaria in Turčija na ta ali oni način ne pobotata.
Kakor Turčiia zavistno gleda Bolgarijo, tako pa tudi Bolgarija ne more gledati Turčije z mirnim očesom. Bolgare skrbi Črno morje. Z brest-litovskim mirom ie namreč dobila Turčija obširne dežele na Kavkazu in Batumu, ki re vlečejo ob južno-vzhodni obali Črnega morja. S tem lahko dobe Turki nehote nadvlado nad Črnim morjem. Seveda to Bolgarom ni všeč. Zato zahtevajo, da mora biti Črno morje svobodno ter ostro pišejo proti turški osvoje-valni politiki na vzhodu.
Avstrija in Nemčija igrata kolikor mogoče vlogo nepristranskega gledalca in izjavljata, da so ti spori izključno bolgarsko-turške zadeve. Res, povsod so križi in težave!
Nadaljevanje o Poljski, ki ima priti.
Princ Radzivill, zastopnik začasne poljske vlade, je na potovanju. Hodi od cesarja do cesarja, od ministra do ministra, od politika do politika. Menda poizveduje, kako misli nemški in avstrijski svet o prihodnji Poljski, da se bodo vedeli Poljaki prav obračati. Morda so govorili tudi o čem drugem, pa je ostalo strogo tajno,
Svojim narodom so razodeli samo toliko, da bodo uredili poljsko državo s sodelovanjem Poljakov, in sicer tako, da pri tem ne bo trpela škode ne Nemčija in ne Avstrija.
Bolj zgovorni kot Radzivill s svojimi svetovalci so časopisih Poljska ne bo združena z Avstrijo, temveč ostane samostojna, kakor smo že omenjali. Sedaj gre predvsem za meje, za priklopitev Galicije, za dohod k morju, za volitev prihodnjega kralja, Glede teh vprašanj je še vedno mnogo nasprotij. Obsegala naj bi nova Poljska samo tisto ozemlje, ki sta ga iztrgali Avstrija in Nemčija Rusiji. Kaj bodo k temu rekli poznanjski Poljaki v Nemčiji in gali-ški Poljaki v Avstriji, je drugo vprašanje. Gotovo je, da se Nemčiji niti ne sanja ne, da bi odstopila poznanjske Poljake novi kraljevini. Avstrijsko-nemška vlada m glede galiških Poljakov ne ve, ali bi ali bi nc, ali bi jih pustila al; ne.
Začasna poljska vlada рге-"-""'ч nekako tele meje; Na zahodu proii Nemčiji naj ostane ista meja, ki ie bila pred voj;;':o med Nemčijo in Rus"o. Na vzhodu n-' meji med Poljrko in Ukraj'ro reka Rug. Na severu naj bi Poljska mejila tik ob Rti ;io ' o guberniji Grodno. Tudi prost dohodi k baltiškemu morju zahtevajo Polj"Vi V to svr-ho na; bi Nemčija zasigurala Poljski roslo plovbo do reki to morja, mesto C!dan-sko ob izlivu V''I? r? vaj bi se pro j'.is'lo za svo'bodno pristan:'če.
Da bo Poljska č mpre'e tudi v i e -->;ci nc pa rama na pap'rju izvrševala pravico samosto:nocti, žele Poljaki, naj do' i takoj dostop k medsebojn m pogajanjem samostojnih držav, naj s na upravlja f nance ter naj sc ji c'ovo'i povišati število astne arma 'e. Tudi kralja mislijo v kratke n voliti. Pa o vsem le n bo še odločala posebna konferenca nemš'<h, avstrijskih in poljsk h zastopnikov. Koliko bo pri tem cmelo govoriti ljudstvo, še niso edini.
»Präger Tagblatt« ie mnenja: Poljaki z obsegom svoje nove države ne bodo zadovoljni. Vsekakor se bo ustvarilo samo začasno stanje, ki se bo moralo na splošni mirovni konk-renci umakniti drugačnemu trajnemu stanju, v svoji sedanji obliki bo pa neprertano oviralo evropski mir. ki ga končno vendarle žc'imo doživeti. Najnevarnejše je pr«, da pri reševanju vzhodrrh vprašanj narodov samih zopet niso rtič vprašali.
Ruska cerkev sc maje,
S carjem je padla tudi moč ruske raz-kolnc cerkve. Iz državne vere so jo boljševiki ponižali v navadno zasebno vero, ki pred državnimi oblastmi nima nič več veljave in nič več pravic kot kaka druga vera, n. pr. na Ruskem toli zatirana katoliška vera. Zaplenili so tudi cerkveno premoženje, duhovščini pa odtegnili državno plačo.
Zaeno so proglasili versko svobodo. To se pravi: država se prav nič ne briga, kake vere je kdo, kako se ta ali ona vera razširja in procvita. Ta svoboda je prišla v prid zlasti katoliški Cerkvi, ki se je za časa carizma zastonj borila za svobodo. № vseh koncih in krajih so jo zatirali in pn-strigavali.
Katoliška Cerkev je takoj ob siju svobode začela lepo procvitati. Stare škofii*
vstajajo, župnije zopet urejujejo kljub ne-številnim zaprekam, ljudstvo se trumoma vrača v naročje katoliške Cerkve, posebno po tistih krajih, ki so bili nekdaj katoliški, a so jih Rusi šiloma porazkolili.
Tudi v ruski razkolni cerkvi se kažejo pojavi, ki so razveseljivi za katoliško Cerkev. Te dni se je namreč zbrala v Moskvi večina ruskih škofov in imenitnih duhovnikov, da zborujejo. Tu so izvolili tudi odsek, ki bo delal na to, da bi se združile vse krščanske cerkve. S tem je odprt vsaj en oker.ček, da se bodo zopet lahko raz-govarjali, ali ne bi kazalo, da bi se pridružili Rusi katoliški Cerkvi 7. rimskim papežem na čelu, ker so zgubili v carju svojega poglavarja.
Bog daj, da b: Rusom iz sedanjih zmed in razvalin vzrastla tudi sreča katoliške Cerkve!
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Narodni svet. Ogromno delo v Na-odnem svetu so prevzeli razni odseki, ki so se ustanovili. 1, Organizacijski odsek, ki bo organiziral narodno delo po posameznih okrajih in občinah. 2. Ustavnopravni odsek se bo pečal s temelji bodoče ustave in uprave. 3. Odsek za propagando bo ožji in širši javnosti pojasnjeval naše cilje ter agitiral zanje. 4. Odsek za varstvo naših interesov napram sedaj obstoječi upravi se bo boril za enakopravnost našega jezika v šolah in uradih, 5. Odsek za gospodarsko koncentracijo bo zbiral in skušal osredotočiti naše gospodarske sile. 6. Odsek za tujski promet (Jugopromet) bo urejal tujski promet v jugoslovanskih deželah. 7. Pokrajinski odsek se bo brigal za obmejne kraje. 8. Finančni odsek bo skrbel za denarno stanje Narodnega sveta.
Odmevi slovanskega slavlja v Ljubljani in Št. Janžu. Vsi večji avstrijski časopisi obširno razpravljajo o posvetovanjih avstrijskih Slovanov v Ljubljani. Vsi, nemški in nenemški časopisi priznavajo dale-kosežen pomen ljubljanskih dogodkov. Medtem ko slovanski časopisi z veseljem poudarjajo, da se je sklenila v Ljubljani med Jugoslovani, Čehi in Poljaki teozveza, •"la se je ustvarila enotna slovanska politična fronta v Avstriji, nemški listi jadi-kujejo in natolcujejo. In kar je glavno — strah jih začenja biti za njihovo nadvlado. Vedno bolj prihajajo do prepričanja, da avstrijski Slovani ne bodo odnehali od svojih upravičenih zahtev in da se bo vseeno treba z njimi pobotati. Nas more to spoznavanje resničnega položaja le veseliti, obenem nas pa ravno to utrjuje v prepričanju, da ne smemo tudi pičice odnehati od svojih zahtev, ker z vsakim gli-anjem za vladne drobtine, kakor hočejo lo dr. Šusteršičeve »Novice«, bi se še bolj pogreznili v hlapčevanje. Zakaj vlada bi "am morda na eni strani dala nekaj drob-Iin, na drugi strani pa bi obenem potisnila Четсет v roke cel kos kruha, katerega bi nam vzela,,zato da bi Nemce potolažila. 1 ako se je dosedaj godilo, in naše pravice so bile vedno manjše. Mi hočemo cel hleb, tato ker je naš
Za Čeho - Slovaki — Jugoslovani?
Angleška vlada je proglasila Čeho-Slovake za zavezniški narod; sedaj pišejo sovražni časopisi, da naj tudi Italija" proglasi Jugoslovane za neodrešen in zavezniški narod. — No, nas naj Italija kar lepo pri miru pusti, nas bo odrešila majniška deklaracija.
Veliki patriotje so mariborski Nemci. Ko je bil rojstni dan nemškega cesarja Viljema, je bilo vse mesto v zastavah, ko je obhajal rojstni dan naš cesar Karel, ni visela iz nobene zasebne nemške hiše zastava. Veleizdajalci smo pa seveda mi.
Pravijo, da se je pri.posvetovanjih v nemškem glavnem stanu doseglo glede Poljske popolno soglasje med Avstrijo, Nemčijo in Poljsko in sicer tako, da Poljaki pridejo do svojih pravic, da pa vendar ne bo nasprotovalo koristim osrednjih držav. Glejte, glejte,.Poljaki so zadovoljni in Nemci v rajhu tudi, kaj takega se v zgodovini še ni zgodilo. Nam pa vseeno manjka vere.
Novi kralji. V novonastalih državah v prejšnji zahodni Rusiji bodo v najkrajšem času voljeni kralji, ki so sami Nemci in veliki prijatelji osrednjih velesil. Poljska bo menda volila dne 2. seotembra
V Litvi postane menda kralj nemški vojvoda Urah, na Finskem pa bo vladal vojvoda Adolf Friderik Me-klenburški.
Med Nemčijo in Španijo ni več vse jasno. Nemci so torpedirali neko špansko ladjo, ki se je potopila, zato pa hoče Španija vzeti eno nemških ladij, ki so še od začetka vojske zasidrane v španskih pristaniščih, Nemčija pa temu odločno ugovarja. Hudega iz tega menda ne bo nič.
DOMAČE NOVICE.
Občni zbor »Slovenske Straže« in »Slov. krščanskosocialne zveze« za vse slovenske dežele se bo vrši! v Ljubljani dne 10. septembra. Natančnejši spored še objavimo. Izobia-ževalno d.-uštva in podružnice »Slovenske Straže« пг.ј se pa že danes dogovore, koga bodo poslale kot zastopnika v Ljubljano.
Častr.i član občine Velika Loka je postal presvetli knezoškof dr. Ant. B. Jeglič.
Sirotišče v št. Vidu nad Ljubljano bo sprejelo letos 15 do 20 osirotelih dečkov. Več jili iz začetka ni mogoče sprejeti. Prošnje za sprejem in pojasnila naj se pošiljajo Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani. Če bo le mogoče, se otvori sirotišče že v začetku novega šolskega leta; če ne, pa malo pozneje.
Z divjo besnostjo zopet v zadnjem času konfiskujejo male množine živil, ki jih ubogi lačni ljudje naprosijo več ur daleč od doma zase in za" družino, da ta lakote ne umre. Čudno je to: Dajo ti ničesar, kupiti ne smeš ničesar, edino žalostno poginiti imaš še pravico. Sicer je z 21. oktobrom 1917, št. 96.844, izšla naredba, po kateri se ne smejo male mno-rine živil zapleniti, loda pri nas je zdaj tako, rla naredba pobija naredbo in nihče več prav ne ve, kaj je ukazano, kaj ni. Ncmnljiva je modrost avstrijskih uradnikov!
Pol kile kruha velja sedaj v Ljubljani 48 vinarjev.
Zdravilišče za (etične je bilo otvorieno dne 17. avgusta v belgijski vojašnici v Ljubljani.	/	) „ .
Predikiirc v Ljubljani je kupila »Zadružna Centrala«.
Ne se preveč voziti po ze'ezpicah. Uradno se poživlja prebivalstvo, naj se ne vozi brez resnične potrebe z železnico, ker se radi pre-
velike gnječe dogodi toliko nesreč. — Tudi železniška varnost, sama 11a sebi je vedno manjša, ker je železniško osobje radi preobilnega dela in pičle hrane iako izmučeno, d» pride v prometu do raznih pomot, katere več , krat povzročijo velike železniške nesreče; zad nji čas je o tem vedno več slišati.
Železniška nesreča. Pri Ukvah sta trčil ponoči 14. avgusta zjutraj dva vojaška vlak vkup. Vsled prevelike utrujenosti službujočeg uradnika ogibi niso bili prav postavljeni. Dv vozova je čisto strlo, druge in stroje močne poškodovalo. Izpod razvalin so potegnili 12, po drugem poročilu 19 mrtvih, 24 težko in veliko lahko ranjenih.
Dva tovorna vlaka sta trčila pri Otočah na Gorenjskem dne 21. avgusta. Pet vozov je močno poškodovanih. Ranjena sta precej dva železničarja Vinko Schreiber in Henrik Brener.
Angel varih. 10 metrov globoko je padel 2. t. m. otrok Franc Kukovič i z Hrastnika, pa se ni prav nič poškodoval. Pač pa je mati vsled strahu zbolela.
Padel je na tirolski^ fronti dne 17. junija 1918 Jožko Pistolnik iz Seuožet ob Savi Naj v tuji zemlji v miru počiva!
Padel je dne 15.' junija 1918 na južnem bojišču pri Asiagu mladenič Franc Weis iz Spod. Gasteraja v Slov. goricah na Štajerskem. Rajni je bil vzor krščanskega življenja in zaveden Slovenec ter večleini naročnik »Domoljuba«. Naj v miru počival
Tatvine. Mariji Oblakovi na Bukovem Vrhu je odnesel neznan tat raznega^ blaga za 1700 kron. Barbari Pogačnikovi v Zabreznici \ je izginilo iz hiše, ko je delala na njivi, dva para črevljev, ena žepna ura in še nekaj drugih reči. —- ivani Metelkovi v Tacnu je bilo ukradenega raznega perila za 2000 K. — V Sv. Križu je izginilo posestnikovi hčeri Mariji Dolinarjevi iz sobe 1300 K. — 13 kg prekaje-nega mesa, več kilogramov salamov in 200 K denarja je odnesel neznan tat tovarniški delavki Frančiški Pezdir na Viču. — Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je bil ukraden neki služkinji zavoj z obleko in perilom v vrednosti 1000 K. -—- Železničarju Antonu Goršltu v Toplicah pri Zagorju so odpeljali tatovi eno kozo. — V Dobrunjah je bilo ukradenih Franu Koširju 400 K denarja in nekaj obleke, posestniku Franu Jagru pa je tat odpeljal mladega prašička. — Iz dvorne žrebčarnc na Prestran-ku je izginila plahta, vredna 2500 K. — Ovco, vredno 250 K, je odpeljal tat posestniku Jakobu Bitencu v Dobrunjah.
Aretirali so uslužbenca za straženje in zaklepanje Kocjana, ker je v Bambergovi tiskarni ukradel dva jermena, kar sam priznava. Jermena sta vredna 10.000 kron.
Z voza je padla J31ctna hči Ivane Golo-bove iz Št. Jurija in se tako nevarno poškodovala, da je nastopno noč umrla.
Ubitega so našli ob cesti med Dutovljami in Tomajem 30—40lctnega moškega. Očividno se je izvršil roparski umor.
Kdo ve kaj o Ivanu Košir z Gore? Služil je pri 17. pp., 13. komp. Zadnje nismo je od septembra 1914. Naj se sporoči Mariji Košir, Kržeti št. 37, p. Gora pri Sodražici.
RAZNE VESTI.
Društvo sv. Jcronima v Zagrebu, katero je podobno naši Družbi sv. Mohorja, obhaja jetos petdesetletnico svojega obstoja.
Častniki v za!edju dobijo pravico radi »nezanesljivih razmer«, kakor pravi odlok, nosili tudi strelsko orožje.
Število častniških slug znižalo. Znižati nameravajo število častniških slug. Dalje so ukrenili pregled vseh častniških slug, če imajo častniki pravice do njih in če bi jih ne bili morali že zamenjati.
Brezmesne tedne bo menda uvedel pre-hranievalni urad.
Železniška nezgoda v Dunais'iem Novem mestu. Po neprevidnosti nekega delavca, kakor se poroča iz Dunajskega Novega mesta, so Se začele ponoči 15. avgusta premikati z Dunaja tri garniture "laltov, ki so tekli vedno hitreje do nostaje v Dunajskem Novem mestu, kjer so trčili 11a samo stoječo lokomotivo, ki ie zadela vsled tega na lokomotivo tržaškega vlaka štev. 35, ki se je ravno pripeljal na postajo. Neka) vagonov je razbitih, 18 potnikov ranjenih.
Nesreča z ročno granato. 1 lletni Avgust, šestletni Karel in osemletni Bruno Mahovec v iTrstu so našli nekje ročno granato in jo začeli razbijati s kamenjem. Granata je eksplodirala in Avgusta smrtnonevarno, ostala dva pa težko ranila. Avgustu so morali v bolnišnici takoj odrezati desno roko, na levi pa tri prste.
Obesili so v Gradcu drvarja Petra Ran-nerja, ki je bil 15. maja pred poroto obsojen na mirt, ker je lani 29. septembra na planinah napadel in umoril kontoristinjo Hermino Prein-falk z Dunaja. Obesil ga je rabelj Lang.
Nemška domišljija je zelo bujna. Neki ugleden nemški časopis piše, da kroži po Češkem Vse polno zlatega in srebrnega denarja nove češkoslovaške države. Zlat denar ima napis »20 sokolov«, dalje na eni strani sliko Hrad-čanov, praškega kraljevega gradu, na drugi strani pa dva sokola, ki si dajeta roko, na^d njima pa je ptič sokol. Napis je češki in francoski. Srečni Čehi, ki imajo toliko zlatega in srebrnega denarja. Žalibog, da biva ta denar samo v prebujni nemški domišljiji.
Torpediran parnik. Na Jadranskem morju |e sovražni torpedo zadel ladjo Euterpo ter jo v treh minutah potopil. Na ladji je bilo 900 ijudi, ki so jih večinoma rešili.
900.000 Angležev je padlo tekom štirih let v vojski.
Nov družinski list.
•Ilustrirani Glasnik, čigar novi letnik se začne s septembrom, ne bo izšel več v dosedanji obliki, ampak prva številka se nam bo sredi septembra predstavila kot prvi slovenski družinski list. Vsaka številka bo obsegala celih 24 strani,'ki bodo napolnjene z najraznovrstnejšo vsebino: zgodovinski, resnični romani, povesti, igre, pesmi, novele, črtice, poučni sestavki, smešnice, zanimive novice itd. itd. Pred vsem se bo pa list odlikoval po množici krasnih slik, predvsem umetniških, dalje p o-krajinskih, prinašal bo v podobi imenitne, važne dogodke, življenje in navade raznih narodov itd, itd, Z eno be • sedo: list bo zanimiv in za vsakega Slovenca, ki želi napredovati in se izobraziti, pa naj bo preprost kmet ali učen gospod.
Vsaka slovenska družina mora naš list imeti, nobenega društva bi ne smelo biti na slovenskih tleh, ki bi lista ne naročilo, naročajte ga zlasti našim .vojakom, da vsaj nekaj duševne hrane, dobre, poštene dobe in si težke dneve odsotnosti od domačega ognjišča oslade in z lepim berilom skrajšajo; tako jim bo naš list vsaj vnekoliko nadomestil domovino.
Stari naročniki ostanite zvesti in še novih naročnikov nam pridobite. Vsak vsaj enega. Čim več nas bo, tem boljši bo lahko list, zakaj stroški za papir, za tisk, zlasti pa za podobe so ogromni. In vendar ga bomo dajali za primerno zelo nizko ceno: letno 24 kron, pol leta 12 kron, četrt, leta 6 kron, posamezne številke 1 K 20 vin. Samo slike bi stale, če bi jih kdo posamezno kupoval, več kot še enkrat toliko. Za nameček pa še toliko lepega berila, da bo imel koncem leta vsakdo mogočno, dragoceno knjigo, ki bo imela za vsako našo družino veliko stalno vrednost. Zato pobitima z naročbol 4>
Sv. Ana pod Ljubelom. Nekateri so že pričakovali, da bo postala naša Sv. Ana gorenjska Idrija. Kazalo je res tako, a prišlo ie drugače. Junija leta 1917. je neka nemška porenska družba začela s pripravljalnimi deli za kopanje živosiebrne rude. Bilo je zaposlenih do 70 delavcev. Kopali so in vrtali po zemlji, a ker le ni bilo nobene gotovosti, če se bo izplavale, je družba letos krog Velike noči naenkrat ustavila nadaljnje poskušanie sreče in je odpustila delavce. Bilo je čuti, da je ta poskus stal nad 1 milijon kron. Prvikrat so začeli tukaj kopati živosrebrno rudo leta 1872., kar je trajalo skozi 29 let do leta 1901., ko so prenehali z delom vsled vedno večjih zgub, ki so jih izkazovali računi zadnjih let. To pot pa rudniku niti eno celo leto m bilo usojeno. Po teh skušnjah ni pričakovati, da bi se z lepa kdo našel, ki bi se upal zopet pri Sv. Ani »šac< kopati in delati konkurenco Idriji.	XT , . „
Iz Knežaka. Umrl je Anton Novak iz Ko-ritnic pri Knežaku, črnovojnik 5. str. pp. v Voitsbergu na Veliki Šmaren dne 15. avgusta radi vnetja pljuč. Predno je prišel na dopust, je bil pri rekonvalescentnem oddelku v Urob-mingu. Ta izguba je bridko zadela hišo, ker ie bil edinec. Bil je zelo priljubljen pn l]udeh. Kdo ne bi zaplakal ob smrti tako blagega mladeniča, ki je umrl prerano komaj izpolmvši 18 let. Počivaj mirno, srce blago, grom topov te naj ne moti v večnem snu I Ohranili ti bodemo blag spomin. Počivaj v Bogu!
Hotič. Cerar.jev pes je napadel sosedo Heleno Driir, jo ugriznil v roko in nogo ter ji povzročil hude rane. Ta pes je napadel tudi že druge, a dosedaj še ni nikogar tako zelo ranil. G. Cerarja prosimo, naj ima psa toliko v varstvu, da ne bo ljudem nevaren. — Na našem brodu tudi ni vse v redu. Nobene normalne tari'e ni; danes je 10 vinarjev, jutri 40, čez tri dni pa У) -»inarjev. Kako je to? Dalje morajo ljudje velikokrat čakati pri vodi eno do dve uri na brod in zavoljo tega marsikdo zamudi vlak. Prosimo, naj se napravi red, če ne, naj g* рд na.-edi okrajno glavarstvo.
Gospodarski del.
VPRAŠANJE NAŠE PREHRANE.
Neki Pirkmaier ]e spisal o vprašan|u naše prehrane knjižico. Ta. knjižica ima pač marši-Kak prav dober nasvet v tem oziru.
Pred vsem zahteva mnogo več prostosti za kmeta pri gospodarstvu. In če že mora izdajati država toliko neštetih odredb, da vsled njih zmanjkuje papirja, potem nai se vendar že enkrat prikaže tudi s takimi, ki bodo pospeševale umno kmetovanje.
Kako primanjkuje danes delavcev na kmetih. A kako neštevilnokrat opažamo, da dobivajo dopuste ljudje, ki jih primeroma najmanj zaslužijo s stališča splošne prehrane, kmetski gospodarji in sinovi pa ne dobe krvavo potrebnega dopusta za žive in mrtve. Vzrok? Dopust je danes odvisen bolj od dobrega srca komandantov, ne pa od potrebe, vse dovoljevanje dopustov se vrši sicer strašno birokratsko, a vendar brez določenih načel. Pirkmaier zahteva, da naj bi se redno dajala pri dopustih prednost onim kmetovalcem, ki dajo državi primerne množine poljskih pridelkov na razpolago in tako delajo za splošno korist.
Za gospodarje pa, ki bi dali neko določeno najmanjšo množino (n. pr. 1 vagon poljskih pridelkov in od :ega najmanj 1000 kg krušnega žita), naj bi se uvedla obvezna, popolna oprostitev od vojaške službe. Na ta n.v čin bi si prizadeval sleherni gospodar dobiti iz zemlje kar največ mogoče. Tudi vojaška delavska pomu in vojni ujetniki bi se imeli dajati v prvi vrsti gospodarjem, ki oddajalo državi svoje prebitke; isto velja za vprežno živino, pa tudi za umetna gnojila in razno po; trebno gospodarsko orodje in stroje. Povsod; na velja: »do ul des« (dam ti zato, da tudi ti daš meni).
Pri rekviriranju sena, slame in živine bi se naj dovoljevale olajšave v večji meri tistim gospodarjem, ki ne pridelujejo živil le zase, ampak tudi za državo. Tudi pri razoroževanju (demobilizaciji) zahteva Pirkmaier, da vpošte-va država v prvi vrsti one kmetijske obrate, ki so tudi v najtežjih časih vojske izpolnjevali z vso požrtvovalnostjo svojo dolžnost napram javnosti. Prodala naj bi jim razno blago, vprežno živino, motorje, stroje, vozove itd. po primerni ceni in brez dražbanja.
Ker cene večine gospodarskih proizvodov dandanes niso v nobenem pravem razmerju s cenami, ki jih imajo druge potrebščine, posebno obrtni izdelki in ker kmetovalec občuti to razliko cen kot njemu povzročeno trpko krivico, zato naj država poskrbi, da se bodo znižale cene obrtnim proizvodom tako, da bodo v pravem razmerju s cenami gospodarskih pridelkov.
Za važno bodrilo kmetovalcev k večjemu obdelovanju zemlie smatra naš pisatelj razne olajšave-pri davkih. Pridelovalci nai se opro-ste zemljiškega davka in vseli doklad po razmerju, kolikor so oddali svojih pridelkov; tudi naj bi bili oproščeni kolkovine in pristojbin v zadevah, ki se tičejo čisto gospodarskih stvari. Te olajšave naj bi ostale tako dolgo, dokler se ne povzdigne veljava našega denarja (dokler se ne zboijša valuta) in ne nastopijo zopet normalni (redni) časi za razmerje cen.
Tudi na strokovno kmetijsko izobrazb«1 polaga naša knjižica veliko važnost. Dosegla bi se ta izobrazba s snovanjem kmetijskih tečajev, kmetijsko-strokovnih šol, s podeljevanjem raznih podpor, štioendi' itd. Strokovno znanje je v naših težkih časih posebno potrebno pri ravnanju s semenom, pri njega pripravljanju in porabi, pri izbiranju vrst, pa tudi pri umni porabi gnoja in pri gospodarskem kolobarienju.
Pirkmaier predlaga, naj bi se uvedla obvezna stanovska organizacija za vse kmetovalce, če mogoče v okvirju že obstoječih kmetijskih družb. Prisiljena reč ni rada kaj prida, pravi pregovor, javalne bi obveljala v tako važni zadevi, kot je organizacija kmetskega rianu; bila bi pač mrtvorojeno dite.
(Dalje prihodnjič.)
GOSPODARSKA OBVESTILA.
Novi davki na potu.
Kranjski deželni predsednik, čigar podrejeno uradništvo je med narodnim slavljem ob priliki ustanovitve Narodnega sveta in odkritja spominske plošče dr. Janezu Ev. Kreku poskušalo na vse načine dokazati svojo neprijaznost, je ob slovesu nepričakovano prišel na prijazen pomenek k predsedniku Češkega svaza in mu naznanil, da ga ministrski predsednik Hussarek vabi na razgovor.
Listi so takoj prinesli različna domnevanja, da pripravlja Llussarek načrt nove ustave, izkazalo se je pa takoj, da so novi davki pravi vzrok, da je gospod deželni predsednik postal nepričakovano prijazen. Vlada namerava sklicati v septembru državni zbor, s katerim bi se rada pogodila za nove davke.
V ravno sprejetem državnem polletnem proračunu sta ostali dve iti pol milijardi kron brez pokritja, papirnati denar je dosegel že 25. milijardo, zato se mudi. Vlada bo skušala zastopnike srednjega stanu pridobiti s tem za nove davke, da jih bo opozarjala na dejstvo, da pri naraščajoči draginji vsled zviševanja nerjokrjtega papirnatega denarja itak srednji stan največ škode trpi.
Posebno globoko bodo poskušali seči v žep kmetovalcu. Naši poslanci se smotreno pripravljajo, da bodo ta napad odbili. Agrarna zveza nenemških narodov bo storila svojo dolžnost. Ravnokar poglobljena zveza med poljskimi, češkimi in jugoslovanskimi poslanci se bo takoj lahko izkazala. Varstvo koristi našega kmeta bo v tem boju v močnih rokah.
Žito za seme. Ljubljanski vojni žitni zavod razpošilja knjižice, v katerih pisatelj Jam-nik razpravlja, kako odstraniti iz žita, ki ga
1'e porabiti za seme, sentjavost. Ker je zlasti etos žito precej sentjav-', bo ta knjižica poljedelcem dobro došla.
Ogrska žetev je letos mnogo slabejša, ko-kor je bila pred vojno. Letošnji pridelek pšenice se ceni na 28 milijonov meterskih stotov, normalno 45 milijonov; rži na 9'5 proti 16 in .ječmena na 3'5 proti 7 milijonom meterskih stotov; skupaj torej na 41 proti 68 milijonom meterskih stotov pred vojno. Upajo pa, da bo koruzna žetev bolj obilna, kakor normalna, tako da bo vsaj del primanjkljaja nadomeščen, nikakor pa se ne bo dosegla povprečna žetev vsega krušnega žita. — Ogrski minister za ljudsko prehrano knez Windischgraetz je odgovoril na vprašanje grofa Tisze, da bo Ogrska dajala žito in druga živila Avstriji samo za sirovine in industrijske produkte in ne za denar. Ogrska se je popolnoma osamosvojila in nastopa proti Avstriji kakor proti inozemski državi. Dala nam bo živež, ako ji bomo mogli preskrbeti sirovine, ki nam jih itak na vseh koncih in krajih primanjkuje, in industrijske produkte. Končno je pripomnil knez Windischgraetz, da bo morala Avstrija dati tudi za ono žito, ki ga dobavlja Ogrska na račun avstrijske kvote armadi, sirovine in industrijske produkte. Armada porabi letno kakih 15 milijonov meterskih stotov žita, od tega pride na avstrijsko polovico 10 milijonov meterskih stotov.
Novo ukrajinsko žito najprvo za Nemčijo.
»Vossische Zeitung« poroča, da se je dosegel med Nemčijo in Avstrijo dogovor, po katerem dobi Nemčija vzhodnoevropske pridelke prva, potem pa pride na vrsto Avstro-Ogrska.
Uravnava mletja in drobljenja za lastno potrebo podjetnikov kmetijskih obratov potrebnih množin žita. Izšel je ukaz kranjske deželne vlade, iz katerega posnemamo, da veljajo do nadaljnjega kot plačilo za mlenje cene, določene s tukajšnjim ukazom z dne 23. septembra 1917. !., de"ž. zak. št. 44, in sicer za en meterski stot: za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in mešanega
žita 5 K; za izdelavo ješprenja 8 K; za izdelavo kaše 4 K 50 vin.; za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo 3 K. 7.a hrambo žita in mlinskih izdelkov v mlinih se ne sme zahtevati posebno plačilo. — Semlevanje se vrši po predpisih, ki jih vsaki-krat izda za posamezne vrste žita c. kr. urad za ljudsko prehrano, oziroma zavod za promet z žitom ob času vojne, — Do nadaljnjega se mora semleti iz 100 kg žita: pri pšenici, rži, ječmenu in korilzi najmanj 85 kg enotne moke in 12H kg otrobov; pri ajdi najmanj 60 kg moke in 10 kg otrobov in 25 kg luščine. Za-prašitve se od 100 kg ne sme računati več kot 12 '/■■ odstotkov pri pšenici, rži, ječmenu in koruzi in 5 odstotkov pri ajdi.
Vrednost avstrijske krone je začela zopet padati napram tujemu denarju. Na devizni centrali na Dunaju se je noliralo: nizozemski goldinar 517 50, berlinska marka 167 20, švicarski frank 25Г50, švedska krona 35550, bukareški lev 110 50 in bolgarski lev 127'5C K. ■— Dne 12. avgusta je na dunajskem trgu poskočila cena nemške inarke, za katero smo plačali pred vojno 1 K 17 vin. do 1 K 19 vin., na 1 K 65 vin. Švicarski frank je stal 2 K 50 v., to je frank, za katarega smo plačali pred štirimi leti 95 vinarjev. V Berlinu dobimo sedaj za krono 60 pfenigov, v mirnem času 85. V Curihu nam dajo za avstrijsko krono 38 cen-timov, pred vojno 1 K 5 vin. Vzrok take vrednostne izgube tiči v preveliki množini papirnatega denarja, katerega posledica je tudi neznosna draginja.
Poročilo odbora »Dijaške kuhinje« v Kranju. Iz poročila posnemamo, da je bilo v šolskem letu 1917/18 sprejetih na hrano 50 dijakov. Med temi 50 je bilo sprejetih 25 brezplačno, ostali pa so plačevali malenkost 5—12 kron mesečno. 16 najpridnejših dijakov je dobivalo tudi zajutrek. Ker je taka draginja, je seveda »Dijaška kuhinja« končala s primanjkljajem 1543 kron. — Usmiljenim srcem »Dijaško kuhinjo« toplo priporočamo v podporo.
Obtln'Tadaijevalni tečaj za invalide, ki se uče kakega obrta in ki hočejo izpopolniti praktično izobrazbo še s teoretičnostrokovnim znanjem, bo priredil »Zavod za pospeševanje obrti« sporazumno z ravnateljstvom c. kr. drž. obrtne šole v Ljubljani. Priglasi naj se naslove na »Zavod za pospeševanje obrti« ali pa na c. kr. državno obrtno šolo v Ljubljani, kjer se izdajajo tudi natančnejša pojasnila.
Obrtnonadaljcvalni tečaj za pomočnike, ki niso imeli prilike obiskovati obrtnonadalje-valne šole, priredi v Ljubljani »Zavod za pospeševanje obrti-.-. Poučevalo se bo zlasti knjigovodstvo in najpotrebnejši predmeti, ki jih rabijo obrtniki za samostojno izvrševanje obrti. Pomočniki, ki žele obiskovati tečaj, dobe vsa pojasnila v pisarni »Zavoda za pospeševanje obrti« v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Slične tečaje je »Zavod za pospeševanje obrti« pripravljen prirediti tudi v večjih krajih po deželi in naj se obrnejo interesirani faktorji tozadevno na »Zavod za pospeševanje obrti« v Ljubljani.
ODGOVORI.
A. R. S. Vprašanje. Imam v Ameriki omo-ženo hčer, ki me pred vojsko ni podpirala, ker ni bilo potrebno, sedaj pa sem star 70 let in nezmožen za delo in bi nujno potreboval njene opore. Ali bi mogel na tej podlagi dobiti amerikansko podporo? — Odgovor: Po zakonu z dne 17. avgusta 1918, drž. zak. št. 376, glede podpor svojcem v sovražnem ozemlju pridržanih, gre podpora le svojcem avstrijskih državljanov, in to le v slučaju, če so pred vojno resnično podpirali v domovini ostale svojce in pa nadalje v slučaju, če jih je vojna
ßrehitela, da se niso mogli pravočasno vrniti. !er je Vaša hči v Ameriki poročena, bo naj-bržc amerikanska državljanka, ki namerava trajno ostati v Ameriki in je vojna na vrnitvi ni prehitela in ker Vas pred vojno ni podpirala, bi bila Vaša prošnja brezuspešna.
M. H. M, L. Vprašanje: Moj mož je prišel domov kot invalid in je oproščen, ker spada v letnik 1868. Sedaj mi je pa davkarija ustavila preživninsko podporo, češ, da je letnik 1868 itak več ne dobi. Kaj storiti? — Odgovor: Če je bil Vaš mož vsled bolezni, ki si jo
je nakopal ravno v vojnem službovanju, odpuščen in če je ravno vsled vojnega službovanja njegova pridobitna zmožnost zmanjšana za najmanj 20 odstotkov, potem gre svojcem podpora do konca vojne in še šest mesecev potem; 20 odstotkov znižane pridobitne zmožnosti je v smislu izvršilne naredbe dokazati s kakršnim si bodi vojaškim dokumentom. Če pa iz vojaških spisov tako zmanjšanje ni razvidno, je potrebno spričevalo pristojnega okr, zdravnika. Če more tedaj Vaš mož dokazati 20odstotno po vojni povzročeno znižanje pridobitne zmožnosti, potem vložite pri pristojnem krajnem glavarstvu prošnjo, naj se Vam podpora, še naprej izplačuje, prošnji pa priložite, če mogoče, takoj spričevalo oziroma potrdilo okrajnega zdravnika glede najmanj za 20 odstotkov znižane pridobitne zmožnosti Vašega moža.
T. V. M, Vprašanje: Moj mož, star 43 let, je štiri leta v vojski in ni dobil nikakega dopusta. Rada bi, da bi ga oprostili vojaščine' in ga pridelili zopet rudniku, ali pa, da bi vsaj dopust dobil. Kam naj se obrnem? — Odgovor: Pojdite k pristojnemu županstvu ali pa k pristojnemu okrajnemu glavarstvu in napravite tam prošnjo, da se Vašega moža kot rudarja oprosti oziroma prideli v delo onemu rudniku, kjer je pred vpoklicem delal. Prošnji bi bilo dobro priložiti potrdilo obratnega vodstva do-tičnega rudnika, da je Vaš mož v resnici pred1 vojno delal tam kot rudar ali pa potrdilo pristojnega županstva. Sporočite tudi lahko svojemu možu, naj se javi pri svojem neposrednem poveljniku s prošnjo, da se ga prideli kot rudarja dotičnemu rudniku, kjer je preje delal; to velja tudi glede dopusta.
A. T. B. Vprašanje: Imam nezakonskega otroka, ki dobiva 70 vin. na dan. A slišim, da je ta znesek povišan; kako mi je ravnati, da ga tudi jaz dobim? — Odgovor: Nezakonskemu otroku gre po zakonu z dne 21. marca 1918, drž. zak. št. 126, podpora v dvojni višini onega zneska, kakor ga je moral nezakonski oče plačevali pred vpoklicem, če je bil vpoklican pred 1. avgustom 1916 in je vzeti' za podlago oni znesek, katerega je nezakonski oče plačeval pred lem dnem. Prošnjo za povišek je vložiti pri pristojnem županstvu in jo nasloviti na okrajno komisijo za preživljanje. Če hočete za odgovor kaj plačati, storite najbolje, da plačate par kron skladu S. L. S , ki osnuje sedaj lastno pisarno, ki bo dajala nasvete v vseh sličnih zadevah.
F. Z. V. Vprašanje: Ko sem bil 8. maja I. 1. odpuščen- kot invalid, so mi pri superarbitra-ciji obljubili, da dobim za dva meseca tudi! »Menagegeld«, pa še do danes nisem ničesar prejel. Kam naj se obrnem? — Odgovor; Pojdite na pristojno okrajno glavarstvo, obrazložite tam položaj, kakor ste storili to v, našem dopisu ter prosite, naj okrajno glavarstvo pri kadru polka, pri katerem ste služili, v Vašem imenu uradoma urgira rešitev zadeve.
M. Č. K. Vprašanje: Moj brat je padel v vojski, a moj oče jc prdeil za podporo šele po poteku šestih mesecev po uradnem sporočilu o njegovi smrti, torej prepozno. Sedaj se pa sliši, da tudi taki še dobijo podporo. Kaj je pa tem? — Odgovor: Po zakonu z dne 27. julija 1917. drž. zak. št. 313, je bilo vložili prošnjo za državno vzdrževalnino po vojnih vpokli-cancili, ki so padli ali pa bili uradoma proglašeni pogrešanim, najpozneje tekom šestih mesecev po uradni obiavi smrti oziroma progla-^ sitve pogrešanim; kdor je zamudil ta rok, se mu je prošnja kratkim potoni zavrnila. Z zakonom z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 126,' se je pa rok šestih mesecev za vložitev prošnje glede mrtvih in pogrešanih odpravil ter se je določilo, da svojci mrtvih in pogrešanih' vpoklicancev vlože lahko prošnje za državno vzdrževalnino do konca demobilizacije; pač pa. se je z odredbo domobranskega ministrstva z dne 2. aprila 1918, drž. zak. št. 127, določilo, da je v onih slučajih svojcem mrtvih in pogrešanih vpoklicancev, v katerih je bila prošnja; vložena po preteku šestmesečnega roka, priznati državno vzdrževalnino le od 1. aprila 1918 naprej. Vi imate tedaj pravico do državne vzdrževalnine od 1. aprila 1918 naprej, seveda če so podani tudi drugi zakoniti pogoji, zlasti če je bilo Vaše preživljanje odvisno od
i»
lela in dohodkov vpoklicanega in padlega ' »rata. Če Vam prošnje ne rešijo, se osebno »glasite pri pristojnem okrajnem glavarstvus prošnjo, da jo Vam rešijo, če pa Vam prošnjo eavrnejo, se pa pritožit*; tekom 60 dni na deželno kothisijo v Gradcu.
F. B. D. Vprašanje: Superarbitriran bom r kratkem s 40 do 50 odstotki. Sedaj dobivajo vzdrževalnino po meni oče in tri male sestre, te pridem domov, ali mi bodo to ustavili, in kam naj se obrnem, če se kaj takega zgodi? — Odgovor: § 4. zakona z dne 27. julija 1917, drž. zak. št. 313, glede državne vzdrževalnine po vojnih vpoklicancih določa, da je svojcem onih vpoklicancev, ki so bili odpuščeni vsled bolezni ali poškodb, zadobljenih v vojnem službovanju in je njih pridobitna zmožnost najmanj za 20 odstotkov zmanjšana, izplačevati državno vzdrževalnino do konca vojne in še šest mesecev po končani vojni. Državna vzdr-ževalnina se tedaj mora Vašim svojcem, ker je Vaša pridobitna zmožnost zmanjšana za 40 do 50 odstotkov, izplačevati naprej tudi v slučaju, ako pridete domov; če bi se izplačevanje ustavilo, se je pritožiti na pristojno okrajno glavarstvo oziroma na okrajno komisijo za preživljanje.
Najboljša in najsigurriejša prilika za štedenje:
Ljutt рш|!1и
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4,/4°/o brez kakega odbitka.
M uro sd d. žjiiifij do t. popoldne.
Glej Inserat!
■j
I Listek ip|
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * * " (Dalje.)
_ »Meči Prinesite meči« kriče možje, »Prinesite mu meči«
Prastara navada je v Štajru, da prinesejo mestni svetovalci meč novoizvoljenemu sodniku na slovesnem sprevodu v njegovo hišo. Toda kdo bo čakal drugega dne? Kaj nas brigajo stare navade I Hendel je sodniki Dvajset rok odpre staro skrinjo; eden izmed svetovalcev vzame iz nje meč ter ga poda novemu sodniku, ki ga vzame v svojo desnico, jves se blesti cvetlic, vencev, krilatih boginj, plamenečih oltarjev in daritev.
Ponosno kakor kralj sloji sodnik Joahim Hendel z mečem / roki v dvorani. Ljudstvo se gnjete v dvoiano, ki s. na videz veča in širi. Med črno oblečene oblastnike «o vdrli sajasti kovači in nožarji, krama.,': in kmetje v pisanih suknjah. Vsi dvi-ajo roke, kriče in vriskajo: »Živio!« Tisoč postav mrgoli, tisoč mož in le en klic veselja se glasi: »Naj živi Hendel, nadsodnik, Hendel, naš gospoa!«
Zvonovi so doneli, topovi so gromeli. Skozi gnječo se preriva lepa, sijajno oblečena Kpspa. Z eno roko dviga svoj zJatodamaščeni plašč, z drugo vodi plavolaso deklico, ki se 32
venomer smehlja. »Hendel, Hendell« Že se je prignjetla do mize, ovila je svoje roke možu z mečem okoli vratu in je na njegovo ramo položila svojo glavo, s katere zmešano vise pajčolan, debele zlate kite in nizi biserov in zlata.
»Moj ljubljenec, moj najdražji, moj gospod mestni sodnik; vse življenje sem hrepenela, sedaj sem doživela.«
Smehljaje ji poda roko ter dvigne do čez glave dete, ki se je smehljaje vzpelo k svojemu očetu. Potem podraži zlatolasko: »Gospe ne spadajo v svet!«
»Moj ljubi, vsi te pozdravljajo, jaz, tvoja žena, pa bi te ne smela?« mu proseče veli, oči pa ji žare ponosa in ljubezni.
»Dobro, Helena, vem, da te veseli. Bog s teboj!« Izvil ji je iz rok svojo roko ter se je naslonil na meč. Ta mu je sedaj več kakor žena in otrok. Počasi je stopala iz dvorane, njena zlata in rožnata lepota omami marsi-kako oko.
Joahim Hendel se še vedno upira na svoj meč, ki ga krase boginje, spake in plameneči žrtveniki. Potem povzdigne svoj krepki, globoki glas ter pravi: »Štajerci, hvala vam!« Sveta tišina je nastala v dvorani kakor nekdaj na galilejskem jezeru, ko je Gospod zapovedal viharju in valovom. Hendel govori: »Štajerci, dali ste mi ta-le meč. Naj mi da Bog in njegov evangelij moč, da ga nosim v biagor vašega mesta. Dali ste mi ta-le meč, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo. Ko je utonilo preteklo stoletje, je nekdo pred to hišo pretrpel smrt. Videl je ta meč in je rekel:_ »Življenje je sveto.« Ni prelil nedolžne krvi, toda njegova beseda je bila gospodova. Tu stojim z mečem, pa ne stojim, da bi prelival kri, razen če je res potreba; če je mogoče odpustiti, odpustim. Boj, komur boj; orognanstvo, komur prognanstvo! Če mora teči kri, naj teče, pa brez ognja in nečloveških muk. Tako je zapisal Mark Avrelij, radost človeškega rodu. Tako sodim o smrtni kazni. Tudi naš milostivi gospod in cesar na Dunaju je usmiljen gospod, ki ima pravico pomiloščenja. Če nas bo kak zapuščen in spokoren grešnik ali grešnica prosila milosti za ubogo življenje, tega ne bomo pozabili. Življenje je sveto.«
Kakor božji hram je prisluškovala vsa dvorana. Takega govora še ni bilo slišati na tem mestu. Iz Frajzinga, poleg mesta, se dviga umazan dim sežganih človeških kosti, tudi v Štajnfeldu je steklo že mnogo krvi. Bilo je že Štajercem preveč, pa kaj je pomagalo, če se je pa odslej vsak sodnik držal stare navade, starega rimskega prava. Sedaj bo drugače. Hendel bo šel svojo pot.
Joahim Hendel se je veselo ozrl proti odprtim vratom, kjer je stala njegova žena z malo deklico, čeprav ženske ne spadajo v svet, in ga je s sklenjenimi rokami kakor svetnika opazovala. Potem je nadaljeval svoj govor:
»Govoril sem o smrtni kazni. Pa so še druge stvari, ki spadajo v sodnikov delokrog, in rečem vam, da sem pripravl en za pravico tvegati svoje premoženje, svojo kri. Trgovina z železom, ki je nekdaj pri nas tako cvetela, pojema. Tega mora biti konec! Priskočiti hočemo ubogim producentom ter skrbeti za nov izvoz. Preprečiti hočemo z vsemi sredstvi vsak protipostaven izvoz, ki gre skozi gornjo dolino Aniže, to pa ne admontskemu prelatu vkljub, marveč v varstvo železninarskega prava. Kajti ta sleparija z železom je mati bolečin za vse štajerske plavže. Naj ima gospod iz Admonta svoje, meni naj pusti svoje. Tudi z upniki bom stopil v dogovor in skrbel, da se združijo vse vrednote, da se s svežo močjo ustanovi nova družba.
»Hočemo tudi, jaz in gospodje svetovalci, da se urede denarne razmere, pa naj tudi iz svojega izplačam par sto mark kovanega srebra. To se mora zgoditi.
»Skrbeti hočemo tudi za staro bolniščnico, kjer je komaj za dvajset mož prostora in ojjra-ve. To se mora zboljšati. Nadzorovali bomo prodajanje in kupovanje' zemljišč, da zabrani-mo oderuštvo, Tudi revež naj ima nekaj od izkupičkov bogatih zemljišč, kupčija naj postane plodonosna tudi za revnega moža.«
Na mestnem trgu so ploskali in vriskali tisoči. Vsepovsod je šumelo in kipelo kakor visoka plima.
Doli pri stopnicah sedi mladi sin sodnikov kakor vitez na konju, okoli njega vihrajo zastave; smeje se, zamahne z roko ter zavpije: »Hendel govori, .pozor, poslušajte njegove besede!«
In nasmehljal se je štajerski sodnik. Da, rnoje najljubše dete, kakor ponosno danes okoli jahaš in zapoveduješ, tako ponosno boš enkrat nosil tudi ti ta-le sveti meč, kakor knez boš, ko kdaj postaneš sodnik protestantovske-ga štajerskega mesta.
»Meščani!« nadaljuje, »všeč vam je moja beseda, tako je prav. Pa še nekaj vam imam povedati, kar mi leži na srcu bolj kakor trgovina z železnino, bolj kakor prodaja zemljišč in bolniščnica, bolj kakor mečeva oblast, kar mi leži na srcu kakor blagor in sreča mojega ljubega sina in moje hčere!«
Vseh oči se žgoče primejo njegovih usten. Globoko je šel po sapo, široke prsi se mu razširijo in ognjeno mu zaiskre oči. Rekel je: »Tukaj, v Štajru, sta si dve veri med seboj v laseh. Jaz sem protestant, »cm protestantov-ski sodnik. Pa vedite vsi Štajerci, katoličani in protestantje: Sodil bom po božjih postavah, po postavah tega mesta in po svoji vesti. Enaka pravica za vse, nihče naj ne ho prikrajšan v pravici zaradi vere, kakor gotovo mi Bog pomagaj! Pa še nekaj vam povem, gospodje v dvorani in vam gospodje pred vrati: Kdor prelomi mir, kdor neti sovraštvo, kdor hoče porušiti cesarsko določbo, vsled katere se priznava protestantom v Avstriji verska prostost, kdor brani svojemu bratu moliti in verovati po njegovi vesti, kdor zaradi vere zaničuje, žali, umori moža, pa naj bo tudi zadnji revež, pa naj bo, kdor hoče, imeniten ali preprost, protestant ali katoličan,« — sedaj je Hendel povzdignil svoj glas da je zadonel iz dvorane ven, kakor je nekdaj na sinajski gori med gromom in bliskom zacionela beseda Gospodova, da se je treslo vse ljudstvo — »za tega ne poznam nobene milosti, stri ga bom s to-le pestjo, s katero držim meč, kakor gotovo mi Bog pomagaj!«
V dvorani in na trgu je bilo vse tiho kakor v cerkvi, kakor so bili tihi Izraelci ob vznožju sniajske gore. Votlo so mrmrali pro-testantovski gospodje: »Tega moža nam je Bog poslal.«
Ni se še oddahnilo ljudstvo od žugajočih besedi, Ilendel pa je z milejšim glasom, smehljaje nadaljeval:
»Toda upam, da v našem Štajru ne bo takih motilcev miru; če je kdo med nami, sedaj ve mojo voljo in riaj se po tem ravna. Tudi • katoliški someščani naj sprejmejo ta opomin od mene, ki me imenujejo krivoverca, ta opomin prihaja od višje oblasti. Določba o verski prostosti prihaja od cesarja, mir pa od Boga. Štajer, naj okoli meča, ki ga mi podajaš, dehti, zeleni in cvete oljka in hrastov venec, naa obema pa naj čuva ta-le roka. Postani najmogočnejše mesto v Vojvodini, mogočno po že-lezninarski obrti, mogočnejše po tvojih starih šegah in navadah, najmogočnejše po tvoji pravi, resnični, čisti novi veri. To želi, ki te ljubi, Joahim Hendel.«
Kakor pred svetim blagoslovom so se priklonile vse glave, ko je sodnik končal svoj govor. Vse roke se sklenejo, vse prsi kipe. »Trideset let je, kar je prišel Pravnfalk, pohodil protestantovsko sv. pismo; ta šomošter jim je razdrobil kelih v kosce, in danes čuje Štajer krasni govor, kakor ga ni slišal Vorins iz I.iltrovih ust.« Tako so si mislili protestantje. Nič več niso vpili, nič več vriskali po in okoli dvorane. Z vročih ustnic pa jim je, kakor kadar jim pri božji službi služabnik božje besede podaja kelih, trepetalo: Amen! Amen!
Še celo nekateri katoličani so ga nehote pozdravljali. Zdelo se ie, kakor da je angel s palmo splaval nad ponosnimi dvoranami tje v mesto, da je blagoslovi.
Hendel si je zopet ogrnil plašč, ki ga je oteževal. Ovcrovitelji so mu stregli. Sedaj koraka iz dvorane, ponosno kakor kralj, da se z mečem pokaže onim, ki so ga zunaj močno klicali in zahtevali ga videti. Njegovi najožji prijatelji ga obdajajo, stiskajo mu roko, za njim valuje nepregledna množica. Le malo jih je bilo, ki so žalostno in mrklo na strani sta!'. Med temi sta bila Pravnfalk in Adler.
Pravnfalk je rekel-
»Prišlo je, kakor je moralo priti. Naši ljudje so spali. Pojdem na Dunaj k Škotom: žal mi je vašega truda in denarja, gospod Adler I«
Adler je nagubančil temno čelo: »Meni je žal za Štajer.«
Sedaj se jima. je približal Kadlmajer, ki ie v posvetovalnici uredil listke na zeleni mizi. »Gospoda,« jima je rekel, »mene ni strah za Štajer, Hendel je pravičen mož.«
»Pravičen in moder,« pripomni zasmehlji-vo Adler. »Pri nas pa imamo mnogo budal. Hudič je govoril iz njegovih lepih besedi, in ti, kamela iz Madiana, tega nisi opazil. Mark Avrelij, radost človeškega rodu, je bil poganom dober oče, kristjanom pa krut trinog... Ničesar več ne rečem. Videli bomo kmalu, kaka je enaka pravica za vse.«
Med tem je Hendel stopil na trg. Ves Štajer, pijan veselja in ljubezni, mu hiti nasproti. Tako hiti srečno ljudstvo nasproti svojemu maziljenemu vladarju. Žamet in svilo razprostirajo pred njega, svoje roke polagajo pod njegove korake.
Ko se je pred petnajstimi leti na zlatem vozu pripeljal v Štajer. ga niso tako sprejeli.
(Dalje.)
1.Ђ. razvedrilo.
Hudobni stavec, V nekem listu je navi-lan slavec zamenjal nekaj vrstic poročila o neki poroki z neko drugo dnevno novico. In potem se je bralo takole: Včeraj popoldne sta se poročila v župni cerkvi sv. Antona tovarnar Milan Marič z gospodično Zoro Ploha, admiralovo hčerko.
Oba norca je potem odvedcl stražnik na policijo, kjer so iu vzeli na zapisnik. Prav bi bilo, da bi jih vtaknili v kako pobol;ševalni-co, kjer bi imela čas razmišljati o svojem blaznem dejanju.
Kakor dobljeno — tako razdano. Leta 1830. je v Rimu umrl sloveč odvetnik, ki si je tekom let pridobil obilno premoženje. Ker ie bij brez otrok in ni imel bližnjih sorodnikov, ie bilo vse radovedno, kdo bo skrbno hranjeni denar podedoval. Dasi so ljudje vedeli, da ie čudak, vendar se je vse zavzelo, ko so odprli oporoko, kjer je bilo zapisano, da vse premoženje dbbi norišnica. Vzrok temu je bil naznanjen ob kralkem tako-le: »Ker sem dobil denar od norcev, ga zopet norcem izročam.«	_
LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Dunaj, 10. avgusta: 88, 7, 85, 27, 61. Trst, 21. avgusta: 48, 82, 85, 87, 62.
Izjavljam, da nisva ne jaz, nc moj mož Anton plačnika kakršnihkoli po najinem sinu Janezu napravljenih dolgov.	2989
MARIJA ROBIDA, poseslnica, Zgor. Kašelj št. 8.
Г5 4 TJ O ГИ T? koleri si žele s prodnio dobro idofili konsinnn.li predmetov zagotoviti znaten dohodek naj pošljejo svoi ruislov na kemično tovnrno HUGOPOLflK, K WAL. VINOGHÄPI, Jungmannova Irlda 33. Telefon pisarne 5S95. telefon tovarniški .c455.	30-9
KUPI ŠE že rabljen	2906
ШГ RLFH-pusiematnlä
ta 12 do 25 litrov. — Ponudbe na A. KRISPER, TRST, CAMPO MARZIO.
Nakup ur, zlatnine in briljantov je
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN
1шо nasproti nI. poŠte v Ljubljani.
KUPUJEM vsako količino
brinjeuih jagisd
2978 Destilerija in rafinerija
ULHDirniR MRKO, Zagreli.
KUPIM vsako množino 2996
medu in ШШШ voska
FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5.
C. kr. avslrijsfii zaklad za vtlove in sirote
zavarovalni oddelek, sprejema še nadalje
шшаија ш 8. lojno posojilo.
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajšs vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Prem'ijc se morejo plačati tudi z
vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje štev. 1, II. nadetropje), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, 1.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Ru-dolfovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih. Sprejmejo se spretni in zanesljivi akviziterji.
Ci do vito šilo le K 1-90
Siva iakr tui>|lo prešivne vbnde kot Šivalni stroi. — NujviCja iznajdba, s kater» more vsak sam krpati in Šivali usnje, raztrgane i'evije. krnisko o re-ino. vrefe, plalrui in vsako drugo močno blaoo. Neobhodno potrebno zn vsakogar. Jamstvo zn po-rabnosr. 1 ena kompl. šilu s sukancem, 1 raznimi Sivankumi in porabniiu navodilom h 4.90, 3 kosi K 13*50 Pcfillji! po povzetju.
M. Svoboda, шај. lil/2, liiessfiassc 13-404
Pozor!!
Pszor!!
in barvajte si sami platno in staro obleko, katera potem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča: črna, modra (plavaj, rdeča, zelena, rjava, siva in lila v zavitkih še po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke
pti »ZVONCU«, CELJE.
Za 1 žensko obleko je treba najmanj 7 zav. barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanj .3 zav. barve. Za 1 žen. predpasnik je treba najmanj 2 zav. barve. Razpošilja se po pošti. — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo.
POZOR! V zalogi imam novo navadno in zarezno	2888
strešno opeko
v poljubni množini. JOSIP KURALT,
— Cena po dogovoru, trgovec, DOMŽALE.
mr SODE
od vina, žganja in vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah
: Ivan Jelacin :
LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2.
ШтеШ gnojenje
bo samo
Vaša korist
toda ne odlašajte! - Zahtevajte takoj ponudbe no.
20 % Vali-p SOl iH 14 % Vainii
Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti I Pojasnila so Vam na razpolago I Jamstvo za kakovosti
UM UfiBIC, velsližGC, Zaiec, Cužnc-StaiershO-
atilnice
za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatitnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline zn zito in sadje, (Jc-pelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno na zalogi
zaloga poljedelskih strojev
HITTI
v LJUBLJANI, Martinova cesta štev. 2
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. — Dobra in najcenejša postrežba vsakemu zajamčena.
Edini siovenekt Kavod broz tujega kapitala je:
preti požarnim Škodam §n poškodbi сегкнгиШ zoonno
Ljublana, Dmiaajsfea cesta 17» LSiiblšana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1 raznovrstno izdelane stavbo, kakor tudi stavbo mod pasom zgradbe, 8. vee premično blago, mobilijo, poljsko orodjo, etrojo, živino, zvonove in enako, 3. veo poljske pri-dolko, žita in krmo, 4 zvonovo proti preltmu, 5. sprojoma tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživotie in druge kombinacijo in proti nozgodam. vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamo/.no osobo «a deželno
nižjeavstrijeko /.avarovalntco, cd katoro ima tudi dežela Kranj*ku podružnico. Varnostni saklad in ndnine, ki so znašalo 1. 191« K 006.828-01, s- poskočilo koncem 1. 1917 na 1,081.838*64.
Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad PonnAfes in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniitvo v Celju in na Proeekn, kakor tuül po vseh fftp».L nastavljeni poverjeniki.	Gene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo
i lela in dohodkov vpoklicanega in padlega •rata. Če Vam prošnje ne rešijo, se osebno »glasite pri pristojnem okrajnem glavarstvu s prošnjo, da jo Vam rešijo, če pa Vam prošnjo Eavrnejo, se pa pritožite tekom 60 dni na de-telno koftiisijo v Gradcu.
F. B. D, Vprašanje; Superarbitriran bom v kratkem s 40 do 50 odstotki. Sedaj dobivajo vzdrževalnino po meni oče in tri male sestre. Ce pridem domov, ali mi bodo to ustavili, in kam naj se obrnem, če se kaj takega zgodi? — Odgovor: § 4. zakona z dne 27. julija 1917, drž. zak. št. 313, glede državne vzdrževalnine po vojnih vpoklicancih določa, da je 3vojcem onih vpoklicancev, ki so bili odpuščeni vsled bolezni ali poškodb, zadobljenih v vojnen. službovanju in je njih pridobitna zmožnost najmanj za 20 odstotkov zmanjšana, izplačevati državno vzdrževalnino do konca vojne in še šest mesecev po končani vojni. Državna vzdr-ževalnina se tedaj mora Vašim svojcem, ker je Vaša pridobitna zmožnost zmanjšana za 40 do 50 odstotkov, izplačevati naprej tudi v slučaju, ako pridete domov; če bi se izplačevanje ustavilo, se je pritožiti na pristojno okrajno glavarstvo oziroma na okrajno komisijo za preživljanje.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/ч°/о brez kakega odbitka.
ШШ iiič uu Miiiiäj ћ 1. popoldne.
Glej Inserat!
t»
- Listek HB
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
_ »Meč! Prinesite meči« kriče možje, »Prinesite mu meči«
Prastara navada je v Štajru, da prinesejo mestni svetovalci meč novoizvoljenemu sodniku na slovesnem sprevodu v njegovo hišo. Toda kdo bo čakal drugega dne? Kaj nas brigajo stare navadel Hendel je sodniki Dvajset rok odpre staro skrinjo; eden izmed svetovalcev vzame iz nje meč ter ga poda novemu sodniku, ki ga vzame v svojo desnico. Ves se blesti cvetlic, vencev, krilatih boginj, plamenečih oltarjev in daritev.
Ponosno kakor kralj stoji sodnik Joahim Hendel z mečem / roki v dvorani. Ljudstvo se gnjete v dvouno, ki s. na videz veča in širi. Med črno oblečene oblastnike »o vdrli sajasti kovači in nožarji, krama in kmetje v pisanih suknjah. Vsi dvi-ajo roke, kriče in vriskajo: »Zivio!« Tisoč postav mrgoli, tisoč mož in le en klic veselja se glasi: »Naj živi Hendel, riadsodnik, Hendel, naš gospodi«
Zvonovi so doneli, topovi so gromeli. Skozi gnječo se preriva lepa, siiajno oblečena gospa. Z eno roko dviga svoj zlaiodamaščeni plašč, z drugo vodi plavolaso deklico, ki se 32
venomer smehlja. »Hendel, Hendell« Že se je prignjetla do mize, ovila je svoje roke možu z mečem okoli vratu in je na njegovo ramo položila svojo glavo, s katere zmešano vise pajčolan, debele zlate kite in nizi biserov in zlata.
»Moj ljubljerec, moj najdražji, moj gospod mestni sodnik; vse življenje sem hrepenela, sedaj sem doživela.«
Smehljaje ji poda roko ter dvigne do čez glave dete, ki se je smehljaje vzpelo k svojemu očetu. Potem podraži zlatolasko: »Gospe ne spadajo v svet!«
»Moj ljubi, vsi te pozdravljajo, jaz, tvoja žena, pa bi te ne smela?« mu proseče veli, oči pa ji žare ponosa in ljubezni
»Dobro, Helena, vem, da te veseli, Bog s teboj!« Izvil ji je iz rok svojo roko ter se je naslonil na meč. Ta mu je sedaj več kakor žena in otrok. Počasi je stopala iz dvorane, njena zlata in rožnata lepota omami marsi-kako oko.
Joahim Ilendel se še vedno upira na svoj meč, ki ga krase boginje, spake in plameneči žrlveniki. Potem povzdigne svoj krepki, globoki glas ter pravi: »Štajerci, hvala vami« Sveta tišina je nastala v dvorani kakor nekdaj na galilejskem jezeru, ko je Gaspod_ zapovedat viharju in valovom. Hendel govori: »Štajerci, dali ste mi ta-le meč. Naj mi da Bog in njegov evangelij moč, da ga nosim v blagor vašega mesta. Dali ste mi ta-le meč, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo. Ko je utonilo preteklo stoletje, je nekdo pred to hišo pretrpel smrt. Videl je ta meč in je rekel: »Življenje je sveto.« Ni prelil nedolžne krvi, toda njegova beseda je bila gospodova. Tu stojim z mečem, pa ne stojim, da bi prelival kri, razen če je res potreba; če je mogoče odpustiti, odpustim. Boj, komur boj; pregnanstvo, komur prognanstvo! Če mora teči kri, naj teče, pa brez ognja in nečloveških muk. Tako je zapisal Mark Avrclij, radost človeškega rodu. Tako sodim o smrlni kazni. Tudi naš milostivi gospod in cesar na Dunaju je usmiljen gospod, ki ima pravico pomiloščenja. Če nas bo kak zapuščen in spokoren grešnik ali grešnica prosila milosti za ubogo življenje, tega ne bomo pozabili. Življenje je sveto.«
Kakor božji hram je prisluškovala vsa dvorana. Takega govora še ni bilo slišati na tem mestu. Iz Frajzinga, poleg mesta, se dviga umazan dim sežganih človeških kosti, tudi v Štajnfeldu je steklo že mnogo krvi. Bilo je že Štajercem preveč, pa kaj je pomagalo, če se je pa odslej vsak sodnik držal stare navade, starega rimskega prava. Sedaj bo drugače, Hendel bo šel svojo pot.
Joahim Hendel se je veselo ozrl proti odprtim vratom, kjer je stala njegova žena z malo deklico, čeprav ženske ne spadajo v svet, in ga je s sklenjenimi rokami kakor svetnika opazovala. Potem je nadaljeval svoj govor:
»Govoril sem o smrtni kazni. Pa so še druge stvari, ki spadajo v sodnikov delokrog, in rečem vam, da sem pripravljen za pravico tvegati svoje premoženje, svojo kri. Trgovina z železom, ki je nekdaj pri nas tako cvetela, pojema. Tega mora biti konec! Priskočiti hočemo ubogim producentom ter skrbeti za nov izvoz. Preprečiti hočemo z vsemi sredstvi vsak protipostaven izvoz, ki gre skozi gornjo dolino Aniže, to pa ne admontskemu prelatu vkljub, marveč v varstvo železninarskega prava. Kajti ta sleparija z železom je mati bolečin za vse štajerske plavže. Maj ima gospod iz Admonta svoje, meni naj pusti svoje. Tudi z upniki bora stopil v dogovor in skrbel, da se združijo vse vrednote, da se s svežo močjo ustanovi nova družba.
»Hočemo tudi, jaz in gospodje svetovalci, da se urede denarne razmere, pa naj tudi iz svojega izplačam par sto mark kovanega srebra. To se mora zgodili.
»Skrbeli hočemo tudi za staro bolniščnico, kjer je komaj za dvajset mož prostora in oprave. To se mora zboljšaii. Nadzorovali bomo prodajanje in kupovanje' zemljišč, da zabrani-mo oderuštvo, Tudi revež naj ima nekaj od izkupičkov bogatih zemljišč, kupčija naj postane plodonosna tudi za revnega moža.«
Na mestnem trgu so ploskali in vriskali lisoči. Vsepovsod je šumelo in kipelo kakor visoka plima.
Doli pri stopnicah seči mladi sin sodnikov kakor vitez na konju, okoli njega vihrajo zastave; smeje se, zamahne z roko ter zavpije: »Hendel govori, pozor, poslušajte njegove besede!«
In nasmehljal se je štajerski sodnik. Da, moje najljubše dete, k.ikor ponosno danes okoli jahaš in zapoveduješ, tako ponosno boš enkrat uosil tudi ti ta-le sveti meč, kakor knez boš, ko kdaj postaneš sodnik protestantovske-ga štajerskega mesta.
»Meščani!« nadaljuje, »všeč vam je moja beseda, tako je prav. Pa še nekaj vam imam povedati, kar mi leži na srcu bolj kakor trgovina z železnino, bolj kakor prodaja zemljišč in bolniščnica, bolj kakor mečeva oblast, kar mi leži na srcu kakor blagor tn sreča mojega ljubega sina in moje hčere!«
Vseh oči se žgoče primejo njegovih usten. Globoko je šel po sapo, široke prsi se mu razširijo in ognjeno mu zaiskre oči. Rekel je: »Tukaj, v Štajru, sta si dve veri med seboj v laseh. Jaz sem protestant, sem protestantov-ski sodnik. Pa vedite vsi Štajerci, katoličani in protestantje: Sodil bom po božjih postavah, po postavali tega mesta in po svoji vesti. Enaka pravica za vse, nihče naj ne bo prikrajšan v pravici zaradi vere, kakor gotovo mi Bog pomagaj! Pa še nekaj vam povem, gospodje v dvorani in vam gospodje pred vrati: Kdor prelomi mir, kdor neti sovraštvo, kdor hoče porušiti cesarsko določbo, vsled katere se priznava protestantom v Avstriji verska prostost, kdor brani svojemu bratu moliti in verovati po njegovi vesti, kdor zaradi vere zaničuje, žali, umori moža, pa naj bo tudi zadnji revež, pa naj bo, kdor hoče, imeniten ali preprost, protestant ali katoličan,« — sedaj je Hendel povzdignil svoj glas, da je zadonel iz dvorane ven, kakor je nekdaj na sinajski gori med gromom in bliskom zadonela beseda Gospodova, da se je treslo vse ljudstvo — »za tega ne poznam nobene milosti, stri ga bom s to-le pestjo, s katero držim meč, kakor gotovo mi Bog pomagaj!«
V dvorani in na trgu je bilo vse tiho kakor v cerkvi, kakor so bili tihi Izraelci ob vznožju sniajske gore. Votlo so mrmrali pro-testantovski gospodje: »Tega moža nam je Bog poslal.«
Ni se še oddahnilo ljudstvo od žugajočih besedi, Hendel pa je z milejšim glasom, smehljaje nadaljeval:
»Toda upam, da v našem Štajru ne bo takih motilcev miru; če je kdo med nami, sedaj ve mojo voljo in naj se po tem ravna. Tudi • katoliški someščani naj sprejmejo ta opomin od mene, ki me imenujejo krivoverca, ta opomin prihaja od višje oblasti. Določba o verski prostosti prihaja od cesarja, mir pa od Boga. Štajer, naj okoli meča, ki ga mi podajaš, dehti, zeleni in cvete oljka in hrastov venec, nad obema pa naj čuva ta-le roka. Postani najmogočnejše mesto v vojvodini, mogočno po že-lezninarski obrti, mogočnejše po tvojih starih šegah in navadah, najmogočnejše po tvoji pravi, resnični, čisti novi veri. To želi, ki te ljubi, Joahim Hendei.«
Kakor prfcd svetim blagoslovom so se priklonile vse glave, ko je sodnik končal svoj govor. Vse roke se sklenejo, vse prsi kipe. »Trideset let je, kar je prišel Pravnfalk, pohodil protestantovsko sv. pismo; ta šomošter jim je razdrobil kelih v kosce, in danes čuje Štajer krasni govor, kakor ga ni slišal Vorms iz Lutrovih ust.« Tako so si mislili protestantje. Nič več niso vpili, nič več vriskali po in okoli dvorane. Z vročih ustnic pa jim je, kakor kadar jim pri božji službi služabnik božje besede podaja kelih, trepetalo: Amen! Amen!
Še celo nekateri katoličani so ga nehote pozdravljali. Zdelo se je, kakor da je angel s palmo splaval nad ponosnimi dvoranami tje v mesto, da je blagoslovi.
Hendel si je zopet ogrnil plašč, ki ga je oteževal. Overovitelji so mu slregli. Sedaj koraka iz dvorane, ponosno kakor kralj, da se z mečem pokaže onim, ki so ga zunaj močno klicali .in zahtevali ga videti. Njegovi najožji prijatelji ga obdajajo, stiskajo mu roko, za njim valuje nepregledna množica. Le malo jih je bilo, ki so žalostno in mrklo na strani sta!; Med temi sta bila Pravnfalk in Adler.
Pravnfalk je rekel-
»Prišlo je, kakor je moralo priti. Naši ljudje so spali. Pojdem na Dunaj k Škotom; žal mi je vašega truda in denarja, gospod Adler I«
Adler je nagubančil temno čelo: »Meni je žal za Štajer.«
Sedaj se jima. je približal Kadlmajer, ki je v posvetovalnici uredil listke na zeleni mizi. »Gospoda,« jima je rekel, »mene ni strah za Štajer, Hendel je pravičen mož.«
»Pravičen in moder,« pripomni zasmehlji-vo Adler. »Pri' nas pa imamo mnogo huda). Hudič je govoril iz njegovih lepih besedi, in ti, kamela iz Madiana, tega nisi opazil. Mark Avrelij, radost človeškega rodu, je bil poganom dober oče, kristjanom pa krut trinog . . . Ničesar .več ne rečem. Videli bomo kmalu, kaka je enaka pravica za vse.«
Med tem je Hende» stopil na trg. Ves Štajer, pijan veselja in ljubezni, mu hiti nasproti. Tako hiti srečno ljudstvo nasproti svojemu maziljenemu vladarju. Žamet in svilo razprostirajo pred njega, svoje roke polagajo pod njegove korake.
Ko se je pred petnajstimi leti na zlatem vozu pripeljal v Štajer, ga niso tako sprejeli.
(Dalje.)
1ђ. razvedrilo.
Hudobni stavec. V nekem listu je navi-lan stavec zamenjal nekaj vrstic poročila o neki poroki z neko drugo dnevno novico. In potem se je bralo takole: Včeraj popoldne sta se poročila v župni cerkvi sv. Aniona tovarnar Milan Marič z gospodično Zoro Ploha, admiralovo hčerko.
Oba norca je potem odvedel stražnik na policijo, kjer so ju vzeli na zapisnik. Prav bi bilo, da bi jih vtaknili v kako pobobševalni-co, kjer bi imela čas razmišljati o svojem blaznem dejanju.
Kakor dcblieno — tako razdano. Leta 1830. je v Rimu umrl sloveč odvetnik, ki si je tekom let pridobil obilno premoženje. Ker je bil brez otrok in ni imel bližnjih sorodnikov, ie bilo vse radovedno, kdo bo skrbno hranjeni denar podedoval. Dasi so ljudje vedeli, da ie čudak, vendar se јг vse zavzelo, ko so odprli oporoko, kjer je bilo zapisano, da vse premoženje dbbi nor.šniea. Vzrok temu je bil naznanjen ob kratkem tako-le: »Ker sem dobil denar od norcev, ga zopet norcem izročam.«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Dunaj, 10, avgusta: 88, 7, 85, 27, 61. Trst, 21. avgusta: 48, 82, 85, 87, 62.
Izjavljam, da nisva nc jaz, ne moj mož Anton plačnika kakršnihkoli po najinem sinu Janezu na-oravljenih dolgov.	2989
MARIJA ROBIDA, posestnica, Zgor. Kašelj št. 8.
r r»	koleri si 2ele s prodajo dobro idofill
vi U O Ir <J -L» J k-j j konsiimii.h predmetov zagotoviti znaten dohodek naj pošljejo svo| nnslov no kemično tovnmo HUGOPOLflK, KKAL. VINOGHHm, Junginnnnovti trida 33. Telefon pisarne 5(95, telefon tovarniški ."'^5.	ШУ9
KUPI ŠE že rabljen	2906
тг
ta 12 do 25 litrov. — Ponudbe na A. KRISPER, TRST, CAMPO MARZIO.
ur, zlatnine in briljantov je
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN
•rao nasproti al. aošte v^ubijani.
KUPUJEM vsako količino
brinieuih lagod
2978 Destilerija in rafinerija
ULHDlffiiR mm, Zagreb.
KUPIM vsako množino 2996
medu in M« voska
FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št, 5.
C. kr. avslrijski zaklad m vdove in sirote
zavarovalni oddelek, sprejema še nadalje
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v dališi ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z
vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pisn-.ena pojssnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Fran-čevo nabrežje štev, 1, II. nad-tropje), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, L), Logatcu, Postojni, Radovljici in Ru-dolfovem :n pri njih pooblaščenih zastopnikih. Sprejmejo se spretni in zanesljivi akviziterji.
Ci do vito šilo le K 4-90
Siva laku niiijo preSivne vbode Kot Šivalni stroi. — NajviCja znajdba, s kateri more vsak sam kr-pati iu šivati usnie, raztri;: nc Cevije ki nisko o re-ino. vrefe, platni; in vsako druijo močno blono. Neobhodno polrebno ::n vsakopor Jamstvo /.n po-rp.bnost. (.eno ki nipl. šilu s stikancun, 4 rnznimi Sivankunii in porabnilti navodilom h 4.90, 3 kos: K 13 50 Pošilja po povzetju,
M. Svoboda, kunaj, III/2, liiessjjassc 13-Ш
PozorU
P; zori!
in barvajte si sami platr.o in staro obleko, katera potem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča: črna, modra (plavaj, rdeča, zc-li-ua. rjava, siva in lila v zavitkih še po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke
pri »ZVONCU«, CELJE.
Za 1 žensko obleko jc treba najmanj 7 zav. barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanj 3 zav, barve. Za 1 žen. predpasnik je treba najmanj 2 7,av. barve. Razpošilja se po pošti. — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo.
POZOR ! V zalogi imam novo navadno in zarezno	2888
stresno opeko
v poljubni množini. — Cena po dogovori». JOSIP KURALT, trgovec, DOMŽALE.
ÜF SODE u®
od vina, žganja in vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah
ш Ivan Jelacin :
LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2.
fitmeino gnojenje
bo samo
Vaša korist
toda ne odlašajte!- Zahtevajte takoj ponudbe na
20 % Vali - jevü sol il 14 % Vajnlt
Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne ho mogoče izvršiti! 1'ojas-nila so Vam nn razpolago! Jamstvo za kakovost!
üb 1ШС, vele®, »,:ft-Siaiefsüo.
atilnice
za pegon s silo in z roko, dalie čistilne ailatilnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, trije rje, stiskalnice za grozdje in sadie, mline za žito in sadie, ge-pelje, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovarcn, zajamčeno dobre kakovosti ima vedno na zalogi
zaloga poljedelskih strojev
mr FP. HITTI -m
v LJUBLJANI, Martinova cesta šiev. 2
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. — Dobra in najcenejša postrežba vsakemu zajamčena.
E'dlul alovcnokl zavod brez tujega kapitala e:
prati pesmim Škodam in pošksslbi сегкпгнЗћ zoonon
Ljubljana, Dnnajsfea cesta 17, ifufoljana.
Zavarovanja eprojoma proti požarnim škodam: 1 raznovrstno izdolane stavbo, kakor tudi stavbe mod časom zgradbo, 8. ve o premično blago, mobilijo, poljsko orodjo, sfcrojo, živino, zvonovo in enako, 3. vso poljsko pri-dolke, žita in krmo, 4 zvonovo proti proltmu, 5. sprojoma tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživotjo in drnge kombinacijo in proti nozgodam. vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamezno osobo za dožeino
nižjoavctrijsko /.a varoval nie o, cd katero ima tudi dožola Kranj ika podružnico. Varnontnl zaklad ln udnine, ki so znašalo 1. 1010 K 00« 828 01, s« poskočilo koncem 1. 1917 ua 1,081.038*64.
Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovonski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudba ln pojasnila daje ravnatoljatvo, glavno poverjeniätvo v Celju ln na Froeoku, kakor tudi po vseh f*r»-* razstavljeni poverjeniki.	Cene primerne, hifcia cenitev in takojšnjo izplačilo
Lišaie
garje, srbež, li raste in druge kožno bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domače iriazilo. Nc maže, je popolno brez duba, torej so more rabiti tudi čez dan. Velik louček КГг— dvojno - velik lonček K 9-—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3—.
Obojo so Jobivp po pciv/elin nli predplačilu pri tvrdki
Paralol-Werke, Iekar ULMER Budapest VII-10. Rözsa nt 21,
Po celi Jugoslaviji naj se pije 2542
Tolstovrška slatina
Ш noui SILUH VRELEC
J*" Pošta GUŠTANJ.
Tara se naroči tudi
iino belo, rdeče in črno vino
ter žganje in sartni most.
<VsakovrslM fl«£a semena,
isuhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
--:: PETER LASSNIKA NASL. ::----
$EVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
jNad 1,000.000 v rabi!
Liocao šilo jo praktično o vodje v.a vsakogar za šivanja usnjenih ■	predmetov jpr-
*	meno v, vroč, ja-
m tlor» °i,rem» niP"
EgUsffl hov, pilil]t, čev-Ijov. — Hazpro-mp^vla1 dajale im popust.
Cona ki. pl. šilu б—/ l)0VZ0tl,.i ißi» stroški posebej. Itejj Izvoy trobljo v, Igšftj varovaloov pod-HP » plotov iz kovino | | f m usnja,podlcvic, I I j relul. trnkov za tjfl I čevlje,čevl.j.smoli/ le, ckov za podla plato in vojnih podplatov ter ročnih mlinov. P. E. Lachmann. Dunaj IX, Mosor-Kusse 3, odd. 181.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestnasredstvaza krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena post polna lllapfill" t0 Је (lr- Pl- Trnköczy-a redilni prašek. „ШПЈШ! Paket velja £ K. 5 paketov 12 K. poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 rrescce zu onega vola, kravo ali prašiča, da se zred..
Glavna zaloga:
lekarna TrnSiöczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami nn razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev livali in rabi „Mastin".
Sprejmem
vrvarsHoga pomočnika
ki zna dobro plesti vrvi in štrange. A. ŠINKOVEC, vrvarna, KRANJ, GORENJSKO.
Srbečic©, iššafj®
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito 2ajamčeno „Skabutorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3'— veliki K 5 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri ziatem jelenu, Ljubljana. Marijin trg. 1529 1'azito ua varotvono eramko „Stk<*.i>oiorm"I
n. a '.ležolno življenjske In rontne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnico
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud. z vojnim riziko, otroških dol, rentna In ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Najugodnejši j ogoiiza vojno zavarovan jo.
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejo-r.njo pod najugodnejšimi pogoji. 183r
. ______... _________тшЈитжиуса a c__________
P a eiza J	f]----------------
POSOJILNICA 8

registrovana zadruga z neomejeno zavezo	rj?|
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo \ ]
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po rJJ
Ц8ј
t-'ät
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoie i=a vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron Čistih 4 krone 25 vi- ™
narjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici'1 so popolnoma varno naloženo, ker posojilnica daje denar na varna posestva na debeli in v mestih.
Rezervni zakladi
znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 3i milijonov kron.
IJoteo JKO" uro
n
vsslc občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Nengajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24— 2G — 32— 40-— 00' Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100-— 120;—200' Kovinaste verižice po Ii 2"— 31— 4-— 6'— 10' Usnjato verižice . po K 1 60 2"80 4 80
ЦИЈР" Zlatnina in srebrnina v begati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna ur v Švici,---
Svetovna razpošiljalnica
H.Sntfner samo u Ljubljani št.l
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
Zastonj
dobi vsak na željo mol cenik o zlatnini, srebr-nini In qodalih. Violine po K t&-. 15.-, S.%- In vlžje. Dobre harmonike K 15'-, «Г-, 80 - dvovrstne dunajske harmonike K 120,140, Irivrstne K 300, 100 in višje. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSilia po povzetju ali predplačilu r-zpoSlli. Jan Konrad, Brüx 1991, c. in kr. dvorni založnik, CeSKo.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matifa Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra costa 3?.
Ägitirajfe za
Izdaja konzoreli „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostlnčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. l>