TSaJcjJfki TEDNIK TRBOVLJE, 10. oktobra 1963 ŠTEVILKA 42 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI e bil SEM NA KONGRESU ZSM — spomini ude- ? leženca Staneta Šuštarja-— stran 2 5 # 15 LET STROJNE TOVARNE TRBOVLJE — Č ^ reportaža — stran 3 ^ | OB TEDNU OTROKA — zapisi in fotografije — § ^ stran 4, 5 § H e IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — stran 8 . | 8 S ŠPORTNI TEDNIK — poročila z nedeljskih ti športnih tekmovanj — stran 9 Posojilo za Skopje Kot smo že poročali, je- Trbovlje. Do sobote so imeli vpis ljudskega posojila ta vpisanega že 642.000 dinar-obnovo in izgradnjo Skopja jev posojila; o dtega so va-naletel v Zasavju na zelo šl- jenci oziroma učenci vpisali rok odmev. V teh dneh smo 241.000 dinarjev. Svoj prispe-se pri občinskih vpisnih ko- vek bodo učenci vpisali do misijah zanimali za tiste konca tega leta. vpisnike in delovne komisije, v Trbovljah je doslej vpi-ki so se posebej Izkazali pri saIa največ posojila usluž-vpisovanju. benka v Bolnišnici Lili Kon- V litijski občini poteka haizner, in sicer 115.000 di-vpisovanje zelo ugodno. Liti- narjev Med obrtniki je kro-jani se pri vpisu dobro zave- iač Miloš skerblnc vpisal dajo, da bi lahko potres 50.000 dinarjev. Pred meseci pri njih povzro- v Radečah in okolici so se čil večje razdejanje in pa, da je sleherna pomoč Skop- orvo nedeljo. Izkazali tudi kmetovalci v nekaterih va- janeem potrebna. Med litij- seh y so vp^ali skupaj p0 kolektivi so v Lesni in- sto tjSO£ dinarjev, čeprav ve-dustriji do sobptc vpisali nad čina ^ vas| ni lzrazlt0 dva milijona dinarjev, ali Povprečno na zaposlenega čina kmečko področje. V Hrastniku, kjer poteka 10™ di"arier- kar pa pred' akcija tudi zelo zadovoljivo, s avlja 45 odstotkov meseč- s0 nam povedal, da so nih osebnih dohodkov zapo- neposrednih proizvajalcev vpj-slenih. Tudi v poslovni enoti sa„ več|a zneske tud, vod„ Utija Rudnikov svinca in to- st„a dei0vn Delavci ta uslužbenci so doslej vpisati le Biki 98 milijo- nov dinarjev posojila. V Trbovljah Je bilo doslej skupaj vpisano 92,847.000, v Zagorju ob Savi 25,914.000, v Litiji 15 milijonov 513.000 In v Hrastniku 13,723.000 din ljudskega posojila za Skopje. Te dni se bo vsota vpisanega ljudskega posojila za obnovo In Izgradnjo Skopja še povečala, ker bodo o vpisu razpravljali tudi organi samoupravljanja. Iz sredstev skladov delovnih organizacij Je bilo doslej v Zasavju vpisano le 48 milijonov dinarjev posojila. žil temelje za vso našo bodočo borbo. V polni meri je izražal voljo svojega naroda, ki si je z njim prvič v zgodovini »pisal sodbo sam« — izrekel je enodušno voljo, da se z vsemi napori in žrtvami izvojuje dokončno osvoboditev in se združi v skupni usodi s.vobodnih enakopravnih narodov nove demokratične Jugoslavije ... Zato sodi Kočevski zbor' skupno z zbori drugih narodov Jugoslavije med temeljne pogoje za tako pomembno ll. zasedanje AVNOJ. Š Kočevskim zborom se je za slovenski narod enkrat Za vselej končalo obdobje podjarmljenosti in hlapčevstva ...« je . med drugim dejal tovariš Marinko. Ko je tovariš Marinko govoril o tem, da smo oprti rta marksistično znanost iskali in izoblikovali svoje izvirne oblike in vsebino našega družbenega sožitja, je med drugim dejal: »Petnajst let nadaljnjega družbenega razvoja najzgovorneje priča o naši popolni zmagi. Četudi strto morali premagovati lastne težave in odstranjevati napake, ki so izhajale iz neizkušenosti pri iskanju lastnih poti, je vendar neprecenljive vrednosti dejstvo, da so naši narodi s svojim predstavniškim in političnim vodstvom odbili vse. zunanje poskuse in ostali popoln go--spodar na svoji zemlji. Gradili smo trdne temelje enotnosti naših narodov, oprti na marksistično znanost srtto iskali in izoblikovali svoje ' izvirne oblike in vsebino našega .družbenega sožitja, ki so v skladu z globokimi demokratičnimi tradicijami, in . utrjeno socialistično zavestjo delovnega ljudstva.« Ob zaključku svojega -govora je sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko med drugim tudi poudaril, da se pri vsem učimo iz naše bogate prakse preteklosti minulih dvajsetih let in da predvsem ne smemo pozabiti, da smo v vsem našem razvoju /LvcamI: nrtci nvl ipm» ril iti! Piše udeleženec, tovariš Stane Šuštar iz Trbovelj Teden- dni po kočevskem zboru je bij v Kočevski Reki prvi kongres Zveze mladine Slovenije. Bilo je prve dni vklobra leta 1943; nemški fašisti so silili na osvobojeno ozemlje in hoteli na vsak •način prosto pot, cesto in železnico Ljubi jana . — Postojna. Deseta ljubljanska brigada je dobila nalogo, da kontrolira -področje Nova vas — Bloke proti Rakeku in Lo-gattu. Prišlo je do ostrih spopadov in pri tem je utrpel motne izgube zlasti IV. bataljon ljubljanske brigade. Toda vsi napadi sovražnika niso zaustavili mladine X. .•ljubljanske brigade, ki je na svojjh bataljonskih konferencah .izvolila prve delegate za I "Kongres Zveze mladine Slot čilije. Bil je lep jesenski dan 1943, ko je III. bataljon X. 1 jubljanske brigade pričako-.vaJ brigadno sekretarko SKOJ Majdo Šilc. Prvič sem jo spoznal takrat, pozneje, pa sem jo imel priliko še večkrat videti. Zadovoljni šmo jo vsi poslušali, ko je govorila na konferenci, kjer so bilj izvoljeni delegati za ta kongres mladine. III. bataljon X. ljubljanske brigade sem zastopa! na tem kongres su jaz. Dva tlni po tej konferenci seto skupaj z ostalimi delegati X. ljubljanske brigade odšel zvečer na pot. Pot nas je vodila mimo Nove vasi, Bloške planote, Sodražice, do osvobojene Ribnice. Ribnica je bila nekakšno centralno zbirališče za vse delegate: Imeli smo dovolj časa, da smo si ogledali Ribnico. Zvečer smo prisostvovali v gradu, kjer je bila pajližanska bolnišnica, kulturni pjrire- ZcUcu&ki TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni in od-govoml urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo ln uprava Trbovlje,, Trg revolucije tl/II, telefon 80-191 — Račun pri NB roezna številka 20 din — Naročnina: mesečno 60 din. četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — Ust tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - ditvi. Malokdo je takrat pomislil, da čez tri tedne ranjeni partizani ne bodo imeli več takih udobnosti. Začela sc je namreč velika nemška ofenziva. Drugi dan smo krenili naprej mimo Kočevja, kjer Je bil pred tednom dni Zbor odposlancev .slovenskega naroda. S pesmijo srno šli skozi očevje in. s pesmijo smo naznanili naš prihod v Kočevsko- Reko. Vse je bilo pripravljeno: dvorana, prenočišč ain hrana. Pionirji Kočevske Reke pa .so . daleč naokrog postavili slražc, da ne bi prišlo do neljubih srečanj. Kongres se je pričel, ko so prišli gostje iz Centralnega komiteja, tako tovarišica Lidija Šentjurc in ostali. Na kongresu so govorili zastopniki vseh organizacij Zveze slovenske mladine. Oglašali so sc borci, borke, mladinski aktivisti s terena, zastopniki Primorske' in Koroške. Do nas so se slišali topovski streli, vendar nas to ni motilo. Enoglasno smo zahtevali, da začno zavezniki z drugo fronto. Zavezniški dclggat — major Jones — lep čas sploh ni mogel priti do ■besede. »Druga fronta, druga fronta,« je odmevalo po sobi šole v Kočevski Reki. Major Jones je v svojem govoru dejal: »Narod, ki ima takšno mladino, kakršna je vaša, mora zmagati.« 'Njegove besede so nam bile vodilo v borbah. Prehitro je minil kongres in svoje delo in naloge smo morali nadaljevati na terenu v brigadah. Se bolj smo strnili naše sile in še bolj enotno šmo sledili Partiji—in na--šemu voditelju Tilu. Naša brigada se je trakat zadrževala v okolici Kočevja in to v vasi Temenica, kjer je prišlo do borbe z Nemci. Umaknili smo se proti Krki oziroma Ilovi gori. To je kraj, ki bi ga lahko imenovali partizanski Doberdob. Mnogo je še bilo dolžnosti in dela, mnogo delegatov je darovalo' svoja življenja za osvoboditev. Delo pa,-ki smo gd opravljali, ni bilo zastonj. Priborili smo si svobodo, katere žal mnogi mladine', ki so bili delegati na prvem Kongresu Zveže mladine Slovenije niso dočakali. Med njimi je tudi sekretarka SKOJ X. ljubljanske brigade Majda Šilc, ki je padla V borbi z belugerdistj v bližini Novega mv - v ;■ > •: u. m Za Zasavski tednik piše: Lojze Požun Zaradi nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so priprave na oboroženi odpor tudi v rudarskih revirjih prešle v novo obdobje, še isti dan je Sergej Kraigher na hitro sklical na Pelelinku v Bcvškem grabnu sestanek okrožnega komiteja KPS za Revirje, ki so sc ga poleg člana CK KPS in sekretarja PK SKOJ z.a Slovenijo Viktorja Stoparja udeležili -še Lojzka Hohkraut, Fric Keršič, Franc Kralj, Pavle Baloh, Polde Knez, Tončka Čeč in Franc Favč-nik. Pogovorili so se o novem položaju in sklenili, da morajo vsi kompromitirani komunisti, Kkojevci in simpatizerji takoj v Ilegale, na več krajih skrita orožje spraviti na pri--pravno mesto, da bi sc takoj oborožili, vsestransko okrepiti politično delo Ih poskrbeti za prehrano. O sklepih tega sestanka je Lojze Hohkraut obvestil partijške organizacije v Trbovljah, Franc Kralj hrastniške in Franc Farčnik — Kristuš zagorske komuniste. Takrat so tudi že predvideli zborno mesto za Zagorjane pri Fortejevem gospodarskem poslopju za Sv. Planino, Trboveljčani naj bi se zbrali v gozdu ob Križišču cest prt Sv. Katarini, Hrastničani pa pod Kalom. Za organizacijo priprav za oborožen odpor je bil še posebej zadolžen nad Urhovčevo Loko v Trbovljah že preje "ustanovljeni vojno revolucionarni komite pod vodstvom Lojza. Hohkrauta in v katerem sla bila tudi Fric Keršič in Jože Umek. Prvi zagorski ilegalci —Franc Farčnik, Jože Mam, Alojz Pirc, Ciril Groznik, Polde Eberl in Slavko Pintar — so se največ zadrževali okrog Cehin, Kleka in po hribih Sv. Planine. Hrastničane, ki so se po 22. juliju umaknili v ilegalo, pa so Nemci — podobno kot Franca Salamoita iz Trbovelj ali Jurija Debelaka Iz Zagorja'— zaradi njihove neprevidnosti aretirali in izselili z družinami vred ali pa odvedli v koncentracijska taborišča, ko so se vrnili v dolino. Tako so se prvi hrast niški ilegalci Vladka Majcen, Franc Zužnian in pozneje Joško Menih z očetom .priključili trboveljski partizanski skupini. Teh je bilo takoj po 22. juniju okrog dvanajst in je njihovo število iz dneva v dan-naraščalo. V glavnem so sc zadrževali v gozdovih okrog Sv. Katarine, pod Mrzlico in pa v Gabrskem pri Francki Unetičev! — Brigiti znani trboveljski revolucionarki šc Izpred vojne, ki jim je tudi kuhala in prala. Pri njej je bil zbirni center in pa prva ilegalna tehnika revirskega okrožnega komiteja KPS. Obenem z vojaškimi pripravami na oborožen upor je bilo po vseh Revirjih čutiti tudi močno politično In propagandno dejavnost okrožnega partijskega komiteja in mestnih oziroma okrajnih komitejev v Trbovljah in Zagorju ter v manjši meri, pač zaradi omenjenih aretacij, v Hrastniku. Julija 1941, v obdobju prvih partizanskih akdij v Ro. virjlh, se je seveda tudi razplet organizacije Osvobodilne fronte že tako na široko razmahnil, da skoraj hi bilo kraja, vasi in delovišča, kjer ne bi njeni aktivisti v tej ali oni obliki izpodkopavali nemški okupatorski sistem, previdno tipali za vedno novimi somišljeniki in sodelavci in izpolnjevali naloge v okviru narodnoosvobodilnega gibanja. Na pobudo Komunistične partije Slovenije je bil za območje Spodnje Štajerske postavljen 22. maja 1941 v Koj-zici nad Rimskimi Toplicami Pokrajinski odbor OF za š ta Jereko. Ustanovnega sestanka so se za KPS udeležili Slavka Šlander, Miloš Zidanšek, Leon Novak, Angel Besednjak in Tone Grčar. Od krščanskih socialistov in Jugoslovanske strokovne zveze pa šo bili navzoči Jože Jurač, Metod Hočevar, Vinko Ustar, Martin Kores, Karel Reberšek ter domačina Lojze Lešnik in Lojze Diacci. Pomen tega ustanovnega sestanka je bil predvsem v tem, da je Komunistična partija povezala k skupnemu delu v OF svojega sorazmerno močnega predvojnega zaveznika —' krščanske socialiste. Poleg Lojzeta Lešnika in Lojzeta Diacclja, predstavnikov krščanskih socialistov iz vzhodnih predelov Revirjev, ki so šele konec julija 1941 organizacijsko pripadli revirskemu okrožju, sc je iz samih Revirjev, udeležil ustanovnega sestanka PO OF za štajersko le. Vinko Ustar iz Zagorja kot predstavnikov Iz bližnjih revirjev, ki so bili eno najpo-se lahko vprašali zakaj na sestanku ni bilo komunističnih predstavnikov -iz bližnjih revirjev, ki so bili eno najpomembnejših revolucionarnih središč ne le na štajerskem, ampak v slovenskem okviru. V pojasnilo naj navedem, da je bilo revirsko partijsko okrožje v tistem obdobju šc neposredno vezano na CK KPS v Ljubljani. Tako je bil skoraj istočasno z ustanovitvijo PO OF za štajersko ustanovljen tudi Okrožni odbor OF za Revirje. K njegovi ustanovitvi je pač največ pripomogel Sergej Kraigher, ki je kot inštruktor , partijskih kadrov v Revirju in dober poznavalec razmer tudi povezoval različne skupine k skupnemu delovanju. V okrožnem odboru OF za Revirje je poleg članov okrožnega revirskega komiteja sodelovalo šc vodstvo Sokola s predstavnikoma Hugom Kokoljem ln Rudijem Dolničarjem, del najbolj vplivnih predstavnikov levega krila sofcialnih demokratov, ki sta jih vodila Ivan Vrtačnik in Anton Alič,' predstavnik krščanskih socialistov Filip Križnik ln celo predstavnik Zveze združenih delavcev, to je bivših klerikalnih sindikatov, kar sicer ni bilo toliko pomembno z ozlrof na njihov -vpliv med samim delavstvom kot zaradi zadržanja okoliških kmetov in spremembe v njihovem odnosu do ko-•munislov. - «* (Se nadaljuje J Mnogo naporov in prizadevanj je moral vložili kolektiv Strojne tovarne Trbovlje, da je iz male remontne rudniške delavnice zgradil tovarno rudarskih strojev, ki je danes v ponos ne le Trbovljam, pač pa vsej naši domovini. 15. oktobra letos mineva 15 let, odkar je bila ustanovljena Strojna tovarna Trbovlje. Osnovna naloga tovarne ob ustanovitvi je bila predvsem: Izdelovati stroje za potrebe rudarstva. V zadnjih letih pa se je proizvodni program deloma spremenil, saj v tovarni Izdelujejo zraven strojev za potrebe rudarstva še stroje za gradbeništvo in metalurgijo. Petnajst Jet ni dolga doba. Vendar je bilo prav obdobie prvih petnajstih let za kolektiv trboveljske Strojne tovarne nadvse uspešno. V tem obdobju so v Jovami povečali proizvodnjo po količini kar Za petkrat, po vrednosti pa za trilnpolkrat. Vse večje potrebe po rudarski opremi in izdelkih za Potrebe metalurgije in gradbeništva so narekovale vodstvu Strojne tovarne Trbov-‘>e. da je 1961. leta izdelalo 10-letni perspektivni program Proizvodnje. PROIZVODNI PROGRAM STROJNE TOVARNE » TRBOVLJE JE PRILAGOJEN POTREBAM TRZISCA Proizvodni program te trboveljske tovarne je sestavni del perspektivnega programa in temelji na izdelavi jam- skega orodja, rudarske opreme gradbenih strojev ter na izdelavi strojev za potrebe železarske industrije in na izdelavi separacij. Strojna tovarna Trbovlje je vedno znala svojo proizvodnjo prilagoditi potrebam tržišča. Proizvodni program temelji predvsem na razvijanju proizvodnje rudarskih strojev in naprav z namenom, da zagotovi rudarstvu vso potrebno opremo. V glavnem je predmet poslovanja Strojne tovarne Trbovlje projektiranje posameznih in celotnih rudarskih naprav in opreme, konstruiranje, izdelava in prodaja posameznih in celotnih rudarskih strojev in ostalih naprav, izdelava strojev vseh vrst in konstrukcij, prav tako pa tudi opravljanje vseh uslug v okviru kompletnega inženiringa. V Strojni tovarni Trbovlje zdaj proizvajajo: za rudarstvo: predvsem izvozne stroje, izvozne jaške, celotno opremo za okna, opremo za mehanizacijo, gumijaste transportne trakove, eno in dvoverižne transporterje, naprave za separacije, železne jamske stojke, železno jamsko oporje, avtomatske prekucnike za jamske vozičke, naprave za separira-nje različnih sistemov, jeklene trakove za zbiranje premoga, resonančna vitla, silose ter razne konstrukcije iz železa in pločevine; za gradbeništvo: "udarne in čeljustno udarne drobilce, granulatorje, vibracijska sita, električne vitle, prevozne in prenosne gumijaste trakove, skraperje, prevozne agregate za drobljenje in sejanje. bunkerje, silose, kompletno opremo za separacije in kamnolome ter separacije za gramoz; za črno in barvno metalurgijo: razno opremo za valjarne, peči za zagrevanje, normalne in druge peči, valjčne proge, naprave za navijanje trakov, vse vrste kontinuiranih transporterjev, opremo za livarne, razne druge naprave ter razne konstrukcije iz železja iri pločevine; za energetske in druge obrate: vse vrste transporter jev, naprav in objektov, jeklene trakove, bunkerje, gra-bilce premoga, zapore za bunkerje, drobilce za premog, vibracijska sita ter razne konstrukcije iz železja in pločevine. PERSPEKTIVE STROJNE TOVARNE TRBOVLJE V naslednjih letih bo Strojna tovarna Trbovlje povečala proizvodnjo za najmanj 100 odst. Tako predvidevajo, da bo znašal bruto produkt prihodnje leto že 5 milijard dinarjev. Istočasno s povečanjem proizvodnje bodo povečevali tudi izvoz. Zdaj Izvažajo iz Strojne ' ... , ... tovarne Trbovlje v nasled- Načrtna analiza tujih trihsč nje države: Združena arabska J= Pokazala že prve uspehe, republika,. Maroko, Pakistan, Lanskoletni izvozni dosežki Indija, Grčija, Sirija, Irak, P* *° Mii predvsem rezultat Iran, Ciper, Jordan, Avstrija, tehnične kvalitete Izdelkov, Zahodna Nemčija, Romunija, cen 1” sorazmerno kratkih Poljska, Madžarska, Sovjet- dobavnih rokov, ska zveza in Indonezija. Za učinkovitejši nastop v V strojni tovarni Trbovlje inozemstvu je že lani ta de-so pred časom prešli tudi na lovna organizacija ustanovila izvedbo važne naloge ter za- Biro za zunanjo trgovino, ki čeli intenzivneje proučevali intenzivno proučuje možnosti zunanje tržišče in iskati nova za Izvoz in pripravlja vse Iz-tržišča za prodajo izdelkov, vozne posle. Strojna tovarna Trbovlje temelji svoj proizvodni program v prihodnje tudi v sodelovanju v poslovni skupnosti Metalna Maribor — Litostroj Ljubljana — Stroj tovarna, saj so že dosedavii rezultati tega poslovne-a združenja pokazali, da ic mnogo skupnih točk in da 3 tako sodelovanje samo v korist vsem trem delovnim n-gani/.acijam. Razveseljivo >a je tudi dejstvo, da se e znatno okrepilo tudi sode'o-vanje z ostalimi delovnimi organizacijami. Ko ob 15-!etnici ugotavra-rpo dosežene uspehe Sirojis tovarne Trbovlje je razveseljivo dejstvo, da so se Izdelki te tovarne povsem uveljavili ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu, in da 'o-varna slovi ko! solidno re -mirana delovna organizacij. Kolektiv zagotavlja. da se bo z vsemi močmi trudil, da bo obdržal pridobi leni slo ves Strojne tovarne Trhoviic. To bo tudi »ajlepSe darilo za 15-letni jubilej. flapi kole’: v pa stopa z veliki li uersr-T-tivaml v novo eVlaVe obstoja tovarne, to povečati. prolz.ve-L-rto tovar- no fa re - j "> novo! lam I - .*» iz-l"’j Strojne f • t it Trbovlje š-niso prti b [i. To stran smo ob li-ldnicl STROJNA TOVARNA TRBOVLJE — tovarniški objekti obstoja odslooili STROJNI TOVARNI TRBOVLJE OB TEDNU OTROKA Od 6. do 13. ektobra praznujemo mednarodni teden otrok. Pri nas je navada, da ob tem tednu zastavimo progragie dela ne samo za praznovanje, temveč tudi za skoraj leto dni. V tem času želimo uresničiti marsikatero našo in otroško željo, izboljšati in razširiti otroške varstvene ustanove, zgraditi nova otroška igrišča, organizirati prijetno novoletno praznovanje, pustno maškarado, letovanje na morju, v planinah. Želimo in si prizadevamo, da bi v naši družbeni skupnosti bilo našim najmlajšim prijetno, da bi bila njihova mladost srečna in vesela. Toda, tako je pri nas. /Po svetu je drugače. Podatki mednarodne organizacije Združenih narodov zgovorno pričajo o številu umrlih za lakoto v nerazvitih področjih Afrike, Azije in drugod. Medtem ko jedrske sile trošijo ogromna sredstva za atomsko oboroževanje, stotine kilometrov od njih umirajo brez najosnovnejših sredstev ljudje in otroci. Njihova mladost in otroštvo sta en sam boj za obstanek v življenju. Deček ali deklica nekje v Indiji, Pakistanu in drugje, si ne želita čudovitih otroških igrač, ker jih nista nikoli videla, želita si, da bi riž dobro uspel, da bo dovolj hrane, če ne... Srečo lahko uniči nesreča. Se spominjate 26. julija? Se spominjate Skopja, ruševin, jokajočih otrok, mater, očetov, pretresljivega očetovega pogleda, s solzami v očeh, ko je držal v naročju mrtvo hčerko? Ste videli in brali o teh tragedijah? Se spominjate Agadira, Čila, poplav v Indiji? Vsakokrat, ko prizadene katerikoli narod nesreča, bodimo pripravljeni pomagati. Pomislimo, da so med njimi tudi otroci. Praznovanje tedna otroka sovpada v čas, ko v komunah posvečajo vso skrb vzgoji mladega rodu, ki se pone-kje izraža tudi že v osnutkih statutov komun, krajevnih " skupnošti ih delovnih organizacij. V teh statutih bo torej potrebno zagotoviti široko razumevanje vseh in ustvariti stalno materialno bazo, ki bo na eni strani omogočala varst\o, na drugi pa vsestransko vzgojo naših otrok. Delovni ženi — materi ne moremo pomagati samo zgolj z razumevanjem, temveč s konkretnimi storitvami in uslugami. V današnjem razgibanem času je pomembna tudi vzgo- ja, predvsem zato, da bodo ti mladi občani in proizvajalci znali v prihodnje sprejeti delovna mesta in spoštovati pridobitve socialističnega razvoja. Starši, prvi vzgojitelji otroka, morajo vedeti, da je dom otroku že preozek. Različne oblike družbene vzgoje mu nudijo širše obzorje. Naš otrok mora že zdaj čutiti, da mu prav vsi pomagamo. Največja naloga je učenje, ki otroka usposablja ne le za individualno življenje, temveč za življenje celotne družbe. Družbena skrb se kaže v raznih šolskih odborih, starešinskih svetih, društvih prijateljev mladine in drugih organizacijah in društvih, prek katerih občani uresničujejo enotne interese družine v skrbi za otroke. S svojim delom in zgledom bomo lahko največ pripomogli k vzgoji otrok. Nikoli ne smemo podcenjevati otrokovega razuma, čeprav je otroški, vendar spremlja vse naše delo in ga kritično ocenjuje. Rast družbenih organizacij in ustanov v krajevni skupnosti odpira nove oblike družbenega dela z naj mlajšimi občani. Zato pa potrebujemo širok krog občanov, ki bodo razvijali družbeno delo z otroki in stalno vnašali nove, sodobne metode dela z njimi, ki bodo resnično zadovoljevale potrebe sodobnega otroka. Te skupine občanov bodo dopolnjevale in bogatile vzgojna prizadevanja šole, ki vsega sama ne zmore. Bogata družbena praksa postaja neusahljiv vir pobud vzgoje mladega človeka. »Mama, lepo je bilo« Deževalo je. Otroci pa so vseeno prihajali v vrtec. Pred tem sem jih srečaval v sončnih dneh, ko so se trije, pa po dva držali za roke in šli previdno po pločniku proti vrtcu. Enako je bilo, ko so se vračali. Tudi sami. — Dobro jutro, tovarišica! pozdravljajo vsako jutro. Potlej se preobujejo in se zbero pri tovarišici vzgojiteljici. Kot se šolarji sleherni dan nauče novih učenih skrivno- sli, tako se ti »predšolarji« na uče vsak dan kaj novega, zanimivega. — Mama. Danes smo se učili pesmico, poslušali »Rdečo kapico«, gledali lutke, delali to in ono, poslušali- to in to pravljico, skorajda vsak dan počebljajo doma mamici in ateku, pa starejšemu bratcu ali sestrici, dedku,-babici jn vsem, ki jih poslušajo, kaj so ta dan delali v vrtcu. Otroški vrtci v današnjem času pomenijo vedno več. Ne le zgolj potrebo, da starši • lahko" nekje zapuste otroka, ko so na delu, temveč tudi, ' da se otroci v njih vzgajajo. Vedno več je namreč primerov, ko sta oba vzgojitelja-v službi. Ce je otrpk star več kot dve leti, potem ga zaupata v varstvo, ko sta na delu, . vzgojiteljicam v otroško varstvenih ustanovah. Težje je v primerih, ko so otroci mlajši, vzgojitelji pa nimajo nikogar, da bi jim v času njihove odsotnosti skrbel za otroka. • Ponekje v občinah skušajo organizirati' druži/ie oziroitia varovalke, ki bi v tem času skrbele za takšne otroke. Se zgodi, da mnogi starši zmotno mislijo. Nimajo zaupanja v te naše vzgojno varstvene ustanove, po vsej verjetnosti iz precej okorelih lastnih vzgojnih metod. Toda pokazala sc je skorajda v vseh primerih koristnost teh ustanov. Predšolski otroci so v njih precej' pridobili. Nekateri, prej plašni, postanejo samozavestni, osamljeni družabnejši, pridobivajo smisel za to ali ono igro, za izdelovanje igrač itd. Vzgoja - toda kako? Nekaj ur na dan. preživ e šolski otroci v šoli. Dom in šola imata stični točki — v z g o j o. Obe si prizadevata vzgojiti družbeno koristnega človeka. Šola in dom morata delati enotno z roko v roki. Čestokrat je vzgoja doma prepuščena več ali manj stihiji in iznajdljivosti staršev, v šoli pa jo načrtno izvajajo. V šoli imajo največkrat težave tisti otroci, kjer so doma neurejene družinske razmere. V šoli navadno samotarijo, se ne zanimajo za pouk. ponavadi pa s svojim obnašanjem ne vplivajo najbolj ugodno na okolico. Njihov učni uspeh je precej slab. Starši za le otroke poskrbijo takrat, ko zvedo", da , bodo ponavljali razred. Takrat ukrepajo bolj škodljivo kot koristno, s palico. Pogosto se učitelji sprašujejo, kako pomagati tem učencem. Prav tako tudi tistim otrokom, kjer prevladuje doma alkoholizem. Teh pa je v Zasavju razmeroma precej. Še danes prihajajo otroci v šolo, ki noči niso prebili doma, ker je bil oče pijan in je razgrajal, ali ker so iskali mater, ki je celo noč ni bilo domov. Taki otroci se' za pouk ne morejo zanimali, ker sc ukvarjajo s težjimi problemi. Zaradi tega se ni čuditi, da šlevilo deliktov, ki jih storijo mladoletniki iz leta v leto narašča. Prevladuje zmotno mnenje, da so vzgojno poboljševalni domovi le »zapor« za najtežje primere mladoletnih prestopnikov, ne pa kot izredno družbeno koristne ustanove za vzgojo mladih prestopnikov. Velja opozoriti tudi na vprašanje, kako zaposliti šo- lo obvezne otroke. Skrb za otroka ni mišljena samo v tem, da bo otrok zdrav in sit, kar je nedvomno zelo pomembno, temveč tudi, da bo vljuden, pozoren, skratka, dobro vzgojen. Pionirska organizacija lahko zaposli le del prostega časa šoloobveznih otrok, prizadevati pa bi se morali tudi v društvih in ostalih organizacijah, da bi vključile čim več teh otrok. Odločilno pa je tudi, da doma starši z vso ljubeznijo in skrbjo vzgajajo otroka tako, kot je treba in kot si želimo vsi. Naš razgovor Te dni smo se pogovarjali s predsednikom občinske zveze DPM Trbovlje ih z upravnikom Zavoda za socialno delo v Trbovljah, Mirkom Anžlom, o nekaterih vprašanjih iz dela zavoda in občinske zveze prijateljev mladine- Kakšen program pripravlja občinska zveza za teden otroka? — V tem tednu smo na zvezi razpravljali o programu. Vendar ga pri nas sestavljamo nc samo za teden otroka, temveč za določeno obdobje naprej. Zalorcj ti predlogi, ki jih bom povedal. Se niso dokončni. Ob tednu otroka bo več kino predstav, kjer bodo pred- vajali za mladino primerne filme. Lutkovna skupina iz »Marjetke« bo priredila več lutkovnih predstav. Na sporedu pa bodo še druge prireditve. V program, ki bo zajel daljše obdobje, bomo verjetno vključili ustanovitev še enega društva prijateljev mladino v Trbovljah. Obiskali in obdarovali bomo socialno ogrožene otroke, sklicali sestanke z vsemi, ki sc ukvarjajo z otroškim varstvom in se pogovorili o problematiki na tem področju. < Kako je z otroškim varstvom v Trbovljah? Glede na lo, da bo v prihodnje precejšnje število žena našlo zaposlitev, bo verjetno nujno potrebno reševati ludi lo vprašanje. Sodeč po dosedanjih izkušnjah današnje zmogljivosti teh ustanov zadoščajo potrebam. Za prihodnje pa lx» naš zavod, ki je šele na začetku svojega dela, izdelal analizo in sicer na podlagi ankete, ki jo-bomo razpisali. Rezultati te ankete pa nam bodo služili kot orientacija za nadaljnje reše-■ vanje morebitnih težav na področju otroškega varstva. Moram pa poudariti, tla je vprašanje otroškega varstva v trboveljski občini zadovoljivo rešeno, obstojajo pa problemi" v vzgojnem varstvu. Doslej nam je uspelo, da smo povečali število rejniških družin. Toda to je še (se premalo. Doslej, smo zabeležili okrog osemdeset primerov mladoletnikov, ki o storili razna prestopna dejanja. Po naši. oceni so temu vzrok neurejene družinske razmere. Mladoletni prestopniki izhajajo :z dren, kjer gospodari alkohol, nemoralnost in drugi škodljivi družinski odnosi, ki vplivajo na otroka. * Delo našega zavoda je šele na začetku. Razumljivo je, da sc pojavljajo določene težave, ker pretežni del celotnega Upla odpade na štiri > zaposlene. Toda vsak začetek je težak. V prihodnje, upatp, bomo govorili že o boljših uspehih. | FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA Razprava o problc®ih šolstva poštni predal 83 * ... ‘ vi jiHbn _ .. ..... v. . . V. . . . _s -1-^ovhO. ^ L ^ ir v ___• __ Na zadnji seji obeh zborov so člani občinske skupščine obrazb°’ .^n j Potrebna Važno pa je tudi usmerja-Lidja poslušali poročilo o delu sveta za šolstvo v preteklem pri »» .jj l&jji"1** na nje mladine v poklice, ki1 n-letu in o problematiki šolstva ter razpravljali o obeh poro- srednji" ^ * šolah, bi se po mnenju članov c Predlagan« da^aj činske skupščine začelo že bi nčaio z petih ——nromioti Čilih. v poročilu sveta za šolstvo je bito še posebej poudarje- bi z Petih razredih ...----- _ no, da bo naloga sveta, da v 7-letnem perspektivnem načrtu uspe > ^j,r ... ®t- Razredniki naj bi bili dolžni * .......... , _____npfia ^ vJ»8> .6V'-ui do in zlpsin \r coHHnvnnm ob-v osemletke. razvoja zagotovi reorganizacijo šolstva s tem, da omogoči nef“ voditi del° v sodelovanju ttsDsSeSt ’ *-* — s.e./takef’' "• ■*“ brovki, V razpravi so člani litijske je treba čimprej zagotoviti šolanja jjj ^ . uspcs občinske skupščine ugodno prešolanje otrok iz nižje lahko ^ :)arii2;rV,.c!'nat klice. ............. emlet- oz. “je “ d°- Obč naj se v i t orga- ]c perspektivno politiko ka-nizadJC petfc ™lnega drovanja, kar bi omogočalo šolanja ^ ^ ■ .kjer bi uspešnejše usmerjanje v po- ocenili dosedanje delo sveta organiziranih šol na osemlet- —.. - SUJ- 5 . 7- ubcmsKa skupsi za šolstvo in program za na-- ke in s tem zagotoviti učen- P°'n . kolglie •Hittimm seji zadolžila svet daljnje delo. Poudarili so, da cem potrebno osnovno- iz- poudai JMV°- • • ' - - Krajši postopek za dovoljenja p*, nje dovoljenj za gradnjo raz-NA AVTOMOBILSKI CESTI — Ansambel »Veseli dolg. Po zakonu o gradnji in- .„mizaC,£ lastni ne posledice, ki bi nastale v Zagoto' (pb) HRASTNIK — Znano jektivnih organizacij. Le ta organ ^atnezniki je, da je postopek za izdaja- pa odgovarja za vse morebit- v lasW^j, ^ okovu” Za gradnjo manjših gospo- biti nal nih objektov razmeroma zvezi z izdelavo skice. * aJo zase. ys'1?ra biti Nriatiivn rania na podeljevanje štipen-,Ut ,a žtudii nrnsvetflih de- Občinska skupščina je na za šolstvo in svet za socialno varstvo, da zbereta podatke o potrebi in ugotovita možnosti za formiranje posebnih oddelkov za umsko manj sposobne učence, in sicer z željo, da se jim zagotovi potrebna izobrazba in. zaposlitev v .tistih poklicih, za katere bi jih usposobili. Zraven navedenega so na seji J>e priporočili, da naj se -preusmeri politika štipendi- ,r /J it ->it«i I im ;ji 1 dij za študij prosvetnih lavcev na višjih in visokih šolah, ker je učite! i|iy za razredni pouk že dovolj. Svet za socialno varstvo pa naj bi — --------------------------- - , proučil možnosti za ustano- cije in adaptacije ter druga sporna vprašanja In ce priso- goče »d «kV| *’n:t,cr v;tev vzgojno varstvene usta- gradbena dela, če ne morejo di pristojni gradbeni upravni °bra odriA pa °me" nove v Šmartnem, kjer se vplivati na urbanistično In organ, da je ta dela šteti p’en 1 J)a iz dneva v dan kažejo večje prometno ureditev. V občini morda za vzdrževalna dela. je P . , m potrebo po taki ustanovi. Hrastnik so ta odlok že spre- Omenjena dela pa lahko iz- postope ^tJ Uovo- 7avilučku razprave ie jeli, s čimer so skrajšali po- vajajo delovne in družbene ljenja z* 6. - °b za*,JUČkU razPiave 'e stopek za izdajanje dovoljenj npr. za ureditev sob v podstrešju, če gre za povečanje V NEDELJO BREZ TOKA? Tovariš urednik! * Zadnjo nedeljo je bila menda večina T rbovelj brez električnega toka. Kot so me opozorili sosedje, je bilo sicer v radiu objavljeno, da za posamezna področja ne bo ditve in • temu primemo predvideli vzdrževalna dela. S. K., Trbovlje ZAKAJ NE AVTOBUSNA PROGA DO CEMŠENIKA? Tovariš urednik! Zagorska poslovalnica SAP je z avtobusnimi pro- dopoldne toka. Popolnoma gami povezala Zagorje z razumem, da je potrebno okoliškimi kraji. Ljudem je na električnem omrežju prikrajšala mnogo poti. v določenih presledkih Čemšeničani pa zdaj pred-opravljati remontna dela. lagajo, da naj bi avtobus Zgodi pa se tudi, da na- vozil do njih tudi ob neslane jo okvare na omrežju deljah. Mnogi Zagorjani nenadoma. To je povsem gredo ob nedeljah na izle-razuodjivo. • te — tudi na Čemšeniško V nedeljo sem — verjet- planino in na Vrhe. Pot no ne sam — želel gledati do pod planine pa je dol-televizijski prenos iz Ko- ga in mnogim bi tako čevja, toda zaradi toka te- skra’sali pešačenje, ga nisem mogel. Zgodilo Mislim, da bi bilo ob nese je že nekajkrat, da ob deljah potnikov do Čemse-raznih prireditvah, ki sta nika dovolj,' da hi se ta jih prenašala radio ali te- vožnja izplačata. ^ levizija, ni bilo električne- Ali ne bi tovariši pri po-ga toka. Morda pa bi v slovalnici SAP v Zagorju podjetju, kjer vzdržijo razmislili o predlogu? električno omrežje,.le upo- 1 1 7/,,rv< števali takšne večje prire- I. L. Zaloka pri Cemšgniku KRONIKA TEDNA O pzcbkmik zdt^Va v občini Priprave na občni zbor ObSS Hrastnik (a) HRASTNIK — Člani sklenila, da je treba proble- sindikalnih podružnic v vseh mestu in vlogi neposrednih me šolstva reševati v okviril večjih hrastn.ških delovnih proizvajalcev v današnjem razpoložljivih finančnih mož- organizacijah (na ^ obratih ekonomskem sistemu ter o občinska skupščina Litija sindikalnih podružnic, skti-. paj z dosedanjim občinskim, sindikalnim vodstvom in gosti razpravljali predvsem o m pl sh- i TJH obstoječega stanovanja, ki — TL • nosti, pri čemer pa je treba Rudnika Trbovlje-Hrastnik, samoupravljanju, prehodu na Ima že vse sanitarne in druge vDvtlll stremeti, da se za potrebe v Steklarni in Tovarni ke- 42-urni delovni teden in per-. pomožne prostore, za izme- -rnnnvi TF v m-tek zaniislt Potrebe šolstva nameni prihodnje mičnih izdelkov) so na zad- spektivnih programih raz- njavo ostrešij in podobno. (pb) TRBOVLJE V petek za cen- leto več serdstev. Novi šolski, njih sestankih razpravljali o voja. Za nekatera dela je potrebno popoldne je bila razširjeiia po »o "X^ravstvenl odbori, ki iih bo imenovala gospodarjenju v prvih šestih Izdelati skice, ki jih lahko iz- seja Izvršnega odbora občin- bi C|>1 izkliuč! litijska občinska skupščina mesecih in o nalogah, da se Zvone Bric, predsednik dela strokovnjak izven pro- skega odbora .SZDL Trbovlje, stroW^n, kij ,^ na prihodnji seji, pa bodo planska predvidevanja dose- p _________ . ki so se je udeležili tudi 7b;i.aj zdrav- morali kar naiskrbneje .go- žejo. — Zdaj'00 rf'Tr>tnr' zdravstveni delavci, na kateri stveno 0 v so razpravljali o nekaterih mC7,nih teh 40 a ™i irt ... a^imu Kn treba v sposobne stvi in usmerjati delo Dobre priprave na konference " Došief "razvoj" zdravstvene izdelali W'*nem do: odbore izvoliti (A^. G.) LITIJA Letne siužbe ni |,j) načrten, ker le- mu, n ^ n; „°grami' d!dovne C;ane- 'tjS*. wrav. ___________________________... ... v nosa. spodariti z dodeljenimi sred- članstvo sindikalnih organi- i ea .... __ : »nliroolin no nKnni ObO SZDL Litija »U 1- v .. ........-- im.'"- ... ( ■ -- LCIl , problemih zdravstva v občini, analiz- r A|{. so jih sr,-ab- Zato bo treba Doslej razvoj zdravstvene izdelali * 'n.em do- odbore konference aktivov Zveze tega n, bllo To pa je neugod- ran je no vplivalo na njen razvoj, valo. ,j s*7klje Na seji so poudarili nujno Na*'-, "r naPredo- tudi se pa celotno LITIJA — Ker odhaja do-na zacij pripravlja na občni sedanji pre.dsednik ObO te zbor občinskega sindikalne- SZDL Litija Stane VOLK na in ga sveta. Le ta bo v soboto, novo dolžnost, je bil za no-19. oktobra, na njem pa bo- vega predsednika imenovan M. U. do delegati iz posameznih Zvone BRIC.' - Prostori »Elektro - radio servisa« v Trbovljah mladine na področju litijske občine so v zaključni fazi. Na ___ __ ^ ^ ........... predkonferenčnih sestankih, potrebo po"ustanovitvi zdrav- udarili- HA'', Potrebno razgovorih in posvetovanjih, stvenega centra, ki naj ne bi pristop" /Varanju so se vodstva aktivov vsebin- (!eloval samo /a trboveljsko, enoind^Pi, sko in organizacijsko dobro temveč za vse zasavske obči- spreg«4 pripravila na konference. ne> čeprav so zasavski zdrav- drui tl naj ne ui trboveljsko, enotneJ e službe, . reg°v (O lic. c-cjiiav »vi -n.n-.-v- llgU1 . O , ... Na doslej opravljenih kon- nifcl žc pred -dvema letoma zdrav*1^ °°m0 še ferencah aktivov ZMS so naj- Izdali pismeno priporočilo za Pisa,‘ več razpravljali o tekmova- njegovo ustanpvitev, dlje od našeg« nju za dvig produktivnosti 0 vrsti ^Prašanj °°mo še “evllkah dela. Za to tekmovanje so posamezni aktivi sestavili programe za delo. Člani organizacije ZMS so doslej že večkrat razpravljali o izboljšanju tehnoloških postopkov dela, izobraževanju in usposabljanju na delovnem mestu, zaposlovanju, nagrajeva- ZAKLJUČKI same^Vf spinskih KONFERENC — OSNOVA *kli,V >o .Često" ZA PROGRAME ji ^ Tonit na n>'” rfSi. - ‘n jih (bb) TRBOVLJE — Prejšnjo sredo je'bil v Trbovljah na "J1" lr> jih razširjeni plenum občinskega ponov gtCfici. Pa na-komiteja ZMS. Na njem je sledUJ' *akšen ČLE,SS5d?5!L!*S v.«", mladinskih . atli.o.. V '-j. 'aaja in nezadP mpn" 'o Na.,fdi d»d drugim V?' t^,. so na večim .jA javljali »»Ste tudi :0čiu’ ‘ "i>n MIRKO WEINBERGER: Staro Zagorje (1921) — na sliki vidimo dhnašnje »Križišče« v Zagorju, ki je v štirideset ih letih močno spremenilo videz »FURMANSKA ROMANCA« NA MEDIJSKEM POLJU * . • Turistično društvo Zagorje bo skupaj z nekaterimi množičnimi organizacijami pripravilo 13. .oktobra turistični dan Zagorja. . Osrednja prireditev bo na Brišah 13. oktobra ob 10. uri v idilični dolini reke Medije. Sam kultumozabavni program ima naslov »Furmanska romanca«. Svobodarji iz Zagorja bodo v njem skušali obuditi nekdanje furmane, ki so odigrali v slovenskem transportih pomembno vlogo, katerim 4 pa je novozgrajena južna železnica zadala smrtni udarec, številne domačije ob cestah, kjer so se furmani ustavljali, so propadle, furmani pa so si morali poiskati novo delo. Zagorjani bodo prikazali, kako se trije furmani zadnjič vračajo z vožnje. Ustavijo. se pri izmišljeni gostilni »Pri treh sestrah«, kjer ima vsak svojo ljubezen in »iikof« zapijejo. Dve ljubezni, se nadaljujeta — kljub spremembam, ena propade. Zgodba je Izmišljena, a neneverjetna, tudi kraj ni resničen. Zanj so se odtočili zato, ker je dolina Medije vredna, da si jo ogleda večje število turistov. Za naslov romanca so se odtočili zato, ker je zgodba podobna nekaterim našim starejšim romancam z ljudsko snovjo. Zanje ie značilna vedra in hudomušna vsebina in pomirljiv konec. Če bo prireditev uspela, bo postala verjetno tradicionalna in bo tako poleg Valvazorjevega piknika in vsakoletne prireditve v Medijskih toplicah ob občinskem prazniku, tretja turistična atrakcija zagorske doline. Do prizorišča je lahek dostop z avtomobili, kraj pa je oddaljen okoli 4 km t>d Obrezije. PO SVETLI ŠIROKI SONČNI CESTI VODI V ŽIVLJENJE NAS RADOSTI Prejšnji petek popoldan so imeli pionirji in pionirke osnovne šole Alojza Hohkrauta svojo odredno pionirsko konferenco. V učilnici, kjer je bila konferenca, je bilo to" popoldne prijetno vzdušje. Ob otvoritvi so vsi pionirji skupno s pevskim zborom zapeli pionirsko himno. Pionirji so'toplo pozdravili navzoče predstavnike organizacije Zveze mladine. Strojne tovarne, pionirskega starešinskega sveta, DOM Center-Zasavje in tovariše učitelje. Zatem so pionirji v svojih poročilih opisali vso svojo dejavnost. Tako je bilo delo dramskega, recitacijskega, likovnega, folklornega, tehničnega in planinskega krožka zelo uspešno. Tudi taborniki so bili aktivni. . Z veliko vnemo so predlagali tudi program dela za novo šolsko leto. Predvsem so poudarili željo za delo po interesnih skupinah in prosili za pomoč člane pionirskega starešinskega sveta ter tovariše učitelje. Posebna naloga vseh pionirjev pa bo, da se seznanijo z novimi pravili pionirske organizacije in pa, da se bodo po njih tudi ravnati. Pionirska konferenca na osnovni šoli Alojza Hohkrauta je pokazala pravilno pot dela, tako da lahko pionirji v prihodnje ob pomoči tovarišev učiteljev 16 vseh pionirjev dosežejo še lepše uspehe. • USPELI »PLANINSKI DNEVI« V ZAGORJU V počastitev 70-letnlce Planinske zveze Slovenije je prizadevno planinsko društvo Zagorje ob Savi pripravilo uspele »planinske dni«. Vse prireditve je obiskalo blizu-1.500 ljudi. • . V okviru prireditev, so odprli razstavo Mirka VVeinber-gerja, ki slavi letos 50-letnico planinskega udejstvovanja in, ki je s svojimi deli pokazal staro Zagorje in planinske pejsaže iz Zagorja. Mirko Weinberger pa je za Zasavsko planinsko transverzalo izdelal tudi spominsko značko. Posebno doživetje je bilo tudi predvajanje color filma o planinskem taboru na Zasavski gori filmov o Zagorju in o Parizu in ZAR. Filme je prikazal in jih komentiral zagorski rojak — navdušen planinec Ladko Korošec. V okviru prireditev velja omenili še predvajanje fiinta »Zvezde opoldne«, otvoritev rezervoarja za vodovod na Cemšenlški planini in sejo. koordinacijskega odbora zasavskih planinskih društev, na kateri je biio med drug.m dogovorjeno, da po deloval tudi. koordinacijski odkol mladinskih odsekov planinskih društev iz Zasavja. Meseč varnosti Človek mora živeti po porodnih zakonih, šioer trpi njegovo fizično in mentalno zdravje in postopoma izgublja tudi" uravnovešenost. Nikoli doslej nismo še toliko-govorili o rekreaciji kot zdaj. Nikoli tudi še nismo toliko razpravljali o problemih ljudskega zdravja in nesreč — pri delu in izven dela — Kot zdaj. Po'Vsem svetu povzročajo precejšnje skrbi nesreče pri delu in izven dela. Čeprav pri nas posvečamo zadnje čase precejšnjo pozornost tako osebni zaščiti, pripravljamo razne tečaje in seminarje in stalno opozarjamo na odpravo raznih 'nepravilnosti, lahko še- vedno ugotavljamo preveč' nesreč. Te nesreče niso v škodo, samo posameznikom, temveč tudi ostalim, med njimi tudi kolektivom in družbi. • Iz statistik izhaja, da ja O tem je nedavno tega raz- jo udeležbo pri zaščitnem mogoče qhraaiti " zdravje in pravljafa tudi komisija za hi- cepljenju proti tetanusu; prep"rečiti nesreče. V celoti giensko-tehnično varnost^ pri 0 delovne organizacije naj jih ne bo mogoče nikoli od- delu pri občinski skupščini v sodelovanju z zdravstveno praviti, kjer je iskati vzroke Trbovlje in sprejela naslcd- službo — v kolikor doslej še za nesreče tudi pri ljudeh sa- nja priporočila: niso — organizirajo redne mih, v problemih, -ki izvira- # v delovnih organizaci- kontrolne preglede zaposfe-jo tudi v družini, okolju in jah na področju trboveljske nih pri zdravju škodljivih in drugod, o katerih pa ljudje občine naj bi v času »meseca nevarnih delih. razmišljajo. Poudariti velja, da je izredno važno, da se vsak zaposlen zaveda svojega dela 'na delovnem mestu. Bjfi mora soudeležen pri reševanju problematike delovne or- v a m os-ti« organizirali preda- Prepričani smo, da nc bo vanj d in razgovore z zaposle- delovne organizacije, ki v nimi o HTV pri delu, var- tem času oe bo razmišljala o nosti v prometu in o preventivnih zdravstvenih ukrepih; ® organizira naj se razstava osebnih zaščitnih sredstev z navedbo in prikazom ganizadje, oddelka, kje dela. ah pa skupine. Vse to nam- ^ v‘rok a nastale ne_ reč deluje do zavzemanja , stališč do dela, na njegovo sreče pri delu. zadržanje pri delu, stopnjo . ^ izpopolni in obnovi naj varnosti, ki 'je potrebna, da se propaganda o HTV pri Zaščiti sebe in okolico pred delu in o prometni varnosti z nesrečo. Pri tem je važno ustreznimi plakati, parolami. Uidi sporazumevanje med za- »Pozord,, graf,kom, fotogra-poslcnimi, discipliniranost ° delovnih in promet- delovnem človeku in storila vse za ZDRAVJE IN VARNO DELO ČLANOV DELOVNIH KOLEKTIVOV. Tone STERNIŠA. predsednik občinske HTV komisije, Trbovlje GRADNJA NOVE TOVARNE POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH Včeraj je občinska skupščina Trbovlje razpravljala o gradnji nove tovarne polprevodnikov v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da potekajo dosedanja dela v okviru predvidevanj. Zdaj si predstavniki nove tovarne prizadevajo, da bi v okviru dogovorjenih rokov zagotovili vso potrebno opreme. Dogovorjeno pa je, da bo posle v zvezi z dobavo opreme prevzeto združenje »RUDIS«, ker želijo vsi, da bi nova tovarna začela s poskusno proizvodnjo 1. junija 1964 — ob občinskem prazniku Trbovelj. !ia račun udeležbe pri financiranju tovarne je bilo do L oktobra za osnovna in obratna sredstva vplačano 116 milijonov din. V redu. pa poteka tudi financiranje stroškov prevoza v Ljubljano, regulacije Fodmejščice in prestavitve ceste v Gabrskem. Računajo, da bodo že v kratkem prenesli del proizvod-nje nove tovarne v Trbovlje, da bi se tako zaposleni kar najbolj usposobili za delo v novi tovarni. Najprej bodo v Trbovlje prenesli proizvodnjo plastičnih diod, pozneje pa še proizvodnjo polprc vod niških elementov na osnovi selena in proizvodnjo germanijeve težke diode. Tovarna polprevodnikov v izgradnji v Trbovljah zapo-. sluje zdaj že 52 delavcev in delavk, ki jih vozijo na usposabljanje v Ljubljano in Kranj. Potem, ko bodo del-proizvodnje prenesli v Trbovlje, bodo sedanje delavce zaposlili v Trbovljah; v Ljubljano in Kranj pa poslali na usposabljanje nove delavce in delavke. Za novo tovarno pa bo treba zagotoviti tudi več kadra s srednje in visokošolsko izobrazbo, da bo lahko proizvodnja nemoteno stekla. Zraven tega pa bo tovarna v sodelovanju z' delavsko univerzo organizirala tudi dodatno strokovno izpopolnjevanje tistih delavcev in delavk, ki pri testiranju niso pokazali vseh potrebnih sposobnosti. V Trbovljah pa so tudi že začeti z akcijo za zagotovitev potrebnih stanovanj. Stanovanjski sklad občine h« prihodnje leto namenil za gradnjo stanovanj tudi določena sredstva, in sicer predvidoma 40 milijonov din. Problemi fluktuacije itd: Zajamčcnost zdravja in preprečitev nesreč .pa zavisi rtih -pogojev (svetlobe, toplote, ventilacije, zraka, tranš- Zadnji občni zbor nih nesrečah rn o drugem; -------------- • opravili naj bi preglede sindjkatoc- hodek-j: pnmcr^v, vseh prometnih prevoznih Sa sveta jv osvetlil tudi nc ----- _ „ sredstev, s katerimi sc dela v- £ateia yPrasanJa v zvezi s še od stqpnje počitka; od vr- ci vozijo na delo in z dela, fluktuacijo zaposlenih zno-ste dela z ozirom na fizični potem pa je treba zagotoviti, komune in sistemi na- napor, ki ga terja posamezno da sč bodo ugotovljene po- gvfjevanja. delovno mesto; od vrste in man j kij: vosi i odpravile; urejenosti ijiddja, od delov- ^ organi delavskega samo- lovnih organizacij namreč ^ upravljanja naj bi skupaj z večkrat postavljajo vpraša- vzroke za varnostno službo organizirali nje intervencije v občinskem tv, vbautucjv, 'v 11varnostno službo organizirali nje intervencij v oDcmsKem togosti- sUtemov K šcv^pTludi uTza- 1‘V itd.); seveda pa dos(nc in primerne prebrane, da bo zaposleni lahko vzdržal vse napore, ki so zvezani z delom. zagor- namreč izhaja, da je čisti do- z lanskim letom — večji za 21 odstotkov, osebni dohodki pa le za 6 odstotkov, se pravi, da tako imenovani komercialni dobiček v delovnih ovganiza-. cijah niso uporabljali za Predstavniki prizadetih de- 08t.bue dohodke. Mogoče je .trditi, da je fluktuacijo nagra-znolraj namreč, da si bo vsak proizvajalec poiskal zaposlitev v taki delovni organizaci ii, kjer bodo boljši in ugodnejši delovni in ostali pogoji, vendar pri tem višina osebnih dohodkov ni edini pogoj! Naloga samoupravnih organov in sindikalnih organizacij ob lem bo, da v delovnih organizacijah večkrat analizirajo sisteme nagrajevanja in kadra o predpisih HTV pri naj bi zbor delovnih skup- p0samczn;h delovnih kolekti- tud po6ojc dv!a" delu (ta preizkus v nekaterih nosti pri občinski skupščini delovnih organi zasijali — urejeval in vsklajeval višino npr. na Rudn.-.u riavega pre- osebnih dohodkov posamez-raoga Trbovlje — Hrarir- k — nih kategorij v gospodarstvu že izvajajo in se je [tokazal in v družbenih službah. Ti kot uspešen); predstavniki delovnih organi- • organi samoupravljanja zacij verjetno ne vedo, da bi in sindikalne podružnici^ naj bile takšne intzrvcnciie samo bi v »mesecu varnosti« Ob- škodljive! Kakršnakoli interna specifičnost pogojev spre j- ravnava le probleme HTV ter veneija — tudi pri delitvi me odgovarjajoča stališča, sprejele v zvezi s Lem pri- osebnih dohodkov in njiho Šablonsko priporočanje pra- poročila za izboljšanje HTV vem vskla evanju — bi po- ■oz. ustrezne'sklepe: menila korak nazai v sistemu ♦ člani komisije za HTV delavskega in družbenega sa-pri občinski skupščini bodo moupravljanja, kratenje pra-s sodelovati jem ustreznih in- vic samoupravnih organov in __.. špekcij opravili preglede ne- neupoštevanje določil nove stih vzrokov, ki povzročajo katerih delovnih organizacij ustave. Sprejemljiv tudi ni nesreče in so krivi za oboje- ter ugotovitve precVožili v izgovor, da veljavni instru-nja. Le tako bo mogoče -nam- raz.pravo organom delavske • reč doseči boljše zdravstveno ga samoupravljanja; stanje zaposlenih in manj • v delovnih o: .ve ve •••ah gah. kar vpliva na maso oseb-, nesreč. • naj bi zagotovili kar največ- vov. Povsem razumljivo je (ma) To je le nekaj misij ob mesecu varnosti. Potrebno bo, da vsaka delovna In druga organizacija proučuje to problematiko in da z ozirom vil za varno delo ne bo imelo uspeha. Ce bo problematika okrog bole/ni in nesreč znana. bo mogoče posvetiti več pozornosti odpravljanju ti- Razprava o statutih delovnih organizacij meriti omogočajo ustvarjanje različnih dohodkov po pano- nih dohodkov; iz podatkov STATISTIČNI POKAZATELJI O NESREČAH IN BOLNIH ZA TRBOVLJE Bolniški stale/, zaradi bolezni, nege Itd. Nesreče Rudnik T-H STT Cementarna Elektrarna F.lektro »Zasavje« Izpadli dnevi Nadomestilo OD Odstotek bolnih Odstotek nest' 1952 196.3 196.3 1962 1963 1962 1963 33.961 21.070 35,068.861 5,70 3,60 2,10 1,90 6.343 4.102 61,136238 4,97 2,91 1,46 1,34 2.313 2.290 1,685.084 4,93 4,65 0,65 0,62 1.961 1.981 1,642.842 4,54 4,20 1,39 0,64 883 746 410.097 4,51 .3,42 0,75 0,68 1.825 1.833 933.363 423 4,01 0,72 1.00 (M. U.) LITIJA — Na področju litijske občine doslej še ni bile širših razprav o osnutkih statutov delovnik organizacij. Sicer so v vodstvih sindikalnih organizacij in na zasedanjih delavskih samoupravnih organov razpravljali o tej važni nalogi in dali nekaj konkretnih predlogov za osnutke, nekateri proizvajavd pa so menili, da Je izdelava osnutka statuta delovne organizacije le naloga komisij, ki so jih Imenovali delavski sveti. ■ V Lesni industriji, Predilnici in Industriji usnja Šmartno imajo zbrano že precej gradiva za osnutek sta- ___________ tula in bodo dali osnutke že BOPISUJTE V v kratkem v javne razprave- _ . Slabše je z Izdelavo osnul- /OOOl/ol/l tfifllllV I kov v kmetijskih zadrugah, L(lo(lVul\l luUIIlft !. najmanj pa je bilo storjeno v manjših delovnih organizaci- ^ jah, še posebej v obrti In gostinstvu. Ker je občinska skupščina Litija ugotovila, da delo v zvezi z Izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij nc poteka v predvidenih rokih, je imenovala posebno 5-čla*-sko komisijo, ki ima nalogo, da oceni dosedanje delo in prouči načine In možnosti ta pomoč tistim delovnim organizacijam, kl nimajo zadosti nega števila kadrov za dele pr| Izdelavi osnutkov statit tov. ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET SLOVENSKA CONSKA LIGA Rudar : Triglav (Kranj) 5:1 (1:0) (p. b) TRBOVLJE — V nedeljo je imel Rudar v gosteh moštvo Triglava iz Kranja in ga premagal z visokim rezultatom 5:1 (1:0). — Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah: Rudar: Bantan, Lamov- šek, Lukančič, Bostič, Sori, Breznikar, Mak, Pa j er (Irt), Knavs, Žibert, Rozman; Triglav: Vagaja, Brezar, Šenk, Jerman, Perkovič, Ugrica, Gošte (Tepina), Verbič II, Norčič, Verbič . I, Koban. Strelci golov: Knavs v 25. minuti, Žibert v 51. in 87. minuti, Irt v 63. minuti in Pajer v 89. minuti za Rudarja ter Brezar v 46. minuti za Triglav. Sodil je Golež iz Celja — Z napakami. Srečanje obeh enajsteric je bilo v prvem delu igre manj zanimivo. Kljub temu, da so bili domačini nekoliko boljši nasprotnik, niso bili uspešni v zaključnih akcijah. V 25. minuti je Knavsu uspelo, da je povedel domače moštvo v vodstvo. To pa je predramilo goste, ki so pričeli igrati bolj povezano. Takoj v začetku drugega polčasa so gostje preko Brezarja izenačili in še naprej resneje napadali. Po golu, ki ga je v 51. minuti dosegel Žibert, je Rudar zaigral boljše. Domačini so prevzeli pobudo in "nevarno napadali. Razen treh zadetkov, ki sta jih dosegla zatem še Žibert in Irt, napadalci domačih niso izkoristili nekaj idealnih priložnosti za povišanje rezultata. Obramba gostov je v tem delu igre odpovedala, tako da so domačini zlahka prodirali v kazenski prostor Kranjčanov. Srečanje v drugem polčasu je bilo nekoliko ostro, tako da je sodnik zapisal tri igralce obeh enaj-storic. Z nedeljsko zmago je Rudar ostal še naprej v vodstvu v nedeljo pa bo v Trbovljah srečanje med domačim Rudarjem in ljubljansko Svobodo. e V predtekmi so mladinci Rudarja premagali sovrstnike iz Kranja z 2:1. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Kamnik : Rudar (H) 1:1 (0:1) (jg) DOMŽALE — V nedeljo dopoldne je bilo na igrišču v Domžalah srečanje enajstoric Kamnika in Rudarja iz Hrastnika, ki se je končalo neodločeno 1:1 (1:0). Rudar je v Domžalah prikazal eno boljših iger, kljub temu pa je zaradi nespretne obrambe prepustil točko Kamničanom. V 25. minuti je bil za Hrastničane uspešen Trček. Po tem zadetku so Rudarjeve! zaigrali bolje in imeli nekaj ugodnih priložnosti, da bi povišali rezultat. Tudi v drugem delu so gostje napadali neprenehoma. Ko so gledalci vsak trenutek pričakovali povišanje, so Kamničani v 65. minuti izenačili. Prosti strel s kakih 30 metrov je vratar Rudarja Pogačnik sicer branil, toda žoga mu je ušla iz rok v gol. Igra je bila v nadaljevanju ostra, pri čemer so prednjačili nekateri igralci Kamnika. Sodnik Aršič je sodil sicer dobro, toda dopuščal je pregrobo igro. Mladinci: KAMNIK : RUDAR 1:3 Proletarec: Bela Krajina 6:1 (4:0) (č) ZAGORJE — Pred 200 gledalci so domačini visoko premagali borbene goste Bele krajine s 6:1. Sodil je dobro in objektivno Novakovič iz Ljubljane. Moštvo Proletarca je še v 15. minuti vodilo z rezultatom 3:0. Pred-tem je sodnik upravičeno izključil igralca Proletarca Mljača, ki je namerno udaril nasprotnega igralca, ko le ta ni imel žoge.. Čeprav z 10 igralic, je Proletarec igral dobro, odlično pa je bil razpoložen napad. Za domače so bili uspešni Forte in Ru-kovina po 2 ter Mljač in Kordež. Mladinci: Proletarec : Bela krajina 9:1 (4:1). Bratstvo : Svoboda (D) 3:0 (2:0) (cm) HRASTNIK - V derbi srečanju ljubljanske pod-zveze med domačim Bratstvom in vodečo Svobodo iz Duplice so domačini gladko odpravili goste, ki Slavi ja : Svoboda (K) 5:0 (1:0) (č) VEVČE — Igralci Svobode so v nedeljo visoko izgubili v Vevčah s 5:0. Sodil je slabo Merčun iz Ljublja-s =pri k a- .ne, ki ni bil kos dogodkom zano igro niso opravičili n?v igrišču. Tekma je bila ti-svojega vodstva. Domačini pično prvenstvena. mladinci z pr- so bili vseskozi boljši in bi » predtekmi so mlatili lahko zmagali še z višjim re- Svobode izgubili srečanje zultatom, če ne bi vodja do- enakim rezultatom kot mačega napada Trinker ne v0 moštvo, imel »slabega« dne, saj je zapravil nekaj odličnih priložnosti. Tokrat so se pri domačih izkazali obrambni igralci, posebej pa še Krafo-gel. Z nedeljsko zmago se je Rudar približal vodečim na lestvici. Za domačine sta bila uspešna Ocepek (2) in Breme. ROKOMET SLOVENSKA LIGA P. Krim : Rudar 12:18 (8:8) LJUBLJANA — V nedeljo je rokometna ekipa Rudarja že petič zaporedoma osvoji- V predtekmi so mladinci la dve točki. Trboveljski ro-Bratstva visoko porazili mla- kometaši so na igrišču na dince Svobode iz Duplice z Rakovniku premagali Parti-8:1. zan-Krim z 18:12 (8:8). Prvi polčas je potekal v ne-nehncr% izmenjavanju v vodstvu, v drugem delu -pa le nekaj: minut izenačena. — Sodnik Moder, je zaradi grobosti izključil dva domača igralca, kar so Trboveljčani s pridom izkoristili. Tudi v nadaljevanju so bili boljši nasprotnik in zaigrali odlično, tako da je bila njihova zmaga zaslužena. Igra je bila proti kraju groba, vendar je bil sodnik avtoritativen. Ker je vodstvo Rudarja poslalo na Rokometno zvezo potrdilo za vratarja Lopa-na, je bila tekma med Rudarjem in Slovanom registrirana v korist Trboveljčanov. KOŠARKA II. REPUBLIŠKA LIGA — VZHOD Proletarec : MTT 58:49 (25:20) (JI) ZAGORJE — Pred približno 200 gledalci je domači Proletarec zasluženo premagal goste iz Maribora, čeprav je obe moštvi oviralo spolzko igrišče. V začetku so se boljše znašli gostje, za tem pa so prešli v vodstvo domačini, ki si ‘tudi v drugem delu niso mogli zagotoviti večje razlike v svojo korist. Sele pred koncem tekme je domačinom s streli od daleč uspelo povišati rezultat za deset točk. — Proletarec je spet igral le s petimi igralci. Sodnika Remic in -Murn iz Trbovelj sta svojo nalogo opravila zadovoljivo. Za Proletarca so bili uspešni štet ferl 5, Baloh 6, Kranjc 15, Stvarnik 27 m Zmajšek 5. ŠAH 211. Dečka sta sl stisnila roki In prisegla. Tako sta postala prijatelja za vse življenje. Lorenzo je šel k svoji knjižni polici in se vrnil z veliko knjigo. »Veš, navada je, da si prijatelji kaj darujejo. Tole je moja najlepša knjiga - Cooper-jeva .Usnjena nogavica’. Pripoveduje o dveh prijateljih, Usnjeni nogavici in poslednjem Mohikancu.« — »Toda jaz ne znam brati,« se je obotavljal Giorgio. »Te bom že naučil,« ga je potolažil Lorenzo. Giorgio je postal zamišljen: »Kaj naj jaz podarim tebi?« Takrat se Je domislil: »Zc vem. Povedal ti bom Alfredovo skrivnost.« — In kaj je bolj privlačnega od skrivnosti?! Lorenzu sc je zdelo, da še nikoli ni dobil tako lepega in zanimivega darila. Na luganskem stolpu je že odbila polnoč, ko je Lorenzo ugasnil svečo in ko sta šla dečka vsak v svojo posteljo. Brzoturnir v Hrastniku (cm) HRASTNIK — Na brzotumirju ŠK Hrastnik za mesec okt. je bil med osmimi udeleženci" prvi Kranjc z 11^ točkami. .Sledijo Perčič, Šuštar in Milenkovič in tako dalje. — Turnir je bil dvokrožen. Simultanka v Hrastniku (m) HRASTNIK — Prejšnji teden je prvak Hrastni-ka za leto 1963 v šahu drugo-kategomik Franc Šuštar odigral na šoli Ivana Cankarja v Hrastniku simultanko proti tridesetim pionirjem. Po treh urah igranja je zmagal s 26:3. Zmagali so prof. Gruden in pionir Maurer, remizirala pa sta pionirka Zdenka Cvelber in pionir Stane Brečko. 212. Toda nista zaspala, ker je imel Lorenzo še nekaj na srcu: »Cuj, Giorgio, rad bi šel s teboj, ko boš šel iskat Alfredovo sestro Bianco k tistemu kmetu.« — »Velja,« je rekel že skoraj v spanju Giorgio. — Naslednjega dne sta Augusto in Antonio pomagala vrtnarju pri delu. Dante je moral vstati zaradi noge še v postelji, Lorenzo je šel v šolo, Giorgio z doktorjem Casello pa v mesto. Peljala sta se v kočiji, ki jo je vodil doktor. Kjer je imel opravke, sta ustavila in deček je pazil na konja. Tako je čakal tudi pred neko veliko hišo in se oziral po cesti. Kar zagleda znan obraz: črn klobuk, divje razmršenj lasje in grda brazgotina. Brez dvoma, bil je Antonio Luini in šel je naravnost .proti Giorgiu. Deček se je obupno oziral, kam bi se skril, a zaman. Konja, ki mu ga je zaupal doktor, ni hotel postiti samega. Brzoturnir v Trbovljah (n) TRBOVLJE — 3. oktobra je bil v prostorih SK Rudar brzoturnir za mesec oktober. Udeležilo se ga je štirinajst šahistov. Zmagal je Milenkovič, ki je med drugim dobil dve popolnoma izgubljeni srečanji z Jazbecem st. in Šuštarjem. Leo uspeh je dosegel tudi Vili Ovnič, ki deli 3.4. mesto z Jazbecem st. Vrstni red: 1. C. Milenkovič 13 (100 odst.), 2. Šuštar. 3.4. Ovnič iri Jazbec st. itd. VAS OBVEŠČEVALEC »Bagat« tovarna šivalnih strojev organizra tečaj za < šivanje io krojenje, začetni in nadaljevalni ter strojno vezenje. Tečajnrr.a za 2 meseca 2500 din. Tečaj bo v I. nadstropju restavracije »Turist« Trbovlje. Prijave v trafiki pri Komunali, v prodajalni kruha pri Malgaju in pri vocjji tečaja Joži La-- harnar. Sestanek 19. oktobra ob 8. in 15. uri. »Petrol« — Ekonomska enota Celje sprejme ftkoj v delovno razmeije: dva prodajalca — trgovska pomočnika — mlajša za bencinsko servisno postajo v Radečah. — Ponudbe poslati «a »Petrol« Celje. Avto-molo društvo Trbovlje priredi h koncu meseca ok- tobra zadnji letošnji tečaj za motorna vozila A in B kategorije. Priglasite se takoj, ker je število sedežev omejeno.- Priglasitve sprejema med uradnimi urami Avio-moto društvo Trbovlje Poceni prodam 600 kosov strešne opeke in hrastov sod 2001 — parafiniran. — Slivnik, Zagorje, Prešernova 5. Mizarskega pomočnika za samostojno izdelavo boljšega pohištva sprejmem takoj. Dvosobno družinsko stanovanje zagotovljeno. Resne interesente vabimo na osebni razgovor. — Franc Kregar, »BOR«, mizarstvo, Vižmarje 87, Ljubljana — Šentvid. Ugodno prodam razno rabljeno pohištvo. — Franc Povše, Hrastnik, Zlata vas 10. Preklicujem govorice proti Karlu Platinovšku, katere sem izrekel pri Logarju. — Marijan Orožen, rudar, Hrastnik 314. BSZH1S3 Kino Litija: 10. oktobra ameriški barvni film za mladino »BELA DIVJINA«; 11. do 13. oktobra jugoslovanski film »SIBIRSKA LADY MACBET«; 15. in 16: oktobra ameriški film »BETONSKA DŽUNGLA«. Kino Šmartno: . 10. oktobra francoski barv. film »ZVEZDE OPOLDNE«; 12. in 13. oktobra italijanski barvni CS film »ORIENTALKE«; 16. in 17. oktobra jugoslovanski film »ČAMPO MAMULA«. pok- iz Brežic — stara 55 let; Frančiška Školča, babica v pok., Breznie 109 — stara 73 let. HRASTNIJC Rojstev in porok ni bilo! Smrt: Terezija Knez, rojena Kirn, gospodinja, Turje 44 — stara 62 let. • RADECANI POZOR! V nedeljo, 13. oktobra 1963, ob 16. uri bo v domu Svobode v Radečah koncert mešanega pevskega "zbora »Slavček« iz Trbovelj. Na programu bodo narodne, partizanske in umetne pesmi ter zbori iz oper. Občinstvo vljudno vabimo na koncert. G I BAN JE PREBIVALSTVA RAZPIS Delat ska univerza Trbovlje . razpisuje VPIS ZA DVOLETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO (večerni tečaj za odrasle) Pogoji za vpis: dovršena osemletka, da je kaniti! zaposlen, starost najmanj 18 let. Prijave sprejema uprava Delavske univerze vsak dan od 1. do 12. ure, ob torkih pa od 15. do 17. ure popoldne v prostorih Delavske univerze Trbovlje. RAZPIS Rudnik rjavega premoga Trbovljc-Hrastnik razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 kemijska tehnika z dokončano tehniško sred- njo šolo; 2. 10 električarjev, izučenih in vojaščine prostih; 3. 50 delavcev za Jamska In zunanja delovišča, z naj- manj 6 razredi osnovne šole. Prosilci sc naj zglase osebno ali pismeno na naslov: Rudnik rjavega premoga Trbovljc-Hrastnik, Trbovlje, Trg revolucije št. 12 Razpis velja do Izpopolnitve delovnih mest. RAZPIS Po sklepu redne seje Upravnega odbora podjetja, z dne 30. septembra 1963 sprejme podjetje »TEVL VARNOST« Zagorje ob Savi v stalno delovno razmerje: 1. dva diplomirana strojna Inženirja za Pripravo dela in Kontrolo; 2. diplomiranega elektroinženlrja — jaki tok za Razvojni sektor; 3. osetn kvalificiranih strugarjev za delo v proizvodnji; 4. štiri kvalificirane rezkalce za delo v" proizvodnji In orodjarni; Plava po dogovoru.« Družinska in samska stanovanja zagotovljena za vsa mesta od 1. do 4. v letu 1964. Prijave, sprejema Tajništvo podjetja do zasedbe delovnih mest. Z A H V A LE Ob težki izgubi našega ljubljenega moža, nenadomestljivega očeta Janka češnovarja, se zahvaljujemo vsemu zdravniškemu osebju, upravi in del. kolektivu Cementarne Trbovlje, družini Ostanek in Šmit, stanovai-eem Trga svobode 1, 2, 3 in 4, vsem sorodnikom, govornikom, pevcem, godbi, dramski sekciji, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. še enkrat vsem hvala! Družini Češnovar in Koritnik F 1 L M Kino Delavski dom v Trbov: ljah: 10. oktobra sovjetski film »IVANOVO OTROŠTVO«; II.—14 oktobra ameriški barvni CS film »DOM NA GRIČU«; 15.-17. oktobra sovjetski barvni film »DEKLIŠKA LETA«. Kino Svoboda — Trbovlje H: 10. oktobra sovjetski film »ZADNJI STRELI«; II— !4. oktobra ameriški zabavni, film »NORČIJE V OPERI«; 15. oktobra angleški barvni kriminalni film »SAFIR«; 16. in 17. oktobra madžarski barvni film »SONCE NA LEDU«. Kino Svobode-Zasavje v Trbovljah: 12. in 13. oktobra jugoslovanski barvni film »SKUPNO STANOVANJE«; 19. in 20. oktobra nemški film »TRIJE IZ VARIETEJA«. Predstave v soboto ob )7. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino Delavski dom v Zagorju: 10. oktobra domači film »MIRNO POLETJE«; 12 do 14. oktobra francoski film »SVETNIK VODI PLES«; 16. In 17. oktobra sovjetski barvni CS film »DEKLIŠKA POMLAD«. , •***'■ TRBOVLJE Rojstva: Terezija Posovnik, Neža 23 — deklico; Marija Hriberšek, Izlake 107 — dečka; Ljudmila Zatler, Hrastnik 83 — dečka; Vida Majcenovič, Kolodvorska 14 — deklico; Antonija Hom-šek, Turje 10 — dečka; Marija Šket, Gimnazijska 22 — dečka; Ivica Rozina, Prho-vec 3 — Zagorje — deklico; Ida Koritnik, Dol 167 — deklico; Marija Janžekovič, Hrastnik d — deklico. Poroke: Edvard Kreže, e!ek., KeršičeVa 32 in Zofija Lončar, prod., Trg Fr. Fakina 2; Viljem Rugelj, del., Nasipi 28 in Hilda Auflič. del., Nasipi 28; Alojz . Bajda, elektrovarilec, Škofja riža 4 in Ivana l.okar, del., Ma-molj 5, Polšnik. Smrti: Marija Komar, roj. Vidic, upok., Žabjek 24 — stara 60 let; Janez češnovar, ključ.. Trg svobode 3 — star 39 let; Frančiška Frol, roj. Lipar, Opekarna 13 — stara 69 let; Jernej Ovis, upok., kol. 1. maja 20 — star 78 let. ZAGORJE Rojstev In smrti ni bilo! Poroka: Andrej Zorko, rudar, Podvine 5 in Marija Bebar, prcšivalka, Kotredež. 1. LITIJA Matičnih dejstev ni bilo! BREZI C F. Rojstva: Pavica Križ.man, Čatež 61 — dečka; Ljudmila Jalovec. Bučerac II — dečka; Veronika Rupa-r, Vi-dem-Krško — dečka; Amonija Jankovič, Libna 11 — dečka; Nada Alko, Krška vas 85 — deklico; Borka Veljkovič, Brežice — dečka; Milica Jurkovič, La-duč 6 — dečka; Ema Mavsar, Vidcm-Krško — dečka; Ana Komar, Ključ —dečka; Cirila Grgičevič, Brežice — dečka; Marija Mirt, Brestanica 99 — dečka; Frančiška Bence, Leskovec 12 — deklico; Kristina Gorenc, Drnovo 5 — deklico; Marija Peterkovič, Gaborje 17 — dečka; Justina Plevanč, Krška vas 57. — dečka; Jožica Suhodolčan, Metni vrh 29 — deklico; Frančiška Milovanovič, Šentlenart 100 — deklico; Silva Bizj Ribnica 14 — deklico. Porok ni bilo! Smrti: Nada Božičnik, usl. iz Krškega — stara 21 let; Dragica Preskar, učit/ v ČETRTEK, 10. oktobra 8.05 Simfonični plesi in rap-, sodije; 8.40 Portret v mini turi; 9.25 Iz oper Bdri-cha Smetane; 10.15 Prokofjev in Stravinski; 10.30 Pozdravi za mlade risarje;;' 12.25 Domači napevi; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.05 G. Verdi: Rigolel-to; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Popoldne Brahmsove glasbe; 20.00 če trakov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 11. oktobra 8.05 Dve arabeski - Preludiji; 8.30 Zabavna orkestra; 9-25 Dopoldanski simfonični koncert; 10.15 Pojo zabavni zbori; 1225 Domači napevi; 12.45 Slovenski oktet poje; 13.30 Koračnica, mazurka in bolero; 14.35 šopek jugoslovanskih samospevov; 15.20 Zabavna glasba; 15.40 Zborovske skladbe J. Kocijančiča in Vilharja; 17.05 Dragulji iz oper; 18.10 Zabavna ruleta; 20.00 Poje komorni zbor iz Celja. SOBOTA, 12. oktobra 8.05 Pošlarček v mladinsk glasbeni redakciji; 835 So vjetska in pijska zabavni glasba; 925 Skladbe Saši Šantla; 10.15 Hammund or gle v ritmu: 12.25 Domač napevi; 1330 Za vsakogai nekaj; 1435 Naši poslušalo čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba; 17.51 Klavir v ritmu; 20.00 Po do mače...; 20.30 Opatija 1963 NEDELJA, 13. oktobra 8.00 Mladinska radijska igra; 8.33 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem; 9.05. in 12.05 Naši po slušalci čestitajo in po zdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 11.50 Instru-metni zabavne glasbe; 14.1C Nekaj melodij, nekaj ritmov; 16.00 Humoreska tega tetina; 1620 Naš glasbeni avtomat; 17.05 Majhni zabavni ansambli; 17.15 Radijska igra; 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK, 14. oktobra 8.05 Igrajo domači in tuji virtuozi; 8.35 Slovenske narodne in umetne pesmi; 8.55 Za mlade radovedneže; 12.25 Trio Avgusta Stanka; 12.40 Lepe, melodije; 14.35 Naši poslušalci Čestiiajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; «17.05 Glasbena križanka št. 1; 18.10 Melodije mojstrov zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice. 22.10 Zabavni mozaik. — Toda ti nc veš... Ava je zaprta! Povezana je bila z neko gangstersko tolpo. To mi je povedal prijatelj, ki.. Jeni se je ustrašila. Bila je presenečena. Ni mogla doumeti, da bi ji hotel oče lagati. Brž se je spomnila na inšpektorja, ki bi ji zagotovo povedal, če bi bila Ava res zaprta, saj je vedno govoril, da jo mora najti in rešiti. — Le kako to, da mi inšpektor Kannelt lega ni povedal. On pravi, da je Ava izredno hrabra In poštena zena... je odgovorila po krajšem premišljevanju očetu. V odgovor je bilo slišati kletvico, ki jo je spregovoril sam Rock Geri. — In kaj vraga imaš ti s tem inšpektorjem! Marsikaj sem že slišal o tem. To mi ne -ugaja. Doslej ti, draga Jeni, nisem še ničesar prepovedoval. Zato ti pe zdaj resno govorim, da nočem več slišati za tvoje odnese z inšpektorjem. — Ne govori tako, oče, saj me ponižuješ. Inšpektor je moški, ki ga resnično ljubim ie za katerega bi dala vse. te mi boš še naprej tako govoril, bom ... 33 Veliko pričakovanje — Odslej naprej ne dobiš niti dolarja več! je ves besen kričal Rock Geri. Dob« ga šele potem, ko bom zvedel, da si prekinila z njim od- Tega ne boš nikoli zvedel! Ljubim ga! Ne zanimajo me dolarji, zanima me k on! Jeni je zagnala slušalko in jezno odšla v sobo. Jerfi pa je potem spet dvignil slušalko in nadaljeval pogovor z gospodarjem. Potem, ko je pogovor končal, je obstal pri mizici. — Ne, nekaj ne bo v redu! Nekaj se je v načrtih Rocka Gerija zataknilo. Torej tudi Rock Geri ni genij. Naredil je napake, ki jo bo inšpektor temeljito izkoristil. Sam Jerfi pravzaprav ni verjel v ljubezen lega čudnega ■ in energičnega inšpektorja. Z njim se je srečaval sicer kot navaden služabnik, toda vedno ga je gledal kot največjega sovražnika in se ga hkrati neizmerno bal. Vedel je, da je Jeni resnično zaljubljena v inšpektorja, ni pa mogel verjeti, da je v Jeni zaljubljen sam inšpektor! V dvomu o ljubezni je obvestil gospodarja in pričakoval, da ga bo bogaio nagradil. Jerfiju je bil denar zdaj namreč bolj potreben kot komur koli drugemu. Dosti mu je žc bilo služab-nišlva. Ni se rodil — kot je mislil — da bi umrl kot reven, ubog in s hrbtom upognjeni služabnik. Hotel je živeti in umreti Rot gospod! Jerfi je skupaj s prijateljem Charlesom — ki sc je pred kratkim vrnil iz zapora — računal, da bi odprla Igralnico. Računala sta namreč, da bosta kupjla kako staro ladjo in izven teritorialnih voda ZDA uresničila davni sen — uredila igralnico. Ta posel bi namreč cvetel! Jerfi je še enkrat dvignil telefonsko slušalko. Zdaj se je dogovoril za sestanek s Charlijem. Kmalu je zapustil vilo in ko sc jc zvečer vračal, jc bH ves zadovoljen in odtočen. Zviška je gledal mlado gospodarico, ki ni vedela, da bo že jutri ali pojutrišnjem manjša »od .makovega zrnca«'. Jerfi se je začel obnašati tako, kot da je gospodar vile. Zjutraj Jeni sploh ni zaželel dobro jutro. Vendar po Jeni tega ni opazHa, ker sc jc preveč ubadala z lastnimi skrbmi. ko je naslednje jutro inšpektor Kannett v pisarni prebral poročilo prejšnjega dne, je besno udaril po mizi. Poklical Je preiskovalca, ki Je bH zadolžen za rešitev primera ugrabitve Ave In ga začel spraševati, kaj je doslej napravil. — Sami ste točeno naglasili, da ne smemo brez vašega dovoljenja storiti kaj pomembnejšega. Zato sem le ukazal naj vilo ob jezeru še naprej nadzorujejo. Vas pa sem Iskal po telefonu, vendar vas nisem mogel dobiti. V ostalem pa mislim, 'da . . lašpekti tubi- — Ne zanima me, kaj mislite vi, ampak kaj ste doslej ukrenili. Zakaj niste izdali nalog, da bi vilo temeljito preiskali? Zakaj niste zahtevali, da bi spremljali in legitimirati mora, ki je Preskočil vrtno ograjo? Zakaj niste... — Toda, saj sem .vam povedal, da sem vas Iskal po telefona, vendar vas nisem do*>H, se Je hranil nrelskovaloc * * h Inšpektor Kannett Je končno uvidel, da k storil napako on sam. Postalo mu je 6ak da le klor Kannett je spet besno udaril po take ravnal s preiskovalcem. Vendar je ostal še naprej dostojanstven fn ukazovalen: — Prepričan sem, da je missis Ava Gring-wotch v tej tajinstveni vili. Toda, če bi začeli s preiskovanjem vile, bi jo gangsterji na nek način odstraniti. Inšpektor Kannett se je preselil v pisarno. Vanjo so mu prinesti posteljo. V pisarni jc tudi jedel. Sklenil je,-da bo čimprej ujel to tolpo, potem pa sc ves predal ljubezni. Zdaj je v pisarni preživel dneve in noči. Po treh dneh, ko se je ves predal delu je začel spet misliti na Jeni. Ker ga ves ta čas ni iskala, niti klicala po telefonu, je začel mislili, da je pozabila nanj. Zdelo se mu je, da mu bo razgnalo srce. Četrtega dne bivanja v pisarni se ni mogel več premagati. Poklical je Jeni. Ena od služabnic mu jc lahke le povedala, da je odšla zdoma s služabnikom Jerfijem in da se še nista vrnila. Skoraj jc skočil s stola. — Prosim vas, če takoj sporočite, ko se vrne missis Jeni, ali pa jo prosite, da sc javi sama. Ko je spustit slušalko, je začet korakali po sobi. — No, ja! Pod nadzorstvom sem iniei vse, njo samo pa sem popolnoma prezrl. Začeto se mu je dozdevati, da z" Jeni nekaj ni v redu. Pravzaprav se je bal za njo, ker je vedel, da je naivna in preveč iskrena in da je bila verjetno zdaj komu v napete, da jo jc odpeljal. Pričakoval je. de so Jemnemu očete žc povedali za ljubezen in da morda njemu samemu ni bilo po volji, da se hčerka redno sestaja z inšpek- . torjem. ■* Poklical je inšpektorja in mu naročil, da naj začnejo iskati tudi Jeni,- Naročil mu je, da naj ga sproti obveščajo o rezultatih. Zdaj je bil Kannett spet stari in preizkušeni inšpektor. Vrstiti so se telefonski pogovori, brzojavke, sprejemali poročila, on pa jc vse to • vodil in usmerjal. Končno jc spet prevzel v svoje roke nevidne niti, ki so vodile to veliko igro. Miru ni imel niti podnevi, niti ponoči. Vse je delal morda za spoznanje preveč nervozno in hitro, tako, da so začeli ostali malce sumiti in ga začeti spraševati za missis Jeni. Ko so videti njegovo vznemirljivost ob pogovorih o Jeni, so vedeli, za kaj gre. Misliti so sicer, da so izvedeli za pravo, vendar niso mogli o tem same sebe prepričati, ker so poznali inšpektorja Kannetta kot izredno trdnega in premišljenega moškega, ki se je vse doslej znal tako spretno izogniti številnim ženskim zankam. Končno so menili, da je inšpektor. Kannett tako nervozen zaradi tega, ker meni, da je Jeni ključ za rešitev te naloge. Inšpektor Kannett pa je zdaj — prvič v življenju — občutil bolečino ljubezni, šele sedaj je uvidel, kake rad ima Jeni. Sam sebe je moral prepričevati, da bo uspel, da nc sme izgubiti upanja. Nekega večera so mu javiti, da se je vrnil v hišo stali služabnik — vendar sam. Inšpektor jc takoj ukazal, da ga pripeljejo na policijo. Nestrpno je pričakoval, da se bo pojavila tudi Jeni. Jerfi jc vstopil v pisarno s sklonjeno glavo, popolnoma preplašen, v rokah pa je mečkal klobuk. — Usedite se, gospod, je dejal mirno inšpektor. Zanima me le, kaj je z vašo gospodarico. Kot smo obveščeni, ste jo odpeljali pred nekaj dnevi? Jerfi je začel pripovedovati: — Missis Jeni mi jc naročila, da naj jo spremljam. Ni ml povedala, kam gre. Potovala sva dve do tri ure, zdi se mi, da proti severozahodu. Ko sem jo med vožnjo vprašal, kam greva tol ni odgovorila. Mimogrede — proti meni. se je obnašala zelo sovražno. No, In naenkrat je s ceste zavila na stransko cesto. Ko sva se še nekaj časa vozila, nama Jc zaprl pot velik osebni avtomobil. Iz avtomobila so skočili štirje gangsterji In naperili v naju orožje. Morah so vedeti, kdo jc missis Jeni in da jc njen ' oče bogat. Zahtevali so 59.906 dolarjev odkupnine in nama zagrozili, da lahko v primeru, če ne izročiva denarja, pričakujeva najhujše. Jeni pa so še ukazati, da naj napiše očetu pismo. To je storila šele po daljšem prerekanju. Najprej je Jeni govorila, da ne ve za očetov naslov. Rekla je, da tudi jaz ne vem za naslov. Ko je pismo končno napisala, so mene spustiti. Ko se bo vrnil moj gospodar — Rock Geri — mu bom moral sporočiti žalostno novico. Zelo sc bojim za missis Jeni... Govorila ml Je n (Se nadaljuje) Žene - heroji Ni imela družine. Živela jc sVvomno. Po ab-no nerada je odgovarjala na vprašanja • o podvigih in zaslugah med vojno: Bila jv zares brez pretiravanja poosebljena skromnost. Vse, kar je storila, jc imela za normalno zadevo, 'za svojo dolžnost v boju proti nacističnim krvnikom.« Čeprav so jo zelo ceniti — vse prejete naloge je dosledno izvedla — po vojni ni prišla . v London triumfalno. Kot je marsikaj v njenem življenju fantastično in nenavadno, jo tudi to. »Po zunanjosti sem bila podobna siromašni francoski kmetici,« je pripovedovala- »Moja obleka je biki dobesedno iz blaga za vreče. Zaustavljala sera avtomobile na cestah-in se tako nekako potegnita do Kanala, »topila na britanska tla in- nadaljevala avtosiop do Londona. Semkaj sem prispela nekega sobotnega popoldneva brez počenega groša v žepu. Močno je deževalo, 'zato sem si poiskala zavetje pred zapitimi vrati na Regent Streelu. Ko je dež ponehal, sem našla pro-. nočišče v nekem zbirališču siromakov Seveda je niso povsem pozabili. Če,-, nekaj časa je prejela odlikovanja — francoski »vojni križ«, ki ga podel jujejo le redkim, /vlo redko britansko odlikovanje »George' Meda!« in »red britanskega imperija«. Vendar od teh odlikovanj ni mogla živeti. ODLIKOVANKA IŠČE ZAPOSLITEV Prva zaposlitev, ki jo je dobila v velikem . mestu, da bi se preživljala, je bila zares v nasprotju z njeno osebnostjo. Postala jc trgovska potnica neke konfekcije ženskih trii. Odhajata jc z vzorci do manufakturnih trgovin in ponujala. Vedla se je nenavadno. Karata je tiste stranke, ki so kazale slab okus in izbirale krita, ki njej niso bila všeč. P- gostoma se je sprla s strankami. Seveda »e delodajalec s (cm-nikakor ni mogel strinjati. Izgubila je zaposlitev. Postala je garderoberka v nekem hotelu, vendar ni niti tu dolgo ostala. Zatem je obiskala direktorja nekega koncema hotelov v upanju, da se bo zaposlila. Vendar sta se takoj sprla. Direktor jo je namreč vprašal: »Ali ste poročeni?« Odgovorita je, da ni. Nato ji je direktor, dejal, da lSRko, žal, zaposli samo omožene žene. Vprašala'ga je, ali so vsi moški, zaposleni v hotelih, oženjeni. Direktor jc zanika). »Prosim vas torej za popis neoženjcnih, pa bom izbrala enega izmed njih in' se z njim poročita. Tedaj bo vse v -redu.« Direktor jo je »ljubeznivo« pospremil do vrat. Mislil je, da ima opraviti z norico .- Dobita je zaposlitev v nekem britanskem uradu v Egiptu, vendar se je kaj kmalu vrnita v London. Slednjič ■ je postala stevardesa -na ladji »Wincbester Castle«, kije tast družbe »Union Castle.« Tako je pluta po oceanih. Ladja je . vozita v Južno Afrike, Avstralijo in drugam in se vračala v London. USODNI 15. JUNIJ LETA 1962 Zvečer 15. junija leta 1952 je vstopih' v hotel Shelbotim, ker se je nekaj "časa zadrževala "v Londonu. Bilo. je natančno ob 23.15. Spregovorita jc nekaj ljubeznivih- besed z nočnim' vratarjem Josephom Kojdeckim, ki ga je poznala že nekaj let. Krenita je proti stopnicam, ko je nenadoma vstopil v vežo neznan-moški in ji-dejal: »Christine, ali lahko za hip govorim z vami?« Obrnila se je, se nasmehnita in stopila proti možaku. Možak je hitro govoril in neprestano udarjal s pestjo po pesti druge roke. Njen pogled jt^bil resen. Očitno je nekaj odklanjala. Končno je vstala in šla. Moča k je stopil za njo. Bita jc na prvi stopnici. oo jc v. nočno tišino odjeknil krik. Nočni vratar in dva služabnika so se a-> . gnati k stopnicam. Toda bilo je prcp.v.po. (Sc .nadaljuje) Vse o Churchillu • V Veliki Britaniji priprav-® ljajo hkrati tri obsežna • biografska dela o bivšem • angleškem ministrskem • predsedniku. Winstonu 0 Churchillu. Življenjepis na • 300 straneh piše njegov 0 privatni detektiv Edmund • Murray, njegov . književni 0 zastopnik pa pripravlja S biografijo na 500 straneh S z doslej še ne objavijenl- • mi fotografijami. Toda 0- vse to je malo v primeri S s lem, česar se je lotil 0 Churchillov sin Randolf: 0 ta pripravlja življenjepis S svojega očeta v šestih S knjigah. Na svojem posestvu v Sa-fonku si je Randolf Churchill opremil pravi institut za dokumentacijo in preverjanje podatkov o življenju bivšega britanskega ministrskega predsednika.. Za najvažnejše dokumente in materiale si je Randolf dal zgraditi poseben bunker, njegova hiša pa je stalno dobro zastražena. Za naslednjih pet let je Ran- humor - humor - humor — AJbert, moram tl povedati, da že nekaj časa bereš narobe obrnjen časopis! 1 1 I M a i dolf Churchill najel za pomočnika enega novinarja, štiri arhivske uslužbence in dve tajnici. Maček v vesolju Francoski znanstveniki nameravajo v drugi polovici meseca oktobra izstreliti z raketo tipa »Veronique« v vesolje mačka 'Feliksa. Na njegovih možganih bodo pritrjeni elektronski aparati,, s katerimi hočejo izmeriti reakcije živali v breztežnem stanju. ' Maček, ki se imenuje Feliks, bo s padalom po končanem poletu priletel zopet na zemljo. Feliks bo prvi maček, ki bo letel v vesolje. Doslej so namreč - Rusi in Američani podobne poskuse opravljali s psi ali opicami. Sladokusec posebne vrste 0 Dva zdravnika univerzitet-0 ne klinike v Corku na Ir- • skem sta v britanskem • zdravniškem časopisu po-0 ročaja o težavni operaciji 0 pri nekem 37-letnem moli žil, ki je imel v želodcu 0 kar 147 tujih teles, med 0 njimi 126 zlomljenih ko-0 sov posteljnih vzmeti, šti-0 ri kovance, dve žlici, večji 0 kos blata za srajce in S dele rožnega venca. Dobri 0 mož je moral biti slado-® kusec posebne vrste. : IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Milena Dravld JJiltanhUn a(e>'in CHRISTIE KEEIER Medtem, ko so angleški reporterji svoja poročila iz codne dvorane vsak dan znova začinjali z novimi znanimi Imeni, se je tožilec trušil, da bi varoval anonimnost prizadetih — celo klepetavih VVardovlh prijateljic. Branilec si je seveda prizadeval, da bi prlšto v javnost člmveč Imen. Njegova motivacija: imena uglednih osebnosti dokazujejo, da pri VVardovem »krožku« ni šlo za nobene pokvarjence, temveč za vrhunska srečanja uglajenih ljudi na bleščečem parketu. Kljub temu prvi priči ni bilo treba imenovati svojega imena. Sodišču je bila predstavljena za mlss X. Na majhen listič je nato napisala svoje personallje in ga nato oddala sodniku. Nato je mlss X. pripovedovala o svojem prijateljstvu z VVardom. Po neki zabavi je šla z njim v njegovo stanovanje, kjer je hotel »brez vsakega uvoda videti zasebni striptease«. Potem, ko mu jc to odklonila, sta nadaljevala prijetno kramljanje, kot da bi se ne bilo nič zgodilo. Nasladno se spominja: »Potem ml je pripovedoval o svojem ogledalu, skozi katerega Je bilo mogoče neopazno gledati v spalnico. Ko sem dejala, da me to ne zanima, Je odvrnil: »Toda ljubica, saj nočem, da M gledala, temveč; da bi sodelovala.« Mlss X. je ponovno odklonila In tako je ostalo samo pri kramljanju. Tudi Imena naslednje priče tožilec ni hotel Javno Imenovati. Tokrat je bil sodnik neizprosen. Joan Noric je s svojim prijateljem v nekem londonikcm lokalu srečal Chrlstino Kader la aja nega mentorja. Kvartet se je zapletel v razgovor in se v Wardovl letni hišici zbližal. Državni prav-dnik: »Ste spali z VVardom?« Priča: »Seveda!« Branilec: »Ker vam je bil všeč?« Priča: »Seveda!« Po tem prostodušnem priznanju je postal sodnik previdnejši. Naslednja priča je ostala zopet anonimna: mlss R. Avstrijka, je zagotavljala sodišču, da jc neumorni Keelerjevi prostovoljno sledila v VVardov zrcalni kabinet. Miss R. Je slednjič presenetila še z izjavo, da pri neki »Marielli« večkrat na teden pred gledalci bičajo gola dekleta. Toda Marielilne identitete med vso preiskavo niso odkrili. Kljub temu je ves London vedel, kdo Je ta »v največji meri neugledna oseba s prav takim soprogom« (kot se Je izrazil sodnik: spretna žena bogatega antlkvarja Horace a Dibbna). Marllyi* (»Mandy«) Rlce Davies pa anonimnosti ni pripisovala nobene važnosti. Koketno je pripovedovala, da Je že s 15. letom živela z nekim galanom kot »prava žena«. Po nenadni smrti'svojega prvega ljubimca je s tankim posluhom za lahko pot navzgor naletela na Warda. Našla Je odgrnjeno posteljo. Kratkotrajna sreča se Je končala zaradi VVardovega ogledala. In potem je eksplodirala bomba, zaradi katere so se zamajali temelji angleške družbe. Marilyn Je izjavila: »Z lordom Astorom sem bila tudi intimna.« Žlahtni grof, čigar ugled Je bil zaradi njegovega prijateljstva z VVardom in gostoljubja, ki ga je pri njem užival podjetni trikot Profumo — Keeler — Ivanov, že krepko omajan, Je izjavil pred sodiščem, da ni bil s klepetavo Mandy nikoli V Intimnih odnosih. K temu je dejala Marllyn: »Tako pač mora govo- * riti, kajne?« Zaradi tako mučnih dejstev In ko Je angleški tisk' v besedi In sliki poskušal osvežiti temne •tirani angleške družbe, je moral celo na diskre- cijo abonirani »Times« spremeniti svoje navade. Označil je dogodke za takšne, kakršni so medtem postali v očeh vse svetovne javnosti: za škandal, kakršnega še niso nikoli javno obravnavali. OB KONCU — DRAMA Sodišče bi moralo Izreči sodbo! Najvišja kazen za zvodništvo je po britanskem zakonu sedem let zapora, vendar ni nihče pričakoval tako visoke kazni. Od petih točk, ki jih je navajala obtožnica proti dr. Wardu, je sodišče potrdilo le dve, ki se nanašata na to, da je dr. VVard od 1. januarja 1961 do 31. decembra 1962 živel popolnoma ali deloma od dohodkov, ki mu Jih je prinašala prostitucija njegovih »varovank«. Zaradi. pomanjkanja dokazov In ker ni verjelo izpovedim nekaterih prič, Je sodišče tri točke obtožnice zavrnilo. Kose Je pričel zadnji dan procesa, ob koncu katerega naj bi predsednik sodišča Izrekel sodbo, so se sodniki, odvetniki In publika zaman ozirali za dr. Wardom na" prostoru za obtožence. Ob času, ko se Je pričel proces, Je rešilni avto s tulečo sireno vozil nezavestnega zdravnika proti londonski bolnišnici Salnt Stephan. Zgodilo se je to, česar ni od ciničnega dr. Warda nihče pričakoval: zdravnik je tik pred zaključkom procesa — od sramu, kesanja ali kratko malo od živčne Izčrpanosti — skušal napraviti samomor In v ta namen použil 60 pomirjevalnih tablet. Trj dni nato je dr. Stephen VVard umrl. Umrl je, ne da bi se zavedel ln ne da bi zvedel, da ga je sodišče proglasilo za krivega obtožbe, da se Je preživljal z dohodki iz nemoralne dejavnosti. Tudi obsodba proti njemu ne bo nikoli obja-vUetaa. Sodnik Je namreč odložil branje razsodbe do dneva, ko bi bil dr. VVard lahko na sodišču sam navzoč. _ KONEC