NARAVOSLOVJE za programe slaščičar, pek in mesar Delovni zvezek Alenka Sedlar Špehar Srednje poklicno izobraževanje: SLAŠČIČAR, PEK IN MESAR Modul: NARAVOSLOVJE Naslov: NARAVOSLOVJE za programe slaščičar, pek in mesar: delovni zvezek Avtorica: Alenka Sedlar Špehar Strokovna recenzentka: dr. Tajana Zajc Železnik in Mateja Lenarčič Lektorica: Rozalka Mohorič Tehnični pregled in ureditev: Mojca Jevnikar - Zajc Samozaložba Ljubljana, januar 2020 Način dostopa (URL): https://za-naravo.yolasite.com/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=26456835 ISBN 978-961-07-0097-5 (pdf) III KAZALO VSEBINE 1 UVOD V NARAVOSLOVJE ......................................................................... 1 1.1 Znanstvene raziskave in spoznanja ______________________________________ 1 1.2 Predpone __________________________________________________________ 2 2 UVOD V FIZIKALNE KOLIČINE ................................................................... 4 2.1 Osnovne fizikalne količine _____________________________________________ 5 2.2 Sestavljene fizikalne količine __________________________________________ 10 2.3 Napake merjenj ____________________________________________________ 14 3 DELO IN ENERGIJA .................................................................................. 16 3.1 Kinetična energija __________________________________________________ 16 3.2 Potencialna energija ________________________________________________ 17 3.3 Prožnostna energija _________________________________________________ 19 3.4 Notranja energija ___________________________________________________ 20 3.5 Delo _____________________________________________________________ 22 3.6 Moč _____________________________________________________________ 22 4 KEMIČNE SNOVI ...................................................................................... 24 5 BIOLOGIJA ČLOVEKA ............................................................................... 27 5.1 Skeletni sistem_____________________________________________________ 34 5.2 Mišično tkivo ______________________________________________________ 38 5.3 Živčni sistem ______________________________________________________ 40 5.3.1 Čutila _________________________________________________________ 43 5.4 Hormonski sistem __________________________________________________ 47 5.5 Dihalni sistem _____________________________________________________ 49 5.6 Prebavni sistem ____________________________________________________ 51 5.7 Krvni obtok _______________________________________________________ 53 5.8 Izločala ___________________________________________________________ 56 5.9 Imunski sistem _____________________________________________________ 57 5.10 Razmnoževalni sistem _______________________________________________ 59 6 LITERATURA ............................................................................................ 62 PRILOGE ........................................................................................................ 66 IV KAZALO SLIK Slika 1: Skelet človeka ........................................................................................................................................... 34 Slika 2: Zgradba kosti............................................................................................................................................. 35 Slika 3 in Slika 4: Zdravje kosti ............................................................................................................................... 35 Slika 5 in Slika 6: Spoji kosti ................................................................................................................................... 36 Slika 7: Sklep .......................................................................................................................................................... 37 Slika 8: Lobanja...................................................................................................................................................... 37 Slika 9: Hrbtenica ................................................................................................................................................. 37 Slika 10: Zgradba skeletnih mišic .......................................................................................................................... 39 Slika 11: Mišice nadlahti ........................................................................................................................................ 39 Slika 12: Centralni živčni sistem ............................................................................................................................ 40 Slika 13: Živčna celica ............................................................................................................................................ 41 Slika 14: Jezik ......................................................................................................................................................... 43 Slika 15: Struktura kože ......................................................................................................................................... 44 Slika 16: Krogi ........................................................................................................................................................ 44 Slika 17: Vzorec ..................................................................................................................................................... 44 Slika 18: Zgradba očesa ......................................................................................................................................... 45 Slika 19: Zgradba čutila za voh .............................................................................................................................. 46 Slika 20: Čutilo za okus .......................................................................................................................................... 46 Slika 21: Organi hormonskega sistema ................................................................................................................. 47 Slika 22: Zgradba dihalnega sistema ..................................................................................................................... 49 Slika 23: Pljučni mešiček ........................................................................................................................................ 50 Slika 24: Sestava organa za ………………………..… ..................................................................................................... 50 Slika 25: Zgradba prebavnega sistema .................................................................................................................. 51 Slika 26: Zgradba zoba ........................................................................................................................................... 52 Slika 27: Zobje ....................................................................................................................................................... 52 Slika 28: Krvničke................................................................................................................................................... 54 Slika 29: Zgradba žile ............................................................................................................................................. 54 Slika 30: Zgradba srca ............................................................................................................................................ 55 Slika 31: Žilne zaklopke ......................................................................................................................................... 55 Slika 32: Izločala .................................................................................................................................................... 56 Slika 33: Organi imunskega sistema ...................................................................................................................... 58 Slika 34: Moški spolni organi ................................................................................................................................. 60 Slika 35: Ženski spolni organi ................................................................................................................................ 60 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Temperatura zraka v Ljubljani od leta 1951 do leta 2017 .................................................................... 9 KAZALO SHEM Shema 1: Kemične snovi ....................................................................................................................................... 24 Shema 2: Prehajanje snovi v različna agregatna stanja ........................................................................................ 26 Shema 3: Organizem – členitev ............................................................................................................................. 31 Shema 4: Pot krvi s kisikom in ogljikovim dioksidom ............................................................................................ 55 KAZALO TABEL V Tabela 1: Predpone ................................................................................................................................................. 2 Tabela 2: Specifična toplota različnih snovi .......................................................................................................... 21 Tabela 3: Celični organeli ...................................................................................................................................... 27 Tabela 4: Trije tipi celic.......................................................................................................................................... 28 Tabela 5: Vrste evkariontskih celic ........................................................................................................................ 29 Tabela 6: Mitoza – mejoza .................................................................................................................................... 30 Tabela 7: Značilnosti tkiv ....................................................................................................................................... 30 Tabela 8: Poimenovanje organov .......................................................................................................................... 30 Tabela 9: Organski sitemi ...................................................................................................................................... 32 Tabela 10: Telesni sistemi (struktura, funkcija) ..................................................................................................... 33 Tabela 11: Meritve kosti ....................................................................................................................................... 36 Tabela 12: Stiskanje ščipalke – meritve ................................................................................................................ 38 Tabela 13: Vloga posameznih skupin mišic ........................................................................................................... 38 Tabela 14: srčni utrip – meritve ............................................................................................................................ 39 Tabela 15: Centralni in periferni živčni sistem ...................................................................................................... 40 Tabela 16: Somatski in vegetativni živčni sistem .................................................................................................. 41 Tabela 17: Možgani ............................................................................................................................................... 41 Tabela 18: Funkcije možganov .............................................................................................................................. 42 Tabela 19: Hrbtenjača (prerez) ............................................................................................................................. 42 Tabela 20: Naloge čutnih celic .............................................................................................................................. 43 Tabela 21: Zgradba čutila za sluh .......................................................................................................................... 45 Tabela 22: Vdih – izdih .......................................................................................................................................... 50 Tabela 23: Tanko in debelo črevo ......................................................................................................................... 53 Tabela 24: Organi, ki proizvajajo encime .............................................................................................................. 53 Tabela 25: Funkcije posameznih organov ............................................................................................................. 56 Tabela 26: Imunost................................................................................................................................................ 57 Tabela 27: Funkcije anatomskih barier ................................................................................................................. 58 Tabela 28: Naloge določenih celic ......................................................................................................................... 59 Tabela 29: Hormoni (izvor, funkcija) ..................................................................................................................... 59 Tabela 30: Sekundarni znaki v puberteti ............................................................................................................... 60 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 1 1 UVOD V NARAVOSLOVJE Zakonitosti naravnih procesov nas vodijo v čarobni svet fizikalnih, kemijskih in bioloških pojavov. Razumevanje njihovega delovanja nam lahko olajša vsakdanje delo. 1.1 Znanstvene raziskave in spoznanja 1. Naštej nekaj fizikalnih pojavov. 2. Poveži pojme z definicijo. FIZIKALNI ZAKON razlaga fizikalnih pojavov s pomočjo modelov ali opazovanj FIZIKALNA TEORIJA že uveljavljena fizikalna teorija ZNANSTVENA SPOZNANJA iskanje zakonitosti postavljene domneve NARAVOSLOVNA METODA rezultat preverljivih in uporabnih rezultatov 3. Obkroži tiste lastnosti, ki jih mora imeti vsako znanstveno spoznanje. a. iskrenost b. preverljivost c. razložljivost d. nagajivost e. sposobnost nadaljevanja 4. Zapiši zaporedje raziskovalnih korakov od 1 do 6. določitev metode dela pregled literature postavitev hipotez analiza podatkov meritve razlaga rezultatov NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 2 1.2 Predpone Predpone so olajšale delo z velikimi ali majhnimi količinami. Občasno uporabljamo tudi potence števila deset. 1. Dopolni tabelo. Tabela 1: Predpone Število Predpona Znak Število Predpona Znak 109 = 1 000 000 000 G deci- 106 = 1 000 000 mega- c 103 = 1 000 k 10-3 = 0,001 hekto- mikro- deka- 10-9 = 0,000 000 001 n 2. Obkroži tisto črko, za katero so navedene le tiste predpone, ki se uporabljajo za večje enote od osnovne. a. kilo, hekto, centi, mili b. giga, hekto, mega, deka c. kilo, mili, mikro, deka d. nano, deci, centi, mili e. hekto, deka, giga, mega 3. Obkroži tisto črko, za katero so navedene predpone v pravilnem vrstnem redu od najmanjše do največje. a. nano, deka, mili, kilo b. mega, giga, hekto, deka c. mili, deci, kilo, giga d. deka, kilo, hekto, giga NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 3 4. Poveži predpono in znak predpone. mega mili nano centi deka deci g G N n C c d Da 5. Predpone zapiši kot potence števila deset. mega = ___________ giga = ___________ mikro = __________ deka = ___________ hekto = __________ nano = ___________ centi = ___________ kilo =____________ deka = ___________ 6. Razvrsti dane predpone od najmanjše do največje. a. nano, giga, mili, deka ____________________________________________ b. hekta, deka, giga, kilo ____________________________________________ c. mega, hekto, deka, giga ___________________________________________ d. mikro, deci, nano, centi ___________________________________________ e. kilo, deka, mega, deci ____________________________________________ f. kilo, hekto, centi, mili ____________________________________________ NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 4 2 UVOD V FIZIKALNE KOLIČINE Ljudje so od nekdaj trgovali z materialnimi dobrinami, da pa so se lažje sporazumevali o količini, so morali uvesti fizikalne količine. Tako danes poznamo enostavne fizikalne količine, kot so dolžina, masa, čas itd. Ker pa te niso zadostovale potrebam razvijajočega se sveta, so iz osnovnih količin sestavili sestavljene, kot so hitrost, gostota, volumen itd. 1. Obkroži merilne naprave. dolžina termometer gram čas radar sekunda tehtnica ura električni tok površina 2. Obkroži fizikalne količine. temperatura svetilnost hitrost kilogram kelvin kandela amper množina snovi sekunda volumen 3. Obkroži fizikalne enote. fotometer minuta amper gostota tehtnica liter vrč z merilom stopinja Celzija voltmeter gram na liter 4. Obkroži osnovne fizikalne količine. masa hitrost amper gostota svetilnost površina množina snovi kelvin voltmeter višina 5. Obkroži sestavljene fizikalne količine. površina hitrost gram gostota svetilnost temperatura množina snovi električni tok voltmeter višina NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 5 6. Poveži osnovne fizikalne količine z ustreznimi fizikalnimi enotami. čas sekunda masa stopinja Celzija dolžina kilogram temperatura meter električni tok kandela svetilnost mol množina snovi amper 7. Poveži sestavljene fizikalne količine z ustreznimi fizikalnimi enotami. frekvenca hertz tlak newton sila pascal moč watt koncentracija meter na kvadrat sekundo pospešek mol na kubični meter specifična toplota gram na liter gostota joule na kilogramkelvin 2.1 Osnovne fizikalne količine Pri določanju mase teles tehtamo na različnih tehnicah. Včasih so potrebne ustrezne pretvorbe enot. 1. Dopolni. Masa je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 6 2. Pretvori maso v ustrezno enoto. 23 kg = _________ g 54 dag = _________ g 1 t = _________ g 159 kg = _________ g 246 dag = _________ g 0,34 t = _________ g 4,5 kg = _________ g 12,7 dag = _________ g 0,0005 t = _________ g 3. Pretvori maso v ustrezno enoto. 2 400 g = _________ kg 87 dag = _________ kg 1 t = _________ kg 1 245 g = _________ kg 135 dag = _________ kg 0,67 t = _________ kg 467 g = _________ kg 5,7 dag = _________ kg 0,008 t = _________ kg 24 g = _________ kg 4 800 dag = _________ kg 0,07 t = _________ kg 4. Pretvori maso v ustrezno enoto. 32 kg = _________ g 154 dag = _________ kg 1 t = _________ dag 319 g = _________ kg 646 g = _________ dag 0,34 kg = _________ g 44,5 dag = _________ kg 16,7 dag = _________ kg 5 463 g = _________ kg 0,5 dag = _________ g 1,7 dag = _________ g 200 dag = _________ kg 5. Izračunaj. 2 dag + 17 g = _________ g 5 kg + 11 g = _________ g 1 t + 240 kg = _________ kg 4 kg + 130 g = _________ g 23 dag + 0,3 kg = ______ dag 34 dag + 2 kg = _______ dag 4 t + 27 kg = _________ kg 2 g + 0,4 dag = _________ g 5 463 g + 37 g = ________ kg 6. Micka je v trgovini kupila 250 g rozin, 1 kg suhih marelic, 75 dag krompirja, 190 g tropskega sadja, pol kilograma posušenih jabolčnih krhljev ter 45 dag suhih hrušk. Koliko suhega sadja je kupila. Rezultat podaj v kilogramih, dekagramih in gramih. 7. Tone je naredil kranjsko klobaso po naslednjem receptu: 4 kg svinjskega plečeta, 50 g svežega česna, 150 g belega vina, 30 dag tankega svinjskega čreva, 3 dag soli, 1 dag popra, 2 dag solitra in 200 g vode. Koliko kilogramov klobas je pripravil iz dane mešanice? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 7 8. Matija je za svoje dekle pripravil testo za pico. Pri tem je delal po naslednjem receptu: 30 dag moke, 20 g olivnega olja, 2 dag kvasa in 20 g soli. Kolikšna je bila masa testa v kilogramih? 9. Dopolni. Dolžina je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo z _______________. 10. Pretvori dolžino v ustrezno enoto. 2 m = _________ cm 34 dm = _________ cm 0,06 km = _________ m 23 m = _________ cm 3,5 dm = _________ cm 0,000 45 km = _________ m 0,5 m = _________ cm 7 dm = _________ cm 45 km = _________ m 0,02 m = _________ cm 0,5 dm = _________ cm 0, 008 km = _________ m 11. Pretvori dolžino v ustrezno enoto. 2 743 cm = _________ m 2 432 dm = _________ m 50 m = _________ km 345 cm = _________ m 3 500 dm = _________ m 1 000 dm = _________ km 36 cm = _________ m 1,5 dm = _________ m 4 570 m = _________ km 5 cm = _________ m 350 dm = _________ m 300 m = _________ km 12. Pretvori dolžino v ustrezno enoto. 2 m = _________ cm 7 m = _________ dm 43 m = _________ dm 3 dm = _________ mm 9 dm = _________ m 67 dm = _________ cm 1 cm = _________ mm 65 cm = _________ m 570 cm = _________ m 0,3 cm = _________ mm 300 cm = _________ m 400 dm = _________ cm 13. Izračunaj. 2 m + 15 dm = ________ dm 5 km + 10 m = _________ m 250 cm + 2 dm = _______ m NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 8 4 km + 150 m = ________ m 4 dm + 25 cm = ________ cm 4 cm + 0,5 dm = ______ mm 2 dm + 5 cm = _________ cm 300 mm + 9 cm = ______ dm 3 dm + 0,5 m = _________ m 14. Avtobusni prevoznik je peljal turiste iz Ljubljane v Portorož in pri tem prevozil 119,8 km. Nato jih je popeljal v Izolo in prevozil 9,1 km. Turisti so si zaželeli obiskati še Hrastovlje, ki so od Izole oddaljene 26 km. Po napornem dnevu so odšli nazaj v Ljubljano in prevozili 101,4 km. Koliko poti so naredili v danem dnevu? 15. Dopolni. Temperatura je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. 16. Pretvori temperaturo v ustrezno enoto. 10 °C = _________ K -20 °C = _________ K 2 500 °C = _________ K 250 °C = _________ K -110 °C = _________ K 1 000 °C = _________ K 1 500 °C = _________ K 420 °C = _________ K 87 °C = _________ K 17. Pretvori temperaturo v ustrezno enoto. 25 K = _________ °C 30 K = _________ °C 420 K = _________ °C 350 K = _________ °C 3 000 K = _________ °C 800 K = _________ °C 500 K = _________ °C 520 K = _________ °C 1 K = _________ °C 19. Izračunaj. -273 °C + 5 K = ________ K -250 °C + 20 K = _______ K 340 K + 10 °C = _______ °C 0 °C + 20 K = ________ K -170 °C – 25 K = _______ K 5 °C + 400 K = ______ °C 20 °C – 273 K = ________ K 275 K + 250 K = ______ °C –10 °C = _________ °C 20. Pretvori fizikalne količine v ustrezne enote. 190 dl = ________ l 4 100 ml = ________ l 35 cl = ________ dl NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 9 3 h =________ s 5 h =________ min 1 leto = ________ h -15 °C = ________ K 1 173 K = ________ °C 503 K = ________ °C 5 t = ________ kg 20 dm = ________ cm 207 l = ________ hl 230 hl = ________ l 30 g = ________dag 3 600 s = ________ min 2 dag = ________ kg 20 kg = ________ g –37 °C = _________ K 21. Na Agenciji RS za okolje in prostor (Cegnar, 2017) so spremljali temperaturo zraka v Ljubljani v daljšem časovnem obdobju in vrednosti so podali v obliki spodnjega grafa. Grafikon 1: Temperatura zraka v Ljubljani od leta 1951 do leta 2017 Vir: Cegnar 2017, 5 a. V katerem obdobju so bile najvišje temperature? __________ b. V katerem obdobju so bile najnižje temperature? __________ c. Koliko je znašala povprečna temperatura v letu 1986? __________ d. Ali so bile včasih višje povprečne temperature? __________ e. Kaj meniš, zakaj pride do temperaturnih razlik? ___________ NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 10 22. Dopolni. Čas je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo ga s _______________. 23. Pretvori čas v ustrezno enoto. 0,5 min = _________ s 1 h = _________ min 1 dan = _________ h 3 min = _________ s 2,5 h = _________ min 1 teden = _________ h 0,25 h = _________ s 24 h = _________ min 0,5 dneva = _________ h 1,6 h = _________ s 0,6 h = _________ min 14 tednov = _________ dni 24. Pretvori čas v ustrezno enoto. 12 h = _________ dni 12 min = _________ h 170 s = _________ min 1 teden = _________ dni 7 200 s = _________ h 900 s = _________ min 480 h = _________ dni 240 min = _________ h 120 s = _________ min 62,4 ur = _________ dni 156 min = _________ h 156 s = _________ min 25. Izračunaj. 1,5 h = _________ s 12 ur = _________ min 5 dni = _________ h 4 min = _________ s 450 s = _________ min 0,25 leta = _________ h 6,5 min = _________ s 3 dni = _________ min 2 tedna = _________ h 0,2 tedna = _________ s 0,3 tedne = _________ min 0,4 tedna = _________ h 2.2 Sestavljene fizikalne količine 1. Dopolni. Prostornina je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo z _______________. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 11 2. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 1,4 l = _________ cl 5,5 l = _________ dl 2 hl = _________ l 0,05 l = _________ cl 0, 5 l = _________ dl 1,5 hl = _________ l 3 dl = _________ cl 5 l = _________ dl 0,5 hl = _________ l 3. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 10 cl = _________ l 20 l = _________ hl 2 000 ml = _________ l 250 cl = _________ l 3 000 dl = _________ hl 1 000 dl = _________ l 1 500 cl = _________ l 420 l = _________ hl 234 cl = _________ l 4. Izračunaj. 20 dl + 3 l = ________ l 5 l + 10 dl = _________ dl 350 dl + 2 l = _______ hl 0,5 l + 2 dl = ________ l 4 dl + 27 cl = ________ dl 2 cl + 0,5 dl = ______ cl 2 dl + 50 cl = _________ l 100 ml + 9 cl = ______ dl 1 dl + 0,5 l = _________ ml 5. Vinar Jure je septembra iztisnil 24 hl belega grozdja, 4.500 l rdečega grozdja in 2 hl šmarnice. Koliko hl mošta je pridelal? 6. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 15 cl = _________ ml 650 dl = _________ ml 0,5 hl = _________ l 2,5 cl = _________ ml 5,5 dl = _________ ml 15 hl = _________ l 34 dl = _________ ml 1,2 l = _________ ml 10 l = _________ l 0,4 dl = _________ ml 0,5 l = _________ ml 0, 24 hl = _________ l 7. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 105 cl = _________ l 650 l = _________ hl 65 dl = _________ l 3 200 cl = _________ l 1 500 l = _________ hl 500 ml = _________ l 380 ml = _________ l 500 l = _________ hl 7,5 dl = _________ l NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 12 3 300 ml = _________ l 2 500 l = _________ hl 1 000 ml = _________ l 8. Pretvori volumen v ustrezno enoto. 100 000 cm3 = _________ m3 43 000 dm3 = _________ m3 1 000 cm3 = _________ m3 53 000 dm3 = _________ m3 645 600 dm3 =_________ m3 1 000 dm3 = _________ m3 0,00005 km3 = ________ m3 5 000 000 cm3 = _______ m3 4 040 000 cm3 = _______ m3 9. Pretvori površino v ustrezno enoto. 20 000 cm2 = _________ m2 23 000 cm2 = _________ dm2 9 100 m2 = _________ cm2 730 dm2 = _________ m2 5 600 m2 = _________ dm2 3 000 dm2 = _________ cm2 0,0075 km2 = ________ m2 800 000 cm2 = ________ dm2 40 540 cm2 = ________ cm2 10. Dopolni. Gostota je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. 11. Pretvori gostoto v ustrezno enoto. 60 000 g/l = _________ kg/l 2,9 g/l = _________ g/ml 5 400 g/l = _________ kg/l 850 g/l = _________ kg/l 7 200 kg/l = _________ g/l 2 500 g/l = _________ g/ml 0,0075 g/l = ________ g/ml 900 000 g/ml = _______ kg/l 657 kg/l = ________ g/l 12. Dopolni. Hitrost je ______________ fizikalna količina z oznako ______ in enoto ____________, merimo jo s _______________. 13. Pretvori hitrost v ustrezno enoto. 0,3 m/s = _________ km/h 417 m/s = _________ km/h 9 375 m/s = _________ km/h 1,4 m/s = _________ km/h 6 250 m/s = _________ km/h 3 750 m/s = _________ km/h NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 13 28 m/s = ________ km/h 3 125 m/s = ________ km/h 250 m/s = ________ km/h 5 m/s = _________ km/h 4 000 m/s = _________ km/h 20 m/s = _________ km/h 14. Pretvori hitrost v ustrezno enoto. 1 km/h = _________ m/s 54 km/h = _________ m/s 2 592 km/h = _________ m/s 3 km/h = _________ m/s 108 km/h = _________ m/s 432 km/h = _________ m/s 10 km/h = ________ m/s 216 km/h = ________ m/s 1 512 km/h = ________ m/s 15 km/h = ________ m/s 85 km/h = ________ m/s 560 km/h = ________ m/s 15. Poveži merjene količine z ustrezno mersko napravo. masa vreče sladkorja kljunasto merilo hitrost avtomobila štoparica debelina svaljka tehnica čas hoje od skladišča do pekarne merilnik hitrosti dolžina pulta termometer temperatura pečice meter 16. Pretvori v ustrezno mersko enoto. 10 km/h = _________ m/s 250 dag = _________ g ¼ h = _________ min 0,5 l = _________ dl 3 000 g = _________ kg ½ h = _________ min 180 km/h = ________ m/s 25 cl = _________ dl 1 512 km/h = ________ m/s 0,05 m = _________ cm 3 km/h = _________ m/s 650 g = _________ dg 500 g = _________ kg 5 dag = _________ kg 500 cl = _________ l 15 min = _________ h 0,5 kg = _________ g 514 km/h = _________ m/s 43 km/h = _________ m/s 250 cm = _________ cm 2 m2 = _________ dm2 0,4 l = _________ dl 30 min = _________ h 370 g = _________ dag NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 14 1 kg = _________ g 18 km/h = _________ m/s 5 cl = _________dl 120 min = _________ h 30 dl = _________ l 65 dag = _________ g 2 392 m/s = _________ km/h 0,4 kg = _________ dag 2,5 h = _________ min 0,05 kg = _________ dag 600 g/l = _________ kg/l 16 km/h = ________ m/s 2.3 Napake merjenj 1. Poveži med seboj pojma in račune. absolutna napaka relativna napaka 2. Poveži med seboj pojma in definiciji. sistematična napaka napaka pri umeritvi naprave naključna napaka napaka zaradi površnega merjenja 3. Dijaki 1. sm razreda so merili svetilnost 60-vatne varčne žarnice in dobili naslednje vrednosti: 810 cd, 800 cd, 750 cd, 700 cd, 740 cd, 822 cd, 835 cd, 723 cd, 809 cd in 799 cd. Izračunaj povprečno vrednosti svetilnosti in pripiši mersko napako. 4. Skupina naravovarstvenikov je merila svetilnost 40-vatne varčne žarnice in dobila naslednje vrednosti: 401 cd, 450 cd, 432 cd, 459 cd, 470 cd in 468 cd. Izračunaj povprečno vrednost in pripiši absolutno napako. 5. Otroci iz Vesele ulice so se poigrali s fotometrom in izmerili svetilnost 25-vatne varčne žarnice. Pri tem so dobili naslednje vrednosti: 220 cd, 223 cd, 243 cd, 249 cd, 250 cd in 245 cd. Izračunaj povprečno vrednost in pripiši absolutno napako. 6. Miha, Jure in Tomaž so merili svetilnost 100-vatne varčne žarnice in dobili naslednje vrednosti: 1340 cd, 1450 cd in 1530 cd. Izračunaj povprečno vrednost svetilnosti. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 15 7. Peki so tehtali isto posodo z moko na različnih tehnicah. Izračunaj povprečno vrednost mase moke, če so dobili: a. na analizni tehnici: ERROR, b. na precizni tehnici: 2329 g, c. na kuhinjski tehnici: 2,3 kg, d. na osebni tehnici: 2,1 kg. 8. Slaščičarji so merili vrednost alkohola v teranovem likerju in vsakokrat izmerili drugačno vrednost: 15,2 vol%, 16,3 vol%, 16,5 vol%, 17,1 vol%, 17,4 vol%. Izračunaj povprečno vrednost skupaj z mersko napako. 9. Mesarji so merili delež soli v klobasi, vendar je vsak dobil drugačno vrednost: 2,0 %, 1,9 %, 1,7 %, 1,9 %, 2,1 % in 22 %. Izračunaj povprečno vrednost skupaj z mersko napako. 10. Pri merjenju dolžine mize smo izmerili: 99,2 cm, 99,9 cm, 98,1 cm, 100,0 cm in 99,1 cm. Izračunaj povprečno vrednost in mersko napako. 11. Izračunaj povprečno višino dijakov v 1. letniku SPI programa iz podatkov: 158 cm, 175 cm, 186 cm, 182 cm, 170 cm, 155 cm, 168 cm, 185 cm, 177 cm, 169 cm, 173 cm in 187 cm. 12. Policist je meril hitrost vozila s petimi radarji naenkrat. Izračunaj povprečno vrednost hitrosti vozila in mersko napako iz dobljenih podatkov: 135,0 km/h, 134,4 km/h, 129,6 km/h, 138,1 km/h in 128,9 km/h. 13. Dijaki so preverjali volumen olja v kupljeni embalaži in prišli do ugotovitev: 1. embalaža vsebuje 1,1 l olja, 2. embalaža vsebuje 0,9 l olja, 3. embalaža vsebuje 1 005 cl, 4. embalaža vsebuje 1 011 cl ter 5. embalaža 985 cl. Izračunajte povprečno količino dobljenega olja in napako polnjenja. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 16 3 DELO IN ENERGIJA V naravi se energija pretaka iz ene oblike v drugo. Pri tem lahko opravi tudi delo. V nadaljevanju si bomo ogledali različne vrste energije, delo in moč. 3.1 Kinetična energija je energija, ki jo oddajajo ali sprejemajo gibajoča se telesa. Ta vrsta energije je odvisna od mase in hitrosti telesa. Wk = m v2 1. Od česa je odvisna kinetična energija? 2. Med telesi, ki so podčrtana, obkroži tista, ki imajo kinetično energijo. a. Letalo vzleti visoko med oblake. b. Helikopter lebdi v zraku. c. Rolka drvi po hribu navzdol. d. Pešec stoji ob prometnem znaku. e. Deževnica odnaša pesek s ceste. 3. Obkroži tista telesa, ki se jim kinetična energija poveča. a. Kolesar prikolesari na vrh klanca. b. Balon na topli zrak se spušča. c. Nogometna žoga je priletela v gol. 4. Kolikšna je kinetična energija avtomobilčka z maso 1 kg, če se giblje s hitrostjo 1 m/s? 5. Kolikšna je kinetična energija avtomobila z maso 1 tone, če se giblje s hitrostjo 100 m/s? 6. Kolikšna je kinetična energija kolesarja z maso 70 kg, če se vozi z ultralahkim kolesom s hitrostjo 35 km/h? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 17 7. Kolikšna je kinetična energija avtomobila z maso 2 toni, če se giblje s hitrostjo 50 km/h? 8. Kolikšna je kinetična energija avtomobila z maso 1,5 ton s hitrostjo 50 km/h? 9. Kdo ima večjo kinetično energijo: i. oče z maso 95 kg, ki se premika 0,5 km/h, ii. mati z maso 75 kg, ki se premika 0,4 km/h, iii. sin z maso 65 kg, ki se premika 0,8 km/h? 10. Kdo ima najmanjšo kinetično energijo: iv. konj z maso 800 kg, ki se premika 30 km/h, v. bik z maso 1 tone, ki se premika 15 km/h, vi. maček z maso 2 kg, ki se premika 50 km/h? 11. Jože z maso 80 kg in Franci z maso 75 kg tekmujeta v hitrosti. Kdo ima večjo kinetično energijo, če Jože teče 24 m/s, Franci pa 29 m/s? 12. Kakšno kinetično energijo ima žoga z maso 340 g ob različnih hitrostih: 10 km/h, 20 km/h, 30 km/h, 40 km/ in 50 km/h? 13. Motorist na mopedu s skupno maso 100 kg ima kinetično energijo 150 kJ. Kolikšna je njegova hitrost? 14. Žoga z maso 300 g ima kinetično energijo 100 kJ. Kolikšna je njena hitrost? 3.2 Potencialna energija Zaradi teže ima vsako dvignjeno telo na površini zemlje potencialno energijo. Wp = m g h = Fg h 1. Od česa je odvisna potencialna energija? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 18 2. Katerim podčrtanim telesom se potencialna energija spremeni? a. Letalo vzleti visoko med oblake. b. Helikopter lebdi v zraku. c. Rolka drvi po hribu navzdol. d. Pešec stoji ob prometnem znaku. e. Deževnica odnaša pesek s ceste. 3. Obkroži tista telesa, ki se jim potencialna energija poveča. a. Kolesar prikolesari na vrh klanca. b. Balon na topli zrak se spušča. c. Nogometna žoga je priletela v gol. d. Tovornjak pelje po vodoravni cesti. e. Žaba priplava iz mulja na površje ribnika. 4. Tekoče stopnice pripeljejo 20 učencev s povprečno maso 60 kg na višino 7 m. Za koliko se učencem poveča potencialna energija? 5. Za koliko se poveča potencialna energija balonu z maso 0,5 kg, če se z 1 m nad zemljo dvigne za 10 m? 6. Koliko znaša potencialna energija aviona z maso 2 toni, ko se spusti za 1 000 m? 7. Konj z maso 250 kg se povzpne na vrh hriba z nadmorsko višino 1 500 m. a. Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 200 m nadmorske višine? b. Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 0 m nadmorske višine? c. Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 1 000 m nadmorske višine? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 19 d. Kolikšna je potencialna energija konja, če se je začel dvigati pri 50 m nadmorske višine? 8. Potencialna energija znaša 10 000 J. Kolikšno maso ima kamen, ki je letel v zrak 8 m visoko? 9. S stolpa v Pisi smo vrgli 5 kg in 10 kg težka kamna. Kateri je imel večjo potencialno energijo, tik preden sta trčila ob podlago, če je stolp visok 55,9 m? 10. Za koliko se poveča potencialna energija kamna z maso 1,5 kg, če ga iz prvega nadstropja (3 m višine) vržemo v drugo nadstropje (6 m višine nad tlemi)? 11. Koliko znaša potencialna energija, če z dvigalom dvignemo 0,05 t težko breme 5 m visoko? 12. Žerjav je v 30 s dvignil breme z maso 3,6 ton 9 m visoko. Kolikšna je potencialna energija bremena? 13. Kolikšna je masa helikopterja, če ima potencialne energije 100 kJ na nadmorski višini 6 m? 14. Kolikšna je masa bremena, če ima potencialno energijo 2 kJ, na vrhu omare (2 m)? 15. Koliko znaša masa bremena, če ima potencialno energijo 10 kJ, na vrhu omare (2 m)? 3.3 Prožnostna energija Prožnostno energijo imajo napeta ali stisnjena prožna telesa (vzmeti, elastike …). Telesa so prožna, če se po prenehanju delovanja sil povrnejo v prvotno obliko. Wpr = k x2 / 2 k = Fp / x 1. Katerim podčrtanim telesom se je spremenila prožnostna energija? a. Jure je naramnice šolske torbe zvil v klopčič. b. Manca je spela lase v čop z elastiko. c. Franci si je zategnil pas. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 20 d. Jožica je skočila na ponjavo in jo napela. e. Tine je napel lok, da bi izstrelil puščico. f. Miha je brcnil žogo v steno, pri trku z njo se je ta sploščila. 2. Kolikšna je prožnostna energija elastike, ki jo raztegnemo s silo 15 N za 3 cm? 3. Kolikšna je prožnostna energija elastike, če jo raztegnemo s silo 10 N za 2 cm? 4. Elastika se pri natezni sili 5 N podaljša za 2 cm. Kolikšna je prožnostna energija? 5. Fračo napnemo za 25 cm s silo 20 N. Kolikšna je prožnostna energija? 6. Tine stisne vzmet za 3 cm in pri tem opravi 4 J dela. Koliko znaša konstanta prožnostne vzmeti, ki jo stisne Tine? 7. Mesar Miha je obesil 5 kg težko meso na lahko prožno vzmet. Pri tem se je vzmet raztegnila za 12 cm. Kolikšna je prožnostna energija vzmeti, če ima konstanto prožnosti vzmeti 0,1 N/cm? 8. Kolikšno prožnostno energijo pridobi vzmet (k = 15 N/cm), če jo raztegnemo za 11 cm? 9. Kolikšno prožnostno energijo pridobi vzmet (k = 15 N/cm), če jo raztegnemo za 15 cm? 3.4 Notranja energija Notranja energija je energija, ki se pretaka iz toplejših predelov snovi v hladnejše. To energijo imajo vsa telesa. Zazna se s spremembo temperature ali agregatnega stanja. Wn = Q = m c ΔT Specifična toplota snovi c je toplota, ki je potrebna, da segrejemo 1 kg snovi za 1 K; njena enota je J/kgK. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 21 Tabela 2: Specifična toplota različnih snovi Snov Specifična toplota [J/kgK] Snov Specifična toplota [J/kgK] voda 4 200 jeklo 460 aluminij 880 srebro 235 železo-surovo 500 svinec 130 baker 390 zlato 130 1. Micka je segrela 1 kg vode z 20 °C do 100 °C. Za koliko se poveča notranja energija vode? 2. Pek je pogrel 5 l vode s 4 °C na 44 °C. Za koliko se poveča notranja energija vode? 3. Klepar je segreval 15 kg aluminija z 22 °C na 150 °C. Za koliko se poveča notranja energija aluminija? 4. Tone je segreval 3 kg bakrenega žleba, da bi ga preoblikoval, z 21 °C na 240 °C. Za koliko se poveča notranja energija bakra? 5. Zlatar je segrel 200 g zlata s temperature 15 °C na 200 °C. Za koliko se poveča notranja energija? 6. Kovač je 1 kg neznane snovi segrel s 25 °C na 550 °C. Pri tem je notranja energija narasla za 262,5 kJ. Kakšna je specifična toplota snovi? 7. Obkroži pravilen odgovor. a. Ko se martinček skriva v senci, se njegova notranja energija POVEČA / ZMANJŠA. b. Ko segrevamo vodo za čaj, se njena notranja energija POVEČA / ZMANJŠA. c. V sok damo ledene kocke. Njegova notranja energija se POVEČA / ZMANJŠA. d. Ko damo testo v pečico na 230 °C, se njegova notranja energija POVEČA / ZMANJŠA. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 22 3.5 Delo Delo je fizikalna količina, ki nam pove, koliko sile smo uporabili za premik telesa. Izračunamo ga po formuli A = F s. 1. Od česa je odvisna energija dela? 2. Kolikšno delo opravi Micka, če potiska voziček z otrokom s stalno silo 600 N 40 m? 3. Kolikšno delo opravi delavec, ki potiska samokolnico s stalno silo 1500 N 50 m? 4. Kolikšno delo opravi lokomotiva, ki pred sabo potiska vagon s silo 89 000N 200 m? 5. Žerjav vleče telo z maso 50 kg in ga v 20 s dvigne 60 m visoko. Izračunaj opravljeno delo žerjava. 6. Kuharica dvigne 10 kg krompirja in ga v 5 s dvigne 1 m visoko. Izračunaj opravljeno delo kuharice. 7. Motorist potiska svoj motor 1,5 km daleč s silo 230 N. Koliko kJ dela je opravil? 8. S kolikšno silo smo porivali avto, če smo na 50 m dolgi poti opravili 12 kJ? 9. Koliko je globok vodnjak, če pri dvigovanju 10 l vode opravimo delo 2 000 J? 10. Kolikšno delo opravi pek, če potiska voziček s stalno silo 300 N 200 m? 3.6 Moč Moč je fizikalna količina, ki nam pove, koliko dela smo opravili v nekem času. Izračunamo jo po formuli P = F v. 1. Dvigalec uteži dvigne 140 kg težko utež 1,6 m visoko. a. S kolikšno močjo dela, če delo opravi v 0,5 s? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 23 b. S kolikšno močjo dela, če delo opravi v 1 s? c. S kolikšno močjo dela, če delo opravi v 0,02 s? 2. Stroj opravlja delo z močjo 1 200 W. a. Koliko dela opravi v 1 s? b. Koliko dela opravi v 1 min? 3. Tone opravi v 1 uri 72 kJ dela. S kakšno močjo dela? 4. Koliko dela opravi električni mešalnik v 20 min, če dela z močjo 7 kW? 5. Pek dvigne vrečo moke, težko 3 kg, 1,5 m visoko v 0,5 s. S kakšno močjo dela? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 24 4 KEMIČNE SNOVI V vsakdanjem svetu nas obkrožajo kemične snovi. Zato je prav, da se pobliže seznanimo z njimi. Zaradi kemijskih ali fizikalnih vplivov se lahko spreminjajo. 1. Dopolni shemo. Shema 1: Kemične snovi 2. Obkroži vse homogene zmesi z rdečo barvo ter vse heterogene z modro barvo. cvetovi kamilic v čaju železovi žebljički v žagovini barvila v črnem črnilu pesek v vodi čaj z ledenimi kockami jod v pesku 3. Obkroži vse elemente z rdečo barvo ter vse spojine z modro barvo. klor peščenjak aluminij nitrat ozon dušik kisik sol NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 25 4. Obkroži primere fizikalnih sprememb z rdečo barvo ter primere kemijskih sprememb z modro barvo. Slaščičar raztopi sladkor v Zobno pasto iztisnem iz Sonce segreje kamnito Bober obgloda steblo. vodi. tube. ograjo. Pek vmeša jajce v moko Mesar doda zrna popra v Jagodni sok je vmešan v Dušik se veže v nitrit. in mleko. klobase. jabolčnega. 5. Poveži agregatno stanje s skicami, ki to stanje prikazujejo. PLINASTO TEKOČE TRDNO Viri slik: (levo od zgoraj navzdol) Why your ice b. l.; lasten; Stock Photo 2005–2020; (desno vse tri slike) Sajovic idr. 2014 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 26 6. Vsako prehajanje snovi iz enega agregatnega stanja v drugo ima svoje ime. Na črte napiši to, kar prikazujejo številke. Shema 2: Prehajanje snovi v različna agregatna stanja Vir: Moravec idr. 2019 1 _______________________________ 2 _______________________________ 3 _______________________________ 4 _______________________________ 5 _______________________________ 6 _______________________________ NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 27 5 BIOLOGIJA ČLOVEKA 1. Dopolni manjkajoče besede. Osnovni elementi, ki gradijo živa bitja so S - ________, N - ________, O - ________, , P - ________ in C - ________. Najmanjše gradbene enote organizmov so ____________, ki se povezujejo v ___________, ta pa sestavljajo ___________, ti pa sestavljajo _____________ ____________. 2. Navedi 6 značilnosti vretenčarjev. 3. Za navedene organele na sliki navedi njihove funkcije. Tabela 3: Celični organeli Vir: Cooper idr. 1999 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 28 4. V naravi poznamo tri tipe celic: Tabela 4: Trije tipi celic Rastlinske celice Živalske celice Celice prokariontov Vir slik: Cooper idr. 1999 Poimenuj označene organele. 1 ________________ 7 ________________ 13 ________________ 2 ________________ 8 ________________ 14 ________________ 3 ________________ 9 ________________ 15 ________________ 4 ________________ 10 ________________ 16 ________________ 5 ________________ 11 ________________ 17 ________________ 6 ________________ 12 ________________ 18 ________________ NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 29 5. V našem telesu imamo različne vrste evkariontskih celic. Opredeli njihovo funkcijo. Tabela 5: Vrste evkariontskih celic Oblike Vrste celic Funkcija epitelne celice imunske celice kostne celice krvne celice maščobne celice mišične celice spolne celice živčne celice Vir slik: Haileyfournier 2019 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 30 6. Opiši razliko med mitozo in mejozo. Tabela 6: Mitoza – mejoza Mitoza Mejoza 7. Celice se združujejo v tkiva. Opredeli značilnosti posameznih skupin. Tabela 7: Značilnosti tkiv Tkiva Značilnosti krovna tkiva vezivna tkiva mišična tkiva živčna tkiva 8. Pripiši imena različnim organom. Tabela 8: Poimenovanje organov Vir slik: The Nervous System 2016–2020, Figure 8.10. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 31 9. Po zgledu iz primera dopolni kroge. Shema 3: Hierarhično grajena narava Vir: Open School BC 2012, 9 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 32 10. Katere organske sisteme prikazujejo skice? Tabela 9: Shematski prikaz organskih sistemov Vir slik: Open School BC 2012, 5; Human Body 2012, naslovnica NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 33 11. Dopolni tabelo. Tabela 10: Pregled strukture in funkcije organskih sistemov Sistem Strukture Funkcija obtočila prenos hranil, hormonov, plinov in strupov usta, požiralnik, želodec, črevesje, danka, anus izločanje strupov iz krvi in odvečne vode imunski sistem bele krvničke, limfa, koža … različna mišična tkiva koža, nohti, lasje živčni sistem proizvodnja gamet pljuča, nos, usta … skeletni sistem NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 34 5.1 Skeletni sistem 1. Na puščice napiši imena kosti. Slika 1: Skelet človeka Vir: Human Body 2012, 14 2. Katera je najdaljša kost v našem telesu in kje se nahaja? 3. Katera je najkrajša kost v našem telesu in kje se nahaja? 4. Koliko kosti imamo na začetku življenja in koliko v starosti? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 35 5. Koliko kosti imamo v roki in koliko v nogi? 6. Navedi nekaj ravnih kosti. 7. Navedi nekaj ukrivljenih kosti. 8. Navedi naloge okostja. 9. Iz česa je zgrajena velika kost? Slika 2: Zgradba kosti A ____________ B ____________ C ____________ D ____________ Vir: Human Body 2012, 15 10. Osteoporoza je bolezen kosti. Kaj se pri tem dogaja in kako jo preprečujemo? Slika 3 in Slika 4: Zdravje kosti zdravo tkivo bolno tkivo Vir obeh slik: Human Body 2012, 20 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 36 11. V razredu izmerimo nekaj kosti tako, da bomo naredili primerjavo med največjo in najmanjšo osebo. Tabela 11: Meritve kosti Vrsta kosti Kako izmeriti Meritve kosti [cm] Najmanjša oseba Največja oseba Lobanja 1 od temena do prvega vretena Lobanja 2 okoli glave mimo senc Ramenski obroč od leve proti desni rami Nadlahtnica od ramena do komolca Stegnenica od bokov do kolena Golenica od kolena do gležnja Stopalne kosti od pete do največjega prsta Kosti dlani od zapestja do konca sredinca a. Kje je največja razlika v dolžini? b. Kolikokrat je stegnenica daljša od dlančnih kosti? c. Ali nam dolžina kosti izda, če gre za žensko ali moško okostje? 12. Kako so kosti povezane med seboj in kaj je značilno za tovrstni spoj? Slika 5 in Slika 6: Spoji kosti Vir: Betts idr. 2017, 258 Vir: Harris idr. b. l.b, prosojnica 22 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 37 13. Označi na sliki, kje se nahajajo naslednji elementi: Slika 7: Sklep vii. sklepna ponvica, viii. sklepna glavica, ix. sklepni hrustanec, x. sklepna ovojnica, xi. sklepna vez, xii. sklepno mazivo. Vir: Harris idr. b. l.b, prosojnica 22 14. Opiši proces zakostenevanja. 15. Navedi dejavnike, ki vplivajo na rast kosti. 16. Poimenuj označene dele. Slika 8: Lobanja Slika 9: Hrbtenica Vir: Eduardo 2014 Vir: The Vertebral Column b. l. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 38 5.2 Mišično tkivo 1. Opravimo test hitrostnega delovanja mišic. Za eksperiment potrebujemo ščipalko za obešanje perila in štoparico. Dve minuti odpiramo in zapiramo ščipalko in štejemo ponovitve. Eksperiment ponovimo takoj po 30-sekundni pavzi in po 2-minutni pavzi. Tabela 12: Stiskanje ščipalke – meritve Leva roka Desna roka Vir: Human Body 2012, 43 število ponovitev v 2 minutah število ponovitev po 30-sekundni pavzi število ponovitev po 2-minutni pavzi a. Katera roka je bolj spretna? b. Ali se uspešnost roke ujema s tem, ali smo levičarji in desničarji? c. Zakaj nastane razlika med prvim in drugim eksperimentom? d. Ali bi s treningom lahko izboljšali rezultat? Odgovor utemelji. 2. Opiši vlogo posameznih skupin mišic. Tabela 13: Vloga posameznih skupin mišic prečno progaste mišice gladke mišice kardiomišice Vir slik: Human body sistems 2013, 6 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 39 3. Opiši zgradbo skeletnih mišic. Slika 10: Zgradba skeletnih mišic Vir: Vidmar 2008 4. Na roki imamo mišici, ki delujeta izmenično. Kdaj se sprostita in kdaj napneta biceps in triceps? Slika 11: Mišice nadlahti Vir: Human Body 2012, 40 5. Srčna mišica deluje od začetka do konca našega življenja brez prestanka in brez naše volje. Zato je pomembno, da vzdržujemo njeno kondicijo. Za eksperiment potrebujemo dva prostovoljca: športnika in učenjaka. Pri obeh bomo merili srčni utrip za 15 sekund. Tabela 14: srčni utrip – meritve Športnik Učenjak srčni utrip v sedečem stanju srčni utrip po 10 počepih srčni utrip po 10 skokih a. Kaj se zgodi s srčno mišico takoj po aktivnosti? b. Zakaj aktivnost povzroči spremembe delovanja srčne mišice? c. Zakaj med ljudmi prihaja do razlik v bitju? NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 40 5.3 Živčni sistem 1. Poimenuj označene strukture. Slika 12: Centralni živčni sistem Vir: Brain structure 2016, prosojnica 8 2. Živčni sistem delimo na dva podsistema. Kaj obsega posamezni podsistem? Tabela 15: Centralni in periferni živčni sistem Centralni živčni sistem Periferni živčni sistem NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 41 3. Kakšna je razlika med somatskim in vegetativnim živčnim sistemom? Tabela 16: Somatski in vegetativni živčni sistem Somatski živčni sistem Vegetativni živčni sistem 4. Poimenuj označene dele živčne celice. Slika 13: Živčna celica Vir: lasten 5. Poimenuj dele možganov in dopiši, čemu so namenjeni. Tabela 17: Možgani Označba Deli Funkcija možganov 1 2 3 4 Vir: Kandare 2011 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 42 6. Kateri del možganov (VELIKI ALI MALI MOŽGANI, PODALJŠANA HRBTENJAČA ALI MOŽGANSKO DEBLO) je določen za naslednje funkcije? Tabela 18: Funkcije možganov Funkcija Del možganov nadzor nad razmišljanjem nadzor nad žejo nadzor delovanja mišic nadzor nad dihanjem nadzor nad usklajenim gibanjem nadzor nad srčnim utripom občutek za okus, tip, sluh … 7. Dopolni besedilo. Možgani so mehka tvorba, zato morajo biti zaščiteni še z ________________. Če možgane prerežemo, v notranjosti vidimo ______________, ki je sestavljena iz ______________ celic, medtem ko na zunanjem delu vidimo ________________, ki vsebuje ______________ živčnih celic. 8. Z zeleno barvo obkroži refleksno dejanje, z rdečo barvo pa zavestno dejanje. bitje srca kašljanje računanje dihanje potenje umivanje kihanje pisanje 9. Opiši zgradbo hrbtenjače. Tabela 19: Prerez hrbtenjače Vir: Kandare 2011 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 43 5.3.1 Čutila 1. Človek ima različne čutne celice. Opredeli njihovo nalogo. Tabela 20: Naloge čutnih celic Čutne celice Vloga z mehanoreceptorji s termoreceptorji z nociceptorji s fotoreceptorji 2. Označi, na katerem delu jezika okušamo SLADKO, SLANO, KISLO in GRENKO. Slika 14: Jezik Vir: lasten 3. Kater del je najbolj občutljiv na dotik? 4. Kaj lahko zaznamo z dotikom? 5. Na skici so označene različne čutne celice. Dopiši še druge dele kože. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 44 Slika 15: Struktura kože Vir: McGurrin b. l. 6. Kateri zeleni krog je večji? Odgovor preveri z merilom. Slika 16: Optične prevare 1 Vir: lasten 7. Če premikaš delovni zvezek, kaj opaziš na sliki? Slika 17: Optične prevare 2 Vir: Samo 1 % ljudi 2019 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 45 8. Opiši zgradbo čutila za vid. Slika 18: Zgradba očesa Vir: Treatment 2020 9. Zakaj prihaja do kratkovidnosti oziroma daljnovidnosti? 10. Napiši, kako je zgrajeno čutilo za sluh. Tabela 21: Zgradba čutila za sluh Zunanje uho Srednje uho Notranje uho 11. Kakšna je razlika med oglušelostjo in naglušnostjo? 12. Kje se nahaja center za ravnotežje? 13. Opiši čutilo za voh. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 46 Slika 19: Zgradba čutila za voh Vir: Smell and Taste 2020 14. Opiši delovanje čutila za okus. Slika 20: Čutilo za okus Vir: Smell and Taste 2020 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 47 5.4 Hormonski sistem 1. Poimenuj označene tvorbe, ki proizvajajo hormone. Slika 21: Organi hormonskega sistema Vir: Endocrine System Disorders 2018, prosojnica 1 2. Zakaj pride do pritlikavosti ali gigantizma? 3. Zakaj pride do golšavosti? 4. Zakaj prihaja do sladkorne bolezni? 5. Zakaj prihaja do osteoporoze? 6. Dopolni. Hormoni delujejo tako, da v tarčnih __________ pomagajo nadzorovati nivo biokemičnih reakcij. Po kemični sestavi jih delimo na: _________________ hormone, ki so derivati iz aminokislin, peptidov ali glikoproteinov in _______________ hormoni, ki so derivati NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 48 holesterola. Tako so lipidni hormoni topni v _____________, beljakovinski hormoni pa v ________________. 7. Poveži stolpce med seboj. Organ Proizvaja hipotalamus Nadzira tvorbo večine hormonov. hipofiza Med drugim proizvaja tudi rastni hormon. ščitnica Odgovoren je za izločanje kalcija iz kosti. obščitnica Proizvaja hormone tiroksin, kalcitonin in trijodtironin. priželjc Proizvaja inzulin in glukagon. trebušna slinavka Zadolžen je za zaviranje spolnega dozorevanja. nadledvična žleza Proizvajajo hormon estrogen. moške spolne žleze Proizvaja testosteron. ženske spolne žleze Zadolžena je za izločanje adrenalina. češarika Sprošča estrogen in pripravlja prsne žleze na laktacijo. posteljica Vpliva na delovanje jajčnikov. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 49 5.5 Dihalni sistem 1. Poimenuj označene dele. Slika 22: Zgradba dihalnega sistema Vir: Open School BC 2012, 36 2. Poveži pojme med seboj. nos Gre za cev, kjer se srečata hrana in zrak. usta Gre za prehod. V njem je filter iz dlačic in sluzi, ki zrak delno prečisti in ogreje. pljuča Zračni prehod, ki vodi do pljuč, je stalno odprt in zelo fleksibilen v vratu. sapnik Majhni mešički (balončki) se nahajajo na koncu bronhijev. Obdani so s kapilarami, kjer prihaja do izmenjave plinov. alveoli Mehka tvorba, ki izmenjuje kisik in ogljikov dioksid. bronhiji Gre za pljučno mišico, ki krči in širi pljuča, kar omogoča iztis plinov in vdor plinov. diafragma Izdelujejo mucus, mazilo, ki čisti pljuča. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 50 3. Opiši zgornjo dihalno pot. 4. Opiši spodnjo dihalno pot. 5. Kakšna je naloga nosne votline? 6. Kaj se dogaja med procesoma vdih in izdih? Tabela 22: Vdih – izdih Vdih Izdih 7. Kaj se dogaja v pljučnih mešičkih? Slika 23: Pljučni mešiček Vir: lasten 8. Kaj počnemo z organom na sliki? Slika 24: Sestava organa za ………………………..… Vir: Tikka 2016 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 51 9. Dopolni povedi. a. Celično dihanje proizvaja plin z imenom ______________. b. Ko vdahnemo, zajamemo ____________ plinov. c. Pljuča so mehak organ ____________ barve. d. Kisik in ogljikov dioksid se izmenjujeta v ________________. e. Ko izdihnemo, se trebušna predpona _____________. 10. Dopolni. S pljuči vdihnemo _________. Gre za mešanico plinov, kjer prevladuje _____________. Kisika je v zraku zgolj ________ %. 5.6 Prebavni sistem 15. Poimenuj označene dele prebavnega sistema. Slika 25: Zgradba prebavnega sistema Vir: Human Body 2012, 60 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 52 16. Kakšna je naloga prebavil? 17. Opiši, kaj se dogaja z jabolkom, ko zagrizeš vanj. 18. Poveži ustrezne dele med seboj. pepsin Ozka cev, ki premika hrano v želodec. slina Želodec proizvaja tekočino, ki razgrajuje hrano. požiralnik Hrano navlaži in prične z razgradnjo. klorovodikova kislina Beljakovine razgradi na aminokisline. želodec Vrečka, kjer potekajo kemijske in fizikalne reakcije. 19. Opiši zgradbo zoba. Slika 26: Zgradba zoba Vir: Lasten 20. V ustih imamo štiri različne vrste zob. Pobarvaj jih z ustrezno barvo po spodnjem ključu. Tabela: Ključ za določanje Slika 27: Zobje Vrsta Št. na karti Barva sekalci 1 in 2 rdeča podočniki 3 modra ličniki 4 in 5 rumena kočniki 6 in 7 zelena modrostni zobje 8 črna Vir: Human Body 2012, 63 Vir: Human Body 2012, 63 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 53 21. Kako imenujemo najširši del prebavne cevi in kakšna je njegova naloga? 22. Zakaj moramo ohranjati zdrava jetra? 23. Kakšna je razlika med tankim in debelim črevesom? Tabela 23: Tanko in debelo črevo Tanko črevo Debelo črevo 24. Dopiši organe, kjer se proizvajajo encimi. Tabela 24: Organi, ki proizvajajo encime Ime organa Funkcija organa Organ tvori žolč. Organ izloča encime v dvanajsternik. Organ proizvaja slino. Organ proizvaja klorovodikovo kislino. Organ proizvaja črevesni prebavni sok. 25. Kakšne je razlika med anoreksijo in bulimijo? 5.7 Krvni obtok 1. Opiši nalogo obtočil. 2. Poveži med seboj. eritrociti bele krvničke levkociti krvne ploščice trombociti rdeče krvničke NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 54 3. Opiši vlogo celic na sliki. Slika 28: Krvničke Vir: Open School BC 2012, 12 4. Kri je sestavljena iz krvne plazme in krvnih celic. Podaj podrobnejše informacije. Tabela 25: Sestava krvi Krvna plazma Krvne celice 5. Katero bolezen ožilja prikazuje slika in kako moramo skrbeti za svoje zdravje, da ne pride do nje. Slika 29: Zgradba žile Vir: Human Body 2012, 44 6. Ustrezno številko zapiši zraven imena. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 55 Slika 30: Zgradba srca ____ desni ventrikel ____ levi ventrikel ____ desni atrij ____ levi atrij ____ aorta ____ pljučna arterija ____ pljučna vena Vir: Human Body 2012, 54 7. Iz srca poteka kri v različne sisteme. Z rdečo barvo označi pot, polno kisika, z modro barvo pa pot, polno ogljikovega dioksida. Shema 4: Pot krvi s kisikom in ogljikovim dioksidom Vir: Human Body 2012, 54 8. Kakšna je vloga zaklopk v žilah? Slika 31: Žilne zaklopke Vir: Human body sistems 2013, 12 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 56 5.8 Izločala 1. Poimenuj označene dele. Slika 32: Izločala Vir: Open School BC 2012, 30 2. Kakšen je pomen izločal? 3. Opiši funkcijo posameznih organov. Tabela 26: Funkcije posameznih organov Organ Funkcija ledvice mehur sečnica sečevod NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 57 4. Dopolni besedilo. Kri vstopa v ledvico skozi ledvične ___________, ki se nato razcepijo na arteriole. Kapilare v Bowmanovi ____________ tvorijo glomeruluse. To omogoča boljšo _________________ krvi skozi polprepustno membrano. Preden kri zapusti ledvico, jo preskrbi s ____________ in ___________________. Iz B____________ kapsule izhaja primaren _____________, ki preko ___________ preide v ledvično ______________. Na tej poti se lahko del snovi absorbira nazaj v _____________. Iz sredice gre sekundarni _____________ v mehur in od tam po _______________ v okolje. 5. Kako vzdržujemo zdrave ledvice? 6. Kako krepimo mišice medeničnega dna in zakaj? 5.9 Imunski sistem 1. Poveži pojme med seboj. imunost Telo se brani proti lastnim celicam. koristna odpornost Sposobnost telesa, da se brani proti tujkom. škodljiva odpornost Telo se brani proti mikroorganizmom v njem. 2. Kako delimo imunost? Tabela 27: Imunost Nespecifična imunost Specifična imunost NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 58 3. Na črte zapiši organe imunskega sistema. Slika 33: Organi imunskega sistema Vir: Tajne imunološkog sustava 2013 4. Kaj povzroča, da imunski sistem deluje slabše? 5. Obrazloži, kako anatomske bariere preprečijo vdor tujkov v naše telo. Tabela 28: Funkcije anatomskih barier Anat. prepreka Funkcije koža očesna sluznica nosne dlake želodčna kislina NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 59 6. Navedi naloge naslednjih celic. Tabela 29: Naloge določenih celic Celice Naloge fagociti T celice B celice 5.10 Razmnoževalni sistem 1. Dopolni besedilo. Spolovila služijo ___________________. V ta namen proizvajajo specifične _____________ celice: moški proizvajajo ____________ v _____________, ženske pa ________________ v _______________. 2. Zapiši, kje nastajajo hormoni in kaj povzročajo v telesu. Tabela 30: Hormoni (izvor, funkcija) Hormon Nastaja v … Funkcija estrogen progesteron testosteron NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 60 3. Navedi štiri sekundarne spolne znake, ki se pojavijo v puberteti. Tabela 31: Sekundarni znaki v puberteti Dekleta Fantje 4. Dopiši zgradbo moških spolnih organov. Slika 34: Moški spolni organi Vir: Hirsch 2019 5. Dopiši zgradbo ženskih spolnih organov. Slika 35: Ženski spolni organi Vir: Knudtson, McLauaghlin 2019 NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 61 6. Razišči nekaj spolno prenosljivih bolezni: a. sifilis, b. gonoreja. NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 62 6 LITERATURA Betts, J. Gordon, Peter Desaix, Eddie Johnson, Jody E. Johnson, Oksana Korol, Dean Kruse, Brandon Poe, James A. Wise, Mark Womble, Kelly A. Young. 2017. Anatomy and physiology. Houston, Texas: Open Stax. Pdf. https://d3bxy9euw4e147.cloudfront.net/oscms- prodcms/media/documents/AnatomyandPhysiology-OP.pdf (15. 8. 2020). Brain Structure. 2016. Nervous System Central Nervous System BrainSpinal Cord Peripheral Nervous System Cranial nerves, spinal nerves, peripheral . SlidePlayer. PPT. https://slideplayer.com/slide/9688696/ (15. 8. 2020). Cegnar, Tanja. 2017. Meteorologija, podnebne razmere v aprilu 2017. Naše okolje 24, št. 4 (april): 3–24. http://www.vode.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/NASE%20OK OLJE%20-%20April%202017.pdf (15. 8. 2020). Cooper, John A., Ronald A. Laskey, L. Andrew Staehelin, Christopher Chow, Michael Cuffe, Wilfred D. Stein, Harvey F. Lodish, Bruce M. Alberts, Jonathan M.W. Slack, Merton R. Bernfield. 1999. Cell (biology). Encyclopedia Britannica, last updated 14. 6. 2020. https://www.britannica.com/science/cell-biology (15. 8. 2020). Eduardo. 2014. Cranial bones en v2.svg. Wikimedia. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cranial_bones_en_v2.svg (15. 8. 2020). Endocrine System Disorders. 2018. SlidePlayer, published by Doreen Bennett . https://slideplayer.com/slide/13045341/ (15. 8. 2020). Haileyfournier. 2019. File: Final stem cell differentiation (1).svg. Wikimedia Commons, 10. 6 . https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Final_stem_cell_differentiation_(1).svg (15. 8. 2020). Harris, Daniel, Amanda House, Rebecca Miller, Ginny Rinaldi. B. l. Glenohumeral Joint (Shoulder Joint). Slide Serve, published by Kiayada Madden. PPT. https://www.slideserve.com/kiayada-madden/glenohumeral-joint-shoulder-joint (15. 8. 2020). NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 63 Heydari, Sedi. 2019. Skeleton and Spinal Cord. SlidePlayer. PPT. https://slideplayer.com/slide/16367808/ (15. 8. 2020). Hirsch, Irvin H. 2019. Structure of the Male Reproductive System. Merck Manual, Consumer Version. https://www.merckmanuals.com/home/men-s-health-issues/biology-of-the-male- reproductive-system/structure-of-the-male-reproductive-system (15. 8. 2020). Human Body: An integrated science learning unit for Yukon grade 5 students. 2012. Winnipeg, Manitoba (Canada): Faculty of Education, Centre for Youth, Research, Science Teaching and Learning; Ottawa (Canada): Social Sciences and Humanities Research Council. http://www.umanitoba.ca/outreach/crystal/YukonResources/Human%20Body%20Systems% 20for%20Students.pdf (15. 8. 2020). Human bodi system. 2013. Books and Toys. http://www.arvindguptatoys.com/arvindgupta/human-body-systems.pdf (15. 8. 2020). Jankovič, Jaroslav. 2012. Čakajo nas vročinski vali in vroč avgust. Slovenske novice, 16. 6. https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/cakajo-nas-vrocinski-vali-vroc-avgust (15. 8. 2020). Kandare, Alma. 2011. Možgani. V: Biologija – naloge za 8. in 9. razred osnovne šole: poglavje Živčevje, 5.3. Arnes. http://www2.arnes.si/~osljts3/NALOGE/BIOLOGIJA/biologija_exe/53_mogani.html (15. 8. 2020). Knudtson, Jeniffer, Jessica E. McLauaghlin. 2019. Female Internal Genital Organs. Merck Manual, Consumer Version. https://www.merckmanuals.com/home/women-s-health- issues/biology-of-the-female-reproductive-system/female-internal-genital-organs (15. 8. 2020). McGurrin, Patrick. B. l. How do we sense touch? Arizona State University (Stories / World of Biology) . https://askabiologist.asu.edu/explore/how-do-we-feel-touch (15. 8. 2020). Moravec, Bernardka, Barbara Fir, Petra Kastelic, Sonja Malnarič. 2019. Agregatna stanja vode. V: E-kemija v 8. razredu, 2. sklop: Kemija je svet snovi (Kaj je snov? / Agregatno stanje NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 64 snovi). OŠ Belokranjskega odreda Semič. http://ekemija.osbos.si/e-gradivo/2- sklop/agregatna_stanja_vode.html (15. 8. 2020). Open School BC. 2012. Your Body's Sistems: Literacy Foundtions Science: Biology. Version 01. http://media.openschool.bc.ca/osbcmedia/bi12/etext/SCI_BodySystems.pdf (15. 8. 2020). Sajovic, Irena, Katarina Wissiak Grm, Andrej Godec, Benjamin Kralj, Andrej Smrdu, Metka Vrtačnik, Saša Glažar.2014. Agregatna stanja. V: Kemija 8: i-učbenik za kemijo v 8. razredu osnovne šole: Kemija je svet snovi (Snovi). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. E-učbeniki, cc. https://eucbeniki.sio.si/kemija8/931/index1.html; https://eucbeniki.sio.si/kemija8/931/index2.html (15. 8. 2020). Samo 1 % ljudi vidi žival na tej sliki. Ste med njimi? 2019. Planet lepote, 18. 6. https://www.planet-lepote.com/samo-1-ljudi-vidi-zival-na-tej-sliki-ste-med-njimi (15. 8. 2020). Smell and Taste. 2020. Sophia. https://www.sophia.org/tutorials/smell-taste-2 (15. 8. 2020). Tajne imunološkog sustava. Roditelji.hr, 13. 12. https://www.roditelji.hr/promo/tajne- imunoloskog-sustava/ (15. 8. 2020). The Nervous System. 2016–2020. V: Biology of Human: chapter 8. Educational materials, CC BY-SA 3.0 & GFDL. https://schoolbag.info/biology/humans/9.html (15. 8. 2020). The Vertebral Column. B. l. V: Anatomy and Physiology: Chapter 7 Axial Skeleton, 45.7.3. BC Campus Open Education, BC Open Textbooks. https://opentextbc.ca/anatomyandphysiology/chapter/7-3-the-vertebral-column/ (15. 8. 2020). Tikka, Shriharsha. 2016. Microlaryngoscopy. Blog, 24. 8. https://entupdatesite.wordpress.com/2016/08/14/microlaryngoscopy/ (15. 8. 2020). Treatment for retina conditions. 2020. Eye Consultants of Silicon Valley, Carey Vision Medical Group. https://www.ecsv.com/services/retina/ (15. 8. 2020). NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 65 Vidmar, Gregor. 2008. Mišice. Cenim.se, 13. 4. https://www.cenim.se/vadba/misice/ (15. 8. 2020). Why your ice is cloudy? B. l. Aussie Natural Spring Water. https://www.aussienatural.net.au/news/why-your-ice-is-cloudy/ (25. 8. 2020). NARAVOSLOVJE za program SPI, slaščičar, pek in mesar . 66 PRILOGE Priloga A: Merske enote in pretvorbe