g e o g r a f s k i o b z o r n i k22 23 Zbornik Evromediteranske regije EGEA Februarja 2007 je izšel zbornik s kongresa evropskih študentov geo- grafije, ki se je med 24. in 28. aprilom 2006 odvijal v Gorenju pri Zrečah na Pohorju. Kongres z naslovom "Chal- lenging Europe – facing ideas, finding solutions" (Izziv Evropi – sveže ideje, nove rešitve) je pod okriljem Evrop- ske geografske zveze – EGEA* orga- niziralo Društvo mladih geografov Slovenije – DMGS **. Na kongresu je sodelovalo triinse- demdeset udeležencev iz šestnaj- stih držav in enaindvajsetih evropskih univerz, ki so bili glede na pod ročje svojega zanimanja razvrščeni v raz- lične tematske delavnice. V zborniku so objavljene ugotovitve posameznih delavnic, do katerih so se pod vod- stvom mentorja tekom kongresa dokopali udeleženci, mesto pa se je našlo tudi za referate, ki so jih udele- ženci predstavili navzočim. Z izbranimi tematikami kongresa smo na primeru Zreškega Pohorja (kot tudi drugih delov Evrope) poskušali izpo- staviti nekaj aktualnih vprašanj današ- njega časa: prostorsko planiranje, va- rovanje okolja, preobrazba podeželja, manjšinska problematika itd., jih razis- kati in posredovati sveže ideje za nji- hovo rešitev. V zborniku tako lahko preberete o varovanju okolja in kon- fliktnosti interesov na Pohorju ter na Kopaoniku in Stari Planini v Srbiji, spo- znate problematiko pohorskega in moldavskega podeželja in se podrob- neje seznanite z madžarsko manjšino pri nas ter s Kašubi na Poljskem. Berete lahko o preglavicah, ki jih s svojim po- plavljanjem povzroča reka Dravinja in izveste košček "zaskrbljujoče resnice" o privatiziranju vodnih virov v svetu. Seznanite se lahko s hitro razvijajočo se turistično dejavnostjo na Pohorju in nenazadnje tudi z možnostmi bodo- čega prostorskega razvoja Zreč. V zborniku so zbrana razmišljanja in dosedanje izkušnje evropskih študen- tov geografije, ki šele stopamo na pot geografskega raziskovanja in preuče- vanja. Spoznali boste, kako se obrav- navane tematike zrcalijo v očeh mla- dih, razmišljujočih in družbeno kritič- nih potencialnih raziskovalcev, profe- sorjev geografije, znanstvenikov. Za marsikoga izmed nas je to komaj prvi poskus strokovnega/znanstvene- ga prispevka in doprinosa k naši geo- grafski stroki, zato ne zamerite pre- več, če so naši koraki morda še malo obotavljajoči in negotovi, kajti še za tako negotovimi koraki in drobnimi stopinjami se sčasoma začne viti sled. Tajan Trobec * EGEA – European Geography Asso- ciation (Evropska geografska zveza) povezuje študentska geografska zdru- ženja iz celotnega evropskega pros- tora v mednarodno mrežo (več na spletnem naslovu: www.egea.eu). ** DMGS – Društvo mladih geogra- fov Slovenije združuje študente geo- grafije, ki študirajo na Filozofski fa- kulteti Univerze v Ljubljani (več na: www.dmgs.org). recenzija, poročilo Društvo Morigenos in delfini v slovenskem morju Dolgo je prevladovalo mnenje, da del- fini v naše morje zaidejo le občasno. Danes lahko na podlagi sistematičnih raziskav društva Morigenos potrdimo, da delfini v slovenskem morju niso le naključni obiskovalci. Društvo Morigenos je neprofitna, ne- vlad na organizacija, ustanovljena leta 2001, ki se posveča raziskovanju in zaščiti morskih sesalcev ter ohranitvi morskega okolja. Glavni in najbolj dolgoročni projekt je preučevanje in zaščita delfinov – velikih pliskavk (Tursiops truncatus) v slovenskem morju in okoliških vodah (območje Tržaškega zaliva in severne Istre na- sploh). Delfini so namreč pomemben del morskega ekosistema in nenado- mestljiv del biodiverzitete. Nahajajo se v samem vrhu prehranjevalne ve- rige in živijo tudi več kot 40 let, zato so biološki zbiralci onesnaženih snovi in izredno dobri pokazatelji stanja morskega okolja. S pomočjo neinvazivne znanstvene metode foto-identifikacije je v kata- logu identificiranih 80 delfinov. Pre- poznava se jih po naravnih oznakah na telesu (praske, zareze, brazgoti- ne, pigmentni vzorci, oblika plavuti), predvsem na hrbtnih plavutih, ki se razlikujejo pri vsakem delfinu. V pro- jektu se poleg foto-identifikacije zbi- rajo podatki o njihovi razširjenosti, številčnosti, medsebojnih odnosih s človekovimi aktivnostmi ipd. Slovenske teritorialne vode pred- stavljajo le del njihovega življenjskega okolja, saj državne meje zanje ne ob- stajajo. Z raziskovalnimi odpravami po severni Istri se raziskovalno ob- močje širi. V letu 2005 se je na takšni g e o g r a f s k i o b z o r n i k24 25 odpravi uspešno prepoznalo dva delfina, ki sta že bila foto-identificira- na pri nas, nekaj pa se jih je v katalog uvrstilo prvič. Uspešno se je zaklju- čila tudi odprava v začetku februarja 2007, morebitna prepoznavanja po- sameznih delfinov pa bodo znana po analizi pridobljenih podatkov. Pomemben del zaščite in ohranitve delfinov predstavljajo aktivnosti za in- formiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti. Slednje se izvaja z multimedij- skimi predavanji in predstavitvami, pro- jektom "Posvojite delfina", mednarod- nimi raziskovalnimi tabori, prireditvijo "Moji, tvoji, naši delfini" (Dan delfinov), razstavami fotografij, poljudnimi članki ter spletno stranjo. Društvo uspešno sodeluje pri več mednarodnih projek- tih in ima s strani Ministrstva za okolje in prostor podeljen status "društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave". Eden biserov slovenske raznolikosti je naše morje in življenje v njem. Člani društva Morigenos morje in življenje občudujemo in ju želimo s svojim delom in osveščanjem javnosti ohra- niti vsaj v današnji podobi. Ana Hace Balkanska ogrlica Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, je v sodelovanju z agen- cijo Van Gogh jeseni 2006 organiziral strokovno ekskurzijo za učitelje geo- grafije in zgodovine (70 članska sku- pina, v kateri je bilo tudi nekaj negeo- grafov in nezgodovinarjev, ki so pris- pevali k večji interdisciplinarnosti) v južno Dalmacijo, Črno goro, Albanijo in Makedonijo. Ekskurzija je bila namenjena spozna- vanju naravno- in družbenogeograf- skih značilnosti južnega Balkana, s ka- terim nas povezuje tesna zgodovin- ska in geografska preteklost ter več- desetletna pripadnost skupni državi. S pomočjo lokalnih vodnikov in pris- pevkov nekaterih udeležencev eks- kurzije smo spoznavali bogato prete- klost območja, značilnosti pokrajine, mešanje kultur, narodov in jezikov, različno gospodarsko razvitost in nji- hove razvojne možnosti. V Splitu, največjem in najpomemb- nejšem mestu Dalmacije, smo si ogledali Dioklecijanovo palačo, spo- menik iz poznorimskega obdobja. Pot smo nadaljevali proti Omišu, ki leži v kanjonu reke Cetine. Ob Radmanovih mlinicah na reki Cetini smo tako izvedli prvo terensko vajo. Sledil je postanek v Dubrovniku, ki je s svojo izjemno zgodovinsko in kulturno vrednostjo od leta 1979 vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO. Sledilo je spoznavanje Črne gore, ki je pred kratkim razglasila neodvis- nost. S svojega zornega kota nam jo je prijetno in doživeto predstavila udeleženka ekskurzije, ki je svoje otroštvo in mladost preživela v Baru, potem pa se je družina preselila v Slovenijo. Skoraj v celoti smo obkro- žili Boko Kotorsko. V Perastu smo se vkrcali na ladjo in se odpeljali na otok Gospe od Škrpjela in v Kotor. Podali smo se tudi v nekdanjo črnogorsko prestolnico Cetinje, kjer smo si ogle- dali samostan. Bratje so nam pokazali relikvije, ki jih zelo častijo in jih zato ne pokažejo vsakomur, ter zakladnico. Zelo zanimiv je bil tudi ogled reliefa Črne gore in "Biljardnice", ki je po- svečena vladiki Petru Petroviću Nje- gošu. Sprehodili smo se tudi po zbir- kah, ki jih hranijo muzej umetnosti in zgodovinski muzej, etnografski muzej ter Dvor kralja Nikole II. Sledila je vožnja proti Rijeki Crnojevića, kjer smo se vkrcali v dve ladjici ("čune") in v popoldnevu uživali v panoramski vožnji po Skadarskem jezeru, ki je proti peti popoldne zaradi okrep- ljenega vetra postajala vse bolj raz- burljiva. Po varnem pristanku v Vir- pazarju je šilce žganja ob tradicional- ni glasbi zelo dobro prijalo. V Ulcinju je polovica udeležencev (raje kot iz- vedbo terenskih vaj na obali) opravi- la raziskovanje "družabne" geografije v mestu, kjer je zelo prisoten slovan- ski, albanski in romanski značaj. Črnogorsko-albansko mejo smo preč- kali pri Sukobinu oziroma Muriganu. Mejne formalnosti so trajale približ- no uro: med tem smo v bližnji restav- raciji lahko spili kavo in že nabavili poročilo Velika pliskavka (foto: Tilen Genov).