List 33. Tečaj XXVI. Y n Um dar tn šk in ar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 krM za četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr.nov. den Ljubljani v sredo 12. avgusta 1868. Gospodarske stvari. po 2 ari. in to pa zdaj znaša za cei tečaj 44 ur. Vprašamo kaj bi se imelo letnemu tečaju, ki ravno novih šolah za poduk v kmetijstvu. tako važne ali pa še važnejše predmete obsega kakor zimski, celih 12 ur odtrgati? Nedvomlj bolj bi bilo I v ----7 WW**** — — V/V^V^^^VA • Xivvtf viJJljiV v UU1JOU UI Uliv ; Mnenje c. kr. kmetijskega ministerstva o osnovi ako bi se poduk tako-le razdelil: Vsak tečaj ima naj povedale „Novice" novih kmetijskih Šol, kakor so nam v 29. in 30. listu, je tako, da se ne dá izpeljati v vseh o mesecev, ali uči po ure na teden naj se polet in pozimi enako, to je, deželah, to je, na viši stopinji saj v tistih ne, kjer kmetijstvo ne stoji zimi gorka soba ne bo zoperna Res je, da trudnému mladenČu po da bi mu soba pila tudi Prvo je, da se v spomenici ministerski umno kme- prazna > in kjer je že tako, ne vem, tovanje izobraženega kmetovalcaodnaravnega k m e- trudnému mládenců po ali gorka to je zakaj bi se poleti ure na teden zvečer ne lje do učenja kmetijstva tovskega ne loči. In vendar se priznati mora, da ravno ta razloček je neobhodno potreben pri ustanav- tem redom bili bi prvič uči- privoščile hladne sobe telji ob nedeljah prostejši; drugič, kar je se vaznejse, ljenji kmetijskih ucilnic. Ako bi ta „spomenica" ome- přišel bi vsak predmet poleti in pozimi enkrat v tednu njeni razloček gojila, rekla bi: „tako imenovane kme- na vrsto in ne še le vsakih 14 dni; tretjič: razkladali îijske učilnice ne morejo tega doseči ondi, kjer navadni bi se nauki bolj polagoma, ker bi bilo več časa, in go-kmet potrebne znanstvene podlage nima'f; ne pa, da tovo bi počasno razlaganje umevnost pospeševálo: če- „kmetijskih šol je le malo v deželi in sèm ter tjè i\v\fi u \7„u -------rv vkrtm r# a imnv^n Y»n rrl i bile bi nedelje proste in bi se ta prostost lahko ena. Vrh tega dokazujejo nam že imena različnih za lahke djanske vaje rabila, na primer ob času čbel kmetijskih ucilnic, da je velik razloček med eno in nih drugo: temu vzrok je v take učilnice podajo. različna izobraženost učencev, ki rojev, sviloprejk itd Najpoglavitniši del „spomenice" je pa gotovo ob se ravnava z učitelj in jihovo kmetijstveno izobraže S tem natančnim razločkom pregledati hočemo spo- nostj menico dalje. Ako celo „spomenico" dobro prevdarimo in si potem prizadenemo résultat primerno krstiti, gotovo bi bilo dobrega preveč a resničnega premalo v besedi nadaljevalni poduk" (Fortbildungsschule), kakor teli Lahko je reči: tem šolam naj bi bili ljudski uči-, duhovni, živinozdravniki in izvedeni kmetovalci učeniki; al odgovor na vprašanje: so podj ovi častiti go-temu tudi kos? ta ni tako lahek. Da bi se telji sami podučevali, mogoce je koliko prakt ? izurj si. vredništvo samo že v opombi povdarja. Na vsak ne način bilo bi bolje skoraj ravno nasprotno ime tem imajo šolsko mladino poduče vati. Al v znanostih, v ako so saj kterih šolam namreč, da bi se krstile „začetni poduk" se boj v tem pedagogične štu (Anfangs-Unterricht). Da se pa ta začetni poduk že ne prične v navadni začetni ljudski šoli, kjer se otrok Či- izurili? Ali more preparand, dovr dije> .ii denar trošiti zato, da dobiva potem kot ljudski učitelj še v kako učilnico kmetijsko se podati in čas in tati, pisati in računiti uči, gotovo je na pravem mestu, beraško plačo? Za bukve v slovenskem jeziku pisane, hvala rodoljubom našim! nam ni skrb: imamo jih za česar ni treba še dokazovati. Po natančnejšem pregledu se razvidi y da Je ome- vse kmetijske razdelke njena organizacija tega začetnega poduka zeló pomanjk- valci in ljiva. Pomislimo , da vseh predmetov, ki bi se imeli pri druzih inozdravniki pa Duhovni, izobraženi kmeto ne vem jih ali se boj učiti, ni nic manj kakor 16, in kmalu nam > bode jasno da je tem predmetom odločenih veliko premalo ur. Pred vsem bi se morali omenjeni 2 leti po izgledu navadnih šol ločiti Ministerská v tečaje, 2 zimska in bi se Ona telj pravilih žrtovali temu poslu spomenica" sicer kaže pot, kako naj ljudskih šol naučili kmetijskih znanosti. pravi: Ta pripravljaj oči nauk naj se jim daj poletna; po tej de- (učiteljem) vsako leto skozi dva meseca v glavnem litvi razdelili bi se pa tudi predmeti po štirje skupaj v mestu dežele. To ne meri gotovo na nič druzega kakor a rV ----— i-- -------— „kmetijske šole", ki se dan danes še ne nahajajo Ne samo dobro bi e učil- na rede. Ce zdaj seštejemo ure, ki bi na enega teh razredov spadale, prikazal se nam bo že precejšen razlo- po glavnih mestih vseh dežel ček med številom ur zimskih in poletnih tečajev. Zimski tečaj prične se oktobra meseca in traja do sušca. bilo ? da bi se na kmetiških učilnicah za učitelj teh zimskih mesecih podučevalo bi se po 4 ure na teden 9 to je caiu J vsak predmet po eno uro; to znese v celem te- Zdaj nica osnovala, ampak naravnost neobhodno potreba je Vsak preparand moral bi na kmetijski učilnici eno kakih ur; to bi utegnilo tudi zadostiti. to. ali še se reči bolj leti se učiti in potem še smelo bi pređo val bo tudi prost - kmet v kmetijstvu se pa ozrimo na poletni tečaj, ki obsega mesece: sušec mali traven, veliki traven, rožnik in mali srpan tem 9 Ali dokler to ni mogoče zavoljo gori navedenih vzrokov in dokler bo moral telj m sebe prvinsko učiti in I v v li J v vďll iv A. ui 14 f v m 5 1 vl4u1a* jl ĚJL jlu ui4a jl* • v • v —— ^ v * v * vw-j vw w v/ ^ v/ x » aía^*^ v se samo ob nedeljah učilo in gotovo k većemu zraven pa še mladost nepopolnoma podučevati ? tako t 2 GO dolgo pa Bog pomagaj! Res je, kar „spomenica" pravi, tudi pri nobeni odborovi seji; izmed vnanjih so bili ~ " #w grof Barbo, B. Raić in dr. R. Razlag. da učenje skozi 2 meseca na Dunaji ne more imeti na- vpnčo mena > JO oivuiùl u îiiwOvuM ua< xyuiicnji no muiv/ irnuw u.«- OO o 7 * ^ v " * w "" 4 w 5' da bi izurilo učitelja v kmetijskih znanostih, Bilo pa je tudi nazočih ustanovnikov in udov letos iz amnak da temu nauku namen ta da ? deveto sejo 19. decembra 1867. leta deseto sejo 16. aprila 1868. leta; enajsto sejo 9. julija 1868. leta. Vrh tega sta odseka za izdavanje knjig in za spre-membo pravil imela večkratne razgovore in obravnave. Sad odborovega delovanja pa je ta-le: A. Meseca avgusta přejmete, slavna gospoda slednje tri knjige: ) na- » Olikanega Slovenca", ki obsega 8% pôle 2. „Slovenskega joc pol; S taj arj a ; u snopić, obsega- 3. „Narodni koledar ) 1869. leto, obsegalo bode 16—17 pol. sporočilo in letopis (C za Vrh tega je v delu in morda še to leto pride na svetio : 4. „Slovenskega atlanta" 1. snopič, obsegajoč obe zemeljni obli, Evropo in Avstrijo; sem štejemo tudi o dnikove u. „v vuuiivu v c peS m i" , aigi g ui UHU iaui\v ju\j natisnjene, ako bi nam jih bil, kakor je bil obljubil, ktere bi bile lahko že vredil pisatelj , kteremu jih je izročil odsek za izdavanje knjig. Atlantov snopič se po odborovém sklepu razpošlje, ko se dovrší; Vodnikove pesmi pa bodo čakale razpo- siljatve prihodnjega leta. Za izdavo „Koseskij evih poezij občni zbor željo izrekel, da jih izdá Matica dobili privoljenja pesnikovega. B. V presojevanji so naslednji rokopisi > ki Je ; še nismo . Stanko Vrazova zapuščina slovenskega narodnega blaga, ktero je blagodušna Matica ilirska zastonj prepustila naši Matici. » Slovenska stenografija", kijo je sestavil Fr. Hafner, učitelj v Slovenjem gradcu; Cigale ; j) Z e m 1 j e p i s j e" po Schubertu, poslovenil Matej 7> Vodopivec ; SI ovenski umetni zidar", poslovenil Fr. o. 7) Latinska čitanka" Žepičeva; Latinska slovnica" P. Ladislavova. C. Odsek za izdavanje knjig je naprosil: Gosp. Mat. Cigaleta, da spiše filosofično pro-pedevtiko aji dušeslovje; Gosp. Žepiča, da sestavi slovensko „hrvaško-srb sko slovnico." Oba gospoda pisatelja sta radostna prevzela spi-sovanje. 3. Gosp. Jož. Marn je v IX. seji naznanil, da spi- suje 77 slovensko literaturo". Za „slovensko-laško slovnico" še nismo našli pisatelja. o.^Tudi za „starožitnosti slovanské na podlagi Safařik ovih" po sedanjem stanu slovanské znanosti se dozdaj še ni oglasil noben pisatelj. D. Knjigi, o kterih bode slavni občni zbor danes sklepal ste: ,Slovenski naučni slovnik", ki ga predlaga odbor in Slovenska znanstvena terminologija jo nasvetuje g. Fr. Erjavec. > ki E. Za Schodlerjevo knjigo „Buch der Natur", ktero je odbor sklenil izdati, se na odsekov poziv še ni oglasil noben pisatelj. Odsek za izdavanje knjig bode toraj moral nastopiti drugo pot, da si pridobi pisateljev : ktera pa bode ta pot, tega še ni sklenil. Tudi životopisa ranjcega dobrotnika slavjanskih literarnih društev, Matija Debeljaka, še nismo přejeli , čeravno smo si mnogo prizadevali; še to se nam ni posrečilo, da bi bili kje zasledili njegovo sliko, ktere želé vsi zavodi, kterim je daroval vse svoje premoženje, o kterem že proračun nekoliko naznanja, sporočilo tiskano v „narodnem koledarju" pa obširnejše govori o njem Naj omenim še ene knjige, o kteri je odbor izrekel , da jo izdá Matica, a da se že zdaj ne vvrsti knjigam, kterih Matica želi, in to je „poljudna dogmatika" ali verna, izdelana po Jirsikovi, ktero je nasvetoval gosp. dr. Jož. Ulaga. Na prvi videz se Matičina naložena glavnica, kakor je naznanjena v računu in proračunu, izdanem vvabilu IV. občnemu zboru, ni premenila, ker je bil odbor v IX. seji sklenil, da se imajo društveni novci vlagati v hranilnico, dokler se ne prekliče ta sklep. To se do sedaj še ni zgodilo ; zato pa, slavna gospoda, pomnožitev Matičine glavnice najdete v gotovini, ki je naložena v hranilnici. Ta se vé da ni vsa taka, ki bi se smela stalno naložiti za glavnico, ampak v njej so novci, ktere Matica smé potrošiti in jih bode potrošila, ko se pričnó tiskati omenjeni rokopisi. Med glavnico pa se mora prištevati: plaćana ustanovnina...... 3.325 gold. izmed daril......... 90 „ Skupaj . 3.415 gold. Ko bi se bila dovršila obravnava De-beljakove zapuščine, pridjalo bi se bilo okoli .......... 5.000 „ in ko bi bili vsi ustanovniki plaćali zaostalo ustanovnino, okoli .... 1000 „ ----— -r— - - n JM . I M, I I i ^mtm ^T. ■_____■ _ _ fcj^—^PT znašal bi prirastek ......9.415 gold- in če temu prištejemo sedanjo naloženo glavnico ........ 27.023 „ znašala bi vsa glavnica....... 36.438 gold. brez sobne oprave in ostalih knjig, in če nič ne dodamo izmed letnih doneskov in obresti, kar bi lahko storili po 22. §. Matičinih pravil, ampak če vso plaćano letnino in obresti potrošimo za knjige. Neke tiskárně pomote v računu in proračunu, ki sta tiskana v vabilu k IV. občnemu zboru, popravljene so v sporočilu, tiskaném v „koledarju" za 1869. leto. Mnogo stroškov ter nepotrebnega posla in truda, ne samo tajniku in blagajniku, ampak tudi nekterim gospodom poverjenikom daje neredno plače vanje obljubljenih doneskov, to je menda tudi krivo zaostalim doneskom, o kterih poroča račun. Menda nikogar ne žalimo, ako izrečemo željo, naj bi častiti udje v redu in vsako leto o pravem času, to je, saj do 1. julija odrajtovali, kar so prostovoljno in blagodušno namenili Matici, prevaž-nemu zavodu slovenskega naroda. Ce tudi smemo z letošnjim napredkom Matice naše biti zadovoljni, vendar ne bode od več, že izrekamo željo, naj bi prihodnje leto še več pisateljev stopilo na dan in še več rodoljubov pridružilo se slovstveni materi vseh Slovencev." Koj potem poprime besedo gosp. dr. J. Bleiweis : „Slišali ste, da nam je Matica ilirska velikodušno podarila zapuščino St. Vrazovo. Mislim, da zbor Matičin spolni le svojo dolžnost, ako sklene, da se današnja skupščina zahvaljuje Matici ilirski za ta dar, — kar se z vsklicem pritrjuje. Gosp. blagajnik dr. J. Zupanee prečita „račun" od 1. julija 1867. leta do 1. julija 1868. leta in „proračun" od 1. julija 1868. leta do 1. julija 1869. leta, in ker nihče nima nobenega pomisleka o tem, se na * - 262 - predlog g. dr. Vončina izvolijo gg. Fr. Sovan, L. RobičinA. Kremžar, da pregledaj o, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 12. a. M. pr. Na to se poberó volitveni listi, in da se zborovanje ne pretrga, nasvetuje g. dr. Costa, da neki odsek pod vodstvom gosp. deželnega poslanca M. Tavčarja v posebni sobi volitev novih odbornikov namesti 9. julija t. 1. izvadljanih po 14. §. Matičinih pravil pregleda in zboru pozneje poroča. (Ron. prih.) Šolske stvari. Letopisi šolski. Solsko leto je minulo in dohajajo nam sporočila ali izvestja gimnazij, realk in glavnih učilnic drage nam Slovenije ter nam nalagajo dolžnost, čitateljem našega lista, ker ta izvestja — brž ko ne većini ne pridejo v roke, iz njih objaviti najvažnejše stvari. Pričnimo z 1. ljubljansko gimnazijo. Njeno izvestje ima dva sestavka; nemškemu je naslov: „Beitrag zur Zerlegung gebrochener rationaler Functionen im Partialbruche" (spisal prof. dr. Nejedli); slovenskemu pa: „Besedoslovje, kako se je začelo in kak napredek je do sedaj stvorilo" (spisal profesor J. Šolar). O poslednjem bodo „Novice" drugi pot obšir-nejše govorile. Vodja, 16 profesorjev in 5 suplentov je redne predmete učilo 610 dijakov, izmed kterih je pa pred dovršenim šolskim letom 58 (!) zapustilo to gimnazijo. Največ jih je izostalo iz I. a. razreda, in sicer izmed 65 nie manj ko 20. Kaj je temu neki vzrok? — Poleg katoliških dijakov je bil le 1 sam pro-testanške vere; razun 84 Nemcev (odkodi je neki teh 84, ker v imeniku dijaškem nahajamo le malo nemških krajev??) so vsi drugi Slovenci in en Hrvat. Skušnjo zrelosti je izvzemši enega delalo vseh 39 učencev 8. razreda. — Učnine so učenci plačali 407 gold. 95 kr., ktere tretjina se postavno deli med polovico ucečih profesorjev. — Podpore iz obilnih ustanov so dobili učenci 7297 gold. 90 kr. ; dosedanjim ustanovom prihodnje leto priraste 10 Kalistrovih štipendij, vsaka po 240 gold. Namenjene so te ustanove revnim dijakom na Kranjskem, zlasti v posto nj skem okraji ro-jenim, ki so v šolah v Ljubljani. Važno vprašanje, ki iz tega izvestja ne vemo, kako se bo rešilo, je to, kteri postojnski okraj je umeti: ali prejšnji ali sedanji, ali celó kteri z novimi meja mi? Prva oddaja teh ustanov dá nam odgovor. — Slovenščina se je v vseh razredih slovenskim dijakom razlagala po dve uri na teden, 70 neslovenskim pa v dveh oddelkih. Po tem izvestju je torej 14 Neslovencev slovenščine bilo oprošcenih, če se je niso učili s Slovenci. Tega nam pa ne pové sporočilo. Slovenščino so učili: gospodje Marn, Melcer, Solar, Vavru, vitez Gariboldi, Zupan, Kun- stek in Zaj ec. 2. Ljubljanska visa realka. Njeno sporočilo ima le nemški sestavek pod naslovom: „Ueber die Saftbewegung in den Pflanzen, nach neueren physiologischen Arbeiten", dargestellt von Fr. Wastler. — Vodja, 6 profesorjev, 4 učitelji in 2 sup-lenta so učili redne predmete. Vpisalo se je 217 učencev, konec 1. pol leta jih je bilo 208, konec leta pa 197 ; med 208 dijaki je bilo 202 katolikov in 6 prote- stantov, 118 Slovencev, 68 Nemcev (bo pač dosti tacih vmes, ki so kranjske krví, pa nemškega duhá?), 21 Lahov, 1 Hrvat; — 111 Ljubljančanov, 97 tujcev, med ktere so šteti vsi, ki niso rojeni v Ljubljani. Učnine se je plačalo 1387 gold., vpisnine pa 157 gld. 50 kr.; ta in polovica učnine se oddaja v realkin zaklad, polovica učnine pa v zalog za uk (Studienfond) ; realkinemu zalogu je toraj letos prirastlo 851 gold., — pomočí iz ustanov sta přejela 2 realca le 44 gold. 45 kr. — Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki zopet povzdignili glasú ter c. k. deželni vladi, ki oddaje najvec dijaških ustanov, in drugim oddajalnikom na srce položili željo, da bi realcem pričeli naklanjati ustanove, ktere niso izrečno namenjene gimnazijalnim dijakom. — Slovenščino sta gospoda Lésar in Peternel po 3 ure na teden razlagala Slovencem; za Neslovence se je učila v 2 oddelkih po 2 uri na teden. Koliko Neslovencev se je učilo slovenščine, tega nam ne pové sporočilo ; mestna govorica pa hoče vedeti, da prav malo število. 3. Ljubljanska izgledno-glavna in pripravnička sola (po starem vnormalka.u) Starim perijoham je naša normalka dala slovó, namesto njih je izdala svoj prvi „Jahresbericht"; slovenski priimki so v njem slekli tujo obleko in oblekli so domačo — a Ljubljana se vendar, hvala Bogu, ni razrušila, stari grad še stoji in šolsko poslopje, v ktero se je 1. decembra 1798. leta vselila, se še zazibalo ni; pa vsaj so to prerokovale „Novice", če tudi si nikdar niso lastile preroškega duhá. To sporočilo začenja ravnatelj z zanimivo zgodo-vinsko crtico od normalkinega začetka 1773. leta do 1810. leta. — 18 učiteljev je učilo 24 učiteljskih pri-pravnikov, 765 vsakdanjih in 178 nedeljskih dijakov. Nacrt učnih predmetov , kterega si — se ve da — ni dala sama normalka, z žalostjo napolnijo vsacega pravega rodoljuba, kajti kako se številke ur, v kterih se je na teden učil slovenski jezik (pričenši s prvim razredom) 8, 3, 3, 3 vjemajo s tednimi urami 4, 9, 8, 9 za nemški jezik? Evo nacrt za ponemčevanje! Pisava dijaških priimkov nam zado volj uje, a ne pisava kraj nih imen; razun imen, kterih ni mogel po-tujČiti Nemec, na pr. Siška, Dobrova, Ježića, Hrušica, so vsa nemška; Oberhrušicaje celó pol nemška, pol slovenska. Ljuba normalka, nikar se ne brani in začni pisati vse slovensko in razveseli nas prihodnje leto saj tudi s kakovim slovenskim sestavkom; porok smo ti, da tudi po čisto slovenskem sporočilu ne zibne Ljubljana, ki stoji na trdi slovenski zemlji. 4. Mestna glavna sola pri sv. Jakobu. Njeno izvestje nas je zopet letos razveselilo. Tehtni spis na čelu pod naslovom „Zanemarjeni otroci v našem mestu" (spisal M. Močnik) vnema državo, mestno srenjo in duhovščino za naprave, po kterih bi se bolj skrbelo za izrejo zanemarjenih otrok. Vodja in štirje učitelji so učili 351 vsakdanjih in 122 nedeljskih učencev. 5. Nunska dekliska glavna šola. Izdala je perijohe po starem; toraj iz njih ne moremo druzega posneti, nego razvrstitev in število učenk, kterih je v javni šoli bilo 932, v notranji pa 143. Naj nam častite gospé nune ne zamerijo, če izrečemo željo, da v prihodnje tudi one dadó slovó suhoparnim „perijoham" in pricnó izdavati sporočilo s podučnimi sestavki za ženski spol. Oni, ki so pričujoči bili pri ko-nečnih poskušnjah, ne vedó, ali bi se bolj čudili go-rečnosti in spretnosti gospéj učiteljk, ali izurjenosti njihovih učenk. Slava in hvala obojim! 263 Narodne stvari. Pravila društva za branibo narodnih pravic v Ljubljani. C. kr. deželna vlada je, kakor smo že povedali, potrdila pravila tega národnega političnega društva in se glasé tako-le: 1. Namen temu društvu je braniti in vresničevati na podlagi temeljnih državnih postav pravice slovenskega naroda, zlasti popolno narodno enakopravnost v vseh razmerah javnega življenja. 2. Sredstva temu društvu bodo: a) zbori društvenih udov, v kterih se bode ne samo o načelih političnih , socijalnih in na-rodno-gospodarstvenih vprašanj, temuč tudi v posamnih dnevnih vprašanjih ter djanskih razmerah in dogodkih pogovarjalo in sklepovalo, kako se ima društvo zastran njih vesti; b) sklice vanje narodnih shodo v (taborov), držé se dotičnih postavnih določil; c) poskrba za razlaganje znanstvenih in prepro- stih (popularnih) predmetov; d) izdavanje tiskopisov; e) sestavljanje in izročevanje prošenj, adres, spomenic in sklepov, ter njih razglašanje po časnikih ; f) nas veto vanje in podpiranje značajnih kandidatov za razne zastope, ter vedno občenje z izvolj enimi. 3. Društvu sedež je v Ljubljani. 4. Ud društvu je vsak polnoleten avstrijsk državljan, kogar v društvo sprejme društveni odbor. Ce ta komu sprejem odreče, sme dotični predlog staviti se društvu samemu, ki o njem v prihodnj em zboru svojih udov tajno sklepa brez razgovora. 5. Vsak ud ima pravico udeleževati se vseh društvenih zborov, razgovorov, glasovanj in volitev, staviti predloge in prevzemati naročila in društvene službe. Nasproti pa ima tudi vsak ud dolžnost, po svoji moči pospeševati društveni namen, ravnati se po pravilih in sklepih društvenih zborov; ter vsak mesec plačevati po deset krajcarje v a. v. v društveno blagajnico. 6. Voditelj društvu je odbor desetih udov, ktere voli društveni zbor vsako leto. Kdor izstopi, smeti ga je spet izvoliti. Odbor izmed sebe izbere prvomestnika, njegova dva namestnika, dva zapisovalca in blagajnika. 7. Odbor skličuje društvene zbore, izvršuje njihove sklepe in odstopivši daje račun o društvenih novcih. Da so odborovi sklepi veljavni, mora nazočih biti: prvomestnik ali eden njegovih namestnikov in pet odbornikov. 8. Prvomestnik, in če je on zadržan, eden njegovih namestnikov zastopa društvo na zunaj, in podpisuje z enim zapisovalcem vred vsa naznanila in odpravila v društvenem imenu. 9. Da društveni zbor veljavno sklepa, mora nazočih biti najmanj dvajset družbenikov. 10. V odboru kakor tudi v društvenih zborih treba )e — da sklep obveljá — nadpolovičine većine vseh pričujočih. Le pri volitvah zadostuje tudi podpolovična večina glasov. 11. V razprtijah, nastavŠih iz društvene z veze, raz-soja konečno in veljavno društveni zbor, kteri ima tudi pravico premeniti ta pravila in skleniti društva razpust. Razpuščenega društva premoženje, ako društvo o tem drugače ne sklene, pade v last slovenski Matici v Ljubljani. 12. Dokler se društveni odbor po teh pravilih ne izvoli, oskrbuje osnovalni odbor njegova opravila. Ozir po svetu. * Nenavadno mrknjenje solnea. —Zvezdo-gledi napovedujejo, da bode 18. dan t. m. solnce tako popoinoma mrknilo, da take prikazni ni bilo že 3000 let. Zemljo bode obsegala temna noč na 2000 miljah prostora in sicer od Arabije noter do Av-stralije. V naših krajih in sploh v Evropi ne bomo od tega mraka nič čutili. * Železnice in parabrodi delajo čuda. — V 80 dneh se bode člověk lahko okoli celega sveta prepeljai, kadar bode železnica po suhi zemlji v Ame-riki dodelana; vse drugo po parnih ladijah je že gotovo. Kdor bode takrat prve dni maja meseca Evropo zapustil, more sred julija že spet na istem mestu domá biti. Stroški tega potovanja bojo znašali kakih 3600 goldinarjev. Zabavno berilo. Harambaša. Prosto po hrvaščini posnel Jos. Levičnik. (Dalje.) Prešli so bili dnevi in dnevi, minule nedelje in meseci, o žitarji pa, kar se pač lahko ume, ni bilo go-vorice več. Varh je opravljal svoje kupčijske zadeve, gospodinja je vladala hišna opravila, Milica je brala romane, Marica pa se je pečala za mestne novice. Vse tedaj bilo je pri starem. V Miličini glavi se je naku-pičilo sicer že sila romantike, al kaj ! ker o njej v djanskem življenji ni bilo ne sence sledu. Vse je ostalo le navadno, prosto-prozaieno, kar je naši mladi romanarki že jelo presedati tako, da se je mnogokrat kar naravnost srdila o takem dolgočasnem življenji. Cez dolgo je vendar napočil tudi Milici že zdavnej vroče-zaželeni dan. Snoval se je namreč zastran neke nenavadne prigodbe sijaj en ples, in varh Blažko v je ponudi! Milici, da jo pelje na to zabavo, ako jej je po volji. Nepotrebno se nam zdi opisavati radostno pri-pravljenost njeno in njene skrbi in priprave, njeno obleko, lišp itd., po kterem vsem seje moglo soditi, da Milica bode „kraljica" vsej zabavi — popolna lepo-tica, prava Vila. Ob težko pričakovanem večeru ob osmi uri pri-drdrá kočija pod okna Blažkova, in krasna gospodičina odpelje se s svojim varhom na ples. V hipu, ko stopita v dvorano, že so se vjele njene oči z nekim lepim mladim gospodom, kterega še ni nikoli viděla. Bil je visoke in krepke rasti, bliskajočih očí, sokolovega nosá, crnih brkic, plemenitega obnašanja. Obleka mu je bila posebno lepa, vendar pa nekako čudovita. Setal je po razsvitljeni dvorani ponosito, kakor da je on sam tukaj gospodar, in vsi ostali mu podložni ali vsaj gledé na čast in stan globoko pod njim. Milica, radovedna kakor sploh vse Evine hčerke, zavpraša prvo prijateljico, s ktero se je sešla, kdo da je ta neznani gospodič; ta pa jej odgovori, da je ravno ona sama njo to bárati hotela. Obedve greste k tretji prijateljici, pa tudi ta ni vedela dati odgovora, in skazalo se je poslednjič, da ga nobena ne pozná. Privzele so si radovedne deklice zdaj še mladih gospodičev na pomoč, pa tudi od te strani ni bila nasitena njihova vedoželjnost. Toliko se je pa po. mnogim popraševanji vendar izvedelo, da ta neznani gospod stanuje že nekoliko dni v gostilnici „pri Cesarju", da si je najel najlepše sobe, da po- 264 sebno gizdavo živi, al nihče da ne vé niti za njegovo imé niti za stan njegov. Da mora biti rodů plemeni -tega, to skazuje vsa njegova obnaša; nekteri pa kar naravnost pravijo, da je knez M ... — Ni bilo tedaj čuda, da je lepi tujec probudil občo pozornost, ter da se je ženski svet celi večer menil le o njem. Vse je gledalo in pričakovalo, hoče li tudi kaj plesati in ktero gospodičino si bode v to izbral. Kakor je bilo iz njegove obnase zaznati, dolgo si je zbiral „rajovko", kar naenkrat pristopi k Milici in poprosi jo neskončno vljudno, naj pleše ž njim. Da se je ona vrlo rada vdala v to, in da jej je srce ponosa in neizrekljivega veselja zaigralo, da jo je doletela taka sreča in odlika, verjel nam bode vsak bralec. Njena radost pa je še više prikipela, ko je po končanem plesu krasni tujec ostal pri nji, pričel se ž njo razgovarjati, in sicer o rečeh, ki so bile, ne voda, ampak prava povodenj na njen mlin. Omenil je namreč bránja knjig in Milica se ni mogla prečuditi, s kako brihtnostjo in natanjčnostjo je pretresoval zali tujec najnovejše romane od Sue-ta, Dumas-a in drugih slovečih pisateljev te vrste. Milica je pripovedovala, da jej je najbolj všeč „grof Monte Christo", kar jej je njen plesavec pritrdil, češ, da je z njo čisto edinih misli, ter jo je priliznjeno po-hvalil, da bere res take izbrane in odlične knjige. Tudi v drugem so se njune misli popolnoma skladale ž njim, kakor da Bog vedi, od kdaj se že poznata. Ni čuda tedaj, da je prezali tujec po tretjem plesu že ugrabil MiliČino srce, na ktero je bila sirotica v svoji srečni raztresenosti paziti pozabila. Iz silne gorečnosti, s ktero je ona o neznanem tujcu pred svojimi tovaršicami govorila in ga v zvezde celó gori nad tretje nebo kovala, spoznale so tudi one, kak plamen se je vnel v njenem osrčji. Kaj neki tudi zvitim mladim deklicam skritega ostane! — Tujec se je mudil celo noč poleg Milice, in tudi ona si ni želela druzega društva. Vsaki trenutek bila je bolj omamljena od njegove mikavnosti, in ko sta se proti dnevu ločila in je Milico lepi nepoznanec spremil celó doli do kočije, stisnil jo za nježno ročico, ter jej jo poljubil, pa zraven še željo razodel, da bi se kmalu zopet videla, — bila je Milica vsa začarana po tujcu. Ne le srce, tudi duša je bila popolnoma njegova. (Dal. prih.) Iz Trsta. — Preiskovalna komisija iz Dunaja je že došla; načelnik jej je c. kr. ministerstva svetovalec baron Franc Hell (v imenu ministerstva notranjstva) ; pridružen mu je c. kr. namestništva svetovalec (bivši prov. delegat v Lombardo-Beneškem), gosp. Hieronim Alesani. Vsak dan od ene do treh komisija zaslišava vsakega, kteri jej ima kaj povedati ali pojasniti zastran undanjih dogodkov. Res čudno je pa to, da baron Hell v gostilničnem prostoru „Hotel de la Ville" ljudi posluša a ne v sodniški sobi. — Pravijo, da okolični batalijon ne le da ne bode se razpustil, marveč še pomnoži da se, in da dobi častno ime (po cesarici) Eli-zabetin batalijon. — V sredo je přišel v Trst novi gospod deželni poglavar fml. Karol Moering, ter je precej prevzel opravila deželnega poglavarstva. V svojem razglasu pravi med drugim : „Jaz ne delam razločkov stanů, vere in narodnosti. Enake pravice vsem, po-stavna svoboda vsem! To je moje geslo. Ali na moje spoštovanje do postavnosti oklepá se trdni sklep, krepko in brez ozira na osobne razmere nasproti stopiti njim, ki pravo svobodo gazé, ker njenim postávám odrekujejo pokorščino, ali to svobodo za lastne namene nespodobno rabijo, mir in pokoj motijo, kteri kakor tuji rovarji bi Be predrznili, roko stegniti zoper celoto države, ktero je čuječa previdnost poklicala, da izpolni visoko nalogo. Zaupanje in dobrohotnost, odkrito moževo srce Vam sem prinesel. Prinesite mi to tudi Vi." — „Vskipelo nam je srce — piše „Primorec" — ko smo prebrali ta proglas. Vz videli smo precej, da deželni poglavar, kar se žalibog tako redko godi, govori brez vseh predsod-kov naravnost po svojem prepričanji, po svojem srcu. In to je naj veča vrednost njegovega proglasa, ker s tem si je pridobil zaupanje vseh dobromislečih ter přestrašil tisto peščico ljudi, kteri, če tudi pod javno pretvezo, da so svobodomisleči, tajno podpihavajo ljudstvo zoper vse postave." — Bog daj, da se živo to zaupanje nikoli ne omaja. Iz Istre 7. avg. — Kakor se čuje, ;,Italianissimia isterski sè svojo peticijo, da bi bila gimnazija pa-zinska čisto talijanska, niso srečni. Da-si so nemški liberalci z „Italianissimi" za talijansko gimnazijo glasovali in večino proti Svetčevej strani imeli, vendar je Istrijanom po minist. ukazu na slobodo dano izbrati si slavjanski ali nemški učni jezik — a ne tali-janskega. Kako se bode zdaj ta stvar vredila, ne vemo še. — Marsikteremu kmetovalcu v naših suhih krajih bode drago znati, kdaj naj vsake vrste deteljo in travo seje, kjer setva pomladanska meseca junija ali julija večidel po suši pogine. Po svojej skušnji povem, da se setev jesenska, to je, setev septemberska povse lepo obnaša. Ona se pred zimo dobro vkorenini in na pomlad se že lahko kosi. Ako hočeš gotovo ko-renja (mrlina) imeti, sej ga tudi septembra meseca, drugače bode, spomladi vsejan, sicer kalil, al premalo vkorenjen po suši poginil, kakor se je letos večidel tukaj dogodilo. Zavoljo prodaje travnih semen naj se trgovci precej oglasé, in naj ne čakajo do aprila, kadar je že prepozno tudi za pomladansko setev. Iz doljnega Stajarja 7. avg. J. V. (Hvalevreden zvonár.) V 30. listu „Novic" t. 1. je bilo vprašanje od kranjsko-goriške meje: kje bi dobili umetnega zvo-narja, ki bi nam dobro vbrane zvonové po nizki ceni vlil in přelil? Odgovorim: v dunajském Novem mestu, pod napisom: „Herrn FranzHilzer, k. k. Hof-glockengiesser in Wiener-Neustadt"; — ta daleč slo veči zvonar je mož zato, ki vam vse vaše pogoje izpolni. Prvič smo ga spoznali, ko je za Slovensko Bistrico na Stajarskem tri lepo vbrane zvonové vlil (veliki tehta nad 40 centov), ktere so milost- ljivi knezo-škof lavantinski 6. nedeljo po véliki noči posvetili. Po vsej okolici je Hilzerjevo ime lepo za-slovelo. Komaj 6 tednov preteče, in že drugič na slovenskem Stajarju zapojó kaj lepo vbrani in izvrstni godci iz slavne Hilzerjeve zvonarnice, in sicer v Spi-taliču (fari Konjiške dekanije, tri ure od Celja) trije novi zvonovi, ktere so 5. julija t. 1. milostljivi celjski opat posvetili in slovesno krstili, in sicer: vélikega gospodarjem in gospodinjam na čast s v. Jožefa in sv. Ane z 28 centi in 85 funti, — srednjega mládencem na slavo s v. Alojzija in Marije obiskanja (farně patrone) s 14 centi in 55 funti, — in malega dekletom v spomin na ime Marije brezmadežnega spočetja z 8 centi in 77 funti. Z močno in lično opravo vred veljajo 4570 goldinarjev. — Na železnici je bila (na prošnjo skrb-nega gospoda župnika Dragotina Jakliča do vodstva južne železnice na Dunaji) vožnina znižana na 39 kr. od centa od dunaj skega Novega mesta do Poljičan za prepeljavanje sem in nazaj ; bilo je namreč vse potrebno orodje zdvigovanje zvono v od tam sem pripe-ljano, in nazaj bojo tudi stari zvonovi poslani. Lepo vbrani glas in umetno delo zvonov s krasno opravo kaže izvrstnega mojstra, kajti zvonovom tem v celi okolici para ni. Plačilne prav lahke pogodbe pa oznanujejo ljudomilega, dobrosrčnega in potrpežljivega gospoda; le / 265 poskusite sami in prepričali se boste resnice mojih besed. Vsem sosedom se je umetni zvonar močno prikupit , in so se za enako zvonenje vneli, kakor ga v Spitalicu imajo, in že se Konjičani in Ločani pogovar-jajo, da si hočejo tako zvonenje pri g. Hilzerju omisliti. Lepa čast ti bodi miro- in bogoljubna Spitališka fara! da te novi duh cerkvi in duhovščini sovražnih liberaicev se ni okužil, ampak da še goreča kršćanska ljubezen kakor nebeški pas veže tvoje ovčice z dušnim pastir-jera; slava ti bodi, da tako slovece zvonenje imaš, da bi ga clovek le poslušal in se mu veselja ginjeno srce taj a. Pravijo, da po lepih zvono vih fara daleč slovi, po grđih pa smrdi. Se bolj pa povzdigne gorečnost do svoje cerkve vrlih Spitaličanov to , da so v teh hudih časih v tako malem številu (okoli 1000 duš) si tako lepo zvonenje omislili in tudi že blizo polovico denarja skupaj spravili, akoravno do sedaj še niso peneza od-rajtali. In to tudi zvonarja močno priporoča, ker ne sili ljudi, da bi krava poprej iz hleva šla, kakor pa zvonovi doidejo, ali da bi zvonové na upanje dobili za debele obresti. — Hilzerjev delovodja, ki je k vzdigo-vanju zvonov v turn sam přišel, je pravil, da je pri neki fari za plačilo trdo šio in da so ga že drugi ljudjé priganjali, naj toži; al Hilzer je odgovoril: „bojo že še z božjo pomočjo plaćali", in ko so čez 7 let svoj dolg poravnali, je rekel: „glejte, saj sem djal, bo že Bog dal, da bo z lepo šio." Ni le to lepo? Bog ga živi! — Posij em vam Hilzerjev zapisnik pod naslovom „Sursum Corda!" za pregled, da vidite z imenom dežele, kraje in cerkve, kterim je od 1841. 1. do danes vlil 497 čez 4 cente težkih zvonov, manjših ni Stel. Iz Kamnika. J. O. — Quousque tandem! — utegne kdo nevoljno vprašati — bote li še dremali vi Kamni-čanje? kako dolgo bote še odlašali očitno pričati svetu slovenskemu, da se tudi vi zavedate tega, kar mora drago in sveto biti, kakor slehernemu posamesnemu člověku, tako tudi vsemu narodu, ki hoče, da ga svet spo-štuje? Dan danes se povsod bliska in treska: ni dovolj, da bi kar leno navskriž držali roke, pred seboj gledali v oblake in djali: naj pride, kar hoče! Morajo se tudi šibe lomiti, grmada kuriti in pihati, da se kadi, kadi! Da! přišel je čas izbuje in napredovanja. Kdor še zdaj nepremekljivo stoji, ta gré nazaj. Kdor tudi posihmal meži, utegne pozneje gledati — debelo! Bralec dragi! caki, moram ti nekoliko pojasniti našega mesta •okoliščine, da nas ne boš preostro in krivo sodil. Me-ščanje kamniški, večidel vsi pomorejo si s trudapolnimi rokami, bodi-si, da z raznimi obrtnijstvi in rokodelstvi, bodi-si, da mnogi tudi tekajo za brazdami po polji. Vrtoglave špekulante in večerne politikarje pri vrčkih piva bi pri nas kmalu slana vzela. Vsled tacega sicer lepega značaja našega mesta pa je celó naravno, da zanimanje in navduševanje za kaj blažega in vzvišene-jega, kakor je samo blagostanje materijalno, prihaja k nam celó polagoma — še le popoldan. „Slovenec", „rodoljub", „narodnost", „čitalnica" — ta in druga taka lepa imena čula so se tudi pri nas že precej davno in vskliknilo se sèm ter tjè: že veljá! naj veljá! a — kaj druzega več še ne. Vsaka stvar, ki je dobra, hvali in priporoča se sama po sebi ter zadobi si pred ali pozneje posnemanje. Ko smo tedaj tukaj slišali o blagonosnem vspehu, kteri preko slovenskih krajin čitalnice tako izdatno dosegajo, jeli smo čutiti, da tudi nam je treba takošnega národnega zavoda. In nahajalo se jih je kmalu število, ki so bili pripravljeni tudi z darežljivo roko pomagati mu na noge, in njih želja bi se bila gotovo že vresnicila, al — živo smo pogrešali moža, ki bi bil s pravo in neusahljivo gorečnostjo vodil naše ljudi, budil jih in vnemal: moža tacega smo pogrešali milo, in — no pa posihmal bode že, počasi : „lili inter sese magna vi brachia tollunt." Saj, kar se dovaža ali vpeljuje v Kam-nik, posebno reči, ki sofineje cene, gré nerado in trdo, da vse kar poka in škriplje *), kakor gorjanska kola v breg : „lani in letos nismo klali, lani in letos nismo klali" itd.; kajti sredi mesta imamo klanec, jako napet. — Ali posihmal so vendar že premagane vse veče ovire : že živi Čitalnica kamniška, in reči smem, da h koncu tega ali s početka prihodnjega meseca bode se slovesno odprla. — Tukajšnji pevski zbor, ki nam je s svojim lepo vbranim petjem dozdaj že marsikter lep popoldan-ček napravil, namerja neki tudi posvetiti svoje zmož-nosti v prihodnje novorojenej čitalnici. Tudi v okolici kamniškej se je hitro jela iz bujati zavest národna. In tako utegne priti novo življenje v naš lepi kraj. Iz Gorenskega 5. avg. — Da je, kakor v mestih, tako tudi po kmetih, čedalje več revnih ljudi, to je vsacemu le predobro znano, in človek bi moral imeti poseben velik žakelj denarja, da bi obdaroval ljudi, ki so res ubogi. Zato pa nevolja zgrabi člověka, ako vidi, da se ciganijo po svetu sleparji, ki vbogajme prosijo, pa niso milodara vredni. Naj povem eno tako sleparijo, ki smo jo doživeli te dni. Kot pogorelci so prišli unidan trije beračit in to z nemštim pismom županovim iz L., ktero potrjuje pogorelstvo. Ali je kmetiški župan res spisal ta nemški ubožni list ali ne, tega ne moremo vedeti; da pa je bila goljufija vmes, očitno je bilo iz tega, da na ta ubožni list je bil pri-tisnjen iz kakega farovškega spričala izrezan pečat z opisom „PFARR MOREUTSCH." Da pa tem ljudém, ki so se za pogorelce lagali, ni bil narejen ta ubožni list, očitno se je pokazalo iz tega, da so jo kar brž popihali „pogorelci", ko je gospod ubožni list natanko ogledovati začel, in še čakali niso, da bi bili kaj — dobili. Iz Ljubljane. (.Mestni zbor), ki je bil 7. dne t. m. pod predsedstvom župana dr. Cos te, je obravnaval mestno ubožnico. Ker ubožna kasa ne zmore vseh stroškov, iz mestne blagajnice pa se dosihmal ni nič da-jalo ubozim, zato je komisija, ktera oskrbuje ubožne zadeve, nasvetovala zboru, naj sedanjo primanjkavo vzame mestna blagajnica na-se, in da se vprihodnje poravnajo stroški in dohodki ubožnice, naj se vpelje na dedšine (erbščine) davek po pol gold, od 100. Tako ravnajo tudi v Gradcu že od leta 1816. Temu predlogu pa ni pritrdil fina u čni odsek (kteremu poročevalec je bil odbornik Dežman), ampak nasvetoval je, naj se prodajo vse obligacije, ki so milošcini namenjene in le to naj se iz mestne kase dodá, kar čez to primanjkuje; vsi ubogi naj se po pišejo; za zdaj število iz ubožnice obdarovanih 400 zmanjša na 350; nabirajo naj se prostovoljni darovi; na roko naj se poleti, kar koli je mogoče, ne daje miloščina, in „beraški strah" z do- zdanjim plačilom od 240 gold, naj se odpravi. — Vsi ti predlogi so obveljali, in padel je dr. Orlov modri predlog : naj se mestni odbor obrne do deželnega zbora, da se vstvari deželna postava, po kteri mora vsaka občina (soseska) za svoje reveže skrbeti. — Pravo je to, da se miloščina daje le takim, ki so res ubogi in da se denar ubozih ne troši nevrednim; al tega pravila se je držala gotovo tudi dozdaj ubožna komisija , in nov popis mestnih beracev bode brž ko ne kazal, da bode število njih še veliko preseglo število od 400. Ljubljani je poslednjih 20 let odšlo mnogo za- služka; tudi svobodna „obrtnijska postava" je pomno- *) Naše meščane, vem, da s tem brž spominjam brezštevilnih barigelj , polovnjakov in četrtnjakov, ki leto za letom romajo po kamniakem klancu v klet našega slovitega vinskega trgovca J. Rodé-ta, ki z zdravo in nepopaČeno kapljo vinsko od nekdaj že preskrbuje celo mesto, kakor tudi se znameniti del kranjske go-renske strani. - 2i»0 žila revščino, po kteri vsak na svoje roke more začeti rokodelstvo, potem pa se brž ženi in razun hlač ali čevljev še bolj pridno otroke delà, kterih živiti ne more, ako delà ne dobi ali sam zboli itd. Skušnje bodo menda učile, da je ubožna komisija se zavedala svojih dolžnosti in da ni trošila denarja brez prevdarka. Ako pa je revščina veča kakor blagajnica njena, ne bode trdosrčnost sama stvarila „nove aere" — za ubožne zadeve. 1 — 8 učiteljev kranjskih ljudskih šol je c. k. ministerstvo na predlog deželnega odbora poklicalo v učilnico za kmetijstvo, ki bode na Dunaji ta in prihodnji mesec. — Že tudi pri nas vidimo kako novo desetico in dvajsetico. Ličen denar je, pa tudi prav lohák; po notranji svoji vrednosti je le 9/is tega, kar po imenu veljá. Vendar smo zadovoljni, da se saj umazanih cunj zne-bimo. — Razpisana je bila služba učitelja za kemijo na naši viši realki. Da vlada spoštuje narodno ena-kopravnost v 19. §. nove ustave, pokazati je menda hotela s tem, da je bila pri izpisu omenjene službe pristavila pogojo, da mora prosilec biti zmožen slovenskega ali kterega sorodnega slovanskega jezika. Al glejte čudo! C. k. ministerstvo je prezrlo začasnega učitelja tega nauka in to službo ravnokar oddalo trdemu Nemcu g. vitezu Pergerju, rojenemu DunajČanu, ki ne umé niti slovenskega niti kterega slovanskega jezika, niti se ga bode učil, kakor se ga dozdaj ne uči nobeden nemških učiteljev. O zlati 19. §., kako te vendar ne-gujejo, spoštujejo in — zavijajo! — Kdo pazi, da se tako lepo spolnuješ? Ali deželni ali državni zbor? Koliko moči ima deželni zbor, to prav so temeljite Svetčeve interpelacije pokazale ravno o oddaji učiteljskih služeb na naši realki! — Odlične „besede" v Čitalnici došlim družbenikom Matice slovenske na čast o IV. občnem zboru, v kteri so čitalnični gospodje pevci popevali lepe pesmi, ne bomo popisovali na široko, omeniti le hočemo to, da je bila ona, kakor veliki zbor sijajen dokaz sloge med Slovenci vseh pokrajin. Temu bo pritrdil, kdor je slišal navdušeno govorjeni in navdušeno sprejeti dr. Razlagov pozdrav slovenske domovine, domoljubnih gospé in go-spic in slovenskih „taboritov". Srčno je odzdravil pozdrav gosp. dr. Jan. Bleiweis in prisrcno govoril g. Nabrgoj iz Prošeka v imenu primorskih Slovencev, ki trdno stojé kakor kraške skale za pravično reč slovensko. Ob polnoči so se štajarski gosti locili od nas, prav zadovoljni z bratovskim sprejemom, in nadjaje se, da tudi Kranjcev in vrlih Sokolcev ne bode pogrešal Ijutomerski tabor. Občni zbor in čitalničina beseda sta zopet očitno pokazala, da bratovska sloga biva med Slovenci, in na laž sta postavila strašilo, ki se je po mestu menda zlovoljno trošilo in še celó na kmete razneslo, češ, da bode velik razpor v zboru. Da bi pač zla volja nehala s poskušnjami netiti ogenj pogubnega razprtja! Čudno, da so med nami ljudje, ktere bratovska sloga bode kakor, trn v peti ! — Iz Štajarskega došli naši „Sokoli" in drugi ne morejo dosti dopovedati, kako sijajin je bil shod (tabor) slovenskega naroda v Ljutomeru v nedeljo popoldne. Obširniši popis pustivši za prihodnji list povemo danes le to: Národa se je sešlo nad 6000 (toliko ga je štel sam ces. komisar, c. k. okrajni predstojnik gosp. Globočnik), — v angeljskem miru so se pretresale narodne stvari, ki so bile predmet skupščini; v vsem od konca do kraja je vladal najlepši red, — slovenski narod je pokazal svetu, da je zrel za politično življenje. Gosp. dr. Razlag je izvrstno vodil zbor, kteremu so govorniki bili gospodje: dr. Klemenčič, Kukovec, dr. Zarnik, Bož. Raie, dr. Prelo g in dr. Vošnjak. Izreklo se je, in to soglasno, v prvem tem taboru, da v §. 19. osnovnih državnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler r 1. slovenski jezik na Slovenskem ne bode izklju-čivno uradni jezik in dokler se ne bode v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlagoma določil obrok od pol leta, do kterega morajo znati sloveuščino v besedi in pismu; 2. dokler na Slovenskem ne bode cerkvena vlada uradovala v slovenskem jeziku in dokler ne bodo v bo-goslovnici predmeti, kteri se dozdaj nemški predavajo, odslej slovenski razlagali; 3. dokler ne bodo ljudske učilnice čisto slovenske, dokler ne bode v srednjih učilnicah učni jezik slovenski; nemški jezik ostane učni predmet; 4. dokler se ne bodo iz deželnega zaklada štajarskega v razmerji na število Slovencev in v razmerji njihovih prineskov napravili, podpirali in vzdržavali slovenski zavodi, na pr. realke, gospodarske učilnice itd., naj se poravnajo tudi naše reke, p. Mura in Drava itd.; 5. dokler se po postavnem poti ne združijo Slovenci v zedinjeno Slovensko z narodno upravo ; 6. dokler ne bodo temu §. zvršilne postave dodane in iste djansko izpeljane. — Te dni začne v Ljubljani izhajati nemšk politicen časnik pod imenom „Laibacher Tagblatt", kteremu oče je tukajšnji „konstitutioneller Verein." Kakor „Telegraf" pravi, mu je mladi gosp. Otmar Bamberg le po imenu vrednik, pravi vrednik mu je gosp. Dežman. Program je obširen; med drugim pravi, da „hoče osebno, politično in versko svobodo"; zarad narodnosti pa ne pravi, dajo „hoče", ampak le da „přiznává veliko vrednost narodnega razvitka." Se ve, đa bi Slovencem národno pravo le Tantalovo jabelko ostalo, ako bi narod naš zagovarjal „Tagblatt". Cena mu je pa res tako nizka, da izdatelj lahko reče, da ga ni tukaj cenejšega lista, pa tudi drugej ne, kjer časniku ne dohaja kakošna podpora. „Tagblatt-e" ima svet od tistega časa, ko je vlada nameravala po vseh nemških deželah „Kreuzerblatte", po slovanskih pa „Dnevnike", za dispozitionsfondlerje. V „Laibacherici", kteri, kakor vladnemu listu, vprihodnje ne bo več treba svojih v vodnih člankov pod nadpis „Eingesendet" stiskati, sicer izdatelj „Tagblatt-a" dementuje skrivno podporo in tudi dr. Keesbacher je temu prikladal v poslednji seji konsti-tutionalnega društva; al kolikrát so že stara in nova „Pressa", „Fremdenblatt" in drugi listi z debelo besedo dementovali svojo odvisnost — pa jim nihče ne ver-jame. Le 6 fl. naročnine na leto, ko že sami kolek iznaša 3 fl., kako je to mogoče brez pomoči dobrih prijatlov — kterih koli? — Danes je po dolgi bolezni umrl gosp. Zalar, lastnik znane gostilnice „pri slonu." — SlavnJ dr. Jordan, vrednik „Zukunft-i", je potovaje po Stajarskem, došel včeraj v Ljubljano. — Dramatično društvo bo igralo 14. dne t. m. na čast dijaškemu shodu v čitalnici igri: „Ultra" in „Filozof." Začetek ob 7 y2 zvečer. Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Končan je krohot strelski na Dunaji, potihnil je vrisk za „véliko Nemčijo" — tako silen je bil, da je primoral državnega kancelarja barona Beusta priti z Gaštajnskih toplic, da je ohladil vročino pangermanistov z govorom, v kterem med drugim pravi : „Avstrijska politika se ne sili več v zadeve 26ï mak Nemštvo v Avstriji se ne sme cepiti od okrožnice je skor tako, da bi se lahko kar naravnost Na Dunaji je ro- druzih narodov avstrijskih, ki z istimi pravicami, z isto iz osnovnih postav izbrisal zvestobo, z isto skušeno hrabrostj stoj ij v vrsti av- strijskih državlj a 77 Reform" govori v slovó nem govililo na tisoče tu j ce v in besedovali so tako pre- V • t 1 • • «1 y è T 1 1 -w- sir no škim střelcem tehtne besede rekoč: „Vsak trezen opa zovalec strelske slovesnosti dunajské mora si misliti to-le: neza, in vendar jim nihče ni prepovedal shoda. Je to ravnopravnost?! Hrvaško. Iz Karlovca. Zukunfť i piše, da se Ako teh Nemcev ne združi sila kakega mogoč- tù obilo podpisuje pismo, ktero nezado volj no s t iz-oni sami ne bojo skovali edinstva. Ker Dunaj rekuje s tem, kar se zdaj v trojedni kraljevini godi, in poznajo, domišljujejo si, da poznajo Avstrijo. Al Dunaj protestuje zoper sedanji deželni zbor ni Avstrija. In ker jim je ploskala dunajska liberalna delu sestavljen izuradnikov: zato se « i • v i • • • • i • • i i A j • • HT* *J / 7 ki je po večem stranka, domišljujejo si, da jim ploska Avstrij Ni kakor! Drugim nenemškim narodom so Vaši klici po naj se skliče postavni deželni zbor. prosi v tem pismu, svobodi' i odmevali kot klici po zatiranji druzih na- rodov. Zato so jih z ne volj m med Magj ste nali novo seme žalostjo slišali 7 m pljivosti celó Ta Ogersko. Iz Pešta. Nova postava za nabiranje vojakov je po večini zborovi sprejeta. Levica, ki jo J« pođreti hotela, v zboru da je postava 7 dunajska stranka je pri tej strelski razuzdanosti svoj gjari dobó še svojo lastno armado. zadnj bil atut dom grala aJ ni č prid Ved. ni zmôgla, pa se tolaži s tem začasna in da naposled vendar Ma- Casnik „Pešt. t pomnožila. Àko ta stranka z nemškimi narodi ostale Avstrije ne stopi v razmero bratinske nila bode" kosti, kmalu je po nji, zgi To so pač besede možá, ki dobro pozná , gledé na prvi slovenski tabor v Ljuto-, primerja žalostni narodni stan slovenskega nana Ogerskem (Slovakov) sè stanom slovenskega naroda na Štajarskem, Kranjskem, Primorskem itd. ter pravi meru roda da je narodni stan Slovakov žalostneji memo današnji stan Avstrije, kterega pa ne pozná popi- Slovencev. „Pešt. Ved." se radujejo, da se Slovenci sana srboritost nemška. — Franc-Jožefova žel na rojstni dan presvitlega cesarja se bode odprla čvrsto gibljejo, a bojé se 7 da Cesarski ukaz od 6. dne t. m. zapoveduj 9 da se gerskim polkom (regimentom) dadó za oficirj sami O g polkom druzih narodov pa saj taki „jim veselo upanje ne bi tako po vodi splavalo, kakor je Slovakom na Ogerskem." — „Zukunft" pristavlja tem besedám tolažbo: „Nikar obupati! Kdor sam obupa, zgubljen je. Brez duševnega boja ni zmage, po trpljenji pride veselje!" oficirj Vtl *, - ^umvui ui uuiu uuiuuuv J/M OMJ ki razumejo narodni jezik dotičnih vojakov Del stopajo v dunajskih ljudskih shodih še dobra, in ker Letina je na Ogerskem večidel lanskega žita dovelj, bodo novino prodajali spet na imajo da ima tako predrzno na noge, samav vlada strah pred njimi nici Sperlnovi so se celó čuli že , in to po pravici, nekem shodu v gosti! „sociálno repu južno Francozko 7 je letina silno slaba. Spansko 7 severno Nemško itd. 7 kjer za Lasko. — Pri sv. Lorenců v Lombardiji je 68 let bliko"! Namenili so njihovi kolovodji na Dunaj skli- Presrečni oče! cati shod delavcev iz vse Evrope, da se pobratij starému meščanu njegova 4. žena povila 31. otroka. al van ouuu «ci« r vu » t ^ , A , ™ r - -----'J v 5 " vlada, boječa se hudih homatij, je prepovedala ta shod Ta prepoved pa bode gotovo naredila silen krik med temi ljudmí, ktere so liberalci po naročji nosili, ko so rj uveli proti konkordatu za nove verske postave. Zdaj zahtevajo plačilo za to ljubav Denariti zapisnik Matičin. Stari udje so plaćali: a) ustanovniki : Za 1. leto: gg. Divjak Jožef, Lavrencič Andrej, dr. Gregorec La- Iz Gorice piše 77 Domovina": Družba za vinstvo se napravlja v Grorici, m sicer na kcij (delnice) voslav. Za 2. leto: seji Modec Ivan, Piree Fr. Salez., Simonie France, Šr-vicelj Matej, Jelovšek Martin, Sovič Josip, Matevžič o. Eginard, SS t. m. je dotični odbor, V kterem SO udje kmetijske Za 3• let<>: gg- Meško Jakob, Mikuš Franjo, dr. Ipavec Benjamin, Ir __. ^ A M ft ft « « t A m A A A MM « I -V Li «Aft I W Uv A. .r « _ A I —^ M III A. Am a ma — — _ 1 — M /■ I«*- y| «« m - » «A I J^ »a ^ I _ družbe in kupčijske zbornice sklenili, poslati na mini sterstvo prošnjo za podporo kmetij sk tudi kmetijska družba prosi. Delnice po 100 gold kar se daj kakor hitro bo 40.000 gold, podpisanih 9 velj družba za ustanovlj Vodstvo družbe naj bi pre vzel odja-profesor prihodnje šole kmetijske. Slišimo ; zdaj ne nič s kmetijsko šolo, ker ne morejo Kotnik Fr., Pribošič Janez, Pleteršnik Maks., dr. Greg. Krek, Cižman Anton. Za 4. leto : gg. Ogradi France, čitalnica ajdovska, Lipoid Jožef, Lipoid Janez, Jereb Jožef, Vidmar Jožef, Rome Janez, Zorčič France, Modrinjak Matija, Sinko Božidar, Bohinec Jakob, Prelog Matija dr., Radej France, Srebre Guidon, Rapoc France, Jedlička Otokar, Škrbec Davorin, Murko Anton, Trstenjak Jakob, Majciger Janez, Šavnik BoŠtijan, Ros Matej, Mežnarec Anton, dobiti ali ne morejo pogoditi se z italijanskim pro fesorjem, kteri bi jej imel biti odj Slovenskeg profesorja ima deželni odbor prav izvrstnega. — Nov telegraf bomo imeli iz Trsta skoz Sočko dolino do Tre-biža in sicer zato, ker burja pozimi telegraf po Krasu večkrat potrže Cesko. Iz Prag Glavno naše mesto je tužno, pravi Latinec, pri nas Vkljub „nulla dies sine linea", noben dan brez tiskárně tožbe je tiho; Veljá pa. „uwwvu víc*« T vsemu temu vendar ni potrt narod naš; v svesti svetih ojih pravic pričakuje, da se bodo vremena izvedrile dr. Melcer Rajm., Mastan Jožef, Ravnikar France, Sranec Stanislav, Balon Anton, Čitalnica ljubljanska, Krčon Anton, Šuman Ivan, Colnik Dominik, Vilhar Miroslav, Parapat J. (11 gold. 16 krajc.), Cižman Anton, Lovšin Simon. DoplaČali so: gg. Koder Matej, Erjavec Matija, Nakus Jože, Kopitar Miha, Grabrijan Jurij, Novak Josip, dr. Munda France, Knez Slavoljub, Lenček Alojzi, Bezenček Jurij, Vošnjak Mihael, Ka-dilnik Fr., Stare Alojzi, Zorman Jožef, Repič Andrej, Šventner Leopold, Winkler Andrej, Bensa Štef., Marusič Andrej, dr. Hrast Ivan, Kastelec Franjo, Col nik Dominik, dr. Ulaga Jožef, Mahkot Ivan, Kovacič Jan., Maj nik Jan., Šlibar Martin, Svetlicič Fr., Hraševec France, Kovacič Martin, Jeraj Jožef, Potočnik Lovro, Ratej France, Savnik Dragotin, Florijanova Nikica, Bleiweisova f Te dni so Clam-Martiniceve stranke tukaj imeli shod, v kterem so se posvetovali: ali bi se udeležili tina h volitev za deželni zbor ali ne. pri nas, kakor na Moravském, je zeló slaba Ivana, Piree Matej, Res Jan., Svajgar Gabriel, Sovič Aleks., Z vanut Matija , Napret Teodor , Irkič Janez , Dolenec Janez, Hiti Luka, Robič Luka. letniki : ) g° póske so vladi na ljubo pisale, da bode izvrstno dobra, Za 1866. leto zdaj se kaže narobe. — Ravnokar je c. Za 1865. leto: g. Zorec Jurij gg vlada slala k. okraj nim gosposkam okrožn po (cirkulare) Cucek Jože , Marko Miha, Stepisnik Lovro, dr. KravsVojteh, Zorec Jurij, Hanžič Jakob, dr. Lorber Henrik Peharec Simon v kteri se jim oblast daje, kdaj da morejo prepovedati ljudske shode (tabore) pod milim nebom. Jedro te Za 1867. leto: Kozina Jurij, Ivanec Martin, Kacin Andrej, Juh Janez, TrČek o. Eg., Teran Janez, Regula Jurij , Jarec Jožef, KristofiČ Lovro, Kranjc France, Brdajs Davorin Ču Ček Jožef 268 Duhač Ferd., Flek Jožef, Kanđut Krist., Marko Miha, Mikloaič popřej zapirane srditosti zatvomice odprli S temi duho-Ivan, Morič Maks., Orožel Janez, Stoklas Bož., Kosi Božidar, yitimi besedami: „ta Člověk ne zná nemški!" Gospod! Hrg Lovro, Pečnik Peter, Burcar Bož., Pihler Jožef, Bele Fr., Dimec Ljud., Šetinec France, Gač Vekoslav, Žugel Srečan, Šebavec France, Kodrič Miha, Melkar Anton, Pleško France, zakaj niste na odgovor poklicali mene samega, dokler sem bil še tam, če ste bili dovolj srčni? Za hrb- Sebavec France, Kodne Miha, Melkar Anton, Plesko France, " . . > J " , w Kmetič Jožef, Železnikar Ivan, Preželj Matej, Martinak Jožef, tom opravljati ni težava, pa tudi ne slava! Ali ne VI- Zadravec Jožef, Kustrin Janez, Jentl Anton, Inglič Jakob, Aleš uuu, ua, tuui ja* u^vgiuu um^uiu v, * v v ^ ». u., rn^og» Anton, Bizjak Jakob, Jentl Bern., Zorec Jurij, Štrukelj France, Vi po svetu nosite, kader ni pričujoč, ravno tako V dite da tudi jaz nekemu druzemu člověku kterega Hanžič Jakob , Kamnikar France, Kurnik Janez , dr. Lorber Henr., RantuŠa Jurij, Sribar Matija, Ramor Ferdin. (nov), Rákose Miha, Rajec Anton, dr. Mencinger Janez, Čuček Jožef. Za 1868. leto: gg. Kozina Jurij, Erjavec Peter, Jeram Jož., Wester dober kup lehko odrékam znanje vsacega ne samo ULI Zj U dJL1 j V»/ V Oa^^^CK y LAKš OC4LLP Ko Vas je potem g. Goršič spo nemškega jezika? dobno zavrnil, zagazili ste še v bolj oglájene, o visoke France, Seljak Anton, Kristan Lovro, Tušek Ivan, Dolenec kulturnej izbrušenosti in dostojnosti bivšega C. kr okrajnega načelnika gotovo ne najlepšo svedočbo da jóče psovke: Člověk jaz trdim da ta člověk nemški ne zná Janez, Abzec Matija, Ivančic Jožef, Širca Janez, Trček o. Eg., Candolini Vojteh, Kosec Saverijan, FlorijanČic Jožef, Teran Janez, Šle Andrej, Levičnik Val., Krener Ivan, Kocuvan Anton, Šepec Ivan, Kunej Ivan, Jaklič Drag., Korošec Stefan, Kinčič ... - . . Ivan, Svet Janez, Vodè Jožef, Rupnik Jožef, Metlika Anton, meni kakor pes, kateri S am O laj a!" Gospod! kateri govori samo en jezik, zdi se kar Rogač Tone, Sancin Jožef, Godina Jožef, KrišniČka Karol, Vam se Utegne Še mnogo druzega zdeti Herman Miha, Hochtl Drag., dr. Grbec Ljud., Urbas Leopold, tako brezumno, kakor to Vaše pasje primerjanje. Vpra Stranecki Jožef, Gregorič Nace, Mogolič Miha, Pogorelec Andrej, Aleš Luka, Osana Anton, Brgant France, Pivek Janez, Grm Janez, Hojkar Drag.,vKristofFerd., Poljak Alojzi, Vošnjak Janez, Majerič France, Cučko Karol, VrsiČ Davorin, Alekšič sam Vas 9 ako bi jaz bil samo nemški govoril ) bi v Vaših neusmiljenih očéh bil tudi takrat samo 1 a j a 1 ? Ko se Vam je g. Goršič zopet ustavil 9 ste Fid., Vuk Andrej, Frk Matija, Trunk BI., Caf Jurij, Cuček ga pozneje celó tožili, in sicer zaradi „nespoštovanja Jožef, GrŠak Vine., Puksič France, Burcar Bož., Cocej Jernej, uradniškega stanů" ! ! ! Dobrsek Matija, Venedig o. Herm., Mlakar o. Maks., Koderman Kdo se temu smeje? Kaj ima ves časti vredni uradniški stan opraviti z Vašim zabavljivim rogovil- krčmi o. Rihard, Pusavec Val., Čitalnica jelšanska, Breceljnik Janez, Dobravec Miha, Klemenec France, Teran France, Eržen Ignaci, Piree Feliks, Treven Val., Potokar Jožef, Piskar Andrej, Jakelj Stvom? Morda mislite, da svet pred vsacim Gregor, Endlihar Rud., Brence Janez, šabot Jurij, Limavšek brez potrebe smešno namrdanim obrazom kacega staro- V 9 Knjižnica v slov. Bistrici, Stuhec Anton, Koprivnikar kopitnega birokrata še zdaj tako trepeče, kakor morda nekdaj? Ce v Avstriji še koga najdete, kteri se dá s tako rečjó v kozji rog vgnati, gotovo najdete ta- Peter Janez, Hro vat BI., Dolenec France, Pec Drag., Gregoračeva Milica, Lazar Mihael. Cebin Peter, Nagy Alb., Drozg Anton, Rath France, Kranjec Tomaž, Divjak France, Hržič Ivan, Vi- i • • -i. • . , - - - - -. dovič Anton, Knjižnica pri, sv. Barbari, Čurin Jurij, Robida o. čega, kl je politični korak sveta zaspal. Gospod ! kako Karol, dr. Janežič Val., Šaselj Martin, Dirnvirt Karol, Ros- morete pred vsem izobraženim svetom sami sebe tako bâcher Bern., Poljak Gvidon, Pesjak^France,v Serajnik Lovro, neusmiljeno na smeh staviti Vi, ki ste bili nekdaj C. Somer Greg., Pečar Janez, Tomažič Ivan, Sraj Val., Stupar Janez, Petrič Blaž, Košir Jakob, Rankelj Gašper, Barle Jožef, okrajni načelnik in ste še zdaj c. kr. okrajni pristav? Vrtovec*Fil!^ STap^^ PencinTra' Ali mislite Vi, ki menda sami nimate kapljice germa* gotin, Lazar Anton, Makarovec Andrej, Rutar Tomaž, Vales ske krvi V SVOJlh Zupančevih žllah, da nemŠtVO StOJl Marko, Leban Ivan, Resek Janez, Kramar Fil., Močnik Luka, na tako slabih bérlah, da se mora do mozga stresniti Rutar Anton, Novak Jos., Lah Valentin, Vodopivec Janez, Ka- že zato ako se V slovenskej zemlji pri pivu nemški divčeva Radovojka, Jentl Anton, Levstik France, Lakner Janez, ne govori? Za Vašo tako visolépno misel o nemštvu IngliČ Jakob, Tavčar Miha, Hrgešič Ivan, Aleš Anton, dr. Šust Janez, Rome France, Bizjak Jakob, Ketè Jožef, Lekan Janez, Jentl Bern., Sajevec Jakob, Kolarič Jožef, Pleško Dragotin, naj se Vam Ger m ani ja zahvali. Nikdar mi ne bode v mislih Vas 9 gospod ! svéta Bononi Jožef, Judnič Janez, Zorec Jurij, Šos Miha, Štrukelj vprašati, V kterem jeziku mi je V družbi govoriti, kakor Franjo, Gorenec Leopold (nov družbenik), Berčič Anton (nov), Vas malo skrbi, koliko jezikov jaz govorim: toda odbiti Ramor Ferd. (nov), Turin Jožef (nov), Zabukosek Jožef (nov), ~ " " RakoŠe Mihael, Kragelj Martin, Celesnik Dragotin, Hvalica Anton, Leban Andrej (nov), Likar Janez (nov), Pipan Anton moram Vaše nesramno očitanje, da sem lajal kakor pes _________ _ _ __ _ ker^sem se v svojem materinem jeziku po- (nov)/Juli Alojzi (nov)^ Krsič Jožef (nov), Bizjak Jernej Jnov), govarjal. Če je Vaša beseda resnična, da je tisti, kateri v družbi govori samo en jezik, lajóč pes, kaže, da niste Skul France (nov). Za 1869. leto: gg. Pevec Ivan, Kragelj Martin, Kosec Saverijan. V Ljubljani 10. avgusta 1868. , ------------„— zapazili, u« vivoi^vmvr » *, ------ Dr. Jer. Zupanee. pogovarjate, v enacega psa zlezete, pa če še tako pre- da dosledno tudi Vi, kader se samo nemški Odprto pismo. ljubeznjivo lajate! Ljubljani 30. julija 1868. gospod Janez Zupanee Naj prejme France Drenik. VU VUUVA lillJIUllUt ) li zdaj pa c. k. prist ! • v • bivši c. ok r aj k r a j n e g a čélnik dst 9 Kursi na Dunaji 11. avgusta v Moj gospod Ko sem bil 13. julij ip 5% metaliki 58 O. 50 kr. Narodno posojilo 62 fl. 65 kr. Ažijo srebra 111 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 37 kr. V přišel sem bil z o^m un xu» juixja* v x jjci v i , pxio^l ocm Uli gosp. Francem Kavčičem po naključji v tisti vablj V kraj m kterega ipavska gospoda imenuje „pod Skalo ste bili, kakor sem še le zdaj zvedel, tudi Vi 9 , kj V A-I-i >o v ÛUMJ ur VUV^l , IUU1 TA v