Leto 1888.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXV. — fzdan in razposlan dne 22. decembra 1888.
občno korist tega podjetja imenovanemu koncesionarju po zakonu o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), in pa zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81) to dopustitev podeliti tako:
§• 1.
Dajemo koncesjonarju pravico zgraditi lokomo-tivno železnico, ki jo je izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino, od Kostelca do postaje Čeleho-viške lokalne železnice Olomuško-Čelehoviške.
Zarad stika tu dopuščene železnice z lokalno železnico Prostejov-Trebice, ki je predmet dopustnega pisma od 11. julija 1886 (Drž. zak. št. 129), izvede naj se poslednjič imenovana na kosu ležečem med Prostejovom in Stražiskom čez Kostelec in Lu-totin, namesto na Plumenau.
§. 2.
Za železnico, imenovano v g. 1, prvem odstavku, dodeljujejo se naslednje ugodnosti :
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi, dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, v naslednje namene,namreč:
189.
Dopustno pismo od 22. novembra 1888,
za lokalno železnico od Kostelca v Čeiehovice.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je firma „von Erlangen und Söhne“ kot koncecijonar lokalne železnice od Prostejova vTrebice s krilom od Konic v Opatovice zaprosila, da bi se ji dala dopustitev (koncesija) zgraditi panogo imenovane lokalne železnice od Kostelca v Čeiehovice v stik z lokalno železnico od Olomuca v Čeiehovice, ter voziti po nji, vzvidelo se Nam je z ozirom na j
(Slovenlsch.)
142
1.	V to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopka v pravdah;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin' za izdatbo delnic in predstvenih obligacij namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižne enote določene v zavarovanje predstvenih obligacij ali na druge nepremičnine in takö tudi od presnemščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta \a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam ;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin (taks), dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na trideset (30) let, ra-čuneč od 11. julija 1886.
§. 3.
Koncesijonarjeva dolžnost je gradnjo v §. 1, odstavku 1, imenovane železnice precej začeti, to železnico, kakor tudi lokalno železnico od Prostejova v Trebice s krilom od Kornic v Opatovice, ki je predmet dopustnega pisma od 11. julija 1886 (Drž. zak. št. 129) in za katero se v §. 3 baš omenjenega dopustnega pisma rok o dovršbi gradnje s tem raz-kreplja, zadnji čas do konca oktobra. 1889 dokončati in dodelano železnico v občno službo izročiti ter ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgomo vršbo vožnje vzdržavati po nji.
Da bode držal se zgornjega roka za gradnjo gledé lokalne železnice od Kostelca v Čelehovice, dolžan je koncesijonar na zahtev državne uprave dati varnost s primemo položnino.
Ako ne bi dostal tega roka za gradnjo, sme se proglasiti, da je položnina propala.
§. 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji železnice, katera se tu dopušča, in ob voženji po nji držati
tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustil-nih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo. ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dado.
Kar se ■ vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe in dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni pro-pisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§. 5.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od 11. dne julija 1886 in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč. ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku poslovršbe, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§. 6.
Koncesijonar je dolžan, državni upravi na njen zahtev vsak čas pritegniti soporabo železnic, ki so predmet pričujočega, kakor tudi dopustnega pisma od 11, julija 1866, za promet med že obstoječimi ali stoprv v bodoče napraviti se imajočimi pod državno poslovršbo stoječimi železnicami takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, cele vlake ali posamne vozove odpravljati ali odpravljati dajati po soporabljanih železnicah ali po-samnih njihovih kosih za primerno odškodovanje. Ta soporaba naj vendar ima mesto samö toliko, da se z njo ne moti lastna pravilna vožnja soporabljanih železnic.
Odškodovanje, katero bode opravljati, ustanovi se po določilih razglašenih v prilogi C k dopustnemu pismu od 1. januvarja 1886 za Cesar-Ferdi-nandovo severno železnico v Drž. zak. od leta 1886 na strani 63.
§• 7.
V ostalem je lokalno železnico, imenovano v §. 1, prvem odstavku zmatrati za celokupen del podjetja lokalne železnice, ki je predmet dopustnega pisma od 11. julija 1886, ter naj se določila §§ov 4 do 8, po tem 10 do 14 zgornjega dopustnega pisma odslej uporabljajo na obe omenjeni lokalni železnici kot edinstveno podjetje.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji dva in dvajsetega dne meseca novembra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem osmem, Našega cesa-rovanja štiridesetem.
(ß) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
BacqUehem s. r.
188.
Razglas ministerstva za finance od 4. decembra 1888,
da je c. kr. mali colniji I. razreda v Moldavi dana oblast, provozno blago brez omejenja odpravljati.
G. kr. mali colnji I. razreda v Moldavi daje se oblast, provozno blago brez omejenja odpravljati.
18».
Ukaz ministerstva za trgovino od 7. decembra 1888,
s katerim se dopolnjujejo določila začasnega reda plovstvu in porečni policiji za Ounavo od 31. avgusta 1874 (Drž. zak. št. 122) o izpostavljanje luči na par nicah po noči plovočih.
Paragraf 72 I. oddelka in §. 29 II. oddelka B III ukaza trgovinskega ministerstva od 31. avgusta 1874 (Drž. zak. št. 122), s katerim je izdan začasen red plovstva in porečne policije za gornje-avstrijski in dolnje-avstrijski kos Dunave reke, dopolnjujeta se v porazumu z ministerstvoma za notranje reči in poljedelstvo ter naj sloveta v bodoče takd :
g. 72 I. oddelka.
„Parnice, ki se vozijo same za se, morajo po noči in to idoče z vodo doli po tri, a proti vodi (navzgor) idoče po dve, ena nad drugo viseči, lahko vidni svetilnici z belo lučjo imeti na jadreniku ali dimniku.
Razven tega naj vsaka parnica, ako je sama za se ali če so ji vlačenice pripete, poslednja izmed njih, na najskrajnem mestu zadnje krme pritrdi lahko vidno višnjavo svetilnico.
Parnice, ki služijo samo za prevoz, torej samo za zvezo med dvema nasprotnimabrežnima mestoma, naj imevajo po noči vozeč na prednjem konci svetilnico z belo lučjo, ki se lahko vidi na spredaj in na obeh stranéh (bokih) ladje, a na zadnjem konci svetilnico z višnjavo lučjo, ki se na zadej in na obeh straneh ladje lahko vidi.“
g. 29 II. oddelka B III.
„Ako bi imela po noči biti vožnja s parnicami, naznanja se z dvema rudečima svetilnicama. ki visita ena nad drugo na zastavišči.
Kanalske parnice same morajo na sprednjem konci in to zarad potrebnega prelaganja dimnikov na posebnem drogu imeti na vožnji proti vodi po dve, a na vožnji z vodo doli po tri lahko vidne bele svetilnice eno nad drugo.
Kanalske parnice. ki služijo samo za prevoz, torej samo za zvezo med dvema nasprotnima brežnima mestoma, naj imevajo po noči vozeč na prednjem konci svetilnico z belo lučjo, ki se lakho vidi na obeh stranéh (bokih) ladje, a na zadnjem konci svetilnico z višnjavo lučjo, ki se na zadej in na obeh stranéh ladje lahko vidi.
Dunajewski s. r.
Bacqueliem s. r.
too.
Razpis ministerstva za finance od 17. decembra 1888,
da se pripušča osobno poroštvo v zavarovanje za zaveznosti, ki jih finančni upravi nasproti ima pošiljalec žganja stoječega pod vezjo potrošnine-
Dodatno k tju 24, oddelku II. A,št. 2,odstavek 2, razpisa finančnega ministerstva od 10. avgusta 1888 (Drž. zak. št. 133) v zvršitev zakonitih določilo davku od žganja in od nareje stiskanih droži za kvas, ki je združena z narejo žganja, dopušča se v po-razurnu s kralj, ogerskim rriinisterstvom za finance, da se zavarovanje, katero je dolžan pošiljalec žganja, ki se ga drži potrošnina, dati za izpolnjenje zaveznosti, naloženih mu finančni upravi nasproti, razven načina propisanega za upovanje potrošnine, sme opraviti tudi po solidarnem poroštvu plačevitega poroka.
Kot dober porok, da prevzame poroštvo, šteje se, kdor uživa državljanstvo v kraljevinah in deželah zastopanih na državnem zboru ali v deželah ogerske krone, ondukaj naseljen stanuje, ima znano imenje, ki je dovoljno v zavarovanje dotičnega iznosa potrošnine, in kateremu ni napoti nobeden v g. 7 9 zakona od 20. junija 1888 (Drž. zak. št. 95) o davku od žganja navedenih izključilnih razlogov.
Podjetniki svobodnih skladišč za žganje in pa podjetniki prečiščaren za žganje, ki so proglašene za svobodna skladišča, smejo se v oziru na poslatve žganja, ki se na-nje odpravljajo, praviloma zmàtrati za dobre poroke.
Dotično zavezno listino sestaviti je po priloženem vzorci.
So li izpolnjeni uveti za vzprijetje poroštva, in v kateri razsežnosti se sme ono vzeti za zavarovanje, o tem razloča finančno oblastvo I. stopinje.
Dunajewski s. r.
/
Obrazec.
Nerazdelno-zavezna listina.
»
Niže podpisani................................................ kot podjetnik žganjarne
v.................. F. št.....................ima dolžnost, za izpolnitev zaveznostl, naloženih mu
po §. 24, oddelku 11, A, št. 2 propisa v zvršitev zakona o davku od žganja (Drž. zak. 1. 1888 št. 133),
kot pošiljalcu žganja, katero se, podvrženo bodoč potrošnini, v času od.......................
do....................................iz žganjetvornice te žganjarne odnese v svoboden sklad (pre-
čiščarno proglašeno za svoboden sklad), dati iznosu davščine, kolikor je pride, primerno zavarovanje.
Niže podpisani....................... (značaj, stanovališče) zavezuje se tedaj s tem, da hoče
c. kr. erarju za pravšno in točno opravo tega morebitnega nadomestila do iznosa od.........
na slučaj sè šestodstolnimi zamudnimi obrestmi in troški izterjevanja kot porok in plačnik nerazdelno biti odgovoren.
V	kakih pravdah, v katerih je fiskus tožnik, in zarad izdelanja dotičnih zavarovalnih in zvršilnih
sredstev imej c. kr. finančna prokuratura v.......( . .	. pravico obrniti se na ona sodišča, ki
bivajo tam, kjer ima ona svoj sedež, in ki bi bila pristojna razločiti take pravde in dovoliti taka zavarovalna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) v....... . .	. stanoval (stanovali).
V	posvedočbo tega poverjeni podpis.
(Datum.)	(Podpisi.)
(Sloveniaoh.)
143
19t.
Zakon od 19. decembra 1888,
o nadaljšnjem pobiranji davkov in davščin, po tem o opravljanji državnega potroška v času od 1. dne januvarja do konca marcija 1889.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 2.
Kar bode v času od 1. dne januvarja do poslednjega dne marcija meseca 1889 upravnih troškov, ti naj se po potrebi opravijo na račun kreditov, kateri se v finančnem zakonu za leto 1889 ustanové pri dotičnih poglavjih in naslovih-
§. 2.
Ta zakon pride v moč 1. dne januvarja meseca 1889 in njegova zyršitev se naroča Mojemu ministru sa finance.
Na Dunaji, dne 19. decembra 1888.
Vladi se daje oblast, v času od 1. dne januvarja do poslednjega dne marcija 1889 dalje pobirati postavljene neposrednje (direktne) in posreduje davke ter davščine s prikladi vred po zdaj veljajočih davkovnih zakonih in sicer priklade k pri-dobnini in dohodarini v tisti visokosti, kakor je določena v finančnem zakonu od 30. maja 1888 (Drž. zak. št. 73).
Franc Jožef s.
Taaffe s. r. Pražtlk s. r. Dunajewski s. r. Kacqneheni s. r.
Falkenhayn s. r. Welsersheimb s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r.
Zaloški s. r.