STUDIJSKA KNJIŽNICA V MARIBORU DR. ING. KOČEVAR FRANJO| j KEMIČNA TEHNOLOGIJA VLAKNIN • , I. DEL. I BELJENJE, ';MERCERIZACIJA KARBONIZACIJ/ - • f l mA c mJs i . 4 . A, J .. * ! I. DR.JNQ. KOČEVAR FRANJO: KEMIČNA TEHNOLGOjA VLAKNiN I. PRANJE , B E l| ENj E ; M E UČE* niZACi|A ; KAUBONIZACHA DRŽAVNA TEKSTILNA SOLA V K KAKI j U -19 3 9. f . . , .. v ■ J l TODA ** 3 Za nekatere panoge tekstilne Industrije,pred¬ vsem za. pranje.,"beljenje in barvanje,je zadostna količina vode neobhodno potrebna. Najboljša bi bila -v ,ta namen ke¬ mično čista,destilirana ali kondenzirana voda. Čista voda je v tankih slojih brezbarvna,v de¬ belejših slojih modra,Z ozirom na množino organskih ne- čistot barva variira od mofire,zelene,rume^o-zelene,rume- no-rjave do rjave.Čista voda zmrzne pri 0°G,zavre pri .100 s ' C,najbolj gosta pa je pri 4°C, Temperatura vodne pare zna¬ ša pri pritisku /atm.abs./ 1 atm. 5 atm. 10 atn. 15 atrn. 20 atm, 25 atm B 100°0 152,2°C 180,5°0 198 ? 8°C 215°0 ' 224,7 oC Najbolj čista voda,ki se nahaja v naravi,je deževnica,Pri prehodu skozi zračne plasti vzame s se¬ boj del sestavin iz zraka.* kisik,dušik,ogljikovo kisli¬ no, žvepleno in žveplasto kislino ter organski in rud¬ ninski prah.Filtrirano ali dekantirano deževnico lahko uporabljamo v tekstilni industriji,vendar je njena množina za^večje obrate premajhna, Majhna js tudi množina kondenčne vode,ki -jo lahko uporabljamo za napajanje-parnih kotlov,za raz¬ tapljanje barvil ali sl..vendar moramo v ta namen pred- hodno odstraniti mazalno olje in rjo iz cevi. Površinska /rečna ali potočna/ voda ima zelo neenakomerno .sestavo,ki se menja v različnih letnih da* • s ih in z ozirom na padavine.Oh deževju ima-mnogo sus¬ pendiranih snovi:naplavljene gline in sl.Večinoma je aajzaneslivejŠi vir obratne vode talna voda.Zaradi fil¬ triranja skozi zemeljske plasti je bistra in enakomerno sestavljena. Voda,ki vsebuje raztopljen ogljikov dvokis, raztaplja pri prehodu skozi zemeljske plasti rasne rud¬ nine, predvsem kalcij ev in magnezijev karbonat po slede¬ čih enačbahi 1. / H o 0 + G0„ - HnGOrr Ogljikov dvokis se naljaja v zra- Us C/ Cj O ku zaradi izgorevanja in asimilacije organskih snovi. 2, / CaCOg + H 2 C0 3 « Ca/HCGg/g MgC0 3 * HgC0 3 = Mg/HC0 3 / 2 1 del kalcijevega ali magnezijevega karbonata se topi v 150 delih vode,ki vsebuje raztopljen ogljikov dvokis. Raztopljen kalcijev in magnezijev bikarbonat tvorita karbonatno,prehodno ali temporarno trdoto vode. Če vodo segrevamo,nastane iz kalcijevega ali E magnezijevega bikarbonata v vodi težko topni kalcijev karbonat,odnosno magnezijev hidroksid. Ca/HCOg/g = CaC0 3 + HgO + COg Mg/HCOg/2 + 2 HgO " Mg/OH/g + 2 HgO + 2 COg V parnih kotlih se kalcijev karbonat,odnosno magnezijev hidroksid izločita ob stenah kotla in tvori¬ ta obenem z gipsom kotlovec.Zaradi slabe prevodnosti za toploto povzroča kotlovec velike izgube toplote in po¬ škodbe,celo eksplozije parnega'kotla,ker se železne«kot- lovne stene premočno segrejejo, .-k;o kotlovec zaradi svo¬ je krhkosti odpade,se na močno segreti steni parnega kot la lahko mahoma razvijejo velike množine pregrete pare. « Poleg bikarbonatov vsebuje voda raztopljene tu di sulfate in kloride/ včasih tudi nitrate/ kalcija in magnezija,ki tvorijo stalno,permanentno,nekarbonatno ali sulfatno trdoto vode. Kalcijev sulfat se pri 0°C raztopi v 500 delih čiste vode.Magnezijev sulfat ter kalcijev in magnezijev klorid in nitrat je v vodi lahko topen. Ksrbonatna in sulfatna trdota tvorita skupno trdoto v.ode. Trdoto izražamo v stopinjah,pri nas večinoma v nemških stopinjah. Nemška trdotnc stopinja nam pove,koliko delov kalcijevega oksida /CaO/ se nahaja v 100*000 delih vode / 1 nemška trdotna stopinja v 10 mg CaO *v 1 litru vode/» Francoska trdotna stopinja nam pove,koliko # de¬ lov kalcijevega karbonata /CaC0„/ se nahaja v 100.000 delih vode / 1 francoska trdotna stopinja =» 10 mg CaCO^ v 1 litru vode. Angleška trdptna stopinja pove,koliko grainov / po 0,0648 g / CaC0„ še -nahaja v 1 galoni / 4,5436 1 / vode./ 10 mg CaCO,* v°G,7 1 vode ali 14,2857 mg GaC0„ v 1 litru vode./ Razmerje t-rdotnih stopinj je razvidno iz sld« deče razpredelnice: nemške francoske angleške trdotne stopinje: 1 1,79 1,25 0,56 1 0,7 • ■---•• 0,8 1,43 1 Poleg kalcijevih in magnezijevih soli vsebu¬ je voda včasih še kreoenčtto Mželezne in manganove spojine,solitras!©* 1$ solitrife^kislino,amo¬ niak, žveplovodik in raztopljene organske snovi. * _ > Kalcijevega silikata se topi do 240 mg v litru Železo je ali organsko vezano,ali pa raztopljeno v obli- 5 ki ferobikarbonata Fe/HCO^/g Vodo uporabljamo v tekstilni industriji za napajanje parnih kotlov,za pranje in izpiranje in za raztapljanje sredstev za obratovanje /beliluih in pral** nih sredstev,burvil,aoreture itd./. Voda za napajanje parnih kotlov mora biti čim bolj mehka ter ne sme vsebovati tzv.agresivn i.h sno~ vi,ki napadajo deležno pločevino in armaturo parnega kotla. Za obratovanje se v različnih tekstilnih to¬ varnah stavijo na vodo različne zahteve.V splošnem naj voda vsebuje čimmanj suspendiranih snovi,no3ebno za beljenje in barvanje v barvalnih aparatih,kjer material deluje kot filter in zadrži vse suspendirane snovi. Mehka voda se zahteva posebno tam,kjer kal¬ cijeve in magnezijeve soli tvorijo n.pr.z milom,alka- lijami in barvili netopne oborine,ki novzročajo iz¬ gubo teh snovi in madeže v blagu.škodljivo deluje kal¬ cijev in magnezijev bikarbonat na sledeč način: 2 C 17 H 35 C0 Q Na + Ca/HCOg/ 2 = /C^HggCOO/gCa + c LaHCOg topni natrijev kalcijev _ netopni kalci- + natrijev steatat/natri- bikarbo- jev stearat bikarbonat jevo milo/ nat Žg /kalcijevo milo/ 2 C17H 33 C00K + MgClg -/C^jR^GOO/^Rg + 2 KC1 topni kalijev + magnezi- = netopni magne- + kalijev oleat/kalijevo jev klo- zijev oleat klorid milo/ rid /magnezijevo milo/ Topno natrijevo ali kalijevo milo učinkuje kot pralno sredstvo šele potem,ko so se vse kalcijeve in magnezijeve soli izločil' kot netopna,neučinkovita mila.l g CaO razkroji ca.15 g trdega mila.l m^ 10 nem. stopinj trde vode porabi 1,5 kg mila.Lepijivo,mazavo kalcijevo ali magnezijevo milp. se prilepi na material. Kalcijeve in magnezijeve soli tvorijo tudi z alkalijami:sodo,vodnim ;teklom itd.netopne oborine, ki sr vsedajo na blagu. Na 2 C0 S + C?S0 4 = c " lC0 3 +NaS0 4 2 NaOH +Mg/HC0 3 / 2 - Mg/0H/ 2 +2 NaHCOg Na 2 Si 3 0 7 + 0a/HC0/ 3 = CaSi 3 0 7 +2 NaHCOg /vo^no steklo/ 1 m 3 10 nem^nopinj trde vode porabi 189 g sode. 4 ,Trdo vodo potrebujemo le "izjemoma,n.pr .pri barvanju z alizarinom. Železa sme voda vsebovati največ 0,1 mg v litru,medtem ko mangana /zaradi katalitičnih lastnosti, ki blagu lahko močno škodujejo/ sploh ne sme vsebovati /ev.največ 0,05 mg na liter/.Železo in mangan barvata belo blago rumenkasto-rjavkasto,škodljivo vplivata pri barvanju z bazičnimi in čimžnimi barvili in pospešuje¬ ta rast nekih alg /Crenothrix/ ? ki lahko zamašijo vodo¬ vodne cevi« Voda ne sme vsebovati nitritov«Solitrasta kislina barva volno in naravno svilo rumeno -in spreme¬ ni ton mnogih barv. Organske snovi,predvsem huminske kisline u- porabljajo kisik,povzročajo motne barvne tone,razkra¬ jajo nekatera barvila,povzročajo stranske in pospešu¬ jejo katalične orocese« n " L Ž ., 2 a _ v ode; Organske primes1 približno ugo¬ tovimo, če ostanek po. odparenju vode žarimo,ohladimo,ovlažimo s raztopino čistega amonijevega karbonata in ponovno žarimo. Izgubo pri ponovnem žarenju iz¬ razimo kot organsko snov v mg na 1 liter ali na 100 litrov. ToČnejše določimo organske pri- h mesi na sledeč način:100 cm vo~ g de dano v '300 cm’ veliko bučo, 3 aodamo 10 cm' razr.žveplene kis¬ line /1:4/ in 10 ali 20 cu raz¬ topine l/l o o norm. kalijevega per- mangsnata./l/lOO norm.raztopina vsebuje v 1 litru 0,31606 g K MnO^/ in kuhamo 10 minut.Ako se je raztopina razbarvala,do- ‘damo še 10 cra° n/l00 K MnO, vt * Nato ohladimo ns ca.70° G in Slol. Titriranje iz biurete pustimo polagoma dotekati ri/100 razto-. pinc oksalne kisline,/ki vsebuje v 1 litru 0,63029 g HgQg0 4 _+ 2 HgO/ dokler se permanganat ne razbarva.Pri tem se vršijo sledeče reakcije: 2 K MnO. + 3 H 2 C 2°4 = 2 Ms SO 4 ' K B S0 4 + 5 0 H 2°" 6 h 2 ° + 2 00 , n/100 Za oksidacijo organskih primesi uporabljam© cm 1 K Mn0 4 -raztopirie navajamo v mg- K MnO, za' 1 liter /ali 100 1/ vode ali preračunamo in na vaj Smo r mg kisika ali ing' organske snovi v 1 litru /ali 100 1/ vode. 40 cm n/100 raztopine K Mn0 4 odgovarja 12 mg K MNO.. ali .5 mg kisika a 63 mg organske snovi. šemo v vodi.če a: Jgpt ltrasto kislino dok dano 5 kapljic kone.žveplene kisline in 10 kapijicbrez* barvne raztopine me-tafenilendiaminas. Solitrasta kislina /že 0,05 minutah mg NgOr, v litru vode/ povzroči takoj ali''pc 5 n zlato-rumeno,rjavo ali rdečkasto barvo./Tvori se Bišmarkovo r j avo/.Reagent^pripravimo tako,da 1 g me tafenilendiamira dodamo 3 cm° konc»žveplene kisline in z destilirano vodo dopolnimo na 300 cm^,Raztopino hra¬ nimo v rjavih steklenicah z brušenim zamaškom/ PopRistenpartu ugotovimo prisotnost nitri¬ tov v vodi na , ledeč način:! liter vod# nakišaao Z Žveplene kisline /če voda vsebuje železo,dodamo še 1 g težko p ed -noe iz dsgmaira segrevamo na 30° C vi. prisotnosti so i. cm 4 10 B oksalne kisline/,obesimo ne naravne svil litraste 'kisline postane svila več ali manj rumeiia.Pri poznejšem n G J £8. O kuhanju z Minico postane ribana oa: se tem elezo dokažemo v vodi / .do 0*05 mg t litru/ 1* keialčno čis- m3 10 Jt-ne železa-se bar- na sledeč način: 100 cm* 5 vode kuhamo Z te soliterne kisline,ohladimo in .dodamo 3 raztopine amonijevega rodanida«#© količini va voda rožnato do rjavo-rdeče. - > Mangan se večkrat nahaja poleg železa.Določi- mo ga po Volhardu na sledeč način;50 cm® vode dodamo'5 cm® 25 $-ne •• soli terne kisline in dalj časa - kuhamo «>Nr$6 df% damo ca»0,5 g kemično čistega svinčenega superoksida in kuhamo še 5 minut*Cez nekaj časa opazujemo nad usedlino vodo,ki je v prisotnosti mangana bolj ali manj intenziv¬ no 'vijolično-rdeča. Po Marshallu nakisamo 50 cm® vode z .10 kap¬ ljicami 25 $-ne soliterne kisline /dodamo mal prebitek 5 %-v.e raztopine srebrovega nitrata / za obarjanje klori¬ dov,ki motijo reakcijo/ in 5 cm® 6 %-ne raztopine amoni¬ jevega persulfata.Po 1/4 urnem kuhanju opazujemo ev.rož¬ nato do vijolično-rdečo raztopino. Za kvantitativno /kolorimetrično/ določeva¬ nje dopolnimo raztopino v cilindru z destilirano vodo na 100 cm® in primer jamo‘"barvo z enako raztopino, ki vsebuje znano količino 1/100 K MnO. raztopine.! cm*" 1/100 norm. raztopine kali j evegapema na ali 0,1419 mg MnO* vsebuje 0,11 mg manga- Določevanje proste ogljikove Wink.lerju:Yo#o. najbolje' odvzamemo na lic kisline po licu mesta s cevjo, 6 ki sega do dna steklenice,v katero polasoma tekom 15 minut doteka voda* 100 crr vode v buči a brušenim zamaškom do¬ damo 1 cm3 1 ‘v-ne raztopine fe^olftaleina v alkoholu in v prisotnosti železa 1-2 cm° nasičene raztopine Geignettove seli /kalijev-natrijev tartrat/-.Iz biu- rete doteka v biičo n/100 NaCK ali n/100 Na^COg razto¬ pina toliko časa,dokler se voda ne pobarva^rofnato. Po vsakokratnem dodatku luga ali sode zamašimo bučo in vodo previdno orenečarno.Pri kontrolni probi doda¬ mo naenkrat vso orvič ugotovljeno količino vode ali luga in titriramo ev.ostalo ogljikovo kislino z lugom ali sodo,dokler rožnata barva 5 minut ne obsta¬ ne,1 cm3 n/20 NaQh ali n/lO Na 2 C0„. odgovarja 2,2 mg C0 o ,K ugotovljenim cm 1 lug ®3 ali v8de prištejemo empi¬ rični popravek,ki je enak l/bC karbonatne trdote.Če znaša n.pr»karbonatna trdota 5©,prištejemo k cm3 n/10 Na^CG-, ali n/20 NaOH 5/50 = 1/10 cm.3. “ ° n/20 MijOH vsebuje v 1 litru 2,004 g NaOH /1/20 mola t.j.molekularne te^e NaOH v gramih/,1 cm3 n/10 He„CG„ pa 5,3004 g Na P C0„ /l/lO mola-molekul.te¬ že Na C0„ $ g/. w ~ ^ ° Zakaj potrebujemo za neutralizacij.a-OgtLji- kovef .kisline še enkrat več sode,kot luga,je razvidno iz sledeče reakcije: 2 NaOH f-HgCO^ = Na ? C0 r + 2 HgO Na £ C0 3 + H 2 C03 = 2 Ha tfGO^ Namesto normalne raztopine Uporabljamo lahko za titri- ranje tudi raztopino,ki vsebuje v 1 litru 4,818 g čis¬ tega,pri 1600*^1800 C posušenega natri. ,jevega karbonata. Vsak cm3 te raztopine odgovarja 2 mg C0 £ . t . Določevanje trdote vode Skupno trdoto lahko izračunamo iz rezultatov graVimet- rične analize kalcijevega in magnezijevega oksida.1 del ligO odgovarja 1,4 delom CaO-. 2a prakso dovolj natančne so manj zamudne vo- lumetrične metode za določevanje trdote vode. Po Wartha-Pfeiferju določinp: a. / Karbonatno t rdoto pa Sledeč naČin :100 crv)3 V o4e doda¬ mo par kapljic /0,1 %-ne/m et:i.loranzne 'raztopine in ti- triramo ž n/lO solno kislino /3,6468 \\Cl v litru/ do spremembe rumene barve v rdočo. Dobljene cm3 n/10 IICl pomnožimo z 2,8,da ddbimo karbo¬ natno trdoto v nemških stopinjah. b. / Skupno trdoto določimo tako,da 100 po a./ neu- tralizirane vode dodamo odmerj eni,ca.dvakratni prebi¬ tek enakih delov n/10 raztopine NlaOH in Na ? C0„ in par minut kuhamo v porcelanski skodelici.Po ohlajenju raz¬ topino dopolnimo v p eri Ish buči na 200 cr:3, filtriramo /prve cm3 zanemarimo/ ir. 100 cm3 popolnoma bistrega fil¬ trata titriramo z n/lG solno kislino do spremembe rume- ne barve metiloranžnega v rdečo.pa^likži med cm3 raztopi¬ ne sode in luga ter n/10 raztopino solne kisline nam po¬ ve,koliko n/10 raztopine sode,odn.luga se je uporabilo za obarjanje kalcijevih in magnezijevilh soli.Uporabijene 7 cn3 n/10 alkalne raztopine,-preračunane na 100 cm3 vode /200 cm3 filtrata/ pomnožimo z 2,8 ,da dobimo celokupno trdoto v nemških stopinjah.K dobljenim stopinjam pri¬ štejemo empirični popravek 0,4 zaradi raztopnosti CaOOr, in Mg /0Ii/ 2 /. ' ~ c » / Magnezij določimo v vodi na podlagi tvor¬ be netopnega magnezijevega hidroksida s kalcijevim hiw droksidom,ki z neutralnimi kalcijevimi solmi reagira: Mg SO, + Ga/0 T l/ o - Mg /OH/« + CaS0 A r250 cm3 po t.a./ neutralizirane v6de kuhamo 1/4 do 1/2 ure /da izženemo C0o/,izperemo s prekuhano destilirano vodo v 500 cm3 veliko merilno bučo,dodamo točno odmerjeno, skupni trdoti odgovarjajočo dvakratno količino n/10 raztopine kalcijevega hidroksida,kuhamo^zamašimo bučo',- ki. jo po ohlajenju dopolnimo do znamke /500 cm3/ in filtriramo.Prvih 150 cm3 filtrata zavržemo,v nadaljnih 200 cm3 pa titriramo ostali kalcijev hidroksid z n/10 solno kislino.1 cm3 n/10 raztopine kalcijevega hidro¬ ksida odgovarja 2,013 mg MgO ali 2,8 nemške trdotne sto¬ pinje. Določevanje trdote vode po Blacherju 100 cm3 vode dodamo par kapljic metiloranžnega /ali še bolje 1 kapljico 1 /-ne raztopine dimetilamidoasob.enzola, ki postane s kislino rdečevijoličen/ in titriramo z n/10 solno kislino do - spremembe barve,nakar 1/4 ure kuhamo, /da izženemo G0 p /.Ce se je barva indikatorja spremenila, dodamo še nekaj^ri/lO solne kisline.Po hitrem ohlajenju dodamo 1/2 cn.3 2 /-ne alkoholne ‘ raztopine fenolftaleina in toliko n/10 natrijevega luga do slabo rožnate barve. /Ev.prebitek luga odstranimo s kapljico n/10 HCl/.Takoj nato titriramo z n/10 raztopino kalijevega palmitata do stalne karrainasto-rdeče barve 0 1 cm3 n/10 raztopine kal¬ cijevega palmitata odgovarja 2,8 nemškim trdotnim sto¬ pinjam.Metoda je enostavna in natančnaRaztopino kalije¬ vega palmitata si pripravimo te malini ti riške kisline /C n na sledeč način M C00H/ segrejemo cino v 400 cm3 90 nega hlk dam - f.-Tol ftal eina in točno neutralizir l&ola in Cii ito- in €50 g glicerina,do- /-n im 10 z alkoholno alkoholom ha fer.olftaleina i opino kalija in dopolnimo s 90 1 liter. /Točne j še predpise gle j :Dr.P.Heer? ;ann , "Farberei und texti.l ckerische Untersuchungen"./ Čiščenje in - ehčar.je vode Tekstilna industrija potrebuje veliko množino čiste,meh¬ ke vode.Vsled tega je razumljivo,da se je tekstilna in- o-^trija. koncentrirala Predvsem tam,kjer je imela dovolj čiste,mehke vodo na razpolago,n.pr.v Nemčiji na Saškem, v Ink’ i ji v Yor.ksh.ire z glavnim mestom Bradford,v Fran¬ ciji v houb : ixu, Tourcoingu in Lyonu.,v Ameriki v New-En- . kloridu itd.Dandanes so se metode za čiščenje in mehčanje tako izpopolnile,da tekstilna industrija ni več navezana i" v ljuč::o na čisto in mehko vodo. Filtriranje suspendiranih snovi Tun,kjer smo navezani na površinsko vodo in naravna fil*» ; 8 tračija ni mogoča,moramo v vodi suspendirane, snovi filtrirati* čistilne naprave so v različnih tovarnah z ozirom na razne okoliščine različne. Če tovarna zajema vodo iz reke,so 'cevi,ki se nahajajo pod gladino reke,obdane z grobo mrežo, ki zadrži veje in slične grobe dele«,Iz cevi se voda črpa v betonirane zbiralne bazene,kjer se doda neko- loko klora,ki uniči večino klic,tako da jih ostane le še 200 do 300 na 1 cm3,Dodatek klora je take na- /Lenkost®n,da z vodo nastala solna kislina niti'mre za« '4©šfa. z& nevtralizacijo vseh bikarbonatov v vodi* Nastala podklorasta kislina o&n.kisik /H0C1■=HC1 + O/*obenem oksidira reducirajoče shovi. v vodi* Bazeni so predeljeni s 7 redno finejšimi mrežaml v H ji': j l| Ni! *} !j!i Mi T ,TT-^ ! H i 4 -fd —H qt- - 4 '“ 4! ^ I i i- 1 — t bi: n n t r J -i 'išfe ! i *' •■V, dva : el .Voda se filtrira skozi mreže,ki zadržijo mohanic v e primesi,vejice, papir ir: sl,Mreže se lahh i posamezno dvignejo in med obratovanjem izmenoma čis¬ tijo. Iz vodnjakov se voda črpa v betonirane bazene nad filtri,skozi katere se voda. čisti.F .itri imajo spodaj sloj sodra,nato vedno clro) ’ rajši sod er in kremeneov posek,po potrebi še sloj koksa,ki pa zarad1 poroznosti in velike •povr¬ šine daje ar.-.hodu vode ve¬ lik odpor,Sčasoma se filtri zamašijo in se morajo čisti¬ ti na ta način,da se tlači skozi nje voda v nasprotni smeri,Odplavijene nečistcte se po posebnih kanalih od¬ vajajo v reko. Za hitro filtriranje se vcaSih. poslužujemo okroglih /premer je 3 m/ ali pravo kotnih filtrov /20 do 30 m* površine/,ki so napolnjeni s k remen jakovim pegiraac Veli¬ ko Št zrna ih višina filtra za,visi od količine suspendi¬ ranih snovi,ki Jih mora fil# Skica naprave za grobe ter zadržati, filtriranje rečne vele Filtri so omamljeni z napra- ■<0mz i mreže vo zn izui n je. Pri okroglih. fili rih m." ina naprava meša pesek »'oda kroži skozi. fJll.er v obratni smeri ^3to^^Navadno/^4KiiHfc' izpiranje upo¬ rabi g do 3 $ čiste vco*^. Ako vsebuje voda n,pr,v gorskih pokrajinah pc močnem deževju mnogo zdrobljenih rudninskih primesi,ali če hočemo iz vode odstraniti koloidno raztopljene or¬ ganske snovi,čistimo vodo pred filtriranjem' tekom 4 do 9 Filter s kremenjakovim Izpiranje filtra peskom sist«Permu!it AG 8 ur v posebnih bazenih z.dodatkom primernih koagu- lucijskih sredstev,n.pr.z'dodatkom 10 do 200 /navad¬ no- 40 do 75/ mg aluminijevega sulfata na liter. Me ncanje vode se lahko vrši na različne načine,vendar sta dandanes v rabi večinoma le dva postopka in sicer jadr n in permu tl t ni h zr er ,1 alni/o Destilacijski postopek je predrag,električno mehča¬ nje /Cumberland/Dr Hiosrth/ za tekstilno industrijo ■ za- Bo/krat ne pride v poštev,tudi je neprijetno dejstvo, da se kalcijeve in magnezijeve soli izločajo v parnem kotlu. Mehčanje vode z o 'žar ,lan jem k alcijev:; j n nagn e z 1 levih s o 3.1 e N avadno se v ta namen upore 1 ’ e _ v odo - in a m ..o. Gašeno apno izloča iz vode bikarbonate,ki tvorijo karbonatno trdoto,soda n; ostale kalcijeve so¬ li,ki tvorijo permanentno trdoto vode.Magnezij. •}■ ~ - li mineralnih kislin izloča iz raztopine v obliki ne- topnega magnezijevega hidroksida NaOH,ki nastane pri medsebojnem učinku sode in apna.Pri mehčanju vode se vršijo sledeče reakcije: Karbonatna trdota: 1./ Ca /HC0„/ P + Ca/0H/o= 2 CaC0 5 + 2 HgO 2 J Mg/HCO^/p + 2 Ca/0Il/ 2 = Mg7Wo + 2 CaCOg + 2 HgO Permea - sntr trdota: 3./ CaS0 4 + Ma ? C0 r = CaCO^ + Na £ S0 4 -10 4 0 / Ca/OH/g + Kap0 3 =& T aOH + CaCOg f A / MgClg + 2 N a OH = Kg/OH/g + 2 NaCl Podčrtane spojine /CaCO ? in Mg/OH/ r. so v vodi ne topne ter izpadajo iz vode v obliki bel© oborine. Količino apna in sode izračunamo na sledeč način:Za vsako molekulo kalcijevega ali magnezijevega bikarbonata potrebujemo 1 molekulo CaO«Za vsako mole¬ kulo katerekoli magnezijeve spojine potrebujemo še e- no molekulo CaOoNa vsako molekulo spoj in, ki povzroča¬ jo permanentno /sulfatno/ trdo to, pride po 1 molekula Na^CO^.Ker bikarbonati tvorijo karbonatno trdoto /TK/ cL O in sicer odgovarja 1 n° v litru vode 10 mg CaO,moramo dodati za vsako stopinjo karbonatne trdote 10 mg CaO za liter vode,poleg tega pa se za vsako molekulo MgO eno molekulo CaO /1 L;gO « 1,4. CaO 4 Dodatek apna /CaO/ v mg za 1 liter vo*de iz¬ računano po sledeči en- čbi : CaO = 10 TK + 1,4 ligO TK je karbon itn; trdota,IdgO so z analizo ugotovljeni mg ligO v litru vode«. Količino ’ sode v mg i:a o C0r- m liter vode izračunamo no 2 o sledeči enačbi: Na^CO^ = 18,93 x permanentna trdota Cj O Enačbo dobimo iz sledečega razmerja: 56 CaO 1 n°/ : + 10G !Ta 2 G0 x x - = 10 CaO /10 mg CaO v litru t 0 j. 1060 56 18,93 Namesto sode in apna lahko del apna in sode nadomesti¬ mo z natrijevim lugom in sicer lahko 100 delov sode in 56 delov'apna nadomestimo z 80 g natr.luga.Če je v tem razmerju več,kakor 106 delov sede ra 56 delov apna,i- mamo mehčanje z lugom ir. sodo,če n pride na 106 delov sode več,kakor ‘56 delov apr. ohe ano r lugom in apnom. Včasih vodo mehčamo tudi r t način,da doda¬ jala vsakih 100 1 vode in vsako nemšk' trdotno stopi¬ njo po Z~gr kale.sode,zakuhamo in odstranimo nastalo o- borino. Popolnoma trde vode z obarjalnim postopkom n'e moremo omehčati,ker se reakcije počasi vršijo ter 11 reakcijski produkti niso v vodi.popolnoma netopni.Če Mehčamo vodo s sodo in apnom v hladu,vsebuj e po 3 u- rah voda še vedno 4 nemške trdotne stopinje«, Kvalitativno ugotovimo v mehčani vodi kal¬ cij z amon-ftksalatom /bela,kristalinčna oborina/,pre¬ bitek alkalij s fenolftaleinom./Barva naj bo slabo rožnata./ Poznamo več različnih sistemov aparatov za mehčanje vode s sodo in apnom.Zelo popolen aparat gra¬ di tvrdka H.Reisert,Koln,3raunsfeld. Reisertov aoarat I'on.3S za mehčanje vode z apnom in sodo Trda voda toče po cevi H v razdelilnik,ki obstoji iz oddelka za trdo vodo R,oddelka za gašenje apna J in raztepijanje^sode C.Iz C doteka po cevi .raztopina so¬ de v posodo č,kjer se nahaja plavač,ki regulira dotok sodne raztopine tako,da je nivo raztopine vedno enak« Skozi sifonsko cevko teče raztopina sode v mešalno cev E,kamor doteka tudi trda vo.da in nasičena apnena vodn.Regulir .na ventila V in P za dotok trde vode in apna se-nahajata v enaki višini oddelka R.Sifonska cev¬ ka je obešena na verižici,ki je-nritrjena na plavaču, ki se nabija v oddelku R.Zaradi manjšega dotoka trde . vode .iz cevi H,se pogrezne pi iv... o in dvigne v, enaki meri sifonsko cevko.Vsi trije dotoki /soda,trda voda, apno v cevi E / enakomerro delujejo in i. točasno pre¬ nehajo delovati,če se zapre dotok trde vode v cevi H. V oddelku J pogašeno apno pride skozi pipo K in lijak v spodnji de] konične posode S.Točno dole- 14 2. / Tudi pri spreminjajoči se trdoti vode je stalno kemična kontrola nepotrebna. — 3. / Ni se nam treba bati,da bi se pri pranju . milom tvorila kalcijeva ali magnezijeva mil:. Mnogo boljši od umetne, a . •-•rum itn j c na¬ ravni Neoperraut.it , t« j. zelenkasta rudnina /zeolit/,ki se nahaja predvsem v Ameriki.Neopermutit ima večjo reakcijsko hitrost in večjo specifično težo,kakor permutit»Kljub drobnejšemu zrnu se neoperautita pri izpiranju filtra zgubi letno le 2 ja,medtem ko znaša izguba pri permutitih do 5 fo a Neopermutitni filter je treba po 4 do 5 delavnih urah tekom 1/2 ure do 1 ure regenerirati. Neopermutit proti prosti ogljikovi kislini ni tako občutijiv,kakor permutit.Neopermutit zadrži tudi' že* lezo in mangan,če njihova količina ni .večja od o,5 do 1 mg na liter. Za regeneriranje potrebujemo zv. vsako nem¬ ško -trdotno stopinjo in vsak n 3 vode 40 do 70 g kuhinjske soli.Večje naprave obratujejo bolj racio¬ nalno ,kakor majhne» Odstranjenje železa:b azira na oksidaciji ferrobikarž borata z zračnim kisikom v vodo-netopni ferri-hidro¬ ksid. Ako je železo organsko vezano,moramo dodati ko- agulacij s Jl\. a sredstva,n.pr.aluminijev sulfat,ali pa dodano apno,ki vežejhuminske kisline in obarja železo kot hidroksid. Naprave za odstranj en j e zelezq/feo odprte li zaprte,ali pa-oba načina kombiniramo. Odprtih naprav se poslužujemo tam,kjer ho¬ čemo istočasno odstraniti nrosto,agresivno C0 o in H 2 S. Z žlebovi fino razde 1 jena vodq/>ada par metrov globoko skozi zrak n. pločevino,od tu ra v zbiralni bazen.Vodo lahko razpršimo tudi z dvema ro- ževinastima šobama.Vodna curka se sekata pod kotom 90Q«Razpršene vodne kapljice se tlačijo navzgor in nadajo v obliki dežja na pločevino in od tu v zbiral¬ ni bazen. Iz bazena teče voda skozi sloj koksa in lave ki se nahaja v preluknjanem stolpu,nato pa skozi fi] - ter iz kremenjakovega peska,ki zadrži izločeno žele¬ zo. Filter s® mora periodično izpirati. V zaprtih aparatih oksidiramo železo s stis- njenim^zrakom.Teoretsko potrebujemo za 1 mg železa 0,1 cm 3 kisika odn.0,48 cm 3 zraka. 15 Slika 6. Odprt, naprava tv.H. Reisert & Co.A.G. Koln-Braunsfeld Zaprti aparat za od- stranjenje železa od tv.Permutit A«G 0 Berlin 0dstran.ien.1e mangana: Mangan se večkrat nahaja v vodi poleg železa^Pri tr- di vodi navadno mangan odstranimo obenem z železom ali z dciatkom apna.Pri mehki vodi,ki vsebuje mno¬ go mangana,moramo odstraniti mangan /po odstranjenju železa/ s posebnimi filtri,napolnjenimi z impregnira¬ nimi grudami lave in kremenjakovim peskom ali ss bo¬ lje z mangan-permutit filtri,ki vsebujejo višje man¬ ganove okside. Delovanje filtrov je sledeče: Mn0 o + MnO - Mn o 0^ Iz manganovega peroksida /rjavega manganovea/ in man- gano-oksida v vodi se tvori mangano-manganit.Izrab¬ ljen filter regeneriramo s kaliJevim-ali kalcijevim perraanganatom. MPpO^ + 0 » 2 MnOg -v / \ : .. •. ;' ■ tv 16 Odstranjen.16 kisika iz vode ž^iiaphJaffJS parnih kotlov je neobhodno potrebno,če znaša količi¬ na kisika nad 0,1 cm 3 na ldter.Kisik lahko povzroči nevarne poškodbe na pločevini parnega kotla. Kisik odstranimo kemično z dodatkom natri¬ jevega sulfita ali sl.redukcijskih sredstev ali me¬ hanično z-vakuum-aparati. Odstranjenje mineralnega /mazalnega/ olja iz kondenzatov lahko do s e' ženo "s Kemičnimi ""avdCU/kii ali z elektrolizo.1 m 3 vode dodamo '40 g aluminijeve¬ ga sulfata in 20 g kale.sode ali 15 g natrijevega luga. Elektroliticno se razkroji oljna emulzija pri prehodu mimo železnih elektrod.Tv®Halvor Breda, Berlin-CharlGttenburg gradi naprave za odstranjenje olja iz 1-100 m 3 vode na uro. Poraba vode je v tekstilnih tovarnah zelo velika.Tako potrebujemo n.pr.za beljenje 1000>kg bombažne preje'100 m 3 vode,za beljenje 1000 kg la¬ nene preje 220 m 3 vode,Velika tekstilna tovarna s 1000 statvami 'in vsemi oddelki za barvan je,bel jen je, tiskanje in apreturo bombažnih inumetno-svilenih tkanin potrebuje dnevno ca.5000 m 3 vo^£. Čiščenje odpadnih /odtočnih/ vod Odpadnih vod ne smemo odvajati neposredno v potoke g reke ali jezera,ker večinoma prekomerno onečiščujejo vodo in uničujejo vodno floro in fauno. Največkrat pride zaradi odtočnih vod do sporov in 4&žb med lastniki tovarn in zakupniki ribolova. Zakon o sladkovodnem ribarstvu z dne 20. -Septembra -1937 ima glede industrijskih odtočnih vod sledeča določila: § 26 t.l:Prepovedano je onečiščevanje rib¬ jih voda bodisi s tekočimi ali trdimi odpadki in¬ dustrijskih ali gospodarskih podjetij in s kakršni¬ mikoli tvarinami,ki škodljivo delujejo na ribe,Zlas¬ ti je prepovedano metanje odpadkov,mrhovine,žaganja, drevesne skorje v vodo kakor tudi namakanje lana in konoplje,izjemoma sme dovoliti ban na predlog prvo¬ stopnega občnega upravnega oblastva namakanje lena in konoplje v ribjih vodahjče ni možnosti,da bi se napravila posebna nhnaka 1 isč a.V tem primeru sme zahte vati ribarski upravičenec primerno odškodnino,ki jo določi prvostopno občno upravno oblastvo v reaheni'po¬ stopku. § 2.Obstoječa podjetja,ki uporabljajo ob predelovanji: neorganskih in organskih tvarin vedo,ka¬ kor tudi rudniška podjetja morajo postaviti in vzdr¬ ževati potrebne naprave za kemično ali biološko in mehanično očiščevanje uporabljene vode,preden se iz¬ pusti ta vod' v ribolovne vode.Ban predpiše uvedbo takih naprav,upoštevaj e,da se pri tem ne ogrozi ob¬ stanek podjetja.Prvostopno občno upravno oblastvo nadzira uvedbo,vzdrževanje in redno -delovanje teh na¬ prav,da se oškodba ribovodnih voda prepreči ali vsaj do najnižje mere zmanjša. _ 17 3. Škodo,ki bi vendarle nastala od delovanja takih pod¬ jetij iz točke 2 s tem,da se spuščajo v vodo tvarine, ki ribam škodijo,morajo ta podjetja povrniti ribarske- mu opravičencu.Višino odškodnine določi prvostopno občno uprav;.o oblastvo z odločbo v rednem postopku,, stranka,ki z odločbo upravnega oblastva ni zadovoljna, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati,naj se vi¬ šina odškodnine ugotovi po redni sodni poti. 4, Za spuščanje kanalskih voda iz naseljenih krajev.v ribolovne vode veljajo obstoječi tehnični,sanitetni in veterinarski predpisi, § 60.V kolikor niso spodaj navedena dejanja po drugih zakonih kazniva z večjo kaznij o,se kaznuje z zaporom do 30 dni ali v denarju do 1*500 dinarjev,kdor zoper določbe tega zakona: 2./ onečiačuje/ribje vode s tva¬ rinami,ki škodljivo deluj ejoina/ribe;/točka 1«§ 26/ ali kdor ne postavi naprave- 1 ža; očiščevanje uporablje¬ ne vode ali ne vzdržuje te ndppa-ve v : dobrem stanju /točka 2 § 26/. a ’ .• r : Za ribe' so škodljive koncentracije barvila 1:100.000,žveplovega dvokisa v nakisani vodi 1:200000,žveplene kisline 1:33.000,solne kisline 1:20000,klora 1:2,000.000,Prosta podklorasta kislina, prost žveplov vodik in nitriti škoduje jo' ribam v še manjših koncentracijah.Postrv pogine po 3 urah v raz¬ topini,ki vsebuje v 1 litini 1/2 mg klorovega apna,po 26'minutah v raztopini 10 mg apna. v litru/.Takoj se obrne postrv ha stran v raztopini,ki vsebuje 0,1 g. žveplene kisline ali po 3 urah v razt.l g mila v i litru,po 5 minutah se obmejna hrbet v raztopini Oj 01 g žveplo vodika v li'tru«Ribe zbolijo v vodi s koncentracijo 55-50 mg žveplene kisline,50 mg solne kisline,15'gr natrijevega klorida,0,5 gr sode v litru dn V vodi p pri kateri pade koncentracija raztop¬ ljenega zračnega"kisika 0 2,8 mg na 1 liter,t.j.1/3 normalne koliSine» Dokazano je,da je množina 5 mg kisika na liter za obstoj vsakega vodnega “življenja neobhodno potrebni miniiaioa« Čiščenje odpadnih vod je. z ozirom na vrsto obrata in krajevne prilike telo različna. V splošnem je Dittlerjev sistem čiščenja od¬ padnih vod najbolj uspešen, 7bb vrste odtočne vode se stekajo v skupni zbiralnik,ki mora biti dimenzioniran tako,da voda o- stane v njem 24 ur. J zbiralniku se nevtralizirajo kisline in baze,oksidacijska in redukcijska sredstva,izpadejo čimže in barvila in pri nevtralizaciji tudi del ko¬ loidno raztopljenih nečistot.Temperatura v zbiralni¬ ku naj bo 5 do 40° C,da se voda še biološko čisti potom mikroorganizmov,ki posebno dobro uspevajo v slabo alkalni raztopini in razkrajajo koloidno raz- 18 •topljene visoko molekularne organske spojine. Slika 8. usedalnik zbiralnik filtri Dittlerjev sistem za čiščenje odpadnih vod Pri teh procesih nastale kisline pospešujejo obar- janje koloidnih suspenzi j.Predno pride voda v zbi¬ ralnik,še v usedalnikih očisti od glavne količine .suspendiranih snovi.Usedalniki morajo biti konstru¬ irani tako,da se lahko med obratom izmenoma Čistijo. Ako pri tekstilnih tovarnah odpade mnogo kratkih vla ken,je potrebna naprava posebnih mrež,ki zadržijo glavno količino vlaken,ki jih od časa do časa odstra nimo.Iz zbiralnika odteka voda v sistem filtrov,ki se za kontinuirni obrat lahko izmenoma čistijo,odn. obnavljajo.Navadno imamo za dobro čiščenje 2 siste¬ ma po 5 filtre,v katerih ostane voda po 3 ure.Zelo važno vlogo igra pri čiščenju velikost zrn in v pr¬ vih 2 filtrih poroznost materiala.Prvi filter je na¬ polnjen s koksom z velikostjo zrn od 10-25 mm.Koks odstrani v vodi kolbidno raztopljene maščobe.Ko se ,filter izprazni,se koks posuši in uporabi za gorivo* Drugi filter $e napolnjen s koksom ali žlindro,o- peko,premogom ali šodrom z velikostjo zrn od 3-10 mn.Tretji filter je napolnjen s peskom. Primer za zračunanje velikosti naprave za čiščenje odpadnih vod: Vodna črpalka dovaja tvornici tekom 24 ur v 10 urah 300 m° vode.Enaka mnbžina vode odteka iz tovarne,t.j.30>'m3 na 1 uro ali 8,33 1 na sekundo. 49 Zbiralnik mora tekom 24 ur zadržati 300m 3 vode,nje¬ gova prostorni; r mora biti povečana še za prostor¬ nino, ki je potrebna za regulacijo vodnega toka tekom obratne dobe 10-ib u",T prostornina je enaka razliki dovajalne in o J vaj hitro.ti t.j.10 krat /30.000 rpfigfj 12.500/ je enako 175.000 litrov ali 175 Od¬ vajalna hitrost vode rr: uro je enaka količini dovede¬ ne % r ode 300 r3, deljeni s 24-imi urami t. j .12.500 1. Skupna prostornina zbiralnika je enaka 300 + 175 t.jo 475 m^.Od te prostornine se lahko ca.20 m^ predvidi za vsedalnik. Vsebina vsakeg• filtra je enaka trikrat¬ ni fiotočni v hitrosti vode na uro, t. j. 30 z 5 « 90 m*^. Čistilna naprava v veliki meri zavisi od krajevnih okoliščin in od vrste odpadnih vod. Večkrat odpadne vode lahko dovolj očistimo z enostavno stop- njičasto čistilno napravo. Slika 9. dotok zbiralni ,.usedalni .čistilni . bazen Stopnjič -.sta čistilna naprava Kjer voda enakomerno doteka,se 1 ahkobposlužujemo tufc di Čistilnih lijakov,v katerih se suspendiraar snovi- usedajo na dno lijake, od kjer se periodično odstranju jejo. ^ Pri ugodnih terenskih razmerah se poslužu¬ jemo ponikovalnic,ki r/ se sčasoma rade Zamaši jo .Dob¬ ro očiščene odpadne vole srn p jo vsebovati v 1 litru na jveč : suspendiranih or---'riških ali anorganskih snovi 100.000 mg,črp a sim vezanega dušika ali prostega klo¬ ra 20 mg,železnih ali aluminijevih soli 300 mg, pros¬ tih kislin .alkalij,kovinskih soli,na vodik ali v sulfitu vezanega žvepla 5.000 mg,raztopi jenih ar. o rr ganskih snovi 50.000 mg, kuhinjske soli ali kloridov 150.000 mgo Kemično čiščenje odpadnih vod z železnim sulfatom,apnom ali sl.je drago in se le redko iz¬ vaja. Izkoriščanje odpadnih vod se vrši le izjemoma.Vroče odpad¬ ne vode odtekajo v poseben zbiralnik,v katerem se naha¬ jajo bakrene cevi,skozi kate¬ re doteka mrzla voda.Na ta način se odpadne vode lahko ohlajene izpustijo v zbiral¬ nik. V pralnicah volno se iz fil¬ triranih odpadnih vod izko- - riščajo volnena vlakna. Pral - in bellina sredstva Pralna sredstva: Milo; Pod m ilom na vadno' razu mem o natri jeve,kalijeve in včasih amonijeve soli višjih maščobnih kislin /stearin, palmitin,olein-kisline/.Milo dobimo potom segrevanja /razmiljenja/ . maščob z natrijevim ali kalijevim hidro¬ ksidom ali pa z nevtralizacijo maščobnih kislin z na¬ trijevim. ali kalijevim karbonatom. Pr imer: l.//C 17 H 3g CQG/ 3 C 3 H 5 + 3 NaOH - 3 G 1 7 H S5 .000 Na + C^/Oa/g. maščoba /ester natr»stearat .glicerin glicerina in ali natrijevo atearin-kisline milo 2« 2 C 17 H 33 QP0H * KgCOg - 2 C.^COOK + COg + HgO olje-kišiina + kalcijev kalijevo /olein/ karbonat milo Natrijeva mila so večinoma trdna,kalijeva pa mazava mlla.Mazava kalijeva mila in klejasta natrijeva mila /15 -45 $ maščokislin/ vsebujejo lužino,v kateri se nahaja ostanek alkalij,glicerin in nečistote.Trdno jedro /Kernseife/ dobimo,če natrijevo milo /ev.večkrat/ izsolimo.Vsebovati mora najmanj 60 $ maščobnih kislin. Posebno lahko se razmili kokosova mast. Marseilsko milo je zeleno,iz olivnega olja izdelane natrijevo- mile* Čistilni lijak 2.1 Polnjeno milo vsebuje različna polnilna sredstva n.pr 0 vodno steklo,škrob,sodo in sl.in včasih komaj 10 ^ maščobnih kislin, Delilna mila ,/Pers.il,Radion/ ali pralni be v lilni prašek /Ondal/' vsebujejo poleg praška natrijev perborat kot delilno sredstvo,vodno steklo kot stabi¬ lizator in včasih še sodo.Milo se v vroči vodi kolo¬ idno raztopi.Neutralno milo,raztopijeno v alkoholu ali palo vode,reagira proti..fenolftaleinu neutralno'. Ako vodno raztopino razredčimo,reagira za- raM hid.rolitične dissociacije alkalno /s fenolfta- leinom rdeča barva/. 2 C 15 H 31 C00 Na + -HOK - UaOH + C^H^^CCONa c 15 h ?1 00OH natr.palmitat + voda«natr.hidro- - kisli natrijev, /natr.milo/ ’ ksid pelmitat Vodna raztopina mila se bolj ali manj peni,kar zavl-o '9 si od vrste uporabljenega olja in 'od dissoci&oij®* ~ Nečisto te odstrani milo zaradi svoje sposobnosti za namakanje,emulgiranj e in adsorbiranje.7 večjih kon¬ centracijah milo-varuje vlakno pred - mehaničnimi učin¬ ki /n. pr.pri valki/.Z zemeljskimi sikalijami /kalcij, magnezij,bari j,/ ir. beškimi kovinami tvori milo ne- topne oborine /kovinsko milo/,ki povzročajo na rialu madeže-,na beljenem materialu rumenk&shljt S -kislinami -s,e iz mila izločijo maš če-ki slin#*- . Milo se uporablja za pranje, čiščenj e,na-- makan j e, a vi v ir :> nj s e,razklej en j e svil e »miljenj e po bar¬ vanju,kot dodatek k š1ih ti,apreturi,za vodonopropust- no impregniranje. ■ Kakovost mila enostavno kontroliramo na sle* deč način; 5 g mila,/ki ga izvrtamo pravokotno na dol¬ go os kosa/ raztopimo v vroči vodi v odtehtani por¬ celanski skodelici.Raztopini dodamo metiloranžno in - prebitek razr.žveplene kisline do izrazito 'kisle re¬ akcije /rdeča barva/.Na to dodamo* odtehtano- količino* *■ - /ca.10 g/ .parafina ali čistega voska in segrevamo ta¬ ko, da se izločena mašČo-kislina dobro zmeša s parafi¬ nom.Po ohlajenju strnjeni kolač izpiramo z vodo,posu- aa širno in tehtamo .'Ako od ugotovljene. te 3 odštejemo te¬ žo parafina »dobimo količino sr.soo-i.riaiin. Proste nikoli jo /T’eOii,KOH/ kvalitativno u- gotovimo,Če malo množino mil raztopimo v 10-15-krat- ni količini neutralhega absolut Ibohol- »Proste alko lije pobarvajo f -sclftnloin rdočo« Večine polnilnih sredstev je v vročem al¬ koholu netopnih. Točnejši opis analiz se nahaja v knjigi: Dr.P.Heenrtann,Farberei und Textilchemische Untersu- chungen. Monopol milo je neutralno,odn,slabo kislo milo,izdelano z natr.lugom iz ricinovega olja,ki ga predhodno sulfuriramo s konc.IIgSO^ pri 35° C in iz¬ piramo. Monopol milo jo obstojno v trdi vodi,raz¬ redčenih kislinah in konc.raztopinah soli.Dobro na¬ maka in emulgira.Uporablja se kot dodatek ari pranju, krj. i oju,beljenju,barvanju, šlihtan ju,meroorizaci j i in apreturi.Izdeluj e ga kemična tovarna Stockhausen & Go. r JCref eld. Lliščotonilna mila:v sebuje jo polog mila v zliena topi- , la’ za maščobe,ki imajo večinoma visoko vrelišče.Upo¬ rabi ja jo se za namakanj e, emulgira ffje in ciščenje.U- činkovita so le tedaj,če se uporabljajo v dovolj ve¬ likih cncontracijah.V promet pridejo od različnih tvi: pod različnimi imeni,n.pr. 1./ .Th.& G. Bohme /Dresden 6/-Podgrad pri Ljubljani: Solventol /milo in topilo/,Effektol /emulgator in museo- topilna sredstva. 2./ H.Th.Bfihme, A»G.Chemnitz: Lanadin/milc in tetraklor- etan/,Lanapol-milo. < 3»/ Kemična tovarna Stockhausen oc Co,Kre.i.eld: Tekoče industrijsko milo B,Specialno mile C,Ter pinopolj/mono- ool milo in terpentinovo olje/,Tetra! im/milo in GOfo ogljikovodikov/,Tetrol F,Tetrarol/moroopl milo in per- klor-etilen/ Verapol /milo,bencol in ksilol/. 4./ Oranienburška kemična tovarna d.d.,Charlottenburg S: Cvkloran M,Perpentol B d./ Zschimmer & Schwarz,Chemnitz: Beuclveife n/kalije¬ vo milo ,sulfurirano olje in ogljikovo■‘ :i/,Desilpon A /dtto/,Kaseito /milo,sulfurir no riei, j/o olje,tetreli:i in ne t,ilheksalin/,Setaform-benc insko mil. o, Tet ra -milo , Pralni ekstrakt,Supra lan milo. Od različnih kemični 1 ; tovarr pridejo masčo- + apilna mila v promet pod imeni: Duferol milo,Hydrophtal/amonijevo milo in 6% Tetralina in metil-heksalins/,F v'A-olavoI/mi¬ lo. in tetraklorogljik/, Milin,Perturkol/milo- in klor- etilen/,Pralna Savonada,Sidurol- kalijevo milo T,Terpuril, as T«3:apon /milo in heksalin/,Universol A,Medialan -AL it&. Sama maščotopilna sredstva pridejo v promet od tv.De- lydag,Berlin,Charlottenburg pod imeni :Hexalin /heksa- linhidrofenol/,Tetralin /tetrahidronaftalin/ in od raz¬ ličnih tvrdk pod imeni:Detachol,Lenocal,Diffusil !LL itd. Sulfurirar.a olja se uporabljajo kot namakalna in emulr girna sredstva pri belj enju,barvanju,v apreturi itd 0 Najbolj znano je turško-rdeče olje,ki se je prvotno upo¬ rabljalo predvsem pri barvanju turško-rdečega /ž aliza- rinom/.Turško rdeče olje dobimo s sulfuriranjem olja s konc.žvepleno kislino,izpiranjem in slepečo neutrali- \ .. zaeijo z alkalije.mi /natrij evirji lugom ali amoniakom/. Navadno se v ta namen uporablja ricinovo olje,včasih tudi olein,palmino jedrovo olje,kokosovo'olje in sl. Pri sulfuriraiiju ricinovega olja se tvori z žvepleno kislino najprej prosta maščpkislina,nato pa žvepleno-kisli ester. /Ci 7 H 32 /° H /C°0/£tI 5 +3 HOH - 3 C^Hgg/OH/COOH+CgHg/ČH/g ■ G 17 H 32 /0H/C00H + H 2 S0 4 = G 17 H 32 -0S0 3 H - C 0OH + H g 0 diricinol-kislin-* v 2 C 17 H^^-0S0 3 H GOOH + H g 0 = C 17 H 32 /OH/-COO-C 17 H 32 -uOOS + 2 H 3 Turško rdeče olje je rumeno do rjavo,težko tekoče in v v vodi topno.Vsebuj % 2 - 7 $ žveplene kisline.Čim več vsebuje žveplene kisline,tei^kolj je obstojno v trdi vo- di in solni raztopini.Pri kuhanju z alkali j-rm se delo¬ ma razkraja. , Sulfanat vsebuje povprečno 75 % maščobnih kis« lin,50 $4tao turško rdeče olje vsebuje 50 c Jo sulftsnata in ea«37 ■% maščo-kislin.Količino maščo-kislin določimo ta¬ ko, da odtehtamo 10 g turškega rdečega gl ja,katerega. .da®o v porcelansko skodelico obenem s 50 cnl vode in 15 cm*- 5 keiic,solne kisline.Po 2/2-urnem segrevanju v vodni ko¬ pel ji dodamo 10 g voska ali parafina,'segrevamo še pol u« re,izperemo po ohlajenju z mrzlo vodo,sušimo in tehta- . mo. 1 Z 10-kratno količino vode se mora turško rde¬ če olje popolnoma emulgirati.Emulzija naj' reagira proti lakmusu slabo kislo.Z amoniakom dobimo popolnoma bistro raztopino,ki sme šele pri močnem razredčenju postati motna, ' -- Sulfurirana olja pridejo sama ali pa mešana- z organskimi topili,milom in sl.v promet od različnih tvrdk pod različnimi imeni,n.pr.: Avirol KM.Beuchol Griinau /+terpentin/,Brillant > -Avir*l /♦ tetralin/jDiffusil /+topila/^Hydrosan DAse5al#st/, Q4 Intrzsol /I.G.Farbenindustrie:specialno- cnlftcrirauo ricinovo olje,ki ohrani kalcijeva mila v koloidni raz¬ topini/ ,Metasal K,/+razkrojni produkti beljakovin/, Moftcpol-brilj.antno olje /koncentrirano ali + 50$ mono¬ pol mila/jMonopol olje,Neo Flerhenol/+5$ maščotopilnih sredstev/,Briljantno namakalno olje/MW K /''°£ljikovodiki/ B,0koton»Oranit BIT konc 0 / + topila/,Oxyvol RK/+ ogljikovodiki/,Pernitrol/+topila/,Humectol 0 ,Perlano /+maščotopilna sredstva/,Prastabit5l/visoko sulfurira- no ol je/,Purol ,'Purol-ol j e /+mi lo/, Rpsulfon-milo, So j o 1 /visoko sulfurirani kondenzacijski produkt maščobe/, Sultafon olje,Terpenisol/+terpentinovo olje/,Tritaaph olje/+milo/,Ttirkon-avivažno olje, Unisol/+topiXa/,Ge- r-*eucol,Textilol KS,itd. j Žvepi onokisli .estri ali f atski h, večinoma visokomoleku- -‘1 ar n ih alkoholov so odlična pralna, čistilna,namakalna, enulgirna in disperzna sredstva,obstojna v trdi vodi, Tepinoma tudi bolj ali manj proti alkalijam,kislinam in solem. Uporab i j a j o se kot dodatek pri pranju,kuhanju, beljenju in barvanju. Tip ični zastopnik te skupi ne e Igepon T od Far bpn in du s tr ie A,G® Frankfur t a j' Main . /Žas tap£%M • , nil k o d o z-igreb,S.va51dev trg br 0 6/,kl je obstojen pri visokih te; -p e v .turah ih Igepon A,ki bolje cisti, pere,vendar je manj obstojen pri visoki' 1 , temperaturah ter proti . /sl :.raa in alkali jom. Slično test vij eh Cyklanoh Produkti od ostalih tvrdk so sledeči -.0.F. 'd 1' 31 N, Homogenit E, Inf rol 229 G/in W/ Metapon,0ceuol;- xl fonat,5xyvol 0A,Sapidar /znamka LN v vsebu;,e še ..-or ,.o/, Texapon, Landolarin / sootopilno sreastvo/,itdv /Nat r ijeve s oli Tl olj , ir onih nai taiin -su! ^ki slin : so izele"dobraTam- kalna,disperzna in toplina sredstva,ki •ae uporabljajo kot dodatek prš kuhan ju, bel j en ju, bar¬ vanju, škrobljenju itd..ter so obstojna v trdi vodi ter .več ali manj proti alkalijam,kislinam in solem.Zelo znani so produkti od I.G,Farbenindustrie,Frankfurt a. Main: Neka 1 BX;Laventin WN /+terpen/,Leonil S /za enakomerno karbonizacijo/,od drugih tvrdk Betan, Eucarnit /+trikloretilen,za karbonizaci jo/, Granit B /+ogljikovodiki/ itd. 1 . Namak-lna sredstva različne ke mične sestu T@ P ki se porabljajo kot dodatki’ pri pranju, b e 1 jehjiT^degiatirfiti ju in barvanju,ki učinkujejo kot emulgatorji,odnosno varo¬ valni koloidijpridejo v promet od različnih tvrdk pod. različnimi imeni,n 0 pr 0 -J.GoFarbenindustrie: Iz sulfitnih lužin dobljena Pro- /tekto’1 I ~/ za deguniranje svile,barvan je občutljivega ^blhga/ in.Protektol II J za pranje in barvanj e/,Igepal 8 ,i /vsebujejo topila/,I.Iedialan A in AL,Lenocal /vse- du j®, topila/,Suva B /stabilizator pri beljenju s HgOs^, Leopheri 5 B /dod&tek lugu za mercerizacijo/,Trylon 'J, / fe /organski produkt: za mehčanje vode/. Kemična tovarna Sandoz^Basel : Imerol W,spec./za ku¬ han je/,Imero]Ts~7za čiščenj e/, Levarta /za pranje volne/, Revatol S /za beljenje pestrih tkanin/,Tetračarnit/vse- huje piridi-n/. &5 . ____ razifč n ih tvrdk so preparati Curazit-natron /prepa¬ rat iz žolča Cg.^H 3g 0 4 y 5 yNa /,CYclonol / substituiran dihidrodloksol/,Peptapon, /derivati alijf, alkoholov, maščptopilna sredstva/.,Namakalno-o 1 je extra 8 Mrslo na¬ makalno sredstvo /Kaltnetzmittel ?// , Sirial,Neopol - Florinat.VP itd. Podrobno so opisani različni tekstilni-ke- mični pripomočki v knjigi:‘Dr,-J» H etzer:Textil-Hiifs- mittel-Tabellen. Namakalno sposobnost namakalnih sredstev kvalitativno ugotovimo na sledeč način: .V 250 cm* 5 čašo damo 200 om^ raztopine na¬ makalnega sredstva /n.pr.0,5,1,1,5 in 2 g na liter/. Iz surove bombažne tkanine /n 0 pr.ootton 30 niti st. 30/1 na 1 cm po osnovi in vctku/ izrežemo kroge pre- , mera 5 cm in ga^položimo na vrh raztopine /tople .20°*“ 40° ali' 80° C/.Čim- hitrejše se potopi bombažna tka¬ nina, tem boljše je namakalno sredstvo. Slika 11. Slika 18. Voda Igepon A Voda Milnica Sposobnost za emulgiranje,odn.dispergiranje kvalita¬ tivno ugotovimo tako,da drobno zdrobljeni rjavi man- ganovec dobro zmešamo'z disperznim sredstvom in ugo¬ tovimo čas,potreben za usedanje manganovca' V primeri z usedanjem v čisti vodi. Alkalije .Učinek alkalij zavisi v največji meri od kon¬ centracije hidroksilnih ionov«. Stopnja dissociacije je razvidna iz sledeče razpredel¬ nice: ae Učinek alkalij j:- na različne vlaknine različen./Glej: Dr.Kočevar:"Tekstilne surovine”./ in zavisi od koncen¬ tracije, časa, temperature in ev.prisotnosti varovalnih koloidov. Natrijev hidroksid :/NaOH,kaustična soda,milni,lužni, ka¬ men/" pride v promet v obliki blokov,vlit ih v okrogle, železne sode,ali v obliki belih kristaliničnih kosov 9 lahko topnih lističev ali v obliki raztopine kot 38° - 40° Bž natrijev lug.l del natr.hidroksida se raztopi v 2 delih mrzle ali l/2 dela vroče vode.Najtežje se to¬ pijo vliti bloki.Razbijanje blokov je zelo težko,zato bloke raztopino na ta način,da jih položimo na železno ploščo dvigala,odstranimo z dletom in kladvom /očala!/ pločevino soda,blok dvignemo in vložimo v'kotel za raz¬ tapljanje in sicer nekoliko nad dnom. Slika 13. T Raztapljanje natrijevega hidroksida , V- kotel doteka -koliko mrzle vode, da dobimo raztopino luga 58P-*40t* Bi.Med raztapljanjem, posebno proti konca, raztopi®*! večkrat mešamo .Včasih se v kotlu nahajajo železne cevi, skozi katere teče vodi,tako da izkoristi¬ mo pri raztapljanju nastalo toploto in obenem raztopi¬ no ohladimo /važno za mercerizacijo! /.Pipa mora biti nameščena nekoliko nad dnom, ker se na dnu usedajo ne- čistote,ki , jih moramo od čf^sa do časa odstraniti ,Vo-. lumska teža natr.luga pri 15° C je razvide©, iz sledeče Lunge-ju/ 0.8 Tehn.produkt ^sebuje navadno 94 $ NaOH.Iž zraka srka ' ylago in‘ C0g.tr iiaes železa znatno znižuje vrednost luga »Paziti moramo,da koža ne pride v dotik z koncj* posebno pa ne z vročo raztopino luga»Pri previjanju predeli v močno, alkalnih lužinah uporabljamo' gumijaste rokavice. Natrijev karbonat /Na o C0^*sbda/ pride v promet kot kristalizirana soda. Na o C0^ x 10 H„0 ali kalcinirana tZi O w , soda»100 delom kristalne -sode odgovarja 37 delov kale. sode ali 100 delom kale.sode ca.270 delov kristalne sode.7 100 delih'vode se raztopi uri 5 10 15 2Ch 30 32,5 34+79 100°G 9,5 12,6 16,5 '21,4 38,1' ' 59* 46,2 ' 45,1 de¬ lov .Na^CO^ Raztopina sode Zaradi hidrolize reagira -likalno: Ha g C0,, + HpO = NaHCOg + NaOH •- ./ . *»ICd 3 + H g 0 =H 2 C0 3 +Na0H Nastali NaHCOp. je tako malo dissociiran,da reagira pro¬ ti metiloranžnemu neutralno. Količino čistega Na g C0g določimo s titriranj.en z nor-' aalno kislino in metilorartžnim kot indikatorjem NagG0. 3 + HC1 ■ NaHCO« + NaCl * 5 1 cm° normalne kisline odgovarja 0,053 g Na o C0^ 4Puo se je nekdaj mnogo uporabljajo za kuhanje pred beljenjem.Dandanes se v ta namen uporablja učinkovi¬ tejši NaOH.V litru vode se topi le 1,3' g CaO 9 ZjPoi.HO apno upija iz zrak« vlago in C0 ? ter postane nato manj vredno CaO + C0 g « CaCQ, z . s ^ Z vodo se iz žganega apna ob tvorbi toplote tvori gašeno apno CaO + HgO = Ca /0H/ g - Moniak /NH^/ in amonijev karbonat. /NH^/gCO^ -sta’ od¬ lični pralni sredstvi,vendar se zaradi visoke cene in smradu v.praksi ne uporabljata. '• lQi.no steklo /natri.1 ev silikat Na g 0 z 3 SiO P / pride v promet v obliki 37°~40° Bh raztopine. 1 ■ Raztopina reagira alkalno.Že slabe kisline /n.pr.COg/ in nekatere, soli /n.pivNaHCOg/ izločajo iz raztopine zdrizasto kremenčevo kislino,vsled česar moramo hra¬ niti vodno steklo v dobro zaprtih posodah.Kremenčeva kislina se lahko /n.pr.s trdo vodo/ izloči na vlaknu, 09 ki ga napravi bolj trdega in krhkega,Vsie& tega' je vodno steki© manj priporočljivo za pranj e.Uporablja s© kot stabilizator pri beljenju z vodikovim superokr sidom. v X Kisline;u porabljamo pri odstranjenju škroba /razšlih- tanju/,rjastih madežev /oksalna kislina/ in za haki- sanje pri bel jenju-.Pri naklsanju se tvori iz hipoklo- rita neobstojna podklorasta kislina,ki hitro razpade v solno kislino in kisik,-ki beli. 2 Na 001 + H ? SG 4 ® Na 2 S0 4 + 2""HGG-1 J.H0C1 = HC1 + 0 2 HC1 + 0 » HgO •*- Olg Kisik tvori s solno kislino zdravju škodljiv klor. Učinek kisline zavisi od koncentracije vo- x d.ikovih jonov,Razmerje,jakosti raznih kislin je raz* vidno iz sledeče razpredelnice; .-?■ Tudi najmanjši ostanki žveplene,solne in olcsalne ki¬ sline - pri sušenju,posebno-pri višjih temperaturah hidrolizirago celulozo tekstilnih surovin--rasti..h- skegja izvora,zato jih moramo po nakisanju temelji •o izprati, - Žveple na k islina:/ H^SO,/ je najcenejša kislina,ki se v najVeč'jllier i”"uporabi-j a v tekstilni industrij!.. V promet pride 600-660 Bč jaka kislina,ki tvori težko, oljnato,higroskopično,bistro,rumenkasto do rjavkasto tekočino. Pri razredčenju se močno segreje,zato mora¬ mo vedno koncentrirano kislino, vlivati,polagoma med mešanjem v vodar,ne obratno., . Raztaplja vse kovine razen svin¬ ca /specialnega jekla in plemenitih, kovin/•E&noentti¬ rana žveplena kislina ne razjeda železa. Kalcijev sulfat /gips/ je v vodi bolj te.Sfei topen /1:400/• ■_ Količino kisline določimo z arr ; aettm£tr©ir /ga večje koncentracije premalo natančno/,ali potom titri* ranja z normalno raztopino luga /indikator fenolftale in.-ali metiloranžno/.l cm^ natr.luga odgovarja 0,049* /o ,04 g SOg/.Specifična teža žveplene In solne kisline /pri 15° C / je razvidna Iz sledeče razpredali* niče: i M 30 Spina kislina ;/ HCl/ V vodi se pri 15° 0 topi 39,11$ Sorovodtka.Tehniška solna kislina 20° 3Č $ SCI, Kloridi so v vodi topni ter se lahko to se solna kislina večkrat uporablja pri b M'- klorovim apnom ali pri uporabi trde vode.RaiZ^p&IS^Ta« kovine /razen plemenitih kovin in specialnega jei£la/w Svinčene cevi in posode uporabljamo lahko le tedaj,«© V. $dčetku dodamo kislini ca. 10 $ H o S0^,da se tvori Sloj netopnega PbSO.jki varuje svihec^pred nadaljnim učinkom kislina.Tehnična kislina vsebuje ivepleno ki¬ slino in železo,ki je pri beljenja posebno nez' željeno. Mra' vi ,1 l ačna kislina /HC00H/ je bistra,ostro dišeča prev Hlapna TTsTina' f ki se mesa z vodo v pol j; it nem razmerju* - 7 promet pride navadno 85 $-na ™ravljincna kislina 31 /sp.teža l,1954/ 0 Na zraku se oksidira v ogljikovo ki¬ slino .Mra vij inčna kislina je najbolj močna organska ki slina,ki ne poškoduje tektilnega materiala,Za belje¬ nje je večinoma predraga,pač pa se mnogo uporablja pri barvanju in čimžanju volne. Ocetna kislina je slaba organska prelilapna kislina,ki ne poškoduje tekstilnega materiala.KonuKislina se pri 16,7° C strdi v prosojne svetle lističe /ledo-pcet/. V promet aride kot 30%-na do 60$-na kislina,bdij red¬ ko kot 96 />-98-ni ledo-ocet-»Določevanje ocetne kisli¬ ne z araeometrom je nezanesljivo,ker njena specifič¬ na teža do koncentracije 80$ narašča /1,0748/,nato pa zopet pojema. Koncentracijo določimo s titriranjem z e no‘r- malnim lugom in fenolftaleinom kot indikatorjem*20 'g do 50 g tehn.kisline razredčimo na 1 liter in titri- ramo 50 cm3 raztopine.1 cmZ norm,natrijevega luga od¬ govarja 0,06 g ocetne kisline. Oksalna kislina /H^C^O, x 2 H g 0/ pride v promet, v obliki brezbarvnih,na zraku razpadajočih kristalov, Vodno raztopino uporabljamo za odstranjenje madežev vsled rje /in črnila/.Kisline moramo nato zelo dobro izprati,ker nam sicer poškodujejo vlakno.Enako kakor oksalna kislina,je tudi kisli kalijev oksalat močno strupen. \ ^Oksidaci^ska_belilna_sredstva Klorovo apno /navadno se navaja formula CaOClg/ pri¬ de v promet v obliki belega do sivo-berega.,higrosko^ pičnega,po kloru dišečega zrnastega prahu,ki ga dobi¬ mo iz klora in gašenega apna.Tehn.klorovo apno je zmes kalcijevega hipoklorita,klorida,oksida in vode s približno sledečo ,-fdrmulo: Ca/OCl/g + CaCl 2 + Ca/OH + H g 0 Pri beljenju učinkuje edino hipoklorit,vsled česar merimo koncentracijo klorovega apfia po gramih t.zv. aktivnega klora,ki nastane pri nakisanju s solno ki¬ slino Ca/OCl/g + 4 H01 » CaGlg + 2 Olg + 2 H g 0 Pravilno bi bilo,če bi navajali množino aktivnega ki¬ sika, ki pravzaprav beli: Ca/0Cl/g+ H g S0 4 = CaS0 4 + 2 H0C1;2 H0C1 « 2 HC1 »20 Tehn.klorovo apno vsebuje 35 $ do 40 $ aktivnega klo¬ ra. Klorovo apno s 70 $ aktivnega klora pride v promet pod imenom ,T Perohlorto"/l.G.Farbenindustrie/ ter se .v 'dotiku z vlažnimi predmeti močno segreje. Ako ga' raztopimo v 20-kratni količini vode,dobimomraz- topino s 35 g aktivnega klora v litru ,ki jo po po** trebi razredčimo»Klorovo apno moramo hraniti v zapr- tih posodah na suhem,mrzlem in po možnosti temnem prostoru,Slabo hranjeno klorovo apno&elahko tako bur¬ no razkraja /Ca/0Cl/ o « 0a01 o + 2 0 o /,fia nastali ki- sik povzroči v dotiku z organskimi snovmi /n.pr,les sodov/ požar ali eksplozijo.Tudi CO^ razkraja kloro¬ vo apno. Klorovo apno se uporablja v veliki meri za beljenje vlaknin rastlinskega izvora. Čim večja je množina in koncentracija ak¬ tivnega klora,Čim višja je temperatura,čim daljši u- čInek,Čim manjša koncentracija hidroksilnih ionov. .1 j e no c Ako pridejo delci neraztopljenega klorovega ap¬ na na blago»se na dotlenem mestu Vlago močno poškodu¬ je. no vod ¥ nnien obratu r m e lamo klorovo a množino mrzli.e vode in šele nato razredči o,Sele v ,2C' kratni množini mrzle vode se pno z majh mo z mrzlo kali c ijev &5; lipoklorit r.aptopi,Neraztopljena bela usedlina vsebu¬ je večinoma kalcijev hidroksid in karbonat ter nekoli¬ ko hipoklorita. V večjih obratih imamo posebne naprave za raztapljanje klorovega apna.Naprave gradijo tvrdk® Zittauer Maschinenfabrik,Zittau,Gebruder Bellmer, Riefern,/Baden/,G.D.Bracker Sbhne ,Hanau /Main/*Dr»G, Ullmann ,V.'ien, /si st, Lia/. 35 i Skica naprave za raztapljanje klorovega apna tv.Zittauer Maschinehfsbrik A^GoZittau V preluknjan boben za raztapljanje klorovega apna previdno /prah draži sluznice!/ damo klorovo apno ter ev.par krogelj ali kamnov- in zapremo pokrov» Boben se vrti v betonskem bazenu*napolnjenem z vo¬ do toliko časa,dokler se klorovo apno ne raztopi, odn.preide skozi luknjice bobna v bazen,,.Ev 9 nesaz zdrobljeni koščki klorovega apna se zdrobijo pri pasiranju naplavine skozi konični mlin»Iz zgornjega bazena pride raztopina klorovega apna v dva zapo- redna,nižje ležeča bet»bazena»Pipe /kamenina,svi- * nee z varovalnim slojem‘PbSO„ ,Havag » bakelič-- azbest/ se nahajajo toliko nad dnom bazena,da se. v nižje ležeči bazen odtoči samo bistra raztopina nad usedlino na dnu bazena.V najnižjem bazenu mo¬ ra biti raztopina popolnoma bistra,Usedlino na dnu bazena navadno še enkrat izlužino,vendar dobljena razredčena raztopina vsebuje več apna /ki se topi šele v 800 delih vode/ in manj hipoklorita ter se običajno uporablja za raztapljanje svežega klorove¬ ga apna.Izkušeno usedlino spustimo v peeebbo jamo in.le izjemoma v skupni zbiralnik odn.v tekočo vo¬ do, ‘ '■== - Sveže,alkalne raztopine klorovega apna se mnogo dalj časa držijo od rabijenih,neutralnih ali 34 " kislih. Ha zraku postane raztopina klorovega apna motna zaradi sledeče reakcije: Ca/@0l/ 2 + CG g + H 2 0 « GaCO^ 2 HO'!] Podklorasta kislina je neobstojna L: razpade,. H0C1 - HC1 + 0 Že majhne količine ogljikove kisline v zraku vpliva¬ jo na hipoklor it. Sve*e. kov; c. alkalno raztopine kloro¬ vega apna se prevlečejo na površini s slojem kalcije¬ vega karbonata,ki jih varuje pred nadaljnim učinkom 00 p « ^ V praksi nas pogosto zanima prisotnost in množina aktivnega kJora /kisika/. Kvalitativno ugotovimo prisotnost /do 0,1 mg/ aktivnega klora /ali BH0 o ,fi„0 n / z raztopino kalijeve^ ga jodida in škroba ali £ jo.0k J j jevlm 'škrobnim pa¬ pir jem. Klor izloči Iz kalijevega jodida jod,ki pobar¬ va škrob modro- 2 KJ + Clgtjf 2 KC1 4 ;< Raztopino napravimo na ta način,da 1 g škroba,na¬ plavljenega v mrzli vodi,^1j jemo v 100 cm 3 vrele vo¬ de, 5 minut kuhamo in nat.; dodamo 0 ? 5 g kalijevega jo¬ dida. V raztopino pomočimo ca.5 cm široke pasove fil- trirnega papirja,ki ga posušimo v temnem,ne'prevro¬ čem prostoru. Kvan titativn e določimo vsebine aktivnega klora po ?enot-Lunge/fevi metodi z 1/3,0 arzenasto kislino /odn. ra z t op i no naTfTJeve ga ar z eni ta/. Raztopino natrijevega arzenita pripravimo na sledeč način:Odtehtamo 4,950 g čiste arzenaste ki¬ sline,kuhamo z raztopino 10 g natrijevega bikarbona¬ ta v 200 em.3 vode,dokler se arzenasta kislina popol¬ noma ne raztopi.Nato dodamo še 10 g NaHCOg in po o- hlajenju razredčimo na 1 liter.1 cm^ te l/lOrazto- pine odgovarja 0,003546 g aktivnega klora. Pri titriranju se spremeni z akt.klorom ar- zenit v arzeniat. 2 Na^AsOg + 4 Gl + 2 H ? 0 » 2 Ha 5 As0 4 + 4 HC1 Ako določujemo aktivni klor v klorovem ap¬ nu, odtehtamo 7,1 g klorovega apna,ga zribamo v por¬ celanskem možnarju z nekoliko mrzle vode v enakomerno kašo,razredčimo z vodo,izperemo v litersko merilno bučo in napolnimo z vodo do znamke.Vsebino buče dobre premešamo,odvzamemo s pipeto 50 om.3 raztopine /t.j. 0,355 g klorovega apna/ in med mešanjem titriramo z l/l0nraztopino arzenita.Proti koncu kanemo '1 kap¬ ljico mešanice na jodkalijev škrobni papir»Ko se pa¬ pir le še malo modro pobarva,dodamo raztopini 1 cm 5 ifaztbpine kalijevega jodida in škroba in titriramo do razbarvanja raztopine. 1 cm3 raztopina v t«a slučaju odgovarja 1 % aktivnega klora. - Titriramo lahko obratno tudi na ta način, da 25 bmS raztopiš« arzenita dodamo nekoliko raz¬ topine KJ ln žlcr©ba,razr©46is&© s 1/2 1 vode in pus¬ timo lak bfairet«. do&kkati raztopino hipoklorita,ki jo 55 preizkušamo toliko časa,dokler se ne pojavi modra bar¬ va /zaradi izločenega joda/. Natrijev hipoklorit /klorna soda,podklorasto kisli na¬ tri jjJEau_de_^av^lle/ pride v promet v obliki raztopine s ea.150 g aktivnega klora in 3 g NaOH v litru.Trdni NaOCl je neobstojen in razpade i 3 NaOCl - SaC10 3 + 2 NaCl Zaradi večje alkalnosti /Na5H/ u&iiikuje milejše na vlaknine,kakor klorovo apno /Ca/OH/g/* Zaradi enostav¬ ne uporabe /lužino enostavno razredčimo z vodo/ je natrijev hipoklorit v nmogiH belilnicah bombaža kljub nekoliko višji ceni izpodrinil klorovo apno.Reakcijs- / ki produkti se z vodo lahko izperejoi 2 NaOCl + H g S0 4 - Na g S0 4 4 2 HCL +20 Nekdaj, so natrijev hipoklorit tovarne' same izdelova¬ le potom konverzije klorovega apna s sodo; Ca/OCl/g + Na 2 C0 3 % CaC0 3 +.2 NaOCl 50 kg klorovega apna zamešamo z 250 1 vode,dodamo raztopino 30 kg sode v 100 1 vode,dopolnimo z vodo na 500 1,1/2 ure mešamo,pustimo čez noč in dobljeno lužino. z 30 -35 g/l aktivnega klora dekantiramo. Dandanes belilnice navadno izdelujejo lu¬ žino natrijevega hipoklorita z uvajanjem plinastega klora /iz tekočine v jeklenih bombah/ v natrijev lug; 2 NaOII + Cl 0 - NaOCl'+ NaCl + HgO Pri višji temperaturi»prebitku klora in kisli reak¬ cij.isetvori klorat NaOCl + 2 HgO + 2 Cl g ■= NaClO^ + 4 HC1 odnosno NaOCl + 2 H0C1 * NaClOg + 2 HC1 Vsled tega moramo pri uva¬ janju klora v'lug paziti na to:l./ da je raztopina vedno alkalna»2./ da odvajamo pri reakciji nastalo topl&to a hlajenjem in 3./ da ne učin¬ kuje prebitni klor na lug odn.hipoklorit.Za 1 kg klora potrebujemo 1,126 kg Na0H o Ako imamo n. pr .bombo, ki vse-..' buje 80 kg klora,uvajajo .M ®o 10 kg klora na uro. raztopi¬ no 94 kg natrijevega luga v se 1000 1 vode ♦Na ta način dobimo brez hlajenja lužiho, ki vsebuje do 40 g akt„klora in 4 g NaOH v litru. Bombo,ki naj bc v posebnem ozkem prostoru,da se ne more prevrniti,polivamo z vodo,da klor ne za« mr zne v vratu steklenico. gl ektrolitno lužlno si pripravljajo tovarne,ki ima- 'jo** poceni električno energijo /nočni tok/, Z elektro- lizerj'i,ki jih gradijo tv.Siemens & Kalske,Siemens & Schuckert in Elektrolfscrbau Arthuh Štabi,Aue. Slika 16, Naprava za elektrolitično pridobivanje ITaOCl iz kuh.soli a ~ vodovod,b « raztopina kuh.soli,c = dovod,e = od¬ vod mrzle vode za hlajenj e,d * elektrolize?,f * od¬ tok belilhe lužine. Pri elektrolizi kuhinjske soli se tvori na anodi klor,na katodi natrij,ki tvori z vodo: Na -c HgO - NaOH + H Hipoklorit se tvori.v neutralni raztopini pri nizki temperaturi /pri višji se tvori klorat/ po sledeči enačbi: 01 o + 2 NaOH * NaOCl + Na Gl + ik.O c- c Teoretsko potrebujemo za 1 kg aktivnega klora 0,82 kg kuhjiiiske soli in 1,25 kilovatne ure .Praktič¬ no pa uporabimo pri elektrolizi 10 $S*ne raztopine kuhinjske soli za 1 kg aktivnega klora ca.7 kilovat« nih ur in 6 kg kuh.soli,da dobimo lužino,ki vsebuje • ca.25 g akt.klora v litru. Za stabilnost in učinkovitost hipokloritne lužine'je važno,da poznamo njeno alkalnost.čim manj- Sa je alkalnost,tem močnejši je učinek' hipokloritne lužine,a tem manjša je njena obstojnost. Ako 10 cm 3 hipokloritne lužine dodamo nekoli¬ ko raztopine fenolfbaletna ter lužina ne pordšči,ali 'rHioča barva prav kmalu izgine,vsebuje lužina prosto, neobstojno podklorasto kislino,Čim poznejše izgine rdeča barva,tem več vsebuj® hipoklorit prebitnih al« kalij /hidroksilnih ionov/.Za natančno določevanje al- 3 1 kalij moramo hipoklorit predhodno razkrojiti z vodiko¬ vim superoksidom: NaOCl + Eg0 2 - NaCl + H ? 0 + 0 g E 50 cm® belilne lužine dodamo 2 do 5 em3 1/5«-na tri jed¬ rega luga,10 cm3 Hg0 o 10 /-nega,dcdamo fenolftaleina in titriramo z 1/5 solno kislino,dokler rdeča raztopi¬ na ne razbarva.Iz uporabljene količine luga ali kisli¬ ne izračunamo kislost ali alkalnost lužine. 1 cm* 5 l/5*««*- kisline odgovarja 0,0052 g Na„Q ^ Organ s ka. _oks i da c i ^ ska _ sre d s t va ___ Akti vin je para-tolpol-sulfon-kloramid-natrij,ki vse¬ buje 23 % akt.klora,Izdeluje ga kemična tovarna Pvrgos, Dresden-Radebeul.Od' drugih tvrdk pride v promet pod ima- nora Ohloramin in mianin.V vodi se brl mrusek topi z neutralno reakcijo.V alkalni raztopini je jako obstojen. Vsled hidrolize nastane v kisli raztopini podklorasta kislina,v neulralni kisik. CHg« CgE^-SOg - K H g 0 - CH 3 C 6 H 4 S0 2 -NH 2 + NaCl ♦ 0 Si»ik se le pol i.goma tvori,zato je učinek zelo mil. '"Zaradi visoke cene se njegova uporabo priporoča le za specialno svrhe, n.pr.za raztapljanje škroba,beljenje in pestrih tkanin itd. Po r aktivih , /toluolsulfon&ikioramid/ s 30 % akt.klora 1© "topen v alkalnih raztopinah.Tvrdko ga priporoča za 'beljenje umetne svile. Biancal je natrijeva sol org.-persulic-kis11re. Todikov cuneroksid /E'„0 n / pride v promon v obliki kot 2 i i --- i ^ še uporabljajo predvsem za beljenje volne in nara^fc** 40 rjska “delilna sredstva' ne uničijo narav¬ nega -Barvila,tako kot oksidacijska delilna sredstva, temveč ga samo reducirajo in spremenijo v vodotopno obliKoVPo beljenju z redukcijskimi delilnimi sredstvi ■moramo reducirano naravno barvilo dobro izprati,sicer blago na zraku zopet porumeni. žveplasta kislina se tvori iz žveplovega avokisa,k;l '■nafitsjiie pri zgorenju žveplaj S Op = SOp + H o 0 - H o S0„ d d d .O O 5 7 fo žvepla od teže suhega, blaga sežgemo v plitvih ponvah ali posebnih' pečeh»Nastal SO 9 ' vodimo Ct v l£Osaore,kjer se nahaja mokri ali namiljeni hirate- ■.rial-Paziti moramo,da žveplo ne sublinira,icer se si~ ••vorljo na blagu rumeni, težko /s CSp/ odstran~ ‘Ijivi madeži. Natrijev bisulfi d /NaHSO a -meta-bisulfit,piresulfit/ pride v promet v obliki belega.suhega,obstojnega, ks&.staliničnega pre.hu s 66 ^-67^ SO„,v obl:* ki vlaž¬ na ,?nr letalne na zraku neobstojne po S0 o di-Žeče ma- S0A-S 60 % -62£0 o ali v o' Liki raztopine 5SP do ■Jas. Bh 2 24 ^ do Zt % 30 Iz 1 kg bisulfita v prašku si la:dce pri pra¬ vimo 2,6 kg raztopine bi sul: it? 3S°/40o 3?-, S l^Lslino se tvori žveplasta kislina 2 IfaHSOg + H a S0 4 IIapS0 4 + 2 HpSOp Msulfit se uporablja tudi kot dodatek pri kuhanju bombaža, ki naj prepreči tvorbo oksiceluioze in kot antiklor. 2 KaHS0 3 + 2 H0C1 • Na ;? S0 4 -> ikSO^ + 2 li Gl Kot ■ mtiklo-r- se mnogo upor • Ija tud i natrijev thiosulfat /N 3 gSgO 3 /; Na 2 S ? 0 3 + 4 HO01 ♦''HgO = N-;.,S0 4 + HgS0 4 + 4 HC1 Nastala kislina izloča la raztopine thiosullata žveplo i • .1 H 2 S° 4 * HagSgO;, - »a 2 S0 4 . H 2 S0 3 . S_ Y odsotnosti proste kisline se prebittti thiOBulf&t deloma oksidira v tetrathion-kislino /HgS^g/. 100 delov Na 2 >S 2 0 3 veže 114,2 dela klora, 100 delov NaHSO^ veže 68,1 del 3el0£a Na trijev hidrosulfit /Ka^pO./ dobimo pri redukciji bisulfita s cinkovim prahom. Bel-prašek moramo hraniti dobro zaprt na hladne: in 41 suhem pr63toru. Uporablja se za. redukcijo barvil 'in kot an- tiklor. Blankit I.je čist,v vročini obstojen natrijev hidro- sulfit, Na o S„0, r ? H„0 ki se uporablja /l p/l/ za delno beljenje svile,/bou- rette/,konoplje,jute,volhe itd. Rongalit C je natrijev sulfoksilat-formaldehid /FaUzn -v / se uporablja za jedkanje v tiskarstvu. Dekrolin je cink-sulfoksilat~formaldehi^Dekrolin~AZA«- "Je cink-sulfoksilat-acetaldehid,ki se uporablja za\od- barvdnje barvanega materiala. . Kvantitativno določimo količino hidrosulfita na podlagi redukcije kalijevega-fericianida: ITagSgO 4 + 2 K 3 Fe/CN/ 6 = Z S0 ? + 2 KgNaFe/CN/g 174 delov Ka^SgOg odgovarja 658,5 delom K^Fe/CN/g Odtehtamo 0,8- g suhega hidrosulfita ter z majhno plo¬ čevinasto zajemalko polagoma vsipamo hidrosulfit v 20 cm® 8 7 ^-ne raztopine K^Fe/CN/g,dokler majhen do« datek ne spremeni modro-zelene barve v rdeče-rumeno. Ostanek hidrosulfita stehtamo. Beljenje bornbaža m _ Z beljenjem navadno skušamo iz materiala odstraniti vs ne eistote,tako da je beljen bombaž'čim bolj sličen ke¬ mično čisti celulozi, •— Surov ameriški bombaž vsebuj9:83,71- % celu¬ loze ,7,24 jt, vode, 0,61 fo voska in maščobe, 1,5 % bel ja« kovine /proteinov/,1,65 $ pepela in 5,29 %' dušika- prostih ekstrakcijskih snovi /pektinske snovi,naravno barvilo itd,/« —- Nekatere vrste bombaža,predvsem indijskega, vsebujejo mnogo temnobarvanih delcev zdrobljenega se¬ mena,listov,stebla itd.,ki jih tudi pri predenju ne moremo popolnoma odstraniti. Bombažne tkanine vsebujejo v osnovi škrob, maščobe,milo,včasih tudi kovinske soli,obtežbo,tež- ko-odstranljivi parafin itd. Težko se odstranijo iz blaga tudi madeži mineralnega olja, ki pridejo v blago pri.predenju in tkanju. 42 Do začetka 18.stoletja so surovo bombažno tkanino najprej 2 do 3 dni kuhali v odprtih kotlih z vodo a- 11 popeliko,nato pa belili 2 do 3 dni na trati /sonce zrak,voda/.Nato so blago položili v kislo mleko in beljenje na trati ponavljali toliko časa,dokler ni bilo blago dovolj belo.Pri ugodnem,sončnem vremenu je bilo bomb.blago po enem mesecu belo /laneno bla¬ go po 2 mesecih/. Od leta 1700 do 1770 so-blago kuhali 2 do 3 dni z vodo,nato z apnenim mlekom,Po pardneVnem be¬ ljenju na trati so blago nakisali z žvepleno ali solno kislino,tako/Sa je beljenje trajalo le 2 do 3 tedne. V 1,1770 do 1780 so blago najprej razSkro- bili /razšlihtali/.s tople' vodo,kuhali 1 do 2 dni r odprtih kotlih,nato z apnenim mlekom in včasih še z natrijevim lugom.Po iznajdbi klorovega apna /klor je odkril 1 1774 Scheele,hipcklorit 1.1785 Berthollet, klorovo apno 1.1798 Tennaut/ so prekuhano tkanino, vložili v kamenite 'bazene, napo In j §jie s klorovim ap¬ nom., nakar so blago izpirali in nakisali 'z žvepleno ali solno kislino,Po potrebi so postopek ponovili, X uporabo klorovega apna se je čas beljenja skraj¬ šal na 1 do 2 tedna,. Od 1.1886 se je blago prvič kuhalo poči pritiskom.Po Mather-Platt-u uvedenem načinu , beljenja se je blago najprej razškrobilo -z razredčenim natrijevim lugom,nato kuhalo najprej' z. apnenim mlekom,nato pa s sodo ali lugom v zaprtih kotlih pod pritiskom 1 do 2 atmosfer »Poznej © se je blago kuhalo samo enkrat z raztopino natrijevega lu¬ ga 3° Bfe.v zaprtih kotlih pod pritiskom 2 do 3 at tu T a način kuhanja se je v mnogih obratih še dandanes ohranil.Po kuhanju se blago izpira, beli s hipokloritom,izpira,naklsa in temeljito iz¬ pira* L. 1890 sta Thies 'in-Herzig uvedla kuhanje /bombaža z manjšo količino bolj konc.raztopine /5° Be/ natrijevega luga,Kuhalni kotel mora biti .brez zraka,ker se sicer tvori, manj trdna,v . alkalijahr.de- loma topna oksiceluloza.S posebno konstrukcijo ku- halne naprave in dobro cirkulacijo luga je beljenje po 24 urah končano. Skoraj, istočasno sta Mather in Thompson uvedla beljenj e,pri 'katerem je blago razprostrto po širini.Blago se najprej impregnira s staro lužino, za nekaj časa odloži,nato izpere,vloži po širini razpeto v ležeč kuhalni kotel,nakar sledi izpiranje, .beljenje s hipokloritom,izpiranje,nakisanje in iz¬ piranje po širini razpetega blaga. .Efekt'je pri težkih tkaninah,posebno pri kuhanju,neenakomeren. L,. 1912 sta Mathesius-Freiberger izpopolni¬ la Thies-Herzigov belilni postopek.Blago se najprej impregnira z lužino po kuhanju bombaža,pusti 2 do 3 dni ležati v odprtem bazenu,izpere šlihto in isto-, časno z lužino s pomočjo rilčastega lijaka enakomer¬ no vloži v kuhalni kdtel.Najprej se blago kuha z že 43 rabljeno lužino,nato s svežo raztopino natrijevega lu¬ ga. Izpiranje z vodo,beljenje s toplo raztopino hipokloi*ita,izpiranje,nakisanje s toplo kislino in iz¬ piranje se vrši kontinuirno. Najnovejši je Mohrov_tzv.mrzli način belje¬ nja,po katerem se bombaž'TarezTpredhodnega kuhanja z lugom najprej beli s hipoklorit om,nato pa še a perok¬ sidom,, Bombaž se lahko beli- v najrazličnejših sta¬ dijih predelave.Opisani postopki še izvajajo v različ¬ nih tovarnah različno modificirani,predvsem s ozirom na kakovost,obliko in nada1jno predelavo surovega bom¬ baža. Beljenje bombažnih kosov: Posebno lepo moramo obeliti blago,ki ostane belo,tis¬ kano blago z belim ali svetlobarvanim •emcljem i.sl medtem ko temnobarvanega blaga ni treba popolnoma o- beliti. Pred beljenjem so potrebna še različna pri¬ pravljalna dela in sicer: Označba kosov surovega blaga: se nanaša na kakovost, dolžino,širino blaga,vzorec it-d.Številke,črke ali sl, morajo biti označene tako,da vzdržijo ves proces be¬ ljenja.Najboljše je?,če znake uvezemo.Specialne vezil- ne stroje gradi tv.Singer.Vezenje je drago in zamudno. Nekatere tovarne označujejo kose z različ¬ no kombinacijo luknjic na koncih kosa.Označbe vpisuje¬ mo v posebno knjigo,v katero poleg označbe vpisujemo številko in karakteristiko kosa. Enostavno in ooceni je žigosanje kosov z raztopino asfalta v bencolu-,-anilin-čr.nim ali posebni¬ mi barvami za žigosanje. šivanje kosov :Po več kosov surovega blaga /dolgih 60, 100,120 ali največ 200 m/ sešijemo pred beljenjem v skupni trak.Število kosov /partija/ zavisi največ od kapacitete kuhalnega kotla.Šiv mora biti trden,gladek, popolnoma vzporeden z votkon in ne sme biti predebel.Konca kosov ne smeta preveč moleti čez šiv. Najboljši je dvojni šiv,izdelan s' specialnimi šival¬ nimi stroji,kakor ga kaže slika. ■ti* v i.tiv. vrB vrn - aJG Bmas&r —— Slika 18. 44 Pri šivanju kosov moramo *p'az±t±~Sa''~ ^ri~o 2 ice tkanine vedno na isto stran. Čiščenje in brušenje /smirkanje/ je potrebno n ne¬ vredni bombaž,ki vsebuje' mnogo črnili zdrobi j mit e cev bomb.semena,listov in -sl.Večino delcev odst" ni s smirkovimi valji ali s krtačenjem. troj za obojestransko brušenje /snirkanje/ s 5 smirkovimi valji T k>d. ,.G.10 tv. Fr-ms Hilli er, Il.Gladbach 45 Slika 20. Stroj za krtačenje blaga s 6 krtačami Mod.B.V.l tv. Fr a n z Ku llerGla dbach Vlaknafše prt tem dvigne j o,'Odstranimo, s poznejšim smodenjem ali striženjem. Striženj e_ L Pri striženju lahko reguliramo višino lasu. 46 Miillerjev stroj za obojestransko striženje blaga Sl,22. Rezilo 47 Rezilo''stroj6b'z-v striženje - je sestavljeno iz spodnjega noža in zgornjega hitro se vrtečega strižnega valjarna katerem so pritrjeni vijakas- ti noži. Spodnji nož leži na robu blaga,napetega ob.tračnici /trdna podlaga,Festtisch/ ali bolje,na blagu,n^peter^ med dvema tračnicama/prož- na,votla podlaga,Hohitisch/, ?ri poslednjem načinu se nam ni treba bati,da pi se blago prerezalo zaradi debelejšega votka ali Vozla, Stojalo za brušenje zgornjega vljakastega strižnega val j a, tv, Franz Miiller ,M.Gladbach S premikanjem spodnje tračnice T g navzdol ali proti levi lahko poljubno reguliramo višino lasu« Večkrat se smirkanje /brušenj e/,striženj e in krtačenje vrši skupaj na posebnih,v ta namen kombini¬ ranih stroj ih.Zelo dobri so Čistilni 3troji od tvrdke A.l£onforts,I.'.Gladbach„ bodenje: S smodenjem odstranimo bombažna vlakna na oni s sesalno napravo 48 .. straneh tkanine, da tako dobimo gladko povr§ins« , Blago vodimo preko plamena,žarečih plošč, šarečega valja ali električno segrevanik žarečih pa- iie«. _ • ■ SJnodenje blaga nad ploščini /Žittauer-Mn s chinenfabr ik ,. G 0 Sittau/ lajstarejša in najenostavnejša je naprava .za smode« nje blaga nad žarečimi.izbočenimi,železnimi ali ba¬ krenimi ploščami. Plošč e so vgrajene -peč,ki je ti¬ re j ena za kurjavo s trdimi,tekocimi,ali plinastimi gorivi. Zgorele pline lahko uporabimo za pregreva¬ nje sraka f trašf4}tflegr©vanj e vode ali sl. Yod'lXhi Valj lahko v slučaju potrebe -dvig- i' pres&ksiSp Ob plošči.S tem preprečimo neena- kamesfte' hlajenje in obrabo plošče«.Kljub temu se ploš Če hitro ^$ 3 * tttoraiBO rasdeiije večkrat ponovi¬ ti,če hočemo.'člosdči enakomerno povr$isio^blaga 0 Ta na¬ čin se uporablja za smodenje satina.ki naj ima popol- 4 9 noma gladko gladko površino i& bombažnega' ga blaga /velvet,velveton,Genua~cord/,kjer hočemo jp©~ smoditl le konice vlaken,ki molijo iz površine blaga. Valjčni smodilni stroj je mnogo boljši 4n učinkovitej- JT od opisanega . . Blago TOdim bs . ss gub po širini raz« peto s skozi stroj s pomočjo vlečnih valjev W,in vodil« nih palic dvakrat ob žareč on bajcre- nem /ali jeklenem/ valju,ki se počasi vrti v nasprotni smeri blaga e Z vzvo¬ dom vodilne valje in blago lahko hit¬ ro odmaknemo od ža¬ rečega valja«Valj je na obeh straneh obložen z železnim žlebom,da sa pre~ preči izguba toplo¬ te zaradi izžare^ vanja.Pritisk vleč« Slika 26. Shema valjčnega smodilnega stroja tv.Zittauer Haschinenfabrik A. G. Zittau nih valjev W pogasi iskre. Plinsk i smodilni stroji: ne osmodijo samo konosv vlaken na površini tkanine, temveč tudi med osnovo in votkoga, tako da so niti popolnom gladke.Tkanino vodilno preko plamena,ki ge dobimo iz mešanice gorljivega pila& /»▼»*■* tilni plin »generatorski plin,razplin jen bencin # 'Sonool,nnft#R, petrolej»težka olja ali sl./ in zraka.Dovod plina ia zraka lahko regulirano t ( ako»da plin popolnoma zgori. Zrak,ki ga dovajamo pod rahlim pritiskom,se meša s plinom v gorilniku z zarezo ali pred gorilnikoma!! po¬ se dovaja ločeno s posebno šobo med dvema plinskima gorilnikoma. ^ Večkratno' ame&etfja bla- HatfibbldoV gorilni., l IHŠ*. ga z 1 gorilnikom /C.G. čenim dovodom za plin ia ,Haubold,A 0 G.Chemnitz/ zrak 50 Slika 29«- Plinski smodilni stroj s 4 gorilniki Uo&.Q,.M.12 ^ tv.-Franz Muller,M.Gladbach SmodiIhi stroji imajo navadno po več gorilnikov za obojestransko smodenje blaga.Poraba toplote je pri plinskih smodilnih strojih nesorazmerno velika,za¬ to jo skušamo na razne načine izkoristiti.Tvrdka. Haubold iz Chemnitza vodi blago tako,da se z enim gorilnikom lahko večkrat smodi,vendar so ti vodil- ci težko dostorni. k ,,, . . Vvalter Osthoff iz Barmena s posebno napravo zbira gorlji¬ ve pline,ki se nabi¬ rajo nad.tkanino tara,- kjer se smodi ter jih sežge tako,da se tka¬ nina smodi na drugi strani in obenem osu- Sl«30. OstHoffov gonilnik za ©b@je- stransko smodenje blaga 51 ši,tako da posebni sušilni valji niso več potrebni. Metoda-, je praktično težko izvedljiva. Toploto zgorelega bencina po smodenju lahko izkoristimo za segrevanje cevi,v katerih kro i težko olje,ki se na ta n čin lažje razplini. Vodilni valjčki so navadno votli ter se ' hladijo z zrakom,ki ga segretega dovajamo gorilnikom ali z vodo,da na ta način izkoristimo tdploto.Iskre se pogasijo z vodo,paro ali stiskanjem med dvema va¬ ljema. Hitrost hoda blaga skozi stroj lahko regu¬ liramo. Električno smod.enje pride v poštev le tam^kjer imamo na razpolago poceni električni tok. 110 cm dolge ža,- rilne palice gradi tv.Kummler & MatterjAarau.Vsaka palica trosi ca.5 KW.Po 2 do 3 minutah dosežemo tem¬ peraturo 800 ° do 12000 C.Blago vodimo ob palicah, montiranih v samotni masi»s hitrostjo ca.60 m na mi¬ nuto. Pri smodenju se nam blago lahko pokvari,če vsebuje osnova kloride ali sulfate slabih baz /SGOlg MgSO. ali sl./,ki jih včasih dodamo slihti za desin- fekcijo.. Razšlihtanje /razškrobljenje/ sledi neposredno smo¬ denju ter je za uspešno beljenje neobhodno potrebno. Šlihtamo osnova'' zato,da dobi gladko površino in več¬ jo trdnost,da se lažje potke.Glavni sestavni del ' • šlihte je škrob /CgH 10 0 5 / K Škrob :Največ se za škrobljenje uporabljajo krompirjev, pšenični ali koruzni škrob.V vroči vodi škrob najprej nabrekne,končno se pri temp.50° do 68° C zakleji v gosto 4 lepijivo,koloidalno raztopino.Ako se škrobni klej posuši,tvori roževinasto snov,ki pri segrevanju več ne nabrekne.Klej iz pšeničnega in koruznega škro¬ ba močnejše lepi,kakor klej Iz krompirjevega škroba. Kisline,alkalije in daljše kuhanje zmanjša lepkost škrobnem kleja. / Piastatični fermenti,oksidacijska sredstva, kisline in alkalije pri večji temperaturi»kuhanje v autokiavih,noč pritiskom ali segrevanje nad 150° C pretvarja škrob v vodotopne produkte,ki bolje prodre- jo/r . vlakno. Vsled hidrolize se tvori najprej amilo- dekstrin,ki daje z raztopino joda v kalijevta. jodidu /v hladu/ enako,kakor škrob»modro barvo,pozneje eri- thro-dekstrin,ki daje rdečo barvo",nato afcrob-dekstrin, ki z jod-jod-kalijem ne daje barvne reakcije.Končno 5a se pri hidrclizi tvori mitoza' /^ 12 ^ 2 ?^ 11^' ^ as ® s ti , (T- sa odn.glukoza /CglL^grozdni sladkor/. Priprava šlihter Škrob mora biti dobro raztopi jen,da šlihta prodre v sredino niti.Škrob najprej zamešamo z 10 do 15-kratno količino mrzle vode,dodamo r.pr. 1 do 2 ic slabega oksidacijakega sredstva /Aktivin $6d kem.tovarne Pyrgos ,Radebeul,Dresden,nmjrlosol tv. Dr.Th.Sc G.Bohme,Podgrad pri Ljubi jani ,p. Pol je ali Stoko-tablete od kem.tovarne Stockhausen & Co.Rre- ■ feld /štiridelna tableta tehta 200 g/ in kuhamo, dokler klej ne dobi željene konsistence. Rfctopina- mora biti svetla in proso jr. .Mod palcem in kazalcem raztegnjena,se na razdaljo par cm ne sme pretrgati.Reakcija s jodom naj bo modra. V odprtjih,odn.samo pokritih kuhalnikih,ku- hasjo škrob do 20 minut,v autoklavih -5 do 10 minut„ Čira dalj časa kuhamo,tembolj tanko-tekoča je razto¬ pina. . Pri kuhanju z dir.ktno paro moramo upošte¬ vati, da naraste volumen zaradi kondenzirane vode za 10 %,zato dodamo .škrobu m n:o naj vode. 3 preparati/ : vsebujejo diastazo»raztaplja¬ mo škrob pri tempera^ mi, Ai je za doti eni preparat optimalna /40° do 70° G/.Pri temperaturi nad 75°G «•' iiastaza uniči. olihti navad ne dodamo loj ali preparate »ki 53 vsebujejo emulgiran loj,ali Tallosan S /Stockhausen, Krefeld.I.G.Karbenindustrie/ t, j.sulfuriran loj,ki napravi osnovo mehko,gladko,voljno,prožno in prepre¬ či da se niti ne sprijenajo in da se obtežena osnova ne praši»60° C topli šlihti dodamo do a. Tal losa- se pri razalihtanju lažje orano cele z lugom razmili- na S na liter.Tallosan odstrani,kakor loj,ki • ti. Večkrat 'dodamo šlihti vosek ali parafin,ev, preparate,ki vsebujejo emulgiran parafin n.pr.Rama- sit,Rayonit in sl,Parafin se "pri•razšlihtanju težko odstrani,zato je bolje,da za osnovo blaga,ki ga mora¬ mo razšlihtati,ne uporabljamo parafina za dodatek šlihti, Koristen je dodatek mila. /le pri mehka' vo¬ di/ ali namakalnih in disperznih sredstev n.pr.Nekal BX /i.G.Farbenindustrie/,-Orapret SL /Oranionburška ke&. tovarna-Charlo tteršburg/ ali sl. Pri pravilnem načinu raztapljanja škroba razni preparati,ki vsebujejo topni škrob,niso potret- Rljdasi nam olajšajo pripravo pravilno viskozne slih¬ te, Desinfekoijskji...sred-stya /borov., kislina, £■ xroks,forfeal4eh±d,fenol,salicilna kislini in sl.,/ potrebna,če za raztapljanje škroba uporabljamo oscilacijskn sredstva,ki . učinkujejo istočasno anti- rf/r/ti eno t /n, pr. aktiv in/. -škodi j iv j e do da tek c Inkove¬ ga klorida, sulfata, g-<. luni ali sl,,'lcer ta sredstva pri višji temperaturi n,pr.pri smodenju odcepijo ki¬ slino, .ki spremeni celulozo bombaža v krhko hidrooe- lulozoj ZnGlo + C* H s° * ZnO + HC1 Obteževalna sredstva n»pr.China Clay,talkum,Glauber- jevo ali. kuhinjsko sol dodamo šlihti le tedaj,če bla¬ ga ne razšlihtamo,tako da ostane obt 'ba v blagu. MgClg ,MgS0 4 ,CaClg in za obtežbo niso priporočljivi, ker pri višji tempera turi celulozo bombaža hidrolizi-- rajo. Del škroba lahko nadomestimo z metil-oelu- ložo • /Tvlose TW2-ItG .Farbenindustr i e/. Ca,20%8krob& in maščob prištedimo„ z 0.5, r l kg Tvlose MGC 25 /in 50 k Neka la/na 100 1 v J5n Jl&AUJlfc jl£(l uporabi jamo sredstva, ki <■ ŠUhte, spremenijo škrob potom hidrolize preko anii lo -pfer fthro- in ahroo-dekstrinov v maltodekstrin ir. maltozo. Nasta¬ le vodotopne produkte izpere;, c z vodo.Razšlihtamo lahko blago potom kipenje, z encimi ali fermenti,s ki-« slinami,alka 1 ij. ' ; ,mi al? oksiaaci jskimi sredstvi,' Razslihtari je potoir kipenj n : j e na jenostdvne j še ,na j sta¬ rejše",vendar ne naš j boljše. Smo j eno blago dobro premo- 54 _ cimo z vročo vodo »odložimo v 'betonirane bazene ,T?TT^~ majo na dnu leseno rešetko ali okrogle kamne,dobro pokrijemo in pustimo čez noč.Sa zaklejenem škrobu se hitro pričnejo razvijati različni mikroorganizmi,ki z izločenimi fermenti hidrolizirajo škrob,nato pa po- . vzročijo alkoholno kipenje /vrenje/ in tvorbo ocetne in mlečne kisline.Tedaj moramo kipenje prekiniti in blago dobro izprati.Slaba stran tega postopka je ne¬ enakomeren učinek mikroorganizmov.Ako pustimo blago dalj časa na kupu,se prične razvijati maslo-kislina in plesni ; v sredini,kjer se blago močneje ugreje»tu¬ di anaerobne bakterije,ki uničujejo celulozo .bombaža. Razšlihtanjo z amllolitičnAal encimi ali fermenti je mnogo boljše in hitrejše ter se največkrat uporablja. Encimi škrobni klej katalitično hidrolizirajo.Najbolj znan encim je diastaza,ki se nahaja v klijočem ječme¬ nu /sladu/ in škrob hidrolizira do maltoze.Najbolj je diastaza učinkovita pri 67° do 70° C,Pri temperaturi nad 75°0,postane raztopina* diastaze neučinkovita.Manj učinkovita je diastaza v prisotnosti alkalij in moč¬ nih kislin. V promet pride diastaza kot sladni izvleček ali zmlet klijoč ječmen pod imeni:Diastafor,/od tv* Dianalt, .G.I unchen./»Maltof erment »MaltosejTeztilo- malt »UnornaltjZellomaltin.Za raztapljanje škroba po¬ trebujemo 0,1 % do 0,5 % DiasthforJfiLod teže^laga, Biplaza je produkt »ki gsi aetsft ; f f^fiNSfein- dustrie iz Čistih kultur bakterij.Ustvarja v dekstrin tekom 2-3 ur,pri temp.l5®-85^ $ kon¬ centraciji 0,5-3 g v litru vode.Navadno uporabljamo 2 g Biolaze v litru pri temfu60°-70° C,Slabe alkalije pospešuje jo,kisline pa zavlačujejo njeno katalitično delovanje. V trebušni slinavki višjih sesalcev se naha¬ ja encim "Pankreatin",lci zelo hitro pretvarja škrob v sladkor,posebno' v prisotnosti kuhinjske soli in pri terojk 4:0°-A 5° G. Pri tem^nad 55° C postane Pankreatin neučinkovit.Različni preparati,ki jih dobimo iz tre¬ bušne slinavke zaklanih prašičev,govedi itd.»pridejo v promet pod imeni :Yiveral E /i.G-.Farbenindustrie; 0,15 - 0,3 " o’ teže blaga odn.2-3 g Viverala E in 0,5-1 g/l RaGl/»Degomma DL /Rohm & Haas,Darmstadt j 0,05 -0,1 % od teže blaga in 0,1 - 0,5 g/l NaCL/,No- vo-Permasol /S c hweizeris che Ferment k.G.Basel-0,1 $ od teže blaga is 3-4 g/l NaCL ali GaCl g »optimalna tem^55° c/. Dobro je,če čodamo floti za razšlihtanje 0,3 - 0,5 g Igepona ^ ali T v litru,da se blago bo¬ lje premoči ter je učinek fermentov intenzivnejši. Razšlihtcnje s kislinami H lineralne kisline,predvsem žveplena in so Irt> ki:-lir i, hidrolizira jo škrob do mal- |, toze.čim večja j koncentracija in čir: višja je tem¬ per •-!tura,ten hitrejše se vrši hidroliza škroba,Za 55 TrsttirjeHBDtSiro škrobljene osnove lmpre‘gnirnmo~lTiago'~ , 2r 1,5 - Z % solne ali 1,2 -2,2 $ žveplene kisline /l°do 2° Bš/ in pustimo čez noč,pokrito z mokrimi krpami i Dp sicer bom- lahko močno poško¬ duje .Fr eiberger uporablja 40° C toplo kislino /2 do 5 g H ? S0 4 na liter/ ali kratek Čas blago pari s kislino pri 95° C.Kislino moramo iz blaga dobro izprati.Po¬ stopek je zelo poceni. Paziti moramo,da se blago ne osuši,ker nldrocelulož®. baz zaradi tvorbe krhke Razšlihtanje z alkalijami:7 roee razredčene alkalije emulgirajo in raztapljajo maščobe v šlihti in povzro¬ či jo,da škrob močno nabrekne,tako da ga mikroorganiz¬ mi pri sledečem kipenju lahko hidrolizirajfi.Blago im¬ pregniramo z vrelo,razredčeno raztopino natrijevega luga /0,?5 %■ NaOH od teže blaga/ ali s 60 ° c toplo lužino,ki odpade po kuhanju blaga,nato pa blago odlo¬ žimo v betonirane bazene,kjer ostane toliko Časa,dok¬ ler ne nastopi kislo kipenje,nakar blago izperemo. . Haz šllht a nje g oksidaci jskimi s redstvi ;Bla.go raz- sTThtamo/če ga namočimo v raztopini hipoklorit-,ki vsebuje v litru 2 - 5 g aktivnega klora, na kar pusti«« mo ležati 4-8 ur,izpiramo,nakisamo in ponovno do¬ bro izperemOoZa razšlihtanje lahko uporabljamo tudi 80o ~ 700 C toplo,l/2 - 1 $-no raztopino-'-NnOCljpu«* ■stimo par ur na kupu ležati in nato temeljito izpe¬ remo.Iz škroba se tvorijo vodotopni produkti,do de- kstrina.Blago istočasno deloma pobelfes-Pasiti moramo, da se nam bombaž zaradi tvorbe oksiceluloae ne po¬ škoduje. Šlihto odstranimo iz blaga,čs ga 1/2 ure do 1 uro kuhamo z 0,1 -0,2 $-no raztopinonnatrijevega perborata ali če ga impregniramo' z vrelo 1 $~no raz¬ topino aktIvina in pustimo nekaj časa stati pri 600 - 700 C.Postopek s® le redko uporablja,ker je drag. Pri Mohrovem načinu beljenja impregniram« blago takoj po smojenju na neprekinjenih namakalnih strojih z rabljeno raztopino peroksida,ki vsebuje še 0,05 % do 0,1 % akt.kisika.Natc^ustimo blago ležati na kupu v betoniranih bazenih do nastopa kisle re¬ akcij e, nakar blago dobro izperemo. Naprave za razšlihtanje: Blago lahko razšlihtamo razpeto po. širini ali zvito v pramenu.Po slednjem načinu pasira blago porcelanski obroč in 6 do 8-kra% .Impregniral stroj./klapot/,na¬ polnjen s sredstvom ^ razškrobljenje,segretim na op- 56 'tlmalho temperaturo /n.pr,55° C/i'Blago "Se med valji vsakokrat ožame iri zapusti stroj s 120 - 200 im¬ pregnirane flote. Iffipregnirni stroj tv.Zittauer Itaschinenfabrik A.G. za razšlilitanjejnakisanje. in impregniran je blaga v pramenu s bipokloritom Slika 33. 57 Slika 34» Na-prava za samo delno odlaganje bombažnih kosov Slika 35: > ■ i > t S / Betonski rezervoarji za blago Blago'se nato odloži v lesenih ali betoniranih ra~ /38 aer v uar'j a Ji" segrevanjem in cirkuli- ranjem flote skušamo ohraniti optimalno temperaturo in najboljši učinek sredstva za raztapljanje škroba. Betonski bazeni so včasih obloženi, s kamenina s timi ploščami 0 Na dnu rezervoar¬ je se nahajajo lesene re¬ šetke, kamene krogle ali za¬ reze v nagnjenem betonskem dnu,tako da lahko impreg- nirna flota odteka in enako- Kerne učinkuje na blago. Blago ostane toliko časa y rezervoarj ih,dokler ni ves škrob hidroliziran,kar spo¬ znamo s raztopino joda v ka¬ li levem 1 jodidu* ki blaga ne sme pomodriti, Freiberger uporablja za kon- tinuirno razšlihtanje aparat v obliki črke izdelan deloma iz kamenine,Blage prihaja z delom flote skozi trobo v aparatjkjer^stal ne pol ure ¥ in od kjer ga odvajajo vlečni valji.Flota se tlači v nasprotni smeri hoda blaga,tako da blago na:iyej~ plava.Hidrolizirani škrob,kemikalije in ne~ čistote moramo na pralnih strojih dobro izprati. Pramen bombažnega ’• la,ga P prida v pralni strpj /Cia- pot/ skozi.'por e el raški obroč P,med lesenima; pralnima valjema R nad motovilom M,mimo brizgalne csfi I za izpiranje v-betonsko kad A,kjer se prost,odprt,nena¬ pet pramen intenzivno izpira z vodo.B a se blago ne zmede,je hod blaga skozi stroj razmeroma počasen, vendar se nam ni treba bati,da bi se blago neenako¬ merno raztegnilo.Iz kadi A vodimo blago prek©, delil¬ nega vodila D,ki se pri ev.vozlu pramena dvigne in 'r.stavi pralni stroj,med pralna Valja R šestkrat do dvanajstkrat pd cjeli dolžini pralnega stroja,dokler izpranega blaga ne ožamemo med ožemainisa valjema 0. Preibergerjov kontinu- irni aparat za razšlih¬ tanje,bel jen je in naki¬ sanj e 59 Pralni stroj /Clapot/ tv.Zittauer Maschlnenf&b-tfifcr A,G.za pranje nenapetih pramenov bombažnega 'biaglt:. Ožeto blago pas ir a. porcelanski oteroS 3? pri 8, zapusti pralni stroj.Vodilo B se premika' sem J " o * ter tj a. , da so praln-. v j p, enakomerno obrabita, /pralni valji R so mnogo trpežnejši,če bukove hlo¬ de, iz katerih sc izdelani, dalj časa pustimo ležati v mirno-tekoči trdi vodi,kjer se les inkrustira s kalcijevim-karbonatom in magnezijevim hidroksidom. Paziti moramo,da se pralni valji ne izsuši jo' t k«r sicer razpočijo./ Spodnji ožemalni valj je meden, Pramenasti pralni stroj z leseno kadjo Pri ten pralnem stroju odpadejo ožČhalni valji in korito pod pralnimi valji. Mnogo učinkovitejši j.e stroj za pranja na¬ petih bombažnih pramenov. 60 zgornji je obložen z gumo*.Neposredno pod pralnima va¬ ljema se nahaja korito K,po katerem se odvaja umazana voda,ki odteka pri ožemanju blaga med pralnica valje¬ na. Betonirana pralna kad je navadno pogrešan jena v tla. V slučaju,da to zaradi odvajanja vode ni mogoče,upo¬ rabljamo pralni stroj z leseno kadjo. Slika 30. 61 Slika 39. Stroj za pranje napetih bombažnih pramenov Bombažni prameni tečejo napeti preko vo¬ dilnih valjev,ki se nahajajo v koritu z vodo,s hitrostjo do 200 m na minuto.Ker jo bi ,;o ves čas napeto,se v notranjosti prameni nanj intenzivno iz- / pirajo.Blago se lahko razvleče,vendar se no zmed«. Mnogo manj vode,kakor doslej opisani stro« ji,rabi Schmidtov pralni stroj,ki ga gradi "Tilaggon und Maschinenbau .G.Gorlitz,. Slika 40. Pralni stroj po Ing. Alfr.Schmidtu Stroj ima 5 pralnih korit,ki so namešče¬ ni drug nad drugim. Predno pridp blago v naslednje korito, se ožame med gumijastimi valj i. Umazana voda po o ženi n ju ne odteka: v korito, temveč se posebej odvaja. Pranj e so vrči po protitočnem principu.Sve- 63 Slika 42; Jvojni žiger tv.Zittouer J/aschinenfabrik v« G. Zittau* ITajvečlerat + ko-i po smoj enju impregnira¬ lo po Širini razpelo bi .go s floto ra mr Jliit.onj Slika 45. Saubol^ov smcdilni stroj Mod.RC II.s 4 gorilniki s priključeno napravo zi razslihtsnje bomb.kosov 63 Slika 42; Jvojni žiger tv.Zittouer J/aschinenfabrik v« G. Zittau* ITajvečlerat + ko-i po smoj enju impregnira¬ lo po Širini razpelo bi .go s floto ra mr Jliit.onj Slika 45. Saubol^ov smcdilni stroj Mod.RC II.s 4 gorilniki s priključeno napravo zi razslihtsnje bomb.kosov 64 Hauboldov stro* za razžllht&nj© bombažnih kosov po smodenju Za razšlihianje uporabljajo 'tudi slriuake pralne stroje, Sirijski pravil gtroj tVoSlttauer Maschinenfabrik k H G,31tta« Slika 44, 85 Š ir inski pralni stroj tv.Zittauer M&sohinenfubrik A.G.Zittau •V prvih delili se blago namoči v vroči vodi s v po¬ slednjih pa v raztopini,ki vsebuje sredstvo za raz¬ tapljanje škroba,Namočeno blago pustimo par ufr sta¬ ti, nato ga ponovno izperemo na pralnem stroju z vročo vodo« Pri Mohrovem belilnem načinu uporabljamo as razšlihtanja z rabljeno belilho raztopino super- oksida intenzivni širinski impregnlrni stroj,Stroj j© uporaben tudi za razšlihtanje z rabljeno»dekanti¬ rano lužino po kuhanju bombaža. Intenzivni šlrlnskl irnpergnirni/fetro j po Mohru Zittauer M.F.AoG. Lužina ss nahaja v prvih treh kadeh 1*11© in III.,med katerimi se nahajajo ožemalni valji.Po tretjem ožemalnem valju se blago kratek čas pari v 66 komori £,rfakar se v IV.kadi ponovno impregnira z rabljeno belilno floto,ožame in odloži., Razšli ".tanje po širini razpetega blaga je zelo pri¬ poročljivo,ker se na ta način blago dobro premoči tor temeljito in enakomerno 'razšlihta,kar je prvi in najvažnejši predpogoj za enakomernost t r. a ciljnih pro¬ cesov ,/Belj enje,barvanje.tiskanje/. Razšlihtano izprano blago je za barvan j e tem¬ nih 1 tonov neposredno uporabno;. Navadno’ blago prod beljenjem dobro prekuha¬ mo z lugom. Kuhanje z lugom /Das Beucnen,die Banane/ ima namen odstraniti nečistote bombaža n,pr.naravno barvilo, pektinske snovi,ostanke proteplazme,vosek,maščobo, zdrobljene delce bombažnega semena,stebla in listov bombaževca in nerazumljene maščobe šlihte.Del neči- stote se razmili in raztopi,del pa samo miulgira. o « Svojčas se je blago najprej impregniralo s apnenega mleka /n.pr.4 kg apr-a na 100 kg 3 % blaga in vložilo v kuhaine kotle in kuhalo ca.6 ur pri 2,5 atm.nadpritiška ob neprestani cirkulaciji "flote,, ki je segala 20 do 30 cm nad blagom.Kuhanje v odprtih kotlih brez pritiska in brez cirkulacije -flote je trajalo mnogo dalj časa»Po izpiranju,naki- sanju in ponovnem izpiranju se je blago ponovno ku¬ halo v kotlu z 1,5 do 4 c / sode /od teže blaga/. Na ta način dobimo sicer lepo,belo blago, vendar je postopek manj čist in zaradi dvakratnega loahanja zamuden. Dandanes navadno kul mo bombažne kose z natrijevim lugom 1° - 4° 3č /ali 5 g/l NaOH do 28 g/l/, o (iv. 2 r> do d > Us OH z ozirom na težo blaga/, 6 do 8 ur v zaprur-n kotlu pod pritiskom do 2,5 ate, med stalnim kroženjem luga. Navadno je blago v kotlu 20 do 30 on pre¬ krito z lugom-.Flota, t. j »razmer je med materialom in lugom znaša lrl f 5 do 1:3. Thies-Herzig-Mathssius-Freibergerjev posto¬ pek uporablja za kuhanje natr.lug 5° Be /35 g/l NaOH/,vendar tako majhno kolicino,da se kuhanje vr¬ ši v glavnem v peni luga.Kuha se dvakrat.Lug pc dru¬ gem kuhanju se uporablja za prvo kuhanje. Priporoča se dodatek namakalnih in emul• - nih sredstev k lugu,n.pr.O,5 - 1 g Igepona T,0,5 do Z g Nekala BX,1 do 8 g Laventina KB'ali 2 g Prdsta- bit-olja G ali 7 na liter lužine,Dodatek v resnici po spešuje delovanje luga,vendar si pri dobrem razšlih- tanju enakomernem vloženju blaga v kotel in dobri cir kulaeiji luga,najbolje v obeh smereh ali vsaj oS spo«* daj navzgor ,lahko prihranimo znatni izdatek za ta sredstva. Ako pride z vročim lugom prepojeno blago. dotik z zrakom,se tvori v vročem-lugu deloma topna- oksiceluioza,ki je manj trdna od celulozo in ima več- jo sprejemljivost za bazična^barvila in manjšo za ne¬ katera substantivna barvila in za anilinsko črno. Včasih skušamo preprečiti tvorbo cksicelulo- ze z dodatkom ca.1/4 $ natrijevega bisulfita /od te- ✓ že blaga/ ali 1 do Z g Rongalitn C n- liter lužine. Zanesljivejše preprečimo tvorbo oksioeluloze -s tem, da v začetku tlačimo in oken; blage v kotlu od spo¬ daj navzgor. Izgnani zrak se zbira v podaljšku pred- grevača,odk jer ga odstranimo po ventilu.Po končanem kuhanju, izrine- m vroč lug s toplo raztopino so&e^ali z vročo vodo In nato blago splaknemo v ketlu z mrzlo vodo. 7.3 kuhanje poč pritiskom uporabljamo cilin¬ drične kuhalne kotle iz kovnega železa.Kotle znotraj večkrat,n. pr.vsakih ia dni prebelimo -. apnom. Kub" i-b. k&tel -■ irjektorjem tip KC tv.Zittauer Mas 'dnenfabrik A,G.za kuhanje preje in iHnjŠih količin blaga. 68 Manjše količine blaga do 500 kg kuhamo v kotlih z injektorjem»V sredini kotla se nahaja cev z vzboče- nim pokrovom,v sredi cevi pa parni injektor.Para tla¬ či topli lug po cevi : navzgor,kjer se odbije od po¬ krova in razliva po blagu,skozi katerega pronica.Ko¬ tel ima sledečo armaturo:manometer,varnostni ventil, in odtočno pipo* KuhaIni kotel tip DT tv.Zittauer Maschinenfabrik A.G. je sličen tipu KG,le da je opremljen s centrif.črpalko in spodaj ožji,tako da lahko celo.partijo blaga dvig¬ nemo .iz. kotla, Večje količine blaga /do 3500 kg/ kuhamo v kotlih, s predgrevačem in črpalko. Kotel za kuhanje bomb,blaga pod pritiskom z dvignje¬ ni^ predgrevačem,tip Kk tv.Zittauer Maschinenfabrik 69 Tišji predgrevae za ogrevanje luga 'ISTa'to prfednost, da z zanesi j iv&n odstranjen j eni zraka iz kotla prepre¬ čimo tvorbo oksioeluloze in z višjo lego luga v pred- grevaču dosežemo določen pritisk tekočine v kotlu«, Slaba stran predgrevae«. je Talni:-, o e vi, ki je večkrat površiniki slabo pre vaja jev preigravaš z vijakast :. otežkočeno čiščenje ogre- potrebno zaradi skorje na toploto.Boljši je Werner- v vito parno cevjo. W©rD-ypjev predgrevač Tč e sili poleg indi¬ rektne kurjave upo¬ rabljamo v* začetku diroktno /o dprtc par- no cev/ uvajanje pa- r e , .e e r t a ko h 1 t r e j š e dosežemo potrebni pri¬ tisk /2-3 atm.nadpri-* tiska odru temperaturo 120° - 130° C/, Na enakomerno krože¬ nje luga skrbi, centri- f\r aj.na črpalka,Naj¬ bolj e 'je,-6e lug kroži nekaj časa v eni,nato pa v nasprotni smeri. Za enakomerno kroženje in enakomerni učinek luga. je neobhodno potrebno,da je z lugom enakomerno prepojeni material enakomerno naložen v kotlu,ker si sicer krožeča flota vedno izbere pot manjšega odpora, in kroži skozi kanale,medtem ko stisnjeno blago ni izpostavljeno učinku luga. Najhitrejše,na j enostavnejše in najbolj ena¬ komerno vložimo blago v kotle z rilčastim lijakom . Rilčasti lijak je sestavljen iz poljubno premakljivega bakrenega lijaka in spodaj zakrivlje¬ ne bakrene cevi,ki jo lahko skrajšamo ali podaljša¬ mo. Blago pride preko motovila v lijak,kamor doteka raztopina luga,ki blago izpira skozi cev v kotel. En delavec premika cev in skrbi,da je bi go enako¬ merno vloženo.Dotekajoč lug dobro stlači blago,sko¬ zi katerega pronica na dnu kotla-, odkjer se zopet črpa v lijak. 70 ===?rp Slika 50. Rilčasti lijak za vlaganje bombažnih kosov v kuhalni kotel Tako #e blago enakomerno prepoji z lugom, da blaga ni treba posebej z lugom impregnirati. /Najslabše je,če v kotel,v katerem se na¬ haja namočeno blago ,vlijemo koncentrirano razto¬ pino luga ali cela vržemo trdne kose luga.Pri tern načinu dela se blago lahko delno raercerizira in neenakomerno skrči ter se potneje neenakomerno pobar¬ va. Enakomernejše kroženje lug. radialni smeri skušamo doseči s tzv. halnim kotlom. v Znotraj in . kotel manjši -g luknjane pločevine,tako da je blago obdano z lugom 1' Pr o s tor med obema ul- 'dr m- jo 2 o- broči iz ploščatega železa razdeljen v vso oddel¬ kov /sekcij/,ki naj povzročijo enakomernejše kro¬ ženje luga,v resnici po. rim jo nobenega vpliva. V sredi kotla se nahaja preluknjana cev, v njej' pa samo zgoraj odprta cev,tako da se kro¬ ženje luga prenese v sredino blaga,ki je od vseh strani obdano z lugom. Slc51 a, CT Sekelj skl kuha Ib i kotel aižsj^Oebauer Kakor je serijski kuhalni kotel teoretsko idealen , se v praksi' bolj malo uporabija s kar se težje polni .in prazni in ker se. luknjiee v pločevin* in a©*» trajaj 1 ceri lahko zamašijo. i»lo ekonomična j e naprava' »a' kuhanj® tk> MathesiusV&Pčibergerju /Isboljeani Thies-HarilgoV postopek/* Naprava Obstoji iz velikega kuhalnega k®. tla,ki more sprejeti do 12000 mg blaga,iz dveh po<* možnih kotlov,predgrevača za lug,zbiralca za kon¬ denzirano vodo in iz črpalk. Blago najprej enakomerno vložimo s pomočjo rilčastega lijaka v kuhala! kotel.Blago izpiramo v kotel skozi lij^k z rabljeno 2užino f .ki jo predhodno segrevamo v predgrevaču.Ko je kotel do' S/S napol¬ njen z blagom,napravimo v spodnjem dolu kotla z zračno črpalko blago navzdo' 70 . Shema zelo učinkovite na prave za kuhanje bomb«, kosov po Mathesius-Friibcrgerju /Ziltauer M.F*A*G„/ čim je kotel ha} olnjen 2 bi? om,ustavimo zračno črpalko in tlačimo topla,že enkrat rabljeno r®&ukcijako lužino od spodaj navzgor v kuhalni ko~ tel in skozi blago v pomožni brezzračni vakuum ko¬ tel ,Ma ta način izženemo iz kuhalnega kotla zrak, j^eprecimo tvorbo oksioelulozeiZrak se v pomož¬ nem feeri&tt loči od lužine »Rabljena lužlna kroži s ko¬ al bla«®. 4" ds 5 ur,nakar jo izpustimo skozi para¬ ti« in s tem segrevamo v nasprotni sme¬ ri alkalno izpiralnb luŽinOi.Hato blago 75 izpiraSKr"ž V¥d53'TT0M§SžtKno~voao In ponovno' kuhamo s svežo lužino 4 do 5 ur pri tem*140° C in pritisku 3 1/2 atm.Svežo lužino pripravimo pomožnem kotlu in sicer 2 % od teže blaga /4° - 5° Bi/in le toliko, da se kuhalni kotel napolni le 1$4 do 1/2 z lužino. Zaradi vakuuma in energičnega delovanja Črpalke.kro¬ ži skozi blago bolj pena luga,ki odstrani ostanek nečistot z blaga.Lug branimo v pomožnem kotlu Za pr¬ vo kukanje blaga. Waprava za kuhanje bombažnih kosov po Mathesius- Freibergerju . ... __ ■ 74 _ ____ 'l^£resje se vrši na enak način^samo*teaie l J11 e j š e /1 in 1/2 ur e/, kakor po prvem ka!haB.ju.Yes proces traja ca»13 ur.Za X kg blaga upOrabiKS oar«»0 # 75 kg pgarcučin večji so kuhalni koti tam rb jionalneš© je ■ delo, ker za kotle od 1000 «12^000 kg -»vsebine blaga rabimo enako število delavcev,, Pod blagom in nad ;ajta se nahaja rešetka. Zgoraj - .ima kuhalni kotel velik pokrovčki ga lahko odstranimo,V odprtino lahko s pomočjo premičnega dvi gala obesimo brizgalni baloni z železa© pločevino ,ki služi -a» enakomerno razdelitev lužine. Po kuhanju blago temeljit#^ispiramo na- že opisanih pralnih strojih. Slika 53. vJAraj&l '%Wp:L o G. Haubold f Chemnitz 75 .samo /z 3 g/l 'KgSO^ ali HCl/ in izprano blago je / uporabno., za barvanje: srednjih tonov in. za tiskanje cenenega in terme j šega blaga. 0 Be ljenje .Izprano blago navadno na že opisanih impre¬ gnirali! strojih impregniramo z mrzlo raztopino hipo~' klorlta^da oksidiramo naravno barvilo in ostale ne- č is tete®. Koncentracija hipoklorita variira od 0,b do 5 g /navadno 1-3 g aktivnega klora/ na liter ter zari¬ si od množine nečistot in od beline^ki .želimo 76 doseči.čin večja je ' koncentr&čl ja hipoklorita, čim vi ja temperatura in čim daljši čas učinka,tem bolj bel blago dobimo.Ceveda moramo pri tem paziti,da se bom¬ baž zaradi tvorbe oksiceluloze ne poškoduje»Navadno potrebujemo za beljenje "1 kg dobro ražšlihtanega in prekuhanega blaga 3 do 6 g aktivnega klora. Impregnirane kose odložimo za par ur /ev, 3 - 12 ur/ v že opisane betonirane bazene,ki so ev. obloženi s kamenino in imajo na dnu okrogle kamne,re šetko ali zareze za odtok hipokloritne lužine. Premakljiva samodelna naprava za odlaganje bomb. pramenov, sist .Lgl tv . C .G.Haubold, A . G . Chemnitz Dobro 'je, Se lužino,ki se nabere na dnu re¬ zervoar j a, črpamo na površino blaga,tako da vsaj od časa do časa kroži skozi material.Koristno jo tudi, če blago čez nekaj časa preložimo v drug rezervoar. Na vsak način moramo paziti,da se blago ne posuši. Ako je hipoklorit premalo alkalen,in Če je blago premalo ožeto,ni izključeno,da se v spodnjem delu 77 Po beljenju s hipokloriton blago dobro izperemo, Itaki samo / y 'impregnirnem -stroju/ 8 mrzlo raztopino 1° do 2° Bč žveplene ali solne kisline /15-30- g/l/ g odložimo za par ur v bazenih, in dobro izperemo do prestanka kisle reakcije./Kontrola z lakmusovim pg- piri$em/,ali še bolje s sledečim reagentom:*}^ g KJ0 5 /kal.jodata/ in 3 g KJ raztopino v 50 cm 3 vo¬ de, dodamo 50 cm 3 bistre raztopine škrobži in po kaj| Ijicah 1/lOnsolno kislino 9 do slabe modre barve*Ra topino kuhamo,dokler se trajne ne razbarva«Že majJCse količine kisline povzročijo modro barvo zaradi iz- 78 ločenega joda: KJO^ + 5 KJ + 6 HC1 = 6 KC1 + 3 H g G + 3 J g Poslednje ostanke klora lahko odstranimo z razredčeno raztopino antilclnrn.,n.pr...z natrijevim bi- sulfitom ali|thiosulf Sto: . s Xot antiklor,ki obenem bla¬ go pobeli,lahko uporabljamo tudi hidro sUlfit,n»pr. 1 g Blankita I.in 1 g sode v litru, 1/4 ure do 1/2 ti¬ re pri 60° - 100° C, Prekuhano ir. izprano blago lahko vložimo tudi v lesen beliini sod. o pomočjo centrifugalne črpalke in cevi iz trdega svinca kroži skozi blago najprej raztopina hi- poklonita.Pato se blago izpere,nakisa in zopet izpe¬ re.!’ način beljenja se uporablja v : nji ih obratih. Beljenje je gotovo v ca.4 urah. 57. Naprava tv.C.G.Haubold,A,G.Chemnitz,Mod.Cw za odlaganje blaga po impregniran ju s hipokloritom in po nakisanju 79 Večji obrati skušajo skrajšati čas beljenja'ž uporabo” kontinuirnih odlagalnih naprav namesto betoniranih ali lesenih bazenov za odlaganje blaga po impregniranju s hipokloritom in po nakisanju. l hipokloritom ali kislino impregnirano bla¬ go ostane v napravi 30 minut-. M.Freiberger impregnira blago v kontinuir- nern aparatu za beljenje,nakisanje in razšlihtanje s 37° C toplo raztopino hipoklorita,ki vsebuje v litru 1 do 2 g aktivnega klora,po izpiranju pa s 33° C toplo raztopino 3 g žveplene kisline v litru.Del raztopine 1 doteka obenem z blagom,del pa s* tlači s pomočjo čr¬ palke v obratni smeri,kakor teče blago tekom 1/2 ure skozi aparat,tako da blago plava v raztopini,..parat, je zgrajen deloma iz kamenino, Zn neprekinjeno beljenje se uporablja tudi kontinuiran odlagaInn posoda tv.Zittauer Maschinenfabrik -..G.ZIttau. Kontinuiran odlagalna posoda tip vVD tv.Zittauer 1,'aschinenfabrik ..G.Zittou Posoda nadomešča tako odlagalne bazene,kako^lmpregnir- ne stroje,ker se v njej lahko vrši razškrobljenje,be- 80 , •1 jen j e in zakisanj ©JSa vsak tlel blafa učinkujejo raz¬ topine ©nak čas.l&feprava obstoji iz lesenega # kvai*a- tičnega Jaška,ki stoji v pravokotni leseni kadl„?fc& jaškom se nahaja motonilo,ki dovaja. blago v jašek sko¬ zi lijak ,t katerega. istočasno doteka-s ptemočjo črpal™ k® raztopina /eno ima, hi,pckl©rita s kisline/. Pri izbo* &u se nahaja porcelanski vodilec,vodilni valjček in par vlečnih valjev* •Todilni porcelanski obroči z notranjim pr e« mero® 5 do 10 cm morajo biti ume Meni v belilniei m prenos, pramena iz bombažnih kosov na vsakih 8 do 10 m.Kjer se, pramen .ostro zaobrne, --o primernejši to« doravni ia. navpični vodilni fa! :ČK,;.JBa de ledenih. * a*« daljali morejo namestiti vlečne lanene. valj® prmora 40 do -30 om,ki ®e pcšgaaj&jc z r ; akolilco vek" jo obodno ., • MtrestJo,kakor je hitrost pramena . 'o podedujem izpiranji se pra^tn ožina. Ože&alo tip w BQ n tv.Zittauer Maachinenfabrik Ožaaalo tv.Zittauer Masohinenfabrik A.G.Zittau,nosi na železnem ogrodjuidva krepka ožemalna val Ja. Spod¬ nji valj ima bronasto, zgornji pa navadno gumijasto ali slično prožno oblogo /hidravlično stisnjeni bom¬ baž, juta ali sl*/ Ožeti pramen blaga moramo razprostreti. 81 A Slika 80. Naprava 'm razprostiranje blaga v pramenu tv 0 Zittauer Maaohinanfabrlic A.G.Zittau Hauboldova naprava sa rasprosttranj© blaga v pramenu»tip St z ®nim otepala® ea Hsuboldova naprava za razprostiranje blaga v pramenu-tlp Sr z onim otepaloa Bistveni sestavni del naprave za razprosti¬ rali j e blaga v pramena Je medeno otepalo,ki zrahlja pramen,dva bakrena valja z vijačnimi zarezami od sredine proti levi in desni,ki se vrtita v nasprot¬ ni smeri k teku blaga in razprostirata pramen ter naprava,ki regulira odvajanje blaga.Hapr&va je pri¬ trjena pod stropom ali na ožemalni kalander. Sl.62. m Ožemalni kalander p© širini razpeto blago modna in enakomerno ožame in zgosti* Občutllivega blaga*n*pr*žametov,n® snema stiakatl*Pri tak*nt blaguiodsesamo prebitno vodo: s po¬ medla! zradne rotacijske črpalke* Hauboldov sesalni sušilni stroj mod.im z zračno rotaoijsko črpalko Blago vodimo nad zarezo,ki se nahaja na vrhu votle¬ ga valja,iz katerega sesamo zrak.Dobre sesalne sušil¬ ne stroji gradi tudi tv.H.Krantz,Aaohen. Beljeno blago pred sušenjem navadno šlcro- bimo. 6^r Hauhoidov frikcijski škrobilni stroj mod »GO Slika 64» Slika 65c Haubol&ov škrobilni stroj mod »Ke za nanašanje težke apreture Qenano redko blago škrobiso in obenem obtežimo /ehina ol. .7 in- el*/ na škrobilnik strojih /Rackel- Appretier-MasbMnd/ »ki s strgalom odstranijo pre- bitno apretnrO: 2 blaga« Škrobu/ali poslednji izpirala! vodi/ na- Tadno dodaab a@k63.iko modrega barvila, ki podali blagu neutrailni sivi /kompenzacija rumenkasto- rjavkastemu naravnemu barviti/ rdečkasti ali mo- dro-zelankasti tmuNajveč s® sa modrsnj© blaga u- porablja Alizarinirisol E /l^G^Farbenindustrie/^ ki ima dovolj velikcr privlačnost do bombaža,dovolj 85. veliko obstojnost na -svetlobi in bombaž ©galno pobar¬ va,, Ako uporabljamo za modrenje ultramarin,je dobro^če šlihto slabo naalkalimo,ker je ultramarin ze¬ lo občutljiv za»kisline« Priporoča se tudi dodatek 20 - 50 g In&an- tron-modrsga RZ /rdečkasto-belo/ ali GGSZ /zelerikasto- toelo/ k 100 1 apr e turne mase«, škroblini stroji se navadno nahajajo nepo¬ sredno pred sušilnimi stroji, ■ . ■ S ršgnje be lje nega blaga: Za oeparenje v blagu ostale vode uporablja- • mo^Todno paro-navadno .s pritiskom £ do 4'atm.,s ka¬ tero ragrevaao srak potom rebričastih ali sličnih ce¬ vi ...ali. bakren'r val jo, okrog katerih blago. Da segrejvnio 1 kg vode za 1° 0,potrebujemo 1 kalorijo, da Fprp rimo 1 kg 100° C topi* /ode v lQd- 0 toplo paro.,potrebujemo 537 kal.. »Ravno toliko toplot® pestra® pr te pri kondenzaciji pr -»Pre¬ greta pora sat da --le malo ječ kalorij,a.p:-.10 a trn. rebr&.čaat® ogrevalne cevi 6,5,,za gladke,bakren® ce¬ vi 12 itd./lj. je temperatura’pare, T„ temperatura kOB&«ftsata jgPiT temperatura zraka ali blaga,ki ga sušimo, ’ Pri sušilnih napravah, s toplim zrakom mo- ramo sušiti le s suhim,s vlago nenasičenim zrakom. Zrak more pri določeni temperaturi spreje¬ ti le določeno količino vlage in sicer tem več,čim višja je temperatura.Za segrevanje 1 kg zraka za 1°0 potrebujemo 0,237 kalorij.Z vlago od 50 $ do #5 # nasičeni zrak odvajamo iz sušilnic z ventilatorji. m Vesne sušilnice: sušijo blago neracionalno fari nizki temperaturi .Mokro blago obesimo v dolgih gubah na pa¬ lice v velikih zaprtih prostorih,ki Jih segrevamo s toplim zrakom. 'Slika 66. Meh.vesna sušilnica tv.Julims Fischer,Nordhauaen- - Dobre vesne sušilnice gradi tudi tvrdka Beno SohiIde, 'Hersfeld. Blago se v Tesni su¬ šilnici močno in neenakomerno skrči,zato ga moramo po širiv ni enakomerno raztezati. Hauboldov raztezalni in egallzirni stroj,tip Sf I, z vrtljivim bakrenim parilnikom 87 Razlikujemo raztezalne kolesa ter raztezalne in ega- lizirne stroje,ki enakomerno raztezajo blago po širi¬ ni. Robnasti sušilni stroji sušijo blago s pomočjo bakre¬ nih, s paro kurjenih bobnov,nad katerimi vodimo po ši¬ rini razpeto blago,. Sliko 6£ Hauboldov pokončni 'bobnasti sušilni stroj tip LW b 24 vš-lji 68 H&uboldov vodoravni bobnaš ti sz* - a J stroj tip 22, kombiniran a šfcrobilium ctroj« Millerjev škrobliui ,raspar-ilni in p« ■ušilr stroj bobnaeti Sušili;- Tal ji so nameščeni navpično al: vodoravno. Pa* ro in kondenzirano vodo navadno vodimo po votlih str*- nieah stroja.Paro dovajamo, v boben skozi votli ležaj- ni' Sep na eni strani bobna, na drugi strani pa na enak način odvajamo kondenzirano vodo v fccadenčne lonce« Kondenzirano vodo zajssajo zajemalke ,kl ©e nahajajo v notranjosti na eni strani bobnov.Vsak boben ima zračni ventil,ki se nam odpre na znotraj,Se v bobnu nas&ano brezzračni prostor /vakuum/,ki bi sicer lahko poškodo¬ val bakrene bobne /ki bi se vdrli/. Bobnasti sušilni stroji obratujejo zelo eko¬ nomično,ker so zelo produktivni.Blago se suši pri pre- m c©J visoM temperaturi,dobi trd,neprijeten otipaš aodae raztegne po iolŠtnl la steši po širini« Hateteri stroji te Jo pred bokal verigo, sa ra stesan J e blaga po štrlsl.Cte rsatesamo asteo blago', se pri sušenju ponovno steči»zato so boljši sušilni stroji /n.pr.od •S«ta«*Ws* , 38» > &Xtbabendorf/,ki raa&jgsa- jo pradbodn® z nekaj bahal deloma osušeno blagoti« 1 ! raztezanju ali vsaj takoj po rasteaeaju blag©-takoj posušijo« .Raztezala! sušilni str o .11 /Spanaralm- ' - Troekeontsoklne/ so aajpopols© j ši; vendar na j dražji sušilni »troji. -Šiite 71. S. t ag© m -V 1 tu' i o sed dresa va» riscaaa v zap:-- prost;-.-s ■ kaltesoga s® do ra ja v na¬ sprotji gmori segrst ' 3 *aIs,talo da s s blago po SlrSM raztezaj eno posuši .-.A aro. par.lfies zrak odvaja, renti«* lator. Blago dovajano breskos^-. , raapsnjalsi ve¬ rigi s iglicami ali prilassmo d&ušakes vošiaflffia a»- tomatata s posodje stisnjenega zraka,odn.elekteidsisa. Vodilo© sa verigo 1 širini [ir.plllfliliin ^ tiiftrjfl ri lahko sušimo raslišao široke- blago. Cžislmltoat c;«J$laih aavifli od doli >'.•:.<» razpenjala® vorige /n.prklfe do £0 a/ # odn«od števila etaž /višina/ in števil®sušilnih, jplj /Sol« lisa stroja. 90 Dobre raztezalne sušilne stroje /Planrahmen/gradi tu¬ di tvrdka H.Krantz,Aachen. Na raztezalnih sušilnih strojih dobimo po¬ polnoma enakomerno široko blago« Suhemu,enakomerno razpetemu beljenemu blagu zlomimo ev»težko apreturo,nakar blago vlažimo,kalandri- rsmo,©v.previjamo na valje in munga®o,ev.dvo jimo j zme¬ rimo ,zložimo in adjustiramo /t.j.kose prevežemo,zavi¬ jemo in opremimo s tvorniškimi znaki/, Stroji,ki se uporabljajo v ta namen,30 raz¬ vidnih iz sledečih slik: lauboldpv stroj za lomljenje apreture mdd.Ag z gumbastimi valji 9i; Slfka 74. KrtaČasti vlažilni /škropilni/ »troj SanbcldoT kalandar mo&X$© “ ' •* •J jft ir ' X ■ •S 9 i lauboldOT atroj za naribani© /pr©Yl,iv.754e/ *I*t - mod»Qss HauboldOT žr€S©sra*i,.;tai miir©r?ala,i te:laM®r siod.M) s Chasi^g-uiapraTO Hauboldova hidravlična rovolverska mange Pflt. W za pritisk 60,000 kg>' Hauboldova hidravlična mmgc Slika 76. ‘fe? 94 Slika 79 b. Sl. 80. „4 merilni .l^ ^avljalni stroj )ldoT dvo j lini »meriJ-iiJ. !iao? v j ****-*-- - ._ dobra, merilne stroje gradi tv.Rosa«lner M« s fthinenfabr ik. Ros w®la< , . 8> !|l|li|l|rt CO ji lllll tiDJ40 ' ilij 1 il 1 ! rt ■ ■ l tu L_j 0 t Tj •'-3 tso J 0 rt o -H Ih S tfili’ !«!!; . U|||l V' Il '1 'II 'I lil / illllfl !■ •i i £ Načrt belilnice za dnevno produkcijo 3000 do 8000 kg bombažnih kosov Slika 81o 96 ' Hčittboldor dvožilni,meril !;•: zlagal.;.'3. st.ro j Kombiniran e J> 1 j en je s hxpoklor ltcm a super oksidom ; Frelb ■ var priporoča čiščenje : nir/ .oritom belje¬ nega jiaga ■ i.oa £0 do 40 minut s. o C toplo raz- topla©,ki vsebuje v litri 1 g sode,:., 5 g mila, 4 g vodnega stekla in 0,5 g hv peroksida.Na ta način dobi¬ mo .zelo lepo,belo , obstojne barvo« Od vseh kombiniranih postopkov se je doslej najbolj uveljavil: Mohrov način beljenja « ki predstavlja kombinacijo mr¬ zlega načina beljenja s hipokloritom brez kuhanja z lugom in naknadnega beljenja s . H g 0 2 . Blago po smojenju impregniramo na žirinskem intenzivnem impregnirnem s^toju po protitočnem prin¬ cipu s toplo lužino po beljenju s superoksidom ali z 9f • vročim lugom, ki vsebuje 1 g MaOH v litru« Impregnirano blago odložimo v betonskih bazenih»kjer ostane par dni na kupu »dokler zaradi delovanja mikroorganizmov' ne postane kislo.Blago nato toliko časa izpiramo na pralnih strojih z napetim pramenom /stroj tip WH tv. Zittauer Maschinenfabrik A.G«»ki gradi kompletno na¬ pravo za beljenje po Mohru/»dokler popolnoma ne od¬ stranimo slihte. lilhi kotel iz kovnega želena ki jo znotraj enako¬ merno obložen s' svincem in lesenimi letvami,ki fcme- mogobujo 'neposredni dotik blagi s ; "vl:",- Obmem z blagom dot;: ..m ajrc 1 rilčasti lijak alkaIna- rasstopina natari jevega hipo 1 tazačetku ,5 g nato pa s 2,b g aktivnegr klora v litru /ter 2 g na liter Ha OH in 1 g na i:r r , >de./. Raztopina hipoklorita /ev. topla 30 do 40° C/ kroži toliko časa /par ur/ skozi blago »dokler koncemtr&eijei hipoklori¬ ta ne pade na 0,3 g aktivnega klora V ll$S6?vZa hitro cirkulacijo flote skrbi velika črpalka *ki je kon¬ struirana tako,da se smer flot® lahko hitro menja« Raztopina se pri kroženju filtrira skozi f11tar /iz lesenih kook/,k:i zadrži vlakna, n ©raztopi j ene dele kemikalij in sl. Il Ig •H +3 -H to rt CCS rH S *H ,Q >rt O £> 0) ■•-a o rt P -P to to •H rt rt o rH fCS cd rt S cd G) rH >H rt O M (D 1-3 rt rt 4.5 ,rt •H rH >m N rt rt co rt M •H i —I CO O beiilnise za beljenje 3000 kg bombažnih kosov po Mohrovem načinu. 99 Kompresor odstrani is. blaga zrak In omogoči kroženj® flote pod pritiskom 2 do 3 atin.Ekspanzijska posoda služi za izenačenje pritiska flote v kotlu.Zračna čr¬ palka odsesa iz zgornjega dela. ekspanzijske posode zrak»ki se tam nabira iz belilnega kotla in filtra« S pomočjo zračne črpalke stlačimo blago v kotlu«Ce¬ vi so izdelane iz trdega svinca.Ekspanzijska posoda in posoda za filtriranje' sta železni in znotraj ena¬ komerno obloženi s svincem.Izrabljeno hipokloritno lužino lahko spustimo vjbetoniran rezervoar ,kjer jo z dodatkom konc,raztopine hipoklorita osvežimo in upo¬ rabljamo za nadaljne beljenje»dokler preveč ne na¬ raste alkalnost in specifična teža lužine. Po beljenju s hipokloritom izpiramo blago v kotlu z vodo»kateri proti koncu ev.dodamo nekoliko antiklora /n.pr.0,25 g NaHSO,nakisamo z razredčeno žvepleno kislino /n.pr.3 g/l HgSO^/ in -ponovno izpi¬ ramo*. Izprano blago belimo z natrijevim ali vodi¬ kovim super oksidom /n*pr*6 cm 3 HgOg-30 $>-hega na. li¬ ter flote/»kateremu dodamo kot stabilizator vodno steklo,fosfat©»Nuva B ali sl./za 8.000 1 velik kotel n.pr.10 kg vodnega stekla ali 1 fo natrijevega super- oksida in 1,5 $ vodnega stekla/.Raztopina superoksi- da kroži pod pritiskom skozi material najprej mrzla, nato pa jo polagoma segrevamo na 70° G,zapremo paro in pustimo,da se ohladi na ca«40° C.S cirkulacij© flote prenehamo,čim je večina aktivnega kisika porab¬ ljena »nakar floto spustimo v rezervoar. Po beljenju s superoksidom odpremo kotel, izpiramo blago najprej s slabo milnico,nato pa teme¬ ljito z vodo»ožamemo,škrobimo in posušimo. Po Mohru beljeno blago je zelo lepo belo in mehko.Zguba na teži je manjša,kakor pri kuhanju z lugom. Izpiranje z antiklorom in nakisanje za od¬ stranjen j e klora po beljenju s hipokloritom ni neob¬ hodno potrebno,ker tudi superoksid učinkuje kot an- ' tiklor: 2 NaOCl + Hg0,j « 2 NaCI + HgO + 0 100 Topla,alkalna raztopina superoksida odstrani z vlakna tudi sicer težko odstranljive kloramin©,ki nastanejo pri kloriranju beljakovin,predvsem ostankov protoplaz- me,ki se najahajo v lumenu surovega /z lugom nepreku¬ hanega/ bombaža«, Qe-Ss postopektv .Bčhme,Chemnitz uporablja za beljenje kTsTk”"Ki nastane pri reakciji hipoklorita z vodikovim superoksidom.Po beljenju s hipokloritom bla¬ ga ne izpira, temveč takoj beli s vodikovim superoksi- &om,ki ga stabilizira s Homogenitom B. Beljenje po širini razpetega blaga ni ekono¬ mično ter se uporhblja le za zelo težke, goste tkanine, ki tvorijo pri beljenju v pramenu gube,ali za žamete icjsl. Blago najprej na že opisan način dobro raz- šlihtamo. Razšlihtano blago prekuhamo na žigru s 5‘do 5°B b /21 do 35 g/l NaOH/ natrijevim lugom,kateremu do¬ damo ca .2 g/l Igepona T, Neka la BX ali sl.Prekuhano blago belimo 3 1/2 ure pri 95' - ' C /najbolje v žigru iz specialnega jekla ali lesenem žigru, ki pa ne sme imeti železnih ogrevalnih cevi!/ s 1 do 1,5 Na«/)«,stabili¬ ziranega s 3 dp 5 % vodnega stekla // od tlže suhega blaga/»izpiramo dvakrat z vročo,enkrat « mrzlo vodo, bolimo 4 uro z raztopino hipoklorita,ki vsebuje 1 g' aktivnega klora v litina in ponovno belimo z 0,1 Na.on in 3 $ vodnega s tekla. Na ta način se še precej ciloro odstranijo zdrobljeni delci bomb*semen in sl.,ki -o nioor odstranijo edino pri kuhanju z lugom pod pri- kosov. naložim.' J V skozi odprtino na vrhu kotlalfo ;je kotel na polk jr: .za¬ premo odprtino in kotel obrnemo za 30 v iz vodoravne v navpično lego. Beljenje po širini razpetih kosov po E.Gminderju Reutlingen /Zittau/ 100 a 101 Blago kuhamo 5 do 8 ur z lugom,ki kroži od zgoraj navzdol'skozi blago*.Na to kotel zopet obrnemo za 90° v vodoravno lego,blago razpnemo,izpiramo na širinskih pralnih strojih,impregniramo z raztopino hipoklorita, odložimo, izpiramo in na enak na Sin nakisamo,. Večkrat se zadovoljimo tudi z mrzli® belje* njem ali kuhanjem z lugom brez pritiska in normalnim beljenjem s hipokloritom v žigru ali v širinskem De¬ lilnem stroju tv^Zittauer Maschinenfabrik * Blago najprej v gubah naložimo v kad?A”.Ko je kad polna blaga,dovaja¬ mo toliko luga ,odnibe-- 1ilne ra ztopine ,dokl er ne prične blago plava¬ li »Po širini razpeto blago spodaj odvajamo potom vodilnih,vlečnih in ožemalnih valjev skozi raztopino,nakar jo dobro ožamemo in ponov¬ no v gubah odlagamo nad kadjo A, tako,da blago nekaj časa kroži skozi stroj v obliki nepreki¬ njenega traku. Beljenje pestrih /pisanih/ tkanin je mogoče le tedaj, <5 Če so barvane niti dovolj obstojne»Tudi nekatere sicer zelo obstojne barve,n.pr.indantreni,cibanoni in sl.se pri kuhanju z lugom pod pritiskom reducirajo in izlu- žijo-.Ev.tvorjena oksiceluloza redukcijo pospešuje. Pred barvanjem preje za pestre tkanine s ki se v kosu be¬ li jo, se moramo prepričati /barvne karte,priročniki barvnih tovarn/,če je uporabljeno barvilo dovolj ob¬ stojno za kuhanje s sodo in beljenje s hipokloritom ali superoksidom.Najbolj zanesljivo se prepričamo,Če je preja dovolj obstojno barvana,če mal kos pestre tkanine priključimo normalni belilni partiji. Ako imamo več belih,kakor barvanih niti, je beljenje pestrih tkanin v kosu cenejše,barve so bolj sveže,blago je lepše in nima madežev iz tkalnice.Če u- porabljamo beljeno prejo,pestre tkanine dobro razšlih- tamo,namilimo in belimo s slabo raztopino hipoklorita ’ali superoksida. Širinski belilni stroj tv. Zittauer Maschinenfabrik A.G. io a Zelo primeren je za pestre tkanine Mohrov način be¬ ljenja. Kjernimamo l- to potrebne aparature,impregni¬ ramo dobro r.azšlihtano blago z raztopino hipoklorita, ki vsebuje 3 g aktivnega klora v litru in odložimo za par ur»odn.naložimo v belilni sod,kjer kroži skozi blago raztopina hipoklorita z 1,5 g akt.klora v litru. Po izpiranju blago 3 do 4 ure belimo z 1 $ do 1,5 % Na^Og /od teže blaga/stabiliziranega z vodnim steklom pri 70° do 75° G.Po beljenju izpiramo,nakisamo in po¬ novno dobro izperemo® Lepo belo blago dobimo po dvakratnem belje¬ nju s superoksidom.Za 100 kg razšllhtanega in izprane¬ ga pisanega blaga potrebujemo za prvo beljenje: drugo beljenje: 1 kg 0,5 kg Na g O g 0,5 kg 1 kg HgOg 3 kg 2 kg vodnega stekla belimo 4 ure pri 75°-8G°C belimo 4-5 ur pri 80°- 85°G Ako za beljenje uporabljamo železne kuhalne kotle,jih moramo znotraj prevleči z mešanico apna in cementa. Da preprečimo redukcijo redukcijskih barvil, je koristno,če za razšlihtanje uporabljamo oksidacijska sredstva. Po razšlihtanju lahko blago .2-5 ur kuhamo v odprtem kotlu ali v žigru z raztopino,ki vsebuj© 15 g sode in 2 g Ludigola v litru /B.A.S.P.meta-nitro-an- trakinon-sulfo-kisli-natrij,ki se lažje reducira,kakor redukcijska barvila/.Po pranju blago belimo z raztopi¬ no natr.hipoklorita z 2 g akt.klora is 2-3 cm 3 natri¬ jevega luga 40° Bh v litru.Po beljenju blago izpiramo, nakisamo in zopet dobro izperemo.Da blago ne porumeni, je dobro,če ga po beljenju s hipokloritom ponovno be¬ limo 40 minut pri 55° C z raztopino,ki vsebuje v litru 0,5 g Na 2 0 2 ,l g Na 2 C0 3>4 g vodnega stekla in 1,5 g mi¬ la, nakar b^ago dobro izperemo.,. Beljenja bombaža pred in med predenjem: Mnogo prostega bombaža,predvsem bombažnih, "linters” in odpadkov iz predilnic;belimo za izdelavo vat® in umetne svile»Močno onečiščene bombažne odpadke vložimo v ku~ haini kotel,ki. ima preluknjano slepo dno ter odprtino zgoraj in ob strani./Tip IH tv s Zittauer Masohinantabrik A 9 G.Zittau/Dobro j e, če v kotel enakomerno vložen bcan-~ baž zavijemo v bombažno tkanino g da se ne zamašijo oer- n@ zveze.Hato spustimo staro lužino od prejšnega cuka¬ nja od spodaj navzgor skozi bombaž,da izženemo is njega zrak in kuhamo 2 uri.T drugem kotlu medtem pripravimo svež lug /3 io NaOH od teže bombaža in 1 g Ne kal a B ali 103 litru 9 / s katerim kuhamo bombaž 3-4 ure stalnim kroženjem luga. Bo kuhanju bombaž izpiramo in enakomerno vlo¬ žimo v belilni sod /Tip DIV tv.Zittauer M.B.A.G./ s preluknjanim dvojnim dnom in pokrovom.Najprej bombaž ' nakisamo z 10 g solne /ali žveplene/ kisline v litru« Kislino tlačimo iz rezervoarja s pomočjo črpalke in cevi iz trdega svina na površino soda,kjer se enako¬ merno razdeli nad bombaž,skozi katerega pronica na dno odkjer jo Črpalka zopet odvaja na površino soda. Bo 1 do 2-urnem kroženju kislino iz¬ peremo in bombaž 3 do 4 ure belimo z raztopino hip©- klorita,ki vsebuje 2 do 3 g aktivnega klora v litru, nakar bombaž izpiramo,nakisamo in zopet izperemo« Za vato je najboljšo,če jo porušenju s par- jenjms. stabiliziramo,navadno pa jo namilimo /3 % mila/ in modno modrimo ( nato pa brez izpiranja nakisame z oeetno,mravljinčno ali vinsio kislino. Manj nečist bom! až i predenje kuhamo in be¬ limo v aparatu tip SS tv.Zittauer M.B.A.C« ,kjer se bom¬ baž ranJ spolsti. Slika 88. Kuhalni in belilni aparat tv.Zittauer Masohinenfabrik Kuhamo 3 do 5 ur z raztopino 2 do 3 g NaOH /ali 5 g Na g C0 s / in 1 do 2 g Nekala BX ali Igepona T v litru.. Za kroženje luga skrbi parni injektor.Po izpiranju bombaž nakisamo,izpiramo,belimo s hipoklorltcm kakor zgoraj opisano in temeljito izperemo. Najbolje se nakisanje in izpiranje z ev.do¬ datkom 1 do Z om^/l bisulfitne lužine vrši v izpiral- 104 nih strojih iz železne pločevine z dvigiJiviia aliaš- tim dnom«, Jzpiralni stroj za prosti material tlp'j9A' tv*. Zittauer Masohinenfabrik A 9 G.Ziitau kroži Material _ v kanalu v nasprotni : «@ri kakor do- * teka voda , & pomočjo ukrivi j enih vrtečih s® vilio la se tako temeljito izpira »Dvigalna naprava prenaša iz¬ prani material is kanala na ‘brezkončni latacti psd. Predolgo materiala ne smemo izpirati.da se ne spol- sti. ' Ker se prekuhan bombaž zaradi 'Izgabe voska in maščoba le tažko predela v novejšem Japu ne kuba- mo z lugom,temveč ga tekam več ur premočimo s vročo . raztopino namakalnih sredstev /oa,2 gfi L Igepoan T tli - buli me ■ sl B / izpiramo in/z raztopino natr.Mpoklorite^ki vse¬ buje v litru do 8 g aktivnega klora in 1 do 3 g na* . trijevega luga»Ha ta način belimo tudi* oa«17 kg težka > navita /Batte^dokel/ po čiščenju bombaža,ki jlb 2afc**» ko hitro in enakotaerno vložimo v belila! aparaifcfte-’‘igti& i€5 . ničimo kloramlne,ki se tvorijo z ostanki beljakovin surovega bombaža pri beljenju s hipokloritom,navada no debelimo bombaž z'vodikovim superoksidom*Surov bombaž lahko belimo tudi po Mohru v belilu! napravi tv.Zittauer M.F.A.G.tip HC. Boljše vrste bombaža belimo v b ! ' ilnih apa¬ ratih ali v odprtih železnih kuhalaih kotlih.Železne kotle moramo premazati z mešanico apna in cementa ,/«j£K£7 po 24 urah pa 4 ure kuhatiskrožečo raztopino vode in vodnega stekla»Po kuhanju raztopino spustimo in pu¬ stimo f da se stene kotla posušijo. Bombaž belimo dvakrat po tri ure z 90° C top¬ lo raztopino natrijevega ali vodikovega superoksida. Na liter flote potrebujemo: za prvo kuhanje: 1,5 .g n n 5 cm 1 cm,S 0.&JL tff 1,5 g /3,15 CffiJ. 5 om3 2,5 cm” 1 cm 3 za drugo kuhanje: 0,5 g natrijevega superoksida 3 cm^ vodnega stekla 2*5 om 3 vodikovega superoksida 40 $-nega —~ Neka is BI ali 0*5 g /1,1 cm 3 / natrohidroksida /natr.luga 40° Bh/ 3 cm| vodnega s j.kl& 3 cie 5 vodikovega superoksida 40$ Vol —— dobr ega n .m kalneg a sredstva Pri neprekinjenem beljenju uporabljamo za prvo be¬ ljenje"’ izrabljeno floto po drugem.boljenju,ki ji naj¬ prej dodamo namakalno sredstvo»po psrkratnem krože¬ nju raztopine pa polagoma na liter flote še 1 g NaOH, ali2,15 s® 3 natr.luga 40© Bš,2 do 3 cm 3 vodnega stek¬ la in po potrebi še nekoliko vodikovega superoksida. Z indirektno paro na S0° C segrevam flota kroži 3 u» re skozi Material.Za beljenje s superoksidom je naj*«* boljša trda voda. Beljen, in Izpran bombaž centrifugiranje,da na ta način odstrahimo do 50 $ vede« Bombaž moramo v centrifugo enakomerno vložiti, zapreti pokrov,vključiti tok in oentrifugirati toliko časa, /ca„15 minut/, dokler ne od¬ teče vsa voda zaradi sre- dobežne sile skozi odprti¬ ne v steni S iz bakrene pločevine.Nekatere centri¬ fuge so tire j ene tako, da se po določenem času same u- stavijo,ter s iz varnostnih razlogov med tekom ne mo¬ rejo odpreti.Pokrov odpre¬ mo Šele tedaj,ko se cen¬ trifuga popolnoma ustavi, kar proti koncu lahko po- msktričnif niha joda »on-. spešiaso z ročno zavoro. - Irifuga- /obešena kardanično m «t«htlh,z direktnim po¬ st @4 spodaj nameščenega elektromotorja 106 Dobre centrifuge gradijo tvrdke: Rudolf Jahr, Gera, Gebrilder Heine ,Viersen,Krantz,Aaciien,Kettling & Braun*.. Crimmitschau,C.G.Haubolg ...G,,Chemnitz, itd. Slika SO b« Prerez električne nihajoče centrifuge Po aentrif'agiranju bombaž zrahljamo v rahljalnem stroju /volku/. ■ RahlJalni volk tir.Zittauer Maschinenfabrik A.G 107 Zrahlj&ni bombaž posušimo pr’f "Čim nižji temperaturi, ker sicer posebno s hlpokloritom mrzlo beljeni mate¬ rial rad porumeni»Bombaž sušimo v sušilnih komorah ali 7 kontinuirnih sušilnih strojih z brezkončnim transportnim trakom. Kanalska sušilnica z vozički tip SK tv.Zittauer Maschinenfabrik A»G a kanalska sušilnica z vozički tip SK tv.Zittauer Ma¬ schinenfabrik je uporabna za sušenj© preden,prost@ga materiala,križno-vihlk cevk in sl« Sušilnica je sestavljena iz več sušilnih ce¬ lic 'brez vmesnih sten,ki tvorijo skupen kanal.Za stranskimi stenami kanala se nahajajo ogrevalne cevi. Kad vsako sušilno celico se nahajata dva ventilatorja, ki tlačita zrak tako,da stalno kroži v obeh smereh m@& ogrevalnimi čemi in materialom.Dva ventilatorja nad vhodom sušilnic® sušita in obnavljata zrak v su¬ šilnici, tako d® kroži topel zrak v nasprotni smeri, kakor se pomikajo vozički z materialom,ki ga naloži¬ mo v predal® /predena obesimo na palic®/. Mnogo s© uporablja za sušenje prostega ma¬ teriala predalčna w Trio w -sušilnioa tvrdke Beno Sohil- d@,H&r£feld. ic8 Sušilnica je razde¬ ljena v dva predala, skozi katera se po¬ mika material, nalo¬ žen v predalih,v smeri debelo zarisane puščice,Ventilator na vrhu sušilnice se¬ sa zrak skozi kalo- rifere in material, v smeri Čia&ko zari¬ sanih puščic. Bombaž se lažje pre¬ de, če ni popolnoma suh.Navadno ga v vlažnem prostoru pu¬ stimo nekaj časa, dokler se ne navzame Predalčna trio-sušilnica tv. normalne vlage. B.Sohil&e,Hersfeld Bombaž belimo lahko tudi med predenjem >' obliki ste¬ njev /Vorgesplnst/,navitih na preluknjane cevke a3d še bolje v obliki pramenov z nikalnega etroja /Kar- dan", and/, na vitih na preluknjane osnovne valje iz spe¬ cialnega jekla Aruppovo V4A jeklo/. Stroj za navijanje pramenov r,a a snovne valje grali tv.W,.Sch3 afhorst & Co .M.Gladbaeh Slika 94. Sohlafhorstov stroj za navijanje pramenov na osnovne valje Kompletno napravo za beljenje pramenov,navitih. na osnovne valje gradi tv.B.Thies,Coesfeld. 109 Slika 95. Shema belilnice za prosti bombaž 110 Slika 96® Schlafhoretovo snovalo se mehko navijanj® snoval Mh valjev za beljenj® in barvanje osnove Tv.Zlttauer Masohlnenfabrik A.G.Zlttau gradi stojed© in ležeče aparate za beljenje bombažne preje.Ležad® aparate uporabijemo,de ne moremo stoječih pogrezniti v tla zaradi odtoka vode. ? t Stoječ aparat za beljenje bombažne preje tv. Zlttauer Masohlnenfabrik A.G. ili Stoječ aparat zn beljenje preje ‘6v»2i'fct.ausr M«F*A® »' ležeč aparat za beljenje bombažne preje tv. Zittauer Maeohinenfabrilc A.G.JStttau Slika liSL T belilnih aparatih balisto bombažne pramene ali prejo na osnovnih valjih najbolje po metodi .teibei-I»&,Far- beniadustrie A . G.Frankfurt a.M.Po tej metodi belimo bombaž najprej s S0<> C toplo raztopino hipoklorita,kl vsebuje v 1 litru 2 do 5 g aktivnega klora in 1 do 3 g natr.hidroksida»/fraOH/ $>olag ca.l g namakalnega sred¬ stva ,obstojnega proti hipokloritn.Raztopino polagoma tekom 1 l/S ur© segrevamo na 50 - 70°C, dokler s© ves aktivni klor ne izrabi ./Večinoma za bel j en j e, delata pa tudi za tvorbo klorata/.Po 10 minutah pričnemo brez is« piran j a beliti z raztopino,ki vsebuj® 'vi litru o,25- 1 g 40 £~aega vodikovega superoksida»Raztopina kroži 1-2 uri skozi material pri 90°»95° G. Bombažna pramen© sušimo v sušilnici n.pr,od tvrdke A.Fleissner,Asoh* Beljenje bomba M® prej® Bombažao prejo la^ko bolimo v najrazličnej¬ ši obliki,Beljosja v obliki kopsov je zamudno in po¬ vzroča mnogo odpadkov.2e. beljenja pinkopsov v aparatih morajo biti pinkopsi mehko naviti,medtem ko morajo biti za tkanje čim bolj 'trdi,da se ns posipajo.Beljenje bom¬ bažnih preden ni racionalno zaradi stroškov za dvakrat¬ no ur e vi jan j e, vendar se večkrat lzvaja,posebno za prejo ki jo moramo barvati v predenih /n.pr.z naftoli AS/. Iz bomba rtih preden naredimo dolgo verigo,ki jo enakomerno v oh lik: o “k. .ide vložimo v kuhalni ko¬ tel ali v kuhalni in nvlilni aparat. Veriga iz bombažnih preden t Prejo kuhamo 3 do 6 ur v kotlu pod pritiskom do 1,5 atm.z raztopino, ki vsebuje v 1 litru 15 do 20, g NaOH /E, 5° do 3° 3š natr. luga ali 3 do 5 $ sode/ in 0,5 do 1 g Igepona T.Po kuhanju bombažna predena izpiramo «- nako kakor bombažne kose in belimo v leseni ali beto- Ii3 nirani kadi.,ali ▼ delilnih aparatih s raztopino, ki vsebuje v 1 litru S fio 4 g akt«klora in Izpiramo« 3111'.a 100, Naprava za izpiranje bombažnih preden tt\Zi tauer Masehinenfabrik Iv 1, Poslads.lo ost a r klora odstranil.© t. 1/4 do J ure v mrzli rt-rnopini.ki vsebuje v i •• ru 1 do S .■<*:, bisultitna Iv ,se 38b'B&.Raztopil i t :aaO v 10 g H g S0 A na liter in dobro izperemo,najbolje • ?ožnem iz« piralneia stroj- tv* C «G.Haubold »Chemnt - Krožni izpiralni stroj zs bombažna predena Bombažna predana se previjajo v vodi,ki teče v na« 114 sprotni smeri,kakor se premik-, jo predena.Pažiti mora¬ mo,da so stroji n-ime s ceni tako,da je krogotok preden čim krajši,da. ne zgubimo preveč časa s prenašanjem težkega,mokrega materiala. i Slika IDE. Zittauer Maschineifabrik A.G. Izprana sušimo. bombažna predena centrifugiranje, strepaaio in Stroj za strepanje preden 115 Stroj za strepanje prsden Zittauer Maschlnenfabrik A.G.Žittau Slika 104. **— -! i■-j . j; - : 1 J - ■ 1) 'j. i _ r rt'f , . r . ž 'ji r J Kanalska sušilnica z verižnim pogonom za sušenje preden-Zlttauer Masehinenfabrik A.G C , Zittau Za strepanje pritrdimo v steno gladek,o-' krogel,lesen < kol,ali pa se poslužujemo stre- palnih strojev /Garta-Schlagjnaschlhe/. Za prodajo beljena predena pri poslednjem izpiranju modrima n.pr, z Alizarinirlsolom R* Prejo,navito na križne cevke ali osnovne val je, ki jo. pozneje svetlo in živahno barvamo v bar- vainih aparatih,lahko deloma obelimo tekom 1,5 ur® pr^90° 0 z Raztopino,ki vsebuj8 v 1 litru 1 g v ~$0K /odn,2,25 stm? natrijevega luga 40° Bb/,3 do 5 car vodnega stekla,3 cm" vodikovega superokeida 40 $-nega in 0,25 cm 3 Hekala BX.K@asika.li j e raztopimo po navede- (A F?! - f " Wi 1 ! 'j ijV-jl •' 116 denein vrstnem redu v 60° topli vodi. Prej a mora biti navita na prelu':r. jane cevke iz specialnega jekla ali nikla.Preprečl-m t-ilitični razkroj superoksj da,če ev.litoželez;.: če le beli l^ir .'aparatov premaže- mo z mešanico apr in - er.ta in čez 24 ur aparat vre’'’. r:o t< ■•ko.'- • r.iZto^inc vodnega otekla in sode. Po polno'"-, ed-iimo bombažno pr e j o, na vi to na križ¬ nih cevkah o >A n moioritom in superoksidom v Delilnem aparatu tip GV tvrdke Zittauer M.F.A.G, Razmerje flote v aparatu je zelo ugodno in znaša komaj 1 : 5.Intenzivno kroženje raz¬ topine se vrši s pomočjo moč¬ ne črpalke. 105. Bombažno prejo lahko belimo tudi po Kohrovem nači¬ nu v delilni napravi tip HO tv,Zittauer M.JV„G. JL —r Jf V . n-k ■ .- - ? AtF® 'J 1 : J Shema kroženja delil¬ ne raztopin.© v or'A’ - nem aparatu ti Zittauer F,i . aa» Kontrola b _ materiala; Dobro beljen materi.1 ne sme vsebovati o- stankov belilnih sreb- stev s oksi-in ’/ id-c.c*. - luloze ter mora biti enakomerne in popolno¬ ma bel. Ostanke alknlij ugotovimo s fevd f t o ] e - inom /rdeča t - v A/,o- stanke k -? ~ l~ n ~ kalije¬ vim jodidom, jo. ..tor, in škrobom /modra barva/,ostanke prostega klora,ki -• dujejo vlakno,po duhu,po mceri barvi /posebno robov tkanine/z jodkalijevim škrobnim papirjem ali po vijo¬ lični barvi z 1 %-no solno r z'arino heksametil-tri- para-amino-trifenilmet n-klorhidrata • Oksicelulozo spoznamo po rumeni,rjavi ali si¬ vi barvi z Nesslerjevin rea/rentom /alkalna raztopina živosrebrnega oksid;/' ;i p' : -''akciji Fehlingove raz* z-', beljenje bombaža, ne preje,tkanin in tIG tv.Zittauer MoF.A.G. n/t: tonine.Beljen bomb”" m J •••--5 0,2 % pepela.o hipo- Ii7 kloritom beljen bombaž vsebuje še 0,1 do 0,2 % voska in maščobe in zgubi pri beljenju /brez slihte!/ 3 do 8 fo na teži,, po Mohru beljen bombaž vsebuje 0,3 do 0,4$ voska in maščobe in izgubi od 2 do 6 $ na teži® Beljen bombaž se lažje premoči in bolje vpi¬ ja tekočine,kakor nebeljen bombaž®Izrezan krog belje¬ ne bombažne tkanine se hitrejše potopi pod vodo,kakor iz nebeljene tkanine.če pomočimo predenoe beljen© bom¬ bažu® prej© deloma v vodq /ali ra:zr»raztopino barvi¬ la/, se hitrejše in višje premoči,kakor surova, bombažna preja* Pravilno beljen bombaž ne sase izgubiti nad trdnosti.Trdnost bombaža se večkrat zmanjša pri premoč¬ nem smodenju ter zaradi tvorbe oksi-ali hidro-celuloze. Madeži lahko nastanejo na blagu zaradi upora¬ be trde ali nečiste vode.Posebno škodljivo je žela,so, ki ga odstranimo s nakisanjem po kuhanju,da se pri ta¬ ljenju s hipokloritom z ra-: -talize ne tvori oksice« luloza. Rjaste madeže spoznamo po rumeno-rjavi barvi, ki postane modra,/zaradi tvorbe berlinskega modrega/ če blago zmočimo s solno kislino in raztopino fero-ci- ankalij.krajevne rjaste madeže odstranimo z vročo 1$« no v.ztopino oksalne kisline,močnejše in številnejše rjaste madeže pa odstranimo z 30° do 50° 0 toplo raz¬ redčeno solno in oksalno kislino. Madeži pri kuhanju z lugom nastanejo,de mate¬ rial ni enakomerno vložen v kotel,če imamo premalo lu¬ ga in preslabo oirkulacijo flote,če pride vroč materi¬ al v dotike z zrakom,če prehitro izpiramo z mrzlo ali trdo vodo,zaradi neposrednega dotika materiala z vročo železno steno kotla,č@ vlijemo v kotel na ssaterlal kose. raztopino luga in sl. . • Hussno-rjavi sadeži nastanejo tudi pri dotiku s povse® svežim ali stari«,preperelim lesom.Tak les mo¬ ramo pred. uporabo večkrat prekuhati s sodo ali lugom, nastale sadež® pa deloma odstraniti z daljšim, učinkova¬ njem 2 do 30 Bi aočn® raztopine solne kisline. Če'blago dalj časa leži na kupu ali na vlaž¬ nem toplem prostoru,se pričnejo razvijati plesni in drugi mikroorganizmi,ki najprej napadejo škrob šlihte, pozneje pa tudi bombažno vlakno. Trdnost bombaža se znatno zmar j ša',sč asoma nastane jo -v blagu luknje,Makroskopično spoznamo nvcrbo 'aikroorga- nizmov po sivih, zelenili, črnih,rumenih, rdeč Ib. ali sl, - okroglih madežih in karakterističnem duhu po plesnobi. /Mikroskopično'ugotovitev poškodb glej:Dr,Kočevar j"T e¬ kstilne surovine"/, Sveže plesnjive madeže lahko odvstra- nimo pri pranju z milom in so<3o,‘ močnejše madeže' s hipokloritno lužino ali ok- salno kislino, 1 Pri poškodova¬ nem bombažu ne pomagajo več no beni ukrepi ter je najbolje,če onemogočimo tvorbo teh ma¬ dežev. t ŠD* w j, Kotel ©nje s hipokloritom. in superoksidom tip HC n*rdke Zittauer Masobinenfabrik A®GUaitt&u m ” 15 R C O IZAC I J A John l.ereer js leta 1844 opazil,da se pri 'il trimu ju koncentr.luga skozi bombažno tkanino, tkanina zgosti.Pri nadaljnem opazovanju je ugotovil, da je učinek močnejši pri nižji temperaturi,da pesta ne bombaž trdnejši in sprejemljivejši za barvila. H.,x.Lowe je leta 1890 opazil,da dobi borb močan lesk,če ga namočimo v lugu in močno napneno. Iz teh opazovanj se je pozneje razvil po¬ stopek,ki ga po Mercerju imenujemo mercerisacijo. Dandanes bombažno prejo,sukanec ali tkanino mercerizlramo tako,da jih pomočimo v /najbolje 10' 1 d o 15° C toplo/ raztopino natrijevega luga 30° do 3b° Bč /23 do 29 utežnih $,odn.300 do 380 g haOH v litru pri tem močne napnerao in v napetem stanju izperemo. Posledica meroerizacije je večja tr cmont » več j■ sprejemljivost za barvila in močnejši lesk. lerceriziran bombaž je bolj ■ higroske c i čar¬ ter tvori s klor-cink-jodom v vodi obet -.-no modrc d irvo, Posebno dobr o se »erOerizira egi pr aki bom¬ baž /mako,sakellaridr s/. V mrzlem,koncentriranem natrijeve ir ti. bombažno vlakno nabrekne in postane plastično. Najprej c e tvori natrijev alkeaolat cel i. - I ose: C 6 H, 5 0 A 0Na /natron-celuloza/,ki se rt' razrolčenju hidrolizira in spremeni v hidratr ložo. Pri mercerisaciji-bombažno vlakno sr • kožico /kutikulo/ in zavoje. Natrijev lug pod 10 ° 35 ne mvzmoa r- ar rizroije,luc um. 33° Be ne zboljša bistveno t. .r • zaeijskegn efek-o .Kcčnejši lug uporabi inv N * " - Če mer c eri ziramc no k m material. Mercerlziranje bombažne preje in sukar; ■ » "v-b Nnc prejo in sukanec nereeri žira: .■ večji meri le še za pletenine in za efekt-e ■ i'i N pestre tkanine,barvane z barvili,ki ne prenesejo naknadne meroerizacije.V tem slučaju moramo tkanino naknadno smoditi,če hočono doseči lep lesk. Bolje se mercerizira sukanec,kakor enojna preja,vendar sukanec ne sme biti premočno posukan. Navadno uporabljamo za mercerizacijo česano in sme¬ tano prejo iz dolgovlaknatega bombaža. i<9 a Gorilnik Schlafhorstovega.stroja za smodenje preje s plinom Slika 108, Gorilnik Schlafhorstovega električnega smodi Inega stroja za prejo ■JL&0 Schlafhorstov stroj za »modenj e preje Bombažno prejo pred mere eri z-aci jo dobro prekuhamo z lugom /ki odpade pri izp. ranju po mer- cerizaciji/ ali s sodo in Igeponom T, spiramo in dobro in enakomerno centrifugiramo.Me: ceriziramo lahko thdl beljeno pre jo,ki ima po mercerizaciji večji lesk,vendar trži otip* Po 2,5 funta /nekaj nad 1 kg/ bombažne preje dobro strepamo.da so niti čim bolj vzporedne in nataknemo na razteza Inn valja mercerizlr nega stroja. Valja se nedseboj odmikata /večinoma au- tomatsko,hidravlično/ in med vrtenjem previjata predena v raztopini natrijevega luga 30° do 35° Bb. Maksimalno razdaljo valjev lahko regulira¬ mo. Mercerizirni lužini dodamo 5 do 6 jo alkohola a- li 5 do 10 cm 3 Leophena k r.e liter ali sl.namakal¬ nega sredstva,da se preja enakomernejše premoči. Z gumo obložen ožemalni valj pospešuje na- raakanje preje. Preja mora biti popolnoma in čim bolj ena¬ komerno premočena z lugom.Cas učinkovanja luga na bombaž ni važen. Po namakanju se preja ožame.Prebitni lug odteka v spodaj nahajajočo se posodo za lug,ki se tedaj pogrezne.Na njeno me3to pride po tračnicah nova posoda,po kateri odteka izpiralna voda.Kapeto prejo najprej izperemo z mrzlo in nato s toplo vo¬ do .Odtekajočo prvo izpiralno vodo posebej hranimo in uporabljamo za kuhanje bombaža./Ako je njena koncentracija premajhna,jo iz zbiralnega bazena tlačimo v višje ležeč bazen in ponovno uporabljamo za izpiranje,dokler ne dobimo željene koncentracije luga,t.j.4o Bč,/ lit Slika 110» Hauboldov stroj za mereeriziranje bombažne preje Popolnoma odstranimo iz preje lug,če jo na- kisamo z razredčeno kislino in ponovno izperemo«Če prejo naknadne barvamo z nafteli AS,redukcijskiml, žveplovimi ali sl»barvili,nam ni potreba luga popol¬ noma odstraniti« Po izpiranju se valja zbližata,tako da pre¬ jo /z gumijastimi rokavicami/ lahko odvzamemo. Preja dobi večji lesk,če jo po mercerizira- nju raztezamo /listriramo/ in ožamemo /ševeliramo/. 'Dobr>r> stroje za mo-oerizacijo preje izdelu¬ jejo tvrdke Uaubol d, Chemnitz ,Xleinev;efers S5hne,Kre- feld,NiederlahnSteiner Maschinenfa.brik G- 0 m.b.H.Nie- derlahnstein a.Hb.Tilin.Gerber Sohne & Gebr«Wansle-- ben,Kref%ld itd. Večinoma so stroji zgrajeni tako,da se pre¬ ja lahko mercerizira istočasno na obeh straneh stro¬ ja. Tvrdka Kleinwefers £ohne,Krefeld gradi revol- verski mercerizirni stroj,ki ima osen parov valjev,ki so zvezdasto nameščeni okrog vrtljive revolverske .-la¬ ve .Stroj deluje v S takti h po ZC do 65 sekund /n vadno 55 sekund/,Pri prvem taktu delavec natakne na valje prejo,ki se pri £.3. in 4,taktu namaka v lugu,pri 5«in 6.taktu ožema ter pri 7,taktu izpira z vročo in pri 8 0 taktu z mrzlo vodo.Vsako uro lahko merceriziramo na tem stroju 90 kg bombažne preje,za katero porabimo 40 kg luga« Meroeriziranje bombažnih tkanin Bombažne tkanine moramo pred mercerizacijo 122 razšlihtati,ali še bolj srn, prekuhati z lugom. ‘Surove tkanine se težko premočijo z lugom ter gr žarna' e jo,ta¬ ko da ga ne moremo regenerirati,kar je predpogoj za racionalno obratovanje pri mereerizaciji.Najmanj zama¬ že 1 ■ - beljeno blago, ki dobi po mere eri z ci ji ze.lo len lesk,vendar trsi otip. Pri mereerizaciji namočimo blago zn 1 do 2 minuti /normalna hitrost blaga znaša SO m na minuto/ v natrijev lug 30° do 35° Bš pri 10° do 15° C tor ga pri tem raztezamo do Urine surove tkanine,dokler pri sle* dečem izpiranju ne pade koncentracija luga pod 10° ‘Bo. Za suho blago uporabljamo manjšo,za mokre p? večjo koncentracijo luga.Makro blago pred mereerizacijo dobro in enakomerno ožamemo,suho blago poškropimo ali /po sušenju,smodenju ali sl./ vsaj nekaj čas 4 pustimo, da se ohladi in navzame normalne vlage. Pestre tkanine morajo biti za merce:-' -' eijo barvane z barvili,ki se z natrijevim lugom ne spreme- nijOjiiiti ne preidejo na bel bombaž. Pri mereerizaci ji pestrih tkanin moramo natrijev lug hladiti s cevmi, skozi katere teče mrzla voda ali ohlajena raztopina soli. Mereerizacija se vrši pri ^pestrih tkaninah neprekinjeno,Izpiramo jih najprej z mehko mrzlo vodo. Dobre stroje za merceriziranje bombažnih tka¬ nin gradijo tvrdke:C»G.Haubold,A,G,Chemnitz,Benninger A.G *TJzwl1,Švica,Bemberg-Maschinenbau '.G.Barmen-Lan- gerfeld,Zittauer M.F*A.G.Zittau,C,A.Gruschwitz A.G. Olbersdorf i.Sa. V glavnem razločujemo sledeče sisteme merce- fiziittlh strojev: ^ ''*■ l./.s kot^nip* pritiskom, 2o/ z razpenjalno verigo in fulardom, 3. / s fulardom in brez razpenjala© verige, 4. / brez fularda in brez razpenjala© verige /z raz- .s penjalnimi valji/ 5. / kombiniran® aeroerizirne stroj©. Mercerizimi stroji s kbtalnim pritiskom so uporabni le za majhno produkcijo /£00 m na uro/ blaga s pretež¬ no osnovnimi efekti, 3&1 Ste Hauboldov mercerizirni /impregnirni/ stroj s jžotal- nlm pritiskom •»» % . m? Lica 33L1. 113 :'pJrm Imppegm ponje Napeto "blago previjamo od tlagov nega valja M c w pre¬ ko vodilcev skozi mrzel natri jev lug 50° do 35° Bč,lci s nahaja v koritu "k" in ev«preko razpenjalnih valjev na železni valj "b^.Nato napeto blago previjamo na spodnji železni valj ^a n ,ki se vrti v koritu z lu¬ gom "k”/Železni valj r b" ves čas pritiska na previja¬ joče se blago.Močnejše blago še enkrat previjeno na zgornji in nato na spodnji valj,da se bolje premoči z lugom.lug nato spustimo v rezervoar ”r M ,odpremo briz¬ galno cev "V" in med brizganjem vfce vode blago previ¬ jamo iz valja "a" na valj '’b n .Izpiralno vodo 8° do 10° B% uporabimo za kuhanje blaga,za raztapljanje luga,a- li pa jo koncentriramo na 35° Bč.Močnejše blago med izpiranjem še enkrat previjamo med valjema "a in b”. lončno previjemo blago med izpiranjem na valj "č" in temeljito izperemo na pralnem stroju. Blago lahko dobro merseriziramo tudi na tr o- delnem,fiksirnem stroju,ki ga navadno uporabljamo za fiksiranje /pokropanje/ volnenih tkanin, Mercerizaoija s fulardom in razpenjalno verigo Napeto bombažno tkanino najprej impregniramo z natrijevim lugom na mercerizirnem fulardu. Pri tri val j enem mercerizirnem fulardufse im¬ pregnirano blago ožame najprej med spodnjima valjema, ponovno namoči v natrijevim lugu in ožame msd zgor¬ njima valjema. Ker mora natrijev lug učinkovati vsaj eno minuto na blago,da ga dobro premoči, vodimo pri kon- tinuirnem delu impregnirano blago preko več bobnov k drugem® fulardu,v obratnem slučaju ga navijemo aa valj in šele Čez več ur razpenjamo. V železno korito impregnirnega fularda doteka sveža mrzla raztopina natrijevega luga 30° do 35° tako,da je nivo luga v koritu vedno enak. Slika 112 a. Merserizirni fuiard tv.Zittauer Maschinenfabrik A.G Mercerizirna naprava tv.Zittauer Maschinenfabrik A.G.Zittau z dvema fulardoma in razpenjalno verigo, brez neutralizacijs Merd eri zimi aparat fjp^fjlfctauer Maschinenfabrik A*0, Slika 113. i 11S bo Slika Hauboldov-a mercerizirna naprava med.Eh s fulardom, razpenjalno verigo in neutralizacijo Valji pr vega fular&a sa navadno pritiskajo z vzvodi /do 6.C00 kg/,drugega hidravlično. Dobro ožeto blago razpenjamo med Mycock valji in dovajamo red dve brezkončni vodoravni raz¬ penjala! verigi. $er 1 r.-ycook razpenjali:! valj je sestavljen iz več rebričastih iolov.ki so nameščeni na fiksni vzbočeni osi ter so poganjajo potom zobatih koles z enako hitrostjo,kakor je dovajalna hitrost blaga. Razdalja .med razpenjalnima verigama-je po¬ lagoma vedno večja t>r jo lahko regulirane z ozi¬ rom na širino blaga.Ivi jvečja-oddaljenost:verig /rv.ksIrealni razteg/ naj bo enak širini surovega blaga,sicer se blago lahko raztrga. Prižeme so izdelane iz temperovaneulitine, ev.ro močno poniklane. ■ • .o - Hitrost razpenjalnih verig lahko reguliramo. Čim doseže blago približno _v..sred£!tt± maksimalno na¬ petost /maksim.oddaljenost verig/,izperemo iz blaga lug,dokler ga ne razredčimo Ha koncentracijo, ki ne povzroča več krčenja blaga /pod 10° Bh/. Pri nekaterih strojih 7n.pr.Zittauer M.F.A.G./ se vrši izpiranje s pomočjo brizgalnih cevi,ki se nahajajo nad blagom in pod njim ter so vrtljive o- -fcrog -©si-'-tako,da~*se~trIngo lahko izpira po celi širiniv Prižema še ni zagra- Prižema je zagrabila bila dovedenega blaga in napela blago Najprej izpiramo blago z vročo,čim bolj mehko vodo.Odtekajočo lužino vlcvimo in vedno znova dovajamo izpiralnici cevem,dokler odtekajoča izpiralna lužina ne doseže koncentracije 4° do 6° Bš.Ta lug upo¬ rabljamo- za kuhanje,ali pa ga čistimo in z odparenjem vode koncentriramo® Nato pride blago v Matterjev rekuperator /Matter-Entlauger,Lye Reeuperator,Ršcuperateur de les- sive/,kjer z blaga odstranimo glavno količino luga. po Rekuperator za lug Matter-Bemberg-u Rekuperator je parotesna zaprta železna omara,ki je na dnu razdeljena v 10 oddelkov,skozi ka¬ tere teče voda /po protitočnem principu/ v nasprotni smeri,kakor blago.Deloma izprano blago,ki pride od raz- penjalne verige,se namoči najprej v najbolj izrabljeni izpiralni vodi,ki se nato uporablja za izpiranje bla¬ ga,razpetega z razpenjalno verigo,dokler koncentracija izpiralne lužine ne doseže 8° do 10° Bč.Nato pride bla- 146 Rekuperstor za lug pc IvIatter-Bemberg-u go v zgornji del rekuperatorja, kamor parne Oflttrijki se nahajajo med blagom, dovajajo- p: aro. Par a se na blagu kondenzira in raztaplja lug,ki ro nahaja v blagu.Blago se izmenoma izpira v vroči vodi in pari feko,da se z njega razmeroma prav kmalu odstrani ve- Mna luga. * * Ako blagri :ie barvamo z naftoll AS»redukcij- , j žveplovimi ali substantivnimi barvili »blago v 'iiaslednji,.js. svinčeno pločevino obloženi vadi popolno¬ ma neutralisi ramo z vročo,razredčeno solno kislino. Prebitek kisline odstranimo v sledečem pral- les stroju. Meroerlzlml stro ji ;; ; az razpenjam e ver i g e ; , z razpu • njalntei valji/«. Z raz;;; en jalnimi verigami se pri mereč- rizac1ji tanko lahko na kraju raz: 'ga,ali raz.* vleče.Merceriziri .1 z razpenjalno verigo so dol¬ gi in dragi,vsled česar se vedno, manj uporabljajo,. Skoraj vse tovarne gradijo mercerizirne stro¬ je brez ražpenjalne verige ter razpenjajo z lugom im¬ pregnirano blagč do širine surovega blaga z razpenjal- niml val ji. Na teh strojili se lahko mercorizira -zapored¬ no različno široko blago ali po 2 tkanini istočasno druga nad drugo.Predvsem se uporabljajo ti stroji za lahko in srednje težko blago. Tvrdka Benninger gradi mercerizirne stroje* . Ha;katerih se s lugom impregnirano blago razteza z a- gregatom 14 upognjenih ali izboljšanih Mycockovih re- bričastih.členkovitih valjev. Na fiksni upognjeni gredi se vrtijo v poseb¬ nih krogljičaih ležajih rebričasti valji,obstoječi iz v46 členkov,ki m medseboj zvezani z utori. Razpenlalci se poganjajo na obeh straneh po¬ tom zphatiih, kodseati z enako hitrost j o, kakor teče blago skozi stroj /l£ do ) 40 m na minuto/.Blago se enakomer¬ no razteza po širini in se ne raztrga.Približno v sre¬ dici r&zpenjalnih valjev se blago izpira x razredčenim JjUfbm. Spodnji razpenJalni valji se nah ajaj o' v izniralnl ^11^kjer .a® Ing tako razredči,da se/x^W||ipfc.hiago več 119 Bsnningerjev" stroj za merceriziranje bombažnih kosov z Mycockovimi razpenjalnimi valji Večino luga izperemo iz blaga v rekuperator- ju z 8 pralnimi komorami -ter z gladkimi in rebričasti- mi.vodilnimi valji. Stroj zavzema razmeroma malo prostora. Razpenjalna naprava mercerizimega' stroja brez razpenjalne verige model VC tv.Zittauer M.F.Ai-G. la sestavljena 5.z dveh glavnih delo*.Sprednji del je sestavljen, iz agregata zelo velikih Mycookovih raz- pen jalcev,zadnji' del pa iz več posebnih razpenjalnih valjev. 130 Število razponJalnih valjev zavisi od žaljenega učinka* Slika 120. BazpenJalni vij tv.Zittauer !'.;• * .0, Razpenjalni valj je sestavi j en iz, več je/v? števila rs- bričastlh Členkov /segmentov/.členki se pri vrtenju valja okrog fiksne osi prisilno premikajo po vodilnih zarezah ekscentriki so od sredine proti kraju osi ved.no bol j poševni .Zaradi njihove progresivne ekscen¬ tričnosti se segmenti pri vrtenju valj i pr--mikajo po tračnicah od sredine vedno bolj proti levi in desni strani valja.Blago se ne razteza samo v sredi,temveč po votku povsod v enaki meri.Plašč raztežalnih valjev se poganja v isto smer in z enako hitrostjo,kakor te¬ če 'blage skozi stroj .Merceriziramo lahko tudi tanko blago,ki se ne razvleče niti po osnovi,niti no votku. Spodnji raztezalni valji se deloma namakajo v izpiralni vodi,ki se zbira v posodi pod njimi.Predno se blago ožame„pasira posebno izpiraino kad z izpiral- nimi cevmi, V obeh posodah kroži izpiralna voda ločeno s pomočjo posebnih centrifugalnih črpalk.Vlakna,ki od¬ padejo od tkanine,zadržijo filtri. Meroerlzirni stroji brez fularda in brez razpenjalne ve lige”: zavzemaj o razmeroma le malo"* prostora, so pregled¬ ni ,ekonomični ter se v novejšem času vedno bolj uveljav¬ lja jo. Z njimi lahko merceriziramo različno široke tka¬ nine, celo 130 cm široke težke damaste drugega nad drugim. Blago se ne razvleče in ne raztrga,temveč enakomerno razpne. Predno pride blago v stroj,se z razpenjalnini /kvcock-razpenjalci/ razpne do željene širine in ožame' . Razpeto blago se nato impregnira z raztopino natr.luga 30° do 35° Bč v posodi,v kateri se nahaja sis¬ tem valjev iz jeklene pločevine.Valji so nameščeni tako, da z lugom impregnirano blago vedno znova ožemajo.Spod¬ nji valji se nahajajo popolnoma,zgornji pa pretežno v raztopini luga.Na ta način se blago zelo dobro premoči z lugom*Spodnji valji tečejo pri Hauboldovem stroju v krogličnih ležajih in se deloma poganjajo.Zgornji valji se ne poganjajo,temveč jih vleče s seboj blago./Sila, ki skuša krčiti blago./Ker leži blago trdno na valjih, se ne more krčiti. 131 Kaubolclov las rc eri zimi stroj me , Sn: // brez fularda iu brez raipenjalne verige / valjčni sistem / Slika 122 Mercerizirni stroj brez fularda in brez razpenJalne verige tv.Zittauer H.F.A.G. 151 a T.Iercerizirna naprava tv.Zittauer Maschinenfabrik A.G. "b^ez fularda in brez razpejijalne verige z neutralizaci jo Šiita. S 23 . •m 'Impregnirano blago"se močno ožame,/ožemalni valji z vzvodom z maks.pritiskom 10.000 kg,hidraulični 22.000 kg/ nakar se Izpira v izpiralni napravi.Prehod, od impregnirne k ožemalni in od ožemalne k izpiralni na¬ pravi je urejen tako,da se blago ne more skrčiti.Iz- piralna naprava za odstrem jenje luga iz blaga obstoji iz sistema valjev,ki so slično nameščeni-,kakor pri im- , pregnirni napravi.Tudi tu so spodnji valji popolnoma, zgornji pa deloma potopljeni v tekočino.Ker leži blago trdno okrog valjev,se ne more krčiti.Blago se izpira po protitočnem principu tako,da lahko lug regeneriramo. Kombinirani mercerizirni atroji z razpenjalno verigo In ^žTTazp en j aTnTmT 'valji.' " / Z natrijevim lugom impregniramo, blago naj¬ prej razpenjamo z razpenjalnimi valji,deloma odstranimo lug in enakomerno razpnemo s kratko razpenjalno verigo. Slika 124» Kombiniran mercerizirni stroj z razpenjalnimi valji in razpenjalno verigo tv.Zifctauer M.F.A„G. 2 verigo enakomerno razpeto blago se vodi pod gladino, izpiralne vode„Lug se hitro izpere do o- ne koncentracije /pod 10o Bfe/,da se blago več ne krči. Rekuperator in pralni stroji so enaki,kakor pri že o- pisanih mercerizirnih napravah. Regeneriranje mercerizirne lužine ■ "Je za racionalni obrat iner c er iz ir n e naprave neobhodno potrebno.Iz rekuperatorjev dobimo lužino 4° do lOo Bč. Ce merceriziramo razslihtano,z lugom prekuhano ali be¬ ljeno blago,j e lug tako čist,da ga^ lahko takoj uporabi¬ mo za kuhanje bombaža. Ako želimo lug regenerirati za nadaljno mer- ceriza&ijo,mu dodamo nekoliko sode /da nadomestimo izgu¬ bo NaOH pri mercerizaciji/ in žganega apna,kuhamo,čez nekaj časa lug dekantiramo /odcedimo/ in koncentriramo /do 32° do 36° 3č,odparimo vodo v vakuum-aparatih tv» Zittauer M.F.A.G. ali v Matterjevih aparatih tv.Bemberg Maschinenbau A.G.Barmen-Langerfeld/. Ha-..vOl-ova naprava za ra 2 . ap.Vanje in hlajenje ratr: w 3 vega luga Merjen isaci ja z mc'‘■no ohlajenim natrijev ih lugom /ped W>' TJ7~ podeli T>oY;. 'ivohim' kar nam' /z’Uporab1jeno pre j o po . angl.št.80/ lanu slikan :.zgled.Kecowa blago/.Fine tkanin= /batis be .J ne, sr :.l e/meroeri:. ir amo 1 minutc> s natrijevim lugom 30° 36,ohlajenim na 10° C.Ako pri tem tkanine napnemo,Šobij o la majhen lesk,postanejo prosoj¬ ne kot steklo in toge,če jih pa nejnapnemo, postane jo po- luprosojne,mlečno bele in opalu slične.Po mercerizaciji blago na običajen način izpiramo,nakisamo in ponovno iz¬ piramo. Opalni egekt dosežemo s par minutnim učinkovanjem mrzle žveplene kisline 49° do 51° BČjna nenapeto, bel j eno in mer- cerizirano bombažno tkanino.Blago se skrči,postane mehko in izgleda slično krepu.S tiskanjem rezerv dobimo z žve¬ pleno kislino na tkanini delni opalni efekt./Imago-opal, Imago-transparent./ Krepon /krepu slične/ efekte dobimo z lokalno merceriza- cijo bombažnih tkanin.Na beljeno tanko^redko bombažno tka¬ nino /katun,batist/ natisnemo mrzlo goščo,ki vsebuje v 1*54 1000 g 60 g britske gume /dekstrlna iz koruznega"škroba/, 428,5 g NaOH in 513 g vode.Potiskano blago suslmo,mrz¬ lo izpiramo,nakisamo,izpiramo in sušimo v vesni sušilni¬ ci. Tam, k j er je na blago učinkoval natrijev lug,se blago skrči in pri ev.poznejšnem barvanju temnejše pobarva. Na beljeno ali primerno stalno barvano bla- go lahko natisnemo tudi rezervo 35$~ne raztopine gume / na 1000 g gošče 300 g vode in 700 g raztopine gume 1:1/ in blago posušimo.Nato impregnirano blago 1 minuto z mrz¬ lo raztopino natr^luga 30^ do 35° Bč in brez ožemanja iz¬ piramo, nakisamo in ponovno izperemo.Obenem z rezervo lah¬ ko blago potiskamo z redukcijskimi barvili,da na ta način dosežemo pestre efekte»Na rezerviranih mestih se blago ne skrči. Per gamentiran j e /Transparent,steklena apretura, s^eKleni" 'VaTtisI ,peimanentni finish/. Na beljeno ali še bolje mercerizirano in be¬ ljeno tkanino /bombažni batist/ 3 do 20 sekund /navadno 8 do 10 sek./ učinkuje /maks„13 do 16° C topla/ žveplena kislina 51° do 60° Bš,kateri dodamo piridin,formaldehid a- 11 sl.stabilizatorje.Impregnirano blago takoj nato v na¬ slednjih kadeh /obloženih s svinčeno pločevino/,izpiramo z razredčeno kislino in veliko množino čiste vode.Posled¬ nje ostanke kisline neutraliziramo s sodo in poslednji iz* piralni vodi dodamo glicerin ali glukozo* Blago postane prosojno,togo in sprejemljivej¬ še za barvila.Boljši efekt dosežemo,če tkanino ponovno • merceriziraino z natr.lugom ? izpiramo in sušimo na posebnih sušilnih strojih,ki med sušenjem razpenjajo in premikajo blago na krajih,S tem postane blago nekoliko prožnejše ter se lažje \ipogiba® Največ patentov si je pridobila za izdelavo opisanih tkanin tvrdka Hebsrlein & Co iz Wattwiia v Švici. Prosojne tkanine se uporabijajs za izdelavo ovratnikov,manšet,za damske obiske in sl. Filaniranje imenujemo postopek,ki podali bombažni tkanini Volni sličen izgled.Tanke,surove bombažne tkanine /batist, voile,perkal/,šlihtane s kazeinom,klejem ali mereerizirane impregniramo s solitmo kislino,ki vsebuje nad 65 % HN0 3 ter raztopljene ogljikove hidrate /škrob,celuloza/ pri temperaturi pod 20° C»Blago se pri tem skrči po osnovi za 5 fo do 10 % t v o votku do 30 nakodra, po stane zlatorumeno, mehkejše,bolj trdno ter ima mnogo večjo sprejemljivost za barvila in slabšo prevodnost za toploto.Pridobljene last¬ nosti se tudi po naknadnem beljenju ne spremenijo. Filaniranje prevzemajo proti plačiM barvne tovarne v H 5 chstu.Post 6 pek zahteva drago aparaturo ter j® rentabilen le tedaj,Če lahko regeneriramo solitrno kisli¬ no .Občutljivo st do alkalij in preveliko afiniteto do bar¬ vil zmanjšamo,če tkanino denitriramo. % Volni sličen izgled dobi bombažna tkanina 'tudi po učinku vroč ega,konc.natrijevega luga. Imunizira se bombažna _ preja in se več ne barva s substantivnimi barvili,če nanjo učinkuje-konc.natrijev lug,nato pa paratoluol-sulfoklorid v prisotnosti indife¬ rentnih organskih topil.Nastala toluolsulfoceluloz^ima afinitete do substantivnih barvil,pač pa ima večjo afini¬ teto do bazični^; barvil in do nekaterih Galocianin-deri- vatov. Slično se spremeni afiniteta bombaža cio barvil s fosfor- halogenidi in z acetiliranjem in bencoiliranjem površine blaga. Imunizirano prejo uporabljamo za nebarvane kraje ali efekte pri bombažnih tkaninah,ki jih barvamo v kosu s substantivnimi barvili. Ako bombaž esterificiramo z organskimi sulfo- skupinami,pridobi po učinku piridina afiniteto do kislih barvil. 156 _B_e_l_j_e_n_j_e_l_a_n_u_ Lan belimo kot prejo ali tkanino .Množina ne- čistot s ki jih moramo z beljenjem odstraniti,zavisi predvsem od vrste in provenience lanu ter od načina goden ja.Po A.Herzogu-vsebuje stih lan 7,2 $ dušika pro¬ st Ih"ekstraktivnih snovi,ki obstojajo v glavnem iz pektina,ki se nahaja med celicami vlakna,iz čreslo¬ vine in naravnega barvila /razkrojni produkti kloro¬ fila/.Poleg tega vsebuje surov lan povprečno 4,4 $ be» 1 jako vin j, ki se nahajajo -^glavnem ob lutaenu /posušeni ostanki protoplazme/.Kljub temu,da vsebuje lan ea.2 $ voska /tališče 68,5° C/„se lažje premoči,kakor bombaž*. Proti kemikalijam,ki se uporabljajo pri beljenju,je lan mnogo bolj občutij iv,kakor bombaž.Ako .kloriramo lignin in s kislinami ali z močnim kuhanjem z lugom, raztopimo pektin medcelične stene,ki veže posamezne celice vlakna,se lan kotonizira,t.j.razdeli v posa¬ mezne celice,ki jih lahko predemo po načinu bombaža, Lanu ne moremo in ne smemo pobeliti z enim samim belilnim postopkor r zato je beljenje lami dol¬ gotrajne j se, kakor beljenje bombaža. Beljenje lanene preje »Navadno tvori eno belilno par-r tijo 1. 200 angleških liber,t.j.544 kfe lanene preje.-. Najbolje je,če belimo vedno le enake kakovost Lanu,. Predena v obliki rahle verige enakomerno vložimo v kuhalni kotel.Prvič kuhamo l&n z raztopino 5 do 10 % sode in za hodnične prejo 1 % natrijevega luga 3,5 do 5 ur pri 0,1 do 0,2 /največ do 0,5/ atruPri sta¬ rih kotlih je raztopina krožila s pomočjo parnega in- jektorja,pri novejših kotlih kroži s pomočjo, črpalke ter se segreva z indirektno paro. Kotel je zgoraj širši,da se preja lažje ena¬ komernejše vloži in cela parija z dvigalom dvigne iz kotla.Po končanem kuhanju blago izpiramo najprej s toplo in šele pozneje z mrzlo 'vodq,da se izluženi pek¬ tin pri mrzlem izpiranju ne izloči na lanu. Po izpiranju prejo dobro ožamemo.Enakomerno 5 * se preja ožame v hidravlični stiskalnici. Sl o 127. “ ' ' ' Hidravlična stiskalnica za ožemanje lanene preje po kuhanju^/Zittauer Maschinenfabrik A.G.j Ožeta predena belimo v raztopini hipoklori- ta z 8 do 10 g aktivnega klora v litru.Nečistote la- zelo hitro porabijo aktivni klor ter manjšajo al* Slika 126, /C Kotel za kuhanje lanene preje /Zittauer Maschinenfabrik A, G »j 138 kalnost hipoklorita.V mirujoči raztopini se lan nee¬ nakomerno pobeli,zato moramo predena previjati v raz¬ topini ali pa mora raztopina krožiti skozi material. SvojvJias so predena obesili na palice v o- kvirju,ki so ga od časa do časa pomočili v raztopino. Pozneje se je bolj udomačila naprava /Reel/ z ogljati- mi/vrtljivimi palicami,na katere obesimo lanena pre¬ dena, ki jih do 1/4 ali 1/3 pomočimo v raztopino hip©- klorita in previjamo 2,5 do 3 ure.Poraba aktivnega klora znaša 3 do 4 % od teže lanu.Pri previjanju se zaradi tvorbe kloraminov razvija močan smrad,zato mo¬ ramo skrbeti v belilnici za dobro zračenje. Manj smradu se razvija pri beljenju v de¬ lilnih aparatih,ki jih izdelujeta tvrdki C-ruschwitz, A.G.Coersdorf i.Sa. in Zittauer Maschinenfabrik A.G. Bellini aparat tv.C,A.Gr-usclrviiz, A.,0.Obersdorf i,3a. Prejo moramo zelo rauo vložit, v aparat, ki slepo sitasto dno la 1 ant rešetko,s katero potlačimo prejo pod niv6 raz 1 pl ne .Močna rotacijska črpalka tlači raztopino najprej od spodaj navzgor v aparat,nato pa jo sesa pod sitastim dnom in tlači na vrh aparata po svinčeni cevi,ki sega pod površino raztopine,ker se sicer flota zaradi beljakovin močno peni. Po izpiranju prejo nakisamo tekom 1/4 ure v raztopini 3 g žveplene ali solne kisline v litru.Po izpiranju dobimo l/4 beljen lan. Za polovično beljen lan prejo kuhamo 2 do 3 rs9 ure s 5 % sode,izpiramo,belimo e&.3 ure z -raztopino 4 g aktivnega klora v litru /navadno v belilnem aparatu/, izpiramo,2 uri nakisamo z 2,5 cm 3 kisline v litru in dobro izpiramo. Po izpiranju lan kuhamo ek.2 uri s 3 $ sode, izpiramo in belimo ožeta in strepana,na velike palice o bešena predena 4 dni na soncu,Beljenje na trati je po¬ trebno,da dosežemo svež,bel ton.Predena enkrat ali več¬ krat obrnemo in strepijemo.Nato predena za 8 do 10 ur položimo v mrzlo raztopino,ki vsebuje 1 g aktivnega klora v litru,izpiramo in tekom 1,5 do 2 ur nakisamo z raztopino 2,5 g kisline /žveplene ali solne/ v litru. 3/4 beljen lan po izpiranju kuhamo 1 uro z raztopino 1,5 do 2,5 / sode,izpiramo,4 dni belimo na prostem,nato 14 ur v raztopini 0,5 g aktivnega klora v litru,izpiramo in 2 uri nakisamo z raztopino 2,5 g žveplene kisline v litru,kateri dodamo ev.nekoliko bi- sulfita za odstranjenje klora^Navadno damo v raztopi¬ no, v kateri previjamo predena,najprej bisulfit in šele nato dodamo kislino.Po nakisanju predena temeljito iz¬ peremo, dokler ne odstranimo poslednjih ostankov klora in kisline. Končno predena navadno modrimo z ultramari- nos.alizarinirisolom R ali sličnimi barvili»namilimo a- li apretiramo s škrobom in Tallosanom. Ta način beljenja je zelo dolgotrajen.Be¬ ljenje na trati,ki se včasih izvaja samo med 3/4 in 4/4 beljenjem,je odvisno od vremena,zato v novejšem času beljenje na trati vedno bolj opuščamo ter ga na¬ domeščamo z beljenjem s pomočjo superoksida.Beljenje s samim superoksidom je za lan predrago,zato v praksi uporabljamo kombinirano beljenje s hipokloritom in superoksidom. Postopki za 4/4 beljenje so sledeči:1./ Ku¬ hanje z 8 % sode.2./ Izpiranje.3./ Previjanje v raz¬ topini hipoklorita s 5 do 8 g aktivnega klora v litru. 4./ Izpiranje.5./ Nakisanje s 3 g žveplene kisline v litru,6,/ Izpiranje.7»/ Beljenje s superoksidom in si¬ cer: 0,5 $ natrijevega superoksida,0,7 °/o vodikovega su¬ peroksida in 1 fo vodnega stekla 5 do-6 ur pri 80° G, r59a / Slika 129. Apafcafc za beljenje lanene preje na križno- vitih cevkah, od tv s Zittauer Maschinenfabrik A. G. Zittau 14 O 0./' Izpiraj j e. §./ Beljenje t raztopino hipoklorita s 3 do 4 g aktivnega klora v litru v belilnem aparatu. 10./ Izpiranje.11./ Nakisanje s žvepleno kislino.12./ Izpiranje.13./ Beljenje z enako raztopino superoksida kakor pri 7„/ 14./izpiranje.15./ Nakisanje.16./ Iz¬ biranje. Korte jev postopek uporablja 'za beljenje s sodo prekuhane lanene preje /na križno«?navitih cevkah v belilnih aparatih tv.Zittauer ^bF.A.G.iz specialne- ga jekla/ kislo raztopine hipoklorita z 8 do 15 cm aktivnega klora v litru.Lignin pssdirjs se pri tem klorira in tako postane topen v alkalijan.Klor ne po¬ škoduje celuloze vlakna,ker se preje ur abi z& klo¬ riranje primesi. Po beljenju se preja kuha s sodo,ka¬ li z alkalno raztopino hipoklorita in popoln -na pob©- -11 s superoksidom.Licenco za Kortejev belilni posto¬ pek izdaje proti preč . visoki odškodnini tv.I.G.Par- benindustrie A.G.Frankfurt a.M.L. po tnn postopku .zgubi le 12 do 15 fi na teži »medtem ko pri normalnem beljenju zgubi 20 de % na svoji teži,rajv-v pri prvem kuhanju s sodo . lugom. Beljen j e lanenih tkanin Navadno so lanene tkanine izdelane iz pre¬ kuhane ali deloma beljene lanene preje. Fine tkanine,posebno polulane j, najprej smo¬ dim® .in ev.razškrobimo s produkti,ki vsebujejo diasta- 10/Sl' z rabljeno lužiuo po kuhanju blaga. Blago impregniramo v impregnirnem t ero ju z vodilnimi in ožectalnimi valji s precejeno raztopino toplega apnenega mleka S" BI, ki doteka v impregnirno kad.Ožeto impregnirano blago enakomerno vložimo v ku- halni kotel,v katerega nalijemo apneno mleko,tako,da sega nad površino blaga.Blago pod slabim pritiskom 5 kuhamo z apnenim mlekom,izpiramo,nakisamo s solno Jp&slino g0 do 30 g HC1 v litru. Po izpiranju blago 5 ur kuhamo pod pritiskom 4 $ sode in do 2 % luga,kar po potrebi ponovi- ;9® A feblsvičn© količino kemikalij. izprano blago 3 ure previjamo v raztopini 3 g 141 aktivnega klora v litru^žpiramcr;nakisaiaD^-Tžuc^al^mnr""- bisulfita in ponovno izperemo.Previjanj e blaga'se vr¬ ši s pomočjo motovila,ki je nameščeno na vmesni ste¬ ni betonskih bazenov,,ali pa se blago beli in nakisa v kontinuirnih odlagalnih aparatih. Nato blago namilimo na žigru ali na pralnem stroju,6 ur kuhamo s 3 % sode,izpiramo,belimo na tra¬ ti 5 belimo s hipokloritom,ki vsebuje 0,5 g aktivnega klora v litru,izpiramo,nakisamo in ponovno izpiramo. Pojpatrebi kuhanje s sodo,bel jen je na prostem s hipd- klcritom /0,4 g aktivnega klora v litru/,iz¬ piranje in nakisanje ponovimo. Namesto poslednjih dveh belilnih krožkov,lah¬ ko blago pobelimo z vodikovim superoksidom /1,8 fo Ua g 0 2 ali HgOg 40 £/. Po beljenju blago izpiramo,namilimo in modri- mo, V novejšem Času skušamo z uporabo superoksida belilni postopek čim bolj skrajšati. Lan sušimo pri čira nižji temperaturi .Pr e j'o po sušenju strepamo in ev.krtačimo»Blaga ne sušimo na va¬ ljčnih sušilnih strojih.Pravilno beljen mat©rial,pomo¬ čen v raztopino 5 g sode in 5g turškega rdečega olja,, ne sme pri 20 do 30 minutnem segrevanju na 105 u C po¬ rumeneti, ni ti ne sme zgubiti trdnosti. Konopljo le redko popolnoma belimo.Navadno jo le nekoliko osvetlimo,posebno pri izdelavi vrvic, ker svetle vrvice lažje boljše prodamo./Imitacija svet- tf lejitaljanske konoplje./V za namen vodimo vrvic© pred polirnim strojem skozi raztopino Blankita I.ali cenej¬ šega hipoklorita. Konopneno prejo večkrat prekuhamo samo s sodo, le redko jo belimo z raztopino 2 do 4 g aktivnega klo¬ ra v litru,nakisamo in izpiramo.Za svetlejšo barvo po¬ stopek ponovimo,slično kakor pri lanu,ev.konopljo končno pobelimo s superoksidom. Surovo konopljo osvetlimo ali s hipokloritom predbeljeno pobelimo,če jo 1 uro kuhamo v raztopini 2 g kalcinirane sode in 1 g Blankita I.v litru.Blankit tfa /hidrosulfit/ obenem učinkuje kot antiklor.Po izpi¬ ranju nakisamo z žvepleno kislino in dobro izperemo. Beljenje jute Najenostavnejše belimo prejo iz jute,če jo 1 uro kuhamo z raztopino 5 g Blankita I.v litru,izpi¬ ramo f nakisamo z 2 cm^/l mravljinčne kisline in ponov¬ no izpiramo.Dobljena sivkasto-bela barva nam večinoma popolnoma zadostuje,vendar je postopek za juto predrag. Navadno juto kuhamo 20 do 30 minut z raztopino 2 g na liter sode in ev.1/2 g na litar Laventina HW,izpiramo in belimo 2 uri z raztopino hipoklorita,ki vsebuje 2 do 4 g aktivnega klora v litru.Fo dobrem izpiranju juto nakisamo z raztopino,ki vsebuje v litru 5 cm končen-* trlrane solne kisline in 25 cm^ bisulfitae lužine 40° BČ in izpiramo.Dodatek bisulfita je zaradi močne ole- senelosti jute neobhodno potreben,ker se sicer trdnost jute vsled kloriranja lignina v kisli raztopini hipo- klorita znatno manjša . Popolnoma pobelimo j ato,če jo.prekuhamo s so¬ do in Laventinom HV/, izpiramo : .n damo $ e z noč v 30 do 40° 0 toplo raztopino enega c la 30 vodikovega super- oksida in 50 delov vode,ki.jo predhodno naalkalimo z amoniakom in vodnim steklom.Ako se zadovoljimo s siv¬ ka sto-belo barvo,juto izperemo in posušimo,sicer jo po¬ polnoma pobelimo tekoml ure v 60 do 90° C topli raz¬ topini 3 do 5 g Blankita I.v litru.Po izpiranju naki¬ samo z raztopino Z cm3 na 1 mravljinčne kisline,po¬ novno izpiramo in posušimo. Beljenje ramije Ramijo najprej več ur kuhamo s 3 % sode ter izpiramo s toplo in mrzlo vodo.Belimo jo 2 uri z raz¬ topino hipoklorita,ki vsebuje ca.2 g aktivnega klora v litru.Po izpiranju tekom ljure nakisamo v razt&pini 4g' solne kisline v litru in dobro izperemo.Postopek ponovimo s polovično količino kemikalij.Po potrebi ra¬ mi jo debelimo s superoksidom. Čiščenje in beljenje umetno-svilene preje Navadno so predena umetne svile,ki jih dobi¬ mo iz predilnice,beljena,odn.tako čista,da jih pred 143 barvanjem ni treba posebno čistiti,odn.beliti.Edino za tkanine z efektnimi nitmi iz umetne svile,ki se v kosu beli jo, uporabljamo surovo umetno svilo.,ker bi se umetna svila pri dvakratnem beljenju poškodovala. Umetno svilena predena,ki so bila v predil¬ nici avivirana z o Ijem in maščobami,čistimo pred barvanjem v 70° do 75° C topli milnici,ki vsebuje 2 do 5 g mila ali pri trdi vodi 1 do E g Igepona T ali La- ventina HU v litru.Prejo belimo 30 do 40 minut z 20°- 30" C toplo raztopino natrijevega hipoklorita,ki vse¬ buje 1 do 2 g aktivnega klora v litru,izpiramo,naki- g samo z mrzlo raztopino 2 cm solne kisline v litru, dvakrat izpiramo in namilimo ter modrimo pri 50° do 60° C.Ev.mesto milnice uporabljamo mrzlo raztopino 2 do 3 cm° turš kaga rdečega olja v litru,centrifuglra- mo in sušimo pri temp.ca.70° C.Za modrenje uporabija- mojAlizarinirisol R,Alizarinrubinol R,Indanthren RS ali GGSZ,Eglatin BBP ali al. Poslednje ostanke klora odstranimo po be¬ ljenju in izpiranju tekom l/4 do l/2 ure s 70° do 80° G tople raztopino 1 do 2 g Blankita I.v litru.Na ta način dosežemo tudi lepšo belo barvo. Prejo belimo v lesenih ali bolje v cement¬ nih, s ploščami iz'kamenine obloženih kadeh,Palice,na katerih je umetna .svila obešena,morajo biti popolnoma gladke.V večjih tovarnah uporabljajo aparate.s katerimi se preja mehanično previja v raztopinah. Upoštevati moramo manjšo trdnost mokre umet¬ ne svile,ki jo zaradi teg r ne smemo raztezati,premočno ožemati ali stiskati.Normalno Čistilne operacije izva¬ jamo v floti 1 : 30. Acetatno umetno svilo čistimo 20 minut pri 50° do 60° G z raztopino 2 do 3 g marseillskega mila in 1 do 2 g Laventina HW v litru. Pri acetatni umetni svili ne smemo uporab¬ ljati alkalnih dodatkov /sode,14ga/ in ne temperature nad 70° do 80° C,ker sicer acetatna umetna svila odce- pi acetilne skupine inylesk. 144 Čiščenje in bel.jen.1e umetno-°s vi lenih tkanin Slika 130. «,:£2s2£H Smodilni stroj za svilene tkanine tv.Zlttauer Maschinenfabrik A.G. Zittau Pri smojenju previjamo svileno tkanino iz "enega valja na drugega.Wollstro in polusvilene tkanine z večjo množino volne fiksiramo po srnojenju z vročo vo* '■S do,kateri ev.dodamo E do 3 cm Euljsina na 1 liter. Blago se pri tem navija na valj,ki se do polovice na¬ haja v vreli vodi. Po ca.5 miruje volna fiksirana,nakar tkanino Umetno-svilene,posebno polusvilene tkanine na¬ vadno pred beljenjem in barvanjem smodimo. 145 izpiramo z mrzlo vodo in navijemo na - lesen valj,kjer ostane par ur ali čez noČ.S tem dosežemo,da se blago enakomerno skrči in da pozneje ne tvori gub* Umetno svileni krap /CrČpe de Chine,Gr&p© Marocain s Cr£pe Georgette/ kreponiramo 10 do £0 min.v lugu 2 do 5' J Bč.Lug je pri krepu iz acetatne umetne svile mrzel,pri ostalih vrstah umetne svile pa' pri e- naki temperaturi,kakor tkanino pozneje barvamo.Poseb¬ ne kreponirne .stroje gradi strojna tovarna Gerber« Wan ; slehen v Krefeldu.Wollstro kraponiramo z 90° € toplo raztopino 1 dc 2 g mila in 2 do. 3 g Laventina HW. Po kraponlranju blago izpiramo s toplo in mrzi® vodo, očistimo ev,madeže,belimo,barvarne in apretiraoo.Teči- no umetno-svilenih tkanin moramo pred beljenjem teme¬ ljito ražšlihtati«Način razšlihtanja sa ravna po vrsti uporabljene šlihte. Sestava šlihte za umetno svilo zavist od'vrs¬ te , ob 1ike,titra,števi1a zasukov, go stete,vezave,sirine in hitrosti statev,števila listov,višine zev: in kli¬ matskih ramer v tkalnici. Pr imeri šlihte za ume to. o svilo 1./ 1 kg kleja in 1 kg želatine namočimo čez noč v mrzli vodi in skuhamo v 24 1 voda.Vreli raztopini do¬ damo 200 g olivnega olja,50 g sode in 10G g glicerina* ■Po 1/2-urnem kuhanju raztopino ohladimo med mešanjem na 50 ’- Gi-oreoedimo skozi tanko sito.V tej raztopini prerivamo prejo iz narezane umetne svile 5 do 10 min«, centrifugi.ramo in sušimo pri 70 dc 75- C, 2*/ -5 kg krompirjevega škroba in 100 gr Amylosola A raztopino v 100 1 vode.Šlihto po potrebi razredčimo z vodo ter .ji dodamo milo,glicerin ali želatino« 3»/ 10 kg'krompirjevega škroba in 250 g Aktivina S raztopimo v 100 1 vode.Za mehak efekt dodgcao .10 lit¬ rom te raztopine 100 1 vode in 3 kg mazavega mila,za srednji efekt dodamo 50 litrom,za. trši efekt 100 lit¬ rom raztopine 100 1 vode in 1 liter glicerina, 4, /Ortoksin K /I.G.Farbenindustrie/ zamešamo s 3 do 5-kratno množino vrele vode in raztopino vi ijemo v 30° C toplo vodo.Predena iz narezane umetne svile 20 min. previjamo v 30° do 40°Q topli raztopini 15 do 30 g Ortoksina K v litru,centrifugiramo,strepamo in sušimo pri 70° do 75 ° C.Osnovo šlihtamo z raztopino 30 do 100 g Ortoksina K v litru. 5, / Vse vrste metne .svile,tudi acetatno umetno svi¬ lo šlihtamo s Silkovanom.4 do 5 kg Sillcovana K vsipa- 146 tople vode mo v 100 1 65-70° C/in 15 do 20 minut mešamo.Šlihto pred uporabo precedimo. 6*/Šlihto za umetno svilo /Kunstseidenschlichte/ ZS /Zschimmer & Schwarz,Chemnitz/ ali L 33 uporabljamo v 5 do 10 fc raztopini in v floti 1:10 za šlihtanje u- metne svile namesto lanenega olja in bencina. 7. / V novejšem času uporabljamo za šlihtanje umetne svile Tylose TWA 25 /Metil-eter-celuloze tvrdke I.G. Farbenindustr±e/.Tyloso polijemo z devetkratno koli¬ čino 70° do 80° C tople vode.Med večkratnim mešanjem pustimo,da pade temperatura na 40° G in šele nato do¬ damo ostalo množino mrzla vode.Umetno-svileno osnovo /viskozno in bakrovo/ škrobimo z 18° do 20° toplo raztopino 6 do 12 g Tylose TV/A v litru. 8. / Osnovo iz rezane,predene umetne svile šlihtamo z raztopino,ki vsebuje v litru 10 g Tylose TWA^2 g kle¬ ja,3 g Tallosana S in lg glicerina. S Tyloso TWA šlihtano umetno svilo lahko razšlihtamo s samo mlačno vodo. V večini slučajev zadostuje,da umetno-svi- lene tkanine za odstranjenje šlihte 1/2 ure previjamo v vroči raztopini 3 g mila,l g Igepona T in 0,5 do 1 g Laventina KB ali HW v litru. Škrob odstranimo,če tkanino parkrat previje¬ mo v 50° do 60° C topli raztopini ca.l g Biolase N ertra ali s 50° do 55° C topli raztopini 0,3 % Vivera- le 1 od teže blaga.Koncentratija flote za razšlihtanje je pri razšlihtanju na žigru večja,kakor v kadi z motovilom. Žiger za naraf.no in umetno svilo tv.Zittauer Maschinenfabrik A.G.Zittau Sl,131 b* Žiger za naravno in umetno svilo tv.Zittauer Maschinenfabrik A„G»Zitta\i Kad za razslibtanje in barvanje svile z ovalnim motovilom-tip Flo tvrdke Haubold,A a G e Chemnitz Raztopljeni škrob odstranimo z izpiranjem in blago šele nato namilimo. Parafin,cerezin,vosek in maščobe odstrani¬ mo z Asordlnom /I„G.Farbenindustrie/,ki vsebuje te- 148 'Traklorogl j ik . Laneno olje odstranimo v raztopini 3 do 5 g mila,2 cm® Laventina BL in 1 g Igepona T,kateri za staro»jsagmoleno šlihto dodamo 2 g kaloinirane sode in 10 cm3 terpentina v litru.Blago pr ičnerao pre¬ vijati najprej pri navadni temperaturi,nato pa raz¬ topino segrevamo polagoma na 80° do90° C in previ¬ jamo par ur pri tej temperaturi.Sv.pustimo namoče¬ no blago čez noč v raztopini in šele drug dai^raz- topino segrevamo. Kose belimo 1 uro v mrzli raztopini natrije¬ vega hipoklorita,ki vsebuje 1 do 2 g aktivnega klo¬ ra v litru,izpiramo in pobelimo z raztopino,ki vse¬ buje v 1 litru 1,4 do 3 g 30 % vodikovega superok- sida /0,2 do 0,5 g aktivnega kistka/,0,5 do 1 g vod ega stekla in 0,5 do 1 g sode,ev.še 1 do 2 Igepona ToBlago pričnemo beliti v mrzli raztopi, katero tekom 1 ure segrejemo na 80° G in pri tej temperaturi še 1 uro belim .Nato blago dobro izpi¬ ramo ,namilimo in obenem modrimc^odsesano prebitnc vodo.sušimo in apretiramo, Hauboldov kalander ^polstjo tip DV,kombiniran s škrobilnim strojem,predsušilnim valjem,Palmerjevim raztezalnim aparatom in sušilnim bobnom za polst Slika 134&. 148 a Hauboldov vodoravni razpenjalni sušilni stroj Mod„Sf IT 149 Eauboldov kalander s polstjo tip DV,kombiniran s škrobilnim s trojem, pr e dsušilnim va 1 j em, Pa Lmer j e - viia raztezal'im aparatom in sušilnim bo trnom sa polst Svilene tkanine z latžS odst: uljivo šlihto lahko istočasno Ustimo in belimo , s ko jih čez noč damo ? raztopino EaOCl z 0,5 do 0,0 g aktivnega klora,2 g sode,, g Igepcna T ali 2 g Laventina HW 1 litru.Čas 'beljenja lahko skraj, amo,5e zviša¬ mo io.ličino aktivnega klora na 1 d c S g v litru. Po 'beljenju izpir mo,odstranimo klor z natrijevim tioovlf- tonu ■■ ' "i ‘amo in po potrebi d obelimo s su~ pero -■ laom. V/oilsoh: o I uro v mrzli r ztopini 0,2. io 0,4 g kal perr ingane. : a in >ag:iezije- •■■ega šu i,"ob« urno 1./2 ■ zraku in damo v rae. mr a io i • ztopir Z. g n 4 ri je- •.. • .Lil o,5 ; . ;gepc :::■ ? v jr rmčer './ ute dodamo rr ' iter raztopine 1,5 on.3 in čez ,1/4 ure dodai. o p o v:; o enako količino, o5 % mrav¬ ljinčje kisline. -:z 1 ure material dobro izperemo in mokrimo Antral,-rdaČim ali v' 'oličnim 3 B. Wollstro lahko belino ti -i 4 do 5 r v 40° do 50° C topli p ni 15. do 30 err vodikovega su¬ per oksida in ; j. L- g Igepcna T. £ tri : rijevim fos¬ fatom raztopino naalkalimo. De gr m lai) i na; - -vne s vile Razlikuj v. .c- Seru, Jouple in C" .ta svilo, Seru vsebuje še skoraj ves seriein ? ki ga napravimo trde¬ ga s formaldehidom.Seru svila se uporablja le za malo izdelkov,n.pr.:za čipke,pajčolane in sl.Pred barvanjem svilo namočimo v mlačni vodi ali milnici z 10 do 12 % mila /od teže svile/ pol ure pri 30° do 40° C,nato pa .1 uro v 70° do 75° C toplo raztopino, ki vsebuje 15 cnh formaldehida v litru in brez izpiranja sušimo. Soupl® svila zgubi pri supliranju samo 5 150 co c sericina,postane pa mehka in voljna.Najprej surovo svilo 1/2 ure namakamo v 40° do 50° C topli raztopini 10%do 15°4marseillskega mila in 1/4 do 1/2 ure belimo v 2 3 5° do 5° Bfe raztopini kraljeve topke, obstoječe iz 1 dela HNO^ in 3 delov HC1. Ev.svilo be- limo v raztopini 0,25 g natr.nitrita in 0,5 cm žvep*» lene kisline.BelJeno svilo mehčamo ali supliramo 2 u~ ri v 60° do 80° C topli raztopini,ki vsebuje 3 do 5 $ vir-koga kamna ,1 do 1,5 •/ žveplene kisline in ev. Slauberjevo sol in bi.-.u 1 fit.2v.supliramo. 1 uro v 65° do 80° C topli raztopini,ki vsebuje 3 do 6 ^ žveple¬ ne kisline,/od te: e svile/ in 6 % ©lauberjeve soli. Po supliranju svilo dobro izperemo.Včasih 4 svilo su¬ pliramo in obenem nekoliko obtežimo šele po barvanju z vročo,s žvepleno kislino nakisano raztopino svetle čreslovine 1 do 1,5° Bš /tanin,dividivi ali sl./* Pri supliranju kisline preprečijo,da se nabrekli b%~ ricir. ne odloči od fibroina.Po izpiranju včasih na¬ močimo suplirsno svilo v stari -milnic i „c-žamamojna¬ taknemo i« pa 11. c e i n / v tzv.z» s rni komori z žveplo¬ vim dvokisom.Na dnu komore zažge; ac v železr' posodi ca. P. : reple. in komor : zrak; besuo zap.ro~i.o*Ev.uvaja - mo v komoro plinasti žveplov dvokis.T Ssomori otftane svila čez noč.Nato komoro z eksh&ustorji prezračimo in svilo večkrat izpiramo v topli vodi.končno svilo l/Z ure milimo v 4C° do 50° C topli milnici in isto¬ časno modrino z metilvijoličnim,ali z alizariniriao- lon R,alizarin-direktno»vijoličnim J8FF,indanferen- modrim RZ,?lisarin-čisto-modi Im B,kislo-vijoličnim 4 BI. ali sl.barvili. Suplirana svila as večinoma ne uporablja za osnovo. C^ite svila ne vsebuje sericina,pač pa v nasprotju s souple in ecru svilo močan,prij eten lesk. Predena surove svile najprej pregledamo, če so enako dolga in debela,če niso raztrgana,če so pravilno križana in če niso niti preohlapno,niti pretrdo prevezana.Po več preden,ki skupaj tehtajo £00 do 300 g, prevežemo in po dva povegka obesimo na ponolnoma gladko palico.Pri tkaninah kontroliramo dolžino in težo in pregledamdev.napake.Tkanine s kosmato površino,n.pr.s chappfe votkom smodimo,0- značbe za posamezne kose uvezemo. V kadi raztopimo 30 do 40 % marseillskega 151 mila /od teže svile/ v popolnoma mehki vodi.Pri trdi vodi 1/5 mila nadomestimo z Igeponom T.V 92° do 95° C toplo milnico previdno omočimo preko palic obešeno su rovo svilo in tekom 1 do 1,5 ure previdno 2 do 3-krat obrnemo.Nato svilo položimo za 3/4 ure v 95° G toplo toZv.repasirno kopel,ki vsebuje 15 do 25 % mila ter izpiramo z mehko vodo.Po dodatku mila uporabljamo re¬ pa sirno kopelj za prvo degumiranje,Raztopijeni svilni klej uporabljamo kot dodatek pri barvanju prave svile Občutljive tkanine degumiraiso v obliki vijačnice^navi te na spiralni zavitek /Sternreifen/. Vijakasto motovilo tv.Zittauer M.F.A.G. Težke tkanine degumiramo v zigru.Mnogo hitrejše in racionalnejše je degumir&nje surove svile Prerez aparata za degumi- ranje svil® v peni milnice n v peni milnice. Aparat tv»Gebr.Schmid, Basel obstoji is 3-5 m dolge ,1,5 m visoke in 1 m Široke lesene ali kovinske kadi»Na dnu Mdi se nahajajo parne cevi za indirektno se¬ grevanj e. Na j pr e j nato¬ čimo v kad do znamke, ki se nahaja ca.30 cm nad dnom,mehko vodo*v kateri raztopimo 80 - 100 $ mila /od teže svile/.Na vsako vrete¬ no /30-50 komadov/ obe¬ simo po 1 kg surov® svile,ki mora prodto viseti v zraku nad po¬ vršino tekočine.Milni- Naprava za degunirnnje tkanin iz naravne svile /Sternabkocher tv,2;ttauer !.'a$chinenfabrik A,G-./ Naprava se uporablja za degumiranj e širokih,težkih tkanin iz naravne svile in polusvilenih tkanin« Mptovil© je sestavljeno iz dveh šestramnih zvezdastih koles,ki sta • i— trjena na obeh straneh vrtljive osi.Začetek kosa pritrdlsafr. na aluminijast ali meden drog,ki ga vložimo v vodilo aa tranji strani ramena in pritrdimo v bližini osi.Nato vrtimo motovilo in posamezne sloje blaga ločimo z aluminijastimi aj medenimi palicami.Z blagom napolnjeno motovilo dvignemo-*!# vložimo v kad,napolnjeno z milnioo 0 151 “-po polagoma,segrevamo,dokler se ne prične peniti in pena ne napolni celega aparata»Tedaj z ročico vrete¬ na' 'petkrat polagoma obrnemo,da pena milnice enakomer¬ no prodre skozi vso svilo.Obračanje ponovimo po 7 in 18 aiautaluSvila je po od.20 do 25 minutah degumira- sa.Tsdaj zapremo paro in ko se svila ohladi,jo vza- sassso iz aparata,nataknemo na palice in namilimo 1/2 r 70° C topli repasirai kopeli,ki vsebuje 8-15 $ mila.Po enkratnem ali dvakratnem izpiranju z mehko "rada svilo centrifugiramo.Milnicov aparatu za degu- miranje v peni lahko po dodatku 10 fo mila in izhla¬ pele vode-le 3-6-krat uporabljamo. Tussah svilo najprej namočimo v vreli vodi, nat® p& jo enako kakor chappe in bourette svilo 1 uro kuhamo skoraj pri temperaturi vrenja s 10 do 12 % krist e sode,odn.s polovično količino kalciniran© sode. Nato jo namilimo z 10 $ mila.Milnici ev 0 dodamo 1 do Z g na -liter Blankita I * Po degumiranju izpiramo, na- kisamo s solno kislino»izpiramo in centrifugiramo. Najcenejši način beljenja je že opisano be¬ ljenje z žveplovim dvokisom.Tako belimo navadno na¬ miljeno ouite svileno preja*Soupls in ecru svilo še vedno belimo z razredčeno kraljevo topko ali z naki¬ sa ao raztopino natrijevega nitrita,dasi se svila pri tem lahko poškoduje. Svilene tkanine,chappe in tussah navadno be¬ limo s superoksidom.Svilo namočimo čez noč v 80°do 90° C toplo,polagoma ohlajajočo- sre raztopino,ki vsebuje 2 do 3 is vodikovega superoksida /30 $-nega/,1 % vod¬ nega stekla /odn«natrijevega fosfata ali amoniaka do slabo alkalne reakpij©/ in 2 do 5 g/l maršeilIškega mila ali 1 do 2 g/l Igepona T. Z natrijevim superoksidom belimo n.pr»10 kg svile v 250 1 vod©,kateri dodamo 1,35 kg žveplen© ki¬ sline 660 Bl.Msd mešanjem polagoma vsipamo v razto¬ pino 1 kg natr.superoksida,nakar z natr.fosfatom, vodnim steklom ali amoniakom raztopino slabo naalka- limo.Svilo pričnemo beliti pri 40° C ii^aztopino po¬ lagoma segrevamo na 90® do 95° 0«0d časa do časa svi¬ lo preobrnemo»pomočimo pod raztopino s pomočjo lese¬ ne rešetke»ki jo zagozdimo s klini in pustimo 5 do 6 ur v raztopini »Beljeno- svilo izpiramo, na ki samo, izpi¬ ramo in namilimo ter plavimo ali tekom več ur debe¬ limo v 60® do 70° C topli 0,5 do_1 #-ni raztopini Blankita I. 153 - Boli redko belimo svilo v 'raztopini ,ki vsebuje i do u 1#5 5» natrijevega perborata in 0,5 f> žveplen® Ušli«* n©»Beliti pričnemo v mrzli raztopini,dodamo 0*4 % . vodnega stekla f% se nanašajo na vodo/ in svil® Pl 6 ®* vijamo 1/2 ure v raztopini,ki jo segrevamo na S0® r 0 in belimo 4 do 6 ur* Tuss&h svilo pred barvanjem nekoliko pob®«* lisa© tekom 20 itflnUt v mrzli raztopini 2,5 do 3 g ka¬ lijevega perraanganata v litru*Svilo . rahlo ožame- mo ter jo 3/4 ure previjamo v mrzli raztopini,ki vse¬ buje v litru 4 do 5 bisulfitne lužine 35® B h in 4 g žveplene Maline*Po beljenju Izpiramo,nakisam®.in dobro izpens®©* ČišSenje in-.;, bel j en j e bouretta' svile; Bour^tta svilo najprej previjamo 1 uro v 80° C topli raztopini 5 g gode v litru,v floti 1 j 50 do 1 : 50„Po dobrem iz¬ piranju belimo bourrette svilo 1 do £ uri v 70° G topli raztopini 5 g Blankita I»v litru »Za popolnoma telo barv© po izpiranju belimo 2 do 3 ure v 70 0 do €9° 0 topli raztopini,ki vsebuje v litru 10 do 20 om’ 5 ISO ^ 'tsdikovega superoksida in 1 g Nuva B ali 1 do.E esf 3 vidnega stekla,Bourrette ..svilo lahko belimo prek© noči v raztopini,ki vsebuje 6 do 8 vodikovega su- pew0K»ida in 1 g Suva B,Beljeno svilo izpiramo,nakl- samo z 2 do 3 g mravljinčne kisline v litru in ponov¬ no izpiramo. Obteženje prave svile Navadno obtežimo svilo vsaj al pari t.j.za toliko,kolikor je surova svila zgubila serioina pri degumiranju®Računamo navadno le obtežbo nad pari.Razli¬ kuje©© :1»/ Rast linsko obtežbo /Charge vegetale/,ki se izvaja med^Tarvanjem 'aTf^po"barvanju s 150 do 200 % ©kstrahirane čreslovine /tanina,ekstrakta iz šišk,su- mah listov s Divi-divi/,Na ta način dosežemo obtežbo naj¬ več 10 % nad pari.2./ Mineralno obtežbo /Charge mine¬ rale/ izvajamo dandanes skoraj vedno s cinovim kloridom, natrijevim fosfatom,aluminijevim sulfatom in vodnim steklom.¥ manjših obratih položimo svilo 1 do 2 uri v 15° C toplo raztopino cinovega tetraklorida SnCl, + 5 HgO ali pinkove soli SnCl^ + 2 NH^Cl 30° do 32° B&-. V večjih obratih dobro centrifugirano svilo vložimo v specialne centrifuge /Pinkzentrifuge od tv 0 C.G.Haubold A»G,Chemnitz ali Gebr.Heine,¥iersen/. Predena vložimo po dolžini vzporedna z obo¬ dom centrifuge in pokrijemo s platnom.Iz višjega rezer- '~Wa™JF~3ora£a er T centrifugo ra ztopina čliio- ▼ega klorida SO® Bš toliko časa,dokler ni svila z njo popolnoma pokrita.Nato se prične centrifuga polagoma vrWfci /20 obratov na minuto/,Raztopina odteka iz cen- - _%4fuge po žlebu v bazen,iz katerega jo črpalka tlači ▼rezervoar nad oentrifugo,od kjer raztopina zopet do¬ teka v centrifugo.Centrifuga je obložena s trdo gumo, ' -poginr tako so iz trde gume dovodne cevi.Raztopina kro¬ ti skozi; svil® 1 do 1,5 ure.Nato raztopino spustimo Iz centrifuge in s povečanim številom obratov svilo cen- trifugiraao 1/4 \ire.Švilo Čim preje izpiramo na pral¬ nih strojih s trdo vodo.Najboljše je za izpiranje voda s 6 do,; 10 nemškimi trdotnimi stopinjami,predvsem taka s karbonatno trdoto. Ptf izpiranju svilo eentrifugiramo in 1 uro »dmakaac v 50 do 75° C topli raztopini natrijevega fos- ■ČafiSi 5 do 10° Rč /navadno 5 do 7° Bš/.Fosfatiranjev se •.vrši v kadi £ v specialnih centrifugah /Gebr.Heine,Vier- šen/ ali Claver~Lindenmeyer ,3asel/. Slika 139. Centrifuga za fosfatiranje svile tvrdke Claver-Lindenmeyer,Basel 155 Centrifuga za fosfatiranje svile tv.Gebr.Heine,Vlersen V centrifugo vložimo predena v smeri polu- mera »prekrijemo 3 platnom*nalijemo na svilo raztopi- no natrijevega fosfata in oentrifugiramo 3/4 ure s hi¬ trostjo 50 obratov na minuto.Hato spustimo raztopino in svilo oentrifugiramo s 500 obrati na minuto. Svilo lahko tudi fosfatiramo tekom 10 do 15 - minut v peni natr.fosfata in izvlečka hrizalld /ostan¬ ka bube/ v aparatih tv.Sohmid,Basel. Po fosfatiranju izpiramo svilo z mehko vodo ter 1/4 do 1/2 ure nakisamo z 10 $ solne kisline /od teže svile/.Ako hočemo svilo obtežiti nad pari»moramo namakanje v raztopini cinovega klorida in natr.fosfata večkrat ponoviti /za 30-40$ dvakrat,za 50-60$ trikrat, za 70-80 $ štirikrat/.Raztopine stanni klorida in natr. fosfata osvežimo z dodatkom na prvotno koncentracijo, Končno svilo za 1-1,5 ure namočimo v 40-50°C toplo raztopino aluminijevega sulfata 5° Bš,izpiramo, eentrlfugiramo ter 1 uro namakamo v 50° do 55° B& to¬ pli raztopini vodnega stekla 2 do 7° Bš /navadno 3 do 5° Bh /.Obteženo svilo izpiramo,namilimo in zopet izpi¬ ramo- • 3./ Pri mešani obtežbi /Charge miite/ svilo najprej o "otežimo s o inovim’kloridom, namakamo ▼ razto¬ pini sode in obtežimo včasih šele po barvanju s 150 $ Čreslovine /ekstrakta iz sumaha in šišk/* Izprano svilo sušimo v kanalskih, odn.resnih sušilnicah. 15 « Slika 141. Sušilnice tvrdke Fr. Haa^.Lennep 5*artoo«V©0na sušilnica tv.Fr.Haas,Lennap 157 Sl.142 b. Turbo-vesna sušilnica tv.Fr.Haas,I*ennep Svilena predena raztezamo, in ševillramo da jim povečamo lesk« „„ 15 _ Y9lne _ Ovčja volna je tako umazana,da jo moremo pred predenjem oprati,Odstraniti moramo blato,anorganske soli,pesek in volneno maščobo ali lanolin.LnnoiJ.n j© zmes prostih maščobnih kislin,ki tvorijo z a:, kali jami vodotopne soli.Ker je volna do alkalij pose 1 ic- pri • višji temperaturi zelo občutljiva,so za pran e volne uporabna le sredstva,ki volne ne poškodujejo»n,pr.so¬ da, amoniak ,amonkarbonat, milo. V mehki vodi uporabljamo za pranje 2 $ kalcinirane sode in 2,5 do 4 $ rila od teže oprane volne pri temp.od 40 do največ 50° C.Slab« šo,grobo volno včasih pererao s samo sodo.Pri uporabi trde vode se na volni izloči lepljivo kalcijevo milo. Mnogo bolj odprto volno,ki se tudi lažje prade,dobimo, če nadomestimo vsaj del mila z Ig e ponosa A.? manjših obratih peremo volno v navadnih pralnih kadeh 1/2 ure z raztopino 6»7 g kalcinirane sode in 1 g Igepona A v litru ter izpiramo z mlačno In mrzlo vodo.Paziti mora« mo,da se volna ne spolsti,ke.r se sicer težko prede. 7 večjih obratih volno najprej sortiramo po kakovosti,rahljamo v rahljalnem ali otepalnem stroju /volku/ in peremo v pralnem stroju,t»zv,leYiet«®tu Zrahljana volna pride v prvo kad. leriatana*-, ki drži ca.4.500 1*7 kad doteka 4G e ’ C topla voda in pri neprekinjene®,, delu s pomočjo In j ektor j a , aa jemal - cevi na minuto 40 litrov 156 ne naprave ali pralne raztopine iz druge kadi. Sortiranje ovčje volne Dispozicija sortiranja in pranja ovčje volne Slika 144. Leviatan Slika 145. rt::: Sl.146, Pretok raztopin fretok raztopin v kadeh leviatana v kadeh leviatana Zrahljano volno potlači pod vodo rebrasti namakalni boben.Transportne vile po¬ lagoma pošališ Jo volno na¬ prej. v kadi d© ©levatorja, kjer dvigala® grablje dvig¬ nejo volno A^ -ožaa&alnih va- 159 1Jev,kj er se včasih izpira z mlačno vodo.Ožeta,umaza¬ na raztopina teče nazaj v prvo kad,volno pa snema le¬ sen rebričast valj s spodnjega ožemalnega valja ter jo podaja rebratemu namakalnemu bobnu enako konstrui¬ rane druge,tzv.namakalne kadi.V prvi izpiralni kadi se odstranijo najbolj grobe nečistote,blato,pesek in sl.,ki se nabirajo pod slepim, sitastim dnom kadi. V drugi namakalni, kadi se nahaja v začetku dela raztopina 3 g sode in 0,25 g Igepona A v litru. Pri neprekinjenem obratu stalno doteka v kad na mi¬ nuto 40 1 pralne raztopine iz treti e kadi.Ker nekatera bolj umazana volna in bolj trda voda potrebuje voč sode,moramo od časa do časa kontrolirati S 1'enolfta¬ le in -papirjem,če je v raztopini dovolj sode.Če se fenolftalein-papir pobarva le slabo rožnato,moramo ta-* koj dodati raztopino sode /ev.ročno s ikafi/,eioer se nam volna slabo opere. Tretja pralna kao, vsebuje 4 m tar je na zu¬ naj popolnoma enaka drugi kadi »V pričetku dala v'ka¬ di raztopimo 2 g na liter /8 kg/ sode»pozneje pa vsa¬ ko minuto doteka v kad 35 l pralne raztopine iz 4.ka¬ di in 5 1 raztopine,ki vsebuje 20 g sode v litru. Kontrola s fenolftaleinom je enaka,kakor v drugi na¬ makalni .kadi. I. izpiralno kad (*tsool) 1 / 0 °C topla toda. f°9/l ! { sodi ‘/olpmjo 1 Č > SVmin ] t 10 ?/ rvilCI | s š/ t | kipi j Zdi i f Jf. pralna kad fttooo l) ji. nouriakaha. kad. C'kooolj 13 9 /i soci Le °r iSg/faponaA 2cooL) * t ' 3i sttun x. ni In l co (2500 l) o / 5 g/ l mila 0,5 9 /3jtp I in. idpiralflCL KctcJ. z mnzio\ roda Slika 148. Shema pranja ovčje volne v leviatanb s sodo,milom in Igeponom A./ Dnevna produkcija 1.000 kg oprane volne Četrta namakalna kad vsebuje 3.500 1 milnice 0,5 g mila v litru.Pri neprekinjenim pranju doteka v kad na minuto 30 1 pralne raztopine i* 5.kadi in 5 1 raztopine 10 g mila v litru* Potem,ko se volna izpere 2 mlačno vodo in o- 160 Žarne,pride v T.pralno kad vsebine 3.000 l,ki vsebuje stalno približno 0,5 g Igepona A v litru.V začetku raztopimo v kadi 1,5 g Igepona A,pri neprekinjenim de¬ lu pa stalno doteka 27 1 sveže vode in 3 1 raztopine 5 g Igepona A v litru. VTokad služi za izpiranje s čisto vodo.Ne¬ kateri sistemi leviatanov imajo 7 kadi.V TI.kadi se volna izpira s toplo vodo,v VTI.kadi z mrzlo vodo. Fino volno ožemamo pod manjšim pritiskom ter jo pred sušenjem še centrifugiramo.Navadno suši¬ mo volno v predalčnih, sušilnicah tv.Beno Schilde„su- šilnih komorah ali tunelskih sušilnicah. Na koncu vsakega delavnika izpustimo uma¬ zano raztopino iz prve kadi,če pa so Fitztopine močno zamazane,tudi is 2.In S.kadi.Kadi očistimo in ostalp kopeli pretočimo v predhodne kadi»Naslednji dnn pri¬ marno dopolnimo raztopine s pralnimi sredstvi.Ako pe- ramo neprekinjeno na 2 izmeni,/dvakrat 8 ur/,moramo na koncu druge izmene vse kadi izprazniti in očistiti. Če opazimo,da volna ni pri izstopu iz kadi Čistejša,kakor pri vstopu v kad,moramo povečati dotok pralnega .sredstva. Y&fi&o j e,da n@ prekoračimo temperatur© 50° C, m volna poškoduj®. IF&št&vki in dodatki mila in sode v levia- tanu si kadmi so za pranje volne /produkcija 150 kg na uro,kadi 3 f 500 l/ v mehki vodi razvidni iz slede¬ če razpredelnice: 161 DoTSTo^oprana volna še vedno vsebuje 1 fo mašSobeTT'” večjih obratih pasirajo izrabljene pralne raztopine napravo /n,pr.od tv.E.Hamburger,Gorlitz/,obstoječo iz polagoma vrtečega se ,sltastega bokna,ki zadrži kratka vlakna.Z dodatkom žveplene kisline regenerira¬ mo maščobe,po odparenju pa dobimo iz odpadnih vod ka¬ lijeve soli.Dušik odpadnih vod po pranju volne lahko izkoristimo za izdelavo kali jevegajfBrocianida.V Ame¬ riki in ponekod v Belgiji /Verviers/ čistijo volno potom akstrakcije z različnimi maščo-topilnimi sred¬ stvi ,tako n.pr.bencinom,tetraklorogljikom,žveploo- gljikom,tri“klor-etil©nom,tetrahidr^ftalinom ali sl. V ekstrakcijskih aparatih,ki delujejo po protitočnem principu.Ostale nečistote vlakna odstranimo z vodo. Ekstrakcija je zelo racionalna,ker topila regenerira¬ mo.Topila so večinoma lahko vnetljiva ali poškoduje¬ jo kovinsko površino ekstrakcijskih aparatov in iz volne odstranijo preveč maščobe. S strojarske volne moramo najprej odstraniti ap^o s 45° do 50° G toplo raztopino,ki vsebuje 8 % konc.solne kisline /od teže volne/.Čez 1/4 ure preiz¬ kusimo z lakmusovim papirjem,če je raztopina še kisla, sicer dodamo še toliko solne kisline,da postane lak¬ musov papir rdeč.Pri močno z apnom onečiščeni volni potrebujemo do 15 % solne kisline.Boljši rezultat do¬ bimo pri pranju z raztopino,ki vsebuje v litru S do 5 cm 3 solne kisline in 2 do 3 g Igepona A.Kemična tovar¬ na Stockhausen,Krefeld,priporoča pranje strojarske vol¬ ne z 10 g solne kisline in nato 6 do 8 g sode in 2 do 3 g Neopala v litru. Pranje česancev,volnene preje in volnenih tkanin Volnena preja ne vsebuje več naravnih ne- -”fcistot s temveč le maščobo,s katero namastimo volno za lažje predenje in nečistote,ki pridejo v material te¬ kom predenja in tkanja.Navadno uporabljamo za mašče- nje olein /olje kislino/,včasih tudi olivno olje,bom¬ bažno semensko olje,ribje olje ali sl.Neraziilno mi¬ neralno olje za pravilno maščenje ni uporabno,ker-ga iz preje težko odstranimo. Navadno uporabljamo za maščenje volne 3 do 6 $ oleina in 20 % vode,kateri dodamo za razmiljenje ' 162 . odri.emulgiranje sode ali amoniaka in Leonil /I.G-.Far- benindustrie/ ali slične preparate. Pripravljanje raztopine za maščenj e volne: Kotel napolnimo do 2/3 z vodo,katero segre¬ jemo, dodamo med mešanjem sodo,amoniak ali 150 do 300 g Leoni la LE v litru, dokler se popolnoma ne raztopi 'Nato med'stalnim mešanjem v majhnih obrokih dodajamo olein, odn*olje,ki ga hočemo eraulgirati.Z dodatkom vode med mešanjem razredčimo raztopino na celjeno koncentracijo. V splošnem potrebujemo 1 do 3 c p Lomila LE od teže go¬ tove raztopine s Dobro raztopino za maščenje volne pri¬ pravimo na sledeč način:80 delom oleina dodamo med me¬ šanjem 40 80 f elov 10 raztopine Lecnila SB,nato pa 200 do 400 A-tov 50° C tople vode.kateri smo dodat. predhodno 0,5 % amevšaka« Za maščenje grobe volne upor*- el jamo navadno 10 ‘C.za *'*■: .. • ..o k levost 15 do 18 / ir i fino rt .no 25 dc 30 ic . . ru vi jene emulzije, naročimo pred bar vanj e-.-i v 30 do 35°G topli razte : b g Igepona A v 1- 1 tri. Česane e s reč¬ jo količino maščobe , cheviot/ pa peramc 1/4 do 1/2 ure pri 30° do 50'" G k raztopine 0,5 do 1 g kal o inirane so¬ de in 1 do 2 g; Igepona v litru in poten dobro iz;:tre¬ mo* y >lneno prejo peremo 1/4 ure v 30° do 45 C topli raztopini /flota 1:40/ 3 % kale.sode in 5 % rila od teže preje ali pri trdi;vodi 0,5 do Z g Igepona A/l. Pravilno upox?bijemo le toliko sode »kolikor jo rabimo za r&aailj eaje oleina. 2 C 17 1 33 OOOK * NagCOg - 2 C^H^COONa + HgO + G0g Najboljše je,če pred pranjem v laboratoriju izvršimo poskusa pranja volnene preje z neznano koli¬ čino oleiiia jz različnimi koncentracijami sode.Volna je takrat dobro oprana,kadar je po l/4-urnem pranju pri 45 ° '0 v floti 1:40 še vedno toliko neizrabljene sode, da pordeči fenolftalein papir,pomočen v raztopino.Pri trdi vodi je priporočljiv dodatek Igepona A,ki se ga pri kontinuimesa pranju 1© malo uporabi. 163 Tkanine Iz česane volnene preje Najprej smodimo,otepamo in krtačimo,da od¬ stranimo osmojena vlakna ter jih pokropamo ali fiksi¬ ramo' »Pri pokropanju s 70° do 95° C toplo vodo se volneno vlakno fiksira v normalni legi,obenem pa se tudi odstrani večji del šlihte. Po širini razpeto, močno napeto blago vodimo skozi 50° - 60° C toplo vodo,ka¬ teri ev.dodamo za boljše čiščenje 0,5 do 1 g kalcinirane sside na liter ter ga navijemo na že« lezni valj s ki se na¬ haja deloma v vodi. Navito blago se 5- 10 minut previja v raztopini»Blago se nato na enak način previja v 70°-95° C topli vodi in nato Pel naprave za fiksiranje v mrzli vodi«, volnenih tkanin S parjenjem ali dekatiranjem se fiksiranje še bolj sta bilizira,obenem pa dobi blago trajen lesk. Dekatirni aparat tv.Kettling & Braun,CrimAitschau i c Sa, 164 Dekatirni stroj tv.Kettling & Braun,Crimitscliau i . 3a. S škrobom šlihtano osnovo razšlihtamo pred fiksiranjem s 30° do f0° C toplo raztopino 0,25 g Yi varala 3 ali 0,25 g Biolaze N extra.Navito blago iikslramo po 1 do 2 urah brez predhodnega izpiranja« Šlfchta za čossno volneno prejo vsebuje 11 do 13 % krompirjevega tk oba , o. mikano volneno prejo pa polovične količino,tkanine iz česane volnene pre¬ je pererao I uro pri 3 ; ' do 4C c C v raztopini 5 g marseilskega mila, 1 g kaloinirane sode ali ev.2 g amoniaka v litru. Slik$ 152. Stroj za pranje volnenih tkanin v pramenu-tv.Kettling & Braun,Crimmitschau i.Sa« 165 Hauboldov jigger, model Jf II Po potrebi bi-igo še enkrat p areno s 40° C toplo raztopino 1 do 2 g kalcinirane sode v litru. Izpiramo volneno tkanino najprej z majhne količino mehke, po ••ložnosti tople vode in šele ...ato temeljito izpiramo z mrzlo vodo.Volnene muselino lahko peremo v žigru. najprej s 45° C toplo raztopino 10. g aarselU- a-kega mila in 2,5 g kaleiniran sode / 8 pasaž/ v lit¬ ru, nato s 50° C toplo vodo,z 45° G toplo raztopino 2,5 g sode v litru in končno dobro izperemo s toplo vodo. Težje tkanine iz česane Volnene preje naj¬ bolje operemo v širinskih pralnih strojih s 40° C toplo raztopino 1,5 g Igspona A v litru.Količina so¬ de zarisi od množine oleina.Ugotovi mo jo s poskusom na enak način,kakor pri česani volneni preji. Širinski pralni stroj tv.Zittauer Maschinenfabrik • A.GoZlttau j Slika 154 a. 166 Širinski pralni stroj tv.Zittauer M.F.A. 2ittau _Tkanine_iz_mikane_Yolnene_prejejnajprej pregledamo in čistimo,nato pa 1 do 2 uri peremo s 40° C toplo raztopino milnice in sode»Navadno računa¬ mo 8 do 10 °Jo mazavega kalijevega mila /od teže blaga/ in 1/4 sode od oleina s ki ga vsebuje blago.Raztopina mora po pranju alkalno reagirati /fenolftalein-papir- mora postati rdeč/«Izpiramo najprej z majhno količi¬ no mehke 9 po možnosti tople vode,da se nam na blagu ne izloči mazavo,lepljivo kalcijevo milo ali maščoba® Po pranju blago valjamo,da se spolsti,zgosti in dobi Asaprto površino.Pri valjanju se blago skrči po širini in dolžini. Volneno blago lahko 1 do 6 ur valjamo z do¬ datkom 1 do 2° Bš žveplene,ocetne,mravljincu« ali mlečne kisline in Leonilo S ali Igepon- T /posebno klobučevino/,z vodno suspenzijo v^ljalne zemlje,po¬ navadi pa. z dodatkom milnice,sodo in Igepona V "ali Leonila S.Navadno valjamo blago z 8 do 12 / mila, raztopljenega v enaki množini vode,kakor je blago težko.Pri valjanju ne sme biti vlago mokro,temveč sa¬ mo vlažno ter se ne sme ogreti nad 35° C.Težke tkani¬ ne valjamo 1,5 ure z 20 / 10-odst'otne milnic e »Ev .va¬ ljamo samo 1 uro s 14 % 10 /-ne milnice in 6 / vode, 167 v kateri raztopino 100 g Leonila S.Tkanino veljamo toliko času,dokler ne dosežemo zaželjenega efekta in dokler se tkanina dovolj ne spolsti ter ne doseže željene širine,kar od časa do časa kontroliramo. Stroj za valjanje volnenih tkanin tv,Kettling& Braun,Crimmitschau i.Sa. Tkanine iz česane volnene preje navadno zfelo malo časa valjamo. Po valjanju blago čimpreje peremo z razredče¬ no milnico z ev.dodatkom amoniaka.Milnico moramo po¬ polnoma in dobro izprati z mehko vodo.Izprano blago sušimo v razpenjalnih sušilnih strojih,včasih pa ga predhodno belimo. 168 Volno malokedaj popolnoma 'belimo^Rnmeno-rjav¬ ka sto barvo oprane volme navadno le deloma odstranimo z oksidacijskimi ali redukcijskimi sredstvi.Z oksida- cljskimi sredstvi z oksidacijo uničimo barvilo,medtem ko se z redukcijskimi belilnimi sredstvi naravno bar¬ vilo volne spremeni v brezbarvno,vodotopno obliko,ki jo moramo s pranjem odstraniti,sicer se na zraku s ča¬ som reoksidira« Seljenje z redukcijskimi sredstvi Najstarejši,najcenejši in prav dober način je beljenje volne z žveplovim dvoklsom .Oprano volno 1/4 do l/Z ure previjamo v 40° do 45° C topli raztopini 2 ali 3 g marseillskega mila,čim bolj enakomerno ožemamo ali kratek čas centrifugiramo ter obesimo v tzv.žveple¬ no komoro.Žveplena komora je zidana,z lesom obložena celica.V kotu celice se nahaja železna ponev,v katero d-mo 3 do 10 0 žvepla od teže blaga.Z žarečim železom zažgemo zvečer žveplo in pustimo razvijajoči se žvep¬ lov dvokis čez noč učinkovati na vlažno namiljeno vol¬ no. Z* dobro ventilacijo skrbimo za dovod zračnega kisi- ka,potrebnega za popolno zgorevanje žvepla.Paziti mo¬ ramo na to,da žveplo ne sublimira.Ob stropu se nahaja¬ jo parne cevi za segrevanje zraka,da preprečimo konden¬ zacijo vodne pare.Drugi dan komoro dobro prezračimo ir. volno j5impreje izperemo z mehko mrzlo vodo,kateri ev. dodamo nekoliko sode ali amoniaka.V komoro lahko uvaja¬ mo tudi stisnjeni žveplov dvokis. Česance In prejo v različnih oblikah lahko be¬ limo v železnem kotlu s stisnjenim žveplovim dvokisom. Volno damo na leseno rešetko,ki se nahaja približno 10 cm nad dnom kotla.Pod rešetko se nahaja voda^katero s svinčeno cevjo segrevamo na 40° G.Kotel zrakotesno za¬ premo in iz njega dobro izsesamo zrak.Topla vod. pri tem prehlapi in enakomerno ovlaži volno.Čez l/4 ur^ po¬ novno kotel evakuiramo in pričnemo v kotel spuščati plinasto žveplasto kislino,dokier ne naraste v kotlu nadpritisk 1 atm.Žveplasto kislino pustimo učinkovati 169 na material čez“rioČ,nakar'Kotel prezračimo, dokler ne odstranimo vse žveplaste kisline.Material vzamemo iz kotla in sušimo pri 35° do 40° C. Volno lahko belimo Čez noč v mrzli raztopini /1:50/ 2 g NaHSOg ali 5 cm° bisulfitne lužine 38° Bš in 0,8 g žveplene kisline. Beljeno volno izpiramo in sušimo pri navadni temperaturi. Dobro folovičra®/beljenje dosežemo pri belje¬ nju s hidiposulf itomg/Blankit,Burmol/. Belimo 4 do 5nrfčez noč v 40° G topli razto¬ pini 3 do 5 g Blankita I.z ev.dodatkom 1 do 2 g Igepo- na T.Po beljenju volno takoj temeljito izperemo,naki- samo z raztopino 1 do 2 cm" žveplene kisline in ponov¬ no izperemo.Poslednji izpiralni kopelji dodamo modra ali vijolična barvila s n„pr.Alizarinirisol R s Alizarln~ šisto-mod roB,Indanthren modro RZ,Alizarin-direktno~ vijolično EBB,EFF,Ketl-vijolično 2 B do 6 B in sl. Beljenje s kalijevim psrmangan&tom Volno 1/2 do 1 uro premikamo v raztopini 0,5 g kalijevega permanganata v litru in ©v,3 $ MgS0 4 ,na¬ kar rjavo volno ožamemo in damo za par ur v raztopino 4 g NaHSO,. ali 10 g bisulfitne lužine 38° Bi in 2 g žveplene kisline.Ko postane volna dovolj bela,jo iz¬ piramo in sušimo pri neprevisoki temperaturi.. Beljenje volne s superoksidom Volno belimo v floti 1 : 20 v raztopini 13 cm 3 vodikovega superoksida 30 % v litru,naalkaljeni z natr.fosfatom,trinatriJevim-fosfatom ali natr.pirofoe- fatom /1,5 g/l/,z amoniakom ali vodnim steklom./4g/l/. Ev.damo v 1.000 1’vode 13,5 kg čiste žveplene kisline in 3 kg magnezijevega sulfata ter med mešanjem polago¬ ma vsipamo v obrokih 10 kg natr.superoksida.Raztopino na enak način naalkalimo,kakor prvo. Oprano volno damo v raztopino,ki jo polagoma segrevamo na 40° do 45° C in pustimo čez noč v ohlaja¬ joči se raztopini. Ev.belimo volno 3 do 6 ur v belilnih aparatih iz lesa, kamenine,aluminija ali specialnega jekla v flo¬ ti 1:10 z dvojno koncentracijo superoksida« 170 Bellini aparat tv* ql 1 *=;£> Zittauer M.F.A.G. Volno enakomerno vložimo v aparat,pokrijemo z redko bombažno tkanino in z lese¬ no rešetke.Belilno raztopi¬ no tlačimo v aparat najprej od spodaj navzgor skozi ma¬ terial, nato pa v nasprotni meri.Raztopino polagoma se¬ grevamo na 45° G.Črpalka de¬ la 500 do 6C0 obratov na min. Ako postane raztopina kisla, jo v rezervoarju zopet naal- kalimo.Po beljenju volno iss- piramo s toplo in mrzlo vodo,slabo nakisamo z žvepleno kislino in ponovno izpiramo. Belilno raztopino po uporabi slabo nakisamo z žvepleno kislino*Za ponovno uporabo dodamo 1/3 do 1/2 prvotne količi ■ tperoksida in slabo aaalkaliao* Belo -vc-ineno blago za izdelav zv.pastelne bar-a modrino na pralnem stroju z majhno množino modrih ali vijoličnih,br žičnih,stibstantivnih &.1J. kislih, b&r- vil in belega pigmenta,n.pr.krede ali sinkovega belila. Bo J e fiksiramo pigment, če najprej kose previjamo r raztopini žvepl^re kislino ali sulfata, -JŽemesee in pre« * vi jamo v raztopini barijevega klorida BaClj, + HgSO^ - BaSO^ f 2 HGL.Po izpiranju blago sušimo in odstranimo preb itni, slab > fiksirani bari jev sulfat >»a stepalnem stroju. < Zelo’' - 'iepo,bslo barvo dobimo,če s superoksidom beljeno volno še enkrat belimo z žveplovim dvokisom a- 11 Blankitom I. Bjlorlranje volne: S klorom in hipckloriti se volna ne IteCii, temveč klorira. Klor Irana volna se ne polsti, pri¬ dobi pa spejemljivost /afiniteto/ zb barvila,lesk, o- is e« lažje premoči.Včasih kloriramo pletenine,pre- io /ta izdelavo tzv.svilene volae/,tkanine za tisk, paj-’ , itd .Kloriran je se mpra zelo previdno iz- slast 3® volna lahko modno poškoduje. Gprano volse 2$ aijmt previjamo v mrzli raz- zepam oo g solne kisline v litru,rahlo ožamemo ali odcedimo in 1/2 ure previjamo v mrzli, ]55polnoBL& bistri raztopini klorovega apna,ki vsebuje 2 g aktiv- nega klora v litru.Nato izpiramo in tekom 20 minut na- kisamo v raztopini 10 do 15 g žveplene kisline /ali v prvi raztopini solne kisline/ in dobro izpiramo»Ru¬ menkasto barvo lahko odstranimo z žveplovim dvokisojti,, Svilen lesk še povečamo,če volno namilimo v 30° C topli milnici,ki vsebuje 5 do 10 g mila v litru, centrifugiramo in nakisamo v mrzli raztopini^5 g solne kislin® v litru.Po izpiranju volno centrifugi!'' mo in sušimo.Ako hočemo,da s« volna ali volnena prej: več ne polsti,jo 1/2 do 3/4 ure previjamo v mrzli raz¬ topini natrijevega hipoklorita z 2 g aktivnega -klora v litru /ev.v aparatu z menjajočo cirkulacijo flote/,do¬ damo polagoma 6 $ solne kisline,še 1/2 ure previjamo in temeljito izpiramo.Bv*prerijamo volno še v raztopi¬ ni 8 do 10 ^ natr.bisulfita in pomovnc izpiramo. Sprejemljivost volne do barvil povečamo,če jo 1 uro kuhamo z raztopino 5 % kalijevega rodanida /od teže volne/,3 $ natr.tiosulfata,natrijevega sulfita ali boraksa. • Afiniteto volna do barvil zmanjšamo z volne¬ no rezervo CB /l.O.Farbenindustrie/ in natrijevim bi- sulfitom ali ocetne kisline, anhidridom /v posebnih a« paratih Nemške tovarne kamenine "Deutsche Steinzeug- warenfabrik fiir Kanalisation und chem.Industrie, Friedrichshafen i.Baden/. iLfL S karbonizacijo odstranimo iz volne primesi rastlinskega izvora-.Žveplena ali solna kislina spre¬ meni pri višji temperaturi celulozo bombaža,torio,bo¬ dic in sl.v krhko,zdrobijivo hi&rozelulozo,ki jo lahka mehanično odstranimo. Volno lahko karboniziramo v različnih Stadi¬ jih predelave,n.pr.kot prosto volno,krpe7ponovnim pre¬ denjem, pred ali po pranju, valjanju in barvanju. Karb onizacija proste volne :Kratkovlaknato,manj trdno prosto volno zelo redko karboniziramo,ker se nam bolj po škoduje,kakor če je karbon!zirano v obliki tkanine. Večkrat karboniziramo volno,ki ima mnogo toric /bodic/, n.pr .Montevideo,kapsko in avstralsko volno.Oprano in 170 . dobro ožeto volno,tako dolgo namakamo v žvepleni ki¬ slini 2,5 do 5° Bš,dokler ni popolnoma premočena /20 do :25 minut/,nakar jo položimo na mrežo iz lesenih lat, pustimo j, da se odteče,nakar odstranimo prebitek kisli¬ ne s temel ji tim, enakomernim centrifugiranjem. Posode,ki pridejo v dotik s kislino,so oblo¬ žene s svinčeno pločevino ali trdo gumo»7 večjih tovar¬ nah s® uporablja za karboniziranje poslednja kad le- viatana. Zelo važno je enakomerno premočenje volne s kislino.kar dosežemo z dodatkom 1 g Loonila SBS,3 g PrSštabit-olja na liter,Flerhenola ali sl.S temi do¬ datki lahko skrajšamo Čas namakanja in koncentracijo kisline. Iz centrifuge odtekajočo kislino vlovimo in upodabljamo za nadaljne namakanje volu«. Centrifugirano volno zrahljamo v rahljalnem volku,sušimo pri ,C° do 60 u G in karboniziramo pri 105° C.Celuloza toric se pri 11G° do 115° G hitrejše »premeni v krhko,mehanično lahko odstranij Ivo hidre- celulozovende ■ ri tej temperaturi karbonizirana volna težje prede. Mreže sušilnih predalov so izdelaš iz žice is fantome ga brom, , stali del? sušilnice p::, so pre- ple-nrani tako ; č-■ c- odporni prc -1 kislin: . / z lakom, ohgoojndrs'prot.. -.s. ini, Primerne dimenzionirane parne cevi segrevamo črparo 5 do 5 1/2 atm.Stroški z sušenje pri karboniza- ni j i a® za oa#1/3 večji,kakor poi navadnem sušenju. Zelo hitro se volna pc .uši in karbonizira v suš.' Inici tvrdk® Ha®r s ; d«rmap. Sušilnica tv.Haas,Lsnnep za sušenje in karbonizi¬ ranje volne Zrahljana volna se vodi skozi sušilnico med dvema si tast ima trakovoma. Suh mrak tekom 10 minut po¬ suši in karbonizira volno,ki se ne zmede in zelo ma¬ lo poškoduje. Bo karboniziranju moramo volno otepati na otepalnem stroju,da odstranimo krhko hidrooelulozo 173 toric in drugih rastlinskih primesi. Volno damo v lijak L ote- palnega stroja,v katerem jo stepajo hitro se vrteče se otepalne palice 0^ in 0 g . Otepalne palice 0^ rotirajo med fiksnimi grabljami G« Zdrobljena hiaroceluloza in prah pada skozi rešetko R v prašnjo skrinjo PS,odkjer jo odvajamo s ventilatorjem Čez nekaj časa dvignemo z otepalo 0g izprašeno volno iz stroja. Slično karboniziramo mokrim potom poluvolne- ne krpe za prepredeno volno /ekstrakt/. Očiščene in sortirane krpe vložimo v kadi, obloženi s svinčeno pločevino ali trdo gumo v raztopi¬ no žveplene kisline 3° do 4,5° BS,ki vsebuje 1 g Leo- nila SBS v litru in 25 minut mešamo s palicami,oblo« ženili z gumo.V večjih obratih vložimo 200 do 250 kg krp • -efi dve rešetki v žel' zri, s trdo gumo prevlečeni kadic Skozi krpe 20 minut krož i žveplena kislina 3 do 4,5° Bh s pomočjo črpalke iz trdega svinca. Dobro premočene krpe centrifugilamo.Odteka¬ jo č o kislino uporabljamo za nadaljno karbonizaoijo. Centrifugirano volno čim hitrejše posušimo ori 105° C v predalčnih ali sličnih sušilnioah t ki su¬ šijo po protitočnem principu tako,da kroži najbolj vroč suh zrak /105® C/ od najbolj suhega materiala proti vedno bolj vlažnemu.Sušilnice morajo biti znotraj lakirane z lakom,ki je obstojen proti kislini. Karbonizirane krpe otepamo in raztrgamo na otepalnem in trgalnem volku. Na suh način karboniziramo poluvolnene 1- r , pe s klorovodikovim plinom /HCl/ pri temperaturi. 10 •* do 1.10° C. Slika 159. Naprava za suho karboniziranje poluvolnenih krp s klorovpdikom od tv.Schirp-Baraan,?ia5r^'lrke' ! Hartraann,Chemnitz ročajem D pokrov P,da vrže 174 120 do 150 kg poluvolnenih krp vložimo v peterokotni, litoželezni boben A.Boben ima v razdalji 2,5 cm po vsem obodu luknjice premera 1 cm.Vsako minuto se boben S do 5-kfcat obrne.Boben najprej segrejemo z vročim zrakom s pomočjo ekshaustorja V in sistema cev "p".S tem osušimo krpe in preprečimo kondenzacijo solne ki¬ sline. V podaljšku votle bobnove osi se nahaja lito železna žarilna retorta B,ki se stalno segreva s kok - sovim plamenom.V retorto polagoma doteka s šobo "g” drobno razpršena solna kislina.Nastal vroč klorovodi¬ kov plin se ca.2 uri sesa skozi kratko votlo os "i" in skozi krpe v boben A. Kratkotrajno karboniziranje,čeprav pri neko¬ liko višji temeraturi,volno manj poškoduje. Stroj potrebuje 3 KS.Normalno porabimo za karbonizacijo krp 4 % solne kisline in 16 % koksa. Dobljeni ekstrakt ima trd otip,je krhek in se bolj težko prede»vsled česar suh način karbonizacije vedno manj uporabljamo. Karbonizirano volno po otepanju izpiramo z vodo,nsutraliziramo z mrzlo raztopino sode 3 do 5° B& in ponovno izperemo. Karbonizacija volnenega blaga ; je v principu enaka»kakor mokro karboniziranje proste volne• Če karboniziramo valjano blago»postane trd¬ nejše in trše»medtem ko ostane pred valjanjem karboni¬ zirano blago mehkejša.Barvane blago smemo karbonizira- ti le« .fce&aj^če je uporabljeno barvilo obstojno pri karbonizaciji. Blago enakomerno namočimo v raztopini žvep¬ lene kisline 2,5 do 3° Bš in 1 g Leonila SB v litru. V pramen zvito sukno previjamo v kislini,ki se nahaja v leseni kadi z motovilom. Slika 160. ' s . v.. ^ Naprava za karbeeiziranje sukna v pramenu 1?5 Dobro premočeno sukno vodimo od motovila skozi porce¬ lanski vodilec med dva,z gumo obložena ožemalna valja, od kjer ga klobučevinast transportni trak samodelno od¬ laga v centrifugo /premer 96 do 150 cm za 1 kos ali 2 kosa blaga/.Notranji plašč centrifuge je izdelan iz e- nakomerno gumirane r perforirane jeklene pločevine.Ki¬ slin« odteka od ožemalnih valjev po lesenem koritu,od centrifuge po cevi iz trdega svinca nazaj v namakalno kad. Zelo važna je enakomerna razdelitev kisline v kosu.Močnejši učinek kisline povzroči manjšo sprejem¬ ljivost volne za barvila. Ako je blago slabo ali neenakomerno premočeno s kislino,ožeto ali centrifugirano,ako se sakisano bla¬ go osuši,naijj učinkujejo direktni sončni žarki ali če kanejo najj kapljice /kondenzirane/ vode,se blago pri poznejšem barvanju neenakomerno pobarva. Enakomernejše se razdeli kislina v blagu,če je razpeto po širini.Dobre širinske karbonizirne stro¬ je gradijo tv.Rudolf Jahr,Ernst Gesšner /Ane/ in H, Krantz /A&chen/ Slika 161. : ' r- Naprava za karboniziranje po širini razpetega blaga tv.Gessner.Aue Blago vodimo preko vodilnih valjev namakalne kadi,napolnjene z žvepleno kislino 3° Bfe in lg/l Leo- nila'SB.Bla^o se bolje premočne ga ožamemo pod gla¬ dino izhodu iz kadi se blago ponovno oža- pe tako,da kislina .odteka nazaj v kad. 176 Enakomernejšo ln intenzivnejšo razdelitev ki sline/til¬ di v notranjosti blaga/ pospešujejo odlagalne naprave in ponovno džemanje blaga.Prebitek kisline odsesamo. Kakor hitro se Gessnerjev sesalni stroj usta vi,se samodelno dvigne pokrov nad zarezo,vsled česar preneha vakuum,da ne nastanejo na blagu proge,čeprav zračna Črpalka še naprej deluje. Kislino po ožemanju in odsesanju /po ev.čiš¬ čenju/ dovajamo v namakalno kad,kjer jo še naprej upo Naprava za neutraliziranje bombažnih krajev pred karbonizaoi jo od tv .•Ernst Gessner ,A.G.Aue i.E. Bombažne kraje pred sušenjem neutraliziramo % raztopino vodnega stekla 10° B| ali z raztopino natrijevega acetata ali sode,zgoščeno s kredo ali glino,Hato blago sušimo in karboniziramo pri 80° do 100° C.Karbonizirni stroj je razdeljen v več komor. Kaverno ima vsaka komora svoj kal®rifer,ventilator *, m Jy'iyya un 5 um irc omari ’iirr ± s i n odV.•"rsd-smoHrr a d ■ ni “9Š9VB odolgod e^fibbo inoirrcol indaaog v Ted - išo-nf oniirf -B^ao B^fivob Jsngsng o1b& sa i^idsis um m.aau.lsin.odu.Bd m&vej/rsnaas-D ii*!. io/ho.^ rflnliai/a dll oc^Bn^omrsaog ixoiiio2l ivng v ibov ogBlcf crfom sa u^oicta difissmseog imene^a irainasinv 5 bb onbsv ni onoigvsn sq »'lornoji ©leis^ v,s^on^a BniisinocfiBjJ ibsng sjlbnvd bT aBgBlcf .m DOS ob eig sxi i 2 i,ogBld offiBTiBd ofliBiisinocfnfi^ olben f.IoS Bg sb 03£sst ? oniIai3i onsIgsTŠ s BknBTisiHodns^ išnbsv ob °3 ebinolbf Bsevat-tniimrlB onigodssn s omsningsigrai ni oialairaog^la °0I sbinolbi B§9V9i;is9ngsia: ils " J 8 »bo 68 ii.aiBi9qiH9i i^aiv ln%,D °0LL ing oniBiisinodTBSf dijlanil-jasi osoli/lso inomsiga i^Bnilsii Bnloa lqoo .osoluLeooubid o 2 bteI t ovitIflBnJebo ostrini v ieenting -stlcffiiogu' bluold vaf iniionlB nočaogs onnamln‘1 onridob Bb s niriB 2 fi riinsnlovnlog stns^eid bs rfiasbv om -e enilslrtocfiBjf and9aoq ulaBilsinodue^ mečBbels ing a ed^eJ -iBiq bit oaxsieqsl oncfob ogr.Icf onsnisinoansa GHigodsfli oIs*m s orsiBnisilandusn euu b\l 4 riitonda riin odax5 a omou@qsl oditIsraeJ osvonog ni oH °5 ob °S sboa . 0.&0V s Id-inBiJabo monIoqoq omsnojra oboa ni onilaDI »BJIS OgBlcf 08 Bb ni Sr,^ 0 ^ 0 ^ 9n BXlXOV BIBB 93 Bb^Bgeld ©a o§Bid onsalov oxievobo^aoq oboa 3.£VTBtfoq onnsuiotf .\išsbBxn inboa\ bvibcT ee fcsriaisd 178 Seznam literature. lo/Dr,P.Heermann:Enzyklopadie der teztilchemischen Teclmologie 2. /Dr.P.Heermann:FSrberei und textilchemische Untersuchungen 3. / G.Georgievicz,R.Ealler,LoLichtenstein:Handbucli des Zeugdrucks,I.B 4. / Dr.G.Georgievics,G.Ulrich: Lehrbuch der Chemischen Tecnologie der Gespinstfasern. 5. / Dr.WoKind: Das Bleichen der Pflanzenfasern 6. / W.Kind-H.A.Kind: Bas Wasqhen mit Maschinen 7. / I.G.Farbenindustrie A*G. »Frankfurt a.M.; Ratgeber fiir das Farben von Baumwolle,Wolle,Seide,Kunstseide etc. 8. / Dr.J.Hetzerj Teačtilhilfsmittel-Tabellen 9. / Prof.Dr«Ing.O.Mecheels: Betrr.ebseinrichtungen und Betriebs- iibenvachung in der Textilveredlung. 10. / Dr.P.Heemann-Ing.CABurst;Be riebseinrichtungen der Textil- vareaelung, 11,,'uflage, 11. / Prof.A.M.Nastiukov;Tehničeskahimija. 12. / Haller-Glafey:Chemische Teclmologie der Baumwolle 13 . / Paul Weyrieh:Das ? -irben und Bleichen der Textilfasern in "s • Apparnuen. 14. / Herzinger u)ie Verediung č si Buu-.vrollfaser durch Mer zt risat lori und Animalisievun{,, 15. / Dr.R.0.Herzbg:Tee h • logie .-,v Tertilfase.; n T.Bd. ,l.Te'.l, der . 'laci. r Kind,K8nig,Keller,Sehilling, • . Steinbrin - 16. / Dr. R. Op Herzog: Techno logie cer Textilfasern VIII i-®d., 3... Te il, O.Sernbardt-J.M^rciier :Stx*3ichgarnspinnei , ei. 17. / Dr.R„0.HerzogTechnologie der Textilfasern VI.Bd,E.T* il, Ley-RSmisch: Teclmologie und Wirtsohaft dar Seide. 18. / Dr.H.G.Bodenbender: Zellwolle 19. / Dr.Ing,Kočevar Franjo:Tekstilne surovine, '■ n rPreizkuševanje tekstilnega materiala. 20. / Prospekti in brošure raznihjketaičnih in strojnih tovarn, strokovni časopisi itd. kazalo Voda... it ]_ Analiza vode....4 Določevanje trdote vode.. 6 Čiščenje in mehčanje vode,filtriranje susp.snovi. 7 Mehčanje vode z obarjanjem kalcijevih in magn.soli... 9 Permutitni postopek za mehčanje vode..,12 Odstranjen je železa v vodi........ ......14 Odstranjen je mangana... 15 Čiščenje odpadnih vod,odstranjenje kisika,miner.olja.15 Pralna in belilna sredstva..i......20 Maščotopilna mila....., . .22 Sulfurirana olja... .23 Čistilna,namakalna s emulgirns in disperzna sredstva ... .. .24 Alkali je.... 25 Natrijev hidroksid....... »26- Natrijev kax-bonat/soda/,apne,amoniak,vodno.stekle, o * it 28 Kisline«.•. & «• « o 6 « e s Cj i Oksidacijška belilna sredstva,klorovo apno.......31 Natrijev hipoklorit.....35 Organska oksidacijska sredstva,vodikov superoksia. Natrijev superoksid.. Natrijev perborat ? kali jev pemanganat.,,... •Indukcijska belilna sredstva....... Beljenje bombaža. Beljenje bombažnih kosov,označba,šivanj: : kosev 1 bomb.kosov ‘ rt Čiščenje in brušenje/smirkar . 3 e/ c » • • » © * » v t *■ * ••» 9 * S O • t, (* * • * • * « Striženje............... Smod enje..... Hazšlihtanje,škrob...... Priprava šllhte......... Naprave za rszšlihtanje. Razšlihtanje po širini razpetega blag; Kuhanje z lugom....*... Beljenje..... Sušenje beljenega blaga....... Vesne sušilnice...... Bobnasti sušilni stroji........; Razpenjalni sušilni stroji...... Mohrov način beljenja. ..... Beljenje po širini razpetega blaga,Ce-3s beljenje.. Beljenje pestrih tkanin....... , Beljenje bombaža pred in med predenjem........ Beljenje bombažne preje....... Kontrola beljenega materiala....... Mercerizacija/bombažne»prej e.in.sukahca/........... Merceriziranje bombažnih tkanin............ • ••••• Mercerizirni stroji s kotalnim pritiskom....*.....#. Mercerizacija s fulardom in razpenjalno verigo...;*, Mercerizirni stroji brez razpenjalne verige......... Merc.stroji brez fularda in brez razpenjalne verige. Kombinirani mercerizirni stroji,regeneriranje luga.. Mercerizacija z ohlajenim lugom,opalni efekt........ Pergamentiranje,filaniranje Imuniziranj e bombažne preje • • • • • • • • • o .37 .38 ,39 ,40 ,41. ,43 ,44 ,45 ,47 .51 . 52 .55 o 62 .56 .75 .85 .86 .87 ,09 ,96 100 101 * 102 112 115 119 121 122 124 128 130 132. 133 134 135 180 Beljenje lanu,bel jenje lanene preje*7. .77.^ TC56* Kortejev postopek,beljenje lanenih tkanin.......140 Beljenj e konoplje... 141 Beljenje jute /Deljenje rami je... 142 čiščenje in beljenje umetno-svilene preje .............143 Čiščenje in beljenje umetnp-svilenih tkanin...........144 Šlihtanje in razšlihtanje umetne svile... .145 Beljenje wollstre,degumiranje naravne svile........... 149 Beljenje naravne svile.........152 Čiščenje in beljenje bourrette svile,obteženje svile..153 Pranje ovčje volne.....J ... .157 Pranje cesancev,volnene preje ? tkanin,strojarske volne.161 Pripravljanje raztopine za masčenje volne.............162 Pranj e tkanin iz česane volne.........................183 Pranje tkanin iz mikane volne.........................158 Beljenje volne/.z.redukcijskimi.sredstvi/............„168. Beljenje volne s kalijevim permanganatsom in superoks.169 Kloriranje volne.. 170 Karbonizaeija/volne/... 171 Karbonizacija krp.....................................173 Karbonizaeija volnenega blaga.........................174 Seznam literature.....................................178 Kazalo................................................179 barvna tk c s i a Kot barvo kakega telesa zazremo oni del svetlo¬ be ..katerega odbija detični predmet v naše oko,Barva zavi¬ st od predmeta,od svetlobe in od odi.Predmet se nan zdi bel,ako razpršeno odbija vse svetlobne žarke,črn,ako vse svetlobne žarke vpija ter jih pri tem spremeni v toploto, /Črna oblačila so toplejša,kakor bela t / Pestro barvani predmeti odbijajo le del svetlo¬ be /n,pr,rdeč predmet rdeče,rumen rumene,moder modre žar¬ ke itd./,medtem ko se ostali del sestavljene svetlobe vpije in spremeni v toploto. 1,'ilheln Os tv/a Id /D le Farbenfiebel/ deli vae barve v dve skupini:!./ Hepestre barve:bilo,črno in vrne,- ne sive barve j 2./ Pestre barve: rumeno rd?č e,modro, zeleno in vae barve,ki ležijo ned temi barvani. He pestre barve tvorijo neprekii:jeno vrsto od belega do črnega .Normalno razlikujemo 10(, različnih vr;u sive barve.Dve sivi barvi sta enaki,ako jih med seboj n moreno več razlikovati.Kot popolnoma belo barvo smatramo mptno plast barijevega sulfata/si jo označimo a 100, t „ pr .. , da odbija vso vpadajočo svetlobo.Najboljša cinkovo belilo odbija le 92 % vpadajoče svetlobe,kreda 13 GO % ter je poleg tega rumenkasta,torej pestra.Sivo £3 odbija '25 /, sivo 10 pa le 10 % svetlobe.Sivo,ki odbij.; manj svetlobe, imenujemo črno.Popolnoma črne barvo, lcl svetlobe,izdelamo na sledeč način:Iz notno črne izdelamo kocko s stranico 10 cm.V sredi kocline režemo kvadrat s stranico 2 cm.Nastala odprt,na bolj črna kakor katerakoli kakor K ne odbi, lepenke stene 1: je mnoge črna ploskev.Sive barve se n.- z&ijo enakomerno oddaljene druga od druge,ako so razvr ne v geometrični vrsti.Praktična siva lestvica obsega 3 stopenj,ki reflektirajo 89,56,56,22,14,8’9,5*0 in / '"C j vpadle svetlobe.Posamezne stopnje normirane .Ive lestv ce označujemo s črkami a,c,e,g,1,1,n in p.Iz '.lestvice • vidimo,da imajo večje množine črnega pri pretežno beli barvi le majhen vpliv,medten ko že najmanjša imo. ii i t .v 53 črnega na belem konc črnem koncu lestvice 1 -a,ki jo obema Še bolj sličen.Dva barvna tona sta ako jih ne moremo ned seboj razlikovati.Termalne r 3nai 1 :ižl: % lega znatno osvetli črno barvo in sicer tem belj,5 je čista.Tako povzroča dodatek enako razliko,kakor 2 belega m ličino črne in bele barve določimo s hitro vrteč ; e krožno ploskvijo ali s fotonetrom.. Pestre barve /Vsako pestro barvo lahko .s pr ene i • mo na ta-lo način:DeT čiste barve nadomestimo z belim, vsled česar postane barva svetlejša, ali s. črnin,* s led ■ sar postano barva temnejša.S dodatkom druge barv« remo-* nino’barvni ton.Tako postane n.or.rdeča barva z dečatker rumene oranžna,r, dodatkom modro vijolična. Poljubno barvo lahko označimo s količine čiste barve določenega barvnega tona ter s količino belega in Črnega. Barvne tone lahko po sličnosti razvrstimo v nor r- - kinjeno vrsto,odnosno v sklenjen barvni krog.Krog začne- mo s čisto rumeno barvo ter ga nadaljujemo v smeri vrte¬ nja urnega kazalca z oranžno,rdečo,vijolično,ultra-lamin- modro.ledeno-modro,morske-zeleno in listnato-žcleno.Lee dva različna barvna tona lahko še vedno vstavimo trota - Barvni krog Jemo 200'različnih barvnih tonov Za prakso nam zadostu¬ je barvni krog s 24 različnimi barvnimi toni,ki jih do¬ bimo na ta način, da vsako od. osnih glavnih bat-v razbe¬ limo na tri stopnje z enako medsebojno razdaljo.V sploš nem mnogo lažje razlikujemo prvo polovico barvnega kro¬ ga od rumene do Ultramarinske modre barvo,ker te' barvo večkrat opažamo v naravi, kakor barve druge polovic« barvnega kroga.Ako primerjamo med seboj v bar-nem k rogu najbolj /za 180°/ oddaljeni barvi,ki se nahajata. < a o- beh konceh premera,opazimo,da sta barvi ned saboj naj¬ bolj različni.Pri optičnem mešanju obeh barv dobimo o. vo barvo. Te barvo . imenujemo ne. spretne. a 1 1 3 omp L' mo. k , no barve, n»pr. rumena ali Ultramar insko. no ur -; v.-a ledeno-modra,rdeča in morsko-zelena,vijelirua in ..lir zelena .Ako zmešamo dvo komplementa mi spe:.- v a. i !. dobimo belo svetlobo, ki jo dojema oko ene ko .. k., h or ^ - no svetlobo.Da jo ta svetloba različna o> uievne,o z. mo selo tedaj,če osvetlimo z obema vrstama svetlobo rde če sukne.Pri dnevni svetlobi ostane / / sukno rdeče,pri svetlobi, ne .-tali iz rumene in modre bo-z v.; pa izgloda sukno Črno, Ako pobarvamo okroglo ploskev z dvema kompl« • mentarnina barvama v določenem ■ morju n ploščo hitra vrtimo, dobimo vtis s 3 ve v barve. /. .aditivno mešanj o 'o vr’pk. Ako”pa mešano rumeno ir. modro barvo v substa ci ,x bimo sive, temveč zeleno barvo. Ta pojav sl ra zlu gam«: ta način,da telesno barvo niso nikdar popolnoma ei* Rumena barva vsebuje oranžne lično in zeleno/Pri. mešanju ko„da vidimo le leno vama. Barve ,k.i. sebu je;, o sive ali črne barvo■, imenujemo roir« so idealne barvo,ki jih pri ara’ reno doseči Svetle barve /hellklar/ imenujemo barve,ki na¬ stanejo z dodatkom bele k polni barvi. Pri mešanju polne barve z belo nastane enaka neprekinjena vrsta,kakor pri mešanju črne z belo barvo. Hajhen dodatek bole barve k polni barvi povzroči enako ve¬ liko spremembo,kakor dodatek bele k črni barvi.Največji je vpliv bele barve pri modri in vijolični.najmanjši pri rumeni barvi,/kor je ta že sama po sebi najsvetlejša./ Barvni ton opazimo v beli barvi šele tedaj,kadar količina polne barve preseda 10 /.Ted belo in polno barvo razliku¬ jemo par sto stopenj.Snako razdaljo ned posameznimi stop¬ njami dobimo,če razmerje ned belo in polno barvo razvrsti¬ mo v geometrični vrsti. Akovsivl lestvici nadomestimo črno barvo s pol¬ no barvo,dobimo za vsak barvni ton enako normirano barvno lestvico,ki jo označimo s črkami a,c,e,g,i,l,n in p.Ker imamo v barvnem krogu 24 normiranih barvnih tonov,Ireno skupaj 24 x 7 ~ 168 svetlih normiranih barv,ki jih označu¬ jemo s številko barvnega tona v barvnem krogu in s črko lestvice.Ker pomeni a belo barvo,dodamo vsem svetlin bar¬ vam še znak "a”.Tako pomeni n.pr.O ca svetlo-rdečo barvo s 56 % bele in 44 C J> rdeče barve,ki zavzema v barvnem kro¬ gu osno mesto.14 ga pomeni svetlo ultramarin-modro barvo z 22 f, bele in 78 $ ultramarin-modro 'barve,ki se nahaja v barvnem krogu na 14 mestu. Pri mešanju čiste barve z belo,ali pri razred¬ čen ju z vodo se barvni ton pigmenta navadno spremeni.Raz¬ redčena oranžna, barva postane bolj rumenkasta, mo dr a Ul¬ tramar insko-modra barva /13/ se nam zdi pri razredčenju ali mešanju z belo znatno ooij vijolična. Temno barve dobimo,če primešamo polni barvi vedno večjo količino Črne.Tudi tu dobimo slično zakoni¬ tost,kakor pri nepestrih in svetlih barvah.Išedten pa,ko se pri svetlih barvah ponaša polna barva proti beli tako kakor črna,se pri temnih barva h ponaša polna barva proti Črni tako, kakor bela pri nape s triih barvali. Da dobimo ena¬ ko oddaljeno barvno lestvico pri temnih barvah »moramo z., enak barvni ton dodati polni barvi vedno večjo količino Črne barve no geometričnem vrstnem redu. la j bol •’ vpliva dodatek črnega na rumeno barvo.Tako izgleda ri.pr.ternr.G- rumena barva olivno-zeleno. Hotne In" iS tO- rn / / 0/ barv e vsebujejo polen polne barve časno belo In Trno barve. Vsako barve, moreno izrazit količino polne barve /P/,količine celo /b/ in črne barve no sledeči enačbi: P + b + c «= GO. Pini svet l. - barvah'je b enako nič,pri nepestrih barvah je P enako nič.Količina čolne barve je enaka P = 100 - /b + e/ Grafično si barvo lahko prenočimo s tri’: tri¬ kom,ki ga dobimo,če zvežemo kraj išči smernice be s toč¬ ko P. V nastalem trikotniku z enakim barvnim tonom lahko no teknemo iz ogiišča P premico ... vsaki točki j. : ra¬ nice bč,tako,da dobimo vse mogoče . niče med dotično volno 'barve s noljubno sivo barvo.Premica bo predstavlja nepestro ali sivo vrsto,Pb svetlo ir Pč temno vrsto. V trikotniku lahko potegnemo vzporednice k oremicama Pč in k Pb. o o .2 Sl o 3 Sl, 5 Trikotnik z enakim barvnim tonom Barve na teh vzporednicah vsebujejo v prvem slučaju v enačbi enako količino bele,v drugem-črne barve. če nam je pri določeni barvi znana količina bele in črne barve,tedaj določimo njeno mesto v trikot¬ niku z enakim barvnim tonom tako,da potegnemo vzpored¬ nici,ki. odgovarjata določeni količini bele in črne bar¬ ve in poiščemo presečišče obeh premic.Tako im n,pr. v sliki 5 barva z 20 % črne in 40 c ,'- bele b dVVttjtrTo 'čki F, Vsak trikotnik ima 28 normiranih barv,označenih z raz¬ lično količino bele in črne barve.Ker imamo v barvnem krogu £4 različnih normiranih barvnih tonov,imamo sku¬ paj 24 x 20 » 672 različnih pestrih, barvnih norm.K te¬ mu je treba prišteti 8 v epestrih,tako,da imamo skupno 680 barvnih norm.ako prekinemo barvno lestvico s črko p.Vsako barvo označimo s številom in z dvema črkama. Število nam pove barvni ton v barvnem krogu,prva črka množino belo,druga Črka množino črne barve.Tako pomeni n«pr.2 ie barvo,ki vsebuje 50

- i-iir.o ali kuhano z vodo ali milnico.Delci barvila potujejo v notranjost vlakna»kjer se združijo v večje skupine, Včasih opažamo v luraenu delce barvila /n»pr.indigo/. Mnogokrat se pri tem izpremeni barvni ton. Faran itii- nilin-rdeČe postane znatno bolj modrikasto ..Parjenje o- mogoča tudi / / kemične spremembo na vlakni.. BARVIL A Barvila imenujemo snovi »ki služijo za barvanj e,Svoj čas sc se za barvanje uporabljala naravna barvila»ki se na¬ hajajo v skorji /<$uer citron/, v lesu /rumeni, rdeči »modri les»v cvetu /žafran /,v plodovih /rumene jagode/ v .rast¬ linah /indigo/,v laku,ki nastane zaradi pika ščitaste uši /Coocus laccae/ na raznih rastlinah,/barvni lak, Cochenille »ki se nahaja v sanici Nopal. ščitaste uši /Coccus cacti/,v školjkah /feričanski Skrlat/ itd.Tudi anorganska pigmentna barvila /n pr.krom-ruraeno itd/ so za tekstilno industrijo le še historičnega pomena Dan¬ danes se uporabljajo za barvanje vlaknin skoraj iz¬ ključno wnet.ua organska barvila,ki jih dobimo iz pro¬ duktov »ki se nahajajo v katranu črnega premoga /bencol, toluol, fenol,krezcl,naftalin, antracen» fenan‘oren/.;J klo¬ riran jem, nit rirun j era, sull oniranjem, oks Ldacijo, izmer- javo klora s hldroksilno skupino,a redukcijo nitro-x ani.no- skupino,zamenjavo sulfo-skupine za hldroksilno,z al¬ ki Hranjen in ariliranjen itd.dobimo iz ogljikovodikov. ki se nahajajo v premogoven kr trama,vmesne produkte za izdelavo barvil Katranska barvila imenujemo včasih še vedno napačno anilinska barvila,ker so bila prva umetna or¬ ganska barvila anilinov! derivati /tridanilnetan-bir- vila/. Vse barvane organske,predvsem aromatske spo¬ jine imajo 1 ali več atomskih skupin z dvovezJo.Sku¬ pine, ki povzročijo barvo barvila,imenujemo kronoforne skupine.Organske aromatske spojine,ki vsebujejo vsaj eno kromoforno skupino,imenujemo kromogene.Z uvedbo 'cz,auksokromnih skupin,n.pr. amlno- in . hldrcksilnih sku¬ pin se kronogeni spremenijo v barvila,ki barvajo vlak¬ nine. - V paraaminoacobencolu /aniliiisko rumeno/ CgHg-IHJ-CgHl-HHp je 1,/ -M=K-kroraoforna Lupina P,,' °3*V Razlikujemo dve vrsti auksokromnih skupin:!,/ batokromje in 2./ hipsokrornib.Batokromna skupina povzroči temnejšo- barvo in spremembo n.pr.od rumene na zeleno, modro in črno ali od rumene na olivno in rjavo,ali od rumene na oranžno,rdeče in vijolično.Hipsokromne skupi¬ ne pa povzročijo ravno obratno osvetlitev barv,n.pr. od črne na modro,zeleno in rumeno Batokronne skupine so:a- nido-skupine,hidroksilne skupine,tvorba fenolatov /-ONa/ oksialkii-skupine,alkil-in aril-skupin n in auksokromne- skupine v cikličnih spojinah. N-K-C 6 H 5 kromogen in ?>./ -NIL, auksekromna skupina. Hipsokromne skupine so:aril-skupine,kakor -CO.OHrj, -co.c 6 h 5 Po kronofornih skupinah delimo barvila v sledeče skupine:1. / Hitrozo-barvl la s kromoforno ni- trozo-skupino -N=0.Barvila so večinoma orto-oksi- nitrozo derivati,ki se večkrat ponašajo kakor kinon- oksimi. CH C-H chAch _ h-c(Ac=o C H ^ \n~0 C = N CH C-H 2 c /Hitro-barvila :kromoforna nitro skupina 3. /Aoo barvila:lc rornoforna aco-skupina -K=N-,navadno ve¬ zana na dva bencolova obroča. 4. /Acoksi-barvila imajo kromoforno acoksi-skupino a A, ° dn ' F A A/ —/V~ /V - /V -N . N 5» /Acoaetin-barvila :kromoforna acometin-skupina H 6 »/ fltllben-barvila rkromoforna skupina H i C = C 7. /Aoin-barvila: kronoforne skupine: = /y—/V — »N— r~/V—• 1 -/V— —N " 1 n.- pr ,kroraogeni : r /v-- i . j L /N/ «5 n -^ /V cm N/ -/V” =/V O =/V' ali s/ -N ) -N= 1 N/ Pri petvalentnem dušiku je kroneforna aconium skupina p A/ -j r-/V =■ UJ L/v J /\ A Sem spadajo tudi Safranini,Indulini in Rosindulini. 8» / Oksacinl se razlikujejo od acinov po tem,da vsebu¬ jejo namesto dušika kisik.Kromoforna skupina: rO —i 9. / Tiaoini: v sebuje jo žveplo: ^ 10. / Tlobenoenil-barvlla vsebujejo žveplo,vezano na o- gljik bencolovega obroča .Kromoforna skupina: pS-. j / 11. / Piraoolon-barvila so derivati piracolona — H- H 0 - ' cc 14. / Antrakinon-barv ila so derivati antrakinona , 15., Lavonl vsebujejo kromofor co- ' V' 'v c L) 16« / Esantoni /rodamini,pironini,sukcineini/ imajo kromofor f-f __ C_ C — _ f i 17. / Kinonimid-barvila: ry ~ L -——~ i_i.... c =n-;-/ 18. / Dike timid -barvi1a:k rornofo r Lnajc :o i H-N-C C —N~tf 19. / Indlgoidna barvila imajo karakt sr1stič no indigo- idno skupino: -CO [ LU \ r = r ^ L NH^ L "'NH- oz i po m a ~CO~C ~C ~C0- Ako zamenjamo skupino KH z žveplom,nastane jo tioindi- go-barvila. 20./ Difenilnetan-barvila imajo kronoforno skupino: \ f' 21. / Tri fenilm e tan i n difeni lnaftilmetan-barvli'. ima jo kronoforno skupino: < - > ' (x ■ Mo Z N -Q. <__X -0.00. ../■ ./.-Jf—l / v. v X v —C-x oda ' <=y / \. 'N r/ j C~* ’0~C0~ cdi slično) 22./ Akridin in kinolln-barvila vsebujejo kromofor; ~ i 1 N C- H . J L 2L i 3 . 1~.. ?_ -X. £,, L _ z OZIROM R A R A Č I K B A R V A N J A čeprav zavisi ponašanje barvila pri barvanju deloma uc kemične sestave,se vendar nekatera barvila z isto kro- motorno skupino ponašajo . ri barvanju povsem različno. Ako n.pr.indigo sulfoniramo t se spremsni iz vodonetopne- ga redukcijskega v vodofcoono kislo barvilo.Bazični fuk- sin se s sulfoniranjem spremeni v kisli fuksin,dasi o- hrani svojo kromoforno trifenilmetan skupino.Tudi aukso- krorano skupine vplivajo na ponašanje barvila pri barva¬ nju. Dandanes razdelimo barvila v sledeče barvne skupine:1.A substantivna barvila,2./ bazična,3./ žvep¬ lova, 4./ redukcijska,5./ indigosoli,3„/ na vlaknu raz- vita aco-barvila,?../ oksidacijska barvila,8«/ anorgan¬ ska barvila,9./ kisla,10./ čimžna barvila,11./ barvila za barvanje acetatne metne svile. Barvila pridejo od ca.125 različnih barvnih tovarn v promet pod različnimi imeni.V Jugoslaviji so najbolj razširjena barvila nemških barvnih tovarn zdru¬ ženih vI.G.Farbenindustrie A.G.,Frankfurt a.Il./zast-. Juganil,k.d.,Zagreb,Svačlčev trg br.6/ in Gesellschaft fur chemische Industrie In Basel /Ciba,zast.Dragutln Barolin,Zagreb/. Za uporabnost barvil je važna njihova stal¬ nost. Za stalnost na svetlobi razlikujemo 8,za o- stale vrste stalnosti pa 5 stopenj.Stalnost na svetlo¬ bi ugotovimo n.pr.na ta način,da prekrijemo barvani material s črnim papirjem ter opazujemo nastalo spre¬ membo po,3,7,14,30,60 in 90 dneh,primerjajoč spremem¬ bo s standardnimi vzorci.Natančnejše so opisani načini za ugotavljanje stalnosti barvil v brošuri:"Verfahren, Norme n und Tjfpen fur dle Priifung der Echtheitseigen- schaften von Farbungen auf Baumwolle,Wolle und Seide", Verlag Cheraie,Leipzig/ glej tudi Dr.Kočevar:Preizkuša« vanje tekstilnega materiala/. Večinoma so stalnosti barvil označene v barvnih kartah,ki jih izdelajo barvne tovarno.Ena po¬ meni najslabšo,5 oz,na svetlobi 8 najboljšo stalnost]’ Pri švicarskih barvnih tovarnah pa obratno.V barvnih kartah se nahajajo vzorci barvanega materiala in na¬ vodila za barvanje,vsled česar so barvne karte drago¬ cen pripomoček pri barvanju.Natančnejsa navodila zn barvanje se nahajajo v priročnikih /Ratgeber/,ki jih izdajajo nekatere barvne tovarne. Koristno .je,oe poznamo pomen nekaterih črk, ki se nahajajo poleg označbe barvila.Nekatere Črke pomenijo tvornioko označbo.F pomeni jasno,FF še bolj čisto,jasno barvo.L /lichtecht/ pomeni na svetlobi stalno barvilo.S /saureecht/ proti Malinam stalna,H /hitzebestiindig/ na vročini stalna,C /chlorecht/ pro¬ ti kloru stalna barvila,A označuje lahko topne znam¬ ko barvil,ki so primerno za barvanje v mehaničnih barvalnih aparatih. Različne barvne tone,oz.nianse označujemo s črkami, ker barvila nimajo nikdar Čistih spektralnih barv Pomen teh črk je razviden iz sledu*; ega barv¬ nega kroga: V\ " / \ V" / W'\ \ 'O dr o - vran zn o \ \*\ ' 'Sc v* A Sl.8 Barvni krog Tako pomeni n * pr.BencOform-rumeno G I zelenkasto rume¬ no barvilo»stalno na svetlobi.Diaco-rja-vo 3R pomeni močneje rdeče-rJavo barvilo . Barvila moramo hraniti v dobro zaprtih poso¬ dah v suhih,temnih in hladnih prostorih Material mora biti pred barvanjem dobro v:. •- močen in opran,bombažne tkanine razslihtane in prekuha¬ ne, za svetle barve beljene.Za barvanj s moramo uporabi p\; ti mehko vodo. B R ? A K J E B 0 K .3 A 1 A Su bs t an t i v na barvil a. Substantivna barvila so taka'barvila»ki barvajo bombaž direktno v nevtralni ali alkalni rnztoninl.Vlaknine ži¬ valskega izvora barvajo v nevtralni in slabo alkalni, navadno pa. v slabe kisli raztopini . Substantivna barvila so stalna pri drgnem ju, vendar malo stolna, .pri pranju.Stalnost na svetlobi- je pri različnih barvilih različna.I.G Fanbenindustrie imenuje na svetlobi stalna barvila Sirius in oiriusr svetlobna /Siriušt'cht/,tvrdka Giba Ghlorantin^odn,. Chlorantin-svetlobne.Stalnost Sirius barvil na svet¬ lobi doseže 5 do 6 toek,Sirius-svetlobnih 'barvil od 5 do 8 točk. Uporabljajo se predvsem zc barvanje vlak¬ nin. rastlinskega izvora,rasen acetatne umetne svil e, nekatera tudi za barvanje volne,naravne svile»predvsem buret-svile in za polu-vclnene tkanina,kjer se ne zahteva prevelika stalnost pri pranju. Večinoma so aco-barvila,ki izvirajo od pa- radiamlnov /benoidin,tolidin,tdbilendiamin itd,/,Ne¬ katere izvirajo od stllbena,tiaoola,sečnine itd. Označba substantivnih 'barvil je pri različ¬ nih barvnih tovarnah različna»Značilni so sledeči zna« predimki:Dianin-»Benoidin-»Benco-»Bencanin-»Dianil- Dif 'mil- »Paranin- , Piramin-, Piracol- »Naftalin- , TJaf tanin- Ftribon , Gulfanil-,Tiacin-»Tiacol-»Tiamin-»Toluiler; - , Priamin-,Tria col-»Trisulfon-,Oksamin-,Oks1diamin-,Pa- radianin- »Klorantin-, Klor amin- »Kloracol -, Trona - »linic-m , Univers? 1-,Direktna- Bombažna-»Kongo-»Kolumbia-,S*'ltoe- zi -•, Toledo -»Bri 1 j antna itd. barvila. Bombaž barvamo s substantivnimi barvili eno aro pri 80° G z dodatkom 5 do 20 % Glauberjeve so11,1 do 2 T Igepona T ali mila in 0,5 do 2 £ kalcinirane sole. Odstotki se nanašajo na težo stihe ga bombaža. Bar¬ vilo moramo pred barvanjem dobro raztopiti.Navadno po¬ trebujemo okrog 3 barvila. Goda služi deloma za mehčanje vode-»deloma poveča topnost barvil.Igepon T,milo»monopol milo»turš¬ ko rdeče olje,Nekal Bii.Peregal 0 zavlačujejo adsorb - cijo barvila in povzročijo enakomernejše in boljše bar¬ van je. Glauber jeva sol pospešuj e barvanje In povzroči boljše izčrpanje barvno raztopine. z Cim višja je temperatura,tem hitrejše se bojnbaž barva in tem bolj se flota /barvna raztopina/ iz¬ črpa. Pri temperaturi vrenja »i nekatera substantivna barvila reducirajo/ uničijo/ vsled pektinskih in drv gih reducirajočih snovi bombaža po četno Če bombaž ni predhodno beljen Čim temnejša je barva,tem več dodamo sode ir Glauberjeve soli iz tem manj Igepona T, Bombažna preja v barvnih kartah je navadno barvana v floti 1 , SO»t.pri,da potrebujemo za vsak kr materiala 20 1 barvne raztopil *Čim krajša je flota, tem bolj se izčrpa.Nekoliko barvila še vedn.o ostane v barv¬ ni raztopini»Zato barvajmo bombaž s substantivnimi bar¬ vili »posebno temne barve v čin krajši floti.Prav kratke flote,n.pr»že 1 : 1C v mehaničnih barvalnih aparatih naj vsebujejo v onem litru 0,5 do 2 g /pri trdi voli ir temni barvi/ kalcinirane sodo,2 do 20 g kalcinirane Giauberjeve soli tei 0,5 dc 2 g Igepona T alJ sličnega namakalnega /disoerznega/ sredstva.Kratkih,dobre izčr¬ panih flot se posebno pri svetlih barvah ne izplača naprej uporabi jati.Dolge floto ;e od 1 : 2G d' Ije n< ramo nosobno pri temnejših barvah še naprej uporablja¬ ti ,akr hočemo rac. .1 obal no barvati. Pri ponovnem ba vanju zadostuje dodatek 1/4 do 1/3 prvotno uporabiJ snega har 5 -/ 4 do 1/5 Glauberjevs soli, sode in Igepona T. Star o ko~ ?olj lahko uporabljano toliko časa,dokler aerometei- ra •kaže pri srednjih bar-vah l°do l,2PBč,pri temi?ih barvah č° 3e« Pri barvnih kombinacijah moramo upe'-; te vati, da :b. r- •o različna barvila različno afiniteto do bombaža,tako, la >o flota večinoma neenakomerno izčrpa. Kombinirati smemo ned seboj enako stalna barvila. Po barvanju material izpiramo > mrzli vodi, o zamer,to /centrufutirano/ in sušimo. 'Nekatera barvila barvamo v neuiralni raztopi ni,/D rez dodatka sede, Hrizanin /Chrysamin/ G-R,Sir:lus-rumen.o GG,GG-A •n Gksid.ianin-rumeno TZ barvamo z dodatkom S dc v /■ na¬ trijevega fosfata,2 do 3 £ marseilskega mila in 5 do 20 -Z Glauber j e ve soli. Briljantno 5* jo rumeno OG extra /znak extru s e nanaša na koncentracijo barvila/,briljantno Planil- zeleno G, briljanti;© o isto modro in I r amia-modro torverao ■h dodatkom 1 do .2 C Z ocetne kisline,30 in 5 do 20 $ ka.oinirane Glauber jeve soli Ako pogledamo bn vnd xart 6 s sufrstantivniM rvi.l * tvrdke- IC* Farbonindustrle, 1 zapomnimo to-la: lin je aajcenejše , »bst.:.uti' • to-rjava barvila,ker tudi v suhem, temrem skladišču valed oksidacijskih procesov spremenijo barvo.Benco* kron-rJavo postane n kromom in bakrom znatno stalno j.so. Za sivo tone se mnogo bolj uporablja Bertfo- stalne-Črno L,ki jo identično z novim Sirius -črnim L. Barvilo dobro egalizira /enakomerno pcbarva material/. Najcene jša so direktne temno-rdača črr.a barvila gl znam¬ ka* je bolj zelenkasta,RW rdečkasta,I5V/ med obema ležeča znanka, Črn o dobimo pri znamki S z 8 y$,E axf v z 4 % in F extra konc./ o posebno koncentriranim barvIIon/ z 2 rlo 2,5 fo barvila,To črno i očalno /Moti kislinam,zato * meroerižira/ker postane pri sadečem na, črna. ju rdečka¬ st o. Proti kislinam r.talno je piuto-čnn , zlasti G /zs- lenkasta/ znanka.Zelo lepo,temno la priljubljeno je me t no - sv i le no - c rno /8 do 10 $ Kunstseidenschwarz/,ki dobro egalizira,vendar ni popolnoma stalno proti kis¬ linam. V laboratoriju barvamo 10 g težko predanee bombažnega sukanca«Predhodno si pripravimo 10 $-ne raztopine kemikalij /n.pr.l del Glauberjeve soli ali Igepona T raztopimo v 10 delih vode/, i./ 1 fo Sirius-svetlobno-ruraenega R extra 1 r ” Igepona T 10 Glauberjeve soli Barvamo 1 uro pri 80° G v floti 1 t 10 S«/ Enako kakor št«. 1./ v floti 1 : 20 3, ’ Enako kakor št„1./ v floti 1 ; 50 Da so prepričano,koliko barvila je ostalo še - barvnih raztopinah,ponovno barvano v ostalih razto¬ pinah. po 10 g težko predence tekom 1/2 ure pri 00° C. Vidino,da se vzorec barva v izvlečku flote po št.l ua; svetlejše ,v izvlečku, flote po št.3 najtemnejše .-Po ‘ barvanju predena izpiramo v mrzli vodi»ožamemo, opremi- ketorni s točnim barvnim predpisom in posusimc ■■H.-, iladaljne vzorce barvamo 1 uro pri OQe G v 1 . 80 ? dodatkom 15 ; ■ Glauberjeve soli in 2 i Igepona 'T. i/ c V; Girius-svetlobrio-oranžneg GG ^ 0. / /b L t / /' 7 G /3 Z- 10. / 1/2 f 11 , / 0.4 /• oU /; O „ v 9'/> w f7 (I M r? « rt tt « »raeoega B -rdeoe-vijolienega KL -modrega 1FGL -zelenega CL -rjavega ERL -sivega G -rumenega RT -oranznage 3 R -modrega E-RK 18, •5 f Glauberjeve soli ,2 °/o Igepcna T / 0,07 Girius-oranžnega 3 .13? POVEČhfiJS^ŠTAnrOSTI^SUBSTuNTIVTTH BAEVIL_ Bakrove soli /modra galica/ povečajo stal¬ ilo st nekaterih substantivnih barvil na svetlobi,for¬ maldehid in kromove soli /kromov fluor id CrFj?. in kali« lov bikromat K o Cr o 0„/pri pranju.Nekatera od slednjih sc uporabna za cenej še,pestro tkanine,ki se potem pe- rejo,vendar ne belijo v kosu.8 f orna1dehi don se neko¬ liko. zmanjša stalnost barvil na svetlobi,ki pa je še vodno dovolj velika,posebno pri "L" znamkah.S temi postopki se večinoma spremeni barvni ton.S kovinskimi ;i ter-OH ali-COOH skupino barvi la se tvorijo s formaldehidom barvni laki.S formaldehidom ter hidro- • jurum ili amine skupinami se vrši kondenzacija in /v atomska teža barvila,kar povzroči njegovo •az:jac topnost in večjo Stalnost barvila.Vsi®d ko- '• "inskih soli dobi bombaž trši otip.Surov bombaž se tv.žjo pr od e. Te barve so zato ne uporabljajo za spod¬ il j e perilo,ki nora biti cin bolj nehko. Primeri: 14./ 3 fc Benco-zelenega FFG,15 ‘p Glauberjeve soli, S fq Igepona T. Barvano 1 uro pri 80° v floti 1 : £0.Stalnost povečano v sveži raztopini 1 : 20 tekom 1/2 ure pri 80 do 90° 0 s 3 kronovega fluori da in 2 $> ocetne kisline. jo.. 3 'p Bene o- krom-r j a ve ga B,15 Glauberjev© soli, Jgepona T,3 ure pri 80° C,flota 1 ; 20.Stalnost ono v 80 -90° C topli raztopini 1 . SO tekbm 1/2 vt : : p kalijevega bikromata in 3 f> ocetne kisline. lo,." t p Bončo-bakreno-modrega 2 B,15 p Glauberjeve oli,2 d Igepona T.Barvamo 1 uro pri 80P G v floti do,.'.'to.lnost povečamo tekom. 20 minut v 60 do 70° v: .1 floti 1: 20 z 2 p modre galice /C 11 SG 4 / in 2$ iv- "islino.Barvilo Zgubi po pranju stalnost na svetlobi. d »-bakreno-rdečega RL.Pp barvanji! poveča- mo stalnost enako kakor pri •••t 10,Barva ostane tudi pc izpiranju stalna na svetlobi. :„S./ 3 Bencoform-rumenega GL, 15 # Glauberjeva soli 2 f- Igepona T,Barvamo v. floti 1 : 20 1 uro pri 80° 0, piranju povečamo stalnost pri pranju v sveži „60 rk. oogtopli raztopini /1:20/ tekom £0 minut z 20 f? fčr.-aal&ehida. j o / S k Oiaminal&ehid-črnega FF, 20 ‘p Glauber jeve so¬ li ,. C Igapona T. Bar varno in povečamo stalnost s for- rp, ...detidom enako,kakor pri št. 18. 20 / 4 > Betico-krom-črno -modrega B,.'L5 P Glauberjeve orli . 1 ' Igopona T,barvamo 1 uro pr:L 80° G v floti 1 . 20.Po izpiranju povečano stalnost pri pranju in v vetlobi tekom l/ 2 ure v sveži,80 do 90° C top¬ li raztopini 1 : 2(3 z 2,5 , kalijevega bikromata, 2,5 / modre galic© in 3 k ocetno kisline. t.d./ barvila s prosto anlno-skupino,ki jih im vlaknu dia- :• o tiramo, n ato pa z razvijači /s presito anino-ali hi-- droksilno skupino/; tvorimo aco-barvllo.Ka vkjknU tvor- -jeno aco-barvilo je stalnojse »vendar navadno spremeni barvni ton /Diaco-ruraeao postane n.pr.po diacotiranju ■ure Vilno ,po razvijanj ^ z Beta-naftolom rdeč e/. Bombaž- o- atane nehale■ In 3 © uporaben za cenejše spodnje perilo« Diaeotirna barvila barvamo enako kakor sub- stantivna barvila z dodatkom Igepona T in Glauberjeve soli,Po barvanju izpiramo in diacotiramo tekom l/S u- ro v svoži»mrzil floti 1 : 20 s 3 p natrijevega ni¬ trita /NaNOp/ in 10 Z solne kisline /HCl/.Diacotirano barvilo ni stalno na svetlobi »zato ga moramo čuvati prod sonc en»Prebitek kisline odstranimo z izpiranjem, ‘zvijanje potrebujemo najmanj 1,3 y. ra zvija da» o-ndar vzamemo v praksi zaradi boljšega spajanja 3 fo razvijaš a in staro - raztopino še' napr 3 j uporabljamo. Po razvijanju izpiramo»ev,namilimo s 50° C toplo raz«- ta;. no.ki vsebuje 3 g maršeilskega mita v 1 litru.Po • varno v mehki vodi,ožamemo in posušimo. Poznamo različne- razv-ijače .Beta-nafto! raz¬ tapljamo z dodatkom enake količine natrijevega luga, 30° Be v vroči vodi,Razvijaš A /Beta-natrijev nafto- lat /\/\je v topli vodi lahko topen.Razvi- jačuH /solnokisli-mota-toluilen-di- amin/ dodamo l /2 dela kale.sode,na¬ kar ga raztapljamo v vroči vodi« Razvijaš Z /fenil-metil-piraeolon je v vroči vodi lahko topen.? vroči vodi je lahko topen ra zvijač F, 'resorein/ medtem,ko moramo znamki F konc»predhodno dodati enako'ali dvojno količino natrijevega luga 38° Be,Razvijaš J /fenol/ polijemo z 2,5-kratno ko¬ ličino natrijevega luga 38o Be in raztapljamo z mrz¬ lo vodo.Razvijaš C° /meta -x erilen-dinmin/ raztaplja¬ mo z dodatkom 0,6 delov kaleirirane sode v vroči vodi. Ra zv i j a č BS / s • .dno k 1 s 1 i - e t il-be ta -na :.*til-am in/ ra z - fcapUjamo v topli vodi z dodatkom majhne količine solne kisline»dokler se raztopina ne zbistri.Enemu kg .Raz- vijača i T dodamo 4-00 cm s konc. solne kisline in tople vode.Razvijaš D /klor-mcta-^enilen-dlamin/ raztaplja¬ mo z enako množino kon - .solno kisiiro in z vodo.Raz¬ vojni kopeli dodano za vsak del Raz\ijača D 3 dole kaloirdrano sode. Primeri: 21 , / 5 Z Diaco--sv©tipbno rumenega '5 GL, 15 Z Glauber- jeve soli,?..'-’' Igepona 1’.Barvano 3 uro pri 80° C v flo¬ ti 1 : 20 .Po izpiranju 1/2 ure diacotirano v vraži sveži »mrzli, raztopi'-vi s 3 f ' natrijevega nitrita in 10 • Ane kisline v floti 1 : 20 .Po izpiranja razvi¬ jemo v sveži»mrzli raztopini 1 : 20 a 3 Z Razvijača Z. 22 . / 2 Z Diaco-bri"’ jantno-oranžnega C® ertra barvano in diacotirano enako kakor pri št.81.Razvijemo s 3 % Razvijača a* , 23./^)iac.o-svetlobno-rdečega 5 BL,3 °/o Raz- vijača A. 24./ 3 DiacO-rja Vega 3 P,3 Z Razvija 6 a H. 25« / Diaco-Indigo-modrega 3;#,4 GL ertra, Sj^Razvijaca A 2 o,/ 5 f Diaco-zelenega S 5,3 fo Razbijača .v 27«/ G / Gambezi-črnega D,3 # Razvijača A za modro»čr¬ no barvo,s 3 $ Razvijača H Za temno-rjavo barvo ali 1,5 p Ra zvijača /. in 0,5 Razvi jača H za vmes¬ no-črno barvo*Razvijač H se hitrejše spaja,zato ga dano manj s kakor Razvijača Gtalnost Primulin a povečamo,ako substantivno barva¬ ni In dobro izprani material previjf.no v mrzli raztopini hipoklorita z 2 g aktivnega klora v litru,nato dobro iz¬ peremo ,ev,namilimo,Na ta način postane rumena barva bolj rdečkasto»rumena in bolj stalna na svetlobi,pri pranju in'proti kloru Diaralnkacehu povečano stalnost,ako po subst.barva¬ nju i n ?flacotTran j a material izpiramo in 15 do 20 minut previjamo v 40° do 50° 0 topli raztopini 2,5 do 5 fo kale „ soda,izpiramo in sušimo. P07EČAFJJ STAIJJOETI Z DiAGOTIR.u.U' KITIL hiILID I0I.I Nekaterim substantivnin barvilom /Mitranil-»Para¬ ni t ranil- s trans* Para-,Paranil-»DianIn-nitraool-barvila, Pl imulin 0,Tioflavin S,Toluilen-rumeno,Pluto-oranžno G, Pir.amin -oranžno 5 G, Toluilen-oranžno»Bombaono-rjavo G , Beaco-rjavo D 3 G extra,Kolurabia-rjuvo R» Kongo-rje. v o S,.Di~ anil~rjavo,Oksidiamin-rjavo,Pluto-rjavo,Cikago-nodrc B.Di- rektno-tennočrno,Oksidiaminogen 0 B itd«/»ki navadno vse¬ bujejo meta-fenilem-diamin ali resorcin,povečamo stalnost v vodi in pri pranju,ako jih po substantivnen barvanju previjamo v raztopini diacotiranega para-nitranilina«ur. Para -črno H; N -<".">-// = N-< ")Nh 2 ' ';- l/v •/• ci\ -N;N '. ywO z diticoriran p. nifnanilin jvečanja molekulnega kompleksa n 3 bimo temnejšo barvo«, Para-nitranilin lahko sami diaootiramo na sledeč način:! kg paranitranilina polijemo s 5 1 vroče vode, dobro premešamo in dodamo «s,b 1 solne kisline 2.0° Be c .F\. ranitranilin se mer 1 mešanjem tekom l/2 ure popolnoma raz¬ topi.Kato dodamo 20 1 mrzle vode in 5 kg ledu,Solno-kisii paranitranilin se pri ten izloči v obliki rumene krista- linične kas c dir zli raztopini dolivamo polagoma med meša¬ njem raztopino 1/2 kg natrijevega nitrita v 2,5 1 vode. Po 20-tih minutah postana raztopina popolnoma bistra,na- kar jo dopolnimo z mrzlo vodo na 100 1.Raztopino hranimo v leseni ali kameninasti posodi na hladnem in temnem pro¬ storu. Za 100 kg svetlo barvanega bombaža /do 2 C barvila/ potrebujemo 36 1 zgornje raztopine,kateri tik pred pri- NHe OH Am n =. 5etkom razvijanja dodamo 1/2 kg kalclnirane sode in 200 g Vit.: i j e vega acetata „ Pri temnih barvah do 4 £ barv:.la potrebujemo za .00 kr; bombaža 50 do 70 ? raztopine diacotiranega parani- tranilina,3/4 kg do l kg kalcinirane sode in 300 do 400 natrijevega acetata. S Kongo-rdeč in papirjem kontroli- aro 5e raztopini ni preveč kisla.Ako postane Kongo-rdeč 'arir moder,moraio dodati še sode in natrijevega acetata, dokler papir ne ostane rdeč. Zanucmo diacotiranje paranitranilina si prihranimo z uporabo že di&cotiranega paranitranilina,ki pride v • promet pod različnimi imeni »n.pr. :Ni :.racol CF,Nitrozamin- rdeče v testu /Teig/,Paracol FB, Para: lil CF,Acofor-rdeČe 1: itd. Mitra col CF zamešamo z nekoliko mrzle vode, dobro 'trobimo grude bombaža in z dodatkom mrzle vode popolnoma raztepimo. Za 100 kg bombaža potrebujemo: iri svetlih barvah /do 2 i’ barvila/ 2 pg Pitracolo CF 200 r kale,.sode 10v p natrijevega pri tsnnih barvah /do 4 £ barvila/ 5 do i kg liitracola CF 300 d) 400 g kale,.sode 12-5 p natrijevega acetata B A ŽIČKA B A R Y I L A splošnem jako lepa. .,i zelo živahna,izdatna in poceni, vendar malo stalna barvila.Sicer ne krvavijo /ne preha¬ jajo na bel material/,vendar že po 2 do 3-kratnem pranju ni vec barvila na vlaknu.Uporabijajc se sem in tja za tiskanja' in barvanje tkanin,tam,kjer se ne zahteva stal¬ nost ne. svetlici in za prebarvanje /niansiranje/ na svet¬ lobi manj stalnih s ibstantirnih ali žveplovih barvil.Iz¬ pira In i /rdi dodamo .'c nekoliko bazičnega barvila,ki se silno hotno -.fiksira La barvanem materialu. 3azična barvila so solnc-kisie,ocetno ali oksalno • kisle roli barvnih baz,ki neposredne barvajo.volno.narav¬ no svilo, juto in drv.p..: nočno olesenele vlaknine,bombaž pa rodovanjem tanin-antinon čirže /ali tanil Čim:.e/,1 etanola ON,turškega rdečega olja ali slično.Pri barvanju se na vlaknu adsorbira la tarvna baza.medtem ko ostari na barvo vezana kislina v baivni raztopini.K ba¬ zičnim barviion spadajo F.lfenil-,Trifenil-,Cifenilnaftil- ruoban-barvila,!.^kater® aco-,acin -,/safrnnini/,Oksacin, Pia,.,:. i .. Akr hč in,Ksanten /Rodanini,Piionini/,Keton ir. Ki- Aon-imicUba;rvila.V promet pridejo ped zelo različnimi i~ neni.. v. pr. Akr idi n-, Anilin- ,Aaro-, Acc— ,..cof enin-, Bazilen-, Brila - ;.t-■ ,8isnark-,Bufalo- ,Di*cin~,D: fen-Ktil- „Eukrizin, Piavo Ilelvetia , Jute-, Kapri-,Kotil-, tietilen-, Naftol-,Kc ••• vo«.. " v tralno-, Patentno -, Paraf enile.t , Rodanin -■, Rodalin-, Ro sol -, Saba-, Safranin-, Svileno-, Solidno-, Se to-, Tar. at-, Tanin-,Teluilen~»Viktoria itd,Januš-barvila tvorijo ne- kak prehod med baz;Lc L in substant ivnini barvili . Upo¬ rabljajo se predvsem, za barvanje umetne svile, To so Aco™ barvila»ki imajo močno bazične lastiosti in afiniteto do nečinžanega bombaža. Bombaž taniramo pred barvanjem z bazičnimi barvi¬ li s d °Jo tanina,v floti 1 : 15 in fiksiramo tanin z 2 % bljuvalne soli /kalijev antimon!1-tertrat/ v floti 1 : 1 ali impregniramo s 6 # Katanola ON,ki ga raztapljamo 'z dodatkom 3 / sodo. S Katanolon.dobimo cene j še,belj egalne barve»ker se barvilo ne fiksira tako hitro,kakor pri tanin-antimon 5inži,vendar barva s Katanolon niso tako polne in jasne. V tisku Kata no 1 težko pograščno ..Katanci dobimo pri taljenju fenola z alk ali jami in žveplom, otara Kata-' zi amka pobarva a nasprotju z novim Katanolon ON n v- rjavo.? Katanolon WL dosežene- n/, svetlobi bolj .rv-v.n« barve.Katanol W je vodotopen in se uporablja za čimža.a.je umetne svile in za rezerviranje živalskega via .v s pr1 barvanju poluvclnenih ali polusvilenih kosov. Primeri za čimžanje ICO kg bombažne preje: A,/ 4 kg tanina raztopimo v 1500 1 vrele vode.V raztopi¬ no dano'prekuhano in centrifugiranj bombažno prejo,ki jo nekr-.j . čase previ jamo,nato pa pustimo S in 1/2 ure ali boljo preko"noči v polagoma ohlajajoči se raztopini.Za impregnirajo je prav^jap.rav potrebna le temperatura 48° C,Nat6 bombažna predena brez izpiranja ožamemo in tanin ^i-esiruno s ten,da .predena l/2 ure dobra previjamo, v irsll raztopini 2 leg bljuva, ne soli v 1500 J vode,Pred b : r”' ' ’em predena zelo dobro izpiramo. E / , 1500 1 vrele- vode damo 3 kg rml± sode in G kg Ka¬ trino; a ON-Prekuhana ir centrifugirana predena 1/4 ure previjamo v raztopini : nato dodamo 2-krat po 15 kg ku¬ hinjske soli.Kuhinjsko sol dodamo v dveh obrokih zato, Ja Kavunoi ne izpade iz razzopine.Bombažno prejo pusti¬ mo 2 ir.i pri 60° C ali čez noč v ohlajajoči so iaztopi¬ či, lo dobrem izpiranju pričnemo barvati. Barvilo,n.pr. 28 / 2 £ Auramina 11.29 ,/ 1 fo 3a- i Rodanina B extr kristalno vijoličnega P,32./ 1 / Keuilen-modrega BI, 33,/ 1 f " Briljantno zel , kr is ta liži.. Žano z j fj mrzlo ocetne kisline in nekoliko vroče vodenki za Auramin ne sme biti topla nad 70& C .Barvne raztopino de- polnimo z mrzlo vodo do razmerja flote 1 : 20 do 1 ; 25. Cestna kislina koi a karbonatno trdoto vode,raztepija barvila in povzroča počasnejše,enakomernejšo 'in boljše prebarvanj e* iaa ter iala. V praksi dodajano barvilo v več tih kakor, barvanja,da dobimo enakomernejšo Jbarvo, Barvati pričnemo mrzlo,polagoma segrevamo na 609 C prekinemo segrevanje in barvamo v ohlajajoči se raz¬ topini skupaj eno uro.Predena moramo zolo hitro previja¬ ti,ker se barvilo silno hitro fiksira na vlaknu in prav lahko dobimo neenakomerno barvo.Pri segrevanju odvzame vroča voda nekaj barvila,tako»da se material barva ena¬ komerne jše.Tanin-antimon činža floto boljše izčrpa, ka¬ kor Katanol ON.Po barvanju izpiramo material v vodi, ožamemo in posušimo. Stalnost bazičnih barvil poboljšamo,ako barvano blago previjamo v stari raztopini činže,n.pr.tanina in. bljuvalne soli.To barve pa še vedno niso stalne na svet¬ lobi „ Stalnost bazičnih barvil na svetlobi lahko pove¬ čano z Auksanlnon,ki pa je tako zelo v vodi topen,da se iz blaga izpere,že če blago poškropimo.Tam,kjer se Au- ksanin izpere.postane barva na svetlobi nestalna tako, kakor jo bila v začetku. Za temne barvo lahko fiksiramo tanin tudi s 5 do 10 6 železnega sulfata,ali z raztopino železnega aceta¬ ta 2 do 5° Bč. Nekatera bazična barvila,n.pr.Rodanin,Safranin in Auramin lahko barvamo tudi na oljni činži Na ta način dobimo živahnejše barve,ki pa so še manj stalne na svet¬ lobi in pri pranju,kakor barve na tanin-antinon ali Ka¬ tanol čimži.Po 1 kg suhe ga bombaža impregniramo v 15 1 raztopine,ki vsebuje 5 1 turškega rdečega olja in 10 I vode.Po impregniranju prejo enakomerno ožamemo,sušimo pri ne previsoki temperaturi in ponovimo impregnacijo 1 do 2-krat.Po vsakem impregniranju floto dopolnimo na 15 1.Včasih po impregniranju s turškim rdečin oljem prejo previjamo v raztopini aluminijevega acetat' 3°Be> ožamemo ali centrifugiramo in sušimo Pri sledečem bar¬ vanju z bazičnimi barvili dobimo nekoliko bolj modri¬ kaste tone,. Ž V_ E_P_ L_0_V_A_ _B^ ^ R_V I_L A žveplova barvila so netopna v vodi in alkalijah Raztapljamo jih s pravilno količino natrijevega sulfida /Na g S/,ki je pri vsakem barvilu v barvni karti označena v oklepaju./2/ n»pr. pome ni, da moramo vzeti, dvakrat več natrijevega sulfida,kakor barvila.1 del koncentriranega odgovarja dvema deloma kristaliziranega natrijevega su3- fida.Ako barvilo ni dobro raztopljeno,moramo dodati š nekoliko natrijevega sulfida. Ako je barvilo dobro raztopljeno spoznano,če ka ¬ nemo kapljico barvne raztopine na filtrirni papir, .ko, nastane ostro omejen barvan krog,barvilo ni dobro raztopljeno. Navadno barvamo 3/4 do 1 uro z dodatkom 2 do 8 L sode /navadno 2 do 3 fi/ in do 30 $ G .auberjeve soli in sicer svetle tone pri 60° do 70° G ,1.orane tone skoraj pri temperaturi vrenja.Po barvanju blago ožamemo,obe• simo na zraku,da se barvilo oksidira in izpiramo* spojino Natrijev sulfid reducira barvilo v Leuko-arorirc- pisanki je topna v alkalijah.Čin več je natrijevega sulfida,tem počasnejše in enakomernejše se - material barva.Pri svetlih barvah nora barvna raztopina vsebo¬ vati vsaj 2 g krist,natrijevega sulfida v litru*Koli¬ čina sode zavisi od trdote vode in od količine barvi¬ la. Čin trša je voda in čim večja je nnožina barvila, tem več potrebujemo sode.Glauberjeva sol in.vižja tem¬ peratura pospešuje barvanje in povzroča , da. se flota bolj izčrpa.Žveplove barve so precej motne;manjka rde¬ če barve.Pri modrih tonih se za rdeče niansiranje mno¬ go uporabljajo rdeče-rjave barve.ako te barve izpiramo z ocetno kislino,postanejo bolj rdečo.Stalnost žveplo¬ vih barvil je v splošnem prav dobra,r.a svetlobi dobra, edino stalnost proti kloru je majhna.? tem oziru so nekoliko boljše GL znamko.Uporabijajc se za pestre bombažne tkanine /n.r>r.oksforde/,ki e.o v kosu ne beli¬ jo in za modra, rjave, olivne, zelene in Črne barve/st, 1™ ne pri pranju. Kemična sestava žveplovih barvil ni popolnoma dognana.Dobimo jih pri/ taljenju žveplo z različnimi organskimi spojinami.Tako se uporablja n.pr.za rumena barvila meta-teluilen-diarain.za rjava dinitronaf talin., za modra indofenol alf indoanilin,za črna dinitro-klor• bencol.V promet pridejo žveplova barvila s predilnici . Inedial -, Pi roge n , Tiona 1-,. 'klips -, turom 1 »■, ;*utogen- , Hidrosulfon-,Katigen-,Kriogen-,Sulfin-,Sulfo», Sulfogen• Tiogen-,Tion-,Tionin-,Vida1-,Vulkan i ;d. Za barvanje no smemo uporabljati bakrenih,mede¬ nih ali bronastih posod,ker tvori natrijev sulfid z bakrom temno barvani bakrov sulfid,ki tvori na vlaknu madeže.Najbolj še j e, ako raztapljamo barvila v lesenih ati železnih posodah.Zelo uporabna so želožha,ornailirana vedra.Barvilu dodamo najprej potrebno količino natri¬ jevega sulfida,ali še boljše raztopine natrijevega sulfida in 10 do 20-lcratno množino vrele vode.Po po¬ trebi raztopino zakuhamo.Ako imamo mnego barvila,ga lažje raztapljamo z dodatkom Eullzina A,Laventina HW ali Igepona T.Sn del barvila zamesimo z 2 do 3 deli 10 raztopine navedenih namakalnih sredstev. Za svetle 23, barvne tone in za barvanje v mehaničnih barvalnih apara¬ tih norano uporabljati bistro raztopino natrijevega sul¬ fida, V ta namen raztopimo večjo množino natrijevega sni- ■ Pllr Ot- CA&\ fida vfd e š e t kr a t n i količini vroče vode in po potrobi de¬ kantirano bistro raztopino od usedline.Usedlino v želez¬ ni posodi,ki izgloda,kakor lij ločnik,odstranimo pri spodnji pipi. poro V o ti 5 o .N § t r.i ročaj Sl,9Posoda za raztap 1 jan.je natrijevega sulfida Sl>10,Raztapljan j e barvila Pri večini barvil /vendar ne pri vseh/,je zaradi enako¬ mernejšega barvanja pripo¬ ročljiv dodatek Seregala ali Dekolo.če pri barvanju mate¬ rial neenakomerno previjamo, lahko dobimo posebno pri modrih barvah zaradi oksida¬ cije neonakomerno barvo.Da praprečime bronsiranj e,upo- rahljamo za barvanje preden v kadi ukrivljene palice, ali pa povečamo množino na¬ trijevega sulfida in predena pogostejše previjamo.Barvna raztopina se le deloma izčrpa,zato pri temnih in črnih barvah barvno raztopino š® naprej uporabljano,dokler kon¬ centracija raztopina ne naraste od 4° do 7° Bč in barve ne postanejo motna.Dodatki barvila in kemikalij so za nepreki njeno barvanje v floti 1:20 razvidni iz sledečih razpredel ni c: Sl.11,Upognjene železna palice za barvanje bomb. preden v kadi z žveplo¬ vimi barvili Nastavek za barvanje Dodatki pri neprekinjen er barvanju Barvila lihko reducirano tudi z, glukozo ali hidro- sulfiton ter jih raztapljamo z enako ali dvojno količino natrijevega lupa 38° Be in barvano v vreli raztopini»Teh metod v praksi ne uperabijamo,ker ne nudijo nobenih pred nesti pred barvanjem v raztopini natrijevega sulfida. Po barvanju jo dobro v izpiranje neobhodno potrebno. ker se sicer tvori pri žveplana kislina,,ki hi drolizira celulozo in zmanjša trdnost blage.Posebno pri temnih in črnih barvah jo koristno,da dodamo poslednji izpiralni vadi nekoliko sodo ali še boljše natr.acetata , Imedial~novo-nod.ro postane jasnejšo,Če ga po bar¬ vanju in dobrem izpiranju oksidiramo z natrijevem perbo- raton /1 so de »12 I !fc= IIagS0 4 . 36.,/ 5 / Inediiil-rdeče-rjdv:;," 6 R extra konc.,10 /• NagS,3 / sode 7,5 p Glauberjeve soli, Poslednji izpiralni vodi do¬ damo po barvanju na liter 1 5 er $y ocetne kisline, ' 31,13 Naprava za parje¬ nje žveplovih barvil ve soli. 37./ G /S Eraedial-rumeno-oliv¬ nega. TG extra, 12 c f> natr.sul ¬ fida, 4 p sode,12 p Glauberj e- 30,/ 20 / %edial-rjavega RR»30 / natr,sulfida»8 / sode . 30 / glauberjeve soli. 39. / 10 C Imedi&l-vijoličnega C extra,15 Na P S,5 / so-/. 15 / Glauberjeve soli. 40. / 10 p Inedial-novo-nodrega 3 GL extra, 15 f> natr. fida,5 f sode, 15 /- Glauberjeve soli, izpiranju >k G . rano v.sveži floti 1 : 20 z 1,5 / natr,per 1/2 ure pri 30° C.Po oksidiran ju izpiramo in sušimo 41. / 6 Ir.edial-diraktnb-modrega R1 extrt., 12 ' natri,- ve ga sulfida »3,5 / sode, 9 / Glauberjeve soli. Po o žepar,.: v. brez izpiranja 15 minut parimo v parr.lni celici »izp- in sušimo. 42. / 10 P Inedial-briljantno-zelenega B extra, 10 /. natr. sulfida,5 p sode in 15 p, Glauberjeve. soli, 43. / IG ; 1 vdiul-črnega f extra, 36 / natr.sulfida,5,5 sode, 18 ; Glauberjeve soli »To je dandanes,- na j cenej h\. čr¬ no žveplovo barvilo»ki je 'v splošnem zelo stalno,razen stalnosti proti kloru. 44. / 10 p Biedial- temno-črnega D,20 / natr.sulfida,5 ; sode, 15 P Glauberjeve solifČLO / Indocarbor. 010- kr-o./ mešamo s3 / monopol-mi la in 5 ./ sode nakar d-ulaiao ll natrsulfida in vrela vode do flote 1 : 20.Raztopini dano 30 p. natr.sulfata ali kuhinjske soli in na liter flote 30 omr Beko la. /Ker sicer v krotko floti •/ • / barvilo lahko izpade./ Barvamo 1 uro pri 90° '1,, < upi in sušimo J Inču,a bolj živahno in lepo črno barvo dol-Lr.o če po izpiranju bombaž aviviramo v 50° d .- mulziji,ki vsebuje za vsak kg materiala 50 er 5 ol.Ivneg-r. olja »50 g sodo in 3 litre vode .Bombar,nm-edrna. previJe¬ no parkrat v tej emulziji»ožamemo in sušimo,ne da bi iz¬ pirali.Ta barva je tako stalna,da jo smemo označiti z "I” /indanthren/ etiketo.Stalnost proti kloru doseže 3 stop¬ nje . 'ventuelno pretenno barvana žveplova barvila o- sve tlimo s 1/4 do 1/2 urnim previjanjem v 80° G topli raz topini.ki vsebuje v litru 5 do 10 g krisj.natrijevega sulfida.2 do G g kale »sode ali 2 do {> cm° natrijevega luga 30° Bo.Ker večina žveplovih barvil ni stalna pre¬ ti kloru,se barve osvetlijo tudi tekom 1/2 urnega pre¬ vijanja v raztopini natr.hipoklorita 1/2° B4. ^BjSDIA^LKUKO-BARVIIA^ __ so vodotopne ieuko-spo.jine žveplovih barvil »Hrani ti jih moramo v dobro zaprtih posodah,ker so večinoma higrosko- picna.lastnosti teh barvil so slične kakor pri žveplovih barvilih /ker so na vlaknu iis njih tvori jo-žveplova bar¬ vila/, cena je nekoliko višja,ker pri barvanju prihranimo natrijev sulfid in paro. Imedial-leuko-barvila raztapljamo v vodi.Bom"- rž barvamo 1 uro v 25° do 30' G topli barvni raztopini z dodatkom £ / do 8 sode in 20 / do 60 / Glauber j e ve - sc li.Pri barvanju moramo paziti,da je barvilo vedno dobro raztopljeno /reducirano/.Ako se kopelj na zraku preveč oksidira in začno spreminjati barvo,moramo dodati ru o liko natr.sulfida,pri modrih in vijoličnih barvo n- ;o liko hidrosulfita. o koidir . j __R_N_D_U_ K_ C_ I_ J_ S_K_ A_ _ B_ A_ R_ V I_ A_ 30 v vodi netopna.Lele leuko-spojine,ki nastanejo pri ro dukciji barvil /n.pr«s hidrosulfiton/, so topne v alkali- jah.I.euko-spojine se iz koloidne alkalne raztopine adsor birajo na micelah vlaknu.Na zraku se leuko-spo jine oksi¬ dirajo v netopna redukcijska barvila,Z ozirom na kemično sestavo delimo redukcijska barvila ar 1,-derivate uri traki- nona /Indantreni,Cibanoni/, 2.v Indigoidna barvila /In- d igo , Helindon-,Giba- barvila/,3_. v derivate karbocola /Hi™ dron-modro/.Indigo barvila lahko barvano v raztopini,ki je slabo alkalna,zato so uporabna tudi za barvanje vlak¬ nin živalskega izvora.Redukcijska barvila so v splošnem najbolj stalna barvila.V promet pridejo s predinki:In- dantren-, ..lgol -, Helindon /za volno/-, C ibanon-, Ti no n-, Paranon-,Antra-»Klorantren- ,Durantre:i-,Durindon~, Rrveko- Hidron-, Indigo-,Tioindlgo-.Tioindon- ,Leukol itd.I.G. Fafbenindustrio A.G.inenuje najbolj stalna redukcijska barvila Indantren,nekoliko manj stalna Algol /stalnost na. svetlobi je dobra/,za volno uporabna pa Helindon.Ne kateri Indantreni in Cibanoni so uporabni za barv mje pestrih tkanin,ki se v kosu boli jo. /Glej I.del:JBeljJ$- nje pestrih tkanin.'/ Ker producenti radi višjih cen liso mnogo uporab¬ ljali Indantrenov.se je skušal zanje pridobiti konzu- ment na ta način,da se je z Indantreni stalno barvano blago pričelo označevati z "I" etiketo /Indantren/. "I""etiketo smejo imeti le oni izdelki,ki so barvani z Indantreni ali enako stalnimi barvili./Glej brošuro: "Richtlinien fur dio Kennzeichnung von Mrbungen und Drucken nit dem "I" .Stikett 470/C/, Za vse Indantrene so bile izdelane sledeče barvne metode : 1. IN /Indanthren-normal/,2. B, /Indanthren-v/arm/, 3.IK /Indanthren-kalt/.Te metode se ned seboj razliku¬ jejo po dodatku natr.luga,Glauberjeva soli in tempera- Z tura barvan ja. Količine dodatkov v cm', odru gramih nc lite* raztopine so razvidne iz sledeče razpredelnice:/ te- vilke v oklepaju se nanašajo na barvanje v mehaničnih barvanih aparatih,v floti 1 : 10„1 liter natr.luga,38° Be /32,5 /-nega/ tehta 1357 g.Količila barvila se nanaša na barvilo v testu.Razmerje koncentracije barvila v te stu in v prašku je razvidno iz podatkov v barvni karti. Specialna IN metoda se razlikuje od IN metode po tem, -obujamo za barvanje 50 fj več natrijevega luga/. Pri Giba in Cibanon-barvilib. odgovarja G I meto¬ di IN,C IL metodi IW in C III.metodi IK. Za barvanje uporabljano le mehko ali vsaj s sodo mehčano vodo ../Nastalo oborino odstranimo./ IN metoda .- Afiniteta barvil je pri 60° G optimal¬ na. Paziti moramo, da temperatura ni vijja,kor sicer po¬ stane n.pr.modra barva manj stalna proti kloru.Pri niš- ji temperaturi lahko barvilo izpade.Navadno barvano /v floti 1 : 20/ 1 uro pri 55° do 60° C v raztopini,ki vsebuje 13 crrP natr.luga 30° 136 in 5 g hidrosui- fita v litru.Ilidrosulfit reducira barvilo,ki se nato to¬ pi v natrijevem, lugu.Barvilo za ne Sano z 10-krnt.no koli¬ čino vode in ga dodano barvni raztopini.Znanko v testu se mnogo hitrejše raztapljajo,kot barvila v prašku,kate¬ ra moramo predhodno prenočiti s špiriton,nonopol-oljen, monopol-nilom,Nekalon BX,Nulysinon A,Igeponon T ali sl. Barvilo se po približno 10 minutah reducira in razto¬ pi. Barvna raztopina nora biti popolnoma bistra.Navadno jo raztopina drugače barvana,kot barvilo,ki so oksidira na površini,Ako barvilo ni dobro raztopljeno,manjka hi¬ drosulf itn ali natr.luga.Če je dovolj hidrosulfita,nora postati Indantren rumen papir po 3 sekundah moder kot plnvica.če je premalo hidrosulfita,ga moramo še dodati, ’*erk hidfrcsulfrta spoznam. p.:, tet:,,d; f'ot. smrdi po žveplovem čvokisu in po dodatku natr„.iuf- spremeni barvo. Tako flote popruvino z no tri .lovor lunoitDobro pretočeni material najprej mrlo,nato pa -počasneje /vsakih 5 minut/ previjamo v barvni raztopini.-Po barva¬ nju predena ožamemo /oentrifutirano/-, pustimo na zraku, . da ec oksidirajo 10 nir.ut, izpiramo in ni-:i j; aro z i : žveplene kisline v litru. /Pri fine j šen materialu n, pr, nerceriziraneri bonbažii ali 'umetni svila 2 .. o< kis¬ lino na liter,v praksi 1/2 ure,v laboratoriju 10 nin./ Po nakis-.-.nju moramo bi .-.po dobre izpirati do pbst.vnkii kislo reakcije. Po - izpiranju kuhano binpo 1/2 ure z raztopino 3 r narscliskegu -nilu v litru .2 riiljonjer. od v s ti mirto z bla£n vso nečisto te .delci barvilu zdru* ..ijo in potujejo v notranjost blanu.Kuhanje z milnice jo za pravilni barvni ton in za stalnost neot-hodno po¬ trebno. Po niljenju izpiramo blufo v.mehki vodi,ožamemo /centrifuftiruno/ in sušind. Primeri so ba .-vanje po IN metodi: 52.. / 10 / ihdantren-rubin R.3a vajo dano v 1-bor-tori¬ ju zk 10 (r težko bombažno .predcnce v Čašo 190 on'' 60° C tople vode > 2,6 cm 3 natr, luga 38^ 80 , 0,6 £ hidro sulfata in 1C cn3 raztopine testustega barvila 1 : 10.Raz to vin« barvil, no rano pred uporabo dobro prorae5ati.ro 10 n.,, n. orioneno. barvati in barvamo 1 uro pr: 55 ' do 50° d. -o, barvanju ožaheno ,10 minut izpiramo.nakisano /v . vode dano 4 cm 3 raztopine žveplene, kisline 1 : 10/ Izpiramo.Da se prepričano,-kak vpliv ..na no. barvni ten temperatura pri miljenju* n umi lino polovico vzor ca te con l/2 ure pri 60° -C,ostalo polovico pa kam¬ re z vrelo milnico.Bo miljenju izpiramo,ožamemo 01 uu • š ir io. 5 Z/ 10 .. Indantren-runenera GF barvano po specialni -Ifl metod ^ v raztopini ,ki vsebuje -v litru 19.. ci k n utr lupa 38° 3e in 3 c, hidrosulfita.. 54 / 10 Indantron-bril" kritno-vi jol; "ncp:. Z l v tosvu. Barvni raztopini dodano za enakomernejše ure':, •rvun je 20 cn° Dekolu na lito:.-. 55 .. / 2 , Ind m tron-br.il j. m t no-zelenele B /drobci. /.-.orne. prašek’"za barvonje^^lv.konz-.feih- ftii Farbun* . 56, / 5 Induntren-nodroga GOD /dvojno. tosto> iopp.iei^/ 57, / 10- f> Indantren-nodrcpd 5 O.Barvilo je ivo napran apnu,postane p sodo zeleno in še:-..e s kislino po¬ novno modro, 58, / 10- /. Induntren-siveoa M barvamo po speci, lni IN me¬ todi /19,5 in 3 no.tr, lup ■. 50° Be na lite-" . 59,/ 0,25 Indantren -modro - zelenega ETB v dvojnem, te¬ stu. Za enakomernejšc prebarvanje dodano vsakemu litru C2; barvil barvne raztopine 1 er/' Pereza la. Peregal posebno pri svetlih barvah nekoliko spre- S meni nianso. Več je količine Peregala n, pr. 10 do 12 on 1 ' na r'j .liter raztopine, ki vsebuje poleg Pereza la še 15 era'" natr. lufa 30° Be in 5 g hidrosulfita,odbarvajo temno-barvani material /n.pr.stvari,ki so prišlo iz mode/ tekom 1 ure pri 90° C.Še bolj se. nan material odbarva po preteku na- daljne pol ure,čo dod-mo na liter raztopine 6 do 7 g grenke soli /LgSO.,/. IW metoda :Navadno barv:ano bombažna predena v flo¬ ti 1 : 20 1 uro pri 45° do 50° C v raztopini,ki vsebuje polog barvila v 1 litru 6 cm'"’ natrijevega luga 58° Be, 5 g hidrosulfita in 12,5 do 15 g Glauberjeve soli. Primer za barvanje v laborator.1 ju:Barvilo raduci- rano v polovični floti. V čašo dano 50° 0 tople vode,1,2 cm' natrijevega luga 38° Be,0,6 g hidrosulfita in barvi¬ lo.Barvnemu nrašku dodamo par kapljic raztopine Nekala BX 1 : 20 ali Igopena T in 10 on' vroče vode.Po 10 ni- rj nutah,ko jo redukcija končana,dodano 05 eri vroče vode, tor 25 cm 10 /-no raztopine Glauberjeve soli.Dobro pre¬ močeni /n.pr.z 2 g na liter Tekala BX/ bar material bar¬ vano 1 uro pri 45° do 50" C. Po barvanju material ozameno,izpiramo,nakisamo z 2 g na liter Žvepleno kisline,izpiramo,kuhano 1/2 ure z raztopino 3 g marseilskega mila na liter in ponovno iz¬ piramo. Primeri: 60. / 5 ;* 61. / 5 / 62. / 5 / 63. / 10 / 64. / 10 / Indantren-ruraonega 3GF v d'-'.testu " -rdečega GG ” " " " -briljantno-vijolžčr ega RR ” - " -modrega 3G v t " -rjavega BR v testu v dv.testu estu 65./ 10 / -sivega BG v d*ntostu IK metoda: Za srednjo term5 barve, n, pr.10 / bar¬ vila v testu ali 3 / barvila v prašku barvano 1 uro pri navadni temperaturi v barvni raztopini,ki vsebujo v 1 lit r/ ru 4 crrf 1 natrijevega luga 38 Bd,3 g hidrosulfita in 25 g Gl aub e r j e ve soli. Barvilo posebej tokom 10 minur reducirano in raz 'capljamo s hidros.ulfiton in lugom.Raztopina nora biti popolnoma bistra , sicer jo g ogrevano na SC 1 ' C. Bistro raz topino dano v mrzlo,mehko vodo,v. katjri smo raztopili Glauberjevo sol.Uv..dodano Glauberjev-> sol,ki pospešuje barvanje in floto bolje izčrpa,šele pozneje. ..finiteta barvil,ki so barvajo pc IK metodi, je večje, pri nižji in manjša pri višji temperaturi .2a ena¬ komernejšo barvanje pričnemo včasih • praksi barvati pri 40° do 50° C in barvamo v ohlajajoči sc raztopini. V začetku /dobro premočena in ožeta,oz.centri- furnirana/ bombažna predena naglo »nato pa vsakih 5 min, previjamo v barvni raztopini,Čez pol ure poskusimo z In&antren-rumenim papir jem, 5 e je dovolj hidrosulfita. čez 1 uro material ožamemo /coni; ifugiramo/ in' pustimo,da se na zraku oksidira.Nato moramo natrijev lug in hidrosulfit popolnoma odstran:.ti,kar dosežemo z izpiranjem in nakis nii jem.Nakisamo zekop. pol ure /v laboratoriju'10 minut/ z 2 g žveplen kisline /finej¬ ši material s 5 g ocetne kisline/ na liter.Po nakisa- nju moramo blage- dobre Izpirati, do pristanka kisle re¬ akcijo /moder lakmusov papir no sne poslati rdo.č/.Po izpiranju kuhano blago 1/2 ure z raztopino 3 g mar ae i lake go. mila v litru in pon a^no : .Opiramo z mehko vedo, Prim eri, ja c m oranj c- po ir ne - * dl .* 66./ 10 g težko bombažno r:--lr .ce b-a: -verne v laborato- z 10 / I nč urhi on -1 ii i K v ■ es* u.K 10°f’-nc raztopine tesrfcasuoga barvila ki jo -‘rod upo¬ rabo dobro premešamo,dano v štjjpovnik -z brušenim za¬ maškom.Raztopini dodano 0,8 cm° natr luga 36° Be im 0,6 g hidrosulfita,zmešamo in pustimo 10 minut,dokler nj raztopina popolnoma biser,- .ip-n:' -vidno ob st okleni palčici.Raztopina se zbistri,oe jo segrevamo na vodni kop, J ji na 3Q & C /pod nogo jen, do jo l.oncen trači ja ke- :alij pravilna/. * V čašo dumo 140 cm 0 mrzle,mehke vode in 50 cn° 10 vt-ne raztopine Giauberjeve soli .Raztopine - lijemo v štupovnlk z reduciranim barvilom ir. prelij mo v ca- , šo. Barvna raztopina mora biti popolnoma Metra. kobro premočeno in ožeto prodonce barvamo ' uro ;xr i navadni temperaturi. V začetku previjamo material :■ iglo, nato ..pa vsakih 5 minut. Po barvanju sledi ožemanje , oksidiranje na zraku, izpiranje,^a-kisanje,izpiranje,polurn< -kub.nje s mil¬ nico, ponovno izpiranje,ožemanje in sušenje. 67. / 3 Indantren-rumenega 7GK v oraŠku.Barvnemu praš¬ ku dodano v Stanovniku par kapljic,.,raztopine Neka la BX 1 : 20 in 10 cn° vroče vode,0,3 crr ratrijevega lugfi 38° 36 in 0,6 g hidrosulfita.Raztopino zmešano in pusti¬ mo v zamašenem štupovniku 10 minut .Nadaljni postopek jc enak,kakor pri 66.št. 68. / 10 Indantren-briljantno-oranžrega RK v testu. 69. / 10 f. " -rdečega 5 GK v testu 70. / 10 fj " -briljuntno-vijoličnega RK v testu 71. / 3 f* Indantrentdrkis-modrega 3 GK v prašku. Bar vilo damo neposredno v mrzlo raztopino,ki vsebuje'nutr.lug, hidrosulfit in Glauberjovo sol. 72. / 2 / Indantren-briljantno-zelenega B v prašku 73. / 10 •' " -rjavega It v testu 74. / 10 / " -sivega BG v testu Ako je v barvni karti navedena metoda v oklepa¬ ju /n.pr./r.7/»to pomeni,da moremo barvilo v majhnih ko¬ ličinah,n.pr .za niansiranje,barvati tudi po dotieni me¬ todi. V splošnem kombiniramo le barvila,ki se barvajo po isti barvni metodi. Barvne raztopine se pri svetlih barvah ne splača dalje uporabljati .Pri srednjih in ter a ih barv .ih moramo pri neprekinjenem barvanju dodati 3/4 do enako količine hidrosu1fit'•,pri IN 1/5 do 1/2,pri B% ir JK 1/2 do 3/4 natrijevega luga,kakor pri prvem barvanju.Dodatki barvi¬ la so razvidni pri neprekinjenem barv mju iz sledeče razpredelnice: Obstojnost stfilniih raztopin,ki se ne smeje preveč ohladiti,sc poveča z dodatkom Dekola. Na poseben način barvano črno z Iridantreni. Gvojcas so se uporabljale Indantren-erne BGA In BB znam ko,ki so bile najprej zelene in s6 šele s klorom postale cime. Boljše je bilo Indantron-direktno črn s RB,ki pa je malo izdatno in drago. Za črno barvo potrebujemo n, pr.40 do 30 barvili; Pozneje /leta 1934/ sta prišli v ; prone v : znanki G. in RR,ki sta cenejši in odgovarjata. Primer: 55 / Indantren-diroktno-črne -a G v testu dodamo raztopini,ki vsebuje v litru 32,5 c’i° natrijover a luga 30° Bč in 7 g hidrosuii'. ta. larv 10 pel ure pri 60'- C, segrevamo tekom 1/4 ure na 75° do 80° C in tokom nadalj- ne 1/4 uro dob ar varno pri te/ temperaturi.Pri neprekinje¬ nem barvanju potrebujemo le,v5/ barvi.la in hidrosulfita ter 25 £ natrijevega luga pd prvotno uporabljene količi¬ ne. Po barvanju material izpiramo,nakisamo z 2 cn‘ ; žveplene kisline v litru,izpiramo,poj ure kuhamo v raz¬ topini 3 g narseilskega mila v litru,izpiramo,ožamemo in sušimo. Vsa Indantren-barvila uporabi.jamo za barvanje v mehan.barvalnih aparatih, ra zen Indar.tren-modrega RK, te no-modrega 30,sivega K,6B,čarlaha R in ornega BB„ Nekatera barvili,n.pr.Indantren-ruraeno G se v barvalnih aparatih le težko oksidirajo.Oksidacijo po iz¬ piranju pospešimo z. raztopino 2 do 5 g natrijevega luga pePborata v litru. ^PIGITSjTNI^p/JPREGIjlRNI^PO^TOPEK^ZA, -TRENI /Pignent-Klot-z-Verfahren/. Debele bombažne kose in merccrizirani sukance ze¬ lo težko dobro prebarvamo z Indantroni.Prav tako telico prebarvano lanene kose,pri katerih s e' pri pranju premak¬ nejo križišča osnove in votka,ki so v kosu svetlejša.Za-, to material s ki se težko prebarva,barvamo z Induntreni' na tale način: Barvilo naplavimo v vroči /oči ir. enkrat ali 2-krat precedimo skozi drobnb,žinnasto site .Naplavini dodn.no Eu- lizin A /Euljsin/.Z 80° C toplo floto impregniramo blage, ki ga hočemo barvati.Blago pri prehodu skozi stroj 2-kra c dobro ožamemo.Barvilo je zelo enakomerno razdeljuo na po¬ vršini blaga,ker nima nikako afinitete do vlakna,dokler ni raztopljeno.Impregnirano blago p;..sira raztopino,k: vsebuje natr.lug,Mdrosulfit in Gruberjevo sol in sicer tekom. SC do 40 minut pri temperaturi,kako.rčno zahteva barvni postopek za dr oično barvilo /13,1'., IK/.V te,j /slepi/ raztopini se barvilo reducira in adsorb vlaknu.Nato blago ožamemo,pustino, dt se na zraku oko idi¬ ra ,izpiramo,nakisano,izpiramo,namilimo,izpirorno in posu- š ino. Da se bi*’'go bol;še prebarva",moramo pri delu pazi¬ ti na to-lo:1»/ Impregnirati moramo suho blago pri tem¬ peraturi 00° C.2./ Dodatek Rulizina jo neobhod.no potre¬ ben, da pride barvilo tudi v notranjost blaga, ulizin prodro v blago tudi no križiščih osnove in votka.S / Blago moramo tekom impregniranja želo dobro ožeti, Barvni efekt zavisi od koncentracije impregnirae flote in od Ožemalnega efekta fularda. Za impregniranje uporabljamo posebni impregniral stroj ./Elotzmaschine/c.Zelo dobre stroje gradijo tvrdke Benninger,Uzwil v Švici in Haubold,Chemnitz,Impregnirna flota doteka v prostor med ožemalnimi valji in se na ta način lahko do skrajnosti izrabi. &\ /,k' Sakralni fulard tv.C 0 G 0 Haubold A.G. Chemnitz,Mod.Fz SI. 14 Fulardni žiger tv.Zittauer Maschineifabrik A.G.Zittau. Za manjše obrate je priporočljiv fulardni žijer /Foulardjigger/ tv.Zittauer Maschine ifabrik ali barvalni fulard tv.Gruschwitz,01bersdorf-Zittiu,ki je uporaben za impregniranje z Indantreni,barvanje z Indigosoli,Naftoli AS in žveplovimi barvili.Impregnirano lihko s 15 litri flote. Gl. 15 Barvaini žiger tvrdke Gruschv/itz Tectilmacehinenbau G .m. b. H. Olbersdorf-Zittau i.Ga.Blag) lahko vodimo na er. načina Če hočemo blago impregnirati na normalnem fular- du,kjer potrebujemo 30 do 40 1 flot3,moramo napraviti specialno majhno korito,ker je sicer izguba barvila pre¬ velika. V korito nora tokom inpregniranja dotekati nova flota enake koncentracije,da je niv-> v koriou vedno c- nak.Posodo z irrpregnirno floto namestimo.nekoliko višje in s pipo regulirano dotok flote. Preračunavanje normalnega na pigmentno-impregnir- no barvanje: ■ Pri normalnem barvanje se stvarne fiksira na blagu:za svetle barvne tone 90 do 95 za srednje 80 C in za temne 60 / Induntren-barvila< Če smo barvali blago n.pr. z 10 / Indantren-rja - vega GG v testu,se je pri normalnem barvanju fiksiralo na blagu stvarno lo 8 £ t. j. 80/S od 10 // barvila »osta¬ nek /2.’/ jo ostal v barvni raztopini. 1 kg blaga je pri normalnem barvanju fiksiral stvarno 80 g Indantren-rja- vega GG / 1000 x O / ICO G Ako impregniramo blago na fulardu z normalnim 100 /~nin oženalnim efektom,zadrži vsak kg blaga 1 liter impregnira© flote /100 /■ od suhe teže blaga/. 1 liter in- pregnirne flote nora vsebovati ono množino barvila,ki se stvarno fiksira na Jkg materiala,v našem primeru 80 g Indantren-rjavega GG.Če imamo večji oženalni efekt,n.pr. 00 • »mora 800 cm flote,ki jo zadrzi vsak kg blaga, vse¬ bovati 80 g barvila ali vsak liter impregnirane flote 100 g barvila .Navadno računano s 10C ‘/-nin oženalnim e- foktom. Barvilo moramo najprej naplaviti v vroči vodi in filtrirati,šele nato dodamo Eulizin,sicer lahko dobimo na blagu temnejše točke od nerazpršenih delcev barvila. Razvojni raztopini dodamo del inpregnirne flote, da preprečimo ev.svetlejšo barvo. Pr ime ri: 76 o/ 1 liter 80° C tople inpregnirne flote vsebuje:? g Indantren-oranžnega 7 K v testu,0,05 g Inda^tren-rde- čega FBB v drobnem bar r alnen prašku in 10 cm° .iiulizina A /Euly sin/. Impregniramo blago razvijemo tekom 1/2 ure po IV/ metodi v 50° C tepli raztopini,ki vsebuje v 1 li¬ tru 3,5 cm 5 natr.luga 08° fle,3 g hidrosulfita in 4 g Glauberjevo soli. 77. / Blago impregniramo z 80° C toplo raztopino,ki vse¬ buje v 1 litruplO g Indantren-oranžnega 7 RK ,v testu, 2,6 g Indantren-rdečega FBB v prašku,4,5 g Indantren- sivega BG v testu in 10 cn^ Bulizina A.Razvijemo tekom 1/2 ure po IW postopku v 50 c C topli raztopini 4 cm 3 natr.luga 30° Be,3 g hidrosulf.*ta in 6 g Glauberjeve solj/v litru. 78. / 1 liter inpregnirne flote v.ebuje: 14 g Indantren-rjavega GG v testu 10 g " -olivnega R " " 7 g " -rumenega 3 Fi v testn in 10 cm'-' Sulizina A.Razvito je po metodi. 7 9./ 1 liter inpregnirnc flote vsebuje: 1 g Ind an tren-no drega GOD, v drobnem barvalnem pr a eku 0, ' g . ” -briljantno zelenega B v konc.drobnem barval ne n prašku 10 om° fulizina a.R azvito po IN netedl. 80./ .1 liter inprognirnc flote vsebuje: Z , b g Indantren-sivega BG v testu 0,4 g -modreca GGI) v drobno n barvalnem prašku 10 en* 5 fulizina A.Razvito po IN metodi, 81 a / 1 1itor•inpregnirne flote vsebuj e: 7.5 g Indantron-sivcga BG v testu 1.5 g ” “Olivnega 3G v testu 1,8 g f :»oran : žnega 7RK v testu 10 cn.3 lulizina A.Razvijamo po .11V metodi. Po polurnem razvijanju blago izperemo,oksi- irarao na zraku , nokisano,izperemo,kuhano z milnico,po > novno izpiramo,ožarnomo in posušino./Bunke kot pri nor- m .nem barvanju z Ind i.ntroni./ In ■i; - o ■ no ba r v L la : Ja sta] ejši predstavnik ta skupine jo Indigo,ki so svoj čas pridobivali iz raznih rasti in; lot • 1880 pa ■■•o j • posrečila Ra;,er ju njegovi sinteza. IndJ <;o-modro pre¬ ide ari redukciji v Indigo-bolo,ki so v alkalijah top. svetlo rumeno bajrvo.Alkalna, raztopina ima manjšo a • fini teto do vlaknin rastlinskega vzv ara , kakor n.p. , In- d :v; treni. 7:-a redukcijo potrebuj ono manjšo množino liza¬ li j, zato so indlgoidha barvila upe r dna tudi zo barvan p- vlaknin živalskega izvora. Termo rodr:> barvo barvano na t:o način,da p*... vsakokr- tnen barvanju blago ožamemo in pur tirno na Zraku, da ozeleni ,t. j . ,di se v sleci oksidacije z zt ičnin kisikom tvori na vlaknu notopni Indige. Pri • Indigc-belo. Ker se flota le iv lo izčrpa,jo vedno upe.r •... no še naprej za barvanje. Indigo pride v pronct že .reduciram ali in moramo sani reducirati .Nekdaj so 'Ino.. go reduoir ikon, vi je nastal pri kipenju org ir ?klh snovi,ki v v b j«, sladkor ali škrcb,n,pr.noke li kruha ,otrobov,riž--., fig tv zln,siruua ali sl« v prisotnosti altailij,n.pr,so pepelike.Pozneju so 'ta način redukcije izpodrinili \ . načini,n»pr,s fero-rulfaton/zviono galico/,cinkovin r -d,or In apnom in v novejšo n času s hidrosulfitor. • Redukcija z železno galico je cnor-t ivn •,, razteg in e so obstojne, vendar .traja redukcija vanj tri ure .Refiv -ci j ; .v navadno pr ekonomaza t o je izguba barvilu zelo vol Uka. Nepri¬ jetna je obilna usedlina, Ta način redukcije ve f and nos -• koru ; nikjer ve e no uporablja ‘ hon in apnom,n, pr. r- d:ole: 82./ 10 kg Indiga 3&B 20^-nega testa ali D 20^-no ga v testu ali 2| kg barvila v prašku dobro zone lamo 20 1 vroče vode.Nato primešano 60° C toplo naplavino 1.2 kg cInkovega prahu in 4 kg žganega apna,ki sno ga predhodno pogasili z vodo v enakomerno kašo.Končno do¬ polnimo s 60° 0 toplo vodo na 100 litrov in ned več¬ kratnim mešanjem pustimo 5 do G ur jri 45 G.Raztopi¬ na nora biti rumena. Predno primešano reducirano barvilo barvni floti,dodano 1000 litrom vodo 500 g cInkovega prahu in 1 kg žganega apna»enakomerno pogašeroga z vodo.Po do¬ datku barvila barvno raztopino dobro prer. o 'nmo in pu- • stirno,da se oborina usede na dno,Na površini oksidira¬ no modro barvilo posnamemo»nakar pričnemo barvati.Ako je raztopina po barvanju zelenkasta,jo norai o dobro premešati.Ge so čez ‘nekaj časa ne povrne prvotna ru¬ mena barva, moramo ned mešanjem raatorini dodati 1/4 do 1/2 kg z vodo naplavljenega o Inkovega prahu in.l/S do 1 kg gašenega apna.Raztopina in usedlina mora biti lepe runena.Temperatura raztopine naj se giblje med 15 do 200 c.Izguba barvila je za l/Z manjšo»usedlina pa je za 1/5 manjša »kakor pri. redukciji z železno galico Le manjša je izguba barvila in usedlina pri uporabi že reduciranega Indigo barvila ,/K.nr.Indigo J1 T B Kline I, 2C 11.20 %,Indigo ITS/R Kiipo 1.20 ali Indigo t.LB Kupe 60 š,7Q j ,00 k v koščkih,Indigo raztopina BASF 20 p,20 R ali Indigokupe BASF 60 £,70 £ ali 00 £ v koščkih/,1000 litrom barvne raztopine dodano 400 g cInkovega prahu»naplavijenega v vodi in 2 kg gašenega apna in pustimo stati čez noč.Pri neprekinjenem bar¬ vanji dodamo za vsak kg reduciranega Indiga 50' g cIn¬ kovega prahu in 1/2 kg apna»Po daljši uporabi barvne raztopine zmanjšamo dodatek hidrosulfita in apna na polovico.Pri rednem obratovanju dodano barvni razto¬ pini vsak večer nekoliko cinkovoga prahu in apna. Barvilo v zrnih raztopimo pred dodatkom v nekoliko barvne raztopine,Za barvanje uporabljamo globoke /za prejo 160 cm x 60 cm. dolžine in 65 o:n širine/ železne ali betonirano posodo. Barvano blago :;>o oksidaciji , In¬ diga nakisamo z raztopino 2 do 2,5 cm° konc.žveplene kislino v litru in. končno dobro izperemo. Dandanes večinoma reduci rano Indigo s hidresulfiton.Ta način ima kljub nekoliko višji ceni sledečo' črednosti:!./ Izguba barvila je malenkostna , 2./ redukcija barvila jo enostavna in hitra,3./ raz¬ topina nima usedline,4./ raztopino lahko nadziramo in' popravimo, 5» / barve so bolj s tal n;: uri draženju in oranju,G./ blaga ni treba po barvanju naktsati. Barvilo reducirano na ta-le način: 83 / 20 neg/ testa ali I:idigo-čistega BASF,20 /-nega testa :£ ali 2 kg brrr/la v prašku a- li koščkih naplavino v 40 liti ih vroče /odf, dodamo 7,8 litra natrijevem luga 38° Do in dobi premeša¬ no.Bed stalnim mešanjem vsipamo 4 kg hi iromilfita in segrevamo na 50 do 60° G. Gez 1/2 uro je barvilo re¬ ducirano. Če v raztopino pomočimo stekleno ološčo,od¬ teka s plošče runeria raztopim,ki poze. - ! eni po 20 do 30 ninutah.Ako raztopina ni popolnoma rumena in po¬ stane prehitro na plošči zelena,dodam,o še nekoliko hidrosnlfita in čez 5 minut ponovimo preizkušnjo.Pri svetlih barvah povečamo količino natrijevega luga za 50 / do 100 /.V barvno raztopino dodamo za l 1 uOO i 100 cm 4 '' natrijevega 1 uga 38° De, 150 g hidrosulfita,4 kg monopol mila,20 kg kuhinjske soli in reducirano barvilo« Raztopino premešano,pustimo nekaj časa stati,posnamemo modro vrhnjo pl.ist in pričnemo barve ti. Barvilo,ki nride v promet že reducirano,do¬ dano neposredno oarvni raztopini,n.jr. 84,/ V 1000 litrov 20° 0 tople vode dano 1,1 litra natr. luga 38° De,1,3 kg hidrosulfita,4 k( monopol mila,20 kg kuhinjske soli la 15 kg Indiga MLB cli I!LB/R Kupe I 20 'ali 11.20 ili Indigo raztopine BASF,20 / ali 5. kg Indigo TXB Kupe 30 ^ v koščkih ali ?rnih,4,3 kg 70 /j, ali 5,75 80 f v koščkih, ali zririhr srnih. Barvilo v koč - čklh ali zrnih oredhodno raztooimo \ nekoliko flote. Raztopino- dobro zmešano,posnamemo ne površini in prične¬ mo barvati. Raztopina ne sne vsebovati niti premalo,niti preveč hidrosulfita.Ako vsebuje raztopina preveč hidro¬ sulfita, se Indigo počasi fiksira na vlaknu,blago prepe¬ če o i ozeleni, je pogosto profeasto in svetlejše barvano. Raztopina je zlafco-runera.be vsebuje raztooina premalo * hidrosulfita, se barvilo prehitro oksidira,blago zapušča pino zc eno ati celo modrikaste.Raztopina mora vse- bovati toliko natrijevega luga,da se fenolftalein papir a; v a intenzivno rdeči.,vendar ne preveč, ker sicer tr¬ at in barvni ton.Če barvne raztopine do. r* u . e uporabljamo. se Indigo izloči iz raztopine. Raz¬ topino popravimo z dodatkom hidrosulfita in segrevanjem na' 40° C. 1.'. ono pol milo in slični iz 1 alki ohranijo Ita¬ ko spojini v raztopini ir. povzroči jc ,da se blago lažji prenoči in boljše prebarva. Indigo cisto BSAF 40 I ,v prašku R,v prašku g v testu RB in Indigo MLB/R v prašku Ir 20 ■■-■nem testu ima večjo afiniteto do bombažnega vlakna kakor navadni i,zato barvamo z njim pri temp.500 C.Dobljene barve imajo bolj čist,rdečkast ton te.? so bolj stalne pri pr gnenju in proti kldru.Barvilo reducirano na ta-le naČir: .,3 / 2 kg Indigo-čistef a BASIJItB zame simo z vročo vodo., dodamo 40 do 5C 1 vode,4 do G 1 natrijevega luga 30° Bo in 2 k{- hidrosulfita, segrevamo na 5C° C in puetino~l/< do l/Z ure. loOO 1 50 C tople vode dodano ICO g hidro¬ sulfita in'1/2 1 nat?.luga 38° Be ir reducirano barvi'. 3 1 .10 ;-ao raztopire kleja,dobimo vairnegiči ton in pospeširo sprejemanje barvila. V topli raztopini barvat o predvsem nočno sukan sukanec in -oste tkanine,ki se težke prebarvajo.Prede barv-no na uuognjenih,ploščatih železnih palicah /glej 5t.il/, v kadi z oženalno naprevo.Bombažna prodora nora jo • biti oredhodno prekuhana /za svetle barve beljen / ali vsaj dobro premočena v 40 do 50 c G topli raztopini,ki vsebuje v 1 litru 5 cn° natrijevega luga 38° Bc in 5 g mo¬ nopol-mila,Na vsako palico dano ca.] kg centrifugi? me bombažne preje,ki jo teke a 1/2 ur večkrat premaknemo sen tr ter tja pod površino barvne raztepine, enkrat obrnemo in enakomerno ožamemo .Ožeta -.reja naj to dvakrat tako te:;- n , k-.kor suha preja.Prejo pmtirno na zraku,da se oksidira Ha preji se faksira le 20 '/> Indiga,r edtem ko 80 / ostane v raztopini M'o hočemo doseči temnejše barvo,moramo prejo še 1.5 minut -previjati v 1 r 1 ‘aztor.tni.^a ta Bači a ■ ' i . a. ■© 10 prvotno utx rabljene ko315-lne , Pr 4; ohšvi jan ju postaja do K minut preja ved -’• j : - mirto pu zopet svetlejša,ker se vel ok/Idi p- bul vila zopet reducira in raztopi Ako je raztopin testu,moramo dodati pri nev rekinjoriem barv,>in ju 30 kg preje 6 kg Tr diga rib v vsetevaja n.pr pj 6 ip; SO kr Indi- 'ifl -.« leva •* •-*. O. O ‘|" tT -• u/ n;- O J. «» 'ri ! o- uciranih žnanlcah barvila dodeno barvo’ raztopi n l enako množino natrijev©'; 1 luga ii hidrosulf it i,ka- di pri prvem barvanju.Pri neprekin; enirv barvanju do- . 1 • raztopini dnevne ca. 1 kg kuhinjske soli, dokler ne mreste koncentracija raztopine na 4° do 5° do A 'onopol-nila do dahe vsak ted.:n e:.! kg.Pri redne i" r ■ vri ih znankah barvila lahko uporabi.; ano za' raztopi j a- papeliko /K o J0„/ namesto natrijevega lupa,n,pr. (.J H J J..< vOOO .. mrzlo vode dodano 1 kg r. epelike,raztoc- v. e v vreli vodi, 000 g hidiosulfit j n 6,5 kg Indi go¬ ra?: tepine B..SF SO /-ne ali kake dru* o znanke že reo.u- ci.ronega barvi] a .Barvna raztopina mer. biti zelenkasto- ; erv jake ,,e temno-z ..-.iona, j i morar. o dodati l/u :o l/l '• hidrosulfita in 50 do 100 g j epe like. Predena Dar rano v mrzli i aztopini.^arvdi manjše alkalnosti barvna raztopina rc razjeda rok- Pri neprekinjenem barvanju dodamo barvilo, ©iiko in hidrosuifit- v zgor i j na\ edenem razmerju. Za barvanje bombažnih kosov z Indigom u~ ; © :bijamo podflotnl žiger ali barvcino kadi z valjčki i; t vrne sno oks icac 1 j o,. 11.16 Podflc-tni Žigo: Podflotni žiger ima litoželezno barval no kak.v kateri so nahajata dva valja,;:.a katerih jo sivi¬ ne pritrjen tek.Č.Aa tekal pritrdimo tkanino,ki sc pol povr.ir.o barvne raztopine 4 do 6-km t pr e vi je iz enega valj- n . druzega PaviJalna smer so menja sanodelno ali ročno„Pri Haubol-loven podflotnen žigru Ilod.UKv non po¬ ve znak z zvoncem,kodaj moramo nenj iti navijalno smer. .Po konč nem bar vanju od v iimmimo živ, ki druži tekač z bl.'i -or.i,blago enakor .rno ozaneno Ived. parom oženalnih val jev "in vodi:-.o • vodoravno ali navpično preko sistemu /ul j 5; rov, ki se nahajajo na a žigrom.I vmčne odložimo blago na voziček,pustimo,da sc na zraku oksidira in iz¬ peremo na navadnem žigru. d 17 Kad za neprekinjeno barvanje z Indigom z "J.;'eki in vmesno oksidacijo od tv.Zittauer Ha¬ sek inenfabrik A »G.Zittau V kadi za neprekinjeno barvanje z Indigom . ; j a sistem val jekov, preko katerih vodimo po ši~ i razpeto blago.Pri izstopu iz prve kadi se blago med o: analnima val j ena, nakar se vodi po zra- ako vodilnih valjčkov v svrho oksidacije in v Kad za temnejšo modro barvo.Po drugi pasaži bla- o ovno ožamemo »vodimo preko vodilnih valjčkov ske- xk odložimo,pustimo nekaj časi,da so blago oksi- ran-'-.kar ga izperemo na žigru. Barvilo reduciramo v lesenem sodu,n.pr.za 1000 1 flote: '7 e / 15 kg Indigo čistega BASF ali , v testu /20 £-nen/ ali 3 kg barvila v prašku ali koščkih zamešamo s 25 1 vroče vode in litra natrijevega luga 30° Be.Aed stalnim mešanjem - oa /no 2,4 kg hidrosulfita in segrevamo z direktno pa- •o na 70 do 80° C. Barvilu,ki služi kot dodatek stari floti n.-*5 neprekinjenem barvan ju, dodamo le 4,8 1 natrijevega p-,a 3f-,o no„da koncentracija natrijevega luga v barvni , z ■ o .'in:* p. ■ evs o ne nar as te . Barvilo je že po 5 minutah reducirano.1000 1 de do d jio 100 on3 na tr. luga 30° le, 50 g hidrosulfita rt lucirano barvilo,nakar barvno raztopino dobro pr*-- ešano.Ako barvano neprekuhano bl..tf o,moramo dodati ruz- ; pini še 2 1 turškega rdečega olj: »monopol-nila ali sl, d ;.rvam pri 30o do 35° C. Raztopina nora biti ruraena in bistra. Pri uporabi reduciranih znamk barvila dodamo ■>.000 ; flote 1 do 2 1 natrijevega luga 38° Be,l dc 1 1/4 ■ - hidrosulfita in 13,5 .1 ali 15 k/ Indigo-raztopine ■d g F 20 a. Včasih blago prebarvamo z modrimi subst mtiv- .•; barvili,n„pr.Benco-azurinom G ali R,da prištedino idige in da dobimo pri drgnenju bolj stalno barvo. Indijo-modro je na bombažu nanj sta..no,kakor na volni, zlasti na svetlobi,pri pranju in pr. drgncnju.Ka svet- io:i in pri' pranju postane polagoma svetle j oe .Uporab¬ lja so za tenno-modro barvanje prosmega bombaža,bom¬ ba .ne prejo in bombažnih kosov,za barvanje lanu,volne in svile.Bolj stalne so Brillantindago-znanke,ki se u- uo: ubijajo za stalno pestre tkanine za srajco,bluze, redpasnike,sukanec in nercerizirano blago. Barvilo reducirano tu-kože: So./ 1 kg Brillantindigo BASF v testu B,BB,4B ali !'LB/4B,I 1 LB/G v testu 20 / ali 200 g barvila v prašku zairieeamo za svetle tone s 400, za srednje s 500 in za temne z 200 cr> turškega rdečega olja ali monopol- mila in nekoliko vroče vode in razredčimo s 50° do 60° C toplo vedo na 10 do 15 1.Nato dodamo za svetle tone 700,srednje 500 do GOO,za temne 400 cm’ natrije¬ vega luga 30° B"/pri neprekinjenim barvanju 500,400, oz .300 cm3 / in vsipamo polagoma meč mešanjem za svet¬ lo barvo 600 g,srednjo 400 do 500,za temno 200 do 400 g hidrosulfita.Pri 50° G se barvilo reducira čez 1/4 de 1/2 ure.R .ztopina mora biti svetlo-do temno-runena in bistra. Brillantindigo BR raztapljamo na sledeč na¬ čin; 09./ 200 g Bj-illant indiga BR v prašku zanesimo z 200 g turskega rdeiega olja ali nonopol-mila in nekoliko vro¬ če vode in dopolnimo s 70 q do 75° G toplo vodo na 10 litrov.Kato dodano 700 en. natrijevega liga 30° Be in vsipamo polagoma ned mešanjem 500 g. hidrosulfita .Bar¬ vilo je pr J 70° do 75° G po 10 do 20 minutah raztoplje¬ no. Za Brillantindigo G povečano količino natr. luga za 5C /, za znamko 4 G za 150 /. Ako za barvanje ninano na razpolago mehke vode,dodano 100 1 vode 200 do 500 g sode,segrevamo na 50° C,vsjpano ned mešanjem 50 g hidrosulfita in redu¬ cirano bf.rvilo. 0 Q Barvano 1/2 ure pri 40 do 50 C,po možno¬ sti pod površino barvne raztopine. Svetlo barve prične¬ mo barv?ti. pri 30° G in tekom barvanja segrevamo do 50° G .P) barvanju blago ožamemo,pustimo na zraku l/4 ure,da 30 oksidira, izpiramo z vročo vodo,ev.1/2 uro kuhamo z milnico in izpiramo. Pri kuhanju z milnico po¬ stane larva lepša,Živahnejša in bolj stalna. Indigo LMB/4B in G3 ter Brillantindigo BASF 4B in tG lahko reducirano in raztapljamo v barvni raz¬ topini z dodatkom sode in nonopol-mila. Priprava barvne raztopine je razvidna iz raz prede'.niče na strani 43, Podatki se nanašajo na 1 liter barvne raz¬ topine za razmerje flote 1 : 20 in za barvilo v testu. Bombažne tkanino lahko barvano z Tirillantin¬ digom tudi v navadnem žigru z oženalno napravo. Hidrom-modro: Bar v ila te skupine tvorijo z ozirom na na- č-if/BjSPVrifiJT^rehod ned žveplovimi in redukcijskimi bar vUi.V, promet pride Ilidron-modro R,RR,G in 3,Hidron-mor mrsko-nodro C,Hidron-Srnomodro G in GG in Hidronolivno GJC in sicer v prašku ali kot 20 £ ali 30 A testo // se nanašajo na koncentracijo barv pr a ';ku/. Največ so uporablja Hidro ivraod.ro kot nado¬ mestilo za Indije za ceneno in še do: ca j stalno temno¬ modro barvanje bombažne prejo in bleke. in sl,Stalno st pri dr mnenju tka; lin za delavne o- je boljša,kakor pri Indigu /4/;stalnost pri pranju doseže 4 do 5 točk,na svetlobi 6 točk /olivno C točk/. Hidren-barvila reducirano s hidrosulfiton ali natrijevim sulfidom in raztapljamo v natrijevem lugu.Redukcija z natrijevim sulfidom se vrši v nasprot¬ ju s žveplovimi barvili počasi in nepopolno. Redukcija s hidrosulfiton da popolnoma bistro, rumeno raztopino tor se uporablja za svetle tone in za barvanje preje v barvalnih aparatih. GO°Ctopli vodi dodamo natrijev lug in barvi¬ lo .zamešamo z 10-kratn© količino top .e vode.Barvilo precedimo skozi sito.Nato ned mešanj m vsipamo potreb¬ no količino hidrcsullita. Kožic ina barvila in dodat: :cv pri prvem in neprekinjenem barvanju je razvidna i:. sledeče razpre¬ delnice : i uro pri 60° C,najbolje na upognjenih železnih pali¬ cah«, iko barvano na ravnih palicah, moramo predena več¬ krat obračati»Barvna raztopina mora imeti do konca ze¬ lenka sto -rumeno barvo,sicer moramo dodati če hidrosui¬ ti tu. Barvilo je po 10 minutah raztopljeno. Po barvanju izpiramo prejo najprej v mrzli, nato v vroči votli,ožamemo in posušimo.Z izpiranjem po večamo stalnost pri drsenju.Bolj jasno,nekoliko svet¬ lejšo barvo dobrino,če jo po izpiranju oksidirano tekom pol ure v 80 ° G topli raztopini,ki vsebuje 1 c. natri¬ jevega perborata v litru.Oksidirana barva jo nekoliko nanj stalna pri pranju. 90./ Primor barvanja 10 r bombažne preje v laboratoriju: V čašo dano 100 cn* 60° C tople vode ,10 / /1 crr^lO '/-ne naplavine v vod:./'' in 10 / /1 fr/ hidrosulfita.Barvano ono uro pri 60° C.Po barvanju dobro izpiramo,oksidirano tekom pol ure v sveži 80° C topli raztopini 0,2 r, natrijevega nerborata v 2Q0 cm 5 vode,izpiramo in posušimo, natr .luga 0n ‘ žipru z ožonalnir.i valji 3/4 ure do 1 uro pri 60° do 70° . G.Pri barvanju jo morajo enakomerno previjati,kraji,'mora¬ jo točno prilep ti-sicer radi bronsirajo. 4 . .s* ' -W •. :■) - - f ■ / ' Es L A 1 K **» > .. -v ,3 —• !0 -v,,t :: •; , -.\ V —_ P fkijgM , ,V tepr- , | ■- "v . ¥ pi \. r/Pv-V i J.' I o. Msji- -/—I— - -.1 .a.. / i -c >— ’• (Wžt, Sl 10 Hu’01 oldov šifrer rod.BV/S s pr enaki j Ivin oženainin valjon Sl. 19 Rauboldo.v barvalni . bifor 'ocLJf s pre¬ makljivim oaemlnin valj on, zdruson z Izpi- r.ilnin žirron Tftnn„e v že barvo cenej Je ba rvurno, če nadomesti - no cel hidrosulfita a natrij ovir: lugom. • Folicina barvila in dodatkov jo razvidna iz sledeče razpredelnice: i p ar'v.mjo borb j preje f— — - — . barvila v j testu i r natrn sulfida i '-Tist. v litru floh 4:20 OoabU; prineore , ‘o n/enem boru jn/v 5 10 15 20 3, s 6,i g. s 13 Lf J,s Hs 15 3 7,s g J 3 barvanje bonb" flotci 4? 8 <3 o afer f k//on n epre- kosov v žigru k'in/enem bomxo4fU 60° do 70'"' G topli raztopini dodano natrijev sulfid .natrijev lug in v vroči vodi naplavljeno barvilo." Hato ned nesanj on vsipamo hidrosulfit je barvilo redu c trm-c ir. iv.* nul j en o . V Po 5 do 10 ninutah 00° do 70° C topli v.-tj raat--i.ri.-r J irv:mio 3/4 ure do .1 iro, 1’jiogo bolje rc material prebarva,če ga 1/2 ure barvano v vreli raztopini,ki vsebuje samo na¬ trijev sulfid,lir: in barvilo.Nato raztopino ohladimo na 600 do 70° C,dodano hidrosulfit in tekom pol ure dobarvono pri 60° C.Po barvanju materi il izpiramo v mrzli in vroči vodi,ožamemo in posušim o ,ev»po izpira¬ nju barvo oksidirano s perboratom. v laboratoriju. /10 cn® napla¬ vine z vročo vodo 1 : 10/, 10 natr.luga 300 Be /l cm 3 / in 20 % /10 cm 3 raztopine 1 : 5/ natrijevega sulfida /NagO/.V raztopini previjamo,dobro preaočenč in ožeto predence 1/2 ure pri temperaturi vrenj a,nakar ohladimo nn 600 c,dodano 5 % /0*5 g/ hidrosulfita in dobarvono tekom pol ure eri 6 Q 0 G.Raztopina nora biti vedno bistra in rumena,sicer moramo dodati hidrosulfita.Po barvanju prejo izpiramo v mrzli in vroči vodi »oksidiramo tekom nol ure v 80° C topli raztopini 0,2 g natr.perboratu v 200 er" vodo.nonovno izpiramo,ožamemo in posušimo. 'A ./ Barvanje blaga s Hidron-nodrin v žigruž Najprej blage razšžihtano /glej I.del/,kuhano 1 uro z raztopino 2 c’> natr.luga 380 I3e in 2 on3 Laventina HI. y litru. 3 fv Hidron-nodrega RK zamešamo z nekoli- -'<■ monopol-mila,dodamo 10 %> natrduga 30° B6 in 20 . tr.sulfida.Da preprečimo bronsiranje ,dodano nekoliko de izine ali Oekola.V vreli floti dahi 1 : 10 dobi bla¬ ge 4 pasažo /blago se štirikrat previje iz enega valja n , c ruzega/,, Pri prvi pasaži damo 1/2,pri drugi pasaži drugo polovico barvila.Nato zapremo pero,blago se dva¬ krat provijeno,da se barvna raztopina ohladi na 7CK> G ir dodano ca. 5 fo hidrosulfita /do 5 g/l /.Blago še d-krat previjamo iz enega valja na drvzega,majhne kose večkrat.Blago mor? biti zlato-rumenoraji lepo urav¬ nani, drur nad drugim,sicer se pojavi tronsiranje,ki se Ir težko odstrani«Po ožemanju blago izperemo v 40 ° do 5(0 j topli vodi v Izpiralnem žigru z dodatkom 2 g hi¬ drosulfita r.a liter in 4-krat s samo vodo.Izprano bla- c oksidiram«; na zraku na ta način,da spustimo vodo in 'lamo bi igu nar pasaž na zraku,nakar blago posušimo, IN D_I G 0 S 0 L I so zaestrene leukospojine redukcijskih barvil.Indigosol jo n,pr,žvepleno-kisli ester Indigo-belega-Indigosole z označbo ”I n izvajano od Indantrenov "A" od Algolov, "II" od Helindonov,"T" od Tioindiga. Indigosoli so na zraku obstojne.vodotop¬ ne spojine.Zaradi majhne afinitete do bombaža in visoke -ejji s , upe*rožljajo predvsem za svetlo barvanje bom - inžnih Moeov / v ž igr vi in fulordu/,v tiskarstvu, za barvanje nerceriziranega bombažnega sukanca,ki so tež¬ ko enakomerno prebarva z indantren i,za svetle, nežne tone na popolinih,svetle in srednje tone na umetni svili in sl. Na naravni svili in volni so indigo* soli bolj stalni,kakor na bombažu. Indigo sole raztopimo v vodi,kateri do¬ dano natrijev nitrit in Glauberjevo sol.Bombaž prične¬ mo barvati v 4o° do 50° C topli raztopini in barvano pol ure do eno uro v ohlajajoči se floti.Na ta način barvilo dobro in enakomerno prodre skozi material,ki pričenja sprejemati barvilo šele pri 25° do 30 c medtem ko pri višji temperaturi indigosoli nimajo sko¬ raj nobene afinitete do bombaža.Svetlo barvani bombaž po barvanju enakomerno ožamemo in čim hitrejšo razvi jemo v 50° do 75° C topli raztopini žveplene kisline. /Svetle barve Inč igo sola 0 in OR pri 25° do 30° c/.. Tu se žvepleno -kisli ester razmili in nastala leukc spojina redukcijskega barvila vsled solitraste kisli¬ ne oksidira v netopno redukcijsko barvilo.Važno je čim hitrejšo ra zvijanje; čim dalja Časa razvijamo,tembolj motna je barva. sekunde igrajo vlogo. Nekateri barvni predpisi predvidevajo dodatek 1 g/l natr.nitrita,razvo jni, žvepleno -kisli ko¬ peli. Ta način barvanja ni priporočljiv zaradi razvi¬ janja večje množine zdravju škodljivih dušikovih ok¬ sidov. Uporaben je le za one Indigoso le,katere lahko razvijemo v 20° C topli raztopini /1/4 ure/. Ako se pri težko-topaih znankah bar¬ vila /n,pr.Indigosol-rjava IRRD,Indigosol HB, Indigo- sol zlato-rumeno IRK itd.,pri temnih barvah bojimo, na ne bi barvilo zaradi natr.nitrita izpadlo »zmanjša¬ no ali opustimo raje dodatek Glauberjeve soli/ in ne¬ koliko povečano začetno temperaturo carvan ja.Nekatere Indigosole lahko barvamo brez dodatka natr .nitrita» samo z dodatkom Glauberjeve soli»ki aovzroči boljše izčrpanje flote in po enakomernem ožsnanju razvijemo v 45^ do 70° C topli raztopini,ki vsDbuje poleg žvep¬ lene kisline kot oksidacijsko sredstvo v 1 litru 8 do 15 g kalijevega bikronata ali 15 do 5G g feri-sulfata ali klorida . Tako dobljene barve so nekoliko bolj mot¬ ne . Ta postopka imata prsd nitritnim to prednost,da se pri razvijanju ne tvorijo zdravju 46 b Vodljivo r. i trvr.no pare,pri barvanju težko-topnih, temnih b/$apv,sc narn ni treba bati,da bi zaradi nat-r. nitrita izničilo barvilo.Ta postopka £0 v praksi le malo uporabljata,ker tortno tone lahke obalno in ce¬ nej Se barvano z Indantreni,pri svetlih barvah pa no nudita mnogo prednosti pred nitritni: postopkom. Po razvijanju nateria' dobro izpira¬ mo in pol uro kuhano z milnico,ki vsebuje v litru 5 c marseilIškega mila.Indijosol 0 ir OR namilimo pri 50° C, Beljeni»nercerizirani bombažni suka¬ nec, do katerega imajo Indigosoli precejšno afinite¬ to,barvamo v floti 1 : £0.Sukance predhodno namoči¬ mo v raztopini £ g Kekala BX v litru in ožamemo. Primori;Predpis za 1 liter raztopino, 100./ 50 kg belj enega ,nerceriziranegf bombažnega su¬ kanca barvano v floti 1:20,v kadi s 1000 1 barvno raztopino.400 g Indigosol-sivega IBL polijemo z 10 1 70° C tople, io *;>ne raztopine Reku.'a BX in zmešano. Raztopino dano v 1000 1 50° G tople vode.Barvni raz¬ topini dodamo ,.iečt ne., .njen IG kg natrijevega nitrita.Suha predena pre¬ vijamo 10 minut v raztopini,nakar jih obesino preko pa¬ lic t - ko »da barvna raztopina odteka nazaj v kad in -pola- 'on.i ned v.tšnnjon dodamo .10 kr kalc.Glauberjevo soli. Kato predena še pol ure previjamo v barvni razto¬ pini .enakomerno ožaneno in takoj razvijemo.Za razvija¬ nje pripravimo 1000 1 vode, v katero vlijemo polagoma previdno 20 1 žvepleno kis¬ lino 66° Bo.Predena previ¬ jamo 5 do 10 minut v 45° C topli raztopini kisline.Ka¬ to dobro izpiramo,po potre¬ bi neutralizirano kislino s sodo ali amoniakom,pol ure kuhamo z milnico / S g narsoiliskoga mila na liter/.izpi¬ ramo z nehko vodo,centrifugirano in posušimo. Svetle barve z Indigosoli na bombažnih tkaninah lahko barvano v žigru.najbolje v dvojnem žigru z vmesno o- žemalno napravo ali v fulardnen žigru /glej sl.14/ v čim ' krajši floti /1 : 4 do največ 1 : 10/. .'1.21 Dvojni žigor z vnosno oženalno napravo od tvrdke Zitt menaachinenfabrik a G . Zitt.au Barvilo raztopimo v mehki,največ 00° C topli vodi .z ev.dodatk?n 0,5 do 1 g Igepona T ali Kok .la BX g' liter flote. Raztopijene barvilo dano v 40® do 60° C toplo vodo.ki se nahaja v nigru.Nato čoduno potrebno ko¬ ličino natrijevega nitrita in Glauberjove soli in barva¬ no pol do eno ur« /vsaj 4 pasaže/ v ohlajajoči se razto¬ pini . Pri mečno sufcstantivnih Inčigosolih.n.pr.pri Indigosoi-vijcliinen AZB,Indigosolu IIP,04B,06B,AZG in Indigosol-zelenen IBA v testu dodamo za zmanjšanje afi¬ nitete na liter :'lote 0,5 do 2 g natrijevega luga 38° Bo ter pričnemo barviti pri 80° do 95° C.Da preprečimo ok¬ sidacijo , dodano ra liter barvne raztopine 0,25 do 1 g Rongalita C .Uporaba Indigosola 0 in OR zaradi majhne afi¬ nitete ni priporočljiva za barvanje bombažnih kosov v žigru. Po barvanju in ožemanju takoj v drugem žigru razvijemo v žvepleni kislini /glej predpise št.93 do 100/ tekom 10 do 20 sekund /pri hitrosti blaga 20 m na minuto/ in izpiramo.Po izniranju neutraliziromo kisli¬ no v mlačni raztopini 2 p; sode v litru,izpiramo v mrz¬ li vodi in pol ure kuhano v milnici s 3 r marseillsko- fa mila v litru. Delno izčrpane barvne raztopine lahko še naprej uporabljano,ker so obstojne,če jih čuvamo pred neposrednim učinkom sončnih žarkov. natrijevega nitrita in GLuubcrjeve soli do¬ damo sorazmerno izgubi floto,dodate« barvila pa jo raz¬ viden iz razpredelnice v "Priročniku za barvanje na str, 227 do 237" /katgeber ftir das Farbea von Baumv/olle so¬ vi c andercn ofla.nzlichon Fasern"-I r l.FarbenIndustrie . G./ Svet,.e in srednje standardno nianse lahko najbolj racionalno barvamo po pigmentnem inpregnirnem postopku,kjei dosežemo produkcijo dn 50 m /v /meriki • dosežejo celo 00 m/ blaga na minuto. In iigosol-barvilo raztopimo v topli vodi /ne zakuhati!/ in dodano predpisano količino natrijeve¬ ga nitrita,Delala BX,Igepona T ali takega drugega do¬ brega namakalnega sredstva.5 70° C toplo raztopino bla¬ go kratek čas impregniramo,ožamemo, 3V,za temnejšo in pri drgnonju -talnejšo barvo vmes sušimo,V' tem slučaju dodamo 20 # d*» 30 •/ manj natr. ni tri ta. Vmesno sušenje ni neobhodno pot: ebno,sušenje na bobna stih sušilnih stro¬ jih ni pripore čl j ivo. Po .Impregniranju in ožemanju blago takoj razvijemo tekci 10 do 20 minut v GO' C topli raztopini V 20 do 30 cm k:nc.žveplene kisline / litru.Takoj nato dobro izpiramo.neutralizirano z amoniakom,izpiramo in pol uro kuhano v milnici /3 g na li :cr maršeillskoga mila/. Prir ori:Barvilo in dodat ce izražamo v gra¬ mih na liter irpregnirno flote: Da dobimo pri vodjih partijah in noči: c subst-mtivnih Indigosollh enakomerno barvo,nora docatna inprcrnirna flota vsebovati veS barvila,kakor prvotna.Povečanje zavisi od substantivnosti Indigosolov in znaša od lOf' do 30 ; »Ted seboj kombinirajno le encko substuntivne Ijidiposole.n.pr. : I. skupina /najmanj substentivni Indigo so •> li/:Indigosol-5arlah HB,rožnato Hi ey tra,bril jantno- ro.:nato I3B,rdeče-vijolično IIiH,nodrc .IX},modro IBG. II. skupina : Indigosol-oraržno [IH,rdeče UR, š ari ah IB, škrlatno Ali, rjavo IRRD. III. skupina: Indigosol-zle to-rumeno IGK, vijolično a 3BF, Indijo sol .IZG, sivo IBI.. IV. skupina:Indigosol-zlato-runcno IRK,In- digoscl 0CB,G4B,HB, zeleno ,di. V. skupina:Indigosol-zelero IBA. /natančnejše podatke glej v brošurah barvne tovarne: Dur and & Huguenin ...G. Basel: Predpisi za uporabo Indigosalov v barvarstvu in tiskarstvu./ ITa vlaknu tvor j ena no topna aco-barvila^ lletopna aco-barvila tvorimo na vlaknu iz dveh komponent na ta način, da bombaž najprej crun« ir ci¬ no z raztopino naftolata,ožamemo ali posušimo in raz¬ vijemo v raztopini, dincotireneg-i amina. Ledne barve z botn-naftolon:N ujproj sc je uporabljal žu grundimnje beta -natri'j cv-naftola t, ki n im nikalce afinitete do vlakna.ročno dispergirani delci koloidno raztopljenega natrijevega naftolata deloma prodrejo v nedni čelni prostor in v lune n bombažnega vlakna Dobro prekuhan ali beljen in posušen bom¬ ba: impregniramo z raztopino bota-naftolat^ki jo pri¬ pravimo takole: 108./ 1,5 kf /ao 2/ beta-riaftola zamešano z l r 5 kg do 2 kr/ natr.luga 38° Be in raztopimo v 20 1 vroče vode. , Nato dodano 5 kg turškega rdečega olj » in dopolni¬ mo z mrzlo vodo na 100 1. Bolj modrikasto-rdečo barvo dosc_eno z . beta-naftolom R,ki predstavlja mešanico beta-naftola in njerove nonosulfokisline. Po 1 kg bombažne prejo impregnirano v 15 1 raztopino beta-naftola na terini ali pasirnen stroju in ožamemo tako,da preja zadrži 1 liter impregniraš flote. Pred barvanjem vsake nadaljne partije do¬ damo po 1 liter enako koncentrirane raztopine beta- naftola,ki jo pripravimo za celo množino preje /impr.za 100 kg 115 1/.* Bombažne tkanino impregniramo n., dvovuljč- nen fulurdu /debele,težke tkanine na trovaljČnem fular- du/.V korito fularda.v katerem so nahajajo 3 vodilni valjčki,dotoka raztopina naftolata tako,da jo nivo raz¬ topino vodno enak. Z na ft c Ion dobro inprofniro.no blago dobro ožamemo in takoj pesnoino v sušilnici pri 50° C. Sl .22 Stroj za impregniran je 51.23 Hidraulicni dvo- in ožemanje preje od tvrdke valjčni f ul ar d Zittmor ! 'a sc h i :i cn f ab r i k A. G„Zittau Sl.24 Sušilnica c toplin zrakom tv.Zittauer 1'aschinenfabrik A.G.Ziitau Blaga ne smemo sušiti pr L višji tempera¬ turi,ker sicer bet t-naftol sublimira, Naftolira.no bla¬ go. moramo čin prej razviti,ker postane sicer rjave. Dal j Sasa se drži naftolirano blago,če do lamo 100 litrom grunairne floto 2,5 kg glukoze ali 1)0 do 250 g razto¬ pino kalijevega culfita 450 B6. Pri razvijanju nam da diacotirani: Paranitranilin..Para-rdcče.. let i-nitranilin.oranžno Alfa-naftilamin.bordo Para-nitro-orto-anizidin...nitrozanii-roanato Bene id in. rjavo Dianizidin...modro itd. Paranitrani lin diacotirano takole: .0,775 kg paranitranilina zamešamo s 6,8 1 vroče vode in 7,4 1 solne kisline 20° Be.Raztopino ohladimo z 10 kg ledu /od tu naziv "ledne barvo "\/ in med mešanjem dodamo 1,5 kg natrijevega nitrita.Temperatura no smo narasti nad 10° C. Po 10 minutah raztopino filtriramo in z mrzlo vodo razredčimo na 100 l.Tik pred uporabo odstranimo prebifcno solno kislino z dodatkom raztopi¬ ne 7 kg krist.natrijevega acetata v 14 1 vode /dokler kongo-rdeč papir ne ostane rdeč/ in dopolnimo z mrzlo vodo na 200 l.Diaeotiranje si prihranimo z uporabo žo diacotiranih aminov, ki pridejo v promet pod imeni:Ni-' tracol CF.Paracol FB,Paranil CF,Acofor-rdeče PN.Nitro- zamin-rdeče v testu itd. /glej diacotirna barvila!/. jJco razvijamo v kadi ,moramo predena hitro potopiti in obračati v raztopini ,na to pa Čim preje iz¬ pirati. Blago lahko razvijemo v fulardu, dobro ožamemo, po kratki pasaži skozi zrak izpiramo,kuhamo z milnico, izpiramo in sušimo. Sl.25 Čirinski pralni stroj tv.Zittauer Maschi- ne n f ab r i k A»G, Zi 11 au Z beta-naftolon izdelane barve niso stalne nri drgnenju in pri likanju. Mnogo bolj stalne barve dobimo z iiporabo derivatov beta-oksi-naftoe-ki sline,ki pridejo v promet rod imenom ’Naftolov AS" ,Ciba-naftolov /RP,R^,RC,RF, RN/. Naftoli AS imajo v primeri z beta-naftolom večjo afiniteto do bombažnega vlakna.Bombaž grundirarao z alkalno raztopino naftola AS,ožamemo /blago posušimo/' in tvorimo na vlaknu netopno aco-barvilo z razvijanjem v raztopini diacotirancga amina /stalne barvne soli a- li di aco tirane barvne baze/. Substantivnost naftolov AS zavisi od njiho¬ ve kemično sestave.čin večja je molekularna teža nafto¬ la AS, ten manj je naftolat dispergiran v koloidni raz¬ topini in ten večja je njegova substantivnost. Najmanjšo substantivnost ima naftol AS,naj¬ več jo p? naftol AS-SiV. Naftol AS je beta-oksi-naftoe-kisline anilid. miftol aG-BG- naftol AS-S17- /V'\ vV’ OH <0- NH AA -OH /' V NH- { \/v naftol AS-G A ' c -’ Gfi 2 - CO -Ntj H N - C0~CH <0 ~C% o;-A n Raztapljanje naftolov AG: v_ Naftole A3 raztapljamo na dva različna nači¬ na t a. / po starojšen,vročen načinu in b. / nove j šen,mrzlem. načinu. f Vroči način raztapljanja naftolov AS: Najprej zanesino naf tol AS z varovalnim, ko- icidon, n. pr. turškim rdečin ol j em, monopol -bri1j ant in o- ; njionopol-milom ali sl. V trdi vodi obstojni varo- ,nl koleIdi so:Eunaftol /.G, - De ko 1, La ven t in HW /Hartcs i&čser! j, Naftolu,zamešanemu z varovalnim koloidoin dodano potrebno količino natrijevega luga.To sanico pu¬ stimo pol ure ali bolje čez noč in jo šele naslednji dan raztapljamo v vreli vodi./V laboratoriju mešanico Segrevamo 1/4 ure in raztapljamo v vroli vodi./Ko dobi¬ mo popolnoma bistro raztopino.jo ohladimo /z dodatkom mrsls vode/ na 50° G in dodamo potrebno količino for¬ maldehida. iTomaldohid nora učinkova ti na toplo,kon- ■ triranc raztopine. šele nato razredčimo z mrzlo vodo na po¬ trebni volumen. Različni dodatki imajo tale namen: 1 „/ Natrijev lug spremeni netočni naftol v topni na¬ trijev naftolat. 2 ,/ Varovalni koloidi ohranijo naftolat /posebno tež- ko-topno addicijsko spojino naftola s formaldehidom/ -* ra%to$in£* ”»/ Fornaldohicl prenroči hidrolitioni razkroj naftoln- ta in čuva (-rundi runi bombaž pred učinkom or 1.1 ikove kisline v zraku.Če fomaldehid ni dovolj časa ali sploh ni učinkoval na naftol,se pri centrifugiranju ali ože¬ manju pojavijo prof,e,ki pri razvijanju povzročijo nee~ nakonerno barvo. Tam, k j er se je iz -na f tokata tvoril naf- tol,se uri spajanju z diacotiranin aninori ne nore tvo¬ riti aco-barvilo.Izjemo tvorilo naftoli A£i~G,.xi3-ljG in 3113- ter AS-GR.Ti naftoli so hidrolitično težko razkroj¬ ni in se s formaldehidom polincrizirajo /žolatinirajo/. V nobenem, slučaju ne snono forraaldehid vsebujoče raz¬ topine naftolata zakuhati! Količina dodatkov piri vročem načinu raztapljanja naftolov AT> je razvidna iz razpredelnice I. V promet pridejo tudi vodotopni nafto..uti /AS,AS-B 3, A3-BQ,AG-]> in A3-0L,33 '/-ni/,ki že vsebujejo za raz¬ tapljanje potrebno količino natrijevega luga in turš¬ kega rdečega olja. b./ Krzll način raztapljanja naftolov AS: Tajprej naredino mešanico iz denaturirane- ca špirita,natrijevega lugu,vode in formaldehida po predpisu za nrzlc raztapljanje naftolov \3.S to neša- nico polijemo naftol A3~v praeku in mešamo,dokler ne dobimo nopolnona bistre raztopine.čo itiztopina ni po¬ polnoma bistra,dodamo še nekoliko Spijeta;tako dobimo vodno popolnoma bistro raztopino.Dobi, ono koncentrira¬ no raztopino naftola »livarno v mrzlo vodo,kateri smo predhodno dodali predpisano količino natrijevega lu¬ ga /3-15 en 3 B6 na liter/ in nekaj varovalnega koloi- do /3-5 crr turškega rdečega olja/. Predpisi za mrzlo raztapl.anje naftolov „S so razvidni iz razpredelnice II. ) kg naftola AS - ITR zamešamo z ] litrom dena tur j rane — % a spilita in polijemo z mešanico 1 litra vode,1 li¬ tra špirita., 1 litra 10 $-ne raztopino Kleja, 0, 4 1 natrijevega luga 38° Bč in 1 litrom formaldehida / . noprokinjordn barvanju prejo na torini dodano dob trd 1° 0,5 1 formaldehida/.Raztopi, on naftol pusti- nc 3 minuto stati tor na ned mešanjem vlivamo v razto- pino^ki vsebuje v 1 litru/ 1C or/' nafr.luga 38° B6 in 5 o tv- 1 turškega rdečega olja. Bombaž navadno grundirano pol ure pri 25° do 30° C, Z rastočo temperaturo se afiniteta naftolov a. 1 ' do bombaža zmanjša,Pri temperaturi vrenja naftoli nimajo nikako afinitete do vlakna.tim daljši je čas grundiranje in čin krajša je flota, trn več naftola se fiksira na vlaknu. Išercerizirani bombe o, ima za ca, 50 umetna svila za 100 / večjo afinitete do naftolov .ka¬ kor navadni bombaž./Bombaž :nerc .bombe .1: umetna svila« 1 : 1,0 S/. afiniteto lahko povečano s dodatkom kuhinj sl: fli Gl ?ub< rje ve soli, katero dodamo pid neprekinjenem barvanju poslednji grundirni floti,de se bolje izčrpa Iz rmvodemtga vidimo, da valiva na sprejemljivost nafto ov 1 / 1: er dčna sestava uporabi j onege naftola, 2 / tem¬ peratura Iv 3,/ čas grundiranja,4,/ iazmorje floto,5,/ vrst: m it obdala, ki . barvano ,6«/ dočatki /kuhinj slo . Gi nborleva sol/. Bombažne' .ose pred prundij an jen navadne r . ;iht • ,bolino in sušimo. Po grundtr mju moramo ods1 raniti z, borb., cin več gr md ir ne flote,da so uri razvijanju tvori Čir. -ginj barvnega laka izven vlakna in ds s ten poveča w stalnost pri drgnenju.V ta namen gr uidi rani bomb.;: 15 do 2 C minut centrifugirano ali o ž amer .o /iztisnemo/ in posušimo.Preje pri grundiranju ne susino.pač pa skoraj vedno blag-..-,da s ter povečano stalnost pri drgnenju Po jakem grun iranju z nočno substantivr ini naftoli /.-,3- j, ( ,oba črn naftola/ .lahko prejo izpiramo z raztopino 10 c kuhinjske soli in 10 g natrijevega luga v litru. Razvijanj e. Netopno a-co-barvilo tvc-rir o na vlaknu take da grundirani bombaž 20 do 30 minut c ibamo v raztopini diacotiranega amim . Z naftolom a 3 in različniri diacotiranlni iir.in 1 dobimo v glavnem rdečo in oranžne barve,nafto 1 AS-BS sluzi za r.iansiranje za nodrikasto-rdečc tono, naftol AS-BO ze bordo in modre barv?,naftol AS-RL za nodrikasto-rdečo barve,stalne na sve rlobi /v kombinaci¬ ji s stalno rdečo RL bazo/,naftol &5-SK za rdeče in črno,AS-BG za rrcečkasto-r javo in rumenkasti granat, AS-D in AS-TR-šarlah in nodro-rdeČe barve,AS-G za ru¬ meno, AS-GR za 5;elonkaste barve itd. amiri pridejo v promet kot stalne barvne baze /od tv.Chem.Industrie,Basel:Rd< ča baza Ciba III. in IV.,Bor do-baza Ciba I.in II.,Vijolr.čna baza Ciba I. in II.,Modra beza Ciba I./ ali diac1 ure razvijamo 50 g bombažnega sukanca, dobro o žarnem > in tekom 20 do 30 minut razvijemo v mrzlih raztopinah,'v floti 1:20 za 10 g sukanca 200 cra°/ ki vsebujejo v litru poleg 50 g kuhinjske soli: 10©./ 10 g Stalno oranžne 110. / 7,5 g " rdeče 111. / 7,5 g " rdeče 112. / 8,5 g r? rdeče 113. / 15 g " korint soli RL M GL ” RL " B " LB Barvani stikanec izpiramo ,'ev.z raztopino 1 do 2 cm 5 * * * * 10 solno kisi rine v litru in z voda/,80 minut kuhamo z raztopino 2 dc 3 g narscillskega ni .la in 1 c sode na liter> Izpiramo t ,ožamemo in posušimo, Stalne barvne baze moramo pred uporabo dia- cotirati. Poznamo dva različna načina za diacc-tira¬ nje : 1»/ vodotopnih..2./ vodotopnih stalnih barvnih baz. Vo dot opne stalne barvne baze raztapljamo v vodi z dodatkom potrebno količine solne kisline.Neraz¬ topljene grude zdrobimo.Raztopino ohladimo z mrzlo vo¬ do ali ledom in ned stalnim mešanjem polsnoma dodajamo v obrokih potrebno količino raztopino natrijeveča ni¬ trita. Diacotirap. je je po £0 do 10 minutah kc kongo-rdečin papirjem,ki nora postati mo< e j . kontroli¬ rano, Se ima raztopina dovolj kislino,z jod-kalijevim- škrobnin papirjem,ki postane moder,če jo dovol.' nitri¬ ta . Če je premalo solne kisline ali natrijevega nitrita, baza lahko razpade .Razkroj barvne baze. spozna¬ mo po pojavu grobo kosmičaste oborine na površini raz¬ topine .lianj5a usedlina na dnu posode ni nevarna in ve¬ činoma ne izvira od razkrojnih produktov barvne bazo, temveč predstavlja neraztopljeni ostanek bazo. Tik pred uporabo norano z natrijevim aceta¬ tom odstraniti prebitno solno kislino HCl+GHr/COONa ~ CH„C00H+NaCl o o Količino natrijevega acetata kontroliramo s konro-rde- čin papirjen,ki v raztopini ne sme več postati-moder. Ako ne odstranimo solne kisline,se uvori aco-barvilo zelo počasi, deloma pa sploh ne,v kolikor prebitna sol¬ na kislina spremeni natrijev naftolat v nafto!. AJrtJVa + HO /'Y OH + Na.a / " ijsj-eojfr —- Količina natrijevega luga,ki ostane v materialu po grundirahjak z nafto Ion, navadno ne zadostuje za neu- tralizacijo so..ne kisline,tako da dobimo skoraj ved¬ no svetlejšo tone s ako nc odstranimo vso solne kislino z natrijevim acetatom. Ker so razvojne kopeli zelo občutljive za alkalijo iz grundirne raztopine,dodano razvojni raz- p i ni nav dno sredstva »ki vežejo alkalije ,n.pr ocet¬ no '.c, slino ali aluminijev sulfat, Fred razvijanjem dodamo vsakemu litru raz f opine še 80 do 50 g kuhinjske soli,ki pospešuje tvor- o ao o-barvila ..Razvijamo 20 do 30 minut pri navadni temperaturi Količine kemikalij za- diazotiranje 1 kg vo¬ dotopno baze so razvidne iz razpredelnice III. Nekoliko drugačno je raztopi j,- m j o slede j ih b , : 1 kg Stalne-rdeče RBK baze zamešano s 30 1 10° ; mrzle vode ,dodano 0,715 1 solne kisline 20° Bo in raztopino 0,27 kg natr nitrita.Čez 1/4 ure r zredči¬ mo na . potrebni volumen in dodamo 1 kg naplavljenega natrijevega bikarbonata v /za neutralizacijo soIn. kisline/ in za vsak liter raztopine 20 g kuhinjske soli in 1 do 2 cm° Diacopona A. Udino za dodatno kopelj pri neprekinje¬ nem barvanju uporabljano za neutralizacijo namesto bikarbonata. 1,8 kg natrijevega acetata« 1 kg Variainin-nodrcga B ned mešanj era do¬ dano .2 1 vrele vodo .Dobljeno kašo v obrokih zarisa¬ no v mrzlo raztopino 1 litra solno kisline 20° 2c v 40 1 ledeno-nrzle- vod o , 7 raztopino polagoma vlivamo raztopino 0,5 kg natrijevega, nitrita v 1 mrzlo vo¬ do. Čez pol ure dodane 1 kg krist .oInkovega sulfata, raztopljenega v 5 1 vodo in noutraliziruno z razto¬ pino 0,5 kg natrijevega bikarbonata v 5 1 vode. Po ra zredčen ju na not.rebni volumen doda - mo vsakemu litr^ raztopine 20 do 50 g kutin jske: so- 15 in 1 do 2 cn° Diacopona ... 1 kg Stalne-črnc L3 baze raztopino v 0,8 litrov 85 /™nc mravljinčne kis line.Raztopino ned me¬ šanjem vlivamo v razt,1 liter solne kisline 20° Bč v 30 .1 vode .Raztopljene bazo tokom 10 minut di .co tira¬ ne z raztopino 0,26 kg natrijevega nitrita v 1 litru vodo.Nato razredčino na potrebni volumen,dodano 1 kg natrijevega acetata,raztopljenega v 3 1 vode in za vsak liter flote 1 do 2 cm 3 Diacopona ... Diac.opon A baze dispergira in prepredi o barjanj e cv.razkrojnih produktov,ki sc sicer prile¬ pijo na vlakno,ter olajša in pospešuje diacotiranje posebno pri vodonetopnih bazah. Vodonetopne stalne barvne bazo zame amc z vodo in natrijevim nitritom.Dobljeno pasto dajemo po lagoma,v obrokih mod stalnim mešanjem v mrzlo vodo,ki ima za diacotiranje potrebno količino solne kisline.Z reagenčnini papirji kontroliramo,če je dovolj solne kisline .in natrijevega nitrita,nakar pustimo raztopi no pol ure stati. Pri diacotiranju moramo s kongo-rdeeim pa pirjon in jodkalijevin škrobnim papirjem vedno kon¬ trolirati,če je dovolj solne kisline in natr nitrita, ker sc sicer namesto diaco-tvorijo diaco-anino-.po- jine,k.i se ne spajajo z naftoli AS.Ev.računske napa¬ ke lahko povzročijo razkroj baz,Iml nrebitok kisline ne škoduje,velik prebitek pa brez ozira na neracio¬ nalnost ni dober,ker ostane po dodatku natr.acetata v razvojni kopeli preveč ocetno kisline,ki povzroči svetlejšo barvo. 3a zo morajo preči, neutralizaci jo sta¬ ti najmanj 20 do 30 ninut,kcr so sicer razkroji jo,če jih prehitro neutrulizlrano.Ocetna kislina veže alka■ lij® »ki pridejo -v razvojno kopel j z materialom is grmi dime kopeli in tako prepreči razkroj razvojnih kopeli Razvojne raztopino se držijo največ 1 do 2 dni jnajbolje v hladu in tedaj,kc vsebujejo mineralno kislino« Vodonetopno barvne bazo lahko diacotirano tudi pri 25° do 5v° C in jih ohladimo šele tedaj,kc jo d:i a co tiran j e končano.' Dalje ravnamo enako,kakor pri prvi metodi,, /Razredčino na potrebni volumen,dodamo prebitek natm acetata in SO do 50 g kuhinjske soli na liter./ Po polurnem razvijanju izpiramo material z raztopino,ki vsebuje 1 do 2 cn° konc.solno kisline v 1 litru-,da odstranimo ostanke baz,Kato izpiramo z vo¬ do, kuhano 20 do 30 minut z raztopino,ki vsebujo v 1 litru 2 do 3 g marseillsfeega mila in 1 c sode /v barvalnih aparatih 8 g nars.milu/.Kuhanje z milnico je za pravilni barvni ton in za stalnost pri drgnem ju, pri pranju in na svetlobi neobhodno potrebno.Delci ab¬ sorbiranega barvila se pri kuhanju združijo in potuje¬ jo v notranjost vlakna« Na površini vlakna tvorjeno barvilo z mil¬ nico enulgirano in odstranimo.vendar barvana milnica ne barva belega bombaža. Po miljenju izpiramo material z nehko vodo. S trdo vodo ne smemo izpirati blaga,kor so sicer tvo¬ rijo mazava xe kalcijeva in magnezijeva mila,ki povzro¬ čijo notno barvo. če nimamo mehke vode,izpiramo s trdo vodo, kateri dodano na liter 1 do 2 g Igepona T. Kvantitativni predpis za raztapljanje vodo- netopnih stalnih barvnih baz je razviden iz razpredel niče IV. Stalne vijolično B bazo razredčino pc diaco- tiranju z nadaljnlni 15 ao 20 1 mrzle vodo in neutrali- zirano z dodatkom 0,4 kp natr.bikarbonata.Nastal oglji¬ kov dvokis odstranimo z dobrim mešanjem /NaHCO« + HC1 » Na.Gl + C0g + HgO/,dodano 1,5 kg nagne zijovega sulfata :,n razredčimo na potrebni volumen Razpredelnica IV, Niansiranje.je v splošnem pri naftolih AS nemogoče.Neko¬ liko barve lahko odstranimo z lugom in hidrosulfitom.Ako izpade barva presvetla t lahko ponovno gruntiirano in raz¬ vijamo. Uporaba naftolov aS zavisi oti njihove stal- ' nosti.V splošnem jo stalnost na svetlobi dobra,do prav dobra,enako stalnost pri kuhanju in pranju.Dobra je stalnost pri likanju in drgnenju,prav dobra proti kloru . /pri bolj enju/.Prav dobra do odlična je stalnost pri mer- cerizaciji,/barve postanejo pri nercerizaciji bolj site./ Približno 50 kombinacij z naftoli AS sinemo opremiti z "I" etiketo, Naftoli AS se uporabljajo za barvanje bomba¬ ža v vsakem stadiju predelavo n,pr«za barvanje prostega, bombaža,stenjev,preje v predenih in v kosu beljene tka¬ nine , za inle te , br isaee, cef ir j e, okeforde, clarlste, blago za oblek©,pohištvo»dežnike,za tlskanine,za barvanje nerce- riziranega bombaža,umetno /razen acetatne/ svilo itd. Haftoli AS inajo še veliko bodočnost in v splošnem no predstavljajo konkurence Indantrenon in In- £igosolon,ker z njini no moreno doseči tako jasnih in briljantnih tonov,posebno ne modrih,zelenih,rjavih,khaki in olivnih. Prime ri za vaje v laboratoriju: Po mrzlem načinu raztapljamo 3 g naftola AS- TR,ki Ra polijemo z mešanico:6 cm 3 denat.špirita,6 cm 3 mehka mrzle vode,1,5 cm 3 natr.luga 38° 3e in 4,5 cm 3 fo.rmaldehida /33 ^-noga/.Po 5 minutah zamešamo popolno¬ ma bistro raztopino polagoma v 960 cm 3 mrzle mehke vode, 10 en 3 natr.lugv. 38° Be,ter 10 cm 3 turškega rdečega ci¬ lja« Y 25' C topli raztopini pol ure grundirarao 50 g bombažnega sukanca. Po K g grundiranega,dobro ožetega bombažne¬ ga sukanca raz v:'jemo v raztopini, ki vsebuje v i litru: Po 30 minutnem razvijanju izpiramo predena v n.rzli vodi,20 minut kuhano v raztopini 3 g marsoillskc- ga mila in 1 g /ode v litru,izpiramo najprej v mehki, nato navadni vo;i in sušimo. P: -ime r ž za cda oo tiranje : 1,5 g Stalno oranžno GG ba ze dodano 7,5 cn° vroče /ode in 3 cm 3 solne "kisline "20^ Be ter mešamo, dokler niso vsi kosi baze zdrobljeni in. raztopljeni. Raztopino ohladimo z 22,5 cn° mrzle vode in z ledom na 5° 0.hladni raztopini med mešanjem dodamo 0,69 g natri¬ ja* ega nitrita..raztopljenega v 5 cn° vodo.Po 15 minutah a diacotiranj' končano.Raztopino razredčimo z mrzlo vodo na 1 liter;od tega vzamemo za razvijanje 10 g bom¬ baža £00 cm 3 ,dod mio prebitek natr.acetata /0,3 g,odn. dokler kongo-rdeč papir ne ostane rdeč/ in 1 žlico /10 g/ kuhinjske soli. 2 5 g S talne rdeče B /ali bordo GP/ baze za¬ mesimo z 2725 cn :r ~vroče vode in 0,645” g na tr. nitrita /3,3 cm 3 raztopine 1 : 5/.Ohlajeno pasto v obrokih za¬ mešano v raztopino 30 cn° mrzle vode in 2,05 cm 3 solne kisline 20° Be.Čez pol ure,ko je baza popolnoma raztop¬ ljena, ra zredčimo raztopino na 1 liter,ožamemo za raz¬ vijanje 200 cm* 5 ,dodamo prebitek /0,3 g/ natrijevega ace¬ tata in 1 žlico /10 g/ kuhinjske soli. Za vajo raztepijamo 2 g naftola AS-LB v 1 litru po^vročen ' načinu,, grundiramo v raztopini pol ure 50 g bom¬ bažnega sukanca in razvijemo /za rjave tone/ po 10 g grun- diranega bombaža v raztopinah,ki vsebujejo v 1 litru: 119. / 1,5 g Stalno oranžno GC-baze 120. / 1,5 g " šarlah TR " Ker imajo nafuoli AS rame roma le majhno afi¬ niteto do vlakna,jc barvanje z njini racionalno le pri neprekinjenem, delu.Tako.grundirno,kakor razvojne kope¬ li se le deloma izčrpajo ter je zelo neracionalno,ako jih zlijemo proč.Izjemo tvorijo le svetle barve,barva- ne s substantivnimi naftoli v kratkih flotah.Navadno barvamo z naftoli AS neprekinjeno in po vsakem barvanj nadomestimo pri barvanju uporabljeni naftol ali stalno barvno bazo /sol/ z dodatkom bolj koncentrirano razto¬ pino in s tem floto osvežimo na prvotno koncentracijo. Tako uporabljamo stare grundirne kopeli po cel mesec, doklor sc no pojavi oborina.Ako je raztopina samo mot¬ na, to nc škoduje .Obstojnost grundirnili raztopin pove¬ čamo z dodatkom 1 do 2 p kleja na liter.Poslednjo grundirno kopelj izčrpano s kuhinjsko ali Glauberjevo soljo /20 do 30 g na liter/.Tudi razvojne kopeli več¬ krat uporabljano,vendar se držijo le 1 do 2 dni. Kako izračunamo količino kemikalij za nasta¬ vek in dodatek pri grundiranju in razvijanju bombažne preje v kadi,je razvidno iz sledečega primera: 124./ Barvati moramo bombažno prejo v partijah po 25 kg v kadi,v floti 1 : 20,temno barvo s kombinacijo naftol AS-BO-rStalna rdeča baza. a./ Nastavek za grundiranjo: 500 1 flote /25 kg ureje x 20 = 500/ 1300 g naftola aS-BO /500 1 flote x 2,6 = 1300/Glej razpredelnico V./ ,, 2500 cn.3 turškega rdečega olja /500 1 flote x 5 cm° na liter = 2500/ Ostale količino kemikalij so razvidne iz predpisa za raztapljanje naftolov AS /Razpredelnica I.str.53/, 2600 crr natrijevega luga 58° Be /1300 g naftola AS- 1300 crr 30 x 2/ 5 33 /-noga formaldehida /1300 g naftola aS- BO x 1/ Prej grundiramo v kadi pol ure pri 25° do 30° G /si¬ cer je predpis za dodatek neveljaven!/.Nato položimo prejo preko palic nad kadjo tako o< da se flota dobro odteče nazaj v kad/ in 15 do 20 minut centrifugiroraor Centrifugo predhodno splaknemo z grundirno floto.Flo¬ to,ki odteka iz centrifuge,zajanemo v lonec in jo zli¬ jemo nazaj v kad z grundirno floto. Razpredelnica V.nam pove,koliko gramov nafto- la AS mora vsebovati 1 liter grunuirne raztopine,da se pri določenem razmerju floto fiksira na 1 kg materiala za svotle barve 5 g,za srednje 10 g in za temne 15 g naftola AS.žko jo zjkna koncentracija grundirne flote v nastavku,lahko iz tabele izračunamo,koliko g naftola AS moramo dodati po grundiranju za vsak kg materiala. b. / Dodatek delno izčrpani grundirni floti za vsako nu- 'dalnJe barvanje 25 km bombažne preje. Naftola mora. ;o dodati le toliko,kolikor se ga jc stvarno fiksiralo na 25 kg preje pri prvem grundi- ranju.Za temno barvo se /pri koncentraciji 2,6 g na li¬ ter naftola /„S-BQ v nastavku/ v floti 1 : 20 na vsakem kg materiala,ki ga grundirano,fiksira po 15 g naftola AS~B0,ki ga moramo floti vrniti z dodatkom.Potrebuj fi¬ no torej: 575 g naftola AS-BO /25 kg preje x 15/ Pri dodatku se grami naftola nanašajo vedno na kilogram materigla,ki ga hočemo grundirati. 375 cn° turškega rdečega olja /375 g naftola x 1/ Pri toplem načinu raztapljanja dodano vedno enako koli¬ čino turska rdečega olja,kakor naftola AS,da se ta laž¬ je raztopi in da nc izpade iz raztopine.Tursko rdeče o- Ije deluje le kot nanakalno sredstvo in varovalni kolo- id.Ako imamo trdo vodo»uporabljamo Simaftol ali Lavon- tin ir, V. Koli cino ostalih kemikalij zvemo iz predpisa za raztapljanje naftola AS-BO /glej razpredelnico I»/. 750 cn^ natrijevega luga 38° Be /375 g naftola x 2/ 575 cn 3 formaldehida /375 g naftola x l/ Nafto1 raztopimo v 20 1 grundirno flote»raz¬ topino dodamo rabljeni grundirni kopeli,ki jo z odced- kon iz centrifuge in po potrebi šc z mehko vodo dopol¬ nimo na 500 litrov. /deo raztapljamo po mrzlem načinu z manjšo ko¬ ličino natrijevega luga,morono dodati tudi natrijev lug in varovalni koloid /10 cm 3 natrijevega luga 38° Be in 5 cm 3 turškega rdečega olja za vsak liter flote,ki smo jo odvzeli z materialom/. Pri barvnih kombinacijah smemo pri neprekinje¬ nem barvanju uporabljati vedno le naftole z enako afi¬ niteto. Ako mešano dva naftola v razmerju 1 : 1,moramo kombinirati tudi dodatek v enakem razmerju 1:1. c, / Nastavek za razvojno raztopino: 875 g Stalne rdeče B bazo /500 1 flote x 1,75 g^na liter/ Slednjo število dobirao za baze v razpredelnici št.VI.,za • stalne barvne soli v razpredelnici št.VII./ Ostalo kemikalije se ravnajo po količini baze ter jih preračunano iz predpisa za diacotiranje /Razpre¬ delnica št.iW Polog tega dodamo zn vsak liter flote za temno barvo 50 g,skupaj 25 kr kuhinjsko soli /500 1 flote x 50 g na liter = 25.000 g/.Razvijamo 20 do 30 minut pri temperaturi ne nad 15° C.Projo vržemo preko palic,pusti¬ mo par ninut,da se flota odteče v kad,nato izpiramo,ku¬ hano z milnico in sodo /na liter 2 g narseillskega mila in 1 g sode/,izpiramojCentrifugiramo in sušimo. č./ Dodatek baze razvojni kopeli je enak dodatku nafto¬ la , uomnož enemu s faktorjem za dotično bazo./Glej razpre¬ delnico št.VIII./ .S? si E I a . \) vi k) M ■- s i -a: S* .c vi vi N C Sl V •?S §**'> ■n-'< H 50 s., e «A ^ a ^ \$ i? •v.^V .«>■ I'« 9* C *§| x-9" ii *k IS, ji X' K 'Ut B Q S s' V V. d 5 V i»- i-il sli ?> o, s M S «S -O Potrebujemo: 282 g Stalne rdeče B baze /375 g dodanega naftola x 0 , 75 / Ostale kemikalije so sorazmerne količini baze /Glej predpis za diacotiranje bazo v razpredelnici štev.IV/. Kuhinjsko soli dodamo 2,5 kg,t.j.10 $ koli¬ čino kuhinjske soli v nastavku razvojno kopeli. Po barvanju vsakih 25 kg materiala sledi vedno onak dodatek. Teoretsko se spaja vodno 1 mol naftola z 1 molom baze.Pri nastavku dodano vedno prebitek baze, da se naftol dovolj hitro spaja.Pri dodatku zadostu¬ je teoretska,za spajanje potrebna količina baze. Dodatki so preračunani za polurno grundira- nje pri 25 c C,zato se moramo točno držati časa in temperature.Pri grundiranju na fulardu pri višji tem¬ peraturi .kjer dodatek stalno enakomerno doteka,je raz¬ ne r j e drugačno. Pri barvanju v barvalnih aparatih moramo za¬ radi večjo izgube flote povečati v tabeli dobljene do¬ datke baze pri floti do 1 : 20 za 30 /,nad 1 : 20 za 20 /»Pri barvanju v žigru moramo povečati dodatek ba¬ ze pri floti 1 : 7,5 za 25 /,pri floti 1 : 5 za 30 pri floti 1 ; 2,5 za 40/.Pri svetlih barvah v žigru je bolje.da pri floti 1 : 2,5 vedno pripravimo novo raz¬ vojno kopelj.Pri zelo svetlih barvah v kadi,dodamo rab¬ ljeni razvojni kopelji najmanj l/o v nastavku uporab¬ ljene količine baze. Pri gr andiranju mereeriziranega bombaža damo v nastavku grundirne kopeli le 50 / one količine nafto¬ la kakor ga damo za navadni bombaž enake barve.Dodatek je v obeh slučajih enak gramom naftola,ki ga fiksira vsak kilogram materiala. Primeri za vajo: Izračunati moramo kemikalij e,potrebne za nastavek" in dodatek za grundiranje in razvijanje pri sledečih nalogah: 125. / 500 kg bombažne preje moramo pobarvati v kadi v partijah po 50 kg s srednje temno barvo-s kombinacijo: naftola AS-TR in Stalno rdeče soli Tli. 126. / 500 kg blaga v kosu moramo pobarvati na žigru v partijah pc 50 kg.Razmerje floto 1 : 5.Temna barva s kombinacijo:naftol AC-RL in Stalna rdeča RL baza. 127. / 175 kg bombažne preje barvano v partijah po 25 kg v kadi,svetlo barvo s kombinacijomaftol AS-OL in Stal¬ na šariah sol GG. Večkrat norano tudi pri naftolih AS barvati točno po vzorcu.Ker je niansiranje nemogočo,so posebno pri večjih partijah neobbodno potrebni predhodni labo¬ ratorijski poskusi,ki jih izvedeno v floti 1 : 20. Oč. naročniki dobimo n.pr.šarlah vzorec.V barv¬ ni karti vidimo.da ta ton lahko dosežemo s 5 g na liter naftola AS-OL in s stalno šari ih soljo GG.V laboratori¬ ju dobimo na podlaga poskusa v floti 1 : 80 /glej raz¬ predelnice št.V.in VII./ enako nianso s 5 g na liter naftola AS-OL in 9,2 g Stalno šarlah soli GG-. T te , .. 1 m% i«i :Q*' te K? O' te >?*> m tekv ^ te \i s 3 m y%fe 'tel te te a I ? fel^S k k krk —. t- X'' *, -, ^Ks .te •%(k" «t te h te te te \> te * u^KK $ #dteteStte dte tej#*? te t! rt-'-' 3 te 3i —T-hHr-HHHr" -X . *k : ? iti ^ ^(Sn3 <■* * * dte »;> s y> L^š^te s 'Q- j^isa j ^ 'i> t-tt te?tei te|te 4' _?„4— ,~j». -fekfs ^gis. '*' «\TOV tek> I sjNI S I h#? ^fšisfe v ■ | ^hsj ^ teitel te?tek*' S ^ sW%^j^ ..,{^»^—■4—*-«•§—-»4 *s -2 N& ^ t HOEtalt*e'-. .. 4 k Vi i .1 Q|k ~vt S |S ,V 'te! te'? O", Č&. 5ž .lfe tejd-dte^tepte te > §*? v te v te H k ■Ss i ^ *•-»»*•?.-V*.*- i K <’ ■■>4’ 4 >? 'teTT© t 1 V '5 fe N 4- te I .k >J '-V i 3» p- ,;h ‘V £h v - v r '3 } Q v ^ f ^. >;. S S **‘4> ■$ >|-k’ vsi > S? k. ^ 1^} «»9 -y' ^ >-,>■ -H.. ^Hs * C, '❖■ —t—|—»-H-H—r ■tekt ^ <^!>k|SSv ^J 1.14 k .;1g ••a ^ «\ * V vc^Jca J 4 F k 1 pt^jSN d'd ^ a* '‘i 3 Ste Sil Ni^ rs >tT* -1 v v- ';bsi® 45Sl 4| > *v- ^ i r kk ; j , va' 1— i i p: [cv v j ^! k ^ v. k' V s si a te -■ S teV5 *l ^ J ^ < 5 * S* a v: tete ■ \ S6 te>te ^i«s -s • v te Sfe vi«- a *■* 0L v 1 litru grun- dirne flote.Podatek za 1 kg materiala znaša 16 f,t.j. na 1 kr materiala- se fiksira 16 g naftola AK-0L,Sedaj zavrtimo krog na razmerje flote I : 5.^ko hočemo dobi¬ ti enako barvo,mora 1 kg materiala fiksirati xp± pri poljubnem razmerju flote enako količine naftola;dodatek z,a 1 kr .materialu nora biti vedno enak.Na disku poiš¬ čemo pri naStolu AS-0I in floti 1 : 5 dodatek 16 g naftola za 1 kg materiala,kar odgovarja koncentraciji 7,2 g naftola AS-OL za 1 liter nastavne kopeli. Ra. disku smo torej preračunali,da doseženo e- nako nianso .3 7,2 g na liter naftola A5-0L pri floti 1 : 5,kakor s 5 g na liter naftola A30L pri floti 1:20. /V razpredelnici dobimo lo sledeče podatke:1 kg.materi- lla fiksira 15 g naftola AS-0L iz raztopine,ki vsebuje r 1 litru pri floti 1 : 20 4,6 g,pri floti 1 : 5 6,5 g naftola AC-OL/ i. / Nast a vek za grnndlranje: 250 1 flote /50 kg materiala x 5/ .‘.800 g_naftola AS-01 /250 1 flote x 7,2 g na liter/ 750 cm 5 turšteka rdečega olja /250 1 flote x 5 cm 5 na 1/ Ostale kemikalije po predpisu za raztapljanje naftola AS-0L b, / Dodatek za gruncliranje vsakih na daljnih 50 kg bom¬ ba žno "pr e j e zna sa : 000 g naftola AS-OL /50 kg materiala x 16/ Za vsak liter zgubljene flote,t.j.za vsak kg materiala 2 litra,dodamo grundirni floti po 10 cm 3 natrijevega luga 38° Be in po 5 craS turškega rdečega olja,v našem primeru za 60 kg bombažno prejo in 100 1 zgubljene flo¬ te 1 liter natrijovog ■ : luga 38° Bc in 500 cmS turškega rdečega olja. c, / Nastavek za razvijanje 25 kr blaga v kadi.Flota 1:20, 500 1 • flote '725 kg materiala x 20/. Podatki za razvijanje sc nahajajo na drugi stra¬ ni diska.čitajo se tako,da sc barva zgornjega kroga ved¬ no ujema z barvo spodnjega kroga,Tako se n.pr.modro od¬ čita na modrem,rdeče na rdečem,zeleno na zelenem itd. Tako odčitamo n,pr«na zelenem količino nastavka za liter razvojne kopeli.V izrezu za temno barvo vidimo 9,2 g na liter Stalno šarlah soli GG,za 500 1 flote potrebujemo torej 4600 g Stalne šarlah soli GG /500 1 x 9,2 g na 1/. Za temno barvo potrebujemo še 25 kg kuhinjske soli /500 1 flote x 50 g na liter/. ' f ' sta,.n b arvne soli razvojni kopeli je. enak )1: or aoženen s faktorjen za Stalno oar- iah sol GG, 50 blaga sne morali dodati 000 g na f tol a, prej-- ■-00 x.Faktor 4 najdeno v izrezu diska rac., e v oče Za vs kih 85 kg nateriala potrebujeno kot doda¬ te!: 400 x 4 «* 1000 g Stalne šarlah soli GG in 2,5 kg kuhinjske soli /10 % količine v nastavku/. Z dodatkom ocetne kisline razvojni kopeli dose¬ ženo bolj jasne in briljantno tono. Pr 1 ner1 za va j o: 189-/ V laboratoriju sno v floti 1 : 80 imitirali bor-- do vzorec s kombinacijo: 18 g naftola A S-BO in - , + 1 75 g Stalne rdeče 3 baze j£nako mo rano pobarvati blago, ki ga moramo grun- dirati in razvijati v floti 1 : 5 v partijah po 50 kg. Izračunati moramo nastavek in dodatek za gruii - d i r a n j e in ra z vi j an j e. Rešitev: a Last avoa za grundlrnnje: 1 flote notrobujeno 875 g naftola AS-B0 /250 r b / Podatek zs g runfllranjo: 600 c naftola AS -BO /50 kg materiala x 12/ Ostale kemikalijo izračunano po predpisih za raztap¬ ljanje naftola AS-BO £ / 1" a s ta ve k za razvojno kooelj : 1175 g Stalno rdeče 3 baze /250 1 flote x 4,7/ 6 / Dodatek za razvijanje: 450 g Stalno rdeče B baze /600 g dodanega naftola x faktor 0,75/ Ostale kemikalije izračunano iz predpisa za diacoti- r.mje Stalne rdeče B baze. 130./ Vzorec rjave barve sno imitirali v laboratoriju v floti 1 ; 20 s kombinacijo 2 g naftola AS-LB v litru in odgovarjajočo količino Stalne oranžne GC baze. Sna ko moramo pobarvati 500 kg bombažno preje in sicer moramo grundiruti v partijah po 100 kg v barval- nem aparatu v floti 1 : 10,razvijati v kadi po 50 kg preje v floti 1 : 20. Izračunati moramo nastavek in dodatek za grun- d ir in j c in razvijanje. Rešitev : Grand Iran je o.i/ Nastavek :5200 g naftola aS-LB /1000 1 flote x 3 S 2 g na liter/ b - / Pod a tol. 8400 g naftola <».G- LB /100 kg nateriala x ~~ — 12 x 2/ Razvijanje: o o/ Nastavek: 1850 g Stalne- oranžne GO baze /1000 1 flo¬ te x 1,85 g na liter/ o ./ Dodatek :420 g Stalne oranžno GC baze /1800 £ nafto- la x 0,35/ Pri kombinacijah nafto! -LG- in AS-3G ter Stalne oarlah soli GG doseženo bolj briljantne rumene tone,Se 'previjano bapvano blago v raztopini 0,5 g hi- drosulfita in 0,5 cn° natrijevega luga 38° Be v litru. barvanje bombažnih kosov z naftoli AS v fulardu: Pr:. grundiranju v fulardu izrabimo lastnost naftolov AS .da pri temperaturi vrenja'-nimajo nikake afi¬ nitete do bombaža .Blago hitro pasira v fulardu 90° do 100"' C toplo ,koncentrirano raztopino -naftola -is, kateri dolino lo 1/4 normalne količine formaldehida ali ga sploh ia preprečino razkroj/.Grundirano blago suši .no,. ji olj o pri 70'"'' do 75° C v vesni sušilnici stroja z iglasto razoenjalno verigo ali na bobnaštem sušilnem, stroju/, la s ten zholjš.-mo stalnost pri drgnenju. Voda pri sušenju izhlapi ,nafto! potuje v notranjost vlakna,kj or . so pozneje tvori barvni lak,Da dobimo enako'barvo v za¬ četku in no. koncu kosa, mor a biti koncentracija nafto la v ko:*:, tu tula rde vedno enaka. V ta namen dotoka v fulard iz vi5je ležeč posode flota enake koncentracije,tako do je nivo lic--to •-•- koritu fularda vedno ena k,/Uto blago počasne¬ je ali pri nižji- temperaturi pasira fulard, se - koncentra¬ cija mftol? v koritu fularda zaradi afinitete zmanjša*- Pri temnih barvah in nočno substantivniii nafto- 1 ih /./S- SV,’,. .S-LB, AS- 10 .BO ,AS-'?R,AG--E/ je koncentracija do- dc 20 '/ večja od nastavka grundirne datne flote raztopine. 100 kg blag: v kosu grundirano na fulardu,ki ima korito za 30 do 40 1 flote. Blago se na fulardu ožame tako,da zadrži 1 kg impregniranega blaga normalno še 1 liter flote./Normal¬ ni ožemaliii’ efekt jo pri fulardu 100 >.,lc redko 80 ji/. 100 3tg blaga bo porabilo 100 1 flote,ki jo pri¬ pravimo za celo partijo v višjo ležečo posodo,iz katere pologom doteka tekom grundiranja v korito fularda.V 100 1 flote je za lOOicg blaga raztopljenega za svetle barve 500 g,za srednje 1 kg,za terme 1,5 kg naftola AS.Koncen¬ tracij o nastavka v koritu fularda /30 do 40 l/ dobimo iz razpredelnice št.W. Na* enak način ravnamo I r i m 1 j o n i ful ar d tv. aer Ilaschinenfabrik ...G. a r . sličnih koncih blaga. pri razvijanju. P ri grundiranju v tig ¬ ru damo 60 ‘p naftola pri prvi pasaži/ostanek na drugi konec blaga pri dveh sledečih pasažah. Nato blago še dva do tri¬ krat provijemo pri tem¬ peraturi 30° CJlanjši kos večkrat previjamo,večji kos manjkrat.Po grundi- ranju blago dobro ožame-, mo in posušimo .Razvijamo na enak način,tako da diacotirano bazo dano v več obrokih tekom več ali pa sirnem stroj u /glej sl.22/ barvamo manjše i e,n.p;.mod' 50 do največ 100 kg bombažno preje. Gi undirarao in 'razvijamo vedno le po 1 kg bonbaž- D. je v :>G litrih raztopine. Sl. £•? TrivaljČni fulard in sušilnice z vodoravnim pote¬ kom blaga tv.Zittauer ilaschinenfabrik A.G. Nastavek računamo vedno za 30 1 flote,brez o- žira na to,koliko materiala grundirano. Dodatek računano za ves material,ki ga hočemo pobarvati. Terino si lahko sani improvizirano iz lesene- soda ./eno za grundiranje,eno za barvanj e/,kakor nam kaže slika 28. bar a ' ko11din bombažno a A- nafte li AS tavale za grundiranj e Pri barvanju bombaž a na terini in v kadi moramo upor a b 1 j at i g urn i j a st: • rokavice, sicer 1 ahko do birmo na koži izp 1 . 'k Izpuščaje, preprečimo •* e o d s tr an ino. z ura i vun j or z vrečo milnico ; el o/ 50 ko: ’0( miic ' ; i terini s kombinaci j: o g na J it.er railtol A ,.R in 4 g na. litc-r on no oartoo ;e lev, , /za 30 1 flote/ 50 c naftola AS-TR /3o 1 flote x 5 g na liter raft- crr : ’ turškega rdečega olja /30 1 flote x ZG cm 3 • .' 50 en/' formaldehida /150 g naftola x i/ 300 crn^ na tr,. luga 38° Be /150 g naftola x 2/ Temperatura 30 1 flote 30° C, f tej raztopini grundiromo 1 kg bombažne prc i: s ■ib se kund»Grund.iraiio prejo nad ter ino ožamemo in ko , e nabori večja množina, pr ejo 15 do 20 minut centrifugi ra¬ mo »Centrifugiranje je neobhodno potrebno t ker sicer ne dobimo dovolj velike stalnosti pri drgnenj u, e ep ■:* a v b, r vene prejo kuhamo z milnico. b,m D odate k za grundiranje 50 kg bombažne preje znak 625 g. naftola ^3-TR /50 kg materiala x 5 g na litei nastavku x 2,5 « dodatni faktor »glej razpredelnico X 1 Ra z pr e d e in ?. ca št. X11.. na n po ve, kol i ko krat n o ko 1 i e i r c naftola moramo dodati za' vsak kg preje od one množim naftola .k':,ki so nahaja v 1 litru nastavka za gruniv ranje preje na terini,/Dodatni faktor/. 3 Dalje potrebujemo:1000 cm/ turškega rdeč*ga olja /50 1 flote x 20 om° na liter/. Z dodatkom natrijevega luga .in formaldehida po predpisu za raztapljanje naftola AS-TR razredčino dodatno floto na 50 iicrov. Za vsak kg nateriala računano vedno po 1 liter dodatne flote* Grundiramo v partijah po 1 kg bombažne preje z dodatkom .po 1 liter; dodatne .‘lote. 2 *A da n ta v e k z a 50 1 rcz ^o jrse fl ote izračunamo na pod ”"^5‘5itI5r'"ža grundir ari je /Na 1 kg materiala se v na .. e n primeru i iksira 12,5 e naftola AS-TR.V razpredelnici št. YI.ua j demo za. temno barvo koncentra¬ cijo razvojne flote v nastavku 4 g na liter.V našem primeril potrebujemo za 30 1 flote 120 g Stalne šarlah TK baze /30 x 4/. Ostale kemikalije so proporcionalne količini baze /glej predpis za diacotiranje v razpredelnici III / Poleg tega dano še 1500 g kuhinjske soli /30 1 flote x 50 g na liter/. Po 1 kg bombažne preje razvijamo pri tempera¬ turi 15° C 3/4 minute do 1 minuto,nakar prejo nad teri- no dobro ožamemo. Ako grundirani material dalje časa stoji,ga mo¬ ramo pokriti z naftoliranirii krpami in čuvati pred son¬ čen ter kislino in klor vsebujočimi parami. 6,./ D odate k za razvijanje je enak dodatku naftola,po¬ množenemu s faktorjem za dotlčno bazo./Glej razpredel nico št,VIII./Potrebujemo 530 g Stalne šarlah TR-baze /625 g dodanega naftola x 0,85/. Ostale kemikalije po predpisu za diacotiranje baze. KjB.liin.jske soli dano za vsak kilogram blaga e- nako količino,kakor pri nastavku za vsak" liter razvoj¬ ne kopeli,v našem primeru 2,5 kg /50 kg preje x 50 g; na liter/ kuhinjske soli. Dodatno razvojno kopelj razredčino za 50 kg preje na 25 litrov.Ker razvijamo mokri material s 50 % grundirne flote /grundirali smo suh material/,dodamo za vsak kilogram, materiala po razvijanju po pol litra dodatne razvojne flote. Da ne pride pri daljšem, neprekinjenem obrato- vanju preveč natrijevega luga z grundiranim materialom v razvojno kopelj,dodano ocetno kislino dodatni floti po predpisu za raztapljanje dotične baze in sicer za vsak liter dodatne flote enako količino,kakor pri na¬ stavku » Hanjše količine natrijevega luga nimajo nika- kega vpliva na afiniteto ter so šele pri večjih množi¬ nah potrebni dodatki,ki vežejo alkalije. Primer i sa vajo: 132,,/ 60 kg bombažne preje moramo barvati na terini s kombinacijo 4 g na liter naftola AS-BO in Stalne rdeče soli B.Izračunati moramo nastavek in dodatek za grun¬ di ran je in razvijanje, a«/ K a stavek za grundiranje: 120 g naftola AS-BO /30 1 flote x 4/ 600 cm^ turnega rdečega olja /30 1 flote x 20/ Ostale kemikalije po predpisu za raztapljanje naftola AS-BO, b, / Dodatek _ za grundiranje; Za 60 kg materiala potrebujemo 60 1 flote. 500 g naftola AS-BO /60 kg materiala x 4 x 2,5/ 1200 cnŠ turškega rdečega olja /60 1 flote x 20/ Ostale kemikalijo po predpisu za raztapljanje naftola AS-BO. N astav ek za razvijanje: 360 g talne rdeče soli B /30 1 flote x 12/ 900 g kuhinjske soli /30 1 flote x 30/ c . / Dodatek za razvijanje: 2190 g Stalne rdeče soli B /600 g naftola x 3,65/ 1800 g kuhinjske soli /60 kg preje x 30/ Flote dopolnimo na 30 litrov.Razvijamo po 1 kg preje z dodatkom po 0,5 1 flote. 133./ Na terini norano barvati 75 kg bombažne preje s kombinacijo 6 g na liter naftola■AS-BG in Stalne šariah soli GG. a„/.Nastavek za g ru ndiranje: 180 g naftola AS-BG /30 1 flote x 6/ 600 cm* 5 tur seka rdečega olja /30 1 flote x 20/ b / Dodatek za. grundiranje ; 75 1 floto. 1012.5 g naftola AS-BG /75 x 6 x 2,25/ 1500 on® turšega rdečega olja /75 1 flote x 20/ c o/ Nastavek za razvijanje: 552 g Stalne šari.ah soli GG /30 1 flote x 18,4/ 1.5 kg kuhinjske soli /50 1 flote x 50/ č, / Dodatek za r azvi ja n j e : 57,5 1 flote 3746,25 g Stalne sarlah soli GG /1012,5 g dodanega nafto la x 3,7/ g kuhinjske soli /75 kg x 50/ Oksidae l jska barvila imenuj eno ne topna barvila , kater tvorimo ne blagu vlaknu z oksidacijo anilina /črno/, bo mi&ina „ ksiIidina*para-anino-difenil-anina /črno/, fenilti-dianina /tenno-rjavo/ ,meta-anido-fenola vxm enka sto - tobačno-r j avo/itd. Najvažnejšo je anilinsko črno,ki nastane pri oksidaciji anilinskega olja ali solnokislega anilina /ani. : inske soli/ s pomočjo bik r osata ali klorata v risitnosti katalizatorjev /bakrovih,železnih,vana¬ dij tvih soli/. Dobljena barva je poceni,lepa,zelo črna,stal¬ na na svetlobi in pri pranju,Največ se uporablja za barvanje kiotov in v tiskarstvu.Blago pridobi pri bar¬ vanju 10 $ na svoji teži. Bombaž se pri barvanju z anilinskim črnim bolj dl. man j poškoduj o. Z redukcijskimi sredstvi /S0 o / in C.} vs.ded potu črna barva rada pozeleni. . a; il.insko črno /pernigronilin/ r-' b*C>#0-*C>o s 60° C toplo milnico,iz¬ piramo in sušimo. Difenil-črno ne po. zeleni in manj poško¬ duje vlakno,kakor črni¬ li n s ko Črno. Paramin-Fuskamin in Or - tam, i.n-r javo ' i zde lamo na vlakiiu "z "oksijčiaci jo pa- ra-fenilen-dlamina meto amido-fenola itd. Uporab lja se v tiskarstvu za izdelavo belo ali pestro- re zerviranega rj avega blaga.Stalnost rjave bar¬ ve je prav dobra. Slično so sestavljeni Ursoli,ki se upo uporabljajo za barvanje kožuhovine in oksidirajo s H g 0g. Anorganska pi gmen t na b a r vi l a /1'Iineral ne b a rve./ nastanejo na vlaknu kot barvane,netopne oborine iz dveh vodotopnih anorganskih komponent, Dandanes se le še malo uporablja jo, ker so' jih izpodrinila bolj stalna organska barvila. Bombaž postano z anorg.pigmenti do 10 % težji, ima trd otip ter se težje reže in šiva. Železno-rjasto-rum eno barvo dobimo,če oborimo na vlaknu f eri-hidroksid FeTOHTs". Svetlejšo rjavo-rume¬ no barvo imenujemo Nankingšlco rumeno,železni krem /crene/ ali šanoa /chanois/. Blago impregnirano z raztopino feri-nitrata klorida 1° do 4° Bš,ožamemo in previjamo v raztopini apnenega mleka,sode,natrijevega luga ali slično »JPri tem se vrši sledeča reakcija: 2 Fq/N0 5 / s + 3 Ca/OH/ £ » 2 Fe/OH/g + 3 Ca/NOg/g ali 2 FeClo. + 3 Na g C0 3 + 6 H g 0 » 2 Fq/0H/ 3 + 6 Nad + 3 H g 0 +3 COg Pri uporabi železne galice se tvori najprej svetlo-zelenkasti fero-hidroksid: FeS0 4 + 2. Na OH « Fe/0H/ P + Na g S0 4 Rjasto-rumeni ferihidroksid se tvori potom oksidacije na zraku ali v raztopini klorovega apna. Kroraovo - zeleni. nastane , če oborimo na vlaknu Kremo v hi¬ droksid Barva je svetlo-zeiena in se ni nikdar mnogo ..■porabljala. Ob c b ar v i 'sta malo stalni . prot i kislin aro imenujemo zelenkasto*- rjavkaste barvo se le n ta- ; i od zenlje tor se uporablja za letne 'uniforne, ... p*ke. oblek©,platno za šotore f krušne torbice,poki-i ■ ; ve vozov. itd'.Dobimo jo.ee oborino na vlaknu eelezr.l bromov hidroksid. Gin več je na vlaknu železne ca a.i ■ ■ e; i da, tembolj je barva runeno-rjava ,čim več je kro~ i hidroksida ,ten bolj je barva zelenkasta. ; «• ’• / Rumenkasto-khaki-barvo dobimo,če dobro razšlihta* in beljeno tkanino impregniramo tekom 5 minut /na >" 0 . ali 4-krat zaporedoma na fulardu/ z mešanico 1 z,t pine 1 dela železne galice v 2. delih vode .1-5 ! - ,ov raztopine 1 dela kromovega galuna v 2 delih . a Mešanici dodamo amoniaka do slabo kisle reakcije žeto blago sušimo,5 minut previjamo v vreli ,1< i raztopini sode,dobro izpiramo in sušimo. mm,/ Blago 1 do 2-krat impregniramo na fulardu za r,-tv * kasto khaki barvo:s 45 deli raztopino kromovega bisulfi- : a in 55 deli raztopine železnega acetata 12° Bo,Za ze- e:,>asto khaki barvo zmešamo 75 delov prve in 25 delov druge raztopine,Raztopino kromovega bisulfita si pripra¬ vimo iz 2 kg kalijevega bikronata,2 1 vode,4 kg natrije- •e :a bisulfita 36o Be in 1 litra formaldehida. 140 / Za rjavkasto khaki barvo impregniramo blago z ena¬ ki:, deli, za zelenkasto khaki barvo s 70 deli reducira¬ ne kronove raztopine in 30 del 1 železnega acetata 12°Be Reducirano kronovo raztopino pripravimo tako,da raztopimo 2 kg kalijevega bikronata v 2 1 vode z dodat¬ kom 2,5 1 formaldehida.Tej raztopini dodamo raztopino ,25 kg hidrosulfita v 3,25 1 vode,z dodatkom 0,2 3. for¬ ma idehida. ' 4.6 / Blago 1 do 2-krat impregnirano na fulardu z meša- : o znakih delov kromovega bisulfita 18° Be in železne-*, ga bisulfita 25° Bo.Kronov bisulfit 18° Be si pri pravimo ak p. da dodano 3,2 kg kalijevega bikronata 0,9 kg razto¬ pine natr.bisulfita 36° Be in 2 kg 80 $-ne ocetne kisli- Železni bisulfit 25 Bo dobimo iz 4^8 kg železne a, ice in 1,9 kg raztopine natrijevega bisulfit 36°Be Impregnirano blago posušimo in previjamo v 00° ; ■. ..pli raztopini 2,5 kg kale.sode, 1,5 kg vodnega stekla 36° Be in 0,8 kg turškega rdečega olja v 50 1 vode Slično barvo dobimo tudi z raztopino železnih In akrovih soli n»pr. 47../ Beljeno blago večkrat zaporedoma impregniramo na fulardu z raztopino 10 g zelene in 70 g modre galice v litru."elezni in bakrov hidroksid oborimo z raztopino natrijevega luga- 1° do 2° Bč,izpiramo in po potrebi pro¬ ces ponovimo. Kljub term,da je anorganska khaki pigmentna bar- a zelo stalna na svetlobi,v vodi in pri pranju,raje dan- č nes v ta namen uporabljamo organska žveplova ali re- d like 1.1 3 ka ba rvi 1 a, ; uno va r ja?., berva /Kangazi-b is ter-bronze-x riie / j če obolimo na vlaknu manganov super oksi d * lipo.: i- Ik u se le'redko v tiskarstvu. Razšiihtano in prekuhano bombažno tkanino ir;- gniramo s kono. raztopino manganosulfat a ali kloni-.- ia, dobro ožoiaaao, in fiksiramo mangan kot brezbarven mar.ganftidrokšid v vroči raztopini natrijevega luga do ‘k’ B4.Torni o-rjavi manganov superokšld se tvori pr;. iji na zraku ali v raztopini klorovega apna K* akcije pr’ tvorbi manganovega superoksida so slede- r.U:,j 0,.. - 2 Na OH •« Mn/OH/g -♦ NUgSG^ it/ 2 Mn/OH/g + Ga/Our/g - 8 MnO ? + GaCl P + 2 H.-O Berl in sko modro '/dobimo, če blago impregniramo z raztopi- K rlcTa ali nitrata,ožamemo in previjamo v kis¬ li raztopini ferc-ciankalija.Kodra barva je zelo ob¬ čutljiva. do alkalij.Uporablja se za grundiranje pri čr- aen b? rvanju svile z modrim lesom. ■ krom pTO - -rvneno predstavlja na vlaknu' oborjeni ne topni s vin Čev Ičrcinat /PbOrCU/. .148 o/ Bombažno prejo 10 ni mit previjamo v 30° C topli, •30 /-ni raztopini svinčevega acetata f ožamemo in pesu- simo.. Suho impregnirano prejo 5 minut previjamo v mrzli, R /ni raztopini amoniaka„prav kratek čas izpiramo in previjamo v mrzli, 0,5 /-ni raztopini kalijevega bikro« polagoma, segrevamo na 80° C.Pri tej terirj ;-*atii.?v prebijamo še l/4 do 1/2 uro »izpiramo in sušimo. ..Iromo v o- o ranžno je mešanica neutralnega in bazičnega s vlSceve ga Komat a. Oranžno barvo dobimo, če kronovo ru¬ meno kratek čas previjamo v vroči,alkalni razto¬ pini. .„49,/ Prekuhan bombaž čez noč namakamo v raztopini ba- žičnega svinčevega acetata 18° 84.Drug dan material dclro ciamemo,previjamo v sveži raztopini apnenega mle¬ ka v svrho tvorbe netopnega svinčevega hidroksida,dobro •izpiramo v vodi,pol ure previjamo v mlačni raztopini 5 do 6 kalijevega bikromata v litru in nekoliko solne kisline s ožamemo in kratek čas previjamo v vreli razto¬ pini apnenega mleka.Oranžno barvani material takoj iz¬ piramo z mrzlo vodo. Oranžna barva preide s kislinami zopet v rume¬ no V Z žvepiovodikon rumena in oranžna barva porjavi. /PbS/. Kisla barvila se za bombaž le malo uporabljajo in sicer le za zelo živahne barvo,od katerih se ne zahte¬ va nikake stalnosti.V primeru s substantivnimi barvili imajo večinoma ^nake kronoforno skupine,vendar dvakrat manjšo molekularno uižo.V vodi so bolj dispergirana,ter' do bombaža nimajo nikake afinitete.Afiniteto kislih bar¬ vil do bombaža povečamo s tern,da z dodatkom kuhinjske galuna zmanjšamo disperznost raztepi jeneg . vila t . Ki sla barvila, so topna • v vroči vodi.Barvamo :• *ajš5. floti, ožamemo /eent.rifugiramo/ in brez ;a suš ino.Barvne raztopine še naprej umor-at * • J sr a- za barvanj e. Dodatki so sorazmerni izgubi ,f ic •• Za živahne šarlah-.tone, stalne na svetlobi »Tr¬ ajamo Briljantni krooein S BG,9 B, Benso R»2 R- ir 3 R,Bombažni škrlat extra in sl* ~'0 . / Cim krajši floti dodamo na liter 10 do 20 g kuhinjske soli.. 1 do S g galuna in barvilo /3 do 10 % od teže blaga/.Material pričnemo barvati v 50° 0 topli raztopini, in barvamo 1/2 do 3/4 uro v ohlaja- j::"i se raztopini .Nato material enakomerno ožamemo /prost bombaž centrifugiranj©/ in sušimo pri nizki temperaturi. 151 / 'Kinolin-r»4iaeno ek.tra»Naftol-rumejio S ,£XX, Me¬ tan 11 -rumeno exfcra»ektr& X barvamo brez dodatka galu~ :vi,kor bi sicer barvilo izpadlo Iz raztopine.Barvamo o .. v 0° C topli raztopini ,ki vsebuje v litru 5 do 2 g barvila in 10 do 20 g-kuhinjske soli. # Brltrozin J,Floksin BBN ,0,Ben£a1~rožna- to GTO, Rose Bengale B konc *, G. -barvamo enako kakor ot.? 5: *vendar z dodatkom 20 do 50 g kuhinjske, soli v 1 i l r-. i parvpe raztopine. 153,/ vodi nekoliko bolj s talne s polne barve dobimo z Rozini,če* bombaž predhodno činžamo.Bombažno prejo impregniramo z raztopino natrijevega stanata 2° do 5 U Be /ev spustimo eez noč y raztopini/.Prejo ožažemo, revi j eno ;■> raztopini 2 g galuna v litru, ožamemo in bat*varno v ’50O do. 600 c topli raztopini barvila. Č inzna barvila na bombažu Naravna čimžna barvila so se nekdaj v precejš¬ ni meri uporabljala za stalno barvanje bombaža.Danda¬ nes so jih izpodrinila redukcijska barvila,neftoli n 6 in druga stalna sintetska barvila. Čimžna barvila se fiksirajo na vlaknu s pomoč¬ jo čimž,slične kakor bazična barvila.Kot cinže uporab¬ ljamo večinoma kovinske soli,predvsem aluminijeve krc move,železne»kositrove,bakrove in ev.cinkove soli. Kovinske soli fiksiramo na vlaknu kot hidroksi■ de,ki tvorijo s Čimžnimi barvili netopne»barvane obo- rine fi stalne barvne lake. Kovinske cinže nimajo do bombaža nikake afini¬ tete, zato jih na Vlaknu fiksiramo potom sušenja mate¬ riala, impregniranega z acetati,formiati,/pri sušenju izhlapi ocetna ali nravijinčna kislina,kovinski hidro¬ ksid se fiksira na vlaknu/ ali alkalnimi kompleksnimi V ' rano 3 pomočjo .oksi-maičo-kioiin '■ 1 - Najbolj znano eimžno barvilo ne bo/ b /žu jo - v. tur* ško-rdečo /bliža, rinov lak/,ki je prišle la jr-- ■/.je v Halo Azijo in Grčije, od tu pa 1.174? v Frar- oijc ir, ostalo /ivropo.Ine izvira najbrž od turškega oroea /Krappvmr zel / -, ki Je prišel na j ve S iz Turčije Trs ta , Na ra'vno bročevo korenino je 1.1860 izpod« rinil umetni alizarin. Razlikujemo staro,nove in mešano tur ko Če „ Staro tursko rdečo jo najbolj stalno »ter se sme e- ' 1 etiketo .Uporabno je za pestre m ■ ■••. so kuhajo z lugom pod pritiskom in beli j o. Mino stal- nest- pri dr-.nenju je nekoliko slabša.Preja v sredini n.- dobro prebar /ana, proces barvanja jo zelo dol-gc tr a- Novo turško»rdeče,ki se izvaja na različne načine,traja nanj časa,vendar je nanj stalno,kot staro turško rdeče, Za izdelavo turško-rdečega naj ure j namočimo s sodo. dobro prekuhano bombažno prejo ali tkanino v olju. Za staro tursko-rdeč e uporabljamo tzv.Turnaat- j e, tl j . žarko /navadno umetno- oksidirano/ olivno olje, za novo tur iko~-rci.ee e pa sulfurirano ricinovo olje f tzv, turško-rdeč e olje. Pri sledečem sušenju pri 50 ' do 60 C se na vlaknu fiksira- oksi~maš6o»kislina,ki se polimerizira v visoko-mclekularne »v- vodi in slabih alkalrl jah ne topne ■ -duite ki pri sledečem 5imzanju fiksirajo koi inske Naoljeni material previjamo v raztopini alum. uljevih aoli in sicer pri starem turško-rdečeu apni nijevsga sulfata,pri novem večinoma aluminijevega acet ta.Čimžano blago sušimo pri Sim nižji temperaturi .a sul- 3.13 sulfoacetati impregnirano blago previjamo v topli suspenziji plavljene krede ali raztopini natrije¬ vega fosfat ...da tako fiksiramo aluminijev hidroksid na bombažu. Nato blago izpiramo in. barvamo v naplavini ali- Y zarina.Allzarin je v vodi le malo topen Vi i sarin je s ko« .v.:,- čist \ dibkniantrakinon - It , ko je A,- i č ri‘ G,ki • j'- ;■ wij stalne,bolj rumen¬ kaste tone, mešanic a izo-in flavopurpurina ter vil. zv ■- rina.V' promet pride v prašku ali kot 15 % t 2Q % in 40 % .ao testo.-Alizarili v prašku naplavimo s pomočjo alkal¬ nih sredstev,, medtem ko testo zamešamo z .vročo,mehko vodo ter precejenega dodano barvni raztopini.Voda za barvanje alizarinon mora imeti 3° do 5° nemških tr- drtiiih stopinj-.sicer moramo dodati še nekoliko kalci¬ jevega ac-tata.Blago previjamo nekaj isn časa v mrzli raztopin^ ki or se rožnato pobarva.Nato polagoma segre- rano do 70° do 90° C; e v, do temperature vrenja, Iz. te raztopine se skoraj ves alizarin'fiksira na vlaknu v ' obliki i javo-rdečega kalcijevega-alumini.levega aliza- rata, Karakteristično ognjeno šarlah-rdečo barvo da¬ vimo pri sledečem parjenju ali aviviranju,t 4 j.,kuhanju z milnico,kateri dodano nekoliko kositrove soli, l eno-do dve-urnem parjenju poči. pritiskom se oksitmaščo-kislim stali,barvni lak pa dobro razpr- Pii kuhanju z milnico se odstrani -na površini s tabo fiksirani barvni, lak, s čitrur se poveča - stalnost pri drgnešju. Koloidna sinova kislina tvori kositrov .aliža¬ ra t ki se adsorbira na kaleij ©verwiluminijeven aliza- s/tv. ter -pr er/ ni rdeče-r javo Mrvo v ograj ©no •»rde čl š k v’ at „ 1§4,/ Surovo prejo kuhamo s 5 'p sede pod pr it led¬ in izpiramo. Ožeto /oentrifugirano/ pr o jo naoljimo #>• 4 no raztopine Tournantnega olja,ki ji dodamo pepelike /KpCOs/ do 6° Be -Tournantno olje »e navadno umetno žarko napravljeno olivno olje,ki zveri z alkalijami . jo ožamemo,4 ure obesimo na zraku in 12 ur sušimo pri 600 C. Suho s naoljeno prejo ponovno, impregnirano z raztopino 4o‘s£,ki vsebuje poleg pepoljike 4 f To ur¬ na ritnega olja in 8 p ne pranega, 50 fS-nega turskega r~ dečega olja.Naoljeno prejo sušimo enako,kakor po pr¬ vem impregniranju. Suho prejo tretjič impregnirane v raztopini, katero po drugem impregniranju razredčino z vodo in iopoinino s pepeljikb na 3' J B6.Inpre(jinirano preje su¬ šimo * ure na zraku In 12 ur v sušilnici pri’ 80 c ' C. Suho prejo namakamo 3 ure v 30° G topli raz¬ topini pepel j ike 1/40 Bč,centrifugirano- in 12 ur su¬ ši; eo pri 60°, C. Poslednje ostanke nefikširanega olja odstra¬ nimo tako,da suho prejo 3 ure izpiramo v 300 C topli rod.'.. »Od.st-ranjen.jo nefiksiranega olja je neobhodno potrebno,čenočemo dobiti .pri drgnenju stalno barvo. prejo 6 ur namakamo v 400 o toplem, . 13 /-nem ekstraktu šmakevih listov /Sunach-listi, ki vsebujejo čreslovino/. Centrifugirano,Šmakirano prejo 2 uri čimža ■ io 7 raztopini bazične alumini,- s ve činže: Bazično a- luninijevo čimžo pripravimo- tako,da raztopimo 1 del alumlnijevega sulfata /brez železa/ v Štirikratni količini vode,dodano 1 del 10 $-ne.raztopino kalci- airane sohe in 'pred uporabo razredčimo ž vodo na 3° 3č./M.pr „20 1 2(5 /-ne raztopine aluminijevega sulfa- •»e dodano 1 10 /-ne raztopine sode/.Čimžano prejo dobro izperemo. Izprano prejo 1/2 ure previjamo v mrzli raz¬ topini 9 Alizarina ? I.ektra,Čistega 20 /-nega ■ea' -a /fa t -' nanašajo na težo suhe preje j za bor d o vzamemo 15 / Alizarlagrahat R,15 /-nega testa/,nato polagoma tekom 1 ure segrevamo do vrenja in kuhamo d /2 do S/4 ure,Barvni lak so tvori samo v prisot¬ nosti pravilne količine kalni jo /ib. soli.Če je voda premehka,;!! moramo dodati nekoliko kalcijevega ace¬ tata.. če je preveč trda,jo moramo korigirati z ocet¬ no kislino.Količina dodatkov na 1 m s vode je razvid¬ na iz sledeče razpredelnice: Pl barvanju dobljeno rjavo-rdečo barvo spre menimo'v živahno ognjeno-rdečo /turško rdeče/ z avl- vi ran j era, ¥ *a namen vložimo izprano prejo enakomerno v kuhalni kotel,enak,kakor se uporablja za beljenje Prejo leuhamo pod pritiskom 1 atmosfere 4 ure z dodatkom. 1 / kal cini rane sode in 1 / mila za modri kasti odtenek in še z 0,2 / cinove soli /SnCl2+2 IfeO/ za rumenke iti odtenek rdeče barve Pri drgnenju in be 1jenju.še bolj obstojno barvo dobimo,če prejo še en¬ krat 4 ure kuhamo. Avivirano prejo izperemo in sušimo pri čim nižji tempera turi.Za rožnato barvo uporab Ijamo čimžo 2° B6 in samo 2- 3 io .ilizarina V' I.,posebno čistega, 20 nega testa . Avl - viramo najprej samo s sodo, nato s sodo in milom 155./ Novo~turško~rdeče je enostavnejšo,čeprav nanj stalno kot staro turško re¬ deče. Vendar je tudi novo r~ deče uporabno za navjhne pestre tkanine. Surovo prejo 4 ure ku¬ hamo pod pritiskom 2 atmos¬ fer s 3 fo kale , sode, izpira¬ mo in sušimo. Suho prejo impregnira¬ mo z 12 do 15 $~no raztopi¬ no 50 £~nega turškega rde¬ čega olja in sušimo pri 65 0.50 ^S-no turško rdeče olje dobimo tako,da 100 kg čiste¬ ga ricinovega olja dodajano polagoma ned mešanjem. 25 kg B4,Temperatura ne sne narasti nad 35° do 40° C.Mešanico pustimo 24 ur,nakar ji dodamo, 200 1 tople vode,dobro zmešamo in pustimo še 48 ur.Nato čim bolj odlijemo kislo vodo,centra¬ liziramo kislo olje s 25 1 25 $-nega amoniaka ali. s 60 .1 natrijevega luga 20° Bš in dopolnimo z meh¬ ko vodo na 200 1. Suho,naoljeno prejo čez noč namočimo v 30° 0 toplo raztopino aluminijeve čimže,centrifugiramo in posušimo pri 45° G. Aluminijevo čimžo si pripravimo take.le: a / 4 kg aluminijevega sulfata /brez železa/ raz¬ topino v 16 1 vode.Po ohlajenju dodano raztopino 450 g kale.sode v 4 1 vode in 100 g plavljene kre¬ de -Ko se preneha - razvijati ogljikov dvokis,dodamo še 300 cn s 50 ‘/-ne ocetne kisline in čimžo pred uporabo razredčino na 8° Bš. bo/ 9 kg čistega aluminijevega sulfata raztopimo v 64,35 kg vode,dodano 2,85 kg žveplene kisline 66° Be in 17,4 kg 40'%-ne ocetne kisline.Raztopi¬ no dob ro premešano»350 do 40° G topli raztopini dodamo 0,9 kg ogljikovo-kislega natrijevega alu- minata.Raztopino pustimo čez noč»dekantiramo in razredčino z vodo na 5o do 6° Bš. Suho.čimžano prejo 1/2 ure fiksiramo v 45° do 500 C topli naplavini 5 g krede ali 2,5 g na¬ trijevega fosfata V litru. Za barvanje navadno uporabljamo 8 fo Aliza- rin rdečega B 1 extra, Premehki vodi dodano kalcijev acetat in 3 $ tanina /od teže alizarine/,barvamo pol ure mrzlo in segrevamo tekom 1 ure na 80° do 90° C,.Nato h izpiramo v mehki vodi ,centrifugiramo SI,, 31 Kuhaini kotel tv.Zittauer Maschi- ne n f a b r 1 k A, G-. z injekto jen za ku¬ hinje pod pritiskom žveplene kisline 66° in sušimo o živahnejšo barvo dobimo,če dodamo barvni raztooini S $ turškega rdečega olja /od teže pre¬ je/, ' Suho,barvano prejo peremo 2 uri pod pri¬ tiskom 1 atmosfer e, • p ——. . .— - A j j \ ;■;; : ’ J i j V ' j '~J W v V' ii'- * j j Sl ,32 Parilni kotel Zittauermaschinen- ■ fabrik A,G. Zittau Parjeno prejo namilimo v kadi s 90° G top¬ lo milnico,ki vsebuje v litru 2 do 3 g mila,izpi¬ ramo in sušimo pri čira nižji temperaturi. Mnogo bolj ognjevito in stalno rdečo barvo dobimo,Če kuhamo prejo 2 uri v kotlu pod pritiskom j atmosfere z dodatkom 0,3 g kale.,sode,2 g mila in 0,1 g clnovega klorida. Mešano rdeče jo manj stalno kot staro.vendar bolj stalno kot novo-turško rdeče./Predpis glej I. G Farbenindustrie jBaumroll-Ratgeber str.305 do 307/. 156 o Po pJ rosulfitnen postop ku istočasno barvamo in c imzancnBomBazno prejo^naoljeno po staro-turško- rde c en načinu. Barvna raztopina vsebuje za 100 kg bombažne preje:2700 1 vode,7 1 raztopine kalcijevega acetata 18° Be 7 kg aluminijevega sulfata,3,5 kg natrijeve¬ ga pirosulflta in 10 kg „.l i zar i n--rdečega B 1 extra. Barvano pol ure \ mrzli raztopini,segrevamo tekom 1 ure do vrenja in kuhsmo pol do 3/4 ure. Barvano prejo vzitneno iz raztopine ter jo po ohlajenju temeljito iiperemo.Aviviramo v kotlu pod pritiskom tekom 4 ur z dodatkom sode in nila , A- vivirano prejo izperemo in posušimo. 157./ krban- Spe c h to v način barvanja se razlikuje od ostalilTTJaoinov ~po Tem,Ca se preja najprej barva in šele nato čimža.Bombažno prejo impregnirano v amoni- akalni raztopini alizarlnskega barvila in turškega rdečega olja,enakomernno ožamemo in posušimo pri 55^ n v> O IJ.pr.l kg Alizarin-rdečega B 1 extra razto¬ pino v 13 1 mehke vode z dodatkom 2 1 25 $-nega amo¬ niaka. Sa rožnato barvo vnamemo na 100 1 barvne raz¬ topine : a b c I„25 I 5 1 15 1 amonikalne raztopino alizarina 30 1 30 1 30 1 neutr.turškega rdečega olja 50 'p nega 68,75 1 65 1 55 1 mehke vode. Suho,,impregnirano prejo činžamo v raz¬ topini, ki vsebuje na vsakih 100 1 vode; a b c 250 cm 1 -' 250 en" 5 250 cm^ ocetne kisline 6° Be 135 " 540 " 1620 " aluninijevega acetata 12°Be in 23,5" 95 r ' 285 M kalcijevega acetata 180 Be Za modrikaste rožnate tone vzamemo samo polovično količino ocetne kisline in kalcijevega acetata. Raztopino aluminijevega acetata 12° Be dobimo,če zmešano raztopino 1*900 kg galuna /brez žele¬ za/ v 2 1 vroče vode z raztopino 1„95 kg krist..svinče¬ nega acetata v 1,6 1 vode.Mešanici dodano po ohlajenju 150 g krist.sode,pustimo 24 ur 4 odcedimo in razredčimo z vodo na 12° 3e. Ožeto in ev„posušeno prejo parimo ter namilimo ali tekom 2 ur aviviramo v kotlu pod pritiskom 2 atnosfer z raztopino,ki vsebuje v litru vode 0,5 g sode,0,5 g mila in 0,1 g cinovega klorida. Namesto aluminijeve činže lahko upo¬ rabljano za čimžanje kromov klorid,za alizarinsko modro kromovo Činžo Ga II./kroni-kronat,ki ne poškoduje vlak¬ na/,za vijolične tone železni acetat,za bordo pa kombi¬ nirano železno ali aluminijevo činžo./Glej I.G.Farben- industrie a..G. :Baunwol.l~Ratgeber str.,315 - 518/. Bombažne tkanine barvamo s čimžnimi barvili slično kakor bombažno prejo. 153./ Bombažne tkanine dobro prekuhamo enako,kakor pred beljenjem.Prekuhano blago dobro izperemo in posušimo. Suho tkanino impregniramo na fulardu z 20 -25 fo-no raztopino turškega rdečega olja /neutra- liziranega z amoniakom/ v mehki vodi in sušimo pri 60° C. Nato blago čimžamo na fulardu z alu¬ minijevo činžo 5° do 6° Be /glej predpis št,155 a/ in sušimo pri 45° - 50° C., Pri višji temperaturi se blago zaradi tvorbe hidrocoluloze poškoduje. Suho blago pol ure previjamo v 45° C touli fiksirni kopeli,ki vsebuje v litru 10 g krede a- li~ 5 g krede in 5 g natrijevega fosfata.S tem neutra- lizirano prebitno kislino in fiksirano aluminijev hi¬ droksid na vlaknu.Fiksiranj e se vrši v leseni kadi z motovilom. 93 Fiksirano blago dobro izperemo in barvarno v leseni kadi z notovi¬ dom v floti 1 : 80 do 1 : SO z 8 - 10 5» A- lizarin-rdečega B 1 ekstra in Q s 2 # tani¬ na /od teže*blaga/. Vodo za barvanje pred¬ hodne korigiramo z o- cetno kislino ali kal¬ cijevim acetatom.Pri drgnenju bolj stalno, nekoliko rumenkasto- rdečo barvo dobimo z dodatkom 2 : ,j kleja. Pajproj barvamo pol ure v mrzli razto¬ pini.katero teko?n 1 li¬ ro segrevamo na 90° G in barvano pri tej tem¬ peraturi še pol ure. Barvano blago izpiramo,ov.sušimo in 2 uri parimo s pare pod pritiskom 1 1/2 atn. Nato blago v kadi namilimo tokom pol ure z raztopino 2 g mila v litru.Piljenje pri 75° C da bolj runenkasto-rdeco»kuhanj e v milnici pa bolj modrikasto-rdečo barvo. Namiljeno blago izpiramo in sušimo pri ne previsoki temperaturi, 159. / Č inž a r je z; natrijevim slan i na te n: Dobro prekuhano f izprano in posušeno blago impregniramo na fulardu z bistro raztopino »ki vsebuje na 45 1: 28 1 vode 6 " 50 jj-nega turškega rdečega olja /noutraliziranega s natrijevim lugom/ 5 " 10 jS-ne raztopine natrijevega fosfata in 6 " raztopine natrijevega almninata 16° Bo Raztopino natrijevega aluninata si pripravimo tako-le: 4 kg aluminijevega sulfata,18 >-nega,brez železa raz¬ topino v 10 1 vode. Raztopi no polagoma ned mešanjem vsi¬ pamo v raztopino 10 1 natrijevega luga 27° B6„Raztopino pustimo toliko časa»da se usedejo na dno kristali Glau- berjeve soli,nakar odcedimo bistro čimžo»ki kaže 15 do 16° B<š. lesena kad z notovilam od tv. Zittauer Pa s c hinenfabrik 55°- 60° Impregnirano blago sušimo pri Suho blago fiksirano na fulardu s raztopino,ki vsebuje v 60 1 6 1 10 '/»-ne raztopine aluminijevega sulfata in 0,17 1 raztopine kalcijevega acetata 18° 36. Fiksirano blago dobro izpiramo in bar¬ vano v kadi v floti 1 : 20 z 8 - 10 3 nlizarin-rdečega B 1 ekstra.Vodi,katero predhodno korigiramo z ocetno kislino,odn.s kalcijevim acetatom,dodano na liter pol grana turskega rdečega olja.Blago najprej previjamo v mrzli raztopini,katero tekon 1 ure segrev&no do vrenja, nakar še pol ure kuhano. Barvano blago izpiramo, sušimo e 2 uri parimo pod pritiskom 1 1/2 atm.,izpiramo in susino. Rožnato barvo dobimo, če uporabljano za grundiranje in čimžanje bolj razredčene la ztopine„uli pa barvano po Erban-Spechtu. Za bordo uporabljano 15 / ..lizaringra- nat R barvila v testu,kateremu dodano za rjavkasta bor do nekoliko anilinske rjave barve« Barvanje merceriziranega bon b a ž a . l.lercerizirani bombaž barvamo na enak način in z enakimi barvili,kakor navadni bombaž-Upošte¬ vati moramo večjo afiniteto merceriziranega bombaža do barvil.Afiniteta bombaža do substantivnih barvil se z mercerizacijo poveča n.pr.za 25 >. Barvati moramo zelo previdno a ker si¬ cer ne dobimo enakomerne barve.Pri nercerizaciji mo¬ ramo paziti na to,da natrijev lug enakomerno učinkuje na bombaž in dobro prodre v njegovo notranjost.Barvano popolnoma suh bombaž.Za enako barvno globino potrebu¬ jemo samo 70 / barvila. B substancivnimi barvili pričnemo barvati pri nižji temperaturi in polagoma segrevamo na 80° C.kvoti e to¬ ne barvano brez dodatka Gluuberjeve soli,z dodatkom 1 g Igepona T na liter.Tudi pri temnejših tonih zmanjšamo dodatek Glauberjeve soli. Bazična b arvila barvano z večjim dodatkom ocetne ki¬ sline fn. "z"dodatkom Poregala 0. Pri čimžanju zmanjšano količino tanina in bljuvalne soli,odnosno Katanola ON. 95 Pri žveplov ih barvilih znanjŽano dodatek Glauberjove soli In po ve carTcrTio 1 ic i no natrijevega sulfida. G vet le barve barvano brez soli z dodatkon Igcpona T ali Pe- regala O.PriČneno barvati pri 70° do 80° G. Z redukcijskim barvili ter Indigosoli barvano tkani¬ no iz ne r c o r Iz ir eme ga 'bombažnega sukanca najbolje po pigriontnen inpregnirnen postopku. Pri barvanju bombažne preje dodano barvni raztopini zaradi enakonernojšega*barvanja in boljšega prebarvanja nekoliko Peregula 0 roli Dekola. Po IN postopku reducirano barvilo posebej pri G0° C z dodatkon 2 do 3-kratne količine natrijevega luga in 1 do 2-kratne množine hidrosulfi- ta od teže blaga v prašku.30° - 40° C topli barvni raztopini dodano poleg reduciranega barvila na liter 2-4 crr-’ natrijevega luga,8 - 3 g hidrosulfitu in 1 Igepona T. Pri barvanju s činžnlni barvili nora no mercerizirani bonbuž" ponovno prekuhati’ "s sodo pod pritiskom,ako hočeno ohraniti lesk»Po izpiranju nao- ljino in barvarno po načinu za staro turško rdeče . Predena pred sušenjen strepano in su šino v napetem stan ju, da t;iko povečamo lesk. Svilen otip doseženo tako,da barvana predena po izpiranju 20 ninut previjamo v nilnici.ki vsebuje v litru 2 do 5 g ni la. Po centri fu^riran ju pre- vijano predena v sveži floti,ki vsebuje v litru 2 do 10 g vinske.citronske,nlečne,nravijinčne ali ocetne kisline in ev.l do 1,5 g dokstrina,škroba,kleja ali sl.,nakar predena /brez izpiranja/ ožaneno in posuši¬ mo „ Barvanju voli:s. Kisla barvila so za barvanje volne prav tako važna,kakor so n.pr.substantivna za bonbaž. Kisla barvila vsebujejo kisle skupine,n.pr.sulfo™ 80 ,karboksilno-COOH ali hidrokoilno-OH skupino. Sen spadajo nitro-barvila,sulfoki- sline aco- ; difenil-in trifenilnetan-barvil.indigoid- nih,antralcinon-burvil,kinolin~in piracolon barvila, ftaleini /eozin/,kronotropi itd. V pronet pridejo z ruzličnini pred- inki,n.pr«. ,cido-, ^cidol-, Agalna-, \lizar in-,/vikali-, 96 Alf anol-, ;jai do~, /anin~, .jitra-, dn tračen-, Antrakinon-, *co-,Bencil-,Brilantno~,Bibriško-,Buffalo-,Cianin-, Cianol-, PJrio-,Fomil~ ,Gvine ja-, Indo-, Jute -, Kašmir-, Keton-, Ki ton-, Kinolin-, Kislo-,Krczol~,Lanicil- ,i:etil~, Naftalin- »IJaftil- ,Naftilanin- »Naftol- ,Neolan-, Nep¬ tun- ,Nerol-,Palatin-,Patent-,Radio-,Salioin-,Beto- , Bolid-, Sulf amin-, Bulfo-, Bul fon- ,3upramin-, Bupranol-, Tolan-,Toledo-,Uni-,Viktoria-,Valjalno-,Volneno itd. Volno barvamo s kislimi barvili,na¬ vadno v floti 1 : 40 z dodatkom kisline in Glauber- jeve soli.Barvilo se fiksira na volni pri temperatu¬ ri vrenja. Kislina pospešuje barvanje in obe¬ nem korigira trdo vodo.S kislino se oprosti barvna kislina ter zmanjša njena topnost v vpdi. £ R-SOjjKu /kislo barvilo/ + HgSO^/barvna^kislina/ + Na ? S0^.Čin večja jo koncentracija vodikovih ionov v barvni raztopini in čim višja je temperatura,ten hitrejše se fiksira barvilo na volni in ten bolje se flota izčrpa.Navadno uporabljano za barvanje ocetno, nravljinčno ali žvepleno kislino. Pri barvilih,ki zelo slabo egalizi- rajo,uporabljano amonijev acetat ali forniat.ki se šele pri višji temperaturi razkraja v amoniak,ki u~ haja iz raztopine in v kislino,katera se polagoma tvori v barvni raztopini. CH^COONH^HgO jpt CHgCOOH + NH^OH; NH 4 0H^NH 3 + HgO Glauberjeva sol zavlačuje barvanje,ker zmanjša kon¬ centracijo vodikovih ionov v raztopini. H 2 S0 4 + Na 2 S0 4 - 2 NaH30 4 Čim več Glauberjevo soli dodamo barvni raztopini, ten počasnejše in enakomernejše se volna pobarva. Učinek Glauberjeve soli je pri kislih barvilih rav¬ no nasproten,kakor pri barvanju bombaža n.pr;substan- tivnimi barvili. Vsa kisla barvila nimajo enake afi- 9 *} nitete do volne Keka tora 'barvila se le polagoma fiksirajo na vlaknu ter pobarvajo volno enakomerno tudi v nočne kisli raz¬ topini .Druga barvila /tzv.Uni-barvila/ se zelo hitro fiksirajo na volni,zato jih moramo zelo previdno bar- vati.,če hočemo dobiti enakomerno barvo.Tudi obstoj¬ nost kislih barvil je zelo različna«, Kisla barvila delimo po načinu bar¬ vanja in njihovi obstojnosti v te-le skupine: A»/ Kisla barvila^ kater a e nakomerno pobarvaj o volno v v močno kisli raztopini. 1»/ V spl ošn e m m alo stalna b a rvila, stalna pri zvepla- nju,/beljenju z S0 o / nanj stalna na svetlobi,nestalna tj pri pranju se uporabljajo za barvanje otroških obleke, čepic,fantazijsko preje in sličnih izdelkov,za katere so zahtevajo zelo živahne barvo brez večje stalnosti. Večinoma so to barvno kombinacijo z Brillantsulfofla- vinom FF./Glej barvno karto I.G,B’arbenIndustrie .^G«, št.381./ Barvano jih .1 1/4 uro pri temperatu¬ ri vrenja z dodatkom 10 s Glauborjeve soli in 4 ']> žveplene /ali nravij ločne/ kisline.Namesto Glauberje- ve soli in žvepleno kisline uporabljano lahko 10 ‘,j na¬ trijevega hisulfata /JJaBSO^ » preparat vinskega kamna/ 2 J Močno kisla,nanj stalna,poceni barvila,ki se upo¬ rabljajo za barvanje oblek,domače volne,preje za veze¬ nje »ženper je itd./Glej barvno karto l.G.Farbonindustric št.,773/B in 1470/.Stalnost teh barvil pri potenju ni preveč velika,stalnost na svetlobi znaša 3 do 5„ Volno barvamo 1 1/4 ure v vreli razto pini z dodatkom 10 do 20 >S Glauberjeve soli /ali 5 do 10 i* brezvodnega natrijevega sulfata/ in 3 do 5 žveplene kisline 66° B6 /96 >-ne/' ali s 7,5 do 12,5 % natr.bisulfata. Primeri:Barvano v floti 1 ; 40 160. / 1,5 Flavacina S 161. / 2,5 w Oranžnega II. 162. / 1,5 /S *» IV.. 163 / 3 jit Stalno rdečega ...V 164.,/ 1,5 Vj .ni(ionaftol-rde¬ čega BB 165./ 2 iCofuksina 6 R 98 166,/ 2,SJoSuIforodamina B ali G 167o/ 3„5 % Naftalin-zelenega V 160%/ 2 £ Cianola PFG 169./ 2 '/ Kislo~vijolidrega 6 Bil 170»/ 5 % .jnido-čmoga »GG ali ITT,. «mido~aco-črnega SG ali Volneno-čmega 3 BL elcstra bar srano a dodatkom 10 >» Glauberjeve soli in 1 $> žveplene kisline »zakuhafiio,bar¬ vamo pol ure,zapremo paro»dodamo 2 žveplene kisline in izčrpamo floto potom 3/4-urnega kuhanja. 3»/ Antr alan barv ila:so večinoma zelo obstojna na svet¬ lobi /6 do 7 točk/,stalna pri drgnenju * dekaturi»potu in večinoma pri likanju,nanj stalna pri pranju»Uporabljajo se za barvanje volnenih tkanin za dansko konfekcijsko blago»pohištveno blago»pleteninske fantazijske in meša¬ ne preje /bombaž in umetna svila so z njimi ne pobar¬ va/,preje za preproge»klobučevine za domske klobuke in sl >. V barvno raztopino damo 10 do 20

žvepla«, ne kisline 66° Be« 171«,/ 2 e p »u?,tra lan-rumenega G in 0,5 p Leoni la G / za enakomernej se barvanje/. 172. / 2 c p .uitralan~rdočega G 173, / 2,5 c p aitralan »modrega G V laboratoriju barvano po 5 g volnene flanele,Po 1 g barvila raztopimo v 200 cm 3 vode in s pipeto odvzamemo po 20,odn„pri modrem 25 en 1 raztoplje¬ nega barvila.Raztopino žveplene kisline in Glauberjeve soli sl pripravimo 1 : 20 tako,da potrebujemo pri 5 g materiala za vsak c p po 1 cm 3 raztopine. Flanelo pred. barvanjem namočimo v raztopini 1 do 2 g Igepona T v litru«. Barvano flanelo izpiramo v navadni vodi!Volnena preja sc nanj spolsti,ako volnena prede- g 99 na pred barvanjem, fiksiramo /pokropamo/ z vročo vodo, po barvanju pa nekoliko ohladimo /n. pr »tako«, da odli¬ jemo nekoliko flote in dolijemo mrzlo vodo/ in šele nato izpiramo z mrzlo vodo. S kombinacijo zgoraj navedenih bar¬ vil lahko dosežemo različne modne tone,n„pr. : 174. / 0 ,2 f* n.ntralan-rumenega G 0,18 £ " -rdečega G 0,09 fo n -modrega B 175. / 3,5 # Antralan-rjavoga 3 H 1 fj n -rumenega RRT 0,24 n -sivega B Pri vsakem vzorcu si zabeležimo stalnost na svetlobi in sposobnost za egaliziranje. Obstojnost na svetlobi določimo tako, da del tkanine prekrijemo s črnin papirjem ter opazu¬ jemo spremembo barve po 3,7,14,30,,60 in 90 dneh„pri~ merjajoč jo s standardnimi vzorci. Sposobnost za egaliziran je /l do 5/ določimo tako,da polovico barvnega vzorca nadomestimo z belim,nebarvanin materialom in 1 uro kuhamo v slepi floti,/brez barvila,samo z dodatkom kisline in soli/* Pri barvilih,ki zelo dobro egalizirajo,sta oba vzorca enako pobarvana / 5 točk/. Pretenrta barvila s ki dobro egalizira- jo,osvetlimo tako 0 da jih nekaj časa kuhamo z nebarva- nin blagom,ali pa odlijemo del barvne raztopina,kate¬ ro nadomestimo s svežo vodo in v razredčeni raztopini blago naprej kuhamo. Pri neprekinjenem barvanju staro raz¬ topino lahko še naprej uporabijamo.V stari floti lažje doseženo egalno barvo. Niansirano tako,da 'barvno raztopino nekoliko ohladimo,dodamo nekoliko manjkajoče ga,dobro raztopljenega barvila /konc.raztopina ne sne priti v neposreden dotik z blagom/ in še nekaj časa kuhano. Ako je niansa preveč različna od željone„najlažje ni- ansiramo v sveži barvni raztopini. Bo/M sla barvila.stalna na svetlobi /5/ in pri pranju /4-5/. ki se težje enakomerno barvajo. Volno pričnemo barvati v ocetno-kisli raztopini,katero izčrpamo z močnejšo žvepleno ali nrav 100 81.34 Zaprta barvalna kad siat... F „ - ,Bernhardt 176«/ '6 Val jalno-rumenega H 5 G 15 5$ Glauberjeve soli in 5 c ,j ocetne kisline Kuhano 3/4 ure,dodano 2 žveplene kisline in kuhano še pel ure,,dokler se flota ne izčrpa-Barvani material /n.pr.,volneno flanolo/ izpiramo in posušimo. Supra nln barvila imajo dobro stalnost ha svetlobi /S/TnTza^stno pri pranju /3/, Uporabi ja j o se za barvanje volnenih nogavic in sl„ 177,/ 0,63 c Jn Sup r trni n - modrega FB 0,365 fj " -rdečega GG 0 j 115 fj ” -rumenega 3GL 50° C topli raztopini dodamo 10 Glauberjeve soli,,5 £ /£ do 4 vV ocetne kisline,kuhano pol *ire in floto iz¬ črpamo z dodatkom 2 # nravij inčne kisline 0 Stalnost pri pranju določamo na ta-le način;Vzorček barvanega volnenega blaga obložimo z volnene in belo bombažno krpo enake oblike,rahlo ovi¬ jemo okrog steklene palice in damo v raztopino 10 g norseilskoga mila in 1/2 g kal c»sode v litru destili¬ rane vode.V floti 1 : 50 poreoo 1/4 ure pri 40° C, nato blago desetkrat pomočino v raztopina in iztis¬ nemo,mrzlo izpiramo in posušimo. ■po posebnem predpisu barvano Alfanol črn o,Nerol /samo v mehki vodi!/ v Kero~cianin,Tolil- črno,8ulf onciar&n-črno./Glej rboll-Ratgeber str.45 do 46/. C»/ Kisla barvila,ki se zelo težke enakomerno barvajo i<>/ 8 ul f 6 n - c i amine in Indocianine barvamo z dodatkom ocetno kisline,amonijevega acetata in Glauberjeve soli. 101 Stalnost na svetlobi in pri pranju je dobra,v norski vodi prav dobra. 176./ 3 fj Sulfonciamin GR ekstra 20 fj Glauberjeve soli ,2 ocetne kislino 8 # anonijevega acetata in o,25 jS kalijevega bikroriata. Volno pričnemo barvati v mlačni raz¬ topini, ki jo polagoma segrevamo na 95° C in barvano 11/2 ure pri tej tempera turi., jnoni jev acetat dodano, da se selo pri višji temperaturi polagoma tvori v barvni raztopini ocetna kislina. kalijev bikromat dodano kot oksida- cijsko sredstvo,ki prepreči redukcijo kislega aco-bar vila v slabo kisli,vreli raztopini.Redukcijski produkt Sulfonelamina GR ekstra ni tennonoder , temveč rjav o Nekatera barvila v tej skupini so stal¬ na pri lahki valki.Volno pred barvan jen dobro nanocino v 40° C topli raztopini 2 g lgepona T v litru. 179«,/ 0,01 # -J.izarin~čisto~nodrega 3 0,08 % Brilantindocianina G 10 c /o Glauberjeve soli G fo amonijevega acetata Pričnemo barvati pri 40° C,segrevamo tekom pol ure do vrenja,kuhano 1 uro in z dodatkom o™ četne kisline izčrpamo kopelj tekam pol ure.Barvano volno .izpiramo in sušimo.Stalnost barve pri valki pre¬ izkusimo takole: Barvano volno znikano ,dobij eno runo prevežemo z belini volnenimi in bombažnimi nitmi in valjamo s 50-kratno količino milnice,ki vsebuje v 1 litru destilirane vode 20 g nars.mila.Vzorec nato po¬ ložimo za 2 uri v 30° C toplo milnico, izpiramo z de stilirano vodo te. sušimo.Tako preizkušamo stalnost o- dej »flanel in sl.blaga pri valki. Posebno težko prebarvamo s temi barvi¬ li križno navite cevke v barva Inih aparatih.Barvano jih z dodatkom 0 do 10 c ,!> amonijevega acetata in 1 do 2 £'ocetne kisline. 2 „/ dupranole barvano z dodatkom 10 £ Glauberjeve so 11^ 10 # amonijevega acetata in 2 In tra sol a. Barvila so zelo substantivna ter s kislinami izpadejo iz barv¬ ne raztopine.Intrasol kot disperzno sredstvo razprši 102 barvilo v raztopini ter povzroči drobno-zrnato fiksi¬ ranje barvila.8 ton doseženo nirno barvo,ker Grobo¬ zrnato fiksiranje barvila povzroči nemirne barve.In- trasol v trdi vodi prepreči škodo vslod kalcijevih soli,ki povzročijo pri argnenju nestalne barve. Stalnost Supranol barvil na svetlobi je prav dobra /3/,pri pranju in v norski vodi dobra do prav dobra /3-4/.Da noreno barvila uporabiti za kopalno obloke,norajo ineti stalnost v vodi in norski vodi nujnanj 4. 180. / 1,5 c ,o Supranol-briljantno modrega G 10 ','j Glauberjeve soli,10 anonijeveca acetata 2 Intrasola Pričnono barvati v nlačni raztopini, polagoma segrevamo do vrenja,3/4 ure kuhano, dodano 2 do 4 Jj ocetne kisline in barvano šc pol ure.. 181. / 1,8 ,'a Bupranol-orunžnega Idi 0,2 >j " -briljuntno-rdečega G 8 anonijovega acetata in ev.2 ,j Intrasola Pričnemo barvati pri 40° C, segrevamo tekom pol ure do vrenja,kuhano 1 uro,dodano 2 ocet¬ ne kisline in kuhamo šo pol ure. Za preizkušnjo stalnosti v norski vo¬ di spleteno kito iz enakih delov barvanega vzorca,be¬ le volnene in beljene bombažne preje ter jo dano v 40-kratno količino morske vode pri navadni temperatu¬ ri /ev.25° do 30° C/ za 24 ur in obtežimo s stekleno ploščo.Po 24 urah kito ožamemo in brez izpiranja su¬ šimo .Opazujemo spremembo barve in prehod barvila na beli material. Barvanje volne s substantiv ni mi barvili v slabo kisli raztopini. Prav težko pobarvajo volno enakomerno substantivna barvila .Volno pričnemo barvati pri 40° do 50° C,z dodatkom 10 do 20 '?» Glauberjeve soli in 3 do 6 £ amonijevega acetata,polagoma segrevamo do vrenja in kuhamo 1 do 1 1/2 ure.Kopelj po potrebi izčrpano z 2 do 4 ',j ocetne kisline.UaČin barvanja je torej sličen, 103 v kakor pri kislih barvilih,ki težko egulizirujo. a kronovini solni povečano stalnost nekaterih substantivnih barvil pri pranju in pri val- ki,z bakrovimi solni pa na svetlobi. 1G2./ Volno,barvano z 2 ''j Dianin-rjavega B kuhano pol ure z 1 - t j kalijevega bikronata in 2 nodre galice«A- ko povečano stalnost v sveži kopeli,dodamo se 4 o- četne kisline. Barvanje volne z Sesorcin- barvili . /bzoinske,ftaleinske-barve.Bengal-rožnato GFO ,Kozini, Britrozin J„Floksin BBK konc.,Rose-bengale B konc« itd./ lo / Y ocotno-kisli raztopini pričnemo barvati pri 40« C z dodatkom 10 io ocetne kisline in 10 / natrijevega ace¬ tata, segrevamo tekom pol ure na 80° C in barvano 1 uro pri toj temperaturi,Pri tkaninah,ki se težje enakomer¬ no prebarvajo,dodamo manjšo količino ocetne kislino in več natr.acetata. Za barvanje ne sinemo uporabljati bak¬ renih posod,sicer dobimo notne barvne tone. 2./ Z dodatkom 5 fa galuna„5 vinskega ka mna in 2 do 3 £ ocetne kisline pričnemo barvati v mlačni raztopini, polagoma segrevamo do vrenja in kuhano 1/2 ure do 1 u- ro,dokler se flota /1 : 40/ ne izčrpa.Ako je potrebno, dodano za izčrpanje flote še nekoliko ocetne kisline. Resorein-barve so sicer zelo lepe in živahne,vendar malo stalne na svetlobi,zato se v praksi le malo uporabljajo.. Barvanje volne v neutralni raztopini pride v poštev le za živahne barvno tone z bazičnimi barvili tam,kjer se ne zahteva stalnost barv. 50° C topli barvni raztopini dodano dobro raztopljeno barvilo, Blago večkrat previjamo v raztopini,katero segrevamo na 80° do 90o C,Vodo za barvanje predhodno korigirano z ocetno kislino.Lajhen prebitek kisline ne škoduje,več ja množina pa zaviaču- 104 čujc barvan .j o„ Tako barvamo n»Dr«..ur amin-,Fosfin- , Hrizoidin- ,Vezuvin- »Fuksin- ,'Rodanin- .Safranin-, Metil - vijolično-,V iktor ia-nofiro- »Ilulahit-zeleno in sl »ba¬ zična barvila. V a J, k a 1 n j r a z t o p i n i ,* barvamo volno le za živahne nodre teme z Alka!i-modrin G BF ali 7, 103./ Barvni raztopini dodano 4 ,'j boraksa in 1,5 $ Alkali-modreca 7.Volno pričnemo barvati v 60° G top¬ li raztopini.katero polagoma segrevamo do 95° G.Vol¬ no barvano 1 uro v 95° C topli barvni raztopini,iz¬ piramo .razvijemo v sveži,30° do 50° C topli vodi,ka¬ teri dodano 5 žveplene kisline in izpiramo.čin bolj topla je razvojna kopelj,ten bolj rdečkast barvni ton dobimo* V m i;JL n 1 c.i barvano volno z bazičnimi barvili ža izdelavo nežnih,tzv*žveplenih barv na fantazijski preji,cefir preji in sl* 40° do 50° C topli ; ,mehki vodi dodano 5 marše i Iškega mila in dobro raztopljeno barvilo. Volneno prejo pol ure previjamo v raztopini,enakomer¬ no ožamemo in belino z žveplovim dvokison v žvepleni komori.Prejo čin bolj rahlo obesimo,da žveplov dvokis enakomerno učinkuje na prejo.Beljeno prejo izpiramo in posušimo. V raztopi ni bis ulfl ta belino in ba¥vano~lroTno z IČeKaterini Icislirai alT bazičnimi bar¬ vili,/katerih pa ne smemo kombinirati,/Barve niso ta¬ ko čiste,kakor one,katere barvano v milnici. iO« do 50° C topli raztopini dodano 10 natrijevega bisulflta in dobro raztopljeno bar¬ vilo. Oprano in premočeno volno parkrat previjeno v raztonini,katero nakisano s 40 £ žveplene kisline.Po 2 urah pobarvano in pobeljeno volno izpiramo in po¬ sušimo pri čin nižji temperaturi. y n a p 1 a v i n i k red _e se volna barva s HsUnfbarvflF pri izdelavi T»zv. pastelnih barv, V vodi naplavino 20 do 50 c plavljene krede ali 1 do 3 g cInkovega belila v litru in dodamo dobro raztoplje¬ no kislo barvilo.Beljeno volneno tkuni.no barvano na pralnem stroju v kratki floti pol uro,nakar centri¬ fug i rano /ne’ da bi izpirali/ in ausicao.Prebitek krc de odstranimo iz blaga z otepanj en.-. Bolje so beli pigment fiksira na vlaknu, čc blago 10 minut previjamo v pralnem stro¬ ju v 0 /j-ni raztopin: barij evega klorida .dodano e- nako količino 1/ >-nc raztopino Glauberjeve soli.ka¬ teri smo dodali potrebno množino barvila,pol ure previjamo.nekoliko izperemo,centrifugirano in posu¬ šimo . 105 na rlaicnu fnt po sledeč?., označbi 1' a 1 at inska - stalna /I.G-»Farbenindustrie: Neolan- barvila /Gesellsehaft fiir chem.In- dustrie,Basel./ tvorijo prehod ned kislini in činžnini barvili. Palatinska stalna barvila so azo-barvi¬ la »ki imajo v svojem molekularnem kompleksu rahlo vezan kron.Barvila se šele po daljšem kuhanju v raočno kisli barvni raztopini fiksirajo na vlaknu.čim več kisline je v raztopini,tem počasnejše se vrši barvanje in ten ena¬ komerne j še barvo dobimo.Da .se barvni lak dovolj enako¬ merno razvije »barvano v dolgih flotah z dodatkom 10 '/o do 13 ,'j žveplene kisline,segrevamo tekom 1/4 ure do vre¬ nja in kuhano 1 1/2 ure.Flota se slabo izčrpa,vol¬ na pri ton načinu barvanja trpi,t.j. postane trda,v barvni raztopini ja mogoče ugotoviti razkrojne produkte volne /anino-kisline/. Količino žveplene kisline lahko zmanj¬ šano z uporabo Palatinsko stalno soli C /I.G./ ali ITeo- lanske soli Il./Ciba/.S to soljo se kopelj bolje izčrpa, brez nje ne bi dosegli enakomerne barve, ITomalno barvano volno z dodatkom 6 žveplene kisline in 2 do 4 j'j Palatinske stalne soli 0. Palatinska stalna sol 0 ima ta nedo- statek,da se pri določeni temperaturi močno peni,ven¬ dar, se pri temperaturi vrenja preneha peniti.Zato do¬ dano pri barvanju volnene preje v kadi Palatinske stalno sol 0 šele tedaj,ko flota zavre,ker se sicer preja zaradi nočne peno dvigne na površje.Tudi v bar- valnih aparatih lahko dodano Palatinsko stalno sol še¬ le tedaj»ko flota zavre.Barvilo so šele po 1 1/2-urnem kuhanju popolnoma razvije.Peno,nastalo s Palatinsko stalno soljo 0,lahko odstranimo z dodatkom Hunektola. in Palatinecht/ 106 Palatinska stalna barvila uporabljano za pletenine , .no •• Čaviče,v kosu barvano blago za noske obleke,,prosto vol¬ no in 5 e san c e„ode j e * s ukno za plašče m sl..Stalnost teh barvil na svetlobi,,pri valjarju in nošnji je v splošnem več ja»kakor pri kislih,, vendar nan j ša,, kakor pri činžnih barvilih. Primeri •; D obro premočeno volneno flanelo pričnemo barva¬ ti v 5C° C topli raztopini»v floti 1 • 40 z dodatkom 6 -,.j žveplene kisline in 4 /> raztopljene Palatinske stal¬ ne soli 0.,Raztopino segrevamo do vrenja in kuhamo 1 1/Z ure. 104,/ 2 Palatin-stalno-rumenega GLN 105 ,/ 2 >S " M -bordo HN -modrega GGN -mornarsko-nodrega RRN 186 ./ 4 )j 187 J 6 jS 1 08 J 2 >: V? " " -zelenega GN Enako barvano volneno prejo z 189 < / 2,5 /j Pa la t in - s t alno-rune ne ga 6 GEN 190o/ 2 191. / 4 r /j 192. / 0,6 /j Oj, 16',S 0,5 ?» ?» it n t* -rdečega LBN -modrega RRN -modrega GGN -bordo BI' -rumenega ELN Palat in-stalno-rumenega 6 GETI " ” -zelenega GR Česanec barvano s kombinacijo: 1937 0,175 0,015 {S Blago za moške obleke barvamo s kom¬ binacijo: 1947 0,, 6 # Palat in* s talno -rumenega ELN 0,5 /3 " -modrega GG-1: S,5 v -rjavega BRFlT Na poseben način barvano Palatin-ctai- no-črno VAJ I ekstra/veplena kislina pri tem barvilu po- spešulo barvanje v nasprotju z ostalini barvili te sku- pineo ž vepleno kislino dodamo v več obrokih tekom barva n j a. 195,/ 0 Pa lat in-s talno črnega VAN ekstr a. Volneno fla nelo pričnemo barvati v 60° C topli barvni raztopini z dodatkom 1,5 /j žveplene kisline,segrevamo do vrenja.ku- hano pol ure »dodano 5 /> žveplene kisline .kuhano pol ure, ponovno dodano 3 r / žveplene kisline in floto izčrpano potom pol-urnega kuhanja. 107 <•4 C I I,! 2 II Čin^na barvila so taka bar vila»ki tvo¬ rijo s kovinskimi hidroksidi kompleksne kovinsko seli - stalne . notopne barvne- lake-Skoraj vsa žinžna barvila ima¬ jo v orto-legi dve kisli,predvsem hidroksilni skupini»Sen spada A2izarin s Fluvin s Ksanton»Qksiketon ! ,0ksi~-kinon barvi - la nekatera Kinon-oksin~„Trifenil~netan~,Ftulein in Rozol barvila tor večina naravnih barvil /nodrl»rdoči in rumeni los/. V promet pridejo o teni predimki r.iliza- rin^Antraceni i,ntrukinon,/ ntranol^coullzur in^Grallo^ Krom, .Uotakron^ČinAna /Beizen/ itd., Kot činže uporabljamo kronove r alunini - jeve,železne ali bakrove soli,ki tvorijo pri hidroliži koloidne hidrokside„katere volna adeorbira., .a g /S0 4 / 3 + 6 HgO iP-iE Al/OH/ 3 + 3 H 2 «0 4 ali CrF.-. + 3 HgO Gr/OH/ 3 + 3 HF Nekatera činžna barvila,kakor n,pr„ allzari n,vlaknu sploh ne pobarvajo brez posredovanja ko¬ vinskih činž-Druca skupina barvil sicer pobarva volno, vendar pravi barvni ton in stalnost dobimo Selo s po¬ močjo kovinskih Činz..Pri nekaterih barvilih se s činža- njen poveča njihova stalnost. Volno lahko 1./ najprej čirhono in nato barvano„2./ istočasno čiruuno in barvano ali dan¬ danes večinoma 3 .J najprej barvano in nato činžano./S kromom raz vita , pokronirna barvila./ !„/ Ba r vanje predhodno Činzane volne se vrši predvsem z alizarinskini barvili. Včasih na ta način barvano preje barvani material, /volnene krpe/ ki ca razbarvano in obenem čiražamo o kal ijevin bikronaton. 108 &4/JL2L£JLiL£LJL® na a 1 u a 1 n 1 ;• g v j ll n žj, u . Za ,i.iizarinsko rdeče V* /ali oranžno 17S/ volno predhodno činžano z galunon. Za temnordečo barvo dano v oimžno raz topino 10 galuna /Kg80 4 x Alp/SO^/g^S /> vinskega karma /kisli kalijev tartrat~C00K~/CH0H/ 2 -CQ0H// in 2 % oksal- ne kisline /HgCgO^/ s za svetle barve polovično količino kemikalij„V tej raztopini previjamo blago»kuhano 1 1/2 ure,izpiramo in barvamo v sveži kopeli. Barvni raztopini dodamo 2 $ tanina, 2,5 $ kalcijevega acetata in z vodo zmešano alizarinsko barvilo ,n«pr. 196./ 2 % Alizarin-rdečega v: v prahu.Blago pričnemo pre¬ vijati pri navadni temperaturi,segrevamo tekom 1 ure do vrenja in barvamo 1 1/2 ure v vreli raztopini«. Po potrebi izčrpamo kopelj z ocetno kislino, b<>/ Barvanj e na k r o m o v i_ č i m ž i ; Za kromiranje volne uporabljamo kali¬ jev bikromat.Nekdaj so volno kuhali 1 1/2 ure z 1 do 3 % kalijevega bikronata z ev.dodatkom 1 do 2 >j žveplene kisline o Tako kroni rana volna je bila rumena, kar zna 5.1,, da- se je na volni izločila kronova kislina.Ako se je del kromove kisline reduciral do zelenega krami-oksida,ki da¬ je lepše in stalnejše barve„se je to zgodilo na račun volnene substance,ki se je pri tem oksidirala in poško¬ dovala. Zato so pozneje pričeli uporabljati kot pomožne čiinže redukcijska sredstva,ki se preje oksidira jo, kakor volna in polagoma reducirajo šestvalentni kron v triva- lontnega.Taka sredstva so vinsk5 kamen 9 oksalna,mlečna~ ali v na j no ve j šen č as u -nrav 3. j i nČ na kislina.Dobra pomož¬ na činža mora kalijev bikromat popolnoma reducirati v zeleni kromov oksid.ki se nora pri kuhanju kvantitativ¬ no izločiti na volni. Dandanes volno čimžano tako,da jo ku¬ hano 1 1/2 do 2 uri v raztopini,ki vsebuje 1,5 yS kalije¬ vega bikromata in 1,5 £ nravijinčne kisline. Volno dane v skoraj vrelo raztopino ter jo v začetku hitrej se,pozneje pa bolj redko premi¬ kamo. Čimžano volno pričnemo barvati v sveži, 30° C top¬ li barvni /ali stari, dobro izčrpani,na 30° C ohlajeni činži/ raztopini ter kuhamo 1 1/2 uro.Trdi vodi dodano 3 do 5 ocetne kisline. 109 Primeri 197«/ 2 c /j ji tračen-run enega C 190./ 2 'j Alizarin-rdeeega Vi v prahu 199./ 2 r /j " -modrega S " " 200«/ 2 ‘j Antracen-kron-nodrega G 2ol„/ 2 c ;l Celestin-nodrega B 202./ 2 Uizarin-cianina V.RR v prahu 203»/ 2 IJetakrom-rjavega ,3B 204./ 15 /■ .-JLizarin-črnega \7X ekstra S » testu /naftali- nov derivat/ Me ta kr on-r j avo ISB je zelo izdatno in nujeenejše rjavo barvilo»kl se zaradi dovolj velike stalnosti mnogo uporablja za barvanje proste volne. Ker zelo težko ega1izira,barvamo volno z dodatkom raztopine Leonila 0. Volno ponekod še vedno najprej činža- jo in nato barvajo,posebno tam,kjer se to zahteva v do¬ bavnih pogojih 2 a vojaško sukrco /n.pr.v Belgiji/. i 2o/ Istočasno čimžanje in barva¬ nje volne. Llotakron-barvila barvamo z dodatkom e- nake količine /vendar ne man j, kakor 3 io in ne več, kakor 8 ‘j / s Metakron-činže„10 c ,i Glauberjeve soli in 2 do 3 $ Protektola /sredstvo,,ki varuje vlakno/,Pri temnih barvah dodano še nekoliko amonijevega sulfata.Mino za svetle, sive nianse z nanj kakor 1 £ Alizarln-raodro -črnega B,Le¬ ta kron-nodrega B in iletakron-nodročrnega BBX uporablja¬ no največ 2 £ Metakron-činže in 20 Glauberjeve soli. Pri Metakron-oranžnem. 3 R,vijoličnem B in RR ter Antracenkronat-rjavem BB uporabljano dvakrat večjo količino Metakron-činže kakor barvi la,vendar naj¬ več 8 /S. Volno pričnemo barvati v 35^ do 40° C topli raztopini f) previ jano 10 minut , polagoma segrevamo do vrenja in kuhano 11/2 ure . Metakrom-činžu predstavlja zmes kali¬ jevega kronata in anonijevega sulfata.Pri kuhanju se v raztopini polagoma tvori kromova kislina, ki tvori z barvilon,ki je fiksirano na vlaknu,barvni lak« Stalnost Metakrom-barvil je v sploš¬ no nem enaka 3ca.k.on pri pokroniranih barvilih,edino sta nost pri valki je v splošnem nekoliko manjša. 205,/ l fj Kron-rumenega A ekstra 206o/ 1 $$ lietakron-bordo BL 20?»/ .1 # ilizarin-svetlo-sivega BBL T ' 208*/ 1 cS Lletakron-r javega 6 O To so na svetlobi najbolj stalne kom¬ binacije za modne tone* 209»/ 1 >$ Lntracen-rune neg a BM 210*/ 1 / Lletakron-rdečega 5 G 211,/ 1 £ Alizarin-nodro-črnega B Kombinacije teh barvil se mnogo upo¬ rabljajo za barvanje preje na križno-vitih cevkah za no gavice»stalne pri potenju. 212«/ 6 / I.le takron-briljantno~nodrega GL Volneno blago za noske obleke barvamo z dodatkom 6 $ I.1etakrom-činže t 4 £ amonijevega sulfata in 3 £ Protektola.Uporablja se za barvanje blaga za mornar¬ ske uniforme«, 213,/ 0,3 £ Metakron-rdečega 5 G 0,12 Antracen-rumenega BN 0,02 / Alizarln-svetlo-sivega BBLv: 0,02 / " -modro-črnega B 214«/ 0,15 # aizarin-svetlo-sivega BBL1V 8,12 # w -nodro-črnoga B 0,03 / lietakron-bordo BL Dandanes večinoma uporabljano za barva¬ nje najmanj 0,5 £ Alizarin-nodro-črnega B,ker sicer barv¬ ne kombinacije niso dovolj stalne na svetlobi»Za niansi- ranje uporabljano primerno stalna rdeča in zelena činžna barvila» 3„/ 8 k r o m. o p r a z v 3. t a / pokroairna/ b a r - v i 1 a. Volno barvamo najprej enako,kakor s kislini barvili 8 nato pa tvorimo barvni lak s kovinskimi 5imžani,navadno s kalijevim bikromaton.Volna se mnogo nanj časa kuha,-zato so mnogo manj spolsti in poškoduje, kakor pri preje opisanih postopkih»Zaradi dovolj velike stalnosti, barv in razmeroma cenenega načina barvanja se ta način dandanes večinoma uporablja za barvanje volne, ki mora biti stalna pri fabrikaciji in nošnji. 111 V barvno raztopino dano 3 do 5 r p ocetne kisline, 10 do 20 fj Glauberjeve soli ? dobro raztopljeno barvilo /in ev„ 0,5 do 1 Igepona T ali raztopljene Palatin-stalne so li 0/.Volno pričnemo barvati v 50° C topli raztopini, /pri črnih barvilih 70° C/,katero polagoma segrevamo do vrenja,kuhano 1/2 do 3/4 ure,izčrpano floto s 3 do 5 fo ocetne kisline ali pri temnih barvah 1 do 2 ! p žveplene ali nravi j inč ne kisline, kuhano še pol ure in ohladimo z mrzlo vodo na 60° C.-Dobro izčrpani,ohlajeni raztopini dodamo potrebno količino kalijevega blkromata ter potom pol do enournega kuhanja razvijemo barvilo„Za razvija¬ nje potrebujemo navadno polovico uporabljene količine barvila /pri črnih barvilih 1/3/, vendar ne manj,kakor 0,1 /j in ne več »kakor 3 v p od teže volne. Pri kuhanju z bikranatom se tvori kronov lak,stalen na svetlobi»pri karboniziranju,v vroči vodi in večinoma pri valki. Barvila»ki niso stalna pri valki,po¬ sebno Kislo-alizarinsko-črno R S RG,R’,,,RG17 in Kromotrop- modro A,AGL in A ekstra barvano z dodatkom 15 'p Gl.au- berjeve soli in 4 ‘p žveplene kisline»kuhano 1 uro,do¬ damo kalijev bikronat in razvijamo tokom pol do eno¬ urnega kuhan j a.Kronotropu A dodano pri kroniranju ne¬ koliko žveplenc kisline. Za nlansiranje uporabljano na svet¬ lobi stalna in proti kromu obstojna kislo, barvila*lci morajo biti za prosto volno stalna pri valjanju.Pri teh barvilih se ne razvije kronov lak. Primeri na volni: 215. / 2 0 Alizarin-svetlo-sivega BBL1 1 f* Kalijevega bikronata 216. / 3 fj Kislega-alizarin.-rdeč ega 5 BG 1,5 'p Kalijevega bikronata 217. / 2 p Kislega-ali 2 arin-flavina R 1 r p Kalijevega bikronata Volneno blago za moške obleke barvamo: 210» / 5 # Kislega-alizarin--črnega R’7 1,5^ Kalijevega bikronata 219, / 4 ‘p Kronotrop»modrega A 3 p Kalijevega bikronata in 1 c p žveplene kisline Temeljne barve na volni za nelanže: 220. / 0,034 $ Supranol-briljntno-modrega G k barvila 0,018 ;S Antrakinon vijoličnega K1SJ - Q DarviAQ 112 221, / 0*055 / Suprarol~briljantno-modrega G G,042 ;S Antrakinon-vijoiičnega 222 , / 0,9 / AlizarIn~modro~6rnega B 0?OS p ” -clanin-selenega G ekstra 0 f .45 / Kalijevega bikronata 223.,/ 8 Diamant-črnega PBB dano 70° C topli vodi,do¬ damo 10 / Glauberjevo soli„5 / ocetne kisline, pričnemo barvati^polagoma segrevamo do vrenja,kuhano 3/4 ure,do¬ damo 2 / žveplene kisline,kuhano 20 minut .prenehamo ae grevati in barvano 5e pol ure»Tako so nan flota bolje izčrpa,kakor če bi jo neprestano kuhali»Nato raztopino ohladimo na 60° C,dodano 1,5 / kalijevega bikronata,se grevano do vrenja in kuhamo 3/4 ure do 1 aro. 224»/ 0,33 / Alizarin-svetlo«sivega BBLV, 2,0 / Kislega-antracen-rjavega KS • Os 3 tfi Krenovega-rumenega A ekstra 1,7 /S Kalijevega bilaronata 225»/ 2*5 / Alizarin-ciunin-zelenega G ekstra 0,0 / Kislega -ali zarin-flavina R ___ 1*55 fi Kalijevega bikronata Za izdelavo nolanžev vzamemo v labora toriju 3 g barmane ali belo volne, več krat dobro mikamo z 2 nočnina nikalnikom.dobljeno runo položimo na lese¬ no rebričasto desko,polijeno s toplo voio,ca 3 10 /-no milnico ter v početku rahlo,pozneje pa vodno močneje va 1 jamo na obeh straneh v obeh smereh,, Dobi Jono polst izpe reno,posušimo in obrežemo po šabloni za kolekcijo. št.222 " 225 232/ 50 delov temeljne barve at.221 50 ” M « 224 233 žveplene kisline 114 in ^.cuhaao se pol tire »Hato dodamo 1-2 '/* modre galice in 5 )j žveplene kisline ter 3/4 ure kuhano Za niansiranje uporabljamo kisla barvila,ki se z bakrom ne spremenijo, Z železnim i n b a_ k r o v i m s u 1 f a t o m razvijemo tzv«, kombinirano Črno m" blagu za noske obleke« Barvni raztopini dodano 2 do 3 £ olcsalne kisline /ten več„čin bolj trda jo voda/,?„5 do 5 / dobro raztopljene¬ ga črnega kislega barvila /n«pr.Amido-na?tol-črno'4 3, Briljantno črno E,Naftilanin~crno 4 B,Viktoria-črno B* Naftol-raodro-črno S, Volne no - črno 4 B- ali GR/ in 3 do 7 £ tekočega ekstrakta iz modrega lesa /ali odgovarjajočo manjšo količino trdnega ekstrakta ali Hemat-ina/.Raztopino dobro prekuhano.Dobro premočeno blago pričnemo barvati pri 50° C,segrevamo do vrenja in kuhamo 1 uro.Barvna raz¬ topina mora biti svetlo-ruinenkasta,sicer jo izčrpamo z dodatkom oksalne kisline Raztopino nato ohladimo na 60©e> dodano 6 do 8 / železne galice in 3 do 4 modre galice, segrevamo do vrenja in kuhamo 3/4 are do 1 uro.Barvano blago po ohlajen ju dobro izpiramo Cenene mornarsko-modre tone dobimo,če v zgornjem barvnem predpisu zamenjamo črno kislo barvilo s kislin vijoličnim barvilom.Oksalno kislino dodamo ob¬ enem čele s činžo. Bar . vanj e volne z redukcijskimi b a r v i 1 i. Za barvanje volne so uporabna le taka redukcijska barvila,ki se reducirajo in barvajo v slabo alkalni raztopini.V močno alkalni raztopini,kakor jo zahtevajo n. pr.Indantreni»bi se volna težje barvala in poškodovala.Najprej se je uporabljal za stalno temno¬ modro barvanje volne Indigo.Druga redukcijska barvila pridejo v promet od I.G,FarbenIndustrie »Frankfurt aJ pod imenom "Helindon"6d"Gosellschaft fUr chenischo In¬ dustrie "Basel pod imenom "Giba 71 itd. Redukcijska barvila so v vodi ne'opna, zato jih moramo najprej reducirati,da postanejo trpna, v alkalijah.Indigo se je v prejšnih časih reduciral z vo¬ dikom, ki je nastal pri kipenju organskih snov j. »sladke j a „ otrobov ,no;cebroča itd./kipelnc kad/. Kot alkalno sredstvo se je uporabljalo apno ali soda« Dandanes skoraj vedno reduciramo re¬ dukcijska barvila s bidrasulfiton pri določeni tempera¬ tur Nastalo leukospojino razta.pl jamo v cin manjši ko¬ ličini natrijevega luga.V barvno raztopino dodamo hi- 115 drosulfit*ki prepreči oksidacijo leuko^spojine bari vila»amoniak kot alkalno sredstvo 9 ki ne poškoduje vol¬ ne in sveže raztopljen mizarski klej ali Leoni! s,kot varovalni koloid,ki obdrži le uko-spoji no barvila v raz¬ topini in povzroči pri drstenju bolj stalne barve. ' Stara raztopina kleja ni dobr-,ker postane kisla. S Giba barvili barvano volno pri 60°• C * edino nekatera črna barvila pri 50° C »Giba- rdeče R pa pri 40° C. Helindone barvano po dvoh netota "k 1«/ HN /Helindcn-Nomal/ v slabo alkalni raztopini do neutralni raztopini pri 50° G do 55 c G in E o/ HV/ '/Helindon-Werm/ v nekoliko bol j alkalni raztopi¬ ni pri 60° do 65° C. Barva louko-sno j ine »ki nastane pri re¬ dukciji se razlikuje od barvila,tako aa že na sprenenbi barvo lahko kontroli rano, če je barvilo dobro raztopije- no.fcJ steklene ploščo nora raztopina sladko toči,ne da bi bili vidni neraztopljeni dolei.Louko-spojina Indiga ali Tielindon-rdečega jo r...-pr, runr.na*fielindon-khuki-rumeno- olivna,Ciba-škrlatnega G ekstra vijolično-modra itd. Leuko-spojina tria do volne neko sub- siantivnost »tako da so barvna raztopim, deloma izčrpa in sicer tembolj»čim manj je raztopina alkalna. ■■Navadno barvano neprekinjeno v stari floti ter pri drugi partiji zmanjšamo dodatek pril In¬ digo HIB in BASF za 30$, pri Indigo IOB/R za žo $,pri ostalih Helindon-barvilih za 15 $.Pri tretjih in nasled¬ njih partijah se pri vseh redukcijskih barvilih zmanjša dodatek za 10 '% z ozirom na količino barvila pri prvem barvah ju. Pri neprekinjenem barvi nju dod.nno barvni raz¬ topini s ime prvič klej ali leon - X i- Pri temnejših barvnih tonih in pri neprekinjenem barvanju barvamo najprej volno pel ure v kadi »ožamemo, oksidiramo na zraku in ponovno barvano 20 do 30 minut. Kopelj lahko izčrpano tudi s previd¬ nim dodatkom amonijevega acetata. 116 2 NaOII + /I«I 4 / 2 S0 4 - Na 2 S0 4 - 2 NH^OH '/sled tvorj enega amoniaka se zmanjša alkalnost raztopi¬ ne, ki se tako bolje izčrpa. Dodatek ocetne kisline za nevtraliza¬ cijo natr.luga ni priporočijiv,ker ev. prebitek kisline lahko povzroči,da se barvilo sesede ter moramo nato u- porabiti velike količine natr.luga,da sorsvino barvilo v raztopino. Karbonizirano volno moramo pred bar¬ vanjem popolnoma neu.tralizirati. Tekoče preparate reduciral 1 .ih barvil takoj dodamo barvni raztopini ..Trdne preparate reducira¬ nih barvil zamešano z vročo vodo z dodatkom 5 ?j raz¬ topljenega kleja in 5 fj hidrosulfita .Reducirana barvila v prahu zamešano z enako količino vroče vode,polijemo s ' 5 do 15-kratno množino vrele vode in pustimo stati 5 minut., Ostala barvila predhodno reduciramo in raztopimo,/pripravimo tzv,matična raztopino barvila "Staramklipe"/. Količino kemikalij ,potrebnih za raz¬ tapljanje 1 kg barvila v prašku,razvid imo iz sledečo razpredelnice: Metoda HN,temp. barvne raztopine 5G~55°C. Metoda HW,temperatura barvne raztopine 60-65°C Barvilo nora biti dobro reducirano in raz topljeno»sicer moramo dodati še lug ali hidrosulfit.Posebno moramo paziti na temperaturo. Za raztapljanje barvila uporabljamo mehko vodo,za barvno raztopino pa trdo vodo, od 20 do 30 nemških stopinj.Ker se del luga uporabi za neutralizacijo kalcije vega in magnezijevega bikarbonata,se pri trdi vodi zmanjša alkalnost barvne raztopine,,ki se bolje izčrpa in nanj po ¬ škoduje volno, Ca jilg/HC0 3 / 2 + 2 Na OH « CaGOg + Na g C0 3 + 2 H g 0 ali fig/HC0g/ g + 2 NaOH « Mg/OH/g + 2 NaHCOg *.far> imamo za barvanje na razpolago samo mehko vodo od 0 do 10 nemških trdotnih stopinj,, ji dodamo pri HN metodi pred dodatkom barvila od Ido ‘1$, a- jsvega sulfata ,od 10 do 15 nem« trdotnih stopi, j pa ■— dO 1 ‘fa /NH 4 /gS0 4 . Pri HIV metodi dodano v pr ven slučaju 10 #,v drugem 5 £ krist.kalcijevega klorida /ali polo¬ vično količino kalciniranegakHelindon^rimeno/ Edino He~ lindon-nodra 3 0 barvamo v kondenČni vodiljCJ barvamo v močnejše alkalni raztopini. 118 Razpredelnica za redukcijo 2 kg cifra barvila prašku: Barvanje voln e_v_ . k a čl 1 . 50° C /odruSO 0 G pri H VI metodi/ topli vodi dodamo 1 do 3 % sreze raztopljenega kleja^po potre¬ bi l do 4 $ amonijevega sulfata »G do 3 f* kone,/25 jS-ne- ga/ amoniaka /pri temnih barvah manj,kakor pri svetlih!/ ter 1,5 $ do 2 % hidrosulfita.konc.rr prašku.A kadi s cirkulacijo flote 1 % kle£qo,5 do 1,5 % amoniaka in 1,5 # hidrosulfita/. Pred pričetkom barvanja 3e prepričamo 119 s fenoIftalei non o slabo alkalni reakciji.Par kapljic 5*~ne raztopine fenolftaleina v alkoholu mora r -z.tr pino v epruveti pobarvati slabo rdeče.Nato dodano po¬ trebno količino barvila o Premešana barvna raztopina =no ra biti bistra in slabo alkalna. Suho, ali boljše premočeno in centri* fugirano,oprano in dobro razmeščeno volno pričnemo barvati v floti 1 i 20 do 1 : 25./? kadi'brez kroženja barvne raztopin© v floti 1 : 80 do 1 : 100»za črno 1 : 50/.Barvalna kad je izdelana, iz Siemens-Iiartin-ove železne pločevine s preluknjanin vložkom za 50 do 100 kg volne»Barvna raztopina kroži skozi volno s pomočjo centrifugalne črpalke ali propelerja. Sl. 34 Kad za barvanje volne z redukcijskimi barvili Dobre barvaine kadi gradi n hidrosulfi ta i n 2 fo amonijevega sulfata in 90 % prvotno uporabljenega barvila. Kombinacije HIT in HV, barvil barvamo pri 60° do 65° C,vendar flote ne smemo izčrpati z amo¬ nijevim sulfatom«, Da odstranimo poslednje ostanke al~ kalij,ki bi lahko poškodovale volno in da doseženo pra¬ vilno nianso in stalnost /na svetlobi in pri dekaturi/ moramo oksidirano in izprano volno 5 do 10 minut nati¬ sa ti v 80° do 100° C topli raztopini s 3 do 5 # ocetne ali 2 do 3 fa žveplene kisline,Po nakisanju volno izpi¬ ramo in sušimo pri ne previsoki temperaturi. HI V - skupino barvano na enak način, kakor HN.,vendar pri 60° do 65° C.Barvna raztopina ne sne vsebovati, preveč natrijevega lugp , da se volna ne poškoduje.Ako ne barvamo neprekinjeno,barvamo dvakrat po 20 minut z vmesno oksidacijo na zraku,enako,kakor pri HN metodi. Navadno barvamo neprekinjeno v partijah DO 5 q volne in računano 20 minut za pripravo,pol ure za barvanje in 20 minut za izlaganje in ožemanje volne,¥ isti floti lahko barvamo 8 dni, vendar navadne ne dalje ,,kai.cor 3 dn posebno,, če ni vol¬ na dobro oprana,? ten slučaju potrebujemo tudi več hidrosulfita,da barvilo ne izpade Pri tej metodi flote ne smemo iz¬ črpati z amonijevim sulfatom /izvlečna metoda/. Pri I 121 manjših partijah in pri poslednji partiji floto lahko izčrpamo tako,da jo z mrzlo vodo ohladimo na 35° C,e v* 10 minut oksidiramo z dodatkom 2 vodikovega super ok¬ sida ,/30 >S»nega/ izpiramo in nakis amo , Na ki san je je pri HIV barvilih neobhodno potrebno.Nakisamo z 1 do 3

r .»»... ,-» - 6 cm4 10 $~ne raztopine amoni¬ aka in 3 fo - 0,6 g hidrosulfita f; konc. v prašku. 0 žena I n 1 p o a t op ek :Navadno barvano tako no HN /pri b'oo "do W Wakor "pri Hiv-metodi /60° do 650 c/ dvakrat po 20 minut.Suho. ali premočeno in ožeto volno damo v barvno raztopine ter jo pod floto večkrat, mirno premikamo«Po 20 minutah ožamemo volno nad barvno raztopino naj pr©.'z gumijasto rokavico ».nato ned ožemal nini valji in pustimo 20 minut na zraku v svrho oksida 01 je o ’ Predno dano volno drugič v barvno raztopino,ji dodamo po potrebi 1 do 2 cm 3 amoniaka 1:10 do slabo alkalne reakcije /s fenolftaleinom/ in C 1 g hidrosulfita /barva raztopine in cvet na površini/.Po ponovnem 20 minutnem barvanju volno dobro ožamemo .pu¬ stimo 20 minut na zraku oksidirati»nakar jo izpiramo, ev.nakisano,izpiramo in posušimo. Helindon-črno barvamo v floti 1 : 50. 2a 20 g volne pripravimo barvno raztopino tako-le: 1000 cn3 500 do 550 C tople vode ^dodamo j.4 c sveže, 10 /j-ne raztopine kleja,? i» » 14 cm$ 10 %-ne raztopine amonijevega sulihata in 3 % - 0,6 g hidrosul¬ fita »konc.v prašku«Nato dodamo raztopino barvila,ki jo pripravimo tako»le:Za 12 JS odtehtamo 2,4 g trdnega »re¬ duciranega Helindon-črnega T,zmešamo in dopolnimo na 100 cm,3 z vrelo vodo/kateri dodajmo predhodno i s 5 ccr 5 10 #»ne raztopino kleja in 0,15 g hidrosulfita. Flota se lahko izčrpa z amonijevim sulfatom uri vseh I-Ielindon-barvllih HN-skupine , razen pri Helindon-rdeČem BB,če se ne kombinirajo z barvili H 1 ,v skupine. Tako barvamo volno s Helindon-barvi¬ li /m skupine/ v navadni barvaIni kadi ali v barval- nam auaratu z mirno,krožečo floto .Na jprej barvano 20 do 25"minut v 500 do 55° G topli alkalni raztopini,na to pa polagoma dodamo B $ amonijevega sulfata, za 20 g volne torej 32 on s raztopine 1 : 20 in barvamo še 20 minut.Barvna raztopina nora biti skoraj neutralnn.si¬ cer dodano še nekoliko amonijevega sulfata in se nekaj časa barvamo cNato barvno raztopino ohladimo z mrzlo vo¬ do na 20° do 25° C,odlijemo in kakor običajno izpiramo. Barvila Hb-slcupine barvano enako,ka¬ kor barvila HN skupine,vendar pri temperaturi 65° C..A- ko ne barvamo neprekinjeno,barvano dvakrat po 20 minut z vmesno oksidacijo na zraku,kakor pri RK metodi.Flote ne sraeno izčrpati z amonijevim sulfatom,ko barvanju in 124 poslednji oksidaciji na zraku moramo ta. barvila nakisa¬ ti »Barvano volno dano v svežo raztopino 3 £ žveplene kisline .segrevamo na 80° do 100° C, kuhamo 10 minut in izpiramo,» S Helindoni barvano volneno prejo za kopalne obleke,posebno za svetle,nežno tone 5 n.pr,rož¬ na to ,svetio-npdro in sl. in pa za zelo stalno barvano sukno»n«pr.za državne dobave. B arvanje volne z Indigosoli,, Indigosoli so žvepleno-kisli estri ieuko-spcjin redukcijskih barvil.Indigosol 0 je ester žveplene kisline in Indiga ,IndigQsol OH - Bromndlga. Indigosole fiksirano na volni enako, kakor kisla barvila,Nato z oksidacijo raznilino ester, da sa tvori na volni netopno redukcijsko barvilo. Volno barvamo z Indigosoli na tri različne načine: 1 C Po izpiranju previjamo volno IG mi¬ nut v mrzli raztopini 5 g žveplene kisline 66® B6 v litru,polagoma dodamo za *' u»x-y ajlu / xn i;iou j/ ... v,st 73 natri^eveg 1 /S barvila /in nanj/.. .0,4 $ /razredčene raztopino 2,5 '73 5 $ • a*--. • « 4 « O^B 73 nitrita oJ-,5 Vo m razvijemo /oksidiramo/ tekom 3/4 ure do 1 etre v mrz¬ li raztopini,Po izpiranju nevtralizirano v mrzli razto¬ pini 2 g/l sode in dobro izperemo. Primer;V olneno flunelo barvano in razvijamo v floti 1:40 £60„/ 5 fs> Indigosol-zelenega 1BA in 1 , 5 $ NaNOg. Indigosoi-zeleno se uporablja predvsem za stalno barva¬ nje biljardnega sukaa. 3-,/ Barvni predpis za ostale pestre indigosole. Barvni raztopini dodamo v vroči vodi raztopljeno barvilo /ne zakuhati!/ in 5 # amonijevega sulfata.Pričnemo barvati pri 40° C,segrevamo tekom pol ure do vrenja in 3 nihamo pol ure .Floto izčrpamo s 1 do 10 1o ocetne kisline /30 5 S-ne/ tekom pol-do eno-umega kuhanja in izpiramo. Primer;3a % % Indigosol-rožnatega IR ekst-ra potrebujemo -rdeče-vi jol^IRH rt n -modrega AG-G- n -vijoličnega ABBF « -škrlata IB Ti tff C 7 o 3 % 4 £ 6 $ 2 W 5 ia ocet.kisi 5 < " « 10 Indigos o 1- skr la ta HB "I % NH 4 CNS, 2,2 fa K 2 Cr^0 ? 263 o/ 2 J Indl r.o s o 1- rdeč e - vi j ol 1 č neg a IRH “T"? MI 4 GNS In 2/5 Ja K 2 Gr 2°7 264 ./ 1,25 J Ind1go so 1 -skrlata IB l ,25 J n -ro žnat e ga IR ekstra 1% IJH 4 'Cte' In 2 , ^kgCTgO^ “ $65, / 2 J Indigos ola Q IB ” 1 . ^ramoElJeVega rodanida in 2 kalijevega bikromata 266 J 2 J Indigos o 1-m odrega A 2 G-. ' I J amonijevega rodanioa in 2 % kalijevega bikromata 267./ 2 J Indigosol^zelenegaAB. . . .. "TiTemonijevega rolanlda in 2 •,<, kalijevega bikromata 268 0 / 0 f 1 5» Ind ig os o 1 -modrega AGG 0 8 2 $ -skrlata IB o "4 n -rjavega TFR.D an o n llevego 'rodanida in 0,8 kal .bikromata 269 J 0,5 J Indig os o1-modrega AGG 0,36 J " -skr.Lata IB 0 a 03 J n -rjavega IRKI/ ^"amonijevega rodanida in 1 J kakijevega bikroma .a H a z b a r v a n t i e v o J n e r ^ a/iJr p_ . Volnene krpe pred ponovnim predenjem naj- V j* e j sortiramo v svetlejše in temnejše barve /modre,rdeče , rumene, zelene,rjave,črne itd. ,karboniziramo in razbarvano. 120 Krpe lahko odbarviino na več načinov: la/ Kisla barvila odstrani.no tekon pol tire fio 3. ure v 45° do 50° G topli raztopini 5 do 10/kalc, sode ali 3 do 5 / Volno,katera se ne razbarva dovolj po prvi metodi, razbarvamo s 3 do 6 $ kalijevega bikronata in'6 do ■ 12 $ žveplene kislina„še bolj se volna razbarva s 3 do 6 %> oksalne kisline.Pri tem se volna obenem kr omira«, tako , da jo pozneje lahko barvamo s čimžnimi barvili, 3«/ Najbolje volno razbarvano z Dekroiinom40° do 50 c C topli vodi dodano potrebno količino žveplene ali še bolje mravljinčne kis line, na to raztopino topnega, konc . Dekroli - na v vodi ali pa med mešanjem vsipamo Dekrclin ali Dekro lin AZA. Potrebne količine kemikalij so razvid¬ ne is sledeče razpredelnice: Dekro lin....... 2,25-5 „ 25 c Ja Dekrolin,topen, kono o ......... ....... o o«2 a 25 "5, č-h j <»«»'» !>«■ » T/ O 1» Dekrclin ASA. Žveplena kislina 66° BČ ali MravljinČna ki- 1 6-3,7 %■> jl»2 -2,,8 c ?» slina 85 na 1,5-3,5 la 0,7.5-1,75 $ Za finejši material dodamo Se 2 do 3 A Protektola 11$. Volnene krpe dano v raztopino,ki jo polagoma segrevamo do vrenja /pri Dekrolinu AZA mora bi. ti kisla /lakmus!/,sicer dodamo kislino in se nekaj ča¬ sa kuhamo. Nekatera modra,vijolična in zelena kisla barvila moramo naknadno odbarvati s sodo po prvi metodi. 4.,/ Močno mastno volno in krpe,barvane z redukcijskimi barvili,odbarvamo tekon 3/4 ure v 70° C topli raztopini, v katero damo 5 do 3 c j> kale.sode, 1 do 2 ^ Protektola II A in 4 # hidro sulfida, konc. v prašku. Razbarvan materini, iz¬ piramo in n okisano. Odbarvanje si navadno prihranimo,če 12S bar v a n ji k a H a t s js svili Naravno švilo navadno barvano slično kakor volno Pri surovi svili moramo najprej od¬ straniti sericin potom enournega degumiran^a s £5° 0 toplo raztopino 20 do 20 g narseilskega mila v litru.Ku hanje v milnici ponovimo in milnico po drugem kuhanju pri neprekinjenem delu uporabimo za prvo degumlranje. /(»lej I.del kem, telm. vlaknin!/. nravijinčno ali žvepleno kislino„uporabljano za barvanje naravne svile z bazičnimi,kislini»substantivninl in člaž¬ nimi barvili.Svileno klejno milo povzroči enakomernejše prebarvanje svile ..Kislina pri bazičnih barvilih zavlaču¬ je, pri kislih,substantlvnih in Složnih pa pospešuje bar¬ vanje,, S kislino se milo razkroji v olje-kislino.ki se e- nulgira v raztopini. Pri nekaterih kislih barvilih dodajano kislino polago¬ ma šele ned barvanjem. Svetlo tone barvamo na svili predhod no beljeni z vodikovim superoksidon,. Pogosto se svila obteži 3 čreslovino, kositrovim kloridom in natrijevim fosfatom itd. Eri barvanju moramo upoštevati,da Ima- j 0 barvila večinoma drugačno afiniteto dc obteženo svi¬ le.kakor do neobtežene.Zato pred barvanjem z vžigalico preizkusimo,Če Je svila obtežena.Obtežena svil ne zgo¬ ri,temveč tli p kalcor Auerjeva mrežo 1,, / B a z i č n a barvil a se uporablja jo le za jasne„živahne barve,od katerih se ne zahteva stalnost Svileno klejno milo.nakisano z ocetno C x7 H 33 C00Na >OF 3 C00H C 17 H 33 G00H 4 CIi 3 CC0Na 130 na svetlobi;n»pr..za Sanske večerne obleke, Bazična barvila raztapljam v vreli vo di /Auroraine pri M 0° C/ z dodatkom 2 do 3 ocetne kisli¬ ne .Ocetna kislina korigira trdo vodo in zavlačuje barva¬ nje* Neobteženo svilo barvamo, navadne v raz¬ topini svilenega idejnega mila»katerega razredčimo z 2 do 4. kratno količino vode in na'ki samo z ocetno ali /n »pr »pri Januš-barvilih/ z žvepleno kislino,Dobro je»če svilo naj¬ prej parkrat prev!jemo v ib’ du 50° C 'topli floti.vzamemo .iz, raztopine in šole nato dodamo 'barvilo. Svetle tona barvamo večkrat v 30° do • C topli raztopini marseilskega mila Obtežen. .vno svilo pri.: barvati v mlačni raztopini s samo ocetno kislino. Raztopino pola¬ goma segrevamo na 80° G in barvano 3/4 ure do 1 uro„Tem¬ ne barve pustimo le nekaj časa v ohlajajoči so raztopini, da so flota bolje izčrpa» Stalnost barv v vodi in pri pranju pove¬ čamo, če damo barve no svilo za ±. do S uri v mlačno raztopi ¬ no & do 10 ia tanil .a,'na to pa za 1/4 do 1/2 ure v mrzlo raz¬ topino 3 do 5 % bljuvalne soli,izpiramo in nekoliko nami¬ limo Barvano svile izpiramo In aviviramo.. Resorein barvila barvano v ocetno?kisli raztopini. P rimer - 270«,/ 2 $> Motilen-modrega BB barvamo z dodatkom 3 £ ocet¬ ne kisline v floti 1 i 100 eno uro pri 60° do 80° C na neobteženi naravni svili. 271«,/ Enako »kakor st, 270 na obteženi naravni svili. Obte¬ žena svila se pobsrva temno,neobtežena svila svetlo*modrc, Kositer obtežbe učinkuje kot činia 272,,/ Bdret-prejo barvamo v floti 1 : 30 1 uro pri 70° C z 0 f . 5 fo Tur kis -moč.rega G in 2 J ocetne kisline, 273*/ 7 $ Januš•Črnega B barvano z dodatkom 3 % ocetne kisline na buret,-preji v floti 1 30 pri 70° c«, i la b ' t. r v i 1 a Ijajo za barvanje naravne svile,n.,pr ..za kravate itd Kakor znano,So nekatera zelo stalna na svetlobideloma so tudi dovolj stalna pri pranju.. Stel nos t v vodi In pri pranju se poveča s tanin-ant inon-činžo«, Iluvadno barvamo svile- 1 uro v 60° do 80 C topli raztopini 2 do 4 krat razredčenega z ocetno„nrav 131 , ljinčno ali žvepleno klsli.ro nakisanega /ali z mlečno, žvepleno in fosforno kislino neutraiiziranega/ svilene¬ ga ki e j nega nila.Kislina pospešuje barvan je. Barvano lah¬ ko v dolgi floti/ker se barvna raztopina,posebno pri ne- obteženi naravni svili dobro izčrpa ..Svileno klej no milo lahko nadomestimo z dodatkom 2 do 3 cn £ na liter Pere- gala K barvni raztopini. Svilo lahko barvamo tudi z dodatkom 2 j* ocetne kisline 1 uro v 60o do 80° C topli floti, ka¬ tero izčrpamo z 2 nravljinene ali ocetne kisline. Alkali-modro barvamo 1 uro v skoraj vreli raztopini svilenega idejnega mila ali 3- do 6 g mila v litru,dobre izperemo in razvijemo v sveži,60° do B0° 0 topli raztopini,ki vsebuje v litru 0,5 do Ig konc žveplene ali nravljinene kisline,. Prim eri 274, / 2 ‘,3 Stalno-rumenega ekstra barvano v floti 1 : 100 na neobteženi naravni svili z dodatkom 2 j o« četne kisline 1 uro pri 60° do 80° C,Floto izčrpamo z £ > žveplene kislino. 275, / Enako,, kakor št 0 274 na obteženi naravni svili. Barva je svetlejša,,kakor pri št,274.. Buret prejo, barvano v floti 1 i 30 1 uro s dodatkom 2 jo ocetne kisline in floto izčrpano z 2 žveplene kisline s n,pr : 276, / 3 jo Bulfc.n -rumenega 5 G 277, / 3 jo Supranol-briljantno-rdečega B 278, / 6 'jo Bupranin-zelenega BL 279o/ 4 jo Alizarin čIsto-modrega B 280. / 4 Palatin-stalno-oranžnega G-N 3 0 / S u b st a n t i v n a b a r v 1 la mnogo uporab¬ ljamo za barvanje svile in polusvile. Večino subst-barvil lahko barvamo v raztopini svilenega klejnega mila,nakisani z ocetno kisli no Kislina pospešuje barvanje. Temnejše tone dosežemo z dodatkom 10 do 20 j> Glauberjeve soli,Enakomernejše se svila pobarva z dodatkom 1 do 2 j Feregula 0. Barvamo lahko tudi s samim dodatkom 1 do 2 jo ocetne kislinski jo polagoma dodajamo v več o- 132 brokih tekon barvanja,da se svila enakomernejše pobarva, Pri temnejših barvah moramo na koncu do¬ dati do 5 ocetne kisline ali mravlj inčno kislino»Prične ¬ mo barvati v mlačni raztopini e katero polagoma segrevamo na 80° C in barvamo 3/4 ure do 1 ura. Nekatera substantivna barvila barvamo najbolje v heutralni raztopini z dodatkom Glauberjeve soli, n«prcDirektno-temno-črnOj.Bonbažno-črno a 4 G,Naftogen-modro 2R in 4B,Sombezi-orno D in 7,Sirius-rumeno G in GG'ter Hri- zamin G. Stalnost nekaterih substantivnih barvil lahko povečamo z bakrovimi solni /na svetlobi z dvakratno količino modre galice,,kakor barvilavendar največ 4 Ja/ ali s kronovimi solni /pri pr anju n,,pr. s polovično količino K o Cr o 0„ # kakor barvila,vendar največ 3 Ja ali z enako koli- cino kronovega fluorida 8 kakor barvila, vendar največ 4 jS/. Svilo previjamo pol ure pri 90° C,nami¬ limo pri 5Q C do GO® C in aviviramo«Stalnost nekaterih substantivnih barvil pri pranju se poveča,če barvano svi¬ lo pol uro previjamo v mlačni raztopini 1 do 3 Ju formal¬ dehida 30 Jž-nega, izpiramo in aviviranc. Primeri: 281. / £ J s Benco-zelenega FFG barvano v floti 1 : 100 na neobteženi naravni svili 1 uro pri 60Q do 8')° GJ.ied bar¬ vanjem dodano polagoma v več obrokih 3 jS ocetne kisline, 282. / Enako,kakor št „201 na obteženi svili, 283. / 3 $ Sirius-avetlobno-rjavega G barvano na buret svili v floti 1 : 30 1 uro pri 70° G „I.led barvanjem pola¬ goma dodamo do 3 ;S ocetne kisline« S tvorbo aco-barvila na vlaknu se po¬ veča stalnost nekaterih substantivnih barvil v vodi in pri pranju.Pri tem se večkrat znatno spremeni niansa« Po zgornjem predpisu barvano naravno svilo diacotiramo tekon pol ure v sveži,mrzli raztopini 3 natrijevega nitrita /najmanj Ig na. liter/ in 10 % solne kisline /najmanj 3 g na liter/,izpiramo in tekom pol ure razvijemo v sveži raztopini 3 razvijača /ena¬ ko, kakor bombaž/. 3 arvano svilo izpiramo,namilimo pri 60° C, izpiramo in avirirariOo Primeri: 284./ 3 JS Diaco™indigo-modrega BR ekstra barvamo na ne¬ obteženi naravni svili v floti 1 : 100,, I uro pri 60° dc 80° C s postopnim dodatkom 3 Jj ocetne kisline«Diacoti- ramo s 3 J S NaNOg in 10 J* HC1, razvijemo s 3 b Razvijača A- 285 „/ Enako,kakor št.285 na obteženi svili« Z nekaterimi substuntivnimi barvili 133 / s prosto ariino-skupino/ se tvori na vlaknu terme j še, v vodi in pri pranju bolj stalno aco-barvilo„če barvano' svilo izpiramo in 1/2 ure previjamo v mrzil raztopini 3 do 6 /j Nitracola CF /Paracola CF * d i ac o ti rane ga para-ni- tranilina/»kateri tik pred pričetkom razvijanja dodamo 1 do 2 / kale »sode in 0*25 do 0*5 Ja natr« acetata, 4 a / Č 1 m ž n a _ b a r v 1 1 a se uporabljajo le za bar¬ vanje svilo,ki mora biti barvana stalno v vodi,pri pranju in deloma pri kukanju in na svetlobi »Svilo čimža- no z aluminijevimi ali kronovimi solni.Pred barvanjem svilo le redko čir žarno s ker trpi otip svile.Surovo svilo moramo pred činžar jen dobro degurairati. Za barvanje z Alizarin-rdečin položi¬ mo suho »degumlrano svilo v raztopino nitratne činže 10° Bš /za svetle tone 2 do 5 C Be/»previjamo »dokler se svila popolnoma ne preme 5i»nakar jo položimo za 12 do 24 ur v Činžoj izpiramo s čisto vodo in barvano* Nitratno činžo pripravimo tako»da zme¬ šamo raztopino 5 g galuna z 2 deloma svinčenega acetata in 1 delom svinčenega nitrata »nekaj časa pustimo s odcedimo in dopolnimo z vodo ra 10° BčL 8 kromom Činžamo svilo tako »da jo polo žimo najmanj za 4 ure»najbolje pa Čez noč v raztopino kro- novega klorida 20 c Bd* izpiramo in barvano.Kronov hidroksid se tvori pri izpiranju vsled hidroliz® Cr CI 5 -t 3 H g 0 5 ac Cr/0H/ 5 + 3 HC1 Činžo še bolj fiksiramo tekom 1/4 ure v mrzli raztopini vodnega stekla 0 a 5° Bč»ponovno izpiramo in barvano. Ginžano svilo barvamo v raztopini svi¬ lenega klejnega mila»katerega slabo nakisamo z ocetno ki- sl ino . ftri Jjar va nju z Ali zarinem uporabljamo trdo vodo.si- "^tfo^neutralne reakc i j e /lakmus f /Barva¬ no 1/4 ure mrzlo»segrevano ned previjanjem tekom 1/4 ure skoraj do vrenja in še eno uro barvamo. Barvano svilo izpiramo* namilimo v vro¬ či milnici tokom l/2 do 3/4 ure s 15 do 20 $ maršeilskega mila * izpiramo in g viviramo.Ta ko lahko barvamo tudi obte¬ ženo svilo »katere ni treba predhodno čimžati„ker fiksira¬ ni kositer učinkuje kot činža, P o k r o m i r n a barvila barvamo najprej v raz¬ topini svilenega klejnega mila»nakisanega z ocetno kislino Svilo pričnemo barvati v mlačni raztopini»ki jo polagoma segrevamo do 80° do 90° C.Floto po potrebi izčrpamo z o- cetno kislino»Nato raztopino ohladimo»dodano polovično količino kalijevega bikronata»kakor barvila »vendar največ 3 jS ali enako količino kronovega fluorida, kakor barvila, vendar največ 4 segrevamo skoraj do vrenja s pol ure kro- nirano, vroče namilimo »izpiramo in aviviramo. 5 a / žveplov a b a r> v 1 1 a se za naravno svile zelo redko uporabljajo.edino za barvanje polusvilenih tka¬ nin Barvano jih lahko z natrijevim sulfidom ali hldrosul- ; fi toni« Po slednjem načinu dobimo krepkejše barvne tone, a 0 / Barvilo zamesimo z Eulizinom A a- li raztopino Igepona 1%dodamo predpisano količino natrije¬ vega sulfida /število v barvni karti v oklepaju pomeni.ko¬ liko delov kristonatr»sulfida potrebujemo za 1 del barvi¬ la/, nekoliko vode in prekuhamo z direktno paro .. Raztoplje¬ no barvilo damo v raztopino*ki vsebuje v litru 1 g sode* do 20 g kalc,Glauberjeve soli in 5 do 10 g Protektola I, v dv„prašku,/da se svila ne poškoduje,/.Barvamo v floti 1 : 30 1 uro pri 50° do 60° C,edino črno pri 80° do 90° C/ nakar enakomerno o žamano, izpiramo, toplo namilimo in avivi- rano,Pri neprekinjenem barvanju dodano polovično količino barvila in enako količino natr,.sulf ida .Količina ostalih dodatkov /soda,Glauberjeva sol..Protoktol/ je proporcio¬ nalna izgubi flote,Prejo najbolje barvano pod floto na u~ krivljenih palicah.Pri barvanju ne sneno uporabljati ba¬ krenih f medenih ali bronastih predmetov*/kar se sicer tvo¬ ri tennorjuv CnS/. b,/ Barvilo zamesimo z EulizlnonA ali raztopino Igepona T,zakuhamo s trikratno količino kale. sode,ohladimo na 50° G.vsipamo med previdnim mešanjem e- nako množino hidrosulfita„konc.v prašku in pustimo 20 do 30 minut.Raztopino barvila precedimo v 50° C tople barvno flote,kateri dodamo na liter do 20 g kalc.Glauberjeve so¬ li in 5 do 10 g Protektola 1.barvane pod floto 1 uro pri 60° C,izpiramo,pustimo nekaj časa na zraku,da se barvilo oksidira s nakisamo z ocetne ali nravijinčno kislino,izpi¬ ramo .vroče namilimo*izpiramo in aviviramo. 6./ R e d u k c i j s k a barvila se uporabljajo le za želo stalno barvanje neobtežene in šap /chappe./ svi- le,n»pr.za efektno niti v blagu za obleke,za srajce in drugo pralno blago,sukanca za vezenje itd. Barvamo v floti 1 • 50 /ev.l : 4.0/ po IN,IV ali XK netodi.odn.pri Gibar.onih po C I.,C II, in C III.metodi. Za barvanjo uporabljamo mehko vodo Tr - 135 do vodo pred barvanj en omehčano s sodo. !xv ra e t, od a /C I./;Barvilo reducirano v barvni razto pTn r:gČ©~T Sopli vodi dodano ža vsak liter pri: Barvilo v prašku zamešano z 2 do 3 $i-no raz opino Nekala HX /špiritom,turškim rdečin oljen/,preče- dino v floto in od časa do časa premešano .■Barvilo je po 15 do 20 minutah reduciranoc Barvamo 3/4 do 1 uro pri 50° C.Barvano svilo izpiramo,centrifucirano,ne. zraku oksidirano,nakisamo, izpiramo, 1/2 ure do 1 uro namiliiao z 90° 0 toplo raztopino 5 c narseilskega mila v litru in avivirano, r.v in 1E m e t o d a :Barvilo v prašku zamešamo z raztopi¬ no Nekala BO do 150 kratno količino 40° do 500 C tople vode in 15 do 20 minut reduciramo & hidrosulfiton in natrijevim lugom.Raztopina nora biti bistra,sicer moramo do¬ dat:, še lug ali hIdrosulfit.Raztopljeno barvilo precedimo v floto,ki vsebuje r 1 litru 2 do 3 en® natr.luga 38° BŠ-,1,5 do .2 g hidrosuifita in potrebno množino Glauberjeve soli. Potrebna količina kemikalij za 1 liter barvne raztopine jo razvidna iz sledečo razpredelnice: Po IK-metodi. barvamo 1/2 do .1 uro mrz¬ lo c po IV;-metodi pri 45° C. Indantren-briljantno-vijolično 3BK in RK reduciramo pri 600 do 70° C. Ha poseben način reducirano Indantren- briljantno-rožnato R,3B in rdečevijolično RRN: 2 „ 100 g barvila zamešamo s 500 cm /rož¬ nato s 720 'm°f monopol-briljan tnega olja, 7 in 6 do 12 1 60° do 60° C tople vode. Na to dodane 720 cn* 5 natrijevega luga 38° B6 in 360 g hidro suifita.. Barvano pri 50° C. 1.36 Sirila sc enakomernejše pobarva in vsled sikalij nanj po¬ škodujete dodano barvni raztopini 1 do 3 g na"liter kle¬ ja /10 do 20 g DekoIa,G»2 do .0*5 'g Peregala 0/,Najbolje svilo barvano pod floto / upognjene palice/. Barvano svilo ožamemo nad £loto ? oeatri~ fugi rano, pustimo r,u zraku, da so oksidira, šele nato izpira¬ mona kisamo * i. 2 pJ re.no *vroče namilimo in aviviramo., iadantre.ru _6rno BCkA barvamo po posebnem predpisu .Barvilo JT2 ■ re3uČIrarrio v 3/4 floti pri . 70° dc 75° C pp IM postopku»Vsak liter flote vsebuje 15 cm 3 natrijevega luga 38° Be in 5 do 6 g: hidrosulfita Floto dopolnimo z mrzlo, mehko vodo* pri dnem© barvati, pri 60° 0, dodamo po 30 minu¬ tah za vsak liter barvne raztopine 40 do 50 g kalc.Glau- berje-ve soli in barvamo 1 ur o. Nat o i zpi ramo, centrifug ir Fi¬ no »oksidiramo na zraku *diacotiramo 1/4 ure v mrzil razto¬ pini s 6 ^ natr.nl trita in 15 ji solne kisline,izpiramo in takoj razvijamo z 1*5 ^ Ra zvijač a A ali GS in 3 jo kale. sode Končno namilimo v 90*- 5 G topli milnici in aviviramo Podobno,kak or z Indantreni in Cibanoni, barvamo svilo z ,-tlgoli in Giba-barvili ..Slednje vedno pose¬ bej reducirano. B .a r v a n j e surove /norazklejene/ svile z r e d u k £ i j s k i n 1 Ji a r v i' 1 1: Surovo svilo laž Je preVf‘Jamo inT^:eno,ScčThoTTemo Tarvat T“"surovo svilo za pestre tkanine z redukcijskimi barvili»moramo predhodno napraviti sericin tx*a s formaldehidom,V ta namen previjamo surovo svilo 1 uro v 70$ do 75° C topli raztopini 15 cn° formaldehida v litru in sušimo,ne da bi izpirali« Tako pripravljeno surovo svilo barvamo z redukcijskimi barvili in namalino v največ 50° G topli milnici.Tkan ine č.egunii amo "ekon. Z ur v 95° C topli mil¬ nici *ki vsebuje 10 g maršeilskega mila v litru, Barvana svit a postane po deguniranju mnogo svetlejša,ker sericin močnejše adšorbira barvilo, kakor fibroin. 7 J I n d i g o ? o 1 e barvamo na naravni svili podobno* kakor na volni. Uporabi lamo jtt. za stalno barvanje ne obte¬ žene pralne svile Svilo barvamo z Indigosoli najprej 1/4 ure mrzlo z dodatkom 1 ji Rongalita c in 5 'p ocetne kisli¬ ne, 30 £-ne,.Nato dodano 3 % nravijinčne kisline,85 #~ne, barvamo še- 1/4 ure mrzlo»polagoma segrevamo na 80° C,pol ure barvamo in izpiramo*. Indigosol-zeleno IBA barvano pri 70° C z dodatkom 2 ji hidrosulfita in 10 do 40 Glauberjeve soli Razvijemo v sveži raztopini*ki vsebu¬ je 1 do £ /S amonijovega rodanida in 0,3 p kalijevega bi- kronata pri 0,3 ji in nanj barvila, to 0,6 £ kalijevega feiiaraaata pri 0,3 do 1 % barvila « # « * I li • * ' * 1 * 2 SS i # s ?5 * w * a * 5 # « S " S»S £ n * * 5 "10 £ " Pričnemo razvijati v 30° C topil razto¬ pini, kateri počasi dodajamo na liter 5 do 10 g žveplene kisline na liter,tokom pol are segrejemo na 00° C in še pol ure razvijamo pri 80° C.čim temnejša je barva,tem . več kisline potrebujemo.V žigru potrebujemo 10 g,v kadi 5 g Žveplene kisline na liter.Nato temeljito izpiramo /poslednji izpiralni vodi dodano amoniak za neutraliza- cijo kisline/ in 1/2 ure namilimo z 90° do 95° C toplo raztopino 5 g mila v litru. 8»/ N a f t o 1 e AS uporabljane za- stalno barvanje neobtežene,degunirane svile,namenjene za pranje.Način barvanja je podoben,kakor pri bombažu,upoštevati mora¬ mo večjo občutljivost naravne svile do alkalij.Grundir- na raztopina normalno ne sme vsebovati več»kakor 5 do 6 cm^ /a najmanj 1 cm / natrijevega luga 38 Bš v litru. Svila se nanj poškoduje in enakomernejše pobarva,Če da¬ mo grundirni floti na liter 2 do 5 g Protektola I.v dv. prašku.Grundirno floto izčrpamo z dodatkom 5 do 10 g kuhinjske soli na liter. Premoono,c entrifugir ano svilo grundi- ramo v floti 1 : 30 pri 20° do 25° G 15 do 20 minut. 3 V vsakem litru grundirne flote mora biti najmanj 2 cm turškega rdečega olja.Nato svilo dvignemo iz raztopine, dodamo pri temnih barvah na vsak liter flote 10 g /pri Nuftolu AS-G 20 g//pri svetlih barvah polovično količi¬ no/ kuhinjske soli /raztopine 1 ; 4/,premešamo in grun- diramo še 15 do 20 minut. Razvijamo enako,kakor pri bombažu.Sol¬ no-kisli diaco-raztopini zmanjšano kislost z dodatkom natrijevega acetata /pri Stalni-rdečl GL bazi z natr. formiaton/,dokler ne ostane Kongo-papir rdeč. Koncentracija grundirne raztopine v g naftola na liter je razvidna iz sledeče razpredelnice i 138 Ati-bu ,AS-i£ O. o -rsš' -n. .v* "Ua ( 0,8 etatu laaBtfiv: :*!■-.«: 35. nnjac-’.-- 0 o 8 »O A 4 -g- A£> -O W « A*b ~''- ii* 0,4 Kazvojne Kopeli morajo biti mkoliko b Al ^ Iri «T1j» VaV:*>Y« tvv* $ r? ©'fA '^'.m .^1^/3 oto« v***-***/-? im« rabo na I kg: 3 1 ocetne kisline 50 Jkprl.'Stalni oranžni GG, GR in R ; škrlatni G in RC,rdeči KS™IR in B a granat GBC in korlnt- LB-bazi, 2,5 I ocetne kisline 50 f$~ne pri Stalno-rdeči GG, škr¬ latni TR 8 specialni Stalni-rdeči 3 GL baži bordo GP bazi. 8.,22 1 lj.5 1 ocetne n 1,25 1 1,2 1 0.75 1 79 n Stalne barvne soli zamešano s petkratno količino 25° do SOb 1 r C“topie^odoTr.. raztapljamo v mrzli vodi.Raztopino pred. uporabo naklsamc in sicer potrebujemo za 1 kg Stal ne-barvne soli: 1,5 1 ocetne kisline 50 ?i>-ne pri Stalni-nodri soli B -korint-soli,V kori c 31 n črni G soli -nodri soli RR -oranžni GG,škr¬ latni R,rdeči B in vijol.8-soli -oranžni JR,rdeči ITR in 3 GL soli -oranžni GR„rdeči RC in modri BB -bordo soli G.P -škrlatni GG soli -rumeni soli GG -rdeči GL soli Pred razvijanjem dodano mrzli raztopi¬ ni po 10 g kuhinjske soli na liter.Razvijamo pol ure v floti 1 s 30J začetku svilo previjamo hitro,nato pa bolj polagoma.Koncentracij a razvojne raztopine v g bazo odn. barvne soli na liter je razvidna iz sledečih razpredel¬ nic : 130 Starih g^mdirnih in razvojnih kopeli pri svili več ne uporabijamo. Svilo po razvijanju dobro izpiramo, nakisano v mlačni raztopini 3 cm 3 soIre kisline v litru, izpiramo s • toplo in mrzlo vodo, nami lino dvakrat po 20 minut s skoro’ vrelo milnico,ki vsebuje 5 do 10 g maršeli ¬ ske ga mila v litru,izpiramo a toplo in mrzlo vodo in avi- viramo, A v i r i r a n. j e ina namen,podeliti svili mehak ali škripajoč otip in povečati lesk,k! je trpel pri barvanju in obtežitvi. Svile aviviraao s kislino,ali z oljem in kislino,V mrzlo vodo dano ocetno .nrav.1 jinčno,mlečno, ali že bolje citronsko ali vinsko kislino do slabe kisle reakcije .Svilo par kr at previjajmo v raztopini »centrifugi- ramo, predena strepeno in sušimo pri zmerni temperaturi. Ako hočemo bolj trd otip »dodano avl važni raztopini neko liko kleja »raztopij enega škroba,želatine»rastlinskih sluznatih snovi,formaldehid ali sl. Mehak otip dosežemo s Soroninom ali z oljno errulzijo. 1 do 5 io olivnega olja oc. teže svile prekuhano s polovično količino kale.sode in s trikratno količino mehke vode in dobljeno emulzijo vlijemo v 30° C toplo vodo.Svilo pe.rkrat previjamo v avivažni raztopini 4 katero nato nakisano enako,kakor pri prvi metodi. .-.v i vi rane tkanine centrifugi ramo ali 140 oSsesarip sušimo v vesni sušilnici.Suhe tkanine po po¬ trebi če enkrat smodimo ali strižemo in krtačimo »Svilene tkanino na eni ali na obeli straneh apretirano s škrobom,, želatine ( rastlinskimi sluz-natini snovmi s arabsko gumo, sladkor jem. glicerinom, turškim rdečin oljem, Ifeeponoo, So- rominom»parafinom, voskom,Ramazi ton, Tallosanom itd.. Šesta- r: nna 'je ras,Lična z ozirom na vrsto tkanine in že- Ijeni efekt /trd, po In, mehak,voljan otip itd a /„Apreturo nanaSano na blago is posebnimi apreterskini stroji ali a fulardom, lahko apreturo obenem s škropljenj en »Težke a- preturo po potrebi zlomimo. Končno blago na ruzpenjalnih strojih raztegnemo ra žaljeno širino,kalandriramo in adjastira¬ mo.,, B A R V A K J E U M' E T NE S ¥ I L E . Pri barvanju umetne svile moramo u- poštevati njeno manjšo trdnost v mokrem stanju in raz¬ lično afiniteto raznih vrst umetne svile do barvil. Omote z umetno svileno prejo moramo previdno odpreti.Predena previdno razvlečeno po pasovih in položimo čim bolj na široko na gladke palice»Najbolj¬ še so ebenitne palice ali ievi iz nerjavečega /¥ 2 A/ »orabne so ".udi prav gladke leskove palice »Tudi stena barvaInih kadi morajo biti zelo gladke,da se svi¬ lena preja ne zatajme ir. ne pretrga .Kadi naj bodo oblo¬ žene s porcelanom ali kamenino,,s pločevino iz ¥ 2 A ali V i A j ekla,nikeli:ia ali Monal-kovine.Bakrena pločevina ni uporabna za barvanje z žveplovimi barvili,za diaeo- tiranje in povečanje stalnosti substantivnih barvil s kovin.ck .Gi- solmi.Kadi iz umetne smole /n.prJiaveg/ niso odporne proti močno alkalnim raztopinam,zato niso upo¬ rabne n.pr.za barvanje z redukcijskimi barvili»grundi- ranje z nafto 11 AS itd. Mokra predena zavijemo v tkanino in c entri fugirano. Barbar a, c entrifugirano predena previdno strepamo in sušimo pri največ 50° do 80° C.Pri višji temperaturi postane umetna svila trda in krhka. Preje »navite na normalne križne cev¬ no barvati v navadnih barvalnih aparatih»ker umetna svilo, pri barvanju nabrekne in ne prepušča barvne raztopine.. TJnetno-svllene tkanine barvamo v kadi ali na posebnih žigrih,posebno občutljive tudi na vija¬ ka 3tem notovilu ¥ splošnem, se umetna svila,rasen ace- iatne, barva enako /kakor bombaž, vendar predena normalno v floti 1 . 30 /pri oonbažu v floti 1 : 20/. I4j ■šub stantivna barvila inaju uo bakrove umetne svile več - j c-.do nitratne pa manjšo af init©to 9 kakor do viskozne u - □etne svile » bazična tar vila pa ravno obratno.,/Do bakro- x nanj so do ni tratne več ;• o * kakor viško zna, / Ako švila 'pred barvanjem, ne čistimo -in belino * pričnem«) barvati suho umetno srd 16,. taer: Barvanje različnega na Lala s sub st ant i vnini ' oc/rviTT / 8 )b Behoo-“V:lškozno~iaodrega 3 GFL .barvamo 1 uro pri- 'do 90° C z dodatkom 2 fS Igepona T in 10 /> Glauberje- sicer r floti 1 : SC beljeni in me r c erizirani br;nba'2,v floti l' , 30 nitratno metno svilo /Chardonnet/* Bonberg-b.akr.6vo unetno svilo, viskozno umetno svilo*.igfa-’ fraviStVlatro in acetatno unetno svile /slednja ostane popolnoma bela!/. t v e . p i o ■/ a i ? a r v i 1 a se bolj 'malo uporablja¬ jo za metne svilo»ker postane zaradi večje količine na- 'i je veča sulfida trda in krhka,Barvamo s čin nanj,so nž'no sode in Glauberjeve soli pri največ 50° do 60° '. % dodi-.< ekon Igepona T. Pri barvanju metne svile z r edukcijsk i- r 5 c, rvx.Lt znanj št mo dodatek kemikalij na najmanjšo nožno. r* o Barvna raztopina vsebuje v litru pri IB- •c.o 12 cm" natrijevega luga 36° Be in pri svetlih barvah 1,5 čio 2 g,pri srednjih 8 do 3 g A pri temnih 3 do 4 h i drosniftta pr. L iv: in IX metodi poleg Mdrosulfita 3„b 6 sia 0 natrijevega luga 30° Bi „pri BV-im pri,svet xh 0 do k, 5 g*srednjih L „5 uo 5 g* pri temnih 5 do K) g pri .lE-metodii, pa dvojno količino Glauberjeve soli. Pri svetlih barvah, in tam »kjer se svi r ■ ■ zkv en. ko- er 10 \ irva»pričnemo po XK~metodi barvati tf ‘ do oO° G . razen pri Indantren-nodrem 8 GK in si- 4 v .rv no v ohlaja joči se raztopini in šele proti C . 1 •- C ;..y.u'Jevo col..Pri IN-metodi si v ten sl-.: - ,h penagomo tako »da barvila /glej :Ratgeber fiir Sel de u ,,i lunaiseide ate,318/ posebej reduciramo v .kratki,60° ■’ topil floti z 1 do, 2-kratno količino hidrosulfita in " do 3-kratao količino natrijevega luga 36° BČ.Raztop¬ ljeno barvilo dodamo 30° do 40° C topli floti* ki vse- Luje v. litru 2 do 4 cm S natr.luga 58° BŠ*2 do 3 g hidro - z iulf.it a in 1 g Igepona T ali 1 do 2 or?" Peregala 0, I 142 Umetno svilo po barvanju izpiramo a cen¬ tri fugir&sao,razprostrto obelimo na zraku,da se dobro, ok 3ičira,naki samo s izpiramo in pol ure namilimo skoraj pri temperaturi vrenja« Indantren*direktno črno RB barvamo po posebnem načinu IN postopka i uro v 60° C topli raztopi ri^ki vsebuje 25 B<§ in 5 do 6 g Mdrosulfita v litru,Enako barvamo Indantren črno BB in' BOA,-vendar moramo v zen slučaju prvotno zeleno barvo po ' izpiranju in oksidiranju na zraku razviti tekom pol ure v mrzil raztopini natrijevega hipoklorita z 1 g akt»klo¬ ra v litru ali pa v raztopini,ki vsebuje v litru 2,5 g natrijevega nitrita in 5 % žveplene kisline 66° BS. Na poseben način reducirano in barvano Indantren-briljantno-rožnato B,3 B in R»škrlat B* rdeče- vijolično rrk in sivo 6 B, Barvilo v prašku zamešano s špiritom, raztoi no Nekala BX ali monopol-nila »dodano predpisano količino natrijevega luga»monopol-nila in tople vode in med mešanjem vsipamo hidrosulfit«Barvilo je pri določeni temperaturi po 20 minutah reducirano. Količina dodatkov je razvidna is na¬ slednje razpredelnice: 'Raztopljeno barvilo dano v 40 do 50" C toplo »mehko v >do kateri smo najprej dodali 2 do 3 cn^ na- trije rega luga 3£-° BS la 1,5 do 2 g hidrosulflta in zme¬ šamo » Pri svetlih barvah poleg tega dodano • barvni raztopini 1 do 2 g monopol -mila na litesPri temnih barvali z Indantren-briljantno-rožnatim povečamo količino natrijevega luga 380. 36 na 13 cm 5 na liter.Barvamo 1/2 do 1 uro. Barvano umetno srilo ozameno,centrifu- giramo.nato pa za 1/2 ure do 1 uro pustino na zraku»da se dobro oksidira »nakisano, izperemo in namilimo na običajen način. 143 Goste tkannine /n 0 pr o ripse s iz celuloz ne volne/ najbolj enakomerno prebarvamo z Indontreni po pigmentnem impregnimen postopku.Suho tkanino impregnira- mo 1 do 3-krat na fulardu s 60° do 80° C toplo naplavino barvila /I.G.tip št«.8059/» ki vsebuje v litru 20 k) 30 cm'" Prestabit-olja.Bainrilo reduciramo in barvamo v slepi flo ti po IN, IN ali UL postopku v žigru. Z Indigoao 11 barvano v floti 1 : 30 pri 45° do 50° C 3/4 Vire s temi dodatki v gramih na liter barvne raztopine: Barvilo Igepon T natrijev nitrit Glauberjeva sol Q„5 1 3 11 4 3 1 5 5 2 6 10 2 8 15 20 30 40 50 Nekatera barvila z Glauberjevo soljo lahko izpadejo,zauo smemo uporabiti pri Indigosol-rjavem IBRD največ 5 g Glauberjeve soli v litru * -rožnatem IR Indigosol-zeleno IBA v testu raztaplja¬ mo z dodatkom 1 do 2 g Nekala BX,0»25 do 2 g hidrosulfita ali Rongalita G In 0*5 g do 2 g kale.sode v litru«, Barvano svilo ožamemo ali centrifugira- mo in takoj tekom 5 minut razvijamo v 40° C topli raztopi¬ ni 10 do 20 cm 3 žveplene kisline v litrughlfcro dobro iz¬ peremo .namilimo v 60° do 85° G topli raztopini 3 dc 5 g marseilskega mila na liter,izpiramo t centrifugirano in su¬ šimo. Po pigmentnem postopku impregnirano tka¬ nine pri neprekinjenem barvanju v fulardu s 70 C toplo raztopino barvila,Nekala BX,natrijevega nitrita in ev, 2 do 5 era 3 amoniaka v litru /za zmanjšanje afinitete/.Ože¬ to in eVcVnes sušeno blago razvijamo v drugem fulardu ali žigru z raztopino 20 cm 3 konc.žveplene kisline v litru. Nafto11 IS imajo do umetne svile dva¬ krat tako veliko afiniteto*kakor do bombaža,zato potreba 144 jemo za enako jako barvo v nastavku samo polovico one ko¬ ličine naftola s k:l je predpisana za bombaž.Edino pri močno substantlvnih naftolih so količine nafto la v obeh slučajih enake Dodatek naftola je pr* neprekinjenem bar¬ vanju umetne svile enak,, k-kor za bomba 1. 'Umetno-svilo na predena grundirarao v kadi v floti 1 : 20 do 1 : 30 15 do 20 minut pri 30° C.Pri moč¬ no substantivnih naftolih /BR,LB,GR,SG in SR/ povišamo temperaturo na 40° C.Grundirna flota, mora vsebovati v lit- ru najmanj 1 en*" natrijevega luga 38 BS in 2 en v ’ mo¬ nopol briljantnega olja. Grundirana predena centrifugiramo In 20 do 30 -minut razvijamo enako,kakor pri bombažu,.Barvano u~ metno svilo'izpiramo in 1 do 2-krat namilimo s 50° do 90° C toplo raztopino 5 g marseilskega mila in 0 S 8 g Igepona T v litru,. Temperatura mil niče ne sme biti pri nekaterih srednjih in 'temnili barvah višja od 50° G.Namiljeno prejo izpiramo s toplo in mrzlo vodo in ev.avivirano z ocetno a< 1.1 aravljinčno kislino s Ranazitom I. ali za mehak otip a- pretirano s Soroninom. AF ali N« .J.iLlLf JL-:L2 JJL£-!LIL5-JL¥-5LSJL5«. Acetatna umetna svila je ester celuloze in ocetne kislino*ki nima do večine doslej opisanih bar vil nikake afinitete.Edino bazična barvila so uporabna za barvanje živahnih in pri pranju razmeroma stalnih barv. Navadno uporabljamo za barvanje acetat umetne svile vodotopna,suspendirana liacoti - vila,ki 'pridejo v promet pod imeni ;Gellt s Celit-stalna,€e- litcn- stalna,Gel:.t~fCol # Cibuc8t,Setacil 8 Setacil-dirsktno „ . -etacil-aco, Artisi 1-,Duranol-, Jonanine Čelaneze SRA-barvi- la i t.d ti' . Pri barvanju moramo upoštevati,da 'ace¬ tatna umetna svila v vročih,alkalnih raztopinah'in pri temperaturi nad 85° G vsled razmiljenja odcepi acetilne skupine in žgubi lesk, 145 I 2 bazičnimi barvili barvarno acetatno mastno svilo.Kate to Smo predhodno 20 nimit eimžali v floti i ; 20 z 8 >«- no toplo činžo za acetatno umetno svilo in ože-li ali centnfugira11.S činžo /cInkovim nitratom/ svila nabrek¬ ne in tako bolje adsorbira barvilo.Pričnemo barvati /v floti 1 30/ v mrzli raztopini barvila z dodatkom 2 en 3 ocetne kisline na liter in raztopino polagoma segrevamo na 60° do 70° C,dokler se no izčrpa. Raztopino činže pri neprekinjenem bar¬ vanju na prej uporabljamo.Pri suraminu 0 dodano 10 g e im že nc. liter neposredno barvni raztopini... Fuksin A v prašku dodano 65° C topli barvni raztopini v 4 obrokih tekom barvanja* Po temeljitem izpiranju barvili materi • al 10 ainut namilimo v 3Qo C topli raztopini 1 g mila v litru Ha drug način barvamo acetatno umetno svile z bazičnimi barvili tako.da barvno raztopino iz¬ črpano z 10 do .15 cn3 Celo~ksana na liter . Pri Rodulin-modren B in Metil-vijoličnen zadostuje 5 cm3 CeltJ-ksanu^pri iiuranimi 0,Bismarkovem-rjavem FR ekstra in r astra-fioksinora FF ekstra pa potrebujemo naj mr. j 20 cm Celoksana na liter,da se flota izčrpa.Pri nepreki njenem barvanju potrebujemo samo polovično količine Celoksana. 70O G topli s iaehki vodi dodamo ocetno- Vislo raztopino barvila v mehki vodi in najprej 1/3 7 obrobne količine Celoksana.Ostali 2/3 dodamo selo čez lokaj Časa,,Barvamo 3/4 lire v floti 1 ; 20 do 1 : 30 Barvano acetatno svilo izpiramo,avi- viramo v 40° C topli raztopini z 10 ocetne ki al. ine, cen trifugirano in sušimo pri 30° do 40° C« aetacil-b ar vila /Geigy/ barvamo pri 50° do 70° C 1 do 2 uri z dodatkom 1 on 2 g želatine ali kleja in Setacij.~soli A,katero dodamo v 2 do 3 obrokih tekom barvanja,/Glej;priročnik lil.str>438»/ Vodot o pna Celit-in Celit-stalna barvi la barvano v floti 1 : 30 z dodatkom 20 do 50 C J» Glau- berjeve soli in amonijevega sulfata ali klorida ..Pri Črta¬ no barvati pri 20° do 25° C,segrevamo na 75° C in bar¬ vano pol ura do 1 uroo Pri Celit strino runen en GGN moramo dodati še 3 do 5 > ocetne kisi ine /30 >j-ne ali 6° Bo/ Barvila imajo v splošnem dobro stal¬ nost na svetlobi,v vodi in pri pranjUcZa mešane vlak¬ nine niso uporabnu a kar precej pobarvajo posebno vlak nine živalskega izvora* Ako rumeno in oranžno barvano acetat¬ no umetno svile par minut močno osvetlimo„se spremeni barvna niansa,ki so šele čez nekaj časa povrne v temi ali pri razpršeni svetlobi,Ta lastnost„tzVofototropija je posebno pri barvnih kombinacijah za modne tone ne prijetna. 146 /o donetopna Colit on in Ge li ton-stalna barvila se ve mulziji s milnico /iz koloidne raztopine/ dobro fiksi¬ rajo /absorbirajo/ na acetatni umetni svili,Pri barva¬ nju mešanih vlaknin ne barvajo drugih vlaknin.Stalnost teh barvil je dobra;Celiton~stalna barvila so bolj ob¬ stojna na svetlobi.Po kemični sestavi so ta barvilo a- eo-spojine ali pa derivati anino-ali oksi-anino-antra- kinona. Acetatno umetno svilo bar var. o' 1/2 u- re do 1 'siro v floti 1 ■: 30 pri 70° G z dodatkom 3 g marseilskega mila na liter. Namesto nila lahko uporabljamo tudi turško rdeče olje ali Igepor; T. Celiton-s talno-Črno B barvano 1 1/2 ure pri 75° dc 80° C, Primeri. Acetatno umetno svilo pred barvanjem 20 minut Hit?5ir~v 50° do 60° C topli raztopini 1 do 2 g Laven- tina HV. in 2 do 3 g marseilskega mila na liter # nato pa barvamo 1 uro v floti 1 ; 30 z dodatkom 3 g marseiIške ga mila na liter pri temperatur i 70° G z s ?a?,/ 1,5 ‘fo Celi ton-bril jantno-rumenega FF pri 800 c Pia co tirna barvil a,, n ..pr, Ge 11 taco 11 vsebujejo prosto a mino skupino,katero po barvanju na vlaknu diacotiramo. Z razbijači,ki Im jo -OH ali -NH g skupino,tvorimo na vlaknu stalno aco-barvilo. Celitacol ORB jo topen v veli vodi. Barvamo ga v floti 1 : 30 z dodatkom 50 # Glaubarjeve soli 1/2 ure pri 70° C.Nato dodamo 5 ']o ocetne kisline 6° B6 /30 / ne/ in barvamo Se eno uro.Po dodatku ocet'* ne kisline so barvna raztopina zbistri,afiniteta se 147 poveča,prej rumena acetatna umetna svila postane bolj oranžna. Po barvanju izpiramo in 1/2 ure diu- cotirano v mrzli raztopini 3 natrijevega nitrita in 10 )o solne kisline,izpiramo in razvijmo z 2 do 4 £ različnih rafcvijačev. podobno,kc.kor pri diacotirnih sub- stantivnih barvilih na bombažu« Colitacol 3TN in AZN /za stalne črne barve,katere pri Celitacola AZN lahko jedkamo/ zamešano s toplo vodo in precedimo v 40° do 50° C toplo raztopi¬ no 2 do 3 g maršeil&kega mila na liber ...Barvano 3/4 ure do 1 uro pri 50° do ' 75 ° c enako ..kakor Celi ten barvila, izpihano,.diacotirano„izpiramo in razvijamo. Celitacol B in 3H raztapljamo z do¬ datkom dvakratne količine konc.solne kisline v 30 do 50- kratni količini vrele vode.Prione mo barvati v floti 1 ; >0 pri iO« C,Raztopino polagoma segrevamo na 60° do 75° C„-Barvni raztopini dodamo po 1/4-urnem barvanju 5 do 15$? natrijevega acetata in barvamo še pol ure« Celitacol R in RB raztapljamo pri m* v dni temperaturi z desetkratno količino 85 >.j-ne mrav- 1jinčne kisline.Raztopljeno barvilo zlijemo v vročo vo¬ do , /1000-krat veš,kakor barvila/,kateri dodamo 4-krat več konc.solne kisline,kakor Celitacola H in 8-krat več, kakor Celitacola RB,nakar z vodo dopolnimo do flote 1 ; 30.Pričnemo barvati pri 40° C in polagoma segrevamo na 70° C. V: rzla raztopina za diac otiranj e vse buje v 1 litru ncmalno 2 g natrijevega nitrita in 5 cn3 kome solne kisline,pri Celitacolu SR za črno barvo pa 3 g NaNOg in 7,5 on' 5 solne kisline v litru,Za diacotiranje ..e smemo uporabljati kovinskih posod,ki niso obstojne proti solni kislini. Po diacotirunju in izpiranju čin preje razvijamo v mrzli do mlačni raztopini razvijača.Edino z Bazvi jačem ON razvijam o pol ure v 60° do 70° C topli raztopini,ki smo jo predhodno nakisali z ocetno kislino. Za črno razvijanje diacotiranega Celi- t-acola AZN potrebujmo temperaturo 60° do 70° C, Celita- cola STN pa .300 c\o 40° C. Razvija?! A in F so topni v vroči vo di c Razvija5 BS z dodatkom solne kislino j,ON in Bata- uaftol z dodatkom enake količino natrijevega luga 38° Bč do. 40° Bč,HZ s. dodatkom 1 £ sode. Siektne niti iz acetatne umetne svi- ' le se večkrat upe. molj a jo pri tkaninah iz drugega na- teriala.Ako prebarvano take tkanine z drugimi barvili, se.barvane efektne niti iz acetatne umetne svile pri ten ne smejo sprenehiti.Posebno obstojne sc sledeče barvne kombinacije: 148 j Pri prebarvanju s kislini j Pri prebarvanju v neutr« I barvili pri 80°-85° 'C ) ni barvni roztopini rčelT^acoT" Raisvijač ""“"t TTelTtacoT“7 ~ TbrivTJaČ''"' ' 'j r— 1 T ——-4-—g—— Prim er barvanja acetatne umetne svile v floti .1 : 30: 297 o/ l % Celitacola ORB barvamo pol are pri 70° C z do¬ datkom 50 # Glauberjeve soli, nato dodamo 5 % ocetne ki¬ sline in barvamo še eno uro, Po barvanju izpiramo in su¬ šimo -s 298,./ Barvamo enako,, kakor št.,297, na to izpirano, diacoti ~ i ramo v sveži raztopini s 3 $ natrijevega nitrita in 10 / solne kisline,izpiramo in razvijemo v sveži raztopini s 2 $ Razvijaea A. 299, / 300 o / 301, / 302, / 303, / Celitacola ORB, 2 # Ra zvijača $ " o:rb,2 / " ORB ,2 fj « ORB ,2 ORB,3 ya BS F H J ORB razvijamo pol ure pri 50® do 60° C v slabo ooetno-kisli raztopini. 304,/ 1 % Celitacola ORB.Po diacotiranju razvijemo tekom pol ure pri G0° C s 4 % Razvijača ON Barvanje lanu, konoplje in ra¬ nijo je enako (i kakor pri bombažu,samojda se te vlakni¬ ne težje enakomerno prebarvajo. Zato dodano pri barvanji; s substan- tivnimi barvili več sode in Igepona T in m.sn j G la uber*» jeve soli,pri žveplovih barvilih dodano Igepon T in več natrijevega sulfida. Za barvanje z bazičnimi barvili tani ramo material v vreli paztopini taninajpri barvanju do 149 I dano več ocetne Id.sline., 'Tkanine se z redukcijskimi barvili in Infiigosoli najbolje prebarvajo po pigmentnem in« pregnimen postopku» J u t o barvano najcenejše z bazidnini barvili z do- datkon 1 do 2 $ ocetne kisline P Jute ni treba predhodno činžati»Barve so dovolj stalne v vodi t nestalne na svet¬ lobi * Selo živahne tono dobino na, juti s kislini barvili.posebno s dodatkom galuna.Za barvanje u~ porabljamo enako množino galuna ali nravijinčne kisline, kakor barvila.Edino črnih kislih barvil ne uporabljano, ker imajo manjšo afiniteto do jute. Nekatera bazična in kisla barvila lah¬ ko barvano na juti s dodatkom natrijevega bisulfita,ki juto istočasno precej osvetli.Ta,tzv.bisulfitna barvila se uporabljajo večinoma za svetle tone Natrijev bisulfit pospešuje fiksiranje barvila na vlaknu., Navadno uporabljano za barvanje 3 do 4$ trdnega NaflSOg ali 10 fa raztopine blsulfita 36° do 40° Bš. Ako pri barvanju kombinirano bazična in kisla barvila,jih moramo ločeno raztapljati,sioer v koncentriranih raztopi¬ nah izpadejo,, Substantivna barvila uporabljano za ju¬ to tam kjer ss zahteva večja stalnost na svetlobi.Tudi stalnost v vodi in pri munganju je dovolj velika»Barvano z dodatkom 5 # Gluuberjeve ali za vsak $ barvi3a .Pri neka¬ terih barvilih,n.pr »pri Konj :tnen-tenno-čr- • nem E ekstra dodamo še 1 > sode. žveplova barvila uporabljamo za izdel¬ ke, ki morajo biti stalni v vodi in pri pranju. Hefiakcijska barvila so za juto večinoma predraga.Indantrenske barve na juti ne smejo biti označe¬ ne z "I” etiketo 8 ker je njihova stalnost na svetlobi na juti mnogo manjša,kakor na bombažu.Stalnost na svetlobi zavisi od načina fiksiranja barvila na vlaknu. Točni barvni predpis je za različna barvila razviden iz sledečih primerov,ki so barvani v 150 floti 1 : 20» Sub stantl vn a barvila barvamo' 1 uro pri 85° do 90° C z SoJfltSčon Glauberjeve soli 0 305;./ Z % Hrizofenlna G, 10 $ Glauberjeve soli.Barva je stalna na svetlobi, 306.. ../ 2 Direktno-runenega H ekstra „ 10 # Glauberjeve so¬ li. Barva je stalna v vodi. 307«/ Z % Ben c o-»s talno oranžnega S „10 # Glauberjeve soli. 308. / 3 /ž Kongo-rdeSega, 1 /j sode, 15 % Glauberjeve soli. Barva je selo poceni»vendar ni stalna proti kislinam. 309. / 3 fo Sirius-rdečega 4 B,15 fi Glauberjeve soli. 310. / 3 >s Dianin-stalno vijoličnega BBN»15 £ Glauberjeve soli. 311. / 3 y» Diamin~črnega 811,15 ,« Glauberjeve soli. 312.. / 2 >» Dianin-čisto modrega FF,10 Glauberjeve soli. 311 o/ 3 >j Bene o-zelene ga FFG,15 $ Glauberjeve soli« 312. / 3 £ Benco-temno-zelenega GG„15 # Glauberjeve soli. 313. / 3 % Bencc-rjavega D 3 G ekstra, 15 jj Glauberjeve so¬ li .Barvilo je zelo poceni»zadostujeta že 2 $» 314/ 2 $ Oksi-dianin-rjavo KBS»10 G Glauberjeve soli. 315./ 3 vs Direktno-temno-črnega iS ekstra /Direkttief- schwarz/,l fS sode, 15 # Glauberjeve soli.Barvano prejo iz¬ piramo in posušimo , Baz ič na barvi la barvano 1 uro pri 60° do 7Q' J C .Zaradi ve¬ like afinitete bazičnih, barvil do jute pričnemo barvati pri nižji temperaturi in v začetku hitrejše previjamo.-,Ju¬ to po barvanju brez izpiranja posušimo 316.. / 1 >S Auramina 0,1 ocetne kisline. 317 / 0,5 # Erizoidina G ekstra,1 G ocetne kisline, 318, / 1,5 £ Rodamina B..15 ‘3 ocetne kisline. 319, / 0,75 £ Safranina T ekstra 1 •/. ocetne kisline. 320, / 0,5 fo Novega-fuksina 90 in .1 /> ocetne kisline, 321, / 0,5 ‘ISetil-vijoličnega K modrega,! # ocetne kisline«, 322*/ 0,5 0 Viktoria-modrega BA,4 /? ocetne kisline /slabo ega.llz.ira/ . 323. / 1 . nantno-zelenega GX,1 G ocetne kisline« 324. / 0,5 ;h Čokoladno-rjavega K£ s l y» ocetne kisline. 325. / 2 ^‘emno-črnega za juto št.22.730,2 ocetne kisline Kisla barvi la barvamo : '.aro pri 85° do 90° C z enako koli¬ čino mravljinČne kisline,kakor barvila, /razen pri Sulfon- cianinu 5 R ekstra/. 151 326,/ 1*5 C Kinolin-rumenega. KT ekatra »konc ,e /? HCOOH- 327a YoIneno-staIno-no®a BL,2 > HCOOH. 333-/ 2 ;£ Briljantno-volneno-modrega FFB ekstra., 2 fo HCOOH. 334o/ 2 >S Guinea~zelenega B„2 / v HC00H. 335 3 / 2 5» Supramin-rjavega R,2 >» HCOOH. Juta se s kislimi barvili zelo dobre in enakomerno prebarva.Po barvanju brez izpiranja sušimo. Bisulfitaa 'b arvila barvamo 3/4 ure do 1 uro pri 8.6° do 90° G z dodatkom 10 fo raztopine natrijevega bisulfita 38° do 40° C Bš.Barvila zelo dobro egalizirajo, 336, / 0,1 fo Volne no-s ta lno-nodrega GL. 337, / 1 £ Bisulfit-sivega KS 13.119. 338o/ 0,2 f, Rodamina B< 339, / 0,1 fo Patentno-nodrega A. 340, / 0,1 fo Kiuolin-runenega KT ekstraj-konc. Žveplova barvila barvano enako»kakor na bombažu z dodat¬ kom natrijevega sulfida,sode in Glauberjeve soli 1 uro pri 60° do 90° C„ 341., / 5 $ Ined i a 1-r umeri ega G ekstra. 10 f> natrijevega sulfida,5. fo sod?,20 > Glauberjeve soli.Temperatura 85° do 90° C,Po izpiranju nekoliko nakisamo, 342«/ 5 f Inedia 1 -era a žn e ga C ekstra«7,, 5 ' fo Na«8,5 fo sode, 20 70 Glauber,.jeve soli .Temperatura 85° do 90° "'C. 343. / 5 fo Inedial~vi jolišnega 3JR ekstra,konc ,, 10 f> JifcigS, 5 % sode,20 fo Glauberjeve soli.Temperatura 60° C» 344. / 5 fo Imedia 1« novo-modrega FBL ekstra, 7 »5 l f> Ha 2 3 5 £ sode„20 'fo Glauber jeve soli. Temperatura 60° C. 345. / 5 fo Tnedial-zelenega GG ekstra,7,5 fo Na g S,5 fo sode, 20 f, Glauber jeve soli Temperatura 60° C 346o/ 5 fo Unedial~6rnb~rjavega BS ekstra, 10 f MagS,5 fo sode, 20 fo Glauber jeve soli .Temperatura 850 do 90© C« 347./ 8 fo Imedia 1-Karbori B,20 fo Na 2 S,7 fo sode,30 fo Glaii- berjeve soli .Temperatura 850 do SO* 3 C, Po barvanju izpiramo juto I 152 z mrzlo toplo in mrzlo vodo« Kokos barvano v principu enako,kakor juto s substantiv- nini, bazičnimi ali največkrat s kislini barvili*Kokos barvamo najprej 1 do 11/S ure v vreli,,terme barve pa še 1/P. uro do 3 ure v ohlajajoči se raztopini .Večji lesk In boljši prijem doseženo,če dodano barvni raztopini 0,5 . I iopnega škroba,n.pr. miloze D. aizal 1 e nardla konopljo ter vlaknine iz listov raznih agav barvamo enako,k£kor juto s substantivnihi, bazičnimi, kislini in žveplovimi barvili,vendar v vreli raztopini. Fiber ,ki ga dobimo Iz listov aloe perfoliata barvamo 2 do 4 ure v vreli raztopini z enakimi barvili,kakor juto«. Največ so uporabljajo substantivne. barvila,posebno črna, Direktne --temna-črno za juto EL 418 barvano z dodatkom 0-lauberjeve soli v vreli raztopini, svetle barve fiher predhodno tekom IZ do 24 ur pobelimo v 500 do 70° topli,1 ;£»ni raztopini Blankita I, Rafijo pred barvanjem prekuhamo ali namakano čez noč v vreli vodi,Navadno barvano rafijo z bazičnimi in kislini barvili. Bazična barvila barvano 2 do 5 ure z dodatkom 2 do 3 i» 'očeTffe ‘FfslIne^/SO jS-ne/ v vreli raztopini rasen Aurani- na,katerega raztapljamo in barvano pri 70° C, Kisla barvila barvamo 2 do 4 ure v vreli raztopini z do- Satkon 2 do 5 # ocetne ali 1 do 3 $S nravijinčne kisline. Rafije-, zgubi pri barvanju lesk in voljnost.,zato jo vča¬ sih po barvanju apretiramo 1/2 ure do 1 uro v 25« C top¬ li raztopini 5 do' 30 g Celapreta ali 1 uro v 40° C topli raztopini Ramazita I.»centrlfugirano in brez izpiranja posušimo na zraku ali pri nizki temperaturi. S pol-do enournim parjenjem se efekt a- pr e t ure še zbolj oa Rastlinsko žimo /morsko travo,Crin d'Afrike,Crin Vege- tal/ barvamo s črnimi bazičnimi in substontivnimi bar¬ vili. Bazična barvila ,n.pr.0gljenc-»črno BTX /Kc hlsohv/fcpz/«Futino-črno FHBD, 16.908 N, jutino-tamno-čr- no 22-730 barvamo 2 uri v •vreli raztopini z dodatkom 2 5» o c e tne kis line. dubstantivna barvila,n,pr,Sambezi»črno D barvano 3 ure vrelo z dodatkom, sode in Glauberjeve so¬ li, 155 j/l nno /pšenično .riževo,rženo, ječmenovo/ moramo pred bar- Tanjin dobro premočiti in sicer tako,da jo 1 do 2 uri 10 v mehki vodi z dodatkom 0,5 do 1 g Igepona T v litru. -v-. pustimo slamo čez noč v to j raztopini. Za svetle - t j •..••me 'barvne tone slano predhodno osvetlimo z Blanki ton I c ali pa jo pobelimo s superoksidon in Blankiten. V ta namen namakano slano 12 do 24 ur v ' bi vodi ali razredčeni,rabijeni belilni raztopini, y alkalni raztopini superoksida /NagOg »naalkaljen z natrijevim p i r o f o sfa t on/, ki se na- v lesenih ali kameninastifc posodah ter se segreva s nioo -dni,s krpami ovitimi svinčenimi cevmi,ostane slama d-: znatne kisle reakcije. Nato slamo zelo dobro izpiramo in IB do 24 ur belino v 50° do 600 c tonil,! $~ni raztopini Blan¬ ki ta I. Po izpiranju po potrebi še 5 ure beli- ' n v 4' do 50° G topli raztopini,ki vsebuje v 100 1 1 kg In kisline/O/9 kr kalijevega bikarbonata i ; \/u kg natrijevega bisulfita. Dobro izprano slamo sušimo pri največ ' ■ ■ •, .. Slamo barvamo z bazičnimi in kislini 0 - i: -r-ioko,kakor rafijo. Bazična barvila se uporabijajo le za h rii c mene barve, k j er se ne zahteva prevelika stal- Januš barvila barvano 2 do 3 ure vrelo z dodatkom 1 do 3' % nravijinčrie kisline.Po barvanju iz~ pl.. , o in slišimo na zraku. Za barvanje slamnikov izberemo pred- .vetlobi stalna kisla barvila.Sulfon-clanin GR 1 5 R o!etra barvamo z dodatkom 0,25 do 0,5 $ kale.so¬ di. ; n J do 50 •/ c-lauoerjeve soli., cikali-modro barvano % ••oda.--kom 1 'do' 2 $ sodo in barvo razvijemo v sveži,vre- '• raztopini s 3 do 5 nravi j inč ne kisline* S s ub £t an t i vniiai barvil?, barvano v čin krajši floti z dodatkom' 0,5 do 2 ji kale*sodo in 10 do Boli S do 6 ui' pri temperaturi vrenja. Substantivna barvila se uporabljajo po« sibne za ?> mo barvanje slame', if. pr. Direktno-tenno-črnega JS ekstra in 0,5 $> kale. s: le h- .^\mc 6 do 8 ur vrelo. , r ; ribezi- črnega D in 1 # kal c. so de. Slamo bar- n- ; / vrelo : 1/2 ure,dodamo 30 Glauber jsve soli in b- ; -rvarru. še 4 uro,, Za slamo so uporabna še sledeča si aia barvila,n.pr.Hrizofenin G^Benco-stalno-oranž» p. i v. . tr~ 1 -d lamin -Oranžno C- ,Diamin~sta Ino -rdeč e F, Sirius- - le' Bencoazurin G,Benco-zeleno C,Benco~r javo Jj G '■ HC Pluto--rjavo GG ,HB,"eutralno«sivo G itd. D vobarvne efekte na . cepljen i slan i /Li~ šo -’c4t/ dosežemo tako-io :Šuho sl eno dainb za To "do 20 mi- 154 mit v 2 C do 25 C toplo barvno raztopino„ki vsebuje žveplovo barvilo,raztopljeno s predpisano količino natrijevega sulfida in 5 g kale,,sode ter 40 g 'Glau-ber- jeve soli na 11tor.Po barvanju slamo dobro izpiramo v mrzli In mlačni vodi in položimo za pol ure do 1 uro v 700 do 800 C teplo raztopino»ki vsebuje v litru 2 do 3 g konc c žveplene kisline in 2 do 3 cc.3 raztopine natri¬ jevega bisulfita. 30° Be.Nato dobro izpiramo Pri črni barvi dodano poslednji ispiralni vodi 5 g natrijevega acetata na liter.Tako barvano slamo lahko belino z žveplovim dvokison ali prebarvano z bazičnimi barvili„ Les /npr . drvo-nitke / lahko barvamo podobno s kakor slamo ali j trto s kislimi barvili»posebno z nigrozini ali z barvili,ki so topna v špiritu. Bazična barvila barvamo v 70° do 80° C topli neutralni raztopini„ Kozine barvano v slabo oeetno-kisll raztopini z dodatkom 2 do 4 galuna. Kub stan ti vrta barvila' barvano pri 70° do 80° 0 z dodatkom 25 \.> Glauberjeve soli »žveplova bar¬ vila enako»kakor pri bombažu. Papir barvano z bazičnimi,kislini in substuntivnini» včasih tudi z žveplovimi in redukcijskimi barvili.Bar¬ vano lahke papirnato nase v kolodrobu /holendru/ ali pa izdelan papir. Papirnati masi v kolodrobu dodano ze¬ lo razredčeno raztopino bitrvila.Ako kombiniramo barvi¬ la raznih skupin,jih moramo ločeno raztapljati»Razto¬ pine dodajamo druge za druge.»SrnoIno milo in aluminijev sulfat»ki se večkrat doda papirnati masi,obarja barvilo na vlaknu v obliki netopnih barvnih lakov. Papir barvamo skoraj vedno na posebnih strojih in tako doseženo mnogo bolj živahne»poIne tone, kakor pri barvanju papirne mase v kolodrobu.Papirnat trak teče skozi barvno raztopino»se ožame in posuši.Pa¬ pirno prejo barvamo rahlo navito na cevkah ter jo pred barvanjem dobro posušimo. Kisla barvila barvano v skoraj vreli raztopini z dodatkom galuna ali nravi jinčne kisline in Glauberjeve soli.Bazična barvila barvamo v 60° do 70° C topli,ocetno-kis 1.1 raztopini s substuntivna barvila v vreli raztopini z dodatkom Glauberjeve soli in ev.sode. Naravne cvetlice,liste itd.barvamo v 60° do 70? C /ev, "faztopini bazičnih barvil in ca.2 g ocet¬ ne kisline v litru. 1 taaetne cvetlice barvano s koncentriranimi raztopinami FIziThT.-pl^ozin-^kislih ali substantivnih barvil. Roževlno /za gumbe/ barvamo v floti 1 : 15 s kislini,, EizTFnial. ali substantivnini barvili.Kisla barvila bar¬ vamo 1 uro v vreli raztonini z dodatkom 1,5 do 3 go- cetne kislino na liter»bazična barvila pol ure v vreli, 155 ocetne kisli raztopini. „ Substantivna barvi uro v vreli raztopini z dodatkom mila in berjeve soli na liter,, la barvano 1 2-5 g -lj.au- < irao pred barvanj najprej operemo slično,kakor ovč¬ jo vo^no s sodo in milnico ali amoniakom pri temeratu¬ ri 40 do 45° C,Se boljše se zima opere „ če* jo 1 uro na¬ makamo in pol ure peremo v 4-5° c topli raztopini Ige- pona A ali Laventina HW. Naravno belo J.no pobelimo z vodiko¬ vim s upe roksidon, kalijevim permanganatom ali /nato še/ s Blankiton 1. Oprano žimo dano čez noč v 40 ! ‘" do 5C° G toplo,z natrijevim pirofosfatora naalkaljeno raztopi¬ no 20 do 30 cm 3 vodikovega superoksida,30 /»nega v litru.Beljeno žimo izpiramo,nakisono in izpiramo. Cenej še , Čeprav ne tako dobro,je bel je nje s kalijevim permanganatom Oprano - zimo dano za par ur v raztopino 0,5 do lg Kl.In 04 v litru,dokler ne po¬ stane temno-rjava.Izločeni manganov oksid po izpiranju odstranimo z zine v mrzli raztopini 50 g natrijevega bisulfita in 25 g /13,5 cn3/ konc.žveplene kisline v litru,, Tako beljeno žimo popolnoma pobelimo, če jo dano za 4 do 5 ur ali čez noč v 40© C toplo raz¬ topino 3 do 5 g Blankita I.v litru, Nato žimo izpiramo v nakisarao z raztopino 2 ca^ konc„žveplene kisline v litru in dobro izperemo*, Za beljenje uporabljano po¬ sode iz lesa,kamenine ali nerjavečega jekla /V'2A ali 74&/. Parne ogrevalne cevi so pri Blanki tu I«, lahko izv delane iz trdega svinca, Lina se barva navadno črno s kislimi, /.inido-crno AGG,ATT in 10 B/ člnžnimi ali za poceni izdelke s substantivnimi ‘barvili /n*pr,.Direktno-temno- črno RW ekstra/. Stalno črno barvo dobimo s pokromir- nlmi barvili s n„prcDianantno-črno F, Pala t i n -kr amovo -čr¬ no CSTX ali alizarinsko-črno RV;,jRCrV. ali STO,konc. 70° C topli vodi dodamo 3 do 5 / o- četne kisline in dobro raztopljeno barvilo /pri Kis- lem-alizarinsken-črnem 3 / žveplene kisline/,pričnemo barvati,polagoma segrevamo do vrenja,kuhano l/2 do 3/4 ure,dodano 1 dd 2 / žveplene ali nravijinčne kis¬ line in kuhano še pol do 3/4 ure,. Na to raztopino ohla¬ dimo na 60° G„dodano kalijev bikromat /enako količino, kakor pri barvanju volne/,segrevamo dc vrenia in kuha no 3/4 ure do 1 uro« Ako žime ne belino in ne barvano„Jo moramo razkužiti,najbolje poton 1 do 2-urnega par¬ jenja pod pritiskom 0,2 atm. Smrad odstranimo z zine, ako"jo razkužimo tekom pol ure v mrzli raztopini hi- poklorita z 0.5 g aktivnega klora v litru.Poslednje ostanke klora odstranimo po izpiranju tokom 1 ure v 40° C topli raztopini 4 g natrijevega bisulfita v lit¬ ru .nakar* žimo iznirarad in sušimo.Pri desinfekciji s f o risal deh i d on samo prekrijemo smrad Bolj trda in toga postane barvana ži¬ ma, če jo po izpiranju damo za par minut v 30° do S5° G toplo raztopino 5 g kleja in 15 g raztopljenega škroba /Anilože D/ v litru,nato pa centrifugiramo,nakisano s 5 g ocetne kisline v litru,centrifugirano in sušimo. lesk pobarvane žime povečane z Ramaži¬ tom I. ,Soroninon A / Ig Soronina A v litru in 1 do 2 ocetne kisline pri 300 c/ ali z emulzijo kostnega olja. 1000 1 emulzije si pripravimo tako-le: 1*5 kg kostnega olja segrevamo na 90° G in polagoma med mešanjem dodajano raztopino 3 kg Hekala ASM v 15 1 vo¬ de, Nato dodano 15 1 10 ne raztopine mrseilskega mi¬ la in z mehko vodo dopolnimo na 1000 litrov/lino 15 minut namakamo v emulziji,centrifugirano in sušimo. Z dodatkom 3 ^ Eulan-novega k kisli barvni raztopini postane sina enako kakor druge vlakni¬ ne živalskega izvora trajno varna pred molji. Človeške lase^ ki se uporabljajo za izdelavo lasulj in lashiE mre575ellmo enako ; kakor žimo,Edino črne laser s ki pridejo iz Vzhodne Azije,moramo osvetliti z bolj ener¬ gičnimi postopki /z Blankiton I.,superoksidom,Dekroli non,Glej I,G,FarbenIndustrie:Ratgeber fur da s Farben von Jute„Kokos itd„,str.59./, Odrezane človeške lase 'barvamo s Pala- tin-stalnin„Neolanom ali lieta-krom-barvili. Za barvanje živih las se uporabljajo v maščobah raztopljena barvila,,nekatera oksidaoijska barvila /amini,Brsoli,/,ki se oksidirajo z vodikovim superoksidom,naravna barvila ali anorganska pigmentna barvila /CuG/. lesk las povečamo z mineralnim oljem ali z emulzijo kostnega olja„kakor pri žimi. Kožuhovino barvamo večinorn z oksidacijskimi barvili, tej.aromatskimi amini,ki se z vodikovim superoksidom spremenijo v črna,siva ali rjava barvila. Barvila za kožuhovino pridejo v pro¬ met pod imeni:Ursol-/l.G«Farbenindustrie/,Furein~/G-e~ sellschaft fiir chen. Industrie »Basel/,Peltol-/L 0 B, Hollidajr & Co. a Ltd HudersfieId i jigliji/ itd, Fred barvanjem je potrebna posebna priprava,ki je pri različnih vrstah kožuhovine različ¬ na.Točnejša navodila so razvidna iz brošur barvnih to¬ varn /n«pr»I.G.Farbenindustrie A.G..Frankfurt a.l.L:Das Farben von Pelzwerk„/ Primer: /Navodilo tv.HolJ.iday,Huddersfield/ j Ibt Surovo kožo namažemo na glclki strani s raztopin o formaldehida in ,da so poeuSJ v Ka¬ to pomočimo kožo v mrzle raztopino natrijevo ga- Itiga 2 f> Se „kjer jo tekom 1 ure do 2 ur večkrat cbrnetao- Tako pripravljeno kozo 6 do 18 ur čin« Žano ned večkratnim mešanjem v r-^topinijkl vsebuje Čimžano kožo izpiramo s mrzlo vodo in takoj barvano ali pa posušimo in barvamo pozneje., Za 1 kg kož raztopino 890 g Peltola v 80 1 vode«Po ohlajanju dodano amoniaka do slabo alkal¬ ne reakcije in 40 do 3,60 cnr 5 35 '/-nega vodikovega su- peroksida.Kože pustinc čez noč v raztopini,da se barva popolnoma razvije»nakar jih izpiramo in za 3 ure polo¬ žimo v raztopino 5 g modro galice v litru ..Barvamo v gumijastih rokavicah-Bo dobrem izpiranju v mrzli vodi vtareno v gladko stran kože turško rdeče olje ali o~ livno olje in kože posušimo,Na'površini dlak sin bo fiksirano barvilo odstranimo,ako tareno kožuhovino /v vrtečih se bobnih/ z mešanico žaganja in suhega peska. Peltol D in BL da rdeče-rjavo,s de¬ setkrat močnejšo činžo,kakor je zgoraj navedeno*pa čr¬ no barvo. Peltol BL da s člnžo 1,3*5 in 7 svet¬ lo,s st 4 srednjo, s št .2 in 6 temno-r j avo barvo ..Temnej¬ še rjavo barve dobimo z bolj koncentrirano činžo. Za imitacijo dragocenejše kožuhovine navadno kožuhovino večkrat belimo /z Blankiton I..vo¬ dikovim superoksidom.Dekrolinon/,barvano na opisani način s temeljno barvo,ter z drugo Ursol,Peltol ali sl.barvo premažemo vrhove dlak. Klobučevino /polst/ v splošnem barvano enako,kakor vol- no7pre3vim s kislini aii č lužnimi barvili.Za zajčjo dlako potrebujemo precej več barvila.kakor za ovčjo volno. Klobučevino iz kravje dlake večkrat barvano z bazičnimi barvili brez dodatkov 1/4 ure pri 300 do 40° C,polagoma segrevamo do vrenja,kuhano 1 u- ro in izpiramo Boljše se klobučevina prebarva s kisli¬ mi barvili z dodatkom 5 / amonijevega acetata.Barvno raztopino izčrpamo po eno-umern kuhanju z žvepleno kislino. Polst postane bolj trda,če jo apre- 158 tiramo a raztopljenim škroben 'in klej en ali raztopino smole v s od j .. Svinjs ke o d etim pereno, razkužimo in belino enako 8 ka¬ kor simo »Barvano jih enako, kakor volno s kislini' ali Meta- kron-.barvili.ia redko barvamo 'ščetine s črnini substetntivnini barvili /n, pr,Direktno -teiono-črnia EW ali Riv ekstra 3/4 ure do 1 uro v vreli floti z dodat¬ kom SO do 30 c p Glauberleve soli, Sa imitacijo jazbečevih ščetin .preve¬ žemo /kakor pri Onbrš/ oprane svinjske ščetine z"bom¬ bažno nitjo in pomočimo nepravesani del v barvno raz¬ topino Palatin-stalno-rjavega GGI/1RN ali črnega RHN, Barvna raztopina vsebuje 8 dc d raztopine Palatin- s talne soli O in 5 do 8 fa žveplene kisline .Barvamo 1 1/2 ure v skoraj vreli barvni raztopini dobro izpi¬ ramo in posušimo. Os tale vlaknine živa lsk ega Izvora poremo„belimo in barvamo enako»kakor ovčjo volno ali naravno svilo, Gooe /euspongia offlcinalis/ najprej položimo za E u» rT v mrzlo 5 /--no solno kisline in izpiramo,Dobro o- prano gobo v svrho beljenja parkrat pomočimo v mrzlo raztopino 1 g kalijevega pemanganata v litru,Po 5 minutah postane goba temno-rJava»nakar jo izpiramo in za 1/4 do 1/2 ure položimo v mrzlo»1 /-no raztopino Blanki ta » parkrat ožamemo in dobro izperemo,. Boljše vrste gobe za umivanje bolimo 12 co 24 ur v mrzli 1 twni raztopini vodikovega super- oksidaslabo naalkaljeni z natrijevim p ir o fosfatom« Gobe barvano s kislini barvili. F 35° C topli vodi raztopine barvilo in Glauber jevo sol»pri¬ čnemo barvati mokre gobe»segrevamo na 50° C,dodamo v dveh obrokih tekom 10 minut potrebno količine kisline in še pol ure barvamo, Usule barvano s bazičnimi »kislimi,Pa latin-stalnimi ali ireoSun barvili,s šubsfcantivnini»ev.tudi z žveplovimi barvili Natančnejši predpisi se nahajajo v specialni literaturi ali v posebnih brošurah barvnih tovarn,/n. pr.Die Parbstoffe*der Gesellschaft flir oheraische In¬ dustrie in Basel und ihre Anwenduiig,Band ?. K Lederfar- Azbest lahko barvano s substantivnini.kislimi»bazični- 537žveplovimi in redukcijskimi barvili ali s naftoli AS. Z žveplovimi barvili barvamo azbes enako,kakor bomb až- Pred barvan jan z 'bazičnimi,, barvili azbest namakamo 2 uri v 7(P do 75» C topli raztopini 4 do 6 / Katanci a .ON, 2 do 3 / kale, sode in 20 do 30 g kuhinjske sol! v litru .Nat o izpiramo in barvamo 1 do 2 uri v 70° do 90° C topli»ocetno-kisli raztopini ba¬ zičnih barvil. Za barvanje s subst.antivntni ali kis- 159 Iltni barvili položimo azbest čez noč v toplo raztopino 20 g galuna ali aluminijevega sulfata v litru.Po ože¬ manju ali centrifugiranju barvamo 1 do 2 uri v vreli raztopini substantivnega ali kislega barvila brez dru¬ gih dodatkov. kole,: Stalno barvo z Indantreni dobimo ta- c 1 kg Indantren-barvila naplavimo v 200 1 60 c C tople vode»kateri dodamo 2 1 natrijevega ■ luge 40® Bsš in l/2 kg hidrosu.1 fita.V 50° do 60° C top¬ li raztopini barvano 20 kg azbesta 1/2 ure,ožamemo,izpi¬ ramo in posušimo. Predpis za barvanje azbesta z naftoli AS; 20 kg azbesta namakamo 1/4 -are v raztopini 1*2 kg Nafto~ la AS,1.2 kg turskega rdečega olja,1,8 kg natrijevega luga 40° Bč in 200 1 vode. Po ožemanju 15 minut razvijamo v raz¬ topini 1,75 kg stalne barvne soli /n„pr,Stalne-rdeče so¬ li 3 GL/ v 800 1 vode« sušimo« Nato azbest izpiramo,centrifugiramo in BAR V a N J E MEŠANIH V L A K N I N . .Pri kombinaciji različnih vlaknin mo¬ ramo upoštevati različno sprejemljivost vlaknin ‘za bar¬ vila ter temu primerno prilagoditi izbor barvi,1 in barv¬ ne metode tako za uni-tone,kakor tudi za večbarvne efek¬ te. Pj a r a f 1 1 barvila /IG. Farbenindus tr le/ istočas¬ no enakomerno pobarvajo bombaž»viskozno in acetatno u- metno svilo,naravno svilo in volno.Uporabljajo se pred¬ vsem za barvanje oblek.Druga slična barvila ;¥ egan,Oni- verzal-*Poluvolnena-»Pollteks-itd.predstavljajo mešani¬ co primernih barvil,ki istočasno pobarvajo različne vlak¬ nine razen acetatne umetne svile .Plurafil-barvilom so primešana še Celiton in Celiton-stslna barvila»ki pobar¬ vajo tudi acetatno umetno svilo. Za niansiranje premalo pobarvanega bom¬ baža uporabljamo substuntivnu barvila,ki ne pobarvajo volne»za niansiranje volno pa slabo kisla barvila,ki po¬ barvajo v centralni raztopini volno in naravno svilo,na pobarvajo pa rastlinskih vlaknin.Acetatno umetno svilo 160 ni en si ramo s Celitem in Celiton-stalnimi barvili. Primeri t 5 g blaga»ki vsebuje bombaž,viskozno in ace¬ tatno umetno svilo*naravno svilo in volno barvamo v floti 1 s 50 z dodatkom 10 do 30 # Glauberjeve soli I uro pri 80° do 85° G*nato pa se pol ure v ohlajajo¬ či se barvni raztopini. 350. / 351. / 352 .,/ 353,,/ 554./ 355, / 356, / 357, / 2 fS Pluraf i 1-rumenega H 10 fa Glauberjeve soli. 2 fa Plurafil-oranžnoga R,1G Glauberjeve soli. 3 M -rdečega B,12 >j mar se liske ga mila in 10 ?o Glauberjeve soli .Pričnemo barvati mrzlo in polagoma segrevamo na 50° C. b„/ 1/2 ure kuhano z dodatkom 5 )o marš čilskega mila in nato še pol ure barvano v ohlajajoči se raztopini»Tako barvamo nogavice.da se šivi dobro prebarvajo.Flota se pri ten načinu barvanja slabo izčrpa. c c/ Barvamo pol ure v vreli raztopini s 5 fo narseilskega mila .nato dodano 10 f» Glauberjeve soli in barvamo še pol ure v ohlajajoči se kopeli. Pri trdi vodi uporabljamo nanesto mar¬ še ilskega mila 1 do 2 £ Igepona T.Milo,Igepon T in nižja temperatura preprečijo prehitro fiksiranje barvila na viskozni umetni svili. Primeri*za barvanje po 5 p bombažne tkanine z efektnimi progami viskozne umetne sr‘le v floti 1 : 30. 0,5 g b. vila raztopino v 250 cm 3 vrele vode.Za barvanje vzamemo po 50 en 3 te raztopine in dodamo 100 cm 3 vode. 358./ 2 5» Pegu--rjavega G,5 5 * marš »mila ,10 ‘i Glauberjeve soli,barvamo 1 uro pri 50° 0 355,/ 2 t> Benco-5 i sto - rumenega FF »barvano enako »kakor št. 350» 360. / 2 jo Pegu-rjavega G, 5 $ narseilskega mila, kuhamo pol ure,nato barvamo še pol ure v ohlajajoči se raztopini. 361. / 2 ‘a Benoo-čisto-rumenega FF »barvamo enako,kak or št. 360. 362. / 2 £ Pegu-rjavega G,5 $ narseilskega mila,kuhamo pol ure,dodamo 10 # Glauberjeve soli in barvamo pol ure v o- hlajajoči se raztopini. 363. / 2 jo Bončo-čisto-runenega FF,barvamo enako,kakor št,. Z redukc i jskimi barvili doseženo najbolj¬ še rezultate z barvili,katere barvano pri nižji temperatu¬ ri,posebno po IK in IW metodi in po pigmentnem inpregnir- nen postopku. 162 ~ri y,_ uaftoii hj , m^aviiramc t:'a«ina v fuiar&u 's&.mj 'pri ienp^oraliurb ; ce. u a' razcii pri Huftolu AS-BR*ki ima pri Tišji teicDervituj-i y ne. sprotj« z ostalimi «afto!5 AS večjo afiniteto Z Nafto¬ ni AS-BR grundlramo pri 40° do 50° G »Čas erundlran-ja- naj bo Sin. krajši.Blago teče skozi fulard s hitrostjo 16 do SO n na minuto.Dodatek formaldehida grund.irni floti ni potreben,,ker grundirano blago sušimo,. Razvijamo lahko na žigru /razen pri STar iamin*»madrem B/ ali na fulardu s konc,.raztopino di- acot 1 rane barvne baze. M a $ q n e tkani n e i z t o n b a ž a 1 n b a X JI.. o ^ Q „ja n e,t n e s v j i e še težje pobar¬ vamo enaSoinerno »posebno “v tennih tonIE, ker im bakrova umetna svila še večjo 'afiniteto do substantlvnih barvil, Bakrova umetna svila sprejema barvilo že v hladu.Afizd•• . Prekuhano in ev,pobeljeno 'blago barva¬ mo s .substantivnirai barvili z dodatkom mila ali Igepo- na T skoraj pri temperaturi vrenja .Crlauberjevo.sol do¬ damo po potrebi šele pez nekaj 5aea,. Pri barvanju z redukcijekini barvili j©- koristen dodatek 1 do Z ca 5 Senegala 0 na liter barvne.raztopine. M e š a n e t k a n i n e j z .b t n b a S./ali vTiSozne^sSITljaSove iioe^"evIle 7"'I^i (TclTa. t n e u m e t n e-s vile , S izborom primernih barvil lahko po¬ barvano sano bombaž ali sano acetatno un©1 • svilo,s kombinacijo barvil'pa .irbco viosa rr kor,-vrne barvo ali dvobarvne efekte na mešanih tkaninah iz bombaža in acetatne umetne svile,. Pri barvanju ne smemo uporabljati pre ' na umetna svila ne razrrJ.ll « S substantivninl barvili,ki acetatne u« metne svile ne pobarva jo. barvamo- mešane t&cn i/,e i uro pri 70° C v floti 1 t 20 z dodatkom 10 do 20”>> Glauber- jeve soli,Ako hočemo,da ostane acetatna umetna, svila po polnoma -bela.moramo za barvanje zahtevati barvila tip 800G- .V splošnem ostane leskeša acetatna umetna svila bolj bela,kakor medla /matirane/. Prime ri; Acetatne umetna-svila oatano bela. Bombažna tkanina z efektnimi pregani iz acetatne umetne svile» 364«/ 1 Sirius svetlobno-rumenega R ekstra,10 g Glauber j e ve soli« 365,,/ B £ Kolunbia-oranžnega & in,12 fo a. uberjeve soli. 366 ./ 2 j j 'sirius-rdečega 4 B, 36g.*/ E ii Kloramin--vijoličnega FFB ,12 % 163 360o/ 3 % Pegu-rjavega G, 369c/ 3 >$ Dianin-črnega. BH, 370./ 6 / Direktno-črnega AT, 12 L jo Glauberjeve soli 15 % " M 20 ( ,o n " Bolj stelno črno barvo dobimo z Gksi- aiamii .oganom 0T,ki ga ia vlaknu diacotirano in razvije¬ mo z Razvijačem 2. /žveplov a bc .rvila ,n.pr -Ineflial-r.lavo BR,/rnc-rjavo B.^atehu SHTIii BČT ekstra.črno 115 ekstra/ Konc, ter Črno TBOC barvano na poseben način.Rjava bar¬ vila uporabljano le za svetle tone.Vsak liter barvne raztopine vsebuje n. pr- 371,/ 10 g Imedial-ernega TBOC 14 g krist.natrijevega sulfida „,.. „„„. ._ 6,5 g hidrosulfita predhodno raztopino 6 g Rezerve za acetatno umetno svilo Barvamo 1/4 ure pri 5C° G,3/4 ure pri J C' G ,o. : ai.iomo,izpiramo v topli vodi,oksidiramo,,izpiramo in namilimo pri 50° do 60° C.Pri neprekinjenem barvanju potrebujemo le 1/2 do 2/3 barvila« Rezerva za acetatno umetno svilo pre¬ preči njeno razmiljenje v alkalni raztopini in pobarva¬ ni©. Z reduk cijskimi barvili barvano najbo¬ lje po IK /e v. iv;/ moEccTI 1/2 ure eno uro mrzlo s do¬ datkom največ 5 cm 3 * * * * * * lo natrijevega luga 38° Be ,2 do 5 g hidrosulfita,5 do 10 g Rezerve za acetatno umetno svilo in 10 do 40 g Glauberjeve soli na liter barvne raztopine. Po barvanju izpiramo,oksidirano,naki- sano,izpiramo in namilimo pri 7QČ> G. 3 Geli ton in Celiton-stalnimi bar vili ter 3 Celltacoli se pobarva s amo ace't'a'tha' umetna svila. .riedTEen ko ostane Banhaz/aTi druge vrši a umetne svile/ bel ali pa se le prav malo pobarva. Klesane tkanine barvamo 1 uro v floti 1 ; 20 pri 7f/" G z dodatkom 2 g marseilskega mila /ali pri trdi • odi Igepona T/ m liter. Barvano tkanino belino 20 do 30 minut s 40 G toplo raztopino 3 g Blankita I„v litru ali 20 do 30 minut z mrzlo raztopino 2 do 3 g marseilskega mila /ki očuva Celiton barve/ in hipoklorita z 1 g ak¬ tivnega klora /pri črnih barvah s Celltacoli 2 g na li¬ ter/ ’ litru.Hato nakJsano z raztopino 1 g žveplene kisline v .Litru in dobro izperemo«Po potrebi uporabljamo oba načine beljen ja,da dobimo popolnoma bel bombaž.Barve postanejo po beljenju svetlejše in jasnejše.nekatere ce¬ lo spremenijo nianso. Primeri; 372,./ 1,5 y» Geliton-stalno-runeneg; G na bombažu z efek¬ ti iz acetatne umetne svile.Po barvanju belimo z Blanki- tom I«. 373 ,/ Enako,kakor št.372 na karo-tkanini iz acetatne u- metne in viskozne umetne svile«Po barvanju belimo s hi- 164 pokloritoiru 374, / 0,5 % Oeliton-oranžnega.GK- na bombažu in acetatni umetni svili.Belino s Mpolcloriton. 375, / Enako ; kakor st.574 na acetatni in viskozni umetni svili »pobel jeno s Blankitor. I, 376=/ 2,2 / Celiton-stalno-rožnatega F 3B na acetatni u- netni svili in bombažu, Po barvanju belino s Blanki ton I. Bombaž ostane rožnato pobarvan.. 377, / Enako,kak^or at,376 na acetatni in viskozni umet- ni svili. Po barvanju belino z Slanici ton I,nato pa se s hipokloritom. Viskozna umetna svila ostane bela. 378, / 1„5 # Celiton-nodrega C?- na bombažu in acetatni u- metni svili,Po barvanju belino s hipokloritom. 379=/ Enako,kakor št,378 na viskozni in acetatni umetni svili.. Po barvanju belino z Blanki ton I.in hipokloritom, 380. -/ 2 ‘p Celiton-briljantno-zelsnega na bombažu in ace¬ tatni umetni svili »Po barvanju belino z Blanki ton I, » nato pa še s hipokloritom. 381. / Enako,kakor št.380 na acetatni in viskozni umetni svili. 382-./ 3 p Celiton-stalno-rjavega BT na bombažu in acetat¬ ni umetni svili .Bel j eno z Blanki ton I.in hipokloritom. 383, / Enako,kakor št,302 na acetatni in viskozni umetni svili»beljeno samo z Blankiton I, 384, / 0»?. / Celitaeala BIT /zelo izdatno barvilo!/ na bom¬ bažu in acetatni umetni svili.Po barvanju izpiramo f pol u- re 'diacotiramo a 3 £ natrijevega nitrita in 10 / solne kisline »izpiramo in razvijemo z 1,5 c /j Razvijafia ON tekom pol ure pri 60° C.Po barvanju belimo z Blankiton I.in hipokloritom. 385, / Enako»kakor št=384 na viskozni in acetatni umetni svili. 386.,/ 1,3 fo Celita cola 3N na bombažu in acetatni umetni svili..Po barvanju izpiramo,diacotirano s 5 fo NaNO« in 10 / HC1,izpiramo in pol ure razvijamo s 3 / Razvljača ON pri 60° C.Nato belino z Blankiton I.in hipokloritom z 8 g aktivnega klora v litru. 387./ Enako,kakor št„386 na viskozni in acetatni umetni svili. Bober črno-bel efekt doseženo tudi s kombinacijo Celitacola SR z Razvijačen ON. Dni-barvo na mešanih tkaninah iz bombaža ali viskozni in aceSatne umetne svile dosežemo pri istočasnem barvanju tkanino s substantivnimi tn Celit-stalnimi barvili z do¬ datkom 10 do 40 $ Glaubarjeve seli ali s Celiton-in Ce¬ li ton-stalnimi barvili z dodatkom 10 do 40 £ Glauber jeve soli in 2 g na liter ■narseilskega mila.Barvamo v floti 1 '• 30.Pričnemo barvati pri 40° C,polagoma segrevamo na 70° do 75° C in barvano 1 uro.Namesto raarseilskega mila lahko uporabljamo ronopol-milo,turško rdeče ali monopol- briljantno olje,Pri trdi vodi uporabljano 0,5 g Igopona T in 1 g narseilskega mila na liter. 165 Geliton in Celiton-stalna barvila zamešamo z nekoliko hladne vode In preko sita precedimo v barvno floto.$ se nanašajo v barvni karti na celokupno težo mešane tkani¬ ne. Pri drugačnem utežnem razmerju komponent in pri raz¬ ličnih partijah,posebno viskozne umetne svile je pogosto potrebno Blanširanje« Bombaž in viskozno /bakrovo/ umetno svilo niansirano s substuntivnimi barvili, acetatno umet¬ no svilo pa s Celiton,Cellton»stalnimi ali Celit-stalni- mi barvili. Primeri barvnih kombinacij na krepu iz leskeče viskozne Trf acetatne umetne svile« 388,./ 0,6 e f» Hrizofeniria G 0,22 % Diamin-6i3to-modrega FF 0,06 '^Diamin-čmega BH 1.4 ia Oeliton-stalno-runenaga RR 0,5 i» Celiton-stalno-modrega FFB '0,12 % Celiton-oranžnega GR 389 V 0,9 £ tirius-svetlobnega škrlata B 0,8 " -rdečega 4 B 0,1 ~* •'•sveiiobno-runenega R ekstra 8 fo Celiton-stalno-rdečega GG 390 / 2 S Birius-šve.tiobno-nodrega B 4.5 •/ Celiton-stalno-ncdrega :?FR Oj.32 % 55 -stalnega skr lu-ta H 0,1 io ■ n -oranžnega GR 391/ 1,2 / Birius-bdrco 5 B 0,3 $ » -svetlobno-modrega. GL 0,3 fi n n -rumenega R ekstra 1,2 5» Cellton-stalnega rubina B 0,8 L " . - '* akrila ta R 0 ,/4 L " -st aino-nodrega FFR 398 1 / 2,5 $s Pluto-črnega RB 5 •£ Celitori-stalnc-črnega BTN Na r •tiranen krepil iz viskozne in ace¬ tatne umetne svile; . 393 / 0 )5 j Sirius-svstlobno-sivega GG o’04 $ ** —£/etlobnegc škrlata B 0,024 81 " -svetlobno-rumenega R ekstra 0 U. Celiton-staj.no- -rut mega RR 0,108 f " -stalno-modrega FFB 0,063 / " -š trla ta.. B 394 / 0 S , 064 Bianil-medrega 3 0,024 j' Dianin-Čisto-moclrega FF 0l006 5 : i Benoo-stalnega škrlata 4 B4 0,09 /, Celiton-stalno-nodrega B 0,05 / " talno-vijoličnega 6 B Drob- rvne efekte dosežemo na enak način v isti fleti»SdiucTv "sVučalii^c© barvano acetatno umetno svilo terme in viskozne umetno svilo ali bombaž svetlo je bolje,da najprej barvamo acetatno umetno svilo na znan na¬ glas Celitor-aii Celi ton-s talni-.il barvili ali s Celltaco- li ■ lednje diacotirano in razvij ime belimo z Blanki.ton I., nato pa barvamo bombaž odri,viskozno unetno svilo s substun 166 tirnimi barvili tekom 3/4 ure do i aro pri ec/ do 65° d. Bolj stalne, barve dobimo»ee najprej pc barvamo bombaž ali viskozne /b krnft;/ motne svilo zdi* aco tirnimi, redukc i j sidral barvili ali z Indigosoli ,-nato pa pobarvamo acetatno umetno svilo v milnici pri db° do 70® C,Acetatno metno svilo lahko tudi najprej pobarvamo s Celiton ali'Cellton-stalnimi barvili in bombaž odiraviskoz¬ no umetno svilo nato barvamo z redukcijskimi barvili, Primeri: na blagu iz acetatne in viskozne umetne svile: • 395. / 3 f» Beneo-rjavega BA in 0,3 Geliton-runenega 3 0N 396. / 2 fo Benco-st6\lnega škrlata 4 13A Oj, 3 jjDianil-r javega AR 0,06 fa Celiton-stalno-rumenega O 0.06 ‘fo Celiton-stalno modrega FFB 0,03 fo Celiton-škrlata B 397«/ 0,4 fa Hrizofenina G 5 C ,S Benco-stalnega skrit 0,1 Diamin-črnega BH .0,1 fo Celiton- stalno-raodrega STB 398, / 2. f 0 Celiton-stalno mCdrege. ETO barvano v floti 11 £0 1 uro pri 700 C z dodatkom 2 g mr se i Iškega. mila.Po bar¬ vanju pol ure belimo s 40° C toplo raztopino 3 g Blankita 'I. v litru., izpiramo in 3/4 ure barvamo s 60® do 65° C top¬ lo raztopino 0,06 f> Sir ius-oranžnega G in 0,02 / Sirius- svetlobno-rumenega K ekstra. 399. / 0,5 fo Cblitacdla BN barvamo, enako »kakor 3t.398.Po . barvanju pol ure diacotirado s 3 fo Ha NGg in 10 % HČI,.iz¬ piramo in po J. ure razvijamo z 2 fa Razvijala OH pri 600 G, Nato belimo z Blankitom I * izpiramo in .1 uro barvano s 65° C toplo raztopino 0,3 jo Sirius-svetlobno-runenega 5 G-. Barvane tkanine po izpiranju sušimo pri cin nižji temperaturi. RJB,Z.J_R,I.„RAJS-i_J„_X §.L!J;„„„? Ji J _A. R_ A XJU_ . -§ jr.I.i-.lL i / / Kakor lahko s kloriranjem z natrijevim lugom, borakson,kalijevim rodanidon.natrijevim sulfitom in tio sulfatom povečano sprejemljivost volne do barvilu,tako lahko »ocetne kisline anhidridon ,1 z Volneno rezervo CB /1.G.Farbenindustrie/ zmanjšano sprejemljivost volne /in naravne svile/ za barvila,tako da se več ne barva s kisli¬ mi barvili o Rezervirano volno lahko uporabljamo za izdelavo čisto-volnenih nelanžev /n,.pr .rjarengo/ ali čisto- volnenih tkanin z malo belini ali pestrimi efekti«ki jih i 157 nato lahko v kosu prebarvamo s kislini /ali volno,reser * virano z ocetne-kisline anhidridon tudi s pokromirnimi/ barvili„ Barvanje v kosu je mnogo cenejše,,kakor barvanje volne ali volnene preje« Rezerviranje volne z ooetne-kisline an~ hidridov, je . :or;olio3 tv.no .za' reva posebno apreturo /ki jo gradi tv »Deutsche ž3teluižfeugv/arenfabrik # S>iedriohsfeld/ tar je patent tv I.G• Farbenindustrie /.»»Frankfurt a,11* »ki volno rezervira na ta način proti plačilu* Za prakso pride v poštev rezerviranje volne ir svile z Volneno 'rezervo OB,da se pri poznejšen prebarvanju š kislini, barvili ne pobarva. Belo vrtno rezerviramo v lesenih ali en-;-..'I t n o■-c r \e'E"s airairij e- vrni iz V 2 A-jekla ta¬ ko- le; ; do 40 0 C topli„mehki vodi .razto¬ pino 30 % Ar nene rezerve OB /od teže volne/ in 5 do 10 # natri je ■ sr a. 1 igin.fi ta r pralni. Dob. o oprano olno dano v to raztopino,. ki j.) sogrevane na 60 f: do* 70° 0, pustimo v raztopini 3 u- re, sar,r irno do vrenja in kuhane- 1 uro.Volno nato damo za 1 uro v svežo,80° do 03° J tople raztopine »ki vsebuje:! ,5 do Z f> c Ivovega klorida /SuClo - 2 5^0/, raztopi j enega v .5 / ocetne .ali 1 do v '3 fr natrijevega bi- *eltrona C./Feltron C je preparat I«G«Far-'eninbustrie,pc sestavi o.lkiliranu naftalin-sul- fekislina in topilo z: maščobe/ Belo svilo rezervirano slično s 40 °p Volnene rezerve CRTn .0..Tn trnjevega biculfita.Svileno prejo prinn«no previj? • i pri 40? ’ do 50° C »segrevamo raz¬ topino' na\9p° db 9b f ' ( n pustimo svilo 4 do 5-ure pri tel ten e' at-nd Nato • dl o previjamo .1 uro v sveži, 90° G ks Ttrovega klorida,raztopljenega v 10 "

">■ a,/ S kislini barvili barvano /v barvalni kadi/ z dodat- kdr^ t?r 4 do 6

,,, žveplene kisline /mrzlo/ in po¬ novno dobro izperemo učnem o barvati v vreli razto- . -- ... _j eve soli in 10 i* ocetne kisli¬ ne, kuhamo 1 uro, dodano 1 do 2 ‘,S kalijevega bik. .r ona ta in kuhamo še 5/4 .ure..Uporabna so n, pr sledeča čimžna barvila; Antračen Kromovovoranž- Antrac en-kislo-črno naknadno barvamo za dvobarvne efekte s primernimi ba¬ zičnimi, diTvr^arv. 'Gl< j V.o 11 -Katgeber str »7 09 12 . / . ocetne kisline in barvilo v več obrokih tekom barvanja. Dvobarvne efekte v isti barvni :• azt o-pini dosežemo tako.ua Hariamo I do 1 : i/STuffe^v^eTTi “'ilopETi barvil,ki svile ne barvajo in barvil,kx barvajo enakomerne svilo in volno /glej :V/o 1 1 -Ratgeber str.897-699/ z dodatkom x0 % Glauber- jeve soli in 10 b ocetne ali 4 žveplene kisline. 170 R_Y-£JL« - H „ P.0 _L_U.¥- O _ LN_E. 1 o/ Yc lna» bomb až . Poluvolnane izdelke mo rano pred barva¬ njem dobro sprati in ev.apr©tirati enako,kakor volnene tkan ir. e „ Poiuvclnene cunje pred ponovnim prede¬ njem sortiramo in pred ponovnim barvanjem razbarvamo; • a«/1/2 ure do 1 uro s 40° do 50° C toplo raztopino 5 do 10 fo sode. b. / 3/4 ure do 1 uro v vreli raztopini 3 do 8 f» kalije¬ vega bikromata in 6 do 12

1 natrijevega bisul- fita in 3 žveplene kisline v mrzli floti 1 : 40.Po be¬ ljenju zelo dobro izpiramo in sušimo pri čin nižji tem¬ peraturi o S superoksidon belino poluvolneno blago enako kakor volneno* Načini barvanja so različni z ozirom na vrsto in sestavo in pa z ozirom na to,če želimo volno in bombaž enako ali različno pobar--. ati „V glavnem razlikuje¬ mo enkratno in dvakratno barvanje„Enkratno barvanje v neutralni raztopini Gruberjeve soli je najenostavnejše ter se uporablja za istočasno enako barvanje volne in bombaža posebne pri poluvolnl z večjo množino bombaža, Poluvolno z manjšo množino bombaža navadno barvamo tako, da najprej pobarvamo volne- a kislimi barvili f izpiramo in prebarvamo bombaž s substantivoi.nl barvil:, ali pa najprej pobarvamo bombaž s sub.s fcantivn ini barvili in nato volno s kislimi barvili. Istočasno barvanje vc ins_ 4n bor ’ až ■ v ne utralni raztopini gfauSerlev e soH: Pričnemo barvati pri 60° C z dodatkom 15 do 40 £ Glaubeijeve soli v floti 1 : 20 do 1 : 35, segrevamo tekem 20 minut do vrenja,kuhamo 1/2 do 3/4 u~ re, pr ©nehamo segrevati in barvano se 1/2 ure v oMa ja jo¬ či se raztopini subetantivnih /p >luvolaenih/ barvil, 7 splošnem *, olna .hitreje adsorbira sub- stantlvna barvila pri temperaturi vrenju K nedtem ko se bombaž hitrejše pobarva pri niž.i temperaturi.Nekatera substantivna barvi.la tannojše pobarvajo volne nekatera bombaž,n©katera pa oba enakcoerro..Seznam teh barvil 171 raznih barvnih tovarn se nahaja v priročnika in barvnih kartah za barvanje poluvolne,, Ako je volna svetlejša kakor bombaž f še nekaj časa kuhano>če je bombaž svetlejšima še nekaj ča¬ sa barvamo v ohlajajoči se barvni raztopini.Pretemne barve odbarvano , če poluvolno kratek čas kuhano v sveži raztopini z 20 c p G-lauber jeve soli z ev. dodatkom 1/4 do 1/2 io amoniaka /ali so de, ki pa lahko poškoduje volno/. Pretemno pobarvanje volna preprečimo z dodatkom 3 / Katanola W ali v.3 /I.G,Farben.Industrie/ ali Thlotona RS /Sandoz,Basel/ ki prepreči adsorb cijo neki terih subsiantivnih barvil na volni. Pri .neprekinjenem barvanju lahko redu¬ ciramo dodatek barvi.;.c za 25 /. Glauberjeva soli za 75 # od prvotne količine. Ta način barvanja poluvolne se pogosto uporablja za poceni poluvolnen« blago za oblake»podloge, polsti f prepredeno voluo ,poluvo:..n©i;o prejo itd. Polu^olnerf4 b aga ?. efekti iz acetatne umetne svile pri b&rvunj.u ne smemo kuhati. Stalnost subs"antivnih barvil v vodi povečamo, Če barvano cino,prev ,)anc v mlacm raztopini 30 do 50 cm 3 aluminijevega, acetata ali formi ata 3° Bi v litru in ne da bi i opirali,sušimo . . Stalnost neka ©rih substuntivnih bar¬ vil pri pranju in pri vaš jan ju povedemo s Iceomovimi solmi ir/3 forma Ideb'. ion.,st:. In at na .svetlobi pokrovi* ni solmi, Barvno poluvolneno bi c o po izpiranju pol ure previjamo v sveži*70° • topli raztopini s 1,,/ 2 do- S / formaldehid , ir 3. do f« ocetna kisline a- l i 1 % E, ; Cr O ( . 2, •' 2 do 3 5 kalijev bikror -i ; « i .> Jeranovega fii#ida in t do 5 £ ocetne kis ine ■ 3,7 2 do 5 7 modre gajice ali do 2 5» modra galice in 1 do 2 / kali'; evega Lkronata in £ dc 5 f* ocetne kisline Hat« blago iziirano in sušimo. Dvobarvne efekte doseženo v neutralniraztopini,ako polu volno“’’J™'uro'l)arvarp • dodatkom 10 do 30 Glauber jeve so li"s kislimi barvili. d. barvaj ■ volno v neutralnl razto¬ pini in ne barvajo t tfnža ter s substontivaiiai barvili, ki ne barvajo volne, cujbolje ;i ..če poluvolno najprej 1/2 do 3/4 ure kuhamo s .niu k/sl-m barvilo .ohladimo na 70° do SO© c in. barvamo ;nt vž •; d Matkom su stontivnega bar vi la. eveg: Volna se pri '&em načinu, pobarva .stalno pri pranju in ral jan, ju z meta kron~bartrili ali stalnimi proti, kromu obstojnimi kislimi barvili .bombaž pa s sub stantivnimi barvili,ki ne barvajo volne v kisli raztopi ni ter s kromom postanejo bolj stalni pri pranju ..n pri valjanju« Barvamo v kratki floti z dodatkom £5 •.„• 'Jlauberjeve soli in sl o/ Z do 5 f 0 tlet a-- krom- 5 lože in 2 do 3 amonijevega sulfata.. . b»/ 0,25 do 1 fj kalijevpga bikromata in 3 dc 5 )3 amonijevega' sulfata ali J. do 3 # ocetne,ali 0,3 do 1 fa mravijinčne ki sline, katero pa pr bhmih barvah polagoma dodano selo po 1/2 do 3/v urnem kuhanju. Foluvolno pričnemo barvati pri 60° do 70' u C,segrevamo do vrenja,kuahmo 1/2 uro do 3/4 ure,pre¬ nehamo segrevati in barvamo se 3/4 ure do 1 uro. ikratno barvanje poluvolne: se vrši na dva načina.Naj- prej barvamo volno s kislimi ali činžnimi barvili,nato pa pobarvano bombaž s substantivnini»bazičnimi ali žvep¬ lovimi barvili,Lahko pa pobarvam najprej bombaž s sub- stantivnirai.,diaootirnimi ali žveplovimi barvili »nato pa volno s kislini barvili v močno kisli barvni raztopini, Volno najprej pobarvamo s kislimi ali čimžnimi barvili “"na oTIčajiiFT/aJin v Hsir raztopini?~ za dvobarvne efekte izberemo taka barvila,ki ne’ pobarva¬ jo bombaža. Poluvoino po barvanju izpiramo z nočno razredčeno raztopino sode ali amoniaka' in 3/4 ure do' i uro barvamo v kratki'floti s 30° do 40° C toplo raztopi¬ no substantivnih barvil z dodatkom 30 do 50 £ Olauberje- ve soT : '."Hn"ev. T72nETT *,j sode ali amoniaka. Po izpiranju aviviramo z ocetno kislino,-.Pr: višji tempere.turi se- po¬ barva tudi volna.Temperaturo lahko povišamo na -70° C,če barvni raztopini dodamo 3 p K&tunola V/ ali WL /V^waSser- 15sli oh, 3>13 ohtecht len na svetlobi/ ali Tiotana K3, ki prepreči fiksiranje substantivnii barvil na volni. Majhne množine bombaža,toric in drugih rastlinskih primesi lahke urebsrvano s primernimi sub¬ stantivnini barvili/ ki "majo • Jejo afiniteto do bomba¬ ža, kakor do volne/ v valki.50° 0 topli valJalni razto¬ pini dodamo dobro raztopljeno barvilo in 1*5 do 2 g na litor Leonila 33 *Z : žv eplovimi barvili prebarvano' pred¬ hodno s kislimi ravTlipo^arvano fn izprano poluvolne 1/2 do 3/4 ure v Čim krajši,mrzli floti. Žveplovo barvilo zamešano v vedru z dvakratno količino 70° G tople vode in ned mešanjem vsipamo enako množino hidrosulfita/,kaker barvila/,. . Po 15 do 20 minutah vlijemo raztopljeno barvilo v mrzlo raztopino,ki vsebuje v litru 0,2 g kale-sode Olg hi¬ dro sulfi ta in 10 g kuhinjske soli Teina se mn j po ško¬ duje, ce barvni raztopini dodamo Protektol.Po barvanju izpiramo,nakisano z ocetno kislino' in ponovno izpiramo. Na ta način lahko tudi najprej pobarvamo bombaž in vol¬ no pozneje barvano v nočno kisli barvni raztopini s kislini barvili* Z baz i čnim?.b arvili prebarvamo bombaž,a- ko poluvolno po barvanju s kiiHSI barvili izpiramo in 1 do 1 1/2 ure cinžano v 40° do 5QQ C topli raztopini s 4 do 6 ja Katanola T/ in 50 1 kuhinjske soli c ' 3 substantivnimi barvili pobarvamo n«*i~ prej bomb až v 1 uro z“doB.atkon 30 do 50 ja Glauberjeve soli »Za dvobarv¬ ne efekte dodamo se 0*25 do 0,5 % sode ali amoniaka,Z dodatkom 3 jo Katanola V- ali V/L lahko povišamo temperatu¬ ro na 60° O* Stalnost nekate rih barvil /Beneo-krom- rjavo 5 G,či?no»-modro BTcrno B,Dlani 1 japonTn G/ povedano , če barvamo poluvolno izpiramo in'pol ure previjamo v" sveži„60° 0 topli raztopini s 3 j> kalijevega bikramata, 2 'j modre galice in. 3 ja ocetne kisline ,, Diaeoti rna barvila po izpiranju. 1/4 u- re diacotiramo sT,'5~ irilaMig IFTTH ja H01,izpiramo in čim preje razvijamo« Para-barvila po barvanju in izpiranju pol ure razvijamo v 25° C topli raztopini 2 do 4 ja Ni- tracola CF,C,2 do 0,4 jo kale .sode in 0,1 do 0,125 % natrije ve ga ac etata„ Majhne količine bombaža lahko prekrije¬ mo pred barvanjem volne v valki s substantivnimi /Plu t©-valjalno«črno B/ ali diacotirnimi barvili, Volno prebarvamo navadno z močno kisli- i l — 1» » m i i ITT im l - ■■TTWInrHr»r-> - ««W»> mi barvili. .»ko smo predhodno barvali bombaž s sub- stantivnini barvili,barvamo volno skoraj pri temperaturi vrenja z dodatkom 10 ja ocetne ali 2 do 3 j mravljinčje kislina in 5 ja galuna ali 3 do 4 ja aluminijevega sulfata /brez Glauberjeve soli/ Dodatek galuna ali aluminijevega sulfa¬ ta izostane pri diacotirnih in substantivnih barvilih, katerih stalnost src na bombažu povečali s kovinskimi solmi ali s formaldehidom. j\k.o smo politve. Ino barvali naj prej 3 žveplovimi barvili, prebarvano volno s kislini barvili z dodatkom raravljinčne kisline ali pa moramo poluvolno po barvanju in izpiranju z vodo izpirati z natrijevim ace¬ tatom /3 do 5 g na liter/ nakar sušimo,ne da bi ponovno izpirali». VoIstra /tollstra«V/pUe-VIs tra / pred¬ stavlja mešanico W1T ovčje volne in 'W ja narezane umet¬ ne svile ali po 50 jo ovčje in celulozne volne* moramo prod barvanjem razslih« 174 bati in oprati t , Enobarvno /nni-/ barvamo voIstro po sle¬ dečih metodah: _S_sub.3tantlm.ixai /poluvoinenimi/ barvili barvamo z dodatkom, le do 30 *;i Glauberjeve soli 10 HImiF"" pri 50° C, polagoma segrevamo do vrenja,slabo kuhamo 1/2 do 3/4 ure,nak ..r barvamo le l/, io •/ U, ure v ohlajajoči se barvni raztopini /dokler se tudi umetna svila dovolj tem¬ no ne pobarva/,, Volna z veliko afiniteto se enakomerno pobarva že pri 75° do 90° G,To metodo mnogo uporabljano za barvanje blaga za lahke danske obleke in gabardine. Kodne tone doseženo s kombinacijo Polu- volnenega-*stalnega-aivaga GL /E albwolleohtgrau/,»sivega RL in »rumenega G« Volno niansIreno s Supramin--rumenim R,-’ rdečin GG in 6 BL,AlizarIn-5is t 3-modr.in F1B in »Aliza- r 1 n - s ve t io - s ivira DBIK, Celulozno volno niansiramo s Sirius- svetlobno-ruraenim R ekstra, oranžnim 7 G,-škrlaten B,» modriru Gl in sivim GG Pri v npr aal /C aprama , t „ j ..mešanica volne in narezane bakrove urietir r svil :*/ moramo volno niansira™ ti z barvili,ki barvajo volno v neutralni floti*ker Po- luvolneno stalno sivo GL in rjavo RL pobarva bakrovo u™ metno svilo temnejše, kakor viskozno. Pri, )ranj u In ' lahki valki stalne barve dobimo, -Se oelulozno volno' barva'ao s Benc o-st alnimi bar - vili,katere pc meje pobnkrimo,vclno pa zl&lrxkrom-barvi- li s ki so obstoj: a prct, bakru.B urvamo v neutralni razto¬ pini z dodatkom Metakrom-eimže, nato pa Voletro previjamo v 60° C topli raztopini 1,5 do 3 $> modre galice in 1 do 2 io ocetne kisl ine .Na umetni svili se tvori na svetlobi in' pri pranju stalni barvni lak ..Nians ir ati moramo pred pobakrenjem. -Pr /akratnen barvanju dobimo še bolj stalne barve. i: / i7nf>tro svilo barv. no z- diacotirnini substantivnirai tovm.>w m gg irT & i r GlauSer jeve soli in 5 io Katanci . VIL ter barvamo 1 1/2 u~ re.Po barvanju iznira: s in 20 rb 30 minut diacotirano v mrzli raztopini 2,,5 % natrijevega nitrita in 7,5 % solne ali 5 io žveplene kisi • ne..Po por ovna;. izpiranju 20 do 30 minut razvijamo v raz ople3 razvijaš© in Izpiramo* Kato barvamo volno s Sinžnlat ali Lfeta - kron-barvili sBarvni raztopini eodaiao t7T3o”£o >T''GlauFer” ’je?š solili 3 do 5 %» ocetne ki sline.-Raztopino polagoma segrevamo de vrenja »kuhamo pol ure .dodano l do 2 % nrav- ijinčne kislina in' kt iseto še i> . ure • Po ohlajen ju na 60° C dodano kalijev bikronat in kuhamo 3/4 ure do 1 uro. 2./ Umetno svil o barv a mo z Ime ' el' ■"■.-•.vili pol u- 're"piri nevao.nT“vamper on;-I73'>nv rano..okslcčiralioTn izpi¬ ramo. ? sveži raztopini s kislini barv* <■• *« sc stalna 'er '■ VTv« *« "mrsnrr Nnnr' rbv; I „ - w * *•'" * wu.\, -.a.. - A4 v%yv,u '.'.,vwia u.. ..v 1 » -,.,M.t= /, ~ «2*01.1 barvili. Z reclak c .luskini b arvili dose f.«r to na v o.i.a tri svetle tor.s a-Sj-canGra /{slTnSoiis in inn ;i nrrere -»a?- tapljaiao z najhno količino natri ievego luga. Predpis za raztapljanja 1 kg barvila je razviden iz sledeče razpredelnice ■•" 176 Barvano v flot: 1 25 llehki vodi do¬ dan- j 2 ;S svež®* raztopljenega kl< ja,2 amoniaka v /25 £- nege/ 2 $ hidrosulflta,konca v prašku / % se nanašajo-na teže* Volat::a/ in potrebno mozino predhodno po zgornji Najprej barvano-20 minut pri tempera- 6ur ! ' ki 3 predpisana v razprede: nioizdamo 25 fr Oiau- ; ,-,'r •/.<=! o i in"barvamo še pol ure. zrl 'temperaturi.Nato ohladimo raztopino z dotokom mrzle vode .pri intodasnen edi . :,i ficv? na '25° C e oksidiramo in v sveži»QG C C topli raztopini 0 minut nakisano s 5 Druga. Helindon-barvila lci niso nave¬ dene v r;zrredelnici # ne pobarvajo dovolj umetne svile«. Radu; sij -kih barvil na Volstri ne sme- no .'v-aucev.c.i z, "I" etiketo, a a r v a n j e v o >1 n e . i n a..o jres $ :a e svile ; Ako želimo »da ostane acetatna umetna -•jri' f a beda»barvamo volne o primernimi kislini barvili /prnar ; -5 'iu moramo taka barvil., izrecno zahtevati!/, ■-i ■volno poba-v&ia pri -30° C.Barvamo 1 1/2 ure pri naj- rr i yea 85 C /sicer se acetatna svila poškoduje/ z ■ dodat« kom .10 do 15 5« Glauberjeve soli in 3 do 4 % nravi j inč ne kisline barvano blago dobro izperemo . Volno ir> acetatno metno svilo obenem £g£a£vggg 8 kombinacijo HiHh "il <3eliton /staiHh/ bar¬ vil ^80°' G topli vodi dodano 10 do 15 /a Glauber jeve soli, 3 do ,4 nravi j inč ne fcislinb /85 $-ns/ in raztopljeno ^islo ter v mlačni vodi .naplavljeno leliton /stalno/ barvilo,Barvamo 1 uro pri 80° do 85° C. Temno -modro barvo dobimo n. pr., s ; 4C ‘J Celiton-stalno-nornarsko modrega B v praš¬ ku, J /S Buj fcfcisiovaoarega B. 401 o/ ^‘rnc.- s 4,5 #.Cellton-stali.o-črnegc B v prašku,3 Usiao-č:: w : . ga- AGG. Za temno modro barvo, uporabljamo 0,5 % - ' - r ‘C se črno .3 do 4 $ Gw..ltaoola 8TK. Slednjega rast pljamo r vroči vodi »prvega z dvojno količino konc« spina ri ,n.c ln 30 do 50-kratno količino vrele vode. prir mo barvati pri 40° G in segreva¬ mo : . ' G,, eri lelito.colu B po 1/4- urnem barvanju doda¬ mo > do 1; l natrijevega acetata»da zmanjšano količino kisline * raztopini: ECI * NaOOCGEU « CH*CQGH + Nad ij O Po 1/2 čip 3/4-urnera barvan ju izpiramo ,;lo cc'to in S,/S ur •. dia©otiramo v mrzli, sveži raz to- 4 do o v’ natrijevega nitrita /za Črno/ in 10 do 15 # izpiranju razvijemo modro barvo pri 60° .1 ki si ir. i barvili z dodatkom 10 Prič eno barva ti pri 50 C,segrevamo do se >izto;pj ai * Z ir vočasnin dodatkom Celiton /stalnih/ ba•: rj.l dx -žemc ani-tr '.■to ali dvobarvne efekte. 'Prol. c n.e efekte dosežemo z uporabo kis- barvil:, ki ne poberi ajc bombaža in acetatne umetne svi¬ le BS' L tivro barv:’ ,k: ne pobarvajo volne in acetatne -.ne 'svile in C elita n /stalnih/ barvil.Zelo čiste efekte do lem-. ,r:ko na Pore j pobarvamo, vol.no in acetatno umetne svl-c, A’ ir:' ali č-i’ton bar rili/»nato pa bombaž s sub;-.tanv':.vn.i! ! norci, i 3/4 ure pri 50t do 80° C z dodatkom 20 Toi l v J sv,, soli In 5 % Katanola W .ali V/L. B_a r v,.a r a jjn J. s v i 1 a 3. i n v L 1 e i h k a n i n iz n a - n acetatno umetne 178 Acet atna umetna svila ostane bela,,če naravno svi lo barvamo s ■■čnarriT Barvi li z cToflittSiOT^ ocetne TčislSe' in iO do 20 "3 0-lauber jeve soli. Pričnemo barvati pri 40° G,polagoma segrevamo na 85° C in floto izčrpamo z 2 do 3 f a nravi ,1 inč ne kisline. Pri naročilu no- rano zahtevati /pri I.G.Farbenindustrte tip 8000/ kisla barvila,.ki pustijo acetatno umetno svilo popolnoma belo. Obe - s ja kni n i Istočasno poba rvamo s kombinacijo ueliton /stalnih/"in IcislUTbarvil^ki pobar¬ vajo naravno svilo v neutralni raztopini.85° G topli barvni raztopini dodano 0,5 do Ig Igepona T na liter in 40 1 G la iber jeve soli,. Dvobar vne efe kte dosežemo tako,da naj¬ prej pobarvamo loefaineTuraetno svTlo s Celi ton /stalni¬ mi/ barrili a ao&atkom 0,5 do 1 g Igepona T v litru pri 75° C r nato pa naravno svilo s kislimi barvili pri 85® C z dodati on .20 do 40 $1 Glauberjeve seli. r v a \ js _ m e š a n i h tkanin iz b o m - b a ž a /ali viskozne metne svile/ i n n a rav n e s v i 1 e Polusvilene tkanine pred. barv?©jem po potrebi smodimo,1 do 2 uri degusdrano svilo v vreli mil¬ nici z tO do- 25 fj nil£--/ponovimo kuhanje v slabši milni¬ ci »dobre izpiramo,aakisamo in lirplreuD »Ifekntere tkanine fiksiramo /pokropateo,parimo/ in ponovno smodimo. Za svetle,nežne barve polusvilo pred barvanjem belimo ca. 6. ur z 10 1 - vodikovega superoksida /30 $~nega/ pri 60® G.,Raztopino predhodno naalkalino z amoniakom ali natrijevim fosfatom ..dokler ne postane rdeč lakmusov papir slabo moder.Po i .upiranju blago namilimo In barv 30. « Navadno barvamo polusvilo s substan- tivnini bf cvili terno se polusvila pobarva tekom ene are v ‘?Q° io &5P~Z TŽpTT"raztopini subst.'barvila, lo dc 20 fo Glauberjeve soli in 2,5 £ narseiIškega nlla v floti 1 : 20» Me vs-.-dlujko milo prepreči prehitro fi¬ ksiranj* substantivnih barvil na naravni svili,ki. bi se sicer zaradi večje afi litete te. ne j še pobarvala, kakor bombaž. Pripomniti je trebe.da vsa substantiv- . enake afinitete da naravne svile,tako a t vila z nekaterimi substantivnimi barvili po tej metod . s rotile j ž pc barva. Prim eri u»i-- ton jv tja polu^viljp , 402- / 1 'b Bniversalr« ..t rumenega C , .3*5 b Eiafnei-lskega mila. 403, / l :l ^ egon--oranžnega -A 179 404o/ g # Univerzalnega Skrlata C 405 o/ 2 io Kloranin-vi j o ličnega FFB 406»/ 3 ^ Sirius-svetlobno-rjavega .15 # Glauber jeve soli, 2 S 5 $5 narseilskega mila. 407,/ 2 # ' Dlani1~zelenega GN 408«,/ 4 'S Piuto-črnega IG ekstra 18 % Gi au ’oerjeve soli B.:> /3 marš ei lske ga ni la Naravn a .svila se s subst antivnin l bar- vy,,i ne. pobarva,ako"Barvamo .politsvilo z.~lo'"&o""26 % Glau~’ oerjove soli in S fo Kotanola VIL eno uro pri 50° do 60° G v flc vi 1 : -20. ,■ ' 1C •;«. Gjauber jeve soli 5 v? Katanola WL 410*/ 2 ; Kolumbla-o:- .inžnega 4 HW 411.. / 2 ; S Benco -s tali ega skr la a 4 -BS 412«:/ S i? Benoo-kron- .rjavega B 413„/ 2 Bril jantnsga-benco-vi jolicnega 2 BH 414, / 3 # Dianin-Smoga BH 13 p Glauberleve soli 3 > Katanola WL 415.. / 6 7 Direktno črnega AT 20 $ GLauberjeve soli, 3 ;i Katanola. V/] Ten ?ratura ne sne narasti nad 60° C! §€ nanj se naravna sv; La r,obarva, akc pdLusvilo najprej ene aro činžamo pr.L 9 ■ ' C z 10 Katanola V/L in 4 ^ nravi j ir č is kisline f izpiramo 1 n - barvano bombaž s sub- snontivr.L-ii barvili v veži,50° C topli raztopini z do~ dat kom 20 do 30 # Gldnoerjeve soli.. Samo naravno avilo pobarvajo slabo kis la barvila t . ki se mnogo Uporabi ji jo za niansiran je naravne svile v po lua vi lenih r, raninah »Nians iramo v isti floti z Glazerjevo soljo in mir s milom ali v izpiralni vodi z dodatkom 2 7 ocetne 1 line. P rimeri bar v ;aija pojr ; [ilv v fl, ti 1 : 20 416./ £ 7 Snli^^ruiinega K 41 */ . a tl rv or; . .e , 410 ./ } 'la Kis" ega qn1 racen-rdečega 3 3L 419. / ; i Fornil- vi*j Ličnega 8 4 B 420. / 1 ;>5 Voli eno a. Lno-nodrega GL 4211/ 1 ;:S A.tkali- stano-zelene' a 10 G Pc .*vj nefced \ barvamo eno uro v 70° do 80° C topli.bami raztopini z -lodatkcci 10 £ Glauberjeve 180 soli in 3,5 % marsellskege ni la., po drugi i\ m.- -i pa ono uro pri 250 C z dodatkom 2 ^ ocetne k talin,; nc uporabo substantivnih /strlus/ in kislih / 5ulron.Su> praznin,Supranol,Alizarin - in drugih slabo kis¬ lih/ barvil. 0 Barvamo v floti 1 * 30 eno uro pri 90’ G z dodatke® 10 # narseUskega mila, 0,5 k kal o, sode /pri Sirius»rumenem GG. natr,fosfata/ in 10 do 50 > Glauberjeve soli« Stalnost nekaterih substantlvni.fi bar¬ vil lahko povečano s "f'oSSaHSefillon ali’ “z “dlacolblran3*vn Tn““razvijanjem. Z žveplovimi, in redukcijskimi barvili stalno barvamo polusvilo. na enak način,kakor' naravno svi¬ le. Oksid acij s ko a ni 15. .a --črno se še vedno u- porablja za barvas|e -blaga "za tožnike. •' Suhe kose blaga št rat impregniramo z mrzlo raztopino j ki vsebuje v litru:80 do 100 g solno« kislega anilina,25 do; 35 g natrijevega klorata, 10 do 12 g železnega sulfata,30 do 35 g Koiamina /od tv.Felir Sager & Dr «Gossler»tlasmhein^ ir; 10 do 20 g škroba ali traganta. Posamezne sestavine raztopimo v vod j po navedenem 'vrstnem redu; Enakomerno ožeto blago oksidiramo v oksidacij ski celici 1/2 do 3/4 ure pri 30° C /in vlagi 40% do 50 >V- Nato blage oksidirano v žigru ali kadi 1/4 ure v ni ali raztopini 4 g kalijevega bikroraata v lit¬ ru, dodamo 'za vsak liter 0,5 do 1 g žveplene kisline /60° Be,katero predhodno razredčino/,segrevamo na 60® do 70° C, previjamo blago še 1/4 ure in dobro izpiramo. Ostanek kisl 3 ne odstranimo s 60° C top¬ lo raztopino 5 g sode v tru.Končno blago kuhano v vreli milnici,izpiramo in ev.aviviramo. Mešane t kanin e iz naravne svile.bo moaža ali viskozne u« metne "svile Tn acetatne umetne s vile. s h’< r' . "i mernik substantivnih,, kislih in Celiton /stalnih/ bar vil dosežemo lahko enako¬ merne barve ali pa dvo-in trobarvne efekte*/Primerna barvila glej I,G .Farbenindustrie Batgeber ftir das Farben von Se ide. Kunst se ide ; ovo.e Mischgev/eben str „281 do 288-,/ Da dosežemo trefearvni efekt,barvamo najprej acetatno umetno svilo in naravno svilo s Celiton ^talnimi/ in kislimi barvili /glej predpis na str -179/ s ndto pa pobarvamo bombaž ali Viskozno umetno svile s sub- stantivnimi barvili /I.G,Farbe* Industrie tip 8000/ v mlačni raztopini z dodatkom Kal. mala v;i, 181 JJJLiJLI AR V A RS K I P R I P O M OČKI Bombaž in volno lahko 'barvano v raz¬ ličnih stadijih predelave:kot prost material pred prede¬ nj® ...stenje med predenjem,prejo v predenih,navitkih ali v obliki osnove in izdelano blago v kosu,. glavnem razlikujemo dva načina bar¬ ju/ Material premikamo v miru j odi barvni - raztopini-, 2./ barvno raztopino vodimo /tlačimo ali sesano/ skozi mi¬ rujoči material, ' Ako mirujeta material in barvna raztopi¬ na, ne dosežemo enakomerne barve. 1,/-Barva n j e materia la v m i ru ] ,g .Jv. c r ;ztr^ini, Barvanje prostega mater....: ,. Bombaj! zelo redko barvamo pred prede¬ njem,, ker zgubi yosek in'”naščobo ter -to zelo težko mika /zaradi nastanka torne elektrike/'. * Material premikamo v kadi s palicami ali vilami. Spol st eni material po barva- /cupalncm/ stro j \i , nju rahljamo na -rahlja.!nem Sl 35 Rablje ni /Čupalni/ vol': tv.Zittauer Maschinenf vi A.G.Zittau, in čiražanju, Volna se z, de. Nekoliko boljši so krti a ¥o. lno moramo pred barva- r!Jem"*zelo dobro oprati, ■■■■v, k arboni zi ra ti. Za .s ve t - e barve volno predhodno •elimo«Prosto volno dan¬ danes barvamo večinoma le če za izdelavo ne lan že v„ V naj hrtih, primi liv¬ nih obratih barvajo volno ■ bakrenih kotlih,ki so vzidani tako,da se spodaj kurijo z drvmi ali s pre¬ mogom« Volno obračamo v barvni raztopini s palica¬ mi ra ne in ima to slabo tran.da težko regulirano ampera turo pri barvanju mea : ja splesti in težje pre¬ ši posredno /indirektno/ parno kur javo ,n.pr »bakreni ko-la z : n la oboam. Barvanje preje v kadi , V manjših obratih še vedno barvamo pre¬ jo v lesenih kadoh tn ; ';?o, "bomb 1 v floti 1 20,umetno svilo 1 : 30,volne 1 ; ±0. Ukanc .vuo prejo pred bar¬ vanjem dobro operemo f b ra pr« .o.l • v z lugom ali pobe¬ limo. Preje oo e simo na popolnoma gladke lese¬ ne, na j bol je leskove pa.' i.ee Za ov vanje preje z žveplovimi in' redukcijskimi barvi - s,- r.pot .-.m j a jo upognjene železne palice ali cevi, ki so 0%, .prevleč«-ne s trdim gumi jem./Glej sliko št.li./Kadi so naijjdao les« ic in sicer macesnove, 181 :! borove ali snrelcove»Kadi so široke ca« 70 cm, dolge od pol metra do par metrov.visoke pa tako,da se predena ne do¬ tikajo parne cevi na dnu kadi /ca„70 cn/.Lesene kadi se pri barvanju temnih barv večkrat tako zamažejo,da jih ne moremo več uporabljati sa svetle tone. Včasih so kadi obložene z bakreno plo- čevinojda se lažje čistijo.Takih kadi ne moremo uporab¬ ljati za barvanje žveplovih,redukcijskih in nekaterih proti bakru občutljivih barvil,niti za diacotiranje.Že¬ lezne kadi niso uporabne za barvanje s kislimi in bazič¬ nimi barvili,za fiiacotlranje in pobakrenje,če niso pre¬ vlečene s trdim gmi jem. Uporabne so betonske kadi,oblo¬ žene s ploščami iz porcelana ali kamenine,ali kadi iz u- metne smole /Haveg,Bakel!t/„Proti kislim barvnim razto¬ pinam so odporne zlitine jn ki vsebujejo nikel,n.pr„Nlkelin /32 f> nlkla,68 f> bakra/ ali Monel-kovina / 67 f> nikla, 28 f> bakra,5 fa železa in sledove ogljika in silicija/. ‘Zalo dobra,vendar draga je pločevi¬ na iz specialnega jekla n »pr .Krapovo V 2 A /20 f> krona, ? fa nikla,0,2 f> ogljika/ ali še boljše V 4 A jeklo/ ki vsebuje še molibden/. Cev za dovajanje vode mora imeti dovolj velik premer,da se kad hitro napolni z vodo.želez¬ ne cevi naj bodo po c in,lene, do. ne pride r ja v barvno raz¬ topino »Parne cevi so urejene sa direktno ali indirektno kurjavo,Z direktnim uvajanjem pare ^barvno raztopine hi¬ trejše segrejeno,vendar moramo upoštevati,da se zaradi kondenzirane'vode barvna raztopim ras redči..Okrog parne cevi ob strani kadi napravimo lesen jašek,da preja ne pride neposredne v stik z vročo kovinsko cevjo.Nekatere kadi imajo nad narno cevjo še eno,preluknjano /slepo/ dno»Odprtina na"dnu kadi naj bo dovolj velika,da izčr¬ pana barvna raztopina hitro odteče v kanal.N u jbolje so za odtok pipojponckod odprtino na dnu zamašijo z leseno palico. 183 Prejo za celo barvno partijo enakomerno razporedimo na palice,ki jih obesimo na leseno stojalo / dve kozi/.Nato vso prejo Sin hitrejše pomočimo v barvno raztopiip in obrnemo,, Prej o najlažje obračata dva delavca s pomočjo gladke,koničaste palice.Prej a,ki je bila na vr¬ hu,pride na dno ter se še parkrat previja sen ter tja ter navzgor in navzdol. Zaradi pogostega obračanja in premikanja se volnena preja pri 'barvanju nočno splesti. Česano volneno prejo pred barvanjem v o- motih / ali napeto v predenih/ polcropano,da se fiksira, nanj spolsti ter lažje previja. Kondenziranje paro,ki izpareva iz odpr¬ tih kadi ter je posebno v zimskem času neznosna,prepreči¬ mo tako,da z ventilacijo tlačimo topel zrak preko kalori- ferjev pod strop barvarne.Tako odhaja para skozi dušice v stropu,predno se more kondenzirati. Obračanje preden v kadi se lahko vrši tudi mehanično.Ta način barvanja Sl .37.stroj korito stroj sliko 22./ za Dar preden. Navadno mje svilenih so sfcro f j x graji uporabija predvsem za barvanje narav¬ ne in umetne svile. Za kratko impregni¬ ran j e in ožemanje preden /n.pr.pri barvanju z naftoli AS,šlihtanju,čimža- nju za turško rde- če,kromiranju za oksida c i j sko č mo/ se uporabljajo na¬ mesto terin, t„j.o- kroglih,lesenih posod tzv.pasivni stroji.Predena se nataknejo na valje, samodelno previjajo v raztopini in ože¬ na jo. Ožeta raztopi¬ na odteka nazaj v mi dvostransko. /Gl ej Za namiljen je in izpiranje bombažne pre- je,barvane z naftoli AS gradi tvrdka Haubold posebne stro- je., o i>i . 3 9 . st ro j m i zpi re «■ nje preder, od. tvrdk« Zittauer liaselilnenfa- brik.A.O- Zlttau Prejo v predenih lahko izpi- rano v kadi,v podolžnih ali krožnih izpiralnih strojih, ki so urejeni za izpiranje po protitočnem principu ali v dvo stranskih izpiralnih st roj ih./'Sl „40../ Centrifuge in su¬ šilne naprave so opisane že • v I.delu keničhe tehnologi¬ je vlaknin. STROJI Z A B A R V A R J .3 TKAN I W Tkanine Barvamo zvite v pi . aerr,: ali razpete po ši¬ rin *.v pranemu barvano v :ad prt iv s-m j o.mene tka vin *tt : .■ lalike bombažne in svi ene tkanino /iii plete- Lessno b. rvarska kad e • nesno preluknjano ste¬ ci jv deljena na dva dela. p.ar i.a cev za segrevanje barv- .e azi aplne ter cev za dotok V ta del dodajano raz- ’ op jeno barvilo in kemikali¬ je, i polagoma prehajajo sko¬ zi oerf or liano steno na bla¬ go lago se v barvni raztopi¬ ni. revij« s pomočjo okrogle- ali še bolje liptiSnegu motovila.Pogon na pc jetrnem 1 . t«. . lažnem stojalu. ivorbo gut. preprečimoče sesi je¬ mo cba robova tkanine do ima cev,.jTvrdku H Krantz v Aaclienu gradi zaprte barv make kadi iz V 4 A jekla, ki i- majo spredaj ojkno *a op •••o j je .arinega proces;..Kadi se lahko čistijo ,l?;gub^ t -lete"var .dl izparevanja so manjše kakor v odprtih kade ..M je po ebeb pozimi tlasih bar¬ varna polna pure.oc -rti- no posel .o naprave ,da ee.ro odstra¬ nimo /ventilacija -s ur in zrake. /. Barvano blago oh.--e.u3 mo'take,da dolijemo vodo v barvno ra ztopin* t pa b ugo odložimo v gubah na Sl40 .Barvarska kad, ti p Flo tv C., (i ... Haubo 1 * t, a ■ Ct , Ghe a nitž z e. ipti :n: m motoc . ga ..a-taste,; a bcbna notovila se nahaja voziček ali prenosno -s , ja .o iz e senih letev.Volnenih tkanin ne smemo prehit|b ohla-di i z mrzlo voco. IBS V žigru barvano pred¬ vsem bombažne tkanine. Barvalna kad v obl iki trapeča je izdelana iž me česnovega, borove ga ali smrekovega lesa, kamenine ,porcela>ia ali najbolje iz nerjaveče¬ ga jekla /V 4 A/. V ka¬ di se nahaja parna o- gi'ovalna cev, na dm>. pipa za odtok barvna raztopine.Na blagovni valj navito blago se preko razpeli j alnih in vodilnih valjčkov pre¬ vija na drag valj.Okrog blagovnih valjev je na¬ vit. tekač ,’t. j. enako' Ši¬ roko blago 8 na katerega pri sijemo' tkanino ,-ki j o hočemo barvati.Razmerje flote je pri barvanju zelo ugodno /pravimo,da je flota kratka/.Blago se večkrat previja, iz enega valja na drusega.t.j.dobi toliko pasaž,da se enakomerno in dovolj prebarva,Tzorčks odvzamemo pri koncu v sredini tkanine,izpiramo,posušimo zavite v drugo tkanino ob parni cevi in po ohlajenju primerjamo s predlogo.!ri prvi pasaži dano kvečjemu po¬ lovico dobro raztopljenega barvila,ostanek dodano pri drugi pasaži. Pri večji množini blaga razdelimo fcurvi- i ©nem.koncu terme j- r na drugem,Smer previ ja se, .men ročno ali sanodeir.o strojno.Pri previjanju norhno paziti ne. to,da se kraji točno prilega._jo na kraje.sicer se tvorijo temnejše barvane’ gube. bled srni žigri so opremljeni z r v: uo pal¬ ci, ki praktično or omogočajo tvorbo gub. Ifcotno-svilenih tkanin zaradi majhno trd¬ nosti mokre umetne svile ne smemo vleČirZato so pri žigru za tartan.jo svilenih tkanin poganjata teko odvajalr.i,ka¬ kor dovajala! blagovni valj. Zelo det ra /Igre -z automatsko v menjavo pr; vi j silne smeri grotč Tdka Behninger *Uzwil v Švici. Kri barvanju.z žveplovimi in red;meljski¬ mi barvili ožamemo prebitek barvne raztopine vim o ž emir J m valjcsm in blago izpiramo v izpiral:;;;;: -i gr; ki je navadno lesen*/Glej dvojni žiger na sliki Ut,Bi./ Zaradi kratke flote segrevamo barvno raz¬ topino pri barvanju z žveplov in.;, i in sfcbs^antivnimi barvi¬ li do vrenja,da se flote v žigfu boljo izčrpa. Redukcijska in žveplova, barvila "oi-otmo tudi v podflotns;:i žigfcu /glej sliko st .,16/. I 186 Si 41,Hauboldov žiger,mod.Ji II z nihajočim ali rebričastim ■;al t 'dkpm,samodelnc praklopit- vi jo, števcem pasaž, izehačev: .1 ec m hitrosti pri teku nenape¬ tega .blaga n Samooelnim zavi¬ ranjem , s prenakl j ivim ožemal - nim valjem ali brc--z njega. M ffi Tvrdka Zittauer Llaschinenfa- brik ^.G.gradi fulardni ži¬ ge r / s 1 * 14. /, ki im o ž eanalne valje v barvulni kadi žigra, ki je zelo primeren za bar¬ vanje tkanin z indigosoli, uporaben pa tudi za druga barvila,predvsem žveplova in redukcijska./Pruge sisteme žigrov glej sl.15,18 in 19/. Za impregniranje u~ porabljamo f ul arde /Foulard, Padding-stroj.Klotznaschine; /glej s 1,13 in 23./ ib . Liger za barvanje Blago se bolje in« •ilerbk tkanin od tv* pregnira na večvaljčnam fu- 1 : ie; l.iaschlnerifabrik lardu,kakor na dvovoljčnem. A.GeZittan. Fulard ima leseno, ev,z bakreno pločevino obi- . ezno ali iz specialnega jekla izdelano korito, . v" a a» i s s; s as i/ s v katerega ioteka iz višje ležečega re- rv arja inpregnirna flot i,tako da je nivo raztopine •: kor: ta fularda vedno en.-.k. Oženalni ulji so pri enostavnih stro- i. t leseni in prevlečeni :: bombažno tkanino,pri drugih ■■v rojih bakreni .medeni ali iz trdega gumija. iS.Večvaijčni fulard tv. ..-.ttauer Uaschinen "abriza • - prekinjano obratovanje. i- črvih barvalnih kadi, z dyem Pritisk zgornjega ože- nalnega valja,ki je na¬ vadno :Lz mehkega gumija ter odvajalna hitrost blaga se lahko reguli- X* Gl e V koritu fularda se nahaja zaprta parna cev za posredno segreva¬ nje flote, Po širini razpeto blago se lahko nepreki¬ njeno barva in izpira v kontinuirnem barvalnem in pralnem stroju /glej •sl. 25/. , Stroj obstoji iz več,navadno štirih zapo- vrstama vodilnih valjev. v .I jev •led vsako kadjo se nahaja par ožemalnih Kcntinuima barval na kad za Indigo omo- oksidicijo b&uve na zraku /sl. 17./. JLAJLY.„ .an jr, s_ m v„ i.?.. M_E_H_AN_I ČJ I H .... £_?_ AJL*..!L2LIL • V" mehaničnih barvalnih aparatih barva- 0 rterial tako s da barvna raztopina kroži skozi mirujoči '"' ai .Barvamo lahko material pred predenjem,pramene a- 1 - ••■■nje med predenjem ali prejo v predenih,na osnovnih ■"ali -.h ali v obliki križno navitih cevk.Preje na pinkop- r-danes več ne barvamo ..ker se mehki navitki,ki so po- :in" 1 : za barvanje,pri tkanju radi posipajo. Kroženje barvne raztopine dosežemo lah- ,.o pomočjo parnega injaktorja /pri prvotnih..zastarelih sli- 'ionih/,s propelerjem /pri volni/ ali s pomočjo črpalke. Razlikujemo tri sisteme barvalnih apa- :.i % c =v .1 , / vesni f 2 / nakladalni in 3 ./ nat ikalni si sten. Po prvem načinu obesimo predena na pa- . .5/ . ; .ct, -,re vložimo v barvalni aparat .po drugem načinu na- o; .material v preluknjan vložek.skozi katerega kroži aztopina»po tretjem načinu barvamo prejo,navito na pr« ■. .uku j ane c e vice Pri barvanju v mehaničnih barvalnih a- ii h učinkuje material kot cedilo,ki zadrži vse nečis- -'n neraztopljene delce Zato moramo uporabljati za bar- -“a- . le čisto, mehko vodo, čiste .dobro raztopljene kemika - ,L i j f; . n dobro ra s topi j e no barvi lo. Material mora biti v aparatu enakomerno ■.alb....•• n„odn..navit„ker je sicer izključeno,da bi se ena- ',\r ; r.o prebarval.Barvna raztopina si pri kroženju skozi neerakomerno naložen /navit/ material vedno izbere pet, kje* j 3 ji nudi manjši odpor,tako da se bolj stisnjeni ma¬ ter? al dovolj ne prebarva. Glavne prednosti barvalnih aparatov v prii - i z barvanjem v kadi so sledeče 1>/ Mirujoči mate- P . e manj poškoduje/2,/ Pri osnovni preji si prihrani¬ lo roške za previjanje iz varpkopsov v predena in iz rr ' ■ na križno vite cevke-Votek se iz križno-vitih cevk -r.iše previja na trde pinkopse,kakor iz preden. ; >Ti. previjanju imamo manj odpadkov,3./ faradi krajše flo- ue- i r: štediino barvilo .kemikalije ,. vodo in paro. v n j e b om baža_v mehaničnih b a r v a 1 n i h aparatih: Bombaž v vodi močno nabrekne /premer Ir-j.n; naraste do 16 £ /,zato nudi prehodu barvne raz topi¬ le ;• ••a an odpor.Za kroženje barvne raztopine potrebujemo nožno črpalko,ako hočemo,da se material enakomerno m dob¬ ro rr- barva. Najboljše so centrifugalne črpalke,ki so napo- srečne spojene z elektromotorjem. Aparati za barvanje bombaža so odprti zaprti.V novejšem Času uporabljamo večinoma zaprte a- 168 parate*ki so mnogo boljši od odprtih,posebno za barvanje z redukcijskini barvili»Pri odprtih aparatih se hidrosul- fi' in reducirano barvilo na površini lažje oksidira,ka- : 01 v zaprten aparatu,kjer barvna raztopina popolnoma iapo.ini barvalni aparat. Izgube toplote so pri zaprtih a- oaratih manjše,Pri odprtih aparatih dosežemo dovolj velik tritisk samo takrat,kadar črpalka tlači barvno raztopino skozi material,medtem ko pri kroženju v obratni smeri,tj, takrat,kadar črpalka sesa barvno raztopino,doseženo v naj¬ boljšem slučaju največ 0,765 atrn,podpritiska,kar ni dovolj, da bi se gost material enakomerno prebarval z barvili,ki i,6Žko egalizirajo, Barvanje pr o s tega bo m ba ž a : Prost'bon- ha:l barvano v mehaničnih barvalnih aparatih pb nakladalnem *isorm» Bombaž najprej zrahljamo na rahljalnan volku in e- nakonerao vložimo v perforiran cilindrični /ložek barvalne- ga aparata* 31, (A .Barvalni aparat tv.Zittouer Maschinenfabrik a»G 0 nakladalni sistem. "SU” za barvanje prostega bombaža Tvrdka Obejnaier mehanično stisne mate¬ rial y vložek«Da bombaž ne zanaši črpalke ter ne pride v .it: * kovino»obložimo stene /loška s tkanino »/Najbolj od- je tkan ina iz sintetskega Pe-Ce vlakna od tvrdke I. . G a Fcr benindustrie A» G »Frankfurt a/Aparati so navadno železni,.lahko pa so tudi bakreni,/neuporabni za žveplova .n r.< kat jra substantivna barvila/, les eni ali iz nikellna. Vložek z materialom s pomočjo škripca dvignemo in vložimo v bcrval il aparat .Med odprtin'ali zap tim kotlom barvalne- ga anerata ih črpalko se nahaja ventil za spremembo smeri kroženja barvne raztopine Kroženje barvne raztopine je raz ično iz slike,Smer kroženja se spreminja ročno ali su- mode. .no. Pri barvanju s gub tant 1 mi ni barv i 1.1 nav. io jonba/,-predhodno ne prenočimo tohveTT ar varno” suE” material 1/2 do' 1 uro v skoraj vreli,polagoma do 800 a ohlajajoči se raztopini»Barvno raztopino pripravimo v po ■ sobnem rezervoarju.Za barvanje uporab jajrao le dobro top¬ ne 2 nemka barvil,Giauberjeve soli potrebujemo 5 do 40 g na 3iter flote»Svetle barve barvamo najbolje brez Glauber- 189 leve soli;pri temnih 'barvali dodamo sol v ved obrokih te- * om barvanJa.Pri srednjih in temnih barvah barvne razto¬ pine se naprej uporabi jamo.Deloma, izčrpani floti dodamo d/4 ao 4/5 prvotne količine barvila in 1/4 do 1/5 sode, Igepona T in soli.Sol dodamo šele čez 1/4 do 1/2 ure. /lote ne smemo naprej uporabijat.1 ako njena koncentraci¬ ja naraste pri srednjih barvah na £ do 30 Bč f ori temnih na 4 do 5 o 36, Pri neprekinjenem barvanju neprečiš¬ čenega bombaža se v barvni raztopini nabere mnogo redu¬ cirajočih snovi /pektin,razkrojni produkti beljakovin itd./ki reducirajo in razkrajajo barvilo.¥ ten slučaju je bolje,ako bombaž pred barvanjem prekuhano z raztopino 2 g sode in 1 do £ g Nekala UT ali Igopona T,raztopino ohladimo z vodo na 60° do 70° C,dodamo 0,5 cnS vodikove¬ ga cmperokslda in ponovno tlačimo raztopino 10 do .15 mi¬ nut skozi bombaž. Pri mer za sivo barvanje 10G kg bombaža v floti 1 ; 8 422./ ¥ aparat enakomerno vložimo predhodno zrahljan bombaž in po možnosti IG minut parimo s paro pod pritis kom,.če to le dopušča konstrukcija aparata.PrItisek mora biti majhcui.Pri parjenju bombaž nabrekne ter se enako¬ merno prenoči,Rezervoar napolnimo z 800 1 sveže vode,ka¬ teri dodano raztopino 0,5 kg kalcinlr-me sode in 1,5 kg Igepona T ali Nekala BI V emailirano vedro damo 400 g Diaminčrno-mcdrega B ,100 g Dianin- katehina B in 50 g Si¬ rili«-svetlobno-rumenega RT in 6 1 vode,katero z direktno paro segrevamo do vrenja.Raztopijeno barvilo precedimo skozi sito ali tkanino v floto.Barvna raztopina nato kro¬ ži skozi material v obeh smereh Pri tem jo tekom 1/4 ure neg;-e.leno na ?QO do 30' L to dodane raztopino 2,5 kn 'eri at Glauber jev e soli in. barvamo še pol ure .1 ,to barvno raztopino spustimo,! .aterial izpiramo z vode i; oel r >. žek s škripcem prenesemo v specialno centrifugo Po cen¬ trifugiranju bombaž s 50 c p vode sušimo* Diacotirna barvila diacotiramo naj- bolje v aparatih iz' lesa.nikelirn ali V4A jekla Količino nitrita in kisline zaradi krajše flote zmanjšamo za 1/5. Najprej cirkulira skozi material 5 do 10 minut v vodi raztopljen natrijev nitrit,nato najprej dodamo majhno količino kisline in šele čez pet minut o- stanek razredčene kisline.Skupno diacotirorco pol ure ¥ železnih aparatih uporabljamo žveplano kislino namesto solile,ker aparat manj poškoduje .Potem, ko izpustimo raz¬ topino za diacotiranje.material temeljito izperemo z mrzlo vodo in razvijemo Z bakrovimi solmi ne moremo povečati stalnosti barvil v železnih aparatih/cer se baker izlo¬ či na železu,ki preide v raztopino. Pri povečanju stalnosti Subst barvil z diacotiranim paranitranilinom /Nitracol CF/ ne dodamo soda in natrijevega acetata,da se tvorba aoc barvila na vlaknu vrši počasnejše ln enakomernejše.Količino Nitra¬ co la CF nove čarno na 3 c Jo do 5 ^.Dodamo ga v dveh obrokih takrat,ko kroži raztopina od znotraj na zunaj.Po 1/2 do 1 urnem kroženju raztopino spustimo in bombaž dobro iz- pereao» , - , . . k ' a barvanje s žveplovimi barvili uporab- . icu;.v; navadno zelezne aparate.Uporabni so tudi aparati iz J* 1 »belina »Neuporabni so bakreni .medeni ali bronasti apara.faradi .krajsaga razmerja flote uporabljano večjo xi.olxč. t no natrijevega sulfida »Bolj enakomerno se pobarvana veria!,če dodano 1/2 do 1 kg Eekala EC na liter barvne raz¬ topine . Pričnemo barvati suh material ter barvamo e.ac uro pri temperaturi 95 ° O Po barvanju odstranimo /ev.od- sesamo ali centri fugi rano/ 'barvno raztopino in takoj dobro izperemo. v Pri temnih in srednjih tonih barvno raz¬ topino se naprej uporabljamo,medtem ko se pri svetlih tonih ne splača barvne raztopine naprej uporabljati. Pri meri za barvanje 100 kg: bombaža v aparatu po nakladalnem sistemu v floti I ; 8 r Bazična barvila uporabljeno v mehaničnih' barvaInih aparatih navadno le za prebarvanje substantivnih ali žveplovih barvil.Za barvanje na t&nin-antlnon čimži ne šinemo uporabljati železnih aparatov.K&tanol ON je nanj ob¬ čutljiv za železo,vendar tudi s Katanolon ČinSani material ne sne priti v neposredni stik z železom. Material pred činžanjem 1/4 do 1/2 ure namakamo v vreli vodi.Čimžamo 1/4 do 1/2 ure skoraj pri temp. vrenj a, zapremo paro in čimžomo tako dolgo, dokler se barvna raztopina ne ohladi na 30 c C.Po čimžanju odstranimo /odsesano,centrifup;iramo/ čiražno raztopino,fiksirano z blju¬ valno soljo,pri Katanolu pa takoj izpiramo.Pričnemo barvati z mrzlo do mlačno floto,kateri dodamo 3 do 4 /o ocetne kisli¬ ne. Šele čez par minut dodajamo v več obrokih filtrirano barvno raztopino.Čin se flota izčrpa,jo polagoma segrejemo na 80° C.Po barvanju dobro izpiramo. 191 barvili odaasa- sla . t Pred barvili jen z redukcijskimi c., 'v/, preicuhaao s sodo in Fekalen BlOzpTrfc'^ < centrifugirano,Materiai 1 hko -oreraočlm« tudi s , ot0 : /z dodatkom hidrosulfita in žuga/ segreto n- ;) is ono temperaturo in selo čez pol ure dodamo barvi- oksidaciji in izpiranju lahko nokisanje in nnrnlje .-.'Criv.iJ.aO' t akorda material kit uto a razte rine I r r in 5 do 5 cm« ocetne kisline v litru * 27 •/ Oranžno po IN-netodi na 100 kr bombaža v floti 1 8. Aparat napolnimo z 800 1 mehke vode, ■oatero segrejemo na 600 c. V vodi raztopino s kg kale - so • usul, 2 i natrijevega luga 36° BS/T^O . natrijevega lupa -:'b u BS,4,8 kg hidrosulfita in 2 kg In&antrer-orunzhšga IRT,Drobni barvni prašek najprej zamešano s špiritom raztopino Kekala BX ali sl,.Barvilo se čez nekaj času r&~ muci ra in raztopi z rdeče-vijoliSno barvo.Bombaž barvano /4 ure pri 60° C. Barvani material zelo dob o oh u« i i centrifugirano , po oksidaciji izpiramo,nakisamo f izpi ;varno, 1/2 ure kuhamo z raztopino 3 g sode na liter., izpi- varno,poslednjič z dodatkom 2 g Igepona T na liter'cen- trifugirano in sušimo. 428./ Rjavo po Bv-metodi na. 100 kg bombaža v floti 1 3. Bombaž najprej premočimo z 800 1 45° C tople raztopine 2 kg kale sode,2,5 1 natrijevega luga 38° vsš.1.5 kg hidrosulfita in 800 g Kekala HS.Medtem reduci¬ rano 1,25 kg Indantren-rjavega BK v prašku tekom 10 do 15 minut v 100 i 50© do 60° tople mehke vode s 3 i natrije¬ vega luga 30° 8š in 2, 5 kg hidrosulfita..Raztopljeno,re duelrano barvilo dodano namakalni floti,barvano 20 minut pri 45° do 50° C,dodano raztopino 2,5 kg kuhinjske soli v vodi in barvano se 20 minut Postopek pri barvanju je enak, kakor pri št o 42?. 429»/ Sivo po metodi IK na 100 kg bombaža v floti 1 : 10. Najprej zamešano 2*5 kg Indantren-o- livnega H v testu in 0,5 kg Indantren korint RK v testu s 30 1 35« C tople,mehke vode,dodam-> 4 I natrijevega luga 38« BČ in 2 kg hidrosulfita ter med večkratnim mešanjem pustimo 10 minut-Reducirano barvilo precedimo v mrzlo raztopino,ki vsebuje 2 kg kale sode,250 r-n.3 natrijevega luga 380 bč in 150 g hidrosulfita,Dobro prekuhani bombaž barvano 20 minut,dodano v dveh obrokih raztopino 10 kg Glauberjeve soli in barvamo še 40 minut. 430 / Rožnato na 100 kg bombaža v floti 1 8. 332 g Indantren-briljant&c rožnatega / prašku zanesimo s 400 g Konopol-cila,20 1 vroče vode in 1 3 l natrijevega luga 38« Be.Med mešanjem vsipamo 600 g hidrosulfita in segrevamo na 70« do 90« C.čez pol ure bistro rdečkasto- rumeno raztopino precedimo v 50« C toplo floto ki vsebuje 800 ceč natrijevega luga 38« Be in 400 g hidrosulfita.Barvano 3/4 ure,dobre odsesamo ali centrifu~ Sirarno, po oksidaciji Izpiramo in dogotovino kakor običaj¬ no. 192 I*”OSt bombaž se dandanes le redko bar- 4©r potrebujemo,posebno za votek, velike količine po- s i enakomerno pobarvanopa materiala, barvamo bombažne •stenje. Barv anje bombaž nih stenjev ina sledeče prednosti barvanjem prostega bombaža: Prlšnediino si stroške za barvanje prinesi »katere vse¬ mi e neočiščen bombaž /ca«10 c /a /. Tali surov bombaž se težje čisti in mika.Pri mika- 'vanega bombaža imamo 3 do 4 $ večji odpadek. menjamo barvo,moramo nikalne žične obloge zelo očistiti/Raznobarvne odpadke težje izkoristimo.Li¬ čne obloge se pr: mikan ju barvanega bombaža bolj c škodujejo. oko- > :• preje iz barvanih stenjev je enakomerna in kakor kakovost preje iz barvanega surovega bomba - /a barvanje bombažnih stenjev moramo ehko vodo in dobro filtrirane, bi s tre tikalij.¥osek in maščobo, ki se naha- • bcabnžu /ca. 0,5 >o/ moramo čin bolj ohraniti,ker si- vvraoi vlakno prožnost ter se zaradi torne električ- težko razteza.Zelo važno je pravilno suše** n r stenjev. Stenje lahko barvamo v aparatih po na¬ kladalnem ali natikalnen sistemu. vladanje stenjev v vložek barvalnega aparata V/eyrioh:Das Farben und Bleichen der Torti1- fasern in Apparaten.str.129, sl.80,/ Stenje iz predilnih loncev stisnemo, nrevež^mo z vrvicami in enakonerno naložimo v vložek barvalnega aparata tako,da ni nikjer vmesnih prostorov, ki bi nudili prehodu barvne raztopine manjši odpor. Na d mig način„ki se le malo uporablja, nje vložimo v lonce s sitast in pokrovom in dnom.sko- 193 zi katere kroži barvna raztopina»Stenje lahko nevij na gladke lesene cevke,iz katerih potisnemo navitke v gega nad dr učim, na preluknjane cevi zaprtega barvaln*.> aparata. r - i » Sl : 46.aparat tv.Obermaier & Go. Neustadt a.H.za barvanje bon- basnih stenjev. vadno centrifugo in pred sušenjem Stenji se nanj po¬ škodujejo pri kro¬ ženju barvne razto¬ pine od zunaj na znotraj » Ako je apa¬ rat v zvezi z vaku¬ um napravo /železni kotel,iz katerega s pomoč jo črpal ke ;• z ~ sesamo zrak/,lahko enakomerno barvamo tudi indigo!dna re¬ dukcijska barvila, ako dalj Sasa sesa mo zrak skozi ste¬ nje ..Ves vložek lah¬ ko vložimo v speci alno centrifugo.Ako nimamo take centri¬ fuge ,mo r orno na vitke zopet natakniti na lesene cevke,enako¬ merno vložiti v na- centrifugiratio Večjo produkcijo in za ca,8 % manjši odpadek dosežemo,če stenje navijemo na perforiran valj. Istočasno navijamo do 36 stenjev no. posebnem snovalnem stroju /n.pr.od tv.Sčhlafhorst & Go LLGladbach/.Stenje iz predilnih loncev dovajamo k pre luknjanem' barvalnemavalju preko porcelanskih vodileev /koleščkov/ in električne zavstavke, S premikanjem vo¬ dilnih vilic sen ter tja doseženo križno navijanje. Sko zi cev f ki ima luknjice obrnjene navzdol, stalno doteka voda ali raztopina Nekala BX,da se naviti stenji enako¬ merno premočijo„Ako se stenj utrga,se stroj in dotok vode samodelno ustavi.Na en valj navijemo 80 do 100 kg stenjev,.Valj vložimo v zaprti barvalni aparat in pri čnemo takoj barvati. Pobarvane in izprane stenje centrl- fugiramo tako,da vsebujejo še ca,65 fo vode,V ta namen uporabljamo specialne centrifuge, v katere vložimo per¬ foriran valj z navitimi stenji. Po 4 valje s stenji vložimo v stoja¬ lo nred sušilnim strojen /podobno ,kakor angleške sno- valne valje pred škrobilnin in sušilnim strojem/ Združene stenje vodimo stoži sušilni stroj preko velikih sitastih bobnov, kjer se sušijo s toplin zrakom po protitočnem principu.Svež zrak vstopa v sušilnico tam,kjer izstopajo stenji. S paro nasičen zrak odsesamo iz su¬ šilnice tam,kjer vstopajo v aparat stenji,tesno drug ob dručen. 194 Si 48 o Sušilnic a tvrdke Thies.Coesfeid za sušenje bombaž¬ nih stenjev. Stenji se tokom 90 minut posušijo pri razmer ona nizki temperaturi.-Stenji se pri izstopu iz su- Hlvue navil e jo na prenosne nav i tke, <1 se nato razteza- %Tle ' takoj po več stenjev razteza in zbira v prediInih loncih. Podobno kakor bombažne stenje,barvamo v aparatih tudi bombažno prejo,,navito na pe forirane sno valne valje a Barvanje osnovne b ombaž n e prej e na 195 '••alhih valjih je zelo racionalno ter ee uporablja' v > večji meri. Na valjih lahko enak.nemo barvamo ve- • J^nožine preje,katero'po barvanju centrifugi! posebnih centrifugah ali dobro odsesano ir 3krobino,ne a Vel jo predhodno sušili.Pri ten načinu ta /vsaja inte.no i;; . od?adkov } M&or pri baivanju ./.riža,o na-; itih cevk,. Sl, 49 -.Aparat za barvanje bombažne preje s centrifugo tv. ischinenfabrik A.G.Zi t Snovalni valji so navadno železni.ev. pocinjeni ali obloženi s svincem.Boljši sc 7 alji iz ni- keliha, najboljši iz V4/i jeki a. Na valjih iz specialnega jekla prejo lahko prod barvanjem beli o s suparokeidom. Premer cevi valja znaša navadno 22 do 25 cm.Čim večji je premer,tem enakomernejše se preja pob. rva,ker je krože- 196 nje barvne raztopine od znotraj na zunaj bolj intenzivno. Ako hoSeno dobiti dobro in enakomerno prebarvan val j,nora biti preja z enakomerno napetostjo na vita na snovalni valj.Snujemo na angleški način po 500 do 1000 niti naenkrat.Preja naj se odvija od trdnih stož ča¬ stili cevk in enakomerno napenja.Zelo dobre snovalne stro¬ je in eevčnies gradi tvrdka Schlafhorst »H.Gladbach.Preja ne sme biti na valj nasnovana niti premehko,niti pretrdo. Z nihajočim grebenom doseženo križno navijanje in enako¬ merno prebarvanje preje.Paziti moramo na to,da je preja povsod enakomerno napeta,ker si sicer barvna raztopina poišče pot manjšega odpora,kjer- tvori kanale in prejo temnejše pobarva. Na posebno rahlih mestih močni, pritisk barvne raztopine odrine niti,tako,da barvna raztopina drugje sploh"ne more prodreti skozi prejo. Pri snovanju moramo paziti na to,da so tudi krajne niti enako mehko navite,kakor ostale.ako so niti na. kraju ob kolutih valja pregoste,so kraji pretrdi in se pozneje premalo prebarvajo. Na en valj lahko navijemo do 100 kg bombažne preje.Če moramo barvati kr-aj še,1000 do 2000 m dolge osnove,uporabljano vložek s 4 manjšini perforira- nimi snovalnini valji,na katere navijemo le po 15 do 25 kg preje. Barvulni aparati za osnovne valje so stoječi ali ležeči.Ležeče valje uporabljano v nizkih prostorih. Sl. 50.Ležeč aparat tvrdke Zittauer Haschinenfabrik A.G.za barvanje sncvalnih valjev. Snovalni valj se v ležečem aparatu težje nanesti v barvalni aparat,kakor pri stoječem,ki zavzema manj prostora. Veliko produkcijo dosežemo le s sto¬ ječimi barvanimi aparati.Razni pomožni aparati omogočajo neprekinjeno delo. 197 Sl.51.Naprava tv.Zittauer Lias chinenfa.br ik _i.G. za beljenje in barvanje bombažne preje /dnevno do 16 valjev«/' Naprava obstoji iz aparata za belje¬ nje ,kuhanje in pranje„barvanje 9 izpiranje odn,operacije po barvanju,vakuum postaja za odsasanje prebitne flote in oksidacijo in centrifuge za centrifugiranje vložka. Beljenje /V lesenih aparatih/ je potrebno samo za bar¬ vanje svetlih barv.Po odsesanju ostane v materialu še ca o 80 $6, pa centrifugiranju 50 # vode« Tvrdka B.Thies ,Coesf e Id c barvano, oksi¬ dirano in izprano prejo v zaprtem aparatu 5 minut pari in odsesa.Tako ostane v preji samo se 50 % vode.Pri re¬ dukcijskih barvilih si s parjenjem prihranimo kuhanje z milnico. Preja se dobro prebarva le v zaprtih 198 oaitalnih aparatih. Ako hočemo popolnoma enako noharvati vec snovalnih val je v-, spojimo več aparatov z isto centri¬ fugalno črpalko. Sl«52 .Kroženje barvne raztopine v barvalnem aparat-■. model FV tvrdke Zittauer Uaschinenfabrik A.G. z dve¬ ma snovalnima valjema. V barvalnem aparatu dosežemo po mno¬ žini preje razmerje flote 1 : 7 do 1 : 12.Enako razmerje flote obdržimo,če uporabljamo samo en aparat in druge o.a zapremo. Bombažno prejo n a navitkih barvamo v doslej opisanih odprtih ali bolje zaprtih barvainih apa¬ ratih po nakladalnem ali bolje natikainem sistemu, K opše l e bolj redko barvamo.Ako jih barvamo po nakladalnem sistemu,jih trdo in enakomerno na¬ ložimo v vložek barvalnega aparata.Da se kopsi ne zlor ijo ali ne upogne jo , vtaknemo v /nepreluknjano/ cevko leseno ali ebonitno palico,kovinski trak ali tanko,upognjeno,tr¬ do žico iz nikelina,ki -jo odstranimo žele pred suče n jem. Pokvarjene kopse izločimo.Vmesne pro¬ store izpolnimo z bombažem,bombažno prejo,odpadki,krpami ali sl.Na ta način barvano le temne barve s eubstantiv- nimi ali žveplovimi barvili. Svetle,živahna ali občutljive barve in one. katere moramo po barvanju takoj oksidirati,izpirati itd ,barvamo po natikainem sistemu.Kakovost barvane preje je boljša,produkcija pa manjša,kakor pri nakladalnem sis¬ temu. Prejo navijemo na preluknjane papirna¬ te cevke in previdno nataknemo na perforirana •vretena iz nikelina ali specialnega jekla. } 199 ffl *»ryanje smemo uporabljati samo enakomerno trde in orozaiono^navite kopse.Koneo papirnate cevke nora biti dobro pritrjen-na vreteno,konica kopsa pa naj le malo pre^rije zgornjo odprtino vretena. pravilna lega kopsa na vretenu vreteno z navoji vreteno se privije v vložek barvalnega aparata vreteno se vtakne v vložek barvalnega aparata Sl.53.Vretena za barvanj8 k: psov Vretena od Sasa do časa prekuhamo ali s žarenjem odstranimo bombažna vlakna,ki lahko zamašijo posebno konice vreten.Prsdno nataknemo kopse na vretena, jih očistimo s krpo.namočeno v olivno olja,Kopse rahlo pritisnemo na vreteno z dlanjo ter jih pri ten nekoliko zavrtimo,vendar zelo previdno.da se kopš ne poškoduje. Vretena s kopsi privijemo ali vtaknemo v vložek barvalnega aparata.Vložek.tzv.jež dvignemo z dvigalom in previdno vložimo v barvaIni aparat.Paziti mo¬ ramo, da se kopsi ne poškoduje j o,.fiko kopse premočimo pred barvanjem v aparatu z vrelo vodo ali s sodo in namakalnim sredstvom,pustimo,da kroži raztopina najprej od zunaj na znotraj.da ohranijo kopsi na vretenih pravilno lego.Itnogo hitrejše in boljše se kopsi prenočijo,če najprej iz apa¬ rata izsesano zrak,kakor se to r -.vedro vrši v aparatih tv. 3.Thias.Coesfeld i.h.Barvna raztopina naj kroži v zaprtih aparatih v obeh .smereh, na j prej od znotraj na zunaj v od- nrtih aparatih pa vedno od znotraj na zunaj,ker v obratni smeri ne dosežemo dovolj velikega pritiska.Pr©bitno floto po barvanju odsesano. Barvane kopse previdno odstranimo iz vretena tako,da se kanal v sredini kopsa no pokvari.Kaj- nre.i kop s zrahljamo, do polovice potegnemo iz vretena.pre- vjdno ponovno- potisnemo na vreteno in selo nato popolnoma potegnemo iz vretena.Upognjena ali zlomljena vretena od¬ delimo ker so kopsi na njih le redko dobro prebarvani. 200 Barvanje kopsov je zanufl.no in zaradi obilnega ročnega de¬ la in odpadkov ter daljše floto drago,kljub tenu,da pri¬ hranimo stroške za previjanje. Dandanes barvano največ preje na križ¬ no navitih cevkah. Barvanje bombažne preje v barvalnlh a- paratih na križno navit ih c evkah se je uveljavilo iz sle-, decih razlogov: 1»/ Križno previjanje is kopsov na cevke je hitro in za osnovo neobhodno potrebno. 2„/ ICrižno navita cevka je trdna,pa kljub tenu rahla in kroženju barvne raztopine ne nudi prevelikega odpora.. 3. / Perforirane cevke so večje in se lahko Čistijo. 4. / Natikanje cevi zahteva mnogo nanj časa kakor natika¬ nje kopsov.Dandanes lahko enakomerno prebarvano do 1500 g težke križne navitke. 5. / Ugodno razmerje flote,ki ga lahko reguliramo od i : 8 do 1 : 12. Bombažne prej o, križno navito na cevke, barvamo navadno v barvalnlh aparatih po natikaInem siste¬ mu, le redko po nakladalnem sistemu. Po nakl adal nem sist emu barvano na križ¬ nih navitkih le temne barve s subst antl vnimi in žveplovimi barvili,ki lahko egalizirajo ali malo substantivne naftole Enakomerno,ne pretrdo navite cevke skrb no vložimo pokončno v vložek barvalnega aparata. Sl»54.Pravilno vlaganje bombažnih križnih navitkov v vložek barvalnega aparata. Kanale med navitki zamašimo z bombažem, prejo,odpadki itd..Enakomerno vlaganje zelo ovira prosti konec cevke,zato je najbolje,ako cevke za čas barvanja od¬ stranimo. Cevko pred barvanjem odstranimo in po barvanju ponovno vtaknemo s pomočjo posebnega aparata,ka¬ terega dobavlja tv.Elttauer I.laschinenfabrik A.G. 201 a,/Odstranjenje lepsn- Sl.55. b ,/ Natikanje cevke po kaste cevke pred bar- barvanja vanjen V lesenem stojalu je z vijakom pritrje¬ na železna palica,ki je na eni strani tanjša in ukrivljena v obliki kavlja,v katerega lahko vtaknemo zanko niti»Drugi debelejši konec palice im spodaj prožno pero,s katerim lahko na palico pritrdimo iglo,ki je proti vrhu vedno tanj¬ ša in končno skrivljena* Kadar hočemo odstraniti lepenkasto cev¬ ko, je obrnjen tanjši konec palice navzgor.Cevko nataknemo na palico,držimo s prsti prati spodnji konec cevke in po¬ rinemo navitek navzgor,tako da zdrsne iz cevke.¥ kavelj palice vtaknemo z levo roko dvojno nit,ki ima na enem kon¬ cu zanko,z desnico pa dvignemo navitek tako,da pride nit v odprtino,kjer je bila preje cevka.Oba konca niti zvežemo. Da se navitki pri barvanju preveč ne stisnejo,vtaknemo v sredino navitka količek iz trdega gumija ali primerno de¬ bel in dolg žebelj. Po barvanju odstranimo količek in vtak¬ nemo novo lepenkasto cevko,ki je nekoliko tanjša od one pred barvan jeza. ¥ ta namen obrnemo debelejši konec palice naprave na 'sl. 55 b navzgor, nate Imeno na palico in pritrdi¬ mo iglo s kavljem.Nit odvežemo in zataknemo zanko v kavelj igle.Z eno roko napnemo nit,s drugo pa porinemo navitek na vedno debelejšo iglo in končno na cevko,ki se nahaja spo¬ daj na palici. Pri barvanju naj kroži barvna raztopina samo od zunaj na znotraj,ker se pri spremembi smeri krože¬ nja nav it ki lahko premaknejo tako,da nastanejo kanali.Ako barvna raztopina kroži skozi kanale,ki nudijo manjši odpor, je izključeno,da bi se navitki dobro prebarvali. Ubogo bolj enakomerno se bombažna preja, križno navita na cevke,prebarva po natikalnen sistemu. Barvno raztopino tlačimo pod pritiskom skozi razmeroma tanek sloj križnega navitka,ki se nahaja na preluknjani cevki. 202 Barvanje križno navitih bombažnih cevk po nattkalnem s is t enu . l4(WtaU»i«s*eisswrr«TO-j,:^it; r-.i»«4c«---nsrKe^»i’ai<7a«ui»i>v«/«.s»ttBa:3r Predpogoj za dobro in enakomerno pre- barvanje bombažne preje je poleg pravilnega postopka pri barvanju in pravilno pripravljene barvne raztopine dobra črpalka barvnega aparata,pravilna namestitev cevk v vlo*- žele aparat a, predvsem pa enakomerno in pravilno trdo na¬ vita cevka. Mnogo napak se pri barvanju pojavi za¬ radi nepravilnega navijanja cevk. Navijalnica lahko povzroči sledeče na¬ pake : 1. / Alco se nit na križno-navijalnen stroju neenakomerno napenja,so nekatere cevke bolj trdo navite,kot druge.Meh¬ ki navitki nudijo prehodu barvne raztopine manjši odpor, kakor trdi navit ki. Skozi mehke na vitice gre v enakem času večja količina barvne raztopine,zato se temnejše pobarva¬ jo kakor trdi./si.56./ 2. / Navita preja mora na obeh krajih enako prekriti odpr¬ tine perforirane cevke.Ako ostane na enem mestu nekaj luk¬ njic neprekritih s prejo,kroži barvna raztopina skozi nje, namesto skozi navitek,ki se svetlejše pobarva,kakor pra¬ vilno navite cevke./Sl.5?„/ 31,56. Sl„57. Mehko in trdo navita cevka Neprekrite odprtine cevke 3./ Alco navijalka šele čez nekaj časa opazi,da nit ni bila v nitnem vodilcu,se na cevko navije sloj niti ,ki ne prekri-r je vseh luknjic v cevki.čepr av pozneje navijalka popravi napako,vseeno nastane enaka napaka,kakor pri točki 2./Glej sl, 58 o/ 4„/ nko navijalka šele poten poveča napetost niti,ko se je že mehkejše navil sloj niti,se ta sloj temnejše pobarva,ka¬ kor ostali del navitka in drugi bolj trdi nav itki./Sl. 5$. / Sl „59 Nit je bila V začetku nanj napeta. Sl, 50 Nit v začetku ni bila v nitnen vodilcu 5.. ; 1 senakomerno se prebarva navitek.ako je n,pr,sloj v sredini bolj trdo navit./81 bSCh/ 'Napaka nastane tako a ko je bila konica kopsa pri previjanju upognjena ali pa. Sa¬ je bila nit pri en en kopen pomotoma zadrgnjena, okrog Bit¬ nega vodile a« 6o/ /\ko cevka■ ne leži vzporedno na pogonski gredi.je en dej. križnega navitka bolj trdo navit ter sa svetlejše po~ .. 'i ik r dru^l del r a - r ' : ,81./ SI.60o Trdo navit sloj v sredini navitka Cevka pri navijanju ni bila vzporedna s pogonsko gredjo 7 / Svetli,,slabo prebarvani robovi nastanejo pri križnih navitkih s pravokotnim,tr&in roben,kjer sa pri menjavi navijalne smeri navije več preje . S stare,isini navijalnini stroji z eks- centri je praktično nemogoče dobiti za barvarnopopolnoma odgovarjajoče križne navitim Moderni osnovni naviJalni stroji so opremljeni z napravo' za enakomerno premaknitev roba križnih riavitkov. Sl ,62. Enakomerna prema žnitev roba pri križnih navitkih Rob se premakne na ta način,da se gred z nitmi vodilcen /medeninastin krožnikom,bobnom ali valjem s zarezo/ stalno počasi premika za ca.5 m na levo in des¬ no. Toko dosežemo mehke robove,ki se lažje prebarvajo.Zelo dobre osnovne navijalne stroje gradijo tv,v..,schlafhorst & Co.in F. LTiil le r, !.h C1 adba c h s S č hv;e i t erjiorgen /ovica/ itd., Križni navitki se mnogo boljše prebar¬ vaj c, Če ostre robove, navitkov zaokrožimo„Pritisk krožeče barvne raztopine pri križnih navitkih.z ostrim in s topim robom je razviden iz slike Gl.Pri kroženju barvne razto¬ pine od znotraj na zunaj si barvna raztopina izbere pot 204 38% _ 3 o"'/n 81,63. Križni mvitek z ostrini s topim robom manjšega pritiska ob obeh straneh navi tka,tako da os¬ ter rob navitka ostane svet- » lejsl.Križnim navitkom,kate¬ re barvano-po natikalnem sistemu,- skoraj Vedno zaokro¬ žimo robove z napravo,ki jo lahko sani izdelano. Paziti moramo,da je pre¬ mer vseh navitkov čim bolj s- nakjkar kontrolirano z vili- č astimi šablonami. Sl,64. Aparat za za ©kroženje ro ba križnih navitkov ■ ^ 7777777 / 777 , ■ Sl e 65. Šablona za merjenje premera križnih navitkov Navitke,ki inajo večjo količino preje,navijamo na daljše cevke z večjim preme- a \Sm.wxyJ ron-TT novejšem času barvamo 7777777777777Z mnogo stožčastih križnih na¬ vitkov, ki omogočajo pri snovanju odvijanje v aksi- alni smeri,ki nudi mnogo prednosti /enakomerna napetost!/ pred odvijanjem cilindričnih navitkov,ki se pri odvijanju v nasprotju s stožčastimi vrtijo. 205 L,, / Perforirana stožčasta.gladka.valovito ali spiralno vzdolbena cevka iz Y4A jekla ali rdJrslina, Dolžim 14-5 jam* premer 22 i 44 ali 35, x 55 mm, Sle 65., Rasne oblike perforlranih cilindričnih in stožčastih cevk is V4A jekla ali n.13,celina od tvrdke Ernst Papst.Aue« Cevke is specialnega jekla ali nikelina . is impregnirana trde lepenke. Navitki c ne prebarvajo s če vlakna za¬ mašijo odprtino y cevki ali v vretenu,na' katerega natak¬ nemo pevke.V ten oziru so boljša vretena c ovalnimi od¬ prtinami iz spiralno zavitege traku iz specialnega jekla ali trikotna kovinska vremena oerforircina cevka . _ O o O .o o o apora ... vijakom 0S-& . ■-&. srsv. e :h Sl 81. Vretena z ovalnimi odprtinami tv .Papst^Aue za en ni 11 ndridni kr ižni na vitek 31,68 Trikotno kovinsko barv.vrste Sl .69 Enako vreteno tv»Bruno 31»70.Vreteno tv,Papst 8 Ane za stožčasto perforirano cev¬ ko 22 r 44 m I 206 Ci?.v!< 0 vrnestv c. tesnsfcj zaporo 1 -J i P / jfvwtmw ■:w.\a s kolu it pralna ..>2 v ko 31 71»Vreteno tv,Papst,aue za 4 cilindrične križne navit- ke.Nemesto vmesnega stožčastega tesnila lahko uporabljamo cevko s koluti ( .na katere se pritisnejo navtiki . Poškodovana vretena ali cevke ter ne¬ pravilna namestitev cevk povzroči slabo prebarvanje navit« kov»kakor je to razvidno iz sledečih slik: 31-72. a / Obrabljeno prožno Navitek se b„/ Cevka je slabo pero 6 ki slabo zapira-, svetlejše pritisnjena na vmes* Pritisk barvne raztopine prebarva. no stožčasto tesnilo, odstrani zaporo. Sl o73 Če se obrabljeno vreteno upogne ali če i- mata dva sosednja #.®fc±K navitka tako velik premer* da se dotikata,ostaneta na ten nest-u svetlejša, Namestitev c evk v barvalaih aparatih je pri raznih sistemih aparatov po”natika2nem sistemu različ¬ na .Poznamo sledeče možnosti j 1«/ Na vreteno nataknemo eno perforlranc cevko /sl , 6? do ? 0 / , 2„/ Na vreteno nataknemo reč cevk /sl c ?J/.3,/ Sistem brez vreten:Cevke s pomočjo posebnih naprav n ar-® s tirno dru^o nad drugo tako^da^kp^ nje kroži barvna raztopina«4„/ Sistem brez cevk:9Wte£r pri barvanju nataknemo na perforirana vretena ,, Prvi način se uporablja predvsem za bar¬ vanje bombažnih s,drugi volnenih križnih navitkcv Prva je dobila leta 1913 patent za izde¬ lavo barvalnih aparatov po sistemu brez vrsten z vmesnimi ploščami tvrdka H Krauta v Aechenu. Prosti konec prve cevke vtaknemo v od petino v dvojnem dnu barvulnega aparat a. Dragi prosti ko¬ nec cevke pride v odprtino vmesne plošče,na to ploščo 207 Sl 74„Sisten bre; ■vreten od tvrdke H.Krantz»Aacften in 74» pride drugi davi tek itd,- s tako; da do¬ bimo pokončni steber ia 3 do 6 na¬ vitkov .Na vrhnji tr vitek pride masiv- 'na plošča s centralno odprtino, v ka¬ tero pride vrhnji prosti konec cevke Shema kroženje barvne raztopine je razvidna iz slike bi'Ta način barva¬ nja se uporablja večinoma za volnene križne nav it ke * Prvotno so bile vmes¬ ne kameni nas 13. plošče masivne ter so zaradi teže preveč stisnile mehke'vol nene cevke,Votlo porcelanske ali ka~ neninaste vnosne plošče lahko dobijo .razpoke * skozi katere pride barvna raz topina v notranjost vmesnih plošč ter zamaže prihodnjo partijo« Mnogo boljše so vmesne plošče iz specialnega jekla ..Namestitev stož¬ častih cevk v barvali*.i aparat po - sis¬ temu brez vreten je razvidna iz sl«75 31,75 a Namestitev stož¬ častih cevk v bar val ni aparat s Krantzovimi vmes¬ nimi ploščami Skit 'Ji r k-;- Slo 76« V: m sne plošče za stožčaste cevke iz specialnega jekla Tvrdka Zittauer Ha s chinen f ab r i k A, CK d.- bi stabilen pokončni sloj navitkov cole : Na spodnjem koncu vretena v obliki masivne palice se nahaja krožnik z 'odprtino za pre hod barvne raztopino »Na .-rožnik pride cilindrični ali stož¬ časti nav.itekoTudi perforirane cevke za cilindrične na vitke imajo zgoraj nekoliko m?jsi premer kakor spodaj Na zgornji proso! konec cevke pride vmesna'oporna ploščica /obroč/,,ki prepreči,da se .navitki preveč ne stisne jo«Ako ne bi bilo vmesnega obroča s bi zgor¬ nji konec cevke spodaj svisnil sloj preje ki ne bi ss pre¬ barval a s temveč poškodovala .Na ploščico pride nov navitek na poslednji vrhnji nori tek pa prj.dc . krožnik katerega pri¬ trdimo ž matico s pobočji vretena ici ime zgoraj vreza.ne navoje .Namestitev stožčastih in cilindričnih navitkov je raz-vidnr iz slike 75» Pri 3istemu breg cevk ,ki se v*novej šem času vedno bolj uvc IjavijTiTnavl Jemo • pre jo na gladke 206 slabo stožčaste lesene ali lepen¬ kam te cevke.Križne navitke s po- nočjo vaesnega kovinskega stožca /glej sliko 78 a/ potisnemo na perforirano vreteno is specialne¬ ga jekla.Vreteno je pri Erantzo- j/en aparatu s a barvanje bombažne preje nasajeno na rebričast emai- liran krožnik. Ko so vretena polna,vtaknemo zgornje proste konce vreten v od¬ prtino emailiranili krožnikov,ki se nahajajo na vložku 'barv a j. nega apa¬ rata . Da se fina volnena preja pri natikanju na perforirano kovinsko vreteno ne poškoduje,nataknemo na lesen cilinder redko pleteninasto cevko,katero poznejo potisnemo na nih navitkov z vmesni- perforirano vretei Pri barvanju mi opornimi ploščicami stisnemo nav 1 tke s keiceninastim tv.Zittauer Masohinen- pokrovom. fa.A.u-. p 0 barvanju pretaknemo navit- kB iz vreten na tanjše lesene ali lepenka®te cevke s stožčastimi konicami,katere vtaknemo v odprtino vretena. Kavitke enakomerno vložimo v centrifugo tako,da pridejo prosti konci cevk drug poleg dragega,da se ne morejo vtis¬ niti v navitek in poškodovati preje.Pri centrifugiranju se navitki nekoliko deformiraj o,vendar se pravilna oblika pri sledečem sušenju deloma Zopet povrne*tako da pri snovanju nimamo težko5. Sl.77.Stebri is stož¬ častih in cilindrie- Haslični siste mi barvaln ih aparatov za b. .:vc.n.ja bombažnih križnik, nav it ko v: Bistveni sestavni deli 1: arvalnih aparatov soil,/ Kotel zt: barvno raztopino,v katerega pride 2./ vlo¬ žek s materialom in E»/ naprava,ki omogoča kroženje barvne raztopine,navadne črpalka,ki se poganja neposredno od elek¬ tromotor ja. Aparatu je priključen wdovod-in parovod za posredno ali neposredno segrevanje ha v ne raztopine.Po¬ leg zaklopk,pip,ventilov in preklopna naprave za spremembo smeri kroženja barvne raztopine sc modem: aparati oprem¬ ljeni z manometri,ki kažejo pritisk in s termometri,ki ka¬ žejo temperaturo barvne raztopine. Razlikujemo zaprte in or prte barvaIne a- parate.Pri odprtih barvalnih aparatih,pri katerih lahko nadziramo potek barvan ja,pripravimo barvic raztopino lahko kar v kotlu barvainega aparata.T višje ležeče bazene tla¬ čimo po barvanju raztopine»katere še napr- r j uporabljamo. Pri zaprtih barvalnih aparatih barvno raz' bpino pripravimo v nekoliko višje ležečem rezervoarju,dod ke tekom barva¬ nja pa dodajano v ekspanzijsko posodo.Pri zaprtih aparatih dosežemo v nasprotju z odprtimi aparati pri kroženju barv¬ ne raztopine v obeh smereh enak pritisk,Zato se material 209 31 0 78 , laž3e enakomerno prebarva J zaprtih aparatih barvano v od¬ sotnosti zraka % kar je posebne koristno'pri barvanju z re- dtsk c i j s kirrii b ar vi 1 i,. Oblika kotla,ki je navadno iz litega že¬ leza in vložka je okrogla ali pravokotna,visoka ali nizka,, Večina tvrdk gradi tzv univerzalne bar- valne aparate,v katerih z različnimi vložki lahko barvano poleg kriznih navitkov tudi kopsejprost material,stenj e„pri visokih aparatih tudi snovalne valje ■V barvalnera aparatu lahko izvršimo vse postopke,ki so potrebni pred barvanjem in po barvanju*ven¬ dar v ten slučaju produkcija ni velika,V modernih barvarnah , kjer hočemo doseči večjo produkcijo.uporabljano za namakanje odsesanje »miljenje in izpiranje več enostavnejših pomožnih aparatov'.Za srednje velike obrate je najbolj primerna slede 5 a. kombi na c i j a j Vložek z navitki nasadimo pred barvanjem na stožec pomožnega aparata,v katerega dovajamo direktno pa¬ ro. Para se na preji najprej kondenzira ter jo pr eno Si,-po- zneje bombaž nabrekne tako,da ; aj oraben za barvanje sred¬ njih in temnih tonov v zaprtem barvalnen aparatu.Medtem ko se en vložek .-barva s pripravimo za barvanje drug vložek ter ga preparimo.Po barvanju potlačimo ■ črpalko deloma izrabljeno barvno raztopino v P.oje ležeči euervoar,kjor jo za isto barvo osvežimo z dodatki ra- pi rotno koncentracijo .Vložek z barvanim -materialom dano * pomožni aparat,, kjer odsesano prebitno floto., - 210 'J,. O Z 3., obesi te iz polnega s 8«/c en tr ifugai • Tanje barvne r: rano zapreti p« smeri kroženja bar vi. e r*: nJavo smeri kroženja flc Ko ikrat 2" a Trti cloplca za zgt smete 2 9 ki ka: >odnji cevik 1 atmosfero je pose 1 dobre o' aan ter a ep tok "pQ c* zra iku 17» ca. v zvezi z železnim kotle sesano zrak»Črpalka se j ja*Eredno vključimo ©lel< črpalko »Praktično knalu doseženo i izklopimo električni tok ..Pipo,, ki ” lom,hitro odpremo iv. zopet zapremo ter tako na odpiramo in zapiramo,, dokler sa pritisk v načj z zunanjim pritiskom-Po potrebi kotel ramo»ker moramo redukcijska barvila najprej sidiratl,v obratnem slučaju"potrebujemo naj tlači vodo skozi navitke ali vi ta ?idac lO.Apui’ črpalk Le ktrom 3k vode me me :ot /JLČlVrl V i.W ' ■ .J. . a t , „ - - rlsok rezervoar»Izpiramo toliko časa,dokler ne odteka ;a voda.Zunanje plasti materiala lahko izpereno z br.i 2X1 ro vodovodno cevjo,ki je nameščena okrog izpiralne napra« ve,'Po izpiranju preb ritno vodo odse samo. Ko pričnemo barvati,odpremo ventil se. dotok pripravljene barvne raztopine iz rezervoarja v bar« mini aparat .Zaklopka št. 12 ostane enako kakor na sliki st.79 odprta,medtem ko zaklopko št.IS zapremoiPreklopna pipa st.I g mora biti obrnjena tako,da barvna raztopina krasi od zunaj na znotraj /ne tako,kakor na sliki it.79 d' 80 b,temveč tako,kakor na sliki št.80 a/,šele tedaj cimo črpalko.Solo- št. 11 izklopimo tako,da dvignemo giEib.ki na sliki št. 79 ni viden. . Sl.sc Preklopna pipa za spremembo smeri kroženja ba rvne r as tc p i; \e a./Raztopina kroži b,/Raztopina kroži oit zunaj na znot- od znotraj na zunaj raj Samo po sebi se razume,da mora biti li- lezni pokrov s vij.- d ritrjen na kotel,pravtako pa mora biti tudi zaprta odprtina ta vzorec,katerega smo že preje z vrvico obesili v kotel, frvico. pr '.trdimo preko železne palice V odprtini ali preko roba odprtine. Srak,katerega Izpodriva dotekajoča raz¬ topina,uhaja skozi' pretočne" cev v kotlu in pipo 8. Beka j 1 :o odtekajo pene,katere preko lijaka spus¬ timo kanal ali. zajamemo " škaf.iako vlovimo par sarvne raztopine.katero zlijemo v ekspanzijsko po« • vos srrak izgnan,obrnemo pipo 6 tako,da odteka barv.ii raztopina r ekspanzijsko po¬ sodo .katero naj napolni to -polovice.Tedaj ».premo ventil dotok barvne raztopine im rezervoarja v barvami aparat. 1 rezervoarju napravimo znamenje y ca vemo drugič pripraviti pravilne količino barvne - tb ? topih©, Ko flota d j- polovice napolni ekspanzijsko nos cla odpremo spe--"m j o zeš:.I )cfco št.'.S tako, da sta zek'. opki st. 12 in 13 odprti tako kak yr n.& sliki 79. S pritisrom na gumb vklopimo kolo št. li sa s tematsko menjavo krošnja barvne raztopine. Kadar očvzamemo vzorec ali prenehamo barvat i, izklopimo črpalko., l:o flote več ne potrebujemo,od¬ premo ventil 3,da odteče v kanal,v obratnem slučaju jo tlačimo v rezervoar. ¥ opisan ci aparatu tv.H.Ilrantz, Aachen, la. ko barvano snovalne‘val/s in križne napitke brez cevk ali s cevkami.katere na tal vemo na vres-ena,as so pritrjena na okrogli železni val j. Tj, temu vložku -pravimo jež. V nizkem aparatu,ki je mnogo bolj friročen ,lahko barvamo tudi pros¬ ti material,ne moremo pa barvati snovalnih. valjev. Da -bar-a&ili ir, izpranih križnih navit« kov ni treba Centrifugira*I in predolgo sušiti.gradijo .212 nekatere tvrdke posebne sušilne naprave,v katerih skozi navitke s pomočjo nočnega ventilatorja vroč se segreje pri prehodu skozi kalorifer a M jo k, ki Sl,81. Kr ant z or a. su š i Ini c a za hitro sušenje barvanih križnih na~ vitkov./Vložek niš¬ kega barvalnega apa- rata no.sistemu bre z T Poleg opis.-'nege; mo&ernegu san:,-r.ega tipa C9v'K itern K * £*-*;-/* • 'X. ■' * y pa z:;imrrTX7/ 'trm vrcrar rm %.(‘ v o, .. SSJS?,^ 'Ti' ■ r T". - .• i. j' . n h#k' Jim i. 1 , -Ji ll Sl <, Sl'. Odprti aparat tv, KKr a n baznih križnih navitkov no s:, si lachen za bar tenu brez cevk Aparat oopcoj nega kotla,r katerega vložimo v mo zunaj aparata..7 votlo vodora tena..,na katera mo predhodno nataknili 'tu sistemu brez. cevki Pri sistemu brez vreten 1 is štirikotnega ž\ lož ek, katerega pr Ip: o ploščo vtaknemo Lšne navi iTi 1 izdel ber iz skrižnih navit kov s pomočjo vmesnih picšč,Zgoraj steber obtežimo s pokrovom s centralno odprtine.Ha vse položimo rešetko iz ploščatega železa*katero pritrdimo z vijaki »Da. povečano stabilnost stebrov iz križnih na- vitkev,napravimo ; ofc obeh straneh košaro iz plošča¬ tega železa.,Cel vložek dvignemo 3 škripcem in vložimo v barralni aparat 'Prve mehanične barvalae aparata,ki so se pojavili na svetovnem trgu y je zgradila tvrdka Ober- mater iz Neustadta. tako Aa so v začetku vs., melmba.rva.lni aparati dobili v praksi označbo K Obemaier". Model USAG predstavlja zaprti nizki a~ parat te tvrdke,uporaben sa barvanje bombaža po nakla¬ dalnem sistemu in bombažnih križnih navitkov po natikal- nem sistemu,s cevkami ali brez cevk. SloSS.Ctbermaier jev univerzalni barval ni aparat model USAG s specialno centrifugo. ¥ aparatu lahko barvamo križne navti¬ ke na različnih vložkih,n,pr.v obliki ježa,na votlo ploščo nataknjena vretena s križnimi navltki ali na vre¬ tena nataknjene navitke po sistemu brez cevk.Ako hočemo po barvanju ali grundiranju z naftoli AS križne navitke centrifugirati,ne da bi navitke prekladali,moramo upo¬ rabljati za barvanje vložek model ASA ? katerega lahko centrifugiramo. Križni navltki so name sc eni na vretenih, ki se nahajajo na notranji strani vložka.Vložek je po¬ krit s pokrovom,ki je v zvezi z votlin valjem za izpod¬ rivanje flote.Namestitev križnih navitkov in vložka v barvalnen aparatu je razvidna iz slike št.84. Sl.04.Namestitev križnih navitkov na notranji strani vložka mod.ASA tv. Obermaier.Neustadt Sl u 84 a.Univerzalni preklopni organ pri barvalnih aparatih tv. Obermaier,Neustadt Vložek ASA s križnimi cevkami lahko centrifugiramo v isti centrifugi,kakor vložek po nakla¬ dalnem sistemu. I 214 Za autematsko reguliranje smeri krože¬ nja barvne raztopine uporablja tvrdka Obermaier pri svo¬ jih barvalnih aparatih svoj patentirani univerzalni pre¬ klopni organ,ki nadomešča vse dotlej uporabljene zaklop- kepipe in ventile ,,-Na sliki 84 a pomeni ;st„I„pritisk v barvalnem aparatu od zunaj »2,od znotraj ,3«odtok.,parovod, vakuum-postaj a 9 4 „ priključek od. črpalke ,5.k črpalki ,izpi- ralna voda6»priključek k rezervoarju za barvno raztopi¬ no o Križne navitke in osnovne valje barva - mo v visokem zaprtem aparatu riodaKAM^ki je narisan na si c 47, Za. veliko prodnkcl ;o gradi tvrdka 0- bernaier razne pomožne aparate za kulian je ^izpiranje, od- sesanje in sušenje»Fložek z materialom se odsesa in posu¬ ši tekom 75 minut Zelo dober je visoki,zaprti univerzal¬ ni barvalni aparat 'tvrdke B■»Thies,0Oesfeld i.v;» »v katerem lahko barvano prost bombaž»stenje»osnovne valje ter ci¬ lindrične in stožčaste križne navitke s cevkami /vložek v obliki ježa/ ali brez cevko Vložek bar milnega aparata za barvanje križnih navitkov po vertikalnem sistemu je zgrajen tako, da je pritisk barvne raztopine enakomerno razdeljen zgo¬ raj in spodajoNamestitev stožčastih in cilindričnih na¬ vit kov /po sistemu brez cevk/ in kroženje barvne ra zto-'. pins je razvidno iz slike št„85o Sl,85 Navpična namestitev cilindričnih in stožčastih križnih navitkov in krože¬ nje barvne raztopine v vložim univerzalnega me¬ haničnega barvalnega in beliInega aparata tv „ 8 .. Thles,Coesfeld i„W. Pri Thiesoven bar- valnem aparatu so črpalke, pipe itdnameščene pregled¬ no nad odrom aparata „ kar o- aogoča enostavno postrežbo In onemogoča onesnaženja po odtekajoči floti, Tudi tvrdka Thles gradi vse pomožne aparate za postopke pred barvanjem in po- barvanju ter za od- ,sesanje in hitro sušenje materiala Odprti barvalni aparat med.SU tvrdke Zittauer liaschinenfabr-ik A,a 0v ki je narisan na sliki 44 je uporaben tako za barvanje bombaža po nakladalnem siste- 215 I votlo železno ploščo /barv*plošča na valj v obliki jeia. Sl,, 86. Banalna plošča s stoc. ?as timi križ¬ nimi lavi tki k bar- valner\p aparatu mod. SU tvr/j.ttauer Ma¬ se'*..', no fabri 2' a .G. Zittau lauJiako. za barvanje križnih aar-likov po natikalneL siSternu. Krilne nantk® lahko nanif-’ stimo v {.i vretena nxrpieno na okroglo ol, 36/ ali na »votli ¥ zaprtem aparatu mod,.313 tv.ZittaTSf jja- schinenfabrik barvamo lahko do 1100 g tijv.ke„trde »križi*/ navitke,katere nataknemo na vretena cilindriCnega vložka /ježa/»Masivna vretena sc pritrjena na .rotronjem p. ašuu s dvojno ste no. Zunanji plašč cilindričnega "ložka je izdelan iz V4A Kruppovega jekla.Na navitek poleži o krožnik iz specialnega jekla,pritrdimo z vijaki teko,.da je navitek stisnjen ned jeklenim krožnikom in steno valja. 216 ,v. ,69.Shema b&rsalne naprave tv.Zittauer Maschinenfabrik A .G . Zittau 3 obstc ječa iz dvan barvalnih v ep ar atov mo del HM in centrifuge • ze centrifugiranje in susen.je kriznih na¬ vit kov 217 Stisnjeni kri■ni.naTitid se v floti 1 8 i,- I 12 selo.apahossmo prebarva je JSi. ter: sistem nasrit- •i treba namleti pa v-v: barranjsr 2 barvili.s katerimi 1 re ,r% eri., temp* raturi nad 45° C. Vložek s križnimi navitkl po barvanju dent ?lfu££raao, ker je posebno važno pri nafto lih A s 4 6 e ho- čono dobiti pri orgnenju stalne barve,Centrifuga je enako, kakor barvalM aparat* zaprta .Vložek ,ie obdan z varovalnim* plaščem,ki se vrti obenem z vložkom za s o. Saj ..da - bi ned centrifugiranjem popustil kak vi jak. V centrifugo lahko- do¬ vajamo topel zrak,ki zaradi centrifugalne sile kroži sko¬ zi na vi tke, v katerih, ostane po centri fugiran ju le se 25 & vlač©« ... ■ .. 3 . . . ■ • /si , $t 49/ lahko barvamo snovalce valje ir • do 60 kg cilin¬ drih tih ili stožčastih križnih navitkov/Barvalni vložek pižnimi navitkl' ©entrifugirano v centrifugi • mn,VT/ /si»43/,r katero pirtvtako lahko dovajano topli zrak /s pomočjo venti. e tor ja pečam kalovifer ja 9 katerega segre¬ vamo s pero/. Različne druge tvrdke gradijo za barva-• nje bombaža mahaj.Sne barvaIne aparate ki se v bistvu mnogo ne razlikujejo od opisanih«Ak6 železnih aparatov dalj Sasu ne rabine,jih napolnimo z vodo t kateri dodamo ne¬ koliko so Se. Seveda mor ..me paziti-,, da pozimi voda v aparatih ne zamrzne.. Tu&i druge vrste rastlinskih tekstilnih surovin lahko bajrame v podobnih bar-Talni h aparatih Zu barv nje men® nre.a' na križnih na- vitkih pc ver tik* Inan natikalnen sistemu gradi tvrdka Zittauer Maschine nfabrik .»,G, fžlttau zaprti barvalni apa¬ rat model (»X.Bel;ene mokre lanene križne navitke vzamemo iz bel 11 naga aparata in teko j nataknemo itd pokončna vre¬ tena vložka tako,da tvorijo navitki več•pc končnih stebrov. Ako barvano v -predenih taljeno prejo..jo najprej krizen navijemo na leseno cevko »neto pa pretaknemo - na perforirano cevko iz specialnega, jekla : /glej sl, 66* c/, ki je na enem kraju tanjša,, kot n a drugem .‘Križne na vi tke na taknemo na pokončna vretena tako da pride prosti zgornji . vitke.pretaknemo na druge cevke.eent rifugirano in sušimo. Križnih navtikov iz umetne svile ne more¬ mo dobro barvat i na navadnih preluknjanih cevkah,, ker umetna svila modno nabrt kne in zamaži odprtine v eevki.Posebno ' nočno nabrekne umetna svila v močno cikalr.i ,topli raztopini arvti-nju z r« iukcijsls ! P /C I metodi. Križnih navitkov ne moremo dovolj rento ne viti,ker bi se gladke niti ob rchu posipale.Debelih,trdit križcih navitkov na ozkih cevkah fploh ne moremo prebarvati. Na aparatu mod.HM tvrdke Zittauer Maschi- nenfabrlk A-G .se s bubstantivnimi barvil:- dobro prebarvajo križni navitkl i;- ne pretanke umetne svile če pride na per- forirano cevko, najprej pletena nre.- a iz nikelina ali iz V4A jekla,nato bombažna pleteninasta cevka in ne predebel navi- tek .iz umetne sv5 le,.Vložek z barvanimi navitkl se centrifu- gira in istočasno suši s toplim zrakom. 218 Prmeri za barvanje bombažne preje v mehaničnih barv.alnl.li aparatih; Način barvanja je v splošnem enak kakor pri barvanju bontaža in bombažnih stenjev. S v. b s i ti n t i v n a b a. r v i l a: 431 / 50 kg bombažnih križnih navitkov barvamo usnjeno* rjavo v aparatu ro nakladalnem sistemu v floti 1 i 12, 600 95 v 0 tople»mehke vode dodamo: v za-oetlcu..pri neprekinjenem barvanju kg kg 1„5 lj.2 D.iamin-r j avego 3 G 1 0,125 1,5 20 0,,6 O,0 Sirius-svetlobno-rumenega RT 0,1 Dianin-črno-modrega E 0,3 kalcinirane sode 4 krist.Glauber jeve soli Ojl Monopol-briljantnega olja Za trdo vito prejo dodamo 1 io Igepona T in manj Glauberjeve soli,Suho prejo barvano 1/2 ure pri 950 c,zapremo paro in barvamo se 1/4 ure.Barvano prejo iz¬ piramo f centrifugirano in sušimo,. Z e p j o r a b v i i a barvamo v mehaničnih barvalnih aparatih pol ure do eno u- ro pri temperaturi vrenja z nekoliko večji a dodatkom bistre raztopine natrijevega sulfida.Za svetle in srednje barve prejo predhodno prekuhano.Po barvanju floto odsesamo in prejo izpiramo.Pri temnih in ornih barvah dodamo poslednji izpiralu! vodi natrijev acetat ali sodo. 432o/ 60 kg bombažnih križnih navitkov barvamo svetlo-sIvo v aparatu po natikalnem sistemu v floti 1 : 15.Križne na- kg vitke najprej prekuhamo 20 minut v vreli raztopini sode in i kg Laventina HW in nekoliko izperemo. 0,18 kg Inedial-črnega IMG konc.ln » « -črno-rjavega D ekstra raztopimo z dodat¬ kom kr is t. na tr. sulfida kale, sc de in n Linpane ali Humektola C Pričnemo barvati pri 70° 0,segrevamo do 95° C in barvamo 3/4 ure med stalnim kroženjem barvne raz¬ topine od znotraj na zunaj in obratno.Po barvanju dobro odsesamo prebitne floto s vakuumom* izpiramo,centrifugiramo in sušimo, 433«/ 120 kg bombažnih križnih navitkov barvamo modro v a- paratu po na tika .1 nem sistemu v floti 1 v začetku damo kg 4,8 0,07 2,70 1,60 0 ^ 6 :0 12 , pri neprekinjenem barvanju kg 3,3 imedia1-diroktno-modrega B ekstra v začetku damo kg pri neprekinjenem barvanju kg Barvilo zanesemo v želesnen sodu z raz- topino Neka!a BI ali sl.namakalnega sredstva f dodamo v bistro raztopino natrijevega sulfida*sodo in vodo ter se¬ grevamo do vrenje.. Dobro raztopljeno barvilo /kapljica na filtri mesa papirju se nora razlasti/ damo v vročo vodo,v kateri smo raztopili Glauberjevo sol.Barva.no' 3/4 ure pri 95 o C.Raztopina naj kroži skozi material \ obeh smereh. Po barvanju odseoano,izpiramo«cent^ifugiruno in sušimo. 434, / 65 kg bombt žnih križnih navitkov barvamo črno v a- paratu po natikal nen sistemu brez cevk. v Hoti 1 ;• 8 . 4.,55 kg Ine&ial-Karbcn 30 ekstra zamešamo v želez- n era sodu z raztopino Igepona T ali sl .name kalnega sredstva dodamo bistro raztopino 7 kg natrijevega sulfida,3 ,kg sode in 60 i vode.Raztopino segrevamo do -vrenja»dokler barvilo ni popolnoma raztopljeno , Bistro raztopino dodamo v -vrele vodo,v ke.teri smo predhodno raztopili 13 kg Giau- berjeve soli.Barvna raztopina 1/2 ure kroži v obeh sme¬ reh v .zaprtem barvainem aparatu pr-i 95° 'C-ir ekspanzijsko posodo dodamo čez pol ure 6 1/2 kg Glaubeijeve soli,raz¬ topljene v naj Im:' količini vode in barvarne še pol ure. Po barvanju odseoamp,izpiramo, centi 4 fugira.no in sušimo. Poslednji izpira .ni vodi dodamo 1 kg sodo ali 2 kg natr. acetata 435 . / 45 ' kg bombažne pr© j f »navite na' s nove Ini val j, barva¬ mo črno v zaprtem barvainem aparatu 1 uro pri 95 c C. Barvilo zaiaešamc z EuliZihon A,bistro raztopino natrijevega sulfida,vodo in sode.Raztopino za¬ kuhano, dokler se barvilo popolnoma ne raztopi.Raztopljeno barvilo in Glaubgr jevo sol damo v toplo vt ido. 1300 1 flote zakuhamo in pričnemo barvati.Količine barvila in dodatkom so sledeče: Pri enkratnem,pr:, neprekinjenem barvanju: kg kg 6,5 3 85 Imedia 1 -črnega T ekstra "za aparate" 1 0,5 Sulizina A 18 7 kriat natrijevega sulfida 6 0,25 kalcihirane sode 33. 1 kr-is t .Glavi or j eve soli Po barvanju dobro odSesano,izpiramo,od- sesamo in 'škrob imo.Škrobilni raztopini dodamo na liter 5 g kal cini rane sole ali 10 g natrijevega acetata. R e d u i c c tj 3 k a barvi a barvamo najboljše v železnih zaprtih aparatih po natikal- nem sistemu.Bombažno prejo pred barvanjem preparimo ali prekuhano s sodo in Neka lom BI laventinora HW ali Igeponon T. Prebit no vodu 00 izpiranju odsesaiao.Za svetle tone prejo 220 pred barvanjem belimo«Za barvanje v mehaničnih barvalnih aparatih v floti 1 : 15 do 1 : 8 potrebujemo več natrije¬ vega luga 58C' Bš in sicer na liter barvne raztopine pri postopku IN /C I./ 15 - 24 om3,IW in IK /C II. in C III./ 5 12 cmS.V odprtih aparatih potrebujemo sa.50 % več hidrosulfita v litru»kakor pri barvanju v ka&i.Glauber- jeve soli dodamo najbolje v dveh obrokih tekom barvanja. Pri barvanju snovalnih valjev dodamo največ 7 g Glauber- jeve soli na liter flote.Pri neprekinjenem barvanju mo¬ ramo paziti na tc,6.a gostota barvne raztopine ne naraste nad 6° Se. Po barvanju moramo prejo zelo dobro odsesati, posebno pri temnih barvah, ker od tega ne zarisi samo hitrost oksidacije, temveč tudi stalnost pri drgnenju in pri pranju.Ako nimamo naprave za sesanje ali tlačenje zraka skozi ravitke »moramo barvilo oksidirati z na¬ trijevim perboratom ali s superoksidom. Pc oksidaciji prejo izpiramo ir ev.kuhamo z milnico ali. z raztopino 1 g Igepona T v litru. 456./100 kg bombažnih križnih nar itkov barvamo oranžno v zaprtem aparatu jo natikalnem sistemu v floti 1 : 10 po IW metodi. Prejo prekuhamo z raztopino 2 'g sode in 1 g Igepona I v litru,napolnim rezervoar 3 1000 1 30° C tople rede.v katero damo 1 do 2 kg sode /po trdo¬ ti vode/.2 1 natrijevega luga 38° 36,0,5 kg hidrosulfi¬ ta in 9 1 Dekola.Medtem,ko ta raztopina kroži'nekaj ča¬ sa skozi križne r avitke,zamesamo 1 kg Indantren-oranž- nega F3R v prašku z 1 1 Dekola in 9 1 vroče vode»dodamo 4 1 natrijevega luga 38 c S4 in 1 kg hidrosulfita.Po iz¬ vršeni redukciji dodamo vijolično raztopino barvila sko¬ zi tanko sito v 45° C toplo floto,v kateri smo predhodno raztopili 5 kg kiist.Glauberjeve soli.Po polurnem barva¬ nju dodamo v ekspanzijsko posodo raztopine 5 kg G-lauber- jave soli in barvamo še 1/4 do 1/2 ure.Bo barvanju selo dobro odsesano piabitek flote,izpiramo,kuhamo z raztopi¬ no 1 g Igepona T na liter,izpiramo»centrifugiramo in su¬ šimo. 437. / 50 kg kopsev bombažne preje barvarne: svetlo-rožne.to v aparatu po nat Skalnem sistemu v floti 1 : 3.2. 1,5 kg Indantren-br i 1 j an tno-ro žnatega v testu zmešano s 15 litri vroče, mehke vode, do dano 5/4 .kg monopol-nila in 1,5 1 natrijevega luga 38° Bš.Med mešanjem vsipamo 700 g hidrosulfita, segrevamo na 75° G in pustimo pol ure« Medtem damo 580 1 50 c C tople»mehke vode,200 ost' natrijevega luga 38° Be in 2C0 g hidrosul¬ fita.V to raztopino precedimo skozi tanko sito ali bom¬ bažno tkanino zgornjo raztopino reduciranega barvila. Barvamo 3/4 ura clo 1 uro,dobro odsesamo ir dogotovino ena.ko,kakor pri št,436. 438. / 68 kg bombažnih križnih navitkov barvamo modro z 1 25' & Bromindiga 2 BO /kar odgovarja niansi 1,5 % bar¬ vila r floti 1 : 20/ v zaprtem Krautzoren aparatu po na¬ tikam em sistemu brez cevk v floti 1 : 10.Bombažno pre¬ jo najprej prekuhamo z raztopino 2 g sode in 1 g Nekala BX v litru. 221 ijpv <: Broninaiga 2 30 od tvrdke Acna,Milar o, zamešafic z Bdo n tarskega rdečega olja ali sličnega Bana Kalnega sredstva A 1 natrijevgg" luga 38° Be in 7C I 65® C top- 3 Med mešanjem vsipam 1,75 kg-.hi dro3ulf.it n in pustimo pri 85° C, doki er se barvilo ne reducira in rez- topi /rumena barva/'..? 800 1 tople vode damo pol litra natrijevega luga 38® 36,300. g hidrosulfita j n reducira¬ no,, raztopljen o barvilo. Bar varno v zaprt en aparatu v obeli smereh 3/4 ure in pri ten raztopino polagoma segrevamo na 55® C,Po barvanju 1/4 ure sesamo skozi navitke zrak s - izpiramo in dogotovimo kakor običajno . 439,/ 45 kg kopsor bombažne preje barvamo a hidrmmod¬ rim v aparatu po .natlkalnem sistemu.Kopše najprej kuha¬ no 20 minut z raztopino 1 kg sode in pol kg Kekala EL in izpiramo z mrzlo vodo. 450 litrom 70° C tople vode dodamo na¬ trijev lug # barvil6 v testu,,zamešano z lG-kratno količino vode in hidrosulf.it. Koli čine so razvidne iz sledeče raz¬ predelnice ;• ? začetku, pri neprekinjenem barvanju kg kg 4*5 3 Hid ro n -modrega JR v testu 30 t? ff (r n Tf r '3 6*5 4 natrijevega luga 38® BS 4 2*5 hidrosulfita. Po 10 minutah je barvilo reducirano.. Barvamo 3/4 ure pri 60® do -70° G Haztopina mora biti do konca zlato-rumena ; sicer .moramo dodati še nekoliko hi- drosul.fi fca» Bo končan er:, barvanju odsesano, izpiramo s toplo in mrzlo vodo »centrifugirano in sušimo.. 3a bar vanj e z naft o!! AS uporabljam le nočno substantiv- ne* naftole ali pa ‘barvalne aparati j pri katerih vložek z navitkl lahko centrifugirano .ko hočemo dobiti pri drgne n ju stalne barve ..mora ostati v navit kih po grundiranju čin manj grundirne flote, s Čin manjšo količine raztopljenega naf- tola, Srundiram lahko enakomerno na vseh. aparat ih, medtem ko razvijati ne moreno enakomerno na aparatih po nakla¬ dalnem. sistemu. 440/ Barvati moramo v zaprtem aparatu s 600 litri flote tri sraovalne. valje teono-rdeče s kombinacijo Naftol 3W Stalno-rdeča KB baza. I, valj tehta 60 kg flota 1 .: 10 XI, » 50 ” " 1 ; 12 XXI* ” w 75 n ”1:8 Grundiranje: Za temno barvo se fiksira na vsakem kilogra¬ mu materiala 15 g Haftola AS SV/.Po tabeli v .na - strani 65 vsebuje pri floti b s 10 za temno barvo 1 ; iter grundir- ne flote 2 „25 g Naftola AS-SV/. Za 600 1 grundirne flote potrebujemo 600 x 2„,25 * 1350 £ Naftola AŠ-SV/,katerega raztapljamo po predpisu v razpredelnici II« na strani 5 ¥. 222 Tekom pol ure se pri 25° do 30° C na preji fiksira 60 x 15 = 900 fe Naftola AS-SV/,medtem ko ostanek,t.j.1350 - 900 * 450 g ostane v 600 litrih grundirne flote.Če ral j cen- trifugiramo in floto,ki odteka iz centrifuge viovitao,osta¬ ne v snovalnen valju še 50 % t.j.30 L grundirne flote,ki vsebuje 30 x 0,75 - 22,5 g Naftola AS-SW. Za grundiranje drugega valja potrebujemo 50 x 15 - 750 g in 22,5 g t, j,772,5 g Naftola AS-SV,'.Floto norano dopolniti na 600 litrov. Pri grundiranju tretjega valja norano nadoknaditi izgubo grundirne flote,ki ostane po centrifu¬ giranju v drugem valju t*j.25 x 0,75 » 18.75 g Naftola AS-SW,poleg tega pa moramo dodati še toliko Naftola AS-SW, kolikor se ga efektivno fiksira na 75 kg preje na tretjem valju, ta j.75 x 15 •» 1125 g.Skupaj moramo dodati tretji grundirni floti,katero dopolnimo na. 600 litrov 1125 + 18,75 « 1143,75 g Naftola AS-SV/. Centrifugirane osnovne valje razvijmo s stalno-rdečo KB bazo,katero diacotiramo po predpisu za diacotiranje v razpredelnici na strani 50. Za prvi valj potrebujemo v floti 1 : 10 na podlagi razpredelnice št.VI.na strani 66...600 x 3 - 1800 g Stalne rdeče KB baze. Dodatek za drugi valj je enak dodatku naftola,pomnoženem s faktorjem,ki ga dobimo za to barvno kombinacijo v razpredelnici VIII.na strani 69--/0,65/. Poleg tega dodane zaradi izgube flote,ki ostane v mate¬ rialu 15 % več baze,če valj centrifugirano in razvojno floto,ki odteka iz centrifuge, vlovino in naprej uporabi¬ mo, v obratnem slučaju moramo povečati dodatek baze za 30 Ker valj centrifugirano in odtekajočo floto .izrabimo, potrebuj eno 772,5 x 0,85 = 656,6 g ♦ 15 = 755 g Stalne rdeče KB baze. Za tretji valj potrebujemo 1143,75 x 0,85 g + 15 % « 3.110 g Stalne rdeče KB baze. Barvanje v pon kje zelo enostavno ter se u- poraSTja “zaHbarvan je mehkih križnih na vit tov, ev. tudi kop- • sov in preden s substantivnimi in ev./za črno/ žveplovimi barvili.Od teh barv ne moremo zahtevati prevelike enako¬ mernosti in stalnosti. Križne navitke naložimo v prenosni vlo¬ žek iz lesenih letev,katerega vložimo v leseno kad.. V kad je napeljana parna, cev za indi¬ rektno segrevanje. 3 suho,visoko napeto paro.Parna cev je na dnu kadi večkrat ukrivljena,tako da tvori čim večjo grelno ploskev. Barvni raztopini,ki se re dotika mate¬ riala, do damo na liter 1 do 2 g mila ali 1 do 2 cm 3 turš¬ kega rdečega olja in nanj Glauberjeve soli.Pri žveplovih barvilih za 1/4 povečamo dodatek natrijevega sulfida. Za barvanje smemo uporabljati samo meh¬ ko vodo in čiste kemikalij e. Barvno raztopino močno segre- 223 varno»tako da vrela raztopina tvori material 1 do 4 ure. P pota. V* pene , v katerih barvano Odparjeno floto na¬ domestimo s kondene- no vodo.Material po barvanju s substan- tivnini barvili cen- trifugirano in suši¬ mo, po barvanju z žveplovimi barvili■ pa pobrizgamo s vo- do,centrifugiramo,, izpiramo v topli raz¬ topini* ki vsebuje v 1 litru 5 g sode in 1 cmP turškega rde¬ čega olja»centrifu¬ gi ramo in sušimo. Sl»90.BarvaIna kad in vložek iz lesenih letev za barvanje v peni BAR? A N J E- V 0 L N E V' M B II A 'N I Č N I H k,. «, .v.-, — •». mmgm «. «v — — -»■ — — «* — «• — — *• — — — — "• ”* *» *** -- --** *”• " "" ** “*"“** * B A H V A L N I H A P A H A T I H . Prednosti barvanja volne v mehaničnih barvalnih aparatih so enake kakor pri 'bombažu,, po leg tega pa se volna r aparatih nanj spolsti kakor pri barvanju v kadi o Volna nudi prehodu barvne raztopine manjši odpor »kakor bombaž,, zato se za kroženje barvne raz¬ topine r barvalnih aparatih za volno uporabljajo večinoma propelerji»namesto Črpalke.Volna v vroči vodi sicer prav- take nabrekne *vendar je prožna;zato volneni navitki v vroči vodi niso teko trdi»kakor bombažni. Aparati ?o večinoma leseni /pičpine »m- česen,bor/„.ki so včasih obloženi s snovni iz umetne smole /Pe.rtinaks »Haveg od tvrdke Shreschutzgesellschaft»Berlin- Altglirtike/', obstoj ne pri -kuhanju s kislinami. Kovinski deli s ki pridejo v stik z barv¬ no raztopino »črpalka ali propeler sc izdelani iz fosfor¬ nega brona,,ki ja še najbolj odporen proti kislinam.Zelo odporno je proti kislinam tudi Kruppovo 74 a jeklo,ki je zelo dr«Za armaturo je uporaben tudi nikelin»medtem^ko bakFE aviuoa ali železa večinoma ne smerno uporabljati, že¬ lezo je uporabno edino za barvanje volne s redukcijskimi barvili- Za barvanje volne moramo uporabljati mehko v bistro rodo.7 nobenem slučaju ne smemo uporabljati nad IS do 14° n trde vode. Barvne raztopine v barvalnih aparatih ne smemo preveč kuhati.Za fiksiranje in razvijanje veči¬ noma zadostuje temperatura 93° do 95° G.Dobri barvalni a- aparati za volno imajo pose 1»n predel za dodatke tekom barvanja »za parno cev in ev„ propeler. 224 Pro •3f;c. volno barvamo v aparatih po nakladalcem si st ena „ Tvrdka 1-aser & Co. s Gdrlitz gradi ban? alne apar e s propeler jen, so z mesnimi slanami razdeljeni v tri predele.• ¥ večji predel enako - ne ri: o v 1. o ž ime to 1 no ned sitasto dno in si tast- pokrov• 7 manj¬ šem spod njen, desnem ■ propeler in parna cev tNA za. segrevanje barvne raztopine *predel nad prope J.er j era p a u po - rabi jam o za. dodatke tekom barvanja Barvi la In .dodatke dodamo t a kr a t, Ica da r b a rvna raztopina kroži skozi ; : . material od spod navzgor > Ventil za pa¬ ro tedaj zapremo Sr o žen je raztopine v o- beh .ara ereh dosežemo m menjavo smeri vrte¬ nj a propeler j a.Krož e- nje barvne raztopine v oba h smereh sicer Sl, 91. Barvalni aparat tv •,Kd„£sser &, C c. ni : e obhodno potreb- Grčrlitz s za barvanje pr* o ste volne .krp no vendar je mnogo itd o po nakladalnem sistemu boljše.ker se z ne~ .nja »o smeri kroženja flote volna zrahlja,,¥ začetku naj barvna raztopina vedno kroži skozj volno od spodaj navzgor,ker se is nalpže-nega materiala zračni mehurčki lažje odstranijo .n volna bolje premoči o *?ri Ssserjevem aparatu lahko odstranimo zgornjo polovico vmesne stene g če hočemo barvati polovični količino materiala pri nespremenjenem razmerju flote Fina volna se pri barvanju močnejše skrči, tako da se višji sloji težje enakomerno prebarvajo«, "ato gradi tv.-,Z1 ttauer Mascfcinenfabrlk A Gebarvalne aparate,v katere vložimo volno v več slojih.Po¬ samezne etaže so ned seboj ločene s si testira dnom. Za kroženje barvne raztopine služi rota¬ cijska črpalka iz fosfornega brona,ki se vrti naprej in na¬ zaj. Smer kroženja se lahko spreminja ročno s vzvodom ali sa¬ mo delno. V aparatu lahko barvamo prosto volno.česance,volneno prejo na kopsih,križnih navitkih /brez cevki/ ali nogavice. S ten,,da odstranimo del vmesne stene,lahko barvamo samo dve ali eno etažo pri enakem razmerju flote Z uporabo vložka /plošče/ z vreteni, v tem aparatu lahko barvano volnene navitke po natikalnem sistemu. Aparat je uporaber tudi za barvanje volne¬ nih preden po vesnen sistemu I 225 Sl o 92 Aparat tip TA tvrdke Zittauer- Ma s c hinen f abri k A.G.Zittau za barvanje volne,volnenih preden, volnen-ih križnih navitkov itd. po nakladalnem sistemu Aparat nod„TA tvrdk© Zittauer Masehinenfabrik A»O.za bar¬ vanje volnenih predan po vesnen sistemu Vsako predeno nataknemo na dve palici« Predena so stisnjena tako„da tvorijo cel blok,ki se pri kroženju barvne raztopine od spodaj navzgor dvigne tako, da se preja prebarva tudi tam,kjer predena ležijo na pa¬ licah. Tvrdka Zittauer Maschinenfabrik A,G.gra¬ di barvaIne aparate s propelerjem za barvanje pr-oste vol- ' ne in volnenih predan« J3a lesenem aparatu se nahaja mehanizem za kroženje barvne raztopine »Mehanizem obstoji iz dveh prope¬ lerjev B ki se poganjata potom prestave stožčastih zobatih koles od trojne jernenice.Od časa dc iasa propelerja au- tematsko menjata smer vrtenja. Za barvanje proste volne vstavimo v apa¬ rat več vložkov iz lesenih lat,na katere naložimo volno in mrežo,spleteno iz vrbovih šib«,Vrhnji vložek zgoraj pritis¬ nemo. Ža predena uporabljamo lesen okvir z rešetko za raz¬ delitev flote«, V odprtine podolžnih stranic okvirja vtaknemo palice,na katere nataknemo predena.Pričnemo bar¬ vati tako”, da barvna raztopina kroži skozi oredena oči spo- Si a 94»Aparat tv Siittauer Haschinahf&brik A,G..Zittau za barvanja volne- in volnene preje , sistem s propelerjem • daj navzgor in Izžene zrak»ki se nahaja v preji»Predena se zaradi pritiska flote polagoma dvignejo»tako da se preja tudi tam »kjer leži na palicah ...dobro prebarva, Zaradi manjšega pritiska se volna v aparatih s propelerji manj spolsti»kakor v aparatih s črpalko.Predpogoj za enakomer¬ no prebarvanje je ta,da sc predena enakomerno naložena na palice,take da nudijo prehodu barvne raztopine povsod e- nakomeren odpor.1 ko moramo barvati z isto barvo volneno prejo različne kakovosti,moramo obe vrsti enakomerno raz¬ deliti, Da se preja ne zmeša,moramo razne kakovosti preve¬ zati z nitmi različnih barv. Pokončna namestitev propelerja povzroča vrtince»zato je pri večini barvalnih aparatov propeler namešča-n vodoravno.,S različnimi napravami skušajo tovar¬ ne preprečiti vrtince in enostranski tok barvne raztopine. Sl:95. Krantzov barvalni aparat za barvanje volnenih pre¬ den po jezdnem sistemu ! 22 ? „ Pri vseh. si stojnih, pri katerih je preja o- beseno jna eno palico,se nad palicami nahaja sito,ki pre¬ predi, da se predana ppevao ne dvigne jo Tvrdka H Kraut z A Aacttijin pri svojem jezdnem sistemu obesi razpolovljeno predeno preko palic Predem moremo enakomerne naložiti na pa¬ lice, tako da dobimo cel blok preje»Barvanje se mnogo ne razlikuje od- barvanja po nakladalnem sisacimuKo .pritisk flote dvigne predena»se pritisnejo na sito,kar povzroči pri občutljivem, materialu madeže # Mnogo boljši bo sistemi barvalnih aparatov, pr j. katerih obesam vsako predeno, na dre palici. Sl•„96.Aparat- tv..M^Bsser & Co■ za barvanje volnenih preden po res¬ nem s i s tenuKro ž on j e barvne razto¬ pine s propelerjem od.spodaj navzgor Pri kroženja barvne raztopine od spodaj navzgor se prebarva predeno tudi na onem .estu,kjer je le¬ žalo na zgornji-palici,pri kroženju v obrobni smeri pa se prebarva tudi spodnji, konec predena«Raztopina kroži v sme ri niti s pomočjo propelerja *ki je vodoravno nameščen.pod , Mnogo boljši sc barvaini aparati*v kate¬ rih so volnena predena obešena na dve palici*ki ležita izmenoma višje in nižje. Uje j a tvori bolj ra.be 1 blok in se tako e- n« kome rne j še prebarva /izključeni so madeži na c Lavi preden /tam,kjer se preč'ena pri razvrstitvi pali v ravni črti ob palicah stikajo/ Pbdober je model GAWKT od tvrdke Ober- naier.,Sfeustadt,v katerem barvamo lahko noenkrat po 10 do 250 kg volnene preje po v osnem sistemu.. Običajni so aparati po 25,50*75 ali 100' kg preje. •Tvrdki Obema 5. in Kraut z gradita apara¬ te za barvanje volnene preje po ves ra ni sistemu, ki so izde¬ lani iz Y4a jekli., ; 228 Ju JL o o n o o o t^xsKss^/axs^:iar!acsci »saaass? mati O O 00 j acsstsses« :Z&?SBCZ. b' ®ii lit ,..,,*'I.W|i sij p »n «iMi 4 a ib ptS li i HiHlSfl. 4wWfl« ? NlW»»H8H’ sifidMonlBMo toao| C; i ijiBpH ! tUtil!! ! imam £ ?< *■ M w.';’. $0. f Vr Sl. 97 E r ant zc v ap ar at za barvanje volne¬ nih preden na dveh izmenoma višje in nižje ležečih pa¬ licah Aparati iz specialnega jekla so mnogo boljši eri lesenih.,ker sc trajni in se lahko čistijo.Ako imamo . samo lesene apa¬ rate ,uporabijano en aparat za svet¬ le, drug aparat za terme barvne tone. Večjo pro* duhci jo dosežemo z uporabo dveh vlož¬ kov »Med barvanjem enega vložka pripravimo za barvanje drug vložek. Ako moramo enakomerno pobarvati večjo ko¬ ličino preje,lahke spojino po več aparatov. tvrdka Opernaier & Co.Heastadt spoji več aparatov s kratkimi cev¬ mi, ki s d lahko zaprejo ali odprejo,, tako da kro¬ ži barvna raztopina pri manjših partijah samo skozi en aparat,pri več¬ jih pa skozi več apara¬ tov . Sl »98. Kr ant zo v aparat za bar¬ vanje volnenih preden iz Y4a-jekla Slo 99. Kroženje barvne raztopi¬ ne v treh združenih Ober- naierjevih barvalnih apa¬ ratih model Gavet. 229 Tvrdka BIFrantz v aachonu spoji'več po¬ sameznih' aparatov z jeklenimi. cevfti.V cev< vodu 1 ne! raztopino posebni mešalni prop- : 3i /Sroden,' e barvne razto¬ pine je razvidno iz skl-pa št. ICO* / :aec...r. ,x oropa Sl 1000 Shema kroženja barvne raztopine ir 'štirih združenih Kra' itaovih barvalnih aparatih ? jo 1 n e n o p _ r e j o n d . k r _5 Js__n_ _ I h nar i- t - k_i it.a 1 1 . kopa ih barvamo t mehaničnih barvalnih aparatUrpo^nalcliidalnenšili nat ke.Iren sist emu. kri obeh sistemih moramo paziti na to »da sc m vi tk: enakomerno in ne pretrdo navit:... Ako bar vamo rev j. tka na pertopiranih cev¬ kah po nakladalnem sistem: vtaknemo v *•:e vko lesene ali e- bonitne palčice,da se cevke ve zk.mi jo»xto..jše. je »Če cevko pred barvanjem odstraniuto,mesto n,e pa vtaknemo vrvico,Po barvanju nataknemo navitek na tanjšo cevke. Križne navitke val ožino v aparat vodo¬ ravno,'dr u£»o po le v druge, Adino pri ckrdglil: aparatih je bolj ša pokončna name saditev, vendar m?., rsme vse odprtine zamašiti z volnenimi. ali- bombažnimi odpadki ali sl polnilnim materi • alon.Navitki morajo biti enakomerno stisnjeni.da nudijo pre hodu barvne raztopine povsod enakomeren oepor. Za carv voj eni a a , it,kov pc nat: tal¬ nem sistemu navijemo prej-/ na peric: ir one cevke in natakne¬ mo na preluknjana vretena iz nikelina.Oblika cevk In vreten ter namestitev cevk in vreten je opisana dri barvanju bomb navitkov /na strani 200,206 in 207/, Križne navitke navijemo na perforirane cevke iz impregnirane lepenke ali iz nikelina.Kopše navije¬ mo na preluknjano papirnate cevke ki ne segajo io vrha in nataknemo na perAarirana vretena.Paziti nt-raiao s da odprtine cevk in vreten niso zamašene križne navitke lahko barvano v aparatih tudi po sistemu brez vreten in brez cevk* v A&chenu 'uporablja pri v svojem sistemu brez vreten vmesne votle porcelanske ploš¬ če,Cevke is nike lina ali specialnega jekla pridejo v cen¬ tralno odprtino -mesne plošče. Tvrdka EčLEsser & Go,v Gorlitzu gradi lesene ali is "Havega” izdelane barvalne apa¬ rate tip HW K za barva¬ nje kriznih navitkov Slo101. Krantzov aparat za bar¬ vanje rolnenih križnih • lavi tkov po si st.emu hrez vreten. Vložek ime. na dni-, odprtine ,v katere vtaknemo kovin¬ ske, palice.Na palice nataknemo križne navitke.Prosti konec perforiranih cevk /iz •likeli.na/ pride v od¬ prtino na dnu ©čin.na vrhu vmesne letve r Cev¬ ko vrhnjega navitka vtaknemo v odprtino, ki pa ne gre skozi zgornjo letvo.Ko pri¬ trjeni vložek s škrip¬ cem dvignemo»padejo pomožne palice iz vložka,ker jih pri bar¬ vanju ne potrebujemo. 81„102.¥ložek Essc-rjevega aparata mod.HKK za barvanje volnenih križ¬ nih navitkov vreten \ko hočemo sta¬ liti s cevkami,uporab¬ ljamo za barvanje križnih navitkov sis¬ tem brez cevk. parna ceo po sistemu brez vreten z vmesnimi perfcrira- nimi letvami SlolOS.Krantzov aparat iz V4a jekla za barvanje volnenih križnih navitkov po nat.ital nem sistemu, brez cevk ! 231 Tvrdka Oberrar er „1 Jeustait grad i univer¬ zalni aparat noa.WMF.-i, v kat.ere.ir. leuiko barvamo prosto,pre~ predeno, celulozno volno .»voliis,,. križne navitke,raešt.no pre¬ jo itd. Z uporabe r at lični i vložkov lahko barvamo, v aparatu material po nakla&.-tlnen, natika.)nen ali vernem sistemu. Barvn..* ras topi na kroži skozi material p o v- on propelerja v obeh smereh.. Pri aparatih po natikalnem sistemu naj barvna raztopina kroži pri barvanju najprej od znotraj'na zu>iaj, f isti smeri naj kroži barvne raztopina. po dodatku barvila ali kisline,, •Mino pri namakanju volnenih križnih na~ ■ i. fcorp katere barvamo v aparatih po s is ta.ru brez vreten, sesamo barvno ra; : ,-~topinc r-.ajprej od zunaj na znotraj ''\foina sr. zelo dobro premoči z raztopino 10 L g I ec ■ -r v Litri Sl .> 104, Kr ant zov aparat za barvanje česancev iz V4A jekla a propelerjem Vol n ©. n e č e o i barvamo po nakladalnem sls- '€©ra»Tv“Tcnel1r s "'irhastim 'dnom in pokrovom,ali dandanes večinoma v aparatih -po na tl kalnem sistem, Gesance na bobinah pretaknemo iz stož¬ častega lesenega jedra na nekoliko tanjše perforirane cev ke.Navadno pride po po tri bobin® druga nad drugo Okrog bo bin ovijemo bombažno tkan ino e »e boljše pa c 1e a če jih vlo~ žimo v prelukB.v-.ae .kovinsko bob n** ln čuvajo Mešance, da se pri barvanju ne -spola ti jo in po škoduje j o. Na zgornjo bobi- no pride pokrov,.ki je pritrjen z vijaki ali pa prosto za¬ radi lastne teze sledi, material s ki se pri barvanju skrči... 232 : raztopina kroži v obeh smereh s ponočno propeler¬ ja pod pritiskom 0,4 atm. Tvrdka Gbernaier k Go- ,Neustadt- gradi podobne barvalne e parate .poleg teh pa modele ..pri katerih krcŽ1 barvna raztopina samo od zunaj na znotraj. Sl 105. Kroženje barvne raztopi •« ne skozi česan- ce pri Obema.! - erjeven barval ne n aparatu Česance nataknemo na perforirune cev - te, na'bo pa jih damo v zaprte kovinske 'bobre in. stisnemo. Pr:, začetku barvanja se naj- ■ boi okrog Česancev do vrha bobna,Mato kroži raztopina ca zunaj skozi 5©son¬ ce in preluknjane cevke v smeri puš¬ čic na sl, 105 •. Za barvanje v a ljanih tulcev za klobuke^graHT' Iv.Gbernaier ■& Co. ?SustaHt.7Sarvaixii aparat sistem Eto- ' kroži s pomočjo propelerja v obeh smereh Talci nekaj časa plavajo r ne prekratki floti»nato pa jih v obrat¬ ni smeri krožeča raztopina prisesa k preluknjanemu dvojnemu dnu aparata« Propeler ja spojen neposredno z elek¬ tromotor jen.. 8 A R V I L A Z 8 R V A N J S Y 0 L N E V M E H A K _Č jU A P A R a. Uporabne so le dobro topne znanke bar vil Za raztapljat:-je barvil moramo uporabljati le mehko vodo ..Barvne raztopine moramo pred uporabo precediti. Kis la b a r v i l a g Za barvanje v aparatih so po¬ sebno Šobru. mod.nči^kiila^-fTrvila,ki dobro egalizirajo.V' 300 G toplo vodo damo potrebno količino Glauberjeve soli, kislino in v mehki,vreli rodi dobro raztoplj eno,preče J eno raztopino barvila... Pričnemo barvati pri 30° C,segrevamo tekam 1 ure do vrenja in kuhamo 1 1/2 uro. Poznejši dodatki ki silile neugodne vpli¬ vajo na potek barvanja v mehaničnih barvalnih aparatih, zato dodano ta ko j vso predpisano količino fci*Aiue in sprejemanje barviTa reguiiramo s temperaturo t»j,.pričnemo barvati pri 30© C In polagoma segrevamo do vrenja. J3di.no pri temnih in črnih barvah lahko šele pozneje polagoma dodano razredčene kislino. Barvila«ki težko egalizirajo,barvamo z dodatkom amonijevega acetata ali sulfata,ali pa neutrali- ziramo prehitro kislino z amoniakom da se kislina šele /pciar;or,a fcvori pri kuheri.u- Č. k ,ž a a. b a c ? 1 I a bar v....10 .v aparatih enako ka- ■n:JF kisla barvilaŽKerFPec tnona o iabc egall si raj o, j il. barvamo z dodatkon ocetne kis,- ne ali amonijevega aceta¬ ta ali sulfata .'Edino orne barve pr: Snežno barvati pri 70° VrTudi pri rneta-kroci bar~A til: že v začetku dodamo Z do o jb amonijevega acetata ali n ,n Cit:, tis Lino meno dodati e te da: : kc jo barvna ; kz n Pp3 pci ’c n t b ii Llih ohj >ri . Hano 3/4 ure. Volneno prejo po barvanja kr oni ramo v sve i raztopini kal i j 0 ?ena bik rt:: *.a 1 0 . teter:! do ftaro neko¬ liko ocetna 4 ali žveplene b. sline, ■ko., bi kronlrali >r jo v barvni razto- bi 'posebno pr 1 xe dr-.menju neobstojno b arvo R e_d a c. o 1 ,j s k a barvila nors.no barvati v zel e sinih. apara"t£S po Se opisanih nete: dah. 234 ... / t^iichelm Ostvsald:Die Farbenfibel Gotze Praktisehe Kunstseidenfarberei f: ■ ■deernann ;Ensjklop&die dar ta|ttilch€pischen Tecimo logi« o,/ P HeerbaimjFSrberei und textilcheni sehe Untersuchungen 4.. / Paul Weyrich,\Das Ffirben m d Bleichen der Textilfasern in Apparaten 5«/ Dr.GcGeorgievies~G,.Ulrich 4 Lehrbuch der chemischen Tech- nologie der Gespinstfasern 6R, : 0 = Herzog; Technologi;.© der T»xtilfasern VT 8, ,11 = T Ley-HamisohsTechnologie und Wirtsehaft der Selde 10 / Dr ,R,0»Herzog fechnologie der Teztiifasern III,.B. Fierz-David Kunstlicha organisehe Farbstoffe 11./ PoCastanila c Kini e des h&tišres colorantes organiques /Dr. P, Heernann T Ing • G. Dur st: Betrieb aeinriohtungen der Terb i I ver edelimg 13 o / -Prof ..DrIng C ..Mecheels :Betriebseinrichtungen und Be- tr ietsiiberv/achungen ir. der Textilveredlung 14o/ Grothe“Fšrberei und Zeu&druek 15 a / DrJ - Hetzer: Text&hilfsmittel-Tabellen 16 c / Dr ,, H „ B . Bodenbender: Ze liv/olle 17 o/ Dr.Ing,Matija Krajčinovid:Tehnologija bojenja i analiza boja 18o/ Dr , Ing ..Kočevar Franjo:Tekstilne surovine in preizkuše- vanje tekstilnega materiala 19 / Priročniki ir barvne karte raznih barvnih tovarn 20«/ Prospekti in brošure raznih kemičnih in strojnih tovarn, strokovni časopi si it d<, 21./ Verfahren.Nornen und Typen lung der Kchtheitseigenschaften /Verlag Chenie,Berlin/ A 235 K A Z A L O XI, de la •»Kemične tehnologije vlaknin« O © c » « Stran št 1 O •» -.? © S> © & « ft * i M «>. * 4 «S «• ■ * e >'• ' © u 4 » > 'V- o '! « •*;. © 'S » fc ; «* t> • «• v V. I? t) C « O O « fp- •!> W S * j * .<* «i a © * 'k ** . 5 . 8 .10 ali .18 o 18 .15 a 16 .18 , 19 .21 „ 86 ' .. .28 . .30 „ „32 a , 33 Barvna teorija..... Barvna harmonija. - . .. , 0 „. . 0 „. Teorija barvnega procesa..-j,. II * 1 Razdelitev barvil z ozirom na način barvanja . . ..... St a le o st ba rv.« Barva nj e bonbažt Substantivna barvila.*. Povečanje stalnosti substantivnih barvil Diacotlrna barvila...,....., ,».., „ ., . Para-nitranilin.. ,. Bazična barvila*,. Žveplova barvila.'. *.. Iraedial-iauko bar v3 la Redukcijska barvila«. IH - U.B toda e « c e « t .) o i. a r, IV* in UL metoda ., . Črno z indantreni, Pigmen •> tno-impregnirno barvanje s 'in&antreni Preračunavanje navadnega na pigmentno impregniralo bar¬ vanje.« .36 Indlgoidna, barv tla .... 37 Hidron modro.«. ,..,«. .A . 42 „ .' XČL 1 po 11 „ ..v . . . d O . S a a « „ » „ . « e e o ■ ■ » w . . ' © «. o * o < 5 . « © «-• ««• S’ » &• e © © © » o « ’:•> .r, © * j e, « *» « « , 4 «> « •< » 4 > .... ...51 Vroči način za raztapljanje naftolov AS.............. 0 52 Mrzli način za raztapljanje naftolov AS,.....„„.. .... ,. .54 Razvijanje naftolov AS... ........v.....................55 Vodotopne stalne barvne baze.... .«,».57 Vodo n ©topne stalne barvne baze . *......, .;.... „59 Neprekinjeno barvanje z naftoli AS.. : , ....... ....... .... «63 Razpredelnice za neprekinjeno barvanje z naftoli AS od 65 do 72 Barvanje bombažnih kosov v fulardu z naftoli AS........75 ' Oksidacijska barvila»anilinsko črno........... ........80 Difenil črno,....«83 Anorganska pigmentna barvila /rudninske barve/ ,. .„,,84 Ki, s la barvila na oombazu« »•»••••••••••••»••»*•*•** ••» ,86 Čimžna barvila na bombažu... «87 Staro turško rdeče........89 Novo tursko rdeč e,..... • ....... 91 Pirosulfitni in Erban-Spechtov način za turško rdeče,,92 Čimžanje z natrijevim aluninaton,„...................„94 Barvanje merceriziranega bombaža. ... ... .„95 Barvanje volne s kislini barvili......................«96 Močne kisla barvi la »■•••»••••••••««••'■> »„»•««•• 98 «.«99 o., 100 v ti w e © ti o , O o » « n e a e « v » © * b s o> ® *> -t* ©*» ©« « ® © ..ntralan -b arvila. «<•«.<• ••■•••••••••«••»*«*•••■» Slabo kisla barvila •««•-«< ■»•••*,**«•« „ ► .. <•.«. Kisla barvila,ki se zelo i*ežko enakomerno barvajo.«... „101 Barvanje volne s substantivnini barvili v slabo kisli raztopini „103 Barvanje volne z Resor cin barvili.. „104 o r,£* OUu * o *> e Stran št. Barvanj e volne v neutralni raztopini ^ M 104 Barvanje volne v alkalni raztopini,milnici,v razto¬ pini bisulfita »v naplavini krede............ 105 Palatinska stalne in Neolan barvila„ _..... Čiažna 'barvila..barvanje predhodno Simžano volne. Barvanje volne ne. aluminijevi in krono vi čiraži Istočasno Siražanje in barvanje volne.. S krotnon razvita /pokronirna/ barvila. Barvanje volne z redukcijskimi barvili Barvanj e volne v kadi............__ Oženalnl postopek po HN in HIV metodi.. Barvanje volne z indigosoli........... Razbarvan je volnenih krp... Barvanje naravne svile z bazičnimi barvili.;.. n t* tv 7? SV St trt rt rt rt !V 'I rt K n rt rt S n Z n * *, ...» a—1 Barvanje volnene' preje m križnih navitkih ali kopsih. .,230 r * volnenih česa-ncev v mehaničnih barvalnih apa~ mUh * ,. * »«.,.*** ■> i ......» -«... * , *««. * <■> -.......... "j ... &«- 2 Barvila za barvanje volne r mehaničnih barva Inih apara V ab.il c O O <:* > «... «* V <& 0 C.- « i- « ® Seznam litera tur s. -. *. .. *a *...... -p »Z o; » .a • « * « >:• o c »s g* * •o „235 2 '38 Univerzitetna knjižnica Maribor 000513703 COB1SS S